239. številka. Ljubljana, vtorek 20. oktobra. Vil. leto, 1874.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po posti projeman, za avstro-ogerske dežele za celo loto 16 gold., za pol leta 8 gold. ■a četrt leta 4 gold. — Za LJubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gold., za četrt leta 2 gold. 30 kr., za en mesec I gold. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kraje, za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele za celo leto 20 gold., za pol leta 10 gold. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah \n za dijake volja znižana cona in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gold. 50 kr., po posti prejeman za Četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od četiri-atopne potit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr. če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole Iranki rat i. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši „Hotel Evropa". Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Naredni tiskarni" v Tavčarjevi hisl.
V Milili i ti u i 19. oktobra.
Mi smo v sobotuem lista »Slovenskega Naroda" z zadovoljstvom konstatirali, da so prišli v taborji naših „starih" Slovencev nekako do mirnejše sodbe in do izpoznanja ali bolje: do javnega izpove danja, ka naša liberalno-slovenska stranka nij taka, kakor so jo njihovi organi vedno opisovali, naredni stvari na škodo, mirnemu razvoju na kvar in sporazuniljenju in k enotnemu boju zoper skupnega sovražnika Nemca in neni-škutarja nikakor no na korist.
Ali enega moža vsi naši klerikalni listi še zdaj ljuto napadajo iu kot izdajalca proglašajo, namreč dr. Razlaga. Povod jim je, ker Zaruikove interpelacije nij podpisal. Treba da o tem svoje stališče pojasnimo.
Naprej bodi povedauo, da je bilo tudi nam neljubo pogrešati ua interpelaciji Raz-lagovo ime poleg vseh drugih uavzočuih slovenskih poslancev. Veudar smo potom iz najboljših virov izvedeli, da R. interpelacije prej ta dan iz forma 1 n i b , ne pa iz stvarnih obzirov nij podpisal, drug dan pa mu nij bila niti predli žena. Tudi onih besedi j, katere se mu v „S." podtikajo, nij govoril, ali vsaj ne tako. Da je stvarno za misel v interpelaciji izrečeno, dokazal je s tem, da je glasoval, kakor vsi drugi slovenski poslanci za resolucijo: „deželni zbor odločno protestu jo proti vladni germanizaciji učiteljske pripravnice, gimnazije novomeške iu kranjske". Tudi glede govorjenja v nemškem je zuano, da naše stališče nij enako z njegovem.
listek.
Kantorčica.
Roman s pogonskega zakotja.
(Čoško spisala Karlina Svetla;  poslovenil Franji) T o m s i č.) (Daljo.)
To nij bila le minljiva gorečnost, ki je Otika uhvatila; o tem novem življenji je resničuo mislil. Se tist dan oe je dal pov-Bod vesti od matere, vse si popisati in povedati in diugi dan je imel uže izmišljeno, kaj si on vzunie na svojo skrb in kuj prepusti njej. Poprijel se je gospodarstva h trdnim namenom, da mora biti zgledno, ko si bi de ptidobil toliko vednosti v tem, da bode mogel misliti na popravke. Mej tem ko je s svojo novo činnostjo znanje delal, prijateljil se je tudi z sosedi. Hodil je mej nje, vabil jih k sebi in kmalu je imel okolo sebe krog mladih vedoželjuih in po napredku hrepenečih ljudij, ki so se dali radi in hvalježni od njega poduČevati in voditi. To je bila druga omladina nego ona meščanska, mej katero je toliko let tratil, ter živel kakor
Vendar moramo konstatirati, da nam se studi način, kako, kar brez vsega preudarka vpijejo po svetu „izdajalec je"! Kako zopet poživljajo in begajo volilce, naj mu „neza-upn'co" pošljejo, kako ga celo lehkomišljeno obirajo, da išče „službe" ! Z „izdajalci" bodite malo bolj varčni, kajti domislite se, da ste istega poslanca stoprv lani osovrej samo zarad tega imenovali narodnega „izdajalca", ker nij glasoval zoper oddajo tistih 130 sežnjev deželne zemlje pri novi realki. In letos? Glejte govoril je eden stebrov vaše stranke v Ljubljani, podpredsednik kranjske trgovinske komore g. Horak, za isto, za kar je laui Razlag glasoval iu od vas z izdajalcem pitan bil, in večina zborova je bila letos — za to! — Se bolj Bmešuo je, iu goto70 n>j „kršČanska" politika, sumničiti R., da išče „mastne" službe", kakor smo te dni brali v „S1." Na starejša leta bode mož, kateri se more pri nas premožen i m -uovati, kateri nema dece, kateremu torej niti treba nij, torej vsa psihiologija užo sama proti govori, — zatajil za ene goldinarje nazore, za katere se jo 30 let poganjal ?! Tega možuosti sami ne verujete ! Cemu torej več, nego lehki miselno ščuvanje na osobo? Pa ko bi tudi res tako bilo, da bi R. postal kedaj n. pr. deželni načelnik, — nu, kaj potlej? Gospoda, potem bi se gotovo Slovenci ne izganjali iz dežele in tako dulje. Kako so Hrvatje psovali leta 1805 MažuraniČa in VonČino, 1. 18G9 še Živkovića — in zdaj BO jim ti „izdajice" narodno vlado organizirali, za kakoršno Hrvate vsi zavidamo.
Dr. Razlag sod , kakor se zdi, da se po
bi ne živil; to je druga nadeja domovine nego oni mladi starci, oni vzdelani suroveži in učeni nevedneži. Tukaj mu ui bilo treba buditi, prigovarjati in se zasmehovanja bati; je-li izgovoril toplo besedo, lepo misel, tu je našel tudi za vse dobre misli pripravljena tla. Kako veselje je bilo mej zdaujimi družabniki, kaj višjega spoznati in dovršiti! Ne le, da mu jih nij bilo treba izpodbadati, narobe, mnogokrat jih je moral cddrževati, da bi se iz samega blažega prizadetja ne učinila škodljiva prenagljenost. „In jaz sem se v dubu nad-njc spenjal !" mislil si je osramoteu, ker si nij mogel dovolj načuditi hitrosti in ljubezni, s katero so ga razumeli. Izrastla je vrsta izvedenih stražnikov posvetne meje češke narodnosti po najveseljšim načinu, ter se kmalu spričala z lepimi, važnimi čini v tem f>minlu, obračajo nase pozornost tudi daljše okolice ter izpodbadala manj v koiist domovine skrbeče rojake, k posnemanju. Kmalu je zginol tudi zadnji predsodek mej občani proti njemu, ki je bil ostal, od prvega njegovega prihoda v hribe, namreč : da je vendar le gospod in z gospodo
mirnem potu s časom več doseže, nego po drugem. Tudi to je eno stališče, in vprašanja nečemo absolutno zanikati, če ne bode še enkrat Slovencem prav prišlo, ako je nekoliko te vrste mož. To premislite, pa ne divjajte. Le poglejte mej ustavoverce ali nemškutarje kranjskega deželnega zbora. Tam boste našli poštenega, miroljubnega, posredujočega poslanca dr. Savinscheka. Leta je, da si ud nemškega kluba glasoval z vsemi slovenskimi poslanci vred edini izmej nemškutarjev za podporo slovenskega gledališča, ker je po njegovem poštenem prepričanji to prav; on je tako glasoval kljubu ten u, da je — kakor se nam je pravilo — klub nemŠkutarskih poslancev, katerega ud je g. Savinschck, sklenil protivno glasovati. Pa, gospoda, ali ste brali morda v „Tagblattu", da je g. S. odpadnik ln izdajalec ustavo verne stranke? Nij ste, za to, ker nemškntarji vedo, da nemajo bog ve koliko vplivnih mož za odmetati, in da je škoda le enega odbiti, če prav v vsem tako ne misli, kakor drugi, da le v glavni i-1 vari s strauko drži. lo giavna i-tvar je, pri nas slovenstvo!
Toliko Fmo hoteli opomnit', U2 !e zarad osobe, nego še bolj zarad političnega uka, ki iz tega izhaja.
Deželni zbori.
Deželni zbor kranjski.
(XI. Beja 15. oktobra.) (Konec.) Poslanec De ž man je govoril v tej debati strastno  proti narodni stranki.   Kar tresel
drži, ko so po njegovi priliki iu pravniškem svetu dobili sodbo odobhstnije za velik kos gozda, pri čemur je skusil od nasprotne stranke toliko nepi iietnega, da bi so temu drugi ne bil tako kmalu podvrgel.
Otik je bil z vsacim dnevom rajši doma in z vsucem dnevom se je bolj čudil, da je mogel kdaj svoje zdanje ravranje zaničevati, ter le na mesto gledati in tam svojo blagost ihkati. Saj je imel tukaj zmirom naprej polne roko važnega dela in polno glavo važnih misli. Kako slastno se mu je zdaj izgovarjala in mu donela besedca „doma", ki mu je bila poprej tako dolgočasna. Pa manjkalo mu je še mnogo in včasih si je rekel, da mu še zmirom vsega manjka k pravi sreči. Kaj čuda, da je tako mislil; saj Euefe niti videl še nij, čeravno je bil uže nekolik mesecev v hribih. Anka je zvedela, da kar je Otik v Ještedi Euefa nikamor, da, niti v cerkev ne hodi; najbrž, da bi se z njim nikjer ne srečala. Tedaj niti srečati, niti videti ga nij hotela več, tako se je znala jeziti! On je pozabil vse njene ljute besede, ona pa nij hotela ničesa
se jo od same strasti. — Ko je oporekal < dr. Bleivveisovo  hvalo tirolskih iol, pravi i dalje,  da kakor kažejo  uradno  priobčeni 1 izkazi, koliko novakov pri vojakih pitati in i brati sna, je v Tirolah še zmirom zelo temno. | Nič dosti boljši nij na Kranjskem, seveda i Se bi se „Novicam" verjelo, potem uže, te i kažejo v najlepšem svitu.   Da  nij  peticija ; deželne šolske konferencije  navela nobenih i posameznih slučajev, to jo stori mnogo vredno, ] kajti ona nči nekatere gospode omike, ki se i nijso sramovali v neki izjavi kranjsko nčitelj- t stvo (le nemškntarsko Ur.) nečuveno zasra- ■ movati.   Če se reče, da šolo občine izdrža- > vajo, to nij res j    aj je bil dr. Costa sam i poročevalec o zakonski osnovi, da bode od i slej plačeval učitelje deželni fond ; torej bi jih imel tudi imenovati deželni  šolski svet. — Če dr. Costa toži o germanizaciji, je v Čudnem protislovji s svojimi   volilci,   ki so namreč v Postojni prosili,  da   se   uvede v tamošnjo šolo nemški jezik. Če je dr. Costa rekel: nas imenujejo „ Deutschenfresser", odgovarjam jaz na to,  da  je   ono rečeno le časnikarska fraza.   Jaz pa na pisarijo nobenega časnika nič ne porajtam. (Čudno, zakaj ste vendar toliko člankov za „Tagblatt" napisali Ur.) Ampak vse kaj diuzega je, če se bere v deželnem zboru interpelacija, ki je polna grobih napadov na učitelje, ki jih tako rekoč „vogelfrei" razglaša. Vprašam, gospoda, kje je omika? Gospodje one strani tožijo o germanizaciji,   ali oni   sami narod germanizujejo.   (Dr. Zarnik:   „Slava Slavja-nom!") Jako čudno je slišati govorjenje dr. Zamka, ki se toliko jezi, da so učitelji prosili za državno službo : saj je on sam pred kratkim rekel,  naj  država šolstvo vzame v svoje roke.   (Dr. Zamik: Nij res, tega nij-sem nikoli rekel!) Če se dr. Zarnik pritožuje, da je deželni  ljudski šolski  nadzornik odpravil v Cerknici iz šole nekatere za poduk nerabljive reči, je to popolnem v redu, kajti ko bi šlo vse po  mnenji  dr. Zarnikovem, potem bi se v šolali „Slovenski Narod" čital, samo da bi se narodnost pospeševala. Dr. Za i ni k se pritožuje zarad knjig,   ki so se v mebtne šole u peljale, a to je popolnem
pozabiti? Ob nedeljah je hodila s starimi molitvenimi bukvicami visoko na goro, ker se pravi v „črnem kotu", in tam je molila ne boječ se, da bo imela za to pred bogom greh, ker je tako nezmirljiva.
„To je vendar malo preveč", menila je Mrakotova srdito, ko jej je Aaka to novico povedala. Bilo jej je žal za sina; včasih je imel tako kalne oči, če ravno se ji je vselej posmijal, desetkrat na dan jo zagotavljajo, kako je vesel, da je pri svoji zlati materi. Te besede so bile mile, odkritosrčne; ali ona je iz njih vendar le slišala zvoneti tožbo, da je ona edina na svetu, ki ga ima rada.
„Ako bode kantorčica" tako naprej ravnala, pojdem vendar k njej ter jej kaj povem. Gotovo sliši od vsacega, s komer govori, da je moj Otik zdaj dober človek. Kaj ima tedaj še biti? Jaz nijsem sina nikoli hvalila, dokler tega zaslužil nij, vselej sem očitno o njegovih napakah govorila; ali zdaj, kar je ves drugačen, da ne more biti pridnejšega človeka na svetu : zdaj ga moram zopet po pravici zagovarjati in ga ne pustim tebi nič meni nič le zavoljo nekakib ženskih muh mučiti.   To si  vendar lahko na
dobro. Knjige, po katerih je dr. Zarniku žal, bile so jako slabe („jttmmerliche fabrikate"), a so državo jako mnogo novcev h tale, tako da so imeli dotični šolski uradi prav, da so tako ničeve fabrikate iz lole ven vrgli („hinansgescbmiessen"). Da se učenci učijo tehtičnih izrazov, kar se dr. Zarniku tako nevarno za narodnost zdi, o tem nahajam jaz le jako praktično napravo. Kar je dr. Zarnik povedal o učitelji Eppichu in drugem narodnem učitelji, da je prvi 14 dnevni odpust brez prošnje vzel, zadnjemu pa se niti enodnevni odpust dovolil nij, je to samo stara vednost dr. Zarnikova, primerov iskati tam, kjer jih ravno dobi. Eppich je okrajni šolski nadzornik in on nema le pravice, ampak celo dolžnost šole nadzorovati, torej to nij nobena primera. Tožba o germanizaciji je stalna pri gospodih one stranke, vprašajte pa kmeta in rekel bo: nDobro bi bilo, ko bi se otroci kaj nemškega učili!" Gospoda moja, nemški narod se za vas niti ne briga, in kar vi pripovedujete o Bismarckn itd. to je vse nič. Kakor bi duhovni ne bili zadovoljni, da bi jih, kakor je dr. Zarnik rekel, občine nastavljale, tako tudi učitelji ne morejo biti.
Zato jaz želim, da se to vprašanje na tanko pretrese.
Dr. Zarnik: Kar je g. Dežman rekel, da se po statističnih vojaških izkazov vidi, koliko ljudstva zna pisati in brati, kaže, da se g. Dežman nij nikoli naše domače statistike temeljito učil, kajti dobro se ve, da vojaški nova ki nijso pravo merilo, ker velika večina baš kranjskih vojakov zatajuje pri asentiranji vednost branja in pisanja, da hi vsled tega ne avanzirali za fraj-tarje in korporale in prej na odpust šel. Če Dežman našo slovensko dramatiko s tem zasmehuje, da mi Lumpaci Vagabunda prestavljamo, poglejmo pa Nemce, kaj pa oni prestavljajo? Francoske igre o prešeštovanji kakor Frou-Frou itd. Če g. Dežman pravi, da sem jaz rekel, da bi država sama za šolstvo skrbela, to nij res; jaz s*m samo rekel, da naj država k plačam učiteljev toliko do d a da bodo namesto 40O gold. 700 gold. imeli.
prstih prešteje, da bi ne bil tukaj, niti bi ne bil prišel, ko bi na njo ne mislil! Ko bi bil hotel zraven mene živeti, bil bi to gotovo drugače uvel. Ona to dobro ve in to mo baš tako jezi, da je tako mrzla. Ce jo je on razžalil, mu je tudi pošteno vrnila. Le naj pomisli, kaj je to, možu take reči v obraz očitati, kakor je ona očitala!"
Tako je tadi Otik mislil in začel res dvomiti o tem, da-li je bila njena ljubezen do njega res prava.
„Ko je brala mojo pesen si je narisala o meni nekako podobo,  in  to  dete svoje domišljije, nekako prikazen je jela ljubiti; z menoj, z mojo osobo nij imela njena ljubezen nič opraviti.   Njena ljubezen se je vznašala po zraku, ter se tudi pri prvem močnejšem vetru po zraku razletela.   Zavoljo  tega pa njene   zasluge   za  me nijso nič manjše; le ujej se vendar le morem zahvaliti, da se več ne sramujem cvetočega in sadjorejnega dre-i vesa, in za to jej hodem do smrti hvalježen. i Ko bi vsaj to zvedela, morda bi jo vendar i malo   razveselilo.   Gotovo   ima   še zmirom i grozne čase ; dolžan sem, vsaj jo malo po-- miriti, naj uže hoče ali  neče.   Da, poiščem i jo ter jej povem,  kar sem si zdaj povedal.
Če »e misli v šolah nemčiti, jaz rečem, rajši za zdaj nobena Sole, nego taka. Ako pravi gosp. Dežman, da bi mi „Slovenski Narod' uveli sa branje v šole, jaz rečem, da mi tega sicer nikakor ne bomo storili, ali ko bi uže, potem bi se otroci vendar lehko dosti več koristnega naučili, nego če ]ih zastonj mučite z nem5k<» abecedo. Če g. Dežman pravi, da se Nemci za nas niti ne brigajo, povem mu, da predobro poznamo, in sicer ne samo mi, nemški program: „Vom Belt bis zur Adria". To mi znamo in zoper to se bodemo branili vsikdar uprav zato, ker smo poslanci slovenskega naroda.
Poslanec Obreza predlaga konec debate, kar se sprejme.
Predlog dr. Schreija da se peticija deželne učiteljske konference, deželnemu odboru v prevdarek, ne odobri se in se prošnja odbije. Proti njej so glasovali vsi narodni poslanci.
Dr. Razlag poroča v imenu občinskega odseka iu stavi sledeče pregloge:
a) Deželni zbor obžaluje, da se mu kljubu večkratni dotični prošnji nij priložnost dala, svoje upravičeno mnenje naznaniti, predno se je o uradnem sedežu c. kr. okr. glavarstva Logaškega v Planini za trdno sklep storil.
b) Če se pa c. kr. okraj, glavarstvo iz Planine v Logatec predmesti, je deželni zbor te misli, da se tudi c. kr. okrajna sodoija v LogstCO prestavi, ker je želeti, da so vj-i c. kr. okr. uradi na enem kraju združen'«
Sprejme se.
Dr. Costa poroči v imenu odseka za pretresovanjo poročila deželnega odbora z načrtom nove občinske postave in stavi sledeče nasvete:
1. Načrt nove občinske postave vrne se deželnemu odboru.
2. Deželnemu zboru se veleva, da naj skliče enketo, ki pa nema odloČivni ampak le posvetovalni glas, in z njo vnovič prevdarja načrt postave zlasti tudi v tem oziru, ali so velike ali majhene občine koristnejše za deželo našo Kranjsko.
3. Na podlagi enketnega posvetovanja
Pač mi bode žal, ako se hladno od mene obrne, ali mi z ostro besedo odgovori; vem, kako to zna. A naj bode; storil sem potem vsaj vse, kar je bilo v moji moči, da bi svoj greh izmil. Ako rac zopet zavrže, bi de izerpila vir moje potrpežljivosti, ter bodem resnično mislil, da njo pozabim. Vsaj bom dobro vedel, da nema srca v Rebi, in moja pregreha me bode prenehala peči. Vsaj nekaj dosežem."
Otik se s tem namenom pred materjo nij oglasil; gotovo bi ga bila odgovarjala, naj Enete nikar ne prosi, ako kaže tako trdovratnost ter naj vsaj neke priložnost* počaka, kjer bi mogel začeti, ne da bi se zraven kako „zavrgel". Enkrat v nedeljo mej naukom, ko je gospodarica v cerkev odšla, vzel je puško črez ramo, kakor za ono dobo In šel na goro preti „črnemu kotu", kjer je upal, da hode ona.
Nada ga nij goljufala. Tam na visoki gori, od koder je videti noter do Prage, pri kraji bukove hoste je sedela Entfa pod mogočnim drevesom z molitvenimi bukvicami v naročji. A nij jih pogledala; nepremakljivo je zrla pred se, roke na knjigi sklenene.
V Otikovem srcu, ki je njo iskalo se je
naj potem deželni odbor načrt občinske postave predloži prihodnjemu deželnemu zboru v obravnavo.
Dr. Bleiweis predlaga, naj bi se vlada naprosila da se zopet na Kranjskem ustanove okrajni komisarijati kakor so bili pred letom 1850.
Poslanca Zagorec in vitez Gariboldi pod pirata predlog.
Poslanec pl. Lauger se (udi, da imajo nekateri gospodje namero, ostati zopet pri malih občinah. Njemu se zdi, da zato ne-čejo gospodje nasprotne stranke velike občine, ker so se pri volitvah kakor na No-tranjsknm jako slabo obnesle in se navdušujejo za male kakor na Gorenjskem. Govornik pravil da se hoče delati po pregovoru: „Divide et impera"!
Dr. Costa temu ugovarja. Njegova stranka je za t.) za male občine, ker jih ljudstvo želi. Naj bodo malo ali velike občine voljeni bodo zmirom le narodui poslanci. Saj je g. pl. L uiger sam predstojnik ene velike občine na Dolenjskem, on je tudi kandidiral, pa nikdar izvoljen bil. Če se sklicuje na Notranjsko, je bil voljen tam dr. Razlag kot narodni poslanec.
Predlogi odbora in predlog dr. Bleivveisa se potem sprejme.
Prihodnja seja je bila v petek 16. okt.
Politični razgled.
Hfotrtaiije dežele,
V Ljubljani 19. oktobra. fvšlei „Pokrok" od 16. t. m. prinaša Članek, s katerim primerja svobodomiselnost ml ado češ ko stranke s stranko Palackega in Riegra, ter pravi: „Da na Češkem zastopuje politično svobodo staročeška stranka, temu je dokaz spomenica 77 poslancev čeških, mej katerimi so možje, ki uže od 1848. 1. bojujejo za blagor svojih rojakov. Ona spomenica je pravi izraz svobodemisel-nosti in ideja pravičnosti inwto tem več, ker stojete slednje dve pri nas Cehih višje, nego narodnost, ki^pride še le za njima. V tem se ločimo mi Čehi od Nemcev, in Madjarov, katerim je narodnost nad politično svobodo. V onej spomenici je od prve do zadnje besedo vse le jeden protest,  proti fevdalizmu
vrnila ljubezen in vrnilo obžalovanje; kako je bila bleda, suha, utrujena — po njegovem zadolženji utrujena. Moral se je jako brzdati, da nij skočil prenaglo iz goščave, ki ga je dozdaj skrivala ter jej ne padci skesan pred noge.
Počasi je naredil nekoliko stopinj naprej, še zmirom v duhu neodl.ičen, kako bi jo nagovoril; tu je mimogrede glavo obrnila ter pogledala v stran, od koder se je bližal. Vroč plamen je obletel njen obraz, ko je videla, kdo iz hoste prihaja. Ali ko je stal Otik pred njo, zopet jo tako malomarno gle dala, kakor poprej in lico njeno, kakor bi se bilo v sneg in led premenilo. Blisk največje jezo in zan čevanja bi ne bil Otika tako bolestno zadel, kakor ta mlačni, mrzli in prazni njen pogled. Dolgo se je bojeval s svojim ginjenjem predno je mogel obgovo-riti jo.
„Ne pridem sem nikakor po naklučbi, devica", rekel je z močuo tresočim se glasom; več je nij tikal, kakor sploh nobenega več nij tikal, kdor tudi njega nij; „nego, ker sem se nadejal tukaj z vami sniti se".
Oua je stisnila obrvi, kakor bi hotela reči: „Tedaj tudi tukaj ucmani miru". Ali
in pristranosti, proti vsem krivičnostim, ki izhajajo iz volilnega reda, je le ena misel, ki se vleče, kot rudeča nit, to je: pravičnost in svoboda. Tako, kot v omenjenej spomenici, govori le prava narodna stranka.
V gnti&keni zboru je gr. II. Wodzicki izrekel svoje prepričanje, da bode nemško-centralist'čne sisteme kmalu konec v Avstriji.
V n »«m J 4* držnve.
JVfiMCO.rJfc» minister vnanjega Decazes je potolažil interpelante v permanentni komisiji, da španjska spomenic* n»ma tako teške važnosti, kakor se je mislilo. Francoska vlada bode v tem vprašanji ravnala po svoji dolž nosti. — Kar se tiče odpozivljenja ladije „0ren< que", da je Francija po svojem ugledu ravnala, t<?r da celo papež v tem nij videl pomanjkanja spoštovanja.
Iz SiKtttišf najnovejši Številka časopisa rKp«ca" objavlja (tifijalno poročilo generala Moriouesa o pohodu na Pampelono. Ves Btrategifioi načrt tega pohoda je prav nejasen. Posnemamo na iz tega, da je La-serna le svojim pohodom na Los Urcos izpeljal 22 karlističnih bataljonov, da so zapustili svoje pozicije pri Inzue, Biurrum in Anjore, ter tako cesto proti Pampeloni osvobodil. — Bitka pri Biurrum, katero so Kar-listi bahaje poveličevali v zmago, je bila brez pomena. Dve kompaniji ste obsadili Biurrum ko je prišlo povelje k umikanji. Pri tej priliki so jn propadli 2 k url isti ena bataljona in ujeli (jO vojakov.
Neko poročilo v „Ind. belge" pravi, da je karlistična ekspedicija v Kastiiijn od vladne vojske tepena bila in odpodena.
Thiers še vedno po Italiji potuje in ga povsod z navdušenjem sprejemajo, ter so vedno bolj utrjuje Kopetno prijateljstvo mej tema dvema narodoma, katera je hotel lokavi Nemec razdvojiti na svojo korist.
Iz ttt't'liiiit se poroča o Arnimovcm nemškem škandalu, da so pri grolici Ain;m-Bovtzenburg hišno preiskavo imeli Jn — so policaji zažgali iz neprevidnosti. Škode nij velike — poroča telegram.
Dekan Tomašcvski je zavoljo tega bil zaprt, ker n<i hotel imenovati skrivnega papež-kega detegata.
Dopisi.
Oll ST/ilHB.irsi-ii na Dolenjskem 15. oktobra, flzv. dop.| Nekoliko kmetov začenja še le ta teden brati. Ti so, to se zna, „bele vrane", vsi drugi pa se nijso mogli
na glas je rekla tako malomarno, kakor je uanj gledala in glas njeni se je zraven precej tresel:
„Ako si želi gospod doktor od mene kako delo, ne morem mu služiti".
„To je bila huda beseda!" je vsklikuil doktor.
Ona je ostala nepremakljiva, njegovo očitanje prav nič ne opazovaje. Prizadevala si je vstati, najbrž da bi odšla, ker nij hotel sam oditi tor ostal naproti nje na svojem mestu ; ali ta poskušnja jej nij posrečila se, noge so jej službo odrekle. Da bi tega Otik uo zapazil, je ostala tedaj na svojem mestu in zrla zopet tja v en dan, kakor bi bila sama pod drevesom in bi njega ne bilo pred njo. —
„To je bila huda beseda!" ponavlja Otik in v prsih mn je začelo obžalovanje vihrati, da se je moral na puško nasloniti, tako mu je šla glava okrog. „Da me boste tako odbila, vendar nijsem mislil, čeravno vidim, da najhujše, da, najhujše o meni mislite."
„Jaz nikoli na vas ne mislim", pegla mu je mrzlo v besedo.
„Kantorčica!" je hotel doktor zakričati,
braniti starej skušnjavi, da ne bi uže davno ne bili pobrali grozdja.   Izgovarjajo  se ti ljudje na  ptiče in na  gnjilobo, katere pa letos veliko nij, ker jo osušna jesen. Nekoliko so res opravičeni njih izgovori, a skoz in skoz pa nikakor ne, kajti vso pomlad in poletje   je zeblo  grozdje,  in   zdaj   mu pa mnogo neusmiljenežev ne privošči niti malo toplejših jesenskih  žarkov   zlatega solnca. Kdor se nij letos prenaglil s trgatvijo iznenađuje ga precejšna množina grozdnega sla-dora ter bode pil močno in prijetno kapljo, dočim pa so si njegovi prestaro misleči mejaši na zuatnej škodi, ker dnevi letošnje jeseni so res zlata vredni in so mnogo popravili, česar nij moglo deževno poletje. V dokaz tole: Pred pol meseca dnevi, ko so ne-počakljivci uŽe trgali,  našel sem v moštu golobinjske gore le   13—14°/,, (odstotkov ali procentov), to je, 18 —14 funtov sladora v 100 funtih mošta.   To vino bode, popolno odkisano, imelo torej lo dobrih 0—7 °/„ vinskega cveta,  kar imenuje kmet „moč" ali žgauico, ki se mej vrenjem naredi iz sladora ali cukra.  Da to vino ne bode z lepa moža pod pot vleklo, to se zna.   Baš denes, t. j. pol meseca pozneje, sem pa preiskava! mošt iz prav te gore (iz Oolobinjeka) tudi iz kadi z moštom  enačili trsnih plemen in pokazala je klostcrnenburška mostna tehtnica v njem 18*5 "/o  (P°l Ifl) sladora, česar je moj brat jako vesel, ker se nii prenaglil z brento v nograd.   Ta   pa   užo   bode  malo  na stran vlekel klobuk.   Omenjam tudi,  da vino nij niti   premočno,  niti  preslabo,   ako  je imel mošt 20°.„ sladora.   Da bodejo imeli umni kmetje letos boljše vino, nepo so ga lani pridelali, to mi dokazuje moja statistika. Našel sem tudi denes, namreč pa v moštu pod-češniške goro 17*6% (pol osemnajst) sladora do(im ga je imel lani  od 7.—10. oktobra sicer pa v  enacih omerah le  14—15-5 °/\ Dostavljati mi je,  da ves omenjeni mošt je iz tako zblojenih (v obče prav slabih) trsnih plemon, kakor je bajo zmešan „kočevarski greh", ka-li?   Zelenika in lipavščina uživa po Dolenjskem neizmerno ČeŠčenje. (!!) Ako bi   kedorkoli  strokovuikov,   ki   do malega
•*li premagal se jo; saj nij prišel sem, da bi jo vnovič razžalil. Da bi pa svoji notranji razkačenosti vsaj malo zadostil, se je začel tako divje in krčevito s puško igrati, da je čuda, da se nij sprožila.
Ne bojto se, devica", začel je zopet, zdaj tudi hladno in odmerjeno; „nijsem nikakor prišel, da bi vas s kakimi nemilimi željami obteževal. Nikar tedaj moje usiljenosti uže naprej ne zametujte. Stojim pred vami le za to, ker spoznavam za svojo dolžnost, povedati vam, da vse neprijetno, kar ste po mojem zadolženji preživeli, nij bilo kar zastonj ; vaše trpljenje je nosilo sadje. Po vaših besedah spominjan, sera si prizadejal odložiti mnogo velikih napak ter prišel tako v čisto drugaČi kolovoz, kjer po spričenje pravih prijateljev a ne prilizoviiv-cev, dobrodeljnejši ravnam nego poprej. Ce sem bil ravno prepričan, da sem vam zdaj popolnem malomaren, vendar sem so nadejal, ker srce vaše poznam, da vas bode to sporočilo veselilo, dokler se, to se ve da, le Človeka tiče nikakor pa mojo osobc." (Daljo prib.)
more pravično sodbo izrekati glede »mere mej zemljo in podnebjem dolenjskih krajev in mej nekaterimi tod de neznanimi trsnimi plemeni, priporočal za te kraje primerna, a izvrstna trena temena, got ivo bi, če tudi ne vai, premnogi šli za „potrjenje" vprašat kakovšnega duluvna, da se le še dalje za poznuje itmetijstveui napredek !
Kisline letošnjega imet a mi denes še nij mogoče javiti, ker kletarako pripravo za to imam le na ljutomerskej šoli. Sicer pa se da pravično sklepati, da je bode malo meuje, nego lani, ko sum je tu dobil kacih U" „„ (tiso-5in), to je blizo 9 funtov kisline 100O fantih vina. Tudi glede kisline je neka prava množina, da nij vino niti prekislo, niti presladko, namreč 5 —6°/ce« Dolenjsko vino je torej tudi prekislo. Toda, smem reči, če tadi nijaciu prerok, da bode uže črez nekoliko desetletij tudi dolenjski Slovenec prideloval plemenito vino, da le tudi semkaje pride na obzorišče luč potrebno omike in prepodi črno oblake nevednosti srednjega veka, koder more, razen dobrih krščanskih naukov tavati za vse lepo, dobro in koristno občutljivi narod slovenski.
Iliažo Per ni še k.
Domače stvari.
— (Naš glavni ur ed ni k) je šel v Zagreb na vseučiliščno slavnost, torej „Slov. Narod" denes le tu ko člauke piinaša, ki so mogli uže v soboto večer v tisk izročeni biti, kar povenuo bralcem v kako potrebno iz-pričanje.
Kazne vesti.
• (Nova metoda železnice) raz -svitljevati bila je ncduvno prvikrat na Huskem o priliki v porabljena, ko se je carski vlak po črti Moakava-Kursk vc zil. Aparat obstoji iz baterije iz 48 elementov, koja iz enega okna maki ne 200 sežnjev daleč kolotečine pred vlakom z električno lučjo natanko raz-svitljuje. Brzojavni cbef železnice Moskova-Kursk g. Jabočkovv, katerega priprava je, vodil sam /je razsvitljavo.
Vaiem uouiiiii moč m zdravje ure* lek« in brez stroškov po izvrstni
Ruvalesciere An Baru
28 let užo jo nij bolezni, ki lit ju ne bila ozdra-
vila ta prijetna zdravilna hrana, pri odraSčenih i otrocih brez medicin in stroškov; zdravi vse bolezni v želodcu, na živcih, dalje prane, i na jetrah; žleze i naduho, bolečine v ledvieah, jetiko, kašelj, nepre-ba\ ljenje, zaprtje, prehlajenje, nespanje, slabosti, zlato žilo, TpdonaOO mrzlico, vrtoglav je, silenje krvi v glavo, Šumenje v ušesih, slabosti in blevanje pn nosečih, otožnost, diabet, trganje, shuj sanje, bledičieo in pre-hlajenje ; posebno se priporoča za dojenee iu je bolje, nego doj nič i no inU'k«i. — Izkaz iz mej 80.000 spričeval zdravilnih, brez vsake medieine, mej njimi spričevala proletO^Ja Ur. VVurzerja, g. F. V. Bcneka, pravega, profesorju medicine na vseučilišči v Mariboru, zdravilnega svetnika Dr. Angelsteina, Dr. Shorclanda, Dr. Cauipbella, prof. Dr. Dede, Dr. Ure, grotinje Castle-stuai t, Markize de Krchan a mnogo družili imenitnih osob, se razpošiljava na posebno zalite vanje zastonj. Kratki izkaz iz H0.OO0 spričevalov. Spričevalo zdravilnega svetnika Dr. W urzerj a,
Bonn, lo. jul. 1852.
Kevalescičre L>u Harry v nniogiti slučajih nagradi vsa zdravila. Posebno koristna jc pri dristi in griži, dalje pri Bcsalnih iu obistnih boleznih, a t. d. pri kauinju, pri prittudljiv cm a bolchuciu draženji v acaliii cevi, zaprtji, pri bolel)nem bodenji v obistih in mehurji, trganje v mehurji i. t. d. — Najbolje in in neprecenljivo sredstvo ne samo pri vratnih in prsnih boleznih, ampak tudi pri pljučnici iu sušenji v grlu. (L. S.j Rad. VVurzer, zdravilni svetovalec in člen mnogo učenih družtcv.
VVlneheiter, Angleško, 3. decembra 18-12. Vaša izvrstna Kevalescičre je ozdravila večletne i  nevarnostne   prikazni,  trebušnih  bolezni, zaprtja, bolne čutnice in vodenico. Prepričal sem He sam glede vaiflga zdravila, ter vas toplo vsakemu priporočani. James Sli ore lan d, rauocelnik, ini. polka. Izkušnja tajnega sanitetnega svetovalca gosp. Dr. Angelsteina.
I! ero I in, 0. maja 180(5. Ponav ljaje izrekam glede Kevalescičre du Barry vsestransko, najbolje spričevalo.
Dr. A ng e 1 s te i n, tajni sanit. svetovalec. Kpriecv alo .-i. 7ii.!»L'l.
Oberglmpem, (Badenako), 22. aprila 1872.
Moj patietlt) ki je uže bolehal 8 tednov za strašnimi bolečinami vnetic jeter, ter ničesar použiti nij mogel, je valeđ rabe Vaše Kevalescičre du BarrjrpO-poliiaiua zdrav.
Viljem Kur kar t, rauocelnik.
M on tona, Istra.
Učinki Kevalescičre du Karry so izvrstni. F c r d. C I a u s h e r g e r, c. kr. okr. zdravnik.
at. 80.410. Gosp. F. V. IJeneke, pravi profesor medicine na vseučilišču v Mariboru (Nemčija;, piše v „15 e r 1 i n e r K. 1 i u i s c h c \V o c h e u b e h r i 11" od 8. aprila lb72 to le: -Nikdar ne zabini, da je ozdravila enega mojih otrok le takozvana „Kevulenta Ara-bioaM (Kevalescičre). Dete je v 4. mesecu vedno več in več hujšalo, ter vedno bljuvalo, kar vsa zdravila nijso bila v stanu odpraviti; toda Kevalescičre gaje ozdravila popolnoma v (> tednih.
St. 64.2tO. Markize de Brehan, bolehaje sedem let, na nespanji, tresliei na vseh udih, shujšanji in hipohomlriji.
St. 751.810. Gospo vdovo Klemuiovo, Diissoldorf, na dolgoletnem bolchanji glave in davljenji.
St. 7f>.877. Flor. Kollerja, c. kr. vojašk. oskrbnika, Veliki Varaždin, na pljučnem kašlji in bolehanji dušnika, omotici i tiščanji v prsih.
Št. 7f).y70. Gospoda (iabriela Tcšnerja, slušatelja višje javne trgovinske akademije dunajske, na skoro vbrezuadejni prsni bolečini in pretresu čutnic.
Št. 66.715. Gospodični de Montlouis na nepre-bavljenji, nespanji in hujšanji.
Št. 75.1)28. Barona Sigmo 10 letne hramote na rokah iu nogah i t. d.
Kevalescičre je 4 krat tečneja, nego meso, ter
se pri odraščenih in otrocih prihrani 50 krat več na ceni, glede hrane.
V plehaauh puiicah po pol funta 1 gold. 50 kr., funt 3 gold. 50 kr., 2 funta 4 gold. 50 kr., 5 fun-vjv 10 gold., 12 funtov 20 gold., 24 funtov 36 gold.,
— Hevaleaciere-Biacuiten v pusicab a 2 gold. 50 kr. a 4 gold. 50 kr. — Kevalesciere-Chocolatče v praha n v ploščicah ta 12 taa 1 gold. 50 kr., 24 taa 2 gold.. ^0 kr., 40 tu i gold. 50 kr., v prahu za  120 taa
10 gold., za 288 taa 20 gold., — za 576 taa 36 gold.
— Prodaje: B»rry du iiarry & (Jomp. na Do> aujl, MialJll««hKHa«e št. 8, v LJublJMiil Ed. Mahr, v €4rakdel bratje Oberanzmejrr, v brokn Diuchtl & Frank, v Celovel P. Birn-bachor, v Lon^l Ludvig MUller, v Mariboru P. Kolotnik  &  M.   Morič,  v  Meranu   J. B.
11 o c k h » 11 s i« n, kakor v vaeh mestih pri dobi ih le-narjih in apecerijakih trgovcih; tudi razpošilja du laj-•ka hiša na vae krajo po poštnih nakaznicah ah' povzetjih.
£x originali.
ltoi-4-«.|M»iHl<'ii<*;i <lr. \ 4-Hei-hii j;t
k. ladjinega zdravnika prvega reda v Ankoni.
Kako se je Poppova anatherinova ustna voda v skorbutu pri mornarji b kot izvrstno zdravilo izkazala.
Ankona, 3. febr. 1872.
Vslcd meglenega in mrzlega vremena skozi 6 mesecev se je skorbut jako močno pri naših lnornaijih prikazal, in bila je ta bolezen tembolj Bumnjiva, ker tukajšna naša sredstva v veliko slučajih no pomagajo. Gospod dr. Boitel iz dunajskega vseučilišča, zdaj llikaj v službi kot ladjini zilravnik, mo jo opozoril na zdravilnost Popjtovo analherinovo ustne vodo v skorbutu, in v mučnem položji, v kojem sein bil, mi je bilo najnujnejše, da sem dal iz TrBta deset sklenic poslati.
Javno priznam sedaj, da lom gosp. dr. Beitlu za poročilo in gosp. ,1. (1. I'oppu. c. k. dvornemu zobnemu zdravniku na Duuaji, mesto, Bognergasso 2, jako hvaležen. Anatherinova ustna voda jo svojo zdravilnost proti skorbutu sijajno dokazala; izmed 28 bolnih jih je 21 ozdravelo. Žalibog, da Poppova anatherinova ustna voda zaradi visoko ceno no dopusti dispenzirati nas, vendar sem jo v poročilu na zdravstveno ravnateljstvo v omenjenej bolezni kot zelo zdravilno pohvali).
O i*. Vctterinl,
k. ladjini zdravnik prvega reda. So dobiva: (8—4) v IduUIJttiii  pri Potričič in Pir kor-j i
— Job. Karinger-ji — A. Krispcr-ji — E d u ar d Mah r-u -- F or. M ol h. S ch m i tt-u
— E. Birachitz-u, lekarji; — v Kranji pri L. Krispor-j i — Sob. Schaunig-u, lekarji; — v Pliberg-u pri Uorbst-u, lekarji;— v Varaždinu pri II a 11 e r-j i, lekarji;
— v Kudolfovoni pri Dr. Kizzoli-ji, lekarji
— JosofBerguian-u; — v Krškem pri F o d BomchcB-u, lek.; —v Kamniku pri Jahn-u, lekarji;  v Gorici  pri   Po nt on i-j i, lekarji
— J. Koller-ji; — v Wartonherg-u pri F. G adlor-ji; — v Vipavi pri Anton. De peri s-u, lek.; —vPostojni pri K u p f o r 8 c h m i d t-u lekarji; — vSkofjiloki pri C. Fabiani-ji, lekarji ; — v Kočovji pri J. B ra un e - tu, lekarji;
— v Idriji, c. k. rudarska lekarnica; — v Litiji pri K. MU hI wonzel-j i, lekarji; — v Ka-
doljici pri Zalokar-jovi vdovi.
Tujcfi.
18. oktobra: a&vrogiHV: Guznian iz Celovca.
Pri Sionu: Ooroaan iz Keko. — Ambrož iz Idrije. — Gabor i/, Dunaja.
— Sclunid iz Trbiža. — Polak iz Tržiča. — Reioh iz Dunaja. — .Maresclia iz Litijo. —Cioiyor, MorptVgO Dapisin, Crne i« Trata, Caffon iz Gorico. — Jonko iz Kočevja.
Pri itlaliči: H ovsena iz Pariza. — VVagner iz Monakova. — KelovUič iz Dunaja. — Dotela iz Škofje Loke. — Kopman iz Dunaja. — Ferien iz (Joja.
— Capelitl iz Trsta. — ltanar iz Vipave. — lhiber iz Gradca. — Leneia iz Dunaja. — Elireuruich iz Po novica. — Span z ženo iz Kckc.
Pri Z n ui orel s Majcen iz Celja. — Jernoičar iz Gradca. — Miško iz Celovca. — Dolinar iz Maribora.
uunajs&ft bora a 19 oktobra.
(Izvirno telegrafično poročalo.)
Bnot&l drž. dolg v bankovcih Enotni drž. dolg v srebru 1860 drž. posojilo .... Akcijo narodno banke Kreditne akcije ....
London .......
Napol........ .
0. k. eeku-i......
Srebro........
70 rfld.	25	kr
'4 „	25	
107 „	75	_
»80 „	—	
-42 „	25	R
lil) „	15	
B n	85	■
T n		n
104 „	15	n
Zobni zdravnik
Dr. Tanzer,
docent zdravništva za zobe na c. k. univerzi v Gradcu,
je priael v l-f■ ■ i»ijuno. ter biva pri „Stonu" štev. sobo 61 in f>2, II. nadstropje, in zdravi Bpeeijalno vsaki den (razen nedelje) od 8. zjutraj do 5. uro zvečer. (2i»7—3)
Ustane pa tu le do koncu oktobru t. 1.
Zaradi brczbolestnih operacij jo treba v ta namen nekaj časa k pripravljanji.
Najvišje potrjena zdravilna voda zoper ustno gnjilobo, Puhherinzobua pasta in zobni prašek se dobiva tu, dalje pri g. Biršicu in Ed. Mahru.
v Ljubljani
se priporoča
za izvršitev vseh tiskarskih del
v lični obliki in po uatjiii>Ji eeui, posebno:
kmm) poštnih voznih listov .... 5 g!d. — kr.
vsakih 1000 več..... 3   „ iO „
1000 voznih listov za železnice s firmo in železniškim kolekom 7   „ 50 „
»000      n n r n n 13     „    50 n
1<H><> za brzovoznino a tirmo in železniškim kolekom U „ — „
2000           „               „              „               „ 16 „ 50 „
1000 zavitkov (Couverts) v kvart s firmo         . 4 „ — „
1000              „             v oktav      n 3 „ 80 „
za c. ki*, smlnije, občinsko urade, okrajne zastope,  šole, cerkve in cerkvene urade,  advokate in notarje, pobotnico za meNočue plače i. t. d.
ladat^lj in za nrwAUtVC odgovoreu : Maks Armič.
L*.Htu!u*   n tiMk „Narodne tiskarne".