SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.
Po poiti prejeman velja:
Za celo leto predplaSan 16 vid., za pol leta 8 fid., za četrt leta l jld., za jedca
mesec 1 gld.40 kr.
V administraciji prejeman velja:
Za eelo leto 12 fld., sa pol leta 9 ffld., za četrt leta 3 fld., xa jeden mesec 1 (Id.
F Ljubljani na dom pošiljan velja 1 fld. 30 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr.
Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema npravnistvo in ekapedlelja v „Katoi. Tiskarni", Vodnikove ulice it. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredništvo je v Semenllkih ulicah It. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izrzemfii nedelje in praznike, ob pol 6 ari pepoldne.
Štev. 91.
V Ljubljani, v torek 21. aprila 1896.
Letnik XXIV.
Državni zbor.
Dunaj, 20. aprila.
Državni zbor je pričel generalno debato o volilni reformi. Poročevalec večine je posl. Götz, manjšine dr. S1 a v i k. Govornikov se je oglasilo proti vladni predlogi 16, mej njimi dr. Gregorec; za predlogo 23.
Poročevalec večine dr. Götz izraža zadovoljstvo, da je vprašanje o volilni reformi vender prišlo v tok in da se bode rešilo, kolikor in kakor je mogoče v sedanjih razmerah. To vprašanje je dolgo časa vznemirjalo politično življenje in zbornico ter zadrževalo delovanje. (Ugovori na skrajni levici in pri Mladočebih.) Vprašanje je velike važnosti, ker sega globoko v vse razmere. Od volivnega sistema je odvisno javno življenje, zato sta vlada in zbornica od početka ustavnega življenja izboljševale določbe volivne pravice, ki mora imeti pred očmi le javni blagor v soglasji z razmerami in zahtevami časa. Tega stališča ste se držale vlada in večina, hoteč razširiti volivno pravico. Po tej predlogi dobi volivno pravico 31/« milijona državljanov, ki doslej niso imeli te politične pravice. V drugi vrsti se določa nova kurija s splošno volivno pravico, kar bode zelo vplivalo na razvoj javnega življenja. Gotovo je, da marsikoga ta volivna preosnova ne bode zadovoljila, kajti v načrtu je več slabih točk, toda predlogo treba presojati kot celoto. Kar sedaj ni izvršljivo, to naj se izvrši v prihodnjosti.
Poročevalec manjšine dr. S1 a v i k naglaša, da s sedanjo volivno reformo vprašanje ne bode rešeno. Dokler se ne vpelje splošna in jednaka volivna pravica, moral se bode državni zbor vedno baviti s tem vprašanjem. Nejednakost ne bode okainenela, zato se bode morala izravnati. Dvajset veleposestnikov ne Bme imeti iste pravice, kakor 9000 volilcev v kmečkih občinah. Istotako se bodo morale odpraviti pred-pravice trgovskih zbornic. Slovani na Češkem nimajo istih pravic, ko Nemci, kajti 5 milijonov Cehov veli 49 in 2 milijona Nemcev 47 poslancev.
Govornik konečno priporoča, naj zbornica vsprejme predlog manjšine, ki zahteva jednako volivno pravico.
Posl. Pernerstorfer obžaluje, da je tre-balo 2'/i leta, predno je volilna reforma prišla v zbornico. Da ni mogoča boljša reforma, temu je kriva zbornica. Govornik naznani več preminjevalnih predlogov v nadrobni razpravi, tako da bi se volitve vršile ob nedeljah ali dnevih, ko delo počiva, da bi peta kurija volila direktno in tajno itd. Sedaj odločujejo v javnem življenju plemenitaši, veleposestniki in denarni mogotci. Delavska stranka ne bode mirovala, dokler ne doseže Bplošne, jednake in direktne volilne pravice.
Posl. grof Palffy izjavi vimenu čeških konservativnih veleposestnikov, da je pravica deželnih zborov voliti državne poslance. To pravico so češki veleposestniki vedno zagovarjali ter obžalujejo, da volilna reforma prezira to načelo, ker stoje na stališču deželne avtonomije. Volilna pravica bi Be morala razširiti v mejah organiških skupin, ne pa na tak način, kakor je izražen v predlogi. Sicer bodo njegovi somišljeniki glasovali za načrt, ker nočejo onemogočiti vsaj nekoliko razširjenje volilne pravice, vender pa naglašajo soglasno državnopravni program
kraljevine češke, ki obsega skupnost kraljevine, jed-nakopravnost in pred vsem avtonomijo.
Posl. dr. B r z o r a d naglaša, da je volilna reforma le plašč, ki naj zakrije krivice dosedanjega volilnega sistema. Predloga vzdržuje zatiranje Slovanov. Zato Mladočehi zahtevajo splošno, jednako in direktno volilno pravico, jednake pravice za vse državljane in vse narode.
Posl. vitez M a d e y s k i pojasnuje nazore poljskega kluba glede volilne preosnove. Govornik spominja, da so Poljaki v letu 1873 ugovarjali direktni volilni pravici za državni zbor in se zdržali glasovanja, ter naglaša, da so takrat postopali popolno pravilno z ozirom na tedanji razvoj gospodarskih razmer. Poljake je vodilo vedno avtonomistično načelo, in to je bilo pravo. Tudi sedaj ni nastopila v tem oziru nikaka izprememba, vendar pa se je treba udati splošni želji in nastopiti pot sedanjih zahtev. Govornik obžaluje, da sta se vlada in odsek izrekla za interesno zastopstvo, ki kaj slabo vpliva
na parlamentarni razvoj. Vkliub temn na ijnavi tovornik, da njegova stranka ne nasprotuje vladni
predlogi in občni volilni pravici v peti skupini, vendar pa zahteva, da se ozira na razširjenje materi-jalnega volilnega prava. Konečno izjavi govornik, da bodo glasovali njegovi somišljeniki za vladno predlogo, ker nočejo, da bi se kratile drugim pravice, in ker jim ni nič boljšega na razpolago, ter sklene z željo, da bi po novem zakonu nastopila srečna doba za vse avstrijske narode.
Posl. R u s s izjavlja iz stališča nemštva in napredka, da predloga ni vredna priporočila. Vendar bode za njo glasovala nemška levica, ker nam ponuja razširjenje volilne pravice, za kar je bila njegova stranka vedno vneta (?)
Nato se debata zaključi.
Zbornica se potem posvetuje o nujnem predlogu posl. Schlesinger in tovarišev glede nameravane preobrazbe lerhenfeldske železnične proge.
Železniški minister vitez Guttenberg odgovarja, da je sedaj drug korak nemogoč in da se je oziralo na navedene potrebe.
Potem je govoril še dr. Lueger za nujnost imenovanega predloga, vendar se je pa ta pri glasovanju po imenih odklonil.
Prihodnja seja jutri.
Bivši in novi predstojnik za bogo-častje in uk.
Iz Zagreba, 12. aprila.
V zadnjem svojem dopisu sem javil, zakaj je moral odstopiti dosedanji predstojnik bogočastja in uka. Morda je dalo še kaj druzega povod, da je moral dr. Kršnjavi tako hitro odstopiti, saj je bil vender po našem zadnjem dopisu mažaron od pete do glave ter izvel celo to, kar se do zdaj ni nobeden upal, namreč izdelal je tako osnovo za naše srednje šole, da se bode na njih podučeval tudi ma-žarski jezik.
Pa vkljub temu so ga odslovili, in mnogi bi mogel reči, kako nehvaležni so vender ljudje, da se more kaj takega zgoditi. Ali kakor je po pravljici bog Saturn pojedel svoje otroke, tako je tudi poli-tiški zistem svoje privržence. Pri nas je ta politiški zistem nenasitljiv, pa odbija od sebe večkrat tudi
izkušene sile, če so se le kaj malega pregrešile proti njemu. Le kdor je skoz in skoz vdan vlastodržcem, samo ta more računati na njih privrženost.
Predstojnik dr. Kršnjavi je upravljal s svojim oddelom štiri leta in 3 mesece. V tem kratkem času se je izvelo za hrvatsko šolstvo marsikaj koristnega, ali mnogo tudi nepotrebnega. Dr. Kršnjavi je mož odločne volje in neutrudljive delavnosti, pa je hotel pokazati, kaj se da vse izvesti, če se hoče. Skoda, da je večkrat bilo tudi marsikaj pienaglo storjeno, kar se kasneje ni dalo popraviti. Preveč reform v kratkem času ni nikdar dobro delovalo bodisi na katerem koli polju, a najmaaje še na šolskem. Tukaj je treba prepustiti marsikaj naravnemu razvitku. Tako je osnovani ženski licej pri nas in za naše odnošaje čisto nepotreben zavod, kar se že zdaj vidi, kajti to ni zavod za naobraženje hčerij odličnih in premožnih starišev, kakoršnih je pri nas prav malo, marveč neka vrsta ženskih preparandij. Te pa mi ne potrebujemo, ker imamo izvrsten tak zavod v sa-
----------.....	•	-	u	- -------—-
toliko učiteljic, da jih imamo že preveč, kaj počnemo z onimi iz liceja ? Pač pa moramo priznati, da je za naše okolnosti vrlo potrebna bila ženska obrtna šola, ki se kaj lepo razvija. Ravno tako je hvale vredna njegova skrb za moško obrtno šolo. Lepo je tudi, da je bivši predstojnik začel gojiti lepe umetnosti v tako velikem obsegu in da je dal postaviti lep atelier za umetnike v Zagrebu.
Znano je tudi, kako je uredil palačo za bogo-častje in uk. Nočemo tukaj presojevati, kakšnega vpliva je bilo njegovo delovanje v tej stroki, dalo bi se lahko marsikaj pograjati, ali zasluga je njegova, da sta se v Zagrebu naselila dva znamenita slikarja, namreč Bukovac in Medovič. Iz malih po-četkov more se razviti zagrebška slikarska šola, ako bodo imeli umetniki tudi nadalje dovoljene podpore. Da so se postavile krasne šolske zgradbe za uredo-vanja bivšega predstojnika, sem omenil že zadnjikrat. Ali moramo se izjaviti pri tej priložnosti proti tujim arhitektom, katere je zval dr. Kršnjavi v Hrvatsko, da postavijo ta poslopja. Prepričani smo, da bi bili tudi tako, če ne lepše in tudi ceneje izveli vse njegove naloge naši domači graditelji. Slavo-hlepnost v tem pogledu ni bila na pravem mestu, ker so se ž njo okoristili na našo škodo tujci, ki so odnesli lep denar iz naše dežele.
Prenagle reforme na šolskem polju od ljudske šole do vseučilišča so pa tudi našemu šolstvu na-škodile, ker se je vsled mnogih sprememb pravi cilj izgubil, ter ostalo marsikaj nepopolnega in ne-dovršenega ter bode njegov naslednik moral biti vrlo oprezen, da se znajde v tem labirintu različnih propisov. Znamo, da se bode nadaljevala revizija naših šolskih knjig, češ da niso sestavljene po zahtevah nagodbe. Tudi to delo označuje delovanje bivšega predstojnika. V šolske knjige naj se uvrsti več tujega duha: mažarskega in srbskega; hrvatska ideja naj se počasi odstranjuje že pri mladeži, potem se ne bodo Hrvati toliko opirali mažarski ideji. Način ta je zvit, ali je tudi izdajalski. Vsaka mladež se ima učiti v svojem narodnem duhu, le hrvatska to ne bi smela. Sicer se pa radi tega ne čudimo, saj sem povedal že zadnjič, kakšnega duha so nazori tega moža. Ravno tako je hotel, da bodo vse šole od ljudske šole do vseučilišča razsadniee te po-
<
/0
znate državne ideje. Zatorej je na vseučilišče nameščal za profesorje ljudi, ki so bili takega mišljenja, če jih je le mogel dobiti. Včasih pa mu je tudi tukaj spodletelo, ker ni imel vselej sposobnih ljudij. Od profesorjev srednjih šol in učiteljev ljudskih pa je zahteval neomejeno pokornost in kdor bi se bil usodil proti njegovim političnim nazorom delovati, ta je imel dosti trpeti. Pristopen priliznjen-cem imel je povsodi dosti ovaduhov, kar je učiteljski stan jako demoraliziralo. Za osobje učiteljsko je malo maril ter ga tudi ni nikdar branil na mero-dajnem mestu, ni čudno tedaj, da je ta stan izgubil pod njegovo upravo velik del dosedanjega ugleda, kar mu gotovo ni na čast. Ni čudno tedaj, da je učiteljskemu stanu oddahnilo, ko se je zvedelo, da je predstojnik Kršnjavi odstopil.
Novi predstojnik Oton pl. Krajčovi<5 (ali kakor se piše Krajcsovich) je mož v najlepših letih. Rojen je 1. 1850 ter je hitro napredoval v časteh, kajti ko je prišel sedanji ban na Hrvatsko, bil je še le sod-nijski pristav. V kratkem je postal državni nadod-vetnik in zdaj predstojnik za bogočastje in uk. Zraven sposobnosti pripomoglo je posebno še prijateljstvo z banovo rodovino, da se je mož hitro popel tako visoko. Uradni list ga hvali, da je jako naobražen in ljubeznjivega ponašanja, da govori več jezikov, mej drugimi tudi mažarski, kar tudi nekaj pomeni v današnjih časih. S šolo se seveda do zdaj ni bavil, ali to ni nobena zapreka, da šolstvo pod njim ne bi moglo napredovati. To verujemo tudi mi. Dobro znamenje pa to ni, da so vsi opozicijoaalni listi prigodom njegovega imenovanja pisali proti njemu. Čudno je seveda, da je za predstojnika postavljen činovnik in ne kateri član sabora, saj jih je vender dovolj sposobnih za to. Ali po banovem mnenju ni mu nobeden dosta udan, da bi mu mogel vse poveriti, kar on misli, in da izvrši vse, kar on hoče. In le takega moža treba ban, saj morda ni daleč čas, da mu bode poveril še važneji posel. S tem imenovanjem pa se je pokazalo, da se mora dosedanji zistem na Hrvatskem vzdržati, če Še ne bolj učvrstiti. Kaj pa porečejo na to oni možje našega sabora, ki so se oklenili današnjega zistema v nadi, da morda tudi vlove kakšno visoko službo? Kesajte se, kesajte, ali prekasno ste spregledali.
Politični pregled.
V Lj u bij an i, 21. aprila.
Oflcijozni listi in dr. Lueger. V govoru, katerega je imel opetovano izvoljeni dunajski župan dr. Lueger povodom volitve minulo soboto in katerega posamne odstavke smo navedli v zadnji številki, se nahaja tudi stavek, v katerem se ostro prijema sedaj na Ogerskem vladajoča stranka. Kakor je bilo pričakovati, je to zelo razburilo oficijozne liste in včerajšni „Fremdenblatt" tako-le odgovarja: „Dr. Lueger je vporabil to priliko, da je, sicer z zamolklim glasom, dotikal se izključno politične agi-taeije, ki za lokalne razmere nima pravega smisla. S tem je dr. Lueger najbolje pokazal, kako malo upa na potrditev ravnokar izvršene izvolitve. V tem oziru se nikakor ne vara, in mislimo, da glede svoje osebe prav dobro pozna svojo bodočnost. Za stolnico je pa največje važnosti, da v tej dobi demonstracij njeni mnogoteri interesi in meščanstvo ne trpe nikake škode. Zato skrbeti je dolžnost državne uprave in v tem oziru nas ni treba skrbeti v oči-gled dosedanji njeni delavnosti. Vsled tega more Dunaj tudi nadalje brez skrbi vztrajati v komunalni osebni politiki". Tem besedam židovskega lista je najlažje odgovoriti z besedami, katere je izprego-voril princ Lichtenstein v soboto zvečer, ko je nad 400 oseb broječa množica obhajala dan zmage nad židovskimi liberalci. Rekel je namreč mej drugim: „Ako pogledamo naše meče, katere smo rabili v zadnjih križarskih vojskah, vidimo, da so podobni križem. S takimi križi se hočemo tudi nadalje bojevati zoper naše nasprotnike". In konečno je ponovil pomenljive besede, s katerimi je opisoval vztrajnost antisemitov v boju zoper židovstvo mini-sterskemu predsedniku, ko ga je ta vsprejel v av-dijenci: „Ekscelenca, ako nas desetkrat razpustite, pridemo zopet jednajstič in sicer še močneji. Poprej ne bodemo mirovali, dokler ne dospemo do svojega cilja". Gotovo najboljši odgovor.
Koburian v Petrogradu. Tri dni se že nahaja „slavni" knez Ferdinand v ruski stolici, koder mu prirejajo razni krogi vsakovrstne.ovacije. Slavi-jansko dobrotvoriteljno društvo mu je poklonilo kruha in soli v znamenje udanosti in bolgarska deputacija
ga je počastila z laskavim nagovorom. Takoj drugi dan ga je vsprejel car v Carskojem Selu v zasebni avdijenci. Kaj mu je povedal car Nikolaj, ostane seveda tajno, gotovo pa je, da je pritiskal naj z vso silo, da izvede še ostale zahteve Rusije. Takoj na to je obiskal Koburžan kneza Lobanova, pri katerem se je mudil nad dve uri. Zvečer je bil običajni obed, pri katerem je car napil najpreje turškemu sultanu in na to knezu Ferdinandu. — Rusko časopisje piše zelo laskavo o bolgarskem knezu in narodu. Mej drugim pišejo „Novosti", da ni res, da bi bila Bolgarija raska razalska država, marveč je turška, le v moraličnem oziru mora Rusija vplivati na Bolgare, in ima pravico zahtevati, da se v slučaju vojske ne nahajajo na strani ruskih sovražnikov. „Svjet" tem povodom popolno zavrača trditev, da bi Rusija vplivala na sultana, naj prisili eku-menskega patrijarha, da dela na zjedinjenje z rusko cerkvijo. Ta trditev se pa gotovo ne bode popolno ujemala z navodili, katere bode prejel Koburžan od ruske vlade pred odhodom iz Petrograda, kajti ruso-fili ne bodo poprej mirovali, dokler ne dosežejo svojega cilja, in Koburžan je že preveč v njihovih rokah, da bi se mogel iztrgati iz njih.
Itazpor mej Italijo in Portugalom, katerega je provzročilo, kakor znano, odpovedano potovanje portugalskega kralja v Rim, se še ni polegel, akoravno si je že mnogo prizadevala v tem oziru portugalska vlada. Se za časa Crispijeve vlade so poskušali portugalski krogi popraviti to, kar se je zakrivilo, toda Crispi ni hotel baje o tem ničesar slišati. Tudi sedanji ministerski predsednik Rudini v tem oziru ni nič boljši, Z italijanske strani se namreč zahteva, da mora portugalska vlada dati javno zadostilo „razžaljeni" Italiji, ako hoče, da nastopijo zopet normalne razmere. Temu se pa Portugalci odločno protivijo in bode najbrže odstraniti še mnogo zaprek, predno se zadosti narodnemu čutu Italijanov.
Baratieri v preiskavi. Nedavno so dospeli iz Rima v Masavo štirje višji vojaški dostojanstveniki, ki bodo vodili preiskavo proti bivšemu poveljniku v Abesiniji generalu Baratieriju. Že takoj s početka so zatrjevali razni listi, da ne bo zadela Baratierija nikaka, ali vsaj ne občutna kazen. Pi-
uuiu BO Jf3 tUUl, ua JO gvuual ODd.J uouuivlon d.
vsako natančneje pojasnilo in da se toraj tudi ne bode mogel zagovarjati. Zadnja „Italie" pa prinaša obširen članek, v katerem trdi, da se v vojaškem kazenskem zakoniku ne nahaja nobena določba, na podlagi katere bi ga moglo sodišče obsoditi. V prvih štiriindvajsetih urah bi ga bili na podlagi obstoječih določil za čas vojne lahko ustrelili, toda sedaj mu ne bodo lahko mogli do živega, ker njega ne zadene glavna krivda, ampak le one, ki so popolno nezmožnemu generalu izročili vrhovno poveljstvo. V prvi vrsti je krivo vseh nezgod bivše ministerstvo, in člane tega ministerstva je treba pozvati na zatožno klop.
Glasbena Matica.
Poročilo tajnika „Glasbene Matice" dr. Vlad. Foer-sterja, podano slavnostnemu občnemu zboru dne 15. aprila t. I.
(Dalje.)
Se le sedaj, ko je bilo velikansko delo v glavnemu delu pripravljeno, stopilo je društvo s svojim projektom oficijelno v javnost. V prvi vrsti naznanil je odbor v ljubljanskega občinskega sveta seji z dn<j 20. svečana t. 1. nameravano prireditev koncertov na Dunaju po občinskem svetniku gospodu Antonu Svetek-u, ki je stavil sledeči nujni predlog: „Mestni zbor se izreče, da radostno pozdravlja in odobrava namero „Glasbene Matice", izraziti stolnemu mestu Dunaju za velikodušno, o potresni katastrofi mestu Ljubljani naklonjeno pomoč iskreno hvaležnost s tem, da priredi na Dunaju dne 23. in 25. marca letos zahvalna in dobrodelna koncerta na korist ubožnemu zakladu dunajskemu, avstro-ogerski družbi Rudečega križa in dunajski prostovoljni rešilni družbi. Zatorej mestni zbor tudi, izrekujoč, da tolmači „Glasbena Matica" vtem slučaju srčna čutila ljubljanskega prebivalstva, gospodu županu naroča, da to izjavo takoj primernim potom naznani zastopu stolnega mesta dunajskega."
Predlog, kojemu je sledilo utemeljevanje, sprejel je slavni občinski svet ljubljanski soglasno z dobroklici.
Vsled tega sklepa naznanil je gospod župan Grasselli društveno namero dunajskemu mest-
nemu zastopu. Odbor sporočil je pa isto zavodom, kojim je naklonil čisti iznos dunajskih koncertov, in sicer mestnemu magistratu na Dunaju kot oskrbo-vatelju ubožnega zaklada, dunajski prostovoljni rešilni družbi, avstrijski družbi Rudečega križa in pa vodstvu ljudskih kuhinj dunajskih, uvažuje namreč, da si je tudi slednje društvo pridobilo trajnih zaslug pri rešilni akciji, uvedeni v korist po potresu poškodovanim Ljubljančanom, privzel je odbor tudi to društvo kot četrtega udeleženca pri razdelitvi čistega koncertnega iznosa.
Po Ijubeznjivosti gospoda generalnega ravnatelja namestnika južnih železnic, Henrika P f e i f f e r j a pl. Wellheim in gospoda predstojnika ljubljanske postaje, gospoda Gutmana, dovolilo je vodstvo c. kr. priv. južne železnice pevskemu zboru in njega spremstvu za vožnjo na Dunaj in nazaj o izredni munificenci pravico vožnje proti plačilu malenkostne režijske pristojbine 3 64 gld. za tretji in 5*46 gld. za drugi razred, med tem ko se je znižala voznina za druge udeležence-nepevce za polovico. To je prva velika dobrota, koja je v izredni meri pripomogla društvu k uresničenju dunajskih koncertov.
Drugo dobroto zahvali društvo v prvi vrsti pre-blagorodnemu gospodu deželnemu predsedniku baronu Heinu, ki je sledil z velikim zanimanjem napredek priprav za koncerta in ki je dovoliti blagovolil, da dobijo pevke, kolikor jih je v javnih zavodih in v šolah, kakor tudi gg. profesorji in učitelji-pevci potrebni dopust.
Jednako dobrohotnost izrazila so tudi vsa ostala vodstva državnih in avtonomnih uradov ; našlo je društvo povsodi naklonjenost in dovolil se je vsem uradnikom-pavcem potrebni sedemdnevni dopust.
Subskripcija, kojo je uvedel odbor pevskega zbora med odličnimi rodoljubi v svrho pokritja velikih troškov podjetja, bila je dokaj vspešna. Navesti je tu posebno ljubljanske rodoljube, ki so prispeli s skupnim doneskom 568 gld.; v Kranju se je nabralo 144 gld., na Vrhniki 27 gld. itd., pevski zbor „Glasbene Matice" prispel je potom mesečnih doneskov še svoto 900 gld. Slavni občinski svet ljubljanski naklonil je pa društvu v rečeno svrho izredni donesek 500 gld.
V istem času, kratko pred odhodom „Glasbene Matijo" na Duuaj, etopil jo dunajaki koncertni ko» mité v zvezo s slavnim češkim komponistom gospodom Antonom Dvorakom in osigural si je slednjega obljubo, da pride osebno dirigirat svojo veliko balado „Mrtvaški ženin", koja je bila na vsporedu drugemu koncertu društva na Dunaju. Počastil je s tem svetovno slavo vživajoči skladatelj društvo, ki je od prvih svojih koncertov semkaj trajno kultivi-ralo njegovo muzo.
Kratek čas do odhoda pevskega zbora na Dunaj izkazujeta prireditev obeh za Dunaj pripravljenih koncertov v Ljnbljani dne 9., oziroma 16. sušca.
Omeniti je tudi, da je fotografiral zbor „Glasbene Matice" brezplačno in iz lastne inicijative tukajšnji fotograf gospod Viljem Helfer.
Fotografije bile so v tukajšnjih in v dunajskih prodajalnicah javno razstavljene in budile so povsodi veliko zanimanje med občinstvom.
Približal se je s hitrim korakom dan odhoda na Dunaj in nastopa le-tam.
Tri dni pred odhodom zbora odposlal je odbor imenom društva na Dunaj deputacijo treh članov, obstoječo iz gospoda društvenega predsednika Frana Ravniharja, načelnika pevskega zbora gospoda deželnega sodnijskega svetnika Iv. Ve n c a j z a in odbornika g. Ignacij Va 1 e n t i n č i č a.
Deputacijo doletela je čast, da je bila vsprejeta v četrtek dne 19. sušca t. 1. pri Nj. Veličanstvu presvitlem cesarju, ki se je blagohotno izrazil o društveni nameri, češ, da odobrava povsem storjeni izraz hvaležnosti.	(Dalje slédi)
Dnevne novice.
V Ljubljani, 21. aprila.
(Včerajšne dopolnilne volitve) v ljubljanski mestni zastop porablja „Narod", da udriha proti „klerikalcem", jedina fraza, ki še nekaj izda pri „Narodovcih". Seveda popolno utaji, da se katoliško-narodna stranka ni udeležila letošujih dopolnilnih volitev, in pripoveduje svojim lahkovernim čitateljem, kako žalostno so propadli klerikalni kandidatje.
(Narodova nesramnost.) Včerajšnji „SI. Narod" moral je objaviti popravek g. dr. S u s t e r š i č - a, da ni res, da bi se bil on za se ali za svojo soprogo oglasil za pristop k nemškemu bicikli-
Škemu društvu v Ljubljani. — Temu popravku pristavlja „Narod" : „Dr. Susteršič pravi, da ni res, pa je vendar le res". To je i m p e r t i n e n c a, kakoršne so zmožni le ljudje, ki stojijo ua najnižji stopinji poštenja.
(Nov relief Gauglov.) Naše pokopališče je dobilo te dni sosebno krasen nakit, namreč nagrobni relief, katerega je po naročilu gosp. ces. svetnika Ivana M ur ni k a za rakev njega pokojne soproge zvršil čislani naš umetuik gosp. Alojzij G a n g 1. Po pravici trdimo, da takega mojslerskega dela, duhovitega po kompoziciji, umetniškega po tehniki, doslej ni imela Ljubljana. Relief je narejen iz najboljšega kararskega marmorja, je l1/» m visok in 80 cm širok. Na sredi kaže sarkofag, poleg katerega sloni na desni strani slep starček, oprt na palico, ob njem se grudi šibka deklica in moli s sklenjenimi rokami in povešeno glavo, na levi od sarkofaga pa se dviga angelj, ki z jedno roko polaga venec na krsto, z drugo pa kaže proti nebesom. — Ideja je torej popolnoma jasna, tembolj, ker je umetnik vsem trem figuram vdihn;l toliko življenja bodisi v celoti, bodisi v posamičnostih, da mrtvi kamen kar živi pred teboj. Načuditi se ne moreš, kolika je plastika na razmerno ploskem reliefu. Iz-vestno ne pride nihče na pokopališče, da ne bi zamaknjen obstal pred tem spomenikom. Vredna sta glasne pohvale pač oba : gosp. Gangl, ki je ustvaril tak genijalen tvor, in gosp. ces. svetovalec Murnik, ki se je bil obrnil pač na pravo adreso, da je plemeniti soprogi postavil spomenik, ki proslavlja jedno njenih najzuačilnih svojstev, zajedno pa kar najlepše krasi naša pokopališče. — Svoje čitatelje konečno še posebej opozarjamo na ta spomenik, naj si ga ogledajo. Prepričani smo, da se bode njih sodba do pičice ujemala z našo. Takšna dela izvršujejo pač le pravi umetniki 1
(Domača umetnost.) Nedavno smo poročali o delavnosti domačega slikarja g. Grilca. Danes nam je zopet omeniti izborno sliko, katero je te dni razstavil v izložnem oknu g. Kolmana tvrdke. Slika, ki nam predočuje državnega finančnega uradnika, slikana je do kolen v naravni velikosti z živimi pastelnimi barvami. Ker smo že zadnjič o tem izpre-govorili nekoliko besed, opozarjamo za zdaj iz nova p. n. bralce svoje na ta umotvor.
(Potres ) Danes dopoludne ob 11. uri se je čutil v Ljubljani neznaten potresni sunek. Smer mu je bila navadna.
(Nekaj o zdravilnem cepivu (Heilserum) proti davici) Zdravljenje davice s cepivom je postalo v Ljubljani splošno veljavno še le v drugi polovici lanskega leta. Pokazalo se je v vsakem oziru priporočljivo in pri večini slučajev jedino vspešno. Lani je bilo v Ljubljani uradno izglašenih 281 davičnih bolnikov. Od teh se je zdravilo 147 bolnikov s cepivom, 134 pa na drug način. Od cepljencev je ozdravelo 90 5 odst,, od necepljencev pa le 55'3 odst. Umrljivost se je pri necepljencih v primeri z letom 1894 še zvikšala za 2*7 odst. Te številke ne-ovrgljivo dokazujejo, kako ničevi in prazni so pomisleki zdravnikov, ki nasprotujejo cepljenju in trde, da je bilo zdravljenje s cepivom le zategadelj tako vspešno, ker so bili slučaji davice sploh lahki. Ker je pa cepljenje zdaj povsod in splošno razširjeno, se bo kmalu še ona peščica zdravnikov, kateri so zdaj še nasprotniki cepljenja, prelevila v njegove pristaše. Cepljenje priporoča tudi priprosta in rečna raba zdravila, katero je popolnoma nevarno. Le 6 odst. cepljenih bolnikov je dobilo namreč še kako drugo bolezen. Dokazano ni, da je to bolezen provzročilo cepljenje, dokazano pa je, da so vsi ti bolniki ozdraveli. — Cepivo se dobiva vsikdar zdravniško pregledano, sveže in ceno, za premožnejše ob lastnih stroških, za ubožne brezplačno v c. kr. Rudolfjvi bolnici na Dunaju. Ceni in olajšani dobavi (zasluga visoke c. kr. deželne vlade) se je tudi zahvaliti, da je umrljivost davice sploh z leta 1894 na 1. 1895 padla z 42 na 26'3 odst. Konečno še nekoliko podatkov o cepljenju samem. Prvi dan bolezni je bilo cepljenih 122, od katerih jih je 13 umrlo; drugi dan 20, umrl nobeden ; tretji dan 2, umrl nobeden ; pozneje 3, umrl 1. Slučajev je bilo 24 lahkih, 81 srednjih, 42 težkih. Komplikacije so se pokazale iz-ključljivo le pri onih bolnikih, ki so bili cepljeni prvi dan bolezni. Cepivo je bilo v 124 slučajih iz
o. kr. Rudolfove bolnice na Dunaji, v 23 pa iz Hoechsta na M.
(Nagrada.) Deželna vlada je priznala nagrado v znesku 20 gld. Ani Svete s Brega, ker je v novembru 1. I. rešila iz vode Antona Suhadolnika z Brega.
(Nesreča.) Iz Zlatega Polja pri Brdu se poroča, da je vsled opekline umrla 7 letna hči pocestnice Kat. Slapar. Otrooi so na polju zanetili ogenj in
imenovana deklica je prišla preblizu ognja.
*
* *
(Kapitularnim vikarjem za trža ko kopersko škofijo) je namesto umrlega prošta dr. Janeza Šusta bil izvoljen prečastiti gosp. Franc Cerne, stolni šolastik, kanonik tržaškega kapiteljna.
(Iz Gorice) Preč. g. msgr. Jožef T u n i, kanonik školast in penitencijarij stolnega kapiteljna goriškega, apostolski protonotarij ad i. p., konsisto-rijalni svetovalec, dijamantui mašnik itd. je umrl 17. t. m. ob 8. uri zjutraj, večkrat pokrepčau s tolažili sv. vere, 91 let star. Rojen je bil 13. avgusta 1805; v mašnika posvečen 19. septembra 1830. Pogreb se je vršil 20. t. m. ob 10. uri zjutraj. Pokojnika so prepeljali na pokopališče v Moraro-R. I. P.
(Obsojeu urednik.) Tržaško sodišče je obsodilo urednika znanega italijanskega lista „Indipendente", ki je ves vnet za zvezo tržaških Italijanov z „zje-dinjeno Italijo", na jednomesečno ječo, ker je vsprejel v list članek, v katerem se poživljajo „domoljubni" Italijani, naj nabirajo za italijanske ranjence v Afriki. Ernesto Nigris je sedaj uvidel, da prevelika gorečnost tudi ni dobra.
* *
(Potrjen zakon.) Iz Gradca se nam poroča, da je svetli cesar potrdil v štajerskem deželnem zboru sklenjeni zakon, s katerim se dovoljuje mestu Ptuju pobirati 20 odstotne doklade k državnemu užitnin-skemu davku na ono meso, ki se dovaža iz drugih občin v ptujsko mestno občino in sicer do leta 1898.
(Novi poštni urad.) V Solčavi na Spod. Štajerskem se bode ustanovila pošta, ki bode imela vsakdanjo zvezo s poštnim uradom v Lučah.
(Šolo v Hrastniku) so radi škrlatice zaprli.
(Premeščeni notarji.) Justični minister je pre mestil nastopne notarje: Dr. Firbasa iz Brežic v Maribor, R. Bratkoviča iz Rogatca v Brežice in Fr. Strafello iz Tržiča v Rogatec.
(Na slovenski gimnaziji v Celju) je razpisano učiteljsko mesto za klasično filozofijo.
(Tat in samomorilec.) Iz Maribora, 19. t. m.: Pretečeni petek popoludne se je priplazil neki neznan človek v knezoškofijsko ordinarijatno pisarno. Vstopivši stolni prošt Herg ga zapazi pod mizo, in ker se mu je zdel človek sumljiv, pošlje po policaje. Po večurnem trudu se je šele posrečilo redarjem polastiti se tihotapca in ga vtakniti v ječo. Danes zjutraj so našli obešenega v ječi. Zločinec, neki Skalec s Hrvaškega, je imel pri sebi nekaj denarja, srebrno uro, več praških srečk in raznovrstno tatinsko orodje.
*
* *
(Dobroznani bogoslovni pisatelj dr. Ant. Kersch-baumer) prošt v Kremsu, je dne 19. t. m. slavil svojo zlato mašo. Vse mesto se je udeležilo slovesnosti in prebivalci so priljubljenemu zlatomašniku ob tej priliki pokazali svojo neomejeno vdanost in spoštovanje.
(Prepir zaradi „kruha in soli".) Ruski listi poročajo, da se je vnel v odboru st. petrograjskega do-brotvoriteljnega slovanskega društva hud prepir zaradi vprašanja, kako pozdraviti bolgarskega kneza Ferdinanda, ko pride v Petrograd. Grof Ignatief je bil namreč odločno proti temu, da bi se knezu Ferdinandu pri pozdravu ponudila kruh in sol, ter zagrozil, da odloži predsedstvo omenjenega društva, ako odbor ne vstreže njegovi zahtevi. Neki drugi član odbora pa si je za te vrste pozdrav izprosil uradnega dovoljenja in ga tudi dobil. Vladni listi se odločno izražajo proti postopanju predsednika Igua-tieva, neodvisni ga seveda branijo. Morda odpadnik knez Ferdinand pomiri radi tega razdvojene brate ter v ta namen uradno naznani v Petrogradu, da se tudi on popravoslavi. Prav verojeten je ta korak pri človeku, ki je tako lahkim srcem pred kratkim svojega prvorojenca iz polit čnih ozirov izdal razkolu.
(„SUdmark - a"), znano ponemčevalno društvo, ima v Avstriji 79 podružnic in sicer: na Štajerskem 49, na Koroškem 12, na Nižje Avstrijskem 8, na Kranjskem, Tirolskem in Zgornje Avstrijskem po 3 in na Solnograškera 1. Poleg teh se snujejo še štiri nadaljne podružnice, mej njimi 2 na Koroškem.
(Najdražje pismene znamke) imajo zvezne države amerikanske. Leta 1895 «o namreč izdali znamke po 100 dolarjev (okoli 250 gld.) za časnike. To spriCuje, da je časnikarstvo v Ameriki vse bolj razvito nego v stari Evropi.
Telegrami.
Dunaj, 21. aprila. Včeraj opoludne je vsprejel cesar deputacijo častnikov angleškega dragonskega polka v posebni avdijenci. Cesar je bil opravljen v uniformi imenovanega polka.
Dunaj, 21. aprila. Magistratni ravnatelj Krenn je vložil včeraj prošnjo za vpoko-jenje.
Celovec, 21. aprila. Knez Ferdinand Porcia je umrl včeraj v Spitalu.
Zagreb, 21. aprila. Povodom vrnitve radi zastavne afere obsojenega jurista Ba-lasko, so priredili včeraj dijaki in delavci večje demonstracije. Stražniki so z orožjem posegli vmes. Tri delavce so zaprli in mnogo je ranjenih. Okna v županovem stanovanju so razbita.
Dubrovnik, 21. aprila. Prestolonaslednika vdova Štefanija je odpotovala danes zjutraj v Italijo.
Budimpešta, 21. aprila. Finančni minister Lukacs je odpotoval danes na Dunaj, da se vdeleži posvetovanja o bančnem privilegiju.
Budimpešta, 21. aprila. Povodom razprave v včerajšni seji je zahteval posl. Mezey, naj so odpravi mala loterija. Finančni minister je izjavil, da se mora v tem oziru skupno postopati z Avstrijo. Ako se na Oger-skem odpravi mala loterija in v Avstriji ne, bi se popolno napačno postopalo.
Budimpešta, 21. aprila. V včerajšni seji poslanske zbornice se je vsprejel proračun za finančno ministerstvo. Danes se je pričela razprava o milenijskern zakonu.
Budimpešta, 21. aprila. Finančni odsek poslanske zbornice je vsprejel nespremenjen finančni zakon za leto 1896. Redni stroški znašajo 437,886.726 gl., prehodni stroški 9,447.219 gl., investirani 19,580.921 gl. in izvanredni skupni stroški 6,628.307 gld.
Cetinje, 21. aprila. V navzočnosti kneza in diplomatov se je pričelo razdeljevati orožje mej narodno vojaštvo.
Rim, 21. aprila. Včerajšni „Osservatore Romano" objavlja papežev motu proprio, v katerem se uravnavajo razmere mej patri-jarhom in apostolskim delegatom na vzhodu. Tema dvema se naroča, da se snideta vsako leto dvakrat in posvetujeta o verskih zadevah, posebno pa o organizaciji semenišč in odgojevalnih zavodov. Apostolskemu delegatu se še posebno naroča, naj čuje nad latinskimi in orijentalskimi misijoni in se ravna po apostolski naredbi Orientalium dignitas z leta 1894.
Berolin, 21. aprila. V včerajšni seji poslanske zbornice so zahtevali nekateri poslanci strogih kazni, težke ječe, za dvobo-jevnike in začasno odpustitev iz službe pri častnikih, uradnikih in poslancih.
Petrograd, 21. aprila. Knez Ferdinand se je podal včeraj opoludne v cerkev sv. Petra in Pavla ter položil venoa na groba carjev Aleksandra II. in III.
ar Preizkusili in priporočili
so sloviti vseučiliSčni profesorji in zdravniki
tinkturo za želodec lekarjaPiocolija v Ljubljani (Dunajska cesta),
katera je ugodno učinkujoče, želodec krepčujoče, slast in pre-bavljenje pospeiujoie in telo odpirajoče sredstvo. — Stekleničiea velja 10 kr.	121 (50-10) 1
Najbolje priporočen»
la preskrbijenje vseb
v kurznem listu
zaznamovanih
menic in vrednostij
Wien,
Menjalnica bančnega zavoda
Schelhammer & Schattera n-Sr
Umrli so:
l'J. april». Marij» Z»letel, delavčeva hči, 2 leti, Opekarska cest» 60, plačnic». — Hedvika Rogel, črkostavčeva hči, 3•/« let», Poljanski nasip 38, šk»rl»tic».
20. »prila. Jožef Pance, posestnik, 80 let, Krakovske ulice 17, plučnica. _
Meteorologično porodilo.
S o	čas opazovanj»	Stanje barometra v mm.	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebo	lia >
18	9. zvečer	739-9	7-8	sr. vzh.	oblačno	
19	7. zjutraj 2. popol.	74fl 7414	6-0 9-9	sr. vzjvz. si. jvzh.	dež oblačno	10
Srednja včerajšn» normalom.
temperatura 7-5* in za 3 0° pod
Poslano.
309 1—1
Na Dunaju izhajajoči socijalno-demokra-tični list „Delavec" je priobčil v 9. številki z dne 20. marca t. 1. poročilo iz Logatca, ki na najpodlejši način blati našega obče-spoštovanega prečast. gosp. župnika Lovrenca Bergant-a, nazivljajoč ga ljudskega „izkoriščevalca" in brezsrčnega „oderuha", ki brez usmiljenja zahteva zadnji krajcar od siromaka.
Naš prečastiti gospod župnik ne potrebuje zagovornika. Njegovo neomadeževano življenje, njegova nesebičnost, njegova vnema za časni in večni blagor župljanov, njegova skrb do revežev, kateri bi ga morali po pravici imenovati svojega očeta, ga dviga visoko nad vsako, še tako zlobno obrekovanje. Spo-
štovanja in udanosti mu tudi ni vzel omenjeni dopis, ki obsega toliko laži, kolikor stavkov. A da zadostimo splošni razburjenosti, ki je vsied tega zavladala med ljudstvom, poživljamo s tem javno uredništvo „Delavca", da prekliče obrekovanje, katero je sprejelo tako radovoljno v svoj list. Obžalujemo, da je v listu kot urednik podpisan Lo-gačan. Onim „organizovanim železničarjem" v „Delavcu" pa naznanjamo na njih surov napad, da je bil obče priljubljeni gospod župnik v občinski seji dnč 14. t. m. zaradi svojih zaslug za obsežno logaško župnijo z vsklikom izvoljen častnim občanom gorenje-logaškim.
Občinski odbor gorenje-logaški,
dnč 16. aprila 1896.
Karol Puppis, Mihael Gostiša, Julij Lenassi, Fran Šemrov, Ivan Bihar,
Fran Tomažin.
Fran Istenl6, Ivan Kobav, Matevž Rupnik, Fran Urbas, Fran Gostiša,
Poslano.
308 1-1
Podpisani smo kar strmeli, ko smo brali v „Slov. Narodu" štev. 82 dopis iz Domžal pod naslovom : „Uspehi katoliškega hujskanja". Ta dopis je skozi in skozi neresničen, ker smo bili sami n a-v z o č i, pa tudi zloben, ker ima namen pred svetom sramotiti našega vrlega g. benefieijata J. Str u p i - j a in našo domžalsko občino. Resnico o tem poročal je „Slovenec" v štev. 89.
Zato zahtevamo od domžalskega „Narodovega" dopisnika, da prekliče svoj dopis kot neresničen, in dokler tega ne stori, je in ostane nesramen lažnjivec in obrekovalec.
Domžale, dnč 20. aprila 1896.
Rudolf Mayer, začasni načelnik gasilnega društva in občinski odbornik; Valentin Habjan, občinski svetovalec; Franc Cerar, Andrej Maček, lože lezernik, Andrej Cerar, občinski odborniki.
patentovano
-0Y0 milo
je najboljše za perilo in poljubno domačo porabo; zjedinjuje najlepši čistilni uspeh z največjo milobo gledd obranjenja blaga; provzroči najčistejšo beloto, ne daje perilu neprijetnega duha; jeosobito priporočljivo za pranje volnine. Tudi je izvrstno snažilno sredstvo pri umivanju in kopanju za odrasle in otroke.
Poskušnje ne bode nikdo obžaloval.
Dobiva se skoro v vseh prodajalnicah na drobno.
Eksekutivne dražbe.
Antona, Janeza in Franca Medveda iz Zatičine zemljišči (310 in 85 gld.) dne 23. aprila in 21. maja v Zatičini.
Franceta S e 1 a n a iz Havptmauce nepremakljivo posestvo (580 gld.), terjatev 200 gld., dne 25. aprila in 30. maja v Ljubljani.
Anton» Rojšeka iz Sapa nepremakl. posestvo (640 gl.), terjatev 421 gld. */« kr., dne 25. aprila (ponovitev) v Ljubljani.
Proda se
"V
294 3-2
fff* lEllSa
v dobrem stanu z dvoriščem in vrtom iz proste roke, št. 6 za starim streliščem ali lončarsko stezo. Več poizve se pri lastniku ravno tam.
Pomladni Glasi t
i u 1111 ■ 11 ti 111111 uiHii ¡I LHini ■>>!<■■■■ ■ ■ ■ m i ni i
posvečeni slovenski mladini
Z 8 slikami. Uredil in založil
Matija Prelesnik.
i	V Ljubljani 1896.
IpS
J§¡¡

mm
Krasna mladinska knjižica!
Cena broširanim 30 kr., v pol platno vezanim 40 kr , v celo platno vezanim 55 kr., krasno
vezanim 90 kr., po pošti 5 kr. več. Dobe se v ljubljanskem semenišču, v Katoliški Bukvami v Ljubljani, pri lan. Krajcu v Novem Mestu in pri D. Hribarju v Celji. — Tudi se dobč prejšnji letniki razven prvega. — Izvirne platnice izdeluje F. Breskvar, knjigovez v Ljubljani.
A
i'4 i i
m A
I ■Il l ll ll III 11111U111I II
Lepo darilo otrokom ob raznih prilikah!
iiiiiiiiimiiiimiiiHiiiiiiiiHii
'l- I
Prostovoljna dražba.
Dne 24. t. m., to je na sv. Jurja dan, ob 10. uri dopoldne
prodajam na prostovoljno dražbo na lici mesta po zimi posekan
v svojih gozdih v Št. Jurjl pri Kranji tik okrajne ceste Kranj - Kamnik. Prodajalo se bode v dveh razdelkih in sicer:
I.	134 celih smrekovih debel z oklicno ceno 400 gld.
II.	260 celih smrekovih debel z oklicno ceno 550 gld. in 145 celih hrastovih debel z oklicno ceno 1100 gld.
S t. Jur pri Kranju, dn<5 20. aprila 1896. 307 3-1	Aleksij Bergant, posestnik.
51 cSpomladanske
oBlefie,
povrsniRe, nepremoctjive
RaveloRe
289 10-3
za gospode in dečke kakor tudi za gospe in deklice
iz pristne velblodje dlake ali pravega tirolskega lodna priporočata v največji izberi
Sričar S cflliejač,
JOjuBljana, S Ionov o ulice 9.
Ilustr. ceniki razpošiljajo se franko in zastonj.
O u n a j @ k a borza.
101 gld. 15 kr.
Dni 21. aprila.
Sknpci državni dolg v notah .... Skupni državni dolg v srebru . . • .
Avstrijska zlata renta 4%.....
Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron
Ogerska zlata renta 4%......
Ogerska kronska renta 4*, 200 kron . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld.
Kreditne delnice, 160 gld.....
London vista..........
Nemflki dri. bankovci sa 100 m. nem. drž. ve
20 mark...........
20 frankov (napoleondor).....
Italijanski bankovci .......
C. kr. cekini ,.........
. 101		20 „
. 122		45 .
. 101		20 „
. 122		10 .
. 99		10 .
. 974		
. 392		50 .
. 120		20 .
j. 58		80 .
. 11		74 „
9		65'/s.
		20 „
	n	66 „
Dni 20. aprila.
4 % državne srečke 1. 1854, 260 gld. . .	149	gld.	-	kr.
6% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .	157	„	50	„
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....196	„	-	„
4% zadolžnice Rudolfove želez, po 200kron	98	„	90	„
Tišine srečke 4%, 100 gld.......140	„	—	.
Dunavske vravnavne srečke ... .	127	„	—	„
Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . .	107	„	50	„
Posojilo goriškega mesta.......112	„	—	„
kranjsko deželno posojilo..... 98	.	35	„
Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke 1%	99	„	20	„
Prijoritetne obveznice državne železnice . , 222	„	25	„
„ „ južne železnice 3% ,	167	„	50	„
„ „ južne železnice .	129	„	50	„
„ , dolenjskih železnic 4 %	99	„	50	„
Kreditne srečke, 100 gld................204	gld. 50 k
srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	139	„	—
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	18	„	40
Rudolfove srečke, 10 gld.......26	„	—
Salmove srečke, 40 gld....... .	69	„	25
St. GenOis srečke, 40 gld.......71	„	50
Waldsteinove srečke, 20 gld......61	.	—
Ljubljanske srečke.........22	,	25
Akcije anglo-avstrijske banke. 200 gld. .	160	. —
Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl. st.v.	3410	,	—
Akcije tržaflkega Lloyda, 500 gld. . . .	444	„	—
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	94	,	—
Dunajskih lokal, železnic delniška družba .	65	.	—
Montanska družba avstr. plan.....84	„	—
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	160	„	—
Papirnih rubljev 100 ................127	„	—
aar Naknp In prodaja__
vsakovrstnih driavnlh papirjev, srečk, denarjev1 itd. Savarovanje z» zgube pri irebaajlh, pri isirebanj« najmanjšega dobitka. K ■ 1» n t n » izvršitev naročil na boi
'cmammmmmmmmmm
jrzl.
Menjarnična delniška družba
„M E R C U
Wollzeile it. 10 Dunaj, Ririabilfirstraiti 74 B.
éé
Pojasnila Tfctt v vseh gospodarskih in flnaninih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh ipakulaoijikib vrednostnih papirje* in vestni sviti z» dosego kolikor je mogoče visooeg» »brestovanj» pri popolni varnosti ■r naloženih glavnic.