275. Številka. V Diram, t sretfo, 11 novembra Bil XUV. leto. .Slovenski Narod v Ljubljani na dom dostavljen: celo leto.......K 24 - pol leta...... . _ 12-— četrt leta ....... 6*— na mesec ...... . 2*— velja: v upravniStvu prejeman: celo leto.......K 22*— pol leta.......9 11-— četrt leta.......550 na mesec......1-90 Dopisi naj s« frankirajo. Rokopisi sc ne vračajo. Uredništvo: Knaflova ulica »t. 5 (v pritličju levo), telefon it 94. asaelfr ta praznika. Inaeratl veljajo: peterostopna petit vrata za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., «a trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. UpravniŠtvu na) se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari. fttevllkn velfai tO vinarjev. Na pismena naročila brez istodobne vposiatve naročnine se ne ozira. jmmlm tladmrna" totoion it 89. .Slovenski Narod* veJJa po poiti: za Avatro-Ogrsko: celo leto.......K 25 — pol leta ....... , 13*— četrt leta.......6*50 na mesec . .....2*30 za Nemčijo: celo lete ....... K 28- za Ameriko in vse druge dežele: celo leto......K 30- Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravniciyo : Knaflova ulica it 9 (spodaj, dvorišče levo), telefon it99 Vabilo na naročbo. Slamo p. n. občinstvo vljudno vabimo na nove naročbo. stare p. a. naročnike pa. katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem časa ponove, da pošiljanje ne preneha in da dobe vse številke. 144 velja v Ljubljani na dom dostavljen: Vse leto . . . K 24«— j Četrt leta ... K B-_ Pol leta . . . „ 12-— I En mesec . . . n 2.— ? upravoišrva prejeman na mesec E 1*90. Spošiljaajem po pošti v Avstriji velja: Vse leto . . . E 29-— I Četrt leta . . E 6-90 Pol ieta . . . „ 13-— I En mesec . . „ 2-30 Za Ncbčijo vse leto 28 K. Za Ameriko in drage dežele vse leto 30 E. W" Naroča se lahko z vsakim dnevom, a hratn se mora poslati radi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo. Pri reklamacijah naj se navede vedao dan zadnjega plačila naročnine. gay List se ostavlja 1Q. dan po potefcli naro čajni brez ozira vsakemu, kdor je ne v posije o pravem časn. Onravništvo „Slovenca naroda" Državni 3bcr. Dunaj, 28. novembra. Parlamentarna kolesa so se danes vrtela z nenavadno hitrostjo in točnostjo. Zbornica je razpravljala o predlogu poslovniškega odseka, da naj se veljavnost sedajnega provizornoga poslovnika podaljša še za eno leto. S poslovniškim vprašanjem smo se pred kratkim obširnejše pečali; kakor vsako leto tako je tudi letos predložila vlada osnute\ novega opravilnika, ki bi naj odpravil največje formalne zastarelosti parlamentarnega razpravljanja. V parlamentu pa se križa preveč nasprotnih d • i zoro v, preveč dijametralnih tendenc v oziru na opravilnik: reforma razpravljalnih forem je mogoča le v mirnih, konsolidiranih časih. Zato se je poslovniški odsek odločil priporočati zbornici za enkrat podaljšanje veljave onih provizornih določb, ki jih je kot najnujnejšo reformo v ob-Mrukčnih bojih pred tremi leti izvedel Kramar - Krekov predlog. — Današnja debata je znamenje, kako splošno se občuti v zbornici potreba ohraniti vsaj dosedanje stanje. Po kratkih izvajanjih maloštevilno priglašenih govornikov je bil dosedanji provizorij z veliko večino podaljšan že za eno leto. Poslovniški odsek bo imel sedaj čas, da temeljito razpravlja o vladinem načrtu, katere refor-matorične tendence obstojajo zlasti v naslednjih točkah: 1. prezidentu je podeliti cenzurno pravico nad interpelacijami; 2. preprečiti je treba vsako zlorabo nujnih predlogov; 3. omejiti je tajna in poimenska glasovanja; 4. prvo branje zakonov naj se v bodoče vrši le na izrecno zahtevo (sklep) zbornice; 5. za razpravo o finančnem zakonu (budgetu) v odseku naj se določi rok; 6. ministrom naj se da pravica odgovarjati na interpelacije tudi pismeno in 7. disciplinarna oblast predsednika naj se razširi in pripusti kot kazen tudi iz-ključenje. V posl. odseku se je že tudi razpravljalo o predlogu, ki statui-ra dolžnost vlade odgovarjati na interpelacije in pričakovati je, da bodo razni sprem in je valni in dodatni predlogi prihajali sedaj, ko je zopet več kot leto Časa. od vseh strani. Slovanske stranke se bodo morda vendarle enkrat solidarno potegnile tudi za zahtevo po protokoliranju nenem-ških govorov, katero je danes poslanec Choc zopet prav ostro poudaril. Za danes je bilo napovedano tudi prvo branje cele vrste vladnih predlog, toda v dobrem razpoloženju je zbornica te predloge brez nadaljne razprave odkazala odseku. Med njimi se nahajajo: predloara jjlede regulacije Donave na Nižjem Avstrijskem, o stavbnem zastavnem pravu, o društvenem pravu, o razširjenju zavarovanja proti nezgodam in boleznim na pomorske ribiče in mornarje in končno o zavarovalni pocrod-bi. — Na konrn seje se je nadaljevala razprava Kornerjevejra nuinega predloga o zapostavi ianju čeških sodnikov, v kateri je končal r»redlr\pra-telj svoja izvajanja. Dnevni red zbornice jo rs tekoči teden iako malo ob<=ežon. V četrtek ne bo seje in če se zborniea odloči od-kazati novo nradn-ško predlogo, ki bo jutri predložena parlamentu brez prvega branja odseku, bo najbrž odpadla tudi petkova sejn. Danes je i me1 a sojo tudi crospo-ska zbornica, v kateri so se predstavili novoimenovani ministri bm je sprejela predloge o avstro - srbski konzularni porrndbi, ter o 7nkonih gl'Hle mladinske oskrbi in mlsuinske-ga kazenskega prava. Parlamentu je danes grozila burna episoda, o kateri smo že brzojavno poročali. Slovenski klerikalci 60 hoteli kaznovati proračunski od- sek za lastno malomarnost, za zanemarjanje poslanskih dolžnosti, ki so je zakrivili sami. Odsek jim veselja trompetati in bobnati, s čemur so grozili, ni hotel napraviti: pustil jih je govoriti. In tako je klerikalna akcija napovedana s tolikim pompom končala, kakor pač konča navadni bluff. In da končno tudi pointa ne izostane, sta dr. Šusteršič in dr. Korošec glasovala za prehod v specijalno debato to se pravi za proračunski provizorij!! Veliki opozicijonalci, ki se ženirajo, kakor bi vsak hip hoteli pograbiti za obstrukčne piščalke, ^obne in trom pete — ejhle kot zvesti delavci za vladine zahteve! — Nad tako politiko izrekati sodbo je težavno, ker postopanje slovenskih klerikalcev že več politika ni, je le farsa, katere notranji nagibi spadajo na psihološko polje. — Toda item: proračunski odsek je z 28:10 glasovi sklenil prehod k specijalni debati. V vrsto opozicijonalcev pa so danes vstopili tudi dalmatinski poslanci, ki so se v posebni seji svojega kluba odločili za opozieijonalno politiko. Interesantno je bilo glasovanje čepkih članov: Mladočehi niso bili navzoči, agrarci so glasovali za, radi-kalci proti. — Zvečer se je sestal Enotni češki klub k plenarni seji, ki v trenutku še traja. Poroča pa se, da se bo posrečilo nasprotstva precej omiliti in vsak globokejši razpor preprečiti. Snor z »neodvisnimi« je že poravnan: M*sarvk je bil voljen v predsedništvo, Stranskv v parlamentarno komisijo K. č. k. Tudi vprašanje končnega glasovanja o proraču-nn se bo baje rešilo ugodno. Jutri pričnejo pod dobrimi avsnioijami du-nai^ke češko - nemške parlamentarna konference, danes so se sestali prvikrat Rusini in Poljaki, da se posvetu j e jo o kompromisu crlede ga lisnoga def. rerla, ki bi odoravil vsaj najnre-pornei^a vprašanja med obema narodoma. — V pari amen tn vlada danes zopet optimizem. » * V proračunskem odseku sta danes govorila dr. Korošec in dr. Susteršič. Prvi je napadel Čehe, češ, da so se sprijaznili s Hochenbnrg^rjem. Četudi so Slovenci od svojih slovanskih bratov zapuščeni, (!!) so vendar močni dovolj, da se bodo borili za svoje pravice. V tem boju pa ne bodo imeli nobenih ozirov. Čeh Udr-žal je izrekel mnenje, da bi pri ustanovitvi velike delavske stranke v parlamentu Jugoslovani ne smeli ostati izven kombinacije. Dr. Šuster-Šič se je izrekel, da zadostuje štiri mesečni budjretni provizorij. Polemi- ziral je glede priznanja spričeval in diplom zagrebškega vseučilišča, povedal, da tudi on ni zadovoljen z odgovorom justičnega ministra na Kavniharjevo interpelacijo in končno presenetil odsek z naznanilom, da bo njegova stranka glasovala za prehod v specijalno debato. Odsek se je na to posvetil specijalni debati. Atentator Njeiui pred sodiščem. Senzacijonalni proces pred dunajsko poroto, (Izvirno brzojavno poročilo.) D u n a j, 29. nov. Z vsemi znaki velikega senzaci-jonalncga dogodka je pričel danes dopoldne pred dunajsko poroto proces proti mlademu dalmatinskemu mizarju Nikolaju Njegušu, katerega je naključje usode privedlo v parlament baš v trenotku, ko je voditelj one stranke, za katero se je mladi Dalmatinec že toliko izpostavljal, za njo toliko agitiral, za njo že tudi trpel, v najostrejših besedah obsojal vladino gospodarsko politiko, katera da kopiči svoje nad ljudstvom izvršene zločine do neznosnih mer. Dr. Adler je eden izmed najsijajnejših govornikov parlamenta, pretresljiva slika ljudske bede, ki jo je v svojem govoru razvijal, je ganila tudi one poslušalce, ki so bili povsem na jasnem, da je enostranska in da je strankarsko pobarvana. Mladi Dalmatinec na drugi galeriji pa je zadržava! dih — kar je v tihih urah doma nekdaj premišljeval, kar so se mu zdele nemogoče resnice — glej. tukaj je postalo resnica: kakor kladivo padajo obtožilne besede zastopnika onih idej, ki so se mu zdele na svetu edino pravilne, dobre in bodočnosti vredne. In menil je morda: sedaj, sedaj prepriča voditelj tudi najzagrizenejše so\ ražnike in nasprotnike in naivno 6rce mizarskega pomočnika je radosti vskipevalo nad pričakovanimi uspehi... Pri tem pa mu je padel pogled na ministrsko klop. Bila je skoro prazna, le dva: tedajni naučni minister grof Sturgkh in justični minister dr. Hochenburger, katerega je po imenu poznal že dolgo ter mu morda pripisoval svoje prestane politične kazni, in katerega mu je so-drug Pavlin baš na začetku seje še posebej pokazal, sta samevala na svojih sedežih. In z ogorčenjem je fantastični mladenič opažal, kako mak) se brigata ta dva moža za obtožbe soe. dem. govornika in bas ko je dr. LISTEK. HI imamo. (Konce.) Čenča Marina je šla po cesti ter srečala tistega fanta, ki je bil zadolžen do klobuka in je čakal samo na to, kdaj mu pokažejo po svetu. »Oh, jejmine, Mihec, ti si! Kako je dobro, da te dobim. Nekaj novega ti vem povedati: Za nevesto vem, za bogato, bogato nevesto I Ti ne veš, kako je bogata! Pet tisoč ima! Jej-mene, kako si srečen.« »Zakaj pa, zakaj sem srečen, teta? Samo to mi povejte, zakaj sem srečen t« »Oh, glej ga, zdaj pa še praša, zakaj je srečen? Samo to ti povem, še vreden nisi takšne sreče, še vreden nisi.« »Kakšne, kakšne sreče pa, samo to vas p rasam,« je prašal Mihec. »Oh, glej ga! Ali na ušesih sediš, ali si, — ali si, ne vem, kako bi ti rekla! To je vendar več kakor odveč. Ali se ne pojdeš ženit k tisti bogati nevesti t Povej mi, ali ne potrebuješ bogate neveste; ali ne pojdeš po njo, ali nisi ti najbolj zal fant!« »Seveda je vse res,« je dejal modro Mihec. »Ženit se že pojdem, ženit, ampak — ali bo marala zame tista bogata nevesta? To se zdaj praša!« »Zakaj ne bi marala? To se mi čudno zdi, in ne gre mi v glavo, zakaj ne bi marala?« Silno, silno se je čudila teta Marina. »Zakaj? Saj veste, zakaj! Kje imam pa vole, konje, plug? Kaj pa je mojega? Oh, teta.« In na te besede se je čenča Marina hudo, hudo zasmejala. »Oh, ljubi Mihec, kdo te pa tam pozna v tisti gorjanski vasi? Nihče te ne pozna. Lepo se obleci, pušeljc za klobuk, cigaro med zobe, vestijo s srebrnimi gumbi in — ti kar pridi. Pa govori lepo, kako govori, te bom že jaz naučila.« In lepo, lepo sta. se pomenkovale do mraka. »Žendt si se prišel, praviš,« je prašal oče Lenart našega Mihca. »No vem, če bo kaj, ampak le povej! Veš, pri nas smo bogati, o mi imamo!« »Kaj pa mislite, o6e, da sem se prišel ženit s praznimi rokami? O, imamo tndi pri nas dosti blaga. Vsega imamo dovolj in se več. Hišo imam veliko kot grad in dva skednja in tri hleve. Živine pa toliko, da se •časih kar zmotim, ko jih štejem.« »Lepo, to je že lepo, nič ne rečem. Pa vendar! Veš pri nas je vse bolj pogosposki. Pri nas delajo hlapci — tri imam — in dekle — dve imam — zakaj, mi lahko! Z žitom nisem vedel kam, toliko smo pridelali. Samo za mleko dobimo vsak dan po deset goldinarjev —« »Oh jaz dobim do dvajset,« je pohitel Mihec. »In hlapcev imam pet, dekel je šest, ali devet, vrag bi se za vse brigal!« »Saj nič ne rečem, in prav všeč si mi! čakaj no, bom poklical deklino.« Marička je že čakala in stala pripravljena in lepo nališpana, kdaj jo pokliče oče. Stopila je v hišo navidez v hudi zadregi, vsa rdeča in plaha. Za njo je stopila mati. »Taka je, no,« je povzel oče Lenart. »Ženina imaš, Marieka. Kaj praviš, Marieka?« Nevesta se je prisiljeno zasmejala in pogledala sramežljivo Mihcu v obraz. »Kar reci, ako ti je všeč,« je pohitela mati. »Kar takoj povej, pozneje bi utegnilo biti prepozno. O, mi te kar nič ne silimo, da ne bi kdo mislil. Ti lahko dobiš ženinov, kolikor hočeš, pet na en prst! O, mi imamo!« Mihec je bil ves vznemirjen in v hudih skrbeh, da se mu stvar ne pokvari. Zato je hrabro in drzno govoril: »Nikar ne premišljajte, oca in mati in ti dekle! Ne bo vam žal. Pri meni ji bo dobro. Manjkalo ji ne bo ničesar, delala bo takrat, kadar bo hotela. Žita je polno v shrambah, moke dovolj v predalih, deže so polne masti in masla. V kleti imam dva soda vina.« MariČki se je satno srce smejalo, in očetu se je srce hnhljalo, m materi se je zelo dobro zdelo. »Dva tisoč ti dam precej po poroki,« je govoril oče Lenart. »Že dobro« se je smejal Mihec in vdaril v roke. Vsem trem je vdaril v roke in nevesto je ljubeznjivo pobožal po licih. In potlej, kako se je mudilo očetu Lenartu, o, kako se je mudilo Mihcu! »Kam bi po denarja?« se je pra-šal oče Lenart. »Za poroko in svatbo treba nekaj denarja. Zdaj ga bo dobiti — lahko, ko imamo bogatega ženina.« Stopil je k bogatem« Jožefoven v bližnjo vas. »Se nekaj mi boš posodi), »daj ti bom lahko plačal vse. Bogat ženin se je oglasil, in ta bo plačal vse.« »Tako, ženini Kakšen, odkod, kdaj?« Adler postajal najbolj strasten, ko je slikal ljudsko bedo, trpljenje delavstva v najžalostnejših barvah, je zaigral na frivolnih ustnicah justičnega ministra, ki se je sklonil čez klop ter konversirah s poslancem Prima-vesijem, zaničljiv nasmeh. V dalmatinskem mizarju je vskipelo: Kakor blisk je šinila po glavi misel: »Sme-ješ se naši bedi, ne boš se več!« 1» pobliskovo, nehote je segla roka v žep, kjer je tičal ostro nabit, morda le iz otroškega veselja nad bliskajo-čim se orožjem, kupljeni revolver. Štiri streli so zadoneli po dvorani . .. Danes stoji Nikolaj Njeguš, obtožen poskušenega umora na justičnega ministra in prestopka proti telesni varnosti ter orožnega patenta, pred svojimi sodniki. Velika dvorana dunajske porote je nabito polna. Že cel teden pred razpravo so bile vstopnice, glaseče se tokrat na ime, razdane; visoki uradniki, številni parlamentarci, tesno stisnjene vrste domačih in inozemskih žumalistov — vse pričakuje z napetostjo vstopa obtožen čevega. Kazenskoprocesna senzacija prve vrste — dva ministra bode ta zaslišana kot priči, iz daljne domovine obtoženceve pride mati, sestra. Komaj prenaša avditorij forma-litete izžrebanja porotnikov, ki jik resno in z nekako nenavadno »gran-dezzo« opravlja predsednik porotnega sodišča, dvorni svetnik W a c h, znan še izza Priedjungovega procesa. Obtoženec. Ob napeti pozornosti vstopa obtoženec Nikolaj Njeguš v dvorano, spremljan od dveh justičnih vojakov ter se skromno postavi pred svo,1e sodnike; nič anarhističnega, nič predrznega ni na njem. Izpod nizkega čela gledajo skoraj dobrodušne oči, majhne sicer in ne preveč inteligentne, velik nos obsenča ustnice, gladka brada niti ne kaže posebne energije. Je 1 i to res besni atentator, ki je hladnokrvno streljal v parlament ter na vprašanje, kaj da je pravzaprav nameraval, ravnotako hladnokrvno odgovoril: »Usmrtiti justičnega ministra!« Niso bila njegova čutila v onem usodepolnem trenotku omote-na, da roka ni vedela, kaj dela? Psihijatri pravijo, da ne; Njeguš je delno obremenjen, etično defekten človek, toda zadene ga popolna odgovor* nost za zločin. Trda roka pravice bo za njim zaprla železna vrata dolgoletne ječe... Obtožba. Z dolgočasno besedo čita zapisnikar obtožnico. Državno pravdni&tva »I, včeraj smo naredili. Prav gr> lant fant je videti. Od hiše je prav dobre, ima dva skednja in šest hlapcev. Miha mu je ime, kakor njegovemu oču.« »O - ho,« se je zarezal Jožefov** »Tega že poznam. Vse njegovo posestvo ni njegovo, ampak moje. In še izgubim lahko, Če ne bo kupcev. T# te je pa potegnil!« Oče Lenart je grdo zaklel in šel. Proti večeru istega dne pa pride k Jožef oven — Mihec. »Oče, še nekaj bi mi posodiH, Oženil se bom zelo bogato, in vsa vam plačam.« »Že vem, kaj ne z Lenartovo Ma* rioko?« »Da, s tisto!« »Ali veš, da je vse, kar je danes Lenart o vega, jutri moje? Na — ha J Opekel si se, ptiček, opekel.« Kakor Lenart je tndi Mihec grdo zaklel in šel povedene glave. Tam pa ti sreča čenčo Marino. »Na,« pravi in jo pošteno topna po ušesih. »No, na, na!« In tako mi je nad vse žal, da na morem končati prelepe te pripovesai s svati m godci. A — kako bi, ako se jezi oče Lenart in od togo te in sramu joka Marička, nevesta, prebogata? cl 86 lavna Hl tozi Nikolaja Njeguša, roj. 14. decembra 18b6 v Šibeniku, pristojnega v Drniš (okraj Knin), brez konfesije, *amca, mizarskega pomočnika, pred-kaziiov anega, poskusenega umora na j ust i čnem minifitru drju. vitezu Ho-chenburgerju, nadalje prestopka proti telesni varnosti in prestopaš orožnega patenta. Streli v parlamenta. Dne 5. oktobra se je državni zbor znova sestal ter razpravljal o draginjskih predlogih, ki so tvorili prvo točko dnevnega reda. Kratko po i 2. uri je dobil besedo socijalni demokrat, poslanec dr. Adler. Ob 1. uri 40 minut pa je bila seja naenkrat in nasilno prekinjena: is drage galerije je padlo zapored več ostrih strciov, katere je bilo slišati v celi zbornici. — Podpredsednik zbornice »Tukei je sejo prekinil, nastala je splošna zmešnjava, in šele ob 2. uri 20 minut se je mogla razprava nadaljevati. Kmalu se je med razburjenimi poslanci raznesla vest. da je oddal neki dalmatinski delavec štiri strele v smeri proti ministrski klopi ter se pri tem s klici priznal za pristaša soci-jaino-demokratične stranke. Več oseb. poslancev in obiskovalcev galerije, je že po prvem strelu opazovalo atentatorja — toda v splošnem presenečenju in v prvem razburjenju ni padio niti onim osebam, ki so sedeli tik atentatorja, na um. ga prijeti ter mu odvzeti orožje. Aretacija atentatorja. Sele ko so detonacije izzvenele, .-o &e vrgli razni ljudje na atentatorja. Železničar R a b i t s c h mu je odvzel revolver ler ga izročil navzočemu nadporočniku Al a t t e s u, sluga parlamenta, Josip VV i n k 1 e r, je zagrabil Njeguša ter ga tiral po stopnicah; drugi ljudje so med tem klicali policijo; stražnik Mor z in -i,per je prinitel, napovedal atentatorju aretacijo ter ga peljal v prezidima ini salon, kjer je na vprašanje pre-zidenta drja. Svlvesira mirno in hladno odgovoril: »Sem socijaini demokrat, jezilo me je, da se je Hochen-hurger dr. Adlerjevemu govoru smejal in zato sem na njega streljal. Pri fteaa hladnokrvnem priznanju je obtcjaaee iudi obstal. Dva dijaka, i J i n d e r in Ki rc hw e g e r, ki sta na galeriji atentatorja radi njegovega nervozm ga gibanja že dalj časa "]»azovala. navajata tudi, da je pri oddanih stre. i h klical: »živel socija-lizem! Z močno eskorto je bil nato obtoženec odpeljan na policijo in od tam k deželnemu sodišču. Krogle v parlamentu. Takojšnja preiskava v zbornici jc dognala, da je obtoženi streljal ostro in da so štiri streli zadeli deloma ministrsko klop tik pri sedežu justičnega ministra, deloma tribune za preziuij, oziroma stenografe in referente. Ena krogla je obtičala t- prednji plošči tribune za referente, ena je zadela prezidentovo tribuno ter padla na tla, ena je predrla tribuno za stenografe in odtrgala iz nje 20 cm dolge treske, eden projektil je končno prebil ministrsko klop, odskočil od tal. zadel v rob tribune za referente r od tam odletel kot takozvani geller« nazaj na prvo galerijo, kjer je padel (že brez moči) v naročje go-.spej dr. Adlerjevi... Sodna komisija je dognala. da so bili streli naperjeni proti ju-stičnemu ministru in da se je le srečnemu naključju zahvaliti, da ni bil od številnih oseb, ki so se bas v kritičnem trenutku nahajale na prezi-dentski estradi in pred njo. nihče zadet. Preiskovalnemu sodnik« jc obtoženec svoje prvotne navedbe izrecno potrdil ter pristavil, da ni ho-iei justičnega ministra morda le raniti, temveč ga usmrtiti, ko je videl. Ha se le-ta besedam drja. Adlerja smeji. Bliskoma, da mu je zarojila misel po glavi: »Če n (Hochenbur-ger) čez take stvari smeje, se ne bo več dolgo smejal; ustrelim ga!« Mi u Istri kot priče. Tekom preiskave kot pnea, zaslišani justični minister je izpovedal, da se je baš v trenotku, predno so za-čeli padati streli, naslonil v svojem sedežu nazaj, med tem, ko je še hip poprej čez ministrsko klop nagnjen govoril s poslancem Primavesijem o predmetu, ki se prav nič ni tikal dr. Adlerjevega govora. Usode pol ni smeh. Minister potrjuje, da se je na koncu tega pogovora nad neko frazo nasmehnil. To da je atentator najbrž smatral za zaničljivo roganje soc. demokratičnemu govorniku. Na ministrski klopi se je ob času atentata nahajal le še tedanji naučni minister grof Stiirgkh, ki je sedel dva sedeža daleč od Hochenburgerja ter konvertiral s poslancem Dinghoferjem. Na predsedniškem stolu se je nahajal podpredsednik Juckel, v neposredni bližini ministrske klopi so sedeli uradniki zbornice, sekčni svetnik Kowy, ravnatelj steuoarafičnefta biroja vladni svetnik Fleischner, in njegov namestnik, cesarski svetnik dr. B rosen. Vse te osebe so bile ▼ ne-varnosti, da jih krogi* avacnaje. PredilTlJaaJe iiiUainuii. Nikolaj Njeguš je sin teta 1890. umrlega gostilničarja t Šibeniku, Jeva Njeguša. Mati Marina jo rodila gostilno tudi po očetovi smrti naprej, jo konečno pred kratkem prodala, razdelila dedsčino med osmero otrok ter se preselila v Reko. Julija meseca je Nikolaj dvignil svojo dedsčino ter jo hranil v šibeniski hranilnici — bilo je 3390 kron. Obtoženec je obiskoval le ljudsko šolo ter se pozneje izučil za mizarja. Bil je inteligenten fant in ko je prišel k vojakom, k 22. polku v Split, je že v prvem letu postal korporal. V šoli socijalizma. Za v vojaških letih se je mladenič začel baviti z delavskimi vprašanji, zavzel se je za socijal i stične ideje ter se že kot vojak kazal odločnega socijalnega demokrata. Radi udeležbe pri neki socijalistiČni demonstraciji jc pretrpel svojo vojaško kazen. Leta 1910. je slekel vojaško suknjo, vstopu kot mizarski pomočnik v delo pri ši-beniškem mojstru ter se krepko udeleževal političnega življenja: bil je neumorni agitator za soc. dem. ideje. Njegov temperament pa je bil že od nekdaj preživahen; obtožnica pravi, da je bil Njeguš že v zgodnji mladosti nasilen, trdovraten, vročekrven človek, dostopen frazam in »šla-gerjem.* Predkazni. Že z 19. leti ga je aasegl« roka pravice, ker je v svoji vročekrvnosti v prepiru z nasprotnikom pomagal svojim argumentom s pestjo. Ene leto pozneje ao ga tožili radi nevarne pre t nje — toda izmuzal se je. Leta 1907 — bil je čas volitev — pa je Nikolaj Njeguš tako živo sledil političnim dogodkom, da je nekega dne prijel znanega klerikalnega župana sa-beniškega drja. Krstelje na cesti, ter mu grozil, da ga ubije. Sodišče gn je obsodilo na en mesec težke ječe. Kot soe. demokratični agitator je bil letos ponovno obsojen radi prestopka proti ko I por laži. Na popotovanj«. Poleti pa je začutil Njeguš naenkrat veselje za popotovanja — vleklo ga je z Dalmacije. Dvignil je v hranilnici 2000 K in čez noč ga .je zmanjkalo. Pogledal si je hrvaške dežele, obiskal Bel grad m Srbijo, kmalu sta se tisočaka raspršila in v septembru se je Njeguš zopet povrnil v rodno mesto Šibenik. Toda okusil je bil sladkosti tujine in 25. sevrtem-bra je brev odpovedi na pustil mojstra in delo,ter se podal v Split. V družbi veselih tovarišev rt, vojaška dobe so dnevi hitro potekli. Usodepolni revolver. Med znance Njegu so v i in t «* afte-je tndi narednik 22. inf. polka v Splitu Bajto. K njemu je prišel obtoženec nekoga dne na obisk, videl tam novi amerikanski revolver ter ponudil Da jI u svoj stari mali svimokrei* v zameno. Bajlo je v kupčijo privolil in se istega due je Njeguš vesel nad sviti i m novim orožjem, kupil v trgovini potrebne patrone ter nosil od sedaj revolver vedno nabit pri s^bi. V slove. P«vsIovi1 se je od WH*n<-*v IV >e preko Zadra podal v Trst in od tam 4. oktobra na Dunaj, od koder je poslal svojo fotografijo h iiripisom: v slovo materi, bratu, sestram in ožjemu prijatelju ter somišljeniku Ivu Baljkasu. Obtoženec pravi, da je fotografije že pripravil v Trst«, da jih posije domačim pred odhodom v daljni svet kot sj»omin in to v trenutku, ko še ni mislil se podati na Dunaj. Le k^r jih je v Trst« povabil oddati, jih je od po« lati potem z Dunaja. I« dulei jubiln. Ost h nek svoje dedščifte j* bil Njeguš dvignil pred odhodom is Šibenika. Lahkomiselno je plačeval svojim prije tel jem v ftplitu. veselo je zapravljal v Zadru ha Trst« in na Dunaju si je iskal razvedrila tudi v drnžbi veselih žensk — nastanil se je v precej elegantnem hotel« Rivs ne-sproti južnem kolodvor«. Tn ss je tudi spomni), da ima n« Dunaju znane«. Jožef Pavlin, tajnik vvea* lesnih delavcev je svoj ca* 0. 1909) ustanavljal po Dalmaciji soe. dem. delavske organizacije. Pri tej priliki ga je spoznal tndi Njeguš, ki se je sedaj spomnil, da bi bilo dobro imeti monitorja, kateri bi mn razkazal znamenitosti mesta. Sel je k Pavlinn, ki se ga sicer osebno ni več spominjal, ki ga je pa kot somišljenika prijazno sprejel ter se tudi odzval obtoženče-vemu vabilu ter ž njim zvečer 4. oktobra obiskal dalmatinsko vhtarno v Gndrunstrasse. Pogovor « parlament«. Pri vinu sta se somišljenika pogovarjala tudi o parlamentu. Njegnš je pri tem nrraviI ieljo obiskati zbor- nico, ki se ja ianola drugi dan sestati. Pavlin m« ja obljubil, da si da po posl. Widholzu preskrbeti vstopnice na drugo galerijo, — Drugo jutro je prišel Pavlin po Njegoša v hotel, razkazoval mn anamonitoati mesta i« ob 11. nri sta oba is sedela na dragi galeriji zbornice ser opazovala vrvenje v dvorani. Pred atentnvsoa. Pavlin je razkazoval obtožene« razmere, opozarjal ga na pojedine poslanee ter mu pri tem pokava! tudi justičnega ministra. Mod tem je bil začel govoriti posl. dr. Adler — ker sta naša opazovalca aodela na levi strani galerije, govornikove mesto pa je v sredini, ae je Pavlin preselil ter se vsedel bolj proti sredini, da boljše sliši. Vrnil se je k Njegušu ter ga pozval naj se tudi pomakne proti sredini — toda nejevoljen, da ga Pavlin moti je molče odkimal — strastne geste govornikove, krasne njegove besede so ga popolnoma zavzel*1. Kako in kdaj je dozorel v njem strašni sklep je psihologična uganka ... Pri sodni j i so dali preiskati njegovo duševno stanje. Mnenje psthijatrov ps sicer poudarja, da je Nikolaj Njegnš sicer dedno obremenjen, etično defekte« in nasilen individij, da ga pa v nobenem ozim ni smatrati za umobolnoga in da tudi v momentu zločina niso bila čutila njegova tako omotens, da bi *p moglo izključiti subjektivno krivdo . .. Obtožnica je pri kraj«. % resnim glas«»m se obrne predsednik na obtoženca: Rte razumeli? Se rotite krivega? (Nadaljevanje glej med brzojavnimi vestmi.) j italllansKti - tarSko volno. 8 tripolitanskega bojišča. Is Carigrsda poročajo: Ker je po naziranjn turške vlade ves vilajet tripolitanski razen nekaterih točk ob obali še vedno pod faktično upravo Turčije, je turška vlada sklenila, preložiti sedež vilajeta, dokler Italijani ne bodo primorani aapustiti mesta Tripolis, v Sian ali v kako drugo mesto,ter pozvati velevlasti,da provi-aorično prelože tudi tja sedež svojih konzulatov. Ta sklep hočejo v najkrajšem času izvesti. »Ikdam« poroča, da *e vedno trajajo boji okoli Tripolisa. Italijani ao v mestu obkoljeni. Poskus Italijanov, polastiti se zopet trdnjave Harni, »e je ponesrečil. Italijani so imeli več mrtvih in so se morali umakniti. 80 Italijanov, med temi štirje častniki, je bilo vjetih. Iz Tri polisa poročajo v Rim: V bojih 26. t. m. imeli so Italijani 16 mrtvih in kakih sto ranjenih, med tem vef težko. D e m e n t i. • Aavnzia Štefani« objavlja sledečo izjavo: Od turškega vojnega ministrstva razširjene vesti o bojih pri Derni dne 14. L m., v katerih so izgubili Italijani 200 mož. so neresnične. Blokad« Dardanel. Vt Carigrada poročajo: Rusija ne namerava v zvezi z velevlastmi ovirati vojskujočih se strank, v praša-nju blokade Dardanel, temveč zahteva le, da trgovske ladje nevtralnih velevlasti brez vsake nevarnosti »e nadalje plovejo skozi Dardanel e. Turčija vsled tega nadaljuje s svojimi predpripravami v gvrho obrambe Dardanel in polaga tudi mine. Turčija pa hoče za to skrbeti, da bodo trgovske ladje nevtralnih velevlasti brez vsake ne van osti lahko plule mimo min. le Par is« poi uradno poročajo. In *e bo Francija brezdvomno pridružila ruski vladi ter Italijo prosila, naj opusti blokado Dardanel. Ta korak bo Francijo storila popolnoma v prijateljskem zrni sin. »Ikdam« poroča: Ruski poslanik je včeraj izročil velikemu vezirju odgovor italijanske vlade, iz katerega je razvidno, da teli Italija vso akeijo v Dardanclih opustiti. Poslanik je prijateljsko izjavil, naj Turčija začne s pogajanjem v svrho rešitve tripolitanskega vprašanja. V oflcieinih turških krogih prevladuje mnenje, da je blokada Dardanel popolnoma izključena. V Carigradu nimajo več strahu pred eventualno akcijo italijanske mornarice v Arhipelu ali pred napadom na dar-danelske utrdba. V vladnih krogih povdarjajo, da je Turčija pripravljena za skrajni odpor. Rusko zunanje ministrstvo sporoča, da Rusija ni podala nikake note o vprašanju blokade Dardanel. Vršili ao as ls dogovori, vsled katerih pa Rusija upa, da bo Italija vpošte-vala svobodo ladjeplovbe v Dardanclih. Ce bo p« Italija opustila vsako vojno operacijo v tem morju, je seveda drugo vprašanje. Glede blokade Dardanel soglašajo vos velevlasti a B nsijo, t Italijanske vojne ladje prod Bejrutom. Is Bejruta poročajo v Pariz: V zadnjem času se zopet pojavljajo sovražne vojno ladjo v bližini obrežja. Potrjuje se vest, da je v noči 27. t. m. priplula italijanska torpedovka skoraj v pristanišče ter se s pomočjo signalov pogovarjala s francoskim par-nikom »Gambe^to«. Neko poročilo celo pravi, da pride v najkrajšem času do blokade Bejruta. Politično kroniko. i Polja ko-rusinske spravne konference so se včeraj začele in so Rusini predložili svoje zahteve in sicer: 1. Rusini dobe 31% vseh galiških mandatov za deželni zbor; 2. v gališkem deželnem zboru se ustanovi posebna rusinska kurija; 3. Rusini dobe tri od bo miška mesta; 1. ustanove se narodnostno omejena volilna okoliša z enim mandatom ; 5. dosedanji virilisti v deželnem zboru se obdrže; G. ustanovi ne nadomestna kurija a« deželske občine, za katero ne velja splošna volilna pravica; 7. število poslancev iz deželskih okolišev se poviša na 88; S. volilni red ne sme biti neizjire-menljiv (okostenel); 9. ne uveljavi se pluralitetni sistem ; 10. rusinske mandate je razdeliti po kurijah, ne izvzemei veleposestvo in mestne kurije. s Vlada je predložila srbski skupščini zakonsko predlogo o izpremem-bi apanažnega zakona, s katerim se izpremeni dosmrtna apanaža princese Helene v znesku letnih 60.000 dinarjev v doto 1,400.000 dinarjev. Francoska komisij« za zunanje zadeve se je včeraj bavila z dolgim poročilom o iraueosko-nemški pogodbi. Komisija se je izrekla s 15 proti 2 glasovoma za ratifikacijo pogodbe, s * Kakor se govori v diplomatičnih krogih, bo prišel še pred Božičem ungkcški vojni minister Haldane, ki je pri cesarju Viljemu persona gra-te, v Berolin, da se posvetuje s vodilnimi osebami o angleško-nemški pogodbi glede kolonij v Afriki. Angleški vojni miniter bo najbrže govoril pred posebno komisijo, sestavljeno iz diplomatov, parlamentarcev in žurna listov ter jih bo ob enem povabil na informativno konferenco v London. s * Cesarski kitajski general Fen-kučang brzojavi ja v Peking, da so cesarske čete včeraj popoldne zavzele mesto Haniang in da se je mesto Vtiča n g podvrglo. Zelo neverjetno je poročilo, ki prihaja iz Pekinga, da je svetoval Jnanšikaj dinastiji, da naj pobegne, ali pa naj izvršijo člani vladarske hiše samomor, ker je njih zadeva popolnoma obupna. Jfojercko. Občinske volitve v Oljski oko-lici so se včeraj končale. Kakor smo že poročali včeraj brzojavno, so se končale z zmago združenih Slovencev. Celjski Nemci so bili trdno prepričani, da bodo zmagali tudi v drugem razredu in bodo dobili s tem drugo največjo, v narodnostnem ozi-™ pa gotovo najvažnejšo slovensko občino na Sp. Štajerju v svoje roke. Nemško časopisje je bilo polno zmagoslavja — jasen odmev razpoloženja v nemškem taboru. Pa prišlo je drugače. V drugem razredu so navzlie izdajalstvu mnogih dosedanjih slovenskih volilcev (možake si bodemo še posebej ogledali) propadli; slovenska lista je z desetimi glasovi večine prodrla. In to, kakor rečeno, navzlic izdaj« letvu in mnogim smrtnim slučajem, veled katerih se je Število slovenskih glasov adatno »manjšalo. Izvoljeni so bili gg. Ferdinand G o 1 o-grane, stavbeni podjetnik, Gaber-je (61); Anton M i r n i k . Medlog (60); Janez S a m e e , posestnik, Lo-krovee; Jernej K n m e r , posestnik, Pečovnik; Vinko K n k o v e e, stavbni podjetnik. Lava; dr. J. Ben-kovic, odvetnik, Celje; Tomaž Grah, učitelj v pokoju, Gaberje; Ivan Teran, posestnik, Sp, Hudi-nja; Frane K o n f i d e n t i , gostilničar, Zavodna; Jakob O m 1 a d i č, trgovec in gostilničar, Sp. Hudinja, vsi 61 glasov. Namestniki so gg.: Miha Levstik, učitelj, Šmiklavški hrib: Andrej Bobnič, posestnik, Košnica; Franc PuŠnik, nos.. Gaberje; Blaž Pilih, pos., Levee; Josip Kosi, pes. in poštni ofieijal, Breg. Dobro disciplino ▼ slovenskem taboru kaže to, da je bilo 57 glasov popolnoma enoglasno oddanih. Boj js bil jako intenziven in hod kakršnega Še ni videla Celjska okolica. S kako noAteni-mi sredstvi ao delali Nemei, kale to, da je že eden njihovih agitatorjev v preiskavi zaradi volilne sleparije. Pritiskalo se je z denarjem, obljubami, grožnjami — pa izdalo ni vse skupaj nič. Ko je bil izid razglašen, je zavladalo med navzočimi slovenskimi volilei nepopisno navdušenje. Popoldne je volil prvi razred, ki js pa za takrat zgubljen. Bilo je izvoljenih s 18 glasovi 10 Nemcev in nemčurjev, med njimi mlajši We-sten, Kari Teppev, Jos. Jarmer, gostilničar in mesar J os. Reben-s e h e g g v Celju, J anez Svetlel, gostilničar in mesar v Gaberju; Juri Strenčan, kmet na Lavi; Bobnar Frane, po domače Erjave, gostilničar v Sp. Hud t nji; Ban Kari, kmet na Babnem: Petsehuch Fr., trgovec v Gaberju in neizogibni dr. Ambroschitseh. Med nemškimi pri-ganjači se je posebno odlikoval Petsehuch, izzival pa je tudi neki Fretze, pek v Laškem trgn. Nemci in neke mladoletne barabe iz Celja so skušale napraviti pred voliščem nekako demonstracijo, pa so se jim temeljito zavezali jeziki. S tem je boj za Celjsko okolico, ki je trajal več ko eno leto, končan. Se občinske volitve v Celjski okolic!. Slovenski kandidat je so dobili v prvem razredu samo 6 glasov, a bilo bi jih lahko najmanje 10. Volit ni prišel namreč Štefan S t r a š e k , čevljarski mojster v Celju, odpeljal sf> je gostilničar Konrad Če ček v Gaber tu in skril se je veleposestnik Ivan R a d e j na Bregu, kateri je bil v poned-c e.J O zlati poroki zakonskih Mirt. iz Šmarja ste pred kratkim poročali v »Slov. Narodu«. Komaj 14 dni po zlati poroki je pa ženin umrl. Lahka mu zemljica! — P o v o * i l jc nepreviden kolesar Štiriletno hčerko tukajšnjega peka J. V alanta. -— Š e ena nesreča. Kmet Jože Cimperr-ček iz Pečina je vozil vino. Po neprevidnosti je vtaknil nogo v kolo. Vi mn jo je zmečkalo. Iz Maribora: V Maribora so trije odvetniški koncipijenti z začetne* črko J. Ko so zdaj »Marburgerica« in graski listi poročali o odvetniškem kandidatu dr. J., se je pokazalo, da so hoteli s tem javnost namenoma v< zmoto spraviti. Hudodelec ni doktor> nego odvetniški uradnik pri dr. Fa-lesehiniju in se imenuje Ferdinand J e s c h e n a g g. Mož je Nemec in bližnji sorodnik nenormalne rodbine Jeschenagg i« Ljubljane oziroma z Bleda. Njegov stric je bil milijonar na Bledu, lastnik vile Fichte-nau, ki je zdaj, odkar je prišla v roške roke, vila »Sosnovka«. Stari Jeschenagg je prišel radi perverznega zapravljanja na beraško palico in postal v Ljubljani cestni capin. O u begi cm Ferdinandu Jeschenagg« sedaj ni sluha ne duha in se mu je dala tudi prilika, da je pravočasno ušel. ls Ptuja, Nekaj moramo viteza Pittreichu zapisati v album. Znano je, da pravda Malik-Ornig še visi. Najvišje sodišče še ni sklepalo o delegaciji, pravzaprav generalna pro-kuratura še ni rešila Malikove pritožbe. Toda — kaj smo med tem doživeli v Ptuju t Novopečeni zopet-žn-pan I. Ornig da v občinskem odbora sklepati pohvale tn zanpntee tistim sodnikom, ki so obsodili Malika, tistim sodnikom, od katerih bi Ornig rad imel, da bi ga oprostili. Te pohvale in zaupnice imajo očitni na- men, ▼plivati na tak pravde Malik- Ornig. Višjeeodni predsednik Pittreich pa se niti spričo takega skandala ne gane. V ptujskem očinskem odbora sedita dva sodna uradnika, karzovcc dr. Bauer ia nad ofieijal H. Kersche, oba zagrizena Ornigovca. Prvi je Maiika že obsodil na 500 K globe, oziroma en mesec zapora. Stvar še ni rešena. Toda — čujte in strmite! Občinski odbor z dr. Baurom in Kerschetom vred sklepa zaupnice istemu dr. Banru in nezaupnice Ma-liku, kateremu očita, da je po krivici napadel nemške sodnike. To je škandal vseh škandalov. Gosp. Pittreich je prisilil dva sodna uradnika v Novem mestu, da sta odložila občinska mandata. Za ptujske škandalozne razmere pa se ta »objektivni« predsednik či6to nič ne briga. Dela se gluhega in slepega. Mi smo načelni in narod, nasprotniki Maiika; v dobrem spominu nam je, kako je on na čelu ptujske fakinaže in sodrge v družbi Linharta, dr. Plachkega itd. meseca septembra 1908 povodom Ciril-Meto-dove slavnosti proti Slovencem razsajal, jih napadal, slovenske dame žalil in druge podlosti in hudobije uganjal ter svojo poslansko imuniteto baš v to zlorabil, da so pravi krivci sapadov nekaznovani ostali. Mi eelo privoščimo Maliku njegove sedanje sitnosti s svojimi nekdanjimi bratci in oboževalci, saj se mu s tem vrača nemilo za nedrago. Toda vendar ne moremo molče gledati burke in kozle, katere I. Ornig sedaj z justičnimi re-aarji a la dr. Bauer uganja. To smrdi do neba; samo g. Pittreich jih ne voha! Iz Konjic. Pri nas imamo možakarja, ki bo nedvomno napravil še lepo karijero. Piše se za Kogerja, in pravijo, da je sodnik. Ta sodnik sodi druge, pa sam ne zna presoditi, kaj se zanj spodobi in kaj ne. Če že razgraja ponoči in budi mirne tržane iz spanja, molčimo mi Konjičani, še, ker smo precej ponižne nature. Zdaj si je pa nekaj privoščil, zaradi česar zasluži, da ga malo podučimo. V svoji fajhtnosti, katero si je skušal pre-prnati s črnimi kavami, se ga je polotilo tako navdušenje za mater German ijo, in tako usmiljenje za svoje zatirane obmejne brate, da je hodil r tukajšnji kavami z S ii d m ar k i no puščico od mize do mize, jo po mež-narski navadi stresal in beračil mile darove za vzvišeni namen. Bila pa je to kaj mešana in malo akademična družba. Mogoče je, da se počuti R6-ger bolje med vajenci in škri-banti kakor v družbi, v katero spada, ali pa je s takim počenjanjem povzdignil ugled svojega stanu, je drugo vprašanje. Kaj bi se neki zgodilo sodniku Slovencu, ki bi se drznil tako se obnašati? Pa tudi tega še Ro-gerju ne bi zamerili — zaradi nas se mu ne sme vsaka krava smejati, in včasih se je še celo samemu Salomonu pripetilo, da ni vedel, kaj dela. Naš gospod sodnik je pa namreč pri tej priliki se tako nesramen postal, da je tndi mirne slovenske goste v kavarni nahrulil, naj žrtvujejo svoj nbolus za Siidmarko. To je pa že višek nemčurske nesramnosti. Sicer se Slovenci lahko odtegnejo takim napadom s tem, da prepustijo kavarno kot torišče podrobnega narodnega delovanja sodniku Rogerju in njegovim kumpanom — saj imamo tukaj svoj Narodni dom — vendar pa: Vseslovenska ljudska stranka in tvoji generali: Hic Rhodus, hic salta! Iz Gradca. — Slavnemu slovenskemu občinstvu! — Podpisani zastopniki društev: akademične, moške in ženske podružnice družbe sv. Cirila .Metoda v Gradcu, Čitalnice, Domovine, Sokola, akad. tehn. društev Tabora in Triglava se obračamo do si avnega občinstva s prošnjo, naj nam blagovoli prispevati neko svoto denarja v svrho nabave slovenskega odra v Gradcu. Potreba slovenskega odra v Gradcu za nas je velika, kei do sedaj nima nobeno imenovanih društev svojega lastnega odra in je zato izključeno, da bi se gojila dramatična igra, četudi bi imeli za to dovolj igralnih moči. Nase veselico pa, katerih namen je zbirati naš narod, ki je raztresen po celem mestu, buditi v njem ljubezen do našega jezika, bi pridobile mnogo za vzbujanje naših vrst, da se nam ne odtujijo. Naše društvene organizacije so v zelo slabem denarnem stanju, tako da obstoji njih celo premoženje le iz društvenega inventarja. Ker pa se z združenimi močmi cilj laže doseže, so stopila društva v ožjo zvezo in so se obrnila najprvo na slovenske premožnejše sloje v Gradcu. Ker ni upanja, da bi se na ta način nabrala svota, ki se je stavila v proračun za nabavo odra, t. j. 6000 K, smo sklenili se obrniti na sorojake v domovini. V nadi, da bo blagovolilo upoštevati slavno občinstvo našo prošnjo in s tem koristilo stvari našega naroda, bilježimo za pripravljalni odbor za nabavo 6lov. odra v Gradcu: Ženska podružnica družbe sv. Cirla in Metoda v Gradca. — Izvcnakademična podružnica sv. Cirila in Metoda v Gradcu. - - Akadcraično tehnično društvo Tabor v Gradcu. — Akademična oVzAaiea v Orane« ar. Cirila in Metoda. — Slovensko telovadno društvo Sokol v Grade«. — Akademično tehnično društvo Triglav v Uraden. — Slovensko podporno ia izobraževalno društvo Domovina v Grade«. — Čitalnica v Gradca. — Eventualno pošiljate v blagovolite nasloviti na tajništvo Čitalnice, Gradec, Gartengasse 18/1. — Prosi se, da napredni listi ta oklic ponatisnejo in eventualne prispevke prevzamejo, ki jih nato odpošljejo tajništvu Čitalnice. Drobne novice. Umrl je v Konjicah pek in gostilničar Matevž Polanetz, star 36 let. — I z S 1 o v. Bistrice poročajo: Na sejmov dan zvečer sta se stepla brata Smo-kavec in neki Turner iz Bojtine domov grede z bratoma Antonom in Francetom 2 i ga rtom, ki sta se vračala domu skupno z materjo. Tekom pretepa je eden izmed prvih treh razbil Antonu Žigartu s sekiro glavo. Stara Žigartka in France Žigart sta ranjena na hrbtu in rokah. Rana je seveda smrtno nevarna. Brata Smokavea so že zaprli. — Iz Brežic poročajo, da je imel posestnik Janez Krošelj v Zdolah prav hud nastop s finančno stražo, ki je prišla revidirat njeprov kotel. Moža so zaprli. — Iz Slovenjgradca poročajo: Dne 23. novembra so delavci skladali pri Savčevi žagi težke me-eesnove plohe. Pri tem je eden pritisnil delavca Karla SmreČnika tako silno ob steno, da mn je stri oprsje in je bil mož pri priči mrtev. Zapustil je vdovo in dva nepreskrbljena otroka. — V Gaberjn pri Celju se je ponesrečil zidar Matija Zupane. Popravljal je streho na Čečkovi gostilni in padel pri tem tako nesrečno na tla, da si je poškodoval mozek v hrbtanen. Drngi dan je v celjski bolnišnici umrl. — Na Bregu p ri Ptuju je zgorela v soboto 25. nov. opoldne streha novo zidanih hlevov posestnika Klasinca. Zeorela je tudi krma in slama, ki je bila stlačena na podstrešju. Kako je nastal ogenj, se ne ve. Domačih ni bilo zaradi sejma -v Ptuju d<"»ma. — V Ptuju so praznili na Katarini-nem sejmu žepni tatovi ljudem prav marljivo žepe. Nekemu živinskemu kupen je bilo ukradenih 800 K, mnogo drugim pa manjši zneski. KoroiRo. Napad na nočne«:« čuvaja. V Volšperku je napadel 271etni zidarski pomočnik Ignac Taferner službujočega nočnega čuvaja Simona Deitelbergerja. ko ga je ta hotel spraviti domov, z nožem in ga dvakrat nevarno ranil na glavi. Deitel-herjrerja, ki bo težko okreval, so odpeljali v bolnišnico. Obesil se je v nekem gozdu v bližini Megvarje posestnik Ivan Mu-rer. Vzrok samomora je neznan. Obešene« so dobili, ko je že par dni visel. Primerno, Obešen ee, ki so ga našli predvčerajšnjem na nekem drevesu na cesti iz Trsta proti Sv. Magdaleni, kakor smo e včeraj poročali, je 26-le.tni delavec v pristanišču Josip Kranjc. Vzrok samomora je se neznan. Umor na cesti. Na cesti del Vel-tro v Trstu je napadel včeraj neznan napadalec d^lavea Anton a Gerželja, Skočil je nadenj od zadaj in ffa zabodel z nožem v vrat. Gerželja so prepeljali težko ranjenega v bližnjo lekarno, od tod v deželno bolnišnico, kj**r je čez pol ure umrl. O napadalcu nima policija še nobene sledi. Pomorska nesreča pri Rovinjn. Potopljeni parni k »Romagna« je bil zavarovan za 400.000 lir. Glavni tovor na parniku. riž, je bil last trgovca z žitom Mionija iz Ravene. Na parniku »Romagna« se je peljal v Trst tndi imetelj tvrdke Mioni, ki je tudi utonil. Riž je imel Mioni zavarovan. Pri sebi pa je imel Mioni pole pr tepra, kakor izvemo iz zanesljivega vira, okoli 50.000 lir denarja, ki se jc potopil z nesrečnim lastnikom. Rešilna akcija ni dosedaj dosegla se nobenih uspehov, razun da je kakor že omenjeno spravila iz morja nekaj tovora in truplo 141etnega dečka. Zdravniki so konstatirali, da je ta deček živel še najmanj 20 ur na vodi, in je utonil še le, ko je vsled lakote in žeje tako oslabel, da ni mogel več glave pokonci držati. Dečko je imel namreč na sebi rešilni pas. Morje na mestu nesreče ni tako globoko, kakor so poročali nekateri časopisi, vendar pa presega globočina vode ono mejo, do katere se lahko spuste v glo bočino potapljači. Igralna banka ▼ Opatiji. Kakor smo že svoječasno poročali, se je v Opatiji ustanovila, kakor se zdi, z dovoljenjem oblasti igralna banka po vzoru one v Monaku. O tej stvari piše te dni tndi reški »Nori List«, ki priobčuje to-le značilno razkritje: »Na žalost so pri tem podjetju tudi udeleženi Hrvati« da, eelo hrvaški poslanci is Istre, ki ao si zlasti pridobili velikih , zaslug za pospeševanje interesov igralnice, kar vzbuja med istrskimi hrvaškimi rodoljubi veliko ogorčenje.« V interesu dobre stvari bi bilo, da se brez pardona spravijo v javnost imena onih istrskih poslancev, ki delujejo na korist igralne banke. Očitanje na naslov istrskih poslancev je težko in v interesu teh poslancev samih je, da se pride na dan z imenom faktičnega krivca, da ne bo ona obdolžitev obtičala na vs°h poslancih. Dnevne vesti. + Nafta e. kr. deželna vlada. Odkar misli c. kr. vlada, da ima s podpiranjem klerikalne komocije v deželi popolnoma proste roke, si dovoljuje prav čudne stvari. Tako je pred kratkim izdala neki slovenski občini na slovanski priziv nemško rszsedbo. To pa je kršenje državnih osnovnih zakonov, ki jamčijo V6aki narodnosti jezikovno ravnopravnost. Umevno, da je težko izdajati c. kr. deželni vladi slovenske razsodbe, ker nastavlja samo uradnike, ki niso zmožni slovenskega jezika. Na deželi so taki uradniki popolnoma noporabni, zato se jih zbira pri osrednji vladi v Ljubljani. Njihove nemške odloke morajo potem spodnje instance, ki so itak z delom preobložene, prestavljati na slovensko. Kdaj bo res konec zapostavljanja slovenskega jezika po c. kr. deželni vladi na naših lastnih tleh! -j- Zvišanje duhovniških plač. Svoj čas, ko je bilo odločeno, da se preustroji avstrijski državni zbor in se uvede splošna in enaka volilna pravica, so bili klerikalci prepričani, da v novem parlamentu ne bo več mogoče doseči kakih dobičkov za duhovščino. Porabili so torej zadnje ure starega državnega zbora in duhovnikom zvišali plače. Takrat se niso spomnili nobenega drugega stanu, le za zvišanje duhovniških plač jim je bilo. Zdaj, ko je postala draginja tako neznosna, da že skoro noben človek ne more izhajati, zdaj, ko zahtevajo slabo plačani nižji uradniki in uslužbenci, naj se jim pomaga, da bodo mogli vsaj živeti, zdaj vidimo čudne stvari. Klerikalci nasprotujejo z veliko srditostjo zahtevam nižjih uradnikov in uslužbencev, nič ne-čejo slišati o izboljšanju plač teh kategorij, pač pa so se zopet spomnili, da bi bilo dobro zvišati plače — duhovnikom. In v včerajšnji seji državnega zbora je klerikalni poslanec Panc že stavil predlog, naj se duhovnikom plače zvišajo. f Ciganstvo »Slovenske Straže«. Pod tem naslovom smo osvetlili v našem listu preteklo soboto čedno »kupčijo« »Straže« glede turških srečk. — »Slovence« je na našo notico odgovoril, da pri nakupu turških srečk »Straža« ne nastopa kot prodajalka, temveč kot posredovalka. Nase stvarne trditve, podprte s številkami, ki jih lahko vsakdo kontrolira, je v Slovenec« označil za »sanje«. Mi le želimo, da bi pri »sanjah« ostalo in da bi se pozivu »Straže za nakup srečk nihče ne odzval; »posredovanje« »Straže« je namreč nesramno oderuštvo, kar se razvidi iz naslednjega. Včerajšnja »Laibacher Zei-tung« prinaša inserat banke »Alser NVechselhans« na Dunaju, ki ponuja na prodaj turške srečke proti plačilu 42 mesečnih obrokov po 7 K; »Straža« ponuja iste srečke proti plačilu 83 mesečnih obrokov po 4 K 75 vin.; ee izračunamo obresti in primerjamo kupnino pri obeh ponudnikih, dobimo diferenco 100 K — pri vsaki srečki. To »posredovanje«, ki jc delo tre-notka, je torej več kot ekscelentno plačano. Mi bi ne drezali v to zadevo, če bi pri tem ne bili interesiram ne-premožni sloji. »Slovenec« vabi k nakupu z uprav židovsko reklamo »neverjetno, a resnično za 4 K 75 vin. se dobi 400.000 K —« itd. in ni dvoma, da se bodo kateri nerazsodnejši bralci pozivu odzvali, ter kupili srečko za celih 100 K dražje kot drugje. — No, »ideal« klerikalcem je edino na tem, da dobe denar; če je sredstvo pošteno ali nepošteno, njih ne briga. — Sicer pa opozarjamo merodajne kroge na to ^posredovanje«, ki ni nič drugega kot nepoštena obrt. -f Volitve v Ratečah (Gorenjsko) so se za občino vršile dne 27. novembra. Ker živimo na meji kot pred-straža proti Nemcem, nam ni mari politično strankarstvo. Toliko pa lahko rečemo, da novi občinski volilni red, ki ga je sestavila večina deželnega zbora — bo smrt stranke večine. V novi odbor je prišlo 6 novih mladih moči, 0 odbornikov je starih. V L razredu so voljeni: Jalen, Pinthah, Benet Anton 23 in K a val ar Iv. (Kosem), vsi posestniki; v II. razredu: Kav al ar Anton, lesni trgovec, Mer-telj Jože, dež. cestar. Erlah Jakob,po-sestnikov sin, Jank Jože, posestnikov sin in Zupančič, nadučitelj. Najbolj imenitno sta volila II. in III. razred, v vsakega so prišli po 3 novi mladi. Upamo, da bodo naši »dvanajsteri« delali v korist občine in svojih občanov. Naprej! f Premeščen je. Sodnik Josip Janša je premeščen iz Črnomlja v Kamnik. — Frančiškanski župnik pater Hugolin Sattner praznuje danes svojo šestdesetletnico. Pater Hugolin ni samo koncilijanten mašnik, ampak tudi odličen slovenski skladatelj. Zložil je lepo vrsto cerkvenih in posvetnih skladb, ki vse pričajo, da je pravi umetnik in pridobil si je mnogo zaslug za cerkveno petje in za Glasbeno Matico. Prav od srca mu kličemo: Na mnoga leta! — O pokojnem gosp. Ivanu Oraž-rou, ki je na tako tragičen način končal tek svojega življenja, nam piše somišljenik iz Vodmata: »Pokojm Oražem je bil mož, ki je rad mislil s svojo glavo. Zato se je semtertja pri-godilo, da ni bil zadovoljen s taktiko napredne stranke, toda klerikalec pa nikdar ni bil. Nasprotno, med nami jc le malo mož, ki bi bili tako jeklenega naprednega prepričanja, kakor pokojni Oražem. Oražem je bil med ustanovitelji naprednega političnega društva za vodmatski okraj in je temu društvu daroval svojo bogato Knjižnico, ki je vredna več sto kron. Ko so se spomladi vršile ljubljanske občinske volitve, se je pokojnik živahno zanimal za agitacijo in prav za to agitacijo je žrtvoval več, kakor marsikateri ljubljanski naprednjak. V zadnjem času je jel Oražem bolehati in se vsled tega ni več brigal za javno življenje. S pokojnim Oražmom je izgubilo napredno politično društvo za vodmatski okraj enega izmed svojih soustanoviteljev in najboljših podpornikov, čegar ime bo v analih tega društva vedno zabeleženo z zlatimi črkami. Bodi vrlemu možu ohranjen trajen spomin! — Umrl je po dolgem bolehanju ljubljanski postni asistent, r"->spod Leopold K 1 e p e c. Pokojnik je bil skromen mož, ljubeznivega značaja, ki ga je vsakdo rad imel. Svoje proste ure je posvečal literaturi: bii je marljiv prelagatelj in je izdal lepo knjigo sečno izbranih aforizmov iz slovanskih pesnikov in pisateljev. Bodi mu prijazen spomin. — Umrl je Ivan K o z j e k , bivši gostilničar, izvošček in posestnik iz Spodnje Šiške. P. v m.! — Orožne vaje domobrancev leta 1912. Vsak domobranec, ki ima prihodnje leto orožno vajo, si lahko sam izbere rok za to vajo po razmerju svojegn poklica. Vsa tozadevna pojasnila daje mestni vojaški urad. — Neaktivno domobransko čast-ništvo in moštvo, ki ima prihodnje leto orožno vajo in bi jo hotelo doslu-žiti s svojim avtomobilom, oziroma motornim kolesom, dobi vsa potrebna pojasnila do konca decembra v mestnem vojaškem uradu. Poroki v Idriji. V ponedeljek sta se vršili v Idriji dve poroki, in sicer trgovca Andreja Primožiča z gospodično Fanči pl. Premersteinovo, hčerko veleposestnika Kajetana pl. Pre-mersteina na Jeličnem vrhu ter c. kr. nadzornika Jakoba Kozjeka z gospodično učiteljico Josipino Krapše-vo, hčerko c. kr. davčnega nadupra-vitelja Antona Krapša. — Vrlim narodnim poročencem obilo sreče! Predavanje o postojnski jami in njeni okolici. Predavanje jamskega tajnika g. And. Perkota, katero je opremljeno z 150 najnovejšimi skiop-tičnimi slikami, se vrši po zimi leta 1911/12 v sledečih društvih: v društvu hribolazcev »Naturfreunde« v Knittelfeldu in Ljubnem; pri oddelkih nemškega in avstrijskega planinskega društva v Kol maru, Deg-gendorfu, Neubergn, Straubingu, Steverjn, Monakovem, Reichenber-gu, Hamburgu, Miinsterju, Anaber-gn, Stnttgartu, Lichtentaln, Badnu, Offenbaehu, Ochsenhausnu, Augs-bnrgn, Norinberku in Mannheimu; v avstrijskem klubu hribolazcev na Dunaju (dvakrat), v Ternicu, Gradcu in Draždanih; v tnristovskem združenju avstrijske krščanske mladine na Dunaju: v fotografskem klubu v Brnu; v planinskem društvu v Reki in Toplicah - Schonavu; v klubu českveh touristn v Pragi, na Dunaju, v Olomucu, v Plznn in v Budje-vicah. Iz SemiČa. Piše se nam: Slučajno, ko sem prišel domov, sem dobil v roke »Dolenjske Novice«. Radost me je spreletela, ko sem bral v notici iz Semiča kako krasno so ustanovili 19. t. m. Orle oziroma Čuke v Semiču. Posebno hvali kaplana dolgonos-ca Groblarja, da ta je tisti, ki je povzdignil Semič. Imajo res nekoliko članov ali ti so sami otroci, ki še šolo obiskujejo in katerih ni hotel vspreje-ti Sokol v svojo sredino. Prosimo slavni deželni šolski svet za pojasnilo, ako ni za vsa društva enaka pravica; kako namreč to, da šolski otroci ne smejo telovaditi pri »Sokolu«, pri »Orlu« pa lahko. V zadnjih vrsticah notice berem tudi, da komaj čakajo, ko bodo nesli zadnjega Sokola k pogrebu, pri katerem si bode kaplan zaslužil par kronie za čukanske znake. Ali žal i bog, tega veselja jim ne bodem© mogli narediti. To jim bo- di dovolj rečeno. Mi snojimo trdno, in se ne umaknemo niti za korak nazaj ampak naprej poj demo, ter se no bojimo niti najljutejših sovražnikov ne samo v besedah, ampak tndi v dejanju ne, kakor smo pokazali že dejansko n. pr. Vrčice, blagoslovi jen jb šulferanjske šole, pri kateri je župnik dovolil, da se pri maši pojejo nemške pesmi. Kaj so pa takrat »Sokoli« pokazali svetu dejansko? — No gospod župnik, kakor kaplan! Njihovim neslanim besedam dajem pa odgovor: »Kaj me briga, če osel riga!« Kmalu na svidenje. Bratski Na zdar! Odgovor poglavju »o narodnja-štvu« v »Dolenjskih Novicah« z dne 25. novembra 1911. Piše se nam: »Der grosste Schuft im ganzen Land, das ist und bleibt der Denunciani« pravi znan nemški pregovor. In res! Nič ni bolj podlega, kakor koga denuncirati in to še anonimno. Gospodine profesor, mislim da se razumemo. Ker imate dosedaj še same negativne uspehe v Novem mestu in ne morete pri svoji agilnosti mirovati, izlivate svoj žolč nad neuspehi S. L. S. v posodo, ki jo urejuje visokoča-stiti kanonik Žlogar. Potem se pa skrivate brezstidno za hrbtom uredniške tajnosti. Res moško, značajno! Samo fanatičen uskok - koritar se poslužuje tako nizkih sredstev. Sram vas bodi v dno svoje črne duše. Kajneda, sedaj vas grize vest, ker ste ostali tako osamljeni! Saj vas še nobeden pes ne povoha; družba se vas ogiblje kot kužnega. Zato vam smrdi »čitalnica«, kjer seveda ne igramo religijozno tendenčnih iger, katerih posledica je, da bolj rahločutna mladina potem par dni kar nori in tako povzroča staršem mnogo nepotrebnih skrbi! — Članek je pa tudi pisan menda v deliriju. Nobene logične zveze ni. Vse je skupaj znešeno iz vseh delov in rekov sveta. Misli se. pode kot pri prvosolčku; seveda ker sloni vse na laži. No in v laganju i« obrekovanju,v tem so ti klerikalni petelini pravi mojstri. Da ni dopisuna smatrati čisto resnim, se razvidi že iz tega, ker se smatra celo on v tako lokalnem in bolj poljedelskem listu poklicanega braniti znane famozne »pobožne želje Elsnerja glede nemščine«. V podrobnosti se torej niti ne spuščam. — Kar počenjate, je naravnost ostudno! Pej! Občina Slavina. Piše se nam: V »Slov. Narodu« od sobote, ki smo ga tu prejeli v nedeljo dopoldne ob 11. uri smo zvedeli, da namerava g. dr. Tavčar prirediti isti dan popoldne shod narodno - napredne stranke v Prestranku. Z ozirom na veliko važnost občine Slavina za našo narodno-napredno stvar in z ozirom na popolnoma neosnovane napade na našega zaslužnega župana in ravno tako na tajnika, mlekarne itd. bilo bi takega shoda res želeti, da se pojasnijo laži, ki so se pred tednom govorile. Priael je cirkus - direktor z velikim bobnom. — Le notri, le notri, saj ne košta nič. — A žal, da shoda dr. Tavčarja, ozir. narodno - napredne stranke ni nikdo, niti zaupnikom naznanil. Kako naj sc ga potem udeležimo, — ko niti v »Slov. Narodu« ni bilo ure pisane! — Najmileje rečeno škoda! — Cirkusdirektor je z velikim bobnom naznanjeval škodljivost liberalne, pošteno rečeno, naše notranjske kmetske stranke, in ta ni imela prilike braniti se, kakor bi se bila lahko mogla, če bi bilo zborovanje v Prestranku pravočasno naznanjeno vsaj strankinim zaupnikom, ki bi bili zato dalje skrbeli. — No pustimo to, kar je, je, in kar če biti, če biti, — pravi Hrvat. Klerikalci mislijo, da imajo občino Slavino že v žepu. Ne vem. — Pri nas v Slavini jim je večina zagotovljena, a sam s večina Grobše so, — dasi narodno-naprednega prepričanja, proti sedanjemu županstvu, samo radi vprašanja, kje naj stoji prihodnja šolska stavba; — a ne vedo, da s prihodnjim občinskim odborom, tndi če je narodno - napreden, pridobe gotov« ravno toliko, kakor s klerikalnimi, v katerem sami tako ne bodo nič odločevali. Odločeval bode le slavinoki župnik, ki mn gre zato, — tako vsaš se govori in tisti ki tako govore, menda ne lažejo, — da se mora šola tako zidati, da bode v njej soba za spraševanje v velikonočni spovedi in dvorana za Marinarice. — Koliko je na tem res ne vem; — a brez ne bo! — Kar se pa tiče liberalnih učiteljev, so pa vsi v naša okolici take mirni, da bi jih človek lahko štel za klerikalce. — Če pa bodo narodno-napredno volili, kažejo s tem samo to, da so zavedni učitelji. In to pričakujemo od njih, ne samo to, to sme od njih zagotovljeni. V svojo sklede poštenjak ne pljuje! Zdaj nam ostane pa še za Slavino največja vas, — t* je Orebek. — V zadnjem času poja vila so se neka brezpomembna na-sprotstva, — ki so v hipu bližajoče sc volitve radi dobre narodne disciplin« Orehka popolnoma ponehala. — Na potu sem srečal starega Orehovca: pa sva govorila o volitvah. Vprašal sem ga; — o volitvah on pri 70 letih gotovo ne bere več dosti časnikov'. Ia kaj mi je rekel, ko sem ga praeal o Orehovcih in volitvit Ne dosti. Pravi: Star sem že, a vedno smo peli že kot fantje Orehovci: Crna zemlja naj ga krije, Tega ki izdaja. Zadosti. Na svidenje na dan volitve. San kal ište v Bohinjski Bistrici. Za bližajočo se zimsko športno sezijo w j^ popravilo sankalisoe po celem tiru, obnovili nasipi in zavarovali ovinki z zemljo. Da se ustreže željam začetnikov in dam se je izkopalo popolnoma novo zabavno sankališce, ki teče paralelno s športnim sankališce m. Ta novi tir ima v prvi vrsti namen, da se na njem izuri novinec in tisti kateremu je športno sankal išče prestrmo. To novo sankališče je dolgo 400 m in ima lahek padec 5^>. V« liko pozornost se bode obračalo letos ski - športu. Preskrbelo s^ je za novo markacijo na novih terenih Rudniea-Mostnica - Uskovnica in je tako dana prilika smučarjem, prirejati krasne izlete proti Bohinjskemu jezeru. Natančno poročilo o zimsko - športnem vlaku in o zimsko - športnih listkih za športna društva se bode objavilo kasneje. Asto Nielsen, nedosežno umetnico na polju kinematografije se vidi se danes in jutri v Elektroradlografu »Ideal« v sliki: »Goreča nagnjenja«. Kakor v slikah »Črni sen«, »Ciganska kri«, »V velikem trenotku« tako tudi v tej sliki njena igra vzbuja obče občudovanje. Predvaja se le pri večernih predata vrh. Zavod za pospeševanje obrti. Zelo zanimivo zbirko finih žag in raznovrstnega orodja za rezbarije iz drobnega lesa ali kovin je razstavila tvrdka J. N. Eberle & Co. iz Augs-burga v prostorih »Zavoda za pospeševanje obrti«. Posebnosti med njimi so male žage za izrez a vanje ključnih I brad v celi širjavi. Interesen t je pa j mdi amaterji naj bi si ogledali to zbirko, ki je postavljena v izložbe-nem oknu ob Sodnijski ulici. S ceste. Včeraj je neki voznik po Knrlovški cesti tako naglo in nepre-\ i dno vozil, da je zadel v nasproti prihajajoč električni voz in ga močno poškodoval, potem pa, ko ga je straž- j nik zaradi tega stavil na odgovor, ko- I uja pognal in zdirjal proti Laverci. stražnik je šel za njim, a ga ni mogel t .; »hiteti.Istega dne je neki premogar--ki hlapec peljal po Poljanski cesti j premog in prišel z vozom v jarek. K< r konja voza zaradi teže nista mo-gla »z jarka izpeljati, ju je začel tako neusmiljeno pretepavati, da so morali poklicati stražnika, da je to početje preprečil. - Snoči se ga je bil neki d lavec tako na srkal, da je Pred Pru-!rmi nrzavesten obležal. Ko so ga a wl£ri~>n:-kini vozom pripeljali na osrednjo policijsko -tražnico in s še vedno ni zavedel, so morali pokliceti policijskega zdravnika. Prijet tat kole*. Meseca oktobra bik) nekemu zidarskemu pomočniku na Sv. Petra cesti ukradeno 250 K •dno kolo. Tat je potem nekemu gostilničarju v Bi D: žeti pri Dolskem l>rodal kolo za 44 K in pobegnil proti Evo« tanj-.vici, kjer je bil po orožniki vn arciiran in sodišču izročen. Na-edeaec, *_*Jletni Štefan Bizjak iz Ivr-škega okraja. Ki je imel v Gradiški obsedeli lbmesecno ječo, a je dne 18. m ptembra ušel. Od leta 1908 ga zasledujejo hrvaške oblasti, ker je tudi jz tamošnjih zaporov pobegnil. I'Urađeno kolo dobljeno. Kakor smo ze včeraj poročali, je bilo zidarskemu mojstru gosp. Valentinu Ae-oetti dopoidne na Dunajski cesti št. 16* ukradeno ■Preci*»sa - kolo. Le - to je se istega dne našlo na .stav-t isea iiied hišama št. 13 in 15 na f o-Ijćiiiski cesti. Kolo jc policija oddala fastniku nazaj. .Vjvihanec. Pred kratkim se je a vil v neki gostilni na Martinovi cesti nek 351etni človek, ki je začel Lfo-tilnicarici pripovedovati, da ima bogato nevesto, s katero se v kratkem f>oroči in hoče tudi zenitovanje v ti gostilni praznovati. Ko je zapil in /ajedel za 2 K 04 vin., je od gostilni-»arice izvabil 6 K, češ, da ima na ko- < dvoru rešiti nekaj nevestine obleke ter zastavil neko škatljo, v kateri je baje za 50 K kave. Ker ženina le ni bilo nazaj, se je gostilničarica prepričala, da je sedla goljufu na led. Ko- i -katljo odprla, je našla v njej me-ito kave nekaj stare obleke. Nesreča v Gruberjevem kanalu. Dar.es okrog pol 12. dopoldne je v r; rube rje vem kanalu padel s tira zadnji voz, naložen z gramozom. Na vozu jc stal 16Ietni delavec Edvard Verc-tik ter skočil vstran. Med tem se je pa že drugi voz preobrnil in zadel Veretica. Odtrgalo mu je levo nogo nad kolenom in prebilo črepino. Ponesrečenec je bil z rešilnim vozom odpeljan, a je med potjo v bolnišnico umrl. Nepošten mesarski pomočnik. Leta lbi)3. na Dunaju rojeni in v Gieshubl pri Modlingu pristojni mesarski pomočnik Ignacij Maierhofer jr za nekega tukajšnjega mesarskega mojstra, pri katerem je bil v delu, pri naročnikih inkasiral 40 K denarja in n včeraj z vlakom odkuril proti Trstu. Malopridnež je odnesel tudi 50 K prednjma in je sumljiv, da je svojemu tovarišu pred odhodom ukradel novo obleko in klobuk. Kaj tatovom ne pride wm prav. Včeraj sta bili neki aaaebniei na Kar- lovfki cesti ukradeni dve porcelanasti skledi in en zajemal nik, na Fran Josipa eesti pa je neki dolgoprst ne* hlapcu Francu Požeku potegnil med njegovo odsotnostjo « konja rjavo, črno križasto konjsko odejo. Tatinska berači ca. V zadnjem času prosjačijo po mestu neka stari-kava ženska, ki ima s seboj tudi otroka. Ko se je pred kratkim pojavila tudi pri neki stranki na Sredini, je ukradla dežnik in 16 K vreden suknjič. Delavsko gibanje. Včeraj se je z .inžnejara kolodvora odpeljalo v Ameriko 3G Slovencev, 36 Makedoncev in l!7 Hrvatov, nazaj je pa prišlo 100 Hrvatov in 25 Makedoncev. Izgubil je vrtnarski vajenec Jožef Znidaršič zavitek svilnatega blaga. — Neka dama je izgubila zlato brožo. Društveno naznanilo. Darila ah Miklavžev večer ljubljanskega »Sokolaa, ki se vrši kakor že naznanjeno, v torek 5. t- m. ob pol 8. zvečer v »Narodnem domu«, naj se izvolijo oddati v trafiki gosp« Češarkove v Selenburgovi ulici. Da ne bode neprilik, naj bode na vsakem zavoju razločno zapisano ime in prt. : imek obdarovanca. Vabila za ta ve-! čer se letos ne bodo razpošiljala, ker se bode vabilo javno ■ lepaki. Miklavžev večer priredi Pol. in izobraževalno društvo za dvorski okraj v nedeljo, dne S. decembra t. L oh 6. zvečer v vrtnem salonu g. F. Novaka na Tržaški cesti št. 21 (nasproti tobačne tovarne). Darila, ki jih hočejo starši posebej nakloniti svojim otrekom, naj se prineso zavita in z imenom otroka naslovljena v petek in soboto dne 1. in 2. decembra od šeste do pol osme ure zvečer v društveno sobo, Pred igriščem št. 3, pritličje levo. Ob istem Času se sprejemajo tudi durila p. n. dobrotnikov, ki so jih določili v splošno razdelitev, in dobe lahko vabila za ta večer tudi oni, ki niao bili vabljeni, pa bi se radi udeležili. Vstopnina prosta, VKtop pa je dovoljen le povabljenim. Ljubljansko prostovoljno gasilno in reševalno društvo priredi na Štefanov dan. t. j. 26. decembra običajno božićnico na korist bolniški blagajni tega društva. Da bode uspeh božičniee Tem ugodnejši, dovolili si bodo prihodnje dni nekateri člani znane p. n. dobrotnike društva obiskati ter se že danes prav toplo priporočajo njihovi blagonaklonje-nosti. Društvo slov. trg. sotrudnikov naznanja, da priredi v soboto, 2. decembra v .salonu hotela »Ilirija« zabavni večer z jako bogatim sporedom, katerega priobčimo jutri. Iz Šiške. Telovadno društvo Sokol r Šiški priredi 5. decembra Miklavž v večer pri Kankrtn. Vstopnine 40 v, otroci prosti. — Darila s točnim naslovom naj se pošljejo na br. Seidla. Slov. akad. društvo »Ilirija« v Pragi. II. redni občni zbor slov. akad. društva »Ilirija« v Pragi se vrsi dne 1. decembra 1911 ob 8. zvp-čer v prostorih »IT kufiho oka«. Slovanski gostje dobrodošli. Izpred sotBfio. Kazenske razprave pred tukajšnjim okr. sodiščem. Neprevidnost pred sodiščem. Je-ra Savsova. bivša dekla in večletna gospodinja pri Vrhoven v Šiški, je imela s svojim gospodarjem tudi dva otroka. Ko je nastal med njo in gospodarjem prepir vsled družinskih razmer, pri čemer so veliko posredovali tudi njegovi sorodniki, da bi jo •spravili od hiše, je ona odšla, otroke pa je izročil gospodar nekemu svojemu sorodniku. Njej pe to ni bilo po volji in 16. t. m. se je uglasilo pri sodniku za mladinske zadeve, g. svetniku Milčinskem. Zahtevala je, da se otroci odvzamejo temu skrbniku in izroče njej ali komu drugemu. Sodnik jo je podučil, da bo stvar preiskal in izdal pismeno odredbo, prut k kateri se ona eventualno tudi lahko pritoži. Razburljiva kot je ona, in sovražna vsem Vrhovčevim, ni bila zadovoljna s tem sodnikovim odgovorom in se je začela pričkati. Rekla jc opetovano: »Le denar velja, ne pravica.« In ko jo je sodnik, g. svetnik Milčinski, ki je priznano silno potrpežljiv in vnet varuh in zaščitnik mladine, vprašal, kaj hoče ona a tem reči, mn je Savso-va odgovorila: »Kaj, prišel bo Vrhove, odštel pet cenarjev, pa bo dobro, tu ni pravice, le denar velja, če prav prisegajo.« Obtoienka ne zanika teh besedi in pravi, da ne ve, če je to govorila, če pa je govorila, je govorila v svoji veliki razburjenosti. Svetnik Milčinski je kot priča obtožbo v popolnem obsegu potrdil, nakar je sodišče obsodilo Savsovo na 14 dni zapora, Šavsova je prosila po obsodbi za izprememho zaporne kasni v de- narno globo, kateri prošnji pa nereda sodnik ni mogel več ugoditi. a s Ispred tukajšnjega porotnega sodišča Nevaren človek. Posestnika sin, Jožef Jančar, 38 let star iz Zahriba, jc človek, katerega se zaradi njegove zlobnosti vse boji. Nekateri ga smatrajo za prismojenega, zdravniki pa so izrekli, da ni slaboumen, marveč je le zanemarjeno vzgojen, vrh tega pa še hud alkoholist. Dne 13. avgusta se je prišel Jančar k sosedu Blažu Ožini v Cirkužah zaradi nekega skupnega vrelca prepirat. Ožinovir katerim je bila obdolženčeva zlob nos t ao-bro znana, so se trudili, ga e lepa odpraviti. Ker so bile pa vse pomirljive besede zastonj, so ga prijeli in postavili pod kap. Gospodinji Mariji Ožin pa le ni dala vest miru, šla je za njim gledat in videla obdolženca z gorečo žveplenko v roki stati pred zalogo suhih vej. Pa tndi njen mož je šel za njim, ter pričel vpiti, da gorita koncem plota borovca. Gospodar, njegov sin in hlapec so pravočasno pogasili ogenj, drugače pa bi bil pogorel plot in nato še gospodarsso poslopje. Nevarnost, da bi se bil ogenj razširil, je bila tem večja^ ker je nua ravno takrat velika suša. Obdolženec zažig priznava, ter pravi, da je zate-gadel borovca zažgal, ker sta ga pri paši ovirala. Da je pa nameraval veje zažgati pa taji s pristavkom, da se tega ne spominja, a to so vsi domači videli, da so bile veje osmojene. Kako nevaren človek da je Jančar, sledi iz dogodka, ki se je vršil neko nedeljo, priblino mesec preje, ko je skušal vpepeliti Ožinovo dornovje. Prišel je na Savo pri Litiji v Brdajsovo gostil-njo, kjer se je začel prepir. Gostilničar ga je pomirjevalno posvaril, to je bilo pa že obdolžencu preveč, kajti odstranil se je grožnjo: »Tebi bom po še nocoj posvetil.« Ni čuda. Gostilničar se je te grožnje ustrašil, stopil za njim in ga videl, ko je Jančar ■ žepa telovnika izvlekel vžigalice. Ko je pa opazil gostilničarja Leopolda Berdojsa, jc zbežal. Umevno je, da se je Berdaja te grožnje zelo prestrašil, zlasti ker je bilo znano, da je obdolženec že lansko leto v Hrastju in Potoku Francetu škraba jni in Jakobu Ocepku nekaj slame požge! in je le slučaj, da ni nastal takrat večji požar. Obtoženec je bil takrat kaznovan le zaradi varnosti tuje lastnine pri okrajni sodni ji v Litiji. Od takrat ga je imelo ljudstvo za nevarnega človeka. Glede dogodka pri Berdajsu trdi obdolženec, da se ničesar ne spominja. Obsodim Jožefa Jančarja. Porotniki so prvo glavno vprašanje na zažig zanikali, potrdili pa vprašanje glede hudodelstva javne sile učinjene po nevarnem pretenju in zaradi prestopka zoper varnost tuje lastnine. Sodišče ga je obsodilo na 5 mesecev težke ječe, poostrene s postom in trdim ležiščem. I/ maščevanja kozolec aežgaL Anton Kranje, 36 let star, v Preser-ju pristojen jc bil dalj čase delavec na Vrhniki. £cna mu je letos junija meseca umrla in mn zapustile 3 otroke od katerih ima nsjstareji 9 let. Kranje je bil zaposlen pri veleposestniku Jožefu Lenarčiču, kjer je imel tndi stanovanje. Ker je po začel pi-jančevati in zanemarjati delo, gs je Lenarčič odslovil in mu dal tudi postaviti pohištvo na cesto. Kranje je rrklenil se nad njim maščevati. Dne 3. septembra je popival po več krčmah. Kakor sam pove, mu je v trenotku, ko je šel mimo Lenarčičevega k ovo 1 ca Sinila nesrečna misel r glavo, da bi zanetil ogenj. Vrh kozrdca je bilo spravljenega veliko *ena, pod kt.-volcem pa so bile zložene deske in domače orodje. OMolženec je zlezel na kozolec, kjer je bilo spravljeno seno. PriSodši do sena, ga je Kranje zažgal. Kcf priča zaslišani Ivan Roeenvrirt pove, da je videl v trenotku, ko je ogenj izbruhnil, nekega človeka, ki je skočil raz kozolec. Skočil je za njim. ga vjel in spozral Kranjca.. Priči Frančiška Tialer in Ivana liro vat in potrdita. da je Kranje kakih 10 minut pred požarom odšel iz njihove gostilne. Priča Marijo Petrovčič po pravi, da je videla obdolženca okoli pol 9. no poti iz Vrhnike v Verd. Ogenj je vpepe-lil kozolec z vsem kar je bilo notri, ftkodo so cenili no 10.070 K, ki je s zavarovalnino komaj do polovice krita. Požar je pa napravil veliko škodo tudi na sadnem drevju soseda Antona Kobala. To Škodo so cenili na 91 kron. Obdolženec prizna svojo krivdo glasom obtožnice. Porotniki so krivrlorek potrdili, nakar je obsodilo sodišče Kranjca na 16 let tetke Ječe, poostrene s postom vsako četrtletje in s temnico in trdim ležiščem vsakega pol leta. Porotna obravnava prod Ani Kranjčevi in Mariji Klaaearjevi radi raznih sleparij as js pričela danes dopoldne. Prodno pa se je rasprava započela, jo stavil zagovornik Ano Kranjčeve dr. Pogan predlog, naj se obravnava preloži in sioar za- radi tega, kar je dobil on povabilo k raspravi šele 25. t. m. popoldne, ne pa, kakor je predpisano, 8 dni preje, in ker ni navzoča glavna priča I. Golfova. Sodišče je ta predlog odklonilo, nakar je dr. Pegan prijavil ničnost ter izjavil, da ne bo prisostvoval razpravi. Predsednik senata je na to pripomnil: »Hvala lepa, gosp. doktor, toda opozarjam vas, da gre to na vaše stroške.« Nato je senat zapustil dvorano. Obravnava se vkijnb dr. Peganovemu nastopu vrši popoldne ob 4. Porotne obravnave pri okrožnem sodišču v Novem mesto. V ponedeljek se je vršila pred porotniki v Novem mestu obravnava proti Janezu Mlakarju iz Bučke zaradi spolnega posilstva. Obravnava je bila tajna. Po krivdorekn gg. porotnikov je obsodil sodni dvor Jan. Mlakarja na 15 mesecev težke ječe. Janez Kruh je rojen leta 1871. v Sori pri Medvodah, ni še oženjen, po imenu je delavec, pravi poklic njegov pa je tatvina. Bil je že opetovano radi tatvin zaprt in mu je nazadnje prisodilo novomeško okrožno sodišče triinpol leta težke ječe, ker je kradel pri zgradbi šentjanške železnice. To svojo kazen je prestal 20. maja letos. Ker je dobil v kaznilnici nekaj nad »to kron izplačanih, bi bil prav lahko toliko časa živel, da bi bil dobil pri-pravno delo, toda Kruh je denar zapil in začel krasti. Vlomiti je znal kot malokak Špfcijalist 2e dne lt>. julija 1911, to je v nedeljo zjutraj, je vlomil v niso Matije Kfčevarja na Dulu pri Trebnjem, ko so bili vsi domačini pri prvi maši. Iztrgal je omrežje pri oknu, zlezel v hiso in je pokradel gotovine 17 K 20 h in nekaj sladkorja, kisa, dve krtači in voščilo za čevlje. Zasačila ga je pri »delu« devetletna Rozalija Smrekar, ki ga je prav dobro poznala, ker ga je bila že kakih 14 dni preje videla pri Koče-varju, kamor jc bil prišel na obisk, oziroma na ogled. Dne 21. avgusta je bila Frančiški Rudolf na Trnovem pri Medvodah iz zaklenjene hiše ukradena ženska srebrna ura. Helena Rudolf je namreč odšla od doma opoldne in zaklenila hišo. Ob 1. popoldne se je vrnila in zapazila, da je Sipa pri oknu ubita in da je bil v hiši nepoklican gost. Razen ure je pogrešila tudi dve denarnici z dvema vinarjema, dve jajci in kos kruha. Pa tudi Rozalija Ločnikar na Trnovem je imela tisti dan zvečer neljub obisk v svoji hiši. Zvečer jc slišala ropotanje v podstrešni sobi in šla z gorečo svečo gledat po stopnicah v podstrešje, kaj da je. Na stopnicah ji pride nasproti možak, zelo sličen Kruhu, ji vpihne luč, jo vdari s pestjo po rami in zbeži v temno noč. Ločnikar jc takoj pogrešila, da ji je vzel tat 1 K gotovine, 3 kumare in pol kilograma sladkorja. — Dne 21. septembra t. 1. ni bilo pri Mrakovih na Studencih pri Medvodah nikogar doma. V tem času je prišel tat skozi steno, ki loči kuhinjo od hleva. Odtrgal je v tej steni desko in zlezel v kuhinjo, odtod pa v hišo in vzel eno srebrno žensko uro, dve iz žime spleteni vrvici za uro, pleteno steklenico, žganja borovničevca. držečo šest litrov, dežnik, naglavno ruto, dve rjn-Jii, nekaj sala, masti in — kar je za Kruha značilno — nekaj čebule in k rub a, pol kg sladkorja ter vrečo, v katero je vse to pobasal. Kruh jc začutil svoj prirojeni mu poklic do tatvine zelo zgodaj. Ko »e ni bil 14 let star, je kradel pri Medvodah v družbi svoje matere fižol in druge poljske pridelke. Dobil je že takrat 14 dni zapora. Ker je kradel Kruh kar naprej in ker ni izdala tudi najstrožja kazen nič, ga toži zdaj državno pravdništvo zaradi hudodelstva tatvine iz navade, osobito, ker je bil že večkrat v prisilni delavnici, pa se ni nič poboljšal. Predsednik sodišču je predsednik okrožnega sodišča Trenz, votunta sta gg. deželnega sodišča svetnika Žmavec in Bučar, zapisnikar je g. avskultant dr. Poznik, zagovornik je dr. Žitnik, javno obtožbo pa zastopa g. državni pravdnik dr. Ro-gina sam. Porotniki so odgovorili na stavljena jim vprašanja, da je Kruh tat iz navade, nakar mu je prisodilo sodišče pet let težke ječe. Dvomimo, da se Kruh iznebi v petih letih svoje zanj tako koristne navade. * a Grsaovtt a mor pred zagrebškim porotnim sodiščem. Pred zagrebškim porotnim sodiščem se je začela včeraj razprava zaradi groznega zločina, ki se je dogodil 19. aeptembra t. 1. na cesti vasi Pravutin, občine Ribnik blizu Karlovca. Navedenega dne je bil na grozen način usmrčen Fran Tuha-ček, rojen 1. 1873. v Uzinički, okraj Blatno na Češkem, po poklicu izdelovalec krtač. Pri tem groznem zločinu je sodelovalo 24 oseb in aicer: Mato Bosilje-vac, 29 let star, oženjen, oče dveh otrok; Mika Sopčič, 35 let star; Janko Kožar, 56 let star, oče 3 otrok; Franjo Vancaš, 27 let star; Kata Gojmerac, 40 let stara; Iran Krznarie. ml., 34 let star, oče S gtrok; Mika Sopčič, 35 let star; Stjepan Sopčič, 43 let star; Mate Be-lanic, 28 let star; Gjuro Belanič, 23 let star; Ivan Kohanič, 46 let star, oče 5 otrok; Mi jo Barbič, 29 let star; Joso Deblič, 60 let star, oče 5 otrok; Mato Gojmerac, 56 let star, ooe 4 otrok; Mi jo Količ, 57 let star; Josip Drašković, 52 let star, oče 3 otrok; Mika Crnic-Rubet, 55 let star, oče 5 otrok; Marko Vardijan, 26 let star; Mijo Dehlič-Mlinarac, 20 let star, oče enega otroka; Vatroslav Srbelj, 27 let star; Ivan Tkalčie, 26 let star; Izidor Količ, 28 let star; Dora Dehlio-Tomecalj, 45 let stara, mati 1 otroka ter Mato Radnak, star 14 let. Kmetje so iz vasi Zalnka in Pravutin. Iz obtožnice posnemamo: Meseca julija t. 1. in sicer 28. je nastal požar na Vinskem Vrhu pri Tomu Ha-tuzicu, 7. avgusta v isti vasi pri Ini-bri in Antonu Maradinu ter Katarini Butorajec, 31. avgusta je bil požar v Ribniku. Gorel je skedenj Jan-dre Dolinarja, v istem času je pa tudi začel goreti hlev in skedenj Mara Cara v Skradskem 6eln, ki je kako pol ure daleč od Ribnika. 10. septembra okoli desete ure ponoči je začelo goreti v Skradrskem selu pri Bare Ledinskem in v i&tem času v Ribniku pri Stjepanu Sam boli, 1. septembra je pa gorelo pri Mari Duh. Ti požari so povzročili škodo 39.000 do 40.000 K. Cele noči so prebdeli oodotni vascani, ne da bi se jim posrečilo dobiti požigalce. Vse, kar je moglo, je stražiIo. Odrasli moški, mladi fantje in tndi žene so prirejali prave gonje za požigalcem in z nezaupanjem so gledali vsakega tujca, ki je šel skozi vasi, v katerih je gorelo. Nesrečen slučaj je hotel, da je 19. septembra blizu vasi Pravutinee v koruzi nedaleč od Kolpe počival neznan tujec, katerega identiteto so šele pozneje konstatirali. Bil je nesrečni Tuhaček. Ko so zasledovalci požigalca pTi-ZVi do Kulpe ter zagledali Tubaoka, so začeli na vse grlo kričati, da je Tuhaček požigalec. Med tem se je na obrežju zbralo več sto ljudi, moških in ženskih. Tuhaček se je prestrašil in je pobesmil čez Kolpo na Kranjsko. Na drugi strani so ga prijeli, ker so mislili, da jf> izvršil kako hudodelstvo. Kmalu na to so prišli na kranjsko stran tudi zasledovalci in sicer pred vsem tisti, ki so bili na konjih in sieer: Mato Bosi ljevač. Josip Gojmerac in Valentin Fabins. Okoli Tuhačka se je kmalu zbralo mnogo ljudi, ker se je s hrvaške strani prevozilo mnogo kmetov, kt jih je prevažal Josip Crn tč. Med zasledovalci in kranjci se je začelo formalno dogovarjanje, kaj naj store z ujetim Tubačkom. Kranjci so hoteli Tuhačka izročiti orožni-štvn. d oči m so Hrvati zahtevali, naj se njim izroči, ker je zločin izvršil na hrvatski strani. Kranjci so na to izročili Tuhačka Hrvatom. Mato Bosi-Ijevac je zvezal Tuhačku roke s konjsko vrvjo ter ga tiral do čolna. Na to so prepeljali Tuhačka na hrvatsko stran, kjer je zbrano ljudstvo kričalo, da je treba požigalca ubiti, kdor ga je dosegel, ga je tepel. TnhaČek jc pravil razljučenim ljudem, da ni zločinec ter jih prosil, da ga naj izpn-ste, ker ni ničesar zakrivil. Druhal je privlekla Tuhačka v vas Pravutin, da gn tam izroči občinskemu odborniku Ivanu Gojneren, ki pa takrat ni bil doma. V vasi Mala Paka so s« pridružili tudi ondotni vaččani ter jeli Tubaoka na vse mogoče načine psovati in mučiti. Pred hišo Ivana Gojmerca se je ustavila tolpa. Mato Bosiljevae je razvezal Tuhačka ter sel k Miku Perlu, ki je imel železne lisice za oklepanje hudodelcev. Bosi ljevač je prinesel železne lisice ter vtaknil vanje palee obeh Tuhačkovih rok. Začel mn je stiskati palce ter gs na ta način mučiti, da prizna požiganje. Navzlic grozni muki je Tuhaček zatrjeval, da je popolnoma nedolžen. Vlekli so ga dalje proti Mali Paki. Toda kmalu je Tuhaček onemogel. Zgrudil se je na tla. Zaceli so ga znova mučiti in izpraševati. Končno je Tnhaček, da sc oprosti groznih mnk. rekel, da je on požigalec. Na to je za čel zapovedovati Miko Crnie ter kričal, da je treba Tuhačka sežgati Otroci Marko Vardijan in Mijo De lic - Mlinarac so znosili slamo, zve eali Tuhačku noge. Na to sta Ivan Tkalčič in Ignac Srbelj zavlekla Tu> hačka na grmado, ki so jo zažgali Tnhaček ni bil takoj mrtev. Vsled tega ga je Izidor Količ čtirikrat ustrelil iz samokresa, doc i m mu je Dora Dehlič nametala goreče slame na prsa. Ko je tolpa videla, da ja Tuhaček mrtev, je mirno šla v svoja do movja. Za vse obtožence razen za mlade* letnega Mateja Radnaka zahteva državni pravnik smrt na vešalih. Zasliševanje obtožencev« Prvi je bil zaslišan Mato Boni. ljevač, ki je pripovedoval, da je hote* la razijučena množica sam« sodit* Tuhačka. Zanikal je, da je Tuhačka mučil z železno lisico in da je hotel a njega streljati. Obtoženec je jahal in je Tuhačka pred seboj gnal. Sodni svetnik ČaČič ga vpraša: Vi ste bili v Ameriki. Ali ste tam kaj slišali o linčanju. Obtoženec: Ne. Bosiljavae je na to drž. pravdnikn pokazal, kako se z lisico muci. Na vprašanje branitelja dr. Lukiniča je obtoženec izjavil, da je pred dvajsetimi leti zgo-?-ela vas Pravutina in da od onega rasa živi prebi valstvo v vednem >trahu pred požarom. Obtoženec tudi izpove, da Tuhaček v njegovi navzočnosti ni priznal, da je on požipra-lee in da mu vsled mučenja z železno lisico ni pritekla niti ena kapljica krvi. Na vprašanje zagovornika dr. KatuŠiča je izjavil, da je nameraval izročiti Tnhačka občinskemu odborniku Gojmercu. Obtoženi Fran Jakljevie prizna, da je na Kranjskem udaril Tuhačka s palico po zvezanih rokah. Naščuvali so ga Črnie, Gojmerac in Bosiljevac, ki so bili na konjih. Rekli 50 mu, da mora z njimi na lov za onim človekom, ki je požigal. Pravi, da jo bil tako razburjen, da ne ve, kaj so vse vpili. Ve pa, da Tuhaček ni odgovarjal. Govoril je »pemsko«. Jakljević trdi, da ^na nekoliko češko ;n da ga je vprašal, kdo je in kaj je, na kar mu je ta odgovoril, da ni polagalec. Ne ve, zakaj ga niso izročili obe. odborniku. Pri mučenju ni bil navzoč. Ve pa, da sta bila navzoča Mato Radnafc in Mato Belanić. Videl >c tudi. da je Gojmerac Tnhačku stisnil palce v železne ^lisice«. Ko so Tuhačka sežgali, ni bil prisoten. Na predsednikovo vprašanje odgovori, da ni res. da bi bil Tuhačka tepel. Predsednik: Čujte! Kranjci so jra vjeli in so ga hoteli oddati orožnikom. Vi pa ste zahtevali, da ga odda io vam, da ga sodite na hrvaški strati. Iz tega je razvidno, da ste imeli amen, ga usmrtiti. Tudi s"e je slišal ■■: »Ta je pravi!« Obtoženec o tem ne ve ničesar. Odvetnik dr. P r e b e k ga vpraša, kje je udaril Tnhačka. na kar od-• vori obtoženec, da na kranjski -rani. Pravi nadalje, da ne ve. da bi sil Tuhaček priznal požige. Obtoženi Janko Kožar pravi, hi je nedolžen, ter pripoveduje joka-je, da BO mu dvakrat hišo zažgali. Kam naj jaz in moja siromašna de- N ve. kdo je Tnhačka tepel, in tudi na krani«ki *tr?*m ni bil. Neka -*mska je vprašala Tnhačka, če j*1 on < zigalee. Za odcrovor ne ve. Slišal pa je, da jo priznal. On sj»m je šel po-tem domov. Meil množico je vid^i fiojmerca. Mika in Stjepana Sopčiča, BO arolor^ki. Drn«i dan je slišal, je Tuhaček priznal. Obtoženi Fran Van e a« tndi mi kriv. Vide! je, da je Mate B->silje-y v nkleni! Tuhačka, in slišal je kri- fe: »Ubij tra!<' Tub okovih odjj-o-nrnT ni slišal. Katarina Gojmcru-je tolkla Tuhačka s srpom po rami. Tndi v vasi Pska je ljudstvo Tnhac-pretepavalo. Ko so ga segali, ni )il prisoten, in je to sele drugi dan ■ vedel. Odvetnik dr. P r e b e qr želi. da konstatira, da je Miko Sooeić na-. arial Katarino, da naj Tuhačka ite* tolče. Obtožena Katarina G o j m e -?f ni kriv?.. Pravi je, da je pač * pla Tnhačka s srpom, ne ve pa, kdo ^a je uklonil. Prišla je samo iz radovednosti med gledalec. Prattjo Vao-I \ 5 ji pa pove v obraz, kako je rav-:^!a s TuhaačVom. Obtoženi Ivan K r ž n a r i e ml. izpove, da je bil med onimi, ki so iskali požigalea. Vid»l ?e. kako so s čolnom prevozili Tnhačka, ki je bil rveaaaa. Voafl ga je G juro Pruić. Ni pa slišal klica: r>Fl>ijte ira!" Ko so prišli v Pravutin, nataknil je Mato Bo*iJjevae Tuharku lisice. Na to se je obtož^ec odstranil. Mislil je, da hočejo Tnhačka izrrfčiti občini. Ko m je pa prepričal, da cra nočejo izroditi občini, ie odšel. Prizna, da je i nogo sunil Tnhačka, a to je storil, *pt je moral deset noči stražiti hišo. da mn jo kdo ne zažge. Rasprava se je opoldne prekinila. ♦ Presveta. Iz pisarno slovenskega gledališča. Jutri, v četrtek se poje prvič za par-abonente .klasična* opereta R. fieubergcrja MP!es v operi" pri na-adnih cenah. Opereta je prav lepo opremljena. — V soboto je dramska noviteta ter se igra prvič Maksa Hal-beja grandiozna drama „Reka'\ ki se godi ob povodnji Visle. Glavne vloge igrajo gdč. Wintrova, ga. Bukšekova, ga. Juvanova, g. Buksek, g. Šimaček, g. Nučič in g. Danilo. — V nedeljo popoldne ob 3. izvirna noviteta flSlepa jubezen" Antona Peska za mladino m ljudstvo s petjem in godbo; zvečer operna predstava. Slovensko gledališče. — Ples,v operi. Opereta v treh dejanjih. Po neki veseloigri spisala Viktor Leon in Hugo Waldberg. Uglasbil Richard Heuberger. — Skladatelj Heuberger se je rodil 1. 1850 v Gradcu in se mudil v poznejših letih letih največ na Dunaju, kjer si je pridobil dosti velik muzikalni sloves. Zlagal je simfonije, kantate, pesmi s spremljavo klavirja (morda bodo od teh katere naši publiki znane), celo število oper je komponira! a do največjega ugleda mu je popomogla opereta .Ples v operi*, ki smo jo imeli priliko včeraj slišati na našem odru. Prvič so jo peli na Dunaju 1. 1898. in od tam je romala slovesno po mnogih evropskih odrih. Takrat so pisali o njej, da je duhovita in amizantna, da s* dviga visoko nad nivć navadne operetne šablone in da spada med najprijaznejše pojave lahkejše operetne glasbe. Alt zdaj so že minila od takrat dolga leta, novi libretisti so iskali snovi in ker so bili sanv revni na duhu, so hrabro segali po ko«ih starih, priznanih in dobrih libretov, pa jim tako napravili veliko škodo. Mi, ki smo gledali več krasnejših operet s sličnim dejanjem, kakor je v „Plesu v operi", smo bili včeraj manj zavzeti za te žc znane dovtipe in prizore, ki so sc pletli po odru. Novejše operete so jih nam nudile opetovano in večkrat pri-kladnejše duhu časa, kakor se je to godilo včeraj zvečer. Komponist Heuberger je mož, ki vsebuje kot glasbenik veliko melodike in dokazuje povsod temeljito muzikalno znanje. In-strumentira jako okusno in bi nas tudi včeraj prijetno zabaval, ko bi ne bil marsikateri dunajski operetni komponist, ki je morda triumfiral in še tri-umfira po Evropi, iskal in našel in vzel pri njem marsikaj in nam že davno prezentirat za svoje. Deloma pa so ti valčki tudi znani iz plesnih dvoran in ne morejo tako učinkovati, kakor bi bil to slučaj, če bi jih čuli prvič. Včeraj je lezlo dejanje prepočasi dalje. Zdelo se je, da godba ne more z mesta. Valčki so silili, silili dalje, hoteli so se smejati, vriskati in peti, ali kakor da reveži niso smeli. Tempo je bil prepočasen. Ponekod, zlasti kjer je pelo po več solistov, je manjkala pa kaka pevska moč Bolje bi bilo, da bi dame, ki za enkrat še niso pevke, ne pele, temveč tisto, kar imajo reči v petju, povedale v govoru. Kjer je to seveda mogoče. Ta opereta zahteva namreč veliko in dobrih pevskih moči. — G. Povhe ,e bil v igri in petju prav dober, g. Iličić je prelepo pel, a morda najboljša je bila včeraj večer ga. Iličičeva kot kadet mornarice. Pela in igrala je jako ljubeznivo in pnkupljivo. Gdč. Thalerjev«, ga. Foedranspergova in ga. Buk-šekova so bile tudi dobre. Gdč. Tha-lerjeva v igri in petju, ga. Foedranspergova je dosegla zlasti pri nastopu lep uspeh; pela je izborno. Drugi so storili po svojih zmožnostih. — Režiser je bil g. Povhe, a kapelnik gosp. Jaroslav Jeremiaš. P. „Ples v operi" in R. Heuberger. „Laib. Ztg." z dne 9. marca 1911 piše o opereti .Ples v operi14 takole: ,,Ako hočemo navajati najboljša imena, ki se bavijo s prebogato produkcijo operete, moramo s č a s t j o imenovati Rikarda Heubergerja, čegar „Ples v operi" se je uprizoril včeraj po večletni pavzi. To delo presega, če ne vsega, pa skoraj vse, kar je zagledalo beli dan v tej umetniški stroki v zadnjih 20 letih. Njegova muzikalna oblika („Fassung") je v istini toli f; noću t n a, odlična („vornehm4 ler izdaja v vsakem taktu /.vrstnega mojstra, ki ima okus in spretnost, da poslušam) (to opereto, radi vedno iznova. P( ebej naj opozorimo na izborno karakteristiko glasbe, izvrstno smiselno pravilno pedslikavanje dejanja in teksta, kakor n. pr. v prizoru pisma v 1. dej., kakor tudi v 2. dej. občutje razkošja. Skratka to je delo, ki je opravičenoprineslo slavo izredno strokovno vrlemu pesniku tonov... Za svoj „Ples v operi" si je Heuberger izbral tekst, Čegar vsebina n e vsiljuje poslušalcu bedarije, nego se vsaj deloma sklada z verjetnostjo ..." K tej stro-kovnjaški kritiki v „Laib. Ztg." dostavljamo še, da je bil R. Heuberger roj. 1. 1850 v Gradcu ter si je pridobil z operami „Dogodek v novoletni noči" (1888), „Mauuel Venegas" (1884) in ,Miriam* (1894)veleugledno ime. L. 1898. je uglasbil opereto »Ples v operi", balet „Struwelpeter" (1887), ouverturo k Byronovemu ,Kainu", simfonijo i. dr. Bil je pevovodja akadem. pevskega društva in dunaj. pevske akademije na Dunaju ter je zdaj „Mannergesangs-vereina'' na Dunaju. Razne stvari * Povzročitelj živinske kage na parkljin in na gobcu. Iz Berolina poročajo, da se je dr. Siegelju baje posrečilo zaslediti v mikroorganizmih povzročitelja živinske kuge na park-ljih in na gobcu. Imenoval ga je x>Cytorretheskoke«. • Prodaja privatnih dragocenosti bivšega sultana Abdal Hamida. V Parizu se je včeraj začela dražba privatnih dragocenosti bivšega turškega sultana Abdula Hamida. Tur- ška vlada jo sklenila, aa denar, ki ga skupi za to, kupiti topove. * Kaznjenka umorila otroka. V kaanilnici v Mostu je pred kratkim umrl štiri mesece stari sin Flfride Benesch, ki je tam zaprta. Zdravniki so konstatirali, da je bil goltanec prehoden z buciko. Zoper Benesoho-vo so uvedli kazensko preiskavo zaradi umora. * Angleški paru i k nasedel. Angleški paro i k »Knala« je dne 19. novembra pri otoku Sokotra v aden-skem zalivu zadel ob breg. Prvi častnik in inženir sta se rešila v čoln avstrijskega parnikn »Trst«. Kapitan in večji del moštva se nahaja še na krovu potapljajoče se ladje. Ondotni prebivalci so se vrgli na ladjo ter so pokradli vsa živila, ne da bi jih moglo moštvo pri tem ovirati. *Kolera v trni gori. Vsled nastopa kolere v Crni gori je oblast odredila petdnevno zdravstveno nadzorovanje vseh iz Crne gore prihajajočih tujcev. Vsi hotelirji in sploh vsi, ki oddajajo prenočišča ali stanovanja, so tedaj dolžni vsako iz Crne gore doslo osebo takoj naznaniti pri mestnem zglaševalnem uradu. Vsako sumljivo obolenje je nemudoma prijaviti. Prestopki proti tej odredbi se bodo ostro kaznovali, ker lahko privedejo do nedoglednih posledic. * Velika carinska goljufija. Iz Petrograda poročajo: V malem carinskem uradu Agros na rusko-per-zijski meji so zasledili veliko goljufijo. V zadnjih letih so konstatirali, da se je promet zelo zvečal. Začetkoma niso prišli do nikakih rezultatov. KonČn^ *o pa vendar zaslediili, da so rncki carinski uradniki v zvesi s perzijskimi trgovci ruski fiskus ogoljufali ""a izvozne premije za sladkor. Te premije so znašale ogromne vsote. S peskom obloženo tovorno živino so deklarirali za sladkorni transport. Goljufi so si potem dali izplačati te premije, vsled česar so državo v teku let ogoljufali za en milijon rubljev. * Ženske oblegale pivnice. Pred kratkim je prišla v Rigi okoli sedmih, zvečer množica, broječa skoraj 2000 žensk, pred najbolj obiskane pivnice ter bnrno zahtevalaa, naj se pivnice zapro. Zastonj so sknšali v pivnicah sedeči možje pomiriti razjarjeno žen-stvo. Kno pivnico so razljučene ženske skoraj popolnoma razbile s kamenjem. Navzlic temu, da je policija posredovala, se niso ženske prej nmnknile, dokler niso vsi možje odšli iz pivnic ter zaprli pivnice. Ženske so zahtevale, naj 6e pivnice ob sedmih xapirajo, ter obljubila, da bo-. T o v nasprotnem slučaju ponovile demonstracije. * Rešitev pesnice Sapfo. V francoski akademiji znauosti je podvzel pred par dnevi neki učenjak z imenom Salomon Reinach, hvaležno ali nehvaležno nalogo oprati pesnico Sapfo. Kaj se ni govorilo vse o pesmici Sapfo! Stvar z dečkom Favnom se je gt vorila okrog in ljudje so se muzali, če so slišali o pesniški akademiji za deklice, ki jo je otvorila pesnica Sapfo. Nekateri »o bili celo tako negnlantni, da so šušljali o morali in drugih takih delikatnih stvareh. Kdor govori danes o pesnici Sapfo, ne misli na ode v alcejskih stikih, marveč na popolnoma druge stvari. Tako se je zgodilo, da je prišla pesnica iz literarne zgodovine tudi v kri-minalsko psihologijo. Temu je sedaj napravil Reinach konec, ki je dokazal, da je bila gospa Sapfo dobra mati in skrbna stara mati ter predstojnica pravega dekliškega penzijonata za višje deklice bogatih staršev na Lez-bosu. Ona sama se je kretala le v najboljših rodbinah in vsa njena okolica je bila prav malomestno poštena, tako poštena, da bi celo Cankar ne našel nobene nečedne misli, kaj še da bi mogli naši filistri na to družno metati kamenje. Grillparzer ji je delal res veliko krivico, ko ji je obesil dečka Faona, in če bi gospa Sapfo danes to vedela, bi ga tožila zaradi obrekovanja. Oglejmo si nekoliko njeno okolico. Njen brat je bil vinski trgovec in oženjen in da je bil kot vinski trgovec dobre volje, pač ni nič čudnega. Zaslužil je lepe cekine in tudi to, da jih je zapravljal z neko gospodično liodopisa, mn ne moremo šteti v zlo, saj sc to zgodi tudi danes v poštenih rodbinah, ki pa zaradi tega ne dobe nobenega madeža na ščitu svojega imena. Kljub temn je bila gospo Sapfo strašno hnda na svojega brata, saj bi utegnila slaba govorica škodovati njenemu penaijonatu. Napisala mn je prav čedno pridigo v svoji maniri z adoninsom v četrtem stihu in to je izdalo. Brata je bilo sram in je rekel gdč. Rodopia »Zbogom 1« Njegov svak, gospod Skamandronimos, mož ravnateljice Sapfo, je bil tega vesel, deloma ker se je že bal za cekine svojega svaka, deloma pa zato, ker njegova žena ni prišla na sled njegovim zabavam s gde. Rodopia. Jasno je tedaj kot beli dan, da so doslej gospo pesnico in ravnateljico dekliškega penzijonata le obrekovali in čaa je, de popravijo literati in slikarji njeno sliko tor ji dajo zadoščenje, kakršno ji gre. Teletonstai h brzojavna porotna. t Uradniška priloga. Dunaj, 29. novembra. Parlamentu je danes predložila vlada deloma popolnoma novo uradniško predlogo, ki jo je minister notraniih zadev Karel baron Heinold spremil s posebnim govorom. Zbornici, je z napeto pozornostjo sledila njegovim izvajanjem. Heinold je govoril v bistvu sledeče: »Visoka zbornica! Vlada vam je predložila zakonski načrt, o ureditvi službenega razmerja državnih uradnikov in uslužbencev, kateremu bo sledil v prihodnjih dneh enak načrt glede sodnih uradnikov in državnih učiteljev. Zaradi tega je potrebno, podati izjavo, da si je vlada popolnoma v svesti, da je izboljšanje gospodarskega položaja in ugotovitev pravnega razmerja državnih uradnikov in uslužbencev nujno potrebno. To tem bolj, ker je od tega odvisna primerna rešitev tega vele važnega vprašanja. — Zato je vlada tudi ugodila zahtevi po takojšnji definitivni rešitvi tega vprašanja. Vlada predlaga visoki zbornici v pretres ureditev službenih razmer po zakonski predlogi ter je vlada predvsem skrbela za časovno napredovanje pri raznih kategorijah po časovnih razredih ter pragmatično ugotovila pravice in varnosti, ki zagotovijo uradnikom, pri najmanj povoljni kvalifikaciji in, po dovršenih dopolnilnih izpitih brez izpre-memhe činovnega razreda prejemke prihodno višjega činovnega razreda, kakor h liro so dosegli v predlogi posebno zahtevano dobo službovanja za časovni napredek. Tega napredka pa ni zamenjati s časovnim avazmajem In je ugotovljenih pet uradniških skupin po pred izobrazbi, in sicer: prva skupina do sedmega, zadnja do devetega činovnega razreda. S tem v zvezi pa ee je videla vlada primorana, tndi jasno in določno označiti pravice in dolžnosti državnih uradnikov in uslužbencev. Vlada je imela pri kodifikaciji teh pravic in dolžnosti pred očmi, da je državna služba javno - pravnega značaja, ki zahteva tudi od uradnikov bolj razširjen krog dolžnosti, kakor od drugih navadnih državljanov. Vsled cesar se ne smejo državni uradniki svojega osebnega mnenja tako prosto Izražati, kakor drugi državljani in so omejeni tndi v pravici samoodločbe. Poslanec Glockel: Mi imamo samo eno državljansko pravo. Heinold : Pri ugotovitvi dolžnosti in pravic državnih uradnikov je bila vlada prosta vsake malenkostne ozkosrčnosti, vendar pa je ugotovitev teh pravic in dolžnosti, in vse tozadevne omejitve odvisna od državne blaginje, na kar se je vlada tudi ozirala in česar tudi ni prekoračila. Opomniti moramo in posebno poudarjati, da pri sprejetju te predloge zbornica hudo obteži državne finance in da prevzema s tem veliko odgovornost, ker v krogu rednih dohodkov pokritja za te izdatke ni mogoče najti. Zato mora vlada energično na-glašati, da je izdelala te predloge trdno računajoča s tem, da bo parlament odprl državni upravi take vire za dohodke, ki bodo omogočili, in to poudarjam še enkrat najodločnejše — da postane ta predloga tudi zakon. Poslanec Hildebrand: Pri vojaških predlogah vlada ni tako ozko-srčna! Heinold: Pod enakimi predpogoji bo vlada uravnala tudi nared-benim potom in času primerno vprašanje državnih nastavljencev,izvzem-ši železničarjev. Treba pa je, da ima zbornica pred očmi, da bo stalo to že takoj v prvem letu 25 milijonov. — Prebivalstvo bo prevzelo na svoje rame ta bremena,prepričano,da bodo državni uradniki v svesti si te naklonjenosti, z neumorno gorečnostjo svoje prostovoljno prevzete dolžnosti izpolnjevali. Hitro posvetovanje in odslovitev te predloge od strani zakonodajne korporacije, ki prevzame s tem veliko truda in odgovornosti, je nujno potrebna. To upoštevajoč in a ozimni na finančno politično naravo predloge, bo zbornica prevzela to delo. — Pritrjevanje od vseh strani. Kravali in pretepi v zbornici. — Ministri pobegnili. Dunaj, 29. novembra. Proti drugi nri popoldne je justični minister dr. H o e h e n b n r g e r načel odgovarjati na Koernerjev nujni predlog. Prvi del njegovih izvajanj je poslušala skoraj vsa zbornica v gručah in je bil njegov govor sprejet precej ravnodušno. Ko je poudarjal, da sod-nijsko vprašanje ni presojati kot politično vprašanje, so mn celo slovanski poslanci pritrWHi. Takoj n* to pa je dr. Hochenburger v drugem delu svojega govora izpretnenil svoje stališče in se je obnašal kakor pravi vsenemški agitator. Rabil ja besede: »Besitzstand der deutschen Rich-ter«, »Geschlossenee deutsches Sprachgebiet«. Nemški del češke de-aels jo imenoval dosledno »Deutsch- bohmen«. Čehi so se nad njegovimi izvajanji razburjali in ko je dr. Hochenburger opetovano rabil »Deutschbohmen«, mu je Koerner zaklical: »Es gibt kein Deutschboh-men!« Hochenburger pa je samo malomarno zamahnil z roko in se zanlč-Ijivo nasmehnil. Takoj na to so padle od njegove^strani besede: »Nemško posestno stanje«. To je b!I signal izbruhov ogorčenja, kakršno je zavladalo v parlamentu le malokdaj. Vrste čeških poslancev so ndrle proti ministrski klopi in slišati je bilo klice »Fej Hr 'cnburger! Proč š nji- * Doli 2 njim!« Nemški poslanci so nekaj časi mirno opazovali te dogodke, potem pa so se navalili na Čehe. Pred ministrsko klopjo je prišlo do spopadov ln dejanskih pretepov, zlasti sta se odlikovala nemška poslanca Glookner in Vedral. Končno se je resnejšim poslancem posrećilo preprečiti večje izgrede. Predsednik se je zaman trudil napraviti red. Med tem je zaklical posl. Tobolka min, predsedniku, da naj prepreči nadaljni govor Ho-ehenburgerjev. »Tako ne sme govoriti avstrijski minister. Njegov nastop onemogoča delo parlamenta. Mi ne moremo v večino, če so v vladi ljudje s takimi nazori.« Mlad očeh o v ni bilo mogoče pomiriti. Med tem je Hochenburger zaničHivo in z brezobzirnimi cestami nadaljeval svoj govor, kar je izzvalo prave viharje ogorčenja. Oglasilo se je piskanje na sirene. Vsi slovanski poslanci so v skrajni razburjenosti kričali »Fej, ven ž njim!« Ker si predsednik ni mogel pomagati, je prekinil sejo. To je izzvalo zopet nove viharje. Hochenburger se je začel oddaljevati, Cehi pa so ga zasledovali do izhoda. Tam se je Hochenburger obrnil ter hotel tolažiti, češ da ni mislil tako hudo. V tem hipu pa je stopil posl. Spaček k njemu in ga je opij u val. Ko je Hochenburger izginil, je izbruhnil ves slovanski del zbornice v odobravanje in ploskanje se je razlegalo po parlamentu. V zbornici je zavladal grozen nemir. Gruče Nemcev in Cehov so sc prerivale po parlamentu. V tem trenotku je seja še prekinjena. Splošno pa vlada mnenje, da se je situacija nenadoma poslabšala. Vsi krogi sodijo skrajno pesimistično. Sestal se je takoj na to ministrski svet. Dunaj, 29. novembra. Neki očividec, ki je opazoval dogodke v parlamentu, opisuje konec Hochenbur-gerjeve afere tako-le: Ko je razburjenje prikipelo do vrhunca, so nemški poslanci skušali češke poslance odriniti od mm. klopi, kar se jim pa ni posrečilo. Podpredsednik dr. Con-ci se je na vse načine trudil napraviti mir. Ker se mu pa to ni posrečilo, je prekinil sejo. Hochenburger se je oddaljil hoteč oditi. Češki poslanci so ga ogorčeno zasledovali in pljuvali predenj ter mu klicali »Ne pridite več nazaj — vi skrunilec justi-ce!« Hochenburger je bil ves bled ter je pomirjevalno zaklical: »Vsaj nisem tako slabo mislil, zakaj mi niste dovolili, da bi svoj govor nadaljeval.« Posl. F r e s 1 je vxel iz žepa že-lezničarsko piščalko ter piskal. Končno pa mu jo je posl. Choc odvzel. Poslanec Stfibmv je klical: »Vi ste najbolj sovraženi človek na Češkem!« Po prekinjeni seji je sklical Sturgkh ministrski svet ter pozval k sebi predsednika nemškega »Nationalver-banda« dr. Grossa. Brambna reforma. Dunaj, 29. novembra. V dobro informiranih krogih izjavljajo, da so vesti o izpremembi brambne reformo neresnične. Le v nekaterih malenkostnih ozirih bo brambna reforma izpremenjena, in sicer v vprašanju podčastniškega naraščaja, ki se bo rešilo drugače, kakor s tem, da se vojaki po tretjem letu še zadržujejo. Ta izprememba bo zahtevala še na-daljnih devet milijonov. Interpelacija proti Marckhlu. Dunaj, 29. novembra. Poslanec Stranskv in tovariši so interpelirali radi imenovanja posl. Marckhla za nadsvetnika. V interpelaciji se poudarja, da je preskočil 30 prednikov, da je postal svetnik v Gradcu v času, ko je bil izvoljen za poslanca, torej v uradu sploh ni mogel nič delati. — Ako je kljub temu imenovan, je to samo Hochenburgerjevo darilo kot nemško - nacijonalnemu politiku. Gostilničaraka deputacija v parlamentu. Dunaj, 29. novembra. Danes dopoldne je prišla v parlament deputacija državne gostilničarske zveze, da zaprosi poslance za intervencijo glede davka na pivo. Kranjske gostilni, carje sta zastopala gg. Zaje in Kav Člč is Ljubljane. Gostilničarji so se oglasili tndi pri poslancih dr. Ravnikarju in Pogačniku, Id sta jim obljubila, da bosta podpirala njih zahteve glode davka na pivo. Potovanje kralja Petra. Belgrad, 29. novembra. Kralj Peter se baje napoti moteča maja 1912 v London. Gospodarstvo. — Umestna vojaška naredba. Piše se nam: Zadnje dni so priobčili razni dnevniki veselo vest, da jta skupno vojno ministrstvo izdalo ukaz, da se morajo vojaška vezbali-sca (srelišča, vojašnice, jahalnice itd.) zasaditi z domačim, sadonoenim drevjem! Ako pomislimo, da je naš domobranski minister izdal naredbo, vsl3d katere se udeležujejo domobranski vcjaki kmečkega stanu poljedelskih kurzov (v zimskem času teoi etično, spomladi in poleti pa praktično) — potem je bil ukaz c. in kr. vojnega ministra radi gojenja sa-djereje gotovo le naravna posledica i — Kdor je služil kot vojak v naših okup*ranih pokrajinah v prvih letih po zasedbi teh pridobljenih dežela, ta ho vedel povedtti, kako velikansko kulturno delo je izvršilo tam doli nafte pridno in vztrajno vojaštvo! Ko ao bile malone vse večje ceste narejene in dobro posute (za to je bilo treba drobiti kamenje in gramoz), morali so se napraviti vrtovi za sadje in zelenjavo; kajti zelenjave in sočivja ni bilo dobiti makari za drag denar ne! — Pri vsaki vojašnici je nasadilo naše vojaštvo veliko število lei>o rastočega sadnega drevja. Ko je inšpi-eirai glavno komandujoči general iz Sarajeva, pokazati se je moralo vsako leto novo kulturno delo! — Ako npoŠtovamo dejstvo, da izkupi Tirolska le za izvoženo sadje (vino ni všteto!) vsako leto svojih 17 do 18 milijonov kron. potom še-le ltihko spoznamo, kako velikanskega pomena bo postala v bodočnosti ta ministrova naredba v gospodarskem oziru za nase vrtnarje in sadjerejce! Iimo ii Srak! Proti pranajem, luskinam in izpadanju las Taio-ifflii tinktura katera okrepouje (••1*6*, odstranjuj* lusk* in p rop redu)« Izpadanj* las. t ateavlonte* z sis)va>a1a>aai 1 liran*. Razpošilja se : obratno posto ne manj kot dve steklenici. Zaloga vsah preizkušenih zdravil, medlo, mil, medicina!, vin« ipeollall tat, nsjffnei&ib parfumov, klrurnjiaklh obvsj, svežih mineralnih vod Itd. Del lekarna MIlana Lensteka ?LJubljani Resleva cisti it. I. poleg novozgrajenega Fran Joiefovega juhi i. mostu. 169 V te| lekarni dobivalo zdravila tudi člani bolniških blagajn fmsns železnice, c. kr. tobačne tovarne ln okr. bolniške blagajne v LJubljani. Izdajatelj in odgovorni urednik: Rasto Pnstoslemsek. Darila. Upravništvu naših listov so poškili za: Ciril - Metodovo družbo Ciril Vizjak. učitelj. Loški potok 25 K, plačal g. Ivan Bencina. Travnik 64 iz kazenske poravnave z g. Antonom Kordižern Travnik 21 in Avgust Korbar. nad učitelj v Presorju pri Ljubljani 10 K. nabral v veseli družbi pri »Godcu« na Jezeru pri Preser-;'ru. z greslom »Vse /a ljubljeni narod«. Skupaj 35 kron. Živeli ii ' ' " in darovalci! Umrli so v Ljubljani: Dne 24. novembra: Fran Slat-sar. vrtnar, 43 let, Ambrožev trg 3. — Ivan Merčim. bivši zidar. 71 let, Radeekega cesta 11. Dne 26. novembra: Marija Kopitar, zasebnica. 7 let, Radeckegra ce-rfa 11. Dne 27. novembra: Rudolf Bo-nač. trgovec, 27 let. Zaloška cesta *t. 11. Dne 28. novembra: Marija Tam-še, zasebnica. 57 let. Radeck^pra cesta 11. V vojaški bolnici: Dne 21. novembra: Štefanija Lenko v ie, hči kolarskega pomočnika, 9 leta. Dne 22. novembru: Ivan Ni m is, opekarniški delavee, 41 let. Avstriiska špecialiteta. Na želodcu bolehajočim ljudem priporočati je porabo pristnega »Mollovega Seidlitz-praška", ki je pre-skušeno domače zdravilo in vpliva na želodec krepilno ter pospešilno na prebavljenje in sicer z rastočim vspehom. Škatljica 2 K. Po poštnem povzetji razpošilja to zdravilo ▼sak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj, DUNAJ, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi zahtevati je izrecno MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in s podpisom. 5 18 Soreasa. se¥eniega vetra, so se Rimliani po pravici bali, ker jim je prinašal nahod in resno prehlajenje. Sedaj v tem slabem letnem času ima vsakdo vziok se bati škodljivih posledic le-denomrzlih vetrov in dvakrat nam je treba biti previdnim. Faveve pristne sodenske mineralne pastilje varujejo pred nevarnostjo prehlajenja ter točno in kar se najbolj misliti da udobno 3zatirajo že nastalo prehlajenje sopil. Pa niso niti drage: škatlica stane samo K 1 25. Generalno zastopstvo za Avstro - Ogrsko: W. Th. Guntzert, c. kr. dvorni založnik Dunaj V/11. Grosse Neugasse 17. Nobena kapljica ne koristi tako želodcu, kot požirek pristnega „FL0RIAN-al" Človek! Pomni treh besed: želodca red! i J Postavno varovano. poročila. Ljubljanska „Kreditna banka v Ljubljani". Uraia! karal iaaajske torte 29. Seinlkanl aatirli. 4*,c ma]evo renta . . . . 4 2", srebrna renta .... \ - avstr. kronska renta . . 4f/» ojrr. „ . . 4' kranjsko deželno potojilo 4 - . k. o. čtSke dež. banke . Srečke •p««ka. Im I. 1860 . . 1864. . . . tlake .... zemeljske I. izdaje odrske h!poteča« . dtui. komunalne avstr. kreditne . . ljubljanske . . . avstr. rdeč. krita OfT. .i m bazilika .... turške..... ■ •Inlo«. Ljubljanske kreditne banke Avstr. kreditnega zavoda . Dunajske bančne družbe . Južne železnice .... Državne železnice . . . Alpfne-Montan .... Češke sladkorne družbe . Zivnostenske banke. . . nerenbra it M. scacmi sitimi Valata. Cekini Marke Franki Lire . RublJI. ... ... . 91-80 94-75 91 80 90-60 92*25 93- 439 -609-304 — 299 — 277 — 25550 511*— 5IC-— 86 25 7250 48 -37-75 244-50 470-— 648-25 542-25 '.10-15 732-50 841-70 348-— 282-75 11 37 117-57* 95-45 9475 254-50 92--94-95 92 — 90 80 9325 94 — 451 — 621 -316 — 305 — 283 — 161 50 523 -522 — 92 25 78 50 54 -41 75 247 50 472*— 649-25 543 25 11115 733 50 84270 351 — 283-75 11-39 117-77» 9555 9505 25550 Zlata svetinja iBerolin, Pariz, Rim itd. Žitna cane v Badimpeftti. Dne 29. novembra 1911. I a. . za 50 kg 11-85 . za 50 kg 10 38 . za 50 kg 8*48 • za 50 kg 9-86 Ter Pšenica za april 1912 Rž za april 1912. . Koruza za maj 1012 Oves za april 1912 rleteorolosiino porotno. Vtslna nad ■orjen *M*2 Maji mtml tlak SS.7S mm Kemik dr. Ing. Mireča, Olomnc. Ke- mično-tehnična preiskava je izpričala, da je . nSeyalinu prav izvrstno uporabna ustna j voda, ker so njeni podatki popolnoma ne- • škodljivi in se ž njo lahko razkužuje. ' novemb. 1 čas opazo-vaaja Stanje baro-aetra v mm • • 83 I • > Nebo 28 2. pop. 9. sv. 7441 744*2 8-0 6-2 ti. jzah ar. szah. del. jasno oblačno. 29. 7. zj. 744 7 26 si. sever 1 megla Srednja včerajšnja temperatura 61\ norm. 0*9*. Padavina? 2* arah 00 mmu Ravnateljstva trgorskega bolniškega ii »odpornega droitva v Ljabljasi javlja tužno vest, da je njegov redni član, gospod Rudolf Bonač, trgovski pomočnik danes ob 5. uri popoldne previden s sv. zakramenti v 25. letu starosti mirno v Gospodu zaspal. Pogreb bode v sredo, dne 29. novembra ob 3. uri popoldne iz Leo-nišča na pokopališče pri Sv. Križu. Dragega pokojnika priporočamo v blag spomin. 4011 V Ljubljani, dne 27. novembra 1911. Slovensko trgovsko društvo „Merkur" v LJubljani naznanja žalostno vest, da je njegov redni član, gospod RUDOLF BONAČ trgovec v LJubljani v ponedeljek, 27. t. m. ob 5. uri popoldne previden s sv. zakramenti za umirajoče v 25. letu starost! mirno v Gospodu zaspal. Pogreb bode danes 29. t. m. ob 3. uri popoldne iz Leonišča na pokopališče k Sv. KriZu. Dragega pokojnika priporočamo v prijazen spomin. V Ljubljani, 29. novembra 191L Aaa Koziek roj. Božič naznanja v svojem in v imenu otrok Ivana in Anice vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je njen iskreno ljubljeni soprog, dobri oče, brat. stric in svak, gospod IVAN KOZ JEK bivši gostilničar, izvosček ia posestnik, po dolgi in mučni bolezi, potolažen s tolažili sv. vere, danes ob 8. uri zjutraj v 49. letu svoje starosti blaženo zaspal v Gospodu* Pogreb predragega rajnika se vrši v četrtek, dne 30. t m. Iz deželne blaznlce na Studencu v Ljubljano in se ob 3 url dopoldne prepelje pokojnikovo truplo od sv. Petra cerkve na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maše zadušnice se bodo služile v župni cerkvi Marijinega Oz-nanenja v Šiški. Prosi se tihega sožalja. V LJUBLJANI, dne 28. nov. 1911 brakir, rujave dlake, na glavi in pred njih nogah bele lise. Sliši na ime Waldi Odda naj se pri 4017 Franu Premrov, Martinjak pri Cerknici. aa» * + l solventnim osebam vsa- llliaillllll kega stanu (tudi damam) lllll llllIlJ od 500—10.000 M kot Milil lil osebni kredit ob zmerni UllU i 11U n'n obrestih in pnkl adnih ■ " lO %# J kanja vra£iijn na obroke. Točno m diskretno hipoteke, financiranja, transakcije od 100.000 M naprej. — Vprašanja pod „Coulant", odpošilja anončna ekspedicija Bonacker A Rantz, Dnaseldorf. 400 9 Božična ta draga darila ter seznam drugih porabnih predmetov vseh strok dobite v mojem bogato ilustro-vanem katalogu s približno 4000 slikami, kateri se pošlie na zahtevanje popolnoma zastonj in poštnine prosto. — C. in kr. dvorni dobavitelj Jam Konrad v Mosta M79 (Cetko). Zenllno ponudba. Imam reprezentativno službo, ki mi daje dosti dohodkov, da bi preživel svojo družico in iSčem tem neveč nenavadnim potom gospodično ali vdovo v starosti 20—30 let, izobraženo, vesele narave, blagega srca s premoženjem 20 do 30.000 K, katera bi mi bila dobra in zvesta spremljevalka na tej poti življenja Jaz sem dober, miroljuben in idealen človek, prijetne zunanjosti. — Ponudba je resna in ne vsebuje nobene Sale. Zato naj se pošiljajo le resne ponudbe s sliko na upravništvo »Slov. Nar.« pod naslovom Jaa|aka M". Stroga tajnost zajamčena. Fina. zelo nm šivilja izurjena v likanju in pospravljanju, želi vstopiti v službo kot hišna, k dobri rodbini; gre tudi na deželo. Ponudbe se prosi na uprav. »Slovenskega Naroda« pod „Marljivost". 4005 Proda 80 v bližini Ljubljane od kolodvora 5 minut oddaljena hiša z gostilno pripravna eventualno za vinsko trgovino. Naslov pove upravni5tvo »Slovenskega Naroda«. 4007 Lepo posestvo v enem najlepših krajev v Savinski dolini na Spodnjem Štajerskem, z obširnimi kmetijskimi nasadi, njivami, travniki, gozdom ter lepo domačijo s se ceno proda, s Pojavna pri lastniku F. S. Škra- barju, trgovcu v Kranjski gori, Gorenjsko. 4010 Za žage in tvoru parket I 1 iokomobila 30 PH. 1 parni stroj Tandem Campund 80 HP.I f 1 36 čolni jarem (Gatter). 1 stroj za prirezavanje parketa (Par-kettstutzmaschine. vse sposonno za obrat, se najceneje proda. Več pove upravništvo »Slovenskega Naroda«. 3965 aVopo meblttaaa 3980 jI Rosner SCo lin sadnega sala" mesečna sobo s posebnim vhodom se Odda takoj ali pozneje, na Elizabeta! cesti št 6 II. nadstr. levo. Razgled na cesto. I Pili za boijčnt darila, zahteva llvlll po dopisnici moj bogato ilnstrovani glavni katalog,- ki vsebuje veliko izbiro božičnih daril. — Razpošilja se vsakemu gratis ia franko. — C. ia kr. dvorni dobavitelj Jan Konrad, Most št. 1176, Češko. Kupujem starinske predmete iz porcelana! stekla, slike, pohištvo itd. sploh ▼sak predmet, ki le ie 80 1. star. Prijazni dopisi pod „Wiener Samrnier", hotel pri Maliču. 4002 Staro umetno zobovje 1SF" kupuje HBJ samo danes in |ntrl od 5. 6. v hotela prt „Maliču", Šelecburgova nI. št. 7. II. nadstr. vrata si. 27. 3988 Takoj sprejmem hlapca-Žagarja. 3973 Plača od rezi. Miha Maierle, Jeleni a vas štev. 9, !! poita Stari trg pri Kočevju, k Proda se lepa še nova v Ljubljani priporoča v lastni žganjarni kuhano 2544 Slivovko Tnopinovec Brinfevec Hrusovec Vinsko žganje zaaesl]ivili kakovosti, j W Pojasnila daje lastnik sam. 3974 Naslov v upravništvu »Slov. Naroda«. Koncipifenf s pisarniško prakso, 3882 :: vešč tudi italijanščine in hrvaščine :: išče mesta kot konclpijent v odvetniški event. v notarski pisarni. Vstop decembra ali pozneje. Ponudbe na upravništvo »Slovenskega Naroda« pod nKoncipi]ent št. 85". in potrebščine za amaterje in = poklicne fotografe - dobavlja češka tvrdka 3951 Vladimir Albrechi zavod za fotografske potrebščine Praga, Kral. Vinohrady 567, Češko. Certovniki zastonj in franko. Len laka pripraven za vsako trgovino, obrt ali za pisarno, 4008 se odda takoj ali za februarjev termin v Selenburgovi ulici št. 1. Pojasnila iz prijaznosti ▼ Ćešarkovi trafiki ali pa pri :: tvrdki „Fran ooilvan sin11. :: Izvirni „Viktoria" šivalni stroji < so zelo priporočljivi ter znani kot najboljši za Šivilje in krojače. A Vsaki Izviral „Viktoria" šivalni stroj ima kroj za prlrezanjo oblek, da lakko vsaka gospodinja s sama dola obleke. :: Priporočam tudi droge vrsto Jamne" stroje od 65 K naprej, katere imam vedno v zalogi. ^— «^ letita iz- Umetno vezenje se pokaže brezplačno v moji trgovini. . 4015 [eiiti zastonj in poštnine prosti [^^S^^Srrl imam t salogi po najnižji ceni. Fr. Meo t Ljiji, nova ulita 11. 59 EL 8 10 3864 TtlofM Ma*. 10. 4*7 Lata. ttST. ustanavljanj, dalnltka cftVulba KRANJSKA STAVBIMSKA DRUŽBA V LJUBLJANI Stavbno podjetništvo | pisarna za i deio f opekarne s strojnim obratom rhitekturo in atavbnotobniika atatof i in na in mi in v Opatiji. |ni Prlporo6a aa za atavbna dala v tavbna In fini aafca vrats E 615/11/«. Dražbenl oklic. Po zahtevanju Posojilnice v Slovenski Bistrici, zastopane po dr. Urbanu Le»ež, odvetniku v Slovenski Bistrici, bo dne 14. decembra 1911 dop. ob 10. ari pri spodaj označeni sodniji v izbi št. 3 drsita posestva vi. št. 143 d. o. Slovenska Bistrica, sestoječega iz: 1. hišnega in gospodarskega poslopja z vrtom v mestu — s cenilnom vrednjostjo.................K 10.481.— 2. tovarne za izdelovanje opeke — s cenilno vrednostjo . . „ 33.27780 '. hišnega poslopja za delavce pri opekarni — s cenilno vrednostjo ,................ 9 2.620 — '. studenca za dobavo vode pri izdelovanju opeke — s cenilno vrednostjo................. 9 720*— 3. zemljiških parcel v površju S ha 65 a 39 m, arondiranih z opekarno, z ilovnato zemljo — s cenilno vrednostjo „ 3.90048 6. priti kUne — s cenilno vrednostjo........ . . „_5' — Skupna določena cenilna vrednost znaša tedaj . " ] ~. m 51.004*28 Najnižji ponudek znaša............. 26.153*05 vadij, ki ga je položiti pred začetkom dražbe, pa.....„ 5.109*23 C kr. okrajna sodnija v Slovenski Bistrici, 4012 oddelek II., dne 2. novembra 1911. 3van ]ax in sin v Ljubljani 3 8 Dunajska cesta 17 yj| priporoča svojo bogato zalogs voznih koles. Šivalni stroji za rodbino am obrt. Brezplačni kurri za vezenje v hiši. Pisalni siroti „ADLER". Razalas Št 38810. V smislu § 37. občinskega reda avta o naznanja, da so 3993 za deželno stolno mesto Ljubljano se pni s Hit in tri.! za leta 11 is ie i. 6) aVHVfllsataafa zaklada mest« nega loterijskega posojila, 7) mestnega rt dovoda, 3) mestna elektrarne in 9) mestne klavnice mestnem lmiigovodstvu Štirinajst dni 1) aaestnega zaklada, 2) mestnega nbožnega zaklada, 3) zaklada o meščanski imovini, 4) ustanovnega zaklada, j) mestnega loterijsko - posojilnega zaklada, j že pestavljeni in da bodo r*t*gra;eai t od 25. novembra do 8. decembra 1.1. jamo občanom na vpogled, da vsakdo lahko navede svoje opazke o njih Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, dne 20. novembra 1911. Za askrftvraaje afreinskife opravi' me*ti Ljubljane zatasaa »•atarljeai e. kr. deželne vlade svetnik Laschan 1. r. tadi sa gostilno jako ugodna, » mii in letan ulmlb rili i iijea Kdo, pove upravmstvo »Slov Naroda«. s kopale eo, električno razstet-: Ijavo in pos< bnim vhodom : oddalo z decembrom ■a Kongresnem trga štev. 14« 3949 Renomirana tvornica likćrjev mi sprejme spretnega potnika m alpske dežele, z dobrimi spričeval iz Špirituozne ali špecerijske trgovine pod ugodn^rnt po?o'i — Ponudbe z nadpisom „Pofolk 10.000" je nasloviti na upravnistvo »Slov Naroda* m Važno z a vin-ke trgovce w \i\ [j : L : i: i m • a • I«! iii 151 več sto komadov, prav močni in zdravi iz hrastovega lesa, od 400-800 1 se dobivajo po prav nizki ceni 2545 pri tvrd k i Rosner S 62 v Ljubljani* is Va*no za vinske trrovce isi e e ;M; • * * • mmm* 151 m : 1: lil • ^ • i?i Najboljša in najzdravejša barva" m lese in bredo ;e dr. Drallea l9lfEBIL ff daje sivim in pordečelim lasem njih prvotno naravno in zdravo barvo. Dobi se svetla, rjava, temnorjava in črna v steklenicah z navodilom po 2 K, velike po 4 K, pri Štefan Strmoli Ljubljana, Pod Tranfco št. 1. Poulične šminko m pndor najfineje, po ^-rnlh eennh St 3437 4014 bo letos ¥ pondeljek, 4. decoi Mestno županstvo v Postojni, St. 8787/V. a. 3987 Razglas. BatoiH H si rojenj Kia 1813. Mi 11. mm 1)121 [rmijni mitom. Zaradi zabeležbe se je tora j vsem leta 1893 v Ljubljani rojenim mladeničem, neglede na pristoinost, in pa zunaj Ljubljane rojenim, v Ljubljano pristojnim mladeničem od 1. do 15 decembra t. L zglasiti ▼ mestnem vojaškem uradu v »M*stnem domu«, I. nadstropju IzWazila o domovinstvu (domovnico, delavsko ali poselsko knjižico) je prinesti seboj. Bolne, odsotne in zadržane mladeniče morejo zglasiti sorodniki. Mestni magistrat ljubljanski, dne 21. novembra 1911. Im eskrbtfanjt ©»Soških •vrtril mesta Ijabljane začasne sastavljeni c kr. deželic vlade svetaik? Laschan, 1. r. St. 8616 V. 11. ff^^JZnJ^F ^ vojaški taksi zavezanim osebam, naj se zglase. Po zakonu z dne 10. februarja 1907. 1. (drž. zak. št. 30.) se morajo vse vojaški taksi zavezane osebe dotlej, da prestane njihova dolžnost vojaške takse, zglasiti vsako leto, v mesecu januarju na tisti občini, v kateri imajo 1. dne januarja tega leta svoje bivališče. Oprostitev osebne dohodnine aH nadomestilne takse za službo, ki se pričakuje ali ki je nastopila v prejšnjem letu zaradi tega, ker dohodek ne presega 1200 K, ali iz drugih vzrokov, ne odvezuje dolžnosti zglasiti se. Zglasiti se je moči pismeno ali ustno. Pismene zglasitve se morajo opraviti tako, da se vpošljeta občini dva v vseh razpredelkih z razločno pisavo popolno in resnično izpolnjena zglasilna obrazca, Zglasilni obrazci se dobivajo brezplačno pri mestnem vojaškem uradu v .Mestnem domu" L nadstropje. Zglasila se vpošiljajo v kraljevinah in deželah, zastopanih v državnem zboru, poštnine prosto. Zglasilni obrazci so tako urejeni, da se lahko, zloženi in naslovljeni, oddajo na pošto, ne da bi se uporabil poseben ovitek. Ustne zglasitve vpisuje občina v oba zglasilna obrazca. Zglasitve, ki se podajo po kakem posredniku, ne odvezujejo zglasil* nega zavezanca odgovornosti za izpolnjevanje naložene mu dolžnosti. Zglasil ni m zavezancem, ki predpisane zglasitve ne podajo pravočasno aH ki jo podajo v bistvenih točkah nepopolno, se lahko naloži do 50 K denarne kazni. Vojaški taksi zavezane osebe, ki v svojih glasilih vedoma kaj zamolče ali se zakrivijo neresničnih napovedi, zapadejo — ako dejanje ne osnuje učina kaznivega dejanja, ki se naj kaznuje po občem kazenskem zakonu — denarnim kaznim do 500 K, če so dane posebne obtežilne okolnosti, do 1000 K. Naložene denarne kazni se izpremene v zaporne kazni, ako se nc dado izterjati. Vrhu tega je tedaj, če se zglasitev ni podala pravočasno ali če se je podala nepopolno, političnemu oblastvu dano na voljo na podstavi znanih podatkov ali pa takih, ki se poizvedo uradoma, brez obotavljanja prirediti vojaško takso. Mestni magistrat ljubljanski, dne 14 novembra 1911. I* sskrtnraaje •beiaskib aararil mesta Ljubljane začasna posUvljeai c kr. deletee vlade svetaik Laschan 1. r. 0N 1 OF Priporočamo našim ~ gospodinjam s | KOLINSKO CIKORIJO mm -I ■ -_—_- iz edine slovenske * to varne^vJjubljani 'i! 3979 Velika, dobro vpeljana manufakturna trgovina v nekem mestu na Kranjskem se z zalogo vred radi preobilega drugega opravila pol ugodnimi pogoji proda, ali da i oap. Ponudbe pod „Trgovina 23** na Prvo anončno pisarno v Frančiškanski ul. 8. JV(pdna in konfekcijska trgovina M' Jtrišfofič-jjučar preselila v lastno hišo na Stari trg 9. ^Priporoča 2elo pomnoženo damsko in otročjo simsko konfekcijo bo znano na/n-šji esni. tudi po meri. postno prasne kostume, plašče, pelerine, rasne /opice, k^Ha, domače halje ter : bluze m otroške oblekice. : Uelik^ t^bira perila in higijemčmh potrebščin ya novorojenčke. — Vsako modno blago. — Pošilja na izbiro tudi po pošti. .*. .\ J. Zamljen eevl|aurski mojster v Ljubljani, Sodna ulica št. 3 izvršuje vsa čevljarska dela do najfinejše izvršitve in priporoča svojo zalogo storjenih čevljev. Izdeluje tudi prave gorske in telovadake čevlje. Za naročila z dežele zadostuje kot mera pri poslan čevelj. 245 Pozor! Trgovci I Pozor! Vslcd sklepa gremija trgovcev se bedo še Utos oddajali reklamni koledarji. Ker je sedaj zadnji čas ca naročilo VI Tapetnik ragotin Puc Ljubljana, Marije Terezije cesta šle,. 16 na dvorišču, levo 3856 se priporoča ?a vsa v to stroko spadajoča dela Velika izber zgotovljenih s divanoir : otomanov in modrocev. si dovoljujem jih ponuditi vsem cenj. trgovcem in obrtnikom komad že 08 15 vin. naprej z blokom in tiskom. Z velespoSto vari jem se priporočam Fr. Iglic, Ljubljana, Mestni trg 111If trgovina s papirjem in galanterijo na drobno in debelo. v __ _ ____m Vzorci na razpolago. Največja izbir. Cene brez konkurence. Ha Wo in Nn. Pri wm naročile velik Dopust. §htica& S DIZcjao J£ft$$f4anaf cfvcć>cznova ulica SI. 9 svojo veUhan^Uo &aiocjo v joo&& w/t£aottA trt t*>&/iČTic /i ^aoo oTcfoicica ftasi. cž. Samec, 3941 Najnižje oenel Strogo solidna postrežba! 1 1 _ 3*92 I Cene nizke. Postrežba točna. v Ljubljani Stari trg štev. 21 mm- Ogled klobukov brez obveznosti nakupa. -ew Sprejemajo se popravila, pošilja se tudi na izbiro. Žalni klobuki vedno v zalogi. darila. Naročujte novi Inbilejni cenik s koledarjem po jako znižanih cenah in poštnine prost == ko bo izšel za Božič. = Najbogatejša izbira kot obče znana domača solidna trgovina po najnižjih tvorničkih cenah zlate, srebrne, nikelnaste in jeklene j ure in verižice. Briljanti največja izbira: uhanov, prstanov itd. Kina srebro, posebni cenik na zahtevo. Fr. Čuden urar in trgovec samo nasproti Frančiškanskega samostana v LJubljani. Šivalni stroji najfinejše mte Da zaMe?o posebni [eni!!. Hov Jubilejni cenik s koiedarlem bo za Božić - taiel, tudi poštnine prosi - Tehnični biro in stnvbno podjetje v Ljubljani, — ---a-— m m—■---mm—rne) izdeluje: Resljeva cesta &tev. 26 (poleg plinarne) Resljeva cesta štev. 26 (poleg plii : Jeton, železobeton,: mostove, strope, dvorane, zazidke turbin. [strokovna izvršitev 'j vseh vrst načrtov, prevzetje zgradb, n tehnična mnenja.:: : Vodovodi, električne : centrale, turbine, mlini, žage, opekarne, :: moderne apnenice. :: : Obisk strokovnih: inženirjev na željo. 38 28 17