Mnišfro (n upauništuo:
Maribor, Korošice uiice 5.
„STRAŽA“
fa&aja v pondeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopokL
Telefon St. 113.
Hnročnina listu:
Celo leto			h
Poi leta . . . „ .	. 6	K
Četrt leta		3	K
Mesečno		1	K
Posamezne številke	JO v.	
Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Lnserati ali oznanila se računi j o s 15 vin. od čredne petitvrste; pri večkratnih oznanilih velik popust
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
Št. 87.
Maribor, dne 2 6. j ulij a 1911.
Letnik III.
Gospodarski odsevi«
V vrstah industrijskih papirjev se raduje — borza. V načrtih so izvršbe! Še velikih javnih del. S tem so pa zagotovljene dividende marsikatere zadruge ali družbe za daljši čas. Prestolni govor in vladne izjave so postavile velik program; za javna dela. Samo za vodne naprave je obljubljenih 260 milijonov kron. Bankam je dana s tem prilika;, da bodo že samo pri oddaji dela, bodisi indirektno 'ali direktno, bodisi kot izplačevalci denarja delale ogromno kupčijo. Cementni in železni produkti bodo našli mnogo več odjemalcev; nove električne in telefonske zveze bojdo izdatno pospeševale nova industrijska podjetja.
Diunajsko mestno železnico bodo spremenili v električno, 'kar ho dalo imenovanim krogom zopet zaslužka:	električna industrija v zvezi z bankami bo
takorekoč — posnela smetano.
Dunajski „Westbahnhof“ bodo prezidali, za kar rabijo 40 milijonov kron.
Pa tudi mnogo drugih kolodvorov bodo deloma prezidali, deloma razširili, kgr je nujna potreba. In nalše državne železnice rabijo novega prometnega materiala, novih prog, posebno pa mnogo novih lokalnih železnic.
Pri vseh teh zgradbah bodo zopet razne banke, tovarne lokomotiv, zlasti pa Vagonsko-industrijska podjetja, ki bodo opetovano dobila svoj — profit. Za Dunaj je izvršen najčrt za podzemeljsko* *železnico, kar vzbuja vsestranske simpatije, znamenje, da bode podjetje prospevalo.
Vse te investiticije in nove zgradbe bodo požrle eno milij ar do kron — na javen račun. Pri razmotrivanju tega položaja pa nastane vprašanje, Če je to dobro znamenje za razne industrije, ako se v-enomer poslužujejo le — javnih denarjev. Sedanja naša socialna bolezen, takozvano „mesno vprašanje“, ni nič drugega, kakor posledica postavljanja premnogih novih industrij brez ozira na ljudske interese od strani kmetijstva. Potrebna harmonija med industrijo in kmetijstvom je 'docela razdrta, vsled česar je industrija j,ako pohabljena. Stotine milijonov javnega denarja se žrtvuje za industrijo, dočim se industrijski krogi hudujejo nad tem, da zahtevajo kmečke potrebe nekaj milijonov kot miloščino, češ, da je to naravnost v vodo vržen denar. Industrije, ki se lahko tu-
PODLINTEK.
Denarnica.
(Konec,]
Ta deček je izpraševal, če bi morebiti dobil zase posla in zaslužka tv gradu. Ker pa dela) ni dobil, začel je beračiti pri grajščinskih uslužbencih. Takoj po odhodu oskrbnikovem p,a je tudi on zJapustil grajsko poslopje.
„Henrik, Henrik!“----
„Da, gospod; Henrik se je z mladim [gospodom — Bog mu bodi milostljiv !i	nekoč prepiral, pri tem
pa postal tako predrzen, da ga je mladi gospod s palico zapodil iz službe.“
JAli ni imel ta potepub pokvarjenega ptejcaj?“ je skoro zakričal grajščak ter skočil po koncu.
„Res, spominjam se sedaj, da je nekoč pripovedoval, kako mu je stroj odtrgal prst.“
Šiloma se je premagoval PlafnE ter po kratkem premišljevanju odslovil hišnika.
Sodišču in pravdništvu je že prej odposlal poročilo o roparskem umoru.
'Odpravil se je sedaj na pot sam, oborožen s samokresom in bodalom, tv rokah debelo gorjačo ter odšel z doma. Krenil je proti vasi, ki je bila od graj-ščine oddaljena le nekaj minut.
Jaisno je svetil mesec, ko se je skoro plazil graščak med hišami, skrivaje se v nočni senci ob hišah,, kjer jih ni obsevala mesečina.
Prav tam na koncu vasi je stala mala hišica, bolje rečeno b«rna koča, kjer je prebivala Henrikova mati.
Prišedfši do te koče, opazil je Plank od slabo brleče luči še razsvetljeno stanico; cul je tudi skozi slabo zaprta okna glasove.
di le umetnim potom vzdržujejo, nimajo nikakšne pravice do ekspanzije čez reelne potrebe.
Izkušnja je dokazala, da so, ako nastane potreba, poklicani le veleindustrijci in velekapitalisti, da konkurirajo v javnih delili. Pri tem pa se izo-zemstvo popolnoma ignorira, dočim stavijo veleindu-strijci in njih čedni bratci nesramno pretirane cene, kar je seveda samoobsebi umevno! Navadno ni dosti konkurentov, kakor pri majhnih in srednjih tvrdkah, kjer veliko število firm napravi normalno ceno.
V uvaževanje.
Nesreča nikoli ne počiva, tako pravi pregovor in je resničen. Zlasti glede raznih uim smo sedaj; stalno v nefv^nosti. Četrt ure, pol ure in vsi upi našega) kmeta so proč. Sedaj je še vedro nebo, a v hipu se zoblaČi in kakor bi trenil je ledeni bič uničil ves trud enega leta.
Povsem opravičeno je, da se v takih slučajih skrbi za državno pomoč. Državo vzdržujejo državljani. Brez njihove materijelne in ideelne podpore je njen Obstoj nemogoč.
Nasprotno je pa ravno tako na mestu, da država pomaga svojemu Članu na noge, Če ga je zadela brez njegove krivce nesreča in je njegov obstoj onemogočen.
Priznati pa moramo, da smo premnogokrat sarmi krivi, če se pomožno akcija ne zvrši v takem obsegu, kakor bi bilo potrebno. Le premnogokrat se pa zgodi, da se prizajheti za nič ne brigajo in pričakujejo samo, da jim bo kdo pomagal. To ne gre in je povsem pogrešeno. Same od sebe ne prihajajo razne pomoči in s samimi tožbami se ne doseže ničesar. Treba je, da stori vsak sam svojo dolžnost.
Najprvo je treba nesrečo pri županstvu natančna naznaniti, Če le mogoče, z navedbo prizadetih parcel. Potem je treba skrbeti, da se škoda primerno oceni. Zlasti naj se pazi, da razni od oblasti odposlani komisarji ne delajo malomarno, pmpak vse natančno pregledajo. V tem oziru morama biti odločni, ker le potem lahko upamo na primerno pomoč.
Kdor pa ne stori tozadevno svojih dolžnosti, ta naj pozneje ne tarna ali zabavlja, ajmpak naj se po-trka na lastna prsa: mea culpa.
Zahtevajte v gostilnah katoliško -narodne liste Straža in Slov. Gosp.
„{Povej mi, Henrik, ktam jiameravaŠ in kje si dobi' denar ?“
„(To vas, mati, nič ne briga. — Proč hočem in moram. — Dobil sem delo v neki tovarni in oditi moram Še nocoj, da pridem pravočasno, do dneva še, tja. — Denar mi je pa dal tisti, ki mi je preskrbel službo.“
„■In kdaj odideš?“
JV treh urah“, bil je kratek odgovor; sam pri sebi pa je mrmral: „V Hamburgu sem kmalu — in potem . . .“
Grajščak je slišal dovolj. Ozrl se je hitro — tako 'da gaj ni mogel obsijati žarek svetilke skozi okno. —
'Mati in sin sta pri mizi, na kateri so ležali 3 zlatniki in več srebrnega denarja.
Plank jse je nemudoma vrnil po prejšnji poti do približno srede vaši. Tam se je ustavil iznova, potrkal n,at okno hiše, kjer je bival vaški redar in občinski sluga ter mu naročil, naj straži Henrikove matere kočo. Ce. bi ta hotel- oditi, mora ga takoj ukleniti.
Z vso naglico vrnil se je Plank* domov, Šel k mrtvemu bratu ter si natančno ogledal njegov obraz, nato pa sam sebe v ogledalu. Prikimal je zadovoljno sam sebi. Ukazal je prinesti gorke vode in mila ter škarje. Postrigel si je najpopred svojo lepo polno brado, potem pa se obril čisto gladko, izvzemši brke, katere je samo nekoliko pristrigel. Z rudečo barvo svinčnikovo napravil si je na levo lice brazgotino, kakonšno je imel brat Še izza dija'šjkih let. Nato je privil luč, poklical hišnika z zvoncem, med tem pa sam stopil v sosedno sobo.
V istem hipu, ko je vstopil hišnik, vstopil je skozi druga vrata tudi gospod.
Hišnik je strahu zakričal, in skoro padel v-
znak.
Na delu.
Zaimkov je.
Napočil je težko pričakovani dan dekliškega shoda, s katerim se je postavil mejnik v izobrazbi in napredku naših zabukovskih deklet. Zgodovinskega pomena pa je ta dan za najše župnijo tudi radi tega, ker se je pokazalo, da si je pridobila katoliška misel pri nas prav trdna tla, da liberalni surovosti — že klenka mrtvaški zvon. Da se. je cela prireditev dobro obnesla, se imamo zahvaliti posebno častitemu gosp. M. Gabercu, kaplanu v Rajhenburgu, ki je prihitel k nam ter nas počastil s prelepim cerkvenim govorom, ki je povzdignil naš duh visoko k Bogu. Ravnotako je prekrasno govoril na shoLu in navdušil srca vseh mladenk za vero, dom in narod.
Prisrčno hvalo moramo tudi izreči dekliškim zvezam v St. ViBu, Rajhenburgu in v Sevnici, ki so prihitele v obilnem številu ter nastopile z lepimi in primernimi govori in deklamacijami. Ker pa mislimo o govorih natančno poročati v h-!Našem Domu“, zato ne navajamo tukaj gdc. govornic in* vsebino govorov. Ne vem, kedaj bomo mi mogli pioplačpjh njih velik trud!
A tudi domačini so se potrudili, kolikor je pač takih, ki so vneti za dobro stvar. Največ požrtvovalnosti za. shod je pokazala gdč. predsednica Ivnfrika Gregorčič, ki je vnemala dekleta, da so napletla vencev, s katerim se je okrasil slavolok’:	Pozdravi j en e
hčere Marijine“ in govorniški oder, n,a) katerem se je blestel napis: „Kvišku srca!“ Vsa čast in hvala, gre tudi vrlim vaščanom iz Lašč, ki so gotovo najbolj zavedni ljudje v naši župniji.
Po večernicah so priredili katoliško-narodni dijaki iz Posavja pod vodstvom gospoda Jožefa Kožuha pod kozolcem Franca Požuna v Bukovju igro: „Dr. Vseznal in njegov sluga Stipko Tiček“, ki se je vkljub raznim neprilikam prav dobro obnesla, tako da zaslužijo vsi igralci veliko hvalo. Srčno se tudi zahvaljujemo izobraževalnemu društvu v St. Vidu, ki nam je posodilo kulise!
Da ni bila nobena prireditev liberalcem po godu, se razume in razume se nazadnje tudi to, kar popolnoma, odgovarja liberalni surovosti, da so podrli v noči prejel! nedeljo govorniški oder pred cerkvijo in da so pretili raztrgati kulise, kar se jim pa ni posrečilo. Ker si liberalci drugače niso mogli o-hladiti jeze, so pripravili Janeza Kolmana, da je de-
„Ali je tako dobro?“
„Izborno“, odgovoril je hišnik, Še vedno tresoč se strahu.
„Pojdite torej z menoj!“
Kmalu sta dospela do koče, kjer je vaški čuvaj stal na straži. V koči je gorela Še luč.
Henrik je slekel suknjo, a vlegel se ni, kakor je nameraval.
Ne da bi kaj premišljeval ali se obotavljal, odprl je Plank nagloma vrata od stanice, tako da ga ni nikdo cul ter vstopil.
Za njim vstopila sta tudi hišnih in Čuvaj.
Henrik je obrnivši se proti došlecem, z glalsom polnim groze zakričal:
JJezus, Marija- in Jožef! Mrtveci se vračajo!“, ter omahnil proti materinemu ležišču.
Brez ugovora se je dal ukleniti.
*
* *
Tri mesece po tem dogodku stal je pred porotniki. Tajil ni svojega* dejanja: bil je popolnoma) po-
. , Priznal je, da je zvedel po svojem bratu, da pojde tisti dan mladi gospod Hugo v mesto. Vračajočega počakal je v* skrivališču ter ga pobil z debelim kamnom. Nato . ga je oropal, vlekel do peščenega proda, kjer se je takoj potem udrl plaz ter ga pod-
Morilec je mislil za toliko časa zapustiti doma-ći krajj, da se zločin malo pozabi. Nameraval se ie kot delavec nastaniti v Hamburgu.
Sodišče ga je obsodilo v smrtno kazen; vložil je sicer prošnjo za pomilošČenje, ki je bila pa zavr-njena, Kmalu nato se je izvršila nad njim smrtna obsodba — n*a vešalih.
janski napadel častitega gospoda kaplana Garere a, za 'kar se 'bode seveda še moral z ago var j ati pred —
sodnijo.	A ....... .
Srčna hvala vsem, ki so se potrudili, da je vse krasno uspelo!____________________Zaveten laran.
Zvišanje tabačnih cen.
Avstrijska tobačna režija je podraženje tobačnih izdelkov z 1. julijem t. 1. motivirala med drugim tudi s tem, da so se surovine v zadnjem času izdatno podražile. Vendar pa to ni resnično, ako uvažuje-mo oni veliki del surovega materiala, ki ga dobimo iz otokov Borneo, Sumatra in Java. Posebno v zadnjih dveh letih ,(1909' in 1910) je. bila na omen j enih otokih jako lepa in izdatna žetev. Nikar se ne da utajiti tudi dejstvo, da se je avstrijska tobačna režija posluževala čisto napačnega nakupovalnega sistema uvodoma navedenih tobačnih sort, in so vsled tega tako zelo poskočile cene tobačnih izdelkov. Povsod se dela na to, da bi se odstranil takozvani „Ztwischenhatn-del“ in da bi se producent direktno zvezal s konsu-mentom, samo pri avstrijski tobačni režiji ta moderna naprava še ni prišla v poštev. Namesto da bi vso veliko množino, ki jo porabi, kupila naravnost od producenta, se celi Čas poslužuje raznih prekupčevalcev. Se le pred tremi leti je naistopila prajvo pot.
Prekupčevalci, iz večine sami Židje, so dobro vedeli, da je avstrijska tobačna režija stalen in vesten odjemalec najslabjših tobačnih vrst. Prekupcl pa so še te smeti proidajali drago, in medsebojna konkurenca je pognala tobačne cene v nejverjetno višino. Razume se, da so to delali igraje, ker so na eni_strani vedeli, da jim avstrijska tobačna režija v najslaib-Šem ali bolje rečeno v, vsakem slučaju mora) vzeti ponujeni tobak, na drugi strani pa so imeli že toliko izkušnje, da so vedeli, da avstrijski tobačni režiji in-~so ravno cene prva in poglavitna stvar.
Na Holandskem so se vsekakor gotovi krogi nad takim gospodarstvom smejali, ker so videli, kako -avstrijska tobačna režija nemoteno dela s finančnim ministrstvom, ki tudi ni uvidelo, da je njena nakupovalna akcija popolnoma brez vsakega trgovskega duha. —
Pokojnega dr. Lueger j a so prijateljski krogi že pred Štirimi leti opozorili na ta napačen nakupovalen sistem, ki je požrl državi vsako leto mnogo milijonov. Dr. Lueger, ki je imel velik upravni talent in je razumel tudi iz praktične strani škodljivost tedanjega sistema, je zato delal z vsemi silami na to, da naj avstrijska finančna uprava spremeni nakupovalni sistem na ta način, da naj avstrijska tobačna režija ne. kupuje več potrebnega) surovega materiala iz druge roke, ampjak direktno od producentov, v prvi vrsti od raznih tobačnih zadrug.
Kakor vedno, se je dvignil velikanski h’rup zoper dr. Luegerja; govorilo se je o trustu, o bojkotu in o marsičem, samo da bi finančno ministrstvo odvrnili od vsakojake spremembe dotedanjega nakupovalnega sistema. Celo ekscelenca Jorkasch je hotel poskusiti z direktnim nakupovanjem, i Takratni ravnatelj tobačne režije, pl. Kempf, je na to nameravano spremembo odgovoril s svojo demisijo.
Vspeh direktnega nakupovanja se je pokazal v letih 1999 in 1910, ko se je prihranilo nič manj kot nad 4 milijone kron.
Od smrti Luegerjeve sem, zlalsti pa, ko je de-misijoniral bivši finančni minister Bilinski, M je Eot praktičen mož odobraval direktni nakupovalni sistem, so stari židovski prekupčevalci menili, da je prišla doba >— debelih krav in polnih klasov. In tem so sledili drugi, s čistim namenom Izraelcev. Ponovno nam je trebja konštatirati dejstvo, da pri avstrijski tobačni režiji, kakor pri vseh državnih gospodarskih podjetjih’ popolnoma manjka duh prave trgovine.
Sedanji ravnatelj avstrijske tobačne režije, pl. Scheichstuel, je morda sicer izvrsten uradnik, vendar pa on ni nikakor sposoben za tako trgovsko podjetje. On niti ne opazi, kako ga vleče holanüteki mak-ler v Amsterdamu. Pod frazo .„svobodne roke“ se hoče generalna direkcija avstrijske tobačne režije povrniti na staro pot. Žalibog, da je kontrola avstrijske državne zbornice nad gospodarskim življenjem države preminimalna. Ako' uradnišitvo slabo in površno gospodari, tedaj se tolaži s tem, da bo že država vse poravnala. Sedanji finančni minister je baje kos u-čenjaka, vendar v svoji modrosti ne gane z mezincem glede generalne direkcije avstrijske tobačne režije, ki gospodari, kakor sama hoče.
Zadnji Čas je, da zbornica stori potrebne korake, da se uvede v avstrijska tobačni režiji direkten nakupovalen sistem.
Politični pregled.
Državni zbor.
.	. . .	1	Dunaj, 24. julija.
V zadnjih dneh se je Čulo med poslanci, da so spravna pogajanja mesd Poljaki in Rusini v polnem teku. Poljaki zagotavljajo, da je tozadevno razpoloženje v Poljskem klubu ugodno. V resnici pa se še ta spravna pogajanja niso začela; še le v jeseni bo prišlo do tega in sicer najprej v Lvovu in nato na Dunaju.
* *
*
Davies v sredo dne 25. t. m. se vrši posvetovar nje predsedništva, kjer se bodo razpravljala posamezna vprašanja. Določilo se bo, da se ob štirih delav-
nikih vršijo pet do šest ur trajajoče plenarne seje, izmed katerih sta dve določeni za nujne predloge. — Tujch žurnalistično vprašanje pride v pretres.
Dunaj, 25. julija.
Danes je bila kot prva točka na dnevnem redu bančna predloga, kateri so nasprotovali Slchraffl (krščanski socialec), Ceglinski (Rusin) in Biankini (Hrvat). Debata je bila kmalu gotova, nakar se je bančna predloga izročila tozadevnemu bančnemu odboru.
Ministrski predsednik baron Gautsch je na to obširno govoril o argentinskem mesu. Njegova izvajanja, ki so bila zgolj odgovor na tozadevno interpelacijo, so napravila vtis važnega govora, s katerim je podal programatieno pojasnilo glede načrtov nove vi ajde na gospodarskem polju. Baron Gautsch je govoril jasno in odkrito, brez strahu in nepristransko. Povdarjal je, da ima tudi Srbija in sploh Balkan živino, ne samo Argentinija. Govor ministrskega predsednika ima seveda tudi politični značaj. Branil je takorekoe Bienerthov kabinet in trgovinskega ministra dr. Weisskirchner j a, ki si ni glede uvoza argentinskega mesa, 'ampak glede importa iz Balkana zvezal svoje roke.
Med dolgo razpravo je omenil tudi izkušnje, ki jih je ljudstvo imelo s prekmorskim mesom. Od množine zadnje pošiljatve je na Dunaju še 327 ton nedotaknjenih, 54 ton so eksportirali v Svio;o in 232 ton je šlo nazaj v Trst. Preprečiti se mora vsaka prevara občinstva, ki meni, da gre prodaja v resnici tako hitro izpod rok.
Končno je dokazal, da uvoz argentinskega mesa ni preprečil vjisokih cen živine, ampak le škodoval gospodarskim interesom. Povdarjal je, da je dosti živine doma in da se bo vse potrebno ukrenilo, da se cene primeroma; postavijo. Govoru je sledilo dolgotrajno Odobravanje.
Prihodnja seja jutri dne, 26. t. m.
*
V	bančni odsek so bili izvoljeni: za predsednika dr. Laginja, član Hrvaško-slovenskega kluba, za namestnika pa poslanca Sommer in Kolischer, za referenta je bil izvoljen poslanec Kuran,da. Prihodnja seja bančnega odseka bo v četrtek, dne 27. t. m. zvečer.
*
•<« *
Predložitev zakonskega načrta o ustanovitvi veteranskega kora urgira posiajnec dr. Benkovič v svoji interpelaciji na ministra za deželno brambo.
Vesti o novem ministrstvu.
„(Morgen“ od dne 24. t. m. poroča, da vsled o-pozicionelne taktike krŠčansko-socialne stranke prihaja na dan aktualno vprašanje o trdni parlamentarni večini, da namerava ministrski predsednik baron Gautsch takoj, Če se mu to posreči, ustanoviti novo koalicijsko ministrstvo s parlamentarnim kabinetom. V tem ministrstvu bi bil ministrski predsednik' baron Gautsch, notranji minister Stürgkh’, finančni minister Urban, justični minister D’Elvert, trgovinski minister Ebenhoch, železniški minister Ztaleski, minister za javna dela PovŠe.
Nasprotno trdi praiška „Bohemia", da namerava vlada najprej sklicati češki deželni zbor dne 15. septembra in bo od njega delavnosti odvisno, ali se vlada odloči za večino s Cehi ali brez njih. Parlament bi bil potem sklican sredi oktobra.
Izseljeniško vprašanje v Avstriji.
To hibo imajo navadna naša uradna poročila o izseljeniškem gibanju, da nam namečejo samo nekaj suhih številk in da nikdar ne podajo globoko začrtane socialne slike o tem modernem preseljevanju narodov-. Tako govori zadnje, pred dnevi objavljeno u-radno poročilo samo o izseljevanju preko iTrsta v letu 1910. Tega leta se je iz TJrsta odpeljalo 21.104 o-seb v tujino in vrnilo 10.088 oseb. Naša država torej že tu šteje izgubo 11.016 parov delavnih rok.
V	Severno Ameriko se je izselilo tekom lanskega leta 14.932 oseb, v južno pa 9264.
V	zadnjih dveh letih' je opažati pojav, da znatno o/d leta do leta pada Število'izseljencev v Severno Ameriko, a da narašča izseljevanje< v južno Ameriko. Vzrok tem pojavom; pooštrenje priseljeniških predpisov in gospodarska kriza v Ziedinjenih državah.
Za izseljevanje v Južno Ameriko, posebno še v Argentinijo, se pa dela velika reklama, ker ta država rabi sedaj veliko Število poljedelskih delavcev za obdelovanje obširnih farm in za Čuvanje goveje živine. Tudi napreduje v južnih državah industrija, ki išče na svetovnem trgu svežih moči. Od leta 1909 do 1910 je število izseljencev v Severni Ameriki padlo za 1088, ono v južno Ameriko pa se je pomnožilo za 713 oseb.
V	avstrijskih deželah le neznatno pojema izseljeniško gibanje, nasprotno pa zadobiva to gibanje vedno obširnejše dimenzije v anektiranih deželah v Bosni in Hercegovini. Preteklo leto se je izselilo samo v Zedinjene države 1185 Bošinjakov, leta 1909| pa 595, torej znaša prirastek celih 100%.
Nove trdnjave ob Adriji.
Kakor se poroča iz Rima, je italijanska a|dmi-raliteta sklenila v soglasju z generalnim štabom, da se mora v kratkem postaviti ob Adriji mnogo italijanskih trdnjav. Obmorski trdnjavi Bajri in Ancona sta dobili takozvane oklepne stolpe in nove 45 cm-to-pove. Vlada rabi za izvršitev svojega načrta šest-mi-lijonski kredit.
Andrassy in Tisza o brambni preosnovi.
V soboto je govoril v ogrskem državnem zboru o brambni preosnovi grof Andrassy, ki vedno zavzema stališče, da se morajo dajati opoziciji koncesije. Andrassy se je v syojem govoru ppa\v za prav opravičeval radi svoje nestalnosti, ker je svoj čas bil za povišanje Števila vojaških novincev. Zla brambno preosnovo zdaj ne glasuje, ker se ne uvede mažar-Ščina kot službeni jezik, dasi je mažarščina državni jezik, kar pa nemščina, službeni jezik armade, ni. Andrassy ni obsodil obštrukcije, kakor so nekateri pričakovali. Andrassyju je odgovarjal grof Tisza, ki zavzema stališče, da se mora opozicija s silo potlačiti, Opozicijo graja, ker nastopa z obstrukcijo, ki jo je obsodilo ljudstvo pri zadnjih volitvah. Ostro je polemiziral z Andrassyjem in naglašal, da moramo imeti močno armado. Glede na pomnožitev mornarice sodi Tisza, da ta korak ni naperjen proti Italiji, ker marveč ravno močna mornarica koristi tudi naši zaveznici Italiji. Tisza izvaja, da dobe Maižari koncesije glede na jezik v stotniji in znamenja.
Trdi se, da bo poročal ogrski ministrski predsednik cesarju o položaju. Cesar je zaslišal v avdi-jenci tudi vojnega ministra. Ce je šlo za nove koncesije Mažarom, še ni znano.
Crnagora.
Kakor se poroča iz merodajnih krogov, sta baje Rusija in Italija zapretili kralju Nikiti, da mu ustavijo letno subvencijo, ako ne spremeni svojega izzivalnega stališča napram 'Turčiji,
Kakor se poroča iz Cetinja, bo Črnogorski prestolonaslednik Danilo potoval v Peterburg in druga stolna mesta. Vzrok potovanju je neka važna zadeva glede Albanije.
Bolgarija.
Bolgarsko narodno sobranje je v soboto car Ferdinand v prisotnosti carice in prestolonaslednika zaključil. Ko je stopal car proti prestolu, so zapustili člani skrajne levice dvorano. V svojem prestolnem govoru je naglašal cp^, da je sobranje- vršilo popolnoma povoljno vprašanje ustave.
Haiti.
Revolucija na otoku Haiti je postala zelo resna. Združene ameriške države so odposlale tri vojne la-dije. Zdaj sta tudi nemški in laški poslanik v Port au Prince prosila, naj se odpošljejo na pomoč vojne la-dije. Kabelska zveza s Haiti je deloma pretrgana. Iz tega sklepajo, da so imeli revolucionarji vspelie. Severni del otoka so revolucionarji zasedli. Predsednika Simona bodo najbrže prisilili, da odstopi. S preostalimi četaitni se je zatekel na parnik „Syria.“ Druga poročila pa poročajo, da se niahaja - predsednik Simon s 1000 možmi na nekem nemškem parniku in organizira vladne čete.
.Grozovit požar v Carigradu. — Politični zažig.
Dne 23. t. m. popoldne je izbruhnil v Carigrar du grozovit požar, katerega so zanetile najbrže hudobne roke. Začelo je goreti ob istem času na šestih krajih mesta. Ogenj se je širil s tako hitrostjo in s tako silo, da so bile v par trenutkih cele ulice obdane od plamenov. Rešilna akcija je bila tem težavnejša, ker je primanjkovalo vode. Do večera je zgorel najmanj poldrugi kvadr. kilometer mesta. — Vojni minister Mahmud Sefket pašia, ki je prišel sam na kraj nesreče, je bil težko ranjen od gorečega trama.
„Lokal Ajnzeiger“ prinaša iz Štambula (Staro mesto) brzojavko, da gori mesto na vseh Štirih oglih. Med prebivalstvom je izbruhnila panika. Na tisoče ljudi je brez strehe in beže med groznim vpitjem po ulicah. Vojaštvo veča še zmešnjavo. Nad 10.000 hiš je pogorelo, med njimi mnogo skladišč. Škodo cenijo na več kakor 20 milijonov kron.
Splošno sodijo, da so zažgali mesto iz političnih ozirov. Revolucionarna stranka hoče baje na ta način si olajšati povzročitev državnega preobrata. Vsa uradna poslopja so zastražena od vojaštva.
Dne 24. t. m. zjutraj se je posrečilo požar omejiti in deloma pogasiti. Očividci poročajo o strašnih prizorih na ulicah’. Do sedaj Še ni znano, koliko žrtev je zahteval požar.
Amerika.
Zvezni senat Zedinjenih držav je sprejel zakonski načrt, po katerem so dolžni kandidat j e svoje izdatke pred volitvami in po volitvah priobčiti kongresu. Ti izdatki ne smejo v gotovih slučajih presegati določene svote. Po zakonu lahko sedaj znašajo volilni stroški največ 10.000 dolarjev pri volitvah senatorjev in 5000 dolarjev pri volitvah poslancev bele hiše. Novi zakon hoče s tem omejiti v ameriških državah običajno korupcijo, ki je udušila vsako svobodno gibanje pri volitvah.
Portugalska republika v nevarnosti.
Po poročilih' iz Lizbone je vznemirjenje vsled monarhističnega gibanja velikansko. Mobiliziranih je
20.000	mož, pri četah se opaža nenavadno delavnost. Vkljub temu pa trdijo gotovi krogi, da se vrše vse te naprave edino le za to, da se pomiri javnost.
Alfredo de Magalhaes pa, B z notranjim ministrom že dolgo ni enih misli, je poročal v parlamentu, da so se posamezni dogodljaji v severnih provin-
-cab reptublike začeli razširjati, vsled Česair je .varnost javnosti in republike v nevarnosti. Že pred meseci so poskušali monarhisti v Spalissi zbirati vojaške čete., in trdilo se je, da nameravajo brezdvomno napasti Lugo, Melagaco in Gerez. Imenovane Čete imajoi baje orožja in razne municije v izobilju in pričakujejo le Še povelja, da naj udarijo.
iVojni minister pa je spoznal, da mu je z repu--bličanskimi četami popolnoma nemogoče, odbiti ali pa preprečiti monarhistični napad in to tem bolj, ker je domala skoraj ves častniški zbor v severu mobiliziranih Čet monarhističnega mišljenja; celo vrhovni poveljnik se je z monarhisti pobratil. Radi tega je zbornica sklenila utrditi najprej važne straitegične točke.
Ostane torej dejstvo, da bo morala republika v kratkem napovedati monarhistom vojno, ki bo imela za republiko težke posledice ;i kajti v severu, kjer je največ monarhističnih čet mobiliziranih, se nahaja nepristopno gorovje, ki se lahko meri z airikanskimi pečinami.
V parlamentu se je nedavno razpravljalo vprašanje, zakaj je danes veliko več monarhistov, kakor nekdaj. Kaj lahek je odgovor na to vprašanje! Republika je namreč vsled svoje brezobzirnosti in kršenja državnih paragrafov sama sebe obsodila, deželi pa prizadela občutno Škodo. Ljudstvo pa se na noben način ne da varati.
Bivši artilerijski stotnik Conoeiros, ki je takoj v začetku spoznal veliko nevarnost za republiko in je svaril poveljnike, da naj svojih stališč ne zlorabljajo, je sedaj vrhovni poveljnik monarhistične vojske. Vladno Časopisje ga sicer zmerja kot izdajalca, vendar se ga vlada sama tako zelo boji, da je Anto: nio Josee Almeida v parlamentu zahteval, da mu naj vzamejo življenje. Vendar pa še do danes ni nihče 'dobil nagrade, ki je razpisana za glavo Conceirosa!
Notranje ministrstvo pa, ki se je z brezvestno goljufijo* in brutalnostjo samo oropalo vseh simpatij, in ga proklinja vladna stranka sama, si je ustvarilo nad vse žalostno prihofdnjost!
• *
*
Dogodki v parlamentu so najlepše zrcalo vsega razburjenja, ki (vlada v deželi. Viharne seje se morejo vsled neprestanih nemirov večkrat prekiniti. Tu-patarn se pomirijo razgreti duhovi, pa največkrat le takrat, kadar je govor o dijetaji večno lačnih „ljudskih zastopnikov.“ Zares tipično znamenje* za republiko je, da takozvano „želodčno vprašanje" poslain-cev rangira pred važnimi vprašanji državnih in pa ljudskih potreb. V kratkem bodo namreč izdali zakon, ki določa, da dobi vsak poslanec mesečno plačo 500 frankov.
Parlament so otvorili sicer že dne 15. junija, a vendar storili niso do sedaj Še praty ničesar. Vlada je predložila ustavni zakon, državni proračun pa Še ni zaključen, ker se finančni minister Belvas bavi z vsem drugim, samo s financami ne. Zastopniki drugih držav 'dvigajo ob pogledu na take razmere roke proti nebu. In vendar zahtevajo gotovi krogi, da bi velesile pripoznale novi režim.
'Jakobinec Alvaro de Castro je stavil v zadnjem Času posebno „ljudomilo“ zahtevo; on je namreč zahteval, da naj vsakega, ki ga oboroženega aretirajo, kar enostavno ustrele. Ali ni to naravnost zasmehovanje svobode in pravice, in poleg tega Še v 'deželi, 'ki je prva odpravila smrtno kazen! ?
Raznoterosti.
Iz poštne službe. Poštna pomočnica Marija 'Kunst je dobila mesto poštne ekspedientke v Podsredi.
Volitve v zadrugo trgovcev zal sodni okraj Ce-:lje so se vršile dne 23. t. m. Izvoljeni so bili v odbor z veliko večino samo Slovenci; načelnik je ostal gospod Polanc iz Petrovč, podnačelnik pa je gospod Artman iz St. Jurija ob južni železnici. Navzoči po-silinemški trgovci, na čelu jim znani PeČuh iz Gabrja, so se zaman razburjali. 'Občnega zbora se je u-deležil tudi poslanec dr. Ivan Benkojvič kot Član zadruge.
Socialdemokraška komedija. V seji poslanske zbornice dne 21. t. m. je predsednik predlagal, da se naj na 'dnevni red torkove seje postavi bančna predloga, na primer prvo branje te predloge, ki ima nato iti v odsek, ako naj se Še v poletnem zasedui-nju reši. Socialdemokrat Seitz je nato stavil predlog, da se pred bančno predlogo obravnava socialdemokratki predlog radi drajginje*. Stranke večine so se v sporazumu z drugimi strankami zjedinile, da se naj vsi predlogi radi draginje obravnavajo v sredo; :,sociji pa so vstrajali pri tem in izzvali grde Škandale v zbornici, ki se po večini seveda ni hotela udati terorizmu socialdemokratov. Ostalo je pri tem, da se v torek obravnava bančno predlogo, v sredo p,a vse draginjske predloge. Vspričo teh dejstev se drznejo sedaj socialdemokraški listi napadati naše poslance, češ, da so izdaji interese delavstvla in kakor se že glase razne socialdemokratke fraze. Tudi ^(Slovenski Narod“ se jim je pridružil in napadal dr. Benkoviča kot zastopnika Trbovlj radi njegovega glasovanja; omenjamo mimogrede, da je poročevalec ,„[S1. Naroda“ znani dr. Kramar, ki se je za časa zadnjih volitev v Trbovljah trudil za dr. Kukovca. Napadom združenih socialdemokratov in liberalcev se ni Čuditi; Čuditi pa se je, da za napade ne morejo izrabiti 'druge prilike. Kajti vsak pameten Človek ve, da se draginji ne bo odpomoglo, Če se v zbornici le na dol-
go in široko govori, kakor to delajo socialdemokrati; naravnost smešno pa je izkoriščati okolnost, da se o tem obravnava 24 ur pozneje, kot žele socialdemokrati. Ti so pri prvi priliki v zbornici zoppt pokazali, da se jim gre le za škandal, za slepitev svojih volil-cev in za napade na druge stranke, za resno in pozitivno delo pa ne.
Dr. Šušteršič in „motu proprio“ radi praznikov. Načelnik Hrvaško-slovenskega kluba dr. Šušteršič se je glede omejitve pravnikov sledeče izrazil; „Gospodarske in socialne razmere* v veliki večini hrvaških in slovenskih Škofij govorijo odločno zato, da ostane pri starih praznikih.' Osebno sem prepričan, da bo velika večina hrvaških in slovenskih škofov poročala vatikanu v tem smislu.“
Liberalno sokolstvo. Na drugem mestu popravljamo notico, ki smo jo prinesli pred dnevi o dr. Fermevcu kot Sokolu. Ker se nas je poučilo, 'da smo krivo razumeli neredno pisani članek v :,JGr. Tiag-blattu“, smo radevolje zmoto popravili in se oprostili. V našem boju se nam ne gre za osebe, ampak za stvar. Oseba 'dr. Fermevcia nam je bila pri vsem popolnoma irelevantna, označiti smo hoteli le liberalno sokolstvo, ali širjše povedano, liberalno slovenstvo. In tozadevno se tudi sedaj, ko smo popravili dr. Fermevcu storjeno krivico, ni nič spremenilo. Vedno še ostane dejstvo in tega se ne zanika, das se nahajajo med ptujskimi slovenskimi liberalci ljudje, ki se krasijo enkrat z modrižem, drugokrat s slovenskimi znar ki. In da igra kakšen tak človek ravno pri sokolskih izletih važno vlogo, to je najbolj značilno. Sokoli se radi postavljajo kot cvet slovenstva, v vsakdanjem življenju pa najdemo ravno med njimi največ pred-staviteljev narodnega mameluštva. Njihovi starosta iTIavČar, Oražen in drugi so dovolj znani po svojih l„narodnih“ činih, sedaj je stopil v to družbo še ptujski modrižko-slovenski liberalec. Res* compagnia bella!
Vzor-Sokol. Pod tem naslovom je prinesla „Straža“ z dne 21. t. m. notico o dr. Fermevcu v Ptuju, 'da daje svoji narodnosti izraz s tem, da krasi svoja sokolska velenarođna prsa enkrat s modrižem (plavicami), drugič pa s slovenskimi znaki. To noticd smo povzeli iz a,(Grazer Tlagblatt“ z dne 18. t. m. A kakor pa izvemo, smo delali dr. Fermevcu krivico, kar obžalujemo. Članek v „Grazer Tagblattu“ je precej Čudno štiliziran in se dotični pasus o modrižu in slovenskih znakih tiče neke druge osebe, ne dr. Fer-mevca, kar s tem lojalno popravljamo.
Gospodinjski tečaj na Teharjih se vrši od 1.—
15.	avgusta v gosppdinjski Šoli cč. Šolskih sester. Število udeleženk je omejeno na 24. Za hrano treba plačati 20 K, pouk in stanovanje je brezplačno. Vse Dekliške zveze so dobile poziv, da izberejo zavedno mladenko in jo pošljejo na .tečaj, da bo jpotem lahko doma v Dekliški zvezi poročala na poučnih shodih o tečaju. Naj udeleženke javijo svojo udeležbo najzad-nje do nedelje dne 30. julija gospodinjski šoli v Teharjih, pošta Store. Lanski gospodinjski tečjajj je veliko koristil in oskrbel mnoge Dekliške zveze z gospodinjskimi poučnimi govori. Naj isti sad obrodi tudi letošnji tečaj. Posebno tiste Dekliške zveze naj pošljejo udeleženke, ki Še jih lani niso.
v
Štajersko.
Maribor. V nedeljo dne 23. t. m. je nastal v neki krčmi na grajskem trgu med gosti prepir, pri katerem je dobil Miha Kostevc, sluga; pri tukajšnjem trgovcu Hartingerju, od neznanega hlapca z nožem več poškodb na glavi in po roki.
'Maribor. Anton Pintarič, hlapec pri tukajšnjem trgovcu Korošcu, je pretečeno soboto metal seno z voza. Naenkrat je izgubil ravnotežje in se je prekucnil z voza na tla ter se pri tem na hrbtu tako močno poškodoval, da je moral iti v bolnišnico.
Sv. Magdalena v Mariboru. Meseca junija je bilo 9 porok, 32 rojenih, 44 mrličev in 7 oseb se je (vrnilo v sveto katoliško cerkev. — Slovesnost svete Magdalene se je sijajno obslužila. Prečastiti gospod svetnik dr. Medved, gimnazijski profesor, so vodili obhod, pridigovali in služili slovesno sveto mašo. — Vse se je vršilo v najlepšem redu ini pobožnosti.
Pekre. V noči med 25. in 26. julijem je začelo goreti v Reiserjevem mlinu v Pekrah. Pogled v kr-vavo-rdečo daljavo je bil strašen. Na lice mesta so prihitele tri požarne hrambe. Ljudstvo iz mesta in o-kolice je kar dirlo na kraj nesreče. Skoda je velikanska. Začelo je goreti okoli 10. ure zvečer, zadnja požarna bramba se je vrnila ob %5|, uri zjutraj v Maribor.
Bobova. Jera Dobaj, posestniška hči na Bohovi, je padla pri guganju z gugalice (Schenkel) pri Mar. Devici v Brezju tako hudo, da je dobila več težkih! poškodb na glavi in na roki.
Trbovlje. Na notico „Iz Trbovlj“ v „Slov. Narodu“ štev. 164 z dne 19. t. m., v kateri se na koncu iz gotovega sovraštva napada tudi našo policijo, odgovarjamo sledeče: Tudi mi obsojamo dogodke, ki se vrše v zadnjem času v naši občini. Omeniti pa moramo resnici na ljubo, da teh nikakor ne moremo pripisovati malomarnosti naše policije. Vkljub temu, da imamo v občini (vštevši Hrastnik) šest redarjev, ne moremo nikakor zahtevati oll njih, da bi Mii dan in noč na nogah. Ce pogledamo službo naših redarjev, ki sede ves dopoldan v pisarni, popoldne pa gredo vsak s svojo kopico raznih aktov, da jih razneso po raztreseni okolici, odkoder se vrnejo še le pozno na večer utrujeni, moramo pač krivdo, ki jo predbaciva
dopisnik naši policiji, odvrniti na tistega, ki nalaga policiji dela, ki ne spadajo v njeno službo. Mi sino mnenja, da je redarstvo zato v občini, da skrbi za red in mir, kar bode isto tudi storilo, Če se bode njih služba po zakonih uredila, da se isto ne bode za vsa občinska in neobčinska dela izkoriščalo, ter se ne bode uporabljalo za raznašanje *a(ktov, ki ne spadajo v njen delokrog. Poleg zgoraj navedenih’ vzrokov bi priporočali gospodu dopisniku, kakor tudi še vsem nasprotnikom, da naj svojih shodih in v društvih ljudstvo, posebno pa še mladino, izobražujejo na verskem programu, ter jo navajajo k dobremu; če store to, smo prepričani, da bodo mnogo, mnogo storili za red in mir ,v občini. Dokler pa bodo ti gospodje ljudstvo samo hujskali, ter je vzbujali, da'gre s kolom ali nožem v roki v boj, in dokler se v naši občini resno ne bode nastopilo proti brezmejnemu vži-vanju alkohola, posebno žganja;, dopisnik zastonj predbaciva policiji malomarnost; število policije se lahko podvoji, a razmere se ne bodo izboljšale, ker znano nam je pač mnogo slučajev, da je bila celo policija napadena od krdel pijanih in bojaželjnih pobalinov. Končno naj omenimo še to, 'da policija ni vsevedna in ne more naprej vedeti, kaj se bode ob tej ali oni uri v tej ali oni gostilni zgodilo; če* je pa mogoče vseveden oni gospod, ki poroča take nepotrebne in nezmiselne napade iz golega sovraštva v „S. Narod“, (Sili če ima, kakor se vidi, zveze s pretepači in ubijalci, bi mu mi priporočali, da vsakokrat pravočasno obvesti policijo, in prepričani smo, da bode ista rade volje Šla takoj na dotično mesto, kakor je Šel redar tudi v dopisnikovem slučaju koj na kraj zločina ter morilca aretiral. Ce boste torej gospod dopisnik v bodoče policijo pravočasno obveščali, se bode lahko vsaka taka žalostna posledica preprečila. <— Capito!	Pravicoljub.
Rogatec. V nedeljo dne 46. t. m. je obhajala rogaška nadžupnija izvanredno slovesnost, posvečevanje Štirih novih zvonov. Stari zvonovi so že davno doslužili, samo dva sta še opravljala službo; srednjemu je srce počilo, ko se je zvonilo ob tužni smrti veličanstva, rajne cesarice Elizabete. Old tistega časa je bila nujna potreba, da se preskrbijo novi zvonovi. Darovi so le po malem pritekali; toda sedaj se je vendar le nabralo toliko, da se je moglo misliti na nabavo novih zvonov. Približal se je dan posvečenja. Premilostni knez in Škof so se na predvečer pripeljali z vlakom. Njih prva vožnja po progi Grobelno— Rogatec je bila podobna slovesnemu sprevodu; na raznih postajah’ so se jim prirejale ovacije. Prav slovesno je sprejel ekscelenco trg Rogatec na rogaškem kolodvoru. Pri sprejemu so bili navzoči: c. 'kr. okr. glavar iz Ptuja, razni tukajšnji p. kr. uradi, gospod župan z občinskim odborom in razne druge korporacije. V imenu tržke mladine je pozdravila premilost-ljivega gospica Berta Jelovšek. N,a glavnem trgu ob cerkvenem nebu pri izstopu iz voza so se okoličani poklonili prevzvišenemu nadipastirju; tukaj jih je pozdravila v imenu mladine občine Donačka gora Dar niča Glinšek, učenka šole St. Jurij p. D. Odtod je bil potem običajen sprevod v nadžupnijsko cerkev. V nedeljo je bilo slovesno posvečevanje zvonov pri krasnem vremenu in ob ogromni udeležbi ljudstva od blizu in daleč. Po blagöslovljenju so jih takoj začeli spravljati v zvonik. Vse je šlo po sreči. Zvonenje je harmonično melodično:: e, fis, gis, h. Zvonovi so krščeni n,a imena: Jernej, Marija, Mihael, Anton Pad. Zvonove je lila tvrdka J. Grassmayr, Wüten pri Ino-mostu. Po zatrdilu vešč ako v se je 'delo izvrstno posrečilo. Vsem, ki so pripomogli k nabavi novih zvonov, 'naj obilno poplača dobrotljivi Bog. Hvaležnost zahteva, da se še prav posebno spomnimo velikega dobrotnika rogaških zvonov, ki je sam daroval 1000 kron. In to je tukajšnji rojak, Častiti gospod Janez Sparhakl, župnik' v pokoju pri Sv. Petru na. Medve-fdovem selu. Želimo mu, da bi mu ljubi Bog dal učakati^ zlato mašo, katero bi služil čez dve leti, potem pa še mnogo veselih in srečnih' dni. Zvonovi pa naj v rogaški nadžupniji zvonijo dolgo let Bogu na čast, vernikom pa v časno in večno srečo.
Celje. Izobraževalno društvo v Celju priredi v nedeljo dne 30. t. m. popoldne ob 3. uri pri „belem volu“ v Celju igro „Najdena hči.1“ Med odmori udarja društveni tamburaški zbor.
Savinjska dolina. Savinjsko okrožje Z. S. D. ima v nedeljo dne 30. julija ob 11. uri dopoldan svojo redno sejo v Petrovčah. Prosi se, 'da se odbornice okrožja zanesljivo udeležijo seje, ker so (važni razgovori na dnevnem redu.
Gornja Savinjska dolina. Kakor se sliši, bomo imeli v kratkem nove volitve v okrajni a^stop za o-kraj Gornjigrad. Zato že sedaj opozarjamo vse naše somišljenike», sploh vse volilce, naj si izberejo iz svoje srede može, kateri bodo delali res v korist nar šemu kmetu, ne pa liberalnemu učiteljstvu. Delati se tudi ne sme več tako, kakor do sedaj, ko pisar pri okrajnem zastopu, PodbreŽnikov Franci, pobira zavarovalnino za neko židovsko zavarovalnico. — Odbornik okraja.
Kranjsko.
Iz Ljubljane se nam poroda, da je deželno-zborski poslanec za mesto Ljubljano Ivan Knez odložil svoj mandait.
Bled. Požar. V soboto popoldne je na Bledu in sicer v vasi Mlino, začelo goreti. Nekatere hiše so nekoliko osmojene in pri nekaterih so šipe popokajte. Užgali so seveda otroci.
llr Prevzamem vsa dela M deköracijske, slikarske in ^ pleskarske stroke, katera izvršujem vestno in po najnižjHi cenah.
Gospodska ulica 5.
Slovenci
Gramofone s
Slovenci ssal
Vsak slovenski trgovec, gostilničar, obrtnik, zdravnik, duhovnik, učitelj in sploh vsak Slovenec in član nagega naroda, se opozarja na velevažno slovensko podjetje: „Tolstovrške slatine v Guštanju na Koroškem“
Stavbeni in umetni ključavničar, oblast, kencesionirani vodovodni instalater
Ivan Rebek, C*M®
Poljska ulica št. 14.
Se priporoča zadrugam, občinam, korporacijam in zasebnikom za cenjena naročila, namreč za navadne, kakor tudi umetno izdelane železne ograje, kakor tudi vrata, bodisi za vrte, dvorišča, cerkve, grobove itd., štedilna ognjišča vseh sistemov za zasebnike^ gostilne ali zavode,- Prevzamem napeljavo vodovodov iz studencev, vodnjakov s hidraličnimi vidri. Izde tujem vsake vrste tehtnice, tudi premostne (Brnoken-ftvagen), prevzamem iste kakor tudi uteže v popravilo. Napeljujem strelovode ter prevzamem sploh! vsa v mojo stroko spadajoča dela in izvršujem ista točno ______in solidno, vse po zmernih oenahV
Županstvo Dobrna pri Celju
razpisuje službo
občinskega tajnika in organista
Plača po dogovoru. — Tozadevne prošnje je vlagati do
15.	avgusta t. 1. na
123	Županstvo Dobrna.
Zakaj si vedno nahodeo ?
Meni se kaj takega nikdar ne pripeti; in zakaj ? Prvič imam briljantno sredstvo, da se odkrižam te vpr nadloge; drngič pa si takoj vem pomagati, kakor j? hitro čutim prehlajenje. To sredstvo je škatljica Fayevih pristnih sodenskih mineralnih pastil, ki hi-tro in gotovo preženejo vsak katar, bodisi da je isti vratni ali bronhialni. Knpi si v lekarni ali drožeriji '■V imenovanih pastil zaK 125. Ponarejeno blago povrni! Generalna reprezentanca za Avstro-Ogrsko W. Th. Guntzert,
e.	kr. dvomi dobavitelj, Dunaj IY-1, Grosse Neugasse 17.
Jako lepa, novozidana vila
s petimi stanovalnimi sobami, pod stanovanjem dve veliki kleti, z vrtom za zelenjavo, sadonosnikom in malo njivo se pod jako ugodnimi pogoji takoj proda. Jako ugodno za penzijoniste. Naslov v upravništvu lista.	117
Zanesljiv nadzornik (Platzmeister), obeh deželnih jezikov zmožen, se proti dobremu plačilu takoj sprejme. Vpraša in predstavi se naj v stavbeni pisarni Fabriksg. 17. 118
Lepa mefolovana
soba se odda; vpraša se Celje, Hermanova ulica št. 10.	120
XXXXXXMXXX
Vage
za vagone, voze (mostne), centimalne, škalove, decimalne, za živino, tablicove in vsake druge vrste za gospodarske in obrtniške namene izdeluje ter priporoča po nizkih cenah
Jos. Kalah,
tovarna za vage,
Brno, Ziflenice Moravsio,
slovanska obrt.
Franc Nemec,
podobar in pozlatar Ptuj, Gosposka ulica 23
se priporoča častiti duhovščini in slav. občinstvu za cerkvena prenovljena altaijev, podob in vsa v to stroko spadajoča dela. Podobe nove fino izdelane se dobijo takoj po naročilu.	556
X
X
X
X
X
X
X
K
X
X
X
X
X
X
Za potovalno
sezono.
Kovceki za potovanje! Vseh vrst ročni kovčeki iz govejega usnja in bogato zalogo usnjatih galanterijskih Stvari kakor oprav za konje, jahalne potrebščine itd. priporoča
Rudolf Novak, Maribor
jermenar in sedlar — Grajski trg.
Samo lastno izdelovanje.
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
Kje se kupi dobro, po ceni in fino
Obuvalo? Edino le v največji celjski izdelovalnici in zalogi Čevljev pri
Štefanu Strašeku, Šenih ulita 3.
Velika izbera finih moških čevljev na zadrgo, kakor tudi čevljev za ženske in otroke. Velika zaloga različnih sandal in knajpovskih čevljev, kakor tudi čevljev za tenis.	z spoštovanjem
Štefan Strašek, Celje.
Kjer sta v redu tek, prebada,
Sta telo in duša zdrava!
T< rej : Da ne boš bolan, Vživaj pravi „FLORIAN“
želodčni liker
je pripravil tek in prebavo marsikomu, ki je zaman knpoval draga in neprijetna zdravila!
Ljndska kakovost	liter K. 2-40.
Kabinetna kakovost	liter K. 4-80.
Naslov za naročila: „FLORIAN“, Ljnbljana.
Dzors
Vam ni potrebno naročiti tujih tvrdkah, ker pri domačem slovenskem urarju dobite vse in dobro blago. Zahtevajte poseben cenik za birmo.
slov.ploščami iz najboljših tovarn, se točno in hi izvršujejo.
Urar, očalar in
zlatar
pranlo Bureš Maj*s
Tegethofova cesta št. 39.
Pijte samo Tolstovršbo slatino.
naruši se i Tolstem vrhu, Buštooj, Ronio. Dobro rodbinsko kavo
priredi že mali dodatek „pravega -.Francka:“ s kavnim mlinčkom iz tovarne Zagreb. Le vsled svoje nedosežne izdatnosti in svoje neprekošene kakovosti našel je pravi Franck toli priljubljen sprejem v slehernem gospodinjstvu.
Zdravilišče TOPLICE
na Kranjskem belokrajnska železnična postaja
Sfraža-Toplice.
Akratotherme 36° C; zdravi se z kopelmi in z pitjem vode; izredno uspešno proti protinu, revmatizmu, ischias. nevralgiji, raznim ženskim boleznim. Velik kopalni basen, posebne kopeli in močvirne kopeli: Jako udobno opremljene tujske, igralne in družabne sobe. Zdravo podnebje. Gozdnata okolica. Dobra in vredna restavracija.
i---- " Sezona od 1. majniika do 1. oktobra. :-
Prospekti in navodila se dobijo brezplačno pri upraviteljstvu kopališča
(	t
Cerkveni in zobni slikar in piesk«..
Franjo Horvat
MARIBOR, Kasinojasse štev. 2.
Se priporoča veleč, duhovščini in slavnemu občinstvu za slikanje cerkev, dvoran, sob, društvenih odrov, napisov na steno, deske, plošče in steklo ter za vsa v pleskarsko in slikarsko stroko spadajoča
.: : dela. : :	53
* Postrežba točna! :: ::	Cene nizke!
Trgovina špecerijskega blaga
Milan Hočevar Celje
Zaloga pražene kave „An Mikado“.
Priporoča za tekoči čas pod zagotovilom točne in solidne postrežbe:
ruskega in kitajskega čaja, pristnega jamajka ruma, slivovke, brinjevca, konjaka in raznovrstnih likerjev. Sveže rozine, grozdiče, civebe, mandelne, lešnike, orehe, bosanske češplje, strdi itd.
Živinorejcem nndim za pitanje svinj dobro znanega„ Lncculus“, mastina in klajno apno. Ob časa setve opozarjam p. t. kmetovalce, da se dobi v moji zalogi zanesljiva, kaljiva semena za polja in vrtove. :-: :-:	:■: :-:	:-: :-:
Tudi priporoča raznovrstne voščene, sveče in druge kadilo in olje.	771