201. številka. Ljubljana, v ponedeljek 3. septembra. XXVII. leto, 1894. (shaja vsak dan aveeer, isimli nedelje in praaniko, ter velja po pošti prejeman la avstro-ogereke dežele aa vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., aa Četrt leta 4 gld., za jeden 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom ca vse leto 13 gld., ea Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina snafia. Za osna ni 1 a plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravni stvo je na Kongresnem trga It. 12. Upravniitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Višje dež. sodišče za Slovence. P. va leta vlade Ta*ffeove *>o občine slovenske poslale državnemu zboru nebroj pete j, v katerih se je utemeljevala prošnja, da naj bi bo ustanovilo za vse Slovence samo jedno višje dež. sodišče in to v Ljubljani, kot središči slovenskem. Tisti čas so se tudi slovenski listi vsi po vrsti bavili a to težnjo naSega naroda, katera ni bila šele tedaj porodila se, ampak sega nazaj prav v prvo dobo ustavnega življenja. Ali, kakor drugim, v jednem hipu „ne-dosežnim" težnjam večjega pomena, godilo se je tudi temu vprašanju: izginilo je polsgano izpred oči j, izstopilo iz kroga popularnih nagih idej. Pozabili so nanje skoraj popolnem žalibog tudi naši parlamentarci. Četudi je shod slovenskih in hrvatskih poslancev v Ljubljani I. 1890 postavil „ustanovo višjega deželnega sodišča v Ljubljani" v svoj program kot jedno poglavitnih teženj, vesder doslej nismo videli, da bi bili poslanci res kaj storili v ta namen. Zategadelj je prav in hvale vredno, da je »Edinost* v sobotnem listu odgrebla to idejo in jej posvetila poseben uvoden članek. Ta sestavek prinaša nove razloge ne samo za to, da imamo Slovenci pravico do jednega svojega višjega sodišča zaatran zajamčene nam jezikovne jednakoprav-nosti, marveč tudi za to, da stvar ni tako „nedo-Bežna", ker je opravičena iz ozirov pravosodja in državnih fioanc Da se oživi zanimanje za to vprašanje in da je jamejo pozvani faktorji proučevati, tu želimo z a£linostjou vred tudi mi in v to ime tu priobčujemo v nastopnem jedro njenega članka: .Nedavno ae je oglasil neki nemški srditež z nasvetom, da bi se Kranjska odločila od višjega sodišča Graške g a. Namen temu nasvetu je tako prozoren, da bi morali biti mi pravi slepci, ako bi ga ne pogodili v prvi hip. Ta udarec je namenjen očevidno Štajarskim in koroškim Slovencem: zastaviti hočejo sekiro, da odsečejo veje od debla — veje bi vrgli v ogenj, deblo pa bi se moralo posušiti samo ob Bebi prej ali slej. Kranjska ustvarja sedaj nekako protitežje nemški domišljavosti v območju višjega sodišča Grafikega. Kranjska je kot del omenjenpga višjega sodišča v veliko moralno zaslombo štajarBkim in koroškim Slovencem, kajti kar milostno privole v jezikovnem pogledu Kranjcem, tega Že radi lepšega ne morejo odrekati Štajarcem in Korošcem, ko bo vender vsi pod jednim in istim Bodnim klobukom. V svoji pravicoljubousti bi domišljajo namreč naši ljubi Nemci, da štajerski in koroški Slovenci izgube vsakoršoi pravni naslov do jezikovne ravnopravnosti, ako poslednje potisnejo v odločno manjšino s tem, da izločijo Kranjsko. Tako naziranje znači sicer golo krivico, kajti po našem menenju velja pravica za vse: za večine in manjšine, toda naši Nemci so že taki in pri Bedanji sapi ne dvomimo tudi, da ne bi zmagali se svojo voljo, ako se jim posreči ta načrt. Po takem je pot jasna, katero je nastopiti uašim zastopnikom, ako bi ne nemški gospdii zlju bilo spraviti ta načrt v parlamentarno razpravo. Po robu se mu morajo postaviti z vso silo, kajti ne smejo pozabiti niti sa jeden nam trenoteb, da bi ta načrt, ako bo uresniči, značil nrarteu udarec našim bratom na Koroškem, Štajerskem in po takem tudi vsemu narodu slovenskemu. Kajti pravi zmisel za našo narodno samoohrauo nam pravi, da mi moramo težiti po druženju ne glede na geografske meje in da se moramo odločno upirati nadaljnjemu cepljenju. Bog ne daj pa misliti," da hočemo sedanjo uredbo sodne uprave slaviti kot naš idejal. O ne: tudi mi moramo težiti po premembi, toda povsem drugačni nego nemška gospdda. In uprav zato se hočemo tudi mi oglasiti danes se svojim načrtom, po katerem ne bi se godila krivica nikomur, pač pa bi neizmerno pridobilo naše sodstvo. Naš nasvet bi bil namreč ta-le, da se združijo v jedno višje dež. sodišče Štajerska, Koroška, Kranjska in Primorska. Morda nam poreče kdo, da bi bilo obsežje ta-cega višjega sodišča preveliko, kar pa ni res. Da dokažemo to, hočemo navesti nekoliko statistiških podatkov iz Bpisa »Oesterreichische Statistik. B. XXXIX. I. Eeft Die Ergebnisse der Civilrechts-pflege in den im Reichsrathe vertretenen Kboig-reichen und Laodern in Jahre 1890." Tu vidimo, da obseza višje sodišče Dunajsko 3,621.140 stanovnikov, (iraško 2,142.674, Tržaško 695 384, Insbruško 928.769, Praško 5,843.094, Broško 2,882.519, Krakovsko 2,299.665, Lvovsko 4,954.742 in Zaderako 527.426. Iz teh podatkov posnemamo torej, da bi po združenju Štajerske, Koroške, Kranjske in Primorske, oziroma po združenju Oraškega in Tržaškega višjega sodišča nastalo novo višje sodišče bilo še vedno manjše, nego so že sedaj Dunajsko, Praško in Lvovsko, kajti ta tri sodišča obsezajo po 3,621.140, oziroma 5,843 094 in 4,954,742 stanovnikov, dočiin bi novo po nae nasvetovano sodišče obsezalo le 2, 838.058 stanovnikov. Pri tem pa nam bi bilo čisto vsejedno, ali ae združi Tržaško višje sodišče z Graskim, ali pa Graško s Tržaškim, ali pa ako bi se na razvaliaah teh dveh višjih sodišč zasnovalo novo višje sodišče z novim sedežem. Nam vsaj se vidi, da je pri sedanjih razvitih občilih vprašanje, kje bodi Bedež? le podrejene važnosti. Pri tem novem višjem sodišču naj bi se zasnovali trije senati — nemški, slovenski in italijanski —, s katero uredbo bi kar na mah storili konec vsem jezikovnim prepirom pri Bedni upravi. In menimo, da za tako ceno bo že lahko nekoliko potrudijo odločilni Činitelji ter da premišljajo o našem nasvetu. Nadalje bi se zboljšalo tudi sodstvo v območju novega višjega sodišča, kajti pri javnem sodatvu je istotako, kakor pri javni vzgoji in javnem pouku. Kakor treba, da imamo mnogo ljudskih in srednjih šol in le malo vseučilišč — a ta morajo biti dobra —, tako je le v interesu varnosti javnega Bodstva, ako imamo mnogo okrajnih sodišč in le malo višjih instancij z dobro uredbo in izbo rn i m ob ob je m. Na tak način postane sodstvo jednostavnoj Se in jednakoličnejše, kar bi vsakakor le pospeševalo zaupanje ljudstva v sodno oblasti. Naš nasvet se pa da tudi priporočati iz ozirov na ščedenje in varčnost, kajti po istem bi trebalo veliko manj osobja in bi bili torej tudi stroški veliko manjši. Saj se je že v letu 1879 — če bo ne motimo — zasnovala nekaka „Ersparunga-Com-missioo" pri naši javni upravi. O delovanju te komisije ni sicer ne duha ne sluha, ali tu ima ista, ako Še živi, prelepo priliko, da bo oglasi in opraviči pred svetom svoj obstanek. LISTEK. Lady Hilda. (Roman, anglefiki spisala Ouida.) VI. (Dalje) „Ako bi mogel človek sam tukaj biti, bi bilo zares lepo", mialila je danes, gledaje z voza v solnci lesketajoče bo valove reke Arno, marmorne palače in okleščene kamne temnih arkad. Da je malo bolj premislila, kake vrste čustva polnijo njeno srce, spoznala bi bila, da je osamljenost, po kateri je hrepenela, bila taka, kakor si jo je želel neki francoski pesnik, — samota a deux. Naposled je jela zanemarjati vizite; obiskovala je ateljeje, kjer so jo umetniki visoko spoštovali, dasi jej je bilo težko ugoditi, ker je za kupca preveč razumela o umetnosti. Pri jednem takem obisku sreča slučajno della Rocco, on jo spremi iz ateljeja v atelje. Njena kočija jo je čakala, v tem ko je šla ona ? čevljih a In psvdanne iz jednega ateljeja v drugi. Hodila sta po temnih stopnicah in hodnikih; njena srebrnosiva obleka se je svetila in prinesla je srečo mnogokateremu umetniku, kakor jo prinese poleti erebrnosivi oblak oBušenemu polju. Čudila se je, da jej ta dan toliko rečij ugaja; pravi talenti po bili redki, večina umotvorov je bila nemarno risana oziroma površno modelirana, dočim je ona ljubila le strogo natančne in pravilne črte in ni marala umetnosti, kakor se je razvila po Luki Signorelliju, od Canove in sploh od novejše šole pa se je odvračala s prezirom. Dva ali trije kipi, predstavljajoči otročiče, so pa bili tako ljubki, da jih je koj kupila. Celo jutro jej je tako jako zabavno minilo. Njen spremljevalec je bil jako srečen, če je hvalila kako stvar. Pri poaeti pri umetnikih, v njegovi družbi, se je čutila tako srečno, je bila navzlic temu, da je bilo njeno krilo obšito s cenenimi valenciennes-čipkami, tako zadovoljna s celim svetom, kakor še nikdar prej. Brez dvoma, je mislila, je to posledica t'stega svežega morskega veterca, ki je z reke pihljal in jej izredno ugajal. Florenca se jej ni več zdela kakor neizmerna skledica za pepel cigar. S svojim posetom je za celo leto osrečila mladega kiparja, kupivši od njega malo delo, drugemu nadarjenemu slikarju je plačala dolgove, in njo samo je to še najbolj razveselilo. B la je sicer posvetna dama, katero bo le redkokdaj prevzela boljša čutila, ali bvala za njene dobrote jej je segla v srce. Smejala se je, spomnivši se svojih pisem, v katerih je tožila, da je Florenca dolgočasna. Vsa srečna je prišla domov in s svojimi sobaricami tako lepo ravnala, da so te mislile, ni-Ii morda obolela. Njena prijateljica, kneginja Olga, prišla je k njej na Čaj in na pogovor, zvečer pa je na obed k Mrs. "VVaBhington, Pariški Američanki, kjer jo je della Rocca peljal k mizi. Po obedu je neki tenorist, nekoliko manj slab kakor so navadno, zapel nekaj peBmij, potem pa se je razvnel jako estetičen in jako dolgočasen pogovor o glasbi. Oaa je bila jako roalobesedna, toliko bolj pazljivo pa poslušala della Rocco, ki je govoril mnogo in spretno, z veliko gracijo in očitnim razumevanjem. Ženi, ki se v svojem življenji ni zanimala za nobeno reBno stvar, se zdi neizmerna slast, če naleti na glas, ki jej ugaja in ki bo jej zdi kakor melodija. Pride domov in leže, Se vsa začarana, v postelj; še vedno jo je navdajala tista sanjarska za-dovoljnoBt, katera jo je bila danes prevzela — brez dvoma vsled svežega veterca. Vedela je, da je bila najlepša mej vsemi, da Še na nekaj nam je misliti že danes. Območje višjega sodišča Tržaškega je že itak neznatno, a isto izgubi poveči delokrog, kakor hitro se oBnuje v Carjemgradu — kar je že določeno sako-no m — višje Bodišče za avatro-ogerske podanike, živeče v državi turški. In slednjič nam je naglašati Se jeden argument, posebno veljaven za nas Slovence. Po našem načrtu približali bi se Slovenci vsaj pri sodni upravi Bvojemu idejalu: združenju vseh Slovencev. To bi bili torej razlogi, ki govore za naš načrt, ki se nam vidi umesten na vse strani in pravičen za vse. Po tem načrtu ne bi se godila krivica nikomur. Ako bi se pa videl vender-le krivičen domišljavim Nemcem, dobro, pa naj bo nemški del Štajerske in Koroške združi z višjim sodiščem v ln o in os tu, katero poslednje je itak premajhno, ker obseza le 928.769 stanovnikovi Tako bi bilo tudi ustreženo — vnem. Pripravljeni smo na to, da nam bode oporekal tudi muogokateri naših rojakov, češ, vse to so prazue utopije. Ali skušnja in zgodovina nas učita, da je marsikaka taka .utopija" kar čez noč postala meso in kri. Tudi to vemo, da se bodo Nemci na vso moč upirali tej premembi, ali tudi to nas ne plaši, kajti preverjeni smo, da tudi v sodni upravi obvelja načelo pravice in popolne jednakopravno8ti, ako avstrijski Slovani le resno hočemo in ako bodo naši zastopniki vri i kil ar možje na svojem mestu. Premišljajte torej o tem našem načrtu in priporočajte ga vsem onim, ki nam hočejo dobro!" Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 3 septembra. Deželnozhorske volitve na Koroškem. Koncem tega meseca se bode na Koroškem vršila volitev dveh poslancev za deželni zbor namestu umrlih poslancev Nischelwitzerja in Schnableggerja. Nischehvitzer je zaBtopal kmetske občine Trbiž-Sv. Mohor, kjer je pri državnozborski volitvi zmagal Peitler, Schnablegger pa Bkupino mest in trgov Trbiž Pliberk Sv. Mohor. Za ta mandat sta bo oglasila že dva kandidata, član kupčijske zbornice Fr. Wirth v fieljaku in zgraditelj Ziljske železnice F. Mattony. Glede kandidatov za kmetske občine se še nič ne Bliši. I>ržavno%horska volitev v Umu* Državnozboraka volitev za mesto Brno, katero je doslej zastopal umrli župan Winterholler, se Še ni razpisala, a že se je začelo živahno volilno gibanje. Nemški uacijonalci imajo precejšnjo zaslombo v tem mtstu in zahtevajo zato, naj ue postavi kandidat, ki bo tudi njim po volji. Levičarji so v veliki zadregi. Najnovejši njih kandidat je dvorni svetnik Bazant, s katerim niso nacijonalci kar nič zadovoljni. Pravijo, da je že dovolj, da zastopa Brno jeden penzijoniran minister (Chlumeckv), ni treba, da bi se volil še jeden penzijoniran dvorni svetnik. Ker je tudi češka stranka v Brnu precej močna, utegne nastati hud boj za mandat, če postavijo vse tri stranke svoje kaadidato. Novi ctvilnopravdni red. Vlada želi, da se novi civili.opravdni red reši v drž. zboru čim prej mogoče, zato misli predlagati, ima najfinejši ukus — obžalovala je samo, da se je vpustila v prijazen pogovor z AngleSkinjo, lady Featberleigh, kateri ni bila dovolila, da se jej predstavi. Oaa je bila malik pa tudi strah svojih angleških rojakov. Razen osebno hrabrosti, izvrstnega jahanja in prekrasne kože, ki ni rudela v najhujši zimi in se tudi po leti ni kar nič premenila, kar se zmatra za narodno obiležje Angležev, je bila lady Hilda v vsakem oziru tako neangleška Angleškinja, kakor je to sploh le mogoče. AH prava „ćleganlć" bo ne ozira na take reči kakor je narodnost; ona plava mirno po vzduhu, katerega ne vznemirja narodnostno vprašanje, mudi se na tistem nevtralnem kraju, kjer se zbirajo izvoljenci vseh narodnosti]. V Florenci je lady Hilda našla nekaj takih izvoljencev, ki bo bili vajeni, dihati tisti vzduh, kakor ona, in s temi je občevala, ogiba je se prezirljivo ostalega sveta, kateri je še vedno zmatrala za naselbino jetnikov. Videla je ta svet na plesiščih in pri raznih obiskih. Ta svet je za njo vzdihoval, trudil bo, da jo vidi, in bil sreden, če mu je za to pokazala svojo nenaklonjenost, ali ona se ni nanj kar nič ozirala, gledala je čez njegove glave nedolžno in Bigurno, b tisto malobrižaoBtjo in pre< zirljivostjo, b katero jo je bila narava tako bogato obdarila. (Dalje pri h.) naj se s posebnim zakonom uvede skrajšano postopanje. O predlogi naj se posvetujeta samo odseka obeh zbornic, v slučaji divergencij odloČita pri skupnem glasovanju, če se zjedinita odseka, se pooblasti vlada, da uvede novi red za poskušajo in le začasno naredbeaim potem, kakor ie svoj čas uvedla sodni red za zapadno Gališko. čim se snide drž. zbor, se predloži ta nekam čudni nasvet koali-ranim strankam, da izrečejo svoje mnenje. Vnaiije države. Bolgarske homatije. Ministerski predsednik Stojlov je na nekem banketu v Varni pojasnil vladno stališče glede sedanjih razmer v Bolgarski. Glede notranje politike je rekel, da hoče vlada spoštovati pravice in svoboščine državljanov in skrbeti, da se ustavne pravice ne utesnuiejo. Potrebna je prememba tiskovnega zakona, a Bkrbeti je, da ne bodo učitelji politični strankarji. Glede financ je treba, da se zmanjšajo gotovi troški, da se zagotovi ravnovesje v državnem gospodarstvu in da se davki pravično razdelć. — Glede unanje politike je Stojlov grajal domišljavost prejšnje vlade, ki je mislila, da ie Bolgarska tisto solnce, okolu katerega se sučejo vsi planeti. Tudi nepremišljena izzivanja RuBije zaslužijo ostro grajo. Take politike ni marala Bolgarska. Nihče izmej sedanjih ministrov ne misli na to, naj se odpove Bolgarska neodviBnoBti, da si pridobi dobrohotnost kake velesile. Sedanja vlada se Rusiji ne bo približala in ne bo ničesar konc^dirala, da doseže porazum-Ijenje ž njo. Res liberalna notranja politika, zboljšanje gospodarskega stanja dežele, vse to bo upli-valo na velesile in tudi na Rusijo, da bodo bolgarskemu narodu naklonjeni. Prej kakor se misli, pride ura, ko izgine bolgarsko vprašanje z zelene mize evropske diplomacije. — V Peterburgu živeči bolgarski emigranti so v „Svetu* pojasnili Cankovljevo najnovejše Btališče napram KoburŽanu. Pravijo, da se je Cankov udal prošnjam svoje stranke, naj ustavi boj zoper dinastijo in prizna Koburžana legitimnim vladarjem, dasi ga Rusija neče priznati. Cankov je to storil, naslanjajo bo na svojo Številno strauko in računajoč na zaupanje, katero uživa v Peterburgu, ter uvažuje Rusiji prijazno postopanje Koburžanovo po odstranjenju Stambulova. Koburžan ni bil s Stambulovom solidaren, to se je pokazalo sedaj. Ako bi bilo na močno vojsko opirajočega se Koburžana mogoče odstraniti, bi to Cinkov gotovo storil. Evropski položaj je sedaj tak, da bi v slučaji odstranjenja Koburžana sploh ne bilo dobiti vladarja in da bi zavladala anarhija. Sedaj se je tudi pokazalo, da so stranko Cankovljevo prevladale iluzije, da od Koburžana ni ničesar pričakovati, da vlada b terorizmom in da ga čaka tista usoda, ki je zadela Stambulova. Francija in Kitajska. V t m, ko se razširjajo o japonsko-kitajski vojni razne vesti, katerib ni moči kontrolirati, nastal je tudi mej Kitajsko in Francijo resen konflikt. V noči od 26. na 27 avgusta so Kitajci umorili carinskega nadzornika Cbailleta v Moncayu in odpeljali njegovo ženo in njegovo šestletno hčerko. Francoski vojaki niso morilcev mogli dohiteti. Vsled tega umora bo na Kitajskem naseljeni inozemci v velikem strahu. Francoski listi zahtevajo, naj se proti Kitajski energično postopa in izrekajo nadejo, da ustreže Kitajska zahtevam Francije. Maroko, Rimska „R forma" piše: Dogodbe v Maroku so postale jako resne. Sultanu se še ni posrečilo, utrditi svojo vlado. Vsak dan zadene ob nove ovire. Kaže se, da skušajo nekatere evropske države te ovire še pomnožiti, da bi bo nastalih homatij okoristile in prouzročile intervencijo, ki bi se lahko premenila v trajno okupacijo. Države, katerim je na tem, da se ohrani politično ravnoveBJe v sredozemskem morju, naj pazijo, da jih dogodbe ne prebite. Če pride kdaj rešitev maroškega vprašanja na dnevni red, se bode moralo rešiti v popolnem po-razumljenju z vsemi interesovanimi državami. Dopisi. Iz Kamnika, 3. septembra. [Izv. dop.] (Veselica moške in ženske podružnice sv. Cirila in Metoda.) V vsakem oziru zadovoljni smeta bita obe podružnici, ki sta priredili včeraj v čitalniških prostorih prelepo veselico, katera je pokazala vnovič, kako živo se zanima rodoljubno Kamniško občinstvo za vulevažno našo šolsko družbo. Ves zareB izredno raznovrstni in zanimivi vspored se je izvajal prav gladko in točno, in preveril vso navzoče, da ima Kamnik lep broj požrtvovalno delavnih go-spodičin in gospodov, katerim gre v prvi vrati hvala za lepi užitek, ki so ga podali domačinom in dragim vnanjim gostom, ki so posetili veselico. Pevski del vspo-reda izvajala je vrla „Lira" pod vodstvom g. S teleta, ki je pela po jeden mešan in moški zbor, a na splošno zahtevanje morala Še po vsaki točki dodati še jedno. Bariton solo v Kooijančičevem „Njega ni* je pel prav dobro g. Pohlin. Burno odobravanje vseh zborov je bilo pač najbolji dokaz za to, da občinstvo ve ceniti zasluge „Lire", posebno pa nje neumornega kapelnika, katerega nam Bog ohrani Še dolgo! Prvikrat so nastopile ljubke tamburagtce ter pokazale, koliko se doseže z vztrajnostjo in resno voljo v kratkem času. Bilo jih je 8 pod vodstvom g. Kronabetvogla, ki je tudi sodeloval. Udarale so precej obsežno točko BSlovensko dekle" in lele toliko pohvale, da so morale dodati še jedno. Z globokim čutom je deklamovala gdčna. Janeiičeva Krilanovo „Staro mati" in si pridobila obče priznanje. Jako dobro sta izvajala gdčna Bogomila Samčeva in mladi Makao Samec na klavirju čveteroročno ouverturo is Weberjevega .čarostrelca". G. Štefančič razveselil je občinstvo s lepo Ned-vedovo skladbo „ Pogled v nedolžno oko", katero je prav srečno interpretiral z svojim zvonkim glasom. Spremljevala je gdčna. Samčeva. Na citrah pa so svirali dve točki mladi gdčni. Ke n d a in N o v a k in g. učitelj Gor j up z jako lepim uspehom. Zadnja točka tega mičnega vsporeda je bila živa podoba aS!ava cesarju kot najvišjemu pokrovitelju Šolstva", katero je prav efektno sestavil g. Za d ni kar. Za zsgrinjalom zadoneli so z harmonijem spremljani pevski glasovi cesarske pesmi, katero je občinstvo stoje posudio. Ko je bila končana, dvignil se je zastor in pokazala se je v svitu bengalične luči slikovita živa podoba, predstavljajoča veliko skupino šolske mladine okolu kipa cesarjevega, nad katerim razprostira genij lavor-venec. Zopet in zopet je hotelo občinstvo videti krasno skupino, katere se ni moglo nagledati. V trajen spomin je fotograf gosp. RovŠek iz Moravč pri svitu magnezije posnel živo podobo. S tem je bil končan vzpored in pričela bo je živahna domača zabava. Po vseh prostorih bilo je polno občinstva in je posebno še omeniti loterijo z mnogimi lepimi dobitki. Gmotni uspeh veselice je po vsem povedanem prav povoljen in utegne ostati lepa vsota za družbo bv. Cirila in M-toda. O zborovanji ženBke podružnice, ki se je vršilo po končanem vsporedu pod vodstvom predsednice gospe P o I č e v e, poročam Vam posebej. Domače stvari. — (.Agrarne r Ta g h lat t,) kateri naše slovenske razmere pojasnjuje navadno v izvrstnih dopisih, priobčil je v soboto dopis „iz Gorice", ki ne le, da se ne strinja z njegovim dosedanjim stališčem nasproti slovenskim strankam in frakcijam, ampak mu je jasen namen, zapeljati občinstvo „Tagblattovo" v krive nazore o organizaciji slovenske stranke na Goriškem. Da se je vzprejel ta dopis, tega seveda ni šteti v zlo častitemu uredništvu tega lista, ker se je dopisnik skrbno ogibal vsega tistega, kar bi utegnilo uredništvu odpreti oči in pokazati — miBtifikacijo. Da bi bili goriški veleposestniki nastopili dne* 29. pr. m, ko jim je bilo voliti deželsozborekega poslanca, proti sedanji organizaciji narodne stranke, za katero se truli „mož z ljudskošolBke omiko", o tem nam nič znanega ni, — tega tudi ne moremo izvajati iz omenjene volitve, pač pa je ta podala sijajen protidokaz, ker je bil uprav vsled organizacije, zoper katero je obrnjen „Tagblattov" dopis, kandidat „Sloge" izvoljen z naravnost ogromno večino glaBov. V interesu naše stvari in v interesu „Agramer Tagblatta" samega želimo, da bi jednaki zlovoljni dopisi ne zašli več v njegove predale. — (Kronski darovi družbi sv. Cirila in Metoda.) Uredništvu našega lista je poslal: Slavni kvartet „Ilirija" v Ljubljani (gg. Pavšek, Branke, Lilek, Dečman) 6 0 kron (polovico od Konjiških rodoljubov poklonjene vsote). Ko hvaležno beležimo vzprejem rodoljubnega darila, kličemo vrlim gg. pevcem-darovalcem prisrčen: Živeli! — (Za „Narodni Dom") v Ljubljani so poslali uredništvu našega lista: Hrvati, Čehi in Slovenci v In o m os t u 12 kron. — Živeli rodoljubni darovalci in njih nasledniki! — (Za penzijski zaklad slovenskega gledališča v Ljubljani) je podaril slavni čveterospev „Ilirija" (gg. Pavšek, Branke, Lilek, Dečman) BDram. društvu" vsoto 6 0 kron (polovico od Konjiških rodoljubov poklonjene vsoti). Naj bi to veledušno darilo rodoljubnih gg. pevcev izpodbujalo tudi druge imovite slovenske rodoljube, da se spominjajo omenjenega penzijskega zaklada, ki naj skoro vzraste is malega položenega zrnca! — (Cirkus Uenry.) Takega cirkusa še ni bilo v Ljubljani — to je sodba vseh tistih, ki so obiskali sobotno in včerajšnji predstavi, in to priznavajo tudi sicer v Ljubljani jako redki sports- fliiloj Olj Bi i JMibiJll .rgyi'y nfi-ji. Prve tri predstave ao nas overile, da Zagrebški in Graški listi niso kar nič pretiravali, ko so z jako laskavimi besedami poročali o predstavah te družbe ia jo primerjali najslavnejšim cirkusom. Vse posamične produkcije so briljantne. Krasni konji so izborno dresirani, gimnastika in akrobatika sta izvrstno zastopani, veliki slon vzbuja splošno občudovanje, skratka, vse kar se predstavlja je jako zanimivo in se predstavlja dovršeno. Program se vedno preminja, kostumi so jako ukusni. Pri vsaki predstavi nastopi tudi corps de ballet, zaključi jo pa kaka pantomima. Prve predstave so bile jako dobro obiskane, občinstvo pa polno hvale. Opozarjamo na ta cirkus zlasti občinstvo na deželi, ker kuj takega ni pri nas v-mk dan videti. — (Novomeški akademiki) prirede, kakor običajno, tudi letos dne 15. septembra besedo. Veselica obeta biti še sijajnejša kakor prejšnje, kajti čujemo, da so odboru za prireditev besede narodna društva Novomeška zagotovila svoje sodelovanje. Vzpored bode obsegal tamburanje, petje, sviranje na klavir, dramatično predstavo in ples. Ker je čisti dobiček namenjeu družbi sv. C rila in Metoda, je zanimanje za veselico že zdaj veliko. — (Vodovod v novomeškem okraji.) V Novem mestu biva že nekaj dni deželni inženćr g. H ras k ^ ter preiskuje okolico, kje bi s* dobilo dovolj dobre pitne vode, da se napravi vodovod. G. ioženor se je zdaj poprijel studenca v Stopičah, kjer je dovolj in posebno dobre vode. Izdelal je načrt, po katerem bi tudi bližnje večje vasi dobile vodo napeljano. — (O umni živinoreji, o navadnih živinskih boleznih, o živinski kupčiji itd) je včeraj predaval novomeški živinozdravnik gosp. Otmar Skale in sicer dopoludne v Šuoihelu, popoludne pa v Stopičah. Jednaka predavanja bodo : Dne 16 t. m. dopoludne v Toplicah, popoludne v Ćrmošnicah (v Kočevskem); dne 23 t. m. dopoludne v Žužemberku, popoludne v Zagradcu; dne 30. t. m. dopoludno v Št. Petru in v Beli Cerkvi. Predavanja bodo pri ugodnem vremenu na prostem, ob neugodnem pa v dotičnom šolskem poslopju. — (Nesreči.) Na Logaški postaji padel je minuli tedeu zidar Valentin BizoviČar iz Š ške, oženjen in oče 5 otrok, ko je belil, iz visočine 5 metrov z lestve ter se poškodoval tako težko na glavi, da je mrtev obležal. — V Fužinah na Savi pri Jesenicah je ponesrečil v četrtek 231etni delavec Fran Koblar. Rubeljen železen drog mu je do kosti ožgal desno stegno ter ga težko poškodoval. — (Gasilno društvo v Kropi) nas prosi naznaniti, da Be dno 8. Bepterabra ob 6 url zvečer zaključi v gostilni gospoda Josipa Jalena kegljanje na dobitke v korist rečenoga gasilnega društva. — (Požar.) Iz Bohinjske B strice se nam piše: V soboto zvečer bila je naša vas v veliki nevarnosti. Malo je manjkalo in upepelil bi ogenj poslopja mnogim gospodarjem, da ni bilo hitre pomoči iz sosednjih vasij. Pričelo je goreti pri Zadniku, po domače pn nKauf naiiu" in v hipu bila so v plamenu tri poslopja. Ogenj so omejili, kolikor se je dalo. Gospodar je bil, kakor pravijo, zavarovan. Zažgal je baje neki Tolminec, kateri je že prejšnji dan pretil ljudem s požigom. Zlobneža imajo že pod ključem. Pohvaliti nam jo vrle Sredojevaščane, ki s > tako hitro prišli z znatno pomočjo, istotako pa tudi gosp. Župana Meuciogarja, gosp. učitelja in gosp. poštarja, kakor »ploh vso one, ki so kolikor toliko pomagali. BistriČanoiu pa naj bo ta požar v Bpodbudo, da si skoro zopet ožite* ognjegasno društvo, delujejo naj v to složno — saj bode društvo splošne koristi. Konečno omenjam, da rajni baron Mundy nikakor ni bil po naših planinskih krajih tako „znana" ali „priljubljena" oseba, kakor s toliko vnemo poročajo razni listi. Kdor je morda priljubljen tuji gospodi, ki bo suče okolu .Luiseubada", ali „Turistenhuusa", nikakor še ui radi tega znuna oseba našim planincem. O splošni žalosti, o kateri je spustila .Ta-gespošta" krepko puhlico, pri nas prav nič ne vemo, tem manj, ker Mundy našim ljudem, domačinom, in ne samo pri nas, ampak po celi Gorenjski sploh še po imeni ni bil znan. — (Nova podružnica družbe sv. Cirila in Metoda) se ustanovi v Velenju v nedeljo dne 9. septembra. Uitanovni shod se bo vršil ob 3. uri popoludne v gostilni g. V. Ježovnika v Velenju. — (Koncert .Slovenskega pevskega društva v Ptuji") Odbor .Slovenskega pevskega društva v P tuji" je po časopisih objavil, da bode letos veliki koncert dne 8. septembra 1894 v prostorih .Narodnega doma" oziroma v prostornem vrtu čč. oo. minoritov v Ptuji. Vse priprave so bile tako urejene, da se koncert sijajno in dostojno vrši. Vojaška godba c. in kr. 47. pešpolka obljubila je sodelovanje in vojaška oblast sama je določila dan koncerta in sprejela primerno zadavo. Pred par dnevi je vojaška oblast odpovedala sodelovanje godbe iz službenih ozirov. Odboru ni bilo mogoče pravočasno druge godbe dobiti. Toraj se mora običajni slavnostni koncert za letos odpovedati. Da se zadosti društvenim pravilom, bodo se pozneje sklical občni zbor društvenikov v to Bvrbo, da se voli novi odbor in da se glede lastne godbe ukrenejo koraki, ki bodo osigurali društvu možnost izvrševati svoj društveni namen. — (Velikanski brajdi. ) Na dvorišči neke gostilne v Ptuji je na neki brajdi iz dveh Izabelo h trt vzrastlo nad 2000 grozdov. Blizu Ptuja pa ima posestnik J. Burko v M*livesi brajdo z 850 Izabelnimi grozdi. — (Podporno društvo za slovenske v i ho kočo I ce na Dunaju) prejelo je v poslednjem času sledeče darove: Volilo po v Ljubliani umrlem hišnem posestniku g. J ■'/.■ fu Bernardu 100 gld. V Brežicah je tamošnji rodoliub g. Janez Mu n d a, c. kr. živinozdravnik, nabral 13 gld., katere bo darovali: g. dr. France F i r b a s , c. kr. notar, 3 gld.; g. dr. Gvidon Srebre, odvetnik, 2 gld ; g. Jožef Šetinc, odvetniški koncipijent, 1 gld ; g. Jožef Agrež, uradnik, 50 kr.; g. Fran Planinec, vodja železniške postaje, 1 gld. 50 kr.; g. Leopold Schweutner, trgovec, 1 gld.; g. Auton Špindler, c. kr. knjigovodja, 1 gld.; g. Janez Munda, c. kr. živinozdravnik, 2 gld. Vsi v Brežicah. — Gosp Anton Fubiani, trgovec v Sevnici, 1 gld ; veleč, g dr. Miha Mogolič, župnik v Stilifriedu na Niže-Avetrijekem, 3 gld.; g. Jožef Bahovec, uradnik avstro-ogerske državne železnice, 3 gld. — Iskrena bodi hvala vsem imenovanim plemenitim dobrotnikom revnih, a vrednih slovenskih velikošolcev na Dunnju. Dal Bog, da bi jih mnogi posnemali! Daljne podpore sprejema društveni blagajnik veleč. g. dr. France Sedej, c. in kr. dvorni kaplan in ravnatelj v AvguStineju na Dunaji, I, Augustinerstrasse 7. — (Mačka kot požigalka) V Tistu je prišel angleški prcfesor Jooes na čuden način ob svojo dragoceuo knjižnico. Ko je predaval pred nekaterimi dnevi v dvorani svojega stanovanja, prevrnila je v knjižn;ci mačka petrolejsko svetilko. Petrolje ne je razlilo po časnikih in knjigah in je zgorela knjižnica navzlic vsem naporom profesorja in njegovih slušateljev, predno so še pribitih gasilci na pomoč. — (Umor ali samomor?) Mrtveca, ki bo ga te dni našli v gozdu pri Preluki blizu Opatije, so Bpoznali kot421etnega peka Henrika Gortzerja iz C-jlovca. Po pismih, ki so se našla pri njem, si je b»m končal življenje. Sodni zdravniki pa miBlijo, da je bil umorjen in sicer sklepajo to po kakovosti ran in po legi trupla. O »rajno sodiftče v Voloski preiskuje to misterijozno stvar. — (Areno v P u 1 j i) hoče neki Danajski impresario porabiti za predstave BtaroklasiAkih del. V to svrho bi bilo seveda treba staro rimsko areno izdatno popraviti. B oda li mož dobil v to svrho potrebna denarna sredstva, to je dvomljivo. — (Razpisani službi) Mesto okrainega sodnika v VIII. čin. razredu pri okr. sodišči v Radovljici. Prošnje do dne 12. t. m. predsedstvu dež. Bodišča v Ljubljani. — Na c. kr. učiteljišči v Ljubljani mesto suplenta za nsravoznanstvo in fiziko z normiranim nadomestniškim dohodkom 600 goldinarjev. Prošnje do dne 14 t. m. dež. šolskemu svetu v L'ubljani. 1 --L r i Slovenci in Slovenke I ne zabite družbe sv. Cirila in Metoda 1 Razne vesti. * (Želje dijurnistov. ) Dae 8. in 9. septembra se bodo na Dunaji vršil shod odposlancev avstrijskih pisarjev pri c kr. uradih. Želje teh pisarjev je pripravljajoči odbor tako-le formuliral: Naslov »dijurnist* naj bo odpravi in naj Be nadomesti z naslovom „c. kr. pomožni uradnik". Plača naj se poviša in sicer tako, da bo prvih pet let službovanja znašala 45 gold. na mesec. Tistim, ki so prestari ali nezadostno kvalifikovani, da postanejo uradniki, naj se po petih službenih letih zviša plača na 60 gld., po desetih službenih letih naj pa imajo pravico do triletnice po 60 gld Kdor službuje deset let, naj se imenuje uradnikom XI. čin. razreda. "(Nova telefonska proga) Brno-Olomuc se je odprla te dni. Olomuški župan pl. E-jgel se je prvi pogovarjal na tej progi z novoizvoljenim Brnakim županom vitezom Wieserjem. * ( S b v e r o - a m e r i Š k a unija in papež) Vlada severo-ameriških zjedinjenib držav je dala sv. Očetu na razpolaganje jedno največjih ameriških vojnih ladij, da se prepeljejo nazaj vse stvari, katere je papež prepustil za svetovno razstavo v Chicagu. * (Splošen štrajk pekov) V Pragi je bil minuli teden shod, katerega se je udeležilo kakih 1000 pekovskih pomočnikov. Sklenilo se je, da se osnovatelji shoda dogovore s tovariši po vseh velikih mestih cesarstva in da se uprizori Hplošen pekovski štrajk, ako se ne dovolijo vse tirjatve pomočnikov. * (Obstreljana vas.) Kunski list „Don Marino" pripoveduje, da je neka vojna ladija pri strelnih vajah vsled pomote v kalkulu obsula vas Posilippo pri Neapolju s pravo ploho krogel Prebivalci so preplašeni bežali v hiše. Pravo čudo je, da 26 krogel, katere so se našle, ni naredilo večje čkode. * (Krvnikove pobotnice.) Francoski krvnik Deibler mira o vsakem smrtnem kandidatu, ki mu pride v roke, napisati pravilno pobotnico, za katero dobi vselej novo pero. Načelnik jet-nišnic ima vsa ta peresa shranjena pod stuklom. Sčasoma so se jeklena peresa pokrila na konci b krvavo rudečo rjo. Nad vsakim pereBom je zapisano ime obglavljenega in čas usmrtenja. Za pero, s katerim je Deibler potrdil, da je vzprejel v svoje roke Carnotovega morilca Caseria, je ponudil Anglež lord Loftus 10 000 frankov, ki naj bi bo razdelili mej uboge. Ponudba pa se je odklonila. * (Čudno zbirko) ima milijonar Coates v Bostonu. V vsem svojem življenji 831etni starček ni nikdar zavžil kakega zdravila in je navzlic visoki starosti vesel in čil. Nabral je vsa zdravila, ki so mu bila zapisana, katerih pa ni rabil. Zdaj obseza njegova zbirka 1370 škatljic in kakih 2000 steklenic raznovrstnih zdravil. Književnost — Učiteljaki tovariš. Gladilo „S'oven-skfga učiteljskega društva v L ubijani", ima v št. 17. to le vsebino: Zc : Čitanke na jednorazred-nctih; — L. Lnvtar: Fitzga; — .P.* : Kako je Obrezovati vrtnice; — „P.a : Kedaj in kako se cepijo vitoice; — Sklep računa društva „Narodne šole"; — E Lbh: Avstrijsko šolstvo v 1. 1890 s posebnim oziiom na Kranjsko; — Naši dopisi; — Vestnik ; — Uradni razpisi učiteljskih služeb. — — V Jena c ima v št. 35 naslednjo vsebino: Kaaver Šundor Gjalski: Rađmilovć; — V.Novak: Socijal-demokrata ; — A. J i rase k i Stj. Karlov: Rnj svijrta; — Mirza Safvet: Šta so mučiš? — Od Zagreba do mora. — Sliki: Spomenik Viškim junacima na Visu ; — Brodovlje pred Visom. Duiiaj 3. septembra. Včeraj je nadvojvoda Kari Ludovik kot namestnik cesarjev otvoril osmi mejnarodni higijenični in demo-grarični shod. Navzočni so bili tudi ministri in načelniki civilnih in vojaških oblastev. Popoludne se je odprla higijeuično-demogratična razstava. Praga 3. septembra. Odlični češki rodoljub, jeden najpopularnejših mož na Češkem, Vojta Naprstek, je danes v starosti 69 let umrl. Pred nekaj dnevi ga je bila zadela kap. Žalost je splošna. Budimpešta 3. septembra. Koloman Tisza je sporočil svojim volilcem v Velikem Varadinu, da misli v kratkem odložiti mandat ter se umakniti s političnega v privatno življenje. OstrogOll 3. septembra. Z ozirom na razpor v katoliški stranki in na srdite napade duhovniškega lista „Magyar Allam" na kardinala in primasa Vaszarvja vršil se je tu številno obiskan ljudski shod, ki je kardinalu Vaszarvju priredil sijajne ovacije. Berolin 3. septembra. Pri pogrebu so-cijalistične prvoboriteljice \Vabnitz, ki se je pred nekaj dnevi ustrelila, je policija prepovedala vsakeršno demonstrativno nastopanje, za katero so se bili socijalisti pripravljali. Socijalisti so na krsto položili nad 400 vencev. KalUga 3. septembra. Policija je zasledila tajno mhilistično tiskarno in zaprla mnogo oseb, mej njimi več jako odličnih. Spominjajte se dijaške in ljudske kuhinje pri igrah in stavah, pri svečanostih in oporokah, kakor tndi pri nepričakovanih dobitkih. Umrli so v Ljubljani: 30. avgusta: Jera Tome, meatna uboga, 85 let, Kar-loveka cesta ar. 7. 31. avgusta: Marija Uranič, delavfieva hći, 4 0368006, Soteska fit. fi. — Matevt Blažek, umirovljeni patnik, 80 let, Poljanska cesta fit. 2f>. 1. septembra: Maks Tulbau, stražnikov sin, 3'/. meseca, Marija Terezije cesta fit. 10. V deželni bolnici: 30. avgusta: Janez Kozaruornik, gostač, (J8 let. Meteorologično poročilo. 9 čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-kriua v mm. l.sept. 7.zjutraj "J. popol. 9. zvečer 740-8 ... 738 4 r-r. 738 t ma. 10 0° C !brezv. ¥8 6« C si. szh. 16 8° C |sl. svz. megla obl. obl. 0-00 m«. *s a, -00 c4 7. zjutraj 2. popol. 9.zvečer 737 9 mm. 736-4 mm. 736'5 mm. 13-6° C si. szh. 25-4° C brezv. 19 2° C si. zah. i inegla jasno jasno 0 00 ■». Srednja temperatura 16*8* in 19 4°, za 0-2° pod in "-'J' nad noriualoiu. dne" 3 septembra t. 1. Skupni državni dolg v notah..... 98 gld. 75 kr Skupni državni dolg v srebrn .... 98 , 85 , Avstrijska zlata renta....... 123 „ 45 „ Avstrijska kronska renta 4 ,..... 97 „ 9"> , Ogerska zlata renta 4u/0...... 121 , 85 . Ogerska krouska renta 4' ,,..... 96 „ 30 , Avstro-ogerske bančne delnice .... 1020 „ — „ Kreditne deluice......... 3*>9 , 75 „ London vista........... 124 a 10 , Nemški drž. bankovci za 100 mark . . tiO , 87'/« ■ 20 mark............ 12 , 19 . 20 frankov........... 9 , 88"/, , Italijanski bankovci........ 44 „ 80 „ C. kr. cekini.......... 5 , 88 m Dne 1. Beptembra t. 1. 4državne srečke iz 1. 1854 po 260 gld. 148 gld. 50 kr. Državne srečke iz I. 1864 po 100 gld.. . 196 „ — , Donava reg. srečke 5°/0 po 100 gld. . . 127 , 25 „ Z<.■■mlj. obč. avstr. 4' ,° ., zlati zast. listi . 123 „ 85 - Kreditne srečke po 100 gld...... — , — „ Ljubljanske srečke........ 24 , 50 „ Rndolfove srefike po 10 gld...... 23 , 75 , Akcije anglo-avstr. banke po 200 gld. . . 168 , f>0 . Tramway aruH. velj. 170 gld. a. v. . . . 315 „ — . Papirnati rubelj......... 1 , 33 „ Ravnateljstvo trgovskega bolniškega ln podpornega društva v LJubljani javlja vest, daje Boga vsemogočnemu dopaolo, gospoda Jakoba Slapničar-ja bi vSega komptoirista tčeraj ob 5. uri popohulno, po dolgem, težkem trpljenju, previđenoga s sv. zakramenti za umirajoče, v 41. letu njegove dobe, poklicati na drugi bolj si svet. Pogrebni sprevod krenil bode jutri v ponedeljek dne 3. t. m. ob 5. nri popolndne iz hiše žalosti v Vodraatu h. fit. 37 na pokopališče pri sv. Krištofu. Pokojnik, ki je pripadal druStvu 19 let kot član, bodi priporočen prijaznemu spominu vseh p. u. sočlanov, kakor tudi prijateljev in znancev. Naj v miru počiva! (965) V Ljubljani, dne 2. septembra 1894. Vsem sorodnikom in prijateljem naznanjam v svojem imenu in v imenu svoje soproge žalostno vest, da je danes umrl najin ljubi sinček Pogreb milega rajneega bode v torek dni3 4. septembra ob 8. uri zjutraj pri sv. Križi nad Jesenicami. V Planini, dne 2. septembra 1894. (967) Anton Razinger, mestni učitelj. Jedna ali dve deklici učenki višjih razredov, mv vaprejmetl v popolno oskrbovanje. Kje? pove upravniStvo „Slov. Naroda". 955-2) 4jf^Jjf^jffe pismenih znamk, kakih 160 vrst, 45 kr., lUvlI rasnih p rek o mor« k i ti 1 gld. 70 kr , ■aBBBBBaa 12» boljših evropskih l gld. 70 kr. pri C*. Zechineyer, Norinaberg. Nakup. Zamena. (927) C. tr. glavno ravnateljstvo avstr. drž, zelenic. Izvod iz voznega reda vells.-v-M.eera. odL 1. j-o.ri.lia. 1894. Naatopno omenjeni prihajal n| Ln o.ihajalnl čnil označeni ao « frMnJiinvropnk+n* mm. Brodnjearropakl 011 j« krajnemu ča«u r Ljub. IJani a* 9 minuti naprej. Odhod ls LJnblJane fjuž. kol). Ob 1». uri 8 min. po nori osobni rlak t Trbii, Pontabal, Hnljak, Oe-lovoo, Franaanafeata, Ljubno, ćaa Salathal ▼ Anama, Iaohl, Oman-den, Solnagrad, Land-Gaatain, ZaU na Jaaarn, Inomoit, Bregena, Ourih, Oenava, Paria, Stejrr, Lino, Budajarica, Plaanj, Marijina vara, Bgar, Karlovu Tara, Fran co ve rare, Prago, Iiipaijo, Dunaj ▼!« Ametotteii. Ob 0. mH 7 min. mjutraf melani vlak v Noro meato, Kočarja. Ob 7. uri lO mir«. *Jutn%) oiabnl vlak v Trhla, PonUbal, Heljak, Oa-lorao, Franaenafeata, Ljubno, Dunaj, flaa Salathal r Aitasno, Iaohl, Omnnden, Solnograrl, Lend Gaatein, Dunaj Tla Amatetten. Ob ti. Mri 41 min. ilopoHnin* motani vlak v Noto meato, Kočarja. Ob 11. Mri MO min. dnpoludnm oaebnl Tlak t Trbii, Pontabal, HoLJak, Oaloreo, Franaanafeata, Ljubno, Salathal, Dunaj. Ob 4. uri 14 mit«. f><>po(urfn« oaebnl Tlak t Trbii, HolJak, Ooloveo, Franaentreata, Ljubno, čei Salathal t Solnograd, Land-Oaatatn, ZaU na Jaaarn, Inomoat, Bragnlo, Ourih, Oenero, Paria, Steyr, Lino, (Imun-den, Iaohl, Budejerloo, Plaanj, Marijina Tara, Bgor, Franoora Tara, Karlovo varo, Prago, Llpako, Dunaj vl» Amatetten. Ob 8. Mri 30 min. »rrrrr rneianl Tlak t Noto maato, Kočarja. Prihod v Iajnbljano (jni. kol.). Ob S. uri B3 min. nJ*ttr<\J oaebnl vlak a Dunaja Tla Amatetten, Llp-elje. Prage, Franoorih Taror, Karlovih raror, Kgra, Marijinih varov, Planja, Budejerio, Solnofrrada, Linoa, Sterra, Omundena, Iaahla, Aua-■ ona, Parlaa, Oenere, Ourlha, Bragenaa, Inomoata, Zeli* na jeaern, I^end-Oaateina, Iijuhnaga, OelOToa, Beljaka, Franaenafaate, Trblia. Ob 8. uri 0 min. *jutrq) moiant rlak ia Norega meata, Kočarja. Ob 11. uri »7 Mlin. i*o