UREDNIŠTVO IN UPRAVA: LJUBLJANA, PUCCLNI JEVA ULJCA 5 — TBLEFON: 31-12, 51-23, 31-24, 31- oaročnisa 11 lir - Račun pd poštno ček. »a*odu: l^fđ&m *>J51 65 Seindliche Kriegsschiffe versenkt Erfalge der deutschen September — 55 n chtet, 133 weitere Aus dem Fuhrcrhauptquartierf 1. Okt. fcas Oborkommando der Wehrmacht gibt bekannt: An drr l.andfront des KubanbrUcke n-kopfes wit'Scn unsere Truppen im'hrere starke Angriffe der So vv je t h ab. Feindli-che Kanipfgrijpp*'n. dle emeut zu landcu versuchten* \vurden vernichtet. Im Kampfraumc siidostlich saporo*chie bracht»n d»e ge*drlgen Kiimpfc einen vol-len Atnvehrerfolg. FMe mit starksten In-fSnteric- und Panzcrkraften unternomme-n en Ehirehhmchsversuche des Feindes wurden ab^eschla/jen. Die Sovvjets er-Htten hohe blutijre Verluste. V«n 250 an-greifenden Panzern vvurdcn 140 ver-nichftet. A m m»ttleren Dnjeper s»nd n^ch erbit-terte Kiimpfe um die einzelnen feindlichen Bruckenkopfc im Gange. In vcrsrlticdJencn flfKUllllllllll der >llt-tel- und im Norden der Ostfront wurden ortliche Angriffe der Sovvjets abgewiesen. Die Luftuaffe griff mit zusammcngc-fassten KSmpf-, St*jr7,kampf- und Schlaeht-fliegerverbiinden uirkuiigsvoll in die Ram-pfe stidostvvarts Saporoschic und ani mitt-leren Dnjcpor ein. Ein T'nterseeboot versenkte im Schu-ar-zen M^rc eirt^n feindlichen Dampfer vOn 800 Brt. An der siiditalienisohcn Front kam e» gestern nur siidlich des VeSuv zu nennen*-werten Kiimpfen. Vorstos»e hririschier Panzerkriifte \vurrten d°rt al)jsje\\ies«»n. Im MHtehneer erzielte die I^nftwaffe Bombentrvffer auf zvvej feindlichen Rricgs-fahrzeugen und l>eschadigte sie schwrr. Begleitendc Jiiger »chossen hiebeii drei feijidliche Flugzeugc ab. Bei feindlichen Luftangriff en am 29. September und in der Nacht zimi SO. September uurden trotz ungtinstiger Witt< rrmg tiber \VeHtdk'iit*chlarid und den und Luftwaffe im mit 3l5.7«o BRT ver-SchiSf e beschadigt derlandiachen Kiistengebiet 40 feindliche Flugzeuge abgeschossen. Kriegsmarine und Luftwaife versenkten im Monat September: 1 Schlachtschiff, 3 Rreuzer. 20 Zerstdrer, 3 Torpedoboote, IS Schnellboote, 1 FnterseeboOt und mehrere KlHnst-F-Boote, 2 Minensuchhoote. 2 Be-wacher und 20 Landungsboote. Beschadigt uurden: 1 Schlachtschiff. 18 Rreuzer. 17 ZerMorer, 1 Torpedoboot, 8 Schnellboote, 15 Landungsboote und 5 andere Kr*egsfahrzeuge. Feroer vrurden 55 HandeKschiffe mit zusammen 315.700 Brt. und 1 Transport-segler versenkt oder vernlchtet und 133 ivcitere Schiffe mit ulter 600.000 Brt. beschadigt. Die Beschadigung zahlreicher gctroffenor Klepi- und Handel*schiffe sin d so schwer, da s« auch mit der Ver-nichtung eines Teiles die^er Schiffe ge-rechnet werden kann. JEKLENI BLOK TROJNEGA PAKTA Poslanici Duceja in japonskega zunanjega ministra šigemica Včeraj smo objavili poslanico, ki jo je ob tretji obletnici trojnega paficta naslovil na narode ^vezniških drtav nemški zunanji minister v. Ribbentrop. V naslednjem prinašamo poslanici, ki sta jih ob tej priliki naslovila na zavezniške narode Mus-solini kot zunanji minister fašistične italijanske vlade in Sigemicu. zunanji minister Japonske. Ducejeva poslanica >Smatram za dobro znamenje, da sovpada moj povratek v Italijo z obletnico podpisa pakta, ki je medsebojno neraz-družno povezal fašistično Italijo, narodno-socialistično Nemčijo in cesarstvo Tena. Republikanska fašistična vlada je odločena, da se v znamenju Uktorskega svežnja z vsemi silami in z vso vero. ki je često prevevala Italijo, bori nadalje do končne zmage. Od mednarodne klike, ki se je povezala z nekaterimi izdajalci, izzvana epizoda je povzročila posledice, ki bodo za petek vojne odločilnega pomena, kajti Italija si jc sedaj lahko ustvarila 6§ sovražnikovih vojnih ladij potopljenih Uspehi nemške mornarice in nemškega letalstva v septembru — 55 trgovski* ladij s 3l5*7oo t uničenih — 13» na- daljnjih ladij poškodovanih Nttsva gravi della Slotta N>1 mest* di settembn date oltre 65 navi da! t* aJtrettante danneg.ctfal mercantili affondate, j^^^«- i>al Qnartiere Generale del Fll p ot-tobre. II Comando supremo tedesco comu-nica: * Sul fronte terre«tre della testa di ponte del Cuban le nostre truppe hanno respin-to parei-ohi forti attacchi sovleticL I rag_ STuppamentJ da en m hat Umen to nemici, che tentavano nuovamente lo sbarco, ve-nhrano annientati >"edla zona d i ^uerra a sud-est di Sapo-roscie i combattimenti di ieri riportavano pieno siicoesso difensivo. I tent-ativi di pe— tietrazione fatti dal nemico con ingentissi-me forze di fanteria e di mezzi corazzati, venivano respinti. I sovietici ebbero gra^ sangiiirose perdite. Dei 250 carri armaiti d^assalto. 140 venivano annientati. Sul Nipro centrale sono aneora in corso eoasperati combattimentf per singole teste di ponte nemiche. Nei diver^i settori delr.i zona centrale e a nord del fronte orientale locali attac-ehi so\*ietici m i.iVano respinti. La Ejiiltwaffe assieme a reparti di aerei da comnattlmento t»d aerei in picehiata e bombardieri prendevano parte efficace ai com bat t imen ti a vud-est di Saporoscie e sul Nipro centrale. Un sommerjribile affondava nel Mar Ne-ro un piroscafu nemico di 800 ton. Sul fronte sud-italiano anennfro ieri combattimenti de&ni di menzione soltanto a »ud del Vesuvio. Attacchi di forzr moto. rizjoate britanniehe venivano respinti. Nel Me"emente. La caceia del eegulto abbatteva tre aerei nemiri. NegH attaceM aerei nemici d^I 29 set-tembre e nella notte sul 30 settembre, mal-jjrado le sftivorevoli condizioni atmosferi-che sulla Germania oecidentale e sulla co-sta oiamlese, veni\-ano abbattnti 40 aerei nemici. Nel mese Ta kopni fronti kubanskega predmostja se čete zavrnile več močnih sovjet-lapadov. Sovražne bojne skupine, ki ovno skušale izkrcati, so bile unl- m) jnem področju južno vzhodno od fcja so včerajšnji boji prinesli popoln kni uspeh. Z najmočnejšimi pehot, oklopnimi silami izvedeni sovraž-foVT poskusi za prodor so biH odbiti |vjetske čete so utrpele hude krvave iz-». Izmed 250 napadajočih oklopnih voz bilo 140 uničenih. 'Ob srednjem Dnjepru se nadaljujejo ogorčene borbe za posamezna sovražnikova predmostja. V raznih odsekih srednjega dela in na severa vzhodne fronte so bili zavrnjeni sovjetski krajevni napadi Letalstvo je z združenimi oddelki bojnih, fctrmoglavnib in bojevnih letal učinkovito poseglo v borbe jnžnovzhodno od Zaporo ž ja in ob srednjem Dnjepru. IS'a črnem morju je neka podmornica potopila 800ton.ski sovražni parnik. Na južnoitalijanski fronti je prišlo včeraj samo južno od Vezuva do omembe vrednih bojev. Sunki angleških oklopnih sil so bili tamkaj zavrnjeni. Na Sredozemskem morju so letala dosegla bombne zadetke na dveh sovražnih bojnih enotah in ju hudo poškodovala. Lovci Iz spremstva so pri tem sestrelili 3 sovražna letala. Pri sovražnih letalskih napadih na dan 29. septembra in v noči na 30. septembra je bilo kljub neugodnemu vremenu nad zapadno Nemčijo bi nizozemskim obalnim področjem sestreljenih 40 sovražnih letal. Vojna mornarica in letalstvo sta potopila v mesecu septembru: 1 bojno tod jo, S k H žarke. 20 m*-1 cev, S torpedovke, IS brzih čolnov, 1 podmornico in več najmanjših podmornic, 2 čolna sa iskanje min, 2 straž ni ladji in 20 izkrce valnih čel. nov. Poškodovane so bile: 1 bojna ladja, 18 krfžark, 17 rušilcev, 1 torpedovka, 8 brzih čolnov, 15 izkrcevalnih čolnov in 5 drugih bojnih enot. Razen tega je bilo potopljenih ali uničenih 55 trgovskih ladij s skupno 315.700 hr. regf. tonami ter ena prevozna jadrnica in poškodovanih 133 nadaljnjih 'adij z već ko 600.000 br. reg. tonami. Poškodbe številnih zadetih bojnih m trgovskih ladij so tako hode. da se lahko računa z uničenjem dela teh ladij. • predstavo o uničenju, ki ji je grozilo. Re-I publfkanska fašistična Italija bo te dni svoje potrtosti izbrisala iz svoje zgodovine s svojo krvjo sramoto, v katero jo je hotel pahniti izkoreninjeni monarh preko tradicije in slavne preteklosti svoje države. Italijanske čete bodo skupno z nemškimi in japonskimi četami osvobodile svet mednarodne zarote, ki ne izključuje nobenega sredstva, predvsem ne izdaje, da bi med vsemi narodi in njih tradicijami zanetila zmedo. Nemški in japonski tovariši so lahko prepričani, da bo republikansko fašistična Italija spoštovala trojni pakt z isto vnemo in isto vero. ki sta v preteklih treh letih prevevali Italijo. To je volja borcev, ki so na tolikih bojiščih prelivali svojo kri za skupni ideal treh narodov.« Poslanica Japonske Cesarski japonski zunanji nr.nister Si-gemicu je v svojem radijskem nagovoru dejal: Cilj Osi je uresničenje pravičnosti na svetu. K temu cilju korakamo neomajnega duha naprej v izpolnjevanju našega visokega poslanstva. Naj naletimo na tej poti na karkoli in naj Badogiijev režim na temelju angieško-ameriških prizadevanj in spletk zagreši kakršnokoli izdajstvo, osna zveza ostaja neomajna. Naše zavezništvo se blešči kot simbol pravičnosti še svetleje kakor kdajkoli na poti k zmagi. Globoko prijateljstvo Fuhrerja je omogočilo Čudežno rešitev min. predsednika Mussolmija, ki je na ta srečni dan stopil na čelo novo ustanovljene fašistične republike. Japonska cesarska vlada je v sporazumu z vlado velikonemškega Rei-cha takoj podvzela potrebne korake za priznanje te nove italijanske vlade. Dovolite nam, da izrečemo tej "na novo vstali Italiji, ki bo pod vodstvom min. predsednika Mussolinija kot državnim šefom šla slavni bodočnosti nasproti, naša prisrčna voščila. Države Osi imajo tako kot države in narodi, kakor tudi kot člani družine narodov nesporno življenjsko pravico kakor katerakoli druga država ali katerikoli drug narod. Ker je bila ta življenjska pravica ogrožena, smo naposled zgrabili za meč. Ta vojna ni za nas nič drugega kot vojna samoobramba. Naši nasprotniki so j skušali z vsemi političnimi, vojaškimi, go-■ spodarskimi in drugimi sredstvi prezreti i našo prapravico, da bi nas tako zadavili. Se danes spoznavamo v njih odkrito priznanih vojnih ciljih potrditev njihove namere, da vzpostavijo taksno svetovno zgradbo, ki bi jim dovoljevala, da bi vladali drugim narodom po svoji volji in jih obvladali, da bi tako uničili osne sile. k! se upirajo njihovim nameram. V zadnjih treh letih se je Osi navzlic težkim izkuš- Nemški uspeh v bitki pri Zaporožju Urrčene skupine sovjetskih tankov — Visoke človeške in Berlin, 2. okt. R. Na fronti med Meli-t opol jem in Zaporož jem so štiri sovjetski strelski zbori, en tankovski zbor in en mot> Tizira-n zbor napadali nemške položaje. Vsi njihovi napori pa so bili zaman in so imeli Sovjeti hude izgube Ob kolenu Dnjepra so izgubili v dveh dneh 430 ujetnikov, 23 tankov, 6 topov, število mrtvih pa presega 2.300. Na srednjem Dnjepru so bili samo krajevno omejeni sovražni napadi Na sreinjem odseku ovirajo bojno delovanje popolnomia razniehčane in žabi a tene ceste. Letalstvo je uničilo 12 tankov in 4 topove z bombnimi zadetki. Berlin. 2. okt. R. Dodatno k včerajšnjemu vojnemu poročilu poročajo iz pooblaščene £ j vojaškega vira: Obrambni uspeh na .pooVočju med Melitopoljem in Zaporcžjtm je bil na včerajšnji peti dan le izrazitejši kakor poprej. Boljševiki so vrgli v boj nič mani ko štiri zbore strelcev, ep zbor tankov in en zbor motoriziranih čet. Kljub temu pa se je nameravani pohod izjalovi!. Boljševiki so pripravili napad s težkim topniškim ognjem, da tr na ta način zrahljali nemške položaje. Nato so napadle motorizirane kolone na Široki črti 1n skušale ustvariti sredi našega obrambnega ckt nja nova središča Tr.ua vse zaman Pogum na>ih vojakov in odlično vodstvo sta prepre-prečila sovražne nakane Uničenih je bilo 140 tankov, pri čemer »o sodelovali grenadirji. lovci, oklopni lovci, topništvo in prorPetalsko topništvo. Vzorno se je ponaša! predvsem neki strelski polk. ki je zavrnil močan sovražni napad na ta način, da je pustil najprvo sovražne tanke prooret!. nato sledeče valove strelcev pa je uničil Va ta načm sr, bili tanki razbiti in uničeni Letalstvo razbremenjuje z bombnimi napadi na pripravljalne položaje sovra/nika borbo čet Posebno pozornost posveča letalstvo kamufl;-ranim topovom, zakritim tankom na pohodu ter protiletalskemu topništvu. Izgube boljse-vikov so znašale samo na tem mestu zadnje dni 2500 padlih 23 tankov, 6 topov, 154 strojnic, 78 protitankovskih pu* hi nad 1000 strojnih pištol in pu^k Na severnem odseku je potekel včemjšnji dan sorazmerno mirno, izvzemsi manjše izvkr niško in napadalno delovanje. Hitm borbena letala so učinkovito napadala s strojnicami sovjetske položaje južno od LadoŠkega jezera. Zadet je bil tudi neki municijski vlak, ki je zletel v zrak. Težko nem*o topništvo je obstreljevalo cilje v Leningaou ter povzročilo požare v industrijskih podjetjih. Berlin. 1. akt R. V MffffffC11 septembra so letekki oddelki, ki operinjo na visokem severu, zopet odlične uspehe :n znova pokazali svojo premoč nad sovjetskim letalstvom. Pri napadih sovražnih bombnikov in lovcev na kopnem ip ua morju je bilo v mesecu septembru ob neznatnih lastnih gubah uničenih 122 sovražnih letal, po večini večmotomih sovjetskih bombnikov. Sestreljenih je bilo skoraj v vseh primerih mnogo nad 509/o napadajočih sovražnih letal. Ta uspeh je tem pomembnejši, ker je napor tako posadk kakor materijala nemških leta! zaradi vremenskih okoliščin na tem področju večj« kakor kjer koli drugod. Poleg tega je nemško letalstvo potopilo na tem področju tudi številne ladje sovražne oskrbovalne plovbe Maršal Rtmdstadt inspirira utrdbe eb zapadni obali Berlin, 2. kt. R. Vrhovni poveljnik zapadne fronte generalni feldmarsal Rund-stadt, si je ogledal te dni važne odseke obale ob Rokavskem prelivu, da bi se na licu mesta prepričal o izvršenih delih in nadaljnji izgraditvi tamošnjih močnih obrambnih naprav. Posebno se je zanimal za vgraditev težkega orožja. Mcčne utrdbe, ki imajo spričo bližine angleške obale še prav poseben pomen, so nedavno odlično prestale svojo preizkušnjo o priliki hudega sovražnega bombnega napada. General Rundstadt si je ogledal zlasti ona mesta, ki so pri tem napadu najbolj trpela ter je izraz'1 svoje priznanje za dosedaj izvršeno delo. dveh greaadiricv SS Berttn, 1. ok. TU. Na odseku neke tan-kovske grenadirske divizije SS. k j je nastopala zapadno od Harkova, sta dva motorizirana izvidnika v zadnjih dneh v temi zašla in za vozi I a v sovražne vrste, kjer so ju boljševiki ujeli. Ko sta kljub vsem grožnjam in obljubam odklonila vsako izpoved, sta bila, spremljana po dveh boljševikih, odpremljena v svrho nadaljnjega zasliševanja v frontno zaledje. Ko se Jima je spotoma ponudila ugodna prilika za beg. sta se vrgla na nič hudega sluteča spremljajoča ju boljševika, ju pobila s pestmi na tla, jima odvzela orožje in izginila v bližnji gozd. Od tam sta se v temi napotila nazaj k svoji četi, ki jo po nekaj dneh res tudi njam posrečilo, da je svoj konstruktivni program izvedla.. Trenutno se upiramo na vzhodu in zapadu proti močnim sovražnim protinapadom, ki jih povsod zavračamo. Ta pomembni dan je zato prnneren, da obnovimo svoj trdni sklep, da svojo skupno borbo nadaljujemo do uspešnega in slavvga konca. Naši zavezniki v Evropi branijo pod vodstvom velikonemškega Reicha mogočno evropsko trdnjavo. Oni premagujejo sovražnika z brez^rimernim bojnim duhom in doprinašajo iz dneva v dan drzna in pogumna bojna dejanja. Japonska želi izraziti v tem potrledu **v<>je brezmejno spoštovanje. Na drugi strani zadaja Japonska sovražniku na raznih bojiščih Velike vzhodne Az^je uničujoče udarce, ki mu povzročajo velike izgube ljudi in orožja. Japonska hoče uresničiti pravičnost v Vzhodni Aziji, ki naj bi vsem narodom in državam na tem področju prinesla mir in blagostanje. Ta politika in ta cilj Japonske nista ]••' pravična, temveč ustrezata naravnim in zakonitim željam narodom Vzhodne Azije. Zakaj moramo postaviti na kocko svoje premoženje in svojo kri ter usodo svoje države v strašni vojni za uresničenje toga jasnega in modrega cilja? Anglija in Zedinjene države, ki so pred mnogimi leti vdrle v Azijo, so velik del tega področja ponižale na stopnjo kolonij-skega ali napolpokonijskega statuta. One, ki so hile dovolj brezvestne, da so uporabile vsa sredstva, da bi vzele narodom Azije njihove pravice in jih nesramno izkoriščalo, so osporavale celo življenjske pravice Japonske. »Deli in vladaj!« — to je njihova tradicijonalna politika. Naš skupni cilj stremi za tem. da U države Velike vzhodno Azije sodelovale na temelju enakosti in vzajemnosti sa novo stoletje skupne sreče in skupnetrn blagostanja. Kitaisko moramo osvobodit' an-gleško-ameriškega jarma, jo obnoviti in jo zopet vrniti Aziji, Tajska pa naj se še nadalje razvija kot močna suverena m neodvisna država. Birma. Filipini in tudi Indija imajo pravico do neodvisnosti. Tako bodo ti azijski narodi v položaju, da se bodo veselili svojega mesta pod soncem. Sedanja vojna ni le boj za pravičnost na splošno, temveč tudi boj za prerojen je Azije. Ne morem dovolj poudariti, kako absolutno potrebno je za vse azijsko države in narode, da se ta vojna dobi in jim s tem zagotovi življenjska pravica. Japonsko, ki se bori v Vzhodni Aziji, preveva isti duh kakor Nemčijo in njene zaveznike, ki se bore v Evropi. Ni mi treba še posebej omenjati, da je mogoče visoki cilj osnega zavezništva m s tem pravičnost povsod na svetu uveljaviti le s končno zmago osnih sĐ. Ob koncu svoje poslanice izražam naiprisrčnejsV želje za osebno blagostanje Fuhrerja velikonem-škega Reicha in gospoda rajhovsksga zunanjega ministra. Ravna črta španske politike Madrid, 2. okt. R. Na včerajšnjo sedmo obletnico prevzema oblasti po generalu Francu se je včeraj sestal narodni svet Falange pod predsedstvom generala Franca. V svojem nagovoru je general Franjo obračunal z vsemi sovražniki Španije in med drugim dejal: »Ravno isti elementi, ki so izzvali državljansko vojno, sedaj zopet hujskajo proti Španiji. Španski režim sloni na pokretu, ki obsega vso narodno skupnost. Na temeljih tega pokreta se ni prav nič izpremenilo.c 2 okt. R. V Mugli v Turčiji je pristale neko angleško lovsko Fttot Je bil Lakote v Indiji so krivi Anglosasi Tokto% 1. okt. TU »Lakota in notranja razcepljenost sta usoda vseh britanskih kolonij v zadnjih sto letih.« tako pi^e »Hoči-Šimbun« v neki razpravi o lakoti v Indiji. Lakota, naglasa list, nikakor ni posledica prirodnih do gookov, temveč izključno posledice britanske vojne politike, ki se v znatnem delu izvaja na račun indijskega naroda. Vse angleške čete od Sredozemskega morja do Indijskega Oceana 60 v pogledu prehrane oovisne od Indije, prav tako pa od storilnost' in potu indijskih delavcev. Možnost odstranitve teh uničujočih razmer je podana samo po sebi: le osvoboditev Indije lahko tu oopornoTe. Knak pektl na zemlji, kakor ga doživlja sedaj Indija, b' pripravili Anglo-amenčani vsej Vzhodni Aziji, če bi se ji posrećio tudi tukaj zopet zagospodariti. Zato je naloga Japonce, podčrtava list. očuvati narode Vzhod. Azije pred tako usodo. London, 1. n«kt. R. ->Manchester Guardian« piše o razmerah v InOiji ter naelaša da Bengalija sicer vzbuja pozornost v saga sveta, da pa v drugih indijskih pokraj nah ni prav nič boljše. V Madr2su, n. par. gladuje prav tako okrog 500.000 Inlijcev. Nepremostljiv prepad med Indijci in Britanci Berlin, 2. ektebra R. Centrala svobodne Indije poroča: Gandhi bo moral že drugič preživeti svoj rojstni dan v angleških zaporih. Ječa 741etnega Gandhija je značilna sa neprem-cstljivost prepada v odnošajih med indijskim nacionalizmom in britanskim kapitalizmom. Železo, strup in nasilje ne morejo ločiti Indijcev od njihovih voditeljev. Kompromis z zatiralci ni mogoč. Kalkuto, i. okt. R. V parlamentu indijske pokrajine Bengali je je bilo objavljeno: V zadnjem mesecu je bilo iz političnih razlogov aretiranih 2900 Indijcev. Med njimi je 20 članov parlamenta. Are-so btli, ker so Ki It Isti aH slabo an- Gb dvanajsti uri Ljubljana, 2. oktobra Daljnosežna važnost ustanovitve prostovoljne domobranske legije je od dne do dne cčitnej^a. Začela se je splošna narodna akcija, da se slevensko ozemlje očisti vseh pustolovskih komunističnih in badoglijev-skih elementov ki iščejo v kalnem in pre-kucuskem delovanju svoje temne cilje. Odpor preti komunističnemu nasilstvu ima splošno narodni značaj in je daleč od vsakega strankarstva v tej ali o-ni obliki. Prostovoljna domobranska legija jo skupna in splošna slovenska ustanova, v kateri so se združili vsi dosedanji protikomunistični pokreti, vse dosedanje protikomunistične skupine. Slovensko zemljo bodo odslej branili domobranci, organizirani strogo po vojaško, a seveda v tesni povezanosti z odgovorno politično upravo naših krajev. Ta preokret v borbi proti nasilnemu In pogubnemu komunizmu je važen mejnik v razvoju političnega položaja pri nas. V vsem obsegu ga bo mogoče pravilno oceniti šele kdaj kasneje. Danes je gotovo, da se bo borba, pokrenjena iz silobrana proti strahovladi in krvavim nasilstvom, ki so jih izvrševali komunisti povsod, kjer so se dokopali do oblasti, vodila mnogo bolj dosledno in odločno, pa zato tudi mnogo bolj učinkovito in uspešno. Domobranska legija se bo lahko z vsem mladostnim ognjem svojih fantov zagnala proti komunističnemu sovražniku slovenskega ljudstva. V njene vrste stopajo vsi. ki čutijo res slovensko in hočejo dobro sebi in svojemu narodu. P? zlomu badoghjevcev, ki so že prej zahrbtno paktirali na obe strani, je prišla ustanovitev slovenske domobranske legije res zadnji trenutek, ob dvanajsti uri. Tega se mora zavedati vsak posten Slovenec. Iz tega more tudi izvajati edino pravilne zaključke: kdor le more. naj v vrstah prost: voljne domobranske legije prime za orožje |n pomaga uspešno izvesti in zaključiti zastavljeno nalogo. Vsi. fantje in mož. ;e. ki ste za orožje sposobni, javite se prostovoljno v legijine vrste! Ameriški Hrvati proti boljševizmu Zagreb. 2. okt. R. Hrvati iz Severne in Južne Amerike so se zbrali na velikem zborovanju v Buenoe Aircsu in so v poslanici Poglavniku svečano ponoviti zagotovilo svoje zvestobe do domovine ter se izjavili za odločne nasprotnike boljševizma. Nemiri v Detroitu Buenos Aire*. 1. okt- R. V enem največjih Severaoameriskai industrijskih središč, v Detroitu je neki črnec streljat na belca. To je dalo povod aa splošen med črnimi in belimi. Ntetoprti so morali močni oddelki policije, da so zopet vsno-stavfti red. V par tedrrfh je to že drugi prt-tekih nemirov. ■HM Stran 2 •SLOVENSKI NAROD«, »obota. 2. oktobra 1943 Štev. 221 £ Pesem Slovenske domobranske legije Prinašamo borilno »Pesem slovenske domobranske legijec, ki jo je z lotil mladi literat Ljenko UrbančiC, tudi ^irsi javncsti že znan po svojih 1 terarnih prispevkih v našh dnevnikih in mladinsk h listih. Snov je miselno in čustveno globoko zajetai ter nazorno izraža zalet in navdušenje gorečih borcev za varnost slovenske grude, slovenskih domov in družin. Pesem se je silno hitro razširila med domobranci, k: jo navdušeno prepcvaoj in dajejo z njo izraza svoji neomajni velji po uresničenju zastavljenih ciljev na kor;st vsega slovenskega ljudstva. Legijonurji, domobranci svojo zemljo ljubimo. Polja plodna, gore smele in domove bele. Cerkva mnoge in doline, reke bistre In pečine. V boj, v boj, v boj! Za dom v boj v boj! In sovragu kletemu smrt! Kri slovenska je za v pila kliče v visoko nebo. Srca mrtva govorijo: Ne pozabite na« nikdar! Nate borba zato je sveta, dokler gruda ni oteta, V boj, v boj... Z nami, bratje, je pravica, z nami vsemogočni je Bog. On nas vodi, pot je prava, ne bojimo se zaprek, sume nam v pozdrav sumijo in studenci žuborijo. V boj, v boj . . . I,^<*tne vr*to si preglejmo in pokonci vsi glavA. V desni puško v levi bakljo in tako hitimo skoz noč. Pest je klena, srce Je vroče, narod naš umreti noče, V boj, v boj . .. Ncvics z dsmačega knjižnega trga R"čni ohz^rnilv. To ime nosi knjižica, ki je izšla prej dnevi, in ki je p: svoji 'zvir-nesti edinstvena nvi nas. L,?hko bi rekli, da e to slovenska enciklopedija v miniaturi. Po obsegu knj ž co bi ne mogli sklepati, da Ročni ohzorn k vso huje res toliko gradiva kakor bi bilo petrebno v opravičijo našlo -zornik čeprav s pridevnikom »roen*>. Žito smo tem bolj presenečen., ko poTstamo po knjižici. Tisk je dr:-ben in prostor smotrno izrabljen. Ročni obzornik sam na sebi brez posebnega dodatka ^Priročnik slovonsk:-italijansko-nemških razgovorov in besed« vsebuje sto strani. V njem najdemo skoraj vse. kar bi moral zn~ti ne le sleherna izobraženec, temveč tudi prepicsti. nešolari človek. V j 1 vem delu jc obJelano slevensko slovstvo. Seveda ni prostora za razčlenjevanje in ocenjevanje, temveč zgolj za na-števan e podatkov- letnic, dob ter mejnikov. Toda že to je mno^, Marsikatero pozabljeno letnico odkriješ: prav zaradi tega bo obzornik posebno dobro služil dija-krm, čeprav bo po njem pogosto še raje listal marsikdo, ki se je odvadil šolskim klopem in } ozabi! marsik3j, kar so mu v šolah dclga leta vbijali v glavo. Temu delu obzornika ]e priključeno tudi poglavje sVažnei.šj ^Jlvenski pesniki in p'satelji V podi u-- — siike prikazujejo naše velika može od Trubarja do zastopnikov moderne*. V drugem čelu .5000 let v 30 minutah« Fe nam t.udi pregled najpomembnejših zgodovmskih letnic od najstarejš'ii aob do najnovejšega časa. Tako čitamo tudi pomemben dati m: 1943 8. IX. je nemška vojska zasedla Rim. — V nasledrjem poglavju spoznamo svet v Številkah: zemljepisne in druge številke. S pridom bo marši, kdo prer ital poglavje o hitrem računstvu. — Kdcr ima žHico ?a govornika, bo v naslednjem poglavju niSei dragecene migljaje, kako lrr-ko postane dober govornik. Zelo je potrebno tudi poglavje sOlika — tvoja .**•]{.''£. ka;'ti pri nas se narsikdo ne zna lepo vc.-U. — Res praktična so pravna navodila pod poglfcviem »Pieden prideš navzkiiž s paragrafu. — Sledi pregled slo-verske ?ir;r ce s kratkimi pravopisnimi pravili in r-imori nepravilne in pravilne rabe slovenščine. Priključen je še seznam tujk in strokovruh izrazov. Sem spada tudi poglavje .vTuji izrazi in re"kla<: iz latinščine, francoščine in argleščine. Obzornik ima pcsel ro vrednost že zaradi poglavja ^šcla in življenje«, kjer najdemo krristna navodila o irt ri poklica. — S'ed'jo še raz. m zdravst- «-n' in c^oigi nasveti za dem. Obzornik L^>»*ljučuje poglavje J-Razne zanimivosti«. 2e ta pregled vsebine dokazuje, da km' zVa upra"1* čuje svrne ime. To .^e v resnici obzornik, ki poučuje, vzgaja in budi zanimanje za znanje pri preprostem čl:veku štirijezčni priročnik je prav za prav nameček obzornika. Jezikovno znanje ;e dandanes še posebno cenjeno ter potrebno. S tem priročnikom si sicer ne moremo pridobiti temeljitega jezikovnega znanja (vsebuje 25 strani), a v r.jem najdemo najpotrebnejše besede za vsakdanjo rabo, tako da je priročnik lahko pomočnik za najnujnejšo sporazumevanje v tujem jeziku in da v n;em hitro poiščeš besedo, ki se je ne moreš takoj spomniti. »Družinske doklade«. Pod tem naslovom (Družinske doklade (za ženo. otroke, starše, deda, babico) za delavstvo Ljubljanske pokrajine) je izšla knjižca, ki jo je sestavil Maksimilijan Žagar in založila Blagajna za družinske doklade, pokrajinska sekc'ja odbora za družinske doklade v Ljubljani. Knjžica ;'e potrebna, kajti predpisi o uvedbi in izplačevanju družinskih doklad. o pravicah do doklad in njihovi višin: so precej obsežni in laik si jih težko zapomni in pojasni. Zakonski predp'si so v tej knjižici prav vzorno pojasnjeni. Snov je cbdelan-a smotrno pregledno, tako da lahko najdeš takoj odgovor na katero koli vprašanje v zvezi z družinskimi dokla- dami, Zato bodo po knj'žici s pridom pose-grali zavarovanci. delavci in nameščenci. Prejmejo jo lahko brezplačno pri zave dih za socialno zavarovanje. Izpred okrožnega sodišča čeprav ni bilo nobene posebne osnove, so osumili kst tatica služkinjo — Pred sodniki se je izkazala njena nedolžnost Ljubljana. 2. oktobra Služkinja Pavla nas je pridobila, čim je stvpi'a v razp ravno dvorano Krepko kmečko dekle, srednje postave, rdečih lic. s priprosrto spletenimi lasmi, skromno pa okusno oblečena je nastopila tako naravno, naivno odkritosrčno, da smo že v začetku imeli vtis. da je obtožba tokrat zgrešila, pravega krivca. Cim bolj se je pred nami dvigala zavesa iznal dogodkov ki so Pavlo privet.lli na. zatožno klop, tem bolj so postajale simpatije zanjo nedeljene. Prav vsd so jo hvalili, nihče ni mogel povedati o njej kaj slabega: obtožba je naglo bledela, posvetovanje sodnikov je bilo rekordno kratko- Pavla je bila oproščena. Odhajala je prav tako preprosto, kakor je prišla. Le ckMi ust ji je igral rahel smehljaj, ki je izdajal njeno ponovno sproščenost. Pavla je hči večjega kmeta na Jezici. Premoženje njenega očeta cenijo na 150 tisoč lir. Slišali smo, da redi dve kravi. Vseh otrok je 10. Ker ni doma za vse kruha, je morala Pavla kmalu iskati možnost preživljanja, drugje, šla je v mesto za. služkinjo Kje se je vse udinjala, ne vemo. Predno je priš'a h gospodarju, kjer se ji je napletel tako grd doživljaj, je služila pri družini uglednega ljubljanskega stavbenika. Po štirih mesecih je s'-ržbo odpovedala, ker je bila prenaporna. Gospodinja se je o njej izrazila najpohvalneje in izrecno p »udarila, da ni ves čas, kar je bila Pnvla pri njih, ničesar izginilo. Uživala je popolno zaupanje. Novo službo je dobila pri nekem pleskarskem mojstru v Mostah. Gospodar je vidovec. Z njtm stanuje njegova že nad 70 let stara sestra. Stanovanje ni velik", nekaj dela pa je bil«- z vrtom. Pavla ni bila preobremenjena z delom, ker ji je pomagala gospodarjeva sestra. V podpritličju hiše stanuje nek železničar, ki ima dva otroka, stara 17 oziroma 16 let. V podstrešju imata sobico dve upokojenki to-* bačne tovsme. Drugih strank ni v hiši. Glede na resne Čase so bili Pavlini gospodarji zelo previdni. Stanovanje so velno zaklepali, ckna so bila odprta samo, ko jc bil kdo doma. Na oknu shrambe je bila velika mreža, ki je onemogočala komurkoli, da bi se priplazil vanjo. Življenje mirne in razumevajoče se trojice je teklo brez spotikljajcv in hrupa, ki bi zbujal pozornost okolice. Zdelo se je, da nič ne more zmotiti njihovega zglednega razumevanj?.. Kakor z mnogimi drugimi pa se je usoda po:grala tudi z njimi in posledica je bila, da je marala Pavla iz hiše pod najtežjim sumom, da je tatica. Dogodki, ki so privedli cio tega, so prav jjduivnostni. Praaioverni bi bili prepričani, da so vmes nadnaravne sile. Začelo se je z izginotjem velike gn;'ati. Ko je gospc-iar nekega večera letošnje pomladi prišel domov in gr. hotel odrezati, za* malico nekaj eilame, je presenečen ugo- tovil, da v shrambi ni več niti salame, niti okoli 4 kg težke gnjati. Vre ini sta bili okoli 700 lir. Poklical je sestro in služkinjo Nobena mu ni vedela povedati, kje je mesTiina. Tatvina ga je pogrela, nekaj časa si je še belil glavo z njo, kasneje pa je na zadevo pozabil. Čudno se mu je predvsem zdel«>. na kak način je mesnina izginila. Skozi okno je ni mogel odnesti nihče, ker je bila mreža nedotaknjena. Moral je priti skozi kuhinjo, v kateri pa je bil vedno kdo, če stanovanje ni bilo zaklenjeno. Pri tem položaju je bila pač najbližja in najsprojemljivejša misel, ta je tat n^kdo od domačih- Sestre, ni mogel obdelž ti, pra vtako pa je imel najbojše mnenje o služkinji. Morda bi padlo vse v pozabo, ko bi se tatvine ne nadaljevale. Kmalu je na skrivnosten način izginilo 10 jajc. Bilo je tik pred velikonočnimi prazniki. Neko popoldne sta sestra in Pavla spravljali jarjea. ki sta jih zbdrali za praznike, v dve košarici. Bili sta v kuhinji. Jajc je bilo okoli 40 Pavla je košarici z jajci odnesla vpričo sestre v shrambo, nato pa je odšla delat na vrt. Sestra je ostala ves čas v kuhinji, le za nekaj hipov se je odstranila v stranišče. Ko je približno čez eno uro pogle- dala slučajno košarico z jajci, je takoj ugtovila, da je jajc manj. Hitro jih je preštela in ugtovila, da jih je zmanjkalo 10. Poklicala je Pavlo, ki pa ji ni vedela povedati, kje so jajca oziroma kdo jih je vzel. Tatvina se je sestri zdela posebno • skrivnostma, ker je bila ves čas navzoča in bi morala videti t=.tu- Mreža na shramb n<\n oknu tudi tokrat ni bila premaknjena ali pa pokvarjena. Ker se je bala bratove jeze, mu je tatvino zsmolčala. Kriza je izbruhnila, ko je gospodar 12. maja sel v sestrino sobo in hotel vzeti iz omare denar za plačilo davščin. Ta* »j e opazil, da je lil nekdo pri šatuljah. Haz burjen je že pri prvem pregledu ugt.t »vil, da mu je zmanjkalo veliko raznih dragocenosti: zlat ženski obesek z zlato verižico. 3 poročni prstani, avstrijski lOkrenski zlatnik, ženska srebrna ura in približno pol kg srebrnega denarja. Vse skupaj je bilo vredno okoli 10.000 lir. Prijel je sestro, prijel je služkinjo. Nobena mu ni mogla povedati ničesar. škt>da je bila prehuda, da bi jo prebolel brez ugovarjanja- Zdelo se mu je neumno, da se z njegovim premoženjem kdo tako poigrava in da mu ne more pri vseh varnostnih ukrepih do živega. OI ločil se je takoj, da pokliče na. pomoč policijo .Vložil je ovadbo in policija je prišla po — 10 Jnoli Zamuda je storilcu olajšala, da je zabrisal za seboj vse sledove. Vse preiskave Pavline prtljage, pri vseh najemnikih v hiši, pri Pavlini sestri niso prinesli niti indica. kdo bi bil krivec. Pri možu Pavline sestre so sicer našli nekaj arebrnkov, toda gospodar je sam priznal, da niso njegovi. V nemoči proti prebrisanemu storilcu se je preiskava oklenila stereotipne rešitve: storilec ne more biti nihče drug kakor kdo ol domačih. Ključ od c "nare, ki je iz nje izginila zlatenlna, je bil skrit tako, da so zanj vedeli smo domači Gospodar in njegova sestra sta izvzeta, v poštev pride elinole služkinja. Obdolžili so jo. čeprav proti njej na bilo močnejšega indica za krivdo kakor na primer proti gospodarjevi sestri. Pavla je ves čas tatvino zanikala. Nekaj časa je bila v zaporu, kasneje so jo izpustili. Tudi na razpravi je oi k lan jala krivdo. Zagovarjala se je tako naravno, da je biio očitno, da govori resnico. Na vrako vprašanje, je odgovarjala ts.koj in pojasnjevala vse podrobnosti. Gospodar in njegova sestra nista mogla izreči pi>»ti njej najmanjšega suma. nasprotno jo celo pohvalila, da je bila pridna, delavna, solidna in da se je držala doma. Pavla je stara sedaj 27 let in še ni bila nikoli kaznovana. Policija se je izrazila o njenem vedenju najpohvalneje. Bila je oproščena. Kdo je predrzni in rafinirani tat, je tako osta'o nepojasnjeno. Morda bo šele slučaj kdaj pripomogel do popolne razjasnitve, ki bo dala Pavli zadnje zaloščenje Mi smo se prepričah o njeni nedolžnosti že na razpravi. NOJ IN KAMELA Noj in kamela sta tekmovala v hitrosti, toda nobeden ni premagal drugega. »V teku sva si enaka.« je rekel noj kameli, toda moje lepo perje me dviguje nad tebe.« »Ti imaš «voja peresa.-« ie odgovorila kamela zaničljivo. »jaz imam pa svojo grbo.« in ponosno se je od/ibala 'aaja puščave. „Slovenski Narod" pred so leti NAŠ NOVI ROMAN Genoveva Fox: DEKLE Z MEJE Leto 1812. ob kanadski meji . . . Roman vedi čitatelja v ourne dni, ko se pla-zijo po pragozdih rdečekožci v službi Anglije in ko se vnema tudi med naselni-ki obmejne pokrajine strasten prepir loja-listov in privržencev mlade ameriške unije. Po rekah plovejo vsako noč ladje tihotapcev z orožjem, po težko prehodnih gozdnih stezah gonijo črede ukradene živine k sovražniku; razjarjeni brambovci jašejo po deželi in jih zasledujejo. Mrzko. 8 sovraštvom prepojeno ozračje pričenja-joče se vojne, ki razkraja sosedske odnose, pritiska na kmetije in naselja obmejnih krajev. V tem vrtincu čedalje zlovest-nejših dogodkov živita dva prijatelja izza otroških let — Isabel Ovvens in Peter Allen — kakor Julija in Romeo ter se po neskaljeni mladosti lovita med zmešnjavami strankarskih borb. rodbinskega prepira in končno tudi vojnih razočaranj. Idilična usoda te dvojice se prikupno zra-šča z veliko občo usodo: ganljivo čisto in nežno si išče njuna poganjajoča ljubezen poti skozi sovražno hrumenje starejšega rodu. Tako se razvija zgodba, polna napetosti in razgibanosti, a tudi notranje lepote. Pričetek v ponedeljek, dne 4. t. m.! Lokalna tele« n'ca. Trgovinsko ministrstvo dovolilo je kranjskemu deželnemu odboru, da sme izvrševati tehnična pripravljalna dela 7.-3. lokalno železnico I mej Kranjem in Javornikom) v Bohinj z odrom a eventuelno podaljšanje te prege preko sv. Lucije v Gorico. Dovoljenje velja za 6 mesecev. Dotična pripravljalna dela so se izročila inženirju gesp. Seemiilerju. Redek gr©st. Piše se nam z Vrhnike: Na Gal I eto vem p«>sestvu v Bistri našli so ljudje te dni gnezdo črne štorklje, v katerem so bili trije mladiči. Strokovnjaki p:a-vijo. da doslej štorklje še nikdar niso valile na Kranjskem, da je to torej izreden slučaj Roditelji so pitali mladiče z ribami, po ltdtere so najbrž hodili v Cerkniško jezero. Vinska letina na Kranjskem kaže letos prav dobro, kolikor je namreč to mogoče pri žalostnem stanju naših okuženih vinogradov, katerih je nad polovico uničenih po trtrii uši. Kar pa je ostalo še zdravih in kjer se je škropilo, kažejo, čLa bo dovolj in dobrega pridelka. Lani se je pridelalo 93.220 hektolitrov vina, kar da blizu dva milijona gld.. ako povprečno računimo hektoliter po 20 gld., vsota, ki oe že pozna v naši ne bogati deželi. Ker je tudi splošna, letina precej dobra in se je pridelalo dovolj žita in drugih pridelkov, bode se kmetovalec vsaj malo oddahnil. Letina v Vipavski dolini bode, kakor se nam poroča od tam. posebno dobra in že dokaj let vipavski vinogradnik ni pričakoval s t:'kim veseljem jeseni kakor letos. Kamorkoli se človek ozre. vidi se zadovoljne in vesele obraze, kajti vsi poljski pridelki so bogato obrodili, le sena Pridelalo se je vsled velike suše tekaj manj kakor druga leta. Posebno lepo kaže gro-z .je. Vin^orra ii so vsi zeleni kak<>r spomladi, grozoje tako čisto in rumeno, da se človeku p: ihaja jočenur v vinograd kar srce smeje. Toče hvala Bogu letos ni bilo in po vsi pravici se sme trditi, da se bode iz letošnjega grozdja napravilo prav izborno vino. Sosebno cbčirri Planina in Stoče se letos odlikujeta na bogati in izborni letini. Vinski kupci našli bodo torej v Vipavski dolini letos izvrstno kapljico po jako ugodni ceni. Tehniško-policijski ogled Dolenjske železnice na progi Ljubljana—Grosuplje—Kočevje vršil se je danes počenši ob 9. uri Zjutraj od južnega kolodvora. Mostovi poskusili so se že včeraj in je imel ogled prav povoljen uspeh. Mostova preko Ljubljanice in preko Gruberjevega kanala sta se obtežila s 4 lokomotivami, ostaJl mostiči z dvema lokomotivama. Na vsej progi sta dva velika mostova in 139 manjših mostov, mosti če v in prelazov. Furlanska železnica na G°riškem se prav marljivo gradi in se so ii, da se bode izročila javnemu prometu že oktobra meseci bodočega leta. Kočevskega rujavega premoga pripeljali so pretekle dni že dva vagona v Ljubljano. Po otvoritvi se ga bode pripeljalo vsik dm S do 10 vagonov. Barve je črnorujav-kaste, kvaliteta pa sedaj še dabeje vrste, ker se vidi na premogu, da je s površine kopati, boljši sledi st<>prav. Poveden j je nastala v sredo v nekaterih krajih, na Goriškem vsled silnega na.liva. škoda je velika v zahodnih Br.lih. Hudournik je odnesel v Rodežu pri Kanalu na erca*ski cesti skoro voznika s konji in vozom \-red. Licitacija lož. Danes pop-dudne vršila se je licitacija lož za slovensko gledališče. Rezultat je izredno ugoden- Dosegla se je vsota 4.900 gld, torej aa 143r. gld več kakor lani. Najceneja loža Prodala se je za 40 gld, naj iražja za 281 gld. Zaninianje za lože bilo je jako živo in je iz tega sklepati, da se občinstvo letos sploh izredno zanima za slovensko gledališče. Povodnji na štajerskem. V nedeljo bilo je tudi okolu slovenskih Goric in v Pohorji veliko dežja in so vse vode s Ino nara le. Pri Prežigall blizu Konjic sp đjedla jo voda železnico na jeden kilometer daljave in Je bil promet nekaj dni popolnoma nemogo-čen. Dravinja odnesla je več jezov nad Konjicami m napravila mnoge ftkottf po senožetih. Tudi Oplotnica je preplavila bližnjo okolico. Na Vranskem bil je prepliv-Ijen ves trg in vse bližnje v:us*i. vsled silnega naliva. Voda odnesla je mostove, drva, orodje itd. celo tudi več živine. Cesta je bila hulo poškodovana in promet s sosedno kranjsko pretrgan. Vsa do d rti jc bila podobna jezeru. Tudi Savinja je narasla in preplavila polja in ceste afestoi park v Celji je bil ves preplavljen. czttieo KOLEDAR % 0«ne»: Sobota, 2. oktobra: Angeli varuhi. Jutri: Nedelja, 3. oktobra: Terezija- DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Svatba na Me Iv edem dvoru. Kino Sl°ga: Violanta. Kino Vnion: Romanca v molu. Kino Moste; želim si ljubezni. PRIREDITVE V NEDELJO Kinematografi nespremenjeno. DE2UKNE LEKARNE Danes in jutri: Mr. SuSnik, Muijin trg št. 5; Deu_KU;njšček Dia. Cesta Ariele Rea 4; Bohince ded., Cesta 29 oktobra 31. Nedeljsko dežurno zdravniško službo bo opravljal od sobote od 20. do ponedeljka do 8. zjutraj mestni zdravnik dr. Gvido Debelak, Ciril Metodova 62, I : ti št. 27-29. 0 tem in onem Na Japonskem se vrše dražbe popolnoma drugače kakor pri nas. Pre Imet, ki s? draži, pokaže dražitelj občinstvu. : ! atvo opiše natančno, nato pa ne napravi ustne ponudbe, marveč mora vsak, kdor ti rnd imel dotični predmet. napisati na I svoje mre in znesek, ki bi ga dal met. Listek se vrže v skrinjic i, ki se p >-tem odpre in odda predmet enemu, k zanj največ ponudil. Ako jih je več en 1 «» vsoto r°midilo, zi naj potjleolajo vase in se jjleboko zamislijo. To bi mi slej ko prej koristilo. Akviziter ie oborožen z naročilnim zvez* kom in vsaj enim svinčnikom Pa s seznamom trgovin in podjetij. Ta je zanj prvenstvene važnosti. In dvajset od sto. Nehote računa: če bo vsak naslov naročil vsaj za sto lir, vsaj za sto, saj to je malenkost, bo pri sto naslovih zasiu/:l dvajset od sto. to je, enostavneje povedano: dva tisoč lir. Seveda ni dvema, da bo vsakdo naročil več. Akviziter stopi smehljajočega se obraza v prodajalnico. ker misli na dvajset od sto. V veliko prodajalnico čevljev. Sem, si misli, bom spet prišel in si kupil čevlje ... Prijazno pozdravi mlade uslužbepke, ki so že ugoto* vile, da ima v roki naročilnico. -oGospoda šefa,« jih nagovori, »ran* bi govoril z njim. Ali ga ni?« »Ne,« odgovore dekleta, »ni ga.« In pogled jim zablodi po rleb, po stenah in po stropu. »Kam pa je od?el?« prijazno vztraja akviziter, čeprav mu je nenadoma postalo neprijetno. »Daleč.« lažejo dalje dekleta. WV tuje dežele. Ne vemo, kam. Morda v Ameriko, morda na Kitajsko . ..« »In kdaj se bo vrnil?« plaho vpraša akviziter in pozabi na dvajset od sto »B02 ve«« bite uslužbenke in izmikajo brez-' izrazne oči. »Morda prhrdnje leto ali pa nikoli ...« In ne vedo, da so grde. Akviziter pa vidi in ve in zato je žalosten. Smilijo se mu uboga dekleta. Prijazno se za hvali, pozdravi in gre. Gre v drugo trgovino. A sedaj je že izkušen. Naročilnico je lepo zavil v papir, da izgleda kakor komaj kupljena knjiga. Lepe misli se mu pode po glavi. Vstopi prijazen In nasmejan. Uslužbenke ga sprejmejo lepo. ker je mlad, vendar nezaupno gledajo, kaj ima v roki. Rade bt prebodle papir in odkrile skrivnost. »Gospoda >efa.« začne prijazno akviziter, »rao bi govoril z gospodom šefom.« »Ni ga.« previdno odvrnejo dekleta in kra-doma pogledujejo po zaviti knjigi. -»Od^el je na letališče!« »Na letališče?« ostrmi akviziter. »Na letališče?! Po kaj?« »Da. odletel bo v stratosfero. Veste, s tistim učenjakom, nu, profesorjem Pi . ... nu , . ~, Piccardom___« »A tako, tako.« se zresni akviziter. »Torej ae zlepa ne bo vrnil?!.. .«' »Seveda, saj razumete,« se prestopajo dekleta, »stratosfera . ..« »Skoda-« vzdlhne akviziter in hoče oditi. »5koda. Namreč za vašega šefa . . .« »Škoda? Zakaj?« osupnejo uslužbenke. »Namreč.« akviziter težko pož;ra, »namreč nekaj zelo važnega imam za gospoda šefa. Da, nekaj zelo važnega. Res, škoda . ..« In je že pri vratih. »Počakajte, gospod!« kriknejo v zboru u-službenke. »Počakajte, telefonirale mu bomo. Morda se je že vrnil iz stratosfere, ali pa sploh še ni odletel ...« In ena odpre vrata notranjega prostora »O, saj je že tu-« veselo veli. »Gospod šef! Neki gospod želi govoriti z vami.« In se umak nejo. In gospod Šef pride, težko sopeč. »Želite?*« »Jaz sem akv:ziter.« se predstavi akviziter, »priš-cl sem pogledat, če boste naročili oglase.. .« »Oglase? Oglase?!« se začudi trgovec. »Čemu? Ah nc vidite, da ne morem ničesar prodati? Da bom moral trgovino opustiti, ker ni nobenega kupca? In da imam vsak dan tisoč lir izgube?« In žalostno maje z giavo. »Kaj pa za nezaposlene, za bolnike, za mr liče boste kaj prispevali?« »Nič!« odvrne gospod Šef. »Nič! Saj zmeraj beračite! Meni bi moral kdo prispevati!.. « Akviziter se lepo zahvali, prijazno pozdravi in odide sklonjene glave Ko stopi na cesto, se tam izpremeni v veliko deročo reko m na hrbtu njenih besno se penečih valov plava dvajset od sto . .. Vse moči zbere akviziter in stopi v deseto trgovino. Mlada in lepa uslužbenka se mu prijazno približa. »Gospoda šefa.« ji tiho reče, ker bi raje rekel kar koli. »Pri nas nimamo gospoda sefa,« odvrne smeje mladenka in kaže zdrave zobe, »pri nas je gospa šefinja.« Akviziter se zveseli. Morda je lepa in dobrega srca ... In dvajset od sto rnu apet miglja pred očmi. A le za kratek trenutek . . Stoti naslov je daleč. Tri ure vožnje s cestno železnico in dan hoda. »Bom dal,« obljubi naslov. »Bom dal. A ne I danes. Pridite jutri...« J In jutri mu da det»ct lir. »Za vas.« prijazno veli. »Za vas!* Akviz ter jc utrujen. kak< r Cc bt bil prepleza! vse Triglavske rtene, in star. Ni me^to pade mrak. In tedaj se spomni, da ima sestanek s svojo izvoljenko. Da te že tri sestanke zamudil in da bc Mariia žalostna, če ga spet ne bo. In Marija ie tako mlada lepa n nežna... In nre M-;iče krr:ik.i in rrenrršlnrc TtooJ naslovov, ovajtet od sto. Nc. zadostovalo bi samo deset !:r (*:e b; mu vsakdo da! deset Kri ... O. potem bi lahko kupi! nebot'čn k *n Mariji svilene noga v ce za god . .. »Vede'a sem. da b^š pri-cl. trdno sem bila uverjena. .. Akvizter se zdrzne Njen glas je, ki prepodi vse temne misli. Mehke roke se ga o-kleneio in potegnejo na klop pod kr-:at:mi kostanji Raznež; se ob nji in najraje bi zajokal, potem nasloni glavo na njene prsi, ki so tako mehek n prožne, in sanja v večernem hladu z odprtim ečrni. Stopa v ve'iko in svetlo treovino in lastnik ga že pri vratih pnCakuje. Prijazno ga spre j me in naroči: »Oalase! Čez celo stran!« »Koliko? Enega?« vpraša s trepetajočim glasom akviziter. »Tisoč oglasov! Še več. Vsak dan do vase smrti I . . .* Akviziter globoko vzdihne in požre slino, Izvcljenkina mehka roka ga nežno gladi po laseh, čelu in licih .. »Marija.« zašepeče tedaj, »Marija, ljubim te . . Tebe. edino ... Za dvajset od sto tvoje ljubezni...« Stev. 221 •StO V E VSfC T MAR OD«, sobota, 2. oktbrs 1813 Stran 3 Precej zelenjave na trgu Tako n. pr. zeio p:vprašujejo p? kiirnarah. še dovažajo Pa~ Ljubljana, 2. oktobra Živilski trg navadno nekoliko bolj oživi c-b sebetah. menda že zaradi tradicije. E>:-voz je nekoi'ko boljSi. pi haja pa tudi več kuprvai];. Tako ;e bilo tudi danes precej iivah.-o na trgu in sorazmerno zgodaj, nekolik: prej kakor druge dni. Le branjevci niso razpostavili svojega bl^a prej kakor navacino, ker nimajo nebenih novosti. Gospod nje so se mudile v glavnem na splošnem zelenjadnem trgu. kjer je b'*lo napredaj precej zelenjave že pred osmo. Včeraj je bilo suho vreme, ugodno za nabiranje in pripravljanje povrtnine. tako da so pridelovale: lahko pripravili precej blaga. Zdaj ž? začenjajo pospravljati zadnje pridelke z vrtov, ki jih to treba Se prmer-tk> obdelati pred zim-. Zato bo z^.aj nekaj časa še precej pc vrtnine, saj vse ne morejo spraviti v shrambe in jo morajo precej prodati, da se n2 pokvari. Ne bo pa mnogo nekaterih pridelkov, ki sc dobro Obranijo v zimskifa shrambah. To se kaže že zdaj; tako je d. pr. sorazmerno malo napredaj ze.jnatih glav. Upoštevati pa je treba, da ni bila dobra letina za pozno zelje. Kljub temu je pa bilo davi naprodaj tudi precej zelja in nekaj ohrovta. To blago je šlo najbolj v donar. Prodajalke, ki so imele kaj zelja, so bile sredi največjih gruč kupov3lk. Toda tudi drugega blaga ni treba ponujati. Največ je seveda endivije, saj je zdaj glavni čas zrnjo. Vendar je ni n'kdir preveč naprodaj. Posebno lepša je šla danes naglo v denar. Gospodinje najraje kupujejo pridelke, ki so zdaj že prava redkost. Posamezne pridelovalke fcerke kumar. Tudi cvetače je nekaj. Sorazmerno precej je pa bilo danes paradižnikov, kar se zdi tem bolj čudno- ker jih r.i bilo si::raj nikdar dovclj v glavni sezoni, čeprav je bila letošnja letina zelo dobra. Zdaj paradižniki na prostem več ne zorijo in jih. je treba naglo ob:rati, kolikor jih je še pač. da bi ne zgrnili. Takšni, zelen« parad'žniki se pa tutfi ne obdrte delj časa v shrambi in jili je najbolje spraviti čim prej v denar. Gcspodinje rade kupujejo to blago, čeprav ci izvrstno, ker pač letos ni bilo naprodaj mnogo lepih paradižnikov. Prodajale« kislega zelja imajo zdaj tudi že številne odjemalce. Ncvo kislo zelje je že dobro in mnoge grspodinje ga cenijo najbolj izmed vseh vrst živil na živilskem trgu. Mej povrtnino je bilo danes precej zele. ne kelerabe tudi najnovejši prdelek, kajti mnegi pridelovalci povrtrine pridelujejo kolerabe tudi do p:zne jeseni. Razen endivije je bilo danes na trgu največ spina-če. Gre precej dobro v denar, vendar je zdij goppod'nje še ne kupujejo tako kakor navadno pred zimo ali v začetku pomladi. Med pc vrtnin: je bilo še nekaj zelene, redkvic m zelenjave za juho. Branjevci so bili še dobro založeni z uvo. ženo čebulo in česnom, sicer s? pa prodajali domače pridelke. — Pri prodajalcih mlečnih izdelkov so danes ljudje kupovali parmezan na novj živilske nakaznice. EVNE VESTI Zopet na uvedba solnčnega časa ^ef pokrajinske upruve. smatrajoč za potrebno, da se zopet uvede sončni čaa, odreja: Cl. 1. Ob 3. uri dne 4. oktobra 1943 se pomakne j>oletno Štetje ur z vsemi učinki za 60 minut nazaj. ČL 2. Ura, ki se pridobi po prejSnjem Členu, se / zakonito veljavo označi kot »ura 2 bis«. Ci. S. Ob 2. tiri dne 3. aprila 1944 se ho »plesno veljavni čas zopet premaknil za 60 minut naprej. Ljubljana. 30. septembra 1943. Predsednik: General Leon iiupnik *— Sprememba pri Rdeč>m križu v Ljubljani. Službeni list:; cbjavlja odlok šefa pokrajinske uprave v Ljubljani, s katerim se vzpostavlja v svoje funkcije upravni nadzorni odbor Rdečega knža v Ljubljani, ki je vodi to ustanovo pred svo. jim razpustom. Doseda.-.ji izredni komisar Rdečeg-a križa g. dr. Cottaneo TJnkas se razrešuje dolžnosti in bo pesle in imovino izročil društvenemu odboru. Društvo, ki je doslej poslovalo pod imenom >Ita!ijanski Rdeči križ, avtor.omni cdsek v Ljubljani« se imenuje sedaj -Slovenski KdeQi križ v Ljubljani .r. Ta cdločba stop? takoj v veljavo in sc objavi v Službenem listu pokrajinske uprave. — Iz »Službenega lista«. ^Službeni list šefa pokrajinske uprave v Ljubljani« št. 7S z dne 29. septembra 1943 cbjavlja: tek. stilni in oblačilni predmeti — prijava inventarja, cene za krompir let'ne 1943, preimenovanje društva Rdeči križ v Ljubljani in vzpostavitev prejšnjega upravnega odbora, .— Razpis abonmaja. Uprava Državnega gledališča cbvežča. da bo sprejemala prijave za abonma poče ši od 4. oktobra dalje in sicer bocio rezervirani lanskoletnim abonentom njihovi sedeži do vStevši 7. t. m.; od S. oktebra dalje pa bedo na razpolago novim ref lektantom. Repertoar in pogoji b:do objavljeni v nedeljo. Prijave za abonma bedo sprejemali v veži Drame ob delavnikih od 10. do 12. jn od 15. do 17. ure. kjer bodo na razpolago tudi vse informacije. — Iz zadružni sn registra. Kmetijska družba v Ljubljani, zadruga z omejenim jamstvom. Izbrišejo se člani upravnega odbora: Mravlje Milan, Globevnik Ivan in Bajuk Martin, vpišejo se pa člani upravnega odbora: ing. Hrovat Alojzij, profesor tehnike v Ljubljani, ing. Ferlinc Bogdan, ravnatelj Kmetijske družbe v Ljubljani in Robežnik Milan, posestnik na Vicu, izbriše pa se pooblaščenec ing. Ferlinc Bogdan. — Iz trgovinskega registra. V trgovinski register sta bili vpisani tvrdki Gustav Levičar, trgovina na debelo s tehničnimi predmeti, stroji, oredjem in brusilnim materialom za vse vrste industrije. Lastnik tvrdke Gustav Levičar, trgovec v Ljub- ljani, Medvedova cesta št. 14. Ign. Vok. papir in papirnati izdelki. Obratni predmet: industrijski obrt izdelovanje papirnatih izdelkov. Lastnik firme: Vok Ignacij, veletigovec v Ljubljani, Cigaielova ul. 1. — Pri Lesni induslriij, družbi z o. z. v Kočevju, se je vpisala razdružtev z likvidacijo. Likvidator je dr. Ivan Rdger, referent pri izselitvenem pooblaščencu za Ljubljansko pokrajino v Ljubljani, ki bo firmo v likvidaciji zastopal in zanjo podpisoval samostojno. Upniki naj se zglasj-jo oz. prijavijo svoje terjatve edino pri likvidatorju. Rupena-Lutz. družba z o. z. Fo sklepu izrednega občnega zbora z dne 1./9. 1943. se je spremenila družbena pogodba z dne 22.^7. 1932. Iti je bila spremenjena s sklepom občnega zbora z dne 22.4. 1938. glede naziva firme. Besedilo firme odslej: Jugo-Lutz. družba z o. z. — Nov grob. V Ljubljani je umrla gdč. Dana Rohrmann. Pokopali so jo včeraj v rodbinsko grobnico pri Sv. K: izu. Ki^g J! spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! — Ribolov na Črnem morju. Nedavno je bil na novo urejen ribolov na C; nem morju ob Burgasu. Za vse motorne ladje s hladilniki m vsem nj hovim osebjem je proglašena civilna mcbiiiz^cija. Bolgarska kmetijska in Zadružna banka bo nudila vsem lastnikom motornih ladij primerne kredite za napravo hladilnikov na omenjenih ladjah. Navadni ribiči bodo morali ves presežek svojega rib: lova oddati motornim ladjam s hladilniki. IZ LJUBLJANE Prva prireditev dcm?t??afieev V nedeljo ob petih popoldne bo v frančiškanski dvorani prva pH-reditev Slovenske domobranske legije Pii-redltev je namenjena zla-ti :>ripndu>kom legjjfe in tistim, ki so s,» žr prijavil*, ti na naj pripeljejo s seboj ?mli ^voje prijatelje in somišljenke. Spored piindit\e je zelo lep in pester. * —Ij Nova grobova. Po dolgi, težki bolezni je dotrpel orožniški kapetan 1. klase Martin G a j s k i. Blagi pokrjnJ: jo b 1 vrl mož, vzoren družinski oče. Pogreb bo v nedeljo 3. cktobra ob 15 z žal, iz kapele Sv. Jožefa, na pokopališče k Sv. Kii-žu. Preminil je g. Jaroslav K?lmus. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v nedeljo 3 oktobra ob 16 z 2al iz kaoele sv Nikolaja na pokopališče k Sv. Križu. Obema blagima ranjkima bemo ohranil} trajen spomin, globoko žalujočim svojcem pa naše iskreno sožalje! —I j Prvi dan oktobra brez dežja. Dober začetek mnogo pomeni tudi pri vremenu. Včeraj ram je nebo bilo še precej naklonjeno. Sonca sicer nismo mnego videli, na srečo pa vssj deževalo ni. Proti večeru so se oblaki razpršili in po nekaterih znamenjih smo sklepali, da bodo pri- ZgodovinsKe sličice Srednjeveški Trst Meso Trst je imelo že v starih čas;h svoje pisane pravice ali statute, ki sc bili zc'o za nimivi. Med drugim so določali: Kdor je zagrešil zločin, tega so najprej vklenili ah sramotilni steber, ki je stal sredi trga. Tuka' pa je smel vsakdo sramotiti n tudi tolči. Hudodelce so kaznovali z bičanjem z vžigom posebnega pečata v žive keže, pa tudi s tem. da so mu odsekali roko ali kakšen drug ud. Vse to se je vr>ilo v javnosti, na trgu pred ljudstvom. Velike zločince- so obetal:. Kdor ni hotel priznati kr:vde, tega so mučili s posebnim mučilnim strojem, s tako imenovan.) natezalnico, dokler ni v neznosnih bolečinah priznal, četudi ni bil kriv. Preklinje-valce pa so skezi tri dni dnevno trikrat potapljali v morje, da se jim ohladi pievroča kri. Ponarejevalce denarja so sežigali na grmadi. So ga pa tudi privezali konju za rep, žival ga je vlekla od enih mestnih vrat do drugih, kjer so ga potem objavil*, njegovo truplo pa razsefcalj na štiri deit, ki so° jih potem razobesili na štirih mestnih kraj, današnja nair.ižja pa znaSa 12.8" C. —lj Drž. učiteljifče v Ljubljani. 1. Vad-nica in ctrošk: vrtec. Vpisovanje v vad-mške razrede in otroški vrtec bo dne 4. ektebra o:l 9. do 12. ure. Vpisati se morajo tudi učenei in učenke, ki so bili v juliju mesecu sprejeli v 1. razred. V ctro-žlvi vrtec se b:do sprejemali v pivi vrsti 5 letni otroci Druga navodila tako glede otvoritvene službe božje in priččtka pouka bodo vadniški učenci in učenke dc: pri vpisovanju. 2. Uč tel joka šrla. vpisovanje v letnike učiteljske šole bo dne 4. oktebra od 9. do 12. ure, za zamudnike še dne 5. oktobra od 9. do 11. ure. Poznejši vpisi se bedo lahko še izvršili na podlagi prošnje. Pri vpisu mora vsak učenec in učenka izročiti lansko spričevalo, razen učencev in učenk, ki so bili na novo sprejeti v I. letnik, katerih spr čevala so pri ravnateljstvu: daljp pravilno izpolnjeno in za. 20 lir kolkovano prijavo. Prijave ima šolski sluga. Za odmero šoln ne so potrebna davčna p trdila. Vsak učenec in učenka mora plačati pri vpisu znane prispevke za zdravstveni fond in za fend dijaške knjižnice in učil. Kolkovine na prijavah in šolnine so celotno oproščeni učenci, v katerih družinah je 7 in več otrrk ter otroci vojn h invalidov, polo\-lč-no pa učenci, v keterih družinah je 5 ali 6 otrok. Za oprostitev mora vsak predložiti potrdilo, kj ostane potem v pis3rni ravnateljstva. Otv: rit vena službi božja bo dne 9. oktobra ob 8. v cerkvi Srca Jezusovega, in začetek pouka predvidoma dne 11. oktobra t. L Ravnateljstvo. —Ij V Ljublam umrli od 24. do SO sep-ttluftta 1943. Petnč Anton. 5 let sin go-stliničarj-i in mlinarja. Vdovdns'ca c 9. Zoreč Fr.inčiška. roj. Suhadolc. 77 let. vdo-va čevljarja, Viri:vdanska c. 9 Jakič Ivan. 86 let posestnik. Petrarcova ul. 6. Golob Adolf, 46 let. zaseb"ik, Gallus:vo nabrežje 29. Hrcvat Marija, roj. Osel, 69 let za-sebnica. Bi?iwe:sova c. 17. Kob "k Peter. 14 dni. s n brivsk. pomočnika. Rcžna dolina. Cesta XVII. št. 8- Kclnik Pavel. 14 dni sin brivrk. pomečnika, Rožna dolna Cesta XVII, št. S. Langus Anton. 59 let. kc-*ar. Koblarjeva ul. 34. Rohrman Danica 52 let. zasebrica. Sv. Petra c. 28. Santelj Katarina. 71 let. kuharica, Vidcvdanska a 9. Lorber Marija, sestra Balbina 67 let. usmiljena sestra sv. V'nc. Pavel., Slom. škovaf ul. 20. — V ljubljanski bolnici umrl:: Pavli Viktor, 2 leti. sin natakarja. Židovska steza 1. Dcvč Bernardka, 8 mesecev, hčerka posestn ka, Savije 9 obč. Jezica, Pohleven Franc. 63 let, posestnik. Horjul 19. Kraševec Janez. 57 let, posestnik. Žaga 2, obč. Velike Lašče. Boltežar Ludv'i: 66 let, natakar, Prljanski rasp 40. Zegi Strn-ko. 30 let, brivski mojster. Logatec 47. Stell Frančiška. 31 let Kočevje Kogoj Marija, 73 let, vdeva mizarsk. pomočnika. Salendrev3 ul. 4. Beitossi Jožef. 1 leto, sin ključavničarja. Prediamska ul. 15, Plann-šek Frida. 20 let- šiv lja. Mirna Z. M helič Marijan. 68 let. Ribnica 30. Okorn Ivan. 4 leta, sin hišarja. Bevke 79. Gorjup Ana. rej. Zakrajšek 31 let. žena žel. delavca, GootilnLbka ulica 4. —Ij Inventarji »a tekstilne in oblačilne predmete ter obutev. Trgovci, industrjci in obrtniki d:be potrebne tiske vine za prijavo inventarja od 5. t. m. dalje v pisarni Združenja trgovcev. Trgovski dom, Gregorčičeva 27. —Ij žegoza, zadruga malih gospodarjev sporoča, da bo prvi teden v c ;t;bru rejcem na razpolago mečno krm lo Ovdekok-ljaja kot dodatek k mehki krmi. Kdaj bo redno razdeljevanje krmil za mesec oktober, bo pravečasno javljeno v sobotnem in nedeljskem časopisju. Na podlagi razglasa vrhovnega komisarja na operacijskem ozemlju Jadransko področje z dne 20. septembra 1°43 st. 1. o upravljanju Ljubljanske pokrajine n glede na naredbo Visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino predpisi o žetvi m namembi žita z dne 4. julija 1943 št. 74. m na navedbo o razširjenju predpiea prve naredbe »\a krompr z dne 18. avgusta 1943 itev. 87, je šef pokraj:nsfce uprave določil naslednje. Za letošnji krompir, m sicer za zdravo in tržno blage-, sc določuje cene takole: 1. Pri codaji pridelovalca Prevodu za razsuta blago, franko vai?>n nakladna postaja: a) za rdeči krompir, vrste VVcltman. 145 lir za 100 kg: b) za krompir drug'h vrst 170 !ir za HH> kg. V teh cenah je obsežen tudi znesek 5 lir za strelke občine pr; zbiranju m prevozu do- postaje. 2. Pri prodaji Prevoda na debelo trgovcem za nadrobno proaajo. za blago tranko vagon železniška postaja Ljubljena' a) za rdeči krompir vrste \Voltman 160 lir za 100 kg, za krom pir drug:h vrst 135 l:r za 100 kg. 3. Pri predaji trgovca na drobno potrošn ku za blago franko proda'alna: a) zt* rdeči krompir vrste WoItman 1 S5 lire za kg, za krompir drugih VTSf 2.10 Ure za fcg. . Začenši s 1. novembrom do 31 marca prihodnjega leta je duvoijcn mesečin prib tek 10 lir za vsakih 100 kg kot odikodmna za gn:tje in skladiščni vsušek. Inventari ziranje tekstilu" h in oblačilnih predmetov Glede na naredbo Visokega konvearja z dne 9. oktobra 1941 žt. 123 .n z dne 7. cktobra 1941 5t, 122 ter na podlagi čl 2 naredbe o pooblastitvi za izdajo uredb za uied tev notranjega prometa, razdeljevanje m pcraSo vseh vrst blaga z dne 12. marca 1°41 je šef pokra jinske uprave odred'1 naslednje- Vsa podjetja, industrijska, obrtniška trgovinska na debelo- in drobno, trgov nska zastopstva z zalogo blaga, uvoznik m izvozn ki, ki izvršilieio prociajo tekstilnega in manufakturnoga blaga, čevljev m drugih cbiačiln h predmetov, morajo sestaviti inventar blaga, ki ;e nj hova lastnina ali lastmna tretjih oseb, a je na zalegi v nj'hovh skladiščih prodajalnah ali drugih prostorih, in sicer z odločilnim dnem opolnoči dne 3./4. oktebra 1943. Inventurne operacije se motajo izvršiti v roku od 4. oktobra do 9. oktobra V tej dobi naj imaio sxcr pidjetja odprte svoje lokale cb navadnih urah, morajo pa ustaviti vsako prodajo ah drugačen odstop ran-edenega v tej nsh tedbi. V inventarju ie treba navesti za v^e kate-gOTije. navedene v inventarju, ki je b:l predli, že« v novembru l*-42 v smislu naredbe z dne 31. oktobra 1°42 ^'t. 198. KcvJo metrov ali komadov n šte\i!o točk Inventar je sestavit- v dveh izvodih in ga p:cd'i-ž:tj Pokrajinskemu gor.pc^'arskcmu sve tu ki vrne en izvod kot pctruilo. kldor ne predloži inventarja v predpisanem roku, ali predloži nepopoln inventar, k sodno kaznuje s strogim zaporom do 5 'et jn v denarju do 50 000 lir V vsakem primeru se mu bo odvzelo obrtno dovolilo. Ta naredba je objavljeni v ^Službenem listu« 29 septembra in je stopila v veljavo z dnem objave Razdeljevanje krar 1 za prašiče Prehranjevalni zavod obvešča vse rejce prašičev na področju mestne obč:ne Ljubljana, ca bo v tekočem tednu razdelil močna krm'la za prašiče. Rejci, ki želijo dobiti krmila, bodo prejeli nakaznice pri Prevodu, odde'ek za krmila. G:sposki 12. dvorišče levo, in sicer: 4. t. m, rejci z začetnico A do J; 5. t. m. rejci z zač^tneo R do Ž. Tržaške novice — Nezgodi. Po levem kolenu se je po. tclkel pri padcu a kolesa 381etni Ivan Cen-tas^-o iz ulice GUteri 36 v Trstu. Po obrazu in vratu ICDaOBC3BOBOI I Okviri agsrŠajSSrč Umetnine | n Naročite se na knjižno zbirko DOBRE KNJIGE! '!!!!illl«l!!mi!ilii!!!'!H!!!l!!!!i;!IHIJ!n.l!lllinin«llll Dotrpel je po dolgi težki bolezni naš ljubljeni soprog, predobri oče, brat, Gtric in svak, gospod GAJSKI MARTIN OROŽNIŠKI KAPETAN I. KLASE dne 1. oktobra 1943, previden s tolažili sv. vere. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v nedeljo, dne 3. oktobra 1943 ob 3. uri popoldne z žal — kapele sv. Jožefa — na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 2. oktobra 1943. ŽALUJOČA ŽENA Z OTROCI IX SORODSTVOM RLORI'rARNA A J Ktt • f*^.\WWW Vam strokovno osnaži, oreoblika tn prebarva Vaš klobuk, da Izgleda kot nov. — Lastna delavnica. Zaloga klobukov. — Se priporoča RUDOLF P A J K. LJUBLJANA. SV. PETRA CESTA *T. 58 MIKLOŠIČEVA CESTA »T. 12 'Nasproti hotela Unjoo) Vsem prijateljem in znancem javljam prežalostno vest, da me je za vedno zapustil moj edini brat, gospod Jaroslav Kalaius Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo, dne 3. oktobra 1943 ob 4. uri popoldne z Zal — kapele sv. Nikolaja — k Sv. Križu. Ljubljana, dne 1. oktobra 1943. Žalujoča sestra FRIDA Is ostalo Stran 4 »SLOVENSKI NAROD«,;ioWi, 1. oktobra 1*43 Butare« jogri in groš za „škrip" Razne zanimivosti in spomni iz naše stare LfaMfaae Pepclnična sreda je bUa šolskega pouka prosti dsn in nincgo otrck je šlo v razne farne cerkve k pepel.tvi. Ob tem kratkem Obredu ima duhovniK na pločevinastem krožniku pepel od sežganih trakov čelne prevtzave od birmovanja. palec in kazalec p:-takne v pepel in prekriža čelo verniku z besedami: Človek, epomni ne. na «1 pran in v prah se ho* povrnil. Pozneje je bil na pepelnico- pouk. z*to pa pouka prosti dan srod sv*. Alojzija, patrona mladine. Posta na napotnico so se Ljubljančan: strogo držali. Ostankov dri»rot pustnega torka se fca dan nj-o d<»t:»inili t*»r so ocvrtntoo krote in flancate. ako niso bili pripravljeni na kuhanem maslu in razn^ prekaieno mesnino pcužiij v četrtek. V slovo od veselega Kurenta 30 gospod:nj? postregle z obilnejšim obedo-m in večerjo. Na pustni torek je bilo mnogo raianja in marsikoga ]e -Pust pobcdel«, da je zdravil na pepelnico neprijetnega marka: po besedah klin s klinom«. V postnem času. ob nedeljah popoldne, so Liubljnneani radi ob"skovali podružnico Bempetrafce fare v štepanji vasi, ki je posvečena božjemu grobu. Oskrboval jo je cerkvenik. ta čas pa so se tja priselili očetje kapucini iz Studencev pri Mariboru. Pred cerkvijo so prodajale ženske pomaranče v jerbasih, na stoinicah pa razne odpustke v obliki podobic in lecta. Ljubljanski !ovri pa »o postne nedeljo hodili na Rarje. kamor so se vračali kljunači iz daljav in prinašali svoj plen demov. »Snefi« so viseli ob lovskih torbah. Na tiho nedeljo so zagrnili v cerkvah oltarje m križe z vijoličastimi pregrinjali in teden butar se je začel. Cvetna nedelja ie bila v mestu, kakor tudi na deželi dan mladine. Fantje so tekmovali med seb?j. kdo bo imel večjo butaro In T»Olj obloženo s pomarančami in jabolki. Težke butare so naslonili na rame in Sli v cerkev, ki je bila pisan gaj, dišalo je po zelenju in sadju, veliki oltar pa je bil z oljkami okrašen. Po končanem obredu zelenja se je zdrenjala mladina na prosto. Putare n;so bile le za otroke v šolski dobi. temveč tudi za šoli odraslo mladino por.-s cvetne nedelje, posebno na deželi. Ko mla<'a i:č;telj:ca sem videla v Blagovici, v nekdanjem rokovnjaškem Črnem grabnu, butaro, ki je CUgSđa od tal v odprtino v cerkvenem stropu. odkjer je visel lestenec. Za to priliko so ga odstranili in pritrdili vrh butare v podstiešju cerkve: To ogromno butaro so napravili blagoviški fantje in okrasila dekleta in govorica o njej je bila v vseh bližnjih župnijah. Sedanje ljubke butari-ce so nežni šopki, ki krasijo naše domove. Velikonočne pečitnice so se začele z veliko sredo. Veliki četrtek je bila v stolnici slovesna maša. potem pa umivanje nog 12 starčkom v spomin, da je božji Učenik umival ob zadnji večerji svojim apostolom noge. Takrat je bil ljubljanski knezoškof dr. Jakob Missla, pozneje goriški nadškof-kardinal v Gorici. Kardinalski klobuk je prejel od papeža Leona XIII.. ki je bil naslednik papeža Pija IX. Knezoškof dr. Jakcb Missia je bil iz Štajerskega, po dosegu nekaterih čast v cerkveni službi na dunajskem dvoru in spovednik nesrečne avstrijske cesarice Elizabete. Umrl je v Gorici in bil pokopan v cerkvi na Sveti gori. Nad grobnico je bil upodobljen v kardinalskom ornatu. Na veliki četrtek je bila stalnica natrpana vernikov in tudi otrok. Po končanem obredu je cdšla duhovščina v razvrščenem redu skozi glavna vrata v škofijo, množica ljudi in otrok pa izpred škofije v palačo in dvorano v prvem nadstropju, ki je bila za umivance nog pripravljena za svečani obed. Starčki so bili v enake temnorjavc halje oblečeni, pre-pasane z usnjenim pas^m. ob katerem je visel mošnjiček z denarjem v spomin na trideset srebrnikov izdajalca Judeža Iška-rijota, Simonovega sina. Pri obedu je bil navzoč knezoškof, jedila so prinašali strežniki, delili pa stolni kanoniki. Po poobedni molitvi so se razgovarjali s starčki, ki so se ginljivo zahvaljevali In prejeli v prtičke zavito pecivo ko ?šajd-ezen« in dvorana se je mirno in tiho praznila. Veliki četrtek so odpeljali zvonove v Rim, namesto zvonjenja so se oglašale v stolpih raglie. Male bele, rdeče, ali zelene raglje pa so vrteli otreci po cestah. Na veliki četrtek popoldne so se začele v farnih cerkvah velikotedenske molitve — vi-gilijc, pri katerih ni manjkalo otrok. Božji gre bovi so bili pripravljeni za veliki petek, ko so duhovniki prenesli monstranco nad božji .1 ' Kelc tje, cvetje, okrogle lučke v raznih barvah, bele. plave, rdeče, rumene in zelene so razsvetljen'ale ležišče Gospodovo, ki so ga stražili na les isli-kani vojaki, katerim smo rekli »jogri«. Matere z otroci so veliki petek popoldne obiskovale božje grobove in šle so od cerkve do cerkve. Ljubljanske gospodinje so že tihi teden opravile veliko pospravljanje in čiščenje po stanovanjih, na Ljubljanici izpirale do čistega veliko ?žehto« in si uredile gospodinjsko delo. Veliki četrtek in veliki petek so pripravljale velikonočno pecivo n iz shramb se je širil prijeten vonj. Veliko soboto dopoldne so kuhale mesnino in jajca, ki so jih vroče položile v »prežilj-ko:< in rdeče pirhe postavljale na krožnik, ko so vsakega posebej nekoliko oma-ščobile in zbrisale, da so se lepo svetili. Priljubljena pri kuha na velikonočno nedeljo so bili posušeni repni olupki. Kupile so jih na trgu, kamor so jih prinašale žene iz okolice in jih čez noč namočile v mrzli vodi, da so se napeli. Med dopoldansko kuho so jih skuhale do mehkega. Pred uporabo so jih drobno sesekljale, napravile prežganje iz drobtinic, položile sekanico vanj, zalile z juho cd kuhane svinjine, precej opoprale in obče razširjena jed je bila gotova. Imenovah so jo »aleluja«. Veliko soboto zjutraj so nosili po hišah dečki blagoslovljen ogenj, kar je še danes navada v mestu in na deželi. Zvonove iz Rima so pripeljali nazaj in ob 9 dopoldne so se oglasili. ženske pa so se hitele umivat po obrazu. Velika sobota je bila še postni dan, pozneje samo še do opoldanskega zvonjenja. Po obedu so pripravljale gospodinje jerbase, košare in košarice, jih polnile z mesnino, hrenom, pirhi. pomarančami in pecivom za »zegen«. Za veliko noč so j pripravile potice z različnim nadevom, [ kakor je zmogla gospodinjska blagajna, od rozin ovega. orehovega, mandeljevega, lešnikovega. čokoladnega, kolač pa je moral biti meden. Jerbase in košare so pokrile z lepim prtom in nesle v cerkev k blagoslovu. Iz šentjakobske fare so nosile k sv. Flcrijanu, kjer je bilo blagoslovljen je vsake pol ure. Otroci so nosili male košarice s pirhl in kolački. Pred vhodom v cerkev je stal ministrant ob mizici, na kateri je bil košek. Nekatere* gospodinje so dajale denar, druge pirhe ali pomaranče. Veliko soboto popoldne je bila Ljubljana živahno razgibana. Za veliko noč si je vsakdo, kdor je le zmogel, nabavil novo obleko, čevlje in klobuk. Modte je bila, da so čevlji »škripali« in marsikdo je dal čevljarju še posebej en groš za »škrip«- Zvonovi so zvonili in vabe ii k vstajenju. čevlj5 Ljubljančanov pa škripali v pomladni dan. Prva procesija je bila pri uršulinkah, ki je Šla iz cerkve po Kongresnem trgu. m nazaj, potem so se pa vrstile druga za drugo. V procesijah je bilo mnogo ljudi, ob straneh cest in ulic pa tudi, tako, da je imel vsak za sebe svoj užitek. Zadnja je bila v Križankah, ob zgodnji veliki noči že v mraku in meščani so se razkropili n? svoje domove. Mnogo Ljubljančanov pa je na veliko nedeljo zgodaj vstalo in se udeležilo procesije pri cerkvi Srca Jezusovega, ki je bila ob 4 zjutraj. Udeleženci procesije so imeli prižgane sveče in še v temi dneva je bila videti kakor goreča premikajoča kača, ki se je vila po ulicah in cestah. Miza za velikonočni zajtrk je bila pogrnjena z najlepšim prtom pri nisi in obložena z dobrotami žegna. Iznajdljive gospodinje so si preskrbele nekoliko mahu, ga dale na mal krožnik, sredi mahu postavile polovico jajčne lupine, vlile vanje nekaj kapljic vode in dale vanjo pomladno cvetje zvončke m trobentice. Ta okras velikonočne mize je bil ljubek, nežen in dnevu primeren. Predno je družina sedla k zajtrku, so se med seboj želeli vesele praznike. Oče ali mati je stoje nagovoril svojo družino. Veliki ponedeljek so se razkropili meščani v bližnjo in daljno okolico, največ pa jih je šlo na šmarno goro, ki je bila Ljubljančanom riajljubši velikonočni izlet. Mara Tavčarjeva, Kakšna je tvoja moč? Kako vam prija riž? Kako dihate? Vsako Ijudotvo na svetu pozdravlja na poseben način in izkazovanje vljudnosti je već Križanka št. 123 Besede pomenijo: Vodoravno: 1. vrvico: 6. dva soclas-mka; 8. razmerje; 13. pristanišče na-Finskem; 14. cerkveni praznik; 17. kazuar; 18. Ludol-fovo število; 19. del prostora; 21. krajevni pri&lov, klic, ki oznanja nesrečo; 22. srbo-hrvatski kazalni zaimek; 24. vas pri Ljubljani; 25. enota političnoadministrativne ureditve države (srb.hrv.. dvojina); 27. njega; 28. metri čna mera; 30. vas med Litijo in Višnjo goro; 31. neživahen.premalo živahen; 32. mestece v bližini Salerna; 33 dva enaka soglas-nika; 35. OTodje (množina); 36. italijanski spolnik; 38. žensko ime; 39. nemški filozof; 41 naolcžna žuželka; 42. medmet; 43. okrajšano tuje moško ime: 45 lesena ali kamenita posoda za živali; 47 čutni organ; 48. čutno uživanje; 49. osebni zaimek; 50 evropsko alavne mesto. Navpično: 1 velikanski, mogočen; 2. del oblačila Japanke; 3. medmet; 4. posušena riba; 5. okrajšava za cent; 6. stil; 7. pritok Save; 8. dva enaka samoglasnika; 9. slovensko mesto; 10. ni dovolj; 11. prijatelj (franc.); 12. nebesna stran in smer; 15. sredi lege; 16. esebni zaimek; 19 čisti, snaži; 20. zavetišči; Shakespearjeva drama (fon.); 23. naslonjena; 25. mu je dovoljeno; 26. ljubkovalna oblika moškega imena; 28. jeza. bes; 29. oče; 33. barva pri igralnih kartah; 34. mestece v Dalmaciji; 37. pesem; 39. podredni veznik; 40. dva enaka soglasnika: 42. ruska reka; 44. del kolesa; 45. začetek katastrofe; 46. predlog; 47. pritok Urala. Rešitev križanke št. 122 Vo d o r a v n o : 2. ebonit. 7. koliba. 9. ab, 11 opal 12. pura, 14. Pi, 15. elegan, 17. to čiti, 19. napev, 20. bon, 22. Ane, 23. Avala, 25. redoma, 27. traged, 28. Fr. Navpično: 1. 6kop, 2. EUa, 3. Bileče, 4. ob, 5. napet, 6. tara, 8. opi taru 10. banana, 13. ugibam, 16. livade, 18. opera, 19. na rt, 21. Olaf, 24. vod, 26. eg. OD OBEH STRANI ENAK Skladatelj Max Regier je priredil koncert v Medningenu. Po koncertu ga je neka kneginja na vso moč hvalila. Rekla je: — Le škoda, da smo mogli med koncertom občudovati samo vas hrbet.« — O, to nič ne de, Visokost! Jaz sem namreč tako čudno ustvarjen, da sem od obeh strani enak, od spredaj in nazaj. Ime Reger se namreč od zadaj prav tako bere kakor od spredaj. • MUDILO SE JI JE — Glej, ženka, pol ure sta stali z gospo Božičkovo pred vrati in govorili. Zaicaj ni prišla v sobo? — Saj sem jo vjabU-cu. pa mi je odgovorila, da se ji zelo mudi in da nima niti minute časa. P. G. VVodehoase: 86 MALA PEPITA 3>Mountryja? Nu, in kaj ima Mountry pri tem ?« Megleni zastor se je zdajci pretrgal. »Menda ne mislite reči, da,.. Tak potemtakem je Mountrv ?« Glas, s katerim sem izrekel te besede, je bil najbrž kriv, da me je napak razumela, kajti za jecljala je, v očitni želji, da bi ovrgla nekaj, kar je imela za moje krivo mnenje. >Menda ne mislite, da je bila v njegovem ravnanju le trohica zavratnosti ? Nič ne bi bilo manj podobno resnici. Da sta s Cintijo zaročena, mu je bilo povsem neznano. Ko jo ie poprosil za roko, mu je sama povedala, in tedaj .. . On je bil tisti, ki je zahteval, da vam moja draga Cinti-ja napiše tisto pismo.« Prekinila se je, sama omotična od tega akoka na področje poštenosti. »Nu — in?« »Nu, sam ji ga je narekoval.« »Oho!« »Na žalost se je pismo precej razlikovalo od tistega, kar pameten človek piše V takem primeru; mimo tega je bilo vse prej kakor jasno. Nemogoče je bilo, da bi vam le količkaj pokazalo pravo stanje stvari.« »To drži. da mi ga ni pokazalo!« »Lord Mcuntrv ni dovolil Cintiji niti najmanjše izpremem.be. Casln, veste, je silno trmast, kakor mnogi, drugače plahi ljudje. In ko je potem prišel vaš odgovor, je bila stvar še bolj zamotana kot prej.« »Verjamem.«« »In snoči sem videla, kolikanj sta oba nesrečna. Ko me je Cintija opozorila na priložnost, da storim pri vas še ta korak, sem takoj privolila, da se z gospo Fordovo popeljem semkaj in vam vse povem.« Pri teh besedah me je tesnobno pogledala. Z njenega vidika je bil odločilni trenutek prišel. Obotavljala se je. Morebiti je mislila, da molčim zato, ker se skušam Zbrati in iščem primernih besed za veliki naskok. Tedajci sem skozi drevje zagledal Au-dreyo, ki je počasi stopala preko jase. Vsaka misel na naskok me je minila. »Se nocoj napišem Cintiji drugo pismo,« sem rekel, »in ji wpcT~r~v* s-oje najiskre-nejse čestitke.« »Oh, Peter!« »Ni za kaj,« sem odvrnil. A nekakšen dvom je očitno še kalil njeno zadovoljstvo, kajti neodločno je menila: »Ce se jo Le upate pregovoriti?« »IVegovoriti ? « »Da, in... lorda Mountrvja takisto. Tako trdno je odločen, da ne stori ničesar, kar bi se utegnilo zdeti... hm ... nu, skratka, kar bi bilo po njegovih mislih nevitesko!« »Aha. razumem. Potemtakem,« sem namignil, »bi ji bilo nemara dobro pisati, da se žetim poročiti z drugo?« »To bi bila res izvrstna rešitev!«' je odgovorila z vidnim olajšanjem. »Kako bistroumni ste, da ste precej pomislili na to!« Privoščila si je duhovit utrinek. »Konec koncev, dragi Peter, na svetu je toliko lepih deklet! Samo poiskati vam jo je treba.« »Docela se soglašam z vami,« sem odvrnil, »že grem.« Videl sem, kako je nekaj belega smuknilo mimo drevja na trati. Neutegoma sem krenil v tisto stran. — Konec — krat zelo čudno V starem Rimi. so >c n pr pozdravljali z vprašanjem: »Kakšna ie tvoja moč?« Miroljubnejši so bih Grki. kajti njihov pozdrav je odkrival njihov trgovsk duh: »Kakšne posle opravljaš ?a Ta način pc-zarava se je ohranil šc na Vzhodu Tq velja za neizogibno vljudne« na Kitajskem da se znanci v>aj enkrat na dan pozdravijo z vprašanjem: »Kake vam prija riž?« V Arabiji se pozdravljao z besedami: »Naj ti sonce ŠC dolgo sveti!«, medtem ko se plaši v F.$» ptu pozorav: »Kako dihate?«« Na nekaterih otokih Južnega morja zagrabi urojenec. ki hoče glavarja ali sploh ka kega uglednega rojaka počastiti, za leve nogo. ki je seveda naga. in se podrgne s stopalom dvakrat po svojem licu. Taka pozdravljena eseba mora imeti, kar jc naravno, zelo- prožno nogo in obenem veliko vajo, da se trdno vzdrži na eni sami nogi. Prebivalci Filipinskih otokov (južno oci Japonske), se udarijo pri slovesu nekajkrat drug drugega po licih. Na Kitajskem je že davno prenehal stoletni pozdrav z drgnjenjem nosov, toda na mnogih Otokih je tak pozdrav >e danes v navadi in čislih. Na Japonskem se pozdravljajo na ulici S trkratnim globokim poklonom, pri katerem polože roke na stegna. Doma v hiši se pa pri pozdravu vržejo na preprogo in se dotaknejo tal s čelom. Poljub je tako pri Japoncih kakor po večini pri vseh vzhodnih A zija tih nepoznan. Na.šim pojmom tuja je pa navada, tla se izraza na Japonskem želja, naj stopi kdo bliže, na ta način, da se mu z roko od' migne in nasprotno se primigne z roko, čc se Želi. naj bi se kdo odstranil. Ker je to pravo nasprotje z nagimi navadami, nastanejo na Japonskem za tujca večkrat najbolj smešna a tud: najbolj mučna nespora/umljen.ia. Nekaka taka posebna znamenja z roko se sicer opaža 10 tudi na Siciliji. V stari Evropi, posebno na Francoskem in v onih državah, kjer so vladale francoske šege. so odleni gospodje poljubljali odlične gespe pri pozdravu na usta. kar ni bilo vedno prijetno. V 17. stoletju je ta navada ponehala: namesto na usta se je potem pritisnil poljub na roko, in končno so prišlj do tega, d* so stisnili roko. kar je še dandanes v navadi. V pozdravljanju je današnji Francoz zelo vljuden, medtem ko se vprašujejo Nemci. Angleži in drugi po zdravju z beseetami: Kako ti ie? Na celini pozdravi vedno rno^ki naj prej žensko, v Londonu pa jc ženska ona oseba, ki najprej nagne glavo v pozdrav Angleži trde, da odloča na ta način ženska s tem, ali naj jo gospoo' pozdravi. Kajti kdor leta na Angleškem za kako lepotico in se jo celo proti njeni volji drzne nagovoriti. «e spre s postavo, ki ščiti z neizmerno strogostjo šibki spol pred preveč vnetimi oboževalci. Rejec čudovite plitke se oglaša Ker redim eno putko. se smem z vso pravico prištevati rejcem malih živali. Začetek je bil težak, kakor je vsak začetek. Nisem imel prav nobenih krmil, o denarju pa sploh ne govorim, saj je vsakomur znano, da mali uradnik ne sedi na lirah kakor koklja na jajcih. Vendar se mi je posrečilo, da sem z velikim trudom in samozatajevanjem prištedil 15 lir. Za to majhno, toda zelo pomembno vsoto sem kupil piščanca — na riziko ali fant ali punčka. — Sreča mi je bila naklonjena, kar sem spoznal po nekaj mesecih. Toda prehrana, to je bilo poglavje zase. Kaj naj nudim mali siroti? Krompir? Ga ne mara! Stročji fižol? Ne gre, ima še premajhen kljunček. Imel sem nekaj nasoljene zelene paprike. Tudi paprika, tako bogata na vitaminih, ni šla. Polasčal se me je obup. Kaj bo z revšetom in mojimi 15 lirami? Sicer je sireta, stara šele en dan, živela tudi brez hrane. Iz dijaških let mi je pa le še ostalo v glavi, ko nam je profesor razlagal, da je hrana brezpogojno potrebna živalim ravno tako kakor ljudem. Tako zatopljen v skrbi za prehrano revšeta, sem vzel iz miznice sir Roma« Bil je lepo mehak in imel je tisti znani, prijetno ostri duh. Ko sem ga odmotaval, mi pade drobtinica na tla in glej! Piščanec se je spravil nad košček s tako vnemo, da sem mu moral kljunček Čistiti. Zakričal sem na glas »Heureka«! 2ena je bila v sooi (jaz in piščanec sva bila namreč v kuhinji), je pritekla hitro in vprašala, zakaj veka. 2ena se namreč ni učila grščine, tudi jaz je ne znam dosti. Tukaj se šele začenja zgodovina moje putke. Od začetka je jedla samo sir Roma. Kasneje je jela poskušati tudi drug* jedila, ob sobotah tudi govejo meso, sveže, to je sirovo, kuhanega ne. Je namreč pasme 9ussex. prava aristokrat inja. Kasneje sem ji odstopil delež od svoje živilske nakaznice; to se je sicer meni poznalo, poznalo se je pa tudi putki. Rastla je in točno na dan rojstva v starosti 5 mesecev znesla prvo jajce. Odtlej pa do 15. julija, ko se je začela preperjati, je znesla mesečno 30 ali 31 jajc. Kaj je danes 30 jajc na mesec, to ve vsaka gospodinja. Pa, In . . . Putka se je jela preperjati. nehala bo nesti. Sicer je povrnila že vso hrano in tudi investiran kapital 15 Ur, vendar, vendar. . . rtenes ni jajc na tr^u in draga so, posebno za malega uradnika. Pa skuhaj sok brez jajca. Skuha so le, toda to ni sok, pač pa čevljarski *pcp . Sedaj se pričenja izredno poglavje moje putke. Ko se je proporila tako dni da je imela južno stran popolnoma golo. razen majhnega venčka na južnem tečaju, je začela nesti po 2 jajci dnevno in to z^ poldrugi mesec. Nisem kurjerejee, nikoli se nisem pečal s to panogo narodnoga gospodarstva in vendar sem prišel n.i m;vl, da je perjo sovražnik nesnosti, in da bi bilo dobro, če bi se kuram populilo perje na južni frenti, ker tako spravljeno 100', več neso. Ta poziv je namenjen perutnmarjem. saj so jajca danes precej dr a era. posor-no aa nižjega uradnika. Rejec. Segač, prerok litijski Bival je pred 25 leti v Litiji sloveč mož ki so mu »Segač« po domače rekli, pa ne zato, da bi bil po tujem blago segal. Bog vari tega! Segač je bil bogat mož in pa vervarski mojster v Litij L Iz njegove ver-varnice je šla marsikatera verv po svetu; pri njem so marsikaterega oženili, pa tudi marsikatero omožili, d*a je bilo joj! Pri njem se je dokaj kupčij sklenilo, ki so se izvrševale v daljnem Sisku. Tudi obraj-tan je bil nas Segač. Kadar je pa on zver-nil kapljico tistega soka, ki ga je hrvaško tersje zgojilo, je začel prihodnje reči prerokovati in menda od tod njegov priimek ker je on segal v prihodnjost nam drugim prikrito. Nekega večera sedimo okrog Segačeve mize. Tu nam on začne praviti: »Vi ste še mlad, vi boste dočakali, da poj de cesta od Sv. Križa po Reki in takrat se bo Litija okožila; kadar pa poj de velika cesta čez Moravče do Litije, takrat se bo Litija zredila.« Litijci po konci! pervi del prerokovanja vašega umerlega Segača se nad vami že spolnuje. Po vaši Reki je že res zdelana prav pripravna cesta; vi se tersite, da se ognete vseh klaneov, vendar tako da ne delate nejx>1rebnih ovinkov. Zato vaše delo že po več farah na Dolenjskem slovi. Napravite še Trebance, da zdelajo od svoje plati cesto memo Jevševarja do morav-škega mostu in potem se bo tudi drugi del Segačevega prorokovan j a spolnil. Vi boste res imenitni, vaše mesto pa sloveče, ker bodo vozili memo vas blago po železnih in lesenih kolih. Samo grofa Pače-ta še naprosite, da vam v svojih velikih goj-zdih dosti stavbnega lesu prihrani za vaše krasne palače, ki jih bo te stavili poleg nove velike ceste. Na Kranjskem imamo dosti malih cest, pa malo prav speljanih. Kako to? me utegnete vprašati. To je pa tako: Naše male ceste so se dosihdob med nami čisto po volji kantonskih načelnikov in pa graj-ščakov moralo zdelovati. Ti pa so se ogibali: tukaj kakega graščinskega travnika tamkaj kake farovške njive, spet drugje je gospodin načelnik segel prijatlu v roke. da se neče njegovemu gajiču ništa kvara činiti. In tako je naredila sama keršanska ljubezen, da so na naših malih cestah ostali ovinki in klanci čisto nepotrebni; ti pa vozniku mude, in mu praznijo žep. Kdo bi moral nove ceste osnovati, da bi ne bile skažene? To bi zamogli obertni-ki in posestniki tistega kraja, najbolje zagotoviti, po kojih okrajinah bi se nove ceste narejale, ker le taki možje poznajo najbolj svet in pa težo blaga, ki jo bo mogla nova cesta nositi. Stavim, kar kdo hoče, da bi šmartenski kerčmarji, klobučarji, usnjarji in kovači nikdar ne bili svetovali, če bi jih bil kdo za to povprašal, da bi se cesta od Smartna proti Pljuski Čez Kilovec, prav po domače: Bogen-sperk, narejela, temveč ter dim, da bi bili ti možje pokazali čisto drug pripravniški in položniški svet za tisto cesto. Naj bi si bila kilovška graščina sama skerbela za pot od male ceste do gradu. Po klancih se mora le tam cesta peljati, kjer se ne da klaneov tako ogniti, da bi se po okolišu prihranila vsaj polovica stroškov za pr -prego. Govorimo le od ovinkov cest, in ne omenimo takoimenovaruh rajd, ker te so nepotrebne povsod, naj je gora visoka kakor le hoče. Raj de pričujejo, da ceste ni dosti izurjen mojster osnoval. Po serpinah umetno speljanih se pri vozi na najviso-kejše gore hitro in varno. Kje vozi železnica po rajdah? Po serpinah pa na višave in v doline. Tudi gosp. Engeltaler je knezu Auerspergu po priličnih serpinah izpeljal od Fužin pod Zuzembergom do Lašč, vasi proti Kočevju, tako, da zdaj 25 centov par terdnih konj tam ložej speljuje. kakor pred po rajdah 15 centov, dasiravrv* stoji tista vas 1222.102 sežnjev nad Kerkr» in Fužinami. Dokler so po rajdah iz Tersta na Občino vozili, so bili konjiči in voznjači dostikrat nesrečni; zdaj pa, k;ir okoli po mandrigah vozijo, ni Čuti kaj ta-cega. Al kdo je osnoval tisto cesto po mandrigah na Občino? Preblagi gospod Kronest in njegovi tovarši, veliki tergovoi in obertniki v Terstu in na Dunaju so sprožili leta 1827. in dodelali do leta 1831. pa poterdila se je. Kdo je nas vet oval novo cesto od moravskoga mostu čez Storov-je po Reki na Litijo? Posestnik velike grajščine turniške. grof Pače. si je pervi to delo domislil: on je prigovarjal kanonskima načelnikoma v Trebnem in v Liti i i. d? sta v to privolila in ljudem leta 1861. ukazala da pomagajo, da se to obče koristno delo hitro dodela. Le to je škoda, da trebanški kanton ni še letos čisto zdelal ceste od Trebnega memo Jevševarja do moravškega mostu. Grofu so se pridružili obertniki litijski in njih sosedje v okolici tako. da se zdaj kosajo, kdo bi več storil in več popravnega sveta za novo cesto podari L Pa tudi ta cesta se more po-terditi; saj so jo osnovali in proti železnici obemili posestnik grof Pače, obertrr-ki domači in prerok litijski, njih slavm Segač. (»Novice«, 1861.) Zena je opora našega detinstva, vodnica naše mladost' in tolažba naše starosti. * Kar je biser za školjko, to je Ijuheaen za žensko srce, njen edini zaklad, pa tudi njena neozdravljiva bolezen. * Žena ni veetno srečna s risfm, ki ga Mahi, vedno pa je nesrečna z onim. ki ga ne ljubi. * Srečna je zveza, kjer je mož glava in žena srce. Pri ženi je vae srce. tudi g!ava. Najvažnejša in najnevarnejša velesila na svetu je čar žene. * V svoji družini je vsaka prava žena kraljica. Sohriftleiter — Urejuje — Redattore: Rudolf Ozfm — Fftr den Fftr »Narodna tiskarna A. G.« ali Dniekstefle — " — Zm inseratni oddelek d. d.« kot tfakarnarja — Per 1a »Narodna tiskarn* %. »er la parte pubbBcitaria: Ljubomir Volčič a.« anale stampatore: Fran J£>ran •