57
Novice.
—  Učiteljske vesti. Imenovani so gg. za nadučitelje na deški šoli v Kamniku Jan. Okorn, učitelj, za nadučitelja v Doberničah nadučitelj Anton Cirman v Poljanah, nadučitelj v Sent Jurju pri Kranju Luka Jelene za učitelja na prvi mestni deški ljudski šoli v Ljubljani, Gizela Ekel za učiteljico na dekliški šoli v Kočevju; stalno sta nameščena gg. Andrej Eapeš v OJševku in Jos. Svetlič v Škofjiloki. Nadučitelj J. Grantar v Čatežu in učitelj Jul. Flis v Škofjiloki prideta iz tretjega v drugi in učitelj Jos. Bizilj v Pečah ter Franc Ivane v SenočeČah iz četrtega v tretji plač razred Mej drugimi rednimi točkami od-odobril se je tudi razglas, katerega izda dež. šol. svet in je namenjen za gospodarje in gospodinje dijakov.
—   Nove razglednice, V založbi znanega knjigotržca A TVrka v Ljubljani sta izšli dve novi vrsti prav lično izdelanih razglednic, predstavljajočih Mestni trg s stolno cerkvijo v 1. 1564 in pogled od Tivolija na Ljubljano v istem letu. Slovenci, le urno sežite po njiju!
—   Mestna hranilnica v Radovljici. V mesecu ja-nuvarja 1899 je 146 strank uložilo 30.874 gld. 45 kr., 145 strank uzdignilo 17 852 gld. 74 kr.. 15 strankam se je izplačalo posojil 18 603 gld; denarni promet 94 324 gld. 22 kr — Ravnateljstvo mestne hranilnice v Radovljici, dne 2. meseca februvarija 1899.
—   Nemška šola v Laškem trgu. Le birokratični zvijačnosti in slovenski zaspanosti se je zahvaliti, da je bila v Laškem trgu ustanovljena nemška dvorazrednica Ustanovitev je bila nezakonita, in nezakonito je razširjenje te šole. Deželni šolski svet v Gradcu jo je razširil v trirazrednico, v kljub temu, da ni število učencev narastlo do števila 160. Čuje se, da se začne gibanje proti postopanju političnih oblastev. Morda je že prepozno.
—- Shodi. Dne 29. m. m. je bil v Konjicah shod, na katerem je poročal drž. posl. Robič, dne 4. t. m. pa je bil   shod v Krškem,   ker je poročal dež. odbornik dr. Tavčar.
—  Tržaški občinski svet je sklenil vzidati v mestno dvorano plosko s primernim napisom v spomin na shod italijanskih županov primorskih, kateri je protestoval proti ustanovitvi hrvatske gimnazije v Pazinu,
—   Neprevidnost „Slovenec" je pred kratkim priobčil članek, katerega so zabeležili tudi vsi dunajski [listi in v katerem je zahteval izstop iz desnice in prehod v opozicijo, kakor čujemo, nam je ta neprevidni članek jako mnogo škodoval. Ministerski predsednik grof Thun je poslanca Povšeta zaradi tega ostro prijel in mu očital, ker postopa katoliško-narodna stranka nelojalno in zvijačno napram   vladi, a dotični
58
članek se je predložil tudi cesarju. Za resničnost tega poročila ne prevzamemo nobenega jamstva. Zabeležili smo samo to, kar se je iz poslanskih krogov razneslo. Da pa nam taki Članki, kakorSni je izšel v „Sloveneu" močno škodujejo, o tem ni nobenega dvoma Tako sme pisati list, ki nima na svoji strani nikogar druzega, kakor svoje uredništva, nikakor pa ne list, ki je priznano glasilo velike stranke in kateri ima mej poslanci stalne sotrudnike.
Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani so poslali: č. g. Ivan Brence, župnik v Preski, 6 gld — G. dr. Fr. Papež, odvetnik in dež. poslanec v Ljubljani, 5 gld — Gr. Stanonik, posestnik v Horjulu, 1 gld. — Slavno upravništvo „Slov. Lista" v Ljubljani, 1 gld. — Podružnica v Radovljici po g. blagajniku Fursagerju 32 gld. 30 kr udnine in 50 gld. kot prvi del pokroviteljnine — Č. g. Matej Mežnarič, kapelan v Trbovljah, 13 gld. kot zbirko jubilejnih darov. — Č. gos. Matija Eferl, kapelan pri Sv. Eupertu nad Laškim, 1 gld — Gospa Matilda Sebenikar na Rakeku, 5 gld. — Slavna Gornje-savinska podružnica v Mozirju 25 gld. — I Krašnje čč. gg župnika Fran Kadunec in Valentin Bernik po 3 gld. jubilejnega dani — č. g. Vil. Venedig, župnik v Ormožu, 2 gld. 48 kr kot darilo Mohorjanov. — G. dr. Dragotin Treo, odvetnik v Postojni, 10 gld. namesto venca na krsto pok. Ernesta Sirca. — Ženska podružnica v Ajdovščini 60 gld. — č. g. Ivan Sakser, župnik v Hotederšici, 2 gld. — G. Andrej Jur-tela v Stawropolu 3 gld. 32 kr. — nVandrovčki" pri veselem večeru v Mariboru nabrali 6 gld. 10 kr. — Mohorjani v Logatcu po č. g. Jos. Lavriču 1 gld. 60 kr. — Iskrena hvala vsem darovalcem. Živeli nasledniki!
Blagajništvo družbe sv. Cirila in 'Me toda v Ljubljani,
—   Slovanska vzajemnost Darovali so za velikovško in grebinjsko šolo sledeči : Gabrijela Preissova, pisateljica, 5 gld., Ana Podlipna, soproga župana, 2 50 gld., Karla Baumgartlova, soproga tovarnarja, 2 gld., Maruša Neureutte-rova 3 gld. Ružena Svobodova. pisateljica, 1 gld Ružena Maturova, primadona, 1 gld., Ana Kettnerova, operna pevka, 1 gld., Marija Benešova 1 gld, gospa Franzlova 1 gld., A. Kresslova 2 gld., Marija Rydrychova 1 gld, Luiza Šilena, soproga poslanca, 1 gld., Marija Turkova, učiteljica 1 gld., Julija Fantova-Kusa 2 gld., Angela Rivnačova (zbirka) 6 gld. Antonija Stepanova 50 kr., Štefanija Šloserova, češka hišina, 50 kr., Emilija Brožova 4 gld., Marija Krvžova 50 ki., Marija Sobotkova iz Kralj. Vinogradov 3 gld. Jos, Germ, akad. slikar, 1 gld., M. U. Dr. Vojteh Vitek iz Parubic 50 gld , za mazurke Jožefa Jefabka 3 gld , Lavrencij Pajkert 1 gld., Gvidon Sernec, pravnik, 1 gld., Ivan Arh iz Rutzendorfa pri Dunaju 5 gld., Slovenski dijaki v Pragi 50 kr. Skupaj 53 gld. Zbirka se bo seveda še nadaljevala.
—   Sedmi izkaz doneskov za cesarjev spomenik v Ljubljani. Darovale so nadalje občine: Zgornja Šiška 20 gld., Ribnica 50 gld.. Zagorje ob Savi 30 gld. Medvode 30 gld, Št. Vid nad Vipavo 20 gld., Moste pri Ljubljani 20 gld , Črni vrh nad Polhovim Gradcem 20 gld., Zgornje Gorje pri Bledu 20 gld. in   Jesenice   na Gorenjskem 20 gld.
—   „Gospodarski zvezi" je poljedelsko ministerstvo dovolilo 2000 gld. podpore.
—   Učiteljišče v Celovcu. Ustrezaje zahtevi slov. poslancev hoče vlada na celovškem učiteljišču odrediti kar treba, da se omogoči i2goja slov. učiteljev. Učiteljišče postane dvojezično, seveda ni tega izraza vzeti dobesedno. Sedanji ravnatelj.
—   Vaterland konservativno dunajsko glasilo priobčilo je te dni prav nepotreben napad na Dr. Ferjančiča, če bomo svoje može sami grdili in jim podkopavali ugled in veljavo, potem pač ne zaslužimo druzega, kakor da nas vlada ba-gatelozuje.
—   Socijalen shod se je vršil te dni v Mariboru, Udeležba je bila velika.
—   Talijo za rešitev življenja. Znesek 15 gld. je dež. vlada priznala učencu Francu Štuieviju iz Radovič, ker je 8. avgusta lanskega leta rešil iz Kolpe Ivana MaleŠiča.
—   Zanimiva afera. Pred kratkim je nehal izhajati tržaški časopis „il Mattino." Ta list se je splošno smatral bolj ofioijoznim listom, in govorilo se je, da ga vzdržuje milijonar baron Reinelt; sedaj pa se je pokazalo, da je bil ta list, ki je slovensko in hrvatsko prebivalstvo na Primorskem vedno strastno in z velikim sovraštvom preganjal v vsej tesnejši zvezi z vlado Bil je namreč popolnoma vladni list in se vzdrževal z vladnim denarjem Dokaz tega dala bode civilno pravna obravnava, ki se bode v kratkem vršila pred tržaškim sodiščem Tiskarna, v kateri se je tiskal „Mattinoa teži namreč erar na plačilo 57.800 gld., katero svoto ima se tirjati za tisek rečenega lista. Tiskarna hoče s pričam dokazati, da je imenovan list bil popolna lastnina erarja, oziroma vlade in je kot glavno pričo imenovala bivšega barona Einaldinija.
—   Požari V Drnovem je vsled neprevidnosti neke dekle nastal požar pri posestniku Ivanu Drašlerju Prouzročil je 2600 gld. škode Komaj je bil ogenj pogaŠen, začelo je goreti v bližnjih Jevšab.   Marija Sevšek ima vsled požarja škode 400 gld.
—   Utopljenca so našli pri vevški papirnici dne 3. t. m. v Ljubljanici Mož je kakih 60 let star in je moral že en mesec ležati v vodi
—  V Trstu je hči strojnika Gartner-ja omedlela, ko je zagledala očeta mrtvega ležati na tleh. Živela je njegova družina že nekaj Časa zelo skromno in slabo ker ni imel nobenega zaslužka
—   V Železni kaplji je ustrelil neki gospod delavca. Ravno tam je ustrelil kmet — srno. Kdo je dobil več zapora ? Uganite! Oba po tri tedne.  Vsak daljši komentar je nepotreben.
—   Umrla je dne 1 februvarija Uršula Sluga, gostil-ničarica na Grlincah pri Ljubljani. N v m. p.! — Dne 6. februvarija je nagloma izdihnil svojo dušo Fran Penca, bivši župan in načelnik okr cestnega odbora. Bil je zvest rodoljub. N. v m. p. — Zapustil je dne 4. t. m, ta svet znani stari-noslovec vpokojeni učitelj Fran Peruti v 76. letu na Vačah. N. v m   p
—   Tatvina Pri Zagorju ob Savi so zasačili te dni ne-cega Učakarja, kateri je hotel izprazniti pušico v ondotni romarski kapeli. Priznal je tudi, da je to opetovano storil. Ptička so izročili   sodišču.
—   Metropolit Knilovski — nekdanji honoved. Novi grško katoliški knez in nadškof Lvovski, Julijan Knilovski, udeležil se je leta 1848 , kakor 241etni mladenič ma-djarske U3taje. Služil je v »poljski legiji" pod Poljakom Bemom, ter dospel do časti nadporočnika. Bil je v 12 bitkah trikrat ranjen Ko so pa Eusi rešili Avstrijo ter razgnali ustaše pobegnil je Knilovski na Turško, od koder je prišel v Pariz. Tu se je posvetil duhovnemu poklicu. Za časa študij pa so ga doma in contumaciam obsodili v smrt. Papež IX. je posredoval, da ga je cesar pomilostil ter se je smel vrniti v domovino. In pred 8 leti je nekdanji „pnntar" zašel škofovsko stolico v Stanislavu, minoli teden pa je dospel do najvišje časti, katera more doseči pri nas grško-katoliški duhovnik Čudna pota božje previdnosti!
—   Vseslovanska razstava v Petrogradu. Petro* graiskem oddelku moskovskega javnega muzeja v Petrogradu se je nedavno otvorila razstava vseslovanske hišne industrije. Izložene so narodne noše, prevose, tepišl, robci, raznovrstna vezenja in drugo slično blago iz češke, Moravske, Bolgarije, Srbije, Slovaške, Hrvaške, Poljske, Kranjske in Rusije. Večina teh predmetov je poslala gospa Zajer iz Prage.
59
—   Kolumbovi ostanki, o katerih slavnostnemu prenosu smo poročali, zadnjič, govore, da niso pristni. Tako trdi vsaj v „Corriera di Napoli" škof Chieti. ki je upravljal leta 1892. škofijo S. Domingo. On da jih je našel v tamošnji stolni cerkvi, kjer se baje nahajajo še dandanes. To ni prv;-krat, da se je vnel prepir o pristnosti Kolumbovih kostij. Mogoče je vsekako, da so se opisane slavnosti vršile na čast ostankom osebe, ki tega ni zaslužila.
—   Bogastvo Filipin. Zakaj so Amerikanci na vsak način hoteli iztrgati Španiji otoke, se sedaj polagoma prika-' «uje na dan Dišalo jim je prirodno bogastvo teh otokov in da dobijo to bogastvo v roke, vrgli so se — zasmehujoč vso moderno kulturo — kakor roparji na Španijo in jej iztrgali plen O Kubi je znano, da je bilo to najbogatejše španskih kolonijalnih posestev radi iz^anredne rodovitosti njegovih zemlja in ugodnega podnebja. O Filipinah pa govori neko poročilo, da je poleg velike rodovitosti na površju otoka, tudi neizmernih zakladov rudnin v globočini zemlja Filipinskih. V prvi vrsti se nahajajo v teh zemljah ogromne zaloge pramoga, zlasti v malem filipinskem otoku Luzon, istotako na velikem filipinskem otoku Mindenao Na otoku Cebu se nahaja velika zaloga nafte ali petroleja. Petrolej jo tudi v provinciji Ilo-Il in v Panajo. Zlata je na več krajih severno od Luzona in Mindenao Ižtotako so veliki zakladi bakra, svinca, srebra in velike zaloge žvepla v vulkaničnih pokrajinah otokov. Iz teh zakladov bodo vlekli lakomni Amerikanci, Judje in Angleži in tudi lačni Nemci bogastvo dočim se Španija ni dosti brigala za to. Iz tega že je razvidno, zakaj so hoteli industrijalni Amerikanci na vsak način spodriniti Španijo
Odgovor uredništva: „Julijane", naj bodo potolažen^ ker le za to leto sta se „Pusta in BPepeluicau polastila prostora, katerega zauzema po vsi pravici  „Julijana "