Štev. 270. V LfnfiilanL v petek. 24. novembra 1911. Leto XXXIX. ss Velja po pošti: ss Za oelo leto upre) . K 28'— » pol leta „ . „ 13-— sa četrt leta „ . „ 0*50 sa en meseo „ . „ 2 20 za Nemčijo oeloietno „ 29'— za ostalo InosemBtvo „ 35'— V Ljubljani na dom: Za eelo leto napre] . K 24'— sa pol leta „ . „ 12*— sa četrt leta „ . „ 6'— za en meseo „ • ,, 2*— V oprati prejemaš fiteseCeo K 1*90 Inseratl: Enostolpna petltTrsta (72 mm): za enkrat . . . . po 15 t sa dvakrat . . . . „ 13 „ na trikrat . . . . „ tO „ na večkrat primeren popnst. Poslano ln reki notice: enostolpna petltvrsta (72 mm) 30 vlnartev : Izhaja:; vsak dan, Izvzemil nedelje In praznike, ob 6. ari popoldne. par Urednlitvo Je v Kopitarjevi nllol itev. fl/UL Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma u ne sss sprejemajo. — Uredniškega telefona itev. 74. = Političen list za slovenski narod. Opravnlštvo |e t Kopitarjevi nllol štev. B. TEB ačun št 24.797. Ogrske poštne hran. račnn št 26.511. — Upravnlškega telefona it 188. Avatr- poštne bran. rač Današnja številka obsega 6 strani. Doživljaji ene interpelacije. Mladočehi in gospod dr. Ravnikar, poslanec mesta Ljubljane, so vložili v parlamentu interpelacijo glede na znani odlok predsednika deželnega sodišča v Ljubljani g. Elsnerja. Na to interpelacijo je odgovoril pravosodni minister dr. Hochenburger v včerajšnji seji poslanske zbornice bistveno sledeče: Načelo, da se uporablja kot uradni jezik pri vseh sodiščih graškega nadsodišča nemščina, je Staro več sto let in temelji na postavnih odredbah, izdanih do ustanovitve uradovdcž.knezov. Glede na notr. uradni jezik tudi ni ničesar izpremenil § 19. drž. temeljnih postav (Oho-klici) in ni mogel ničesar izpremeniti, ker določa zgolj pravico prebivalstva za jezikovno pravo, ne pa vodilnih načel za notranje uradno občevanje. Za uporabo gotovega jezika kot notranji uradni jezik sc iz državnih temeljnih zakonov ne morejo sploh izvajati po ministrovem mnenju posledice. (Ugovori.) Ni potrebno utemeljevati, da spada tudi ustno občevanje, v kolikor jc isto službeno, kakor vsaka službena predstava ali prijava, v področje notranjega uradnega jezika. (Medklici.) Ravnotako je tudi samoobsebi umljivo, da se dotični odloki ne dotikajo in se tudi nočejo ^Hto#ke#*nteorrtejljivc uporabe šlovefF^ ščine v občevanju uradnikov med seboj, čc tudi gre za uradne zadeve. To se je, kakor znano, tudi trdilo. Odloki deželnega sodnega predsednika v Ljubljani ne vsebujejo nič novega, marveč sc drže zgolj žc dolgo obstoječega in nc nameravajo nič drugega, kakor da se to vzdrži nasproti samolast-nim poizkusom posameznikov zrušiti to razmerje. Glede na slučaje pravnega praktikanta R. se mora popraviti, da se. dotičnemu pravnemu praktikantu njegova slovenska vloga, v kateri je javil svojo bolezen, ni vrnila. Vzela sc jc marveč v vednost in sc je pristavila zgolj pripomba, da bi se bila morala vloga vložiti v nemškem službenem jeziku. Šele ko je dotični pravni prakti-kant predložil zdravniško izpričevalo zopet s slovensko vlogo, se .je sprejem te vloge odklonil, češ, da je nemščina notranji uradni jezik. (Medklici.) Z odklonitvijo tc vloge predsedstvo ljubljanskega deželnega sodišča ni uvedlo nove prakse, marveč postopanje odgovarja popolnoma obstoječim načelom o uporabi nemščine kot jezika za notranje službeno postopanje v okrožju graškega dež. nadsodišča in brezizjem-ne navade. Tako je justično ministrstvo z odlokom 7. februarja 1891, torej pred 20 leti, odklonilo slovensko prošnjo za pripustitev k pravni praksi z utemeljitvijo, da je pri pravosodnih oblastih v okrožju graškega dež. nadsodišča nemščina jezik za notranje poslovanje in za osebno upravo. Slučaj pravnega praktikanta L. je bil pa tak: Dne 9. oktobra 1. 1. jc neki nemški odvetniški koncipient prišel k pravnemu praktikantu L., ki je prideljen spornemu oddelku ljubljanskega okrajnega sodišča in ga je nemško prosil, da bi smel vpogledati nek akt. Pravni prak-tikant L. je pa rezko in slovensko odgovoril. Nemški odvetniški kandidat se je pritožil zato pri sodnem načelniku, ki je pozval k sebi pravnega praktikanta L. Ker je lc ta nasproti načelniku trdil, da ni sposoben nemščine, a je bilo načelniku nasprotno znano (sodni predstojnik jc Slovenec), da to ne odgovarja istini, in ker je prakti-kant L. izjavil, da hoče tudi nadalje v občevanju s strankami pri sodišču govoriti slovensko, mu jc sodni predstojnik rekel, da. mora s strankami občevati v tistem deželnem jeziku, s katerim ga stranka nagovori. Ker se jc hotel pravni praktikant prepirati in ker je bil vedno bolj razburjen, ga je sodni predstojnik radi njegovega llepri- mernega obnašanja ukoril in mu rekel, da mora ubogati, ker ga v nasprotnem slučaju lahko odpuste iz pravne prakse. Sodni predstojnik prizna, da je mogoče rekel, »cla bo drugače napravil ž njim kratek proces«. V tem slučaju sploh ni šlo za uporabo nemščine kot notranje uradnega jezika, marveč za slučaj, v katerem so sc jasno kršila določila za občevanje s strankami po pravnem praktikantu in je sodni predstojnik upravičeno nastopil nasproti. (Medklici.) Kaj porečemo mi k temu? 1. Mladočehi, ki so to interpelacijo na sedanjo vlado stavili, imajo v tej vladi dva ministra. To dejstvo je na Mladočehe tako vplivalo, da so sklenili za to vlado več ali manj sramežljivo glasovati, tako da so danes brez vsakega dvoma več ali manj vladna stranka. Ta vlada pa jc včeraj na njihovo interpelacijo glecle Elsnerja tako rezko odgovorila, da jc nujna dolžnost interpelantov izvajati iz tega vse posledice. Mi tedaj čakamo, kaj bodo mladočehi in gospod dr, Ravnikar zoper to vlado ukrenili. 2. Justični minister jc konstatiral, da je pri vseh sodiščih graškega deželnega nadsodišča notranji uradni jezik tako glede pismenega kakor ustmene-ga občevanja, v kolikor jc službeno, nemščina. V tem zmislu se je grafiko deželno nadsodišče celo še pred dvajsetimi leti izjavilo in to je bilo trajno ralci. Liberalci pa niso proti temu nikoli ničesar ukrenili in so celo tedaj, ko so vodili ljubljansko deželno sodišče očiti pristaši narodno-napredne stranke, na vse to molčali in nemško prakso pripuščali. To dejstvo je moralo hiti dr. Ravnikarju in mladoče-hom, ki so interpelacijo stavili, znano, morali so vedeti, da se ho vlada na to jezikovno navado, ki jc veljala t.udi med vlado liberalne stranke v deželi, sklicevala. Vsled tega se more njihovo interpelacijo smatrati lc ali kot velikansko naivnost ali pa kot golo demagogijo. pesek v oči. S. L. S. odklanja, vsako odgovornost za to, kar se je pri naših sodiščih godilo, ko je imela v naši deželi besedo narodno-napredna stranka v zvezi z Nemci in čisto upravičeno je vprašanje, ni li morda tudi vzdrževanje notranjega nemškega uradnega jezika na naših sodiščih spadala med točko one porjedbe, ki so jo sklenili, liberalci z nemškim velepose-stvom? 3. S. L. S. pa odklanja tudi vsako odgovornost zaradi imenovanja Elsnerja, ki je že obstoječo navado podkrepil z nekimi čisto nepotrebnimi odloki. Elsner je bil imenovan na pritisk Nemcev, ki so za vlade barona Biener-tha, katerega sta ravno liberalna zastopnika na Dunaju na vso moč podpirala. imeli popolnoma v rokah vlado, zoper katero je stala S. L„ S. ravno zavolio tega dejstva v najhujši opoziciji. Da so so pa Nemci ravno na Ljubljano spravili, to je bila posledica 20. septemberskih dogodkov, katere je zakrivila liberalna stranka. 4. Edina pot, kako so bojevati zoper nemško prevlado v sodstvu, je 1. izobraziti in politično dvigniti naše ljudstvo, 2. izvajati dosleden in odločen političen boj zoper vlado, ki nem-štvo vzdržuje. IMHadočeški interpelantje pa ravno to vlado podpirajo in zato ni njihova interpelacija počenega groša vredna. Vlada se vendar no bo ustrašila ljudi, katerim je poskrbela dva portfelja v kabinetu, v katerem ima toliko besedo dr. Hochenburger in ki stoje vladi na strani. Da se njihove interpelacijo v resnici ni zbala in ji nobenega. pomena nc pripisuje, jo jasno razvidno iz brisknoga odgovora dr. TIo-chenhurgerja. S. L. S. no dela take otročje politiko, ampak stoji vladi moško nasproti in se zoper zistem dosledno bori z resnimi političnimi sredstvi, ne pa. s takimi interpelacijami, ki sc jih da primerjati z bezaovo miško, o kateri tako tisti, ki iz nje ustreli kakor oni, kateremu je kroglja namenjena, vesta, da nc bo nasprotniku nobene škode naredila. Mladočehi, ki se pravkar z vso gorečnostjo pehajo k vladnim jaslim in z njimi njihov zaveznik dr. Ravnihar, obenem pa stav-ljajo take interpelacije, ne morejo vladi prav nič imponirati. Takih političnih barantačev se nobena vlada ne ustraši. Šc enkrat vprašamo interpe-lante: Pokažite zdaj dejansko, kako se znate potegovati za pravice slovenskega naroda, ko vam je vlada dala na vašo interpolacijo tak odgovor! . . . S. L. S. pa bo pravice svojega ljudstva znala varovati drugače! (Dopis iz Celovca.) V občinski seji celovškega mesta je župan dr. pl. Metnitz poročal, da snujejo Koroško družbo za vnovčenje živine (Kiirntnerische Viehvenvcr-tungsgesellschaft), ki naj bi bila zadruga z omejeno zavezo. Ta družba naj bi imela med drugimi sledeče naloge: Poročala bi o tržnih conah na koroških sejmih. Kupovala in prodajala hi živino. Kupovala hi živino po deželi ter jo pitala v nalašč za * a prirejenih pitavnikih, ki hi jih ali a. postavila ali pa. hi jemala za to jTripravna posestva in poslopja v via-jom.-Glavnica bi znašala iz začetka 120.000 K. Posamezen delež naj hi bil v znesku 10.000 K. K tej družbi bi pristopile izprva sledeče korporacijo z deleži po 30.000 K: 1. Deželni kulturni svet; 2. celovška občina ter 3. »Deželna zveza kmetijskih zadrug« (nemško-nacional-na). Župan jc predlagal, naj pristopi celovška občina s 30.000 K. Po dolgi debati, v kateri so je culo veliko nasprotnih glasov, sc je sprejel županov predlog. Po našem mnenju je ustanovitev družbe v tej obliki ponesrečena. Občina celovška hoče na ta način doseči, da bi. bilo meso v mestu cenejše. A upravni stroški takega kompliciranega aparata bodo požrli res morebitni dobiček — sploh pa so mora glavnica tudi obrestovati — denar bo letel v prvi vrsti v ža-kelj trem korporacijam, ki hočejo z 90 tisoč kronami pristopiti. Ne moremo razumeti, kaj ima pri tej akciji opraviti deželni kulturni svet, ki bi lahko denar čisto drugače uporabljal. »Slovenec« jo žo povdarjal na uvodnem mestu, cla. sc je število živine skrčilo na Koroškem za celili 13 odstotkov. Glavna skrb deželnega. kulturnega sveta bi naj bila, da povzdigne število živine. Čo so da par volov temu ali onemu kmetu v pitanje in se mora to pitanje t.udi pošteno plačati, s tem se še ne ho povzdignilo število živine. Nasprotno! Ljudski kapital se bo zmanjšal, in deloma prešel v roko družbi z omejeno zavezo. To je špekulacija — a no. delo za blagor ljudstva. Da. bi sc vsled to institucijo znižale ceno mesa v Celovcu — to jc smešno — kaplja v morje. Pač pa naj pokupi deželni kulturni svet kmetije od grofov in veleposestnikov nazaj, proda naj te kmetijo kmetu in jim naj nudi ugodno amortizacijo, podpira naj z vso vnemo živinorejo, potem ho se zmanjšalo zlo — dožela pa naj skrbi za dobro šole po deželi, kjer sc bodo otroci učili spoštovati in ljubiti domačo grudo in z grudo domači jezik, slovenski otroci slovenski jezik, cla ne bodo silili v mesta; to bi bila pot za sanacijo klavrnih gospodarskih razmer na Koroškem. Državni zbor. D u 11 a Socialno zavarovanje. To vprašanje jo že nekaj let na dnevnem redu javne kritike. Tudi v poslanski zbornici so bile o tem ljud- skem zavarovanju obširne razprave. Socialni odsek jc bil v prejšnjem zasedanju že rešil vladni načrt. Po zadnjih volitvah je prejšnja vlada zopet pred-i tožila nov načrt, ki se v mnogih toč-i kali naslanja na razne izpremembo odn sokove. Danes jc zbornica dovršila pr-< vo branje vladnega načrta. Prvi se je oglasil za besedo minister za notranje posle baron Ileinold, ki je kratko izjavil: Vlada je predložila nov načrt socialnega zavarovanja. Namen toga načrta jo, cla se s pomočjo državo zavarujejo za starost in one., moglost najširši krogi prebivalstva, Vlacla želi, cla sc to velevažno vpraša* nje reši v blagor splošnosti in zavaro« vaincev. Nasproti prepornim vprašanjem pa bodo vlada označila svoje stan lišče v odseku. Dalmatinski poslanec dr. Tre si d obžaluje, ker vlada ni sprejela v svoj načrt zavarovanja tudi mornarjev in pomorskih ribičev. Češki radikalec Fresl opozarja vlaclo, naj no. posluša kapitalistov, ki sc ustavljajo sociaL nemu zavarovanju. Govorila sta še glavna govornika Poljak Bielv proti in socialni demokrat W i 1 d h o 1 z za zavarovanje. Nato je bil vladni načrt odkazan odseku. Tistim, ki so boje za. varovanja vslccl novih izdatkov, pove* mo, cla bode še mnogo Save poteklo v morje, preden ta načrt postane zakont čo se sploh to zgodi. Država hode mo* rala preje zagotoviti si močne vire do. hodkov za to velikansko socialno delo, In tudi poslanci se bodo desetkrat po« mislili glasovati za ta načrt, dokler se no izboljšajo državne finance. Nato ,je zbornica pričela razpravo o predlogi glecle uporabe žensk in otrok v rudnikih. Prvi je govoril dr, B c n k o v i č. Sjlvestrova akcija. Zbornični predsednik dr. Sylvestei nadaljuje svojo akcijo, katere namen jc, da se stranko dogovore o dnevnem redu d o božičnih praznikov. Ker vlada nima nobene večine, je naloga strank., da določijo delo v zbornici, sicer je predsednik v največji zadregi pri sestavi dnevnega roda. S Poljaki, Nemci in Čehi se je dr. Sylvester že razgovar-jal. Danes popoldne sc jo dr. Sylvester posvetoval * predsedstvom Slovensko-iirvatskega kluba. Posvetovati sc hočo tudi z Italijani in Rusini; socialni demokrat je doslej še niso bili povabljeni. Razun Poljakov nobena stranka prav nc zaupa sedanji vladi. Grol Sturgkh jo sicer naglaša i v svojem prvem govoru, da noče vladati brez parlamenta. Vendar straši po zbornici § 14., s katerim si more vlacla pomagati v sili tudi brez parlamenta. Poslanec dr. šusteršič jo v proračunskem odseku izražal pomisleke proti provizoriju šestih mesecev. Odgovarjal je grof Stiirgkli, cla so govorice o § 14. prazne. Vsled zadnjih vladnih kriz je zaostalo toliko dola, cla moreta vlacla in parlament lc s skupnim delovanjem rešiti razna nujna vprašanja. Navzlic temu pa bodo stranke brez dvoma samo toliko dovolile državi, cla vlada ne dobi izgovora za uporabo S li. V prvi vrsti je začasni proračun, volitev delegatov in nekatere manjšo predloge, ki niso političnega značaja. Proračunski odsek zboruje danes popoldne in jutri ves dan; zato jutri zbornica nima soje. Iz seje načelnikov. Po predsedniku sklicane seje načelnikov so sc udeležili načelniki vseh strank. Zbornični predsednik dr. Syl-vester je predlagal, da naj se prideli predsedniku svetovalstvo 10 poslancev, ki bo skrbelo za uspeišno delovanje parlamenta in dajalo direktive predsedniku. Poslancc šusteršič sodi, da ho to svetovalstvo nameščalo nekoliko okorne sejo načelnikov. Po daljši debati so sklonili, da odpošlje vsaka zastopana stranka enega člana v svetovalstvo. Ministrski predsednik je prosil, cla naj se takoj prične drugo brat nje začasnega proračuna, ko se reši v odseku. Uradniške predloge bi rad spravil brez prvega branja v odsek. Poslanec Šusteršič zahteva predvsem prvo branje davčnih predlog, potem naj šele sledi drugo branje začasnega proračuna. V imenu Jugoslovanov umakne splošni ugovor, da se razne predloge brez prvega branja ne smejo izročiti odseku. Končno so sklenili, da se reši začasni poslovnik. Poslanec Gostinčar za idrijske in rajbl-ske rudarje. V odseku državnih delavcev so razpravljali o akciji za izboljšanje radarjem. Poslanec Gostinčar se je toplo zavzel za zahteve rudarjev v Idriji in v Rajblu. ItaliiaasKo-turška vojska. Ali Italija razširi vojsko ali ne? Z Dunaja se poroča: Položaj Italijanov je vedno težavnejši. O zasedbi Tripolitanije ne more biti govora. Da se pomiri javnost in da se doseže vsaj navidezen uspeh, liočc Italija razširiti bojišče. Avstrija je pa v Rimu ugovarjala temu načrtu in tudi Anglija jc protestirala. Avstrija dela v Rimu in v Carigradu na konec vojske. Kontrolirati se istinitost tega poročila seveda ne more. Nasprotno piše genovski »Caffaro«, da obžaluje, ker je trdil, da je neka zvezna država preprečila akcijo laškega brodovja, češ, da jc bil s poročilom list varan in da se zakriva akcija brodovja. Pariški »Journal« pa piše, da Italija zgoij z ozirom na evropsko diplomacijo nc vporablja vseh sredstev proti Turčiji in upa, da se posredovanje velevlasti posreči, da odneha Turčija in da konča vojsko. Pričakovanje Italije se pa ni izpolnilo, zato mora Italija odločnejše nastopiti. Edino uspešno sredstvo končati vojsko, je, da Italija izasedc Solun, Smirno in Bejrut. Sejk ul Islam je izjavil, da upa, da se vprašanje miru kmalu reši. Turki se za sprejem Lahov, če bi napadli Dardanele, izredno pripravljajo. V Galipoliju je že zbranih 25.000 mož, v Dardanelih in Ednemidu stoji ena divizija rezervistov. Središče turških utrdb ob Dardanelih tvori Nagara. Tudi Rusija je svetovala Italiji, naj ne razširi preveč bojišča. V Afriki. »Agenzia Štefani« poroča, da so rtudi dne 22. t. m. napadali Arabci laške utrdbe pri Sidimesriju in Hamidje-ju. Povodenj so, kakor poroča »Frankfurter Zeitung«, povzročili Turki, ki so v puščavi odprli neki jez. Voda je razdrla 300 m dolgo laško obrambno progo pri Bumeliani in napravila tudi v Tripolisu veliko škode. Del ceste ob pristanišču je uničen. (Minske veliive v \m Loka pri ion. Iz Iške vasi pri Igu sc nam piše: V kratkem bodo pri nas občinske volitve. Sedaj imajo občino v rokah liberalci, in kakor povsod, so tudi tukaj slabo gospodarili in spravili občino v dolgove. Veliko neumnost so napravili v reklamacijski komisiji, ki sestoji iz samih liberalcev. Iz imenika so vrgli podružno cerkev v Mateni sv. Mohorja in Fortunata, češ, ta dva sta že umrla ln ne moreta več voliti. Gre se jim za glasove, pa skušajo na ta način dobiti večino. Znan je tamošnji liberalni župan Anton Jere, ki sc s celim svetom krega. Sam pravi, da noče več biti župan, in če bi bil tudi izvoljen, bo to čast odložil. Lahko se bo obranil te časti in ne bo mu treba odlagati županstva, ker ne bo itak več za župana izvoljen. To govori samo zato, tla ljudi slepi. Nasprotno pa kaže njegova agitacija, da bi bil še rad župan. Leta okoli, pobira pooblastila in daje za pijačo, in tako z dobro namazanim jezikom in pijačo marsikaterega vjame. Njegova telesna straža, ki obstoji iz štirih mož, je vsa navdušena zanj, zlasti če jim da za pijačo. Velik prerok je tudi ta župan, ker napoveduje pogin ižanski fari, češ, da bo v sto letih ižanska cerkcv »Ringofen«. Če bi imel on kaj govoriti, bi se gotovo še prej to zgodilo, ali kaj, ko ima ta »mogočnež« besedo samo pri svojih prijateljih. Naši ljudje pa pravijo, da je te komedije zadosti. Zadosti je občina žc zadolžena, naklad pa 50 odstotkov. In če šc te ničle zmagajo, potem bo še slabše. — Upamo, da bomo letos te stvari dobro prerešetali. Po občinskih volitvah v Mekinjah. Iz Mekinj se nam piše: Sporočili smo že o zelo ugodnem izidu naših občinskih volitev, ki so za nas kaj pod-učne. Kakor po mnogih krajih, tako so se tudi pri nas liberalci doslej skrivali ter na skrivnem ruvali zoper našo stranko ter njeno delovanje. Toda poslednje občinske volitve so jih prisilile, da so pokazali svojo barvo. Naši so hoteli mirno in brez hrupa izvesti volitev, da bi ne bilo razburjenja. Liberalci pa so nam hoteli z zahrbtnim napadom ugrabiti drugi in tretji razred. Zarotniki so se posvetovali na vseh konceh; na predvečer volitve so pa imeli v doslej pošteni hiši glavni shod, kateremu je predsedoval liberalni kamniški kolovodja; postavili so stražo pred hišo, da bi sc pač nič ne izvedelo. Šteli so glasove ter si bili v svesti, da zmagajo v drugem in tretjem razredu. Toda delali so račun brez krčmarja. Ko so naši to izvedeli, so nastopili odločno v zadnjem trenutku ter popolnoma porazili zahrbtnega nasprotnika. Pokazala se je ob tej priliki očitna zveza naših liberalcev s kamniškimi. Smešen prizor je bil, ker so naši liberalčki, ki še ne znajo sami nastopati, pred volitvijo letali v eni sapi v Kamnik po svet, poobla-s il itd. Blizo Doma, kjer so se vršile volitve, so imeli svoj glavni tabor v gostilni, kjer se je razgrajalo in pilo. Liberalna stranka je prvikrat nastopila tako odurno, da se jc pristudila vsem. Merske novice. š Zmaga S. K. Z. V N o v i š t i f - t i pri G o r n j e m g r a d u so pri občinskih volitvah vkljub terorizmu liberalcev zmagali vrli pristaši S. K. Z. — Pri občinskih volitvah v Radi-slavcih v gorenjeradgonskem okraju so tudi zmagali pristaši S. K. Z. Za župana je izvoljen odločen naš mož. š Občinske volitve. V občini Zbe-lovo pri Žičah v konjiškem okraju je zmagala katoliška slovenska kmečka stranka proti štajerčijancem. — Pri Sv. Marjeti ob Pesnici so se vršile v četrtek, 23. t. m., občinske volitve. Večina novega občinskega odbora sestoji iz nemškutarjev. š Politični shodi. Dr. Benkovič poroča v nedeljo, dne 26. novembra, popoldne ob 3. uri svojim volilcem bre-žiško-sevniškega okraja na Vidmu ob Savi v gostilni zraven postaje. Obenem se vrši tudi občni zbor Katol. političnega društva »Sava«. š Skupina Jugoslovanske Strokovne Zveze v Trbovljah ima v nedeljo, dne 26. t. m., v dvorani Društvenega doma ob 8. uri dopoldne sestanek t<£, varišev rudarjev. Na tem sestanku se bodo obravnavale težnje rudarjev. Kar bodo tovariši rudarji sklenili, odpošlje skupina zvezi v Ljubljani, ki potem vroči te sklepe poslancem, ki so v rudarskem odseku. Ti bodo potem te zahteve predlagati v državnem zboru ter zastavili vse moči, da iste dosežejo. Zatorej, tovariši rudarji! Komur kaj srce teži, naj pride v nedeljo na sestanek, da se rudarji med seboj pogovorimo in sestavimo pametno premišljene in dosegljive namene. — Lokalni odbor. š Predstava v Celju. Opozarjamo še enkrat na gledališko predstavo »Sanje«, ki se vrši v nedeljo, 26. t. m., ob 3. uri popoldne v vrtni dvorani hotela pri »Belem volu«. š Novo izobraževalno društvo sc osnuje vkratkem v Ormožu. Društvo je tukaj nujno potrebno. Vse župnije našega okraja se že ponašajo z društvi, le središče našega okraja je bilo dosedaj brez izobraževalne organizacije. »Sloga«, »Štajerc«, »Narodni List« in seveda tudi »Slovenski Narod« imajo v našem kraju še precej prikritih pristašev, ki slepijo ljudstvo pri raznih volitvah. Novemu društvu obilo vspeha! š Pri Sv. Jurijn ob Pesnici se ustanovi podružnica c. kr. kmetijske družbe. Glavni odbor družbe se jc v zadnji seji posvetoval, o tej nameravani podružnici. Gospod Thaler in Juvan sta se izrazila proti. Gospod Bobič, graščak Steudte in drugi pa za podružnico. Predlog se je z večino glasov sprejel. Delokrog nove podružnice bo obsegal župnije Sv. Jurij in Sv. Križ nad Mariborom. Naj naši kmetje pridno pristopajo! š Žrtev štajerčijancev. V torek, dne 21. novembra, so pri Sv. Jakobu v Slovenskih goricah pokopali gostilničarja g. Ivana Sii'k, ki je umrl kot žrtev šta-jerčijanskega divjanja. V nedeljo, dne 12. novembra, je prihrumela cela tolpa štajerčijanskih lovcev, ki so izzvali v gostilni prepir, začeli metati kozarce in kričali svoj »Aufbiks«. Najhujša sta bila sinova štajerčijanskega župana Schantla iz Vukovskega. Ant. Schantl je začel udarjali s puško in litrom. Zadel je z debelo steklenico Sirka tako nesrečno v trebuh, da se je ta zgrudil in tekom osmih dni umrl, star komaj 30 let. Sodnijska obdukcija je dognala, da je povzročil smrt Schantlov sunek v želodec. Schantl se je skril, vendar ga je žendarmerija aretirala in izročila mariborskemu okrožnemu sodišču. š Sv. Lenart nad Laškim. Dne 21. t. m. je bil za Sv. Lenart vesel dan. Imeli smo volitev prvega župana naše nove občine. Izvoljen jc bil vrl mož Ferdinand Trupej, njegov namestnik Jožef Gračner in svetovalec Janez Slo-kan. Izvoljeni so samo odločni možje naše krščanske strank®. Dne 21. nov. je torej končana tridesetletna vojska za samostojno občino, katero so si Šentlenarčani priborili. Največ zaslug za to ima g. župnik Časi. š Žiče. Zmagala je vendar pravica! Tako smo klicali slovenski možje, ko so bile naše občinske volitve potrjene. Za župana naše lepe občine je izvoljen gospod Jožef Kline, kmet v Žičah, vnet naš pristaš. Za svetovalce pa smo izvolili gg.: Josipa Sattlerja in Ignacija Bergleza, oba neustrašena našinca. Veselje je zavladalo po občini, ko se je izvedelo za to važno novico. Sila mnogo so prestali naši pristaši po zadnjih občinskih volitvah. Vso se je zaklelo proti nam. Vlačili so nas od sod-nije do sodnije, žandarji so tirali naše može in fante v ječo, nalagale so se nam občutne kazni, sploh je naše pristaše sodnija in glavarstvo tako šikaniralo, da najdemo enake primere edino še na Ogrskem. Zvezali so se bili liberalci in štajerčijanci, sodnija in politična oblast, krajevni mogotci in največje surovine zoper nas, a pomagalo ni nič. Danes se veseli pošteni, zavedni katoliški slovenski kmet lepe, pomembne zmage. Občina, ki je bila žc od nekdaj ponos konjiškega okraja, je iztrgana liberalcem in nemškutarjem iz rok. š Umrl je v Rušah pri Mariboru v sredo, dne 22. novembra g. dr. Gašpar G o r i š e k , bivši ruški župan, okrožni in železniški zdravnik, častni občan občin Ruše in Smolnik. Rajni je bil oče odvetnika pri Sv. Lenartu v Slov. goricah dr. Milana Gorišeka in gospe Ele Lichtenwallnerjeve. Pokojnik je bil blagega značaja ter zaveden slovenski rodoljub. Pogreb se vrši v soboto, dne 25. t. m., ob 4. uri popoldne. N. v m. p.! iš Umrl je na Lilaškem vrhu pri Št. Ilju v Slov. goricah bivši občinski odbornik občine Selnica ob Muri in član sladkovrškega krajnega šolskega sveta posestnik Jurij Terbiš. Rajni je bil zaveden obmejni Slovenec. Pogreb se je vršil danes, 24. novembra, pri Sv. Jakobu v Slov. goricah. š Slovensko društvo v Mariboru priredi v soboto, dne 25. t. m., ob pol 8. uri zvečer v prostorih katol. delavskega društva v Mariboru, Flosser-gasse 4, javen društven shod. Poroča dr. Ant. Korošec. š V Moriboru je umrl obč. svetnik in ravnatelj nemške mestne hranilnice J. Baucalari. <š Dramatično društvo v Mariboru poroča, da se je moralo Tolstojevo slav-lje s predstavo »Vstajenje« preložiti na nedoločen čas. Komisija je namreč našla pri novih napravah nekaj nedo-statkov, ki se morajo odpraviti, predno se sme uporabiti dvorana. Kedaj se otvori sezona bomo pravočasno poročali. š Požar. — Trije konji zgoreli. V Mariboru je 23. t. m. ponoči nastal na Koroški cesti v gospodarskem poslopju posestnika Bukšeka požar. 571etnega hlapca Jakoba Krambergerja, ki je spal v poslopju, so prihiteli rešili, ko je bila zanj že velika nevarnost. Treh konj pa, ki so bili v poslopju, niso mogli več rešiti in so zgoreli. Sumi se, da je zažgala zlobna roka. š Nov odvetnik v Gradcn. V Gradcu se je naselil kot odvetnik g. dr. Jakob Rajli, doma iz Dramelj. š Drobne novice. Na Humu pri Ormožu se je poročil 19. novembra mizarski mojster g. Jurij Novak z gospodično Elizo Dečko iz Središča. — Na Dobrni pa se je poročil Josip Spičnik, član dobrnskega Orla z gdč. Anico Se-negačnik. — Nedeljska predstava v Petrovčah: »Večna mladost in večna lepota« se je lepo obnesla. Igra se ponovi 26. novembra popoldne v Društvenem domu. — V Rajhenburgu ob Savi sta obhajala zlato poroko Jožef in Alojzija Vodopivec. — V Brežicah se je 20. t. m. poročil g. Ivan Bratanič z gdč. Iv. Strgar. — Pri Sv. Jui'iju ob južni železnici se vrši v nedeljo dne 3. decembra v Katoliškem domu ustanovni shod Prostovoljnega gasilnega društva za okolico. — Predavanje priredi bralno društvo na Gomilskem v nedeljo 26. t. m. — V Veliki Pirešici se jc dne 18. t. m. poročil Janez Novak z gdč. Franico Rančigaj. — Ponesrečil se jc v tovarni g. Pryma na Polzeli delavec Martin Pater. T. i-oko je prišel v neki stroj, ki mu jo je popolnoma zmečkal. — Na kolodvoru v Vuzenici so zasledili večjo tatvino raznih živil. Krivdo so nosili delavci in čuvaji. Sedaj so vendar zasledili pravega uzmoviča, tesarja Les-iaka, ki je žc pod ključem. Na Vur- bergu so fantje predstavljali v nedelje 19. t. m. igro »Za križ in svobodo«. Igra se v nedeljo 26. t. m. zopet ponovi. š Vlom v domačo lekarno zdravnb ka. Iz Vranskega nam poročajo: V eni zadnjih noči je nekdo vlomil v domačo lekarno zdravnika dr. Scherka. Odne-sel mu je iz pisalne mize 300 K. Vrata je odprl z vitrihi. Pred tem vlomom je v isti noči nek vlomilec skušal vlomiti pri posestniku Janezu Brinovc. Zadnje dni pred vlomom v lekarno je večkrat prišel nek neznanec k lekarnarju kupit kako malenkost, da je tako izsledil, kje ima lekarnar denar. Za storilcem ni sledu. š V okrajni šolski svet mariborski so bili izvoljeni sami zagrizeni Nemci dr. Possek, Wernitznigg, Kammerer, Scliaffer in Andrej Pfeifer. Vsem tem je ponemčevalna politika po načrtih Šulfcrajna v kosteh in krvi. š Prvi sneg je padel v noči od nedelje na ponedeljek na Pohorju in v Savinjskih planinah. š Obesil se je na nekem pašniku pri Gornjemgradu 141etni pastir Franc Senica. Pascl jc s sinčkom svojega delodajalca krave. Senica je pred par meseci tako nesrečno padel, da si je pretresel možgane. Revež je bil od ta-, krat vedno bolj slaboumen in je večkrat v svojih bolečinah izražal samo-umorilen namen. Slovanski veslnik. Fond nadškofa Stadlcrja. — Dane-ševa dolina v Afriki. — Novi roman Merežkovskijev. — Poljski roman »Na srebrni kroglji«. Zagrebški »Česky List« piše: N. E. Dr. Stadler, od leta 1884 nadškof v Sarajevu, papeški delegat na Balkanu, je ustanovil za svojo nadškofijo poseben fond, ki ga tvorijo veliki kosi rodovitne zemlje, posestva in domovi. Letni pridelek teh posestev, ki se računa na pet milijonov kron, je namenjen podpori duhovništva, pokritju cerkvenih potreb, kakor tudi olajšanju uboštva v anektiranih deželah. Nadškof Stadler je ustanovil na Balkanu že več podjetij v korist humanitete in kulture. V Avstraliji je spoznal pri 131. stopnji vzhodne dolžine in pri 19. stopnji južne širine angleški državni geolog Buli, ko je tam mapoval, da široka dolina pri gorovju Constance Range do sedaj ni imela imena.. Napisal je torej: »To dolino imenujem »Daneševo« (»Danes Valley«), v čast znanega avstrijske, ga zemljepisca in geologa, ki je preiskoval pred kratkim ta kraj.« Dr. Da-neš je docent češke univerze in je potoval po Afriki s svojim kolegom, docentom in slavnim botanikom — dr, K. Dominikom. Merežkovskij, eden izmed najna-darjenejših modernističnih ruskih romanopiscev, dramatikov in kritikov, je izdal prvi del novega zgodovinskega romana »Aleksander I.« V tem prvem delu so izvrstno portretirani znani de-kabristi, natančneje kakor naslovna oseba sama. Popularni roman poljskega Verne-ja in Welseja v eni osebi, 2ulawskega, mesečna historija »Na srebrni kroglji«, je izšel tekom leta že v tretji izdaji. Pač znak za sedanji okus poljskega modernega čitateljstva. KITAJCI MORE EVROPEJCE. »Frankfurter Zeitung« poročajo iz Pekina: Velevlasti se posvetujejo z Juanišikajem o posredovanju velevlasti in so mu zagotovile pomoč za zopet-no uvedbo monarhije. Kitajci so se namreč pričeli obračati proti Evrop-cem. V Senciju more Kitajci naprej Ev-ropce. Pomorili so tudi 20.000 Mandžu-ancev. Dvadncvna bitka pri Hankavu ni prinesla zmage nobeni stranki. Nad 5000 mi*ličev leži nepokopanih. Dnevne novice. + Razsodba upravnega sodišča v zadevi ljubljanskih občinskih volitev je dala liberalnim duhovom zopet nekaj povoda, da uganjajo svoje običajne komedije, pa brez vsakega pravega razloga. Če ni pred upravnim sodiščem to-pot zmagalo naše pravno naziranje, ni to nič tako posebnega, da se bilo liberalcem treba vsajati. Kolikorkrat pa so propadli pred upravnim sodiščem liberalci! Mi smo pač mnenja, da se vsled neprimerne kakovosti belih kuvert ni zadostno varovala volilna tajnost in da so liberalne pobalinske demonstracije okoli liceja mnoge volilke ovirale, da niso svojega glasu oddale, upravno sodišče pa je drugačnega mnenja. Za to sc gre in za prav nič več. Mi pa smo lahko s tem zadovoljni, da se je pred upravnim sodiščem uradno pribilo, da so uganjali liberalci pred ženskim volilnim lokalom proti redovnicam taka nasilstva kakor sc niso še nikdar v coli Avstriji. Da ni nastopila žandar-merija, ki jc pa prišla prepozno, bi bili redovnice pobili. Ako jc pa varstvena oblast napravila res toliko reda, da sc oddajanje glasov ni onemogočilo, o tem smo lahko mi svojega mnenja in mi šc danes sodimo, da se jc voliina svoboda vsled teh nasilji znatno omejila, kajti mnoge volilke iz strahu pred nizkotnimi inzulti res niso volile. Liberalci naj se torej razsodbe upravnega sodišča preveč nc vesele, saj jc razprava njihovo divjaštvo zadosti jasno osvetlila, vse drugo pa jo sporno pravno nazira-nje. Ljubljanski občinski odbor se bo zdaj konstituiral, česar sc mi najbolj veselimo, ker mi smo za avtonomijo mesta vedno nastopili, dočim so bili liberalci tisti, ki so jo sami poteptali in onemogočili. V prihodnjem občinskem svetu bo sedelo li naših mož, ki bodo liberalccm pošteno na prste gledali in brez katerih in preko katerih se ne bo moglo ničesar ukreniti; za to bomo žc poskrbeli. Mi mislimo, da bi imeli ravno liberalci najmenj povoda veseliti sc razsodbe upravnega sodišča. Kajti pod vladnim komisarstvom se jim je vendar silno dobro godilo, zdaj pa bodo imeli opraviti z nami. Zato prav res ne vemo, zakaj uganjajo zdaj tako glorijo. -j- Pri občinskih volitvah v Pre-serji dne 21. novembra jc zmagala na vsej črti S. L. S. V tretjem razredu so dobili naši možje do 313 glasov, nasprotniki do 147. V drugem razredu naši 156, nasprotniki 68. V prvem razredu naši 91, liberalci 50 glasov. V pod-občini Preserje naši 70 glasov, nasprotniki 25. V podobčini Kamnik naši 108, nasprotniki 66, in v podobčini Rakitni naši 70 glasov, liberalci 24. Liberalci se boclo pritožili in sc nadejajo pri prihodnji volitvi zmage. Čc nimajo boljše tolažbe, so usmiljenja vredni, ta jc namreč slaba. -j- Občinske volitve v Vrblenju rri 'fomišlju. Dne 21. novembra je bila v občini Vrblcnje pri Tomišlju občinska volitev. S. L. S. je zmagala na vsej črti. V prvem razredu so dobili liberalci komaj petino glasov, v drugem in tretjem pa niti tretjino glasov. Poprej jc bilo pet liberalcev v občinskem odboru, zdaj jih ni čisto nič. Občini Pijava-gorica in Vrbljenje sta žc pokazali s številkami znanemu šviga-švaga somišljeniku, ki sc hvali v »Narodu«, kako napreduje liberalizem na Ižanskem, da je ravno nasprotno res; to bodo tudi druge občine v kratkem pokazale. Olikani liberalni župan iz Iške-loke, Jerc, kateremu bo tudi kmalu iz-podletel županski stolec, je dobil za svoje napredno obnašanje od komisije 10 K nagrade ali kazni. + Prehudo za liberalno pamet. Na nižjeavstrijskem katoliškem shodu v Dunajskem Novem mestu, ki sc jc pred kratkim vršil, jc govoril dunajski nacl skof dr. Nasl tudi sledeče: » tako bi bila na podlagi katoliškega prepričanja ustvarjena tudi skupna oblika, ki bi morala za katolike v Avstriji, katerih je 90 odstotkov, nastati sama od sebe, skupna podlaga, na kateri bi morali skupno delati zastopniki vseh narodov, ki priznavajo našega Najvišjega Kralja in Gospoda kot. svojega očeta. In zato je biti dobro katoliški, dobro avstrijski in potem clobro nemški Nemce, dobro slovanski za Slovane, dobro italijanski za Italijane edino pravo. V stvareh, ki sc tičejo katoliške zavesti, kot n. pr. krščanskega zakona, krščanske šolo itd. se mora iskati ta podlaga. Za take splošne, vso katolike zadevajoče stvari no smejo veljati obveznosti klubov----« Zaradi teh besedi seveda nemškonacionalni listi hudo napadajo dr. Nagla. Šc bolj pa pihajo liberalni nemškonacionalni petelini zaradi sledečega dogodka. Ome njeni katoliški shod jo pozdravil namreč tudi tamošnji liberalni župan Kam mann z naslednjimi besedami: »Kot župan, ki kot tak nc zastopam lc politične občine, temveč tucli katoliško župnijo, si dovoljujem, pozdraviti naj-prisrčneje udeležence katoliškega shoda, predvsem visokočastite nadpastir-jc naše škofije, kakor tudi vse druge duhovne in svetne dostojanstvenike Na okrasen ju hiš in cesta našega mesta morete spoznati, da. prebivalstvo pač umeva pomen današnjo, prireditve in cla. hoče. dati veselju vsled obiska 1ako visokih gostov viden izraz. Tudi zastopstvo občine se je potrudilo, zagotoviti temu shodu lopo in mirno zbo rovanje----« To jc seveda še boij razburilo kulturobojne peteline. Župan liberalne občino pa pozdravi udeležen ce katoliškega shoda. To je namreč preveč za liberalno pamet. No, župan Dunajskega Novega mesta Je pač imel več takta, kot svoječasno ljubljanski župan Ilribar. — Shod v Križah pri Tržiču. Prc teklo nedeljo, dno. 19. t. m., smo imeli javen shod v stari šoli. Govoril nam jo poslancc g. Pibcr o delovanju dcželnc- ljen jc iz svincu podobne snovi, nima zvenka in ga jc ponarejevalec stvoril na ta način, da ga je dal stisniti med dva pristna 20vinarska novca. Ponarejevalec jc baje pastir v žirovski okolici. STRAŠNA ŽELEZNIŠKA NESREČA NA FRANCOSKEM. Mrtvih 82 oseb. — Vlak se prekucnil v reko. Dne 23. t. m. ob 7. uri zjutraj sc jc pripetila na postaji Montreal-Bcllay strašna nesreča. Ko so je peljal čez most zelo napolnjen osebni vlak, se je most podrl iu sc jc vlak v reko Thonet prekucnil. Gosta megla je preprečila, da strojevodja ni opazil nevarnosti. Dve lokomotivi in vozovi so padli v reko. Ponesrečilo jo sto potnikov, rešili so le malo potnikov. Iz reke se je Culo strašno kričanje, a gosta megla jo preprečila, da se niso videli strašni prizori. ki so se dogajali v reki. Izvlekli so iz reke 12 mrličev, sodijo, da jih je še 70 v vodi. Nesrečo jc povzročilo dejstvo, ker je bil most premalo podprt. OD POŽARA UNIČENA CERKEV SV. MARTINA V MtfNSTRU. V Ministru je zgorela starodavna častitljeva cerkev sv. Martina. Naša podoba kaže cerkev pred požarom. Požar so naredilo osebe, ki so med zvone-njem v stolpu kadile in so morale vreči kak cigaretni odpadek ali pa vžigalico proč, ker je kmalu po zvonenju pričel goreti stolp. V soboto zvečer ob S. uri je bila v cerkvi pobožnost. Po končanih večernicah ni nihče opazil požara, ki jc divjal v stolpu. Kmalu po deveti uri so pa opazili v spodnjih stolpovih delih veliko svetlobo, ki sc je hitro razširjala. Ob deveti uri jc žc gorel stolp. Ogorke jo nosil požar daleč iz mesta vun. Zgorele so tucli tri sosedne hiše. ga zbora in o občinskih volitvah. Dvorana jo bila polna, čeravno jc bilo slabo vreme. Za občinske volitve, ki bodo mencla šole koncc decembra, sc pridno dela na obeh straneh. — Ljudsko šolstvo. Mostni šolski svet v Ljubljani jc na mesto obolele nadučiteljice in ravnateljico Marije Marolt imenoval dosedanjo pomožno učiteljico na 2. mestni deški ljudski šoli Marto Meier za suplentinjo- na osomrazredni mestni slovenski dekliški šoli pri Sv. Jakobu v Ljubljani. — Okrajni šolski svet za ljubljansko okolico je na mesto obolelega učitelja in šolskega vodjo Andreja VVilfana imenoval izpr. učit. kandidatinjo Mihaelo Kosmač za suplentinjo na dvorazrccl-nici v Preski ter poveril vodstvo šole učiteljici Mariji Vider. — Umrl jo. v Opatiji generalni major v p. Pavel Thonia pl. Gydr-Sziget v 73. letu starosti. Umrli, ki se jo udeležil vojska 1. 1859., 1866. in 1878. in nazadnje služil pri 19. pešpolku, jc bil vpokojen 23. decembra 1898 in odlikovan z redom železne krone 3. razreda. — Gospod dr. Karel Pečnik, znan slovenski zdravnik v Egiptu, ki je pred leti napisal v »Slovenskem Listu« mnogo lepih člankov, tičočih se važnosti naših dežel za produkcijo in izvoz raznega blaga, so jo nastanil v Trstu. Dr. Pečnik je špecialist za kožne bolezni in bolezni na vodi. Nastanil so jo v novi palači Greinitz na Korsu. Ordi-nuje v 6 jezikih, vštevši francoski, angleški in arabski. Dr. Pečnik jo koroški rojak, doma iz Podrožčico. Pozdravljamo ga v domovini, žoloč mu mnogo uspeha na tržaških tleh! — Učenec ustrelil na u ici na svoje,ma součenca. Iz Trsta poročajo: Včeraj popoldne po šoli so sc štirje učenci mestne ljudsko šole iz ulice Parini podali proti »Lovcu« in sicer Karel Ben-čič, star 14 let iz Rocola, Marko Mussa Konstantinov, star 14 let in bratranca Silvester in Ivan Skilan istotako iz Rocola. Eden teli — Mussa — je imel seboj pištolo, s katero je. spotoma večkrat za »kratek čas« ustrelil v zrak. Ko jc četvorica dospela do vile Revoltela pri »Lovcu«, jo Mussa zopet ustrelil, a takrat je zadel svojega součenca, Ben-čiča v desno stran vratu. Benčič sc jo zgrudil na tla in jo kmalu na to vsled 'notranjega izkrvavenja umrl. Strel mu jc namreč preluknjal grlo. — Nabava železniških voz. Poroča so, cla naroči vlada za državne železnice 12.000 novih železniških voz, ki se bodo morali dobaviti tekom treh lot. — Občinske volitve v Kranju so sc vršile včeraj in so, kakor je bilo pričakovati, zmagali liberalci, ki so so pa celo v tej svoji dosedanji postojanki morali s strahom boriti za vlado. S. L. S. je dosegla častne manjšino. Pokazalo so je, da tudi Kranj ni več tako liberalen, kot je bil. — »Dimež« v Domžalah. Katol. iz-obvaž. in podporno društvo v Domžalah uljudno vabi k veselici, ki jo priredi v nedeljo dne 26. novembra t, 1. v »Društvenem Domu«. Spored: 1. J. Jo-vanovici »Zdihljeji«, valček, svira društveni orkester. 2. A. C. Danilo: »Dimež«. Ljudska igra s petjem v šestih slikah. Med posameznimi dejauji svira društveni orkester. Začetek točno ob pol 4. uri popoldne. Vstopnina: Sedeži I. vrste 1 K, 11. vrste 80 v; stojišča za-dej 60 v, ob strani 40 v. — Deset milijonov primanjkljaja. Pred nekaj dnevi sc jo ustrelil v Gradcu deželni stavbeni ravnatelj Rozman; vzrok temu je škandalozno početje deželnega odbora graškega v zadevi stavbe nove deželne bolnišnice. Vre celo mecl nemškimi nacionalci, ker se tako slepo močo proč denar davkoplačevalcev, ki jo v sedanjih kritičnih dneh, v katerih se nahajajo štajerske deželno finance, res »zlata vreden«. Še sedaj sc baje podirajo novi zidovi, vrtajo novi podi, razna draga oprava in stroji sc mečejo ven, vsak profesor, ki pride ogledovat stavbo, si izmisli kaj drugega. Ravnatelj Rozman je. videl, da bodo na njega metali krivdo lOmili-jonskega dcfieita in si jc s samoumo-rom končal življenje. — Štrajk dijakov na zagrebški trgovski akademiji traja dalje. Dijaki zborujejo in pošiljajo spomenice na ravnateljstvo zavoda in na naučili oddelek pri dež vladi. Toda nc tu no tam nočejo sprejeti dijaških dcputacij in spomenic in zahtevajo, da se dijaštvo brezpogojno vrne v šolo; šolo potom se boclo zaslišali. Dijaki so nato naprosili odvetnika dr. Prebega, da posreduje zanje, a. tudi Prebeg ni vspel. Dijaštvo kljub temu vztraja v štrajku in pazi, cla kak clijak ne gre v šolo k pouku. Sklenili so, da nc gredo prej v šolo, dokler ne dobo zadostnih garancij, da nobeden štrajkujočih nc bodo kaznovan. Lc svojo zahtevo, da so z zavo da odstrani prof. Lukas, so opustili, ker so se prepričali, da so ga po krivem obsodili krivde na samoumoru dijaka Ščerbaka. Prof. Lukas je včeraj v spremstvu ravnatelja dr. Bošnjaka na vladi prosil, da se ga prestavi, a vlada toga ni hotela vzeti na znanje. Rajne mu ŠČerbaku se ni ocl nobeno strani zgodila nobena krivica, najmanj pa od prof. Lukasa, marveč ie Ščerbak s svo jim obnašanjem v šoli kazen (karcer) popolnoma zaslužil. Značilno jo tucli, da jc imel ščerbak ravno v predmetih prof. Lukasa dober rccl, mod tem ko je bil pri drugih profesorjih z nezadostnim označen. — Zblaznel v kavarni. Stanislav Bondi, star 58 let, učitelj v nekom mostu na Češkem, sc je včeraj okoli 2. ure popolnoči nahajal v Trstu v kavarni Tomaso, ko sc mu je nakrat zmešalo. Pozvali so Trevesa, ki jo nesrečneža odvedel v opazovalnico mestne bolnišnice. Od Bonclija so zamogli le toliko seznati, cla je učitelj v nekem mestu na Češkem, a nikakor so nc ve spominjati kako da jc prišel v Trst; vedno misli cla so nahaja na Dunaju. — Treščec odstopi? Listi poročajo da jo podal intendant zagrebškega deželnega gledališča Vladimir Treščec svojo ostavko. Vcdni spori z igralskim osobjem in občinstvom so mu zrasl čez glavo. — Odlična poroka v Planini. Tc dni sc na gradu v Planini na Notranjskem poroči najstarejša hčerka kneza Winclischgractza princezinja Lujiza z grofom Ivanom Baptistom Ceschi, c in kr. komornikom in ritmojstrom pokoju. — Mlad ponarejevalec. Te dni je prišel v Zireh k trgovki Ivani Boria približno 131etcn deček in jo kupil od IBlotnegn. sina trgovko več pokeov za bič, ki jih je plačal z 20vjnarskim nov ceni, nakar je naglo stekel. Novec so takoj spoznali za ponarejen. Naprav Za MIKLAVŽA! Slovenski A, B, C v podobah. Knjiga s podobami za otroke. Cena 80 vin., trdo vezana 1 K 20. To jo za naše male, ki se vadijo brati. Ta knjižica jim bo ta namen najbolje služila. Tu imate vse črke alfabeta, veliko in razločno, a zraven vsako črke pesmico s štirimi ki-icami, ki opisuje predmet, kateri se z dotično črko alfabeta začenja. Poleg tega jc pri vsaki črki podoba dotičnega predmeta. Podobice so silno ljubke, raznovrstno i.j poučljivo, cla se bodo otrokom na prvi mah priljubile. Otrok sc nauči s pomočjo to knjige igraje brati. Dobi se v Katoliški Bukvami v Ljubljani. Hitra vožnja. Knjiga s podobami za otroke. Cena 1 K 60 vin. Ta knjižica pa ima mnogo podob in prizorov na železnici. Vsaka ima seveda kaj primerno besedilo. Tu vidijo otroci naslikan vlak, stroj, vozove, progo, mostove, skozi katere vlak hiti, potnike, živali in blago, ki sc na železniško vozove nalaga, pošto itd. Kakor znano, sc otroci najbolj zanimajo za vlak. Zato jc taka knjiga s podobami gotovo ona najpri- pravnejših daril za oiroke klavževo darilo se dobi Bukvami v Ljubljani. To lepo Mi-v Katoliški GLAVNA STAVKA ŽELEZNIČARJEV NA ANGLEŠKEM. Železničarji province Walcs kakor tudi železničarji Great Westerna so sklenili glavno stavko. Zahtevajo, da naj so povišajo plačo za 20 odstotkov. NADVOJVODA FRANC SALVATOR. Nadvojvoda Franc, Salvator, ki jo bil pred kratkim povišan za generala kavalerijc, a je ostal poveljnik dunajske kavalorijske divizije, za katero mesto jo določen podmaršal, namerava, kakor so poroča, izvajati posledico in prositi za vpokojitev. BELGIJSKI SOCIALISTI ZA POMNO* ŽITEV ARMADE. V seji belgijske zbornice 21. t. m. jc naglašal socialist Toclet, da bi v slučaju vojske Nemčija kršila nevtralnost Belgijo in jo zasedla. Belgija so mora brezpogojno zasigurati za slučaj, cla bi hotela Nemčija zasesti Belgijo. Socialisti so zato pripravljeni, da glasujejo za vojne izdatke. NEMŠKI PRESTOLONASLEDNIK V PARLAMENTU. Iz Berolina poročajo iz poučenih krogov: O dogodkih v loži, kjer se jo nahajal nemški prestolonaslednik, ni nemški državni kancler ničesar znal. Po govorih Hertlinga in Heydcbrandta so ga šele opozorili na prestolonasled-nikovo obnašanje. Kancler se je takoj telefonično pritožil pri cesarju. Cesar jc kanclerja takoj za zadoščenje povabil k večerji. Zvečer jo govoril med štirimi očmi prestolonaslednik s kanclerjem in mu dal zadovoljiva pojasnila. Kljub temu jc cesar prepovedal prestolonasledniku obisk državnega zbora. Cesar smatra prcstolonasleclnikovo postopanje za mladeniško srboritost in ga jc zato samo ukoril. ANGLEŠKI DRŽAVNI ZBOR BO NAJ* BRŽE RAZPUŠČEN. Iz Londona se poroča, cla voditelj] Ircev z vladnim načrtom o homeruli niso zadovoljni. Ker ni mogoče sporazumljenje z vlado, bo najbrže angleški državni zbor zopet razpuščen. RUSIJA IZPOPOLNI SVOJO VOJNO MORNARICO. Ruska duma bo morala razpravljati o izpopolnitvi ruske mornarice. Opirališče vojnega brodovja bo Roval. V petih letih nameravajo zgraditi štiri oklopne križarice, devet pomožnih ludij in malih križaric, 36 torpednih čolnov ln primerno število podmorskih čolnov. ljubljanske novice. lj 25 letnica slovenske igralke. Slovensko gledališče bi imelo danes lahko dovolj domačih igralcev in igralk, ako bi mu bili vsi tako zvesti, kakor ga. Avgusta Danilova. Večina pa se je domači Taliji izneverila, ker je odšla s trebuhom za kruhom v tuji svet. Ga. Danilova pa je pri vsej slovenski umetniški bedi vztrajala od 1. 1886. do danes ter se ni izneverila naši Taliji niti v najobupnejši dobi. V starem pogorelem gledališču je začela nastopati, nadaljevala je v stari čitalnici (1887 do 1892) ter vedno napredovala v novem deželnem gledališču (1892—1911) doslej. Igrala jc vse dramatske stroke in 'sodelovala cclo kot operetna igralka. SBurka in tragedija, klasična in moderna drama jc imela v Avgusti Danilovi vselej prav dobro zastopnico. Poskusila sc jc z vspelioni tudi kot učiteljica igralskega naraščaja, kot režiserka in kot voditeljica predstav v mladem tržaškem gledališču (1908 do 1910). Dala je našemu gledališču tudi svojo nadarjeno hčer Vero, ki se razvija izredno naglo, ter je bila s svojim soprogom Danilom ves čas močan steber naše drame. Zato pa 8. decembra t. 1. proslavi svojo 25 letnico igralskega delovanja v lahki zavesti, da je storila za našo Talijo vse, kar je znala in mogla storiti. Za svoj jubilej si je sama izbrala Viktor Sardonovo dramo »Fe-doro«, v kateri bo igrala veliko paradno ulogo. Na I o predstavo opozarjamo Že danes. lj Zveza »Jutra« s policijo ali kako postopa takozvana nepristranska mestna policija. »Jutro« sc vsak dan zaletava v policijo, pri tem pa ima zveze z gospodi, ki jih menda nalašč proglaša za »klerikalce«, dasi so dotični gospodje vse prej kot, to. To zvezo smo opazili danes. Eden naših urednikov je bil poklican k policiji radi pritožbe, katera se je uložila radi raznih sitnosti, ki jih uprizarja mestna policija pri javnih predavanjih. Naša takozvana nepristranska mestna policija, ki jc ob ozkih hodnikih v »Mestnem domu«, ki so navadno povrh zabasani še z garderobo. dovolila nedavno proti vsem policijskim predpisom »Sokolu« v dvorani »Mestnega doma« gledališko predstavo in ki gledališke predstave in druge slične priredbe dovoljuje v areni »Narodnega Doma«, hoče izvajati pri najnavadnejših javnih predavanjih v »Ljudskem Domu«, kjer se odra niti ne rabi, istotako najstrožje policijske predpise kot so pri gledaliških predstavah v navadi. »Mestni Dom« in areno »Narodnega Doma« bi za predavanja morali takoj zapreti, če bi ondi tako strogo izvajali gledališke predpise za predavanja. Ko je bil danes naš urednik na magistratu, da primerno osvetli to nepopisno sitnarjenje policije. srečala sta sc v vratih z — g. Mi lanom Plutom. Pa ne da bi se od te Strani kaj inspiriralo, kako naj mestna policija meri »Mestnemu Domu« in kako »Ljudskemu Domu«? Ta bi bila lepa, da bi okolu policije smrdela »Ju-trova« gnojnica, kakor je celo »Narod« nazval izbruhe »Jutra«. Sicer pa bomo že prišli na to, kake so podrobne zveze »Jutrovega.« Pluta-Sladiča s policijo. lj Poizkušen samoumor. Danes okoli polnoči je skočil odpuščeni uslužbenec električne cestne železnice Matija Cerar z mostu cestne železnice v Ljubljanico. V vodi pa se je nekaj premislil ter skobacal proti bregu, kjer sta mu prihitela narednika 17. pešpolka Ivan Skreni in Jožef Kristan na pomoč in ga spravila na suho. Kot vzrok svojemu dejanju je navedel odpust iz službe. lj Iz pisarne gostilniške zadruge obeta se v kratkem zanimiv roman. Ij Slovensko gledališče. A* soboto zvečer se pojeta vzorno naštudirani operi »Suzanina tajnost« in »Ksenija«. — V nedeljo popoldne ob uri na mnogostransko zahtevanje pri zelo znižani vstopnini najnovejša opereta »Sramežljiva Suzana«; zvečer ob pol 8. uri velika Smetanova komična opera »Prodana nevesta« z gospo Aninko Kramperovo, bivšim članom opere češkega narodnega gledališča v Brnu. lj Kolo ukradeno je bilo predvčerajšnjim zvečer trgovcu g. Franu Golobu iz vežo v Wolfovi ulici št. 8. Kolo je »Helical Premier«, črno pleskano, prostega teka, ima nekoliko navzdol zakrivljeno balanco, takozvano Stern-kettenrad ter ima obrambno strešico proti blatu. Tovarniško številko ima 78.646 ter je vredno 150 K. Pred nakupom se svari. lj Čegava je zapestaica? Pred kratkem je hotel pri nekem zlatarju mlad fantalin zastaviti lepo srebrno zapestnico, katero mu je pa zlatar vzel in jo oddal policiji. Kdor jo pogieša, naj se čim preje zglasi pri policiji. lj Nepošten vajenec. Pekovski vajenec Matija Skolan je pred kratkim poneveril svojemu mojstru Jezeršku v Vodmatu denar, katerega je inkasoval pri raznih strankah za pecivo in ga zapravil, potem pa pobegnil. Včeraj ga je policija izsledila in aretovala. OGRI NOČEJO VOZITI PO SVOJIH PROGAH SALONSKEGA VOZA NAD-VOJVODE KARLA FRANCA JOŽEFA. Nadvojvoda Karol Franc Jožef ni došel v Sarajevo, marveč jc prekinil svoje potovanje v Jablanici in sc vrne v Dubrovnik, odkoder sc hoče kljub viharnemu morju prepeljati čez morje v Pulj. Nadvojvoda, se jc vozil z avstrijskim salonskim vozom v Pulj. Ko jc sklenil, da se bo radi viharnega morja povrnil iz Dalmacije čez Bosno nazaj, jc ukazal, da naj se pelje njegov salonski voz v Bosenski Brod. Ogrske državne železnice so sc pa branile voziti voz po ogrskih progah, češ, da jc salonski voz za ogrske vlake prelahek. Ker so ogrske oblasti vztrajale pri svoji zahtevi in ko jc to nadvojvoda izvedel v Mostarju, sc jc vrnil v Dubrovnik. Avstrijski in ogrski salonski, vozovi so popolnoma enaki, tudi glede na težo, razločujejo se samo v tem, da nosijo avstrijski salonski vozovi clvoglavnega orla, ogrski pa ogrski grb. KONFLIKT V BOSENSKEM SABORU. S a r a j e vi o , 22. novembra. »Zc-man«, glasilo bosenskili »Združenih mohamedanskih organizacij«, poroča, da je bos. vlada umaknila zakonsko predlogo glede imenovanja, ki je, kot znano, povzročila nov konflikt med Hrvati in Srbi. ITALIJA HOČE MIR? Del francoskega časopisja razglaša, da se nahaja Italija v zagati ter da je prosila potom posredovalnih oseb več kabinetov, tudi francoskega, za mirovno akcijo. Od pristojne strani se pa ugovarja tej vesti. PERZIJSKO VPRAŠANJE. London, 23. novembra. Perzijska vlada je pripravljena vsled posredovanja Angleške ugoditi ruskim zahtevani. Perzijski poslanik v Londonu jc ta sklep perzijske vlado sporočil angleškemu zunanjemu ministrstvu^ Sc v teku današnjega dne se bo novof perzijsko ministrstvo konstituiralo in predstavilo mcdžlijem. Telefonsko in brzojavno poročila. VELIKA KATASTROFA OB ISTRSKI OBALI. Rovinj, 24. novembra. Parnik »Ro-mania« je ob istrski obali presenetil vihar, ki je parnik vrgel na skalo, šestdeset oseb je utonilo. Lloydov parnik »Tirol« je rešil 10 oseb. NADVOJVODA FRANC SALVATOR SE NE VRNE VEČ NA SVOJE MESTO. Dunaj, 24. novembra. Vest, da se nadvojvoda Franc Salvator, inšpektor kavalerije, ne vrne več na svoje mesto, se potrjuje. Nadvojvoda Franc Salvator jc prišel v konflikt s prestolonaslednikom ob priliki zadnjih cesarskih vaj na Moravskem in sicer zato, ker je prestolonaslednik način vporabe kavalerije ostro grajal. MESTO VISOKO GORI. Sarajevo, 24. novembra. Mesto Visoko je od danes od 3. ure zjutraj v plamenu. Dozdaj je že 300 hiš pogorelo. ZASTRUPLJEVALNA AFERA V BRNU. Brno, 23. novembra. Aretirana Frančiška Benischke jc izpovedala, da jc kupila pecivo in ga posula z arzeni-kom zato, da bi ga zavžila njena sestra kuharica Marija, katero jc hotela zato s sveta spraviti, da pride do njene dedščine. Po naključju jc dala Marija pecivo obema sinčkoma svojega gospodarja, učitelja Kozauleka, ki sta nato umrla. Frančiška je izpovedala, da je skušala svojo sestro že preje zastrupiti s tem, da ji je Vsula nekaj ar-zenika v kavo. Mariji je postalo slabo, kar jc pripisovala svojemu nosnemu stanju, sicer se ji pa ni nič zgodilo. — Trupli zastrupljenih učiteljevih otrok so danes obducirali, pogreb sc pa vrši jutri. SMRTNA KOSA. Tokio, 24. novembra. Tukaj jc umrl bivši minister za zunanje zadeve grof K o m u r a. Monakovo, 24. novembra. Tukaj je umrl ravnatelj državne galerije podob von Tschudi, rojen leta 1851. Monakovo, 24. novembra, rmrl je znani pisatelj Viljem Jensen v T i. l letu starosti. FRA ANGELICOVA MADONNA ZOPET NAJDENA. Florenca, 24. novembra. Znana Ma-donna della Stelleta od Fra Angelica da Fiesoe, ki jo je bil nek neznanec ukradel iz samostana San Marco, se je zopet našla. POŽAR NA DUNAJU. Dunaj, 24. novembra. Danes jc izbruhnil požar na severnem kolodvoru. Ogenj se je hitro razširil in napravil veliko škocle. ŽELEZNIŠKA NESREČA NA FRANCOSKEM. Pariz, 24. novembra. Gcledc železniške nesreče pri postaji Montreuil-Bellay, koder jc padel nek osebni vlak v reko Thonct, sc poroča, da jc nesrečo zakrivil čuvaj pri mostu, ki se ni brigal za to, da bi naznanil poškodbo mostu, ki se je bil vsled poplave skoro popolnoma podrl. Nesreča je zahtevala 30 žrtev. Rožne slvari. 501etnica Jože Uprke. Te dni je slavni slovaški slikar Joža Uprka dovršil 50 let. Porodil sc je leta 1861 v Kneždubih ter je študiral v Olomucu. Na slikarski akademiji je bil v Pragi in v Monakovem. Leta 1893 jc potoval ter je obiskal Pariz, London in Nizozemsko. Sedaj živi na svojem posestvu v Hroznovi Lkoti. Vsak češki in slovaški inteligent pozna vsaj iz reprodukcij večinlo njegovih velikih slovaških slik, »le-te pesmi cinobra, svetlega tona, vroče rdečine«, kakor neki kritik pravi, izmed katerih imenujemo: »Lepa nedelja pri Sv. Antonu«, »Jahanje kraljev«, »Otroška procesija«_, »Marijina pesem« i. dr. Izvirniki Uprke krasijo muzeje in poslopja ccle naše države, reprodukcije njegovih del sc nahajajo v vseh čeških hišah. Zbirka Upr-kovih del je izšla ob priliki njegove lOlctnicc v založništvu »Unic« v Pragi. Ali je zavzetje Tripolisa po Italiji koristno za krščanstvo. Tozadevno piše »Germania« sledeče: »S strogo katoliškega stališča se nc more pozdravljati spremembe v političnem oziru v Cirenaiki in Tripolisu. Vlada v Carigradu ni katoličanom delala nikdar ovir, kadar se je šlo za ustanovitev kake katoliške šole, cerkve, samostana ali kaj drugega. Vsled tega so tudi v Tripolisu šole in druge ustanove, ki so jih vodili katoliški duhovniki, zelo uspevale. Šole so biskovali otroci iz vseh stanov. Celo Arabci niso delali izjem. Prezirali so turške in posvetne francoske in laške šole in raje pošiljali svoje otroke v katoliške. V mnogih deželah jutrovc dežele jo prepir med katoliškimi iu protestantovskimi šolami. V Tripolisu za to ni povoda. Vpliv prostozidarjev v Carigradu še ni toliko lia-rastel, da bi bil v škodo katoličanom. V Italiji pa imajo toliko upliva, da bodo, čeprav šele črez nekaj časa, ovirali vsako katoliško gibanje v Tripolisu. In zato sc okupacija Tripolisa s katoliškega. stališča ne more pozdravljati. Inozemska industrija s čipkami. V angleški čipkarski industriji so dosedaj plačevali delavke skrajno sramotno; 11.000 delavk je zaslužilo pri domačem delu petih do šestih ur po 25 d — 27 vinarjev. Končno so bili podjetniki postavno prisiljeni, da plačajo delavkam po 2-75 d na uro. Seveda sc bodo s tem plače podvojile, toda vsled neke pomote stopi zakon šele februarja 1912 m Hotel pri Maliču, Telefon št. 3$. Zelo veliko transtto-skladišče v Ljubljani, Ahacljeva cesta (Martinova cesta) štev. 10, se da v najem od 1. februarja. Vprašanja naj se naslavljajo na. Pongratz-evo oskrbništvo. 3472 :0 Priporočamo manufakturno trgovino J. Ciuha Stari trg štev. /. »POD TRANČO«. 3008 ZELEZNE PECI, » vsake vrste, posebno prave Musgrave-jeve izvirne irske trajno grelne peči, štedilnike, ognjišča za velike kuhinje sta vzidavanje kakor tudi njih posamne dele dobavlja po najnižjih cenah trgovina z železnino ŠTEFAN NAGY, LJUBLJANA. 3433 / Zlale svetinje: Berlin, Pariz, lin iti se da odstraniti brez Joda s sredstvom, ki jej« izumil ozdravljenec, četudi so bila brez vspehi vsa druga sredstva. Zahtevajte takoj proti vpo-slatvi 20 vin. v zuamkah naš prospekt M** Mili MorcMi Faracelsus širnim, Hnt Za slabokrvne in prebolele je zdravniško priporočano črno Dalmatinsko vino najboljše sredstvo 2501 4 steklenice (5 kg) franko K 4*5< BR. NOVAKOVIČ, Ljubljana »KftlC Koncipijen! z enoletno sodno prakso želi vstopiti v odvetniško pisarno takoj ali z jan« arjem. Ponudbe na upravo „Slovenca' pod »štev. 1000«. 34« Išče se inteligenten ___g_—dobro izurjen v fi ■VI V W nem pohištvenem 1111JUMA mizarstvu in P° liranju, ki sc raz ume tudi na načrte. Poleg slovenščini se zahteva tudi znanje nemškega jezik8 Ponudbe na upravništvo „Slovcnca pod »L. B. 83«- 630 Odgovorni urednik: MIha Moškerc.