Stev, 260 V Trsta, v torek 23. septembra 1919 Letnik XilV I/T:?}- vc-.it dsnt u{jj ob nedeljah io praznikih, zjutraj. — Uredništvo: nOca sv. F »-čiSka Asiškega ^tev. 20, L nadstropje. — Dopisi naj se poiiljajo nrad> nl?t-w. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik konsordj lista Edinosti — Tisk tiskarne Edinost — Naročnina znaša na mesec L 3-—. pol leta L 18 — tn celo leto L 36 —, — Telefon nredništva in uprave Stev. 11-57. Posamezne številke v Trstu in okolici po 10 stoti nk. — Oglasi se računajo v Srokosti ene kotoife (72 mm). — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm »o 20 stot.; osmrtnice, zahvale, poslanice In vabila po 40 stot., oglasi den.irnin znvodov mn po 80 stot Mali oglasi po 10 stot. beseda, najmanj pa L I*—. Oglase sprejema inseratni oddelek Edinosti Naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti. Uprava in inseiatni ćddelek se nahajata v Trstu, uL sv. Frauč.ška As 20L Iz Jugoslavije. Prihod delegatov t Zagreb. ZAGREB, 19. Z današnjim ekspresnim vlakom so se peljali p rok o Zagreba člani naSe mirovne delegacije: dr. Trumbić, Pašič, Ry-bar in -dr. Smodlaka. Na kolodvoru jih je .pričakovala velika množica, ki jim je priredila prisrčne ovacije. Vsak izmed delegatov je ie-pregovoril par besed, s katerimi so naglašali potrebo narodnega edinstva in tudi sloge. Sočasno so izjavili, četudi je ' legacije v Parizu težak, da vati niti se udajati pesimizmu, neprijatelju. Enako so zagovarjali z oziram na notranjo politiko, slogo in strpljivost v narodu ter medsebojno sporazumljenje. Ob pol 12 so se od,peljali z ekspresnim vlakom dalje v Belgrad izjavljajoč, da nameravajo ostati tam osem do deset dni. Ako bi pa mirovna k referenca svoje počitnice podaljšala, osta-*ieio tudi oni še dalje v domovini. Kar se tiče podpisa mirovne pogodbe z Nemško Avstrijo, izjavil je dr. Trumbić, da je postopanje delegacije odvisno od navodil, katere dobi v Bel-gradu. Prihod mirovne delegacije v Belgrad. BELGRAD, 19. mirovna delegacija, ki se je vrnila danes iz Pariza poda jutri članom Narodnega predstavništva poročilo o pertioni situaciji na posebni konferenci. Nato sore-me delegacijo v avdijenci prestolonasled-nik-^e^e^t. Za delegacijo sprejme prestolonaslednik posamezne šefe po edinih strank, da se ž njimi posvetuje. Sestanek dalmatinskih poslancev. BEOGRAD, 19. Danes so se prvič sestal: na poziv narodnega poslanca Biankinija pošlo nci iz Dalmacije, ki so sedaj v Belgradu, da se pc-lcvore o bodočem postopanju. Pogovori se bodo jutri nadaljevali. Poslanci bodo pozvali člane Narodnega predstavništva na složnost 5n delavnost. Potovnnie regenta. BnLGRAD. 19. Obveščen: smo, da je sedaj ofi-ereino že ucotovlien dan nočetka potovanja naveza presi.Wcnas!ednika-regenta v Hrvatsko in 51-oveniio. Regent se poda na pot z velikim spremstvom 5. oktobra t 1. Prc-zoren namen. LJUBI JANA, 21. Kakor je znajno, se je nedavno tegs. takozvana koroška deželna vlada presel:la iz fcpitala v Št. Vid na Glini, kamor je preteikli teJen sklicala začasno koroško deželno sknoščino. Na tej skupščini je govoril neki dr. Bartel o tapljeaiu nemških ujetnikov in irter.nirancev, ki se nahajajo v jugoslovanskih rokah. Nekateri izmed teh ujetnikov in nternirancev se je vrnil v Beljak. »V cape :viti, bosi, oslabeli in bolni,« tako .je zatrjeval dr. Bartel, »so se ti nesrečniki vrnili v ^clj-k. Vsi ti so bili nastanjeni več mesecev 'or-ela nezadostnih, vsem zdravstvenim zahtevam nasiprotujočih stanovanjih ter izpostavljeni vsem vremenskim nezgodam vr najsirovejšemu postopanju s strani stražnik organov. Kakor pripovedujejo ti, ki so se vrnili, postopajo tudi z jugoslovanskim vojaštvom skrajno sla&o, iz česar se pač da sklepati, ka; ima pričakovati koroško ljudstvo, ako pride pod oblast svojega južnega soseda.« Tako je govori, kakor poročajo nemški Ksti, dr. Bartel. Da so njegova izvajanja tedencijozna, nam pa£ ni treba naglašatL Vsako dete lahke uvidi, za kaj gre dr. Bartiu. Rad bi natvezal KcrcScem, da so razmere v kraljevini SHl ncT^.osne, da je povsod glad in ponaankanje. da smo barbari in da je goqe tistemu, ki pride ped našo oblast. S takimi bajkami hoče mož vplivati na Korošce, da bi jih prevzel sfcah že pri misli, da bi mogli priti pod Jugoslavijo. Toda takšnim bajkam dandanes nihče več ne verjame, ker ve že ves 9vet, da je danes med vsemi državami, ki so nastale na razvalinah Avstro-Ogr&ke v kraljevini SHS življenje najboljše, najceneje in najsigurnej«. Kar pa se tiče nemških ujetnikov in mternirancev pri nas, pravimo, da bi jugoslovanski internirane! ki so jih leta in leta Avstrijci imeli zatvorjene dajali Begu hvalo, ako bi se jim za desetine tako godilo, kakor se godi nemfckim mtetmi-rancem pri nas. Se več, upravičeno lahk' trdimo, da v Avstriji niti dobro satuirar ljudje sedaj ne žive tako dobro, kakor on' nota bene redki Nemci, ki so internirani n-Gradu. Kdo pa je v Avstriji bel kruh? A varovanci na Gradu ga dobe toliko, da ga niti pojesti ne morejo. Dr. Bartel je o tem gotovo prav dobro poučen in stavimo, da na tihem celo zavida one ljudi za lepi beli kruh, za katerega vedo v Avstriji in tudi le v ški Koroški samo iz pravljic. Perzija priznala državo SHS. BELGRAD. 18. Perzijska vlada j* uradno priznala kraljestvo Srbov, Hrvatov 'm Slovenoev. Poslanik Perzije pride v kratkem v Betsrad, da izroči svoje poverilnice. Slobodan Jovanovlć se vndL BELGRAD, 19. V Belgrad se je vrnil snoči Slo bodan Jovanovič, profesor belgrajske univerze, k se je mudil v Parizu kot ekspert jugoslovanske mirovne delegacije Stavka bančnik nradnfcov. ZAGREB, 19. V sporu bančnih uradnikov z rav natelji denarnih zavodov je nastopil s posredo vanjem bana preobrat. G. ban je pcwval predstav nike obeh skupin k sebi na razgovor in jim nudi posredovanje, proseč jih, naj za časa pogajan ustavijo vso novinarsko kampanjo in agitacijo letaki. Na ta način je srečno rešen tudi oni drug del krize, ki je nastal med črkostavci in novinar skim društvom, ki je hotelo na vsak način obva rovati svobodo tiska proti samovoljni cenzuri ča sopisov od spodaj. (Tiskarniški delavci so bili nam reč sklenili, podpirati stavko z izvajanjem sklepa da ne bodo tiskali nikakih notic, vesti in plakato katerekoli vsebine, ki bi bile naperjene proti stav j kujočim. Op. ur.) Odprava carine. BELGRAD, 19. Ministrski svet je sklenil da sc pod pogojem naknadnega odlobrenja po parlamen tu odpravi carina na predmete, navedene v § 4 Med temi .predmeti so: kotlovina, stroji, deli stro lev, avtomobili, poljedelski in rokodelski stroji ir priprave, sirovine in napo! Ugotovljeni predmeti olje za mazanje strojev, premog (naravni in umet ni), bencin itd.; po minimalnem tarifu se bo za carin jeva! ves stavbni materijal, v kolikor se nc dobi v deželi, elektrotehnični predmeti, tiskarske črke brez razlike, kuverti, papir, tiskarske barve svinčniki, tuši, črnilo, radirke, drva za kurjavo lesene in litnane šatulje, .lončki in steklenice za le karne. steklenice za pivo in mineralne vode, mere (va^e), priprave in instrumenti za laboratorije razna bombaževina kakor vata, bombaževo pre divc, bombaževe tkanine* tu! in druge slične tkan'ne, lan, vrvi, kokosova vlakna, predivo tkan:na iz konopelj, lanu, jute, volneno predivo manšete, ovratniki, moški klobuki, klobučina itd Finančni minister ima v najkrajšem času izdati po t rečna navodila. Ministrski svet se je odloča dc tega koraka gotovo v prepričanju, da ne smeje biti oškodovani zaradi sabotaže parlamenta .pc nekaterih strankah veliki interesi dežele m njene obnove. Spopad Nemcev In Italijanov v Beljaku. CELOVEC, 18. Iz Št. Vida ob Glini javljajo: V noči od ponedeHka na torek je prišlo v Beljaku :o obžalovanja vrednih dogodkov. Koroški vojak ki se je .povrnil iz ujetništva, je oštel na pesti \ spremstvu italijan&kega vojaka izprehajejočo sc ■ieklico in jo hotel dejanski napasti. Italijanski vo-Tak je deklico branil, kar je daio množici povod da se je zbrala in nastopila proti italijanskemu vo-aku. Prišla je italijanska patrola, koroškega vo-;aka aretirala in, ker je množica nastopila tud' ->rotl italijanski patroli, rabila orožje. Nastalo jc streljanje, pri čemer je bito pet oseb ranjenih. Ker je razburjenost naraščala, je prosil beljašk: "upan italijanskega mestnega poveljnika, da aretiranega vojaka izpusti. To se je zgodilo in vojake 'e prevzela nato mesena policija Po prizadevanji '.upana in drugih javnih činiteljev vlada v Beljaku ^opet red. Koroška deželna vlada te dogodke globoko obžaluje in ie izdala najstroži« odredbe, da se preprečijo. PODLISTEK Ilfjeoo oporoko. Avgust Šenoa. — prevedel M. C—č. Jelu-šič jc odprl vrata in se nekako zdrznil ko je pogledal v sobico. Ta prostor je slab-pristojal za človeško bivališče. Deske so bile raapctkane na vseh straneh, tla so bila iz ilovice, skozi razpoke v stropu pa je gledalr seno. V okviru malega okna proti vrtu n' bilo stekla m okno ni bilo niti zalepljeno s papirjem. Pohiitva na bilo veliko. Lesenr miza, lesen stol, v kotu pa vegasta kmetsk postelja, v njej nekoliko koruzne slame ir na njej preprosta pisana odeja. Na tej postelj je ležal Petričević oblečen, s komolci poc glavo. Lase je imel razmršene, oči motne obraz rdeč, zabrekel. Poleg tega pa se je mogel opaziti izredno velik trebuh, očivider dokaz neozdravljive bolezni. Ko ao vrata za- "kripaia, se je Petrovič sklonil na eno roke. Ipazavši Jelušica, Opazivši Jelušiča, je za-'ireščal s čudnim smehom: — Oho! Gratissnna praeseotia, speetabilis "crnine amice! Tako velike čaeti moja siro-uašna streha Se ni doživela. — Petričević, — je vpraial odvetnik, — kod se, vraga, klatil, da te ni aikjer? — Nisem vedel, carissime, da tako hrepeniš >o meni, sicer bi te bil počastil z obiskom. — Kje si bil? — V Zagorju pri sorodstvu. — Prej mi nisi nikoli pripovedoval o zagorskih sorodnikih. — Pozabil sem. — Zakaj si se vrnil? _ Skregal sem se injimi takoj dragi «an. — Tak si vedno. — Ej, amice. take naravi eea. Jeluiič je pogledoval Petiičeviča po strani. 3Uo ga j« groaa te človeftke padMme, obenem pa ae je todi čudil, da ae U človek, Jri je ležal ie skoro v grobu, «e ftali k ameje, kakor doslej oi imel navade. \ Izmena avstiijskih bankovcev. BELGRAD, 18. Vse podružnice avstro-o*r$!'t banke so prejele nalog, da pripravijo svoje rre-%or:e in ojačijo stražo zaradi prevzetja novesa državnega denarja ki jim bo rere se predvidevajo polovne izpremembe. Zato ni nemško tolmačenje čl 178. nikakor nekaj umetnega, toda sam člen zahteva potrebne in dobroutemeliene ukrepe. Gre torej za zgrešeno predpostavko, ko sklepajo Zavezne in pridružene države v nasprotju iormahiimi izjavami, ki jih ie že prej podala nemška vlada, da se je hotela z drugo čnto čl. 61. kriti mirovna pogodba. Nemška vlada zavrača to podtikanje najodločneje. Ne more tudi molče prejeti ironičnega tona, ki se ne strinja opoldne z avtomobilom v Trianon. Sledili so mu zastopniki zaveznih in pridruženih drŽav. Polkovnik Erri je »vedel ob 4'10 Lersnerja, nakar se je podpisal zapisnik. Cerimonila je trajala 5 minut. Čehoslovaške čete se povrnejo iz Sibirije. PARIZ, 22. (S.) Medzavezniški vrhovni svet se e sestal v ministrstvu za zunanje zadeve. Skleni! je, da se ■pokličejo čehoslovaške čete, okoli 50.00C mož, iz Sibirije domov. Vrhovni svet se je tu ' bavH z ukrepi, ki se morajo ukreniti za prevoz tel: et. Zavezne in pridružene države bodo -dale po rebne parnike na razpolago. Vrhovni svet je končno odobril poročilo posebne Komisjie za proučevanje tešinskega vprašanja Skenilo se je, da se določi usoda Tešina poton :udskega glasovanja, ki se bo vršilo po treh mesecih. Priklopitev zapadne Tradje Graji. PARIZ, 22. (S.) Listi poročalo iz Carigrada, da ie naredila vest o priklopitvi Traciie Grčiji v turških krogih zelo neugoden vtisk. Bolgarsko odposlanstvo odpotovalo iz Pariza. PARIZ, 21. Teodor o v in skoraj vsi člani bolgarskega odposlanstva so se nocoj odpeljali iz Pariza z orijentnim expresom. Seja vrhovnega medzavezniškega gospodarskega sveta. BRUXELLES, 20. (S.) Zakasnelo. Vrhovni gospodarski svet je razpravljal o vprašanju oskrbe z živih', s sirovinami, o padanju valute in o prevoznih pristojbinah. — Ker ti nisi Hotel jpriti k imeni, sem prišel az k tebi, m glej, kaj secn ti prinesel. Jelušič je postavil na mizo dve steklenici Oči starega pijanca so se zalesketale, ir vstavši s postelje > je prijel steklenico, ji z nožem odbil vrat in dvakrat ali trikrat pošteno potegnil. — Aha! — se je zaikrohotal, cm a k ajoč z ezikom, — ta Toocolija ae md zidi, kakor da bi bila iz prodajalnice »morskega raka«. Tam sem pil takšno. Ad v ocem »morski rak« — kako se je zigodilo,. da je priilo vse na boben? — Neumna ženska je kriva. Brez pameti je trosila za svojega stotnika, in tako je propadlo vse. Poleg tega pa ie je oplenil še Joso. — Joso je bil dobra Večkrat mi je porinil v žep steklenico žganja. — Govoriva sedaj o drugem poslu. Pij, Petričević! — Govoriva o Radićevem poslu, — je nadaljeval pijanec, ne dotikajoč se steklenice; — vidU, Jeluiič, mislil sem. da si poštenejši lopov. Ko Sta ti in Ra^ičcvfea oplenila oko- io skr*fo kako sta vaflMila onih 30.000 gotdioaapv? IZ RUSIJE. Združitev Deniklnovih čet s poljskimi četami. VARŠAVA, 22. (S.) Semkaj je prišla vest, Ja so se združile čete generala Denjikina s poljskimi četami ,pri Korostanu. VA-RSAVA, 21. (S.) Poročilo vrhovnega štaba pravi: Poljske čete so ujele blizu Kraslavke IfiOO boljševiških vojakov, med temi 28 častnikov. Ra-•zun tega so zaplenile 2 topa, 29 strojnic in veliko množino vojnega materijala, municije in živil. Bolj-ševiki so bi4i odrezani od skupne voiske in so se razbežali po goz-dovih. Blizu Luninjeca so uničili pehotni oddelki sovražni bataljon. Ujeli so veliko število boljševiških vojakov, med temi dva polkovnika. Tudi na volinskem bojišču so bHi boliševiški napadi odbiti. Boj se nadaljuje v.nodno od Gcre-sine. Od 1. do 9. t. m. je bilo na bcljseviškem bojišču ujefih 41 častnikov, 3891 vojakov, 11 topov, 72 strojnic in velika množina vojnega materijala. Kolčakova ofenziva. LONDON, 20. (S) Iz Omska poročajo: Čete admirala Kolčaka nadaljujejo z uspehom svoj pohod na celi črti. Zajele so mnogo vojakov in vojnega materijala. Čete so dosegle Bere-šovo in Getko. Prvi zbor boljševiške vojske, sestavljen od mornarjev, je bil skoraj uničen. Blizu Longarja so Kolčakove čete zavzele šest vasi. Pet boljševiških polkov je bilo popolnoma uničenih. Ujetih je bilo več ko 1000 boljševikov. Poraz boljševiške armade. BELGRAD, 18. Tukajšnja ruska agentura po roča: Kolčakova 11. divizija je ju/no od Bakuseua pri postaji v bližini mesta Tosta ja uničila dve boljševiški brigadi. Med ujetniki se nahajajo tud generalna štaba 5. divi'zije, 3. brigade ter šltabi 43. 44., 310. Ln 312. sovjetskega polka. Kolčakova di vizija je zajela vso sovražno artiljerijo in zastavo 310. polka. Druga armada je imela uspehe. Desne krilo je zavzelo Melko Carnoje (65 km vzhodno ot Išima). Na fronti prve armade ie zajet štab 29 boljševiške divizije. Ta divizija je bila najboljša boFševiška vojaka. Konjenica je zavzeta mesto Golnič Maldovcdsk. Število uietnik* v in mate rijala ie ogromno. — Na poljski fremt. je po moč n-sm to,prr;škcm ognju poljska armada zavzeta me sto Borysov, z»aiela veliko število ujetnikov napravrla mnogo plena. Konjenica gr>"i bežečega sovražnika pred seboj. Na jugu reke Dv'nc je bi! odbit močan sovražni napa-d. Sovražnik sc je umaknil i*z postojank ob reki Anta — Boljševik so Ukrajini ponudili mir. striiskim podjetjem ne časnikom. Ni drug« možnosti, da bi se izognili večji katastrofi Elektrarne, ki rabijo dnevno 70 do 80 vagonov premoga, ne dobivajo več nego 20; in nemogoče je nadomestiti onih 50—60 vagonov, ki dnevno primankujejo, z zalogami pri že-leznicah. Te omejitve so neobhodno potrebne. B«»giJa _ Romuni zapuste Budimpešto. CURIH, 21. Zastopnik romunske vlade v Budimpešti, Dimandi, je izjavil poročevalcu lista »Neues Wiener Tagblatta«, da bodo Romuni zapustili Budimpešto, ker je razorožitev madžarske vojske skoraj dokončala. Mi ne podpiramo Friedrichove vlade, je izjavil Dimandi. Imel bi rajši za zaveznika madžarsko vlado, ki bi bila sestavlejna na široki demokratski tudi socijalistični podlagi, ne.šo pa reakcijonarno vlado. Ravno romunska vojska je zrušila nadvojvodo. Pogajal sem se z mnogimi madžarskimi politiki, toda nc s Friedrichom, ki sem ga videl samo enkrat. Mogel bi vam navesti celo vrsto do^oc'kov, ki dokazujejo, kako smo se upirali Friedri-chovi vladi. Razveljavili smo obsedno stanje, ki ga je bil proglasil v Budimpešti. Preprečevali smo pogrome in dali prekriti proti-sovjetske proglase z drugimi proglasi, v katerih smo izjavili, da smo protivni tej struji ter zagotovili življenje in svobodo tudi tem meščanom. Pozvali smo tudi svoje sovražnike, naj se predstavijo, česar pa ti niso storili. Voditelj madžarskih {liberalcev, a-ian en-tentni zaupnik Lo\vatzy, je imel pt>govor z zastopnikom centralne agencije, kateremu je izjavil, da mora madžarska politika biti talka, da zadovolji cntenlo. Izjavil je tudi, da so mu poverili zastopniki Amerike, Anglije in Francije nalogo, da sestavi kabinet, ki naj bi pripravil volitve in mir, ki ga zahteva en Lenta. Po Lowatyovem mnenju je položaj sedanjega kabineta zelo negotov. On smatra, da bo kmalu padel, ker mu eotenta ne zai'pa. i ti od Iz CehosIoyaškQ. Zastopniki Nemške Češke se poslove v sredo dunajske vlade. CURIH. 22. (S.) Z Dunaja poročajo: Zastopnik Nemške Češke, sudetskih dežel in okra?a hižno nemški-h mark, ki so fmeli svoje ur de na Dunaju se bodo prihodnjo sredo svečano :>rslovili od dunajske vlade. Vezi, ki so vezale od 1. 1526 nemške dežele na sudetskih gorah, bodo rr^trgane s spi som, pisanim v obliki, ki je dostoina tega znamenitega dogodka. Vprašanje čeških šol na D*«na}u. DUNAJ, 19. Zastopniki čehoslovrške manjšine sc bili za sredo pozvani k državnemu tajniku dr. Rennerju. Dr. Renner je izjavil, da se bo < vprašanju čeških Šol posvetoval z dunajsko ob !ino; v zadevi vprašanja čeških manjšin je Izrabi' ?el]o, da bi se v primernem času sestaJ z zatstop-niki manjšine in da bi z njimi razpravljal o pogojih mirovne pogodbe. Slovaki hočejo svojo avtonomno vlado ir parlament. PARIZ, 21. Govori se, da pride v kratken-v Pariz neka slovaška komisija, sestavUenr od poslancev narodne skupščine. Komisij.' oride, da razloži želje slovaškega naroda, k' je upal, da si pridobi z razpadom habsburške monarhije in z načrtom nove federativne dr zave, ki bi obsegala Čehe, Slovake, Moravče n Beloruse, avtonomijo. Toda Čehi so poz.-* bili na prejšnje dogovore in smatrajo Slo /aka za podjarmljen narod in preganjajo tur3 kaitolio?zem. Slovaki nočejo vedeti ničesar r ?e$ki he^enomiji 'm »prosijo posredovanja pa riške konference, da -dobe avtonomni parla ment in svojo vlado. Izročitev bivšega cesarja Viljema II. BRUSELJ, 21. »I i.bre Belgioue« c^javljr vsemi pridržki neko brzojavko iz Pariza t>o kateri je bil hola.ndski minister v Pariz cbveščen, da dobi baje Holanrcka vlada • najkrajšem času zaMevo za izročitev bivšeg-nemSkega cesarja Viljema II. Gornja Šlezija avtonomna. CURIH, 20. (S) Zakasnelo. Iz Berolina po ročajo: Erzberger .je javil, da sta državni mi n:stter in pruska vlada sklenila dovoliti sr 1 oktobrom Gornji Šleziji avtonomijo. Deželn svet, ki prevzame upravo, bo sestavljen ot' enakega števila gornješlezijskih zastopniko-in zastopnikov lokalnih organizacij. V dežel nem svetu se izvoli triumvirat, kateremu bc poverjena izvrSevalna oblast. Pomankanje premoga na Dunaj«. DUNAJ, 21. Danes je bila tramvajska slu žba ustavljena. Od danes naprej se zapro vs gostilne in kavarne ab 8. uri zvečer; ob is t uri se zapro tudi hišna vrata. Tudi služb; električnih dvigal se ustavi. V kratkem se nc bo doatavijala električna energija ne mdu Splošna rudareka stavka v Lorcni. METZ, 21. (S) Delavski odposlanci loren-ski'h rudokopnih organizacij so sklenili na včerajšnjem sestanku v Motzu, da bodo podpirali rudarske zahteve. V ta namen so sklenili proglasiti za jutri, 22. t. m. splošno stavko \r premogovnikih in rudokopih. Metalurgioni delavci so izjavili, da bodo solidarni z rudarji, in da bodo tudi oni kmalu zapustili delo, če se ne sprejmejo zahteve njihovih tovarišev. Z ozirom na proglasitev stavke, ki se bo razširila po vsej deželi in po vseh delavskih skmpinah, če se do 28. septembra ne sprejmejo rudarske zahteve, so bile vse organizacije na posvetovanj i. Paratk s četami iz Rudije obtičal v pesku. LONDON, 20. (S) »Levening News« poroča iz Kirkwalla: Tekom nevihte v minuli noči je neki parnik, ki je imel na k^ovu 2000 mož zasedbenega zbora v južni Rusiji, obtičal v pesku pri orkneyskih otokih. Angleški kralj povabil Poincarčja na obisk. PARIZ, 21. (S.) Angleški kralj je oficijelno povabit Poincarčja, naj ga obišče s soprogo tekom ■prihodnjega meseca. 468 trupel v potopljeni ladji. NEW-YORK, 21. Iz Key Westa (južno Florida) poročajo, da so nekateri ronilci našli potopljeno špansko ladjo »Valbanent*, katera je izginila po nevihti, ki je izbri I .ula pred desetimi dnevi v mehiškem z: -ivu. — Ronilci pravijo, da se ime Val-'^anera« še vidi. Na ladji so našli trupla 158 ljudi, ki so našli smrt na dnu morja. Iz (talile. Zbornična seja odložena na 27. t. m. RIM, 22. (S.) Z današnjo naredbo je bilo odloženo sklicanje poslanske zbornice na 27. t. m. Na vpaljevo željo je sklical ministrski predsednik za 35. t. m. na Kvirinal predisednike obeh zbornic. 'Jsebe. ki so bile na čelu vlade ali ki zastopajo Mitične parlamentarne stranke ter poveljnike .ojske in mornarice, da se pogovori žnjimi o po-ložaju. ntioni se je povrnil v Rim. \Vilsonov odgovor se pričakuje v sredo. RIM. 21. Vsled neugodnih vremenskih razmer u je Tittoni povrnil iz letovišča v Rim, .kamor ie locoj prispel z avtomobilom iz Mauzia-ne. Ju-tri ;!i pojutrišniem sestavi Tittoni izjave, ki jih mora -odati v parlamentu. Ni izključeno, da bi ne mogel riti iz Washingtcna Wtisonov odgovor na noto iittomja. Clemcnceauja, Lloyd Oeorgca in Polka lede rešitve reškega vprašanja. Admiral Cagnl nI sprejel ponuđene politične misije za Reko. RIM, 21. Danes zjutraj so šli ministri v Qurrinal a kakor po navadi podpišejo odloke. Kralj se ie 'ogovarjal z ministrskim predsednikom in z voj-rim ministrom. Nitti ie odšel prvi in prišel v pa-ućo Braschi ob 10*45; general Albricci se je po-rnil ob 11 k vojnemu ministrstvu. V paJači Braschi je čakal ministrskega predsed-lika polkovnik Peppino Garibaldi, koterega je Mvttl takoj po svojem prihodu sprejel in «se z njim •ogovarjal nad eno uro. Admiral Cagni, ki je vče-aj imel razne pogovore, se je odpeljal danes zjutraj z avitomobilom v Manziano, kjer se nahaja ntteni. Z admiralom Caisnijem sta bila tudi vojni irinister, admiral Sechi, in podtajnik pri ministrstvu za zunanje zadeve, gro-f Sforza. Pogovor je raVal okoK poldrugo uro .nakar so se Sechi, Cagni ti Sforza vrnili z istim avtomobilom v Rim. Popoldne ob 16 je šel admiral Cagni v palačo Bra-chi, kjer sta ga čakala minister Nitti in general Vlbricct. Vstopil je takol v predsednikov kabinet, 'ogovor pa, ki je trajal približno pol ure, ni do-oČH nikakega končnoveljavnega sporazuma med ministrskim predsednikom In admiralom Cagni-om. Admiral Cagnl, ki se je vrnil nocoj v Torre 'etiice. kjer prenočuje, je baje prosil dovoljenj« a povrnitev v Pljemont zaradi osebnrh vzrokov Popoldne se je sestol pod Nittijevlm predsed-tvom vojni odbor v palači Braschi. Sestanka, ki >e trajal nad eno uro, so se udeležili minister Socfat mki«t«r Mbrioct, «eaert! Dim. graf in aćvthaI Osen. Nato Je spretei Nittf ministra ca iraireporte, Dc VKa. Vojni odbor Je vze* naznaoje Ca«itiJevo odpoved in je nato razspravljal o položaje, kakor g? ©j>:si2*eio vesti, ki }5h je viada idobiia o dogodkih na Reki in o dttf omatskih torci. N!ezov prihod v RLm se to^ma-či v po-LVičnMi krogf-h kot »mptem donmevnesa spor? ovc j Mi t ti jem tn mmistrom za zimanje zadeve. Y:ceansiti v PijemontUv i« bil poktrcan v Rm. da poroča o comcrskih vojaških vprašanjih. Po pogovoru z mfaistnskan predsednikom in d--u-:ximi vladnimi č?a--ni se je vmH Časni nocoj v Pijemont. Med Tta!!io in Jr.Tcslav'jo nI prišlo do sporazuma RIM. 22. (S.) Vest, o sporazumu med Italijo tr Jn c lavi jo gS^e Jadranskih vipra&nj. ki so pnob-fSli nekateri inozemski lisrti, ie neutemeljen? PrBiodi-n se^a-ok vrhovnega gospodarskega sveta se bo vrši! v Klnsu. D^UXELLCS, 21. (S.) Na prošnjo ita!!'ansk;h fack^a -kenrisTia. v ka-lieri Hod« zastopa«! časnikar? m tedaia*el& listov. tS^rTščrnc ie pre-clcriia predsednfitvi: tn avrše- -raTm hotnrsni wrčrt za sn'e v prid reform: xa tek, ki je že stara ielta časnikar- r_lc;ev. Danes zmtrzi se je sestal zvezna iz-rršeraAaa koasrsija. da izvrt! nekatere iemed važ-seji&i »fHepov skupine. nfrii ura mm * i*. lii. ii LjdhKana. 18. seot. 1919. V 14. t- m. qc imela CMĐ. svojo XXX. re^no v diko skupščino v I^ufcljani, k te je obeležilo obilo -člr-n-ov z vseh strani n^ ecije. Ffrnrpg^no je otvoril .-orvomesfcnik ć-rjćfce Senokov'ć z -daljnim ca^ovo- ften dzi skvip5£aiarje. V svojem govoru je cmev-jri, -da so se izza zat1 e dru5be nepot'e^o ra da or-fci Družba vsled te<*a svoj denar v dru?fe i turne namere. Da je mnogo Druilenih priff4e^'ev te^a mnenja, tonu je dokaz, da m—^fo poiružnćc, ki so trfccen vefne foile ustavile r>*r;:e de!oTE>p*«, n'ka.^or niso hotele oživeli m da so začeli iz-osiaj3ti Družbeni dotoki. 7 . Nr^-irtenzivneje \e retekle^a iokV.e^a leta 54 raz-rc^n h oddelkov, tore' osem več, kakor v pre4Hoče*-n §cl-^e«n? lestu 1917-1913. Itali^aci so ob c&ro-aeiji zafrrarili zc-oetno otvoritev šol, k' tn se bile fieko!:ko 6^sa pred priHodom r?-i Soanske bc'emi zaprle. Družba je izpočetka okdržala vse t-ž-Skc uč'teijc na mestu, da H se vsak trenutek nic»"lo zcoet početi s pcul-cm, in ?e!e ko s^ )S iz ci'clo, do ie otvoritev v tekočem Sol c' C" letu izključena, je od^oved^lo s krneorr §cl leta strplentom str>lentka«n; rd »-•Venenovpftih so ostale začasno v sluS' i ^olo v Št. Rispertu je prevzela država, na Muti se je opustila, ker ,je poslala občinska 5ola državna, v Aiariboru pa se je svet, ki i* bila DrraSba kn*pila za šolsko poslopje, zopet predal mariborski posojilnici. Sacaj 'eluje repet že naxi 150 podružnic. Pok-ovi-lel;n:o šteje družba 673, za obrambni sklad :e re priglasilo 1257 kamnar^ev. Tudi nafci-aH&i se počasi zopet prikazujejo na svojih mestih. Razveseljivo dejstvo ie, da se je r.aše vojaš-ilvo začelo zanimau za Dražbo. K s-kJepu •voziva sk-'.pščinarje, da delujejo vsi, ki imajo se iskrico rodoljubja in naredne zavesti za pov^di^o Druž&e stva. Na§a naloga je, da na severni meri očistimo narodno njivo, lqer je hudoben človek -josegal med žrto cu-^ogo ljulike in plevela. Ni še Druftba delo dokončala, ne, čaka jo še ogromno delo, deJo na«roŠči«o v knenu ljubljanskega mesta žaipair g. dr. Ivan Tavčar. V svojeen govoru poudarja: da so se tudi danes kakor vodno doslej udeležile skupščine v obilnem številu narodno-misleče in zavedne dame, v katerih ima društvo Iver tko zaslomfco. To zammarsje za t>ro-speh Družbe ie narodnemu ženstvu v veliko čast. mcTfi, ker je bila avstrijska dblast nastanila ▼ Družibeneni poslopju laško šolo, ki je izpraznijo poslopje šele jeseni 1918. V nekaterih drugih krajih Goriške se vrtci niso otvoriti, ker ni bilo ranii splošnega porušenja prostorov, pač pa so se otvorili na severu Slavonije tn tudi delovali do prevrata, ko jih je prevzela vlada v svoje oskrbovanje. — Veliko več skrbi kakor vrtci je povzročalo Dru- Tržaške slovenske, šole, StaHš^ ki W rr.dS pošiljali svofe otroke ▼ slovele ?->?e v tr.^tti, naj se takoj priflase ▼ nlici Accnsdoito M, L nadstroKe. Friglasilev je 3?or«oča vsr_k dan, tudi danes, od 9 do 12 dopoldne in od 4 do 6 popoldae. Med sc vraralk! so pojasnila. Tako Je na- =4evil v nedeljskem ^Lavorateru« brankeJi dr. Tu-move^ nazora o zemilepienž, gospodarski in na-cijonaini enotnosti zasedenega c®emJja svoj odgovor na naša r-a>zmatranja o tem predmetu. Ne vemo, zakaj — sovražniki? Menimo, da !e svet ven-darie toliko napredoval -tekom svetovne vojne In ^jeer napredoval ra\mo zs«ra»ci n'e in po njej, da ie pojem »sovraštvo« moral izginiti pri vseh tistih, v katerih k nazuma in dobre volje «?a. resno in trezno presojan;e stvari. RaaKka v mišl-c-tvKi, r-rz-i-ska v nazorih more pač ustvarjati stvarno nasprotji v o, ne pa sovraštvo, kajii pametno, resno in trezno misleči Vudie se ne bodo da'a'i zavajati v strast in po strasti. Za nas waj so socijalni de-TK»kr^t]e ^e nasprotniki, načelni nasprotniki, ka-'erih načela, v kolikor nasprotujejo našim, bomo , xviiiali z vsemi nam razpoložljivimi dosJfccinrmi in •jcštenimi sredstvi, dokler bodo tui.i oni uporab-IjaK proti nam taka sredstva. Sovraštva pa nočemo zanašati v ta boj. in še tem manje, ker je vendar jasno, da strast le zasleplja pogled in onemogoča. izma-godob^en boj. Toda vse to le mimo-cn-eide. »Lavoratorjevemu« člankarju smo hotc.li namreč povečat"; pradvsem, da smo popolnoma za-Jovoljni z n:-asovo razlago zgoraj omen'enega dr. Turno ve ga izreka. Ali dr. Tuma potem ob?oja sa-no »slovenski iredentistični imperijnKzem« pa udi žn im vred italijanski aneksijenistični impe-rijalizem«, je za stvar popolnoma brernoirembno. je šlo le za ugotovitev, da Je jL30«lova:rski socijalni demokrat dr. Henrik Tmna z zgoraj na-vedseo hrjavo v rvezl z ono, da se Jejfotlovans' a -ociiainoaeniokratska stranka v zasedenem ozosi-ja stcp4 z Uaii;an5ko socllainodeaichkra^o si;an-Vo s takSrfml ciiji in nameoi, kakor Jih le v svoji z »Ero Naovo« očrtal prijatej PassIgU, "ršfti. V-sa nadaljna. Izvajanja »Lavoratorevega« ^.ankaiia o ,-3ri!agoe s skupščino »siovcnr-klb ia Hrvatskih« so-demokratov? Bilo je nazncn.'eno v »La-vorateru«, da se bo v nedeljo, 21. t. m., dopokne .Tstla v Delavskem dcrr.u skupščina »slovenskih n hrvatskih« eocijatnlh demokratov v zasedenem -®eroiju, na kateri naj bi se sprelel predio^ na stopitev »slovenskih in hrvatskih« socijalnih o vendar bili predmeti, ki eo bih na dnevnem edu, tcJIko važni, da bi bil »Lavoratore« mogel, ie ne že v jutranji, pa vsaj v večerni ponedeljkovi Števil'i poročati o njih. Ali mon_a ne? Morda se pa skupščtna ni ni»tl vršila? Na roiaaskl slovenski mestni šoti se bo vpisovalo v sredo. Četrtek m petek v tem tednu. Starši, poskrbite, da otroke takoj vpššete. da se določijo razredi In urnik! V soboto se bodo vršile preizkušnje. Vsi d;rhovn:*ki okupiranega ozemlja dobivajo že zdavnaj in redno is-vo!o mesečno plačo, samo duhovščina — vipavske dekaniie še čaka in vzdihuje. Prosim £e deset mesecev! Nekateri živm'ki, kakor planinski, vrhpoHski, vipavski žive vsaj od svoje vinske bire. A drugi? Se oblekce si ne morejo kupiti, hršških in poveijioištvib. Vse se hoče izsetlt! Iz Avstrl|e. Z. f>unaja poročajo: Ste\iio onih. ki se hočejo iz Avstrije Izseliti, c naravnost ogromno. ParopJovne agenture so dobile toliko prijav za vožnjo preko Oceana, da f» docste triflufcio, da M mode h> Isto spraviti v Ameriko vsa« dve tratjni vseh ffrttavtjeacev. Posajaezne dndbe, kakor na primar bcđaftdsM Lioyd, sa fetoa splob ne spraieonio nobenih priiav *a vožnjo v Ameriko. In fiema beže Avstrijci v tako ogromnem iteviln v Ameriko? Morda za to, ker se jim godi v Avatrig predobro, aH za to, ker si v Avstriji, ki ie morala prevzeti nad 50 milijard dolgov in -ki sama ne more sebe prehraniti, ne upajo več Živeti. Vzpričo tciikega števila izseljencev Iz Avstrije bo tam p?.č dosti prostora za tiste nezad ovojne že v naš t Vi:*avi, ki pravijo, da je v Avslriji mnogo bol^e In -i se tam cedi sam med in mleko. Nedenarno se, da se bodo vsi ti •kot en mož izselili v sosedno avstrijsko republiko. Slovensko gledalflč«. Ponovitev S«irrke »Ne!ly Roz>2r«, v nedeljo je priMn^Ja vkljub slabemu vremenu precejšnje število '^nstva. Igra je bila pedana še z večjo s-igur« ;iJo, kot prvič. Veselo rrj"cx>k>ženje med občin;-: »e rasti o od prizora do prizora. Vse kaže, da *o dani že danes vsi potrebni predpogoji, da se naše gledališče ohrani ter izpo«poln!. — R. — Pojutrišnjem, v četrtek, 25. t. m., ob 20 se •mri.?cri Hertnann Sndermannova socijalna drama »Čast-. .Glavno u-ego fgra -g. Sila; v večr-h uiogah n-'^optio gdč. Mejz.^rečeva, gtfč. Qradišarjeva, ga. ?'!!ova ter gg.: Boleslavsld, Požar, TerčK in Kralj. Ta pcpularna socijalna drama }e doživela povsod, kjer ce je uprizorila prave triumfe. V njej se zrcalijo socialne razosere na Memškem, predvsem pa preped, ki zfja med kapitalizmom in proletarijatom, v pravi, recHstični li»čl. Tu ni nič pretiranega, ampak življ-etre je v drami, kakršno doživljamo vsak dan. Nemška cenzura se je dolgo upir la uprizoritvi tega deta, toda končno se je vendarle vdala hi od teda' Je preromala ta drama vse -svetovne odre, muJJme in velike. Vstopnice so kakor nava v predprodaji v veži Narodnega doma. Civili keistoarfl« opozarja prodat«4ce, naj post? vi jo tabkice z označbo cen na vidnem mestu v (rro-vmt, kakor to »določak* izdani odloki. KršHeUl t-h t^'^čcb za^redeio Icaznim, id jih o katerih mora r-rtnesti ite^ianski Izrtm h poroki dovoljenje italijanskega ministrstva za zunanje zadeve. Clo-veft: brez stalnega bivaKSča (va-gi) mora. prfnesti tofl poflrdik) od županstva domače občine, da je bil na občinski deski postavno o klican. Ce je ita-t'V'ns^i podsTrik-žetrn vejak mora doprinesti dovoljenje za ženitev od italijanskega vojnega ministrstva. Dovoljenje lokalnih povdjmštev ne zadostuje. Vsako tako poroko na-znani tukajšnji župnijski urad na ^-aKlanski civilni komtetriiat. Isto-tako vsak rojstni1 slučaj italijanskih zakonskih v starem avstrijskem ozemlju. — Da morajo biti župni uradi glede dokumentov o krstu, birmi, samskega st>- mi n?tančni, jim naročajo strogi cerkveni in eržavni (oz. mednarodni) predpisi. V-?e te »priprave« za tako poroko tTaiajo seveda več rr-esecev. Da se tukai sklenjeni zakon kakega ita-MJanskega podanika uveljavi tudi v kraliest^Ti, — dosedaj še ni danih nobenih garancij. — Expertus kraljica se pe?Je skozi Trst v Via-reT?io. 20. t. m. sta ocpotoveia iz Bukarešta romunska princesinja Marija m princ Nikolaj; 25. t. m. odpotuje tudi romunska kraljica s pršncesmo Elizabeto in spremstvom.. Prve dve visoki oseb-nosrii ste se peiJaH včeraj ne« in 3 »da« zamkali predložena jim vprašanja, nakar }e bil Hodnik oproščen. Rezprava je končala ob 12'30. Borzna poročila. Trst, dne 22. septembra 1919. Tečaji: Jadranska banka 250— 255 Cosulich (Aai5troamericana)_ 483— 488 Dalmatia (Parob. ur.) 300— 310 Gerolirrrich 1400— nom. Lloyd 900— 910 Lussino 1450—nom. Martinolich 3SO- 390 Navieazione LAera Triestina 1406— 1340 Oceania 420- 440 Premutfa. 600— nom. Tripcovich 510— 520 Assicnrazioni OenerOl 16500-16750 Rittfiione Adriatica 3075— 3150 Ampelea 440 Cement Dahnatia 280— 290 Cement Spafcrto 330— 345 Cistihnca petroleja (Ra«. OW Mrs.) 1750— 1800 Čistilnica riža (PHatura riso) 300 Krka 391— 396 Tržaški Tramway 210— 220 Tržaška tvomica olja 930— 1000 inpanstuo Me Opatjeseio naznafa, da ob 15 se bo vršila 28. t m. in sicer na licu mesta v rebru pod Mlrenskim gradom. Ker so ta drva za žganje apna posebno priporočljiva, se interesen je vabijo, da se ude!e e di a be. Vsak dražite!] mora pred dražbo položiti 1000 lir, katere se mu v slučaj i, da drva ne ostanejo nje*nu» zopet vrnejo po dokončani dražbi. Ž!i^ssi?o ? Opsljemsefn. Pretep. Sinoči se je več mladeničev pretepalo na nabrežju Nazarije Sanra. Mimo je prišel mornar Gaetaflio AndrioelK, ki je pristopil k mJaideničem, da ivi jih pocniril. Toda pretepači ga n:so tsbo^ali, temveč ga celo pošteno pretepli. Andrinelli je dobil 5 cm dolgo rano na glavi. Iz kara4>iojers4ce postaje v ul. dc! Faibbri so telefonšrali rečiJsi postaji. Zdravnik je -takoj prišel z avtomobilom In ttkazal odpeljati mornarja v mestno bolnišnico. Kos blaga so našli, pri fcišni preiskavi v sta-novamjn Aloj»ja M., stanisjočega na Greti. Blarž odrezali. Nesrečneža so spTe;ell v IV. o.delek. — Josip Perini staT 50 iet, stanujoč v ul. Ga-ste^o, ie delal včeraj na temkku, ki se nahaja v doku Uoydove ladjedelnice. Med deiom se mu je ispodrsnJo na stopnjah. Revež je pa-dei tri metre visoko. Pri padcu se je poškodoval na hr-btu. Zdravnik rešilne postaje rr-u je dal prvo ipomoč in K-i nato dai z avtomoblkan odpeljati na stanovanje. Nctprevidaa Igra. Mehanik Gabrijel Ru?>sn, st rmjoč v u!. deli a Guardia št 7, je na£el včeraj med n:.?vaJiiiasnl neke hiše, patrono. Obračal >o '■e me-d prsti in lo bote4 cnipreti. Patrona je pa eksplodirala In cera težko poškodovaia po rok-h. 5el ;e v mestno bolnišnico, kjer so ga sprejeli v IV. oidelsk. Zopet ljubezenska scen. Marija Majcen, stara 39 let. stanujoča v ul. Sapune št. 5, živi že več časa ločeni od svoresra soproga, ki Ijubtmkuje z neko drugo žensko. Marija fe včera} srečala svojega soproga z njegovo ljubimko. Začeti so se .prepirati. Beseda je dala besedo, in ženski ste si svo-č:it v la?e. Mož je branil liubimko ki v pretepu udaril svok> ženo po glavi s tako sHo, -ca je padla na tla. Dobila le težke poškodbe na zatilniku in si gotovo pretresla možgane. Na zdravniški postaji so il dali prvo pomoč in jo nato odpeljali v mestno bolnišnico. Konj ga je ngrfsiafl.- Na zdravniško postajo je prišel včeraj kočijai Pii Fada. Ker je bHo v sled vojne vpoklicanih več unatr (prej niica Canip.inilc) T hnijlki v >dj* \. Johnscher, > Eni Drcz iMjlefiin. Plombiranji. U:neti'i zo )je. Udu wM IM i 1 Trst, oL Ce:t>2 Eattlđl fiev. ZD (prej ul. Stadion) Telefon 31-75. Ttlefon 31-75. V DIVAC! št 8 ee odda v najem bufet. 4092 MLADENIČ išče službo, nai bo kakršna hoče, nrjrajži v kakšni gostHra za natakarja, sposoben slovenskega, nemškega in ilalijanskoga jezika. Naslov pove ins. cxii. Edinosti. 4060 KROJACNICA Avgust Stuiar ul. S. Francesco d'Asisi štev. 34. 111- je edina dobroznana kro-jačnica v Trstu. _3367 UČITELJICA izvežbana v francoščini in nemščini. pripravlja za izpite. Mesečno 12 lir. Acque-dotto 33, IV n?dstr. levo. P 711 TROST JANKO v Mariboru, Perd. ulica 3 III., ima na razpok«o več hiš, vit trgovin in se priporoča svoHm roja-kom za posredovanje. 3316 UČITELJ poučuje otroke ljudske šole. Pride tudi na dom. Cene zmerne. Naslov pove ins. od d. Edinosti. 4040 Ulnarskn zadruga v Tomaja proda 21 SBUtem&ra ob 3 pop. na javni dražbi oat jtnfOT, bednfev m druie kletorsKe oprtne. IštrsSš mis, rsBtt h žiifflle prce orsto. Južni m tjjlunsM ulnn. Najugodnejše konkurenčne cene 0 VlBblifli ^UOI^ p z In brez Čel nst:, zlate krone in tudi ohrob'd TRST. ul 30. oktobra (tx Caser.uai 13, Ordinira od 9 predp. do o zvečer. J S JADRANSKA BANKA Dcki. gliv. K 3), >1>.0K>, Re«:r/a K3,.>J).i)jO Ccntnlii T Z It fla[itn iiHi^reS-»HUMI Podruinl:e: Dubrovnl'«, Dunaj, ^otor, Ljubljana, Metković, Opitih Sp'lt, šlienl«. ZaJar Ekspoziiura: Kranj. Obavlja vse v bmč.io strada sp% 1 ljsia pjsl« Spra]aita vi03a na hranilne knjižice priti it/S^ letnln obro-stim v baneogiro prometu proti iVa letni n > bresti m odpoved naveza te zneste sprejema po najugodnejš h pogojih. Ki Imajo pogoditi od slučaja do slučaja. bil v uju vfflmh) jnJili (Siru Ji.mihi). Blagajna posluje od đ do lJ /