■ч «SsrSSaavS @HS pe^SalSr»r»». Naročnina listu: Celo leto K 120*—, pol leta Ü 60*—, Celil leta K 30*—. Izven Jugoslavije: Celo leto K 150*—. Inserat! ali oznanila se za- računajo po dogovoru ; pri večkratnem inseriraitju primeren popust. UpravnSŠlvo sprejema naročnino, insreraie in reklamacije. ■--- Telefon ši. 220. STRAŽA ffeodvisšfi političen list za stensko ljudstvo 88, &&«догММ<»3ч. ®rsN*»ife«f*s «Isa® S. avgusta ЋШШ2. Рогшпмпа Številka .Straža' izhaja v pondeljek, sredo in Uredništvo in upravništvo Je v Mariboru, cesta ši. 5. — Z uredništvom se more govor* vsak dan same od 11. do 12. ure dopoldne^ Rokopisi se ne vračajo. — Nezaprte reklamacij* so poštnine proste.---— Telefon SL 22Ä, Ж^в&кгДОс ЖХЖЖ. Komunizem. lunizem se brezdv.omno zvija v svojin smrtnih bolečinah. Zato si hočemo sedaj, ko nam „državotvoren“ slikajo komunistično „pošast“ na vseh koncih in krajih!, ta nesiyor malo ogledati Rekli smo, da je boljševizem obsojen na smrt* Obsodil s© je sam: postal je — samomorilec.. Na zadnjem kongresu III. internacionale v Moskvi so padle besede, ki osvetljujejo propadajoči sovjetski sistem naravnost z bengalično lučjo. .Voditelji komunizma so javno priznali bankerot boljševizma.! Razboriti Trockij se je moral pred realnim desničarjem Ljeninom u makmti in vsa znamenja že kažejo, elf ruski diktatorji z nasiljem naroda ni so privedli do zaželjenega cilja, marveč X prehodno sotesko nezabeljene ti žične in moralne obnove, ki bo na raz slatinah' boljševizma pričala o zmoti človeštv a.- Sovjetski sistem je bil v načrtih ruskih mogotcev velikanska po mota. Sedaj jo popravljajo. P., («padajoči komunizem ne izpo stavba naše države prav nobeni ni varnosti, kljub temu, da ga časopisje buržoaziie prikazuje narodu kot nesre Čo .vseh nesreč. Ideja, ki so jo uveljavljali z nasiljem, še nikoli ni trajne žavoifcvala sveta. Pač pa nam lahko postane boljševizem nevaren, ako g, bodo netili tisti, ki nimajo za to svoje početje prav nikakih povodov. Razve liavJjeije komunističnih mandatov je velikanski nezmisel: je surova kršitev vednor el javnih načel parlamentariz -ma. Se bolj nesmiselna so preganjam fa komunistov. Belo nasilje jači proti* hdpor rdečih mas. .To naj bi imela naša vlada vedno pred očmi. Ni še doe-go od tega, da so komunisti na Gor n. Štajerskem deželnega glavarja de. Ria Jelena dejansko napadli', ga vrgli skozi okno I. nadstropja. Mož, najvišji fimkei/cnar v deželi, je moral v bo! -fdeo. Kl ub temu pa vlada ni nastopi-ža proti komunistom z izjemnimi merami, tVes dogodek je obžalovala v posebnem komunikeju — in konec. Komuni di so se veselili vladnega nasitil k: naj bi jim ojačilo vrste pristašev, a so se zmotili, To jih' je poparilo. LT'/đje so dandanes že tako ustvarjeni, da stopijo vedno in vedno le na stran zatiranih’. Radičevstvo n. pr Ш se no bilo nikdar tako razpaslo mod JrrvatBkimi seljaki, ako bi Radiči ne Bili prisodili dveinpolletnega zapora * IŽelo se moti, kdor si od „radikalnega jdšžeuja" veliko obeta.. Občutna baz m za atentatorje same bi popolnoma zadostovala. Dejstva, da je dvojna tretjina vseh na beograjski univerzi vpisanih akademikov komunističnega n oziranja, ne bi smeli prezirati, Omladina, posebno če nvizkušena, je zaplavala med'-Skrajno ekstremne struje in si išče primernih življenjskih nazorov. Cim bo spogledala v nerealnost ntopističnega komuni лта, bo tudi v aulah naših vseučilišč izginilo rdeče upanje. No prikrivajmo si nadalje, da se je komunizem v naši državi razpasel posebno v krajih s kulturno zaostalim prebivalstvom. Komunisti so izvojevali ob priliki v-.btlne borbe največ mandatov v Make oniji. V. pokrajinah s kulturne višje stoječim prebivalstvo n, kakor. n. pr. v Sloveniji* se komunistična pro -paganda ni obnesla. Ali bo „zakon o zaš.i ti držaje“ res uspešno pobijal pošast komuni/ -ma? — Ne! Kakor znaio, je tisočletni zakon o vzrokih in učinkih naravnost neizprosen. Vzrok boilševizma pa tiči v nezadovoljnosti Širokih ljudskih plasti. Na vladi je torej ležeče, da pobija vzroke, nikakor pa učinkov. S pobi -! janjem korupcije, socijalnimi rotorma-{ mi, rešitvijo agrarnega vprašanja, in z velikodušno toleranco naprarn po -javljajočim se novim pokretom bo vsakokratna vlada najuspešneje slabila i-tak trhlo moč propadajočega komunizma. Z bajoneti, vešali, ječo, cenzuro, potnimi legitimacijami itd, pa rdečega zla nikoli ne bodo uničili. Komunisti jugoslovanske narodnosti so trenutni pojav, ki bo zopet izginil. Prepričani smo, da bo Makedonija prav kmalu spoznala rdeči strup iz Moskve. Pustimo naše komuniste, da v miru prebolijo svojega „mačka“ in ne kažimo jim s prisilnimi merami, da se plašimo pred strahovi, katerih ni in ne more biti. Pot, katero je g. Svetozar Pribi čevič kot minister policije nastopil., je nevarna. Z nacionalističnim teror-tem proti ekstremnemu boljševizmu pa vlada ne bo zadušila naraščajočih so-cijalnih problemov, ki Kričijo po nuj -ni rešitvi. Skrbite za pošteno upravo, več svobode in za socijalno pravico, pa se nam razpadajočega komunizma ne bo treba bati! Boj proti komuniz -mu je zavzel v naši državi donkišots-I ke oblike, katerih se moramo pred celim svetom sramovati. Poglavje o novih bremenih Na račun davkoplačevalcev kupljena ustava nas je k vse nedolžne ter krivce nagradila z atentati in dne-ivnim padcem valute. Pri pogledu na te žalostne posledice s kupčijo ljudske volje so se tolažili naši minister ski faraoni, češ: kar smo zaigrali pri valuti z ustavo, ‘to bo dvignila in popravila bogata žetev, A tudi ta njihov za dnji up je odnesla suša ... Ze priprosto ljudstvo samo se polno skrbi, za prihodnjost povprašuje: Kako bo letos z prehrano? Kako z živino, ki je pri nas agrarcih glavni do ihpdek? Ravnokar omenjena vprašanja si stavi vsak trezno misleči posameznik, pa tudi kmetski narod v očigled katastrofalni suši; Haj pa oni, katere bi moralo vprašanje naše najbližje prehranjevalne bodočnosti najbolj intero-sirati — naša vlada? Pravijo, pišejo in razglašuj'ejo, da se je naš ministrski svet že porazgovarjal radi suše in baš radi- suše se je udal sicer neizprosni finančni minister in privolil' v znižanje izvozne carine pri živini, mesto, da bi posluhnil edino pametni nasvet in interpelacije Jugosl. kluba, ki zahtevajo ukinjenje carine na živin ski izvoz. Koliko koristi našim živinorejcem malenkostno znižanje izvozne «arino, nam je dokaz dejstvo, da naš kmet ne prodaja sedaj več bi vine za izvoz, ampak jo sam doma kolje in prodaja meso, Z dejstvom pa, da je naš finančni minister znižal carino na izvoz živine je vsaj na prvi pogled pokazal dobro voljo in skrb za dobrobit naših številnih živinorejcev. Bridko, bridko bi se motili, ako bi gledali v tej znižani , carini skrb za zboljšanje stanje živinoreje; kar je finančni minister dal z e-no roko našemu kmetu in živinorejcu, mu bo z drugo roko trikrat več ugrabil potom novo zasnovanega davka, s katerega uvedbo se že temeljito peča finančno ministrstvo. „Slov, Narod“ tako lepo poroča o „splošnih dokladah na vse direktne davke“, Vsled ublažen j a carine bi namreč država izgubila okrog 100 milijonov dinarjev letno, radi tega predlaga finančni minister, da, se uvedejo splošne doklade-na vse direktne davke izvzemši dohodninski in osebni davek. Ta davek bo nadomestil zgoraj omenjeni primanjkljaj 100 milijonov dinarjev ijn bi iinel veljavo za nazaj od 1. junija 1920 do 30, maja 1921. Te doklade bodo progresivne in se bodo plačevale do, 100 dinarjev davka doklade 15%, za. 400 din.' 20%, za 2000 din. 30%, za 5000 din, 34%, za 10,000 din. 37%, za 500 tisoč din 39%, za 50,000 din. 41%, za 100000 din. 46%, za 200.000 din. 49%, nad 200.000 din. pa 50%. Ravnokar označeni davek doklad na direktne davkje še sicer trenot.no ni uzakonjen, a bo, ker pri nas je bilo in bo pod sedanjim režimom, da se enkrat da z namenom, da se lahko potem na drugi strani trikrat vzame. Novi splošno doki acini davek pa ne bo nikakor zadostoval za, nagrado Turkom in samostojnim, ampak bo vlada najela še zlato državno posojilo za celih 500 milijonov dinarjev, Ta predlog novega državnega posojila je od vladnih kimovcev že sprejet in sicer s 157 gla sovi proti 29. {Glej „Jutro“ od 4, t.m.) Torej vedno novi — večji davki, vedno nova, milijonska zlata državna posojila, a prij nas v kraljevini vedno večja draginja, zunaj pa pada, naša valuta ■----Kam za božjo voljo gre naš državni davčni in izposojeni denar? Turkom so menda že izplačali težkih 1200 milijonov, samostojni 200 milijonov, koliko pa so dobili na hi pod roko vsi drugi, ki s» glasovali za Bašičev ustav, bo nam znal povedati g, poslanec Pušenjak, ko se bo pričela v finančnem odseku debata o državnem proračunu. Poleg nakupa u stave, pa smo pri nas tako radodarni, da, bomo za osiguranje Življenske varnosti vladnih faraonov znatno zvišali Število žandarjev in jim tako povišali plače, da bodo pripravljeni tvegati v&e za spas vladninoveev. Sedaj vemo v velikih, obrisih, kam se steka denar vedno novih davkov in zlatih državnih posojil, Zanimiv je pa tudi odgo- vor na vprašanje: Kako nagrado pa ‘dobi davkoplačevalec, M bo plačeval te nove davke, in vračal državno posojilo ?. / % . v ‘ Zaplenjeno! V nobeni državi ni tolike svobode, kakor v naši pod sedanjim režimom. »Jutro« od 1. maja 1921. Finančnemu ministru v pomislek. Ob priliki splitskega obiska gosp. finančnega ministra dr, Kumanucfi-ja, se je pri njem oglasila deputaeija, se-stoječa iz članov Olimpijskega pododbora ter Nogometnega podsaveza, in ga zaprosila, da se veselični davek na športne prireditve ukine. G. minister je nato dopufaeiji sporočil, da je ukinjenje tega davka v novi uredbi predvideno. „V pogledu carine na vse športske predmete“* je izjavil g. minister, „še carina sicer ni ukinjena, in ie še nadalje predvidena, vsekakor pa bode ministrstvo po možnosti oprostilo športnike od časa do časa te carine.“ G, minister! Cernu dvojna mera. ? Ako veselični davek ovira šport, no-gometstvo itd,, čemu ga potem predpisujete toliko potrebnim prosvetnim društvom? Bolj nego surove nogometne tekme so našemu narodu pač koristne lepe gledališke predstave, pevski in orkestralni koncerti, sodobna predavanja itd. in ravno tem prireditvam polaga država z visokim Veseličnim dav. -kom neodpustljive ovire, V športnih društvih so včlanjeni ponajveč mladi ljudje iz premožnejših slojev, V, delavskih m kmetskih prosvetnih društvi« pa ne najdete bogatinov. Ce je državni upravi vsaj nekaj n« prosveti naroda ležeče, se bo morala preikoslc: odločiti za popolno; ukinjen-je davka na prosvetne (prireditve.: •*-Športu pa odrekamo apriorno vsak duševno - vZgojevalen in v prosvetnem smislu delujoč značaj.: Skrajni čas j« že, da preneha dvojna mera, ki je postala nekak karakteristikum naših državnikov. Pismo iz Goriškega. Gorica, 2. avg. Pri nas je suša. 2e sila. smo imeli dežja, jasno je tedaj, da že silno primanjkuje vode, zemlja je iz -sušena, rastline venejo. Krompir še ni imel časa zdebeleti, sirek, fižol, vs3 ;e slabo. Bliža se nam slaba letam to bo še poslabšalo naš gospodarski položaj; odkar smo pod Italijo, itai nimamo veselega upanja v tem oziru. Italija nam ne bo mogla mnogo pomagati, Da bi le mogli dobro prodati — svoja vina! Toda kako, ko nam delajo slaba laška vina tako konkurenco. Ko bi vse storili merodajni faktorji in odprli našemu vinu ugoden uvoz v Jugoslavijo, sicer, mora naše ljudstvo gospodarsko poginiti, Italija nam ne more pomagati, 0-na_ nam deli samo „pravico“ že nad 2 leti in sicer samo na jeziku. Ko je bil minister Raineri v Gorici, je rekel, da morajo njegovi uradi sprejemati prošnje tudi v slovenščini in jih reševati. Minister je šel, uradniki delajo samovoljno kot poprej. To je strašno. Pri Italijanu niti beseda ministra ne izda-nič- Zgodilo se je tudi, 'da sta prišli preid sodišče dve dekleti radi sloven -ske zastavice. Obsodili so ju- Pa kako? Rekli so, da sta ščuvali v proti* zakonito in nedopustne dejanje po členu 305 avstrijskega zakona, .Celo za -kone potvarjajo, samo da dosežejo namen. Eno pa je veselo. Ljudje se tu pri nas gibljejo kulturno. V Steverjanuje bil dne 24. julija velik tabor društev iz Br.d in goriške okolice. Blagoslovili so novi oder. Govorila sta Bevk in pa Sček, Na tisoče ljudstva je pričalo, — kako globoka je še narodna zavest v nas. Pač ne smemo tajiti, da se tu pa tam tudi pleše mnogo. .Vse to bo pa izginilo, ko preplavi društveno delo poslednjo vas, V Vrtojbi se je dne 31. julija dogodil tragičen slučaj. Igrali so „Tihotapca" in igralec Gorčič se je med igro zabodel vsled razburjenja;’ sprl so je bil z bratom. Edini slučaj te žalostne vrste, V Standrežu se je dogodila pa ta smešnosf, da je nekdo vrgel rdeč rokav na mlaj neke dozidane Hiše* 20 fašistov je prišlo koj zvečer in slovesno odstranilo rdečo nevarnost, četudi je bil samo ostanek ženske bluze. Humor. v resnih' časih! Širite katoliške liste! Politični pregled. KRALJEVINA SHS, Ministrski svet je sedaj nehal in končal z načrti, ukrepi in nar nedbami proti resničnim in neresničnim atentatorjem, ker je pod vladno streho zakon o zaščiti države in se pela sedaj z volitvami v nove okružne svete za Srbijo. Te volitve v okružne svete bi se že baje naj’ izvršite v septembru h 1. D e m o k r & t s k o časopisje raz-znaša vest, da se vršo : pogajanja med demokrati in radikali radi določitve delovnega programa v zakonodajnem parlamentu. Ravnokar omenjena poročila o skupnem delovanju demokratov in radikalov za prihodnost so mnenja gotovo le za politično neorieutira-lio javnost, da se vsaj trenotno prikrije od dne do dne očitnejši razdor mod obema sedaj vladnima strankama. GORNJA SLEZIJA. Časopisje zopet prinaša vest da so pripravljajo Poljaki na zasedbo Gornje Slezije z regularnimi četami,. Celo tokratno akcijo okupacije podpirajo Francozi. POLJSKA. Državni proračun Poljske izkazuje 80 milijonov! poljskih mark primanjkljaja, ,Vse državne potrebščine znašajo 196 milijonov mark od te svo-te zahteva največ vojno ministrstvo in sicer tri petine,, ker Poljska vzdržuje veliko armado. FRANCIJA.- P. a r i š k i Ust „Humande“ piše, da Francija v enomer pošilja orožje in municijo na Poljsko in v Rumuni-jo. Izdatki Francije za ojačenjo poljske in romunske armade znašajo dne vno poldrugi milijon frankov. Francija izda mesečno za poljsko in romunsko armado 45 milijonov Irankov, Pred dnevi je priplul v pristanišče, Gdansko francoski parnik, ki je izročil Poljski 608 ton municijo in 88 topov,, Poljsko vojno ministrstvo skrbno izpopolnjuje železniške proge. Ase to vojne priprave so namenjene za slučaj, ako bi ruska rdeča armada napadla Poljsko ali Rumunijo, kakor je javno zagrozil nekronani ruski car Cičerin. .GRŠKA, Evropska celotna žurnalisti-ka se peča sedaj z oceno grških zmag nad Turki v Mali Aziji. Nekatera poročila pravijo, da so Grki tudi v Evropi pripravili 5 divizij močno arma-tk>. s katero nameravajo prodreti proti Carigradu in ga zasesti, A Mali A-ziji pa še trudijo grške čete, da odrežejo Kemaii'ste od 'Angore. Asekako pa so pripravljeni tudi Kemalisii, da se branijo in nadaljujejo vojno, če bo treba, tudi preko zime. V:.'! RUSIJA’, Okli c ruskih oblasti na pomoč gledajočim ruskim množicam je našel po celem svetu odmev. 'Ameriška pomožna akcija je že zgradila skladišča za živila v Rigi in Revalu, Nemčija, Italija* Švica, Cehoslovaška in vse podonavske države so na delu, daod-pomorejo Rusiji glede prehrane v kar, najkrajšem času. Politična poročila. p; Veliki okrajni shodi Slov, Kart sko zveze, oziroma Slov, ljudske stran ke se tržijo po temle redu:, v. nedeljo, dne 4. septembra v Ptuju in pri Sv -Križu na Murskem polju za ljutomer-s- !n gocnjeradgonski okraj, naprav dk dno g, septembra v Ormožu, v. vedrilo, dne 11, septembra v Slov. -s.s-Irici Na teh shodih poročajo poslanci ш drug; govorniki« NatanSd spored shodov se še bo objavil. Na vseli oki a: «uh siicdiH se bo po glav n ere zborovanju vršilo tudi zborovanje županov, svetovalcev in odbornikov v svrfio u-«tanovitve okrajnih organizacij. Radi važnosti teh shodov prosimo krajevne organizacije po označenih okrajih da isti dan opuste svoje prireditve. p Dne 28. avgusta v Maribor’ — Ta dan priredita Slov. kmetska zveza tu Slovenska ljudska sfranka v Mari, boru velik shod naših somišljenikov, «.družen s cerkveno slovesnostjo v baziliki Matere Milosti, Po cerkveni slavnosti veliko zborovanje v Götzovi ve- liki dvorani. Govorijo naši poslanci in arugi. Popoldne ustanovni shod „Zveze županov“ za okrožje Maribor. Pozivamo vse krajevne organizacije naše stranke, da že sedaj agitirajo za o-bilno ddeležbo iz vseh okrajev severnega dela Slov, Stajerja. p Shodi poslanca Roškarja se vršijo po tem le redu: v. uedeljo, 14. avgusta" po rani božji službi pri Sv. J u-e i j u ob Ščavnici, na praznik, dne 15. avgusta ob pol 9, uri pri Sv. P etru v Gornji Radgoni v dvorani Posojilnice, isti dan'popoldne ob 8. uri popoldne pri g. Trstenjaku v Iva jn-c i h, v. nedeljo, 21, avgusta po rani božji službi (pol 8, uri) pri. Spodnji Sv. K u n g d t i pri cerkvi, isti dan po pozni božji službi (ob' 11. uri) pri S v. J u r i j u ob Pesnici. Pozivamo pristaše Slovenske ljudske stranke, da povsod agitirajo za obilno udeležbo, p V .Cadramu bo v nedeljo, dne 14. avgusta, po rani maši veliko politično zborovanje Slov, ljudske stranke. .Govori narodni poslanec Fišek iu še en govornik iz Maribora. Po shodu posvetovanje zaupnikov. SLS, Somiš-ieniki konjiškega okraja, posebno i2 Prihove in sosednih župni), prihodnjo nedeljo v. Cadrarn!, p Odkod to priznanje? Nedeljsko „Jutro“ poroča v uvodniku, da se pripravljajo slovenski klerikalci, kako bi so pridružili vladni večini, Nadalje piše „Jutro“: Zadovoljni bomo, če se sedanji vladni koaliciji pridružijo tudi klerikalci. Pri pogledu’ na ravnokar citirano se moramo vprašati: Odkod naenkrat toliko priznanja za SLS državotvornost iz najbolj radikalno demokratskega organa ?. Slovenski demo-kratje že menda vohajo in slutijo, da jim bo odklenkalo in nas v nedeljo vabijo v, svoj pašaUk, ko so nas v, sobo-to še po svojem časopisju obešali kot najbolj prgftidržavne elemente. p Pred vladno krizo? „Jufarnji list“ doznava iz Beograda, da se ne -soglasje med demokrati in radikali od dne do dne vedno bolj poostruje. Vlad na kriza se nahaja trenutno v prvi la zi* Glavni vzrok nesporazuma v vladnem bloku tvori pristranska politika notranjega ministra Pribičeviča, ki ra dikalom ne ugaja, Istotako so radikali zelo nezadovoljni s finančno politiko g, ministra Kumanudija, Radikalni klub’ je v svoji zadnji seji sklenil, da so i-ma revizija sporazuma med obema strankama takoj izvršiti. Ogromna večina radikalnih poslancev nasprotu.e Pribičeviču, A radikalnih krogih so mnenja, da imamo v najkrajšem čas« pričakevati velike politične spremembe, Izgleda, da bosta Pašič in Prolič sporazumu s Slovenci in Hrvati na ljubo popustila. A tem slučaju bi prevzel mesto ministrskega predsednika radikalec Ljuba Jovanovič, Radikalom gre v glavnem zato, da dobimo novo vlado brez demokratov, nato pa naj b’i se razpisale nove volitve. S tem bi pa znatno oslabili demokrate is radiih mislijo, da je prišel v to svrho ugoden trenutek- p Ljubitelj teme je postal naš so-cijalno pravični .minister, dr, Kukovec.: „Jutro“ nam poroča, da so je g. minister Kukovec pripeljal iz Beograda v Celje in bo začel svoje politične pohode po Sloveniji, Tbkrat bo brihtni g. Lojze ubral čisto novo taktnično potezo — zboroval ne bo pri belem dnevu, ampak v večernem mraku, da ne bo videl svojih „številnih“ pristašev. Tatico večerno zborovanje bo doživela JDS v Mariboru 8, t. m. , 10, t. m, v Mozirje, 12, (Trbovlje in 13. Celje« G* minister Kukovec, se ne upa na luč in solnce, radi tega bo prekuhaval JDS politiko svojim vernikom v temi! p komunistični občinski odbori Ko do razpuščeni, „Jutro“ javlja, da lo g-Pribičevič že izdal upravnim oblastim naročilo, da se razveljavijo po novem državozaščitnem zakonu vsi kom'.'.cistični občinski odbori in razvcljariib vsi mandati komunističnih' odbornikovi G. Pribičevič se ukvarja z načrtom razpisa novih, oziroma nadomestni’.! cb činskih' volitev, p G. Zanella in reško vprašanje« Kakor smo že poročali, je predsednik reške vlade, g. Zanella, dospel pred par dnevi preko Zagreba v Beograd g G. Zanella je v imenu svojih pristašev izrazil Željo, da bi se s pomočjo Jugoslavije sestavil konzorcij, ki naj bi r nič manj nego 300 milijonov, (menda več, ker so dobili Turki 1200 milijonov in samostojni 200 milijonov. Dp. ur.),. Ta primanjkljaj se naj po demokratskem receptu krije po možnosti na drug način, kako, tega ne povedo 'demokrat jo) in da naj se samo oni del, ki bi so po drugače ne mogel kriti, pokrije s poviški na davke. Na ravnokar omenjeni način hočejo demokratje pokriti pri» manjkljaj 300 milijonov. Blagor mu, ki razume demokratsko finančno politiko !i Toliko je gotovo, 'da bomo v kratkem dobili v članku na uvodnem mestu označene progresivne doklade na ffirekfc ne davke! d Minister dr, Kukovec za debo svojega oddiha ne bo . samo prirejal političnih zborovanj, ampak tudi inšpekcijska potovanja (po goricah Pe-tovarja in Joško Rajha, Op. uredn.), d G. sodrug Tone Kristan je postal z dušo, telom in žepom agronom na veleposesti, ki bi morala po socija-listični zahtevi pod nož agrarne re -forme. G, sodrug Etbin Kristan pa je odplaval v Ameriko* ker, je valutno sta nje" dolarja sedaj tako zapeljivo, da bi g. Etbin po povratku iz 'Amerike v Jugoslavijo znal zelo, zelo obogateti. Pra vijo, da je zašel g. sodrug Etbin med valutne verižnike, ki uganjajo ta do -bičkanosnj posel na debelo in kar preko morja. Soeijalpatrijotski „Sokol“ na Mežici, učitelj Möderndorler še noče mirovati in še vedno terorizira šolsko mladino s prisiljenim petjem sokolske himne. Ta dični socijalpatrijot grozi mladini z vsemi sredstvi, da bi jo iz pasivne rezistence pomaknil v sokolsko navdušenje. Möderndorfer,' ki o-ponaša bolne in pohabljene ljudi in daje mladini s svojim hotentotskim obnašanjem naravnost pohujšljive vzgle do, ne zasluži nič druzega nego — disciplinarno preiskavo. Resno mu svetujemo, da naj nikar ne obnavlja svojih poizkusov, sicer si bo sam kr,v”, ako bo V Mežici trčil na skrajni odpor, prizadetih staršev, Ce bi bil policaj-demokratskega mišljenja, bi se njegovi odurnosti’ne čudili, od socijalnega demokrata pa naravnost zahtevamo, da se kot zagovornik „ioternacijona.e4 vzdržujo nacijonafitično-šovihističnSh izbruhov!! ’ ; ’ d Vnet Sokol. Učitelj Perdan nai ljudski šoli v Majšpergu prav pridna vadi šolsko deco v popevanju sokol* ske pesmi. .Vprašamo ga, kdo иш ja dal tozadevnega dovoljenja ? Alt mor-« da sam ? Bodi mu enkrat za vselej poj* vedano, da bomo mi starši šolskih oh trok majšperske šole proti temu kan .najostreje nastopili! d Pametna misel. V, Splitu So napadli policajdemokratski fašisti udeležence katoliškega dijaškega kongresa« To je okoliške kmete, ki stoje kot Hr« vati edino-le v taboru Hrvatske Ццф. ske stranke, (deloma tudi Zajednicej» tako razjezilo, da odslej ne bodo več pustili meščanov (policajdemokratskih^ v okoliške vasi. To bi bilo imenitno zdravilo za našo policajdemokracijo* osobito za, nadute Sokolaše, ki ob nedeljah jezdijo na pohode proti „klerikalnem lintverju“, d Raziskovalec prastarih alb ans-* kih lobanj — slovenski radikal g« 'ür* Niko Zupanič konštatira v nedeljskem „Narodu“, da so klerikalci podgane« d Slovenski radikal g. dr, Niko Zupanič ni samo znanstvenik in žur-nalist, ampak —detektiv. A „Narodu1* od nedelje razvija g, radikalni miklan vžj da so zasnovali atentat na regenta klerikalni zarotniki. Najbrž se peča g. Niko sedaj z raziskovanjem lobanj klerikalcev in je našel,, in dognal pri tej priliki v teh lobanjah kaka nagne-nja do zarotništva. Za pesnikom in bombarjem Podbevškom je tudi. g, N L ko vsekakor ena interesantna prlkai» zen kot detektiv. d Sprejem kraljevega namestnika , Ivana Hribarja pri Sv, Lenartu; Minulo soboto, dne 5, t, m. popoldne ob 5. uri se je pripeljal g, kraljevi n atmest nik v prijazni trg Sv, Lenart ж Siov. gor. v spremstvu gg. okrajnih glavarjev dr, Lajnšiča in dr. Senekoviča. Pozdravili' so ga župan Karl Au-bl u- imenu trška občine. Sv« Lenart* g. poslanec Ivan Roškar v imenu ch krajnega odbora in okrajne hranilnik c-e pri Sv, Lenariu, g, dekanijski u-t praviteJj Josip (Janžekovič, kot zastopnik cerkvene oblasti, šolska mladina^, učiteljstvo in deputacija društev. Spre jem je bil slovesen. Gospod kraljev® namestnik se je prisrčno zahvalil za? izražena čustva udanosti in zvestoba ter Je sprejel deputacije, ki so mu tok mačite težnje in zahteve našega ljud* stva. Gospod kraljevi namestnik je naglašal, da se bo zavzel za ,vse u« pravičene zahteve ljudstva* zlasti za ustanovitev meščanske šole pri Sv. Lenartu, za podržavljen}© okrajna ceste skozi Slovenske gorijCe, radi z* boij’šanja prometnih zvez itd., — Bog daj, da se Vse to vresniči, kar, .vsi iskreno želimo, d Stojan Protič in III. razrede „Närod“ zna povedati, da se je te dni g- Stojan Protič razgovarjal s kleri * kalnimi politiki v Mariboru, Po tava razgovoru se je odpeljal nazaj pro« Rimskim toplicam, a ne v rezervira-» nem kupeju, ampak v navadnem П& razredu. In vendar Protič ni demokra^ ampak radikalec. Ko se je svoječasni paša Slovenije Žerjav, potegnil iz Br.a* žic proti Ljubljani v. mešanem vlaku* je pisalo demokratsko, časopisje:. Taka skromno se vozijo edinole demokrati©!! Radikalec Protič je glede skromnost® železniške vožnje daleč prekosil nad -demokrata Žerjava. Čudna tekma — skromnosti med radikali in demokrati,« d Vaba za naše JDS učiteljstvo Naš prosvetni, minister je odredil, da se računa učiteljstvu v Južni Srbiji Ш Crnigori osem mesecev službe v poezijo kot leto dni. Smo radovedni, коШ jlo našega centralističnega učiteljstva se bo poslu žilo te ugodnosti za prihodnost in se bo izselilo iz državorusur Slovenije v hajtduško Južno Srbijo ir» komitsko Crnogoro. d Pozor duhovniki! Nedeljsko ,,'Јц tro“ prinaša iz Bedgrada vest, da je predložen narodni skupščini (ki sedal ne zboruje, op. ur.) načrt zakona, z® preureditev materijalnega stanja du-« novništva (katerega? Najbrž pravosla* vnega. Dp- ur.) na osnovi sistemizira* ne plače. Načrt je izdelalo ministrstva vere v sporazumu s poslanci, ki st) du hovniki, Pri načrtu o zboljšanju bedn nega gmotnega stanja naših duhofm-r kov je vsekakor tudi sodeloval mol doslej še vseh neizpeljanih načrtov —» minister 'dr* Kukovec (op, ur.). đ Екџ&џга, TOOietmco III. reda v, Maatberu. "se vrši na slovesen nači-ri $A* !&>• avgusta v Mariboru»! Poteg $9ricveraak slavnosti se bo na praznik M. avgusta vršilo V, veliki beli Qötss* •vi 'dvorani manitestacijsko izvencer-kveno. zborovanjo. Začetek ob 11, uri, 3ufeja žeteznioa je dovolila polovično yož«f& m udeležence teli slavnosti za iaeve IB,, 13,, 14., 15. 'in 16, avgusta, fckazufoe se dobijo v Celju pri oo, ka-puomih ta v. Mariboru v frančiškanskem samostanu, Izkaznica stane 4 K. Kdor. jo želi imeti po pošti, naj pošlje i® гаадако za odgovor. Iz celjskega okrožja j® naznanjenih okoli 1000 ude tožencev. Slavnost bodo počastili Nj* "Pr s v*, knezoškof dr. Napotnik dne 15, avgusta. .Ob 8. uri bo njih pridiga in slovesna sv, maša, Verni Slovenil Ш» 14, in 16, avgusta v Maribor, d Шака| s® — državne blagajne џ£шш1 IM Beogradu m tudi po dm * gbd se je pripetilo več takih-le slučajev^ Жтктж državnemu uradniku je ■—> iflnaaikalö denarja. Prosil je, "da ga :Ј®с@тм0Ј0 v Cetinje, Za selitev so mu Splačali 36,000 K. Uradnik se je peljal po železnici brezplačno z majhno .prtljage, Čez nekaj mesecev je bil zopet prestavljen nazaj v Beograd,; Za m selitev so mu zopet izplačali 36,070. Ж, Zopet se je z malo prtljago pripeljal aazaj v: Beograd brezplačno, a v. žepu je imel 72.000 K, Tako gospodari eaša demokratska in samostojna via -da z denarjem ubogih slovenskih dav-fcoptsčevalcev.l d Ki® dela draginjo? .Trgovec si je naročil nekaj vreč kave, Ko kava pride na določeno postajo, obvesti trgovec takoj o tem .carinacno, Carinam ua se pa ne zgane. Ležarina znaša že Шеи 4000 K, Kdo jo trpi? .Trgovec ne, ampak kmet, delavec, ki mora te kavo dražje plačati, Ako se trgovec pritoži, mora pritožbo poslati v Beo -grad. a tam'pa pravijo: „ima još vremena • l Beograd nima časa* da bi зе j%učal s takimi zadevami, ker se mora bariti z obznanami. Nek mariborski tr govec si je naročil 4000 kg blaga v a ragš državi, Blago je čakalo na za-■ «armen Je tri tedne, železnica je trgov atu poslala račun za tri tedne iežari -U8 v, znesku 2890 K. Kdo torej dela dragtajsši ‘d. Aretacije, komun|Lst.iönSh dijakov.. iz Beograda javljajo,, da je tamkajšnja policija že pričela z aretacijami dijakov, organiziranih v komunistični stranki.- Policijskim oblastem v notranjosti kraljevine so izdana potrebna navodila za aretiranje komunističnih dijakov* d SUako« o zaščiti države so že zabeli izvajati v Zagrebu, kjer so razpu-«tOi ravnateljstvo okrožne blagajne in deželne blagajne za zavarovanje de -lavoav, .Vzrok razpustitve — komunisti* ki ne smejo biti odslej v nobenem samoupravnem organu. 1 Uopct dva ponesrečena atentata, iz Pariza v Beograd so izvedeli pred nekaj dnevi, da se je izvršil atentat na «regenta, Sedaj so konštatirali v notranjem ministrstvu, da je vest o aieu-scatu »a regenta v Parizu izmišljotina, £r@d durmi generala Miliča so cašii v prahu skrito bombo, ki bi nai eksplodirala (a ni!), ko bi šel general v avto. (čudno, da je pred vrati gene * rajskega stanovanja toliko prahu, da se pogrezne in v njem skrije bomba! Op. ur.) Sedaj se bodo vršila gotove poizvedovanja in aretacije ali vsa* po demokratskem časopisju med nekomunističnimi protidržavnimi elementi — ker komunistov ni več, radi enega izmišljenega in enega ponesrečenega a-tentata. Pri nas se pač vsak dan zgodi nekaj novega, da ima dela arm i la policije in dobi novih snovi demokratska žurnalistika, d „Svoboda“ tiska. Vlada je ustavila „Hrvatski list“ v Osijeku in „Slo bodnega gradjana“ v Varaždinu. Lista sta bila last Hrvatske zajedniee. d Poljski poslanik. Za poljskega poslanika v Beogradu je imenovan g, Zdislav; Okensky* bivši ravnatelj političnega departmana v Varšavi.-d Sprejem žandarmerijskih oficirjev. V svrho izpopolnitve staleža eelo-kupne žandarmerije je za eventualni vstop potrebnih 5Q častnikov. Prigla-silci, predvsem rezervni častniki, naj se tozadevno obrnejo na komando V, žandarmerijske brigade v Ljubljani, ki jim bo sporočila sprejemne pogoje. d Prijava rezervnih častnikov, .Vsi rezervni, častniki se morajo javiti, ne glede na svojo pristojnost po vojnih okrugih, tudi pri komandi mesta v onem garnizonu, kjer živijo, ozir. najbližnjem garnizonu, Istoiako morajo te komande obvestiti o vsaki spremembi svojega bivališča. Prijaviti se morajo: pri komandi mesta v Mariboru: Rezervni oficirji, živeči v mestu Maribor, v območjih okrajnih sodnij: Maribor, Sv,. Lenart v Slov, gor., Gornja Radgona, Murska Sobota (v koliko spada pod mariborski vojni o-krug) in Ljutomer. Pri komandi mesta v Ptuju: oni, živeči v mestu Ptuj, v območju okrajnih sodnij’: Ptuj, Ormož in Rogatec, Pri komandi mesta V Slov, Bistrici: oni, živeči v območju okrajnih sodnij: Slov, Bistrica in, Konjice., Prijava, katera se ima vršiti pismeno, mora vsebovati sledeče podatke: 1. Cin, 2, Ime in priimek, 3, Poklic in 4. Stanovanje. .Odredbe glede prijave pri pristojnih vojnih okrugih se s tem samoobsebi .razumljivo ne razveljavijo, ampak ostanejo še tudi naprej veljavne, đ Kozake dobimo v našo armado. Naš ministrski svet je že sklenil, da bo prevzetih nekaj stotin kozakov v našo vojaško službo, Te kozake bode dobil komandant obmejnih čet v stari Srbiji, Blagor, mu! cl Tragična smrt- .Včeraj, 7. t, m* se je v Rušah, vršila slavnost Slovenskega Planinskega društva. Med nekam hlapcem in 'abiturijentoin Fr, Serajnikom iz Maribora se je razvil mal prepir, v teku katerega je hlapec Serajnika zabodel z nožem v vrat ter mu prerezal aorto, Serajnik se je zgrudil takoj mrtev na tla. Prisotni zdravniki so ugotovili takojšnjo smrt. d Postojnsko jamo povečujejo Lahi, Vi postojnski jami vrtajo udobnejše komunikacije med posameznimi podzemeljskimi prostori med Postojno in Planino. Te nove podzemeljske komunikacije bodo znašale na dolžino 20 5::n. 'Ako se bo posrečila ta nova razširitev postojnske jame, bo potem ta jama — svetovno največja in najiepfia. Lvovski metropolit pri Briandu* Pariški listi, so objavili vest, da je ministrski predsednik Briand pred par, dnevi sprejel lvovskega metropolita (grško-katoliškega) Septickega. Ta ve lezaslužni cerkveni dostojanstvenik in plemič se bori še danes za neodvisnost svojega naroda, z isto energijo kot pred in med vojsko, dokler ni bil odveden v rusko vjetmštvo. Sedaj je prišel v Pariz, vpoštevajoč, da bo u-soda Ukrajincev odvisna od vpliva francoske republike. d Pametna zahteve katoliških Slovakov. Slovaki zahtevajo, da jiuida država najmanj, 3 odločno kat, gimnazije, Ta zahteva je ena glavnih program-nih točk slovaške ljudske stranke, d Slavni tenorist Enrico Caruso je, kakor javljajo iz Rima, vendar ie res umrl. Truplo pokojnega pevca bodo balzamirali. Spočetka se je domnevalo, da je zapustil ogromno premoženje v znesku '50 milijonov dolai-jev. Sedaj so pa ugotovili, da znaša nje * gova celokupna'zapuščina „samo“ 30 milijonov lir. Pokojnik je bil „kralj“ tenoristov celega sveta. Njegove tur neje po Evropi in Ameriki so primerjali s slavnimi pohodi zmagoslavnega vladarja* Sedal i® obledela 1аШ вЈе ? gova slava * * d ;SS državi lakote in kolere. Iz Rusijo prihajajo poročila, kr se človeku zde neverjetna. Kolera je v mesecu juliju zahtevala 24,710 človeških žrtev, .V. Saratovu umrje na koleri vsak dan do 200 oseb, v Rostovu je samo v enem dnevu umrlo na koleri 728. oseb, .Vse delo v tovarnah počiva-Med delavstvom ni nobene discipline, Železničarji opravljajo svojo službo pod nadzorstvom vojaštva;j železniške nesreče so v Rusiji na dnevnem redu. Železničar dobi na dan en funt kruha, mesečno 54 funta sladkorja, 1 funt suhih rib, nekaj tobaka j soli in nekaj malo vžigalic» Zivil tudi za drag denar ni dobiti, stanje prebivalstva v južni Rusiji in na severnem delu Kav kaza jo obupno, vse .beži pred gladom toda ni kam, ker vojaštvo zapira pot bežečemu ljudstvu, ki za seboj požiga hiše, sela, vasi in celo mesta. d Pivo — samo za bolnike , VI uta Zdniženih držav Severne Amerike je sprejela zakon, ki v izjemnih slučajih' dovoljuje, da smejo piti pivo samo bolniki. Le tisti bolnik* ki je dobil od dr. žavnega zdravnika dovoljenje, sme — oiti pivo Toda tudi to je zelo omeje no, kajti en zdravnik sme v dobi enega četrt leta izdati samo 90 dovoljenj ■ Tudi žganje in vino se dobi samo v lekarnah in sicer le tedaj, ako drž:,v.* ni zdravnik na receptu to izrecno dovoli, Zdravim osebam je pa zavž:/a» nje alkoholnih pijač Strogo prepove -dano. d Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 168—171% naših K* za 100 avstrijskih K je plačati 17%, za 100 nemških mark 210—216 in za 100 laških Kr 724-746 naših K,- Gladiatorji. \ Prva knjiga. — Eros* .f (4. nadaljevanje.) Seli. Frozerplne so izpolnili svojo blago dolžnost in odhitijo na snežno* belih perutih nazaj v podzemlje k bo- Sinji mladostnih spominov, — in mlati veselja kipeči, zmage pijani britanski bojevnik se prebudi — kot rimski IL Cribu* Julij Placid, In zares je ropot voza in topot Konja »budil spečega sužnja iz njegovih ljubkih sanj. Pa kako čisto drugačen prizor so zazrlo njegove trudne oči, kako raz-U-aea od prelepih slik, ki mu jih’ je njegova domišljija dala gledati v senčnatem kraljestvu sanj. Prelep portik*, podprt z .vitkim Sl®« ftciČjem iz gladkega, belega marmorja, ga je branil pred žarki jutranjega rumenega solnca, ki je ob' tisfi url že pri pekah» z vso silo vročega italijanske^ * irafca, na vs8 strani odprta lopa pred vhodom v, notranje prostore. ga neba. Sveži venci zelenja in cvetlic so se ovijali krog snežnobelih stebrov in nežno izklesanih korintskih’ kapitelov, ogromne kamenite vaze so stale v. dolgi vrsti v. enakomernih razdaljah iri nosile oranžine, mirtine in druge temnolistnate cvetlične grme in vabile v. notranje prostore k hladnemu počitku. Med zelenjem so se belili kipi v, sramežljivi zavesti svoje brezpri-merne lepote, tam mladostni Apolon , radujoč se neprekosljive (popolnosti — svoje božanstvene umerjenosti in gracioznosti. Nad sužnjevim ležiščem, u-etobnim divanom iz čudno izrezljanega lesa himelskih gozdov, je stalo dragoceno umetniško 'delo, morebiti dražie, kot 12 njemu enakih sužnjev, marmornata sova, tako čudovito izklesana, 'da se je zdelo, kot bi se jutranji vetrič ;~ gral z njenim mehkim perjem. Tla pa-tikova so bila iz blestečega, bogato v-loženega marmorja, čista in brez naj-' manjšega madeža. Saj so jih' morali, sužnji vsakikrat na novo umiti in o -enačiti, kadarkoli so se jih dotaknite prašne noge ali pa kolesa in konjska kopita. Bogatija, razkošnost, razsipnost je: vladala vseskozi celo tukaj zunaj v predveži bogate Rimljanke* KaUi lerija, gospodarica te sijajne palače, je bila ženska plemenitega rodu in neizmernega bogatstva in je živela po najskrajnejši modi. Ni je bilo niče s murnosti in ne norosti njenega spola in stanu, ki bi se njej ne bila vdala < kakor dandanes je tudi takrat ženstvo visokega rodu le prepogosto zabredlo v skrajnosti in frivolnosti in se naslajalo na pohlepnih’ zabavah, ki no sen glašajo z zdravim razumom in s sa-mopremagovanjem. Svečan mir in skrivnostna tihota vladata v hišah bogatašev še v. poznih predponianskih urah, ko Že drugi smrtni ljudje davno hitijo, za svojimi posli ali pa za zabavo* Tistikrat je bil iValerijin rojstni dan in sužn|i so že navsezgodaj razobesili zelenje in cvetlice po stebričju* Ko pa je bilo dokončano to ljubko de-( lo, je iznova legla tihota na palačo in družino in suženj, ki smo prisluško^ vali njegovim, sanjam in ki je prišel z darilom bd svojega gospodarja in ni našel nikogar v portiku, je sedel tu v. hladno senco in od vročine zaspal — in spal bi bil äo poldneva* da ga ni Iz Maribora. Kralj, namestnik v Mariboru, Kraljevi namestnik za Slovenijo л Ivan Hribar, je v petek, 5. avgusta . obiskal naš Maribor, Mesto se jö ode-* lo v praznično obleko» .Visokega drža* .vnega dostojanstvenika je pozdravljalo ,, nebroj zastav in na tisoče občinstva ^ Pripeljal se je okoli 9» ure iz Rogaške Slatine z avtomobilom. Na okrajnem . glavarstvu ga je prvi pozdravil okraj-; ei ni glavar, dr, Srečko Lajn^hL Nato je kraljevi namestnik sprejemal razne de-putaeije, Najprvo je sprejel .urajdništ- ^ vo okrajnega glavarstva, nato knezo -škola dr, Napotnika g preč» duhovšči no. S škofom in duhovščino se je zelo ,, prijazno pogovarjal. Dolgo časa se e 5 razgovarjal z deputacijo mestnega za? stopa, v. kateri so bili župan Grčar. e podžup, RogliČ, mestna svetovalca Sla- , : novec in Zebot ter obč._ svetnik Vog > .j. lar. Pohvalil je župana Grčarja, o katerem je čul, da ni samo po besedi na* i-odnjak, amp.ak se je tudi dejanski bo» . -ril za našo narodno državo. Obljub, Ija, da hoče pri svojem delovanju vedno podpirati težnje in koristi lepega Maribora, Nato so bili sprejeti zastog- . niki uradništva, strank (SLS sta zastopala dr* Juvan in Zebot), društev; itd. Tudi mariborski Nemci so poslali številno zastopstvo. Popoldne ob dveh se je vršil v kolodvorski restavraciji slovesen obed* B kateremu je g. kraljevi namestnik po* \abil razne odličnjake in zastopnike* Skupno je kjilo pri Obedu .okolij'sto oseb* Zvečer, ob 5. uri se je odpeljal s» , samodrcem v St. Lenart v. Slov. gor., odkoder se je vrnil ponoči v. Maribor. Prenočeval in večerjal je pri gospodu glavarju dr, Lajnšiču. Soboto zjutraj se je odpeljal proti Ptuju. Na meji ptujskega okraja v St, Janžu so mu priredili prisrčen sprejem. .Osebnost našega kraljevega namestnika je zelo prikupljiva, Za 'vsakega je imel prijazno besedo. M svojih na -govorih' je posebno povdarjal narodna načelo. Splošno se je tudi opažalo, da g. kraljevi namestnik ni niti z besedico omenil potrebo delitve Slovenije v dvojno okrožje, шпрак je govoril vedno o eni Sloveniji» Iz tega se cfa sklepati, da kraljevi namestnik ni prijatelj Žerjav-Kukovčeve tpcjgubonpsne politike, ki hoče Slovence še bolj razkosati*, kakor so nas razkosali Nemci in Ita- d Mariborski občinski svet in de-mokratje, „Tabor“ od nedelje prizna« va, da so mariborski demokratja po« polnoma izključeni od občinskega sveta» Radi te izključitve ne zaderi« demokratov nobena krivda, ako mestni svet ne vrši pravilno svojin dolžnost?» Demokratom pripada samo kontrola iu* kritika delovanja večine. Dobro, dobro! Demokratie so pognani iz ohč'ns-kega sveta, ker so nagromadiU pr®« več demokratskega gnoja pod Efei’er-jem in bodo sedaj lahko zrli prekrižanih rok, ko so bo to smetišče izkida* zbudil ropot voza, ki se je tako čudmi pomešal z njegovimi sanjami* Ni bil to voz plebejoa, ki je pridr-dral s tako divjo naglico v. stebričje portika in se ustavil kakor, vkopan « da so se plemenite živali v zmedeni! nepokorščini divje vzpenjale na zad« njih nogah’ in bile kr.og sebe* Dvokolesni voz je bil izdelan ris etlo Jikanega lesa divjega figovega; evesa in bogato obložen s slonovo istjo in zlatom* Na prečkah so bila ’ezljane cvetlice in Usti vinske trte, lice in osi pa so se končevale v vol-; glave. Le dva človeka, voznik in njegpta •spodar, sta sedela ж vozičku, kv ja 1 izredno lahek’ in pripraven, da j» ja vso poljubno naglico. Štirje ple« Suiti konji so bili vanj vprežen!* —* lečnobeli so. bili* s črnimi gobci te» epkega vratu in krepkih prsi. Maj« ia, živahna ušesa, široke rdeče nos« ce, drobna glava — vse to je priča« o čisti krvi' plemenske živali, krat-, zaokroženi hrbet, močne mišice in nke noge pa so obljubovale izredno oč, vztrajnost in hitrost lutrovskih rkačev. згак) iz magistrata in Pieiierjeveg^ gospodarskega urada. d Balkanizem brez primere, Pred par dnevi“ je komandant podoficirske Sole. polkovnik Mladen Bogičevič, na-siloraa deložirai podčastniško vdovo g. •Kristino Mlekuš, ki je v artilerijski vojašnici imela v zakupu, tamkajšnjo kantino. Omenjena je bila pogodbena najemnica kantine za dobo treh let. G* pukovnik se pa na vse to ni prav nič oziral. Prevzelo ga je poželjenje po lepih prostorih. Ker se je g. Mlekuš sklicevala na pravno veljavno pogodbo, je pričel z intrigami. Ker mu niso uspele, se .je zatekel k zadnemu sredstvu — k nasilju. Poslal je 12 vojakov v njeno stanovanje z nalogom, da izbaeijo sve .napolje“! Vojaki so znosili pohištvo na cesto, (izven dvorišča vojašnice) kjer je v solncu pridejo — pokati, uboga žena je bila prisiljena, spraviti svojo imovino v „Bai-kaiiova“ skladišča, Ali res nimamo v .ustavni državi nobenega sredstva, s katerim bi ukrotili samovoljo in oholost prenapetih surovin v vojaški uniior-uii? ,Tužna nam majka! d Umrl je včeraj 7, avgusta popoldne g. Ivan Černe, bivši hišni posestnik in mesarski mojster v Mariboru. Rajni je bil star. 70 let in je že del j časa bolehal. Spomladi ga je vrglo na bolniško posteljo. Rajni je zadnji čas večkrat sprejel sv. zakramen- te, poslednjikrat na Pomjimkolovo, 2. avgusta. Gospod Černe je rodom iz Frama, brat bivšega framskega župa.-na in našega kandidata za konstitu-anto g. Karola Gerne. Pokojnik je bil blaga dobra duša. Na stare dni je mnogo pretrpel: Umrl mu je edini sin in nato še soproga, V političnem oziru je 'bil g. Černe naš zvest pristaš. Dnle 28, novembra 1020 je, dasiravno močno bolehav, šel glasovat na volišče za Slov, ljudsko stranko. Rajni je bil prijatelj revežev. Ko je neusmiljena stanovanjska komisija v n.’egovi bližini vrgla družino ubogega delavca na cesto, jo je g. Černe po očetovsko vzel pod.streho in ko je nedavno prodat svojo posest, je izrazil željo, da naj novi Jastnik obdrži te uboge ljudi še nadalje v hiši. Pokojnik je' bil globoko veren. Ko še ni bil priklenjen' na bolniško postelj, je vsak dan že zgodaj zjutraj obiskal Marijino svetišče pri oo. frančiškanih. Bilj je tudi prijatelj katoliških časopisov. Se na bolniški postelji jih je skrbno čital. Svetila blagemu pokojniku večna luč. Pogreb :bo jutri v torek popoldne ob 8. uri iz mrtvašnice na starem mestnem pokopališču. d Zdravstveni teden v Mariboru. Jugoslovanski akademski klub „Janu-Šič“ priredi1 Ja. teden yelezanimiva pre (Bivanja s slikami 6 zdravstvu. Danes pon dol jek, 8. avgusta ob 18, uri zve čer predavanje (g.- dr. Robič) o spolnih boleznih v mestnem kinu, ob 21. uri ista tema za moške. Jutri, torek ob 18. uri predava g. dr, Marinič v veliki dvorani Narodnega doma o alkoholizmu, ob 21, uri dr, Robič zopet o spolnih boleznih za ženske v mest. nem kinu. ,V sredo 10. t. m. ob 18, uri v mestnem kinu predava docent gosp dr. Matko o tuberkulozi. Ob 21, uri v Narodnem domu prof, dr, Kovačič o alkoholizmu z etičnega stališča, Na-daljni spored v sredo, vabimo občinstvo, da pridno poseča ta predavanja. u Nabavljalna zadruga držamnii nameščencev v Mariboru se je dne 6. t. m. preselila iz Cafove ulice štev» 9 v Sttlno ulico št. 5, Dijaški vestnik. d Občni zbor celjske podružnice SDZ se vrši neprekliono due 11. avgusta v Celju. Zbirališče ob 8. uri pred farno, cerkvijo, Pridite polnoštevilno ! Bog živi! Orlovski vestnik. o Orlovski praznik v,- Ljutomeru, Orel v Ljutomeru slavi 8.: septembra blagoslavljanje svojega prapora, kije krasno delo čč. šolskih sester v Mariboru. Dne 8, septembra pojdimo v. Ljutomer!, Dopisi. lij>nt»Bi«r. Napredovanj* t#utomea skega Sokola in sokol.šk.6-mipewfc u„ čiteJjev v Ljutomeru se zelo Ш*К B®-sebno pa ponoči, ko prihajajo la »ae-ni h goric in gostiln v popolni fi$ane-sti, krulijo in rogovilijo po ,|шц fear, kor tudi na domu dobro požarih. so~ koisko-mislečih družin: B&hkarfc, V*-; lan in dr. .Stanjko itd, do betela'dn*, Svetovali bi da j ljutomer&Jki Sokol spremeni svoje ime v „krokar“, to sa bo saj' strinjalo z njegovim napredkom. Kdor hoče, da se mu , vzgajajo o-troci v alkoholnem naprednem <ž*ha, naj jih le izroči v odgojo »efe a,tfcöh&* listov. „Zdravo krokar.“! Novejše. p Občinske, volitve v Brežieafc ob Savi. ki so se nameravale dna .7« avgusta,, so preložene. КабШа»п<* liste še niso javno nabite. Nhstopij« 4 liste SLS, JDS, obrtniki, Hemoš združeni s socijalnimi demökratt, Bof obeta biti vroč* Dve železni cevi za pekarsko peč proda Janez Krepek v Pobrežju. Gospodična želi priti kam kot gospodinja (k vdovcu z otroci, k samostojni gospe, v kakšno boljšo rodbino). Govori hrvatski in itati-janski, je izvežbana v vseh panogah gospodinjstva. Ponudbe pod štev. 442 na upravništvo Ssta. 2—2 442 Zahvala. Podpisana vdova selskega pismonoše se najprisrčnejše zahvaljujem osrednjemu drušivu poštnih in brzojavnih uslužbencev za Slovenijo v Mariboru za darovano mi podporo 1000 K (entisoč kron). 440 Fosnerič Genovefa, Maribor. Д natomioni musiej ki razstavlja pedagoške in zdravstvene organe, se nahaja v Mariboru Tomšičev drevored. Vstopnina 8 K Dijaki in železničarji 6 K. Ob petkih šahio za dame Ostane v Mariboru samo kratek čas. 447 Zapustil nas je po dolgi, hudi bolezni naš ljubljeni brat, oz. svak in stric, gospod Dva ucenca rodbine sprejme takoj svečar in medičar Franc Duchek, Maribor, Vetrinjska ulica 26. 2—3 444 posestnik in bivši mesarski mojster v 69. letu svojega življenja. K večnemu počitku ga spremimo v torek, dne 9. avgusta ob 15. uri na starem mestnem pokopališču od tamošnje mrtvašnice. Sv. maša zadušnica se bo služila na dan pogreba ob pol 9. uri v frančiškanski cerkvi. Maribor, dne 7. avgusta 1921. Rodbine: Černe, Mešiček in Spendl. Posebna naznanila se ne izdajo. MARIBORSKA KOCA Edina tovarniška zaldga: Plahte impregnirane, za vozove 2 m široke, 3 m dolge K 888'— 3 » 4 » s 1880'— 3 » 5 » » 2250 — 4 j> 4 » » 2400’— 4 I 6 » > 3500-— druge velikosti poljubno v par dneh. Konjske dežne plahte s kumet-špico, v treh velikostih na razpolago po tovarniških cenah. Pošiijatev po pošti na vse kraje. Edinole pri Alojzij Gniušek, Maribor, 7 Glavni trg št. 6. 4I7 P* ga j to «»IJS® V 1 M A S sv К1ШШЈА Prvovrstni trapistosski Izprehodi po gozdu ’SP'Sssr Oskrba celo leto : tegovlna PSrtSer & Desraarei Aleksandrova cesta 52-34 Telefon 2S2 se dobiva pri Matija Lahu, Maribor, 12—5 Glavni trg. 373 Dražbeni oklic Na podlagi sklepa okrajnega sodišča V Mariboru', z dne 14. julija 1921 N. c. VI. 864/21—1 ’bo'dbe 12, avgusta 1921 prostovoljna sodna dražba posestva vi štev. 62 kat. obč. Studenci, obstoječega iz štavbišča pare. štev. 48 s hišo štev. 23 na Aleksandrovi cesti v Studencih pri Mariboru, pripravno tudi za trgovino, obrt ali industrijo, v izmeri 9 a 10 m2, in vrta pare štev. 31/1 v izmeri 13 a 66 ms, pripravnega tudi za stavbišče. Dražba se vrši na licu mesta v Studencih, Ale« ksandrova cesta štev. 23, ob 9. uri dopoldne. Izklicna cena znaša 320.000 K, pod to ceno se ne proda. Prodajalca imata skupno ali vsak za sebe pravico, tekom 8 po dražbenem naroku najvišji ponadek odobriti ali odkloniti. Vsak ponudnik mora založiti pred začetkom dražbe v roki sodnega poverjenika varščino v znesku K 32.000-— v gotovini ali varnih vložnih knjižicah. Dražbeni pogoji, zemljiškoknjižni izpisek m ka-tastralni podatki so na vpogled v pisarni sodnega poverjenika. Maribor, dne 20. julija 1*921. Mihael Kosftmf 448 notar kot sodni poverjenik. naj poskusi, in prepričal se bo, da se kupi: 390 Kdor ne verjame, Klobuke,* obleko, penilo, čevlje, Adcclesilce, potov, košare, toxfoice za trg-in razno galanterijsko blago najboljše in najceneje pri tvrdki DSiOtffcU «skopi! Jakob Lab, Maribor, Glavni trg 2 sladek, dobite po pošti od 3 do 40 kg, po železnici od 20 kg naprej. Izdeluje se trojna kakovost: B po 34 K, G I po 48 K, Gs po 52 K za 1 kg. Zadnji malinovec (Gs) je najbolj gost. Ljubijo ga kavarne in go* stilne. Za pristnost in izborno blago jamči zdravim in bolnim odjemalcem Industrija sadnih izdelkov v Selnici ob Dravi. i FiMC КВАЖЈС slikar MARIBOR, Cvetlična x Absolvent monakovske in dunajske hmet. obrtni slikanje sob, napisov, pokrajin, dekoracij in poi Pozor! Pozori 3^“ Brez konkurence! -Pl Sprejema se vsaka množina nogavic na podpletenje. Cene: 2 bombaževino pedpletene 22 K s svetlim sukancem pedpl. 30 K Skladišče novih nogavic, kakor tudi bombaževine ter svilenega sukanca za ročna pletenja po najnižjih cenah. Sprejema naročila po meri! I. Mariborska strojna pletarna IVO BARJA, 3_3 p Maribor, Orožnova ulica 6. 423 occcecoecocoo Stolna ulica šteli. 6. Daje posojila na vknjižbo ali poroštvo. Stroški so neznatni, ker oskrbi zavod vknjižbo Ш brezplačno. 43 Za varnost vlog jamči rezervni sklad, naložen v vinogradnem posestvu, v hiši in stav-biščih na najlepšem prostoru v Mariboru. Izdaja tri j in založniki’ Kod z, „Straže.® Üi’isK Cirilove tiskarne v. Mariboru* Dogovorni urednffi-a Klado Pušenjak.