LETO XVL, ŠTEV. 37 LJUBLJANA, PONEDELJEK, 14. FEBBURBJK 1955 . r?n« 10 Ubi SLOVENSKI Izdaja Časopisno-založniško podjetje SZDL »NaS tisk« — Direktor: Rudi Janhuba — Odgovorni urednik: Sergej Vodnjak — Tiska tiskarna »Slov. poročevalca« — Uredništvo: Ljubljana, Tomšičeva ulica i, telefon 23-523 do 33-52, — Uprava Ljubljana, Tomšičeva STI., telefon 23-523 do 23-52« — Oglasni oddelek: Ljubljana, Kardeljeva ulica S, telefon 21-898, za ljubljanske naročnike 20-463, za zunanje 31-832 — Poštni predal 29 — Tekoči raCun Narodne banke 601-»T«-163 Mesečna naročnina 200 din je izjavil zastopnik indijskega zunanjega ministrstva — Delhijski časopisi objavljajo izvlečke iz Titovih govorov na najvidnejših mestih — V Atenah in Ankari posebno poudarjajo Titove izjave o jugoslovanskem stališču do vprašanj mednarodne politike — Na Dunaju: ugoden sprejem mnenja, da nobeno vprašanje ni vredno prelivanja krvi Odmev govorov predsednike Tita po vrnitvi v domovino NEW DELHI, 13. febr. (Tanjug). Besede predsednika Tita na Reki in v Zagrebu, ki jih prinašajo današnji delhijski časopisi na najvidnejših mestih, so naletele v New Delhiju na zelo ugoden cdmev. Zastopnik ministrstva za zunanje zadeve je izjavil, da je »Titovo upanje o možnosti poglobitve trgovskih in ostalih vezi med obema državama popolnoma upravičeno. Tako Jugoslavija kot Indija želita, da bi se vezi, ki jih je vzpostavil Titov obisk, poglobile v korist obeh držav v smislu izjave Tita in Nehruja. Ko Je jugoslovanski predsednik govoril o tem, je izrazil tudi prepričanje Indije, prav tako kot je dan prej točno izrazil tudi prepričanje Delhija, ko je dejal, da je Jugoslavija v Indiji našla zvestega zaveznika in iskrenega prijatelja.« Ankara, 13. febr. (Tanjug) Turski tisk je danes objavil izvlečka iz govora predsednika Tita o prihodu v Beograd in posebno poudarja tisti del, v katerem govori, da je politika blokov nepravilna. Tisk poudarja tudi del govora, v katerem pravi predsednik Tito, da je Jugoslavija pripravljena okrepiti zveze z Zahodom, v kolikor je to odvisno od nje. Prav tako navajajo naslednje besede iz Titovega govora: »Smo neodvisna država. Vsako vmešavanje iz tujine je odveč. Naša država je zrela in sposobna, da se vodi sama in da v mednarodni areni pove svoje mnenje o svetovnih problemih.« Turški časopisi so objavili včeraj tudi izvlečke iz govora predsednika Tita na Reki in poudarili, da je predsednik Tito odklonil vse trditve, po katerih naj bi Jugoslavija spremenila svojo zunanjo politiko. V poročilih turških listov je prav tako rečeno, da je predsednik Tito zlasti poudaril miroljubni značaj svoje poti v Indijo in Burmo. Atene, 13. febr. (Tanjug). Tudi današnji alenski listi imajo obširna poročila o vrnitvi predsednika Tita v Beograd. Listi opozarjajo na pomen obiska predsednika Tita v azijskih deželah in priobčujejo nekatere odlomke iz govorov, ki ju je imel v Zagrebu in Beogradu. Vladni list »Katimerini« je med drugim priobčil tudi tiste dele iz govorov maršala Tita, v katerih je rečeno, da ima vsaka država pravico, da si sama izbere vlado po svoji volji ter da nima nihče pravice vmešavanja v notranje zadeve drugih držav. List poudarja, da se je predsednik Tito med svojim obiskom v azijskih državah prepričal o tem, da so v Aziji minili časi vmešavanja v notranje zadeve teh držav. Jugoslovan- Turška skupščina je odobrila načrt zakona o ratifikaciji Balkanskega sporazuma Ankara 13. febr. (Tanjug) Odbor za zunanje zadeve turške velike narodne skupščine je odobril načrt zakona o ratifikaciji pogodbe o zvezi, političnem sodelovanju in medsebojni pomoči med Grčijo, Turčijo in Jugoslavijo. PO SOVJETSKEM PREDLOGU ZA KONFERENCO 0 FORMGZI Odklonitev Londona ni dokončna V Foreign Gfficeu so samo opozorili na »pomanjkljivosti« predloga — Brez Čangkaj-škovega zastopnika sestanek ne bi imel uspeha — Komentarji londonskega tiska London, 13. febr. (AFP). — Uradni britanski krogi so sinoči izjavili, da Vellica Britanija ni dokončno odklonila sovjetskega predloga za konferenco o FormozL Kot je bilo že sporočeno, je sovjetska vlada predlagala sklicanje konference o Fcrmozi, ki bi bila v Šanghaju ali Delhiju še ta Kandidatura Washington, 13. febr. (AFP). Newyorska organizacija republikanske stranke je sinoči sklenila predlagati predsedniku Eisenhswerju, naj ponovno kandidira za predsednika ZDA in pozvala vse organizacije republikanske stranke v državi, naj podpro ta predlog. Žukov v Ameriko? Moskva, 13. febr. Sed- mega februarja je mel obrambni minister Sovjetske zveze maršal Zukov intervju z ameriškimi novinarji Herstom, Kingsbu-ryjem Smithom in Coniffom, s katerimi so govorili o raznih političnih in vojaškh vprašanjih. Med drugim so ameriški novi-narj vprašali maršala Žukova, če bi obiskal predsednika Eisen-howerja v Washingtonu. Dublin, 13. febr. (Reuter). Ob vrnitvi iz ZDA se je sovjetski veleposlanik Zurubin zaradi okvare na motorju nekaj časa zadržal na letališču Shannon na Irskem. Na vprašanje novinarjev, ali bo novi sovjetski obrambni minister Zukov obiskal ZDA, je Zarubin odgovoril: »On in Eisenhower sta zelo dobra prijatelja. Ne morem reči, če bo do tega obiska prišlo, vendar, zakaj pa ne?« HmoSlMA, 13. febr. (AP). Agencija Ki odo Je danes sporočila, da Je včetrtek umrl 16-letni gimnazijec, verjetno zaradi posledic eksplozije atomske bombe v Hi-roš mi pred desetimi leti. Masao K ad ala je bdi edini od *8 učencev neke osnovne Sole, ki Je preživel eksplozijo 6. avgusta 1946. leta. Desetega Januarja je nenadoma dobil visoko vročino in v bolnici, kamor so ga prenesli, mo ugotovili levkemijo. mesec. Poleg Sovjetske zveze naj bi se konference udeležile Velika Britanija, ZDA, Francija, Indonezija, Ceylon, Pakistan, LR Kitajska, Indija in Burma. Britanska vlada je predlog odklonila z motivacijo, da taka konferenca ne bi imela upanja na uspeh, če bi bili na njej zastopani neposredno prizadeti stranici, t. j. Peking in Tajpeh. V Foreign Officeu so sinoči izjavili, da je britanska vlada samo opozorila na nekatere pomanjkljivosti tega predloga in da je zahtevala pojasnila od sovjetske vlade. Poudarjajo, da je treba določiti dnevni red take konference, če naj bi imela upanje na uspeh. V Foreign Officeu nadalje pravijo, da se Britanija trudi za rešitev vprašanja v okviru ali pod pokroviteljstvom OZN, da bi se izognila očitku, da velesile hočejo reševati velika mednarodna vprašanja brez Združenih narodov. Dodajajo še, da bi zainteresirane stranke lahko vodile pogajanja po diplomatski poti ali na konferenci samo s soglasjem Varnostnega sveta, podobno kot je bilo za časa korejskega vprašanja. Britanska vlada smatra, da je udeležba zastopnika s Formoze neobhodno potrebna, da bi konferenca uspela. V svojem komentarju o britanski odklonitvi sovjetskega predloga, piše diplomatski urednik konservativnega tednika »Sunday Times«, da »Velika Britanija in ZDA ne moreta sprejeti predloga za konferenco o Formozi brez Cang-kajškovih zastopnikov«. Vrhu tega, nadaljuje list, smatrajo v Londonu, da bi bilo to konferenco treba najskrbneje pripraviti in točno določiti njene namene. Samo na ta način bi lahko uspela. Neodvisni »Observer« trdi, da se »London nikoli ni ogreval za konferenco ženevskega tipa, ker meni, da bi bil tak način reševanja nujnega problema neprimeren.« List pripominja: »Po mnenju britanske, in kot se je zvedelo, tudi ameriške vlade, bi bila prva stopnja k ustavitvi sovražnosti evakuacija vseh otokov v bližini kitajske obale, tudi Kvemoja in Macuja. Dokler ta evakuacija ne bo izvedena, bo Čangkajšek lahko, kadar bo le hotel, zapeljal ZDA na pot, ki se ji želijo izogniti. «ki predsednik j» prav tak» poudaril, piše list, da se je mogoče samo z resnično koeksistenco med državami izogniti novi vojni katastrofi. Prav tako je izrazil prepričanje, da bodo miroljubne sile zmagale nad tistimi, ki si žele novo vojno. List navaja tudi tisti del govora predsednika Tita, v katerem je izrečena obsodba politike blokov in potreba po mirni koeksistenci med državami. Dunaj, 13. febr. (Tanjug). Vsi današnji avstrijski časopisi so objavili na najvidnejših mestih izvlečke iz govora, ki ga je imel predsednik Tito v soboto v Beogradu. »Neue Wiener Tageszeitung« prinaša vest pod velikim naslovom »Tito proti politiki blokov«, »Arbeiter Zeitung« z naslovom »Tito za sporazum med Vzhodom in Zahodom«, »Wiener Zeitung« pa ima naslov »Tito proti pesimističnim prognozam«. Dunajski tisk poudarja Titove besede, da je načelo aktivne koeksistence med narodi osnova jugoslovanske politike. Posebno ugoden odmev ima stališče predsednika Tita, da mednarodnih vprašanj ni mogoče reševati z atomsko in vodikovo bombo in da noben problem ni tako pomemben, da bi narodi zaradi njega morali prelivati kri. Vsi večji listi koalicijskih strank in vladna »Wiener Zeitung« poudarjajo tudi tisti del govora, v katerem Tito govori o potrebi, da je treba sprejeti vsak glas, ki v svetu zagovarja pomirjenje. S sprejema predsednika Tita v Beogradu: predsednik Tito se na beograjski železniški postaji pozdravlja z indijskim veleposlanikom Rajeshvaarom Dayalom, KRIZA FRANCOSKE VLADE Fflimlin Je sestavil vlado Kdo bo minister za finance? — Spremembe v strukturi vlade — Glasovanje o invensti-turi bo v torek — Seznam ministrov še ni bil objavljen PARIZ, 13. febr. (AFP) Zvedelo se je, da je mandatarju za sestavo nove francoske vlade Pierru Pflimlinu uspelo v noči od sobote na nedeljo sestaviti novo vlado in razdeliti ministrske položaje. Ni še sklenjeno, kdo bo minister za finance. Džomoli posreduje Bejrut, 13. febr. (AFP). Bivši predsednik iraške vlade Fadil Džamali je prispel iz Bagdada v Bejrut, kjer se bo sestal s predsednikom republike Camil-leom Chameumom in drugimi libanonskimi prvaki. Džamalijev obisk je v duhu nedavne resolucije zunanjepolitičnega odbora libanonske skupščine, ki priporoča vladi, naj nadaljuje « poskusi za posredovanje med Bagdadom in Kairom. V ..rukturi vlade bodo izvršene nekatere spremembe. Ministrstvo za pridružene države bo ukinjeno, namesto njega pa bo ustanovljen državni sekretariat pri predsedstvu vlade. Ministrstvo za zadeve Tunisa in Maroka bo ostalo. Tudi obrambno ministrstvo bo organizirano tako kot doslej. Pflimlin se je v nedeljo ponovno posvetoval zaradi razdelitve mest državnih tajnikov in podtajnikov. Ko bo sestav vlade dokončno določen, bo Pflimlin zahteval od predsednika narodne skupščine Pierra Schneiterja, naj bi bilo v torek glasovanje o investituri. Pflimlin je imel v soboto do polnoči vrsto sestankov z zastopniki posameznih političnih skupin. Razgovarjal se je z zastopniki ljudske republikanke stranke, radikalov, bivših dego-listov. kmečke in neodvisne re- publikanske stranke. Po razgovorih s Pflimlinom je sklicalo vodstvo neodvisnih republikan- cev v nedeljo dopoldne sestanek z zastopniki zmernih parlamentarnih skupin. Pri sestavljanju novega kabineta je Pflimlin naletel na težave zaradi zahtev nekaterih skupin. Zmerna skupina, t. j. neodvisni republikanci, kmetje in bivši degolisti, so zahtevali sedem mest v vladi. Republikanski socialisti pa so rezervirani glede »evropskega« značaja nove vlade. Za ministra nove vlade prihaja v poštev med drugimi tudi Pinay, Rene Mayer, Robert Schuman, Yvcn Delbos in general König. - - . _ Boyar odpotoval v Pakistan Ankara, 13. febr. (Tanjug). — Predsednik turške repuhiike Dželal Вауаг s soprogo je danes odletel z letalom na perzijsko otočje Bahreim, od koder bo z jahto »Savarona« odplul na obisk v Pakistan. Predsednik Вауаг bo ostal v Pakistanu 10 dni in bo razen Karačija, obiskal še mesta Lahore in Peshawar. V Karačiju bo predsednik Bayar pregledal pakistanske pomorske sile in se udeležil vojaških vaj, ki bodo prirejene njemu na čast. Razen tega bo predsedniku Bayarju podeljen tudi naslov častnega doktorja khyberske univerze. S predsednikom republike so odpotovali minister za narodno obrambo Ethen Menderes, generalni sekretar v zunanjem ministrstvu Nuri Birgi in drugi funkcionarji. Pakistanski veleposlanik v Turčiji je že odpotoval v Karači. London, 13. febr. (Tanjug). Antifašistična zveza sovjetske mladine je obvestila nacionalno zvezo britanskih študentov, da ne misli nadaljevati z delom v smislu sporazuma o izmenjavi študentov med obema državama. Akcija se je začela lani, ko so skupine britanskih študentov obiskale Sovjetsko zvezo, njihovi sovjetski tovariši pa Veliko Britanijo. Tov. Boris Kraigher na občnem zboru sindikata Litostroja: Dvig proizvodnosti — edina pet k zbolfšanfii življenjske ravni Ljubljana, 13. febr. Delavci in uslužbenci Litostroja bo se zbrali danes na letni občni zbor svoje sindikalne podružnice. Zboru so prisostvovali tudi predsednik izvršnega sveta LRS Boris Kraigher, predsednik Zveze sindikatov Slovenije Janko Rudolf in sekretar okrajnega komiteja Ljubljane Janez Vipotnik. Hladen sprejem v Washingtonu New York, 13. febr. (Tanjug) V Washingtonu so hladno sprejeli sovjetski predlog, naj bi sklicali izven Združenih narodov mednarodno konferenco o Formozi. Ameriške pripombe so naslednje: »ZDA niso a priori nasprotne mednarodni konferenci izven Združenih narodov, odločno pa odklanjajo vsak sestanek brez Cangkajškovega zastopnika ali konferenco, ki bi se sestala v Šanghaju. »New York Poljska nota VREME Vremenska napoved za ponedeljek: Precej oblačno in hladno vrvem e vmes rahle krajevne padavine. V viSjih legah severne Slovenije in delno v osrednji Slove-пЗв bodo od časa do časa razjasnitve. London, 13. febr. (Reuter). — Varšavski radio poroča, da je poljska vlada ponovno poslala noto ameriški vladi, v kateri zahteva, naj takoj izpustijo dve poljski trgovski ladji in njuni posadki, ki so jih na Formozi zadržale Cangkajškove oblasti. To sta ladji »Prača« (8410 ton) in »Predsednik Gottwald« (5058 ton), ki je bil zaplenjen maja lani. ZDA so v odgovoru na prejšnjo noto poljske vlade svetovale, naj se Poljska obme na Čauigkajškovo vlado, če želi obe ladji nazaj. Times« piše, da je »komunistični Šanghaj« popolnoma nesprejemljiv za ZDA, pa tudi New Delhi po mnenju časopisa »ni najbolj idealna izbira zaradi Nehrujeve politike podpore Kitajski. Ameriški tisk poudarja, da ima tudi britanska vlada podobno stališče in da je zaradi tega sovjetski predlog praktično že odklonjen. V ponedeljek se bo na sedežu Združenih narodov sestal Varnostni svet, ki bo nadaljeval z razpravo o položaju okrog Formoze. Opazovalci ne pričakujejo od tega sestanka nič pomembnega. Iz krogov ameriške delegacije pa se je zvedelo, da se bo uprla sovjetskemu predlogu za konferenco izven Združenih narodov in da bo zahtevala, naj Varnostni svet usmeri pozornost na For-mozo kot potencialni vir nevarnosti za mir. Kitajci na Tačenu Tajpeh, 13. febr. (AFP). Iz dobro obveščenih krogov na Formozi se je zvedelo, da so so kitajske enote izkrcale na evakuiranem otočju TačesL O delu litostrojskega sindikata v minulem letu je poročal njegov predsednik Janez Babič. Med drugim je obširno govoril tudi o problemih v tovarni, predvsem je naglasil borbo za večjo storilnost In pri tem omenil potrebo za boljše Izkoriščanje strojev, ki stojijo danes neizrabljeni v tovarni. Ob tem pa se postavlja vprašanje stanovanj za delavce. Okrog 500 bi Jih nujno potrebovali. V svojem poročilu je tudi omenil, da bo v bodoče glavna naloga njihove sindikalne podružnice predvsem aktivno sodelovanje pri izdelavi tarifnega in vrste drugih pravilnikov v tovarni. V razpravi po poročilu »e je oglasil tudi predsednik izvršnega sveta Slovenije Boris Kraigher. Najprej je govoril o vprašanjih naše življenjske ravni, na katera bo treba danes bol) jasno pogledati, saj se nam ob tem pojavlja še dosti težkih problemov. Toda, če bomo ta problem gledali ozko in če se ne bomo zavedali, da je to vprašanje povezano s celotnim problemom razvijanja življenjskih pogojev v svetu, ne bomo nikamor prišli. Vprašanj« standarda s tega stališča gledano, ni samo vprašanje Ljubljane, ni vprašanje šišenske komune, niti ni to vprašanje Litostroja, ne vprašanje samo Jugoslavije, te je široko vprašanje, vprašanje borbe za socializem. Popolnoma nam mora biti jasno, da je z vprašanjem standarda povezano pravilno izva- janje našega novega plačnega sistema. Tov. Kraigher je dejal, da bomo z novim plačnim sistemom dobili ključ za pravilno reševanje vprašanja standarda v Jugoslaviji ob celi vrsti drugih vprašanj, ki jih bomo morali tudi reševati. Tu bo ključ, kjer bomo s pravilnim reševanjem problemov lahko neposredno pripomogli k čim hitrejšemu uspehu na poti razvijanja h. dviganja življenjskih pogojev našega delovnega ljudstva. Ampak ne tako, da bi pojmovali reševanje plačnega sistema s tem, da bomo postavljali čim višje tarifne postavke in po možnosti čim nižje norme. Če bi šli na tako politiko, bi nam ta plačni sistem več škodoval, ker bi nas taka politika privedla do nenormalnosti v vsem gospodarskem življenju Jugoslavije. Plačni skladi so odvisni od splošnih odnosov, od naše gospodarske moči, od naše proizvodnje, od pravilno usmerjenih odnosov v naši zunanji trgovini. Vse to je celota, nekak krog, ki se začenja pri vprašanju dviganja proizvodnosti dela. Vprašanje proizvodnosti dela pa je v veliki meri odvisno od pravilno postavljenega plačnega sistema. Letošnji plačni sistem je za dvig proizvodnosti dela že odločilen korak naprej od lanskega leta. Tisti, ki dela, je najbolj zainteresiran pri dobri organizaciji dela in pri dobri tovarni. Kot vemo, je Jugoslavija tovarne zgradila. Litostroj je na primer ena najboljših tovarn v Jugoslaviji, eno najboljših v srednji Evropi. Zdaj pa gre še za resnično dobro izkoriščanje teh tehničnih sredstev, to je pa predvsem vprašanje dobre organizacije dela. Tisti, ki neposredno dela pri stroju, je najbolj zainteresiran, da se pravilno postavlja vprašanje tehničnega vodstva, vprašanje strokovnega kadra v naših podjetjih. To je sploh eden glavnih problemov nadaljnjega razvoja jugoslovanskega gospodarstva danes. V Jugoslaviji smo v teh zadnjih desetih letih mnogo ustvarili, ustvarili smo mnogo industrijskih kapaoitet, malo pa smo dosegli pri razvijanju in usposabljanju kadrov za to, da bi bile te tehnične kapacitete dobro izkoriščene. Zato je eno osnovnih — vprašanje organizacije dela. Zaradi tega mislim, da je vprašanje tehničnih norm osnovno vprašanje, ki najbolj zanima delavca, ker bo tistemu, ki dela, s tem zagotovljeno, da si bo lahko dvignil plačo in s tem zboljšal življenjski standard. Ob današnji gospodarski moči Jugoslavije, ob današnjem stanju razvoja socialističnih sil v Jugoslaviji je to edina pot, ki nam lahko pomaga pri dvigu proizvodnosti dela in pri dvigu življenjske ravni. Ko je govoril predsednik Kraigher o normah, je med drugim tudi dejal, da se tovariši, ki govore, da predstavljajo tehnične norme pritisk na delavca, brez dvoma motijo. Na tehnične norme moramo preiti takoj in povsod, kjer koli je to mogoče. Tarifne postavke moramo prilagoditi trenutnim možnostim naših delavcev in jih približati tehničnim normam. Vprašanje življenjske ravni pa je predvsem v dvigu proizvodnosti dela, v jugoslovanskem gospodarstvu v celoti. Pri tem je tov. Kraigher mnenja, da je vloga sindikatov danes še prav posebej važna, in to ne samo vloga sindikatov v posameznih tovarnah, temveč vloga sindikata v jugoslovanskem smislu, na liniji posameznih vej v na- (Nadaljevanje na 2. stresi) „Tito fe v svojem govoru izrazil prepričanje Indije** л ,шг*г olj še boljše plačilo (Nadaljevanje s 1. strani) lem gospodarskem življenju, ker nam sindikati z enotnim postavljanjem problematike lahko pomagajo v zvezi s plačnim sistemom h kriterijem, ki bodo čim bližji tehničnim pogojem pri sestavljanju norm. Zaradi tega smo posebej zainteresirani, da se v jugoslovanskem merilu borimo za plačni sistem, ki ni noben vijak za naše delavce, če »tvar pravilno postavimo. To le samo edina pot, ki- je danes možna, da nam neposredno pripomore k dvigu življenjske ravni. V zvezi e tem je tov. Boris Kraigher posebej opozoril, da se moramo zavedati, da bomo Imeli z borbo za razvoj gospodarske moči Jugoslavije še vedno težave in da še vedno ne bomo mogli napredovati z vidnimi skoki, če ne bomo semi vplivali na proizvodnost dela pri nas doma. Ko je tov. Kraigher govoril o vlogi direktorja našega socialističnega podjetja, je dejal, da njegova naloga ni samo tehnično in komercialno voditi podjetje, ampak voditi podjetje v skladu s potrebami skupnosti ln v interesu skupnosti, kajti vsako podjetje je predvsem splošna družbena lastnina. Ce tega ne bo, se vedno lahko dela škoda celotnim interesom skupnosti. Direktor je tisti, ki mora čuvati tak interes skupnosti. Na koncu pa Je predsednik Izvršnega sveta čestital delovnemu kolektivu Litostroja za velike uspehe, ki jih je ta dosegel pri zcoljšanju našega gospodarskega cisterna, pri dvigu naše proizvodnosti in pri uveljavljenju naše socialistične industrije v Jugoslaviji in izven naših meja. * V razpravi na občnem zboru litostrojakega sindikata je sodeloval tudi predsednik glavnega odbora Zveze sindikatov Slovenije Janko Rudolf. Obravnaval je vprašanja tarifne politike, ki so posebno letos zelo važna in katerim posvečajo sindikati posebno pozornost. Govornik je dejal, da prav sindikati toplo pozdravljajo letošnje načelo plačilnega sistema. Dejal je, da letošnji tarifni sistem predstavlja bistveni korak naprej od lanskega, ker omogoča plačevanje dela im učinku. V letošnjem sistemu velja načelo: Za enako delo — enako plačilo, za boljše delo — boljše plačilo! Toda že sedaj pri razpravi o tarifnih pravilnikih je še cela vrsta problemov, ki jih na različna načine tolmačijo. Eno takih vprašanj je tudi plačevanje po učinku. Pri tem pa je treba vedeti, da je tarifna postavka v tarifnem pravilniku ključ za razdeljevanje zaslužka, ki pa mora temeljiti na proizvodnosti vsa- kega posameznika, oziroma vsega delovnega kolektiva. Nadalje je tov. Janko Rudolf omenil, da star tarifni sistem ni vzpodbujal tistih ljudi, ki nosijo glavno težo vse proizvodnje. Posledica tega pu je, da smo čutili nazadovanje1 produktivnosti dela. Lani je produktivnost dela v Sloveniji ostala na ravni predlanskega leta. Lanskoletni plačilni sistem je namreč omogočal najemanje novih delavcev in se je tako proizvodnja sama sider dvignila, produktivnost posameznega delavca pa jé pstala Lgodno južno vreme n» libsrnijskl obeli je prisililo oprave velikih hotelov ia kavarn v Opatiji k pripravam za sprejem prvih taristov. Pred kavarao »Jadraac so mize in stoli že postavljeni na terasi ln ob morja, prihajajo že prve lastovke ... dokaj лкН, kadar gledan» položaj pc\ nas, primerjamo Mi standard z življenjskim standardom iv tujini in pogosto pravimo: 'tam je lahko večja produktivnost, saj imajo boljšo organizacijo! Toda tudi pri-nas imamo mehanizacijo V precejšnji meri in še celo precej Je neizkoriščene. Da pa nimamo talce proizvodnosti kot v tujini, Je vzrok tudi v tem, da še nismo dovolj izkušeni in silno šepamo v organizaciji dela. Vprašanje organizacije dela je tu zelo važno. Za uspešno organizirano delo pa Je potreben tudi red ln disciplina. „Na občnem zboru so izbrali turfy kandidate za sov odbor sindikalne podružnice ter izvolili novega delavskega inšpektorja. Z zbora so poslali pozdravijo brzojavko predsedniku republike Titu ob njegovem ppVratku v domovino. B. K. Združitev političnih vodstev Trbovelj in Krškega Smrt narodnega heroja Toneta Okrogarja-NesUa Zagorje, 13. febr. Danes dopoldne je v bolnišnici v Cml na Koroškem umrl Tone Okrogar-Nestl, narodni heroj, rojak 1* Zagorja. — Njegove posmrtne ostanke bodo jutri prepeljali v Zagorje. Novica o smrti narodnega heroja Toneta Okrogarja se je httro razvedela po Zagorju in po vsem trboveljskem okraju in težko prizadela tudi vse prebivalstvo naših rudarskih revirjev. Saj je bil tu narodni junak Nesti nad vse priljubljen. M. L. TRBOVLJE, |R febr. V političnih pripravah » usta-aort tov kommt ia okrajnih skupnosti » M doslej združila okrajna vodstva v Maribora, Celja. Cortei la Kopra, v MsMJssl pa la prod lotom dnL ihsst so to IrrriUl tedi v Trbovljah, kjer sta skupno sesedala okrajna odbora SZDL Trbovlje ln Krike la Izvolila sočasno vodstvo zdru-SeaUt odborov bodoče obmvako skupaostl komun. Za predsednika sdrulenega odbora Je bil izvoljen VIKTOR KOVAČ, za podpredsednika FRANCI KOLAR ln za tajnika tov. JESENiEK. Za sekretarja združenega OK ZKS so prav tako izvolili V. KOVAČA. Člani dosedanjih okrajnih vodstev so podrobno analizirali delo političnih organizacij in stopnjo dosedanjih priprav za komune. V tej razpravi Jo sodelovala tudi Vida Tornile, organizacijski sekretar CK ZK$, ki je med drugim omenila, da naši ljudje soglasno in enotno sprejemajo idejo komun predvsem zaradi tega, ker vidijo v tem pomemben korak v izgradnji socialistične družbe, v kateri povečujemo vlogo državljana ob jasni zavesti, da so njegove koristi skladne s potrebami in in- take, kot je bila, ali pa je celo padla. Tako pa se naš življenjski standard ne more zvišati. Lahko zaposlimo še toliko in toliko tisoč novih delavcev, toda življenjske ravni vsakega posameznika ne bomo dvignili, ker je pač produktivnost ostala na ravni, na kakršni je bila. Zato je letos bistveno, da ne bomo več podpirali povećavanja števila zaposlenih, temveč nov sistem teži k temu. da zahteva boljše delo. Novi sistem bo vsa podjetja priganjal, da bodo dvigala proizvodnjo, zbol j sevala organizacijo, skratka, da bodo napredovala. Ko je govoril predsednik slovenskih sindikatov o premiranju in normah, je dejal, da mora sistem premiranja služiti temu, da bodo odgovorni ljudje v naših podjetjih in tovarnah vložili vse sile za boljšo organizacijo dela. Ker le tako, če bodo ljudje, ki so odgovorni za tehnični proces proizvodnje, zainteresirani za večjo storilnost, bodo tudi delavci na posameznih delovnih mestih laže dosegli svoj zaslužek in bo lahko bolje uspeval ves delovni kolektiv. Govornik je tudi omenil, da V severni Finski Je pričela obratovati nova tovarna papirja z letno zmogljivostjo 30.000 ton. Tovarna bo uravnavala svojo proizvodnjo papirja po povpraševanju. Tako bodo n. pr. letos proizvajali le valovito lepenko in razna vrste časopisnega papirja. Nove uvožene količine masti, riža, kave in južnega sadja Beograd, 13. febr. (Tanjug). — Po vesteh iz zvezne uprave za prehrano so bile v začeitku leta sklenjene nove pogodbe za uvoz precejšnjih količin masti, riža, kave in južnega sadja. Kuplje- Končono Je gostovanje zagrebške opero v Londonu London, 13. febr. (Tanjug). Z dolgotrajnim burnim aplavzom je pozdravilo sinoči londonsko občinstvo ansambel zagrebške opere in baleta, ki je zaključil svoje tritedensko gostovanje v gledališču »Stoli« z Gotovčevo opero »Ero z onega sveta«. Ansambel je zapustil v Londonu izredno dober vtis. Med svojim gostovanjem je prikazal londonskemu občinstvu tri jugoslovanska dela: poleg Gotovčeve opere še Lhotkin balet »Vrag na vasi« in Baranovičevo »Lec-tovo srce« ter operi »Knez Igor« in »Bajazzo« ter balet »Romeo in Julija«. Med gostovanjem je britanska televizijska mreža prenašala posamezne dele iz opere »Ero z onega sveta« in baleta »Vrag na vasi«. Člani zagrebške opere in baleta so danes odpotovali iz Londona. nih J* 3500 ton masti, od katere bo že v februarju dostavljeno v državo okrog 1800 ton, ostale količine pa do konca prihodnjega meseca. Od 5000 ton maščob, ki smo jih kupili v začetku te zime, moramo uvoziti še 800 ton, predvsem margarine. Te količine maščob bodo skupaj z domačimi zalogami masti in olja v glavnem zadovoljile normalne potrebe naše letošnje porabe. Od začetka zime je preskrbljeno za nad 20.000 ton riža. Na podlagi nedavnih dogovorov nam bo Pakistan poslal 14.000 ton riža, dočim bodo naša elek-troindustrijska podjetja izvozila v Pakistan opremo za eno hidroelektrarno. Iz Burme pa je prispela pošiljka 2000 ton prvorazrednega riža, dočim smo ga v Franciji kupili še 750 ton. Poleg tega nam je lanska letina v Makedoniji dala okrog 3500 ton tržnih viškov riža. Verjetno bo tako velika ponudba domačega in tujega riža vplivala tudi na znižanje cen v prodaji na drobno. Z nabavo kave т Braziliji e» preskrbljene zadostne količine za normalno porabo do konca aprila, in sicer po ceni 2000 do 2100 din za kilogram. Do 20. februarja pa bomo uvozili še 80 ton kave. Sedaj pa se še raz-govarjajo za uvoz novih količin kave, ki so nam potrebne do konca tega leta. V zvezni upravi za preskrbo se je zvedelo, da so ekle njeni tudi aranžmaji za uvoz pomaranč in limon, tako da bo tega južnega sadja dovolj, ia aicer po cenah, ki so «e formirale ob prodaji prvih kontingentov uvoženega južnega sadja. teresl te družbe. Ljudje Jasno čutijo, da odpirajo komune vrata socialistični pobudi. Tovarišica Vida Tomšič Je govorila tudi o vlogi političnih vodstev. Ta ni v tem, je dejala, da bi krojila usodo ljudi, marveč morajo ta vodstva predvsem znati pojasnjevati ljudem, kje je njihov eoeiallstičnl Interes. V tej zvezi Je navedla konkreten primer iz razprave o ustanovitvi dveh ali ene komune za Vipavo in Ajdovščino. Lahko je predlog za eno samo komuno dober in utemeljen, vendar ne bi bilo mogoče na njem vztrajati, če vidimo, da ljudje v takem predlogu le ne vidijo svojih koristi. Bilo bi nespametno razdvajati ali odtujevali pošteno misleče državljane, kar pa bi neupoštevanje njihovih stališč in želja lahko prineslo. Seveda pa s tem ni hotela reči, da bi bilo treba vedno odstopati od naprednih, koristnih in utemeljenih stališč zaradi navidezne »ljudske volje«, za katero se skriva lahko tudi slaba politična razgledanost, nerazumevanje stvari ali pa tudi zaostalost. Prav teko je omenila tudi potrebo večjega uveljavljenja delavcev izven podjetij, na zborih volivcev, v organih družbenega upravljanja, v ljudskih odborih itd. Odbori okrajev in novih občin bodo dobili visokokvalificirane strokovnjake. Delo tega kadra, ki je dal že pomemben prispevek v naši izgradnji, bo 0 socialnem zavarovanju kmetijskih delavcev Novi Sad, 13. febr. (Tanjug). Predsedstvo Centralnega odbora sindikata kmetijskih delavcev in uslužbencev FLRJ je poslalo Centralnemu svetu Zveze sindikatov predlog o ureditvi nekaterih problemov socialnega zavarovanja kmetijskih delavcev. Maribor potrebuje več otroških vrtcev Elektrarna Jablanica že poskusno obratuje Sarajevo, 13. febr. (Tanjug). Ponoči okrog 2. je prvi agregat hidroelektrarne Jablanica dal prve kilovatne ure električne energije. Agregat je v poskusnem pogonu do Jutra deloval povsem normalno. V hidrocentrali pa pripravljajo sedaj vse potrebno za poskusno obratovanje tudi drugega agregata, ki ga bodo vključili v daljnovodno omrežje čez nekaj dni. Preizkušnja agregatov bo trajala 1 mesec, nato pa Ju bodo spustili v normalno obratovanje. Letos pa bo začel obratovati tudi že tretji agregat te naša največje hidroelektrarne. V Mariboru je vedno več mater, ki bi želele poslati svoje predšolske otroke v vrtce. Posebno upravičeno to žele zaposlene matere, ki često prepuščajo otroke v negotovem varstvu starejših bratcev, ali pa jih zapirajo v času svoje odsotnosti v stanovanja. Kakšni nevarnosti so prepuščeni takšni otroci, najbolj zgovorno priča nedavni žalostni dogodek v Ribiškem selu, kjer sta se v materini odsotnosti zadušila oba otroka. Trenutno je v Mariboru 13 vrtcev, v katerih je blizu 800 otrok, ali ena desetina vseh predšolskih otrok. Pomanjkanje prostorov^,jn kadrov zavira rešitev tega vprašanja in so ob pričetku leta morali zavrniti zaradi tega 800 prošenj za sprejem v vrtce. Svet za prosveto pri MLO gai na zadnji seji obeh zborov MLO, da naj bi leto» ustanovili vrtce na področjih, kjer Je največ predšolskih otrok, to je na območju Koroške ceste, Smetanove ulice in Gosposvetske ceste, kjer je odprt sedaj le en vrtec za 45 otrok, medtem ko je skupaj na tem področju 960 otrok. Prav tako je nujno potreben vrtec v območju Ceste zmage, kjer je skoraj 1000 otrok, z novimi bloki pa se bo njihovo število še pomnožilo. Tudi v Razlagovi ulici so morali letos zavrniti 200 prošenj. Potrebe po novem vrtcu so očitne tudi v Studencih južno od železniškega prehoda in v Melju, »♦♦♦♦♦»♦»»♦еееесессесеееммс» Naročniki up list »Slovenski poročevalec« so zavarovani proti nezgodami Maribor Te zaTadTtegl'predla- .......................... V Predlagajo, da bi bolj jasno določili, za katere kmetijske delavce se lahko plačuje znižani znesek socialnega zavarovanja. Predlagajo, da bi vsa kmetijska posestva in ekonomije izdelale svoje letne plane, v katerih bi med drugim planirali tudi plačne sklade posebej za stalne in posebej za sezonske delavce. Mnenja so, da bi tako ugotovljeni plačni skladi služili kot realna osnova za določitev stopnje socialnega zavarovanja. — Plačni sklad za stalne delavce bi bil osnova za obračunavanje prispevka po enotni stopnji, dočim bi plačni sklad za sezonske delavce služil za obračun prispevka po nižji stopnji. S takim načinom obračunavanja pa bi se točno vedelo, kakšne so dajatve in prejemki. Promet v trgovini na drobno Po podatkih zveznega statističnega zavoda Je vrednost skupnega lanskega prometa v domači trgovini na drobno, izračunana po tekočih cenah, dosegla nad 164 milijard dinarjev. To Je bil doslej največji letni promet v trgovini na drobno in je bil za 70 milijard dinarjev večji kakor v prejšnjem letu, za 125 milijard pa večji kakor v L 1952. Samo lani v decembru Je dosegel ta promet nad 52 milijard dinarjev, doslej naj večji mesečni promet v trgovini na drobno. V teh številkah ni upoštevana prodaja na treba vskladiti s samoupravo. Politična vodstva bodo morala biti dovolj močna, da bodo mogla jasno videti in pokazati, kja so naši socialistični interi sl in delo upravnega kadra z njimi vskladiti. Zato stoje pred vodstvi novih občin in okrajev zelo pomembne in odgovorne naloge. NOVEGA MESTA Ш ČRNOMLJA Novo mesto, 13. - Vrečajšnj« skupna seje okrajnih odborov SZDL in komitejev okraja Črnomelj in Novo mesto so se poleg članov udeležili tudi skoraj vsi ljudski poslanci obeh okrajev, med njimi član CK ZKS Janez Hribar in člana izvršnega sveta LRS Tone Fajfar ln Jože Borštnar. Na dnevnem redu skupne seja Je bila razprava o pripravah za formiranje komun ter združitvi političnih forumov obeh okrajev. Dosedanje razprave o komunah kažejo, da bodo na območju Bele krajine štiri komune, in sicer s sedeži v Črnomlju, Metliki, Vinici in Semiču, v Novem pa 6. V razpravi o dosedanjem delu za ustanavljanje komun ja bilo poudarjeno, da se na terenu dosti preveč razpravlja samo o sedežih in mejah bodočih komun, mnogo premalo pa o njih pomenu in vlogi v družbenem upravljanju. V Beli krajini so sprva razpravljali o tem, da bi meli samo eno komuno, s čimer se pravzaprav ne bi nič spremenilo, nato pa so opustili to misel, za katero so se ogrevali tudi nekateri vodilni aktivisti. Predlagali so dve, pozneje pa kar 6 komun, sedaj so se pogovorili za 4. Odprto pa je vprašanje Poljanske doline ob Kolpi, ki hoče imeti svojo komuno. Po razpravi o teritorialni razdelitvi in nalogi komune, je sledila še razprava o gospodarskih problemih na območju bodoče Zveze komun. To je predvsem agrarno kmečki predel, zato bo treba prav dvigu kmetijske proizvodnje posvetiti vso pozornost. V drugem delu skupne seja so izvolili iz članov obeh odborov SZDL nov odbor SZDL pri bodoči novomeški zvezi komun, prav tako pa tudi skupni okrajni komite ZKS. Za predsednika okraj, odbora SZDL je bil izvoljen Jože Borštnar, za tajnika pa Martin Žugelj. r. Posvetovanje kmetijskih lekarnarjev Skoplje, 13. febr. (Tanjug). — Na posvetovanju predstavnikov kmetijskih lekarn, ki je bilo danes v Skoplju, je bila naglašena potreba po nadaljnjem razvoju in razširjenju mreže kmetijskih lekarn, ki bodo preskrbovale kmetijske proizvajalce z vsemi sredstvi, potrebnimi za kemizacijo kmetijstva. Doslej so se kmetijske lekarne pokazale kot zelo uspešne za napredek kmetijske proizvodnje. Na posvetovanju je bila večina mnenja, da lahko kmetijske lekarne ustanovijo tudi ljudski odbori in bi te poslovale kot ustanove s samostojnim finansiranjem. Dana je bila tudi iniciativa za ustanovitev osrednjega telesa, ki bi vsklajalo delo kmetijskih lekarn v državi. Na posvetovanju je generalni sekretar Zveze kmetijskih zbornic FLRJ inž. Vojin Popovič predal pismeno pohvalo ter denarno nagrado (25.000 din) iniciatorju za ustanovitev prve kmetijske lekarne v državi inženirju agronomu Jovanu Prokiču iz Velike Plane. V pričakovanju Reka, 10. februarja 1 etos prihaja, kakor vse ka Se, pomlad mnogo prej kakor lani. Po blagi zimi so nastopili izredno ugodni februarski dnevi. Bržkone bo še kaj dežja, tudi burje. Zgodneje sadno drevje že cvete, po gozdičih sili na dan cvetje, zrak je topel, nebo modre barve, morje ja mirno. »Sezona« se začenja. Ta najlepša vremenska doba na Primorju se čuti v kretnjah in razpoloženju ljudi, v prebujanju narave, v tem, kar je nedoločnega v nas in okoli nas, kar pa je bolj zanesljivo kakor vse meteorološke napovedi, ne glede na to, ali so vedre ali ne. Končno se pojavlja tudi naglo prebujanje življenja po vseh naših letoviščih, — veliki hoteli se odpirajo, urejajo terase, kavarne se polnijo, po ulicah in asfaltiranih cestah pa drve čim dalje pogosteje avtomobili in avtobusi najbolj različnih evropskih znamk. Na obali severnega Jadrana se že pojavljajo prve spomladanske lastovke: izmed inozemcev Nemci, izmed domačih Slovenci.., Pomanjkljiva zveza Opatije z Reko Da bi se na libumijski obali sezonsko življenje letos povsem razmahnilo, je bilo nedavno v Opatiji posebno posvetovanje gostinsko - turističnih strokovnjakov, ki so razpravljali o vseh aktualnih zadevah te panoge našega gospodarstva. Na posvetovanju so navajali razne pomanjkljivosti iz lanskega leta, vendar pa se najbolj kritičnih skoro niti niso dotaknili. Nihče na primer ni govoril o tem, da je Opatija, to naše izrazito središče devizno-turističnega področja, Se vedno zelo primitivno povezana z Reko s svojim nezadostnim pomorskim in nobenim troiejbusnim prometom. Razen tega je ta zveza še draga in nepraktična. Zakaj nima Opatija direktne tro-lejbusne zveze z Reko? Zato, ker med reško in opatijsko komuno ni urejeno to življenjsko vprašanje, od katerega je v veliki meri odvisen nadaljnji napredek in razvoj gostinstva in turizma na li-burnijski obali. Tudi vprašanje pitne vode v Opatiji, zlasti poleti, zahteva prav tako končno ureditev, ne da bi se omejili le na postavitev dveh centrifugalnih črpalk in oja- rekordne turistične sezone V Opatiji in Lovranu bo letos 80% več tujih turistov kakor lani Senje vodovodnega omrežja na Učki, kakor so sklenili na omenjenem posvetovanju. Turistični pas Opatije se čedalje bolj približuje svetovnemu izkoriščanju kapacitete v sezonskem gostinstvu, v polni sezoni pa ne more sprejeti vseh gostov, ker ima še vedno 1650 neizkoriščenih ležišč v objektih, ki so bili zgrajeni izključno za gostinstvo, pa se izkoriščajo v povsem druge name-tì>0 • • • Tretjino turističnih deviznih sredstev je prinesla Opatija Ko puščamo ob strani druga in prav tako nerešena vprašanja, naj navedemo, da je lani opatijsko turistično področje prineslo okoli 390 milijonov dinarjev. Ta številka je zelo velika in pomeni, da je opatijsko področje sodelovalo pri turističnem deviznem dotoku v FLRJ s 34.4Ч». Pričinjamo še eno primerjavo. Letos pričakujejo po uradnih podatkih in po napovedanem podaljšanju turistične sezone, da bo našo državo obiskalo okoli 200.000 inozemskih turistov, za 25*/« več kakor lani. Na opatijsko področje bo prišlo vsekakor veliko število teh inozemcev. Za potrdilo tega bomo navedli nekaj zanesljivih podatkov. Če že zaradi ničesar drugega, bi moralo omenjeno posvetovanje gostinsko-turističnih, strokovnjakov najresneje upoštevati ta neeno-staven skorajšnji gostinsko-turistični položaj, ki bo nastal v letošnji sezoni na opatijskem področju, kar žal ni bil primer. Te dni so se pravkar vrnili s potovanja po zahodni Evropi zastopniki turističnega urada »Kvarner-Ekspres* in »Putnika«. Ti so prišli v inozemstvu v stik z vsemi tamkajšnjimi turističnimi uradi in organizacijami, s katerimi so se pogajali o pogojih in številu inozemskih turistov, ki naj bi letošnjo sezono prihajali organizirano na naše morje, — Splošni vtis teh turističnih zastopnikov je bil, da je v vseh državah zahodne Evrope povečano zanimanje za našo letošnjo turistično tesano. To zanimanje za Jadran se najbolj kaže v Danski, ki doslej ni bila med posebno številnimi ljubitelji naše obale. Število danskih turistov pa bo medtem letos znatno večje kakor lansko. Isto velja tudl za Angleže. Turistične organizacije v Londonu bodo poslale letos, zlasti v Opatijo in Lovran, mnogo več svojih članoo kakor lani in se bodo tudi mnogo dalje mudili pri nas kakor v prejšnjih letih. Tudi Francozi se zanimajo za velike in stalne skupinske obiske svojih turistov tako po le-■ toviščih ob morju kakor tudi v notranjosti Istre. Sezona je pred vrati Po doslej sklenjenih pogodbah kaže, da je za opatijsko področje že zagotovljen prihod 80*/« več inozemskih turistov kakor lan i. V to število je treba všteti tudi one turiste iz Zahodne Nemčije, ki jih bo po teh sklenjenih dogovorih največ prav letos. Za to je poskrbela njihova znana turistična agencija »Turropa«. Ta je samo z agencijo * Kvarner-Ekspres* sklenila obvezen prihod 350 svojih turistov na teden, medtem ko jih je lan i prihajalo po 270. Ti nemški turisti bodo začeli prihajati že v aprilu in se bodo redno vsak teden izmenjavali vse do konca oktobra. Prihajali bodo s svojim posebnim vlakom preko Ljubljane do Matulja, odtod pa jih bodo prevažali posebni avtobusi agencije »Kvamer- Ekspres«, ki je v ta namen povečala svoj moderni prevozni park od lanskih štirih na sedem avtobusov letos. V to številko niso vračunani turisti Zahodne Nemčije, ki bodo prihajali po drugih poteh, organizirani v skupinah ali posamezno. Omenili nismo Američanov kakor tudi ne oceanskih turističnih ladij, ki so prav tako že napovedane in katerih potniki redno končujejo svoja krožna potovanj a na Reki oziroma v Opatiji. V splošnem se povsem upravičeno pričakuje, da bo letošnja sezona na opatijskem turističnem področju rekordna, nad vsemi pričakovanji. Ker bo dotok inozemskih turistov v nadaljnjih mesecih neodvisno od sklenjenih pogodb čedalje večji, je razumljivo, da v turističnih uradih Opatije (glede na navedene podatke o hotelskem prostoru) najresneje skrbijo, kako udobno namestiti vse tisoče tujih turistov, ki bodo prišli na naše morje v tolikem številu kakor nikdar doslej. Sezona je tu. Uradno se bo začela (pravzaprav po omenjenih pogodbah) v začetku aprila in bo trajala do konca oktobra, s tem pa ni rečeno, da posamezniki ne bodo začeli prihajati že prej. Ti prihajajo že sedaj, Medtem je namen, da bi se opatijsko področje proglasilo za zimsko klimatič-no zdravilišče, ostal za sedaj v načrtu, za čigar uresničenje šele delajo. V. Mandekič i ©sdiml prijatelji ктШ — Шв МШ Muster ј ZmdlitUeta prodetw* so bdio 157. Skokec se mu je najprej od srca nasmejal, potem pa ga je začel tolažiti, saj je bil volk čilio skrušen zaradi svoje lahkovernosti. Nazadnje jo tudi sam sprevidel, da nobeno jadikovanje ne pomaga več, in povedal je srnjaku vso storijo od začetka. Skokec se je nemalo zabaval nad •uajnovejšo Vitkino ukano in navsezadnje je bilo tako, da se je moral še Sivec sam sebi smejati. 158. 159. Lisička Vitka pa jo je medtem veselo in za- Ko se je odpravila dalje, je nehote na glas dovoljno ubirala proti domu. Sprva je še neko- izrekla hudomušno misel: »Hihi, to bo Lenušček liko spesila korake, potem pa je lagodno pohaj- gledal, ko izve!« V istem trenutku pa se Je ogla-kovala in uživala prostost. Kako lep se ji je zdel silo iz grmovja, da je Vitka kar odskočila: »O, gozd, zdaj ko je ušla iz zatohlega volčjega brloga! jaz že gledam, še bolj boš gledala ti! Se me nisi prodan*, bo ирЛихЈепа Budakova veaOMcm »Kiobčdč« tudi v Kado zvečer ob ». uit. Prodada vstopnic v Mestnem domu od torka daij* rezerviranje tel. *»-860. MALI OGLASI KUPIMO takoj hladilno «maro Lindes ah «udrto za 8.5 do 8.7 m* koristne prostornine. Ponudbe poslati na naslov: »Tehno-gradnje« — Vuhred. PRODAM levoroini »Singer« »troj (čevljarski). Majcen Prane, Maribor _ Studenci, Jocova ul. 25. PRODAM parni kotel 22 konjskih sil, v uporabi 27 let, dobro ohranjen. Ponudbe pošljite na nartov: Forjanic Matija, Dol. Slaved št. 156, p. Grad, Prekmurje. 2523-1 >•*«»« >•**•* «•*••• 4 »CISTEN« NaJbolJSe sredstvo «a čl- * ičenje vseh madežev la • oblek, svile In usnja. — ? Zahtevajte ga v vaših ? trgovinah ln drogerijah. ? • 8»Hge «•«•#• ««MgeegM* BADIO SPORED ZA PONEDELJEK Najbolj pa jo je radostilo, da se je tako preme- nadejala, kaj?« Že je medvedek zalomastil in i5^”°iloo. ìs.oè '^"’гг.ов*0’ U‘3*’ teno maščevala nad Sivcem. Pri potoka se je kakor gora zrasel pred presenečeno Vitko. Kar s.oo-б.зо Dobro jutro, dragi po-ustavila, da bi se nasrkala bistre vodice. otrpnila je in glas ji ni hotel iz grla. Ü1ED PARTIZANSKIMI DRUŠTVI PO KOROŠKEM IN ŠTAJERSKEM Bolje vzgajati zdrave ljudi, kakor pa zdraviti bolne... Tudi t Šentjurju manjka vaditeljev V Slovenj Gradca Je bila pre- taAÜ teden seja okrajnega od-bora TVD Partizana, ki so ji pri-sosevovadi tudi zastopniki Partitala iz Maxi bora. Slovenjegraški in mariborski od- >rniki so soglasno sklenili, da ' odo tudi v TVD Partizanu zaCe-;; z reorganizacijo glede na snu-y ie sa komune in skupnosti kolin. Zato so izvolili iniciativni odbor, ki se bo še enkrat sestal, c:, izveli enotne odbore za sedatile okraje in določi nove smernice za delo. V teku meseca pa so partizanska društva v slovenjegraškem okraju izvedla svoje redne letne ©-»ene zbore. V tem okraju je vsega 10 društev, in sicer v Črni pri Prevaljah, pri Heleni, v 2erjavu, Mežici, Prevaljah, Ravnah, Dravogradu, v Zenici, Radljah in v Slovenj Gradcu. Naj delavne jšl sta društvi v Mežici in Ravnah, v obeh industrijskih centrih okraja. Posebno v Mežici ima društvo mnogo opere pri organih ljudske oblasti kakor tudi v tamkajšnjem rudniku, kar velja delno tudi za društvo v Ravnah. V Prevaljah društvo ne uspeva, kakor hi želeli in se je lani s svojimi člani udeležilo samo izvedbe Titove štafete. Poglavitni vzrok, da se delo ne razmahne, je pač v tem, ker nima lastne telovadnice, kajti v njej obratuje kino in je sploh vprašanje njenega lastništva nerešeno. Nedvomno bi se z rešitvijo tega vprašanja izboljšalo tudi delo v društvu. Podobna težava tare društvo v Dravogradu, kjer je prav tako v društveni stavbi kino in zato članstvo ne more vaditi redno. Mimo tega pa tudi občinski ljudski odbori telesnovzgojnemu delu ne pripisujejo zadostnega pomena. Prav gotovo je bolje vzgajati zdrave ljudi, kakor pa pozneje izdajati finančna sredstva za socialno pomoč. Tudi v Slovenj Gradcu je za vse prireditve ena sama dvorana, tako da se morajo telovadci večkrat umikati na račun obiskovalcev kinematografa. V dvorani za kino so sedaj — ker Je premajhna — samo predavanja Ljudske univerze, vse ostale prireditve pa je treba spravljati v Dom Partizana. v splošnem pa je v Slovenj Gradcu vendarle lastnik doma Imej e pa a po dob-sicer v društvo samo, tako da nekoliko laže razporeja izrabo prostorov. Vzlic pomanjkljivostim in težavam pa društva v slovenjgraškem okraju vendarle dosegajo uspehe. Lani so bili na zletu v Ljubljani pripadniki vseh društev, vrsta mladink iz Raven pa je nastopila tudi na zveznem tekmovanju v Zagrebu. Se mnogo živahneje se društva pripravljajo za ne prireditve letos, in Celju In Kopru, kamor bo po prvih računih odšlo okrog 906 pripadnikov teh društev. Cisto posebej pa se društva v Mežiški dolini pripravljajo na proslavo 10. obletnice osvoboditve, za katero priložnost bodo enkrat nastopila vsa skupaj, razen tega pa izvedla tudi akademije v domačih krajih. Vsekakor bo treba pred tem rešiti problem nabave krojev, glede katerega Jim bodo morali pristopiti na pomoč občinski ljudski odbori in podjetja. Zelja vseh društev je, da bi se v delo Partizana aktivno vključili tudi vsi prosvetni delavci, kolikor še stojijo ob strani. Predvsem oni bi se morali med prvimi zavedati, da Je telesna vzgoja bolj ali manj sestaven del njihovega poklica. -kin,- Plodno delo v Lenarta v Slov. goricah TVD Partizan v Lenartu Iteje nekaj nad 150 članov in ima glede na ugodne pogoje za delovanje — to Je predvsem lastna društvena dvorana — tudi najboljše perspektive za bodoče, saj Je Lenart že Izpred vojne dobe znan kot kraj tradicionalne telovadne dejavnosti. DruStvo Je s pomočjo OLO lani preuredilo blvSl sokolski dom, dvorano pa Se posebej. Tudi nastopi na terenu so pokazali dobre uspehe, saj so članice v mnogoboju dosegle v Zagrebu precej opaženo drugo mesto. Tudi letos se izvajajoče članstvo vztrajno pripravlja za vse pomembnejše nastope. Na občnem zboru so randelill najzaslužnejšim članom 82 diplom. Hkrati so sprejeli dva častna člana. in sicer predsednika OLO tov. Doliča hi tov. Šinkovca zaradi njunih zaslug za prizadevanje na telesnovzgojnesn področju. Dru- štvo rt Je privzelo obširen program dela za proslavo 10. obletnice oevobodlri.-a, v katerem zavzema najvidnejšo mesto vzgoja zadostm ga vaditeljskega kadra in pa vključitev čimveejega števila članov lz vrst kmečke in obrtniške medine. Slednjič se Je društvo zavezalo, da bo v svoj: soseščini, predvsem v Gradišču in Jurovskem dolu, ustanovilo nova društva. Iz dobro pripravljenih poročil upravnega odbora TVD Partizana v Šentjurju Je bilo razvidno predvsem dvoje, in sicer da Je članstvo kljub oviram in težavam vendarle doseglo zadovoljive uspehe, mu pa slej ko prej občutno primanjkuje dobrih vaditeljev. V gospodarskem pogledu Je društvo v preteklem letu storilo korak naprej, saj st Je nabavilo nič manj kakor sto telovadnih krojev, dalo Izdelati 40 parov smuči, nabavilo nekaj orodja itd. Razen splošne telovadbe gojijo društveni člani še odbojko, plavanje, atletiko, nogomet ln namizni tenis. Največ pristašev lms vsekakor smučanje, saj je v okolici v Izobilju primernih terenov, vendar letos mladina po tej strani ni prišla na račun. V prihodnje se namerava društvo posvetiti predvsem skrbi za povečanje števila članstva, za uvedbo splošne rodbe mèd vsemi oddelki in pa Že čim vestnejšo pripravo na pokrajinski zlet. V nadaljnjem bo skušalo dograditi tudi Igrišče In telovadišče na prostem, zgraditi smučarsko skakalnico ln po možnosti urediti tudi plavališče. Pri teh obsežnih načrtih bodo seveda njegovi uspehi tako ali tako odvisni od podpor vsega prebivalstva, predvsem pa občinskega odbora. ljudskega Zaradi zaslug za delo društva v dobi 30-letnega članstva Je občni zbor Izvolil dr. Franca Svetino za častnega društvenega predsednika. IZ OBČNIH ZBOROV PLANINSKIH DRUŠTEV Nova planinska koča na Meniški planini Sterilna udeležba na občnem zboru PD IDRIJA, kakršne doklej to drn- štvo še ni doživelo, dovoli zgovorno priča, da imamo v Idriji planince, ki se zelo zanimajo za društveno delo. Ti planinci pa so tudi pripravljeni vsak čas prijeti za vsako delo na terenu. Zelo so se izkazali pri gradnji koče na Hleviiki planini (907 m), katero so dogradili 29. novembra 195-4. S kako veliko ljubeznijo so • gradili potrjuje dejstvo, da so ne- proti ^Kamniku in da jim^ je ^nujno gradilišče. Zato pa jih tudi ta koča, ki je še brez opreme, stane samo 1,107.000 din, čeprav stav- škem sedla ter kočo na Starem gradu. Razen koče na Kokrškem sedlu sta bili obe aktivni. Društvo sedaj preureja kočo na Starem gradu. Adaptacijo znatno podpira tudi mestna občina. Občni zbor pa je soglasnega mnenja, da je dodelitev Doma v Kamniški Bistrici, ki ga sedaj upravlja PD Ljubljana-matica neogibna. Svojo zahtevo utemeljujejo « tem, da Kamniška Bistrica teži PD TRBOVLJE. Iz poročU je bilo razvidno, da so bili lanskoletni skle- pi skoraj popolnoma uresničeni. Niso pa v celoti uspeli pri vključevanju j.v—1__ i - j: 2- formiranju alpi- 'oh vali ti je treba _ _____________________ w_____ ivo s tamkajšnji- ^LLtiörü Teljton: Spoznajmo Ki-i, zlasti pa poli- tajsko — Ш.: 20.15 Simfonični šteto gradbenega " materiala sami potrebna aktivna postojanka, ki naj znosili na gradilišče. Zato pa jih bi krila izgubo višjeležečih posto ba predstavlja veliko večjo vrednost. Poleg navedene gradnje pa so idrijski planinei imeli dovolj dela tudi z oskrbo svoje koče na Javorniku ter zavetišč na Jelenku, Hlevišah in na Sivki. Vse postojanke so izkazale pozitiven saldo, zlasti Sivka, ki ie bila od vseh najbolj obiskana. Kljub gradnjam in oskrbovanju 4 postojank pa tudi niso zanemarjali ostalega dela. Razveseljivo je dejstvo, da društvo' opravlja vse to ogromno delo brez kakršnekoli plačane moči in izključno na amaterski bazi. Povsem razumljivo je, da je tak odnos društvenih članov do svojega društva našel tudi polno razumevanje pri LO MO, rudniku živega srebra in gozdni upravi, ki jim «rredo v v«akem oziru na roko. jank. PD GOZD MA RT UL JK. Nad 80*/. udeležbe članstva je bil te dni občni zbor PD Gozd-Martuljk. Po skoraj triletnem mrtvilu se je to društvo zopet postavilo na lastne noge, pridobilo večje število članov in pričelo propagando delu. Društvo je med drugim tem gorskem >re- _ w tie- nilo začeti s propagando za planinstvo in vzgojo letoviških gostov pri čuvanju flore in faune ter izrednih lepot. Dalje bodo nadelali pot k drugemu slapu in obnovili pot na Špik, ustanovili pionirski odsek itd. delavske mladine in formiranju alpinističnega odseka. Pohvaliti je treba njihovo tesno povezavo mi športnimi društvi,, tično povezanost z vsemi krajevnim forumi, predvsem s SZDL. Njihova koča na Mrzlici je bila skozi vse leto dobro obiskana. PD ZAGORJE. Društvo je na novo vključilo 164 članov in ima danes skupno 618 članov, ©d teh 268 rudarjev. Ustanoviti nameravajo tudi alpinistični odsek. Gospodarski odsek je uspešno oskrboval kočo na Sv. Gori, ki jo je obiskalo 5.688 Slanincev in zavetišča na Cemšeni-!ci planini ter v Zalokah, kjer so zabeležili nad 5.000 obiskovalcev. Te- siuSalcil (pester glasbeni spored), veneš ob 6.30 Pregled tiska; 6.35 Pohorski fantje pojo in igrajo (Prenos iz Maribora); 7.10 Jutranji orkestralni spored; 7.30 Gospodinj sčrni se vda«. Igra na zmago lahko prinese tudi nasprotni rezultat — o tem je Matano-viča prepričal Trajkovič, pa se bo moral >Mato< v preostalih kolih še službe, Id je pri boksarskem športu najvažnejša, pa za zdaj ni organizirana najbolje. V obširni razpravi so 'delegati delno upravičeno, nekoliko pa tudi preveč po krajevnih vidikih kritizirali delo BZS, navsezadnje pa se je izkazalo, da je bila krivda za nekatere napake OBOJESTRANSKA, večja morda še na strani klubov kakor pa pri BZS. Delegati so predlagali, naj bo v bodoče hr-vatsko-slovenska boksarska liga enotna, kar bi zboljšalo zanimanje med klubi in pri gledalcih, glede organizacijskih problemov pa so bili mnenja, naj bi se delo poenostavilo, kar bi bilo tako s finančne kot z organizacijske plati bolj ekonomično. Problemi zase so še vedno dvorane, telovadnice in kadri, čemur bò morala posvetiti zveza še posebno pozornost, prav tako bo treba čimprej zajeti v boksarski šport vse tiste kraje, kjer so dani pogoji za njegov razvoj: Progranr bodočega dela je obširen, v nàòrtu je predvsem tečaj (ponoven) za inštruktorje, dalje trije tečaji za sodnike iz Ljubljane in Zasavja ter seminarji za boksarske funkcionarje. Povrh rednih tekmovanj bodo tudi medrepubliška srečanja in mednarodni nastopi republiške reprezentance. Za boljše delo v boksarskem športu so sklenili ustanoviti tudi trenersko organizacijo in slednjič izvolili — Čeprav nekoliko s težavo, ker je premalo funkcionarjev — sedemčlanski izvršni odbor, ki mu znova predseduje tovariš Ivan Heler. krepko zagristi, da sa tem povprečno nekoliko slabšem šampionatu zasede svojemu renomeu primerno mesto. Ivkova čakata še dve težji preizkušnji: Janoševič in Rabar, nato pa z zmagami navzgor ali pa z remiji v varen pristan, manj verjetno pa navzdol v spodnji del tabele. Tako sta ostala edino Gligorič in Bertok še neporažena. Ali jima „bo to uspelo do konca turnirja, je težko reči, zlasti za Bertoka, pa tudi za velemojstra ni nikjer zapisano, da ne bi mogel In smel izgubiti partije. NEPRIČAKOVANI SOPOTNIKI VODEČIH Le-teh je več. V prvi vrsti omenimo mojstrskega kandidata Segija, ki mu manjkata le še dve točki (iz 8 partij), da glede na prikazano igro zasluženo osvoji naslov mojstra. Tudi Bertok se lahko pohvali z visokim mestom na turnirski lestvici, saj je doslej poleg dveh zmag že sedemkrat podpisal premirje. Vzpon nadarjenega Djuraševiča med vodeče smo pravzaprav pričakovali, medtem ko je Trajkoviču deloma tudi sreča pripomogla k trenutnemu plasmaju iznad 50°/«. Maribor, 13. februarja. Na terenih okrog Ribniške koče je bil danes dopoldne dvoboj v slalomu, na katerem so nastopili najboljši predstavniki te smučarske discipline iz koroške in štajerske smučarske podzveze. Vreme je bilo zelo ugodno, pa tudi snežne razmere niso bile najslabše. Tekmovalci so imeli za tekmovanje precej ugodne pogoje in tudi izenačene račune na zmago. Slednjič so z nekaj sekundami naskoka zmagali Štajerci, in sicer v Številkah 1143.1 : : 11S2.8 sekunde. Organizacija je bila v rokah štajerske podzveze, sodelovali pa so tudi koroški funkcionarji. Spored je obsegal dva slaloma, in sicer na različnih progah, od katerih je ena merila 400 m in imela 100 m višinske razlike ter 38 vratič, druga pa je bila za 50 m daljša in je imela 4 vratca manj. Posamezni tekmovalci so se plasirali takole: 1. Sober (Branik) 44.6 in 50.0 = 94.6, 2. Jože Sevčnikar ( B) 47.1, 53.5 =» 100,6, 3. Srebotnik (Fuži- Nasprotno pa *e Milié In Udovfi& nikakor ne moreta odlepiti iz eood-njega dela tako, da kaže zanju Bolj slabo glede mesta med letošnjimi finalisti. PUCU IN VOSPERNIKU PREDE TRDA Trije porazi — to je žetev nepre^ mišljene in nesolidne igre našega mednarodnega mojstra, ki meni, da se da iz nič ustvariti čudo. Razumljivo je vsakemu močnejšemu igralcu, da se je treba v izenačeni poziciji pač zadovoljiti z delitvijo točke, ne pa >po pucovsko« žrtvovati tja ven dan. Čudno, da se Puc še ni naučil kritičneje presojati vsakokratni položaj na šahovnici, saj tak način igre ne vodi in ne more več voditi k nekdanjim uspehom. Tudi Vošpernik hoče po vsej ziH popraviti svoj neugoden položaj: po eni strani sicer hvalevredna zamisel pa ostaja vendar brez efekta, vsaj zaenkrat, tako da je naš dragi predstavnik doslej že Šestkrat ustavil šahovsko uro v znak predaje partije. Brez dvoma pa si bo Vošpernik nabral na tem turnirju dragocene izkušnje, ki jih bo lahko s pridom uporabil ob prvi prihodnji uri-liki. B. Novi Sad. 13. februarja. Danes je bil za udeležence šampionata prost dan, ki so ga izkoristili za brzetur-nir. Zmagal je Matulovic z 9 točkami pred Gligoričem 8 in pol itd. nar) 51.6 in 52.4 = 104.0. 4. Ivan Sevčnikar 52.0 in 53.0 = 105.0, 5. Cizej (oba B) 52.2 in 59.6 «= 111.8, 6. Nučič (Celje) 111.9, 7. Pavlec (B) 112.0. 8. Medved (Žerjav) 114.0. 9. Razgoršek (Fuž.) 115.5, 10. Kos (Fuž.) 117.9. Naši alpski smučarji v Avstriji SCHLADMING, 13. febr. — Na mednarodnem smučarskem tekmovanju v slalomu, ki so se ga udeležili tudi Jugoslovani, je Ulja zasedel 19. mesto s časom 123.9 sekunde, najboljši v tej disciplini pa je bil Avstrijec Nussbaumer s 110.3, v alpski kombinaciji je prav tako zmagal Avstrijec Lämmer s 5.15, medtem ko je bil Jugoslovan Ilija 21. z 22.47 točke. V tekmovanju Žensk v slalomu Je zasedla Jugoslovanka Urbar jeva četrto in zadnje mesto s časom 123.2, zmagala pa je Avstrijka Killerjeva z 99.4 sek. PRVENSTVO SLOVENIJE V KEGLJANJU Za zdaj vodi Triglav iz Kranja Čeprav ni prirastka gre kvaliteta na bolje Ljubljana, 13. febr. Devetnajst delegatov boksarskih klubov iz vse Slovenije razen zastopnika Fužinarja iz Raven se je udeležilo danes skupščine Boksarske zveze Slovenije, ki je samokritično, sem in tja pa tudi nekoliko lokalpatri-otsko obravnavala dosedanje uspehe in neuspehe v boksarskem Športu v naši republiki. V odsotnosti predsednika VZS tovariša Helerja. là je iz bolniš- Naši mladi smučarjji na tujem Smučarska sezona gre na tujem svojo pot po načrtu. Sredi februarja Je program vsepovsod že zelo zgoščen ln tudi zahteven, tembolj, hex Je ta zima obenem zadnja pred prihodnjimi zimskimi olimpijskimi igrami. Največjo prizorišče smučarskih prireditev včerajšnje nedelje so bLli olimpijski tereni v CoTtini D’ Ampezzo v Italiji, saj so vse proge preložene prav tam, koder bodo prihodnje leto vodile za olimpijske preizkušnje. To je bil tudi povod, da so na to prireditev poslale svoje udeležence vse najmočnejše smučarske države iz erednje Evrope in skandinavskih držav, pa tudi Rusi so si prišli ogledat olimpijske poljane. Včerajšnja nedelja je bila posvečena teku na 30 km, o katerem poročamo na kratko na drugem mestu, popoldne pa je bila velika skakalna prireditev za lovoriko Campari, na kateri je bila zbrana vsa skakalna elita sveta iz -л n;*rodn.. ’■•čar-.-i л Jugoslavije je poslala na to tekmovanje drugo garnituro mlajših skakalcev, da bi med njimi izbrala najboljše zastopnike za tekmovanje pod okriljem FIS, ki nas čaka prve dni marca za pokal Kongsberg v Planici. Po prvih poročilih je ta tekma prinesla še eno zmago več Fincem, ki so s svojim skakalcem Hyvarinnenom zasedli prvo me- DUNAJSKI DRSALCI NA JESENICAH Pred 3000 gledalci so v soboto popoldne nastopili na Jesenicah mladi dunajski drsalci iz šole bivšega svetovnega prvaka Karla Schäferja. Drsalci so nastopili v obveznih likih in prostem drsanju. Vse točke so bile izvedene breznibno v lepem ritmu in tehnično dovršene, dokazujoč, da so prišli iz šole preizkušenega učitelja. Posebno je navdušila gledalce 11-letna Suzi Sperrlecht s kmečkim plesom, ki ga je izvajala s prirojenim dunajskim temperamentom. Na željo gledalcev je morala to točko ponoviti. Prav tako je ugajal par Dvoboj v slalomu med štajersko in Koroško sto. Močno so se na tej tekmi prerinili v ospredje Nemci z drugim in tretjim mestom, takoj za njimi pa so dokazali tudi Rusi, da bodo ob letu osorej bržkone zelo resno govorili pri oddaji najboljših mest. Do desetega mesta ni nobenega srednjeevropskega skakalca več, najboljši Avstrijec Bradi pa je deseti. O naših skakalcih oh uri, ko to pišemo, nismo utegnili dobiti podrobnejših podatkov. Na mednarodnem smučarskem tekmovanju mladincev v avstrijskem Innsbrucku so včeraj opratili z drugo alpsko konkurenco, in sicer s slalomom na 350 m dolgi progi, ki je imela 180 m višinske razlike in 40 vratič. V I. razredu (od 14. do 16. leta) je zmagal Švicar Mathis, naslednja dva pa sta Avstrijec Falch in Nemec Neuhöfer. Prvi Jugoslovan je bil deveti. V skupni klasifikaciji (s smukom vred) je prav tako zmagal Mathis, Jugoslovan pa si je izboljšal plasma do sedmega mesta. Med mladinci II. razreda (od 16. do 18. leta) je v slalomu zmagal Nemec Leis. pa tudi drugo mesto je pripadlo Nemcu V/agner-bergerju, tretji pa je bil Francoz Viollat, prvi Jugoslovan se je plasiral Jenko četrti. Skupni zmagovalec v alpski kombinaciji v tej skupini je bil Wagnerberger, Jenko pa je zasedel sedmo mesto. Monika Paulich in Beno Schulz v čardašu iu evropskem valčku._ Juniorska državna prvakinja Klima Gertraude je pokazala obvezne like, s katerimi je dosegla letos naslov prvakinje. Tudi ostali drsalci so napravili pri gledalcih najlepši vtis. Revija je pokazala, kaj se da doseči z mladino pod dobrim strokovnim vodstvom. Prepričani smo, da je ta revija navdušila jeseniško mladino za umetno drsanje in bomo kmalu imeli na Jesenicah tudi revijo z lastnimi drsalci. Bolestni strah mu je omotil razum, da je videl okrog sebe vse kakor skozi meglo. Novinarji so morali med intervjuji z njim tudi po večkrat ponoviti isto vprašanje, na katero so dobivali raztresene, velikokrat celò nejasne odgovore. Govori, ki so jih imeli v njegovo počastitev v »Chelsea Clubu«, so mu brneli po ušesih kakor zmedeno brbljanje brez sleherne zveze. Zakaj, le zakaj mu ne piše? Za trenutek sta mu strah in zadrega, ki sta se izmenoma kazala na obrazu Mr. Marchanda, ko si je ogledoval njegove slike in njih skrajni realizem, vlila upanje, da bo nemara le še vse skupaj padlo v vodo. »Imate čisto prav,« mu je navdušeno pritrjeval. »Slike so zares preveč spotakljive a robate. Prav nič ne spadajo v to vaše okolje. Vzbudile bodo pri spodobni publiki pravi vihar ogorčenja. Razen tega pa resno dvomim, če boste spravili tudi najmanjšo sliko v promet. Zakaj se ne bi zamisli razstave odrekli, dokler je še čas? Prav rad bom poplačal vse stroške.« A vse njegove nade so se zrušile, ko je trgovec z umetninami zmajal z glavo. »Prepozno, monsieur. Njegovo kraljevsko visočanstvo za trdno pride na svečano otvoritev, prav tako tudi kritiki Vsa povabila so že razposlana. Zdaj je prepozno. Vse, kar moremo storiti, je, kakor pravimo mi Angleži, da stisnemo zobe in kljubujemo viharju.« Na dan otvoritve je Henrijeva živčnost dosegla vrhunec. Se dva telegrama, naslovljena na Myriame, sta ostala brez odgovora; tudi s telegramom Mauriceu je bilo enako. To pot ni bilo več nikakega dvoma... Nekaj se je moralo zgoditi; pripetiti se je moralo nekaj strašnega... Zakaj ga je vendar vrag nesel v to prekleto deželo? Cernii neki je sploh zapustil Pariz? Večer pred otvoritvijo je prebil v hotelski sobi, pil whisky in se trapil s tisoč vprašanji; pred očmi so mu vstajale blodne podobe, da so se mu jezili lasje na glavi in si je moral pokriti obraz z rokami: videl je Myriame, kako stoji v globoko dekoltirani obleki kot model pred nekim pohotnim plutokratom — Myriame, ki večerja pri »Voisinu« z nekim postavnim in petičnim občudovalcem, Myriame, ki leži bolna v postelji svoje sobice in od slabosti ne more vstati ter mu napisati nekaj vrstic, Myriame, ki leži kot žrtev nesreče na nosilnici rešilnega voza, drvečega v bolnišnico: ubožica umira zdaj na oddelku kirurgične klinike. Bil je še ves bolan in vročičen od zaskrbljenosti, ko je tisto popoldne prestopil prag galerije. Spotoma se ni niti malo zmenil za košarice s cvetjem niti za uradnike v salonskih suknjah. Odrivajoč se s palico je mukoma stopal med žametnimi zastori v razstavno dvorano. Bila je še prazna. Vonj gladiol je bil tolikanj opojen, da mu je jemalo sapo; prečudna tišina, znak nekega mučnega pričakovanja, je z vso težo pritiskala na galerijo. Dà, nekaj ni v redu... Moral bi bil ostati v Parizu... Zavalil se je na divan iz zelenega pliša. Sicer pa, jutri si bo že na jasnem, kako je s to stvarjo. Ob šestih zvečer gre po voznem redu vlak v Dover in nobena sila na svetu ga ne bo zadržala, da se ne bi odpeljal z njim! Ravno še toliko časa bo imel, da bo smuknil v hotel, si slekel ta svoj bedasti žaket in se zapeljal na postajo. In jutri bo v Parizu! Nikoli, prav nikoli več takšnih hudih preizkušenj! Ce bo moral prihodnje leto v New York, bo vzel Myriame s seboj. Nikoli, prav nikoli več je ne bo izpustil z oči! Kako vendar, da mu ni pisala? To ni v skladu z njo — z deklico, ki si je nakopala nič koliko potov, da je za njegov rojstni dan staknila »Anthologie deГЕstampe Japonaise«... In kako silno otožna je bila videti v oddelku zadnje minute pred odhodom vlaka! Kako silno malodušna in hkrati kako ljubka! Strela, kako vroče je v tej sobi... Dvignil je oči, že vse zatekle in rdeče od neprestanega bedenja, in si vtaknil prst za prepoteni ovratnik. Ce bi bila dvorana vsaj malo prezračena, pa je tako zadušljiva in vroča... Te preklemane galerije so vselej preveč zakurjene; tudi z Mauriceovo je isto... Ko je opazil, da ima še vedno na glavi cilinder, si ga je snel in ga z oglavjem navzdol oprezno položil na preprogo. Potlej je pogledal na uro. Čakati bo treba malodane še celo uro! Sicer bo jutri tudi treba čakati, a to čakanje na njunem običajnem shajališču bo polno blaženosti. Myriame! Izmučen je Henri zaprl oči in si priklical v spomin Myriamino podobo. V duhu je videl njeno zalo postavico, ki se je izvila iz Paquinovega izhoda za nameščence in planila proti kočiji. Pri tem se je ves blažen izprožil po divanu. Sedaj mu je mahala z roko in se mu smehljala skozi okno kočije; obraz ji je žarel od zadovoljstva in sreče... In že mu hitela pripovedovati, kako silno ga je pogrešala, in da ne more razumeti, kako da ni prejel njenih telegramov in kilometrskih pisem. A vse to je sedaj brez pomena, ker je zopet pri njej; ko je bil v Londonu, je spoznala, da ga ljubi — dà, ljubi ga ... In Henrijeve blodne misli in želje, so se pretvorile v sanje. S smehljajem na ustnih in z rokami, prekrižanimi na prsih, je spal in v sanjah uresničeval kopmenje svojega srca. »Monsieur! Sir! Slišite, to je vendar prava sramota! Sicer pa so me že naprej opozorili, da bom imel opravka s pijancem. Moral bi bil malce bolj popaziti nanj! Na Jupitra vendar, ti salamenski Francozi!« Henri si je bil sprva v svesti zgolj pozibavanja svojega telesa in nejasnega brnenja po ušesih, ki ga je sprožil vreščavi glas od nekod iz daljave. Potlej je začutil pritisk neke roke na ramo. Nekdo je razburjeno kričal nanj. Skozi priprte veke mu je priplavala pred oči vizija velike množice, ki se je bila zgrnila okrog njega, in Marchanda, ki se je sklanjal nad njim; a to je bil novi, neznani Marchand, z obrazom, spačenim in modrikastim od jeze. Henri je pomežiknil z očmi in se mukoma dvignil, sédel pokonci in si mel oči.