Poštnina plačana v. gotovinL Leto XIX., št. 184 Ljubljana, sreda io. avgusta 193$ Cena S Din Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva SI — Telefon št. 3122. 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova uL — TeL 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg Z, Telefon št. 2455. Podružnica Celje: K oc enova ulica 2, — Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čdslq 78.180, Wien št. 105.241. Potreba radiooddajne postaje v Mariboru Dogodki zadnjega časa so povečali skrb za našo severno mejo. Krajevni či-nitelji so že dolgo opozarjali na nekatera vprašanja, ki se tičejo nacionalne in moralne utrditve naše meje, vendar so le redkokdaj naleteli na pozorna ušesa. Šele sedaj so nekatera izmed vprašanj našega obmejnega ozemlja postala splošna narodna zadeva. In vendar je obmejno ozemlje pri vseh narodih in v vseh državah, ki se tesno stikajo s sosedi drugega jezika ter dru-g h kulturnih in političnih idealov, predmet posebne pozornosti in povečane skrbi. Meja je najobčutljivejši pas, ki se oklepa slehernega državnega ozemlja in pametno reševanje njenih posebnih problemov je v mnogih primerih merilo narodne sposobnosti. Meja ni samo utrdba, marveč tudi most, a utrdbe in mostovi niso samo iz mrtvega gradiva, marveč tudi iz živega: iz človeških duš. Zato bo čuječ in dalekovi-den narod storil vse, da čim bolj utrdi tudi živo trdnjavo, namreč prebivalstvo, ki stalno biva v obmejnem pasu in ki potrebuje zaradi svojih posebnih nalog tuci posebne skrbi in pozornosti. Priredit vie, ki so združene z dvajsetletnico osvobojenja Maribora, opozarjajo z no-im poudarkom na dosedanji razvoj Matibo^a in njegove okolice, vzbujajo pa obenem željo, da bi za nadaljnji in še uspešnejši razvoj dobivali ti kraji večjo, učinkovitejšo pomoč iz Ljubljane in seveda iz našega državnega središča Beograda. Posebno velja to za nekatere kulturne potrebe, ki pod pritiskom novih okoliščin postajajo čedalje bolj nujne in ki že po naravi niso prepuščene zgolj krajevnim krogom. Med take nujne potrebe sodi ustanovitev radiooddajne postaje v Mariboru, O tem vprašanju je bila že večkrat beseda v javnosti in tudi lepe obljube so bili že slišali tisti, ki so opozarjali nanje odločilne činitelje. Ustanovitev radiooddajne postaje v Skoplju je sedaj prelomila prejšnje načelo, da naj imajo take postaje samo tri glavna kulturna središča Jugoslavije. Pri ustanavljanju radiooddajr.e postaje v Skoplju so imeli odločilni čir.itelji pred očmi posebni položaj južne Srbije in njenega kulturnega središča. Glede na veliko vlogo, ki jo je v sodobnem življenju zavzel radio kot najhitrejši posredovalec, sel, obveščevalec, obenem pa razširjevalec znanja in umetniških užitkov, moramo samo pozdraviti njegovo decentralizacijo. Večje število postaj nikakor ne more škodovati splošnim interesom, marveč postaja z razmahom radia kar nujna potreba. S tem pojavom je nekako tako, kakor je bilo pred sto leti s tiskom: iz-prva so izhajali dnevniki samo v velikih kulturnih središčih, čim bolj pa je naraščala potreba čitanja, bolj je raslo tudi število dnevnikov, ki so potem pričeli izhajati tudi v manjših mestih. Pojav naraščajoče decentralizacije radioddajnih postaj opažamo tudi drugod. Češkoslovaška, ki šteje približno toliko prebivalcev ko Jugoslavija, ima sedaj že šest radioddajnih postaj. Tako ima n. pr. Slovaška zaradi svoje kulturne avtonomnosti in posebnih obmejnih potreb dve postaji (Bratislava in Košice), a tudi Moravska Šlezija ima dve postaji (Brno in Moravska Ostrava). Problem ni več v tem, da se samo oja-čujejo tako zvane glavne postaje, kakor so pri nas Beograd, Zagreb in Ljubljana, marveč da se ustanavljajo nove, ki bodo laže upoštevale tudi regionalne razmere in potrebe. Če je kje potrebna nova radiooddaj-na postaja, tedaj je potrebna v Mariboru. Pri skopljanski postaji so zlasti navajali argument, da na tem ozemlju mnogo poslušajo neko sosedno postajo, ki leži sicer v prijateljski državi, vendar pa njen vpliv ne more biti v vsakem primeru dober za naše ljudi in za kulturni razvoj v Južni Srbiji. Ta argument velja tudi za ustanovitev postaje v Mariboru, vendar v mnogo večji meri in z neprimerno jačjim poudarkom za zaščito naših nacionalnih interesov. Predvsem ima Maribor z okolico to slabost, da se tu kaj pogosto ne slišijo jugoslovenske postaje, med njimi tudi kulturno najbližja ljubljanska postaja. Po vsej verjetnosti ima ta pojav fizikalni vzrok; vsekakor ni kriva samo premajhna energijska kapaciteta ljubljanske postaje, saj jo dobro slišijo rojaki v mnogo bolj oddaljenih krajih. Posledica te naravne in nespremenljive motnje je ta, da prav obmejni kraji niso v zadostni meri udeleženi na naših radiooddajah, kar je že samo po sebi velik minus v narodnem in kulturnem pogledu. Še slabša posledica obstoječega stanja pa je v tem, da so radijski naročniki v teh krajih tem bolj navezani na številne in po večini zelo močne postaje v sosedni državi, kar ima važne posledice v kulturnem in politično-propa-gandnem pogledu. O teh posledicah in njihovem vrednotenju glede na naš nacionalni in kulturni položaj bi bila sleherna diskusija odveč: zadeva je jasno mislečim glavam dovolj jasna. SLABI CASI ZA VOJNO Z RUSIJO Maršal Blticher odpotoval na fronto pri čangkufengu — Nemčija in Italija nasvetu]eta Japonski zmernost Tokio, 9. avgusta. w. Vrhovni poveljnik ruske armade na Daljnem vzhodu, maršal Blücher, je prispel v rusko etapo v Novokijevsk, od koder bo osebno vodil operacije sovjetskih čet na fronti pri Čangkufengu. To vest objavljajo vsi japonski listi na vidnem mestu s pristav-kom, da jo potrjujejo tudi izjave ruskih ubežnikov. Moskva, 9. avgusta, o. Maršal Blücher je imel po radiu v Habarovsku govor, v katerem je naglasil, da sedanjega položaja na Daljnjem vzhodu ni mogoče primerjati s položajem leta 1904. Jaz nisem Ku-ropatkin, je poudaril maršal Blücher, in rdeča vojska po svojem sestavu in sposobnosti zdaleka ni več na tako nizki stopnji kakor je bila carska. Ta izjava je izzvala v vseh krogih veliko pozornost. Kakor zatrjujejo dobro poučeni krogi, pa Litvinov ne soglaša popolnoma z nameni bojevitega maršala Blüeherja, nego si prizadeva, da bi se najnovejši japonsko-ruski spor še pravočasno in mirno likvidiral. Litvinov je odločno proti sleherni vojni in vztraja pri dosedanji ruski miroljubni zunanji politiki, ki se je razvijala povsem v smislu načel Društva narodov. Litvinov je tudi v skrbeh, da se ne bi zaradi vojne na Daljnem vzhodu morda poslabšal položaj Rusije v Evropi. Moskva, 9. avg. o. Vrhovno poveljstvo ruske vojske na Daljnem vzhodu je danes prvič izdalo komunike o položaju pri Čang kufengu. V komunikeju pravi, da so ruske čete dobile nalog, da za vsako ceno preženejo Japonce in Mandžurce s področja, ki po vseh pogodbah pripada Rusiji. V komunikeju izraža vrhovno poveljstvo posebno pohvalo ruskemu topništvu in letalcem. Japonska poročila o razvoju bojev Tokio, 9. avg. AA. (Reuter). Po včerajšnjih srditih bojih nož na nož so japonski oddelki, kakor zatrjujejo japonska poročila, še vedno obdržali visme pri Čangkufengu in Sačaofingu. Včerajšnje boje smatrajo za najsilovitejše, kar jih je bilo od začetka spopada. O spopadih pri Čangkufengu m Sačaofingu so se zvedele tele podrobnosti: Po srditih bojih, ki so divjali včeraj zjutraj ,so Japonci dobili snoči nova oja-čenja in so tudi izboljšali svoje postojanke ter jih na novo utrdili. Pričakujejo namreč nov sovjetski napad. Mir, ki je zavladal popoldne, so motili sovjetski topovi, ki so bombardirali levo japonsko krilo na višinah čargkufenga. Sovjetska letala so odkrila japonske postojanke ter začela z ognjem iz strojnic obsipavati ceste v notranjosti Koreje. Sovjeti so napadli tudi železniško progo. To^io, 9. avgusta. AA. (Stefani). O davi obstreljuje sovjetsko topništvo japonske postojanke na meji, japonsko topništvo pa napade energično zavrača. 40 sovjetskih letal je bombardiralo japonske postojanke na čangkufengu. Po informacijah agencije Dornej se je redno število sovjetskih letal, zbranih na meji, potroji-lo. Tokio, 9. avg. AA. Razen maršala Blüeherja je prišel na bojišče tudi komisar GPU Meklins z namenom, da sam vodi preiskavo o primeru Licukova, ter da tudi tu začne s »čiščenjem«. Agencija Domej potrjuje, da so se začela krvava sovjetska »čiščenja« tudi na samem bojišču, kar je imelo za posledico, da so številni ruski vojaki prestopili na japonsko stran. Tokio. 9. avg. AA. (Reuter). Uradno poročati o. da se zbirajo v Novokijevsku veliki oddelki sovjetskih čet-. Radijski prenos bojev pri čangkufengu London, 9. avg. h. Kakor poroča »Daily Express«, je ruska radijska postaja v Habarovsku oddajala snoči reportažo z boji- Novi, srditi oli levi oliali Jangceja Zaradi grozeče vojne med Rusijo in Japonsko se je vojaški položaj Kitajske precej izboljšal šanghaj, 9. avg. o. Na fronti ob Jang-ceju se je položaj spričo rusko-japonskih bojev pri čangkufengu močno spremenil. Kitajska vojska je sedaj pod vodstvom maršala čangkajška prešla v protiofenzi-vo. Na levi obali Jangceja se je včeraj popoldne na fronti 60 km razvila strašna bitka. že včeraj je bilo na obeh straneh izredno mnogo žrtev. Kitajci prodirajo sedaj proti vzhodu v treh kolonah. Prva kolona je že navalila na Kvangmej, ki so ga Japonci zavzeli šele pretekle dni. Druga kolona se je približala spet Tajhuju, tretja pa prodira proti Suhsungu. Japonske vesti kažejo, da japonsko vrhovno poveljstvo nima več tako velikega interesa za prodor proti Hankovu, kakor je büo to spočetka, ko sta padla Anking in Kiukiang. Japonci so morali velik del svojih čet prestaviti s hankovškega bojišča ter iz Šansija in Honana na vzhod. Tudi japonsko vojno brodovje na Jangceju se je precej zmanjšalo. Kitajska letala so včeraj dopoldne s pomočjo topništva na Jangceju potopila 7 japonskih vojnih ladij. Eskadrila japonskih letal je davi bombardirala Mačang in razdejala tam okrog 200 hiš, 87 ljudi je büo ubitih, 63 ranjenih. Kakor poročajo iz Hankova, je eskadra 25 japonskih bombnikov danes dopoldne napadla Kanton. Bombardirala je električno centralo, razdejala mestni vodovod in napravila ogromno škodo v mestnih okrajih Sejukan in šamin. V mednarodno koncesijo in vladni okraj se je zateklo na de-settisoče beguncev. Japonci so že pred nekaj dnevi z letali napovedali, da bodo Kanton z 10 velikimi letalskimi napadi popolnoma razdejali. Sodeč po tej napovedi, je bil današnji napad drugi po vrstnem redu. Napad je izzval v Kantonu strašno paniko. Po vsem mestu leže mrtveci in ranjenci, ki jih do poldneva niso mogli odpeljati v Z ustanovitvijo radiooddajne postaje v Mariboru bi dobili naši nacionalni in kulturni interesi v obmejnih krajih novo postojanko in trajno oporo. Taka postaja ni mrtva naprava, marveč nekaj, kar lahko daje vsak dan iz sebe duševno in moralno oživljajoče žarke. Ne pozabimo tudi na moč lokalnega patriotizma, ki bi mu bilo tako močno zadoščeno, splošni interes naroda in države pa bi odnašal od tega mnogo večje koristi kakor jih ima v sedanjem stanju. Mariborska postaja bi lahko delovala v najtesnejšem stiku z Ljubljano, s čimer bi bil ovržen pomislek, da Maribor še nima zadosti dobrih domačih sodelavcev. Za kulturno in narodno utrditev našega obmejnega ozemlja bi bila ra-diooddajna postaja v Mariboru investicija z nedoglednimi koristmi. Naj bi odločilni faktorji počastili Maribor tako, da ob dvajsetletnici osvobojenja ustrežejo tej njegovi zahtevi! bolnišnice in mrtvašnice, čeprav je bilo na razpolago precejšnje število reševalnih vozov. Prodiranje Japoncev južno od Kiukianga Šangfeng, 9. avgusta. w. Danes so japonske čete zavzele kraj Šaho, 15 km južno od Kiukianga. S tem uspehom so prebile prvo kitajsko obrambno linijo, ki je zapirala pot proti Nančangu. Japonske čete, ki so se zbrale na zapadni obali jezera Pojang, na* predujejo v zapadni smeri ter nadlegujejo kitajske postojanke od juga, tako da se je začela majati celotna kitajska obrambna črta. šča pri čangkufengu, med katero se je slišalo tudi streljanje iz pušk in strojnic ter grmenje topov. Govornik je postavü svoj mikrofon v ruski strelski jarek in napovedal, da je samo 200 metrov oddaljen od japonskega, vmes pa leži na kupe mrtvih in ranjenih. Malo kasneje je postaja radijskim poslušalcem sporočila, da so ruska letala zaradi novega izzivalnega napada Japoncev in Mandžurcev pri čangkufengu napadla korejsko mesto Kojo, v katerem se v zadnjem času koncentrira japonska vojska, in ga skoraj popolnoma razdejala. Rusi vdrli na mandžursko ozemlje Tokio, 9. avgusta. AA. (Stefani). Od da-ska pehota, ki jo je podpiralo topništvo, je včeraj popoldne napadla čujlufeng v Mandžuriji. Boji so trajali do 19. ure, podrobnosti o njih pa še niso znane. Vojno ministrstvo poudarja, da leži čujlufeng tudi osem kilometrov severno od Sača-opinga. To je prvi primer, da so «e boji razširili tudi na področje vstran od hriba čangkufenga. „Times" o resnosti položaja London, 9. aivg. o. »Times« so objavile daljše poročilo o položaju na Daljnem vzhodu ter trdijo, da so odgovorni krogi izgubili že sleherno nado v bližnjo likvidacijo spora med Rusko in Japonsko, čeprav se še zmerom zanašajo na diplomatska pogajanja v Moskvi. Po izjavi japonskega voj« nega ministra je nastal vtis, da so se praske na 6 km dolgi fronti že spremenile v pravo vojno. Po japonskih informacijah so Rusi na tem področju zbrali že celo divizia jo vojaštva z vsem potrebnim topništvom, tanki in letali, dočim je bilo okrog Čangkufenga ob pričetku spopadov zbranih le 4.000 ruskih vojakov. dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.—» Za inozemstvo Din 40.-— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva uhca 5, telefon 3122, 3123,3124. 3125, 3126. Maribor, Grajski trg SL 1 telefon št. 2455, Celje, Stiossmayerjeva ulica štev. 1, telefon št. 65. Rokoptsl ae ne vračajo Nemčija In Italija svetujeta Toki ju zmernost Tokio. 9. avsrusta. b. Kakor se doznava iz zanesljivega vira. sta nemški m italijanski poslanik v T-okiju po naročilu svojih vlad nasvet oval a japonski vladi največjo zmers nost pri obravnavanju spora z Rusijo, ker smatrata obe državi, da je sedanji trenutek zelo neprimeren za konflikt z Rusijo. Litvinov hoče izsiliti pakt o nenapadanju ? Pariz, 9. avgusta. AA. Po informacijah časopisa »Paris Midk je odpotoval namestnik komisarja general Fedka na Daljni vzhod z nalogo, da prepriča maršala Blüeherja o potrebi omejitve vojnih operacij, še predno bi se položaj še bolj poostril. Litvinov želi izkoristiti sedanji položaj in pripraviti Japonce do tega, da sklenejo z Rusijo pakt o nenapadanju. Še en sestanek Litvinova in Sigemica Tokio, 9. avgusta. AA. (Havas). Mero-dajni krogi pravijo, da bo v kratkem prišlo še do tretjega sestanka med sovjetskim komisarjem za zunanje zadeve Litvinovim in odpravnikom poslov japonskega veleposlaništva Sigemicom. Dan sestanka bo določen sporazumno. V istih krogih smatrajo za verjetno, da bo japonsko-ruski spor urejen po diplomatski poti. Smatrajo, da bo sklenjen sporazum o prenehanju sovražnosti in nevtralizaciji gotovih področij, ki leže med sedanjimi postojankami japonske in ruske pehote. Podrobnosti bodo uredile vojaške oblasti z obeh strani neposredno po tretjem Litvinovem sestanku s Sigemicom. Japonska bo tedaj pripravljena na pogajanja o sestavi komisije za določitev meje. Mislijo, da bo ta komisija izzvala potrebo po sestavi novih komisij, ki naj bi rešile vse primere obmejnih spopadov. Ruski poslanik pri lordu Halifaxu London, 9. avg. AA. Lord Halifax, ki se je danes vrnil v London, je sprejel sovjetskega poslanika Majskega in predstavnika japonskega veleposlaništva. Runciman proučuje akte Včeraj se je sestal z dr. Hodžo, njegova misija pa se je razgovarjala z zastopniki sudetskih Nemcev Hitler o madžarsko-avstrijski meji Budimpešta, 9. avg. h. V diplomatskih krogih se zatrjuje, da bo državni kancelar Hitler ob priliki skorajšnjega obiska državnega upravitelja Horthyja in ministrskega predsednika Imredyja v Berlinu svečano izjavil, da je bivša madžairsko-avstrijska meja za Nemčijo dokončna in nedotakljiva. Ta izjava bo slična oni, ki jo je glede meje na Brennerju podal Hitler ob priliki svojega obiska v Rimu. S to deklaracijo bodo za vselej propadle madžarske aspiracije na Gradiščansko. D uff Cooper v Gdansku Gdansk, 9. avg. AA. Prvi lord angleške admiralitete Duff Cooper je prispel danes na svoji jahti »Enchetress« v Gdansk. Obiskal bo predsednika senata Greiserja. Preosnova evropske podunavske komisije Bukarešta, 9. avgusta, h. V Sina ji je danes rumunski zunanji minister Comnen otvoril konferenco zastopnikov Anglije, Francije in Rumunije, ki pripravlja reorganizacijo evropske podunavske komisije. Italijanska vlada je svojo odsotnost opravičila. Minister Ccmnen «e je zahvalil Angliji in Franciji, da sta se tako hitro odzvali vabilu in je izjavil, da juridičn» osnove podonavskega režima niso več v skladu z nedotakljivostjo Rumunije, zaradi česar je treba statut evropske podunavske komisije nujno revidirati. Angleški in francoski zastopnik sta izrazila prepričanje, da bo konferenca imela zadovoljiv izäd. Bolgarski parlamentarci na Poljskem Varšava, 9. avgusta. AA. (Pat). Poljsko časopisje poroča, da bo v kratkem prišla v Varšavo skupina bolgarskih parlamentarcev. Med drugimi bo prišel tja tudi bivši predsednik bolgarske vlade Cankov. Postani in ostani član Vodnikove družbe! Praga, 9. avgusta, h. Urad lorda Runcimana je izdal danes naslednji komunike: Misija lorda Runcimana je proučevala listu ne, ki so ji bile predložene in ki vsebujejo pred lose češkoslovaške vlade. Po obedu je lord Runciman obiskal ministrskega preds sednika dr. Hodžo, da bi z njim proučil situacijo. kakršna je po do sedaj zbranih informacijah, in kakšni naj bi bili naslednji koraki za nadaljnje razčišcenje v sodelo« vanju s češkoslovaškimi oblastmi. Popoldne ob 17. je misija lorda Runcimana ime, la razgovor z zastopniki »udetsko-nemSke stranke. Hodževa posvetovanja Praga, 9. avgusta. AA. (ČTK). Predsednik vlade dr. Hodža je imel danes konferenco s finančnim ministrom Kalfusom ter je proučil vsa vprašanja, ki so v zvezi s sprejetjem novega državnega proračuna. Z as tem je dr. Hodža sprejel češkoslovaškega industrijalca Bat'o. Popoldne ee je sestal politični odbor ministrov, ki je razpravljal o raznih podrobnostih naknadnih načrtov za pogajanja o narodnostnem vprašanju z opozicionalnimi strankami, v prvi vrsti s stranko sudetskih Nemcev. V dobro poučenih krogih pravijo, da bo predsednik vlade dr. Hodža jutri sprejeti poslanca Kundta in Roecha. Politični in gospodarski značaj misije Praga, 9. avgusta, b. Vedno bolj jasno se zdi, da Runcimanova naloga v Pragi ni zgolj političnega značaja, temveč da se razteza na najrazličnejša področja, vštevši zlasti gospodarsko. Gospodarski problemi so eden izmed posebno važnih sestavnih elementov tako zvanega sudetskega vprašanja. 2e same pritožbe sudetskih Nemcev imajo svoj izvor v pretežno gospodarskih zadevah. Za lorda Runcimana, ki je sam znan gospodarstvenik, kakor za vse njegove sodelavce, ni to nič novega. Zato je pričakovati, da bodo posvetili sudetskemu problemu prav s te strani posebno pozornost, kajti zavest, da se tako kompliciranega vprašanja ne da reševati samo s političnimi gesli, prodira bolj in bolj povsod. Gledano s širših vidikov, je sudetsko vprašanje po svoji gospodarski strani samo del splošnega srednjeevropskega gospodarskega vprašanja. Postopna industrializacija nekaterih izrazito agrarnih držav srednje in jugovzhodne Evrope je nujno slabo vplivala na položaj industrijskih držav v tem predelu Evrope, zlasti na Češkoslovaško m bivšo Avstrijo. Tako je pojemajoči eksport industrijskih proizvodov iz sudetskega ozemlja imel za posledico tudi obubožan je tega izrazito industrijskega ozemlja. V tej zvezi pa stopa se bolj v ospredje pomen najnovejše angleške m francoske gospodarske akcije v srednji si jugovzhodni Evropi, katere neposredni namen je izravnanje onega gospodarskega ravnotežja v tem predelu, ki je bilo po razvoju zadnjih let tako močno porušeno. London v stikih s Prago London, 9. avgusta, b. V poučenih krogih stavljajo povratek ministrskega pred- sednika Chamberlaina z dopusta v neposredno zvezo z njegovo željo, da se kar najbolj natančno pouči o Runcimanovih praških razgovorih. Kakor se doznava, je zunanji minister Halifax že prejšnji teden naročil angleškemu poslaniku v Pragi Newtonu, naj pošlje v London natančna informacije o razvoju praških pogajanj. To zanimanje uradnih krogov za položaj na češkoslovaškem tolmačijo tu kot nekakšno nadzorstvo nad vsem, kar se dogaja v Pragi, četudi je bila sicer Runcimanova misija označena kot strogo zasebna in neuradna, O vseh prejetih informacijah iz Prage informirajo angleški državniki takoj tudi Pariz. Za presojo trenutnega angleškega razpoloženja v tej zadevi je zelo zgovoren uvodnik oficioznih »Times«, ki iz-rečno poudarjajo, da je mogoče iskati rešitev sudetskega vprašanja samo v okviru današnje češkoslovaške države in v duhu češkoslovaške ustave- V ostalem velja zanimanje angleških političnih krogov predvsem povečani ameriški pozornosti glede vseh srednjeevropskih in sploh evropskih dogodkov, kar vzbuja nade, da bo mogece še v tem letu zaključiti angleško-ameri-ške razgovore, ki so za sedaj predvsem gospodarskega značaja. Na splošno prevladuje vtis, da so Se v zadnjem času Ze-dinjene države močno približale obema zapadnima velesilama. WUsonovo poročilo za ameriško vlado Praga, 9. avg. h. Berlinski ameriški poslanik Hugh Wüson, ki uživa v Washing-tonu kot poznavalec srednjeevropskih razmer veliko avtoriteto, je po svojih v Pragi zbranih informacijah sestavü obširno poročilo za washingtonsko vlado. Smatrajo, da ni izključeno, da bo poslanik Hugh Wüson v bližnji bodočnosti zaradi informiranja še drugič prišel v Prago. Žrtev gostilniškega pretepa Praga, 9. avgusta, b. Uradno je izšlo naslednje poročilo: V nedeljo dne 7. avgusta ponoči se je v vasici Hohal razvil v domači gostilni prepir med sudetskimi Nemci, pristaši različnih političnih prepričanj. Prepir se je spremenil v pretep, katerega žrtev je postal eden izmed udeležencev. Po ugotovitvah uradne preiskave se je dogodek, ki se je tako žalostno zaključil, odigral takole: V gostilni, kjer je prišlo do pretepa, je bilo 17 sudetskih Nemcev, med njimi trije pristaši Henleinove ter 14 pristašev nemške socialne demokratske stranke. Do polnoči so pili skupaj v popolni harmoniji, okoli polnoči pa se je vnel prepir med obema političnima taboroma, tekom katerega je neki socialist do smrti zabodel z nožem henlein ovca Bayerk. Orožniki, ki so že ob dveh popoln oči ugotovili dejanski položaj, so aretirali vse udeležence prepira in pretepa, vendar pa dosedanja zaslišanja niso pojasnila ozadja dogodka, ker odklanjajo tako eni kakor drugi sleherno pojasnilo o tem. Obducija Bayerletovega trupla je ugotovila, da je dobil umrli štiri vbodljaje, izmed katerih je bil eden v srčno stran smrtonosen. ........i »JUTRO« št. 181 m.......... — Maršal Balbo v Berlinu Vesti o pogajanjih za sklenitev vojaške oziroma letalske pogodbe med Nemčijo iti Italijo ____________ Sreda, 10. VEL 19SŠ. i Mariboru novo gledališče Neka) spominov in želja Rim, 9. avg. o. Maršal Balbo, guverner Libije in bivši italijanski letalski minister, je danes popoldne z letaiom odpotoval v Berlin, kamor je prispel v prvih večernih urah. Na vojaškem letališču v Staackenu pri Berlinu »o mu priredili zelo svečan sprejem. Prvi ga je pozdravil nemški gospodarski diktator in letalski minister maršal Göring, nato pa državni podtajnik v letalskem ministrstvu general Milch. Kakor znano, je odšel maršal Balbo v Berlin zaradi mednarodnih letalskih pogajanj, po nekih verzijah pa naj bi se ob tej priliki Pariz, 9. avg. h. V zunanjem ministrstvu je bilo danes živahno diplomatsko življenje. Zunanji minister Bonnet je imel vrsto informativnih razgovorov in je sprejel najprej romunskega poslanika Cesiana, za njim pa poveljnika francoske armade v Le-vantu, s katerim je razpravljal o položaju v aleksandretskem sandžaku. ZSunday Timesc doznavajo k napovedanim manevrom nemških rezervistov, ki naj td letos nadomestili običajne splošne manevre, med drugim: Rezervisti, ki bodo zaradi manevrov vpoklicani pod orožje, bodo odslužili dva meeca. Vojaški atašeji v Berlinu črni jo. da bo_ le« tos vpoklicanih pod orožje nad 1 milijon 350.000 rezervistov, vendar ne istočasno. Prva skupina bo nastopila orožne vaje že 15. avgusta. V nemških vojaških krogih se nadejajo velikega uspeha prvih manevrov rezervistov. »Die Deutsche Wehr« piše med drugim, »da bodo manevri nedvomno porve. čali udarno silo nemške armade«. Vremenska napoved Zemunsko vremensko poročilo: Pretežno oblačno vreme v vsej državi. Jasnejše je bilo le na Primorju. Dež v okolici Zagreba in Velikega Gradata. Toplota je v vsej državi nekoliko padla. V zadnjih 24 urah bo bile plohe skoro v veej državi. Najnižja toplota Plevi je 10, najvišja Spöt 34 stopinj. Zemunska Vreauensfea napoved; Pretežno oblačno v vsej državi g postopno zjasni tvi jo v vsej državi. To pa tam krajevne nevihte. Zagrebška: Vreme bo še nadalje oblačno in nestalno. Dunajska: Pretežno oblačno, sem in tja deževno. Temperatura skoraj nespremenjene. Pred novim korakom Anglije v Salamanci Možnost zopetne otvoritve francosko-španske meje v Pirenejih Španske perspektive Za kulisami Japonsko-ruskega spora Fašistični list o nemškem konkordatu Toča pustoši po Hrvatskem in v Bosni Maši kraji in ljudje Veličasten sokolski praznik v Žirovnici Proslava 20 letnice Jugoslavije in otvoritev lepega Sokolskega doma Agilni Sokol ŽirovnicasBreznica je imel v nedeljo svoj veliki dan. Tega dne je društvo slovesno otvorilo svoj sokolski dom, ki bo nosil ponosni naslov »Dom Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja«. To bo najlepši spomenik velikemu pokojniku. Vzporedno z otvoritvijo doma je Sokolstvo jeseniške skupine na lep način prosla« vilo 20-letnioo obstoja Jugoslavije. Sokolski dom v Žirovnici je e dea najleps ših sokolskih domov v Sloveniji. Poslopje s 16 m dolgo, 9.35 m široko in 7 m visoko dvorano, spodnjimi in zgornjimi prostori, odrom in slačilnicanu ustreza potrebam močnega društva v večjem mestu. Na pročelju doma je široka teraöa, pod njo pa vzvišen prostor, ki bo služil tudi kot oder za gledališke predstave na prostem. Dom stoji kakih 60 m od gorenjske že* lezniške proge sredi krasne gorenjske pokrajine, ki jo otdaja venec visokih gora. Raz poslopje je krasen razgled na velegor« je na prostrano gorenjsko ravan, zelene travnike in dobrave in globoke savske tesni V soboto zrvečer je društvo otvorilo proslavo s promenadnim koncertom in umetno razsvetljavo doma in letnega telovadiš šča. V nedeljo dopoldne so se vršile skušnje vseh oddelkov za popoldanski javni nastop, deputacija pa se je na pokopališču poklonila spominu ustanovitelja in prvega drus štvenega starešine brata Šifrerja Egidija in položila lep venec na grob. Popoldne so na letnem telovadišču začeli zbirati sokolski oddelki za slavnostni sprevod. Slavja so se udeležitle tudi deputaci je ljubljanske sokolske župe in bližnih go« renjskih društev. Močna četa Sokola Koroška Bela — Javornik in deputacija iz Blej« ske Dobrave sta s prapori in godbo prikorakali na zbirališče. Sokol z Jesenic se je udeležil slavja s prapori, godbo, 60 člani v krojih in močno četo naraščaja in dece in članstva v civilu z znaki. Ob 15.30 jo izpred doma krenil dolg spres vod skozi vas. Na čelu so trije krepki Sokoli nosili državno zastavo. Sledilo je 9 članskih in 5 naraščajskih praporov, 196 dečkov in deklic, godba Godbenega društva jStola« iz Žirovnice, starešinstvo sokolskih žup iz Ljubljane in Kranja, 186 članov v kroiih. 20 članic v krojih in 32 v telovads nih oblekah. Za jeseniško sokolsko godi» je korakalo 52 narašča in i kov, 48 narašcaj-nic. 120 članov v civilu z znak! in 96 članic. Skupaj je štel sprevod nad 800 oseb. Po povratku na telovadišče so vsi oddeL ki izkazali čast državni zastavi, ki so jo potegnili na visok jambor, da je biila vidna daleč po gorenjski ravani. Godba je zaigrala državno himno, nato pa je starešina bratskega društva ŽirovničasBreznica braft Bizjak stopil na balkon in pozdravil zbrano Sokolstvo in prijatelje Sokola, ki ao pri» šli od blizu in daleč. Predvsem pa je pozdravil zastopnika Nj. Vel. kralja Petra II. polkovnika g. Brus ta in naslovil pozdrave na sokolskega starešino kralja Petra in kraljevski dom. V kratkih besedah je opisal zgodovino društva in velike napore članstva, ko je gradilo sokolsko trdnjavo, ki bo nosila ime blagopokojnega kralja Aleksandra I. Zedis nitelja. Burno pozdravljen je stopil na ospredje balkona župni starešina br. Jaka Špicar, ki je v imenu župe pozdravil zastopnika Nj. Vel. kralja Petra II. polkovnika g. Brusta, zastopnike ljubljanske župe ln zbrano Sokolstvo. Omenil je, da so se prav v tem času zbirali sokolski oddelki spodnjih žup-nih okrožij v Stražišču. Podčrtal .je delavä nost članstva društva Žirovnica-Breznica, ki se ni strašilo boja in žrtev ter je s krvavimi žulji zgradilo lepo sokolsko stavbo, ki bo najlepši spomenik velikemu kralju mučeniku. spomenik ki ne bo mrko kames nje in beton, pač pa živ spomenik, v katerem se to vzgajala in krepila mladina za kralja in domovino. Po slavnostni otvoritvi doma se je pričel javni nastop, ki ga je močno motil dež, tako da je sodelovalo manjše število telo vaj dečih. Nastopili so vsi oddelki s slikovitimi vajami za praški zlet. na orodju 60 pa nastopile tri vrste, in sicer člani na drogu in bradlji ženski naraščaj pa na visoki gre« di. Kljub dežju so telovadike in telovadci izvedli nekaj vrhunskih sestav in bili deležni velikih ovacij številnega občinstva, ki je vztrajalo na telovadišču. Po nastopu se je v vseh prostorih doma razvila ob zvokih dveh sodb prijetna zabava, ki je trajala pozno v noè. »Slavcev« častni večer Ljubljana, 9. avgusta. V počastitev zasluženih članov je pevsko društvo »Slavec« priredilo v soboto zvečer v matični sobi gostilne »pri Sokolu« častni večer. Razen par zadržanih je bilo navzočno vse članstvo. Lep je bil pogled na zbrano »Slavčevo« pevsko družino. Odbor je vsem prisotnim priredil skromno zakusko. Društveni predsednik g. Boris Roš je otvoril sestanek ter v kratkih, lepih besedah opisal delovanje društva, ki je vedno nosilo visoko dvignjen prapor slovenstva in jugoslovenstva, s slovansko pesmijo pa vsa leta obstoja krepilo narodno zavest doma in v inozemstvu. S ponosom se je spominjal društvenega obiska v zlati Pragi leta 1914. ter v Beogradu, kakor tudi dogodkov leta 1913., ko so bili v Celju napadeni člani od renegatov. Z okrvavljeno zastavo, a ponosen se je vračal »Slavec« iz Celja domov. Za vedn0 so minili ti časi. V znak priznanja kot najstarejše slovensko pevsko društvo pa je prejel »Slavec« najvišje odlikovanje, prapor, ki mu ga je poklonil pokojni kralj Aleksander I. Posebno toplo se je zahvalil župniku Janku Barletu, ki je rešil »Slavcu« obstoj, dr. Pucu Dinku in pa dr. švi-gelju za vso naklonjenost, ki sta jo izkazovala društvu zadnja leta v naravnost obupnih časih. V znak priznanja so biü vsi trije izvoljeni za častne člane. Nadalje se je zahvalil vsemu članstvu za njihovo požrtvovalno delo ter jih bodril k vztrajnosti, da bo tako »Slavcu« zasijala bodočnost, ki mu grc kot najstarejšemu slovenskemu pevskemu društvu. Posebno zahvalo je tudi izrekel društvenemu tajniku Bergincu Fricu, ki mu je zvesto stal ob strani; s pomočjo njega mu je bila omogočena sanacija društva. Predsednik Roš je obljubil članstvu, da ostane društvu zvest v v«akem času, potem pa je razdelil diplome, ki so jih prejeli: za 20-letno zvesto članstvo in požrtvovalno delo Berginc Fric, mnogokrat sta s predsednikom iz svojih skromnih sredstev plačevala pevovodjo ,ter tako preprečila katastrofo društva, župnik Barle Janko in dr. švigelj ,ki pa radi zadržanosti nista bila navzočna. Diplome ustanovnikov so prejeli Salesin Edi, akad. kipar, Zupančič Srečko, Rozi Roševa. Hubad Joško in Jurca Rado, Viljem. Za zvesto društveno sodelovanje od 5 do 19 let so prejeli diplome člani in članice: Logar Ludvik, Božič Ivan, šega Jože, Perles Milan, Bizan Mal-či, Keber Minka, Drnovšek Drago, Bizjan Emir, Otrin Slava Strenovč Dane, Mer-še France, Skrinjar Tone, Dovč Franjo, ml. Zaje Franjo, Zertuš Milan, Türk Nu-ša, Nered žane, Gradišar Jože, Kapelj Jakob, Kuk Ivan in Jurša Elza. Predsednik Roš se je vsem odlikovaneem lepo zahvalil, mlajše pa. bodril k vztrajnosti, da bi si tudi oni pridobili taka priznanja. Društveni odbornik Logar je izročil predsedniku Rošu diplomo častnega članstva .obenem pa tudi častno pismo v krasni orehovinasti kaseti, posebno darilo vsega članstva, v znak priznanja za njegovo neumorno in plodonosno delo, ki ga je vršil vseh 25 let. kot član, tajnik in zadnja leta kot predsednik. Poudarjal je, da to darilo ni nikaka nagrada za njegovo plodonosno delo, ki j- nepoplačljivo, pač pa viden znak hvaležnosti vseh članov in članic. Tudi podpredsednik Berginc Fric je prejel posebno darilo, plaketo z reliefnim portretom, delo akademskega kiparja Sa. les:na. iz Celja, za požrtvovalno 20-letno društveno delovanje. Oba sta se vidno ganjena zahvalila ter zagotavljala, da bosta tudi v bodoče posvečala »Slavcu« vse svoje moči. Za članice jima je spregovorila lep- besede odbornica Bizjak Ema, za Hubadovo pevsko župo pa društveni pe-vovedja Venturini, zagotavljajoč članstvu, da bo kot pevovodja storil "se, da bo »Slavec« živel, se razvijal in dosegel uspeh za uspehom. Tudi navzočni skladatelj Prelovc Zorko je spregovoril nekaj besedi ter z žalostjo ugotavljal, da pevska društva le životarijo in se komaj vzdržujejo z lastnimi skromnimi sredstvi, a baš najbogatejši imajo vedno gluha ušesa za prošnje P° podporah. Odlikovaneem so bili po klon jeni lepi šopki, nakar se je razvila lepa in neprisiljena zabava. »Slavcu« kot najstarejšemu pevskemu društvu želimo tudi mi najboljše uspehe. Sokoli v spomin dr. A. Reisa Beograd, 10. avgusta. Kakor smo že poročali, so pa iniciativi Sokola Beograd IV. vse sokolske organizacije Beograda, Zemuna in Pančeva v nedeljo lepo počastile spomin velikega in zaslužnega prijatelja našega naroda m naše države dr. Arhibalda Reisa. Sokoli in številni stari nacionalisti in javni delavci Beograda m okolice so se zbraK najprej ob grobu dr. Reisa, potem pa v topčiderskem parku, kjer so velikemu švicarskemu prijatelju našega naroda ob 5-letnici njegove smrti postavili spomenik. Ob grobu in ob spomeniku je bilo več govorov, v katerih so bile poveličane zasluge požrtvovalnega prijatelja našega naroda, a je bila tudi s trpkimi besedami žigosana pozabljivost, ki polagoma zagrinja osebnost in vrline velikega sotrudnika naše nacionalne revolucije, ki je med nas nepričakovano prihitel iz tujine, žrtvoval nam vse, kar je mogel, ter porušil pri tem vse mostove svoje sijajne bodočnosti kot borec za svobodo in demokracijo. Dr. Arhibald Reis se je rodil 8. julija leta 1876. in, ko je dosegel doktorat kemije, je postal asistent lozanske univerze, potem pa se je posvetil proučevanju znanstvenih metod v kriminalistiki ter postal sotrudnik in prijatelj slavnega znanstvenika Bertillo-na. Že v svojih studijskih letih si je tudi pridobil sloves odličnega novinarja in publicista. Sodeloval je pri mnogih listih svoje švicarske domovine, Francije, Anglije tn Holandske. Po bitki na Ceru avgusta leta 1914. je srbska vlada povabila dr. Reisa, da bi si v Mačvi ogledal zločine avstro-ogrskih čet ter o tem poročal v svetovnih listih. Dr. Reis se je povabilu odzval in v Mačvi, na torišču strašnih vojnih grozot, je vzljubil iz vsega srca srbske kmete in bojevnike. Po umiku srbske vojske je organiziral sprejem srbskih beguncev in otrok v raznih zavetiščih Švice in Francije. Do konca vojne je bil na solunski fronti naj-zvestejši tovariš borcev za naše osvoboje-nje ter poročevalec švicarskih, francoskih in holandskih listov. Ob zaključku vojne je sestavil velik pregled zločinov, ki so bili izvršeni med okupacijo v Srbiji. S tem svojim pregledom in s svojimi medvojnimi dopisi je razkril kulturnemu svetu pravo lice. Avstrije in njenih zaveznikov ter vse divjaške načine njihovega vojskovanja. Jugoslavija je postala dr. Reisu druga, iskreno ljubljena domovina in posvetil ji je vse svoje velike sposobnosti. Pri beograjski policijski upravi je organiziral tehnični oddelek po načelih moderne vede kriminalne patologije. Ko je to važno delo dovršil, je postal uradnik Narodne banke. Vsestranski napredek Jugoslavije mu je bil v največje zadoščenje za vso ljubezen in požrtvovanje, posvečeno našemu narodu in njegovi svobodi. Drugih zadoščenj in nagrad ni nikdar iskal in skromno je umrl v Beogradu pred devetimi leti. Postani in ostani član Vodnikove družbe! Planšarski praznik na Mosenjski planini Upravičenci Mošenjske planine 23 po številu iz vasi Mošnje, Gorica in Globoko pri Radovljici so v času najhujše krize uvideli, da bo treba dvigniti iz mrtvila tudi plan-šarsko gospodarstvo, kl je prava pastorka pred ostalimi panogami kmetijskega gospodarstva. Sporazumno z merodajnimi čhriteljl so uredili pereče vprašanje paše na ta način, da se živina ne bo več pasla v gozdovih kot doslej, temveč po obdelanih s travnim semenom zasajenih gozdnih jasah, ki so se v ta namen iz gozda izločile. Za pašo je izločenega iz državneg gozda, kjer ima Mosen j sk a planina stare pašne pravice, po odobrenju ministrstva za šume in rude približno 45 ha za pašo primernega zemljišča. To zemljišče se sedaj postopoma meliorira v rodovitne pašnike. S tem je bil napravljen popolen preokret v planšarskem gospodarstvu te planine in vse kaže, da ne bo ostalo brez ugodnih posledic tudi za druge planine, ker se kmetovalci-planšarji iz gorejskega kota vedno bolj zanimajo za zboljševaljna dela na tej planini. Istočasno z ureditvijo paše se je pokazala tudi potreba po gradnji novega plan-šarskega stana, katerega so začeli graditi opravičenci preteklo leto. Stan je grajen po sodobnih načelih razumnega gospodarstva in bo omogočal vzdrževanje stavb in pašnih jas v pogledu trajnosti njih uporabe. Zato je posebno za kmetovalce-planšarje važno, da si ogledajo o priliki otvoritve novega planšarskega stana dne 14 t. m. naprave in dela na tej planini. Pa tudi me-ščan-izletnik bo našel lepo razvedrilo na Mošenjski planini, ki leži sredi temnih gozdov Jelovce in s katere se nudi krasen razgled na panoramo Karavank in Kamniških planin. Obenem pa bo imel priliko bližje spoznati, kako je za življenje gorenjskega kmeta-planšarja važna povoljna rešitev planšarskega gospodarskega vprašanja. napad Ptuj, 9. avgusta In a Ožboltov veliki kramarski in živinski sejem v Ptuju je prignal par voličev posestnik Janez Habjanič iz Lancove vasi, občina Sv. Vid. Vole je prodal in izkupil 2100 din. Z raznim nakupovanjem se je Habjanič zamudil do pozne noči. Ko se je vračal domov, se je zadržal še nekaj časa v Koso vi gostilni v Turnišču, odkoder je šel okrog 23. ure. Na cesti se mu je pridružil neznan moški, in ko sta prišla do bolj samotnega kraja med Draženci in Lancovo vasjo, ga je neznanec podrl z udarcem po glavi na tla in na tleh ležečega davil za vrat toliko časa, da je izgubil zavest. Nezavestnemu Habjaniču je ropar nato vzel ves za vole izkupičeni denar in izginil. šele proti jutru se je oropanec zbudil iz nezavesti in se ves oslabljen z največjo težavo zavlekel do bližnje hiše, kjer so mu nudili prvo pomoč in ga prepeljali na njegov dom v Lancevo vas. Zaradi hudih poškodb so morali Habjaniča poslati na zdravljenje v ptujsko bolnišnico. Roparja pridno iščejo rožniki. Za bratomor — 20 let roMJe Spor za grunt, ki bo ostal brez gospodarja Matibor, 10 avgusta V Oseku v Slovenskih goricah je bil izvršen letos 5. maja bratomor, ki je hudo pretresel vso okolico. 34 letni posestnik Alojzij Krämer je tega dne. kakor pravi obtožnica, po zrelem preudarku zaklal svojega brata Vinka. Do krvavega zločina je prišlo zaradi spora o dediščini Mati — po-sestnica je hotela nekdaj izročiti posestvo svojemu mlajšemu sinu Vinku, a je pozneje to odločitev izpremenila ter zapustila posestvo starejšemu sinu Alojzu proti obveznosti, da mora mlajšemu bratu, ki je bil takrat zaradi živčne bolezni v Novem Celju, izplačati 6.000 din. Ko se je Vinko vrnil baje ni hotel sprejeti odpravnine in tudi skupnega domačega deLa se je branil. Eni pripovedujejo, da je bratu in drugim grozil, drugi pa vedo povedati, da mu niso privoščili niti hrane. Dne 5. maja je starejši Kramer delal pri nekem drugem posestniku, a ko je prišel domov, mu je žena pripovedovala, da je nekdo odnesel iz shrambe kakih 6 kg pre-kajenega mesa. Alojzij Kramer se je silno razburil in osumničil tatvine svojega mlajšega brata. Ko sta se pri nekem drugem posestniku sešla, sta se spopadla in je med spopadom starejši mlajšega smrtno ranil z nožem. Današnji razpravi je prisostvovalo mnogo ljudi, iz Oseka. Alojzij Kramer se zagovarja, da je bil od mlajšega brata napaden in da je zgrabil za nož v silobranu. Razprava sama je nudila sliko človeka, ki se bori za svoje življenje. Državni tožilec je zahteval na podlagi obtožbe najstrožjo kazen, ki jo predvideva zakon za umor. Tega se je Kramer tudi zavedal in se je zagovarjal na. vse mogoče načine z verjetnimi in neverjetnimi izgovori. V teku razprave je neki Klobasa, ki je bil zaslišan kot priča, izpovedal, da ga je obdolženec nekoč nagovarjal, naj ubije njegovega brata. Značilno za moralno kvaliteto Krame rja je izpoved njegove žene, da je prišel namreč mož po dejanju domov in rekel: »Zdaj ne bo nikdar več kradel!« Nato je še povečerjal in zatem odšel, češ da gre k orožnikom. Ni pa odšel k orožnikom, temveč je čakal doma, kjer so ga tudi aretirali. Raz n sorodnikov, ki so skušali zvrniti krivdo na pokojnega, so številne priče slikale Vinka kot marljivega, dobrega fanta, dočim za brata Alojza niso ugodno izpovedale. Značilno je bilo tudi njegovo vedenje med razpravo, saj ni kazal nobenega znaka kesanja. Skušal se ie zagovarjati na ta način, da je bil pokojnik sam kriv, da je prišlo do tragedije. Razprava je trajala do 13.30 .nato se je sodni dvor umaknil k posvetovanju, ki je trajalo 10 minut. Predsednik senata dr. Turato je razglasil sodbo, s katero se Kramer obsodi v smislu obtožbe na 20 let robije in na trajno izgubo častnih državljanskih pravic. Razglasitev sodbe je vplivala na Kramerja precej porazno, kazni ni sprejel. Zagovornik dr. Štefanovič je prijavil priziv. Ko so še hatine strahovale Miloševo Srbijo Potopisni vtisi nemškega učenjaka po stari srbski kneževini V knjigi »Serbien, historisch-ethnographische Reisestudien 1859 — 1868«, Leipzig 1868. je nemški učenjak in prijatelj srbskega naroda nanizal zanimive spomine na potovanja po stari Sibiji. Z besedo in sliko je pokazal življenje v srbski zemlji v 60. do 70. letih minilega stoletja, med posebnostmi je tudi opis kaznovanja tatov z batinami pod vlado Miloša Obrenoviča. Pri nas so tepežnice po božiču in o sv. Treh kraljih kaj nedolžen ostanek navade iz starih časov, ko je palica tudi v sodnem pravu imela važno vlogo. Za časa inkvizicije in še pozno v srednjem veku, v nekaterih državah kaznovanje še danes je s palico ukoreninjena navada. Za Valvazorjevih časov je bila tudi pri nas običajna kazen 25 udarcev, ko so grešnika batinali po zadnjici, hrbtu ali podplatih. Kdo bi našteval mučeniške ure naših prednikov — tlača-nov, ko so bili za prazen nič pozvani pred grajsko gospodo in jih je maščevalni val-pet neusmiljeno pretepal. Med veliko vojno so avstrijski oblastniki vklepali v lisice vojake, jih navezavali na debla, dokler se niso po prestani kazni brez zavesti zgrudili. Palica, ki je bila stoletja strah in trepet tatov in grešnikov, se je sicer umaknila, ostala je pa marsikje kot dobra vzgojiteljica na omarah, policah in celo za šolsko tablo, kjer kot »teta Mica« skeleče pada na konice prstov in iztepa poredni deci trmo in lenobo. V navedeni knjigi kaže slika, kako se je batinanje izvajalo v Miloševi Srbiji. V ospredju sedi mogočen sreski kapetan v uradni uniformi, ki pravkar sodi dvema skesanima tatovoma. Za njim čita njegov birič razsodbo. Na levi se vidi na tleh deska na štirih kratkih nogah, nekakšna nizka, sramotna klop, na katero je moral leči grešnik, da so ga batinali. Na vsakem koncu deske sta bili po dve sponi, v katere so vtaknili roke in noge, da se tepeni ni mogel izmuzniti. Za kaznovanje žensk je služila drugačna naprava. V dva prekrižana, lesena trama ye bilia pritrjena navpična deska, na katere spodnjem koncu je bil pribit lesen, nazven usločen polkrožni boben. Nad bobnom je bila v deski majhna odprtina, kamor je grešnica vtaknila svoj vrat. Nad odprtino so privili še drugo desko, tako da se tepena ni mogla premakniti. Žensk seveda niso mogJi polagati na klopi, zato so morale pristopiti k bobnu, se zapogniti preko nje- ga in tako v stoječem stanju, z ujeto glavo pričakati udarcev. Krila so taticam nategnili. da so udarci šib čimbolj zalegli. Grešnike so kaznovali z drenovo palico. Število udarcev je bilo točno označeno v razsodbi. Občinska sodišča so imela pravico odmeriti 10. sreski načelniki 25, okrožni sodniki do 50 batin, včasih tudi več, dokler se ni palica zlomila. Na avtorjevi sliki je videti, kako se grešnika izgovarjata eden na drugega, dva pandurja v ozadju pa že čakata s palicami, da prideta do posla. Potopisec pripoveduje, kako je nekoč naletel na gruče otrok, ki so se radovedno zgrnili pred občinskim poslopjem. Razburjeni. daleč naokrog znani vaški poglavar, gazda Bura, je pravkar ukazoval dvema panduroma, ki sta tatinskega cigana, kaznovanega na 0 batin, priklepala na sramotilno desko. Gazda Bura sicer ni bil upravičen razsojati o kazni, imel je pa kot svobodnjak pravico izvrševati batinanje. Posebno piko je imel na kurje tatove, ki so tudi njemu pokradli precej perutnine. Težko je čakal, da mu pride tak kokošnjakar v roke in fco se je batinanje začelo, je gazda štel: — Eden... eden.« Dobro udaril—. Dva... dva... Ko je kmet tako štel, je cigan, rjoveč in zvijajoč se, že prejel štiri krepke udarce. — Tri... tri... tri...1 Boš še kradel ra- ce, gosi in kokoši, a? — Nikoli, gazda Bura. nikoli več! Bura je po svoje štel dalje in ko je pri- štel do 8, se je spet vrnil na šest Na kraju, ko je naštel do 10, je tatinski ciganče že dobil 25 neusmiljenih batin po zadnjici. 10 po odredbi vaškega sodišča, 15 za osebni obračun razjarjenega gazde ... Maščevalni Bura je kasneje postal trgovec v Požarevcu. Kot cerkveni čuvar je bil izvoljen tudi v mestno zastopstvo. Po takratnem običaju je nosil turško obleko in plav fes z velikim čopom. Kakor ugledni Turici je tudi Bura nosil dolgo grivo, na katero je bil nemalo ponosen. V zgodnjem jutro se je nekoč podal k zomicam v požarevačko cerkev knez Miloš. Ker ie bilo ie zgodaj, sveče še niso bile prižgane. Knez se je razi jut il: _ Kje je tisti, ki mora skrbeti za sveče? je vprašal. Bura je pristopil, se priklonil Milošu, držeč po turpem običaju desno roko oa srcu in tiho dejafc — Ukazuj, gospodar!... Ko se je priklonil, je Buri ztete! čop preko glave ki potegnil fes na tla. Knez Miloš je naglo zgrabil za grivo in trgovca pošteno zlasal: _ Glej, da bos drugič o pravem časa prižgal sveče!... Osramočeni Bura je komaj čakal, de so . bile zornice pri kraju. Kakor da bi ga sam vrag podil je letel k brivcu in že na pragu zavpil: — Daj, poreži mi stran to grivo!... Dandanes se kaznujejo tudi ljudje, ki brez usmiljenja pretepajo živali. Na cvetno nedeljo 1874 so bile batine tudi v Srbiji ukinjene. Del prebivalstva je bil proti temu. češ da so palice držale tatove v šahu. Pripoveduje se. kako je neki poslanec z dežele predlagal v skupščini, da bi se batinanje znova uvedlo: — Odkar ni več batin, se je svet pokvaril! Zdaj se nihče nikogar ne boji, tatovi kradejo, zmerom je slabše... Pravijo, da je prosil mnoge tovariše, naj ga podpro. Obljubili so. da se bodo zavzeli za njegov predlog. Situacijo je rešil predsednik, ki je stavil predlog na glasovanje: — Kdor je za batine, naj vstane, gospodje poslanci, ki so proti, naj sede! Niti en poslanec ni vstal, tudi tisti ne, ki so hoteli pomagati predlagatelju. Mož je sicer počasi vstajal, ko se je pa ozrl okrog in videl, da vsi sede, se je brez besede potuhnil v klop. Tako je Srbija postala napredna država. VZOR PONIŽNOSTI Uradnik svojemu šefu: — Gospod ravnatelj, jutri se ženim in vas najvljudneje prosim, da mi izvolite dovoliti, osebno prisostvovati poroki.*. OBIŠČITE POSTOJNSKO JAMO Poslujte se ugodnosti (Postojna pri Trstu in Opatiji, Italija) hotelskih in bencinskih NajvečjodzemskTöudo sveS ter , f *1 *\n)J Električna razsvetljava. voziun na železnicah od » Motorna železnica, t i, * ~ 50 I i k a A.. èAbA Iii. li 44J i.là. P^/aàK^^ ^NIT', Petra Kòcica br. 6, Beograd Domače vesti * Spomenik vojvodi Mišiču. V Mionici v kolubarskem srezu je bila že leta 1929 uvedena akcija, da bi se slavnemu rojaku vojvodi živojinn Mišiču postavil spomenik. Namen so vsi prebivalci pozdravili in v kratkem času je odbor zbral preko 250 tisoč din. Ves denar so vložili v Kolubar-sko banko v Mionici, a pozneje v dobi krize niso mogli več do njega. Zdaj je banka sanirana in vloga z obrestmi vred je v obrokih na razpolago. Odbor za postavitev spomenika je sklenil, da bo počastil spomin slavnega rojaka z ustanovitvijo bolnišnice, ki bo nosila njegovo ime. Zbiralna akcija se nadaljuje in je upanje, da se bodo lahko kmalu lotili izvršitve hvalevrednega načrta. * Tečaj ministrstva za telesno vzgojo za plezanje in reševanje v gorah bo od 15. do. 25. t. m. v Vratih v Triglavskem gorovju. Sprejeti so kandidati Beno An-dervald, Miha Arh, Alojzij Valentin, Stanko Cvek, Leon Grzinič, Alfonz Zupan, Pavle Heferle, Vlasto Kopač, Herdo Maj-nik, Vincenc Malovrh, Slavko Miloradovič, Stanislav Piši j ar, Franc Podboršek, Veli-mir Sepesi, Stanislav Sočan, N. Skerl, Adolf Smit, Viljem Soprič in Zdravko Vrhunec. Kandidati naj se javijo 15. t. m. ob 12. starešini tečaja Janku Kavčiču, strokovnemu referentu, ministrstva za telesno vzgojo na železniški postaji Dovje-Mojstrana. Za inštruktorje tečaja so imenovani znani turisti inž. Franc Avčin, dr. Bogdan Brécelj. Jože Čop, Franc Modec in dr. Miha Potočnik. * Sef veterinarskega odseka nprave drin. ske banovine je postal dosedanji referent uprave s. dr. .Josip Čeh. * Velik uspeh festivala otoka Krka. V Baški je bil v nedeljo IV. narodni festival, ki jih prireja vsako leto v vsakem drugem kraju otoka Krka turistična zveza za Hrvatsko Primorje in Gorski Kotar. Za prireditev je bilo veliko zanimanje pri domačinih in tujcih. Gostje so prispeli s posebnimi parniki. Festival je bil na prostranem polju blizu morja. Vsa Baška je bila okrašena z zastavami. Nastopili so v svojih pestrih narodnih nošah prebivalci Raba, Aleksandrova, Baške, Dobrinja, Omiš-Ija, Vrbnika Novega in Selca. Zvečer je bilo pristanišče lepo razsvetljeno. Organizacija prireditve starih narodnih običajev ter pevskih in glasbenih točk je bila na vzorni višini. Prireditve so se udeležili tudi mnogi skladatelji in muzikologi iz Zagreba in drugih krajev. * Zveza združenj gostilničarsldh obrti dravske banovine prosi svoje člane, da se udeleže slavnostnega sprevoda ob priliki proslave 201etnice Jugoslavije 14. t. m. v Mariboru v čim večjem številu. Gostilni-čarstvo bo korakalo kot posebna skupina in se naj udeleženci zbero na ta dan zjutraj v Mastrovi ulici med Prešernovo in Cankarjevo ulico na severni strani. Legitimacije za četrtinsko vožnjo se dobe pri občinskih upravah. V zastarelih slučajih zapeke spremljanih po hemoroidih in oteklinah je naravna »Franz-Josefova« grenčica užita tudi v malih količinah pravi blagoslov. »Franz-Josefova« voda milo učinkuje in zanesljivo odpira, a tudi po daljši uporabi nikdar ne odreče. Osi res s. br. 15 485-*? * Mesarji dravske banovine se zbero 14. in 15. a v mista v Mariboru, da se udeleže velike narodne manifestacije za Jugoslavi-jo. da proslave 50-letnico obstoja ma ri bor» skesa združenja mesarskih mojstrov in se udeleže občnega zbora Zveze mesarskih združenj v dravski banovini. Proslava 50-letnice mariborskega združenja bo v nedeljo ob 19. v Gambrinovi dvorani, v pone« deljek pa bo v isti dvorani ob 10. dopoldne občni zbor Zveze mesarskih združenj z običajnim dnevnim redom. Občnega zbora se udeleže tudi zastopniki tovariških organi» zacij iz Beograda, Zagreba in iz drugih mest. Vsa navodila za udeležbo dajejo kra-jevna združenja mesarjev. Vaš fotoaparat najkulantneje zamenjamo za Leico, Retino Contax ali Rolleiflex. ^«jSfr FOTOAPARATI STALNO NA ZALOGI! Se najtopleje priporoča Foto Tourist Lojze šmuc LJUBLJANA — Aleksandrova 8, in podr. Prešernova 9 — preje trg. E. Dobrič. * Prva komunalna šola v državi se ustanavlja v Zagrebu. V svojem letošnjem proračunu ima zagrebška mestna občina določen kredit 60.000 din za ustanovitev komunalne šole. Iniciativo za tako šolo, oziroma za komunalne tečaje, je dalo Društvo zagrebških mestnih uslužbencev, da bi omogočilo svojim članom temeljito strokovno izobrazbo. Po dogovoru z mestno občino bo šola obvezna za vse mestne uslužbence, ki še niso stalno nameščeni. V šoli bodo predavali starejši mestni uradniki. Za provizorično nameščene uslužbence je obisk komunalne šole, kakor rečeno, obvezen, šolo pa lahko obiskujejo tudi že stalno nameščeni uradniki in uslužbenci raznih kategorij, da izpopolnijo svoje znanje. šola bo razdeljena na tečaje in se bo ■prvi tečaj pričel letos z oktobrom, zaključen pa bo konec maja prihodnje leto. V Ameriki in v mnogih evropskih državah poslujejo take šole z velikim uspehom, v naši državi pa bo zagrebška komunalna * Umri je velik junak iz bojev za našo svobodo. V Beogradu je umrl po kratki bolezni upokojeni podpolkovnik Dragoljub Vasič, ki je bil velik junak na raznih srbskih bojiščih in na solunski fronti. Zaslužil si je Karadjordjevo zvezdo z meči in celo vrsto drugih visokih odlikovanj. Doma je bil iz malega naselja pri Loznici in je že v mladosti iz vsega srca želel, da bi postal oficir. Dovršil je podoficirsko šolo in že leta 1906. si je pridobil oficirski čin. Osvobodilne vojne so ga zatekle kot kape-tana. Po osvobojenju je prišel kot major na čelu prvega bataljona zmagovite vojske v Stolac in tam se je kot komandant mesta prebivalstvu tako priljubil, da so ga izvolili za častnega občana. Pozneje je služboval v Trebinju, v Kosovski Mitrovi-ci in v Plevlju, upokojen pa je bil kot komandant vojnega okrožja v Starem Beče-ju. * Strašen zločin v Sandžakn. Poročali smo že, da je bil v okolici Prijepolja umorjen in oropan inž. Stanojlo Bader iz Beograda, ki je gradil cesto ob reki Limu. Inž. Bader je v soboto dvignil na Cetinju okrog 400.000 din. da bi delavcem izplačal mezde. Za stanovanje si je uredil v naselju Brodarevo barako in pred nekaj dnevi sta prišli tja k njemu soproga in najstarejša hčerka na odmor, ker je pokrajina okrog Prijepolja zelo lepa. Zjutraj je nesrečni inženjer v spremstvu soproge in hčerke zapustil svoje bivališče ter se napotil v pol ure oddaljeno taborišče delavcev. Denar je nosil v aktovki. Nasproti sta mu prišla dva delavca in ko so vsi šli mimo nekega koruznega polja, se je zaslišal klic: Stojte! Denar ali življenje! Med koruzo se je pojavil maskiran človek s puško v roki. Vsi so tekli, da bi se skrili za ovinkom in razbojnik je dvakrat ustrelil za njimi, a ni nikogar zadel. Za ovinkom so se begunci razgubili in je inženjer sam tekel naprej po njivi, žena in hčerka od strahu nista mogli naprej in sta videli, kako je razbojnik tekel za inženjerjem. Kmalu sta zagrmela dva strela, nato pa je razbojnik z aktovko v rokah izginil med njivami. Inženjerja sta našli soproga in hčerka že mrtvega. * Neurje na Dolenjskem. Iz Straže nam pišejo: Na Dolenjskem že dalje časa ni bilo izdatnejšega dežja. Zadnjo nedeljo proti poldnevu pa se je vlila huda ploha. Po stržkih vinogradih in tja proti Gaber-ju pri Soteski je padala tudi toča, ki je napravila občutno škodo po vinogradih in delno tudi na polju. K sreči toča ni zavzela večjega obsega. Opati ja-Abbazia HOTELI: ATLANTICA - PRINCIPE - AL MARE V centrarmi Abbazie ob morju. Lastna kavarna, dancing, bar. Terase na morju, vrt. Lastno kopališče brezplačno! GOVORI SE SLOVENSKI! Posestniki: T o m a š i é — Cerva r. * Srečen zaključek poizvedb za nemškim novinarjem v Dalmaciji. Pred dnevi so na periferiji Dubrovnika našli avtomobil z nemškim znakom, v njem pa prtljago in dokumente nemškega novinarja dr. Küppersa, ki je prišel s svojo soprogo na oddih v Dalmacijo iz Dresdena. Ker si nihče ni mogel misliti, da bi kdo kar ob cesti nalašč pustil svoj avtomobil s prtljago vred in ker so tudi poizvedbe v okolici Dubrovnika ostale brezuspešne, so domnevali, da se je nemškemu novinarju in njegovi soprogi pripetila kaka nesreča. Zdaj po nekaj dnevih pa se je dr. Küppers sam javil dubrovniški policiji s Korčule. Tja je odpotoval po prvotnem namenu samo za en dan, a se je zamudil, ker je prisostvoval prireditvi »moreške«. Avtomobil je pustil kar ob cesti, računajoč na poštenost ljudi, V tem se ni prevaril, s svojim čudnim potovanjem pa je napravil veliko zmedo. Proti volka je najboljše sredstvo Gregorioev „BQ-R0SAH". Zahtevajte brea-plačen vaorec v Drogerlji Gregorio, Ljubljana, Prešernova 5. * Lidija Gish v kspafign Pieitany. Savna igralka filma >Bela sestra« ae zdravi v PieStanyu. Tja je prispela lz Pariza. V zadnjih časih, ko je imela v svojem poklic» nem življenju velike uspehe, je preživela tudi marsikaj burnega, in da je našla mir in uteho ter si pridot'la novih moči za umetniška ustvarjanja, se je zatekla v znamenito češkoslovaško kopališče. Zadnji film, ki jo je uvrstil med nepozabne film« ake umetnice, je tudi močno vplival na njene živce. V mnogih letoviščih Amerike je iskala pomoči in oddiha in, ko ji vse ni nič pomagalo, je v veliko srečo naletela na zdravnika dr. Siposa, slovaškeea rojaka, ki ji je priporočil» naj se zateče v znano mirno in romantično zdravilišče Pieštanv. Ubo« gala ga je in po zatrdilu dr. Cmuta profesorja Karlovega vseučilišča v Pragi, ki jo zdravi, ima zagotovilo, da bo kmalu okrevala. V mladi, vitki dami, v 6ivem kostimu. ki se sprehaja po divnem parku zdravilišča, mnogi niti ne poznajo velike filmske umetnice, ki bo še dolgo uživala veliko 6lavo. * Padec s strehe. Posestnik Strajnar Janez iz Dol. Gradišča pri Toplicah je popravljal streho svojega s slamo kritega gospodarskega poslopja. Ker je streha precej visoka in ni imel dovolj dolge lestve, je zložil dvoje lestev skupaj. Med delom je hotel lestvo nekoliko premakniti. Toda nesreča je hotela, da se je le-stva, ki ni bila dobro povezana, nagnila, kar je bilo vzrok, da je Strajnar izgubil oporo ter padel z vrha strehe na cestna tla. Sosedje so hitro priskočili na pomoč ter ga močili. Ker se je baš mimo pripeljal s kopališkim avtom podjetnik Ko-kalj, ga je vzel na svoj avto in ga odpeljal v bolnišnico usmiljenih bratov v Kandiji * Graditev železnice Banja Luka.—Va-ljevo. V prihodnjih dneh bodo začeli graditi železniško progo Banja Luka—Doboj. Prometno ministrstvo ima že izdelan načrt za železnico Valjevo — Tuzla — Banja Luka. Progo bodo gradili v etapah, a bodo z delom istočasno pričeli v Valjevu in v Banja LukL Humor! Glasba! Bevija! Ples! Ljubka PLES V OPER DANIELLE DARRIEUX v divni opereti I Premiera KINO MATICA ob 16., 19.15 in 21.15 uri. u— >SofcK matica pozida svoje članstvo in rojake iz Juiigske krajine, da se ude« leže 14. t. m. proslave 20»!etnice svobodne Jugoslavije v Mariboru. Zglasite se v dru* štveni pisarni od li. do 13. t. m. od 11. do 13. ure. da si pravočasno preskrbite izkaznice m znake za četrtinsko vožnjo. KINO SLOGA — TeL 27-30 akord" ).15 in 21.15 uri. ■■ KINO »LOGA — ■ „Poslednji Predstave ob 16, 19.3 ! u— Za dom visokošolk v Ljubljani da» ruje namesto cvetja na grob gospe Fani Blagnetove obitelj zdravnika g. dr. TrtnL» ka 100 din. Iz Celja e— Krajevna organizacija Legije koroških borcev v Celju ponovno poziva vse člane, da se v čim večjem številu udeleže proslave 201etnice Jugoslavije v Mariboru 14. L m. Posebno poudarja glede onih članov, ki nameravajo z drugimi društvi v Maribor, da je njihova dolžnost, da vstopijo pri sprevodu v naše vrste. Legija koroških in Maistrovih borcev je tista sila, ki ima na tej proslavi častno mesto. Tam se bomo zbrali vsi, ki smo pred 20 leti največ pripomogli, da se vrši ta proslava v Mariboru. Le tako močno organizirani in disciplinirani bomo lahko dokazali, da je skrajni čas, da se nam vsaj ob 20-letnici bojev na severni meji prizna do-brovoljstvo. Znake in legitimacije za četrtinsko voznino še dobite pri občinah, ki jih bodo imele nekaj v rezervi, v Celju pa pri »Putniku« in pri članu Antonu Mu-leju na Dečkovem trgu 3. Spored je razviden iz dnevnega časopisja. V nedeljo v Maribor v zbor! fannie huharsfci recepi Paradižniki xoré. Kjerkoli jih vidite, naj Vas njihova rdeča barva »pomni p-p jedi. Skuhajte pekatete s paradižniki, 1[)-T) recept : >/4 kg kuhanih in odcejenih paradižnikov stresemo v kožico, " * v kateri smo razgrele žlico (4 dkg) masti in zarumenele nekaj koscev čebule. Kuhane Pekatete- Jajnine pražimo v masti nekaj minut, nato pridenemo srednje débel kuhan in pretlačen paradižnik. Vse skupaj premešamo in parimo 1-2 minuli in postavimo kot samostojno jed na mizo. j) ^ tki * Prvi avtobus na visoki planini San- džaka. Nekdaj je bila najboljša zveza San-džaka in predvojne Srbije po »carski« cesti preko Sjenice in Ivanjice. Ta cesta, ki vodi preko visoke javorske planine, je med vojno močno trpela in je zdaj zelo zanemarjena. Te dni je prevozil lepo, a nevarno pot, prvi avtobus, v katerem je bilo 40 potnikov, članov planinskega društva »Javor«. Vozili so se z velikim avtobusom podjetja »Moravice« iz Ivanjice. Potniki so bili v Sjenici po srečno končani vožnji slovesno sprejeti kot zmagovalci visoke planine. * Nevarna telesna poškodba. Pri nekem posestniku v Dol. Toplicah sta hlapec in dekla na podu otepala žito. Ker J je bil soparen dan, sta stopila za nekaj časa, da se nekoliko ohladita na bližni mostovž. Naslonila sta se na vrata mo-stovža. Vrata, ki niso bila dobro zaprta, so se pa odprla in oba sta padla na ka-menita tla. Hlapec, ki je priletel prvi na tla, se je močno potolkel po glavi in ima tudi zlomljeno rebro, dekla pa, ki je padla na hlapca In se potem prekotalila na tla, je odnesla le lažje poškodbe. Hudo ponesrečenemu je nudil pomoč banovinski zdravnik. + Pozabil sem foto_aparat ▼ vlaka Novo mesto — Karlovac. Najditelj naj ga odda proti nagradi na naslov: Germovšek, Ponikve. # Zveza za tujski promet priredi poleg objavljenih izletov v soboto 13. t. m. popularni izlet v Trst k operni prireditvi Andreé Chenier Din 135. Prijave samo do petka opoldne. * Huda vročina v Južni Srbiji, že 15 dni pritiska v Djcvdjeliji neznosna vročina. Ves ta. čas je bila v senci temperatura od 36 do 39 stepinj Celzija, zdaj pa je celo 40 stopinj. Tudi ponoči ni ohlajenja. Sadje naglo zori. Izredno bogat je letos pridelek lubenic in dinj. Tudi grozdje že zori. ♦ V Rim in Firenze (od 3. do 8. septembra z brzim vlakom.) Cena prevoza, prehrane, krožne vožnje z avtobusom po Rimu, raznih vstopnin in kolektivnega potnega lista, vodstva itd. je 1.250 din Zahte» vajte takoj podrobne prospekte v Okorno» vi izletni pisarni, Ljubljana, hotel Slon, telefon 26.45. Vhod iz Prešernove ulice. Iz Ljubljane u— Velik odziv sa udeležbo na maribor» skem slavju. Kakor kažejo vsa znamenja, ee bo Ljubljana v častnem številu udeleži» la mariborskih svečanosti za 201etnico svobodne Jugoslavije. Na mestnem magistratu, kjer ee zbirajo prijave po posameznih dni-štvih in skupinah, je seznam prijavljen-eev že prekoračil številko 2190. Aranžira» nih bo cela vrsta posebnih vlakov, ki bo» do po večini že v soboto popoldne in v teku noči odpeljali v Maribor, zadnja dva pa bosta iz Ljubljane odhajala v nedeljo v zgodnjih jutrnjih urah. Iz Ljubljane je doslej prijavilo udeležbo tudi 250 Sokolov v krojih. V celota računajo, da se bo na slavju zbralo okrog 50.000 ljudi. a— Tudi banovinski uslužbenei se udeleže 20»letnice obstoja Jugoslavije v Mari» boru dne 13. in 14. t m. Društvo je izdalo posebno okrožnico, v kateri vabi banovin-ske uslužbence in člane društva, da se v čim večjem številu pridružijo tej narodni in državni manifestaciji. Potrebne informacije in legitimacije izdaja v Ljubljani tovariš Stanko Kosmač. I. oddelek banske uprave na Bleiweieovi cesti, po deželi pa pristojni okrajni odbori. n— Kolašiee. udeležite se v čim večjem številu proslave 201etnice Jugoslavije v Mariboru! žegnanje t Zg. šiškL Kakor vsako leto, bodo šiškarji praznovali svojega patrona sv. Lovrenca tudi letos. Gasilska četa v Zg. šiški priredi na ta dan, t. j. 14. t. m. ob 14. uri veliko javno tombolo, ki bo združena z veliko vrtno veselico na vrtu Jožeta černeta poleg gasilskega doma. Ker so za tombolo določeni res lepi dobitki (motorno kolo, kompletna kuhinjska oprema, dve kolesi, zaboj sladkorja, štirje kubični metri bukovih drv in še neštevilo manjših dobitkov), bo obisk gotovo Številen. Karte so po tri dinarje. Razen tega bodo vrli gasilci nudili prav dobro okrep-čilo in ob zvokih godbe se boste imenitno zabavali. Torej v nedeljo 14. t. m. ob 14. na svidenje v Zg. Šiški. u— Dr. Henrik Heferle ne ordinila do 16. i. m. o— Več pozornosti otrokom! Včeraj so pripeljali v bolnioo Ivanko Kot.nHkovo, komaj 4 lete ataro posestnikov« hčerko z Vrhpodja pri Kamniku. Doma se je igrala okrog peči. pa je priSla v pretesno bližino ognja, da ee je vnela oblekca na nji. Do» bila je hude opekline po vsem životu, da je njeno življenje na nitki Precej huda nezgoda se je pripetila tudi 47_letnemu de» lovcu Ferdinandu Jeratu t Viča. N« Brdu je gMil apno. pa mu je ob robu spodrsnilo, da je padel vanjo. Dobil je prav tako hude opekline po vsem životu. e— Prometna nesreča pri hotelu »Pošti«. Na izredno prometnem in nevarnem križišču štirih cest pred hotelom »Pošto«, kjer je bilo že več karambolov in lani tudi smrtna nesreča, se je dogodila v ponedeljek okrog 14.30 zopet težja prometna nesreča. V omenjenem času se je peljal Stanko Č. iz Št. Petra v Savinjski dolini z osebnim avtomobilom skozi skrajno ne-dostatni železniški podvoz pri hotelu »Pošti« proti Cankarjevi cesti. Pred njim je vozil v isti smeri voznik trgovca g. Ka-lana voz drv. Č. je hotel z avtomobilom prehiteti ta voz. Ko je prispel do križišča, je privozil od kolodvora proti železniškemu podvozu posestnik Gotar iz Tremerja z večjim vozom, iz Aškerčeve ulice pa tovorni avtomobil stavbnega podjetja Nerad. Tako so se znašla vsa štiri vozila na križišču. Č. je za vozil z osebnim avtomobilom v sprednji del tovornega avtomobila. Pri karambolu je ostal tovorni avtomobil skoraj nepoškodovan, na osebnem avtomobilu pa je strio in zmečkalo oba reflektorja, blatnik in hladilnik. Ka-rambol k sreči ni zahteval človeških žrtev. Da se preprečijo nadaljnje nesreče in morda tudi smrtne žrtve na tem nepreglednem in zelo frekventiranem križišču, apeliramo na mestno občino, da s primernimi finančnimi sredstvi zagotovi stalno prometno službo na tej nevarni točki in izpopolni prometno službo v Celju sploh. Stalno naraščajoči promet in nedostatnost komunikacij to nujno zahtevata. KINO UNION. Danes »VESELI BANDIT« (Nino Martini). e— Naredba za preprečitev širjenja slinavke in parkljevke, ki jo je izdala banska uprava v Ljubljani, je nabita na občinskih uradnih deskah. Na njo opozarjamo vse prebivalstva Iz Maribora a— Zadnja pot Matije Volka. Bivši po-breški župan in vpok. orožniški kapetan Matija Volk je bil markantna osebnost, zaslužen mož, ki si je stekel številne zasluge za nacionalni, gospodarski in kulturni prospeh našega Pobrežja. Njegova preudarna beseda je zalegla vsepovsod, kjerkoli je bila izrečena Kako so ga Po-brežani cenili in spoštovali, je globoko izpričal njegov pogreb na magdalenskem pokopališču. Nepregledna množica se je uvrstila v mrtvaški sprevod, v katerem so korakali člani vseh pobreških nacionalnih, kulturnih in človekoljubnih organizacij, nadalje občinski odborniki z županom K. Stržino, častna orožniška in vojaška četa 45. pešpolka z godbo. Po-breška »Zarja« je pred mrtvašnico in ob svežem grobu zapela pod vodstvom gosp. Zivka žalostinki »Vigred« in »Človek, glej«, vojaška godba je v poslednje slovo odsvirala žalne komade. Bil je lep pogreb, s katerim je nacionalno Pobrežje skupno z Mariborom najlepše počastilo zaslužnega, nacionalno zavednega moža. a— Operni solisti praškega konservato-rija, ki bodo koncertirali v četrtek 11. t m. v dvorani Grajskega kina v Mariboru, so svojevrsten zbor, kakršnega v Mariboru še nismo slišali. Celo praška kritika, ki je zelo stroga, jih je ob letošnjih nastopih brez rezerve pohvalila Zato smo trdno prepričani, da bo tudi naš Maribor napolnil dvorano in s tem pokazal zanimanje za resnično umetnost in bratstvo s Cehi, ki so prav v zadnjih dneh predmet zanimanja vsega sveta. Sprejmimo jih tako, kakor sprejemajo Cebi nas. kadar pridemo k njimi a— Državni most v svečanem okrasu. Okraševanje Maribora ob priliki proslave 201etnice Jugoslavije se nadaljuje. Sedaj je tudi ves državni most okusno okrašen z državnimi zastavicami, kar daje mostu posebno svečano lice. a— Tezenska strelska družina je v petih letih obstoja izvežbala lepo število dobrih strelcev. Ob priliki okrožne strelske tekme na radvanjskem vojaškem strelišču bo obhajala petletnico svojega obstoja in razvoja. Ustanovni član, ravnatelj »Splošne« g. Franjo Babič, je poklonil za to priliko lep pokai ki ostane v trajni lasti najboljšega tezenskega strelca. Poleg lepih nagrad bo poklonjenih še nekaj zlatih in srebrnih kolajn. a— Pristanek v gnojnici. Na Teznem se je pripetila na dan po letalskem mitingu tragikomična prigoda, llletni šo-larček B. V. je bil zaradi nedeljskih letalskih akrobacij silno navdušen, tako da si je skonstruiral takšno »brezmotrno letalo«. Zvlekel ga je na streho bližnjega gospodarskega poslopji. Še pred tem pa je dobil sovrstnika, da bi potegnil spodaj »brezmotorno« letalo za vrv. Mali pilot je startal s strehe omenjenega gospodarskega poslopja. Pri tem je imel srečo, da je skupno z onim drugim, ki je spodaj potegnil za vrv, pristal brez večje nesreče v bližnji gnojnici. Zadeva bi se lahko drugače iztekla, če bi se izvršil pristanek na trdih tleh. a— Kriminal. V Mariboru se je pojavil očividno poseben specialist za tatvine ur. Tako je izginila zlata zapestna ura Egidiji Kristanovi, žepna ura Karolu Kaiserju, srebrna ura z zlato verižico pa Alojziju Jancu iz Vetrinjske ulice. Policija je temu kriminalnemu specialistu že na sledu. Iz Litije i— Predavanje o pomenu smotrne teles* ne vzgoje. Referiral je pri nas g. Lenart, banovinski referat iz Ljubljane. Predavanja so se udeležili mnogi krajevni činitelji, zastopniki Sokola in drugih organizacij, polnoštevilno pa skavti in planirike stega kralja Matjaža. V kratkem bomo za5eü s obvezno telesno vzgojo tudi v našem sre» zu. Vse potrebne priprave je že izvršil novo imenovani sreski referent .za telesno vzgojo g. Jedo Uratnik, ki je bil dodeljen kot učitelj na tukajšnjo ljudsko šolo. Posamezne občine so predlagale že tudi ob* činske referente, zato je pričakovati, da bo» mo pričeli v srezu z obvezno telesno vzgojo že v jesenskem terminu. i— Obnova mostu, ki ga je spodkopala voda. Na občinski cesti, ki vodi iz Jablan» ške doline v Šmartno, so imeli most. ki ga je spodkopala voda. Ob zidavi 60 šli s temelji premalo v zemljo in kadar je nastopilo deževje, je temelje spodjedalo. Gro< zi'ia je nevarnost, da bo zahteval most ob kaki nesrečni priliki nepotrebne žrtve, zato so na prošnjo prebivalstva lz Jablanške doline pričeli zdaj z gradnjo novega mostu. Mosi je železobetonski, postavljali so ga v poletni suši in so šli s temelji tako globoko v tla., da ne to nobene nevarnosti več. Načrt za njost je izdelal tehnični organ pri litijskem cestnem odboru g. Milan Koš» nik, pri delu pa «o bili zaposleni domačini Kmetje iz vse doline so močno veseli nad novo pridobitvijo. Žele le, da bd jim popravili še cesto proti Šmartnemu. b čemer bo močno ustreženo vsej dolini, ki je gospodarsko navezana tudi na sosednjo šmarsko dolino. i— Drzen vlom v čevljarsko delavnico m trgovino. Poleg litijske cerkve ima dela v» nico čevljarski mojster g. Repina, ki ima vedno na zalogi toliko čevljev, da se bavi tudi s čevljarsko trgovino. V noči od nedelje na ponedeljek pa je doživel g. Repina hudo presenečenje. oK je prišel v ponedeljek v lokal, je opazil, da so mu ne* znani storilci razmetala inventar, skoro vse čevlje pa so mu odnesdi Okradeni mojster je odhitel takoj na orožniško postajo in na lice mesta je odšla patrulja, ki je pričela s preiskavo. Vlomilci so razbili najprej šipo na oknu. nato pa so s palico privzdig* nili še kavelj, nakar so se plazili v lokal. Imeli o dovolj časa, da so do podrobnosti preiskali vso zalogo, nakar so odnesli s seboj precej moških, ženskih in otroških čevljev, pa tudi usnja in drugrih čevljarskih potrebščin. Okradeni čevljarski mojster go» spod Repiua trpi več tisoč dinarjev Škode. Litijski orožniki vneto iščejo storilce. Iz Trbovelj t— Vsem, ki so na kakršenkoli način počastili spomin našega M o j m i r a, prisrčna hvala! Oskar in Vika Moli Obup zadolženega kmeta Vače. ...avgusta-Posestnik Janez Strmljan iz Ržiš, ma» lega naselja pri Vačah, je bil zadnje čase močno potrt. Mož je bi3 zadolžen in, ko eo ga upniki terjali, je bdi ves obupan. Domačim in svojim znancem je že nekajkrat povedai da bo napravil konec svojemu nesrečnemu življenju. Hudo potrt je bil tudi včeraj popoldne in domači eo opazili, da je vzel vrv in se napotil z njo v bliž» nji gozd. Zena in otroci so tekli za njim in ga pripeljali domov. Sklenili so. da bodo vso noč pazili nanj, a spanec jih je premagal. Ko se je svitalo, so našli njegovo ležišče prazno, njega samega pa obešene» ga na podboju. Takoj so obvestili orožnike na Vačah in litijsko 90dišče Z nesrečno Strmljanovo družino sočustvujejo vsi okoličani R Podrobne sporede vseh evropskih radijskih postaj tn obilo zanimivega branja dobite v tedniku za radio, gledališče in film »NAS VAL«, Ljubljana, Knafljeva oL 5. Sreda 10. avgusta Ljubljana 12: Uverture (plošče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi — 13.15: Polke in valčki (plošče). — 14: Napovedi — 18: Koncert Radijskega orkestra. — 18.40: Mladinska ura: Opazuj in poskušaj (prof. M. Adlešič). — 19: Napovedi poročila. — 19.30: Nac. ura: Predavanje inšpekcije drž. obrambe. — 19.50: Plošče. — 20: Pevski koncert g. Jožeta Gostiča, pri klavirju prof. M. Lipovšek. — 20.40: Podokni-06 (plošče). — 21: Koncert Radijskega orkestra. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15; Koncert dveh kitar (gg- Antimo vič in Har- »JUTRO« št 334* 5 Sréflh, XQL VEH TBSs. na mm Gospodarstvo Zahteve indnstrijcev Poročali smo že o 21. rednem zboru Centrale industrijskih korporacij kraljevine Jugoslavije, ki je bil 4. avgusta t L na Bledu. Na podlagi iznešenih referatov in debate je Centrala industrijskih korporacij sestavila resolucijo, ki najprej apelira na kr. vlado, da ugodi zahtevam, iznešenim v resoluciji zadnjega zbora centrale, ki je bil 13. aprila t 1. v Beogradu, med katerimi smatra za najnujnejše: 1. Predpostavljajoč, da je kr. vlada za mešano kmetijsko in industrijsko produkcijo in glede na zahtevo trgovinskega ministrstva, da industrija navede osnovne linije industrijskega programa, prosi zbor kr. vlado, da skliče v trgovinskem ministrstvu anketo s predstavniki industrijskih korporacij in zainteresiranih resorov. Za tako anketo bi Centrala industrijskih korporacij v sporazumu z industrijskim oddelkom trgovinskega ministrstva pripravila potrebno gradivo. 2. Uredbo o plačevanju skupnega davka na poslovni promet producentov v primeru prodaje blaga preko podružnic ali interesne skupnosti je treba novelirati v smislu predlogov Centrale industrijskih korporacij, in sicer v tej smeri, da se skupni davek plača po višini odškodnine, ki jo dejansko dobi producent. 3. Skupni davek na uvoz novih strojev, ki se ne izdelujejo v državi, je treba zaradi olajšanja modernizacije in racionalizacije naše produkcije znižati od 8. na 2.5%, kadar stroje uvažajo že obstoječa podjetja. 4. Uredba o skupnih banovinskih trošarinah naj se reformira po predlogih Centrale industrijskih korporacij, zlasti glede čevljev in obutve, obleke, tehnične octove kisline itd. 5. Izdati je treba na osnovi pooblastila o finančnem zakonu uredbo o odobravanju občinskih in mestnih proračunov, pri čemer naj se upošteva načrt Centrale industrijskih korporacij. 6. Zaradi uspešne elektrifikacije nase države naj se izda uredba z zakonsko močjo o elektrifikaciji države, in sicer v taki obliki, ki bo najbolj ustrezala našim razmeram in bo upoštevala pridobljene pravice; nadalje je potrebno, da se ukine državna, banovinska in občinska trošarina na električno energijo. 7. Prosimo kr. vlado, da pristopi k reševanju vprašanja industrijskih kreditov, in sicer v sodelovanju z industrijskimi korporacijami, pri čemer naj upošteva, da se kapitali iz javnopravnega kapitala, ki v pretežni meri izvirajo iz industrije, zopet vrnejo industriji v obliki kreditov. 8. Prosimo kr. vlado, da tempo socialnih ukrepov prilagodi tempu našega gospodarskega razvoja, za ustrezajočo uporabo obstoječih socialnih zakonov pa naj se služba pri inšpekcij dela usposobi, da bo lahko vršila svojo dolžnost po zakonu v zadovoljstvo delodajalcev in delavcev. Gradnja železnice Črnomelj—Vrbovsko Tudi v savski banovini bodo pričeli graditi progo pri Vrbovskem Oddelek za gradnjo železniških prog pri prometnem ministrstvu je v včerajšnjih »Službenih Novinah« razpisal prvo ofertno licitacijo za gradnjo V. odseka normalno-tirne proge Črnomelj—Vrbovsko, in sicer od km 40.939 do km 47.660. Pri licitaciji bodo brnela sodelovati le domača podjetja. Liei« tacija bo 10. v septembra pri oddelku^ za gradnjo železnic v Beogradu, Palmotičeva št 2-1. Poročali smo že, da je za 7. september razpisana licitacija za gradnjo prvega odse« Novi madžarski uspehi pri iskanju naSte ob naši meji Nedavno smo poročali o povišanju glavnice Medjimurske petrolejske družbe d. d. v Selnici od 2.5 12.5 milijona . din, pri čemer je družba prešla v last švicarskega kapitala, ki bo imel 75 odst glavnice (država dobi 25 odst. delnic), in da je namen tega povišanja glavnice zagotoviti finančna sredstva za nova vrtanja za nafto v M ed j is murju. V tej zvezi smo tudi poročali, da so nedaleč (12 km) od naše meje južnoza-padno od Dolnje Lendave v kraju Lispe pri Veliki Kaniži pred meseci odikrili v glo« bini 1900 m močan izvor nafte in da so tudi pri drugem vrtanju naleteli na močne izvore v globini 1700 m. Oba ta izvora da_ jeta sedaj dnevno 8 do 10 vagonov nafte. Tudi smo oaienili. da si Madžari na tem terenu, ki je tako blizu naše meje, obetajo še nove velike uspehe. Zato je družba European Gas and Electric Comp., ki vrši ta vrtanja, ustanovila za nadaljnje izkoriščanje teh izvorov surove nafte samostojno madžarsko družbo z delniško glavnico 14.4 milijona pen.gov (125 milijonov din), ki si jft nadela nalogo, vršiti nadaljnja vrtanja, kajti madžarski strokovnjaki računajo, da bo v dog led nem času Madžarska krila več nego polovico svoje potrebe z domačo naia to. optimisti pa celo napovedujejo, da bodo madžarski tereni na levem bregu Mure in Erave tako izdatni, da bo Madžarska iz teh izvorov lahko krila veo svojo potrebo. Kakor pravijo najnovejše vesti iz Madžarske. se bodo te napovedi prav kmaia uresničile. Iz Budimpešte poročajo, da so na petrolejskem področju pri kraju Lispe navrtali nov izredno močan vrelec nafte, ki ima nenavadno izdatnost. Ta novi vrelec daje okrog 24 vagonov nafte na dan in zna« ša sedaj na tem področju celotna dnevna produkcija okrog 32 vagonov nafte. Pri tej višini dnevne produkcije bo Madžarska z domačo nafto lahko krila že polovico domače potrošnje. Ameriško-madžarska družba. ki beleži ta nov uspeh vrtanja, je po budimpeštanskih vesteh še pred odkritjem novega izvora sklenila z madžarsko državo 401etno zakupno pogodbo, po kateri mora družba dati državi 15 odst. vrednosti celot« ne produkcije. Družba pa ima izključno pravico pod kontrolo madžarskega gospodarskega ministrstva vršiti vrtanja na tem terenu. Gospodarske vesti = Železniška uprava bo kupila 3000 vagonov premoga v inozemstvu. Iz Beograda poročajo, da je generalna direkcija državnih železnic razpisala za 31. avgust licitacijo za nabavo 30.000 ton premoga. Ker se zahteva v pogojih visokokalorični premog odnosno briketirani premog, je izključena udeležba domačih premogovnikov, ki ne morejo izpolniti pogojev glede kalorij in nerazpadljivosti. Po informacijah »Jugoslovenskega kurirja« pride za naročilo v poštev le inozemstvo, predvsem Nemčija. — Pred 14 dnevi je »Jugoslovenski kurir« prinesel informacijo o nameravanem naročilu premoga v Nemčiji ter je ob tej priliki dobil pojasnilo, da naši domači premogovniki niso v stanju, da bi poleg rednih kontingentov dobavili še izredne kontingente. Temu nasproti pa stoje naši premogovniki na stališču, da lahko prav v poletni dobi dobavijo izredne kontingente, potrebno je le, da so pravočasno obveščeni o nameravanem večjem naročilu, da lahko izvršijo potrebne priprave. = Nadaljnje nazadovanje brezposelnosti v Češkoslovaški. Navzlic politični nesi-gurnosti v zadnjih mesecih se zaposlenost v češkoslovaški republiki stalno dviga. Od junija do julija t. 1. je število brezposelnih padlo za 30.000 na 184.000, medtem ko je bilo lani v juliju 248.000 brezposelnih, predlanskim 508.000, v najslabšem letu 1933 pa celo 640.000. = Tudi v Nemči ji bo dobra hmeljska letina. Iz Niirnberga poročajo, da so se hmeljski nasadi v zadnjem tednu ugodno razvili Zaostali nasadi so si hitro opomogli. Spričo vročega poletnega vremena ka od km 0 do km 8.840. Sedaj pa je za 10. sept. razpisana licitacija za gradnjo petega odseka do km 40.93 do km 47.660. Iz tega sledi, da namerava železniška uprava pričeti istočasno z gradnjo od obeh sira« in sicer od Črnomlja proti jugu in od Vr-bovskega proti severu, tako da bodo na onem delu proge, ki leži v Sloveniji zaenkrat gradili 8.8 km, na drugem delu proge v savski banovini pa 6.7 km, skupaj torej 15.5 km od skupnih 47.7 km. je hmeljska rastlina naglo prešla v cvet in že pričenja razvijati kobule. Ugodno vreme je k temu zelo pripomoglo. Peronospora, ki se je prej pojavila, je popustila in je večina nasadov prosta te bolezni. Sedanje stanje nasadov obeta dobro letino. = židje v Nemčiji ne smejo biti hišni upravitelji- Nedavno je nemška vlada izdala uredbo o spremembi obrtnega reda, ki pravi, da Zidje ne smejo izvrševati obrti posredovanja prodaje nepremičnin in tudi ne smejo biti hišni in zemljiški upravitelji. Do konca tekočega leta morajo vsi hišni in zemljiški lastniki, ki imajo židovske upravitelje, nastaviti arijske upravitelje. Ta nova določba velja tako za staro Nemčijo kakor tudi za Avstrijo. = Likvidacija avstrijske družbe Bafra. Z Dunaja poročajo, da je avstrijska dTuž-ba »Oesterreichischer Bat'a-Schuh« g. m. b. h. sklenila likvidacijo. Ta družba je uvažala iz češkoslovaške Bat'eve čevlje m je s temi čevlji oskrbovala avstrijske trgovine s čevlji. = Licitacije. 16. t. m. bo v intendamfcuri štaba dravske divizijske oblasti v Ljublja« ni licitacija za dobavo mesa ljubljanski garniziji za čas od 1. Oktobra t L do 31. marca 1939. Vršile se bodo naslednje licitacije: za dobavo mesa za čas od 1. oktobra t L do 31. marca 1989. za potrebe vojaštva in sicer: 13. t. m. v Celju in Škofji Loki, 16. t. m. v Murski Soboti, Ljubljani in Slovenski Bistrici, dne 18. t. m. v Dolnji Lendavi Mariboru, Bohinjski Beh in 20. t m. v Ptuju, Novem mestu in v Mojstrani. 20. t m. bo pri garnizijski upravi v Mariboru licitacija za oddajo del za popravilo vojne» ga objekta vojašnic« »Kralja Aleksandra I.« v Mariboru. = Dobave. Direkcija državnih železnic v Subotici sprejema do 13. t. m. ponudbe za dobavo jeklene pocinkane žice. Strojni oddelek direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do 17. t m. ponudbe za dobavo elektromotorja za vrtilni tok, gradbeni od« delek pa do 16. t m. za dobavo raznega elektromateriaia, kretnižkih m signalnih po-stavljailnih vzvodov, bločne verige, signalov in barvopieoev. Uprava vojno-tehničnega zavoda v Kragujevcu sprejema do 13. t. m. ponudbe za dobavo centrifugalnih ventilatorjev, do 16. t. m. za dobavo jeklenih tra« kov za okvirje, do 26. t m. za dotavo avtomobilskega in električnega materiala in grafitnih loncev in do 27. t. m. za dobavo sčetk. svinjske dlake, košar iz španske trstike ter bukovih obodov za ščetke. Di« rekcija drž. rudnika v Kaknju sprejema do 17. t. m. ponudbe za dobavo masti za jamske vozičke. Direkcija drž. rudnika v Banjaluki sprejema do 18. t m. ponudbe aa dobavo pisalnega stroja z latinico in cirilico. Hidrografski institut mornarice v Spli« tu sptejema do 19. t. m. ponudbe za dobavo raznega materiala za reprodukcijo (ben« ein, petrolej, Ol,je, papir, svinčniki, vrvice, barve itd). Artilerijsko-tehnicni zavod mornarice Lepetane sprejema do 20. t. m. ponudbe za dobavo 80 kg parafinskega olja. Pomorska obalska komanda v Splitu spre« iema do 20. t. m. ponudbe za dobavo pisalnih miz. omaric, naslonjal in stolov. Mornarska komanda v Šiteniku sprejema do 25. t m. ponudbe za dobavo gumijastih cevi in spojk. Borze 9. avgusta Na ljubljanski borzi so se danes angle-Siri funti v privatnem kliringu nudili po 238. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v grških bonih po 29.1250, nemški klirinški čeki so nadalje nekoliko popuščali in stanejo v Ljubljani 14.57, v Beogradu 14.55 in v Zagrebu prav tako 14.55 odnosno za 15. september 14.5150 in za konec oktobra 14.55. Na zagrebškem efektnem tržišču se je pri čvrsti tendenci Vojna škoda okrepila in je bilia zaključena po 486 (v Beogradu je bil promet po 484), v ostalih državnih vred« notah pa ni bilo zaključkov. Ljubljana. Amsterdam 2377.16 — 2391.75. Berlin 1746.03 — 1759.91, Bruselj 786.85 do 741.92, Curih 996.45—1003.52, London 212.30 do 21436, New York 4323.51-4359.82, Pariz 118.82 — 120.26, Praga 150.24 — 151.34, Trst 228.26—231.33. Curih. Beograd 10, Pari» 11.9150, London 21.31, New York 437, Bruselj 73.95. Milan 22.98 Amsterdam 238.45, Berlin 175.20, Dunaj 33 Stockholm 109.90, Oslo 107.10, Ki>* benhavn 95.15, Prage 15.08, Varšava 82.25, Budimpešta 86.50, Atene 3.95, Bukarešta 3.25. _________ EFEKTI Zagreb. Državne vrednote: Vojna Skoda 485—186.50, 4% agrarne 62—63, 44/« severne agrarne 61—62.25, 6% begluške 92.75 do 93.50, 6% am-ame 92—93. 7% stabiliz. 98.50 do 99.50, 7°7» invest. 99—100, 7% Drž. hip. banka 98 den., 7"lo Blair 93.50 den., 8% Blair 98 den; delnice: Narodna banka 7275 den_ PAB 228 den., Trboveljska 180—200, 3 eòe rana Osijek 115 bi., Osiječka ljevaoni-ca 180—200, Dubrovačka 350 den., Oceania 600—770. Jadranska 350 den. Beograd. Vojna škoda 484—484.50 (484), 4% agrarne 02.50—63, 4°/o severne agrar« ne 62.50 bi., 6°/» begluške 93.75—94, 6% dalm. agrarne 92.75—93.25, 7% Drž. hip. banka 99 den., 7% Blair 91—94.50 (94.25), 8% Blair 98.25—99, Narodna banka 7275 do 7318. Blagovna tržišča ZITO + Chicago, 9. avgusta. Začetni tečaji: pšenica za maj 67, za dee. 64.125, koruza: za maj 50.50. za sept. 54.625, za dee. 48. + Winnipeg, 9. avgusta. Začetni tečaji: pšenica: za maj 73.75, za okt 71.875. za dee. 70.75. -f Novosadska blagovna borza (9. t. m.) Tendenca nesprem. Pšenica; nova (78 kg); baška 146 _ 150; sremska 145 — 149; banateka 146 — 152; potiska 152 — 159. Koruza: baška 129 — 131, banatska 126 do 128. Oves: baški 114 — 116, slavonski 115 117. Ječmen: baški in sremski 64/65 kg 135 — 140. Moka; baška >Og< in >Oge< 255 — 265; »2< 235 — 245; >5< 215 — 225; >6< 195 — 205; »7< 165 — 175; >8< 110 -1155. Fižol: baški sremski v vrečah 117.50 — 125. Otrobi: taški sremski 92.50 — 97.50. + Budimpeštanska terminska borza (9. t. m.) Tendenca slaba. Koruza: za avgust 18.56—18.75 za sept. 17.65—17.75, za maj 13.82—13.85. BOMBA2 + Liverpool, 8. avgusta. Tedenca stalna. Zaključni tečaji: za avg. (prejšnji dan 4.61), za Okt 4-53 (4.66), za dee, 4.59 (4.71). + New York, 8. avgusta. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za okt 8.41 (8.53), za dee. 8.49 (8.57). Nasi Sokoli na delu Ob 30 letnici Sokola v Kočevju Kočevje se spet pripravlja na lep praznik. V nedeljo 21. t. m. bo slavil Sokol v Kočevju 301etnico svojih borb in uspehov. Znano leto 1908, ki je zbudilo v življenje veliko število sokolskih društev, je rodilo tudi našega slavljenca v Kočevju. Ni bilo lahko v onih časih, zlasti ne v Kočevju, ustanavljati Sokola, toda pogum in zavednost sta vodila takratne ustanovitelje. Mnogo je bilo ovir, a Sokol se je ustanovil in krepko reševal naš toneči rod na Kočevskem. To svoje poslanstvo je naš Sokol vršil z največjimi uspehi, saj je vzgojil vrsto zavednih Sokolov in Sokolic. Ne smemo ob tej priliki pozabiti tudi dejstva, da je baš Sokol v Kočevju postal matica vsega narodnega tn obrambnega dela na vsem Kočevskem, kar Je še v večji meri danes. Kočevski Sokol je sokolsko misel polagoma zanesel tudi v samo kočevsko deželico, kjer so se po vojni ustanovile štiri sokolske čete, in to na različnih straneh slovenske Kočevske: v Mozlju, Koprivniku, Stari cerkvi in v Banjaloki v Kostelu. Vse čete so članice matice Sokola v Kočevju in so postale nova žarišča sokolske in narodne zavesti v zaledju slovenske Kočevske. Kakor Sokol v Kočevju se pripravljajo na ta veliki praznik v Kočevju tudi te čete, ki hočejo pokazati, da se trdno bor» za našo kri, besedo in misel. Kakor svečanosti v lanskem avgustu v Kočevju, tako mora tudi letošnja slavnost znova potrditi, da je Kočevje naše. Sokol v Kočevju pa si je nadel tudi nalogo dati narodu in državi in kralju ob zaključku petletnice dom, ki naj bo zbirališče vseea našega rodu in narodni dom vseh zavednih narodnih društev v Kočevju in na Kočevskem Po načrtih br. inž. Ureka iz Kočevja rase lz tal onstran Rinže prijazen dom, ki je v sirovem stanju sicer gotov, a v notranjosti še nedodelan. Zaradi pomanjkanja denarja je delo obstalo in čaka podpornikov. Prav iz tega ozira naj bo letošnja 301etnica Sokola v Kočevju važen mejnik na potu k dograditvi doma. Ze danes vabimo vse sokolstvo ter narodnozavedno Javnost, da pohiti 21. t. m. v Kočevje Še nekaj navodil Maribor, 9. avgusta Odbor za proslavo 20 letnice Jugoslavije v Mariboru nam pošilja še nekaj navodil udeležencem sobotnih in nedeljskih svečanosti v Mariboru. Taborske knjižice in znaki so odboru radi velikega števila prijav pošli, vendar bodo od torka 9. t. m. naprei zopet na razpolago in bodo vsem krajevnim pripravljalnim odborom takoj razposlani, v kolikor jih isti še niso dobili. Kupite žeiezni§Ke vozovnice e« dan prej ko greste v Maribor, ker bo posebno 14. avgusta na vseh železniških postajah velik naval. Krajevni odbori naj na to posebej opozore udeležene? tabora. Vozni redi posebnih viakov so biU razposlani vsem krajevnim odborom in dobijo vsi udeleženci glede odhoda poeefonih vlakov iz njihovih postaj točna pojasnila pri občini. Občinski uslužbenci, ki se udeleže tabora, se bodo uvrstili med javne uslužbence. Njihovo zbirališče bo v Tomšičevi ulici med Prešernovo in CiriLMetodovo ulico. Mariborski teden oziroma njegove razstave je mogoče obiskati le proti plačilu posebne vstopnine, ki pa je malenkostna. Reditelj, ki so se prijavili, naj bodo že v soboto 13. t. m. najpozneje do 12. ure na dvorišču gimnazije v Koroščevi IaBuf 9. nui WÄJS podntaa ■jjoJtoifia ft navodila. Reditelji naj prinesejo seboj. 6» je le mogoče, kako lahko odejo aB lahek površnik. Naj na pozabijo dežnika. Pretirana bo pil velikih iiniflffA t»* borjanor nekoliko otežkočena. Maj bodo udeleženci strpijivi. Po možnosti raj prinesejo hrano s sebo). Prenočišča niso več na m&polago onim, ki ae niso pravočasno prijavili, zato ne moremo več upoštevati prijav aa prenočišča. Šopke, pa prave naše domače šopke paj imajo voi taborjam Naj se o tej priliki pokaže lepa slovenska navada, da al Slovenec pri posebno slovesnih prilikah mu dene Šopek. * Vojnim dobrovoljcem. Veličastna vse narodna proslava 20-letnice Jugoslavije v našem obmejnem Mariboru dne 13. in 14. t m. nalaga vojnim dobrovoljcem, ki ao pred 20 leti s puško v roki skupno s slavno srbsko vojsko z najtežjimi žrtvami ustvarjali in ustvarili našo skupno nacionalno državo, da se v častnem številu odzovejo in pohite na našo severno mejo. Z ozirom na važnost in velik vsenaroden pomen prireditve, ki je pod visokim pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja Petra n., se udeleže vojni dobrovoljci te proslave s svojim praporom, ki mu je kakor tudi skupini vseh dobrovoljcev določeno mesto na čelu sprevoda. Vabimo vse tovariše brez razlike, da pohitijo v največjem številu v Maribor. Taborne knjižice in znake (cena din 4.—) si naj vsak nabavi pri svoji občini, na kolodvoru kupi polovično karto do Maribora in železniški obrazec K 14 s čemer ima že plačan povratek. (železniški obrazec je treba pri odhodu in povratku žigosati na postaji). Siromašnim tovarišem bo prispevala k stroškom naša organizacija. Kdor pride že v soboto v Maribor, dobi brezplačno skupno prenočišče v poslopju IV. drž. narodne šole. Smetanova ulica, kjer bo dežural tovariš mariborske organizacije. V nedeljo 14. t. m. je ob 8. zjutraj zbiranje dobrovoljcev na križišču Tomšičeve in Kersnikove ulice. (Vprašati reditelje). Zastopstvo ljubljanske organizacije z zastavo odpotuje iz Ljubljane v nedeljo ob 3.50 s posebnim vlakom. Povratek iz Maribora v Ljubljano okoli 21. Ostale podrobnosti se objavijo ust-meno v Mariboru. Sreska organizacija vojnih dobrovoljcev v Ljubljani. Strela je uničila domačijo Sv. Jurij ob Sčavnicl, 9. avgusta Slovenske gorice so imele v soboto zvečer hudo nevihto, med katero je močno treskalo. Posebno hudo je bilo v Slaptincih pri Sv. Juriju ob Sčavnicl, kjer je strela udarila v hlev posestnika Križaniča, ubila tele in zažgala zgradbo. Z gospodarskega poslopja je strela preskočila na hišo in drvarnico. Tako je bila vsa domačija v ognju. Domači so se že spravljali k počitku, ko Jih je nesreča doletela. Razen nekaj živine niso utegnili rešiti ničesar. Nesreča je tem večja, ker je zgorelo tudi vse žito. Za ponedeljek so imeli že naročeno mlatilnico na parni stroj, pa je vse že prej ondatila strela. Zraven je bilo tudi sosedovo žito, ki so ga usodno soboto pripeljali tja. Razen tega je ogenj uničil vse gospodarsko orodje in večjo količino sena. Križaničeva domačija je bila skoro nova. Pred štirimi leti Je namreč prav tam udarila strela in so Križaničevi zdaj že drugič tako nesrečno prizadeti. Dr. Peric član mednarodne diplomatske akademije Pariz, 9. avgusta, e. Mednarodna diplomatska akademija s sedežem v Parizu je izvolila dr. Ninka Periča, našega bivšega zunanjega ministra za svojega člana Sprejem v vojno akademijo Beograd, »I. avg. e. Vodstvo vojne akademije bo letos sprejelo do 345 novih gojencev z dovršenim 8. razredom državnih gimnazij in realk, odnosno z dovršenim višjim tečajnim izpitom. Rok za prijave traja do 9. septembra. Kandidati dobe vse informacije o sprejemnih pogojih pri v6eh vojnih okrožjih, na občinah in pri ravnateljstvih srednjih šol ali pa neposredno pri upravi vojne akademije. Iz carinske službe Beograd, 9. avgusta. AA. S kraljevim ukazom so premeščeni: k centralni blagajni carinarnice v Dubrovniku za višjega carinskega inšpektorja Bogdan Cvrko-vič, doslej v Mariboru ,za višjega kontrolorja v Zagrebu Venčeslav Lesčič, doslej na Rakeku, za carinskega kontrolorja v Veliki Kikindi Maksimiljan Sajko, doslej v Ljubljani. Z odlokom finančnega ministra so premeščeni: za carinarja v Gornji Radgoni Kosta Radetič, doslej v Kotoribi, za ca- ZATO KEH JE BONBON ODLIČEN GA MNOGI POTVARJAJO. Pazite in odklanjajte POTVORBE rtnarja v Zametu Marjan Brozsovič, doslej v Mariboru; aa uradniškega pripravnika na Jesenicah Nikola Milanovič in Rado-mir Uroševič, doslej v Beogradu; za carinarja v Kotoribi Božidar Klobučar, doslej v Metkoviču; aa uradniškega priprav, nika na Rakeku Svetozar Radovanovič, doslej v Bibinju. Podpora za prirejanje konjerejskih razstav Beograd, 9. avg. e. V svrho pospeševanja konjereje je kmetijsko ministrstvo podelilo banskima upravama dunavske in savske banovine, kjer je konjereja najmočneje razvita in najnaprednejša, po 200.000, ostalim banskim upravam pa po 100.000 din, skupno torej 1.1 milijona din za nagrade konjerejcem in za prirejanj* konjerejskih razstav. Smrt državnega svetnika dr. Miloša Nedica Beograd, 9. avg. e. V Beogradu je umri po daljši bolezni državni svetnik dr. Milo: Nedic. Iz veterinarske službe Beograd, 9. avgusta, e. V veterinarski službi so biU premeščeni višji svetni* Alojzij Skof iz Preka v Split svetnik Franjo Goljar iz Dolnjega Lapča k bans ki upravi vrbaske banovine in višji prista\ Mirko Benčič iz banjskega v pančevsfc srez. Polet iz Berlina v New York Essen, 9. avg. AA. »Nazional - Zeitung« piše, da bo te dni odletelo neko nemške potniško letalo iz Berlina v New York. Na tej poti bo letalo pristalo samo v Lizboni. List računa, da bo polet do Nev? Yorka ob ugodnih vremenskih razmerah trajal največ 24 ur. Ker bo to samo poskusni polet bo letalo letelo brez potnikov. Nemci tokrat ne nameravajo postavljati kakšnega novega rekorda. Nemčija je v zadnjem času začela graditi večje zračne ladje, ki bodo pripravne za transport potnikov in poštnih pošiljk ter bodo spuščene v promet že prihodnje leto. Pravoslavno bogoslužje v ciganskem jeziku Kakor v Beogradu tako so tudi po večini v nekaterih slavonskih krajih bivajoči cigani pravoslavne vere. Za cerkev pa se cigani ne brigajo dosti in to ne samo po svoji krivdi aH pa po svoji naravi. Cerkvi }Jh odtujuie po vsem svetu razširjena bajka, da je cigane Bog preklel ter jih pognal kot brezdomce po svetu. V okolici Vimkovcev bivajoči cigani pa so dobri pravoslavni verniki in v vasi Prdvlaki imajo svojo cerkev. Upravičeno se lahko reče, da ie to ciganska cerkev, zakaj na svoje stroške jo je postavil že pokojni ciganski pri-maš Čedomir Nikoiič, ki je nekdaj zaslužil doma in v tujini lepe denarje kot violinski umetnik. Ko se je na stara leta vrnil med s voi rod, je revni občini dal na razpolago potrebna denarna sredstva za zidavo eer-kve. Ze zaradi tega, da častijo spomin svo-jeea uglednega rojaka, hodijo ci gami radi v to cerkev. Zdaj 90 ček) dosegli, da jim ie bil prvič čitan v tej cerkvi evangelij v ciganskem jeziku. K temu bogoslužju v ciganskem jeziku, ki ie prvo v zgodovini pravoslavne cerkve, so prihiteli cigani iz raznih krajev. Tudi cigani iz Beograda so postali tja evojo delegacijo in njen vodja 6e je od radosti razjokal, ko je slišal evangelij v ciganskem jezika. Po bogoslužju pa se je ▼ skromni vasici razvila naiživahneiša ciganska slavnost med katero so sviraii in rajali vsi rigami od najstarejših do najmlajših. Nov državni rekord na Blokah Dne i t m. je učitelj brezmotomega letenja jadralne šole na Blokah g. Oster-man Lojze postavil nov državni rekord na začetniškem letalu tipa »Zögling 3o< (Zgra« dila <*a je jadralna skupina »Ikarus«), Na tem aparatu, ki je namenjen šolanju začetnikov, ns katerem še m nahce v naši državi letel več ko dve minuti, je g. Oster-man jadral nad pol ure. Ostal je v zraku 35 minut in 53 sekund iin pri tem dosegel večkrat višino 70 do 100 m nad startno točko Učitelj Osterman je starta! okoli IL na Pečniku. jugozapadno od Nove vaša z na« menom. da bi poizkusil, 5e je možno todi z začetniškim letalom jadrati, in da bi potolkel prejšnji rekord, ki je znašal okoli tri minute. Veter, ki je pihal po pobočju navzgor — jadralni letalci mu pravijo por-bočmi vzgornik, je bil močan, toda nihče ni pričakoval, da to »Zögline« lete« več kakor nekaj minut Fantje, ki so bili pn letu navaoem, pr^ povedujejo, da se niso mogli dovolj naču-diti, ko se je letalo potem, ko je preletelo 1 km ob pobočju, ki se razprostira severno od Pečnika. vrnilo, ne da bi pri tem izgubilo kaj višine. Ko ie Osterman obračal letalo, ga ie veter dvignil za 20 m. Ker je letalo popolnoma odprto, so videli sunkovite gibe pilota, ki ie le s težavo držal aparat v ravnovesju. Osterman pravi, da ga je ta let, ki je trajal eamo pol ure, veliko boU utrudil, kakor pa večamo jadratye s- visokozmoznhn letalom, ki je namenjeno samo za jadralne polete. Ta let je bdi iz« med njegovih najnevarnejših, ker se je petnajstkrat nahajaj v veliki nevarnosti, da bi ga veter treščil ob tla. Kljub tema pravi, da bo takoo, ko bo ugoden veter, po« skušal potolči svoj rekord. Vsak, ki se količkaj spozna v jadralnem letalstvu, mora priznati, da Je ta edinstven let velik napredek jadralne šole na Bio-kah. Brezmotoraši se ne strašijo nevarno-sti. njim je glavni rilj — povzdigniti ja« draino letalstvo do višine, s katero se po. naša jo druge države. Raznožnikov let 11 us na jadralnem letalu tipa »Granau Baby EEc njegov višinski let na 3.000 m (ta let ni priznan kot državni rekord, ker m bil ba-rogral vključen), Ostermamov polurni letni >7öglingu<, veliki uspehi jadralne šole s* jasni dokazi, da smo Slovenci prvi poklica« ni, da dvignemo jadralno letalstvo v naS državi. J. V HOTELSKA TOČNOST Sluga trka na vrata sobe. — Kaj je? te oglasi znotraj gost. — Oprostite, de sluga, pozabil san, kdaj vas moram zbuditi, ob Šestih aR ob sedmih. — Idioti te zadere gost, ali vam nisem izrecno naročit, da ob petih. Koliko je zdaj ura? QpBJ* gcartSB kcpf^m . éest trimotornih letal generala Franca Je zadnje dni bombardiralo špansko pristanišče Alicante (slika) ter ubilo enega človeka, ranilo pa 25 »et». Med ranjenimi je tutìB 14 šoloobveznih otrok Začetki človeškega rodu Samo primerjajoča anatomija omogoča časovno točno razvrstitev predzgodovinskih razvojnih stopenj Kbratko smo že poročali o novih najdr bsi ostankov pekinškega človeka, o ka-terfti je poročal prof. Franz Weidenreich, ki deluje sedaj v FeMngu, na kodanj. skem medrtaa-odnem zborovanju antropologov in etnologov. Prof. Weindenreich je v začetku svojega predavanja ugotovil, da, niti arheologija niti geologija ne dajeta potrebnih pojasnil o začetkih človeškega razvoja. Samo primerjajoča anatomija omogoča časovno točno razvrstitev predzgodovinskih razvojnih, stopenj. Najprimitivnejši med doslej odkritimi praljudmi, da je sloviti »sinantropus peki-ne-nsis«, pekinški pračlovek. Njegova primitivnost je dokazana po ustroju njegovega zobovja in lobanje, kar kaže še vse za. šimpanza in gorile značilne mere. Mož. gani pekinškega človeka so obsegali približno 1000 kubičnih centimetrov, bili so torej prilično za tretjino manjši od današnjih povprečnih človeških možganov. Na približno isti razvojni stopnji je stal pitekantropus, ki so ga našli na Javi. Ne-andertalskega človeka, katerega lobanje so našli tako v Evropi, kakor v Rodeziji in na Javi, je treba deliti v več skupin. Rodezijski in javanski neandertalec se razlikujeta precej od evropskega. Evropsko neandertalsko vrsto je treba deliti v dve skupini, v ehringdorfsko in spyj-sko, izmed katerih je bila druga bolj razvita. Sinantropus in pitekantropus sta bila. pa Weidenreichu ^predčloveka«, med tem ko obsegajo vse druge skupine že »primitivne ljudi«. Vojaški pakt med Italijo in Nemčijo ? V Berlinu je napovedan obisk italijanskega maršala Balba, guvernerja Libije. Balbo bo ba je poverjen z misijo, da pripravi vojaški pakt z Nemčijo. Pogodba bo podpisana pri obisku italijanskega kralja v Nemčiji Domnevo, da je nastalo človeštvo na časovno in prostorno omejeni točki, Je predavatelj označil za zmotno. Po njegovih ugotovitvah so v Evropi, Vzhodni Afriki in Mali Aziji živeli ljudje že v pozni terciarni dobi in vso ledno dobo. Dosedanje najdbe ne dokazujejo, da bi bil nekje določen kraj, kjer se je izvršil prvi prehod iz opicam podobnega tipa do pračloveka. Fosilnega materiala za takšno domnevo ni in tudi živeče človeške opice se s svojimi znaki le malo skladajo s teorijo o enotnem evolucijskem središču. Po današnjih rezultatih se je treba sprijazniti z mislijo, da se je pračloveštvo razvilo v najmanj štirih središčih. Vzhodna ali Južna Afrika sta bili izhodišče za zamorsko pleme, Severna Kitajska je bila zibelka severnih Mun.golov, rta SundskSh otokih pa so se razvili Avstralci in Melanezijd. Kar se tiče evolucijskega centra, za evropskega človeka, je treba po odkritju Arthura Keitna in McCowna domnevati, da je bil začetek evropskega plemena v paleolitskih jamah na gori Karmelu v Palestini. (Ta domneva, da utegnejo predniki Arijcev izvirati iz Palestine, je vplivala na prisotne nemške raziskovalce tako, da so pri teb izvajanjih demonstrativno zapustili dvorano.) Na koncu je prof. Weidenreich kot svoje osebno naziranje izrazil domnevo, da so bivala v dobi pred nastankom teh evolucijskih središč, na zemlji precej enakomerno razdeljena pol-človeška bitja, ki še niso bila prestopila ločilne črte iz opičjega stadija. Splošna razvojna tendenca je bila povsod enaka, krajevni zemljepisni in podnebni činitelji pa so povzročili nastanek plemenskih razlik. Te razlike, ki temeljijo torej v pradavnosti, nasprotujejo torej enako teoriji o skupnem izhodišču človeške razvojne zgodovinske, kakor tudi domnevi, da se je plemenska ločitev izvršila šele v novejšem času. Seveda pa si je treba biti na jasnem glede tega, da je bü tempo razvoja med raznimi vejami iste družine zelo različen. Razlike, ki so tako nastale in ki jih označujejo po mnenju prof. Weidenreicha neupravičeno za rasne razlike, so nastale le po klimatskih in drugih krajevnih činiteljih. Razočarana kopalka V okolici Gdanska se je primerila nekemu dekletu zelo neprijetna stvar. Dekle je nesla svojemu očetu kosilo. Na poti domov jo je premagala skušnjava po vodi. Poiskala je primerno mesto, se slekla in planila v valove. Ko se ie hotela zopet obleči, je s strahom ugotovila, da je njena obleka med kopanjem izginila. Ker ni bilo v bližini nobenih ljudi, pač pa domača živina, je bilo jasno, da je obleka izginila v želodce živine, ki se je pasla na travniku ob vodi. Ostali so samo čevlji. Razočarana deklica je tekla do naj. bližje hiše, kjer ji je hči ondotnega kmeta posodila obleko, v kateri se je mogla vrniti domov. Krogla 21 let v pljučih Na kirurški kliniki v Bologni so Imeli izredno težko operacijo. Kirurg prof. Paolucci je 41-letnemu vojnemu Invalidu Giovanni ju Roveri ju odstranil 3 cm dolgo kroglo iz strojnice, ki jo je Roveri med svetovno vojno dobil v pljuča. Operacija je uspela in pacienta so že izpustili iz bolnišnice. To operacijo so tudi filmali. Brezdonioviiici v Evropi Odbor za begunce v Londona Je sestar-vil pregled, ki navaja štiri milijone brez-domovincev v Evropi. Računajo, da živi t evropskih državah nad poldrag milijon Rusov, ki so zaradi dogodkov po vojni zapustili svojo domovino. Prav toliko je Grkov, ki so jih skupno s 350 tisoč Armenci pregna.fi iz Azije, žftdo-v iz Nemčije je okrog 130 tisoč, 25.000 je »nezaželjenih tujcev« iz arabskega Iraka, pol milijona pa znaša število beguncev iz Italije, Avstrije in Španije. Diplomatska in vojaSka napetost med Rusijo in Japonsko Litvinov, ruski komisar za zunanje zadeve Sigemicu, japonski poslanik v Moskvi, nevaren spletkar in zaupnik japonske vojaške kaste : * i: ••' c Ena izmed najbolj značilnih ulic v Seulu, prestolnici Koreje. Rusi so to mesto obmetavali z bombami Plinske maske za telefonistke V telefonski centrali Londona Telefonistke glavne telefonske centrale Londona vežbajo sedaj v tem, da vršijo svojo službo z nataknjenimi plinskimi maskami. Ta telefonski urad je še posebno važen, ker bi pomenil v primeru vojne živčno središče zračne obrambe. Vse pre-komorske in večina angleških deželnih telefonskih zvez gre preko tega središča. Plinske maske za telefonistke so prilič- no podobne tistim, ki jih dobi vse ostalo civilno prebivalstvo, vendar pa je na levi strani vdelan mikrofon in slušalke je mogoče natakniti neodvisno od maske. Dosedanji poizkusi so se baje posrečili in oblasti so se sedaj odločile, da bodo sčasoma vse telefonistke opremile s takšnimi maskami ter jih izvežbale za njihovo rabo. Elektrika nadomešča paro Silen porast elektrifikacije železnic v zadnjih 10 letih Skoraj v vseh naprednih državah je opazovati stremljenje, da bi parne železnice nadomestili z električnimi. To stremljenje je velikega pomena ne samo zavoljo tega, ker dviga konkurenčno sposobnost železnic napram drugim prometnim sredstvom, temveč posega odločilno v celotni gospodarski razvoj. Nazorna slika o tem razvoju je izšla v nekem francoskem strokovnem časopisu. V razmeroma kratkem razdobju od 1. 1927 do 1937 se je v enajstih evropskih deželah omrežje elektrificiranih železnic povečalo od 7766 km na 18.135 km. To pomeni v pičlem desetletju porast za 135 odstotkov. Trenutno bo v Evropi dosti več nego 20 tisoč km elektrificiranih železniških prog in to pomeni, da je elektrifikacija zajela že okroglo desetino vseh prog. ki jih je v Evropi za 210.000 km. Na vsej zemlji bo nad 30.000 km elektrificiranih prog. Klobuk iz zlata Najdragocenejši klobuk na svetu nosi menda ameriški tvorničar Thomas Mille. ry iz Atlantic Cityja. Mož si privošči posebnost, da mora me«to vsak teden govoriti o kakšni novi njegovi ekscentričnosti. Zadnja atrakcija, ki zbuja veliko pozornost, je klobuk iz zlata. Z njim na glavi se sprehaja dedec vsak teden enkrat. Da ne bi mu kdo ukradel dragega pokrivala, da spremljajo na takšnem sprehodu vselej po štirje detektivi. DediSčina po zaslužku V Filadelfiji je umrl bogati advokat Jack Commen. Zapustil je vse svoje premoženje svojemu nečaku,to da pod pogojem, da se mu izplača vsako leto toliko, kolikor sam zasluži, öe «e nečaku ne bo ljubilo delati, ne bo dobil niti centa po svojem stricu, čim večji pa bo njegov zaslužek, tem večja bo tudi dediščina. General Itagaki, japonski vojni minister Odlikovana mačka Na pobudo društva za reševanje življenj je župan ameriškega mesta Buffalo podelil kolajno za hrabrost neki mački. Junaštvo mačke je bilo v tem, da je v nevarnosti za lastno življenje, sledeča materinskemu, nagonu .rešila iz goreče hišs svoje mladiče. Pri tem si je močno osmodi-la kožuh in ožgala tace. Boj med kačo in štorkljo V okolici Bromberga so te dni kmetje opazovali hud boj med štorkljo in kačo strupenjačo. Štorklja je našla kačo v gozdu in jo je prinesla domov, da bi si jo privoščila v gnezdu. Kača pa Se je obupno branila smrti in je naposled pičila štorkljo, ki je poginila od strupenega pika. Nesreča požiralca ognja Neki artist amater iz Kölna, ki se je doslej z uspehom kazal kot požiralec mečev, se je hotel pokazati tudi kot požiralec ognja. Vzel je pa v usta preveliko množino bencina, ki je eksplodiral in mu prizadejal smrtno nevarne poškodbe v ustni duplini, na obrazu in rokah. Moža so morali spraviti v bolnišnico, kjer se bori s smrtjo. ANEKDOTA »Kako se prav za prav pišete s polnim imenom?« je vpraša! Friderik Veliki por« tugalskega generala Zarembo. General je odvrnil: »Moje pravo ime v celoti se glasi: Zirri-zarrikorumbarrizi-Zaremba«. »Tako dolgega priimka nima niti sam hu» die!« je rekel cesar. Portugalski general se je nato odrezal: »Vaše Veličanstvo, saj tudi nisem z njim niti najmanj v sorodu!« VSAK DAN ENA »Kaj niste vi tisti vozač, ki me je malo prej pital z živino?« »Oprostite, prosim, takrat še nisem vedel, da je zatvornica tako blizu!« (»Ric et Rac«) JACKSON GREGORY: 27 HCl S0LNCA Roman. Stala sta na vrhu s travo preraslega griča: košati hrasti so metali sence. Konja bi se lahko bila malo napasla. Bruce se je ostro zazrl v prijatelja. Stvarni, suhi ton njegovega govora se mu je zdel vreden pozornosti. Pa ni črhnil besede, dokler nista legla pod drevesi, držeč konja za spuščene vajeti. »Z besedo na dan. Jim«, je rekel potem. »Za kaj gre?« Kendric mu je pripovedoval o svoji odpravi s Twistyem Barlowom, o Zoraidi Castelmar in njenih častihlepnih načrtih; o sebi, kako je ujet in je proti častni besedi zdajle samo na dopustu za štirindvaj-set ur; in nazadnje o Betty Gordon. »Bog ti moj«, se je razjezil Bruce. »Takšne reči uganjajo torej? Pa čisto javno povrhu! In Ameri-kanka jim je padla v umazane šape? Fej!« Na kratko je Kendric pripovedoval še o svojem doživetju na prelazu. »Stavim«, je dodal, »da tile roparji prejemajo s farme da Montezuma svoje ukaze. Z drugo besedo, iz Zoraidinih ust.« Bruceju se je nagubančilo čelo, nervozno je začel puliti travo kraj sebe. »Samo to se mi smešno zdi, Jim, zakaj ti daje priliko, da mene prihajaš svarit. Kako si tolmačiš to?« »Sam si še nisem znal razložiti. Kar vem, sem ti povedal: ko sem bil dvanajst milj od njene hiše in sem pač smel računati, da sem sam svoj gospod, so iznenada zrasli trije možje pred menoj. Jasno je kakor beli dan, da sem bil torej še zmerom v območju njene oblasti. Razen tega sem, norec, kakršen sem že, onim trem tolovajem prinesel še neko sporočilo v obliki razcepljenega jermena in vozla v njem. Sporočilo, ki je veljalo zame obenem kot potni list; pa kaj jim je še utegnila sporočiti: quien sabé? Na vajetih mojega konja je rdeč čop — to utegne biti spet kakšno posebno znamenje. Bič, uzda, sedlo in pregrinjalo na njem — človek ne ve, ali nima vsaka posamezna stvar svojega posebnega pomena.« »Takšna je zvitost latinskega plemena«, je za-mrmral Bruce. »Jaz bi rajši rekel, prekanjenost starih Actekov«, je pripomnil Kendric. »Pa vse to bi vendar laže in z manj nevarnosti oskrbel kakšen njen jezdec.« »Brez dvoma. Jasno je torej, da je želela, naj te obiščem. Pri vsem tem si je morala misliti, da, čisto gotovo je morala vedeti, da ti bom poročal o vsem. In to je tisto, kar je najbolj nenavadno na vsej stvari.« »Pa to je čisto blazno! Midva bi vendar utegnila kakšno sporočilo o mali Gordonovi poslati na njen dom.« »Tudi na to sem že mislil. Samo kako se opravi takšna stvar? Kje pa je tu najbližji poštni urad? Pa lahko pošti zaupaš pismo?« »Hočeš reči, da bi ga poštar utegnil prestreči in ga izročiti njej? Ce se tega bojiš — saj bi lahko poslal katerega izmed mojih fantov do kakšne bolj oddaljene pošte, ali pa kar naravnost čez mejo. Hočeš, da sam uredim vso stvar?« »Tole mi povej: če pošlješ katerega svojih Indijancev — koliko bi stavil, da ne pojezdi na farmo Montezuma in da tam pisma ne odda? Ali če bi pojezdil ti sam, kaj misliš, kako daleč bi utegnil priti?« Bruce je debelo pogledal. »Misliš, da je tudi tega zmožna?« »Ne vem, Bruce. Toda povej mi — če bi se ti zdelo, da moraš sam ponesti pismo na pošto, ali bi tvegal, da vse tu za nekaj časa kar tako pustiš?« Bruce ni vedel odgovora. »Mnenja sem, da bi bilo najpametnejše, odriniti teh petindvajset tisoč dolarjev odkupnine in napraviti križ čez vse skupaj«, je dejal. »Nimaš pojma. kako klavrno je tu, kar se varnosti tiče, Jim! Ko bi se vrnil s poti, bi prav gotovo vse našel izro-pano do kraja. Ne, prav nič ne pretiravam. In hipoteka bi zapadla tisti mah ...« »Kolikor jaz vidim vso reč, nimaš kdo ve kaj zaupanja do svojih cowboyev?« »Prav to je najhujše. Kadar spim, moram z enim očesom stražiti svoja goveda, z drugim pa ljudi, ki so v moji službi. Nikoli ne vem, v čigavi službi so še razen tega.« »Prav nič neverjetno se mi ne zdi, da imajo razen tebe za gospodarja še gospodarico. Mislim, da pozna gospodična Castelmar razmere prav tako dobro kakor midva, če ne še za dobršno mero bolje. Vse kaže, da ni ničesar tvegala, ko mi je dovolila, da pojezdim k tebi. Prav nič ni izključeno, da me je celo izbrala za izvrševalca svojih načrtov. Le niti pojma nimam o tem, kako.« »To mora biti vražja ženska, Jim. Kakšna pa je?« »Velika. Mlada in lepa. Prevzetna in ničemurna kakor kakšen pav.« »Takšne ženske niso zame«, je naglo razsodil Bruce. Domov morava, Jim. Čas obeda bo.« tfo sta počasi jezdila proti farmi, mu je Bruce razkazoval, s kakšnimi ukrepi se je zavaroval proti živinskim in konjskim tatovom, na katerih obisk je moral biti pripravljen sleherni dan. Kakšen ducat najboljših konj zh ježo se je čez dan paslo v bližini hiše, ponoči pa so jih zapirali v hlev. Najboljša goveda, med njimi čistokrven bik hereford-ske pasme in štirideset herefordskih krav, ki jih je bil šele pred kratkim kupil na dražbi, so čez noč naganjali na najbližje polje, kjer jih je do jutra stražil mož na konju. »Domišljati si moram pač, da je vsaj nekaj mojih vaqueros dostojnih. In za to službo jemljem prav svoje najboljše ljudi. Poleg tega patruljirajo moji jezdeci vso noč od enega do drugega kraja doline. Na koncu pa imam še svoje pse; glej, že prihajajo naju pozdravljat.« Deset velikih škotskih ovčarjev, rumenih in belih, je tekmovalo med seboj, kateri bo prvi pri gospodarju. Bile so same krasne živali; oče zaroda jim je bil na čelu. On je zmerom prvi zavohal, kdo prihaja. Prvenstveno mesto, ki ga je zavzemal po zaslugi svoje razumnosti in moči, je znal ljubosumno varovati. Njegovi zobje so zmerom o pravem času zadržali neukročene mladiče v pravih mejah. Raztrgan lajež je prihajal prijateljema do ušes. ============= »JUTRO« št 184. — J K oltarni preffled Iz mariborske kulture Razgovor z mladim režiserjem žižkom Slovenski učenec E. F. Buriana o nalogah gledališke umetnosti in o potrebi avantgardnega gledališča — Sreda, IO. VUL 193S. Dobil sem ga v mariborski Ljudski uni« verzi, kjer pridno vadi z diletanti, ročnimi i-n duševnimi delavci, ki so če® dan poklicno zaposleni. Pripravlja kitajsko dramsko delo za predstavo 12. avgusta. Odtrgal se je od dela in se z izrazom polnim optimizma pogovoril z mano. Kakšna je bila tvoja pot od igralca d» režiserja ? Daleč je, kar sem začel. 2e kot lOleten deček sem se poskusil na odru Pozneje sem sodeloval pri Malem odru gimnazijcev. 16 let sem bil star, ioo sem igral Ekstranda v Ibsenovih »Strahovih« in pa Sreto v Nuši; cevem »Poslancu«. Od starega načina igranja oficielnih scen ®em se ločil z uprizoritvijo Schönherjeve i-O trojke tragedije» na reliefnem odru. Stopil sem v .šolo k E. F. Burianu, režiserju teatra D 38 v Pragi. Tu sem bil ho« spitant in sem kot tak referiral toni na mednarodnem festivalu avantgardistov v Pragi o načinu dela diluzionističnega -taat; ra. V tem referaitu nanizane teoretične poglede sem prvič prelil v prakso proti koncu lanskega leta, ko sem na odru »Vzajemno* sti« vprizoril Remčevo »Magdo«. Svoje pra; ško delo sem končal z režisersko asistenco pri filmanju Lene in Leonce. Kaj je zate gledališka umetnost? Kitajci pravijo: Vzemimo goro. Na vznožju te gore vžgemo ponoči ogenj. V siju tega ognja je gora boljše osvetljena in fan* tastièna, pa resničnejša od same resničnosti. Ce osvetli umetnik vsakdanjost, prislika to mnogo bolj jasno, nego jo običajno vidi; mo. Glorie na objekt, ki ga obravnavam, sem skrajen realist, v načinu dela — po današnjem pojmovanju form Igranja — pa celo abstrakten, saj so pri meni porušeni predsodki oficMne dramatike, namreč enotnost časa in kraja.. Skušani prikazati človeka resničnejšega, kakor je prikazovan na civiilističnih scenah, kajti le tak človek ie lahko obenem simbol za celo občestvo njegovih sovrstnikov. Umetnik na' Mm torej posreduje potencirano resničnost. Zakaj si izbra! kitajsko dramsko delo? Slovenci nimamo tipično ljudske igre, kajti naše življenje je prikazano v dram; skih delih le na literaren način, ne pa v obliki, ki ustreza ljudski glumi; izraža se Zapiski Pisatelj A. G. Malyskin umrl. Iz Moskve poročajo, da je tam umrl v starosti 48 let pisatelj Aleksander Georgijevič Malyskin. Pripadal je starejši pisateljski generaciji in je bil med prvimi, ki so opisovali boje rde« če armade na Daljnem vzhodu. Posebno je zaslovel z romanom »Sevaš to pol«. Malyskin se je udejstvoval tudi žurnalistično. Bil je med uredniki literarnega lista »Novyj mir«. Dr. M a to Hanžekovič — Gabrijel. Junak pera. Književna študija o Mitfunu M. Pavia «:evicu. (Zagreb 1938," 168 str.). Znani hrvatski pisatelj in publicist M. Hanžekovič se je preko spisov »Karadžiča črnogorske anekdote: Mičuna M. Pavičeviča zainteresi« ral za črnogorsko heroično epiko in sploh za dušo črnogorskega ljudstva. Iz tega pro* učevanja mu je dozorela študija, ki je obenem monografija o Pavičeviču. Književno delo teca neumornega izpovedovalca črno« gorske etične svojstvenosti ni nič manj zanimivo nego njegovo življenje. Mičun M. Pavičevič je izdal doslej že 59 knjig, med; tem ko jih je 25 pripravljenih v rokopisu ali pa se že tiskajo. Dr. M. Hanžekovič je kot uvod v razumevanje značaja in pomena Pavióevicevega dela spisal zajemljivo analizo črnogorske duše, pri čemer se v glav» nem posiužuje Pavicevičevih znanih anekdot. Posebej prikazuje značilnosti čmogor; skega tipa junaka in njegov odnos do žene. >Ta pastir, hajduk in junak je osredotočil v sebi potencirane elemente neosebnega napora ustvaril je heroično epiko, kakor je ne najdemo pri nobenem narodu na svetu. Največji junak je bil obenem tudi naijiboljši človek. Komur je Črna gora priznala čast junaka, ta je bil resnično junak. Vprašanja morale, časti, junaštva, pravice so pretresali odkrito pri ognjišču in na sestankih, kjer je žalitev pogosto povzročala pokolje. Moč in neomajanost, občutje kolektivne volje, heroizem s smehljajem na ustih, ponosne besede iz ust razmesarjenih junakov, tek> movanje v etičnih čednostih, edinstveno bizarni izrazi najsubtilnejših človeških čustev vse to je našlo bogato terišče v teh hribov; cih, ki jih ni nikdar nihče upokoril. Po zaslugi neumornega dela Mičuna M. Paviče; viča je bil svetu odkrit še neki neznan narod, ki je bil skozi vekove prepuščen samemu sebi in je razvil do nezasflišne veličine vse človekove etične lastnosti. Pisec študije podrobno obravnava Pavičevičevo pesniško delo, ki je zaslovelo po svojih krepkih epič-nih elementih in po ognjevitem patriotizmu. Njega vrlina so po sodbi dr. Hanžekoviča »jezikovna gibčnost, čut za impresivno pia; stiko verza in posluh za melos čiste narodne dikcije«. V nadaljnjem opisuje Paviče; vicevo burno življen:e. njegove boje za narodno zedinjenje, njegovo obsežno propa; gandno delo v Ameriki. Zatem se pisec ba_ vi s Pavičevičevimi anekdotami in ostalimi spisi tega junaškega barda^ Črnih gora, si; na ljudskega guslarja, književnega nadaljevalca starih črnogorskih izročil. S svojo slu« di jo »Junak pera« je dr. Mate Hanžekovič prikazal originalno in za svoj črnogorski ambient močno značilno osebnost Mičuna M. Pavičeviča in orisal razvoj njegovega dela, čeprav ga ni podvrgel kritičnemu vrednotenju. Hkrati je hrvatski pisec pod_s pri svojo monografijo o Pavičeviču s širo; kimi in analitično prodornimi pogledi v črnogorsko narodno dušo. »Erlebnis Dalmatien«. Tuja literatura o jugoslovenskih krajih je čedalje obilnejša. Prav posebno postaja priljubljena Dalma; cija. Številnim dosedanjim nemškim knjigam te vrste se je pravkar pridružila nova, obilno ilustrirana knjiga; »Erlebnis Dalma-fon«. Izdal Herbert Oertel. Fotografije po« skrbel Horst Hanek-Jentsch. Nova knjiga Paula Valéryja. Znameniti francoski pesnik Paul Valéry je izdal novo zbirko svoje esejistične proze »Degas, dan-se. dessi n«. Maurice Paléologue o ruskem boljševizmu. Bivši francoski poslanik v Petrovgradu Mau- v pustnih rajanjih, pri Kurentu, pri svatbenih šegah, v kolednikih in drugem. Ker torej zaenkrat ne morem postaviti na oder slovenskega teatra, sem pri mor an poseči po delu ki ustreza načinu , ljudske glume. In takšno tipično ljudsko dramsko delo je »Breskov cvet«. Kako boš približal to orientalsko dramo našemu gledalcu? Dramska pesnitev »Bresbov cvet« ima svoje korenine v življenju, ki je v svojih globinah enako našemu. V teh osnovah nam je torej stvar blizu. Gre »mo Se za umetni; ški značafj v ljudskem duhu. V tem zname; nju sem dal svojim sodelavcem možnost sprostiti do skrajnosti vse svoje ustvarjal; ne sile. K temu, da bo ta dramska pesnitev vseskozi življenjsko močna, so pripomogli gg. Ivan Potrč in Drago Cvetko ter gdč. Joža Štucin. Potrč je prepesnil delo v slovenski jezik s spretnostjo, ki kaže njegovo neumorno in vešče iskanje pravega izraza za ljudsko go« vorico, ljudske navade in sploh za resnično življenje ljudi. Cvetko je prispeval k uvodu^ in _ koncu četrttonsko, naturno muziko, dočim je upos rabil za pesmi kitajske motive. Prosto, nevezano gibanje, po načinu Wiedmanove, bo balet Štucinove, kar po_ menja prelom s tradicijo klasičnega bale; ta. Tako bomo torej poskusili kolektivno postaviti na oder to dramsko pesnitev, da bo njena življenjska moč čim bolj učinkovita. Kaj pa nameravaš v bodočnosti? Boljše bi bilo: Kaj nameravajo razmere z menoj? Moje hotenje je ustvariti slovenski avantgardni teater, v katerem naj bi se po; časi, kakor v laboratoriju izkristalizirala slovenska narodna scena, ki bo resničen izraz slovenskega igralskega duha kajti reči moram, da so slovenski ljudje za glumo izredno talentirani. Ta sposobnost pa se ne more uveljaviti, ker glumijo vsi naši o£i_ cielni in dUetantski odri v civilističnem, lis terarnem in poleg vsega še v Importiranem duhu. V navedenem smislu naj bi delalo avantgardno gledališče v Celju, ki ni zasedeno. Do realizacije je seveda še daleč, kajti do« bro poznaš naše razmere. S. D. rice Paléologue je postal po ruski revolu; ci ji nekak francoski ekspert za ruska vprašanja. Svoja opazovanja in izkušnje je strnil v več tehtnih spisov, ki so nekaka kro; nika zadnjih let Rusije Romanovljevih, z druge strani pa zanimiv prispevek k diplomatski zgodovini. Ta odlični pisec je minus le dni izdal pri Plonu novo knjigo z naslovom »Les précurse.urs de Lèni . n e«. Pierre Dominique poroča o nji v naj« novejših »Les NouveLles Littéraires«. Svoj referat začenja s tole značilno definicijo: Kaj je Rusija v teku zgodovinskega razvoja? Večni boljševizem, če razumemo pod njim voljo do korenite desti ukcije, ki ji potlej sledi ogromno prizadevanje po ob; novi, pri čemer se kaže popolno preziranje človeškega življenja in njegove vrednosti. S tega zrelišča je Lenin zadnji v dolgi vrsti revolucionarjev destruktivnega tipa; nekateri izmed njih so v svoji raz k rajal ni str« sti šli tja v nihilizem. To opažamo prav jas sno v muzejih, ki so jih odprli sovjeti in v katerih zavzemajo dobršen prostor Pugačev in drugi. Z druge strani pa sta Lenin in Stalin tudi moderna tipa carja — rekon-struktorja, ki je imel dolgo časa v Petru Velikem svoj najvišji vzor. Taka rek on« strukcija je res lahko pnotikrščanska, kot je to sovjetska v polni meri, vendar je tudi Peter Veliki velli al za velik del cerkvenih krogov iin ljudstva kot neka vrsta Antikrista, ki je hotel razmajati podlago stare Ru« sije. S tem v zvezi se samo spomnimo, koliko na pr. ustanovitev Petrograda — glav« no mesto je bilo zgrajeno na kosteh štirideset tisoč mužikov — spominja na lista velika faraonska dela ßovjetov, izmed katerih je bilo marsikatero izvršeno s kaznenci. V nadaljnjem kaže Paléologue na raznih primerih od Pugačeva do Lenina, da eo bili prav kmetje poglavitno orodje ruskih revo« lucionarjev. V večnem ruskem zarotništvu zoper samovladarstvo, ki traja že kakih 150 let pa kmečki upori vendarle niso dajali poglavitnega tona tem borbam. Če je revolucija hotela uspeti,, je morala imeti za se« boj manjše število oboroženih l|judi, ki so se vrgli naravnost na osrednjo vlado. Prvi zarotniki — teroristi tega n:iso mogli razumeti in Rusija je bila leta 1917 prav kakor za časa Katarine pravi Bizaat, se pravi dežela palačnih revolucij. Iz življenja na deželi Iz Ptuja j— čehoslovaki na poti skozi Ptuj. Te dni so si ogledali naše mesto češkoslovaški letoviščarji, ki so se pripeljali z velikim avtomobilom iz Moravske Ostrave. Skupina je štela 16 potnikov. Prispeli so čez Madžarsko v Ptuj, odkoder so se odpeljali letovat v Crikvenico. j— Obupal je nad življenjem. Prejšnji četrtek je priromal v Ptuj iz Dalmacije brezposelni vrtnarski pomočnik Petar Hr-vojič ter iskal po mestu delo in beračil. V ponedeljek pa je sklenil končati svoje bedno življenje. Ob času, ko je bila promenada v parku najživahnejša, se je pripravljal na skok v Dravo. Toda prihiteli so ljudje in mu namero preprečili. Stražniki so ga odvedli na policijo in pri osebni preiskavi so našli pri njem dve poslovilni pismi. Zdaj se nahaja v policijskem zaporu, kjer prav veselo prepeva in se veseli, da so ga ljudje rešili. j— Smrtno nevarne poškodbe zaradi padca. Posestnik Ljubeč Jože iz Spuhlje je pripravljal na hlevu krmo za živino. Pri tem opravilu pa se mu je vlomila deska pod nogami in je padel kakih 5 m visoko na spodaj stoječi voz, udaril z glavo na kolo in zadobil smrtno nevarne poškodbe po glavi in po celem telesu. Prepeljali so ga v ptujsko bolnišnico, a je le malo upanja na okrevanje. j— Velik naval v ptujsko bolnico. Zadnja dva tedna so pripeljali v našo bolnišnico toliko bolnikov in ranjencev, da je 7-— bolnišnica prenapolnjena. Takega navala, odkar obstoji bolnišnica, še ni bilo. če se bo to nadaljevalo, bo treba spet resno misliti na povečanje. Iz Kamnika k— Okrog železniškega križišča pri »kr vavem znamenju« vodijo Kamničani zadnje čase učene debate. Pravijo, da bi bilo treba to prometno nevarnost zavarovati z zatvornicami in preprečiti nesreče, ki bi se pri živahnem prometu po kamniški železnici prav lahko zgodile. Prelaz je poseb- S P no nevaren za tuje avtamobGlste, ki ne poznajo kamniških skrivnosti in se lahko kar naenkrat znajdejo pred progo, čez katero s podvojeno brzino sopiha slavni kamniški vlak. Na tem križišču, ki je samo nekaj nad 100 metrov oddaljeno od kolodvora, je bilo že več nesreč, ki so vsakokrat dale povod za energično akcijo, da hi se prelaz zavaroval. Zdaj je to spet prišlo v debato, ki jo spravljajo v zvezo z nezgodo nekega avtomobila, ki bi te dni vprav na tem križišču lahko trčil s kamničanom, če ne bi šofer pravočasno krenil v stran in stisnil zavor. T Ifa 100 m prosto st» med ženskami v pred-tekih zmagali Hveger (Danska) z 1:09 in Van Been (Holandska) z 1:08.2. Na 200 m prsno so bili v predtekmovanjih zmagovalci Waalberg (Holandska) s 3:05.6 in Sörensen (Danska) s 3:07.2. V predtekmovanjih na 100 m hrbtno so se spet uveljavili Nemci, in sicer Schlauch s časom 1:09.6 in Nüske s časom 1:10.6, tretji zmagovalec pa je bil Borg (švedska) s časom 1:11.4. V waterpolu je Nemčija zmagala s 5 :1 nad Belgijo. Koledarska podzveza Ljubljana (Službeno). Odborova «eja bo drevi ob 19. v kavrni Vospernik, Stari trg 34. Ker je dnevni red zelo važen, se prosi zan sljive udeležbe. »Iitistrovane Sportske novosti« št. 33. so izšle. Na uvodnem mestu je vidno objavljena napoved, da bo na tridnevni ko, lesarski dirki Hrvatske in Slovenije tekmovalo 37 dirkačev, nato pa sledijo obširna poročila o prvem kolu ligaškega tek-m-rvanja. Zanimivi so dalje »nauki iz zadnjih prireditev in dogodkov v našem plavalnem športu« iz peresa vršilca dolžnosti tehničnega referenta JPS Farela, dalje članek 0 željah Juga ir. Jadrana, da bi se pomirila, in pa podrobno poročilo o mladi generaciji naših teniških igralcev. Vmes je še kopica drobiža iz raznih športnih panog. Posamezne številke sq po 1 din. Iz Jutifške krajine Neuspehi tržaških maturantov Na tržaških srednjih šolah so bili rezultati zrelostnih izpitov letos izredno slabi. Te izpite morajo v Italiji napraviti tudi oa_ ličnjaki, ki imajo v ostalem to ugodnost, da jim ni treba plačevati sorazmerno zelo visokih šolskih tak«. Letos je pri zrelost; nih izpitih v Trstu razen na učiteljišču padlo 95 do 97 odstotkov kandidatov. Padli so celo nekateri taki dijaki, ki so bili vsa leta na srednji šoli odličnjaki. V Gorici, na Reki v Kopru in drugod so izpiti potekli kakor običajno in jih je napravilo sorazmerno mnogo dijakov. Tržaška javnost., na katero je katastrofalni izid izpitov v Trstu napravil mučen vtis, je postala spričo tega pozorna in skuša do« gnati, komu je treba pripisati krivdo.^ Ko« misije za zrelostne izpite so k Italiji sestavljene iz vseučiliških in srednješolskih profesorjev, ki ne smejo biti iz vrst onih, ki poučujejo v dotičnih krajih, kjer se izpiti vrše. Domači profesorji pri teh izpitih ne sodelujejo in tudi nimajo nobene besede. Sedaj so se v zvezi z vsem tem pojavile govorice, da so vsekakor izpitne komisije krive poloma pri maturah in da je v tem primeru prišlo do izraza nezadovoljstvo tu« jih profesorjev z namero, da se v Trstu ustanovi univerza odnosno pravna fakulteta. V vsakem primeru tržaški profesorji niso zaslužili take ocene za svoje delo. Drobne novice Propaganda z motoriziranim zvočnim kinom. Goriški pokrajinski dopolavorovski odbor je organizira1, novo turnejo svojega motoriziranega zvočnega kinematografa po deželi. Pri predstavah v posameznih krajih nameravajo prikazovati fri ma ni postanek kolonialnega imperija in filme o delovanju poedinih fašističnih ustanov. Reproducirali bodo tudi razne govore in glasbo. Veliki tovorni avto z zvočnim kinom ee bo ustavil na tej svoji poti, ki jo v kratkem nastopi, všempasu. črničah, Sv. Križu pri Ajdovščini, Vipavi. Št. Vidu, Črnem vrhu. Godovi-ču. Idriji, Cerknem, Sv. Luciji, Doblarjih, glavnih briških vaseh, potem pa v furlan« skih krajih, od koder Ido zavil spet na Kras in se nato vrnil v Gorico. Stroge odredbe o prijavi tujcev, ki so bile izdane zadnje dni aprila in ki so si jih ljudje tolmačili kot varnostne ukrepe v zvezi s Hitlerjevim obiskom v Rimu. so_še vedno v veljavi. Po mestih in tudi po deželi se morajo sproti sestavljati natančni sezna« mi vseh stanovalcev v vsaki posamezni hiši. v te sezname morajo hišni posestniki odnosmo hišniki zabeležiti vse one stanovalce. ki ostajajo po več dni ali pa tudi le preko noči zdoma. Oblasti v nekaterih ob« činsh so te dni svoje občane ponovno opozorile na določbe teh odredb. Na Opčinah so cesto od obeliska proti vasi razširili. Obenem ©o podrli tudi lipe, ki so doslej krasiie to cesto. Opencem je žal za ta drevesa, ki so dajaOa njihovi vasi lep značaj. Tudi v Brdih bodo pričeli postavljati drogove za zastave. V Višnjeviku so zbrali na potudo občinskih oblasti in s sodelovanjem krajevnih fašistov med ljudstvom že 500 lir za cementni podstavek, drog in zastavo. Tečaji za obrezovanje breskev. V bri« §kem kmetijstvu zavzema sadjereja, zlasti pa gojenje brekev važno mesto. Dober gospodar si razen s trto z breskvami ustvari lepe dohodke. Briški sad je po vsej bližnji Furlanski nižini, pa tudi v tujini zelo ce« njen in ga Brioi v Vidmu ter na drugih manjših trgih oddajajo zmerom po najvišjih cenah. Pokrajinski kmetijski inspekto« rat je skušal pred kratkim podpreti briške sadjerejce v njihovem prizadevanju za zboljšanje posameznih sadnih vrst. Na njegovo pobudo so priredili več tečajev tudi za pravilno obrezovanje breskev. Taki te« oaji s predavanji in praktičnimi poizkusi so bili v Števerjanu, Fojani in Cerovem. V Vrsniku nad Idrijo je udarila strela preteklo sredo ponoči sredi nevihte v kmečko hiišo in ubila gospodinjo 43 let staro Framjo Kavčičevo. Gospodinja je bila tedaj sama doma. Ostali člani družine so se šeie kasneje vrnili z nekega izleta. Strela ie razdejala tudi dimnik in del stene v kuhi; nji. Nesreča je napravila na vasi globok vtis. Smrten pade«. V Zavratcn pri Idriji so pred dnevi na posestvu Albrehta razkladali voz sena. Hlapec mu je z voza metal seno na pod, gospodar pa ga je prekladal po njjem. Pri tem pa je .nepričakovano stopil z nogo v lij, izgubil ravnotežje in padel v hlev. Prebil si je lobanjo in dobil še druge hude notranje poškodbe. Umrl je doma. še preden so ga utegnili prepeljati v bolnišnico. SHAW JE ZASPAN K Bernarda Shanvu je prišel nekoč mlad pesnik, da bi mu prečit al svoja dela. — Izvolite sesti, vrnem se kmalu, je dejal Shaw in izginil v stranski sobi. Po petih minutah čakanja je mladenič vprašal slugo, če ni morda prišel ob nepravem času in je gospodar preveč zaposlen. — Ah. ne, prosim vas, samo malo po-trpite. Gospodar bo takoj tu, šel se je samo preobleči r tpedno obleko... O Državno prvenstvo v tenisu Pregled letošnjega tekmovanja po vseh kategorijah in disciplinah — Vrstni red najboljših igralcev Ne glede na razne slabe strani je bilo letošnje državno prvenstvo v tenisu pretekli teden v Zagrebu eno najbolj zanimivih zadnjih let. V našem listu smo sproti objavljali rezultate posameznih kol tekmovanja, danes pa prinašamo še kratek pregled in nekaj pripomb k temu prvenstvu. Najvažnejše tekmovanje je bilo za gospode poedince v kategoriji A. V tej skupini so tekmovali vsi najboljši igralci, toda brez Punčeca in Pallade, ki sta bila brez boja določena v finale, dočim sta se Kukuljevič I. in Mitič morala pomeriti z zmagovalcema. Finale bi bil moral biti po točkah, ker pa je Pallada med tekmovanjem obolel, so se tudi zaključne partije vršile po cup-sistemu. V zgornji polovici tabele je Radovanovič (Beograd) premagal Krstiča (Beograd) 6 : "2, 6:3, Laslo pa Rističa (oba Beograd) 6:0, 7:5; Radovanovič : Laslo 6:1, 6:0. Tu je vstopil Kukuljevič I. in zmagal nad Radovanovičem 6:1, 3:6, 6:2, zatem je Punčec v prvi finalni partiji odpravil Kukuljeviča I. 6:3, 6:2, 6:3. V spodnji polovici je Kukuljevič II. premagal kovača (oba Zagreb) 6:4, 6:2, Schäffer Kreška Friedricha (oba Hašk) 6:2, 6:2, nato še Kukuljevi- J ča n. z rezultatom 3:6, 6:0, 6:3. Mitič je torej v izločilni partiji dobil za nasprotnika Schäfferja in ga izločil 4 : 6, 6 : 2, 6 :1 V finalu je igral Mitič s Pallado in ga prvič v svoji karijeri »oficielno« premagal. Rezultat: 6:3, 3:6, 1:6, 7:5. 6:3. Zanimivo je pripomniti, da je Pallada tu vodil že z razliko 4 gemov v četrtem setu, dočim je v zadnjem odvrnil precej match ballov. Pallada je po tej partiji dobil živčni napad in je moral sploh odstopiti. Zato sta igrala zadnjo tekmo za naslov državnega prvaka Mitič in Punčec. V najlepši igri, kar jih je doslej videl Zagreb pri svojih ljubljencih, je Punčec premagal svojega manj preciznega, vendar odličnega nasprotnika, v štirih setih 6 : 2, 6 : 2, 4 : 6, 6:2, in postal šestič zaporedoma prvak Jugoslavije v tenisu. Končni izid: prvi Fra-njo Punčec (Concordia), drugi Drago Mitič (ATK), tretji in četrti Josin Pallada (ATK) in Fran jo Kukuljevič (ZKD). Slovenski igralci v, kategoriji A niso bili uspešni hi so že v prvih kolih izpadli iz konkurence (razen Banka, ki se je lepo afirmiral z zmago nad Kumanudijem 6 : 2. 6 :2), in sicer je Laslo premagal Smerdu ja. Ristič šivica, Bojovič Mariborčana Tončiča in Milojkovič Albanežeja. Svoj najznačilnejši uspeh je mladi Hirijan Smerdu dosegel v prvenstvu gospodov poedince v kategorije B. Vse svoje nasprotnike je prepričevalno odpravil, ne da bi jim gploh prepustil set. Tudi razmerje gemov 72 : 24 kaže veliko superiornost Smerduja nad igralci B-kategorije, ki jih je po vrsti porazil takole: Gorška 6:3, 6:3, Lasla 6:1, 6:2 (!), Baloga 6:2, 6:1, Kuma-nudija 6:2, 6:1 (!) mnogo obetajočega Zagrebčana Valušniga 6:4, 6:1 in slednjič v finalu Berto 6:3, 6:1. Odkar se tekmuje v tej konkurenci, ni noben jugoslovenski igralec zmagal s tako veliko premočjo. S tem uspehom si je Smerdu nabavil »vstopnico« za razred deseterih. Damslko prvenstvo je bilo zanimivo zaradi svoje nezanimivosti. Vsega 12 tekmovalk je nudilo za bolj razvajene oči precej slabo igro. Državne prvakinje Hele Kovačeve sploh ni bilo na startu! Pozanimali smo se pri vodstvu za njen izostanek, vendar nismo mogli dobiti odgovora niti od prirediteljev niti od saveza, kajti Heia je neznano kje v svetu. Prerana smrt je v teku leta ugrabila go. Gostišo in tako je le mala Alisa Florian predstavljala »boljši« razred. Prvič ie sodelovala na državnem prvenstvu Celjanka Eza Sernečeva in vzbudila splošno pozornost s svojo dobro in urno igro. Seveda ji manjka še vsa rutina, ki jo bo pa kmalu pridobila. V polfi-nalu je premagala Beograjčanko Jovano-vičevo 6:1, 6:1. Florianova (ZKD) pa je premagala beograjsko prvakinio Andjelko-vičevo 6:1. 6 : 0. V finalu je Eza, ki igra sicer za ATK, izgubila s previsokim rezultatom 6:1, 6:3 s Florianovo, ki je s tem postala prvakinja Jugoslavije za leto 1938. Druga je Sernečeva (ATK Zagreb), tretja in četrta Andjelkovičeva in Jovanovičeva, obe BTK Beograd. Prav slabo luč pa meče na delo JTS za propagando teniškega sporta, posebno med žensko mladino, dejstvo, da so se udeležile juniorskega prvenstva države — reci in piši — samo štiri tekmovalke. In ker nas te niso mogle prepričati, da bo kdaj kaj iz njih, bo bodočnost našega ženskega tenisa ostala tudi v naprej zavita v temo. Da se izpolni spored, so bila določena tudi prvenstva gospodov v dvoje in mešanega doubla. V slednjem sta Florianova in Radovanovič premagala najprej Sernečevo in Mayerja 6:4, 6:8, 6:2 in si prvenstvo osvojila z zmago nad parom Budisav-ljevič—Kukuljevič H. z rezultatom 6 :2, 6 : 0. V doublu gospodov sta Punčec in Kukuljevič I. skoraj brez konkurence postala prvaka, v polfinalu sta najprej premagala par Kukuljevič n.—Fröbe, nato pa v finalu Beograjčana Radovanoviča in Lasla. Najlepši del tega tekmovanja je bilo junlorsko prvenstvo, ki sta mu dala odlič-slovenska juniorja Blanke (Rapid) m Smerdu (Ilirija) s svojo kvalitetno igro še prav poseben poudarek. Po dolgih letih mrtvila je slednjič slovensflri sport tudi v tenisu pokazal sadove svojega plodnega dela. Razvajena zagrebška publika je bila navdušena nad mojstrsko igro, ki sta jo naša najmlajša izvajala v finalu juniorskega prvenstva. Dobršen del gledalcev se je bolj zanimal za potek njune borbe, kakor pa za istočasno partijo, ki sta jo na cen-ter-courtu igrala Mitič in Pallada. Boris Smerdu je svojega za dve leti mlajSega nasprotnika v treh setih porazil, v gte»- nem zato, ker je bil Blanke izčrpan po izredni igri, ki jo je nudil v prvem setu. Blankeja odlikujejo odlična tehnična igra, dober start in premetena taktika. Da bo dorasel težjim nastopom, si bo moral okrepiti telo, ki mu je zdaj še premalo vzdržljivo. Pravo nasprotje mu je Smerdu, čigar glavna odlika je velika vzdržljivost, v kateri bi se mogel kosati celo z »mušketirji«. Udarci se mu še niso dokončno izoblikovali, kar bo obenem s taktiko izpopolnil v srečanju z boljšimi nasprotniki. Beograjčan Jurišič in Branovič iz čakovca, ki sta zasedla skupaj tretje in četrto mesto, sta predvedla enostavno, običajno juniorsko igro in z njo daleč zaostajala za Slovencema. E. N. ★ Po vsem tem, kar je nudilo letošnje državno prvenstvo, objavljamo prvič vrstni red jakosti jugoslovenskih teniških igralcev in igralk, ki se do konca sezone najbrže ne bo več spremenil: Gospodje: 1. Punčec, 2. Mitič, S. Pallada, 4. Kukuljevič, 5. Radovanovič, 6. Schäffer, 7. Kukuljevič T., 8. Kovač, 9. Smerdu, 10. Laslo. D a m e : 1. Kovač, 2. Florian, S. Sernec, 4. Andjelkovič, 5. Budisavljevič, 6. Jova-novič, 7. Mühleisen, 8. Bačkor, 9. Lirzer. Ljubelj vabi! Priprave za Vili. mednarodno gorsko dirko na Ljubelj se bližajo koncu. Vodstvo dirke že zaključuje prijave in seli svoj »štab« na Ljubelj. Za letošnjo dirko, ki bo združena s proslavo 251etnice MK Ilirije, je dospelo izredno veliko število prijav, tako da mora prireditelj posvetiti vso pozornost organizaciji same dirke, ki je bila na Ljubelju vedno vzorna. V tem pogledu je poskrbljeno za vse potrebno. Oskrbljeno je zadostno število prenočišč za vozače in goste, pripravljeni so prostori za parkiranje vozil itd. Na najlepši točki (pri zdravilišču barona Borna) bodo montirani ojačevalci, preko katerih bo naš znani strokovnjak g. Gojko Pipenbacher .javljal imena vozačev in pojasnjeval gledalcem potek dirke. Za one, ki ne bodo mogli priti na Ljubelj, bo vršil prenos tekme ljubljanski radio. Ljubljanski »Putnik« priredi k dirki poseben avtobusni izlet z odhodom 15. t. m. zjutraj. Interesenti naj se čim prej javijo pri »Putniku«, da dobijo rezervirane prostore. V nekaj vrstah Snoči so odpotovali naši teniški reprezentanti v Varšavo, kjer bo konec tedna mednarodno srečanje s Poljaki v konkurenci za srednje-evropski pokal. Ker poj-deta najmočnejša igralca Punčec in Kukuljevič v soboto 13. t. m. čez morje, bo naša ekipa nastopila nekoliko okrnjena. V Varšavo so odpotovali Mitič, Kukuljevič H., Kovač in Smerdu, kot rezerva pa oboleli Pallada. Beograjčana Radovanoviča njegov klub BTK zaradi blejskega turnirja ne pusti v tujino. Kakor nam po postavi to varšavsko srečanje najbrže ne obeta velikih uspehov, nas vendar veseli dejstvo, da je prvič v zgodovini jugoslovenskega tenisa zastopan v tej mednarodni teniški reprezentanci tudi naš slovenski tenis, in sicer s talentiranim in mnogo obetajočim Borisom Smerdujem, ki si je nedavno v Zagrebu priboril dva prvenstvena naslova in dobil vseskozi laskavo oceno vseh teniških strokovnjakov. Prvenstvene tabele po prvem kolu liga-ških tekem dozdaj še nismo objavili, ker si jo je lahko vsak sestavil na prste, vendar pa je za bodoče račune le potrebno, da ji damo prostora. Po prvem kolu je njena slika takale: Gradjanski (Z) 1 1 0 0 5:0 2 Jugoslavija 1 1 0 0 2:0 2 Bask 1 10 0 1:02 BSK 110 0 4:12 Hajduk 1 1 0 0 4:1 2 Hašk 1 1 0 0 2 :1 2 Slavija (V) 10 0 11:20 Gradjanski (S) 10 0 11:40 Slavija (S) 10 0 11:40 Sparta 10 0 10:10 Ljubljana 10 0 10:20 Jedinstvo 10 0 10:50 Ta tabela bo veljala samo do nedelje zvečer, kajti že to nedeljo bo spet nadaljnjih šest tekem po temle razporedu: v Beogradu BSK : Jedinstvo in Bask : Jugoslavija, v Varaždinu Slavija : Gradjanski (Z), v Zagrebu Hašk : Slavija (S), v Skoplju Gradjanski : Sparta in v Ljubljani Ljubljana : Hajduk. V nedeljo je bila prva jesenska mednarodna nogometna tekma, in sicer visoko gori na severu v Stockholmu. Tamkaj so čehoslovaki precej izdatno zmagali nad Švedi s 6 : 2. Iz Londona, kjer imajo ta teden tekmovanja za evropsko prvenstvo v vodnih športih, prihajajo poročila nenavadno počasi. Menda so si Angleži to stran organizacije prikrojili po svoje in zavzeli stališče. da naj bi prišel pač v Anglijo, kdor bi hotel hitro izvedeti za dosežene rezultate. Otvoritev tekem je bila že v soboto in smo mogli o izidih tega prvega dneva zaslediti le nekatere podrobne podatke. V predtekmovanjih na 100 m prosto so zmagali Borg (švedska) z 1:01, Fischer (Nemčija) z 1:00.4 in Hoving (Holandska) z 1:00.8. Prve tri tekme v waterpolu so se končale takole: Belgija : Holandska 4 :4, Madžarska : Italija 9 :0, Nemčija : Anglija 6:0. Drugi dan 00 bfll na sporedu semifinali na 100 m prosto, v katerih sta zmagala dva Nemca, Fischer z 1:00.4 in Helbél z 1:00.8. Ee. Czfic Je hO 0 «asom lsOl drugI Mali oglasi Beseda 1 Din, davek I Din; za šifro ali daja nje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din, Hotel-pension Riviera Kastel Stari mžl na morset obali. Do. raača ln tuja kuhinja. Najboljša dalm. vina. — Zajamčeno čiste sobe. Pension 45 din. Zdravi liška taksa. 2 din. 18304-38 ^HXIIQjI Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šitro ali daja nje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Kuharico sprejmem za delavsko kuhinjo in gostilno. Prednost imajo stare ženske, od 40 do 50 let. Nastop 15. av. gusta. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 18611-1 Plačilnega natakarja sprejmem. Solidni, seriozni natakarji naj pošljejo ponudbe s spričevali in sliko na podružnico Jutra Maribor pod »Letno name-ščenje«. 18669-1 Natakarja sprejmem za Oficirski dom v Ljubljani. 18658-1 Mlad pekovski pomočnik ki bi raznašal tudi kruh, dobi službo pri Franc Do-rič, pekarna, Žerjav, Črna pri Prevaljah. 18632-1 Bolniško sestro k hromi gospe na Gorenjskem, iščem. Močne in iz-vežbane osebe naj odpošljejo ponudbe pod »Vestna pomočnica« na ogl. odd. Jutra. 18649-1 Brivskega pomočnika dobrega in hitrega delavca s finim nastopom, sprejmem. Vajt, Kranj. 18647-1 Več gospodov verziranih v zavarovalni stroki, iščemo, kateri želijo stalne namestitve. — PRAVA zavarovalnica. Gl. zastop Ljubljana, Mestni trg 18646-1 Žagarja za venecjianko, veščega popravljanja, iščem takoj. — Naslov- v vseh poslovalnicah Jutra, 18637-1 Bono k 3 otrokom iščem. Pogoj z meščansko šolo in perfektnim znanjem nemščine. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod značko »Otrokoljubna«. 18656-1 Vsaka beseda 50 par; davek 3 din; za Šifro ali dajanje naslova 5 din; najmanjši znesek 12 din. Ključavničar V3jen vseh del, specijalno izt elovanja pločevinastih štedilnikov, peči, cevi itd., išče zaposlitve. Ponudbe na ogl. od. Jutra pod značko »Prasoceni nasveti iz prakse«. 18638-2 Pouk Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro ali daja nje naslova 5 Din. Naj manjši znesek 17 Din. Inštruktorja za francoščino, zanesljivo dobrega, potrebuje petošo-lec realne gimnazije. Takoj ! Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 18616-4 Prodam Beseda 1 Din. davek 3 Din; za šifro ali daja nje naslova 5 Din. Naj manjši znesek 17 Din. Wertheim blagajno težko, ogn j avarno za knjige s tresorjem ter 2 hrastovi pisalni mizi po Utirani ugodno prodam. Ponudbe na ogl. odd. jutra pod »Ognjavarna« 18253-6 Beseda 1 Din. davek 3 Din; za šifro ali daja nje naslova 5 Din. Naj manjši znesek 17 Din. Drva mešana I., II., tn m razr. cca 2000 m3 ugod no proda Fabjan Prane lesni trgovec Sadinjavas Dvor. 18254-15 Obrt Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro ali daja nje naslova 5 Din. Naj manjši znesek 17 Din. Koncesijo za prodajo drog, kemikalij fotomaterijala itd. oddam v izvrševanje po dogovoru. Pcnudbe na ogl. odd. Jutra pod »Drogerija«. 18654-30 Enodružinska hiša v lepem kraju naprodaj Primerno za upokojenca. Več se poizve v pe karni Ivan Zakelj, Gore nja vas. 18350-20 Vila z lepim vrtom ugodno naprodaj v Rogaški Slatini radi selit ve. Primerno za letovanje ali za upokojenca, ki bi oddajal sobe. Pod ugodnimi pogoji se odda tudi za več let v na jem. Vprašati Poto Pelikan, Rogaška Slatina. 1834820 W'lffMMH Več otroških vozičkov šivalnih strojev in koles — poceni naprodaj pri Promet (nasproti križanske cerkve). 18664-6 Jedilnica divan, lestenec, knjige, amerikanska peč naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 18659-6 Lovsko puško dvocevko kalibra 16, poceni prodan?. Urdih, Trdinova 5, hišnik. 18648-6 Cvetličnega medu prodam od "*00—600 kg po dogovoru. Glince, Cesta II. št. 8. 18631-6 EČTTTTHi Beseda 1 Din, davek Din; za šifro ali daja nje naslova 5 Din. Naj manjši znesek 17 Din. Bančno kom. zavod MARIBOR Aleksandrova cesta 40 kupi takoi in plača najbolje hranilne knjižice bank in hranilnic vrednostne oapirjes 3% obveznice, bone, srečke, delnice itd. valute vseh držav. Prodaja srečk državne razredne loterije 18327-16 SSJ222 jnlÉÉ älJgg Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro ali daja nje naslova 5 Din. Naj manjši znesek 17 Din. Cvetlični med kupujem. Najnižje ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Med«. 18197-7 Puške stare, rabljene, kupim. — Kdor jih hoče prodati, naj avi na naslov Jovan Markovic, puškar, Jagodina. 18662-7 Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. 2500 din potrebujete, da zaslužite 1000 din mesečno. Pišite ANOS, Maribor, — Orožnova ul. 296-3 ~INSERIBAJ V „JUTRU".' Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro ali daja nje naslova 5 Din. Naj manjši znesek 17 Din. Cvetlični med domač, zdravilni, nudi naj ceneje J. Menart, Domžale. 262-33 Kislo zelje, repo sarmo, prvovrstno, vsako množino dobavlja Homan, Sv. Petra cesta 81. Telefon 35-39. Ljubljana. Cene konkurenčne. 293-33 Beseda 1 Din. daveK _ Din sa šifro aH dajanje naslova 5 Din. Najmanj Š1 znesek 17 Din. Frizerji, pozor! V najem oddam frizerski salon za dame, prodam pa salon za dame in gospode. Obenem prodam tudi Aska-nia plinsko peč, 2 aparata (Fortschritt, Elektrolock) za trajno ondulacijo, blagajno (Sitzkassa) in eno blagajno (National). Krajnc frizer, Celje. 18668-19 Za lokal ali delavnico oddam prostor poleg pošte in trga. Celovška c. 79. 18666-1? Lokal z delavnico ali dve sobi za krojaško obrt v sredini mesta, iščem za 1. november. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 18655-19 Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro ali daja nje naslova 5 Din. Naj manjši znesek 17 Din. Mala hiša i večjim vrtom na Brdu pri Ljubljani hiš. št. 75, 20 minut od zadnje tramvajske postaje Vič se bo prodala na javni dražbi pri sodišču soba št. 16 dne 11. avgusta t. 1. ob pol 9. uri. Pobližje informacije daie Zadružna hranilnica v Ljubljani, Dalmatinova ulica. 17743-20 Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro ali daja nje naslova 5 Din. Naj manjši znesek 17 Din. Komfortno 6-sobno stanovanje v centru Maribora oddam takoj. Istotam naprodaj razno pohištvo radi odpo-tovanja, Maribor, Jurčičeva 6-II. 18670-21 Stanovanje v Ljubljani, Gosposvetska cesta 4, III. nadstr., ob-stoieče iz 2 sob in pritiklin, oddam 1. novembra. Pojasnila daje hišnik. 18459-21 Sobe išče Beseda 1 Din, da ves 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanj ši znesek 17 Din. Zakonski par brez otrok, išče eno ali dve elegantno opremljeni sobi v najožjem centru s kompletno oskrbo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Štev. 653«. 18653-23a »LUSTRA« V. LAZNIK — LJUBLJANA, GOSPOSVETSKA CESTA 8. Dijaike sobe Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro ali daja nje naslova 5 Din. Naj manjši znesek 17 Din. Sobo mirno (kabinet) v bližini Sv. Jožefa — Sv. Petra išče akademik za september. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Mirna 52«. 18652-22 Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro ali daja nje naslova 5 Din. Naj manjši znesek 17 Din. Umetnica visoko izobražena, lepa, elegantna, želi poročiti 30 do 35 letnega, bogatega, inteligentnega gospoda lepe zunanjosti. Cassetta 335 V. Unione Pubblicità Italiana, Milano. 18636-25 INSERIRAJTE V »JUTRU« Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro all daja nje naslova 5 Din. Naj manjši znesek 17 Din. Strugarji, mizarji! Iščem lesno strugotino kot odpadke; dolžina vlaken nad 20 cm, širina do 8 mm — vzorce!! Ing. Milan Hmelj, Radeče, Zid. most. 18635-37 LAHKA LETNA OBLAČILA, vetrni suknjiči, perilo itd. prodaja najceneje Presker, Sv. PETRA C. 14. Naročniki »JUTRA« bo zavarovani za 10.000 Din. TE? MOTORNA KOLESA K Najboljši trboveljski PREMOG brez prahu, koks, suha drva I. Pogačnik, BOHORIČEVA 5, Telef. 20-59 Paritele vseh vrst Izdeluje in dobavlja po nizki ceni Leo Paulin tovarna parket in furnirja, parna žaga. Pošta: Straža pri Novem mestu. od 100 do 600 ccm eno leto garancije vse rezervne dele Motor-Lotz Maribor, Cankarjeva KOLESA znamke „AXO" v prvovrstni kvaliteti in lepi izdelavi, kupite ugodno pri H. SUTTNER, LJUBLJANA, ALEKSANDROVA 6. Zahtevajte brezplačen cenik. — Ugodni plačilni pogoji! Kar je srce pri človeku, to je pesta pri biciklu. Kolikor solidnejša in močnejša je pesta, toliko boljši in trpežnejši je bicikeL švedska pesta »N O V O« lelana iz pravega švedskega jekla, iz katerega izde' najboljše orožje. Švedska pesta »N 0 V 0« je samo za 30.— din dražja od drugih pest, pa je zato mnogo trpežnejša in mnogo boljša od drugih t. zv. najboljših! švedska pesta »N O V O« je sestavljena iz zelo malo delov pa zaradi tega ni poškodb in nadležnosti. če že plačate za bicikel 600—1500 din, plačajte še 30.— din in zahtevajte Švedsko pesto »NOVO« Vedite, da boste z njo vedno zadovoljni! Švedsko pesto »NOVO« izdeluje tovarna: _ HUSQUARNA WAFFENFABRIKS AKTIEBOLAG Huskvarna (švedska). narodna Tiskarna lu 1 KNi IZVRŠUJE VSE VRSTE TISKOVIN PREPROSTE IN NAJFLNEJŠB LJUBLJANA KNAFLJEVA 5 cita ite in širite » J U T R O « Brez posebnega obvestila. t Globoko užaloščeni sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je za vedno zapustil naš ljubljeni soprog, oče, stari oče, brat, stric, svak in tast, gospod FRANC JERAM UNIVTERZITETNI VRATAR V POK. dne 9. t. m., po dolgi mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere. Na zadnji poti ga spremimo v četrtek, dne 11. t. m., ob 3. uri pop., izpred mrliške veže Zavetišča Sv. Jožefa (Vidovdanska c.) na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 9. avgusta 1938. ŽALUJOČI OSTALI Mestni pogrebni stvod Občina Ljubljana ZAHVALA Dotrpela je naša najdražja hčerka, sestra, nečakinja, sestrična in teta, gospodična ROZIKA BEČELOVA URADNICA TVORNICE ZA DUŠIK D. D. RUŠE v ponedeljek, dne 8. t. m. Na njeni poslednji poti jo spremimo v sredo, dne 10. t. m. ob 16. ini iz hiše žalosti na farno pokopališče v Rušah. RUŠE, dne 8. avgusta 1938. Žalujoče rodbine: BECELA, OBROVNIK, KNIFIC in FERLUGA Vsem, ki ste ob priliki smrti našega ljubega očeta MILANA Bleiwelsa-Trstenllkega izrazili svoje sočutje, ga spremili na njegovi zadnji poti in ga obsuli s cvetjem, naša najtoplejša zahvala. Predvsem pa se zahvaljujemo g. šefu-primariju dr. B. Lavriču za njegov požrtvovalni trud, čč. duhovščini, oficirskemu zboru in vojaštvu za častno spremstvo. Posebno se zahvaljujemo še g. občinskemu svetniku polkovniku Viktorju Andrejki za njegove ganljive poslovilne besede. Sv. maša zadušnica se bo darovala v četrtek 11. avgusta 1938 ob 7.30 uri v stolnici. LJUBLJANA, dne 9. avgusta 1938. Rodbina Bleiweis-Trstemska ZAHVALA Ob prebridki izgubi našega nenadomestljivega, preljubega soproga in očeta, gospoda JERNEJA SFILAR JA sva prejeli toliko ustmenih in pismenih izrazov sožalja, za katere se tem potom najiskrenejše zahvaljujeva. Najsrčnejša hvala vsem, ki so nama v teh strašnih urah stali na strani. Zahvaljujeva se tudi vsem darovalcem vencev in cvetja ter vsem ostalim, ki so našega predragega pokojnika spremili k večnemu počitku. Sv. maša zadušnica bo darovana v četrtek 11. avgusta in v soboto 13. avgusta 1938 ob 7. uri v farni cerkvi Sv. Jakoba v Ljubljani. Antonija in Tončka špilar 5— ZAKLETI I GRAD i\ eS • & S « ž -o a . og-S si g o © -r s s © lil O M «ä! &o" S 1 JJrejuje Davorin Ravljen, — Izdaja za konzorcij aJutras Stanke yicaiit^— g» Narodao tiskarne dt d, kot tiskaroarja Fran Jejran.— Za insei*tni dei je odgworea Alojz Novaka— Vsi s Ljubljani»,