Qt2£)om
No. 228
Ameriška Domovina
JUo.
c/^f
hlCAN IN SPIRIT I IN LANGUAGE ONLY
Serving Chicago, Mllwauke«, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, Pittsburgh, New York. Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg
SLOV6NIAN
HORNING N€WSPAP€B
CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, NOVEMBER 27, 1972
ŠTEV. LXXIV — VOL. LXXIV
Nerazvite dežele ne napredujejo dovolj v pridelovanju živeža
PiLbivalstve nerazvitih držav narašča hitrejše kot pridelek žita.
RIM, It. — Glavni direktor Organizacije za hrano in poljedelstvo ZN dr. A. Boerma je v svojem poročilu ZN za leto 1972 hgotovil, da nerazvite države ne pridelujejo dovolj živeža, da bi hiogle prehranjevati svoje naraščajoče prebivalstvo. Ta ugotovitev kaže, da je le malo upanja, da bi se mogle te države gospodarsko krepiti in postati v pogledu prehrane neodvisne.
Strokovnjaki računajo, da bi baorale nerazvite države pove-čavati svoj pridelek hrane letno za nekako 4%, da bi mogle kriti Naraščajoče potrebe doma. Dejansko je pridelek hrane v teh državah lani in letos poraste! povprečno le od 1 do 2%. Pridelek hrane v teh državah, preračunan na posamezno osebo, je dejansko padel.
Dr. Boerma opozarja, da je pridelek lani in letos pokazal na silno težavno in resno vpraša-1 Nje, ki ga ni mogoče potisniti v, stran z zmigom rame in s pri-' pombo, da je bila to “nesreča”. Pripomnil je, da ne ibo mogoče
V	teh državah doseči posta vij e-Nih ciljev za to desetletje, če ne bo v prihodnjih letih sedanji zastoj nadomeščen.
Razmere v pridelovanju hra-Ne so se nekoliko izboljšale v Latinski Ameriki in še bolj na Srednjem vzhodu, prav nič pa
V	Afriki, med tem ko se je položaj na Daljnem vzhodu dejansko poslabšal. V razvitih državah je položaj zadovoljiv, saj le pridelek hrane v Severni A-Nieriki porastel za 9 G , v Zahod-Ni Evropi pa za 5%.
Novi grobovi
Letalske sile končale iskanje Boggsa in Begicha
ANCHORAGE, Aljaska. — Pretekli petek so Letalske sile Prenehale iskati letalo, v katerem sta 15. oktobra izginila na letu od tu v Juneau kong. H. Soggs in kong. N. Begich. Vre-Nie je bil ves čas zelo težavno In ni se posrečilo, o pogrešanem letalu najti nobene sledi.
Pogrešana nista bila proglaše-Na za mrtva in neuradno se iskanje za njima nadaljuje. Preteklo sredo sta namreč na isti Progi izginila z letalom dva Kalifornij čana.
Anton Vehar
Pretekli petek je umrl 86 let stari Anton Vehar, vdovec po pok. Frances, oče pok. Lillian (Obed) Kissel, Johna, Olge Leskovec, Albine Zupon, Mary Samsa, Harryja, Jacka in Victor j a, stari oče in prastari oče. Pogreb bo iz Brickman & Sons pogrebnega zavoda na 21900 Euclid Avenue jutri, v torek, ob enih popoldne na Highland Park pokopališče. Namesto vencev priporoča družina darove za Slovenski starostni dom v Fontani v Kaliforniji.
Mary Jazbec
Včeraj je umrla v Euclid General bolnišnici 83 let stara Mary Jazbec s Fuller Avenue,, vdova po 1. 1950 umrlem možu I Danielu, rojena pri Sv. Juriju1 pri Sežani, od koder je prišla v ZDA 1.	1907, mati Viktorja,
Daniela, Williama in pok. Ed-warda, 7-krat stara mati, 18-krat prastara mati, sestra pok. Albine Simčič in drugih, ki so vsi umrli pred njo v Evropi. Pokojna je bila članica ADZ št. 5 in SŽZ št. 14. Pogreb bo v sredo iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. ob 9.15, v cerkev sv. Križa ob 10., nato na Kalvarijo. Na mrtvaški oder bo položena nocoj ob 7.
Frank Goles
Pretekli petek se je na delu pri A. Shaw Co. (Scrap Iron Co.) na 67. cesti smrtno ponesrečil rojak Frank Goles s 1134 E. S3 St. Pokojnik je bil zaposlen pri omenjenem podjetju nad 16 let. Rojen je bil v vasi Strmica pri Udinah, od koder je prišel v Cleveland leta 1951. Zapušča ženo Cecilijo, roj. Kon-cut, hčerki Augustine Miller in Florence McCurdy, sinova Williama in Franka, v Rimu, Italija, sestri Gino in Amalijo, v Jugoslaviji sestro Angelo in brata Josepha. Bil je član Društva Presv. Srca Jezusovega št. 172 KSKJ. Pogreb je danes iz
Rudolph Gornick
Umrl je Rudolph (Butch) J. Gornick, star 74 let, s 1102 E. 67 St, mož Mildred, roj. Jackson, oče Edwarda, brat Rose Brezec in pokojnih Franka, Mary Kocjancic in Anthonyja, rojen v Clevelandu, zaposlen pri Old Meadow Creamery, dokler ni pred 10 leti stopil v pokoj. Pogreb je danes ob 10.30 iz Grainovega pogrebnega zavoda na E. 62 St., v cerkev sv. Vida ob 11., nato na Kalvarijo pod vodstvom Zakrajškovega grobnega zavoda.
Palestinski gverild e pomoru v Muenchenu
Palestinski gverilci, ki so sodelovali pri pomoru izraelskih športnikov v Muen-
chenu v preteklem septembru, spregovorili.
PRI POGAJANJIH V PARIZU ! Iz Clevelanda
PREMOR DO 4. DECEMBRA
WASHINGTON, D.C. — Dr. Henry Kissinger se bo danes ponovno sestal v Camp David s
Rdeči se udarili v Vielnamu med seboj
Se verno vietnamski bataljoni, ki so za “boj do zmage”, naj bi po poročilu pariškega Le Monde napadli vodnike južnovietnamske OF.
PARIZ, Fr. — Znani list “Le Monde” je pretekli petek prinesel poročilo, da je kakih 1000 sevemovietnamskih vojakov napadlo taborišče Viet-konga, kjer naj bi se zadrževalo vodstvo Južnovietnamske O s v o bodilne fronte in provizorična revolucionarna vlada Južnega Vietnama. Po dveh dneh bojev so taborišče zavzeli, toda vodniki OF in provizorične vlade so pobegnili. Severnovietnamske čete je
BEIRUT, Lib. — Tukajšnji vodilni dnevnik Al Nahar je prinesel pretekli teden zgodbo o pomoru izraelskih športnikov v Muenchenu na olimpiadi v preteklem septembru, kot so jo po-
P0' j vedah trije preživeli udeleženci predsednikom Nixonom na raz-skupine arabskih komandosov, govor o pogajanjih za končanje Ti so bili v Muenchenu zaprti, vojne v Indokini. Dr. Kissinger pa so jih Nemci izpustili, da so je poročal predsedniku Nixonu s tem rešili letalo Lufthanse in o poteku pogajanj še v soboto potnike v njem. Z ugrabitelji zvečer v New Yorku, kjer je bil letala so se srečno rešili v Tri- predsednik Nixon s svojo dru-poli v Libiji.	žino na privatnem obisku, in
Udeleženci napada v Muen-, kamor se je Kissinger vrnil iz chenu izjavljajo, da niso imeli Pariza. Ponovno sta predsednik namena izraelskih športnikov, in dr. Kissinger govorila o po-pcbiti, da so njihove smrti krivi gajanjih včeraj. Današnji sesta-Nemci, ki niso držali dane bese- nek je tretji zapored v treh de. Sam notranji minister naj dneh. Pogajanja v Parizu so bi-
Po zadnjem razgovoru dr. H. Ki?sing'arja s predstavnikom Hanoia Le Due Thojem preteklo soboto je bilo objavljeno, da so pogajanja odložena do 4. decembra. O vzroku prekinitve pogajanj ni bilo nič objavljenega, vendar trdijo razni viri, da je glavni vzrok v zahtevi Južnega Vfetnama, da naj se vse severnovietnamske čete umaknejo iz Južnega Vietnama.
bi bil komandosom dal besedo, da bodo z ugrabljenimi izraelskimi športniki prepeljani v Kairo. Ko so bili vsi skupaj na letališču v Fuerstenfeldbrucku, so začeli nenadno na nje streljati.
Od skupine arabskih gverilcev je bilo pet mrtvih, med njimi oba vodnika cele akcije, kot so izjavili preživeli trije.
Izjavili so tudi, da bi do na-
vodil v napad na Viet-kong Pada na izraelsko 'skupino v
gen. Le Vinh Khoa 10. novembra v soglasju z glavnim tajnikom Komunistične partije Severnega Vietnama Le Duanom, ki naj bi bil za “boj do zmage”, med tem ko je večina v vodstvu v Hanoiu sklenila vojskovanje končati.
Predsednik h a n o j ske vlade Van Dong naj bi bil vodnikom OF in provizorične revolucionarne vlade Južnega Vietnama zagotovil “brezpogojno pomoč”, i^ati le 55 Le Monde trdi, da je bila po-j^j
Muenchenu ne prišlo, če bi bil olimpijski odbor sprejel na igre tudi zastopnike palest inskih Arabcev. Ta je njihovo prošnjo odklonil.
Zdaj 65% v gotovini
NEW YORK, N.Y. - Ko je postalo na borzah zopet živahnejše, je zvezna vlada odredila, da morajo kupci plačevati vse delnice do najmanj 65% v gotovini. Doslej
la v soboto odložena za dober teden do 4. decembra.
Med tem ko se je dr. H. Kissinger vrnil v ZDA, je Le Due Tho ostal v Parizu, kar nekateri razlagajo s tem, da Severni Vietnam nima namere pristati na kako novo večjo spremembo v dogovoru, ki je bil dosežen 8. oktobra, ampak da bodo morale ZDA v glavnem sprejeti dosežen sporazum, če hočejo vojno v Vietnamu končati. * v
sledica s e v e r n ovietnamskega |
Grdinovega pogrebnega zavoda' napada na taborišče Viet-konga: Iz pa morske akademije na 62. cesti ob 9.30 v katedralo ta, da se je skupina, ki je za j radi kajenja mariju&ne
končanje vojskovanja, okrepila. ^ ANNAPOLIS, Md. — Pomor-Zastopniki revolucinarne via- ska akademija ZDA je odpusti-de Južnega Vietnama v Parizu la 7 kadetov, ker so kadili maso poročilo Le Monde zanikali.! rijuano.
sv. Janeza na Superior A ve. in 9. cesti s pogrebno mašo ob 10. uri, nato na pokopališče Kalvarija.
Predsednikov tiskovni tajnik R. Ziegler je na tiskovni konferenci hotel napraviti vtis, da pri pogajanjih ni prišlo do resnega zastoja, ampak da je bil premor potreben za to, da se ZDA pogovore z vlado Južnega Vietnama in jo pripravijo na Sprejem sprazuma, ki je bil doslej dogovorjen. Jedro težav naj bi predstavljala zahteva Južneje bilo možno pla-Jga Vietnama, da Severni Viet-ostalo pa si izposo- ^ nam umakne vse svoje čete iz j Južnega Vietnama, med tem ko so ZDA v dogovoru 8. oktobra pristale na to, da te čete ali vsaj njihov doberšen del lahko ostanejo v Južnem Vietnamu. Tedaj so govorili v Washingtonu, da je v Južnem Vietnamu kakih 145,000 sevemovietnamskih vo-
jakov, med tem ko so v Saigonu trdili da jih je preje okoli 300 tisoč.
Severni Vietnam ni nikdar priznal, da ima v Južnem Vietnamu kake svoje redne vojaške sile, zato se tudi ne more uradno obvezati, da jih bo od tam u-maknil. O tem vprašanju je torej potreben “tih” sporazum, da ne bo Hanoiu treba priznati tega, kar je doslej ves čas uradno tajil.
R. Ziegler je dejal, da je predsednik Nixon uverjen, da “bomo dosegli pravi način dogovora in da je to cilj, ki ga skušamo zadeti.”
“Predsednik Nixon čuti, da je važno doseči sporazum, ki bo o-stal ne le za kratko dobo, ampak za dolgo. On je pripravljen žrtvovati čas, ki je potreben za dosego take vrste ureditve, ki bo obstala,” je razlagal R. Ziegler časnikarjem stališče predsednika Nixona.
V Parizu med tem niso posebni optimisti, zastopniki Hanoia panove družine, mlajšega brata jm južnovietnamske OF namiga-] Stanley ja Zupana, upravnika I vajo, da je predsednik Nixon1 urada St. Clair Savings na St. pristal v oktobru na dogovor | Clair Avenue, za upravitelja “zaradi volitev v ZDA”, da pa! Lincoln-West High School, če-je že tedaj odločil, da ga v te- stitamo!
Zadušnica—
Danes ob petih popoldne bo v samostanski kapeli pri Sv. Vidu sv. maša za pok. Francisa M. Barago ob 3. obletnici smrti.
in okolice
i
Nov odbor—
Pevski zbor Korotan ima sledeči novi odbor:	Predsednik
Ivan Hauptman, podpredsednica Marija Sekne, tajnica Roži Dolinar, 1146 E. 60 str., Clev., Ohio 44103, tel. 391-4042, blagajnik Frank Lovšin, arhivar Franc Sever, nadzornika Ivan Jakomin in Matija Hočevar; odborniki: Milena Dolinar, Mojca Slak, Helen Skubic, Janez Tominc, Lojze Mohar, Andrej Ko-kal in Franc Kovačič; pevovodja inž. Franček Gorenšek. Naslov: Pevski zbor Korotan, 1146 E. 60 St., Cleveland, Ohio 44103. Filmi iz Jugoslavije—
V sredo ob 1.30 popoldne bo v SDD na Waterloo Road kazal Joseph Žele od Želetovega pogrebnega zavoda filme, ki jih je preteklo poletje posnel v Sloveniji in drugih delih Jugoslavije. Predvajanje je pod pokri-viteljstvom Kluba slov. upoKO-encev za Waterloo Road okrožje. Še po zdravniško oskrbo—
Mrs. Ida Sivec z JNeff Rd., ki se je vrnila po treh mesecih iz bolnišnice, živi sedaj pri hčeri na 2330 River Rd., Willoughby, pod zdravniško oskrbo. Napredek rojaka—
Cleveland Board of Education je imenoval pretekli teden Cyrila F. Zupana iz znane Zu-
danji obliki ne ibo potrdil. Podobno razlaga danes položaj tudi glavni list v Hanoiu.
Uradno obe strani molčita m vztrajata na stališču, da bodo pogajanja obnovljena prihodnji ponedeljek, 4. decembra.
Za sredo je napovedan obisk
Romano Mussolini v ZDA
NEW YORK, N.Y. — Romano ■Mussolini, mlajši sin nekdanjega italijanskega diktatorja Be-Nita Mussolinija, je jazz pianist. Koncem preteklega tedna je na-st°pil tu s kvartetom v Town Kallu z vrsto starih znanih pe-SlNi in melodij.
Vremenski prerok pravi;
SNOW
Večinoma oblačno z naletava-Njem snega. Najvišja temoera-tura okoli 38.
Rasna in narodna nestrpnost v Evropi večja kot v Ameriki
V Evropi radi kažejo na Ameriko kot deželo, kjer beli stiskajo črnce in Indijance, jim odrekajo enakopravnost in jim ovirajo svoboden razvoj njihovih sposobnosti in jim seveda odrekajo enakost pri iskanju služb, zlasti boljših in boljše plačanih. Ni dvoma, da je tu in tam še možno položaj črncev in Indijancev izboljšati, toda ta še daleko ni tako slab v primeru z belo večino, kot v Evropi pripovedujejo in tudi še daleko ne tako slab, kot je v večini držav svobodne Evrope položaj tujih delavcev.
Že smo zadnjič pisali, kako te ljudi v Zahodni Nemčiji imenujejo “kulije” in jih tudi kot take uporabljajo. Uradno so ti tuji delavci v zahodni Evropi znani pod imenom “Gastarbeiter” ali po naše delavci- gostje. Vsekakor zelo kulturno poimenovanje, ki pa skriva grdo in trdo stvarnost.
Rev. A. M. Greeley, ki proučuje ameriško pluralistično družbo in se posebej posveča narodnostnim skupinam in
njihovim odnosom med seboj in do celotne dežele, imenuje “Gastarbeiter” za dejanske sužnje tako v Zahodni Nemčiji kot v Švici, Holandiji in Švedski. Holandec, ki je opazoval najemanje delavcev v Turčiji, je dejal, da je to skoraj enako suženjskemu trgu. Jugoslovansko časopisje je ponovno napadalo razna jugoslovanska podjetja, ki da so “delavce predajala” v Zahodno Nemčijo.
Zahodna Nemčija, še bolj Holandija in Švica so v družbenem razvoju dosegle tako stopnjo, da domačega nestrokovnega, težaškega delavstva skoro ni več na razpolago, vsekakor ne v zadostnem številu. Nihče ne mara slabega, umazanega dela, pa četudi ni preslabo plačano. Domačini smatrajo, da opravljanje takih del ni “primemo” za njihovo življenjsko raven in njihov družabni položaj. Tako so tisti, ki potrebujejo ljudi za taka dela, šli te iskat v tuje dežele, kjer je delovne sile dovolj in je ta poceni. To ve-
lja v prvi vrsti za Turčijo, Jugoslavijo, Grčijo in tudi za Italijo.
Ti “Gastarbeiter” so dobrodošli, da opravijo dela, za katera so bili najeti, drugače pa se jih domačini ogibljejo, gledajo na nje kot na manj vreden proletariat, ki nima nobenih državljanskih pravic in velikokrat tudi ne sicer obveznega zavarovanja pri delu za nevarnost, bolezen, davčnih ugodnosti, ki veljajo za poročene delavce, družinskih podpor in vsega drugega. Ti delavci nimajo pravice pripeljati s seboj svoje družine, domačini jih nočejo imeti v svoji sredi. Ko je zadnjič neki Turek kupil hišo v netur-škem predelu na Holandskem, je prišlo do izgredov in protestov domačinov.
Očitno nasprotstvo so pokazali v zadnjih tednih “strpni” Angleži proti britanskim državljanom iz Ugande, ki so jih od tam pognali, ker so po poreklu Azijci in ne domačini črnci. Rasni spori v Veliki Britaniji, kjer pripadniki
tujih ras ne predstavljajo niti 2% prebivalstva, so ostrejši kot v Ameriki, toliko oglaševalne britanske strpnosti, ki naj bi se razvila tekom dolgih let obstoja britanskega imperija, ni skoraj nikjer opaziti.
Pravilno opozarja rev. A. A. M. Greeley, da bi ZDA
v pogledu odnosa do tujih delavcev, do tujcev, lahko Evropi mnogo povedale in ji služile kot dober zgled. Tu so že davno minili časi, ko so prišleke zmerjali in gledali postrani. Vsak je sprejet dostojno in mirno kot dober sosed, če le to hoče biti tudi sam. Po petih letih ima pravico in možnost postati državljan, torej — domačin z vsemi pravicami in dolžnostmi!
Ko slišimo tolikokrat toliko slabega na račun naše dežele, je prav, da poudarimo tudi dobre strani, uspehe in napredek, ki jih je dosegla ne le na čisto tehničnem, znanstvenem in materialnem polju, ampak tudi v razvoju človeške družb in medsebojnih odnosih v njej.
iz bolnišnice—
H. Jože Štepec, 21151 N. Vine St., Euclid, se je po 4 tednih posebnega sodelavca predsedni- j vrnil iz bolnišnice in se zahva-ka Van Thieuja Nguyen Phu ■ ljuje za obiske, darila in pozdra-Duc-a pri predsedniku Nixonu. jve- Želimo mu skorajšnjega Due naj bi predsedniku ZDA okrevanja! obrazložil stališče Van Thieuja.
Nixon je sprejem posebnega odposlan.a odklanjal, pa sedaj nanj pristal, da mu pove jaeno in odločno, kaj je možno in kaj ne, za kaj se bodo ZDA potegovale in kje bodo sporazum s Hanoiem sprejele.
Zadnje vesti
SAIGON, J. Viet. — Ameriško letalstvo vstrajno napada zbirališča vojnega materiala v j južnem delu Severnega Vietnama, od koder ga pošiljajo j v Laos in Južni Vietnam. Posebno obsežni so napadi B-52, katerih eno je bilo pretekli teden zadeto in je treščilo; na tla v Tajski, med tem ko se je posadka rešila. Poškodovano je bilo še eno teh letal, ki pa se je kljub vsemu vrnilo na oporišče. — ZDA so zmanjšale število svojih čet v Južnem Vietnamu do preteklega četrtka na 28,000 in je očitno, da bo s 1. decembrom dosežen cilj — 27,000, kot ga je postavil predsednik Nixon.
BATON ROUGE, La. — Posebna komisija, sestavljena in polovice belcev in polovice črncev, bo danes začela preiskavo o smrti dveh študentov pri izgredih na tukajšnji Southern University, katero je predsednik zaprl do 1. jan-j uarja 1973.
KARAČI, Pak. — Predsednik Z. Bhutto je izpustil 617 indijskih vojnih ujetnikov, zajetih v vojni lani v bojih z indij-
skimi silami na meji Zahodnega Pakistana. Tudi Indija je izpustila pakistanske vojake, ki jih je zajela v vojni na tem področju, drži pa še vedno vse pakistanske ujetnike, ki so jih njene oborožene sile zajele v Vzhodnem Pakistanu (Bengaliji).
DUBLIN, Ir. — Več tisoč pristašev Sean MacStiofaina, ki je bil v soboto obsojen na pol leta zapora zaradi svojega sodelovanja pri IRA, je danes demonstriralo pred bolnišnico, kjer je zaprt, in zahtevalo njegovo izpustitev. MacStio-fain ne mara ne jesti ne piti, od kar so ga prijeli pred 10 dnevi zaradi njegovega “ilegalnega delovanja” v okviru zakona za zaščito države. Mož naj bi bil glavni vodnik dela Irske Republikanske Armade, ki vodi v Severni Irski boj za združitev te z Irsko republiko.
SAIGON, J. Viet. — V skrajnem severnem delu republike v pokrajini Quang Tri je prišlo včeraj in danes do obsežnejših bojev. Vladne čete naj bi bile zavrnile rdeče napade in danes zasedle ozemlje, ki so ga morale včeraj prepustiti rdečim.
AUCKLAND, N.Z. — Pri parlamentarnih volitvah je delavska stranka zmagala s precejšnjo večino in bo njen vodnik Kirk sestavil novo vlado, ki bo nasledila sedanjo vlado nacionalne stranke G. Marshalla.

&IIf1
■nu st
/lHEfšIŠMA DOllOVIM/l
Jihfi J d~»~3Tcy^ ii ; f«ii i -
lOKUtK M lAMHIAM OKT
Clair Avenue — 43.1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Za Združena države:
$18,00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 meseca Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesece Petkova izdaja $6.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$18.00 per year; $9.00 lor 6 months; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$20.00 per year; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 montns Friday edition $6.00 for one year.
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO

No. 228 Monday, Nov. 27, 1972
Nov spor s Cerkvijo v Jugoslaviji?!
Nemška revija “Herder Korrespondenz” (Freiburg, september 1972) je objavila pod gornjim naslovom članek, iz katerega povzemamo glavne misli:
Že dobrega pol leta je mogoče predvsem na Hrvaškem, v Dalmaciji in v Bosni-Hercegovini opažati vedno pogostejše državne posege v cerkveno življenje, ki vernike in škofe močno vznemirjajo. Najbolj očitne so aretacije in obsodbe posameznih duhovnikov in katoliških laikov, val tiskovnih napadov na cerkvene osebnosti in urade, preiskave cerkvenih stavb, ukrepi proti cerkvenim listom in oviranje gradnje novih cerkva in dušnopastirskih središč. Bolj skrito se vrši diskriminacija višje stoječih katoličanov, predvsem učiteljev in zdravnikov, in vsiljevanje ateističnega svetovnonazorskega pouka v šolah.
Doslej je prišlo tudi do dejanskih policijskih posegov v nedolžne cerkvene prireditve (npr. pevske večere), kjer je policija udeležence pretepla. Pritožbe proti temu so bile največkrat kot bob ob steno.
Najbolj trdo prizadene še vedno družbena in poklicna diskriminacija posamezne javno zavzete katoličane. Napredovanje v družbi je tem praktično nemogoče. Posebno versko dejavnim učiteljem po šolah grozijo z administrativnimi ukrepi, vse do izgube delovnega mesta. Kot značilen primer za to lahko navedemo izjavo predsednika republiškega komiteja ZK Vojvodine M. Čanadanoviča. Po njegovem mnenju mora učitelj govoriti aktivno proti veri, samo molk ne zadošča. Če tega ne dela, ne more poučevati na socialistični šoli.
Ostro je protestiral proti prisilni vzgoji otrok v znanstvenem brezboštvu predsednik jugoslovanske škofovske konference zagrebški nadškof Kuharič in v postnem pastirskem pismu zahteval spoštovanje pravice staršev do krščanske vzgoje otrok. Na letošnji pomladanski seji se je jugoslovanska škofovska konferenca enotno postavila za to izjavo, komunistični tisk jo je pa napadel kot “družbenopolitično” vmešavanje.
Predsedstvo partije je objavilo za konec seje na Brionih (11. in 12. julija) sklep, v katerem svari Cerkve pred tem, da bi se vmešavale v politiko. To so že nekaj časa očitala Cerkvi sredstva obveščanja.
Zanimivo je, da so se medsebojni odnosi zaostrili obenem s hrvaško krizo in da je prišlo to tam najbolj do izraza. Tudi Dalmaciji, Bosni-Hercegovini in Srbiji zaostritev ni povsem prizanesla. Kot miren otok je ostala Slovenija, kjer doslej ni prišlo do kakšne zaostritve položaja. K temu je nemalo pripomogel ljubljanski nadškof J. Pogačnik na sprejemu pri Verski komisiji aprila v navzočnosti vseh slovenskih škofov in več kot sto duhovnikov, ko se je izjavil za večnacionalno državo.
Doslej so za napade odgovorne skoraj izključno krajevne oblasti in partijski organi. To kaže, da zaostritev ne izvira iz morebitne načelne spremembe tečaja v politiki do Cerkve, čeprav govore o tem, da se npr. diskriminacija katoliških učiteljev opira na notranje partijsko navodilo.
Prej je treba misliti, da je zavretje hrvaškega naciona-lizm preveč segrelo politično družbeno ozračje, v tem pa so dobile protiduhovniške in proticerkvene smeri nov zagon. Poleg tega pa vplivajo na odnose med vernimi in nevernimi državljani pri veliki večini še vedno strah, nezaupanje in sumničenje.
ki. Pri tujcih zahtevajo kot pogoj zavest odgovornosti in urejen finančni položaj posvojiteljev.
Ko so otroci prestopili državno mejo, se jugoslovanska država zanje več ne briga. Le resni funkcionarji zahtevajo pred izročitvijo otroka mnenje konzula iz dežele posvojiteljev.
To ravnanje, ki naj bi bilo konec tega leta z novim besedilom posvojitvenega prava spremenjeno, dovoljuje tudi vse drugačne možnosti. Beograjska revija “Nin” domneva, da obstajajo celo delavke, začasno na tujem, ki gredo po naročilu domov rodit, potem pa prodajo svoje otroke nemškim, francoskim ali švedskim naročnikom.
BESEDA IZ NARODA Milwauiki zapiski
ZBIRKA STARE OBLEKE. — Vsako leto v zahvalnem tednu ali po zahvalnem tednu o-znanjajo po- katoliških cerkvah Združenih držav zbirko stare o-ibleke za potrebne tako tukaj v Ameriki kakor tudi drugod po svetu. To so oznanili tudi pri o-beh cerkvah, kjer se zbirajo Slovenci, tako pri Mariji Pomočnici kristjanov v West Alli-su in pri Sv. Janezu v Green-fieldu. Potrebe so vedno velike. Vendar navodila napominjajo, naj obleka ne bo strgana in u-mazana. Tudi naj ne bo kaj takega, kar drugi ne morejo porabljati, kakor starih klobukov, torbic, pasov, starih in ponošenih čevljev. To vsakdo sam lah-k vstran vrže. Ni treba nositi na skupna zbirališča, ker samo m [lego dela in morajo potem tam vstran metati. Prihranite delo tistim, ki so toliko žrtvujejo, da pripravijo tovore za odvoz. Tudi naj pridejo v času, ko so prostori, kjer se obleka odlaga, odprti. Točna navodila so dana, kdaj, kje in kako. Nihče se ne more izgovarjati, da ni vedel. Je včasih zelo nerodno letati sem in tja in odpirati vrata nekomu, ki pride ob času samo zaradi tega, ker gre pač mimo.
tali in prebrnili. Nobeno stvar niso pustili pri miru. Take stvari človeka bolijo. Saj mu ne gre za tiste pare, boli le, ko ljudje nimajo več nobenega srca in ne razumevanja. Zdi se ti, kakor bi se delali norca iz vsega, kar je človeku sveto in drago. Ni čudno, če človeku kri zavre in se posluži sredstev, ki se jih drugače nikoli ne bi poslužil.
MIKLAVŽEVANJE. — Prišel bo v vsej mogočnosti, tako kakor smo ga navajeni. Nosil bo škofovsko palico in nas bo pozdravil po stari navadi. Slovensko društvo Triglav je imelo redni sestanek. Tam so pa sklenili, da Miklavž pride. Take lepe navade skoraj ne smemo preiti. Če že ne bo preveč otrok, pa naj še starejše obdari! članstvo je kar z veseljem sprejelo ta predlog. Miklavževanj e se bo vršilo v dvorani Sv. Janeza na 85. cesti prvo nedeljo v decembru ob 3. popoldne. Človeku se kar milo stori, ko pomisli na stare čase, ko je bil še otrok in je verjel v prihod sv. Miklavža in kako se je bal tistih rogatih parkeljnov. V vseh spremeni bab življenja je to kar prijeten spomin, kakor oaza sredi puščave. Me ne bo manjkalo! Mene
vzelo preveč časa. Otroci so se zelo zanimali za različne menjave vremena. Bil je zelo zadovoljen z njimi. Pri večerni napovedi je celo omenil, da se zahvali sestram, učiteljicam, osebju kakor tudi otrokom šole sv. Janeza. Bil je vesel, da je mogel biti z njimi. Ni mogel verjeti, da je taka lepa šola v nekem predmestju Milwaukeeja, ki se imenuje Greenfield. Tako smo zopet dokazali, da Slovenci nismo kar tako, pa četudi smo se tokrat predstavili le kot otroci šole sv. Janeza Evangelista v Greenfieldu. Smo na mapi. Naj ljudje vedo, da smo tu in da hočemo živeti!
SILVESTROVANJE. - O tem bomo govorili pozneje, sedaj o-menjam le toliko, da je bila notica v farnem glasilu sv. Janeza, da imajo že na razpolago vstopnice in da naj si ljudje rezervirajo svoje prostore čimprej, sicer bo prepozno. Vsako leto o-krog druge nedelje v decembru ni več na razpolago nobenih vstopnic. Vsakdo, kdor želi biti del tega večera in čakati novega leta v farni dvorani, naj pohiti. Sicer bo prepozno. Za rezervacijo naj kličejo 321-3099.
ga mora dati vsakemu in to bi prvem kozarcu si jagnje, pri Ko ob Vseh svetih razpošilja-
“	’	............. V'Y mo naše knjige, doživljamo Slo-
venci na Koroškem bridke dne ve. Zvezna vlada na Dunaju se je odločila, da po 17 letih izve de spet eno točko državne P° godbe iz leta 1955. Dala nam je približno 200 dvojezičnih napisov naših krajev in vasi. Nem ški “Heimatdienst” je po svojih organizacijah vse napise Potr bo vse to konca-
Kolikokrat je treba prekiniti parkelj ni vedno prav radi po-
važno delo, da postreže nekomu, ki nima dovolj razumevanja ne za čas in ne za osebo. Poleg tega se jezijo, če niso takoj postreženi. Zbirka se bo vršila pri Sv. Janezu kar osem dni. V dneve sta vključeni dve nedelji, da je tako dana večja možnost ljudem prinesti svoj dar. Prinesejo ga namreč lahko kar istočasno, ko pridejo v cerkev k sv. maši. Zbirka se je začela v nedeljo, 26. novembra, in bo trajala do 3. decembra vključno.
NESREČA NIKOLI NE POČIVA. — John in Catherine Lesatz in njena sestra, poročena z Johnom Christianson, so bili na obisku v bolnici. Kot dobri prijatelji so obiskali svoje bolne prijatelje. Ko so se vračali domov, jih je doletela nesreča. Pri križanju ceste se je neki avto zaletel vanje z vso silo tako, da so morali vsi iskati pomoči v bolnici. Bili so komaj nekaj blokov vstran od bolnice sv. Jožefa in jih je rešilni avto odpeljal tja. Najbolj sta bila prizadeta John in Mary Christianson. John in Catherine Lesatz sta po prvi pomoči odšla domov, Mary in John pa sta ostala v bolnici. Mary se stanje pobolj-I suje, John je pa podlegel poškodbam. Bog ga je rešil trpljenja.
KAKŠNI SO LJUDJE. — So ljudje, ki porabijo človeška čustva za svoje zlobne namene. Posebno se to rado pojavi, ko človeka pretresa globoka žalost in nima pravega pregleda, kaj se godi okrog njega. Manj je dovzeten za pozornost, ki jo drugače posveča okolici, v kateri se giblje in živi. Tako se je primerilo, da so poklicali Johna in Cathy Lesatz v bolnico v času, ko
Dojenčki naprodaj v SFRJ
Jugoslavija izvaža na Zahod ne le dela zmožne sezonske delavce, temveč tudi dojenčke in nedoletne otroke.
Cena za komad: 3000 mark.
Trije švedski zakonski pari so pripovedovali jugoslovanskemu sodnemu tolmaču v Stockholmu, Milovanu Ko-stiču: Po enotedenskem potovanju po Titovi deželi so sklenili pogodbe, po katerih bodo še to poletje dobili vsak po enega jugoslovanskega dojenčka.
Kostič je zadevo preiskal: iz Srbije je bilo doslej poslanih na zahodni trg najmanj 90 otrok, iz Slovenije 32 in iz Macedonije 28.
Že lani je moral poslušati jugoslovanski zastopnik na milanskem kongresu o izvajanju posvajanja dr. Ivo Ne-
deljkovič očitek, da dela Jugoslavija iz razpošiljanja otrok Cathy Lesatz v bolnico v času, vreme. Je to _
trgovino.	_	ko je umiral John Christianson.! Obiskal je šolo sv. Janeza Evan-
. j n :"h) s*u:- nekaj posrednikov —	tako pravijo beo-1	Bll° je Okrog polnoči. Nekdo S 8elista- S seboj je prinesel pose- ženeš vse imetje. Slovenski	mo-
grajski odvetniki — ki spravijo za svoje posredovanje	po-l	Rh je moral	opazovati,	ko	so ! ben film o vremenu in ga je	po- dreci	so rekli tudi: Kobilica na
vprečno 'W:;0 švedskih kron ali nad	3000 mark v žep.	To!	zapustili svojo hišo. Ko	so	bili,kazal otrokom. Bili so vsi	na- polje,	brencelj na konja, muh;
je pov* .•if. beograjska revija Nin .	j	V bolnici, so	vdrli v hišo,	vse' vdušem zanj. Navdušeni so	bili! in pijanec pa v krčmo. Nihče
jugoslovanske občine bi	se rade brez velikega i	premetali in	gledali za	denar-|pa tudi za napovedovalca.	Saj j nima	nič proti vinu, če ga piješ
hrupa resT e finančnega bremena, ki ga predstavljajo naj-! jem. Ker tega nimata doma, ga1!6 tudi postaven fant. Vsakdo je'zmerno in po pameti. Ža tiste' snetek našega g. Zaletela. Pre-oenokb odrpeni občinski funkcionarji podlegajo	skuš-|	seveda niso dobili. Bila pa je: hctel imeti njegov podpis. Pa ga! pa, ki prekoračijo to vinsko	me-'	pričan	sem,	da	boste	zadovolini
n.avi, aa ponujajo nepreskrbljene otroke	vsaki resni	stran-	velika škoda, ker so vse preme-j1^ nikomur dal. Razlog. Potem| jo, naj si zapišejo sledeče:	“Pri	tudi	z	ostalimi	knjigami.
dražijo. Ne vem zakaj. So nad menoj, če me le vidijo. Pa se jim ne dam in ne dam.
OBVESTILO O VARNOSTI.
— Oblasti v Milwaukeeju me že poznajo. Ne vem, kdo jim je povedal, da imam opravka s pisanjem. Zadnje čase kar dežuje raznih navodil od vseh strani. Vsakdo bi se mu rad priporočil. Vsi mi imajo kaj povedati. Želijo, da sporočim njihove želje dalje.
Včasih se mi take želje zdijo na mestu, včasih se mi kar smešno zdi, da bi pisal o tem, kar želijo. Mislijo, da so ljudje otroci. Pa bo že menda tako, da je razne stvari treba večkrat povedati, da se vtisnejo v spomin in si jih ljudje zapomnijo. Kar imajo ljudje radi, od tega se zelo neradi ločijo. Naslednje opozorilo se mi zdi, da je potrebno in ga tu sporočam. Pravijo, naj povem, da naj bomo previdni pri svojih vožnjah posebno ob praznikih. Najbolj svarijo pred pitjem alkoholnih pijač. To naročajo zaradi tega, ker vsaj 60% vseh nesreč zakrivi alkohol. Morajo že vedeti, ker imajo s tem opravka. Torej . .. previdnost je mati modrosti. Bolje pet minut pozneje priti domov kakor se zaradi hitrice znajti v bolnici. Nekatere države pred-lagajo, da bi noben voznik ne ti. smel piti. To sedaj velja za tovornjake. Posebno Evropa se pri tem prizadeva, da bi zmanjšala avtomobilske nesreče. Tam je še več nesreč zaradi alkoholnih pijač kot pri nas v ZDA.
O B ISK TELEVIZIJSKEGA NAPOVEDOVALCA. - Kako visoko to zveni. Pa je le tako.
Je televizijski napovedovalec za Howard Gernette.
Ko se imafene polešje
VI.
MILWAUKEE, Wis. — Ko se umakne poletje in nastopi jesen, imamo pol meseca septembra, nato ves oktober in november in več kot pol meseca decembra. Jesen v Milwaukeeju je povečini prav lepa, suha in sončna. Zato ne vem, če bo držal slovenski pregovor: “Če vinotoka burja krije, prosinca in svečana sonce sije.” Bomo videli!?
V zadnjem dopisu sem orne-' nil črne strani alkohola. Toda kljub temu svetovna vinska in druga alkoholna proizvodnja raste in raste in s tem rastejo žejna grla in rastejo tudi žrtve alkohola. V sami Jugoslaviji je lansko leto imelo gostinstvo rekorden promet: 9,780 milijonov novih dinarjev, kar je za 20% več kot leto prej. Prodali so 49 milijonov litrov vina in kakih 15 milijonov litrov žgane pijače in veliko milijonov litrov piva. V Sloveniji pravijo, kdor da za pijačo, je dober Slovenec, kdor ne da, je slab človek.
Slovenci veljajo za “najstarejše” Jugoslovane: povprečna življenjska doba žensk je 72 let, moških pa 65 let. Zanimivo je, da se je življenjska doba moškim po letu 1965 zaradi alkohola začela krajšati. Po izjavi “Instituta za kriminologijo” v Ljubljani je alkoholizem 60% krivec vseh večjih ali manjših zločinov in drugih prestopkov, med njimi velikega števila smrtnih žrtev v avtomobilskih nesrečah. Veliko teh nesreč bi se ne zgodilo, če bi storilci ne bili opiti. Z jasno besedo: alkohol oziroma alkoholizem v vseh svojih oblikah je brez dvoma e-den najpomembnejših kriminalnih činiteljev. Pij, pa se ne zapij! velja za prijatelje dobre kapljice. V vsem je potrebna in nujna znanost. Ničesar preveč! je svaril že stari grški modrec Heraklit pred nekako 2,500 le-
drugem lev, pri tretjem prašič in po četrtem — norec. Zato ne pijmo čez mero! Taki smo pač ljudje, kadar si najbolj pijan, misliš vedno, da si najbolj trezen.
W
Zdaj, ko vemo, da ima vino oz. alkohol svetle in temne strani, .želim vsem tistim, ki so, ali pa niso po svoji krivdi padli v škodljivi objem alkohola, da bi s pomočjo protialkoholskih organizacij, posebno pa s svojo voljo, ozdravili in prišli zopet na tir normalnega življenja. Tistim, ki se še trmasto drže Veselove pesmi: “Le vinca nam, le vinca nam, vode pa mlinarjem naj si zapomnijo, da vino ne zvoni samo alkoholikom, temveč zvoni tudi tebi, meni, zvoni vsem!
*
Kdor v jezi in žalosti molči, nikdo dolgo ne živi. Zato so narodi, da pomagajo takim ljudem k bolj veselim mislim, iznašli razne pijače in z raznimi okusi. Slovenci nudimo gostom poleg odličnih vin še slivovko, brinjevec in hruškovec. Rusi so znani s svojo Vodko. Italijani so ponosni na svoj Chianti, Frascati, Soave in Veridccbio. Portugalci imajo vino Madiera, v Švici so znani likerji Kirch, Marc in italijanska, francoska in nemška vina. Francozi obožavajo svoja dobra vina in šampanjec, Nemci pa pijejo svoja renska vina in (bavarsko pivo. Avstrijci imajo odlična bela vina Durst-einer, Grinzinger in rizling. Grki se postavljajo z vini A chaia, Boutari in z brandijem Metaxa. Indijci imajo liker Feni, Kitajci žganje Mao-tai in Japonci Sake.
Pozdravljeni!
L. G.
'%
a §¥s lohorja v OeSovcu
Alkohol pijejo tudi muslimani, ki jim je Alah prepovedal, kaj bi ga potem Slovenci ne pili, ko častimo to tekočino z “božjo kapljico”. Prvi iz cerkve, zadnji iz krčme, je očital oče svojemu sinu in obenem mu je dal nauk:	Sin moj, za-
pomni si dobro: “Kadar ugledaš krčmo ob poti, poženi konje in
CELOVEC, Kor. — Dragi mo-horjani, spoštovani poverjeniki! Prejmite prisrčne pozdrave iz Mohorjeve hiše v Celovcu, pozdrave Družbenega odbora, pozdrave naših nastavljencev in delavcev, pozdrave naših častitih sester vzgojiteljic in duhov-nikov-vzgojiteljev, pozdrave naše koroške mladine, ki raste v naših domovih, prejmite tudi moje osebne in prisrčne pozdrave. Morda smo se že videli, morda že srečali v Celovcu ali kje drugod v času od leta 1945.
V teh dneh mineva leto, odkar je odšel v večnost naš pater Odilo Hajnšek, ki nas je pred več kot 25 leti začel povezovati v veliko družino udov obnovljene Družbe sv. Mohorja. Ostali smo si zvesti, ostali smo zvesti v službi slovenskemu človeku na Koroškem in v zamejstvu. Koliko truda in idealizma ste Vi, dragi poverjeniki, po širnem svetu posvetili Družbi sv. Mohorja. “Bog lonaj!” Tako pravimo na Koroškem.
Družina mohorjanov je spet narasla ha 9,000, kot sem že poročal v lanskem božičnem pismu. Stari odmirajo, novi prihajajo. Ponekod število mohorjanov pada, drugod narašča. Za vse naše dobrotnike darujemo vsako soboto eno sv. mašo. Za vse žive in rajne mohorjane pa daruje naš g. prelat Zechner vsako nedeljo v kapeli Mohorjeve hiše sveto daritev. Smo tako med seboj povezani v ljubezni do slovenske besede in v zvestobi do naše vere in tudi nadnaravno po milostih sv. maše in duhovnih dobrotah odpustkov.’
Ko se bodo bližali božični prazniki in ko boste pri svojih
gal. Kako se bo vse lo, ne vemo.
V Celovcu smo začeli gradi i ob Mohorjevi hiši nov dijaški dom. Prvo nadstropje naj bi ko slovenski kulturni dom posta o zbirališče koroških in zamejski mohorjanov. Saj iz vseh deze leto za letom prihajajo na obi ske v Celovec. Spomnite se na šib skrbi s kakšnim darom, a si bomo mogli ob osebnem sre Čanju v naših skupnih prostori veselo podati roke in malo P° kramljati.
Letošnje mohorjeve knjig® Vam pošiljamo za 5 dolarjev, tem je vključena tudi poštnina. Da ob naraščanju cen tiskarna krije stroške za svoje delo, smo morali našim koroškim mohor janom knjige računati dražje.
Naraščanje cen v Avstriji m kurzne razlike v denarni zame njavi nas silijo, da moramo P° višati udnino za knjižni ar 1974 — koledar in 3 knjig6 na 6 dolarjev. To velja za ZD in Kanado, Brazilijo in Vene zuelo. Za vse ostale države bo mo spet obračunali v šilingih-
S prošnjo, da si ostanemo zve sti tudi v bodoče, vse in vsak6 ga naj lepše pozdravljam in ze lim vsem slovenskim družinarn po širnem svetu mnogo družin ske sreče, vesele božične prazni ke in blagoslovljeno ter zdrav0 leto 1973.
Msgr. dr. Janez Hornboeck,
ravnatelj DSM
Judovska bolezen
Tay-Sachs je smrtno nevarn otroška bolezen, ki je sicer ze redka, med j udi pa stokrat bo J razširjena kot med drugi111* ljudmi. To je bil vzrok, da so s nekatere judovske bolnice Pa velemestih postavile nalog°> jo preiščejo in po možnosti tro. V Clevelandu je prevz6 to nalogo Mt. Sinai bolnica.
Bolezen se prenaša po stars > podobno kot hemofilija. Č® 5 oba, oče in mati, nosilca te b°^ lezni, bo eden izmed njunih otrok normalen, dva bosta zck*( va nosilca bolezni, eden bo P^ za njo umrl. Če je samo eden ^ od staršev nosilec, se bolezen prenese. Vsi otroci se rode n°^ malni, toda eden začne v star°i sti 4 do 10 mesecev propada in v starosti okrog treh 1®^ mre.
Ker proti bolezni ni zdravi n bodo skušali preiskati čim ve^ mladih judovskih staršev in n0. sečih mater, da ugotove, kat® ^ so nosilci bolezni. Nosilcem b°^ do svetovali, da se ne ^enl^ med seboj, nosečim mater® bodo pa priporočali splav, če b°^ do našli, da je otrok podvrz® bolezni.
^ G-*
Bolezen se da ugotoviti z pletenimi laboratorijskimi Pr6_ iskavami krvi, ki pokažejo 110 pravilne gene (dedne zasnov® v krvi. Ta proces je zelo dra°’ zato ga bodo mogli plačati saJ^3 premožnejši ljudje, stroške preiskave revnejših bodo P krili iz kakega fonda.	__
prekrižaj se trikrat, drugače po-, poverjenikih prejeli naše knjige
1 in odpirali pošiljke iz Celovca, Vas bo pozdravila naša Koro-ovitku Koledarja:	Rož,
Zilja — venec treh ooiin ... Seveda posrečen po-
Zo
dobro
voljo
Profesorjeva žena ra°i “Tvoja pozabljivost je tako Pr^ sneto nalezljiva! Sla sem v sto, da bi tebi kupila krava sem pa sebi kupila obleko.
“Gospod mesar, ali bi mi ^ak ko presekali glavo čez pol?
“Lahko, gospa. Samo klobu^ snemite prej, da ne bo kaks škode!”
»mmrasn«t;mnttttttnn«»ffl»tnnKn»tt:mt»ntntnn«»t»»»«»t»attttmtm»
K. MAY:
ZAKLAD V SREBRNEM JEZERU
Orjaku pa je menda bilo do- ber znanec — “star prijatelj”-
volj njegovih neumnosti. Vzel je roko iz žepa, samokres se je zableščal.
“Proč s pištolo —!” je zapovedal. Trije kratki, ostri streli so počili, — cornel je kriknil in izpustil orožje.
“Takole, fante —!” je dejal hladno. “Ne boš kmalu spet delil zaušnic, če bo kdo odklonil tvoj drink in ne bo maral piti iz kozarca, ki si ti prej vanj namakal svoj veliki gobec! In če bi rad zvedel, kdo sem, ti—.” “Prokleto naj bo tvoje ime—!” se je penil cornel. “Ne maram ga slišati! Tebe pa hočem imeti in te moram imeti!
Go on, boys — nad njega, fantje —!”
In pokazalo se je, da lopovi res držijo vkup ko čreda volkov. Noži so se zabliskali in vsi hkrati so planili nad orjaka.
Ta pa se jih ni zbal. Z desno nogo je stopil naprej, dvignil roke in zaklical:
“Pa pridite, če bi radi spoznali Old Firehanda!”
Ime je učinkovalo kar čudovito.
Cornelu je omahnila roka z nožem, prestrašen je vzkliknil: “Kdo bi si bil mislil —! Zakaj pa mi niste prej povedali svojega imena —?”
“Ali mar samo ime varuje gentlemana pred sirovostmi takih pobalinov —?
Poberite se, sedite v svoj kot in ne pridite mi več pred oči, sicer drugega za drugim upihnem!”
Cornel se je potuhnil ko tepen pes in zagodrnjal:
“Well —! Pomenili se še bomo!”
Obrnil se je in odšel s svojo krvavečo roko na prednji del krova, njegovi ljudje pa za njim. Sedli so v oddaljen kot, šušljali in pogledovali po slavnem prerijskem lovcu. Njihovi pogledi sicer niso bili prijazni, dokazovali pa so, da se ga bojijo.
Pa tudi na druge je slavno, znano ime Old Firehand močno učinkovalo. Med potniki pač ni bilo nobenega, ki bi še ne bil čul o pogumnem, drznem lovcu in o njegovih junaških, nevarnih doživljajih. Ves zapad ga je poznal in govoril o njem. Pa tudi na vzhodu je bilo ime Old Firehand dobro znano. Občudo-vaje so ga gledali in si šepetali.
Kapitan mu je podal roko in mu rekel ljubeznivo, kolikor pač more yankee biti ljubezniv: “Ampak, sir, povedati bi mi bili morali, kdo ste —! Lastno kabimo bi vam bil odstopil! Izredna čast je za moj parnik, da je stopil na njegov krov tak slaven lovec!
Zakaj mi pa niste povedali svojega imena?”
“Povedal sem vam svoje pravo ime. Old Firehand mi pravijo samo na zapadu in med westmani, ker je pač ogenj moje puške in mojih samokresov, kakor ste sami videli, nevaren za moje sovražnike.”
Omeniti moramo, da dobi na zapadu poleg svojega rodbinskega imena še posebno “bojno ime” vsak lovec, ki se je količkaj odlikoval. In zgodi se nava-dno, da ga po njegovem pravem imenu na zapadu nihče ne pozna, pač pa zaslovi njegovo bojno ime.
Skoraj vsa bojna imena junakov divjega zapada so sestavljena s pridevkom old, ki pomeni po angleško “star”, ki pa kot pridevek k bojnemu imenu seveda ne označuje fizične, telesne starosti, — saj so nekateri westmani še mladi ljudje, pa že imajo pridevek Old — ampak približno isto, kar pri nas v priimkih “star znanec” — do-

§
; > d
• >
::
v
■»
:: i» j ► ;!
;» <!
j ► <>
KOLEDAR
društvenih prireditev
dober prijatelj —. Tak znanec in prijatelj ni treba da bi bil že kar star, tudi mlademu človeku damo tak priimek.
Razen tega je “old” v bojnih imenih divjega zapada tudi poudarek, poudariti, podčrtati hoče lastnost, ki jo pove ime. Firehand na primer pomeni “Ognjena roka”, Old Firehand pa lovca, ki je njegova puška vsikdar smrtonosna in nezmotljiva. Old Shatterhand je ime lovca, ki z golo pestjo trešči nasprotnika ob tla, da obleži nezavesten, ali pa ga celo ubije. Old Surehand je nezmotljiv strelec itd.
“Cul sem, da ste izvrsten strelec,” je pravil kapitan.
“Pshaw — !” je dejal Old Firehand malomarno. “Nič kaj takega —! Vsak dober westman je tudi dober strelec.
Ampak videli ste, kako zaleže slavno bojno ime! Da tistile lopov ni poznal mojega bojnega imena, gotovo bi se bila spopadla.”
“In vi bi bili podlegli!”
Old Firehand se je nasmehnil.
“Menite —? Dokler bi me napadali samo z noži, bi se jih pač ne bal. Ubranil bi se jim bil in medtem bi bili prišli vaši ljudje.”
“Tisto bi se bilo seveda takoj zgodilo.
Ampak povejte, kaj naj storim z lopovi? Gospodar sem in sodnik sem na svoji ladji. Jih naj vklenem?”
“Ne.”
“Izkrcam?”
“Tudi ne.”
“Zakaj ne? Kar pristali bomo, jih djali na suho pa smo se jih iznebili na vsem lepem!” “Povejte, saj pač ne potujete zadnjikrat tod s svojim parnikom?”
“Mi na misel ne hodi! Še dolga leta mislim brodariti po temle starem Arkansasu.”
“No, pa se čuvajte pred maščevanjem takih ljudi! Seveda bi se jih zaenkrat iznebili, pa počakali bi na vas in bi vam utegnili eno nabresti, ki bi vas stala življenje in tudi ladjo!” Tudi črčnobradati se je približal Firehandu, pa obstal, ko se je lovec pogovarjal s kapitanom. Old Firehand ga je opazil, stopil je k njemu in ga vljudno vprašal:
“Govorili bi radi z menoj? Vam lahko s čim ustrežem?” “Zelo mi lahko ustrežete, sir!” je dejal črni skromno. “Dovolite, da vam stisnem roko! Zadovoljen bom in vas ne bom več nadlegoval. Pač pa se bom z veseljem spominjal dneva, ko sem se srečal z vami.”
Njegov odkriti pogled in njegova prisrčna prijaznost sta pričala, da mu prihaja beseda res iz dna srca.
Old Firehand mu je dal roko. “Me veseli! Kako daleč mislite potovati s tole ladjo?”
“S tole ladjo? Samo do Fort Gibsona, od tam pa dalje s čolnom.
Ampak ne sodite me napačno, sir!”
“Zakaj?”
“Ker sem prejle sprejel drink iz roke tistega tako zvanega cornela. Ne mislite, da sem strahopetnež in da se ga bojim!”
(Dalje prihodnjič)
DECEMBER
3. — Pevski zbor Slovan poda
svoj jesenski koncert v SDD na Recher Avenue.
3.—Slovenska šola pri Sv. Vidu
priredi v šolski dvorani MIK-LAVŽEVANJE.
31. — SDD na Recher Avenue priredi SILVESTROVANJE v svojih prostorih.
9.	— Društvo sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ priredi božičnico za svoje mladinsko članstvo v DRUŠTVENI SOBI farne dvorane pri Sv. Vidu ob 2.30 popoldne.
10.	— Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ priredi božičnico za svoje mladinsko članstvo v Slovenskem domu na Holmes Avenue ob štirih popoldne.
31. -- Pevski zbor KOROTAN
priredi silvestrovanje v Slov. nar. domu na St. Clair Avenue v spodnji dvorani. Igral bo orkester Sonet.
JANUAR — 1973
13.	— Slovenski Športni Klub kosilo, priredi svoj vsakoletni ples v | Slovenskem domu na Holmes Avenue. Začetek ob 8. zvečer.
14.	— Dramatsko društvo Lilija poda igro v Slovenskem domu na Holmes Avenue.
20. — Pristavska noč v Slovenskem narodnem domu na St.
Clair Avenue.
28. — Glasbena Matica priredi v SND na St. Clair Avenue koncert, katerega dobiček je namenjen Slovenskemu sta-
rostnemu domu na Neff Rd.
28. — Materinski klub pri Sv.
Vidu priredi “card party” v farni dvorani, začetek ob 3.30 popoldne.
FEBRUAR
4. — Klub slovenskih upokojencev za Holmes Avenue okro-
žje obhaja 10-letnico obstoja do 1945’’ V njem Pokažey ^ večerjo in plesom. Začetek se je na Štajerskem pričel odpor. Računa se upravičeno, da je doletela okrog 60 do 80,000 Štajercev usoda izgnanstva v Srbijo, Hrvatsko, Šlezijo itd. Na Štajerskem se je takrat zbudil nacionalni duh in predvsem v Savinjski dolini ter v okolici Maribora se je pričel tudi organiziran odpor. V hribih je bilo več skrivačev. Po vstopu vojske z Rusijo, se je začelo preganjati tudi komuniste, ki so bili do takrat redno v prvih vrstah Gestapo zaupnikov. —
ob 5. popoldne.
MAREC
10. — Klub slovenskih upokojencev za Waterloo Road okrožje priredi večerjo s plesom v Slov. delavskem domu na Waterloo Road.
10.	— Glasbena Matica priredi v SND na St. Clair Avenue večerjo s plesom.
11.	— Slomškov krožek bo postregel s kosilom z govejo ali kokošjo pečenko od 11.30 do 2. ure popoldne v Avditoriju pri Sv. Vidu.
18. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi v šolski dvorani
APRIL
15. — Materinski klub pri Sv.
Vidu pripravi običajno letno kosilo v farni dvorani pri Sv. Vidu. Kosilo bodo delili od 11.30 do 2. popoldne.
MAJ
5.	— Pevski zbor Korotan priredi svoj vsakoletni koncert ob 7.30 zvečer v SND na St, Clair Avenue.
6.	— Pevski zbor Triglav priredi svoj letni koncert v SND j
na St. Clair Avenue. Začetek koli Celja— Strašni so bili
dnevi v maju, juniju in juliju 1942, ko je bilo dnevno ustreljenih v Celju, Mariboru in Gradcu po sto naših ijajboljših ljudi, in so se kar vrstile kolone deportirancev. Računajo, da je bilo na Štajerskem direktno pobitih 17,000 Slovencev, (kar je izjavil sam demon — Gauleiter Ueberreiter). Tudi v taboriščih je pomrlo do 10,000 ljudi. — Osvobodilna fronta, ki je bila na štajerskem silno previdna v propagandi, je vse do zadnjega molčala o svoji komunistični naravi, predstavljala se je kot edina zgolj narodno jugoslovanska (včasih kraljeva) vojska, ki ima cilj boriti se za vse slovenske tradicionalne svetinje (torej tudi za vero).
V obrobnem Križem Kraljestva Križa (str. 23-30) pa nam sporoča P. B. o življenju brezdomcev, osobito v slovenskem taborišču Monigu. — Iz urada Lige kat. Slovencev pa je ta prošnj a:
ob 4. popoldne.
13. — Slovenska šola pri Sv.
Vidu priredi v šolski dvorani MATERINSKO PROSLAVO.
JUNIJ
22., 23. in 24. — Farni karneval pri Sv. Vidu.
-----o-----
Spomini na
p. Sernarda Ambrožiča ob 80-ieinici
(Dalje)
V isti številki (str. 39-41) je zgoščen članek: “Razvoj dogodkov na štajerskem v letih 1941
Help wanted — female
ŽENSKA DOBI DELO
Iščemo zanesljivo in dobro žensko za varstvo malega fantka. Brezplačno stanovanje. V okolici sv. Vida.
Kličite 881-5685
—(230)
“Iz Ljubljane se je rešila večina slovenskih bogoslovcev, 39 od teh pa je bilo pozneje izročenih od zaveznikov Titu... Za
v j. o Lciix vj	caw v .
Tu in tam je bil ubit kak nem-! ostale je Sv. Stolica (papež) od-ški zaupnik (krivec deportacij Prla posebno semenišče v tukaj in špijon). To je povzročilo ma- sniem mestu Graglia blizu Pa-
ščevanje, padali so talci. Prvi talci so padli 1. 1942. Nemci so zaslutili organizacijo in jo z gestapovskimi metodami odkrili. Začele so padati žrtve zlasti o-
Mr. in Mrs. Victor Domines
vabita
vse stare in nove prijatelje
v SLOVENSKI DELAVSKI DOM, 15335 Waterloo Rd. Na razpolago 4 prostori za balinanje
Prvovrstna postrežba in hrana
Lepo božično darilo!
Ali imate sorodnika, prijatelja ali znanca, ki ne dobiva še Ameriške Domovine? Dajte, osrečite ga za Božič in mu naročite Ameriško Domovino. Boste videli, da mu boste zelo ustregli.
Ako to storite, bomo novemu naročniku poslali lepo božično karto obenem z božično številko ter ga obvestili, da mu Vi poklanjate naročnino kot Vaše božično darilo. Izrežite spodnji kupon in priložite naročnino obenem z natančnim naslovom novega naročnika.
KUPON	_	____________________
Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave.
Cleveland, Ohio 44103
Prosim, da pošiljate Ameriško Domovino kot moje božično darilo na sledeči naslov:
Ime ...............................................................................
cesta .............................................................................
mesto in država ..........;........................................................
Za to darilo pošiljam znasek $ ..............
Moja ime je ......................................................................
Moj naslov je ....................................................................
mesto in država ...................................................................
dove. Prav za prav sem čisto sam začel to “semenišče” v tukajšnjem benediktinskem samostanu. Sv. Stolica je našo rešitev potrdila in uradno prestavila ljubljansko bogoslovno fakulteto (semenišče) sem v mesto Graglia. Imamo lastno gospodinjstvo. Samostanu plačujemo pa najemnino. Vse drugo moramo dobiti skupaj sami. Sv. Stolica nam daje mesečno podporo, ki pa ne bo zadostovala, ker smo prišli sem brez vsega. Obračamo se s prošnjo na ameriške rojake za pomoč. Veliko bi bilo pomagano že z mašnimi intenci) ami, zakaj imamo med bogoslovci 17 novomašnikov. Potem pridejo še profesorji. Opro-site, da nadlegujem. Moramo prositi pomoči ne gre drugače.
Dr. Alojzij Odar, začasni vodja semenišča. Če dodam, da je že v večkrat omenjeni številki Ave Maria, okt. 1945, napisal članek v tem smislu, da bi se odzvali v pomoč Ligi kat. Slovencev znani lemontski čebelar — zdaj že pokojni p. John Ferlin OFM (str. 38-39), ki je dal zaglavje: “O čebelah, ki imajo dušo”. En odlomek se tako glasi:
“.. . ta Liga je kakor eno veliko medeno polje, na katerem ne nabirajo medu moje ljube čebelice, ampak moji dragi rojaki — torej čebelice z dušo ... Bojim se pa, da še ni prišlo toliko, da bi lahko oznanil “medeni piknik” za one Slovence, katerim Liga skuša najprej priskočiti na pomoč, namreč beguncem.” (Pride še)
M. T.
Iščemo žensko
Iščemo žensko, da bi delala druščino zdravi, starejši ženski. Stanovanje in nekaj plače. Mobilni dom v Euclid Beach Park. Kličite 486-7756 — po 6:30 zve-čed.
Male Help wanted
Delo na strojih “Drill Press”
Tovarniška izkušnja priporočljiva
RISHER IN KOMPANIJA 27011 Tungsten cesti v Euclidu Kličite 732-8351
(236)
HELP WANTED
Trainee for Acme-Gridley automatic bar machines.
Apply in person,8:30 am-12 noon
19400 NOTTINGHAM RD.
(228)
Custodian
Waterloo area apartment building; husband and wife, can be retired. No children or pets. 486-2030
(235)
MALI OGLASI
For rent
Waterloo area, 1 or 2 bedroom apts. $125 and up. Will furnish. No children or pets. 486-0050
(235)
Išče stanovanje
Slovenka v pokoju išče eno ali dve sobi s kuhinjo, zgoraj, fur-nez na plin. Blizu cerkve sv. Kristine ali Marije Pomočnice na Neff Rd. — Kličite 431-6584
(228)
Stanovanje oddajo
Trisobno, prostorno, čisto stanovanje s kopalnico oddajo spodaj spredaj v neposredni okolici sv. Vida. Kličite 431-3373.
(228)
PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE
Frijalers Pharmacy
IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE
AID FOR AGED PRESCRIPTIONS St. Clair Ave. & E. 68 St. 361-4212
V najem
Oddamo pet-sobno hišo na Schaefer Ave.
Kličite 432-2875
(228)
Euclid
2-družinska zidana duplex hiša, 6-6, 2 leta stara, vsa moderna kuhinja, predeljena klet, garaža 22x26. Več posebnosti.
Pol-duplex
Pol-duplex hiša, aluminijasti strani, 2 spalnici, klet. $19,500.
Euclid — Russell Development
Nove zidane ranch hiše. zidane in aluminijaste. Odprto v soboto in nedeljo od 2 do 6, na 880 E. 250.
UPSON REALTY 499 E. 260 St.	RE 1-1070
(228)
V NAJEM
4 sobno stanovanje z garažo se odda mirni osebi ali zakoncem brez otrok. Nič živali. $60 mesečno. 15811 Trafalger Rd. Kličite IV 1-4878
(228)
ŽITO ZA SOVJETSKO ZVEZO — Na sliki vidimo dolgo vrsto silosov v Wichiti, Kansas, ko pretakajo iz njih žito v železniške vozove. V teh ga bodo odpeljali do pristanišč, kjer ga bodo naložili na ladje in poslali v Sovjetsko zvezo. Ta je kupila tolikšne količine žita, da je dober del razpoložljivih železniških voz vključen v njegov prevoz.
V najem
pet sob spodaj, v Euclidu, kar-petirano in drapes.
Kličite 732-8165
(230)
POZOR
Izdelujem kuhinjske omare pe naročilu; kompletne kuhinje z umivalnikom od $250 naprej. Prenovimo stare kuhinje in opremljemo z novo v enem dnevu. Kličite sedaj na 241-6578	(231)
Išče stanovanje
Upokojen vdovec bi rad dobil stanovanje in hrano pri slovenski družini. Kdor ima kaj naj piše na Frank Kobilca, Jocelyn Blvd., Hudson, N.Y. 12534.
(228)
FOR SALE — BY OWNER
Home on 1143 E. 77 St. Handyman special, make offer.
Call 481-4137 after 4 p.m.

mo sodišče. Vendar .. . i česa ni zmožen takle
rec!
‘Oj! oj!” je povzel Andrejček,
‘naj bi le poskusil!” ..
“Kaj bi mu pa ti napravil?” “Vzel bi mu puško in jo nesel županu. Pa še parkrat bi ustrelil po poti.”
Medtem se je lovec, nabijajoč svojo puško, približal našim j ^'kmetskim ljudem. Na jermenu'
_ , ,	,	,	, ,	,	,	, I Pri njegovi torbi so viseli krvavi'
Po takem krepkem dokazova- sta zadonela iznova dva strela.! ostan^i vrabca
nju je Andrejček obmolknil in Ko se je dim polegel, so zagle- j “Hvaljen bodi odslej so šli molče naprej. Stan- [ dali pri vratih mladega človeka 1 jn se
ko je sanjal neznano o čem, j v rumenih komašnah do kolen, j “Dcber dan državljan1” je'1 Polž je pa sedaj ugibal: ali mu ; v sivem površniku z zelenimi | odvrnil strele’C; ivzdignivši puste travnik? ali se je pa čudil, obšitki, s torbo na strani in dvo- | bar2Unasto če ice
cevko v rokah.
kdo ve, čepico? ...”
krivo ve-	“Seveda jaz, samo včeraj ste
jahali na konju in brez puške.” “Torej sem tvoj dolžnik,” je zaklical gospodič in izvlekel iz
tico. “Ta je pa tvoj oče?... tisti, ki te je hotel včeraj z bičem natepsti? .. .”
Kmet se je priklonil do tal. “Državljan!” je rekel gospodič
je rekel
da njegov starši sin razglaša tako prevratne teorije.
“Ha!” je zamrmral, “fantalin gleda na druge. — Trdovraten je, nikomur ne odjenja in hvala Bogu, da vsaj še ne krade. Ho! ho. .. on že ne bo kmet.”
Na tem mestu se odcepi od ceste grajska pot, ki se polagoma vzdiguje pod goro. Polž je šel vedno bolj počasi, Stanko je gledal predse vedno bolj boječe,
“To je tisti, ki je včeraj jahal
“Prekrasna puška,” je vzdih-
na konju in mu je bila čepica j nil Andrejček. zletela z glave,” je dodal An- Gospodič je popravil nanosnik
in bistro pogledal fanta.
žepa denarnico. “Tu imaš,” je; z glasom razžaljenega človeka, rekel in mu dal srebrno dvajse- “če hočeš da ostaneva prijatelja
Naznanilo društvenim tajnikom
Veliko posameznih društev ima v našem listu seznam svojih uradnikov, čas in kraj sej. Te sezname priobčujemo po enkrat na mesec skozi vse leto proti plačilu $15.
Društvom, ki imajo mesečni oglas v tem seznamu, objavljamo brezplačno tudi vabila za seje, pobiranje ases-menta in druge kratke vesti. Dobijo torej za $15.00 dosti koristnega.
ne klanjaj se mi tako globoko | in pokrij se. Čas je že, da poza-1 bimo na te ostanke tlačanstva, I ki nas in vas samo ponižujejo. Pokrij se, državljan, prosim te.” Začudeni in zmešani Polž je hotel izpolniti ukaz, toda roka sama mu je odpovedala pokorščino,
“Saj se vendar ne spodobi, da bi vpričo vas stal pokrit,” je šepetal.
(Dalje prihodnjič)
R. JERIC FURNACE CO. OGREVANJE IN HLAJENJE STANOVANJE IN
trgovskih
PROSTOROV ŽLEBOVE, KRITJE STREH, VODNE TANKE

drejček.
Kmet je krenil glavo zdaj na eno, zdaj na eno, zdaj na drugo stran in ga ogledoval.
“Seveda je, oni kričač!...” je rekel nevoljno.
In dodal je šepetaje:
“Slabo znamenje! Gotovo mi
samo Andrejček se je delal sme- , travnika ne dade v najem, ko lejšega. Polagoma so se jim iz-1 nam je pot prekrižal ta farma-za hriba pojavljale črne veje1 zon.”
lip, ki so stale ob poti, posute sl “Puško ima pa lepo!” je re-
“Ali se ti dopade?” je vprašal. “He?... ali mi nisi včeraj podal

Vsem društvom priporočamo, da na letnih sejah odobre letni oglas v imeniku društev Ameriške Domovine in si s tem zagotove tudi priložnost za brezplačno objavo društvenih vesti in novic.
popki, grajski dimniki in strehe poslopij.
Nakrat sta zadonela dva strela.
“Streljajo!” je kriknil Andrej-
kel Andrejček. “Kaj neki strelja, ko letajo tu sami vrabci? ... lii!... morda ničesar? ... Ko bi jaz imel tako puško, bi streljal cel dan, četudi kar v zrak, smod-
ček in stekel naprej, medtem kotnika bi toliko nabasal, da bi se
se je prijel Stanko očeta za rokav suknje.
“Kam letiš? pojdi nazaj!” je zaklical Polž.
Andrejček se je namrdnil, pa vendar zadržal korake.
Prišli so na ravnino, kjer se je raztezalo že samo grajsko polje. Za njimi, nižje, je stala vas, še nižje travnik in reka; pred njimi — je stala graščina, obdana z ograjo, poslopja in dalje vrt.
“O, vidiš graščino,” je rekel Polž k Stanku.
“Katera je?”
“Ta z mostovžem, na stebrih.” “Kaj pa ta bajta?”
“Na levi? Saj to ni bajta, ampak delavnica, in to nizko — je kuhinja. Pa vidiš, da so v delavnici nekatere izbe spodaj, druge zgoraj ...”
“Kakor podstrešje?”
“To ni podstrešje, ampak nadstropje. Podstrešje je še višje.” “Toda vendar lezejo gor po lestvi,” se je vtaknil vmes Andrejček.
“Ne po. lestvi, ampak po stopnicah,” je odvrnil surovo oče. “Gospod se bo mučil po klinih, ko ljubi ugodnost! Zato mu tudi kradejo seno iznad staje.”
“Pa ona na desni, ata, kjer je toliko šip?” je vpračal Stanko.
“Tam gotovo sede grajski in se grejejo na solncu,” je odvrnil Andrejček.
“Ne govori, če dobro ne veš,” ga je zavrnil Polž. “Tam je cela stena iz stcikla, kajti to je cvetličnjak. Tam so vse cvetice, kar jih je svet videl, in cveto celo pozimi, ko leži na polju snega do kolen.”
“Potem so pa cvetice iz popinja, kakor v cerkvi,” se je vtaknil vmes Andrejček.”
“Ne, so cisto prave. Cveto pa, ker jim pozimi vrtnar kuri v peči.”
“Kaj pa jabolka, ali so tam pozimi?” je vprašal Andrejček.
“Jabolk ni, ampak pomaranče.”
“Gotovo stokrat boljše od jabolk? ...” je vprašal Andrejček in oči so se mu zasvetile.
Kmet je zaničljivo mahnil z roko.
“lii... Pokusil sem ti eno. Majhna kakor krompir, zelena, pa gnjusna — da bi jo pes ven pljunil...”
“In oni tako jedo?”
“Zakaj pa ne?”
“To so neumni,” je rekel Andrejček.
“Ti si neumen, ker nič ne veš,” je odvrnil kmet. “Vsak na tem svetu ima svoj okus: vol ima rad travo, svinja pa plevel.” “Poglejte no, ata!” je vrisnil Andrejček in pokazal proti graščini; — toda predno je končal,
razlegalo po celi fari.”
“Na nas vendar ne bo streljal?” je tiho vprašal Stanko, obotavljaje se iti dalje.
“Zakaj bi na nas streljal?” je odvrnil oče. “Saj na ljudi streljati ni dovoljeno, zato pa ima^
NOVICE- z vsega svela
NOVICE- ki jih potrebujete NOVICE- ki jih dobite še sveže NOVICE- popolnoma nepristranske
PLUSH—The sport jacket’s back and making news in a plush fabric with the look and feel of suede. It’s actually Cone’s ribless cotton corduroy, cut here in a two-button style with contrast pocket trim. By Aberdeen Sportswear.
NOVICE- kolikor nsepče originalne NOVICE- ki so zanimive
vam vsak dan prinaša v hiša
Ameriška Domovina
Povejte to sosedu, ki še ni naročen nanjo
m
ifli
-■..v.: j,.	.	.................
VSI V VODO! — Na University of California v Davisu so osnovali nov klub water pola, v katerem igrajo fantje in dekleta skupaj. Upanje, da bodo igre zato mirnejše in manj ostre, se ni uresničilo. Vendar tudi, kadar gre “za res”, ni tako hudo. Na sliki vidimo igralke in igralce v vodi pri kar dobrem razpoloženju.
j-f? Draga nevesta!
Poročni dan naj bi bil najsvetejši. naj veselejši in najlepši dan Pl	Tvojega življenja
S
S? Poročna vabila, s katerimi boš 1! povabila k temu velikemu dogodku svoje sorodnike, prijatelje in drage znance, so f§ naj večje važnosti.
Poročne predpriprave zahtevajo ogromno časa in skrbi.
Pridi k nam in izberi poročna naznanila iz pravkar dospelih najnovejsih katalogov, najmodernejših vzorcev, oblik, papirja in črk.
I «S &
Naše
Na svidenie!
cene so zmerne.
postrežba
uslužna.
AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103




Naznanilo in zahvala
Naša ljubljena mama in stara mama,
FRANCES SKUBIC
je previdena s sv. zakramenti umrla 25. oktobra 1972 v Womans Hospital.
Stara je bila 87 let in se je rodila v vasi Medvedjak pri Sv. Vidu v Sloveniji, odkoder je prišla v Ameriko leta 1907.
Iz cerkve Marije Vnebovzete smo jo prepeljali na pokopališče Vernih duš in jo položili k večnemu počitku.
S tem se zahvalimo čč. duhovščini naše fare, V. Tomcu, P. Krajniku in Virantu za cerkvene obrede, vsem našim prijateljem in znancem pa za lepe vence, za darovane sv. maše in za dobrodelne namene ter za spremstvo na pokopališče.
Hvala pogr. zavodu A. Grdina & Sons za lepo urejen pogreb. Vsem smo se zahvalili za izraze sožalja in za darove. Naj bo to kratka zahvala vsem, ki nismo vedeli njih naslove in onim, ki so nam kasneje izrekli svoje sožalje.
Draga naša mati in stara mati, počivaj v miru!
Ti, o Jezus naš premili, zlij na njeno Rešnjo Kri,
Ti dobroino se je usmili, raj nebeški ji odpri!
Žalujoči:
FRANCES NOVAK, hčerka;
ROBERT — vnuk, in ostalo sorodstvo
Cleveland, Ohio, 27. novembra 1972.