NOVI TEDNIK direktor in glavni urednik NT&RC: Jože Cerovšek, ^Pij urednik NT: Branko Stamejčič. odgovorni urednik RC: Mitja Umnik: 0gust 1991 • številka 32 • leto XL¥ • cena 25 illnarle¥ Jezera - slabo nadomestilo za morje Mnogi preživljajo letošnje po- čitnice kar doma, zato je ob jezerih na celjskem območju toliko ve^a gneča - to velja zlasti za Zovneško jezero pri Braslovčah. Čeprav brez pri- ukusa soli, je kopanje prijet- no, a žal zaradi higiensko opo- rečne vode ni najbolj zdravo. Če oklevate, kam bi se vi odpravili kopat, potem vas va- bimo, da preberete vse o jeze- rih na Celjskem (na straneh 11,12 in 13) in morda bo odlo- čitev lažja. Stran 4 Državotvorna harmonika Ne dotikaj armade Intervju z ^-načelnikom'- prvih napatiaicev na JLA, Francijem Zavrtem, na straneh 6-7. Praznoverje v ljudskem zobozdravstvu Nov feijton izpeti peresa tir. Franca Štolfe Stran 3 Srbski Chicago stran 5 Zgrabite šolo za roge stran 13 Izlet NT&RC 2. STRAN - 15. AVGUST 19gi DQ|J Emovo plavanje z vmesnim potapljanjem Celjski Emo je v prvem polletju posloval pozitivno, kar vodstvo ocenjuje kot uspeh glede na številne te- žave v zadnjih mesecih. Posebej optimistično pa kljub vsemu ne morejo gle- dati v prihodnost, saj se zla- sti tri družbe v okviru hol- dinga že dalj časa borij z iz- gubo. To so Emo-Posoda, Energetska oprema in Hišna energetika, kjer so iz obupa zaposleni sami predlagali stečaj. Končna odločitev bo znana po devetmesečju, ko bo krizna ekipa ugotovila, kakšne so nadaljnje možno- sti obstoja omenjenih družb. Skoraj 2500 članski kolek- tiv še vedno pestijo pred- vsem likvidnostne težave, kar je posebej poudaril di- rektor Ema Jože Gubenšek na novinarski konferenci. Emu kupci dolgujejo 340 mi- lijonov dinarjev, od tega imajo na jugoslovanskem tr- gu za 100 milijonov dinarjev terjatev, sami pa dolgujejo 174 milijonov. Možnosti, da bi dobili plačane izdelke z južnih tržišč, so zelo majh- ne, med vojno in po njej pa so te trge tudi v celoti izgubi- li. Vojno škodo ocenjujejo na 78 milijonov dinarjev. Ker so takšne razmere pričakovali, se že nekaj časa intenzivno usmerjajo na tuje trge, ka- mor so ob polletju izvozili za 8,5 milijona dolarjev izdel- kov, kar predstavlja 22 od- stotkov celotnega prihodka. Zaradi tega ocenjujejo, da so programi v Emu dobri, treba bo le prilagoditi izdelke so- dobnim zahtevam. Nekaj no- vosti so zato že ponudili, še več pa jih bodo jeseni. Poseben problem v Emu ostaja struktura zaposlenih. Od skoraj 2500 jih ima komaj dobra polovica ustrezno izo- brazbo glede na zahteve de- la. Še vedno je zaposlenih več ljudi kot bi jih potrebo- vali, v zadnjem letu pa jih je odšlo le sto. Nadpovprečno visok izostanek z dela pov- zroča dodatne težave, saj ugotavljajo, da je zaradi bol- niškega staleža in drugih ra- zlogov vsak dan odsotnih 500 delavcev. Pri večini omenjenih pro- blemov računajo na sistem- ske rešitve na republiški rav- ni, čeprav ugotavljajo, da imajo še veliko notranjih re- zerv pri doseganju zastavlje- nih ciljev. T.CVIRN V zadnjih mesecih je uspelo vodstvu Ema dokaj redno zagotavljati plače za- poslenim in tudi za avgust ne napovedujejo posebnih težav. Ob polletju so osebni dohodki v povprečju dose- gli 7 tisoč dinarjev. Srečanje šmarskih socialdemokratov Občinski odbor socialdemokratske stranke v Šmarju pri Jelšah prireja v nedeljo srečanje članov stranke in članov Socialdemokratske mladine tega območja. Na srečanje so povabili tudi predsednika ter tajnika stranke, dr. Jožeta Pučnika in Erika Modica, udeležil pa se ga bo še Andrej Žorž. Srečanje šmarskih socialdemokratov se bo pričelo v nede- ljo, 18. avgusta ob 10. uri v prostorih Kulturnega doma v Rogaški Slatini. Postati slovenski državljan Roki, ki iili optetieijuje nov slovenski Zakon o državljanstvu, so stekli 25. lunija, zakliučuielo pa se 25. decembra Na nov slovenski Zakon o državljanstvu, ki je začel veljati 25. junija, je, kot oce- njujejo v občinah, dober od- ziv. Tako je do konca prejš- njega tedna v celjski občini za slovensko državljanstvo zaprosilo 450 občanov, naj- več pa se jih je v občinskih upravnih organih za notra- nje zadeve oglasilo med voj- no in v zadnjih štirinajstih dneh. Zakon o državljanstvu, ki ga je sprejela slovenska skupščina, je usklajen z ob- stoječo Ustavo in ker je skla- den tudi z določili Brionske deklaracije, roki za vložitev vlog za sprejem v slovensko državljanstvo tečejo med 25. junijem in 25. decembrom. Trenutno, do izteka trime- sečnega moratorija, je zadr- žano le izvajanje 39. člena Zakona o državljanstvu Re- publike Slovenije, ki se na- naša na državljanstvo SFRJ oziroma izključuje dvojno državljanstvo. Do izteka mo- ratorija bodo tako državljani Slovenije hkrati tudi držav- ljani SFRJ. Liberalna določila Brez posebnih zapletov in težav lahko za slovensko dr- žavljanstvo zaprosijo držav- ljani drugih republik in vsi, ki so bili lanskega 23. decem- bra stalno prijavljeni na ob- močju Republike Slovenije in odtlej v naši republiki tudi dejansko živijo. Vlogo za sprejem v slovensko držav- ljanstvo morajo oddati v upravnih organih za notra- nje zadeve občine, v kateri živijo, priložiti pa ji morajo izpisek iz rojstne matične knjige in potrdilo o držav- ljanstvu. V celjski občini so občani, ki so zaprosili za slovensko državljanstvo, sprva vlagali popolne vloge, v zadnjih dneh pa se jih je že oglasilo nekaj, ki iz svojih matičnih občin (tam, kjer so bili roje- ni) ne dobijo potrdila o vpisu v državljansko knjigo. Za takšne občane v občinskih upravnih organih za notra- nje zadeve primere rešujejo individualno in jim pomaga- jo pri iskanju ter zbiranju po- trdil. Odločbe o sprejemu v slo- vensko državljanstvo izdaja republiško ministrstvo za notranje zadeve, do vročitve odločbe pa so občani, ki iz- polnjujejo pogoje za sprejem v slovensko državljanstvo, v svojih pravicah in dolžno- stih izenačeni z državljani Slovenije. To lahko dokazu- jejo s potrdiU, kijih ob odda- ji vloge za sprejem v sloven- sko državljanstvo dobijo v občinskih upravnih or- ganih. Po 25. decembru drugače Sprejem v slovensko dr- žavljanstvo bo za vse, ki zanj ne bodo zaprosili do letoš- njega 25. decembra, nekoli- ko bolj zapleten. Liberalna določila Zakona o državljan- stvu se bodo namreč zaostri- la, že zdaj pa ne veljajo za vse tiste, ki lanskega 23. decem- bra niso bili stalno prijavlje- ni na območju Republike Slovenije. Ta, nekoliko ostrejša dolo- čila Zakona o državljanstvu, so opredeljena v njegovem 10. členu. Med drugim bodo morali občani za sprejem v slovensko državljanstvo iz-, polnjevati pogoje o 10-let- nem bivanju v Sloveniji z najmanj petimi leti brez prekinitev in znanju sloven- skega jezika ter predložiti potrdila o zagotovljeni eksi- stenci ter nekaznovanosti v republiki, katere državljani so. Za otroke avtomatizem otroci, rojeni v Republiki Sloveniji po letošnjem 25. ju- niju, avtomatično prevzame- jo državljanstvo po svojih starših - če je seveda vsaj eden slovenski državljan. Enako velja tudi v primeru popolnih posvojitev, skle- njenih po 25. juniju. V teh primerih za otroke ni potrebno vlagati vlog oziro- ma prošenj za sprejem v slo- vensko državljanstvo, saj le- to pridobijo avtomatično, po rodu. V primeru, da je otrok (mladoletna oseba) rojen v drugi republiki in je vsaj eden od staršev državljan re- publike Slovenije, prav tako ni potrebno prositi za spre- jem v slovensko državljan- stvo. Otrok namreč pridobi slovensko državljanstvo av- tomatično, če ga roditelj (ki je državljan R Slovenije) pri- glasi za slovenskega držav- ljana. Izjavo, da ga priglaša za slovenskega državljana, pa mora skupaj z otrokovim izpiskom iz rojstne matične knjige vložiti v upravnih or- ganih za notranje zadeve ob- čine, kjer ima stalno prebiva- lišče, oziroma občine, kjer je živel pred izselitvijo iz Slove- nije. V teh primerih tudi ni potrebno plačati 410,00 di- narjev takse, ki jo občani plačujejo ob oddaji vlog za sprejem v slovensko držav- ljanstvo. IVANA STAMEJČIČ Tujci za komunalo in vode v mozirski, in tudi v drugih poplavljenih okJ so prejšnji teden pripravljali vso dokumentari^ jo potrebujejo za pridobitev kredita, ki ga ^ ška banka namenila za obnovo vodarskih u, ? nalnih infrastrukturnih objektov, uničenih v l? poplavah. ^ V mozirski občini so že dobili zagotovila, ^ prejeli sredstva mednarodnega kredita, trenutno jajc še vse fonnalne postopke. Treba pa je pove^ai bodo v posameznih občinah morali prispevati vico lastnih sredstev. V mozirski naj bi ta srJ dobili iz proračuna, delno tudi iz samoprispevu vsej verjetnosti pa bo treba za pomoč zapro^ republiko. Pobudnik in organizator akcije za pfjl tev mednarodnega kredita je republiški sekretaria varstvo okolja in urejanje prostora, sekretariat n, skupaj v Ljubljansko banko pripravil razdelilnjij ^ stev, zbral dokumentacijo in izvajal kontrolno f cijo. V mozirski občini naj bi po načrtih zaenkrat d, 22 milijonov dinarjev, ki jih bodo porabili predvsei prvo in drugo fazo obnove infrastrukturnih obje| V letošnjem in prihodnjem letu naj bi predvsem p( noma obnovili in sanirali škodo, nastalo v poplavj raznih objektih, ter tako vzpostavili noiTnalno st V zadnji, tretji fazi pa bi lahko pridobili še dod sredstva za dodelavo in zaključeno celoto objekto naj bi jih v skladu s sodobnimi ekološkimi zahte tudi modemiziraU. Zaenkrat naj po občinskih na in načrtih podjetja Komunala Mozirje, ki sta pripj^ liala dokumentacijo, obnovili vodovode v Lu^ Smartnem, Bočni, na Ljubnem in Rečici, ter sar kanalizacijo v Lučah in na Ljubnem. Kar tiče vi skega dela, za dokumentacijo sta poskrbela poc Nivo iz Celja in Podjetje za urejanje hudourniki Ljubljane, pa naj bi v prvi fazi poskrbeli za urefc jezov, korita Savinje in njenih pritokov. URŠKA SELI« »Močnejši« od vojne V soboto se začne osrednji kmetiisko-živilski sejem v Sloveniii Vojna v Sloveniji, pri če- mer je velik delež s srditimi spopadi imela tudi Gornja Radgona, ni preprečila pri- prave tradicionalnega, že 29. po vrsti mednarodnega kmetijsko živilskega sejma (tudi v okviru Alpe Jadran), ki bo od 17. do 25. avgusta. Razstavljalcev bo nekaj manj kot prejšnja leta, ven- dar so prireditelji glede na razmere s številom in kako- vostjo prijavljenih zado- voljni. V Gornji Radgoni pričaku- jejo 850 razstavljalcev, od te- ga 75 tujih, iz Italije, Japon- ske, Nemčije, ČSFR, Avstri- je, Madžarske, Španije, Bel- gije, Romunije, Finske, Luk- semburga in Švice, ki se bo- do predstavili neposredno ah preko svojih zastopnikov. Spodbudno je, da večja jugo- slovanska podjetja sodelova- nja niso odpovedala, tako tu- di ne večja srbska podjetja, kot so Zmaj, IMT, novosad- ska Pobeda itn. Prireditelje tudi veseli, ker seje prijavilo veliko število domačih pri- vatnih podjetij. Sejem kljub težavam ohra- nja svojo osnovno usmeritev kot osrednji prostor, kjer se predstavlja široka ponudba kmetijskega blaga in razvoj- nih dosežkov na področju mehanizacije, tehnologije, kemije in opreme. Pomemb- no težo bodo sejmu dale strokovne razstave, kot na primer razstava goveje živi- ne, konjev, prašičev, pri- pravljajo tudi strokovno raz- stavo rastlinskih izdelkov in pridelovanja pšenice Poseben mik sejma bo zgodovinski prikaz vino- gradništva na Slovenskem od začetkov do danes. Raz- stavljeno bo kakšnih 330 vzorcev slovenskih vin, kar je za 60 odstotkov več, kot lani. Na sejmu jih bodo obi- skovalci lahko degustirali iz tako imenovanih slovenskih kozarcev, ki so jih i v Steklarni iz Rogašl tine. V okviru sejma hod strokovna posvetoval posebna pozornost javni okrogli mizi S sko kmetijstvo v luči zakonodaje in v zaos gospodarskih razmer jo pripravlja Kmečk na dan slovenskih zad kov, v torek 20. avpi 15. uri, na njej pa naj deloval tudi repi kmetijski minister I s sodelavci. Sejem bosta pospren di dve razvedrilno-a prireditvi: v nedeljo 1 gusta bo prvi sloven-k' ški derbi, teden dr ob koncu sejma, tr^: na parada kmečkih običajev, posebej zaradi! ma pa bo obe nedelji« tudi neke vrste atrakc vlak iz Murske Sobote vi njo Radgono in na nje" mogoče kupiti nekolik" poceni vstopnico z3 t sejma. „,J ROBERT GOm S Celjskega je kar nekaj razstavljalcev, že običajni in tudi ugledni gostje, kot Hmezad, ki ga prireditelji še posebej omenjajo zaradi novega programa reje živi- ne. Gorenje^ Feralit, Železar- na, Klima, Comet, Steklar- na in še nekaj manjših po- djetij. - domača in tuja kmetijska mehanizacija - živilska industrija - hlevska oprema - agrokemija - blago za široko potrošnjo - avlomobili - STROKOVSA PREDAVAISJA I!SPOSVETOVANJA - RAZSTAVA VSEH VRST Živim -24.8.- prodaja žrebic 18. 8. OB 16. uri - VELIKE KONJSKE DIRKE - »PRVI SLOVENSKI KASAŠKI DERBI« 25. 8. OB 10. uri PARADA KMEČKIH OBIČAJEV - vsak večer zabava - prodaja - sejemski popusti 15. AVGUST 1991 - STRAN 3 ^^^^^EKDANJEPRESTOL^ ■fpsifi Chicago . ge nikakor ne morejo od kod tako črna po- ' ;;,,h pri nas in v svetu. še - zlasti po rekon- ■. ,1 srbske vlade - na vse -'i; trudi, da olepša to po- W ^' svetu. Da pa mu to ''■lavljanje »resnice« ne gre ''"lieod rok. priča obisk de- % italijanske neofašistič- 'jinke srbski skupščini in Kief Italijani ''.\i\-a\i)o, podprli njihove *ve za vrnitev Istre in Dal- '^e Italiji) in izjava A. Ba- 'ieviča, da je do tega obi- ■,,šlo na priporočilo itali- .■f vlade. Ta izjava je kot ■'Tunanje ministrstvo Itali- .^jio smešna, da ne zasluži ^entaija«- Pri tem ne gre ;,,ti da je Bakočevič ak- predsednik srbske ličine, da je bil- prej beo- :-i župan, pa direktor Ta- ■gal^ovičeviča in številnih Miloševičevih podrep- 'kaj drugega pač ni priča- li:, zato poglejmo, kako se ."erih vidnejši predstavni- ^zicije trudijo, da popra- j;rivljeno sliko o narodu, t -celo genetsko superi- , kot je izjavil v srbski gčini njen opozicijski po- se Milan Paroški. Za to inost je prišel kot naročen rBranislava Matica, enega Jtreh vodij Draškovičeve ike garde in člana Central- prave Srbskega gibanja za ovo (SPO). a čelu kakšnih petdeset, liminalcev, ki jih je SPO eil v t. i. Srbsko gardo, je dje Božovič-Giška, sicer u trgovec z mamili, več- obsojen zaradi hudih kaz- nivih dejanj. Poveljnik komit- skih odredov je Predrag Brkič, imenovan Lale Robija, več- kratni obsojenec (enkrat pa je bil v zaporu, ker je posilil ne- kega mladeniča). Glavni finan- cer je kriminalec Branislav Matic, znan po imenu BeU Mečka, kije bil plačan morilec na Nizozemskem, tukaj pa se ukvarja s prodajo ukradenih avtomobilov. V kolikor SNZ ne prepreči formiranje te para- vojne »Srbske garde«, se bodo te bande namnožile in bomo priče, morda pa tudi soudele- ženci revolverskih obračunov, ki se jih spominja Chicago iz tridesetih let.« Tako četniški vojvoda in se- daj že tudi skupščinski posla- nec dr. Vojislav Šešelj na zad- nji seji izrednega zasedanja srbske skupščine, ki seje kon- čala 31. julija. Samo tri dni poz- neje, v noči med petkom in so- boto (2/3 avgusta), je več deset pripadnikov srbske službe dr- žavne varnosti obkolilo beo- grajski hotel Slavija in brezu- spešno poskušalo aretirati po- veljnika srbske garde Giška, ki se je mudil v tamkajšnji igral- nici in ki dogodek takole opi- suje: »Najprej je prišlo kakšnih tirdeset miličnikov in deset in- špektorjev mestnega SNZ. De- jal sem jim, da dobro vedo, da jih lahko petnajst razbijem z golimi rokami, kadar sem do- bro razpoložen, toda sedaj sem besen, pa jih bom vseh tride- set. Potem so dobili pomoč približno 170 specialcev z ne- prebojnimi jopiči in brzostrel- kami. Hotel sem se jim zoper- staviti, vendar me je mojih šest sodrugov od tega odvrnilo. češ, da me Srbska garda potre- buje živega.« Giška je dodal, da se odslej ne bo več upiral krvnikom, ki jim je naročil, naj kar pridejo po njega in ga ubi- jejo. »Rad bi videl, kako izgle- da smrt za domovino« je še pri- bil v svojem opisu pobega iz hotela Slavija. Morebiti je Giška enakega kova kot znameniti (sedgj že bivši) kninski kapetan Dragan, ki mu baje celo krogla ne more do živega. Samo dan po tem dogodku (nedelja, 4. avgusta) je namreč pred svojo hišo v Beogradu z najmanj 30 streli izrešetan Branislav Matič-Beli in to v pravi pravcati maniri mafijaških obračunov. Beli se je tega dne skupaj z Giško vra- čal z ogleda srbske garde v G.Milanovcu, vendar je bil Giška, kot sam pravi, povsem slučajno v drugem avtomobi- lu, s katerim se je pripeljal na kraj atentata le nekaj minut po njem. »Umor Belega je naročen, dobro organiziran in za njim stoji sam vrh srbske države«, trdi vodja SPO Vuk Draško- vič, Šešelj pa pravi: »Eden red- kih, ki je lahko izpeljal tako brezhiben, profesionalen umor, je prav Giška, ki obtožu- je mene, da sem v to vpleten, sam pa se še pretvarjati ni znal, da je kaj žalosten zaradi smrti Belega.« Giška to trditev takoj de- mantira in v svoji izjavi govori o Šešelju kot da bi šlo za osebo ženskega spola: »Šešelj jeindi- vidua sumljive morale, sumlji- ve moškosti in sumljive hor- monalne .strukture. Je najna- vadnejša marioneta v tujih ro- kah, teledirigirana in svetujem ji, naj ne verjame svojim nalo- god^alcem, kajti preračuni največjih beograjskih intelek- tualcev (pa tudi moji) kažejo, daje njeni gospodarji ne potre- bujejo več. Obstaja upravičena nevarnost, da jo bodo ti rdeči farizeji kaj kmalu likvidirali in to potem pri&ili kakšni veliki opozicijski partiji«. Prvoobtožena za umor - srb- ska država pa v svojem deman- tu prek SNZ ležerno pojasnju- je, da se s takimi insinuacija- mi vrši kaznivo dejanje razšir- janja lažnih vesti, ovira delo or- ganov pregona in preiskoval- nih organov, vznemirja javnost in otežuje delo pri osvetljeva- nju omenjenega kaznivega de- janja tj. umora Branislava Ma- tica.« To je le neznaten del umaza- nega perila, ki je prišlo na dan v zvezi s tem d dgodkom na straneh beograjskega tiska (za- radi kar se da večje objektiv- nosti so vsi citati iz Borbe) in samo še en dokaz več, da za »popačeno podobo neboglje- nega in nedolžnega srbskega naroda« niso krivi ne vatikan- sko-kominternovska zarota, ne Evropa in Amerika, še manj pa jugoslovanske sosede te repu- blike, ki bi tako rada postala velika - ne samo ozemeljsko... P. S.: Mimogrede, omenjeni kapetan Dragan je trenutno v Kragujevcu, kjer pojasnjuje, zakaj seje skregal s predsedni- kom SAO Krajine Babičem in zakaj je zapustil Knin. Kaj neki počne prav v Kragujevcu, kjer je na volitvah triumfalno zma- gal Draškovičev SPO. Morda čaka na izid končnega obraču- na med tukaj omenjenimi ali pa bo v njem odigral kakšno pomembnejšo vlogo. In kako bo njegovo navzočnost-v Srbiji prenašal poveljnik Giška, ki še sam ne ve, koliko borcev šteje njegova garda. O tem morda kdaj drugič, kajti gotovo je, da bo kmalu zelo vroče tudi v sa- mi Srbiji, ki se trenutno ubada s presežkom poveljnikov in manjkom vojske. Tu namreč nismo omenili podobnih pre- tenzij M. Paroškega, M.Joviča in še koga... ŠTEFAN NOVAK SVET MED TEDNOM Piše: Robert Gorjanc Vse je odvisno od vas Ameriški državni sekretar James Baker je nedavno kon- čal že svojo peto mirovno misijo na Bližnjem vzhodu, kjer agitira za ameriški mirovni predlog reševanja dolgoletnih konfliktov v tem nemirnem delu sveta. Tokratna pot je bila ena odločilnih, če ne odločilna, saj tudi ZDA izgub- Ij^o potrpljenje, tako da so Izraelce pravzaprav postavili pred ultimat: sprejmite naš predlog, sicer... Zgodovinska priložnost? »Daje vse odvisno od njih«, pa tega niso rekli samo Izraelcem, temveč tudi Palestincem in arabskim državam. Izhodišče ameriškega mirovnega predloga je izvršitev resolucij Varnostnega sveta OZN št. 242 in 338, ki predvidevata priznanje države Izrael in »priz- nanje legitimnih političnih pravic Palestincem kar bi moralo pomeniti vrnitev zasedenih ozemelj. Zahodnega brega reke Jordan in Gaze, ki jih je Izrael osvojil v vojni leta 1967. Vendar ameriški mirovni načrt tega točno tako ne razlaga, ampak samo postavlja kot možno točko dnev- nega reda, kar velja tudi za druga ozemeljska vprašanja, kot so Golanska planota, ki si jo je Izrael po vojni z arab- skimi državami leta 1967 prisvojil od Sirije, do okupira- nega ozemlja v Libanonu, ki ga Izrael razume kot takoime- novani varnostni pas in za status vzhodnega Jeruzalema, ki je sed^ druga polovica izraelske prestolnice. Zgodovinskost priložnosti za mirovno konferenco vidijo Američani v tem, da šenikoU ni bilo tako velike pripravlje- nosti vseh sprtih strani, po propadli mirovni konferenci leta 1973, da sedejo za pogajalsko mizo. Potem ko je Baker dal Šamiiju deset dni za premislek, da napreduje od svo- jega stališča »načelno da, ampak«, po pozitivnem odgo- voru drugega ključnega faktorja, sirskega predsednika Asada, seje Baker odpravil še v države Magreba (Alžirijo, Tunizijo in Maroko, ki so pomembni zavezniki Palestin- cev), da bi pritisnile na Arafata. PLO ima namreč pomi- sleke glede nekaterih proceduralnih vprašanj. Bitka za protokol: izraelski premier Šamir za sodelova- nje na konferenci postavlja naslednje pogoje: palestinski delegati morajo biti vključeni v jordansko-palestinsko delegacijo, ki jo mora voditi Jordanec, v njej ne sme biti nobenega člana PLO, nobenega Palestinca, na dnevnem redu ne sme biti vprašanje Jeruzalema (od leta 1980 »večni in nedeljivi prestolnici«, ki jo je Izrael zasedel leta 1967) in povratek izgnanih Palestincev. Poleg tega Izraelci zahte- vajo, da naj bi Palestinci sedeli pomešani z jordansko delegacijo in ne oh njej, na mizi pa sme biti samo jordan- ska zastavica. Izrael tudi hoče, naj se konferenca začne s plenarno sejo, ki bi trajala n^več 24 do 36 ur, potem pa bi se razčlenila na bilateralna pogajanja med Izraelom in arabskimi državami in Izraelom z jordansko-palestinsko delegacijo. Za Palestince je ob teh pogojih Samirjev »pristanek« preveč nedorečen in dvomljiv. To so ameriškemu držav- nemu sekretarju na sestanku v ameriškem konzulatu v Vzhodnem Jeruzalemu povedali Fejsal el Huseini, eden najuglednejših palestinskih veljakov in še dva palestinska voditelja z zasedenih ozemelj (a šele potem, ko so na sedežu PLO v Tunisu sestanek odobrili). Huseini je opozo- ril, da če izraelski premier ne more ponuditi Bakerju več kot »da, ampak«, zakaj hi morali Palestinci takoj obvezno odgovoriti z »da«? Zanje je nesprejemljivo, da se ne bi pogovarjali o Vzhodnem Jeruzalemu, za Arabce svetem mestu in da lahko samo Palestinci izbirajo svoje predstav- nike. Baker je nujno svetoval Palestincem naj sprejmejo izra- elske pogoje za sestavo palestinske delegacije in isto je prepričeval tudi voditelje držav Magreba, ki lahko vplivajo na Palestince. Ti so načelno podprli palestinsko stališče o sarnostojnosti pri izbiri svojih predstavnikov, vendar se zdi, da so dosegli tihi pristanek, da Izraelu dajo tudi to koncesijo in tako Izrael postavijo v položaj, da bo izk- ljučno odgovoren za morebiten neuspeh sklica mirovne konference, ne pa Palestinci. Sicer pa naj bi na mirovni konferenci, ki bi se predvi- doma začela oktobra nekje v Evropi, sodelovali ZDA in Sovjetska zveza kot pobudnici konference in garant za uresničitev njenih sklepov. Njima nasproti n^ bi za poga- jalsko mizo sedeli opazovalci OZN, Evropske skupnosti in zalivskega sveta za sodelovanje (Saudska Arabija, Oman, Bahrein, Združeni Arabski Emirati, Katar in Kuv^t, po vsej verjetnosti pa tudi predstavniki držav Magreba, ven- dar vsi brez pravice udeležbe v razpravi). Na tretjem delu mize naj bi bil prostor za Sirijo, ki zahteva od Izraelcev vrnitev Golana, za Egipt, za mešano palestinsko-jordansko delegacijo in za Libanon, ki zahteva umik Izraela iz juž- nega Libanona, ki gaje okupiral leta 1982, Izrael pa bi imel svojo stran mize le zase. ^ Mir za mir ali ozemlje za mir: Izrael zahteva, da je to regionalna konferenca z bilateralnimi pogajanji in ne med- narodna, pod okriljem OZN, kajti meni, da bi potem bila konferenca preveč v okviru resolucij VS OZN št. 442 in 338, ki zahtevajo, da se Izrael umakne iz zasedenih oze- melj, ki si jih je pridobil z vojno leta 1967 v zameno za priznanje židovske države Izrael. Izrael bi se rad izognil mednarodnemu pritisku za uresničevanje teh zahtev: nje- govo načelo je namreč »mir za mir« in ne »mir za ozemlje«. To bi pomenilo, da Izrael ne namerava vrniti zasedenih ozemelj, ampak samo »zagotoviti«, da ne bo več napadal in osvajal. Praktično to pomeni, da bi lahko imeli Palestinci svojo »državo« samo v okviru Jordanije. Sirski predsednik Asad pa je v intervjuju za ameriški tednik Newsweek izjavil, da njihova ozemlja ne obstojijo za to, da bi jih Izrael nadziral zaradi lastne varnosti in da brez vrnitve zemlje ne more biti miru. Miru pa si vsebolj želijo tudi prebivalci Izraela, naveličani nenehnih malih in velikih vojn, ki jih ovirajo, da bi se svobodno prepuščali temu kar nabolj znajo, gospodarjenju in trgovini. Če Izra- elska vlada ne bo sprejela »revolucionarne spreobrnitve« pri Arabcih, ki so se odrekli svoji zavezi »Izrael v morje«, bo n^brž počasi ostajala tudi brez amerikih dolarjev, zaradi katerih seje tudi lahko šla toliko zmagovitih vojn z Arabci. bbra nov bst ;a Ljubnem je prejšnji len z nekaj zamude ičel rasti nov most, ki nadomestil zasilni vo- 'i\ most. Sov most bo stal točno J. kjer je pred lansko plavo stal stari Ijuben- imost, namenjen pa bo lokalnemu prometu, tovornjake in avtobu- naj bi, po željah Lju- 5cev, zgradili obvozni- Za obvoznico so že dobljena soglasja last- ">v, vprašanje pa je še fco denar. Ta pa je za- Nen za most, polovi- sredstev so zbrali v ča- Wsu Delo, ostalo pa bo 'Opevala Republiška [^va za ceste. Izvajalec bo Slovenija ceste "lika iz ljubljane, dela bi bila po pogodbi "^sna pravega okto- ^Torej bi se ob prvi J^jnici najbolj katastro- dni v Zgornji Sa- ^'^i dolini Ljubenci že •^0odpeljali po novem U. S. Po Pecsi - Žalec HmeUarJi sveta so se sestali na Madžarskem Konec tedna se je v madžar- ski Pecsi končal 39. medna- rodni hmeljarski kongres, ki se ga je med drugim udeležilo tudi 24 delegatov iz Jugosla- vije, od tega 20 iz Slovenije, vseh delegatov pa je bilo okrog dvesto. V to svetovno organizacijo je včlanjenih 12 evropskih držav, ZDA, Av- stralija, letos pa so sprejeli v članstvo še Novo Zelandijo in Sovjetsko republiko Ukra- jino, ki zastopa sovjetske hmeljarje. Po besedah predsednika IHB, dip. inž. krnetijstva Jože- ta Breznika iz Žalca, je kon- gres zasedal v tehnični in eko- nomski komisiji, posebej je za- sedalo predsedstvo in skupšči- na. Pri zasedanju tehnične ko- misije so poslušali štiri refera- te, med njimi tudi referat dr. Dragice Kralj iz Inštituta za hmeljarstvo in pivovarriištvo republike Slovenije iz Žalca. Obravnaval je predvsem od^^ pornost slovenskega hmelja in njegove značilnosti. Sicer pa je ta komisija razpravljala o teh- noloških vidikih pridelovanja hmelja ter o postopkih skladiš- čenja in o ohranjanju kvalitete. Ekonomska komisija je raz- pravljala o površinah, zasaje- nih s hmeljem in pri tem ugo- tovila, da so se te v ZDA pove- čale za 1624 ha, kar je v na- sprotju z dogovorjenimi povr- šinami posameznih članic. Ta komisija se je dogovorila tudi o kongresu o zaščiti, ki bo sep- tembra v Washingtonu, udele- žil pa se ga bo tudi sekretar IHB dr. Alojz Četina. Ugotovi- li so tudi, da bo letošnja sve- tovna proizvodnja članic IHB 94 tisoč ton hmelja, od tega bo- mo v Jugoslaviji pridelah okrog 4500 ton, v Sloveniji pa 4 tisoč ton. Z ozirom na to, da vsega hmelja ne izvozimo, je naš delež na svetovnem trgu okrog tri in pol odstotke. Tudi zasedanji predsedstva in skupščine sta bili zelo plod- ni in pogosto tudi zelo burni, saj so delegati zelo kritični do tistih članic, ki ne spoštujejo dogovoijenega. Predvsem so bile kritizirane ZDA zaradi močno povečanih površin hmeljišč. Na 39 kongresu so podelili tudi več ordenov in imenova- li nove viteze hmeljarstva. Iz Slovenije sta ta častni naslov prejela letošnji hmeljarski starešina Hugo Antloga iz po- tovelj in magister Milan Žol- nir iz Inštituta za hmeljarstvo in pivovarništvo v Žalcu. Udeležencem kongresa so sporočili, da bo naslednji 40. kongres članic IHB prihodnje leto v Žalcu. Po besedah Jože- ta Breznika so s pripravami na kongres že pričeli, saj želijo, da bi bili udeleženci tudi pri nas deležni tolikšne pozornosti in gostoljublja kot so jih bili na Madžarskem. TONE TAVČAR gta se razlastitev delavcev ^ m zadovoljna s predlaganimi zakonskimi rešitvami svobodnih sindika- ; Pretekli teden pripra- J^azpra^o o predlogih o denacionalizaci- ij^^^^inskem preobliko- .Podjetij in o zadru- i^^^ razpravi so poleg L|^'nega predsedstva iJ^H tudi predstavni- iiij^^'Hatov dejavnosti in . /»ih organizacij. i^'šča Zveze svobod- -^^'^ikatov Slovenije za ,_.gane zakonske rešitve lastnmjenje družbe- ttl^'rie nujno, da ga je Wl ^'"t^Prej izvesti, da O^*^ popraviti krivi- L:^.^ pa pri tem ne I ^si-ajati nove krivice. Sindikat je podal tudi dolo- čene zahteve, ki naj bi jih upoštevala nova zakonodaja, vendar pa v sindikatu ugo- tavljajo, da te zahteve niso upoštevane in da predlogi zakonov pomenijo popolno razlastitev delavcev in jim ne priznavajo njihovega pri- spevka k povečevanju druž- benega premoženja. Mnenje svobodnih sindi- katov je tudi, da predlogi za- konov favorizirajo bivše last- nike in njihove dediče, osta- lo premoženje pa-podržavlja- jo oziroma ga razprodajajo pod ceno. Razdelitev delnic pomeni posmeh delavcem, ki so večali družbeno premo- ženje. Glede zakona o lastnin- skem preoblikovanju podje- tij svobodni sindikati zahte- vajo, da se vrne v fazo osnut- ka ali da se prejšnji osnutek zakona dogradi v predlog. Sindikati odločno zavračajo, da se zakon sprejme tako hi- tro in v poletnem času, saj delavcev z novo zakonodajo ni možno seznaniti. Tudi pri zakonu o zadrugah sindikat opozarja, da bo če bo sprejet v predlagani obliki, pomenil katastrofo za kmetijska zem- ljišča, zadruge in živilsko- predelovalno industrijo. Le- ta bo obsojena na propad, zmanjšana bo oskrba s hra- no, brez dela pa bi ostalo 34 tisoč delavcev v tej indu- striji. Glede zakona o denaciona- lizaciji svobodni sindikati menijo, da naj se premoženje bivšim lastnikiom vrača v obliki delnic, nikakor pa ne v obliki obveznic. Temelj- no načelo tako lastninjenja kot vračanja premoženja mora biti učinkovitejše go- spodarstvo, ne pa zasebna lastnina in popravljanje kri- vic za vsako ceno, menijo v ZSSS.^j^gj^ SELIŠNIK Ni slučajno, da tujina hvali način lastninskega preoblikovanja podjetij pri nas, saj bodo lahko poceni kupili družbeno premože- nje, ustvarjeno z delavski- mi žulji, so svobodni sindi- kati zapisali v svoja stališ- ča do predlaganih zakonov. 4. STRAN-15. AVGUST 1991 J5^ Državotvorna harmonika KOMEliflHAMO Frustracija zaradi boleče- ga dejstva, da se Slovenija tudi po vojni in začetku umi- ka enot federalne armade ne more vzpostaviti v sistemu nacionalnih držav, ne v umi- rajoči Jugoslaviji ne zunaj nje, bližajoči se gospodarski kolaps in do skrajnosti zao- streni socialni problemi, zra- ven tega pa še strah spričo brutalne vojne v soseščini in terorističnih akcij doma, vse to je v slovenski (politični) prostor vneslo nemir, ki na- poveduje vročo politično je- sen. Kot je jasno, da do eks- plozije nezadovoljstva ne bo prišlo zaradi »načrtne propa- gande« revanšistično narav- nane federalne armade (kot komentira predpostavke Be- dema II minister Janez Jan- ša), temveč zaradi nakopiče- nih gospodarskih in iz njih izhajajočih socialnih proble- mov, ki potisk^o velik del slovenskega prebivalstva pod rob eksistenčnega mini- muma, je na drugi strani jas- no tudi to, da nakopičenih problemov ni mogoče rešiti le z nekaj radikalnimi pote- zami novih in bolj energič- nih politikov. Čeprav je vodilni sloven- ski politični garnituri »zadr- žanje« med vojno v Sloveniji povečalo že omajani politič- ni rating, se razpoloženje slo- venske javnosti spet vse bolj kritično obrača zoper Peter- letovo vlado. Zlasti po SDZ- jevskem »udaru« so tudi dr- žavljani, ne glede na njihovo politično pripadnost, vse bolj prepričani, da bi se mo- ral Peterle, namesto muzici- ranja s svojo »državnotvorno harmoniko« in rajanja okoli debelih in starih slovenskih lip, končno začeti ukvarjati tudi z reševanjem nakopiče- nih gospodarskih in social- nih problemov, ki so pač bi- stvenega pomena za narodo- vo preživetje. Skladno z rast- jo kritičnega odnosa do vla- de pa se pojavlja tudi vedno več »strokovnjakov«, ki iz rokavov vlečejo najrazličnej- še predloge o načinu reševa- nja potapljajoče se sloven- ske barke; vendar je za njih (ne glede od kod prihajajo) v glavnem značilno, da bazi- rajo na floskulah ter klasič- nih kritičnih premisah in mi- selnih vzorcih: vsakemu Slo- vencu, ki ob šanku žuli svoj špricer, je namreč že dalj ča- sa popolnoma jasno, da bi bi- lo treba z ostro shujševalno kuro zmanjšati apetit mlade slovenske države, južnim bratom zapreti fmančno pi- po, v Slovenijo pripeljati svež kapital za zagon novega ekonomskega cikla, vzposta- viti nov lastninski sistem in racionalizirati požrešne družbene dejavnosti (zdrav- stvo, kultura, znanost), ki sa- mo jemljejo in nič ne dajejo, kot predpogoj vsega tega pa bi morah zamenjati vsaj po- lovico ministrov (zaenkrat sta izvzeta le J.Janša in I.Bavčar), če že ne cele vlade. Čeprav takšnim in podob- nim argumentom na splošno ni mogoče oporekati, pa je popolnoma jasno, da je z nji- mi mogoče kritizirati katero- koli vlado in ne le Peterleto- ve. Kritiki namreč vse prera- di pozabljajo, da je bilo mo- goče večino problemov, ki so in še bodo nastali kot po- sledica realizacije slovenske suverenosti, precej natančno predvideti (zavedala se jih je tudi večina političnih sub- jektov in državljanov, ki so lanskega decembra na refe- rendumu glasovali ZA), da pa smo se za izstop iz balkan- ske krčme vendarle odločili s sicer pavšalnim, a v bistvu točnim izračunom, da bodo problemi bolj ali manj krat- koročne narave. Iluzijo, da se bomo iz jugoslovanske norišnice rešili brez večjih pretresov, pa smo lahko do- končno pokopali v junijski vojni. Skratka. Misel, da nas bo iz sedanje situacije rešila že nova sestava (ali zamenjava) vlade, ki bo v kratkem času in z odločnimi potezami po- metla s sedanjimi napakami in problemi, je v tem trenut- ku povsem utopična. Zato se bo treba privaditi dejstvu, da bo pot v smeri samostojnosti dolgotrajnejši proces, ki bo vsaj na začetku za marsikoga precej boleč. Seveda to ne pomeni, da moramo sedanjo (ali katerokoli drugo) politič- no garnituro zaradi resnično težkega položaja, v katerem se nahaja, samo trepljati po ramenih in v en glas z njo objokovati zlo usodo. Na- sprotno. Politike je treba stalno suvati v zadnjice že zaradi tega, da se pregloboko ne zavalijo v svoje debele fo- telje. JANEZ CVIRN Kdaj vračanje bojnih sredstev? v tem tednu se nadaljuje izmenjava sredstev med jugoslovansko armado in teritorialno obrambo, v skladu z načrti in dogovori, ki sta jih dosegli Komi- sija Republike Slovenije in Komisija V. vojnega območja prejšnji teden v Ljubljani. Na pogajanjih so sodelovah tudi predstavniki posa- meznih Pokrajinskih štabov za TO, med njimi tudi za Zahodno Štajersko s sedežem v Celju. Tako se sedaj v Celju sproti dogovarjajo, kje in kdaj bodo izmenja- vali sredstva, zaenkrat pa ta pogajanja tečejo brez zapletov. Pojavlja se le težava zaradi skladiščenja, saj JA, oziroma vojašnica Jože Menih-Rajko nima ustrez- nih prostorov za skladiščenje, predstavniki TO pa želijo predvsem zagotoviti varnost Celjanov. V Celju se še dogovarjajo, da bi začeli tudi z izme- njavo bojnih sredstev, torej orožja in streliva, ki ga obe strani še morata vrniti. Na Pokrajinskem štabu TO za Zahodno Štajersko pričakujejo, da se bodo o vračanju bojnih sredstev točno dogovorili konec tega ali v začetku prihodnjega tedna. Takrat naj bi bilo tudi znano, ali bodo bojna sredstva vračali že sedaj ali pa jih bo JA vrnila teritorialcem šele v drugi fazi, torej po končanem umiku iz Slovenije. URŠKA SELIŠNIK Slovensifi vojalci zvečine doma število slovenskih fantov- vojakov Jugoslovanske arma- de, ki se te dni vračajo do- mov, je vse večje. Po torkovih jutranjih podatkih so v celj- ski občini pričakovali še 30 vojakov, vendar pa se števil- ke iz dneva v dan spremi- njajo. Večina fantov je domov pri- šla z organiziranimi avtobusni- mi prevozi, v vojašnicah pa so jim izdali tudi vse potrebne do- kumente in potrdila. Z organi- ziranimi avtobusnimi prevozi so se domov vrnili fantje, ki so služili vojaški rok v Kninu, Vinkovcih in Belem Manastir- ju, sinoči pa je poseben avto- bus odpeljal v Kraljevo, kjer je vojaški rok služilo nekaj fan- tov iz širšega celjskega ob- močja. Vračanje slovenskih fantov iz vojašnic sirom Jugoslavije še vedno spremljajo odbori staršev za vrnitev vojakov iz Jugoslovanske armade, fantje, ki se vrnejo domov, pa se mo- r^o zaradi evidence oglasiti v vojaške oddelke občinskih sekretariatov za ljudsko obrambo. IS BOHZA Pomen in vrste delnic Piše Darja OrJ Vsebinsko je pomembnost delnic v tem, da omogočajo podjetju, organiziranem v delniško družbo, priti do kapitala (do lastnih ali traj- nih sredstev) na podlagi pri- hrankov oz. investicij dru- gih. Hkrati omogoča sekun- darni trg kapitala (borza vrednostnih papirjev, OTC - okenca bank in drugih fi- nančnih institucij, broker- ske organizacije) imetnikom delnic, da jih lahko v vsakem trenutku prodajo in spreme- nijo svojo trajno naložbo v denar (pri nas zaenkrat trg kapitala še ni tako razvit). In- vestiranje v obliki delnic ta- ko omogoča na eni strani ne samo dolgoročna, ampak kar trajna sredstva podjetjem in na drugi strani zagotavlja ob predpostavki trga kapitala stalno likvidnost delni- čarjem. Pri opredeljevanju delnic kot vrednostnega papirja je treba upoštevati, da pozna- mo pri delnicah več vred- nosti. Najprej je treba omeniti njeno nominalno vrednost. Osnovni delniški kapital se ob ustanovitvi delniške družbe razdeli na določeno število delnic, od katerih ima vsaka svojo nominalno vred- nost, seštevek teh vrednosti pa tvori osnovni kapital Skoraj vse evropske zakono- daje predpisujejo najnižjo nominalno vrednost delnic, medtem ko npr. angleško pravo ne določa najnižjega zneska vrednosti delnic, pre- poveduje pa tako kot večina zakonodaj prodajo ustanovi- teljskih delnic pod njihovo nominalno vrednostjo Določbo o prepoveiij Janja delnic pod njiho, minalno vrednostjo ^ marni emisiji je vsebov di naš zakon o podjetjji členu, vendar je bila | ločba z novelo zakona djetjih (Ur. 1. 46/90) izp, na, ni pa bila prenesen]! nekateri drugi členi ^ J na o podjetjih, ki so ^ vprašanje delnic, v i.' o vrednostnih V tem primeru lahko g mo o začasni praznini, tega vprašanja. Naslednja vrednost: ce je bilančna, ki jo dc tako, da povečamo nje: minalno vrednost za: kolikor rezerv ali rezen: sklada podjetja pride ■ prečju na eno delnico npr. poleg osnovnega škega kapitala še prav ■ rezervnega sklada, je h na vrednost delnice d večja od nominalne. Tretja in hkrati :; membnejša vrednost de. je njena tečajna oziroms na vrednost, ki jo določ na osnovi številnih de kov. Najpomembnejš njimi pa je pričakovan, fit delniške družbe. TRAČ niče Hmezadov direktorski cvet se je tudi letos množič- no udeležil svetovnega hme- ljarskega kongresa, kije bil tokrat na Madžarskem. Pri- hodnje leto pa si bodo morali savinjski veljaki umisliti kakšno novo obliko izletni- škega turizma, če bodo hote- li videti širni svet. Kongres bo namreč v Žalcu... Nadvse poučno letovanja na lastne stroške pa si je le- tos privoščil predsednik KS Ljubno Rajko Pinter. Do- pust je prišel preživet kar v Celje, lijer si je pozorno ogledal, kako izgledajo as- faltirane ceste in regulirana Savinja. Med čofotanjem v mestnem bazenu je prišel na idejo, da bi tudi Ljubni- co obložili s »kahlicami«, če je že Nivo ne regulira. Vož- nja po toboganu mu je dala navdih za ureditev uniče- nih gozdnih cest okoli Ljub- nega in še več podobnih ino- vacijsko-sanacijskih prebli- skov je dobil v knežjem mestu. Tudi za naše vrle občinske in strankarske može imamo nekaj predlogov, kje bi naj- lepše preživeli dopust. Bivši šentjurski župan Franc Kovač: Severni tečaj (tam bi si malo ohladil jezo) Šentjurski izvršnik Ladi- slav Grdina: Južni tečaj (tam ni g. Kovača) Žalski župan Milan Dobnik: Sahara (daleč naokoli ni nobene gostilne, ki bi mu šla na živce) Velenjski župan Pane Se- mečnik: Afriška savana (tudi sloni imajo debelo kožo) Mozirski izvršnik Alfred Božič: Škotska (Elkroj še ne izdeluje škotskih kril!) Šmarski župan Franc Po- točnik: Brioni (lahko bi v mi- ru študiral brionsko deklara- cijo) Peter Kavalar: Južnoame- riška džungla (tja ne seže vpliv Cinkarne) Silvester Drevenšek: Ma- dagaskar (tam ni P.Kavalar- ja, so pa kameleoni!) Jožef Jarh: Burundi (tam iščejo ministra za ekologijo) Celjski izvršnik Mirko Krajnc: Celje (bo vsaj enkrat doma!) Strmoglavljeni šentjur- ski župan Franc Kovač se bo zdaj, ko ni več na oblasti, spet bolj posvetil dejavno- sti, ki jo poklicno obvlada - zdravljenju živine. Zlob- neži že napovedujejo ostre časopisne polemike gospo- da Kovača s pacienti... Kruha in iger naj bi veljalo za vse. Po zgornjem pos-' netku sodeč pa bi nekateri potrebovali več kruha in drugi \ več iger. \ Za veličanstvo - kupca PtenovUen Potrošnikov Market v Vojniku in tirugi načrti Trgovsko podjetje Potrošnik Celje je v zad- njih letih preuredilo dvajset svojih posloval- nic in minuli teden so končali z adaptacijo tudi Market v Vojniku. Dela so bila končana v kratkem času, tako da se kupci še dobro zavedli niso, pa so že prese- nečeni vstopili v sveže preurejeno trgovino, ki ima oddelek živil, že v maju popolnoma pre- urejen gostinski del in tekstilno tehnični odde- lek, ki bo tudi kmalu dočakal prenovo. S pre- ureditvijo trgovskega oddelka z živili so zd^ zadovoljni vsi: kupci in trgovci. V obnovo in posodobitev Marketa v Vojniku je kolektiv Potrošnika vložil veliko denarja, in sicer lastnega, zavedajoč se, da se takšne nalož- be najbolje obrestujejo. S tem pa so želeli tudi povedati, da niso samo »trgovci z novci«, am- pak da predvsem razmišljajo o kupcu, ki mora biti vselej na prvem mestu in ki ima vselej prav. Vojničani in okoličani znajo ceniti takšno gesto, zato je večina strank že vrsto let stalnih in zvestih kupcev. Poslovodkinja živilskega dela Panika Paj- man s svojimi trgovkami vred skrbi za dobro izbiro v trgovini in zna prisluhniti tudi željam svojih strank. V Marketu v Vojniku redno po- skrbijo tudi za različne popuste in akcijske prodaje, ki so v tem času še posebej dobrodo- šle. V izboljšanih pogojih dela v novi trgovini je lažje tudi trgovcem. S preureditvijo mesnice in dozidavo lokala so pridobili 40 kvadratnih metrov prodajnih površin, zamenjali s« no opremo in hladilnike ter preuredili < instalacije in za lepše počutje uredili tud co trgovskega objekta. V trgovini pa je s preureditvijo živ oddelka večja izbira svežega mesa in ' izdelkov, sadja in zelenjave in tudi drU delkov, ki sodijo na police trgovine z ponudbo. Oddelek z živili meri zda) dratnih metrov, prav toliko tekstilno W oddelek. V preurejenem oddelku trgovine sO mesec odločili za posebno ponudbo P mesa z 20 odstotnim popustom. V ^ delikatese pa imajo akcijsko prodajo suhomesnih izdelkov priznanih doba^^ Za četrt ceneje, na primer, prodajaj'',,!;;- izdelke Mesarstva Jurij in mesne Mercator Ljubljana. To pa je, ob poP.'' drugih mesnih izdelkov, že oprijenilJ'^., za obisk Potrošnikovega Marketa v Da se bodo trudili tudi vnaprej, z^g"^. j., rektor potrošnika Maks Maček, ki raz^ imajo v Potrošniku še veliko načrtom' rj hodnje. Med drugim dve zahtevnejši l^l^jVi* adaptacijo trgovine na Lavi in Fran^ ,;]( Pripravljajo pa se tudi na novogradnj i^^j | no trgovskega objekta za Vrtnico v ^ ,1,11) zato, da bi zadovoljili kupce in se jin^ ^ip/ z dobro ponudbo, lepo urejenimi prijazno besedo. To pa je jamstvo tud' čev poslovni uspeh, vedo v Potrošnik 15. AVGUST 1991 - STRAN 5 Mrahite soio za roge! nekaterih učbeni- "? šolskih knjig, kate- 'j„atis (ali pa se tiskajo r^, ni izšel, jim v celj- ftn^ii^arnah knjig za šo- r „e bo zmanjkalo. ticta dobro so založeni '^Mini za srednješolce, fjjski DZS so povedali, ^0 trenutno vse knjige ^vno šolo, razen treh. ^0 nove in se še tiskajo, tavanje narave in druž- jprvi in drugi razred, in Abenik Družba za V. ra- \\ pa verjetno ne bo pač pa bo napisan , na značilnosti posa- yh slovenskih občin in 3]in (tako se bo tudi pro- 1 Manjkata še učbenika eniijo in Gospodinjstvo iini razred, ki bosta rav- ^0 nova. Vse manj kaj o- cbenike bodo v knjigar- lobili konec avgusta ali ietku septembra. jia »Moje beležke« za ko leto 1991/92 je 53,00 igev, njen letošnji slogan • »Zgrabite šolo za roge, lačejih bo ona pokazala Paket učbenikov in delov- nih zvezkov za prvošolčka stane 1.680 dinarjev, za paket za osmošolca pa boste mora- li odšteti kar 3.499,00 dinar- jev. (Najnižji zajamčeni osebni dohodek v Sloveniji pa je trenutno okoli 3.000 din!) Med srednješolskimi knji- gami trenutno v knjigarnah ne manjka nič, razen knjig, ki so v ponatisu. To so berila za prve tri letnike in knjiga »Slovenska književnost«. Te knjige bodo v knjigarnah od 20. avgusta dalje. NINA-MARUšKA SEDLAR ^Z\e boste učbenike rja »črno«. Takšna ta rabljenih knjig (če- tudi do petdeset od- fnv nižje) se pogosto iz- "liar na srednjih šolah ^ otrok. Pozanimajte Ni denarja za plače UčiieUi v šmarski občini, kaže pa. Ha tudi drugod, zaldevaio uskladitev plač, drugače bodo stavkali - Denarja ni kje vzeti Osnovnošolski učitelji v šmarski občini ne odsto- pajo od svojih zahtev po us- kladitvi osebnih dohodkov v primerjavi s povprečjem gospodarstva ter zagotovi- tvi potrebnega denarja za pokrivanje materialnih stroškov. Če zahteve ne bo- do izpolnjene do začetka šolskega leta, bodo 2. sep- tembra začeli stavkati. Drugačne odločitve ni pri- neslo niti ponedeljkovo sre- čanje, ki ga je s šmarskimi šolniki skupaj z občinskim izvršnim svetom sklical žu- pan Franc Potočnik. Dogo- vorili so se le, da poskuša občinska vlada v republi- škem ministrstvu za finance doseči uskladitev in tako šmarskemu šolstvu zagoto- viti več denarja za pokriva- nje materialnih stroškov ter učiteljske plače spet dvigniti za petino (19 odstotkov), nad povprečje v gospodarstvu. Na srečanje v Šmarje so po- vabili tudi predstavnike mi- nistrstva za šolstvo, vendar so se le-ti, ob popolni podpo- ri šolnikom, opravičili. Sicer pa je bil ponedeljkov pogovor o šolski problemati- ki v šmarski občini od konca šolskega leta že drugi. Ker prvi ni prinesel nobenih re- zultatov (šmarska oblast de- narja preprosto nima kje vzeti, smo slišali v ponede- ljek), so se učitelji v okviru sindikata odločili za stavko. Predsednik občinskega od- bora sindikata Andrej Kele- mina pojasnjuje, da bodo ta- ko ravnali tudi v drugih ob- činah - vsekakor pa povsod tam, kjer učiteljske plače za- ostajajo za dogovorjenim 19- odstotnim preseganjem pov- prečnih plač v gospodarstvu. In kako je s plačami šmar- skih učiteljev? V lanskem obdobju september-decem- ber so v občini uskladili uči- teljske plače in izplačali po- račun za vse leto. Januarja so šmarske učiteljske plače kar za 25,4 odstotka, v marcu pa še za 23 odstotkov presegale povprečje v gospodarstvu. Za celotno obdobje do aprila je bil preseg 19,7 odstoten, res pa je, da se plače od lan- skega decembra niso spre- menile in zdaj (avgusta) naj- brž ne bodo dosegle niti pov- prečja v gospodarstvu. Am- pak, so pojasnili predstavni- ki občine, plač kljub dovolje- nemu povišanju ne dviguje- jo niti v občinski upravi, kjer delavec z višješolsko izo- brazbo zasluži v povprečju 100 dinarjev manj od šmar- skega učiteljskega povpreč- ja, ki znaša 8.574 dinarjev. Še hujše pa je na področju pokrivanja materialnih stro- škov. Kljub temu, da šmar- ski občinski proračun name- nja skoraj polovico denarja šolstvu, 2 tretjini ga gre za družbene dejavnosti, za šol- stvo ni dovolj. Mesečno do- bivajo šole za pokrivanje ma- terialnih stroškov približno 670 tisoč dinarjev, da bi po- krili le najnujnejše stroške pa bi potrebovale 970 tisoča- kov. Ker je šmarska občina dotirana od republike, ji le-ta ne prizna niti med poslanci sprejetega 217 milijonskega proračuna, ampak dovoljuje občinski proračun v višini 192 milijonov dinarjev. De- narja torej ni v občini, več ga ne priznava republika, šmar- ski šolniki pa se z obljubo predsednika izvršnega sveta Marjana Aralice, »da jeseni v šolah elektrika, voda in ogrevanje bodo, prav tako pa bodo držale strehe«, nočejo sprijazniti. IVANA STAMEJČIČ Konec dopusta v Gorenju v začetku tega tedna so v večini Gorenjevih podje- tij pričeli z delom po konča- nih rednih kolektivih dopu- stih. Le v nazarskem Gore- nju Glin so zaposleni na do- pustu še ta teden. Med kolektivnimi dopusti so v podjetjih opravili vsa predvidena vzdrževalna de- la, ponekod pa so nadaljevali s posodabljanjem tehnologij in proizvodnje. V nazarskem Gorenju Mali gospodinjski aparati so v tem času pripra- vili tudi vse potrebno za za- četek izdelave nekaterih no- vih izdelkov. V vseh Gorenjevih podjet- jih si prizadevajo, da bi kar najhitreje izpolnili vse ob- veznosti do kupcev, še po- sebno do tujcev. lako do štipendij? iležko gospodarsko stanje in prazne blagajne bodo uda- jepo žepih tudi dijake in študente. Kriteriji za pridobitev fcendije iz združenih sredstev oziroma republiške šti- fndije. so se v prifnerjavi s prejšnjim šolskim letom zelo •ostrili. Doslej je bila najnižja meja med petinpetdeset in [kmšestdeset, medtem ko je za novo šolsko leto osemde- H odstotkov bruto zajamčenega osebnega dohodka drugem trimesečju tekočega leta. Preprosto povedano si -'iko pridobi republiško štipendijo kandidat, pri katerem ihodek na družinskega člana v drugem trimesečju ne Kega 4400 dinarjev. Spremembe so tudi pri pridobitvi ipendije za nadarjene oziroma Zoisovi štipendiji, kjer ora kandidat poleg nadpovprečne sposobnosti izpolnje- ititudi finančne kriterije. Presegati namreč ne sme pov- *čnega osebnega dohodka v Sloveniji za drugo trome- ^je tekočega leta. To določilo pa velja le za kandidate, ki "fio lotos prvič zaprosili za Zoisovo štipendijo. Prav tako 'ne bo mogoče več zaprositi za pridobitev razlike 'kadrovski štipendiji. Kljub spremembam, pa so nekatere zakonitosti za prido- N štipendije ostale nespremenjene. Še vedno je pj^reč treba vlogo, ki vsebuje pravilno izpolnjen obrazec f^l. kopijo zadnjega spričevala in potrdilo o vpisu, ^iiti na Republiški zavod za zaposlovanje v enoti stal- rSa bivališča. Celotno dokumentacijo je treba oddati pbno in sicer dijaki najkasneje do petega, ter študenti "kasneje do tridesetega septembra. B.S. Mri Janez letos in niicoli več KOMENTIRAMO otroka prvič v šolo je verjet- J^odek v vsaki družini, zahteva pa g" članov veliko močnih živcev Volje. Predpriprave se začne- J'^'5ya, travme nato trajajo vse ^ do dneva D, vmes pa je eden ^^mbnejših dogodkov gotovo J,^'^JiS in zvezkov. i*or daleč sega moj spomin na y šolskih dni, so bili ti vselej s prerivanjem po knjigarnah ^ijem manjkajočih knjig. Am- (^^3icrat je minilo že kar nekaj smo se doma zatrdno odloči- ij,^ ^^kšne preživele načine kupo- iJj.^^ih potrebščin ne bomo niti sm čas zahteva nove pristo- sj rekli in z obema rokama o i' '^^fočilnico Modrega Janeza, ^irokom razdelili v mah šoli. ^iii navdušeni: hči zato, ker si ij ° pisanega kataloga izbrala, mož zato, ker mu ne bo ? nikamor izza njegove pi- ti jaz pa zato. ker so pri Mo- i/)jp^1^2u obljubili obročno odpla- Poslali smo torej naročilnico. Položnice in čakali, da pride obljubljeni paket. Nekaj dvomov o smotrnosti odločitve so sicer zasejale kritike Modrega Janeza v časopisih, za katere pa smo enoglasno ocenili, da so zlonamerne. Pred tednom je prispela pošiljka na- ročenih učbenikov in zvezkov. Pre- gled vsebine je kmalu ohladil navdu- šenje. Med učbeniki smo našli prvo berilo, ki ga sploh nismo naročili, saj smo ugotovili, da bo podarjeno iz pre- teklega leta še čisto uporabno. Še en- krat smo preverili priloženi seznam in ugotovili, da berila tudi na njem ni, torej so vestni delavci pri Modrem Ja- nezu zložili skupaj vse tisto, kar pač po njihovi presoji sodi v torbo prvošolca, pa čeprav knjiga ni bila niti naročena niti plačana. Nekoliko bolj logična je zadeva postala^ ko smo pregledali pa- ket zvezkov. Ce je bil pri knjigah vi- šek, so ga očitno uredili s primanjklja- jem pri zvezkih. Ti so namreč tako tanki, da jih bo treba zamenjati že po štirinajstih dnevih. Namesto obljublje-, nih in plačanih 60 Ustnih zvezkov so poslali za polovico tanjše. Vsi skupaj smo kislo pogoltnili in se sprijaznili, da vse pač ne more biti idealno, če kupuješ na daljavo. Toda s tem zgodba še ni končana. Naslednji dan smo na- mreč prejeli prijazen dopis s podpi- som Modrega Janeza, v katerem nam sporočajo, da so se odločili za tanjše zvezke iz zdravstvenih razlogov, ker morajo ubogi malčki že tako preveč nositi v svojih torbah! Ganila nas je njihova skrb za zdravje naših otrok, pri čemer pa na žalost niso pomislili, da tovrstni dopisi nikakor ne koristijo zdravju staršev. Sedaj čakamo na naslednjo pošiljko Modrega Janeza, v kateri nam bodo poslali manjkajoče zvezke (po mojih izračunih bi jih morali prejeti vs^ še pet). V tem primeru jim bomo vrnili prvo berilo, da bodo naši računi porav- nani, vsekakor pa je s tem konec naše ljubezni. Prihodnje šolsko leto se bo- mo z veseljem prerivali po knjigarnah, pa naj je metoda še tako zastarela in preživela. MODRA TATJANA OKNO V JUGOSLAVIJO ■ ^ Piše: VLADO ŠLAMBERGER Uvoženi »srbsici icomandosi« Vojna na Hrvaškem na videz pojenjuje, vendar ne pre- lita kri in ne razgrete glave ne dajejo upanja, da bi orožje res utihnilo. Preveč gorja so ljudje doživeli, preveč je še zmeraj tistih, ki bi se radi »izkazali«. Z brzostrelko ali z bodalom v roki, ne s pametjo v glavi. Na Baniji, recimo, imajo »center za usposabljanje srb- skih komandosov«, kot srbska glasila imenujejo uvožene bojevnike na ozemlje Neodvisne Hrvaške (hrvaška glasila jih imenujejo, trdijo, da upravičeno, srbske teroriste in četnike), v okolici Knina »kapetan Dragan« uri svojo »srb- sko vojsko Srbskega samostojnega območja Krajina«, na pomoč pa je pripravljen priskočiti tudi na Baniji. »Sem Živojin Ivanovič, inštruktor in namestnik kape- tana Dragana,« se je srbskim časnikarjem na Baniji pred- stavil »človek tridesetih let, umirjenega pogleda«, ki je desnico stegnil v pozdrav obiskovalcem, v levici pa je držal revolver (ves čas med pogovorom je imel revolver na mizi). Živojin je uvožen iz Novega Sada na hrvaško ozem- lje, je Črnogorec in eden glavnih v »centru za novince med srbskimi komandosi«. Izučeni novinci se potem vključu- jejo v vrste »borcev za osvoboditev Banije oziroma v srb- ske prostovoljce, ki so enotna vojna sila SAO Krajina«. Največ prostovoljcev je po besedah članov »štaba« v cen- tru za novince iz Črne gore in Šumadije. Med njimi so tudi dekleta, ki pa ne sodelujejo »v bojih«, ampak pri sanitetni službi, zvezah, v arhivu in na drugih podobnih poslih. »Disciplina je prava vojaška,« so se pohvalili v štabu, prepovedano je uživanje alkohola in drog, vsak prepir med »vojaki« inštruktorji kaznujejo. Enako čaka kazen tudi slabe strelce - za vsak zgrešen strel najmanj 10 poče- pov, zaradi slabega strelca je kaznovana tudi vsa njegova skupina. In kaj želijo prostovoljci?« »Da bi pomagali Srbom v teh krajih«. »Kapetana« Dragana (v Avstraliji je policija za njim razpisala tiralico, v Baru je poskušal ogoljufati tamošnje turistične delavce in se je predstavljal kot bogat poslov- než, najbolj je bil žalosten eden od bogatejših meščanov Bara, ki je od »Dragana« - to je samo eno od njegovih mnogih imen, pod katerimi seje bil skrival - kupil jahto za 300.000 DEM, pa se je izkazalo, da je ukradena) tokrat na Baniji ni bilo. Očitno je bil bolj potreben v Kninu, kjer se je njegova »vojska« začela upirati. • Plačani za ubijanje »Srbska vojska« SAO Krajine ima namreč veliko pla- čancev iz Beograda in drugih krajev Srbije. Draganovi »agenti« obljubljajo nezaposlenim Beograjčanom gradove v oblakih, podčrtane še s »srbskim domoljubjem«. Neuradno prostovoljce za »Draganovo vojsko« nabira srb- sko obrambno ministrstvo, vsak prostovoljec dobi na roke 200 DEM, obljubljenih pa ima 2.500 DEM plače mesečno. Prostovoljce spravijo v Knin, tam pa potem o tisočih markah ni ne duha ne sluha. Zato se vrste »vojske SAO Krajina« osipajo, vendar »kapetan Dragan« ne bo ostal brez »borcev«, saj je po vsej Srbiji in Črni gori nezaposle- nih Srbov, ki jih je lahko prevariti, še na tisoče. Po besedah enega od prostovoljcev, ki se je naveličal samo poslušati o tisočih DEM, ni pa jih še imel priložnosti videti, šefu »srbskih komandosov« (pred jugoslovansko policijo se je zatekel v Beograd, kjer je nemoteno užival sadove svojih goljufij) pomagajo še dva Irca in nekaj Avstralcev. Ubijanje za denar je pač ena od »balkanskih specialitet«, samo - pravi prostovoljec v »Draganovi voj- ski« Milan - »mi smo bolje izučeni, inteligentnejši in bolj izobraženi od Tudmanovih plačancev«. »Naši ovaduhi ^ nam povedo, kam so namenjeni hrvaški policaji ali gardi- '' sti in koliko jih je, potem pa je samo stvar tehnike, da jih pobijemo. Nobena naša ,operacija' ni trajala več kot štiri minute, pa ni bilo več nobenega živega sovražnika,« je pripovedoval bivši prostovoljec Milan. Kako naj bo ob taki »vojski« in takih šefih potem mirno na Hryaškem? Koliko tisočev srbskih plačancev bi ostalo brez-obljubljenih DEM, če bi res obveljala ustavitev ognja? Tudi ubijanje je na Balkanu postalo posel... Padel pod 27 kroglami j Sicer pa srbskim prostovoljcem ni treba v Knin ali i druge kraje Hrvaške, da bi ubijali. »Trenirajo« že doma - v Beogradu. Žrtev streljanja v Beogradu minuli teden je bil eden od vodij Srbske garde Vuka Draškoviča Branislav Matic »Beli«. Nasprotniki so ga pokosili s 27 streh iz brzostrelke izraelskega izvora. Vuk Draškovič trdi, da gre za »političen uboj« oziroma za obračun srbske oblasti z njegovo stranko (Srbsko gibanje za obnovo). Srbska policija trdi, da gre za obračun v beograjskem podzemlju oziroma med trgovci z mamili. Vuk Draškovič in njegovi pristaši trdijo,^da je uboj izvedla Srbska radikalna stranka dr. Vojislava Seslja in že napovedujejo revanšo, hkrati pa je Draškovič srbski policiji določil rok (9. oktober), ko naj bi razrešila zadevo in odkrila ubijalce. Ce tega policija ne bo naredila, bo Srbsko gibanje za obnovo organiziralo miting z geslom »Demokracija ali smrt«. Malcedoncl na voliščih Medtem ko Srbi množično uporabljajo orožje, so bili Makedonci priče »dogodku, ki se zgodi enkrat na sto let« - makedonske stranke so se namreč sporazumele, da bodo šli 8. septembra Makedonci spet na volišča in se odločali o tem, ali so za samostojno in neodvisno Makedonijo, ki naj bi imela pravico, da se združi v zvezo suverenih držav Jugoslavije, ali pa proti taki odločitvi. Sporazum je dolgo visel v zraku, saj je najštevilčnejša makedonska stranka VMRO-DPMNE, ki jo vodi Ljupčo Georgievski, veliki zmagovalec na lanskih volitvah, zahte- vala, naj bi poslanci v makedonskem sobranju naprej izglasovali odcepitev od Jugoslavije, potem pa razpisali referendum. Šele ko je bilo jasno, da je njegova stranka tokrat v manjšini v skupščini, je Georgievski privolil v to, da bodo najprej vprašali Makedonce, ali so za samostoj- nost, šele potem pa o tem glasovali v parlamentu. Vpraša- nje pa je, koliko ljudi bo šlo na volišča, saj je zdaj v Make- doniji že 164.000 brezposelnih, enaka usoda čaka v krat- kem še 65.000 delavcev, tretjina makedonskih delavcev je že tri mesece brez plač, 30.000 pa jih prejema z^amčeno plačo. Vse prej kot obetajoče za referendum 8. sep- tembra ... 6. STRAN - 1$. AVGUST 1991 Ne dotikaj se armade Franci Zavrl: spomini -^načelnika« prviit napadalcev na JLA Bilo jih je nekaj in niso upo- rabili nobenega strela, nič niso minirali, nikogar niso ugrabili. Bili pa so obtoženi od oboroženega medveda. »Ovi iz Mladine vode speci- alni rat protiv JLA i Jugo- slavije.« Preden je armada uporabila »vsa sredstva«, jih je zaprla. Najprej pro- ces, čez tri leta vojna. Franci, kaj se je dogajalo z vami po procesu? Najbolj normalno bi bilo, da bi po tistem šel v politiko in postal politik. Ampak, ko sem prišel iz zapora sem štu- diral za magistra filozofije, tega nisem dokončal, še bom. Ugotovil sem pač, da se od znanosti pri nas težko živi in zato sem postal direk- tor na Mladini, kjer smo ustanovili delniško družbo. Kasneje sem šel delat na po- dročje, kije precej novo: pu- hlic relations, odnosi z jav- nostjo. Neka mehka oblika delanja imidža, ugleda po- djetij. Sem svetovalec v PR Centru v Ljubljani. In sedaj delate v sloven- ski tiskovni agenciji. Ja, za slovensko tiskovno agencijo sem večinoma de- žural med vojno kot star ma- ček, bil sem po cele dneve tam. Ker ste bolj pri šefih v agenciji, je verjetno rezul- tat tega tudi to, da ste izdali knjigo Vojna v Sloveniji, še eno v nizu mnogih, ki se po- javljajo po agresiji armade na Slovenijo. S to knjigo pa niste prvi, prehitela vas je Cankarjeva založba z mono- grafijo istega naslova. Za aktualnost pa je najbrž do- bro biti prvi. No, za samo aktualnost je že treba biti prvi. In tudi za knjigo, ki bi ji lahko rekli »hitra knjiga« je treba biti prvi. Ne bi rekel, da so me prehiteli, jaz niti nisem tek- moval z mojima kolegoma Jašo Zlobcem in Zdravkom Dušo, ki sta napravila ime- nitno uredniško zasnovano knjigo (iz Cankarjeve založ- be, op. p.). Gre pač za razliko: knjiga Cankarjeve založbe je čustvena, knjiga, ki jo moraš imeti tistih prvih 14 dni, ker si bil noter, in si čutil vojno. Naša knjiga pa se bolj ah manj slučajno imenuje Voj- na v Sloveniji, v njej pa je celo desetletje, ko sem bil na sceni, od leta 82 do 91. Mladi- nina knjiga bo spet drugač- na, barvne fotografije, zahte- va več časa, lepo stoji na po- lici. To so bistvene razlike. V knjigi je tudi nekaj stvari, ki še niso bile objav- ljene. Hm. Res je, da so v knjigi fotografije Toneta Stojka, iz procesa proti četverici, ki še niso bile objavljene in povze- tek vojaškega dokumenta 5004-3, kije nas, JBTZ, spra- vil v zapor. Ampak naj ome- nim dokument, ki ga mnogi ne poznajo najbolj natančno, to je t. i. Noč dolgih nožev. To je bil prepovedani čla- nek v Mladini. Točno. Imel sem srečo, da sem v tiskarni Ljudske pra- vice poznal nekoga, ki mi je izvod predal potem, ko je po- licija to že zapečatila. Zaradi tega članka so nam grozili, da bomo šli v zapor. Bilo je nekje aprila 88, mesec dni pred aretacijami, ko je bilo zasedanje vojaškega sveta zaradi napadov na JLA. To je bil že vrhunec napadov in tudi naporov, da se zatrejo tisti v Sloveniji, ki preveč na glas mislijo. Takrat je Mladi- na objavila en del stenogra- ma z zaprte seje predsedstva zvezne partije, kjer je Kučan govoril: »da aretacij, to pa že ne! Tega v slovenski partiji ne bomo dovolili!« Ti napadi na armado naj bi se začeli že leta 1984, ko so ljubljanski alternativci z baloni protestirali proti vojaški paradi v Beogradu. Leta 1984 je bila hoja po britvi, če si upal iti molče, brez transparenta, pred Pre- šernov spomenik, se spreha- jat po mestu in vsi so vedeli zakaj gre in nihče ni povedal točno zakaj. To so bile takrat še marginalne skupine, kakšnih 300, 400 ljudi, potem so bih pisatelji, pa ljudje iz krščanskih krogov, ampak to ni bilo nič množičnega, nič javnega, to je bilo mogo- če objavljeno na Radiu Štu- dent, drugje pa ne. Mislim, da ste armado najbolj sprovocirali s ti- stim že prav tako znameni- tim člankom Mamula go ho- me, ki je kritiziral prodaja- nje orožja JLA Etiopiji. In da vam tega niso oprostili. Nekje januarja 88 me je k sebi poklical Anderlič, ta- kratni predsednik slovenske mladinske organizacije: »Veš kaj Franci, zdaj bo glavna fronta na vojski!« Ni mi dejal, da ne smemo pisati o armadi, ampak bilo je v sti- lu »Možeš, da mi diraš sve, samo nemoj armiju. Fantje, to bo frka, če boste tole dela^ li, predlagam vam previd- nost.« ...Ja, Tone, dobr, pa povej ne, cenzuriri, povej kaj je narobe... »...Ja, ne, to dajte že vi kar sami...« Potem se je to stopnje- valo... Res, iz meseca v mesec. Bi- lo je Mamula go home, Ma- mulina vila... Na Mladino je prišel vojaški preiskovalni sodnik, z vojaškimi policaji in so iskali neko anonimno vojaško pismo. Do tega, daje potem Miran Frumen, ta slo- viti udbaš, vzpostavil kon- takt .z Botterijem. Takrat ni bilo izhoda - ali bomo padli mi - ali bodo oni. Mislil sem da bo nekdo od nas hitreje padel. Zavestno smo hodili po britvi in šli razbijat še ta zadnji tabu. Zame ni bilo ve- liko presenečenje, mislil sem, da bodo zaprh 500 ljudi. Če ne bi bilo odbora, bi se nemara zadeva pri nas za pet let podaljšala. Armada se je poskušala infiltrirati v vaše vrste. Razni vohuni, kosovci? Ja, teh je bilo veliko. Nekaj časa smo bili paranoični, na primer leta 1987. Z Janšo smo dobih neke naprave, po- tenciometre z antenami in smo iskali prisluškovalne naprave po uredništvu Mla- dine. Blazno je vse piskalo in vse zidove smo, sštemali. In ,kaj smo našli? Žeblje. In res so nam tudi prisluškovali, v najbolj napeti situaciji smo začeli sumiti drug drugega. Odkrito povedano. Če je glavni urednik Botteri imel kontakte s Frumnom in mi tega ni povedal. Tudi vi ste morali vnesti neke petokolonaške ele- mente v armado. Nekaj takega. Eden od lju- di, s katerimi seje dalo po tej plati dobro sodelovati, je bil prav Jelko Kacin, ko je delal v Kranju, »v uradnih struk- turah« pri civilni zaščiti. Imeli smo nekaj svojih ljudi, eden od takih je bil tudi Ivan Boštnar, tako, da nismo do- bili samo tiste fotokopije, ampak še dosti drugega. Pa si odposlal ven kakšno infor- macijo, da si potem videl, kdo ti bo povedal nazaj, da si preveril, kako gre zveza, imel si kakega svojega voja- ka Slovenca, ki je dežural pred pisarno KOS-a. Obna- šali smo se kot neka polpro- fesionalna vohunska služba. Ste morda kdaj pomislili, da se bo končalo tako kot se je, z vojno in umikom arma- de, je to morda bil »vaš« končni cilj? Ne, ne. Ce bi se šel z ne- kom pred kratkim stavit, da bo armada zapustila Sloveni- jo, bi zagotovo izgubil stavo oziroma dal bi milijardo ti- stemu, ki bi ugotovil izzid. Čeprav za nazaj se ta umik zdi bolj normalen, kot pro- ces proti četverici. Zakaj? Če pogledaš ta umik, je to tako, kot tisti vic, ko Poljak ujame ribico. In ribica reče: »izpolnim ti tri želje, samo spusti me.« Pa on pravi: »ne, ne, samo eno trikrat.« »Prav« pravi ribica, »katero željo?« »Ja, da bi šli Kitajci trikrat na Poljsko.« Se pravi, da bodo šli trikrat čez Rusi- jo. In isto je v našem prime- ru. Prvič so prišli gor čez Hr- vaško, zdaj bodo šli nazaj čez Hrvaško in tretjič potem spet nazaj..., tako, da jaz ni- koli ne zaupam ranjenemu levu. Precej pesimistično gle- danje. Ampak saj je samo šala, kaj? Ja, ne vem, jaz sem s šala- mi preživel zapor, uredniko- vanje in velikokrat so se iz- kazale še za kako realne. No- čem zdaj reči, da bo vojska prišla čez pol leta nazaj. Uto- pija bi pa bila samo v tem enem aktu videti rešitev, pa priznanje samostojnosti. In tudi sama armada je to odlo- čitev sprejela zelo na hitto, zaradi dnevno političnih raz- mer, na Hrvaškem zaradi razsula armade, ki gaje doži- vela v Sloveniji. Za armado je to bil stra- hovit šok, poraz v vojni in umik, tega si najbrž nikoli ne bi mogla predstavljati. V začetku leta 1988 je bilo nepojmljivo, da je z izvozom orožja nekaj narobe, ali da ni prav, da Mamuli zidajo bajto. To je kot če bi človek v 15. stoletju rekel, d^ Boga ni sre- di Vatikana. Armada tega takrat sploh ni razumno dojemala. In je znala na to odgovoriti s čisti- mi skonstruiranimi stalini- stičnimi procesi. Armada v enopartijskem sistemu in multinacionalni državi ni mogla drugače reagirati kot na način preganjanja. Dokler ni imela legitimacije za svoje početje. Saj ji je vendar Mar- kovič prvič po petih letih do- voUl, da gre v Slovenijo. Prej tega dovoljenja ni imela, in ni mogla, sicer bi bil to dr- žavni udar proti zvezni obla- sti. Danes je umik armade racionalna odločitev, in ar- mada se je naučila vsaj mal- ce racionalno misliti. S procesom proti četveri- ci se je sprožil silovit tok demokratizacije in homoge- nizacije slovenske družbe. Kako zdaj, z zgodovinske distance, gledate na ta pre- lomni dogodek? To je bilo nekaj, kar se je moralo zgoditi. Tako kot se je moral zgoditi odbor. Če ne bi bilo procesa, bi nemara bi- la neka ljudska fronta, neko gibanje, ki bi pač združilo vse te različne politične sku- pine, kulturnike, ljudi okrog Mladine, okrog partije, skratka neka homogenizaci- ja seje morala takrat zgoditi. Po mojem prepričanju se je zgodilo precej hitro. Proces ste takrat precej travmatično doživljali. Za- vetje ste poiskali tudi v psi- hiatrični bolnišnici. Je bilo res tako hudo ali je bil to tudi bluf? Ja no, noben bluf ni tako dober kot resničnost. Vozil sem jugota po mestu... in ko sem zagledal vojaka, sem se začel tako tresti, da sem mo- ral iti naprej peš. Nameraval sem na Mladino. Potem sem rekel: »Ne Franci, ti boš šel zdaj k Požarniku, pa k Lo- karju, na Poljanski nasip in se boš malo pomenil z nji- ma.« Ves čas sem vedel, da sem pod velikim pritiskom, da me zasledujejo in da je prav, da me je strah. Ampak v enem trenutku te pa to le zlomi. Ti ves čas že nekaj blefiraš, izkoristiš za svoje dobro, normalno, da sem to naredil, ampak ko sem prišel v bolnico sem se jokal kot otrok. Takšno olajšanje je to bilo. Ko mi je potem dr. Po- žarnik rekel: »Poglej Franci tale napis na steni, če mishš, da si paranoiden, to še ne po- meni, da te ne sledijo.« Tako torej, bil sem bolan, pa ni- sem bil bolan. Vam je bilo takrat žal, da ste se spustili v to avan- turo? Ne, to mi ni bilo nikoli žal. In tudi na sodišču sem ohra- nil smisel za humor r] vprašali na začetku pro. če je bil kdo odlikovan,, rekel: Da, jaz sem pabilj kovan, dobil sem Preig vo. bralno značko. Rei^ naj se ne hecam. »Kako slite, naj se ne hecam'. ste dobili kakšno drža\ii( vojaško odlikovanje^. J da ne. Bil sem vendar boljši radiotelegrafistvi diviziji. To so zabeležilii končuje v sodbi pisalo: dobar radiotelegrafistat bar trebao da zna, kak rukuje ovim dokumenti] Imate še kakšne konl z ostalimi soobtoženci, zaporniki iz procesa? & devate? Nekateri so bolj zapos vsaj Janša in Bavčar. S' čem se redno videvava, i založnik. Boštnar del« štabu v Ljubljani in se varja s podobnimi stv, kot prej. Janša in Bavčar sta slavljena ministra. Z Janšo se vidiva, ka koli se najini poti križajc srečujeva se tako, da h poklicala, se zmenila za stanek. Če se srečava, p jeva sok, malo podebafe malo se zafrkavava. Se kaj drugače obnaša obrambni minister? Ma ne. Edino malo bol živčen. Janez je vedno bil lo enak. Pri njemu nirai vedno je bil malo zafrkJ ski. hitro je dajal poli^ interpretacije, hiter je v mishh. Igor pa je vedw tako... ne bom rekel ski... on se je znal p2l stavit. V Noči dolgih no^ Kučan dejal: »Ne, ar^ pa ne bo.« Ko se je razvnelo, ko se je v Sjo'^ ji nadaljevala silov" mokratizacija, ste i"^ potem sklenili kakse"' tajni pakt z oblastjo. mer: da vi z radikali^ še naprej pospešujeta kratizacijo, oni pa vas^J javno kritizirajo, ^ pustijo pri miru. . Hm, pogodb, dokupe« podpisanih o tem ni. No, jasno. ^ Zgodovina o tem n*^^, dela ničesar. Bile so traj slovenske partiji ^ ne struje. Seveda ^ s kakšno strujo d^^^Vj govoriti, s kakšno nia-ji rektno s Kučanom >' ' »trgovat«... On m človek. So pa ljudj«-' '...j to potihem pristajal' jetno tudi s Kučano^ J nostjo. Bila je to neK^ J rativna igra. Zakaj J so v Sloveniji nikol'" 1 v tistem času? ,fli^ Mladina je bila ^ fjj bolj vročih fcasi*'.„^1111 pomladi pravi stat ^J bol demokratizacija. tiil kupoval Mladine- ■ ./] kar malo čuden. J Franci Zavrl seje rodil leta ig^.^ nju, kjer je tudi končal g-imnazj, miralje iz psihologije leta 19^- zofski fakulteti v Ljubljani 1985-86 je bil odgovorni uredn Študent, v začetkih in najboj' časih slovenske pomladi pa urednik tednika Mladina, ki bilo glavno orožje demokratiz^, dinaje v času njegovega uredi] zbujala bes armade in zveznih i tudi notranja trenja in dileme v ski politiki. Poleti leta 1988je fajj; posedovanja zaupnega vojaškegl^ Ija« obsojen na leto in pol zapoj.:^ menitem procesu proti četverici Zavrl je objavljal novinarske pf^J^ in publicistične tekste s področis^ jev v vseh pomembnejših slov:" jugoslovanskih medijih, kot u> soavtor pa je sodeloval pn . knjig: Kompendij-priročnik ^, politike (1986), Vimenu ljudstva^ JBTZ (1989) ABC PR - serija kov s področja odnosov z jav. ' Pred dnevi pa je Mednarodno središče v Ljubljani izdalo knj. v Sloveniji, kjer je Franci Zav: Franci Zavrl je tudi soustanov: narodnega tiskovnega središč centra-agehcije za odnose z v Ljubljani. foto: TANJA ŠOŠT.y Franci Zavrl prihaja iz stavbe vojaškega sodišča v Ljubljani na Ro.ški. kjer je nekaj tisoč ljudi spremljalo montirani vojaški proces proti četverici. foto: TONE STOJKO 15. AVGUST 1991 - STRAN 7 tudi do 80 tisoč iz- f^^Pted vašo redaltcijo Ji)' ,11 tuji dopisniki in jf^''^g vi bili odgovorni tr^'f vaibrž zlati časi za s»P'J,'rmala je bila takrat !»• izdati je treba Mladi- »'^'^di n^^^ informacije, bodi toliko frajer, f^ajjaš. Od leta 1987, od ■^''hra naprej, je naklada as\^- Mladino sem 'favgusta 86, takoj sem ismo Cirila Zebota, ' nta. Od takrat, ko je '^2 tisoč, je samo šibala iL in meni ni nikoli pa- f^Leli smo dobro stro- gi zaledje, imeli smo ^sebe profesorje s fa- 1 ki so nam malo po- pa par deset informa- snt^o bili tisti, ki so f.j videli, za nami je bil ••'oj' ipobalinskost. Rolanje ^3)0 kjer ste politike in jQ delali za diletan- Ljudi je to zabavalo. •ivo. Recept za leto 85 buli Šviga, za 86 tiste :hecne naslovnice, po- ^olanje... ijDiareja ,e(ia. Diareja. Ob tem ni gogoče ostati resen. Na- jetoda je bila gotovo ne- ^scesnost. Iz esktrema jtrem. Zato smo bili ne- Jiivi, en teden si dal no- jos, naslednji si ga že za- Eno stvar smo pa zelo S: nacionalizem, tega pa Ho. Ni bilo preveč slo- n-a, sama demokracija, smo vedeli, če bomo : na karto slovenstva, sodo zašili. ines je z Mladino precej [ače. Naklada kar pre- pada, ne vem če je ta itek točen, 20 tisoč. Ali (ljudje nasičili s politi- ali je Mladina tudi kaj idila in se morda neko- prepočasi preobrazila e -incidentne usmeri- v neko bolj konserva- j opcijo? tovo je, da je del ljudi Iladini živel na lovori- Nekateri se niso prila- linovemu času. Mladina bila obsojena na takšno io. In tudi če bi jaz bil 31 neka blazna ekipa in ilali iz vsega srca, bi na- me mogla biti kaj prida od 25 do 30 tisoč. Danes a nekje, malo več kot " rekli. Vprašanje pa je 'a Mladini, potem ko so spremembe zgodile, kaj zaprav narediti. Postati ?inenjski vodilni časo- »^Pa postati rumeni tisk. bila dilema, ki je na ^11 nikoli niso uspeli ra- •j Zanesljivo je, da jo j^nkrat morali, ne bodo ^.več ostati ne tič ne miš ""Politično se bodo mo- Jofilirati. yi ste zapustili novi- "■vo'? ' novinarstvu, vsaj . ■\ovanju, je minil, ^'^ate so danes druge pnike, uredniki imajo ke težave. \fsi po :iarji pa so po mo- u zelo nekvalitet- no tu še statusni, i,'j'razlogi. Zaradi tega '2 novinarstva in iz J'^^ vseeno ste prišli J.^ Mladino kot direk- IjJ^a to ste bili zelo Ja, to je res, ampak to je bilo načrtno. Na Mladino sem prišel zato, ker so potre- bovali enega notranjega člo- veka, ki pozna stvari in se mu lahko zaupa v času, ko je bila nevarnost, da bodo časo- pisi podržavljeni. Hitro je bi- lo treba izvesti neko mutaci- jo lastnine. Po tistem, ko sem jaz imel koncept, da je treba iz te delniške družbe razvijati pošteno firmo, z več tržnimi programi, se nekate- ri s tem niso strinjali in po- tem nisem vztrajal. Vojna je končana, čeprav vi pravite v vaši knjigi, da še ni, ampak vseeno imamo čas, da menjavamo vlado in ministre. Ali Demos raz- pada? Na dolgi rok Demos verjet- no ne bo šel skupaj, kot ko- alicija, ki je šla na volitve. Ena možnost je, da dobimo tipično strukturo, ki bi se predpostavljala za ta prostor, levi in desni blok, laični, ki bi ga recimo vodil Kučan in krščanski blok, ki bi ga vodil Peterle, torej hberalni in na- cionalni blok, kakorkoli to imenujemo. In ne bo važno, katere stranke bodo tam, ampak bodo to tako in tako misleči ljudje. Meni je sim- patično, da bi bil v tem laič- nem bloku. Zelo blizu sem idejam, ki jih imajo Janša, Bavčar in ti ljudje. Vaš pogled na razvoj sa- mostojne suverene Slove- nije. Ena stvar mi gre pri Slo- vencih na živce in tudi pri meni samem. To je, da se preveč radi zapremo na WC in uživamo v tem, kar se tam dogaja. Nečesa manjka, neke želje po vetru. Morali bi več govoriti o poslu. Jaz sem pragmatičen človek, rojen leta 1962 in me tiste stvari kaj malo zanimajo. . lipa je pomembno drevo in zastave, vse to je lepo, vendar me mo- ti to uživanje v slovenstvu. Predvsem si žehm, da bi bila to neka učinkovita, poceni država, ki bi dovoljevala kri- tiko in razcvet biznisa. Ne bi rad postal nek državljan juž- ne Koroške, rad bi bil držav- ljan sveta, človek, ki lahko popoldne doma bere nek lo- kalni časopis, ne vem, Novi tednik, in ki zjutraj dela po- sle s Singapurjem. ROBERT GORJANC Jože in Bojan Sider pripravljata kmetijske stroje za sejem v Gornji Radgoni, kjer sta prepričana, .da ne bosta ostala neopazna. Srečanje za slovensko dušo Pred velenjsko Namo bodo jutri pozno v noč zvenele ci- tre, saj se bodo Velenjčanom in drugim obiskovalcem predstavili najboljši sloven- ski citrarji na prireditvi Pre- šmentane citre. Svoj nastop so že obljubiU Miha Dovžan, Karli Gradišnik, Cita Galič, Tomaž Plahutnik, Miran Kozole, Alojz Lipnik, Franc Roban, Monika in Alen- ka Heričko, trio iz skupine Ša- leških predic, ter citrarji in pevci iz Velenja, predstavil pa se bo še 81-letni Jože Lesjak iz Šihela nad Mozirjem. Organi- zator prireditve je Kulturni center Ivan Napotnik, ki letos že tretjič pripravlja to priredi- tev, v Velenju pa so jo že vzeli za svojo. Letos bo še posebno slovesno, saj bo to edina pri- ložnost za srečanje s citrami, instrumentom za slovensko dušo, ker je srečanje citrarjev v Grižah odpadlo. Srečanje citrarjev na pre- šmentanih citrah bo jutri, v pe- tek 16. avgusta, začelo pa se bo ob 19. uri pred velenjsko Namo. U.S. Bidrove inovacije v Radgoni Jožeta Bidra smo vročo sre- dino avgustovsko dopoldne našli za domačijo v Dol Suhi blizu Rečice ob Savinji. Kosil je tisto malo trave, ki obkroža hišo in jo loči od vrta, kjer ima njegova žena posajen pravi spekter zdravilnih rož. Oči se ustavijo na manjšem pokritem bazenu, ki Bidrovim poleti služi za hladitev, pozimi pa za prezimitev rož. Te so sploh kraljica Bidrove domači- je, saj se s pročelja hiše z zgor- njega balkona in oken zlivajo kot košat slap proti tlom. Dvo- rišče je pometeno in čisto kot v sobi, ob cesti do hiše stoji križevo znamenje in v lesen smernik vtisnjeno ime Bider. Okoli hiše je vse polno go- spodarskih poslopij, kot okoh kure piščancev. Vidimo so- dobno opremljen prostor za koline (ves je v ploščicah, da skeli v oči), ob njem na milime- ter zložena drva, nasproti je mlečna postaja. Bidrovi dnev- no oddajajo po 200 litrov mle- ka. Krave se pasejo in sončijo na raztegnjenih travnikih ob- danih z električnim pastirjem. Jože Bider ugasne kosilnico, spregovorimo besedo dve o vremenu in obvezno še o po- htiki, nato pa nas popelje v svoj delovni prostor med kmetijske stroje. »S sinom Bojanom se pri- pravljava za sejem v Gornji Radgoni, ki se bo začel kon- cem tedna,« pojasnuje sredi velike delavnice. »Na tem sej- mu redno vsako leto razstav- ljam in tudi dobim kakšno priznanje. Letos bom imel v ognju štiri nove stroje, ki bo- do prav gotovo naleteli na za- nimanje tistih, ki si bodo se- jem ogledali.« Tako so danes, ko je tole ob- javljeno, že na razstavnem pro- storu v Gornji Radgoni nasled- nji kmetijski stroji: večlistna krožna žaga za predelavo reza- nega lesa, trosilnik silaže z lija- kastim lovilcem, dozator silir- nega dodatka in električni me- šalec za pripravo sira, ki je pri- ročen tudi za predelavo zdra- vilnih rož. Vse to bo v Gornji Radgoni razstavljeno prvič. Jože Bider je letos že raz- stavljal na celjskem sejmu Ide- ja (to je bilo njegovo že peto sodelovanje), računa pa tudi s sodelovanjem na celjskem je- senskem sejmu obrti. Na vseh sejmih je izredno uspešen, kar dokazujejo tudi številna priz- nanja, ki visijo na steni ali se bohotijo v vitrini v njegovi de- lovni sobi. »Najbolj me moti, da še ved- no nisem uspel najti nekoga iz družbenega sektorja, ki bi po- kazal zanimanje za moje stroje in jih začel serijsko izdelovati,« se skoraj nekako huduje sicer vedno dobro razpoloženi mož. ki se lahko pohvali z devetimi inovacijami, od katerih ima ena tudi zaščitni patentni znak. »Posamezniki se odloča- jo za manjše serije, vendar to ni to, kar želim. Kmetje me ve- liko obiskujejo in skupaj izme- njujemo mnenja, kaj bi potre- bovali, da bi si olajšah delo. Kgj mi pomaga, če sam nare- dim nekaj prototipov. To pač ni dovolj.« V zadnjem obdobju mu že kar veliko pomaga sin Bojan, ki je končal srednjo kmetijsko industrijsko šolo v Mariboru. Tako se oče in sin lepo dopol- njujeta. TONE VRABL ............gQtQ; EDLMASNEC Pri optiku G. Smoletu tudi svetujejo, kateia očala so naj- bolj primerna za različne oblike obraza. V optiki Smole močnejši od sonca Potem, ko je optik Gregor Smole na Prešernovi 6 v Celju uvedel brezplačen pregled za ljudi z motenim vidom, je za svoje zveste kupce pripravil še eno presenečenje. Svojo optiko je namreč oskrbel z resnično veliko izbiro sončnih očal in sicer nekaterih najbolj znanih svetovnih proizvajal- cev. Z nekaterimi od njih ima optik Smole tudi ekskluzivne pogodbe za področje Slovenije. Tako lahko kupci izbirajo ^ med mnogimi modeli ženskih in moških sončnih očal Ray- ban. Police, Vogart, Baush & Lomb in mnogimi drugimi. Ker sončna očala niso koristna le poleti, ste seveda vsi, ki si želite uporabnih in lepih očal, vabljeni v optiko Smole. NA CELJSKIH PLATNIH V postcilji z Madonno, dokumentarni film Režija: Alek Keshishian Dveurni film lahko razdelimo na dva osnovna dela: prvi je posnet pretežno na koncertu v Parizu, drugi del filma, ki je posnet v črno-beli tehniki, pa spremlja Madonno prak- tično noč in dan: vidimo kaj se dogaja v kuhinji, kopalnici, v in okoli postelje. Madonno vidimo utrujeno od trenin- gov, vaj in potovanj, izpraznjeno po koncertih, brez šminke in garderobe. Zdi se, kot da gre za dve ženski: ena razkošna (v barvi), druga skromna (črno-bela); ena vul- garna, druga umirjena; ena vamp, druga devica itd. Vsekakor moramo priznati, da je Madonna mega zvezda in vsakemu, ki mu uspe tako dolgo zdržati na .s\( lovni sceni, je treba dati priznanje. Madonna je predvsem direk- tor zelo uspešnega podjetja, ki zaposluje veliko ljudi in d^e veliko denarja. Če bi hoteli Madonno predstaviti le kol. srečno zvezdo z lepimi no'gami in izzivalnim obnaša- njem, bi zapostavih devet desetin tega, kar stoji za to sliko: delo, delo, delo. '^va zvonova '."^^deljo je bila v cerk- 5-Mohorja in Fortu- J Stopniku pri Vran- ja Velika slovesnost, se je udeležilo oko- vernikov. Mari- naslovni škof dr. C^av Grmič je po- ' ^va nova zvonova, 4° Jih izdelaU v žal- (^''eralitu. Prvi je po- ln,,'^ Sv. Mohorju in ' ;£atu, drugi pa iip^^^^u. Denar za zvo- ^0 zbrali verniki T. TAVČAR 8. STRAN - 15. AVGUST 1991 Oživljene Luče Pred devetimi meseci smo zapisali, da so Luče umrle. Poplavi je sledila še vojna in kar težko je bilo pomisliti, da bodo Lučani uspeli letos dvaindvajsetič pripraviti Lučki dan. Zgo- dilo pa se je ravno to in ko- nec tedna je bil v Lučah po- novno živ, pester in prežet z nadihom starosti. Mogoče bi že pozabili na vojno in poplavo, toda obe sta pustili neizbrisen pečat v življenju enega najlepših slovenskih krajev v osrčju Savinjskih Alp. Tudi organi- zatorji Lučkega dne so ju po- gosto imenovali, kljub temu pa so dokaj uspešno prebro- dili vse težave in pokazali, da ne bodo pozabili na prete- klost ter da bodo še vedno vnašali iskrico humorja v vsakdanje življenje. Orga- nizatorji letošnjega Lučkega dne so se v pripravah na veli- ki dogodek srečevali z mno- gimi težavami, od pomanjka- nja prostora (osrednji vese- iični prostor je namreč med poplavo izginil) do trepeta- nja, kako neki se bodo obi- skovalci vozili po rally cesti Ljubno-Luče. Vseeno pa ni- so pozabili pri posameznih prireditvah na tiste, ki dajejo čar Lučkemu dnevu. Suhi v senci debelih Eden izmed najbolj vese- lih, sproščenih in zabavnih dogodkov je bila vsekakor sobotna tekma med suhimi in debelimi na nogometnem igrišču na Šmici v bližini Luč. Naj takoj povemo, da so debeli po napeti in razburlji- vi tekmi z rezultatom 4:3 pre- magali suhce. Zmago so do- segli z bele točke, torej po streljanju enajstmetrovk ozi- roma po metrih nekaj pri- bližnega. »Tekma je bila silno fer in resna, oboji so se pokazali kot nevarni tekmeci,« je po tekmi povedal reporter Da- ne, ki je z bistrimi očmi nad- ziral nogometaše in jim dajal vzpodbudo. »Sodnik je že pred tekmo izjavil, da ne bo pristranski in to je med tek- mo samo tudi dokazal.« Strogi nogometni kritiki bi najbrž omenili, da je bila žo- ga večkrat zunaj igrišča kot na njem in da se posamez- nim zvezdnikom ne bi smelo dogajati, da bi namesto žoge odbili nasprotnika. Omenili bi najbrž tudi, da je bilo na igrišču več kamenja kot tra- ve, vendar to igralce in njiho- ve bučne navijače ni motilo. Pravzaprav navijači niso mo- gli dokazati vseh svojih spo- sobnosti, saj so se preveč za- bavali. »Nasprotnik je bil izredno žilav, bojaželjen, pripravljen in pretkan, vendar smo de- beh dokazali, da smo moj- stri,« je povedal vratar debe- lih Sandi. »Izdala jih je kon- dicijska nepripravljenost in telesna izčrpanost. Pomaga- lo jim ni niti to, da so se med tekmo našli dobri ljudje, ki so suhce nahranili z moštom, kruhom, zaseko in keksi. Smo pač boljši,« je še dodal Sandi na zelo skromen na- čin. Tako je povprečna teles- na teža 120 kilogramov pre- magala borih koščenih 58 ki- logramov, kolikor so v pov- prečju namerili suhcem. Sobotno popoldne se je počasi nagibalo proti večeru, ko so se po napeti tekmi za- čeli na zgornjem lučkem tr- gu zbirati pevci, pevke in godci. Mladi, srednjih let in starejši, vsi, ki jim je pri srcu prava slovenska pesem, so zarajali in skupaj zapeli. Tra- dicija lučkega petja je že zelo stara, sega v prejšnje stolet- je, še posebej pa je znameni- to šest-glasno petje, ki so ga Lučani začeli ponovno nego- vati. Dekliški pevski zbor se uveljavlja šele zadnja leta, v njem pa sodelujejo samo mlada dekleta, kar daje upa- nje, da pesem iz dekhških grl v Lučah ne bo kmalu zamrla. Malo drugače je pri moškem pevskem zboru, kjer je sicer veliko veselja za petje, žal pa manj veselja do vaj, je pove- dal Jože Mlačnik. Mogoče pa bodo, po napovedih, na na- slednjem lučkem dnevu na- stopili mladi moški pevci in zbor, ki bo zapel pesmi na izviren lučki, šestglasen način. Sobotni večer pa se je pre- vesil v noč, ko se je okorajžil Janez in odšel pod okno ljubljene Micke. Žal, je ni ravno poceni odnesel. V nedeljskem jutru na Lu- čane ni posijalo sonce, ki se je dopoldne skrilo za oblake. Ti so včasih celo grozili, da bodo odprli svoje zapornice. toda obiskovalci so lahko ves dan nemoteno spoznava- li lučke običaje, navade in šege iz preteklosti, preplete- ne s sedanjim življenjem. Na stojnicah, razporejenih po vsej vasi, so se predstavljali mlatci pšenice, kmečke žen- ske s svojo hrano, kuhali so žganje, kovači izdelovali oro- dje, strigli ovce, predli volno, dokazovali strelske sposob- nosti, dolbli les. Prikazali so tudi dve starini iz novejših časov, motor z letnico izdela- ve 1953 in traktor iz leta 1941, ljubitelji živali so uživali ob prikazu m.ačk, od vsepovsod pa je odmevala glasba - od domačih harmonikarjev, preko citer do domačega petja. Pri vseh, ki so prikazovali stare običaje, je bilo slišati, da njihovo delo počasi izu- mira. Že ti, ki so prikazovali svojo umetnost na lučkem dnevu, jo počasi pozabljajo, saj dela iz preteklosti izpo- drivajo sodobna sredstva, lažja in učinkovitejša za de- lo. Le kovači so omenit so ljudje v prejšnjihčasj^ je vsem bolje šlo, stare« zavrgli in kupili nf.vc pa se dogaja, da marsikatero oroc, . viti. ' Kovači so nasploh v* največ pozornosti, sajsi hova kladiva zvenela po vasi. »Težak posel jej, štvo,« so pripovedi) »Vse manj ljudi je, kjl bili priprvljeni op J kovaška umetnost pa a večkrat deduje iz rodai Pa tudi umetnost je biti vi kovač - sekiro se sici lepo narisati, kovač pai imeti sliko sekire v glj rokah, da jo lahko narei Včasih je bilo v mo! občini dvanajst kovačij nes pa sta le še dve in h v bližini Luč, od kod( prihajali tudi kovači na kem dnevu. Izumiranje poklica se tudi pri predicah, saj m je še predejo doma. »i mo še, pletemo, toda ve ma volno kar kupimo povedale dobrovoljnef ce. »Čeprav presti ni težko, samo da je nit gl pa kar gre. »V okolici L tudi vse manj ovac, k nujno potrebujejo za a vo prave domače volne. Tako je bilo od štant štanta, od stojnice do si ce. Povsod so bili pripra ni poklepetati, prikazal: jo umetnost in tudi pota nad vsakdanjim življei Obiskovalci, predvsem mačini in pretežno Slo« so z Lučkega dneva odo bolj ali manj zadovoljni; kor so pač doživeli ta| »Kdor je pričakoval ne' kaj, bo odšel, razočaran nisem, pa čeprav sem j- obiskovalec. Motike - vedno nisem kupil sar drugega, s čimer bi" kasneje delati,« je šalo malo za res omer zadnji sogovornik. URŠKA SELI^ Foto: EDI MASNECiL« Žal je na Lučkem dnevu odpadel koncert Big ben hit quarteta v lučki farni cerk- vi. Organizatorji so odpo- ved ansambla prejeli šele v soboto dopoldne, to pa je že tretjič po vrsti, da je tre- nutno eden najbolj popular- nih slovenskih ansamblov v zadnjem trenutku odpo- vedal koncert. Suhi in debeli... ... lučki godci... ... kovači... ... striženje ovac... ... prcdice. .^AJI IN LJUDJE 15. AVGUST 1991 - STRAN 9 pfaznik Brasiovč in hmeljarlev del praznovanja pf^" gjovenskih hmeljar- »f*^ je bil v soboto in ne- Braslovčah, so zdru- z otvoritvijo nove Jiparižlje-Braslovče, p'[^a doma in blagoslo- prestavljene kapele "Sili"". ,Idne je bila najprej ,;na seja krajevne \\^^qsU- katere so se ude- tudi predstavniki po- f „e KS Kojsko iz Gori- prišli pa so tudi iz (^■erjana v Italiji. O dose- % uspehih je govoril ':;';ednik sveta KS Dušan ^■^ar in poudaril, da je ve- ' pridobitev nova poso- jena cesta Parižlje-Bra- ■■e. Na seji so podelili fpriznanji Turistične zve- iovenije, ki sta ju prejela .".'ivški župnik_ Jože Zi- in Zinka Šporn. Po e bila najprej blagoslo- prestavljene kapele ■^-ižljah. nato pa otvoritev ■0 ceste Parižlje-Bra- ;ee. Za ta dela so porabili ;2j 5 milj ono v dinarjev, je sedaj od prejšnjih 4 m razširjena na 7,5 m in bo za pešce in kolesarje bolj varna v obe smeri, saj je za te udeležence prometa pose- ben pas. Tudi cesto je pre- den sta starešina Anton Fon- da in Franc Mahor prerezala trak, blagoslovil braslovški župnik Jože Zidanšek ter vsem udeležencem zaželel varno vožnjo. Ob otvoritvi je spregovoril tudi Dušan Go- ričar, ki je med drugim de- jal, da je s to cesto rešen eden velikih problemov cestnega omrežja v tej kra- jevni skupnosti ter se za do- bro delo zahvalil Igorju Kranjcu, zasebniku iz Žalca, ki je opravil zemeljska dela in Cestnemu podjetju Celje za asfaltiranje. Popoldne pa seje na prire- ditvenem prostoru nadalje- valo praznovanje hmeljarjev. Po slovesnem prihodu šti- rinajstih hmeljskih starešin ter lanske in letošnje sprem- ljevalke je bila predaja stare- šinstva in prapora sloven- skih hmeljarjev novemu sta- rešini Hugu Antlogi iz Goto- velj in njegovi spremljevalki Marjetki Kos iz Brasiovč. Zbranim obiskovalcem je spregovoril tudi predsednik Internacionalnega hmeljar- skega biroja, inž. kmetijstva Jože Breznik, ki seje v sobo- to vrnil iz 39. svetovnega hmeljarskega kongresa na Madžarskem. Povedal je ne- kaj vtisov iz tega kongresa in hmeljarjem zaželel dobro le- tino in pa tudi plačilo za nji- hov trud. Sledil je zabavni del programa, ki je trajal pozno v noč. Kljub temu, da turistični delavci v Braslovčah zaradi vojne sprva niso mislili pri- praviti te tradicionalne prire- ditve, jim lahko izrečemo priznanje za njihov trud, pa čeprav vsi vemo, da priredi- tev nima več tistega značil- nega čara izvirnosti, saj so se ideje v tolikih letih izrabile. TONE TAVČAR Z otvoritve ceste ZAPISOVANJA llRobiiia Hooda Esuperiiilia 1 tokratnih »zapisova- \. ne bo kot običajno te- beseda o kulturi. Obsta- )tudi druge stvari, mimo mh človek ne more, pa S) za to še tako prizadeva, laterih se sama od sebe Nekakšna vrstica; to toli- holj velja, ko gre za tako Mne stvari, kot je zakon ^ininjenju, katerega po- ke bomo čutili prav vsi. kaj pravzaprav gre? Po- lko smo tako ali drugače telil s socializmom, je .10 treba (za vsako ceno) '.miti tudi relikte tega si- 'a. Eden teh reliktov, ki mogrede dajal kruh 20- milijonom Jugoslova- ne družbena lastnina. Že ■ leto se lomijo kopja ob išanju lastninske trans- lacjje. Ta zakon je pri- ^'jjen že kot predlog zako- naj bi izhajal iz Men- i^rjevega osnutka, kate- =ie skupščina že potrdila. ^nsko pa je ta predlog ra- ^10 nasproten od že (njenega osnutka. Temu -pa v lepi domači slo- -'fini reklo goljufija. Pri- na zakonske predloge ^mogoče dajati (ta mož- ^l^obstajala le v prvi fazi osn u tka), ti prenesejo '^^ndmaje. ^orkoh že, imamo torej ^'^gzakona o privatizaci- \^ed drugim predvide- ^'^^i podelitev državljan- cfeinice vsakemu odra- y^ državljanu Slovenije, bi po sedanjih izraču- IJašaia 23.000,00 dinar- '[''^den pa bomo prišli ^.^voje delnice, bomo J'Počakati na podržav- ^ Podjetij. Temu sledi ^šanje in razdeljevanje /.'?asj7no podržavljenih na investicijske ^ in družbe. Po vseh '^'stopkih, ki jih predvi- ■J^^on, naj bi prišli do ''P enjene državljan- ,.^;^Jce. Ali gre pri tem oziroma pravice, je % .}^So vprašanje. Za .;(^° Širšo analizo tukaj ni ■k\ '^.^^se^^dnje to niti '\^^^ji pričujočega »za- č^^^ pa še druga stvar, :t^^ '"avno tako pomemb- '° ^saj po mojem mne- '.ili^iia več škode kot itjj Gfe za vračanje odv- •dv.^^emoženja. Ce smo |LSAot štirimi desetlet- nacionalizacijo in, Piše Tadej Čater če sedaj skušamo povrniti stanje, kakršno je bilo leta 1941, moramo nujno pripom- niti, da se s tem vračamo v kapitalizem 19. stoletja. Postopek, kot je vračilo odv- zetega premoženja ni izved- ljiv niti iz praktičnih niti iz etičnih razlogov. Predvsem pa zato, ker starih krivic ni mogoče popravljati z novi- mi. Če že gremo v Evropo, naj bo naša vizija takšna Evropa, kakršna je sedaj, in rte Evropa, kakršna je bila pred sto in več leti. Bolj ali manj jasno je, kdo so prota- gonisti teh zahtev in kdo sto- ji za takšnimi in drugačnimi odločitvami vlade, ki bodo imele ogromne posledice za vse nas. Zato seje o teh stva- reh potrebno izjasniti, do- kler je še čas. Mnogim izmed nas ni do spremljanja skupš- činskih razprav. Seveda pa dobro vemo, da so odločitve, ki se na istem mestu spreje- majo, še posebej sedaj, ko je gospodarstvo pred popol- nim kolapsom, še kako po- membne. Torej, če smo pred deset- letji verjeli v Robina Hooda, sedaj verjamemo v Superhi- ka, stripovskega junaka iz Alana Forda, in njegov slo- gan: »Vzemi revnemu in daj bogatemu.« Nenoznana bogata zgodovina Lani so v Gornjem Gradu praznovali 850-letnico uradne ustanovitve bene- diktinskega samostana, le- tos pa mineva 700 let, kar je v ohranjenih virih prvič omenjeno naselje Gornji Grad. Vendar tistega davnega 1291 leta Gornji Grad ni bil Gornji Grad, pač pa Rore. To ime je ostalo kraju v Zadreč- ki dolini vse do polovice 16. stoletja, torej pribižno do ta- krat, ko je Trubar izdal Abe- cednik in Katekizem. Pozab- ljen ni niti izraz Rore - tako se danes imenuje hribovski zaselek v bližini današnjega Gornjega Grada. Toda tudi v daljnji preteklo- sti je obstajal izraz Gornji Grad (leta 1140 kot Obbrem- bruch), tako se je namreč imenoval samostan, ki je bil do vselitve menihov eden od gradov njihovega dobrotni- ka Kagerja, oziroma njego- vih prednikov. Le v letu 1137 so tu organizirali sinodo, cerkveni zbor, ki je sicer le posredno omenjen, vendar pa daje vedeti, da so bili me- nihi v Gornjem Gradu že pred prvimi dokumentirani- mi viri. Njihov prihod lahko torej pomaknemo nekaj let nazaj, pa tudi iz ustanovne listine samostana se da raz- V Vojniku nova motorna brizgalna Gasilsko društvo Vojnik bo izpopolnilo svojo strojno opremo, saj bo v soboto, 17. avgusta dobilo novo motor- no brizgalno. Ob krstu in prevzemu bo- do pripravili prireditev, kot se za takšne pridobitve spo- dobi. Srečanje bo v parku ob Hudinji, začelo pa se bo ob 16. uri, ko bo najprej tekmo- vanje gasilskih enot. Ob 18. uri bo prevzem in blagoslov nove motorne brizgalne, kar bo ob asistenci številnih du- hovnikov opravil celjski opat Friderik Kolšek. .T. VRABL brati, da je bilo na tem ob- močju že prej podobno živ- ljenje. V gornjegrajski po- krajini je bilo namreč že ob ustanovitvi samostana pri- bližno sto upravnikov pose- stev oglejskega patriarhata. In še nekaj lahko, žal, le skle- pamo. V ustanovni listini ni besede o Kagerjevem gradu, v katerega so se naselili me- nihi, prav tako ne o tretjini desetine. Vse to so si očitno zagotovili menihi že ob vseli- tvi, saj niso mogli tvegati, da bi jih Kager ob morebitnem prepihu postavil na pot (cest še ni bilo). V gornjegrajski pokrajini je bilo v letu 1140 približno 500 samostanskih podložni- kov, kar je razvidno iz usta- novne listine. V to številko pa niso všteti ljudje z desetih kmetij, ki jih je zase obdržal patriarh, in s kmetij, ki so oskrbovale upravnike pose- stev. Tako lahko sklepamo, da je bilo vseh prebivalcev v okolici Ror vsaj 800, koliko ljudi pa je živelo v današ- njem Gornjem Gradu, pa ni znano. Poleg gradu je v začetku 12. stoletja stala tudi Mariji- na cerkev, ki so jo menihi kmalu na novo pozidali, da- našnji grad oziroma njegovi ostanki pa so že tretji na tem mestu. Tako lahko sklepa- mo, da Gornji Grad ni grad na hribu Gradišče na meji z Bočno, kar mnogi zmotno mislijo. Tu je bil le manjši nepomemben gradič, ki si ga je z ustanovno listino pridr- žal Oglej. Prav tako pa lahko tudi sklepamo, daje letos res okroglih 700 let, kar se prvič omenja Gornji Grad, vendar pa lahko začetek naseljeva- nja v tem kraju Zadrečke do- line pomaknemo kar nekaj let nazaj, mogoče že v prejš- nje tisočletje. Bogata zgodo- vina kraja v zgornji Savinj- ski dolini, ki pa je žal prema- lo točno raziskana, znana ni niti med domačini, in ki jo kraj kot je Gornji Grad pre- malo poudarja. JANEZ MAVRIC Lovski dom v Braslovčah v soboto popoldne je bila v Braslovčah slovesnost, na kateri so predali namenu nov dom Lovske družine Braslovče. Kako so gradili, nam je povedal predsednik LK Braslovče Oto Rak: »Ideja za izgradnjo lovske- ga doma v Braslovčah je sta- ra nekaj let. Z gradnjo pa smo začeli v mesecu aprilu letos, in je sedaj dom zgrajen malo več kot do tretje faze. Če ne bi bilo vojne, bi danes bil dom skoraj končan. Skupno je bilo opravljenih šest tisoč petsto prostovolj- nih delovnih ur, izključno od lovcev, porabili pa smo okrog 120 tisoč dinarjev. Ve- Hko pa je pomagalo še okrog trideset darovalcev raznega materijala, kar presega sto ti- soč dinarjev. Brez te pomoči danes dom ne bi bil zgrajen do te faze kot je.« Ob otvoritvi so dvanajstim lovcem LD Braslovče pode- lili republiška lovska odliko- vanja. V počastitev otvoritve doma so pripravili tudi strel- sko tekmovanje na glinaste golobe, bežečega merjasca in srnjaka. Najuspešnejši so bi- li lovci iz Žalca, pred doma- čini. T. TAVČAR V Gotovljah bo zopet živahno V soboto in nedeljo, 17. in 18. avgusta bo v Gotovljah dvo- dnevno konjeniško tekmova- nje, ki se imenuje Pokal Goto- velj 91. Prireditev bo pod na- slovom Avtoskok in Vespa- skok, saj bosta najboljša tek- movalca v kategoriji letnik 1972 in v kategoriji starejših tekmovalcev, dobila vespo ozi- roma avtomobil. Tekmovanje bo spremljal bogat srečelov, poskrbljeno pa bo tudi za živo glasbo, saj bo v soboto zvečer nastopil ansambel Alan Ford Band. Za popestritev priredi- tve pripravljajo tudi promena- do kmečkih voz, med katerimi bodo izbrali najlepše in njiho- vim lastnikom podelili pokale. PETRA DEŽNIKAR Rogaška noč vabi Na prireditveni ploščadi pred Kulturnim domom v Roga- ški Slatini pripravljajo v soboto, 17. avgusta, Rogaško noč. Zabavna prireditev se bo začela že sredi popoldneva, popol- danski spored po 15. uri pa bodo oblikovali zmajarji, mažo- retke, godba na pihala, čarodej, prostoplezalci, folkloristi in številni drugi. Organizatorji obljubljajo tekmovanja natakarjev in kuhar- jev, za popestritev dogajanja v Rogaški Slatini pa bo skrbel tudi mestni vlak, ki bo po rogaških ulicah vozil vse popoldne. Prireditve se bodo nadaljevale tudi zvečer, ko bo ob številnih plesnih skupinah in parih za zabavo skrbel Moped show, pripravljajo pa tudi modne revije. IVlarke za iurčke Med največjimi odkupo- valci gob in zdravilnih ze- lišč je Agrina-Sadeks iz Žal- ca, ki jih že vrsto let uspeš- no kupuje in jih izvaža. Letos naj bi z izvozom 23 delavcev, zaposlenih v Sa- deksu, zaslužilo okrog 5 mili- jonov nemških mark. Kako in kje poteka odkup nam je povedal direktor Sa- deksa Tomaž Kos: »V Jugoslaviji imamo okrog 300 odkupnih mest. Na srečo smo že lani okrog 50 odjemnih mest v Srbiji in Vojvodini zaprh. Največje odjemne postaje so bile v Za- ječarju, Bajini Bašti in Bački Topoli. Ker smo lani ocenili, da s temi nimamo dohodka, smo postaje ukinili in danes nimamo skrbi za morebitno zaplembo premoženja. Sedaj nemoteno poteka odkup v Sloveniji in v Bosni. Letos naj bi odkupili 130 ton jurč- kov, 120 ton lisičk in več ton zdravilnih zelišč kot so žajbl, brinove jagode, podlesek, krhlika, lipa itd. Z odkupom borovnic smo zaključili, od- kupili pa smo jih 25 ton in sicer največ na odkupnih po- stajah na Gorenjskem in Ko- roškem, v Savinjski dolini pa smo jih odkupili le dve toni. Pravijo namreč, da so letos tod pomrznile.« Kar devetdeset odstotkov vseh gozdnih sadežev in zdravilnih zelišč izvozijo in to v Italijo, Nemčijo, Franci- jo in delno tudi v Avstrijo. T. TAVČAR Sedemnajst ansamblov na Graški gori KUD Ivan Cankar s Plešivca bo skupaj z Radiom Velenje^ pripravil v nedeljo, 18. avgusta na Graški gori 16. srečanje I narodno zabavnih ansamblov z naslovom »Pomagajmo pri- zadetim v vojni«. Organizatorju je uspelo pridobiti za nastop kar sedemnajst ansamblov, med katerimi je nekaj novincev,, nekaj pa tudi takšnih, ki so že do dobra uveljavljeni v slo- venski domači glasbi. Tako bodo od 14. ure dalje, ko se boj srečanje začelo, igrah naslednji ansambli: Boris Razpotnik] iz Domžal, Fantje izpod Rogle, Štajerski potepuhi iz Ptuja, j Simon Legner iz Velenja, Drago Elikan, Stoparji iz Domžal,^ Franc Flere iz Domžal, Štajerski vrelec iz Rogaške Slatine, Jože Šumah iz Velenja. Šik iz Velenja, CIK iz Celja, Fantje treh dohn, Šaleški fantje in Podkrajski fantje iz Velenja ter Drenovci. Vsak ansambel bo zaigral po dve melodiji, za kasnejšo prosto zabavo pa bo poskrbel tisti, ki se bo zato prostovoljno odločil. T. VRABL 10. STRAN - 15. AVGUST 1991 Kruha in iger brez YU Slovenska državna nogometna liga - prvo samostojno klubsko tekmovanje Rudar, Velenje S kameleonskim spreobra- čanjem Olimpije in naposled izstopom (za Bežigradom pra- vijo, da gre za enoletni mora- torij) že skoraj dve desetletji edinega slovenskega prvoli- gaša iz I. ZNL se bo čez štiri dni začelo resnično slovensko državno nogometno prven- stvo. Zaradi neparnega števi- la (21) klubov in megaloman- ske lige so prvi odmevi neko- liko medli, toda nogometaši so vsaj prvi zaorali ledino sa- mostojnega slovenskega (klubskega) športa in presegli tradicionalna razmišljanja o nogometu kot marginalnem pojavu. Z novo ligo so največ prido- bili mali klubi (novinec Po- trošnik iz Beltincev je že lani v območni ligi imel 3 tisoč gle- dalcev), toda obujeno bo tradi- cionalno rivalstvo med števil- nimi nogometnimi centri, ki so v zadnjem obdobju sicer izgu- bili nekdanji sijaj. V sezoni 1991/92 ponuja državno prven- stvo vse tri slovenske člane nekdanje YU-lige (Nafta, Olimpija, Maribor), kar devet drugoligašev (Ingrad Kladivar, Mura, Ljubljana, Slovan, Svo- boda, Koper, Vozila in oba Ru- darja) in tretjeligaša Izolo, ki so v preteklosti z izjemo Novo- goričanov že osvojili slovenska prvenstva. Seveda niti največji optimi- sti ne pričakujejo, da bo novi prvak že v naslednji sezoni so- deloval v evropskih pokalih. toda malokdo je lansko po- mlad verjel v enotno sloven- sko ali hrvaško ligo. Naslov bo bolj kot ne zgodovinskega po- mena, za tekmovalno plat pa naj bi poskrbela NZS z organi- zacijo atraktivne turneje po Severni Ameriki. Ob izstopu Hrvatov je tudi vedno bolj ver- jetna udeležba v pokalu Inter- to. Srednjeevropskem pokalu in še najbolj letnem tekmova- nju najboljših nogoiTietnih mo- štev dežel delovne skupnosti Alpe-Jadran. Toda tudi ta raz- plet bodo krojile politične od- ločitve. Rudar: obramba še škripa Velenjčani že samo zaradi le- tošnjega naslova sodijo med poglavitne favorite, čeprav so v minulih tednih na štadionu Ob jezeru večkrat razočarali (Dravinja 1:3, Rudar (T) 1:2, In- grad Kladivar 2:3). Toda pravi- loma neuspehe med priprava- mi zamenja odličen prvenstve- ni start in obratno, obenem pa trener Drago Kostanjšek pri- pravlja še nekaj taktičnih no- vosti ter podobno preseneče- nje kot je bil v pomladanskem delu komaj 17-letni Karič. Obramba je bila lani Rudar- jeva najšibkejša točka in neka- tere slabosti so se prepogosto ponavljale tudi na prijateljskih tekmah. Toda to je kratkomalo davek tehnično dovršeni igri, saj so si vsi strokovnjaki že ne- kaj časa enotni, da igrajo Ve- lenjčani daleč najlepši nogo- met v .Sloveniji. Z nekaterimi rošadami je trener Kostanjšek največje vrzeli zapolnil, na sre- dini igrišča pa se pozna vrnitev Cvikla, ki si je po klavrni pol- letni avanturi v Mariboru hitro opomogel in spet trese mreže. Šaleški ligaš je že dve leti ena najboljših slovenskih enajste- ric, mladi nogometaši se vse bolj izpopolnjujejo in zadnji naslov ter uvrstitev v finale po- kalnega tekmovanja še zdaleč ne pomenita vrhunca velenj- skega Rudarja, ki je pred no- vim startom v prvi skupini fa- voritov. Ingrad Kladivar: najmlajši z eno najmlajših ekip - s povprečno starostjo 21 let in s prepotrebno športno sa- mozavestjo ob odličnem po- mladanskem izkupičku, je In- grad Kladivar med kandidati za visoko uvrstitev. Trener Bo- jan Prašnikar ima na praktično vseh igralnih mestih po dva enakovredna nogometaša, kar bo ena bistvenih prednosti v maratonskem prvenstvu, ki se bo končalo šele 1. de- cembra. Prihod Pevnika, ki je pred dvema letoma za Osijek odi- gral nekaj prvoligaških tekem, je nemara letošnji najbolj po- memben prestop v sloven- skem prostoru. O željah in veli- kopoteznih načrtih dovolj po- ve tudi prvo sodelovanje z do- mačim strokovnjakom za te- lesno pripravo Mirom Kocuva- nom, cilj pa je zaradi pomanj- kanja igralskih izkušenj seve- da zastavljen bolj dolgoročno. Po lanski prehodni sezoni in popolni pomladitvi najboljše enajsterice se bodo Celjani naj- brž že lahko vmešali v boj za vrh, njihove prednosti pa bodo do izraza prišle šele v nasled- njih letih. V drugih republikah se bo za Slovenijo nogometno tržišče zaprlo, zdajšnje razmer- je moči lahko povsem postavi na glavo zakon o državljanstvu in na površje bodo izplavali klubi z odličnim zaledjem. Celjski mladinci so letos v SMNL osvojili 5. mesto, pi- onirji naslov prvakov, kadeti so bili najboljši lani. To je pravzaprav najmočnejši kapi- tal moštva s Skalne kleti, ki zdaj potrebuje le potrpežlji- vost, kajti včasih je tudi točka zlata vredna. Steklar: oslabljeni Enajsterico iz Rogaške Slati- ne je v prestopnem roku zapu- stilo kar pet igralcev najboljše- ga moštva. Z odhodom druge- ga strelca lanskega prvenstva Gorana Prevolška (18 golov) je Steklar ostal brez klasičnega napadalca, vrzel je nastala tudi na položaju zadnjega moža - obrambe in za ključno os li- bero-srednji napadalec trener Rado Juijec še ni našel pravi zamenjavi. Odhod skoraj polovice mo- štva narekuje spremenjen ri- tem igre, ki naj bi bila v pri- hodnje hitrejša in bolj tekoča ter z udarnimi napadi po des- nem boku prek Koražije, Ki- driča in Valeka. Zaradi manj- šega manevrskega prostora in neučikovitega napada bo imel Steklar na domačem igrišču kar precej težav tudi z najbolj povprečnimi ekipami, zato na- povedi o boju za obstanek zr- calijo realno razmerje moči. Steklarje v finišu lanskega pr- venstva s sijajno bero 12 do 14 možnih točk ter predlansko se- rijo zmag v Rogaški Slatini opozori, da je moštvo navdiha, ki pa po nekaj zaporednih neu- spehih povsem obupa, zato je lansko jesen skoraj prišlo do »puča«. Medtem so se razmere uredile, še največ težav je bilo z igriščem in nekaterimi zahte- vami Nogometne zveze Slove- nije, kar pa vendarle ni skalilo temeljite vadbe za najbolj zah- tevno sezono, saj je Steklar po dolgem času spet odšel na mi- ni poletne prinrave. ŽELJKO ZULE Foto: EDI MASNEC. Steklar, Rogaška Slatina Dosedanji prvaki 1920-1927 (pr\'enstvo Slovenije) - Ilirija, 1928 in 1929-Pri- morje (Lj), 1930 in 1931 - Maribor, 1932 - Ilirija, 1933 - Maribor, 1934 in 1935 - Ilirija, 1936 - Ljubljana, 1937 - Železničar (Mb), 1938 - Čakovečki SK, 1939 - Maribor, 1940 - Železničar. 1941 - Ljubljana; 1946 (prvenstvo Nogo- metne zveze Slovenije) - Nafta, 1947 - Enotnost (Lj), 1948 - Garnizija JLA (Lj), 1949 - Železničar (Lj), 1950 - Korotan,; 1951 - Branik. 1952 - Obred (naslednja prvenstva potekajo v dveh ligah in brez končnice za naslov prvaka), 1959 (slovenska conska nogometna liga) in 1960 - Branik, 1961 - Maribor, 1962 - Olimpija, 1963 - Ljubljana, 1964 - Kladi- var, 1965 - Slovan, 1966 (slovenska nogometna liga) - Alu- minij, 1967 in 1968 - Ljubljana, 1969 - Železničar (Mb), 1970 - Mura, 1971 - Mercator, 1972 - Rudar (T), 1973 - Železničar. 1974 - Rudar (T), 1975 - Mercator, 1976 - Maribor, 1977 - Rudar (V), 1978 - Mercator, 1979 - Rudar (T), 1980 - Mercator, 1981 - Šmartno, 1982 - Maribor, 1983 - Slovan, 1984 - Maribor, 1985 - Koper, 1986 - Maribor, 1987 - Integral Olimpija, 1988 - Koper, 1989 - Ljubljana, 1990 - Izola, 1991 - Rudar (V). NK Rudar (Velenje) ^ Klub je bil ustanovljen leta 1948. Najveo slovenski prvaki 1977 in 1991, podprvaki listi slovenskega pokala 1990 in 1991. V 78 do 81/82 člani II. ZNL-zahod, 17 sezon t]^ Predsednik kluba: Janko Lukner. Preds i"'^ Herman Arlič. Trener: Drago Kostanjšek. Tehnični vf!!""^ bodan Jovanovič. Ekipa: Peter Horvat, Zvonko ^J' tarja), Sašo Grajfoner, Oto Janežič, Slavko Javorni;, Kostanjšek, Safet Muslimovič, Franc Oblak, Sim(,. Ervin Polovšak, Branko Skrbinek (obramba). Mate Matjaž Cvikl, Robi Doler, Amir Karič, Stipe Pranj Zornič (zvezna vrsta). Andrej Goršek, Luka Kostreš, p Željko Spasojevič, Tomaž Jurčcc (napad). Klubska i leno-črna. ŽNK Ingrad Kladivar (Celje) I Klub je bil ustanovljen leta 1947 in nadalj^l cijo 1. SSK Celje (ustanovljen 24.4.1919) i^H 5. 1945). Največji uspehi: slovenski prvaki prvaki 1948, 1950, 1960, 1961 in 1971. slovenskega pokala 1964. V sezoni 1964/6^1 ZNL-zahod, 32 sezon člani SNL. Predsednik kluba: Anton Aškerc. Vodja strokovnega Bojan Prašnikar. Trenerji: Stane Emeršič. Mirko Kor Valentin Štancer. Tehnični vodja: Iztok Knez. Eki] Kelenc, Goran Stankovič (vratarja), Gregor Blatnik, > Blatnik, Aleš Dovžan, Primož Jelen, Ivica Kocjan, i^, Marolt, Boštjan Podrepšek, Mitja Pire, Goran Radič, g!! Romih, Damjan Romih (obramba), Bojan Bevc, Star Dušan Deželak, Anton Grobelšek, Robert Pevnik, Sinv Predrag Vašič (zvezna vrsta). Emir Džafič, Drago Jek: Kukovič, Renato Ograjenšek, Bojan Topolovec, Ai. Robert Vrečko (napad). Klubska barva: rumeno-motka. ^ NK Steklar (Rogaška Slatina) I Klub je bil ustanovljen leta 1945. NajvečB finalisti pokala NZS 1983. Člani SNL 3 se^ Predsednik kluba: Alojz Juhart. TrenerlS Jurjec. Pomočnik: Zdravko Lešnik. Tehničnivoj Boris Urugič. Ekipa: Zvonko Kurej, Rok Zdravko Mikša (vratarji), Franc Bek, Edo Koražija, Bci vavšek, Ivan Šemnički, Mijo Valjavec, Samo Zupane (ob;c::.; Pero Bočkaj, Aleš Drenski, Zvonko Goklin, Sandi Hajder,] mož Kidrič, Ibrahim Neskič, Sandi Rantre, Aleš Rerrah.ft Šmid, Aleš Turnšek. (zvezna vrsta), Neno Brundič, Borisuj Darko Valek (napad). Klubska barva: črno-bela. PANORAMA Atletika_ Evropsko prvenstvo Solun (Grčija): mladinke, - kopje: 4. Strašek (Jug-Klad) 54,20. Prvenstvo Jugoslavije Sarajevo: moški - hoja na 10 km; 3. Kolar (Kladivar) 45:41,41. Prvenstvo Slovenije črna: mali maraton (21 km) - člani: 3. Cmok (Šent) 1:08,08, 8. Molej, 10. Lah (oba ŠD Kovino- tehna); od 35 do 45 let: 3. Barber (Vel) 1:17,55; Ženske - nad 35 let: 2. Kotar (Vel) 1:41,13; 10 km - člani nad 45 let: 1. Klemen (Ce). Tenis Prvenstvo Slovenije Maribor: mladinci do 16 let - finale; Doberšek (Zl.Ce)-Šenk (Slovan) 6:3, 6:2. Jurenec (Zlat. Ce) izpadel v 2. kolu, Dovšak in Grosman (oba ŠTK) v 1. kolu. Prvenstvo Celja ženske - finale; Vučer-Prelog 6:4., Končni vrstni red: 1. Vučer (Zdr. dom), 2. Prelog (EŠC), 3. Kavka (SO Ce), 4. Jerič (STŠ). Ekipno: moški - I. liga: Štore in Gradiš 10, Klima A in Cinkarna 8, Cetis A, Klima B in Emo 6, Cetis B 2: II. liga: LB B 12, Cari- na 8, STŠ, LB A, Kovinotehna in Obrtniki 6, Cinkarna in Merx 2; III. liga: Nivo 14, Golovec 12, Zdr. dom 10, SDK 8, ZTKO in Kotli 4, Kovinotehna in Libela 2; IV. liga: STŠ 12, Zlatorogin na 10, LD in Dr. dom 8. e. mik 6, Obrtniki 2, BC O \ Avto plus in Dobrajc 12, Vič 8, Kotli in Izletnik 6, Gra PTTO. Odbojka Celje 91 Beach volley - polfinalf nado - Laško pivo 2:0 (ii sto lU 1:1 (6,-6.2:0); finale nado Aristo 2:0 (6,8); za 3 : lU - Laško pivo 2:0 bb. K« vrstni red: 1. Tornado (Topd - Nahtigal, Mihalinec, Jezet 2. Aristo (Celje - Stojako\il janovič). 3. lU (Celje - P« Bakija, Žilnik), 4. Laši(f (Celje - Mestnik, Murgelj : 6. Strup, 7. Mi, 8. Invalid; pisani, 10. Braslovče, U '■ in, 12. Vajug, 13. Špiriti. Nogomet Prijateljske tekme Dravinja - Ingrad Kladiv«^ Partizan Hmezad - RudarO Zagorac - Steklar 2:1, D« - Maribor Branik 0;4. P«" Hmezad - Beljak 4:2. j Rekreacija__^ Celjski keric Koledar prireditev: v Sevnici (17. 8.), koU- vodnje-Velenje (18 ■ v Portorožu (24. f v Mariboru (31. 8.). in tek Kamnik-Čen tek Murska Sobota-Ti>'„j, kolesarjenje Maribor- jj, polje (8. 9.), tek v Rog^sHJ (14. 9), kolesarjenje v Slatini in na Ptuju (iS''- TENIS pod imenom AMI 00^ 15. AVGUST 1991 - STRAN 11 PočitniGe ob jezerih radi vojnih razmer po Jugoslaviji e^otove prihodnosti, se je letos jP^jIc/o odpovedal sicer običajnemu l^.gtu ob morju. Ker pa sije malce le ior gddahniti od napornih delovnih ^ med letom in še zlasti od zadnjih ^Mih trenutkov, zdaj ljudje iščejo ^C2ličnejše možnosti za preživljanje ttih dni- '^^gjiateri sojo mahnili v planine, dru- '.■idravilišča, za sprostitev ali zaradi ''■'tke denarnice pa marsikdo kak do- Lniški dan preživi tudi na jezeru, jjgkot noge v »lavor« je še vedno... ^^^v bi vam lahko kakšni strokov- %kaj kmalu zatrdili, da tudi v jezera pporočljivo namakati kaj drugega Loge. ■ ■ ampak - to je že stvar vaše ^Qje. Da bi vam jo malo olajšali, smo nekaj podatkov o jezerih na Celj- em- ..... Sloveniji je jezer kar precej - po '.jBtkih Enciklopedije Slovenije pa so '■ji večja jezera naravna. To so Blej- Bohinjsko in Cerkniško. Večina jezer je umetnih. Namenjena so ribi- štvu, turizmu, preprečevanju poplav in vodnim zajetjem in imajo velik pomen za vodni režim in pridobivanje energi- je. Na širšem Celjskem območju je po naših podatkih 6 večjih in večje število manjših tovrstnih jezer: Šmartinsko, Velenjsko in Škalsko, Žovneško, Druž- mirsko ter Slivniško imajo po enciklo- pedičnih podatkih več kot 0,1 kvadrat- nega kilometra površine. Ostala - Bra- slovško, Presersko, Mozirsko in ostala jezerca pa so manjša. Ta jezera prvotno sicer niso bila na- menjena turizmu, vendar pa privablja- jo precej obiskovalcev in se nekatera razvijajo tudi na tem področju. Da bi si ustvarili podobo o poletnem utripu ob jezerih, smo obiskali najbolj znana jeze- ra na Celjskem - Šmartinsko, Slivni- ško, Žovneško, Braslovško ter Velenj- sko. Ker se po ponudbi zelo razlikujejo, vam tokrat v počitniški prilogi NT po- nujamo vsakega posebej... kromna ponudba hrtinsko Jezero bi lahko Celjanom ponudilo več nartinsko jezero je Ce- lajbližje in ob vročih mih dneh privabi veli- jtiiskovalcev, ki prihaja- 3ana ribolov^ deskanje (olnarjenje. Številni si ibrežju jezera prirejajo [Ijske piknike, marsik- latudi zaplava... Mož- ;iima jezero sicer obilo, I organizirana ponudba ino skromna, iletije bila na jezeru pri- ijena izposoja čolnov. ! čolnarna, ki je v lasti Kega Nivoja že nekaj let ivno propada. To je budilo Rada Muzelja, e na drugem obrežju iičah začel razmišljati Bebni izposoji čolnov, mt ima na voljo pet lih koles ter pet čolnov, ioja za eno uro je za obe vodnih veselj« sto di- narjev. Rado Muzelj ima do- kaj velikopotezne načrte za v prihodnje - čolnarno, ki se pravzaprav šele ureja, name- rava popestriti z gostinsko ponudbo, rad bi uredil manj- še kopališče s toboganom, pa tudi o manjšem kampu v gozdičku ob jezeru razmi- šlja. Načrti torej so, zaenkrat pa je 10 vodnih plovil vse, kar jezero v rekreativnem smislu ponuja. Gostinska ponudba na je- zeru je zaenkrat tudi bolj skromna. Blizu pregrade je gostišče Jezero, ki je sicer v lasti celjskega Nivoja, upravlja pa ga Majda Žagar. Pravi, da bi ponudbo rada razširila, da pa ji Nivo Celje za sedaj še ni dal dovoljenja za širjenje dejavnosti. Tako gostišče v teh dneh ponuja predvsem pijačo, izbira hra- ne je skromna, le ob sobotah tod okoli zadiši po pečenem odojku ali jagnjetini. Na drugi strani jezera - če se mu približate s prekorske strani, je bife Grad, last Zin- ke Tepež. Tam prav tako po- nujajo predvsem pijačo, do- bite pa lahko tudi domačo hrano ter sendviče z domači- mi klobasami. Na polotoku Brezova stoji ribiški dom celjske ribiške družine. Ker pa je objekt na- menjen predvsem ribičem, kaj drugega, kot ribiške kar- te in občasno skodehce čaja, ne ponuja. Vsi, ki z jezerom živijo, pravijo, daje bil obisk letoš- nje poletje sicer bolj slab. Toda zadnji vroči dnevi so napolnili tudi njegova obrežja. ir Slivniškega Jezera '^niško jezero je vsaj po ^nosti skorajda biser jezeri na Celjskem. ^iidi okoliških naravnih 'in raznolikih rekreativ- ložnosti se na njem po- »io tudi pravi turisti. Ri- "dom Tratna ima na vo- j^reč tudi sobe in letos 'Kar nekaj ljudi odločilo, *tem jezeru preživi ne- .^11 svojega dopusta. Ta- * sedaj Slivniško jezero, ^ bilo sicer primerno J-^em za ribolov, tudi tu- razvija. "ivne možnosti ob elo raznolike zlasti u ^gi Metoda Lavbiča, ]a telesne vzgoje iz Dom nudi izposo- j^^v, surfov in kanujev s eno uro je za vse te 150 dmarjev. Metod ^•''^ Pa ponuja učenje de- ^•^ morebitne obisko- Pa na željo tudi popelje ■"^ru. jvjg razpolago sta ijj^^f^izni tenis in rusko (^|.^^ ~ za eno uro boste ^ ^0 dinarjev. V načrtu jj 'udi izgraditev teni- j^.'grišča, za naslednje v,^^_že^obliubliajo tudi urejeno javno kopališče. Ob jezeru je tudi gostinska ponudba dokaj pestra. Po- nujajo hrano po naročilu, gostje, ki prenočujejo v do- mu, si lahko hrano po želji pripravljajo tudi sami, za ne- deljske obiskovalce pa imajo na voljo urejene prostore za pripravljanje dobrot na žaru. V načrtu imajo sobotne ve- čere z glasbo, saj imajo na razpolago tudi plesišča. Če bodo zbrah dovolj denarja, pa bodo ob teh plesnih pro- storih dogradili še dva pol- pokrita točilna pulta. Ribiški dom Tratna in je- zero upravljajo trije - celjski Nivo, ribiška_družina Vpglaj- na Štore ter Železarna Štore. Če bi se poleg načrtov lotili še malce drznejše reklame, bi se jezeru nedvomno odpre zanimive turistične mož- nosti. Na Slivniškem jezeru ne ponujajo samo čolnov, surfov in kanujev, ampak imajo tudi čolnarja, ki vas rade volje popelje po jezeru. t^^^ o jezerih na Celj- ^j^^^močju sta pri- Sia Lesjak feie: EDI Opozorilne table ob Zovneškem jezeru prav zares nič ne zaležejo. Mnogi skačejo v vodo ravno tam, kjer je življenjsko nevarno. Najmlajše Jezero žovneško jezero se razteza pod razvalinami Žovneške- ga gradu pri Braslovčah v Savinjski dolini. Je najmaljše akumulacij- sko jezero na Celjskem - na- stalo je šele leta 1978. Nesreč na jezeru doslej še ni bilo - vsaj ne takšnih z najhujšim izidom. Franc Tajnšek, ki ima ob jezeru brunarico, v kateri se lahko obiskovalci odžejajo, pravi da so govori- ce o vrtincih v jezeru brez prave osnove. Na jezero zara- di njegovih naravnih lepot prihajajo tudi iz drugih de- lov Slovenije - predvsem iz Zasavja, Maribora in Ljub- ljane. Omenjena Tajnškova bru- narica je tudi edina gostin- ska ponudba na jezeru - po- nujajo pa zaenkrat le pijače. Sicer pa je okolica jezera le- po urejena. To so urejene klopi, za otroke pa so postav- ljene gugalnice. Zanje je na voljo tudi peskovnik. Izpo- soje športnih rekvizitov ni, čeprav obiskovalci povedo, da je veter za deskanje nad- vse primeren. Tudi igrišč za- enkrat še nimajo. Načrtujejo pa ureditev igrišča za igranje odbojke na peščeni podlagi. Kljub temu, daje ponudba skromna, jezero privablja številne obiskovalce, ki pa se pritožujejo le nad potjo, ki ni označena in je jezero zato marsikomu malce težje najti. Zlomljene in prhke deske upravljalcem Braslovškega jezera res ne morejo biti v ponos, mladi počitnikarji pa kljub temu veselo skačejo v vodo. Pozabljeno In zanemarjeno Mnogi trdijo, da bi Bra- slovško jezero postalo mali savinjski Bled, pa zaradi za- nemarjenosti in pomanjka- nja denarja ostaja bolj osamljeno. Nekomu bi zara- di tega prav lahko pripeli Bodečo nežo... Možnosti rekreacije so si- cer zelo pestre - lahko bi ure- dili teniška igrišča, čolnarno, sprehajalne poti, kakšno za- nimivo trimsko stezo v pri- jetnem okolju. Toda razen ri- bolova, so to le lepe želje, saj je jezero turistično in rekre- acijsko popolnoma neizko- riščeno. Nekateri menijo, da je ra- zlog za slabo stanje, ki ga jas- no kažejo zapuščeni razpa- dajoči čolni, sprhnele deske, nepokošena trava in podob- no, predvsem v nesoglasjih med šempetersko Ribiško družino in braslovškim Turi- stičnim društvom. Za razliko od obrežja, pa je gostinski lokal Sonje Flor- jančič lepo urejen. Tu gostu ponujajo gotove jedi in jedi po naročilu, prirejajo dru- žabna srečanja, ob sobotah pa imajo tudi glasbo za ples. Lastnica pravi, da bi - ko bi se dalo - okolico jezera kar odkupila in uredila, a ker jo upravlja Ribiška družina ima zaenkrat »zvezane roke«. 12. STRAN - 15. AVGUST 1991 Ne ustrašite sel To ni pravi mamut, saj je le turistična popestritev na Velenjskem jezeru in vam v najbolj vročih dneh nudi prijetno senco. Radi priliajajo Zgodba zase med jezeri na Celjsliem je Velenjsko jeze- ro, s katerim upravlja Rud- nik lignita. Čeprav je tudi tu oznaka z napisom »Kopanje na last- no odgovornost«, pa je bilo veliko obiskovalcev, ki so se kopali v biološko oporečni vodi, ne da bi bili na to pose- bej pozorni. Verjetno jih je premamila vročina in cena vstopnine na bazenu, saj je - kot vemo - na jezerih na- makanje v tople mlakuže, za- stonj. Sama okolica tu še ni pov- sem urejena, saj imajo v Rudniku v načrtu izgrad- njo in ureditev novega doto- ka vode, kopališča, zelo pa bi radi imeli tudi vodni tobo- gan. Dobro je poskrbljeno tudi za pijačo in hrano, saj v restavraciji Jezero ponuja- jo veliko gotovih jedi, seveda med njimi tudi ribje speciali- tete, v bifeju, kije postavljen tik ob jezeru, pa lahko dobijo pijačo tisti najbolj žejni, da jim ni treba ponjo v restavra- cijo. Obiskovalci lahko izbi- rajo med večjimi možnostmi rekreacije, saj so urejena te- niška igrišča, igrišče za mini golf, v jezeru pa lahko nama- kajo trnke tudi ribiči, ki jih je vedno zelo veliko. Franc Avberšek, direktor Rudnika lignita, je povedal, da imajo v načrtu izgradnjo dodatnih teniških igrišč in pokrite športne dvorane, prav tako pa bi ob jezeru zelo radi ure- dili tudi avtocamp. Njihovi načrti so zares pe- stri, upamo pa lahko, da z na- daljnimi deli ne bodo konča- li prav zaradi pomanjkanja denarja, saj bi to bilo ob tako velikem zanimanju Velenj- čanov za kopanje na jezeru, zares škoda. Kam po ribiško opremo v Celju je kar nekaj trgovin, ki ponujajo ribiško opremo. Poleg, prav gotovo najbolje založene trgovine Lovec na Starem trgu, sta tu še Slovenijašport in TrLm. Vse več pa je tudi zasebnih trgovin s to opremo. Koliko pa vas bo stalo ribiško veselje? Brez ribiške palice gotovo ,ne gre. Dobite pa lahko palice različnih dolžin, in sicer od metra in sedemdeset centimetrov do pet metrov in dvajset centimetrov. Tudi cene so razične, vrtijo pa se med 745 in 1700 dinarjev. Zelo pomembni so še ribiški navijalci, ponudili vam bodo štiri različne vrste, cene pa so med 900 in 1800 dinarji. Trnke dobite za dva in pol do tri dinarje. Potem so tu še laksi, karabini, svinci. Za visoke škornje boste odšteli 766 dinarjev. Na voljo imajo tudi škatle za trnke ter mreže podmetalke po 573. Za mlade ribiče pa imajo otroške komplete, v katerih je vse potrebno za ribarjenje. Zlasti pri Lovcu so dobro založeni s hrano za ribe. Imajo je zelo veliko za vse vrste rib. Najbrž bi ribiči povedali še marsikaj, kar je za ribarjenje potrebno. Tisti, ki se bo odločil, da bo postal pravi ribič, bo vse to izvedel tudi v Ribiški družini, kamor se bo včlanil. Nedvomno pa se bodo tudi prodajalke v vseh navedenih trgovinah potru- dile in vam svetovale. Vsak začetnik pa bo odštel za najosnov- nejšo opremo kar nekaj tisočakov. ŽO Kako pomagati človeku, ki se utaplja Vemo, da je bilo do sedaj že veliko utopitev v jezerih, žal pa nikjer nimajo zbranih točnih podatkov o številu žrtev. Samo v Slivniškem jezeru so se do sedaj štirje utopili. Večina od njih se je utopila zaradi alkohola in slabe plavalne sposobnosti. Ker je kopanje v jezerih prepovedano, se tudi ne smemo čuditi, da ni ob vodi kopaliških mojstrov, ki bi bdeli nad plavalci in ob morebitni nesreči priskočili na pomoč. Še najbolje imajo za to poskrbljeno na Slivniškem jezeru, saj je Metod Lavbič, ki skrbi za rekreacijo, usposobljen tudi za reševanje. Sam potek reševanja pa je razložil takole: »Prva pomoč pri utopitvah je reševa- nje in oživljanje. Zal pa se večkrat primeri, da skušajo utapljajočega potegniti iz vode neizkušeni plavalci, ki v prvem preplahu planejo na pomoč. Pri tem se uto- pijo še sami, saj sploh ne znajo plavati ali pa jih pod vodo potegne utapljajoči se, ko se v smrtnem boju oklene reševalca. Za reševanje iz vode moramo biti dovolj močni in tudi sami moramo dobro plavati, da se lahko upremo utapljajočemu. Lažje je, če je utopljenec nezavesten, saj ima drugače v sebi strašno moč. Ce ne diha, mora reševalec začeti z umetnim dihanjem že v vodi. Ce utaplajočega lahko dosežemo iz kopnega, je reševanje lažje in manj nevarno. Podamo mu vejo, palico, desko, viv, žogo ali pa kaj podobnega. Ko ga potegnemo na obalo ali v čoln, mu najprej damo umetno dihanje. Če nam oživljanje uspe, skušamo poškodovanca ogreti in takoj poskrbimo za prevozi v bolnišnico.« | Ujel sem taaakooo ribo... Šmartinsko, Slivniško in Braslovško jezero na svoja obrežja vabijo tudi številne ribiče. Jezera oziroma ribe v njih so v lasti različnih ribiških družin. Tako skrbi- jo za Braslovško jezero šem- petrski ribiči, za šmartin- sko celjski, za Slivniško pa člani Ribiške družine Vo- glajna-Štore. Povsod bodo z veseljem sprejeli nove člane. Način včlanjevanja pa je enak, saj ga ureja republiški predpis. Najprej je treba izpolniti prijavnico, kupiti karto za lovljenje, plačati članarino in stvar je opravljena. Vsak, ki žeh postati ribič, mora prej opraviti tudi ribiški izpit, in sicer po preteku pripravni- ške dobe, ki traja eno leto. Vsak novinec pa dobi tudi svojega mentorja. Poleg praktičnega znanja, je za iz- pit potrebno poznati tudi knjigo z naslovom Sladko- vodno ribištvo na Sloven- skem. Vsi mlajši člani, ki pa morajo biti stari vsaj sedem let in največ osemnajst let, sodijo v skupino mladincev, ti pa imajo zlasti velike po- puste pri nakupu ribiških kart. Nedvomno pa članstvo ribi- ške družine ne pomeni le lovljenje rib, saj se ribiči sre- čujejo še z mnogimi drugimi dejavnostmi, od ekoloških do gospodarskih. Predsednik celjske ribiške družine, Franc Vitanc, je po- vedal da so zlasti ponosni na ženske, ki so postale njihove članice, saj so zelo požrtvo- valne, ne le pri ribarjenju, ampak tudi pri drugih že omenjenih dejavnostih. Ta- ko imajo od skupnega števi- la 670 članov, kar 60 žensk. Predsednik je opozoril tu- di na problem, ki je zlasti v zadnjem času vse pogostej- ši, to je krivolov. Nedvomno je to tudi posledica socialne stiske in pomeni morda tudi boj za preživetje. Celjska ribiška družina, ki skrbi za ribe v Šmartinskem jezeru se zadnje čase sooča s številnimi problemi. Zara- di nevarnosti porušenja pre- grade na jezeru, v času bombnih napadov na Slove- nijo, je namreč celjski Nivo, ki je sicer odgovoren za to jezero, zmanjšal raven vode, kar je povzročilo množičen pogin rib. Prav tako so bila uničena mnoga drstišča, kar je nedvomno velika škoda, ki jo je treba nadomestiti. Znižanje tega nivoja vode ni imelo posledice le za ribe, ampak so s tem povzročili tudi večjo onesnaženost obrežja jezera pa tudi same vode ob obrežju, kar moti predvsem kopalce. Ribiške karte - kje in za kakšno ceno Zato da se ne bi izgovarjali, da ste postali krivolovec, ker niste vedeli kje se kupijo ribiške karte, pa še tele informacije. Ribiči, ki se odločijo za ribarjenje na Šmartinskem jezeru, imajo na voljo več prodajnih mest za nakup ribiških kart, in sicer: Bife Jezero, Ribiški dom na polotoku Brezova ob Šmartinskem jezeru, v Ločah pri Razgorškovih, v Runtolah pri Božičevih, v Bifeju Jevni- šek v Šmarjeti ter v pisarni Ribiške družine Celje. Karte za Braslovško jezero so na razpolago pri Tajnškovih, ki živijo ob jezeru. Za Slivniško jezero lahko karte kupite kar v Ribiškem domu Tratna. Povprašali smo tudi koliko ribiške karte stanejo in za boljši pregled smo jih uvrstili v tabelo: Opombe: Člani Ribiške družine Celje dobijo za lovljenje rib na Šmartinskem jezeru letne karte. To pomeni, da lahko bele ribe lovijo 40 dni v letu, za to pa morajo odšteti 600 dinarjev. Tujci, ki želijo loviti na Braslovškem jezeru pa plačajo dinarsko protivrednost za ceno karte, kije sicer določena v nemških markah. Bojan Godec Vlado Bevc Ali Anketa tnei Ai Obiskovalci jefl koncev Slovenijejf nudbi, vodi, umazanij acije in o tem, kaj poj bi spremenili, če bi s zelo različna. Nekatei o prepovedi kopanja: brez kančka slabe ve makajo v umazani n ved jemljejo kot nujo biti, ker odgovorni ta Žal pa je nekaterim tudi edina možnost ker je - preprosto pove Ti so nad ponudbo ii veliko bolj navdušeni,i jeni slane vode in pešfi bolj godrnjajo... Bojan Godec, Šmart ne prihajam pogostol grem drugam, kjer je IK poskrbljeno za prijet« da bi se dalo vse mnos Šmartinsko jezero ki pa ostajajo neiz: Vesna Vrhovšek, 9 Na Braslovškemjf ■' na dan, saj sem t zjutraj zelo umaz; Mamica in oči m: pam. Včasih pa si -^^ tudi čoln, da se maloP* Zdenko Prislan, ŽJ prihajam večkrat, voC^' potem, ko se nal mulj in se pojavi s' kopanje prepoved ni bilo nobenega, da se v tej vodi nt Ana Štritof 15. AVGUST 1991-STRAN 13 prepovedano? ffnfml kopalci Lije bi bilo dobro, da bi malo zravnali io, da bi lahko ljudje udobneje ležaU »sončili, drugače pa sem tako z go- Bko ponudbo kot z vsem ostaUm, zelo svoljen. larko Vasic, Šmartinsko jezero: S pri- !ji prihajamo, da se malo kopamo, mo karte, včasih se po jezeru popelje- tudi s čolnom. Žal pa človek sploh ne Maj si lahko sposodi čoln, saj v izpo- ivalnici nimajo urejenega delovnega flado Bevc, Braslovško jezero: Do- preživljam kar tu, saj se mi zdi prijet- *kot na Žovneku. Zelo mi je všeč ne- ^jenost jezera, pa širša okohca, od vse- *ga pa človeka najbolj privablja tišina, * je danes res ne da najti na vsakem tru. [one Kraševec, Slivniško jezero: Sem -jubljane in sem na Slivniškem jezeru Na samo urejenost in gostinsko 'udbo nimam nobenih pripomb, čas •nine tako, da se malo sončim, plavam, fen pa še preberem kakšno stran v ča- :;su. ^'«fka Zupane, Šmartinsko jezero: 'j'^aje, da plaža ni urejena, saj je voda ''^'■edu. Ker letos ne grem na morje, J^^ppač odločila, da bom dopust preži- ^l^ar tukaj. Je pa seveda veliko stvari, močno motijo. Pogrešam namreč ';-Nalne poti in objekte, kjer bi bila 5^ost rekreacije, pa tudi čolnarno bi * treba urediti. žohar, Braslovško jezero: Trenut- zdi urejenost jezera veliko boljša '"■^d leti, čeprav je stanje še vedno zelo klavrno. Problem neurejenosti je toli- ko večji, ker je lastnikov samega jezera več in ne morejo najti nekega skupnega dogovora. Menim pa, da vzrok za to lahko iščemo v pomanjkanju denarja, saj smo, ko je treba sredstva nameniti za takšne naložbe, veliki siromaki. Ana Štritof, Slivniško jezero: Tukaj še nisem dolgo časa, pa kljub temu lahko rečem, da je čudovito. Res je škoda, da to jezero ni bolj znano in menim, da kakšne reklame ne bi škodovale. Jaz sem za jeze- ro zvedela od znancev, kje drugje pa o njem res še nisem veliko zasledila. Simona Križnik, Zovneško jezero: Sem iz Vranskega, pa tam ne hodim na bazen, saj veliko rajši prihajam sem. Tu se ko- pam predvsem zaradi dobre družbe, pa tudi pijača, ki jo prodajajo v brunarici, je zelo poceni. Najbolj pa me moti umazani- ja v vodi, poleg tega pa se človek potem še 'nima kje stuširati, saj ni ne tušev ne ureje- nih sanitarij. Milan Kotnik, Velenjsko jezero: Voda tule se mi ne zdi preveč umazana, saj je v bistvu pitna voda. Sicer pa sem bil že na večih jezerih, pa mi je tu najbolj všeč. Okohca bi se pa dala še veliko bolje uredi- ti, saj bi lahko postavili kakšen večji tobo- gan, na splošno pa lahko rečem, da sem zadovoljen. Dragica Jovič, Velenjsko jezero: Sem prihajamo predvsem zaradi otrok, saj ni- smo šli letos nič na morje, nekako pa človek mora preživeti dopustniške dni. Mi smo se odločili pač za Velenjskojeze- ro, saj nam tu ne manjka prav nič. Če pa smo lačni, si v bližnji restavraciji kdaj pa kdaj privoščimo tudi kosilo. Po kopaniu se umijte! Porazna slika kemijskih in mikrobioloških analiz Po zadnji analizi jezer- skih voda, ki jo je opravil celjski Zavod za socialno medicino in higieno, je naj- bolj onesnaženo Braslovško jezero. Sicer pa je magister Ivan Eržen, predstojnik Službe za higieno in epidemiologijo pri ZSMH v Celju povedal: »Stanje je porazno. Voda v teh jezerih je kemijsko ta- ko onesnažena, da bi morali v Braslovškem jezeru popol- noma opustiti vsakršno de- javnost, razen če bi se odloči- li za predhodno čiščenje te umazane vode. To jezero so- di v četrti razred ocenjevanja kemijske kvalitete vode, kar pomeni, da je po ocenjeval- nih kriterijih najslabši ra- zred. Malo bolje je z Žovne- škim in Šmartinskim jeze- rom, vendar tudi ti dve sodi- ta le v tretji razred.« Za lažje razumevanje, je magister Eržen povedal, kaj vse je za določen razred zna- čilno. Vode, ki jih uvrščajo v prvi razred so kemijsko najmanj onesnažene. To po- meni, da so primerne za vse vrste rekreacij, tudi za plava- nje, prav tako so primerne za gojenje plemenitih vrst rib, uporabljajo pa se lahko tudi za pitje, po predhodni obde- lavi. V drugi razred sodijo vode, ki so tudi primerne za kopanje, za gojenje ostalih vrst rib, s filtracijo pa jih lah- ko uporabljamo tudi v pre- hrambeni industriji. Vode, kijih uvrščajo v tretji razred, so za prehrambeno industri- jo že neprimerne, uporablja- jo pa se lahko v drugih indu- strijskih panogah, prav tako pa niso primerne več za re- kreacijo. Najslabjše vode uvrščajo v četrti razred. Za- nje je značilno, da so brez predhodnega čiščenja popol- noma neuporabne. Kaj vse povzroča tako kemijsko sli- ko vode? Dejstvo je, da so to stoječe vode, kar pomeni, da je v njih slabo prezračevanje, torej premalo kisika. Razlog pa je tudi razpad živalskih organizmov v vodi. Mikrobiološko sliko vode ocenjujejo glede na število klic, ki so največkrat fekal- nega izvora in so posledice številnih kanalizacij, spelja- nih v jezera. Glede na mikro- biološke slike, zahtevanim kriterijem ne ustreza Bra- slovško jezero. Ustrezata pa Šmartinsko in Zovneško je- zero, čeprav po mnenju mag. Eržena tudi to ni povsem ob- jektivno, saj z enkratno ana- lizo vode ne morejo nekaj z gotovostjo trditi. Na Zavo- du so prepričani, da bi s po- gostejšim analiziranjem te vode, kar je za enkrat še fi- nančni problem, pripomogU k večji osveščenosti ljudi, ki so sedaj prepričani, da so ta- ble z napisi »PREPOVEDA- NO KOPANJE« kar tako in, da se jim dejansko ne more nič zgoditi. Hujših obolenj na Zavodu sicer še niso zaz- nali, toda vsem kopalcem priporočajo, da se po kopa- nju v jezerih dobro umijejo, da v tej vodi ne perejo sadja, otroci pa naj morkih rok ne nosijo v usta. Zaradi bakterij bi lahko dobiU drisko. Vsi vemo, da se različne odplake, pesticidi, s kateri- mi kmetje škropijo poljšči- ne, stekajo v jezera preko različnih potokov in preko podtalnic. Vse to seveda vpliva na kvaliteto vode v jezerih vendar pa se na našem področju odplake stekajo v večini v reko Sa- vinjo in zato jezera niso to- liko izpostavljena. »Slovenska zakonodaja, ki velja tudi za jezerske vo- de, temelji na zakonu o var- stvu v urejenih kopališčih,« je povedal celjski sanitarni inšpektor Marjan Pahor. Na osnovi tega zakona je izdan pravilnik o varnosti in pra- vilnik o higienskih zahte- vah za kopalne vode. »Kva- liteto kopalnih vod je mo- goče doseči samo s čistilni- mi napravami, ki pa jih no- beno jezero žal nima. Če pa bi se našla kakšna organiza- cija ali zasebnik, ki bi bil pripravljen ob jezeru uredi- ti kopališče, bi se vsem zah- tevam nedvomno dalo ugo- diti, kjub predpisanim pa- rametrom,« meni Marjan Pahor. Izlet NT&RC Za dva avtobusa prijav V Logarsko dolino je žele- lo potovati 109 naših bral- cev. Toliko se jih je opogu- milo, napisalo dovtip PO- LETJE 91, ga dopolnilo z naslovom in poslalo v na- še uredništvo z željo, da jih bo žreb osrečil. Žal se bomo odpeljali v eno najlepših evropskih dolin samo z enim avtobusom, zato smo v torek dopoldne opravili žreb in iz bobna potegnili 50 srečnežev. Na izlet se bomo odpeljali v soboto, 17. avgusta ob 7.30. uri zjutraj izpred celjske av- tobusne postaje. Vsem pot- nikom bo dobrodošhco zaže- lela turistična agencija DO- BER DAN iz Šempetra, ki skupaj z NT-RC pripravlja nepozabni izlet. Program je pester, objav- ljamo pa samo nekaj zanimi- vosti: - ogled kmetije Bider v Dol Suhi pri Rečici ob Sa- vinji ter zanimivosti v cerkvi v Radmirju. Mahca bo na kmečkem turizmu, kosilo pa v Domu planincev v Logar- ski dolini. V avtobusu bo skrbel za dobro voljo harmo- nikar Janko Mogu, pri Do- mu planincev pa se bo mož- no zavrteti ob prijetnih zvo- kih ansambla Zm^i iz Solča- ve. Pripravite se na sodelo- vanje v družabnih igrah, kjer bodo tudi lepe nagrade. Doma pustite slabo voljo, kajti za to ni prostora, kadar ste z NT-RC in agencijo DO- BER DAN. Svež zrak, pla- ninsko cvetje, glasba, novi obrazi, srečanje z novinarji in prijetnimi ljudmi na poti - to je garancija, da boste preživeli lep dan, ki ga ne boste nikoli pozabili. Izlet z NT-RC je samo en izlet! V prihodnji številki NT bo- mo objavili reportažo, pri- pravljamo pa se že na drugo žrebanje za drugi izlet, ki bo 31. avgusta. Kam bomo šli, je zaenkrat še skrivnost. Povra- tek bo okoli 19. ure! Bodite točni! Izmed 109 dopisnic smo izbrali nek^ n^boljših dovtipov POLETJE 91: Sem »Novice« kupovala, čeprav »ZX« nisem potrebovala, sem na 3x3 igrala, dve kartici si priigrala. Zdaj sem kupon v Novem tedniku izsledila in če mi bo sreča mila se bom v vašem avtobusu v eno n^lepših slovenskih dolin vozila! (Vida Podpečan, Podgoije 57, Celje) Poletje enaindevetdeseto res je muhasto presneto, zato pa tuhtam noč in dan, kam naj revež se podam, ker skoraj prazen žep imam. Rad jaz šel bi na morje, pa v srcu strah je in gorje, saj brez denarja pač ne gre. ^ Pa zadnji hip glej tu spoznam, kako mi Novi tednik je vdan, j zato ga prosim prav lepo, n^j mi žreb naklonjen bo, i za v dolino Logarsko. ■< (Štefka Majcen, Nova vas 10, Šmarje pri Jelšah) j Ker letos mojega dopusta nič ni, \ kajti petmesečni Tomažek me vedno želi. Prebiram NT-RC in si srčno želim, da en dan dopusta v prijetni družbi preživim. (Jelka Medved, Dogla gora 15, Ponikva) Vse kar je lepo in prav, a počitniško prikolico bom prodal, snj nič več mi ne koristi, ker so tudi že na morju teroristi. (Nataša Čretnik, Kasaze 70 F, Petrovče) Adijo morje ti Adrijansko, slano in globoko, od te se bomo poslovili in se v domače kraje napotili - v prelepo Logarsko dolino, se z NT in RC veselili. (Vera Debelak, Smrekarjeva 2, Celje) Petdeset izžrebanih izletni- kov je, ko to berete, že dobi- lo obvestila o tem, da so iz- žrebani za izlet NT&RC po pošti. Če niste med izžreba- nimi, se še lahko prijavite za izlet, ki bo 31. avgusta. 14. STRAN - 15. AVGUST 1991 Iz radijskega foto albuma Iz zaprašenih radijskih arhivov smo na plan potegnili fotografijo ex radijskega urednika Mirana Korošca, danes je dopisnik Radia Slovenija, in sedanjega šefa tehnike Bojana Piska. Kaj sta fanta, ki tako strumno stojita, razglabljala, ne vemo, morda pa sta celo pela tisto: »Oj, mladost ti moja...« Pregled slovenskega časopisja Nova radijska shema bo zaživela predvidoma okoli 19. sep- tembra, ko naj bi pričeli oddajati v novih, prenovljenih študijih. Prizadevanja, da najdemo glasbenega urednika in ustvarimo glasbeno shemo našega radia, sodijo že v koncept nove radijske sheme, drobec iz nje pa smo te dni že pričeli uvajati. Gre namreč za rubriko Pregled slovenskega časopisja, ki jo uvajamo ob 8.30. Gre za predstavitev in povabilo k branju nekaterih slovenskih časnikov, vključno z Delom in Večerom, ki smo ju združili v to rubriko. Tudi v prihodnje jo bomo tedensko izmenjaje priprav- ljali novinarji naše hiše. ROPOTARNICA WiP Piše Aleš Jošt Jasno, kot bela noč Kar hitro so hribine glave v uredništvu našle prostor za- me in me postavile naravnost v ropotarnico. Po pravici pove- dano ne vem kaj je tu smešne- ga, je pa vsekakor zanimivo, da mi ne spreminjajo več naslo- vov in objavljajo praktično in dobesedno vse kar nakracam. Kadar je glasbena stran že za- sedena, verjetno zaradi »obili- ce« glasbenih dogodkov in moje neažurnosti, pa me vča- sih na srečo preselijo na kakš- no drugo stran. Če bi vprašali mene. bi bil najrajši čisto zra- ven blondinke, ki baje ve toli- ko o modi. pa tudi kulturne strani se ne bi dolgo branil, saj jo konec koncev berejo prav dobro izobraženi in razgledani, da ne rečem kulturni bralci. Ampak tu je prostor seveda le za izbrane patrone in o Tvin piksu je še toliko neprepisane- ga, da so nanj nekateri že poza- bili, kar je kratkomalo nedo- pustno. No. kakorkoli in kjer- koli že, na meni je, da se sku- paj malo pokratkočasimo. Seveda to ni ravno lahka na- loga, če vemo da je dolgočase- nje ena od nacionalnih prazna- čilnosti, jamranje in šimfanje pa ob tem edini aktivnosti, ki sta izgleda potrebni za opti- malno duhovno životarjenje. Prišel je namreč čas, ko bo po- trebno malo globje pogledati v kalne vode kulturniške biro- kracije in zbezati na piano vse tiste mastne krape in dvoživ- ke, ki se oholo valjajo po blat- nem dnu in skrbijo, da kakšen dinar ne bi splaval na površje. Velik del denarja za prireditve je bil recimo namenjen za krit- je precejšnjih stroškov Mladin- skega ptičjepevskega festivala, kije bil kasneje odpovedan, da ne govorimo o milijonih, na- menjenih Svetovni slovenski blamaži, ki jih gotovo hrustlja inflacija, kjerkoli so že na var- nem. Na varnem pa so tudi vsi tisti, ki so poskrbeli, daje v Ce- lju toliko poletnih prireditev, da se prebivalstvo že masovno odziva na podpisovanje petici- je o odstopu krivcev in uvedbi starega dobrega miru in kaj- pak reda, ki sta bila vsa ta leta pravi ponos mesta ob Savinii. Noben cinizem pa ne more ovreči dejstva, daje takšno sta- nje katastrofalno porazno, saj denimo sredi mesta stojita po- stavljena dva lesena odra, ki gnijeta na soncu in dežju, med- tem ko mladi ansambli nimajo kje predstaviti svoje glasbe. Kdo se boji ročk prireditev v mestnem jedru, je jasno že vsem vrabcem in njihovim so- rodnikom, kajti kdo pa bo brz- dal razposajeno mladino zdaj, ko imajo Bavčarjevi toliko po- membnejšega in nevarnejšega dela. Da so hudi časi, je jasno tudi Kinopodjetju, ki se je v obupu zateklo tudi k prodaji alkoholnih pijač, kako pa spra- viti ljudi nazaj v dvorane, pa jim še ni čisto iasno. In v časih, ko se živa glasba in petje slišita le skozi cerkve- na vrata in vrata Stančeve ga- raže, ter naš trio Bambus osamljeno tuli v nočno nebo, pokažimo zobe roki, ki nas bi morala hraniti, če ne bi bila obrnjena k sebi. PIZZA PO ZICI Radio Celje I v znamenju Lučki dne I Minuli vikend se je šte^ radijska ekipa mudila v Luč da bi pripravila prenos izLi kega dne. Kar trije tehniki morali biti na terenu, da si lahko realizirali prenos. Bo] in Slavko sta bila pod Radui kjer sta postavila oddajnik anteno, Mitja, z novinarka: Uršo in Natašo, ter sodelav Nino, pa si je štab priprj v prostorih lučke krajev skupnsoti. Vroče je bilo in sliki sta videti najbolj utnij( Urša, ki si podpira trudno | vo, ter Mičo, ki je sedel kar tla, daje opravil montažo p netkov, ki smo jih posnele terenu. Oba sta v Lučah pn vela tudi soboto. N. Foto: E. MASNI Lestvice Radia Celje Tuje zabavne melodije: 1. RUSH RUSH - PAULA ABDUL (8) 2. THE MOTOVVN SONG - ROD STEVVART (4) 3. I DONT WANNA CRY - MARIAH CAREY (3) 4. THE SHOOP SHOOP SONG - CHER (5) 5. BLUE HOTEL-CHRIS ISAAK (2) 6. JEALOUSV - PET SNOP BOYS (8) 7. IT AINT OVER TIL ITS OVER - LENNV KRAVITZ (3) 8. MIRACLE-WHITNEY HOUSTON (7) 9. STEP BACK IN THE TIME - KYLIE MINOGUE (8) 10. LOVE IS A VVONDERFUL THING - MICHAEL BOLTON (6) DomaČe zabavne melodije: 1. BAMBINA-FRENK IN ZMAJI (1) 2. POLNOČ-ZEUS (9) 3. SKUŠTRANA - ZORAN PREDIN IN LOS MALANCANOS (3) 4. MORSKI POZDRAV - DON MENTONY BAND (7) 5. ZAPRI OČI - ŠANK ROČK (6) 6. NEKO NOČ - POP DESIGN (4) 7. ČE BI Ml SRCE DAL - DAMJANA IN HOT HOT HOT (8) 8. KADAR OGNJI DOGORIJO - JANEZ BONČINA BENČ (1) 9. SI SI SIMONA - TOMAŽ DOMICELJ (5) 10. KAKO JE TO LEPO - PANDA (1) Narodnozabavne melodije: 1. LEPO JE S TEBOJ - VESNA (7) 2. ZA LJUBI MIR - FANTJE Z VSEH VETROV (5) 3. NAŠA MLADOST - STOPAR (3) 4. MORJE VALOVI - RŽ (9) . 5. LEPA SO JUTRA - VERDERBER (8) 6 SPET SEM DOMA-ANDRE BLUMAUER (5) 7. REKA ŽIVLJENJA - FANTJE TREH DOLIN (4) 8. SPET SI Z NAMI - ROGAŠKI INSTRUMENTALNI KVINTET (6) 9. SMEH POKONCI NAS DRŽI - KOVAČIČ (2) 10. ZVEZDA. KI SE UTRNE - SLAK M» Predlogi za lestvico tujih melodij: SPENDING MY TIME - ROXETTE LETS GET FUNKEE - C-C MUSIC FACTORY Predlogi za lestvico domačih zabavnih melodij: SVETILNIK LJUBEZNI - ČUKI ZAŠTO NIŠAM MILJENICA SUDBINE - SREBRNA KRILA Predlogi za lestvico narodnozabavnii^ melodij: VROČE SRCE - FANTJE IZPOD ROGLE DOM JE ZAVETJE SREČE - LIPA Nagrajenca: Iztok Novak, Solčava 56 Toma Narad, Kraigherjeva 28, Celje IŠKRATM Lucija Posinek se je po ted- nu dni oddiha vrnila z novim imidžem. Njeni lasje sijejo v novi barvi, ki od daleč spo- minja na vijolično. To je prvi korak za vstop med filmske zvezde. O morebitnih proti- ukrepih njene največje tekmi- ce Kim Bassinger ni nič znano, Lucija pa do nadaljnega še ostaja v naši fonoteki. Obeta se nam nov glasbeni urednik. Gre za znanega glas- benika od glave do pete, ki naj bi k nam prišel v začetku sep- tembra ali najkasneje sredi septembra. Imena še ne izda- mo. Bodite radovedni! Minuli teden smo na valovih našega radia gostili Damjano Golavšek. Če je še nedolgo te- ga pri nas gostovala kot napo- vedovalka, seje sedaj predsta- vila kot izvrstna pevka. Bivši kolegi smo ji seveda čestitali, skrivaj pa smo si le želeli, da bi tu in tam naš spored še oboga- tila napovedovalsko. Izgledi so slabi, saj jo počasi osvaja Ljub- ljana, njen glas pa bo, v napo- vedovalskem smislu, kmalu mogoče slišati na valovih Ra- dia Slovenija. ■ Kamilo Lorenci rad lušči bučnice. Tiste prave. Dokaz je ostal na pisalni mizi Francka Pungerčiča. Smo ga že oluščili. Jožica Skorja je napovedo- valsko odkritje letošnjega po- letja. Komaj jo je Betka Suhel, ki jo je priporočila, nekajkrat spustila pred mikrofon, se je izkazalo, da Jožice ne gre izgu- biti. Zato se veselite, saj gre za še en mladosten in svež glas na valovih Radia Celje. Minulo soboto je dahnila da« Sandra Kojnik (sedaj Čater). Njen izvoljenec ji bo veijetno nastopanje na radiu š^h vendar jo kmalu čaka) rinske obveznosti, zato šarije, k^j bo rekel boJ! raščajnik(ca). ^ »Da« bo dahnila v U tudi Sergeja Lesjak, ^ delavka in štipendistk£ mo pesti, da ji bo v tretk lo, s^jije vojna vrtiinL nih kar dvakrat prepf^ bi »da« dahnila že prej j tistih, ki morajo »da* se tako nevarno mat\js. so še »ledik in frej« vn skih vrstah in en nen tonski tehnik. RADIJSKI OPOMNIK! V petek vas v Mavrici Nataša Gerkeš vabi k pQs[^^ pogovora z Andrejem Kikljem, članom gibanja j Krišna, ki deluje v Ljubljani, pod okriljem MednartKij društva za zavest Krišne. Gre za skupino petnajstih ničev in mladenk v Ljubljani, ki živijo v isti hiši, v skut sti, se oblačijo v indijska oblačila, nosijo značilno postrjj lase in si prizadevajo za to, da bi se z načinom življenj, razmišljanja čim bolj približali naravi. V torek se bomo v popoldanski oddaji podali na \ Ijišča. Hmelj je dozorel, zato je kar prav, da obiščemo i ralce hmelja in vam predstavimo njihovo delo. Med h Ijarje bomo poslali Matejo Podjed. BRALCEV - ROMAN 15. AVGUST 1991-STRAN 15 Ljivičilo jiopodjetja iskovalcem kino- V letnem kinu na ^eni Starem gradu, se za ^lo petkovo prireditev Kggl opravičujem. De- •{Cinopodjetja bomo sto- ^ da bodo naše usluge Oihodnjih prireditvah ^"[jene korektno. BOJAN VIVOD, ,Hor Kinopodjetja Celje ttode tatura, oranca in osveščenosti. iigajanje v šentjurski ob- skupščini že nekaj ča- ^vzroča razna razmišlja- ■T opredeljevanja. Vsa so ■ osebna in čustveno beljena. Malo je argu- tiranih in demokratično niziranih razprav. Po ovedovanju je bila takš- tudi zadnja skupščina, jiel sem, da niso bili UTiavani argumenti na Sagi katerih bi se naj od- ilo, ampak se je pokazalo [veno in slepo (zaupanje liicovanje) dosedanji av- leti (prejšnje oblasti), na- >zno podprti z družbeni- jinarji, s katerimi skuša lovoljno razpolagati (kot bila praksa dosedanjih istnikov). V svojem spo- lu kolegom odbornikom I opozoril na napake b predsednikov, pa tudi apake odbornikov, zlasti dbornikov strank iz De- ove koalicije- Priporočal argumentirano in kritič- azpravo, ki naj jasno po- ; pogoje pod katerimi je j predsedovanje spre- iivo in zaradi česar se bo al kdo izmed njiju* poslo- Priporočal sem spravno iločno ravnanje. Pri tem opozoril, da se moramo »Jati, da je IS organ Pščine in kot tak mora >'ovati skupščino, ki mo- ■■ti demokratična oblast ^eator politike v občini. ?3je stvar vseh odborni- "1 slasti vseh posebej za- ^nih in predsedujočih. *^ovana nezaupnica tedniku skupščine in zaupanje predsed- IS brez argumentov je ^vilnost in znak nesa- "•"inosti oziroma slabo- ■ oumia). ttljivo je dejstvo, da ido za nezaupnico predsedniku skupščine, kije iz vrst koahcije Demos dali svojevoljno odborniki člani SKD in da so jo odborniki iz vrst opozicije podprli, kar pa ni več presenetljivo. Evi- dentno je, da gre za zavedno manipuliranje, karierizem in oblastiželjnost iz koristo- Ijubja, ki nima z demokraci- jo nobene zveze, je pa zato ravno demokracija nujnost. Predsednik koahcije De- mos in predsednik skupšči- ne je v vse preveč SZDL-jev- sko politiko kot politično ne- izkušen, taktično nestrate- ško ravnal z ljudmi in stran- kami in na ta način ni mogla nastati vladajoča demokra- tična koalicija, ki bi se sooči- la s prikrito prenoviteljsko opozicijo. Zaradi nepravilne strategije koalicija Demos ni nikoli prav zaživela, saj je bi- lo tu vse preveč dosedanjih privilegirancev in kamele- onov. Nastali pa so še novi privilegirane! po zaslugi predsednika IS. Tako skoraj ni bilo več važno iz katere stranke je kdo, saj so bili v prednosti izkušeni opozi- cijski prenovitelji. Z ozirom na znane boljševistične me- tode, kako z uničenjem dru- gače mislečih in načelom »deli in vladaj« ohranjati oblast, epilog zadnje skupš- činske seje z nezaupanjem predsedniku skupščine ni presenečenje. To je scenarij za uničenje prave demokra- cije in ohranjanje oblasti sta- rih struktur, ki so še dejan- sko ostale močne (vsi vodilni delavci so prenovitelji) Tak- šen epilog seje brez argu- mentov je voda na mlin pre- noviteljem (komunistom) in moralna klofuta predsedni- ku skupščine. Nerodno pri tem je to, da so povod za to dali prav tako moralno opo- rečni odborniki člani SDK in SKZ-LS, ki so bili v večini dosedanji oblastni privilegi- ranci (delegati) ali pa so po- stali novi privilegiranci predsednika IS. V takšnih odnosih ne mo- remo govoriti o demokratič- nih postopkih. Zaradi potre- be po demokraciji sem se ak- tiviral in zato nisem razoča- ran, saj so to začetni koraki, ampak mi je to vzpodbuda, da še bolj zagovarjam demo- kratične postopke. V demo- kracijo, kot edini način za ra- zreševanje konfliktov, za na- predek, ter spoštovanje člo- veka zaupam in se bom še naprej trudil kot član SDZ in pristaš vladne koahcije Demos. Kot kristjan sem razočaran nad delovanjem odbornikov šentjurske SKD in SKZ-LS, saj so se izkazali kot izdajalci in uničevalci koalicije De- mos. Organizirali so se in do funkcij prišli po zaslugi SDZ, sedaj pa so hlapci sta- rim strukturam, ki imajo še moč. S tem je trenutno ko- nec demokracije v občini (ni več pozicije in opozicije), upam pa, da je ne bo konec v republiki Sloveniji. Pravič- nost in poštenost zmagujeta počasi, toda zanesljivo dol- goročno in kljub nizkim udarcem je bolje biti na nju- ni strani. Dokaz za to so se- danje evangelske prilike iz Janezovega evangelija o kru- hu iz nebes in napotilo »ne delajte za kruh, ki mine, am- pak za kruh, ki hrani večno življenje«. To pa so duhovne vrednote, ki so v resnicoljub- nosti, pravičnosti in načelno- sti in so funkcija prave ver- nosti in modrosti. Šentjurski kaplan je v nedeljo, 28. 7. 1991 v duhu evangelija rekel, daje vse preveč pripadnikov Kristusa, ki ga uporabljajo za ščit, ne pa za vodilo in potrdilo da so kristjani. Za- radi takih je tudi več dvom- ljivcev v Kristusov nauk in zaradi tega pripadnost krš- čanski demokraciji še ni znak pravičnosti in pošteno- sti ali pravilnosti ravnanja. Zaradi tega pa tudi nismo vsi, ki smo kristjani, člani SKD, čeprav jo odobravamo in podpiramo v kolikor dela po vesti in v duhu Kristuso- vega evangelija, ki je ljube- zen, upanje in vera. Ob tem dogajanju v šent- jurski politiki me čudi, da volilci stojijo kar ob strani. Nihče ne povpraša odborni- ka ali stranko, ki mu je pove- lji, kaj dela in za kaj se zavze- ma ali aktivno podpre ob stvareh, ki zanimajo ali pri- zadevajo vse ljudi (tako po- sameznike kot KS, tako za- sebno kot družbeno gospo- darstvo). Take stvari so bile plače funkcionarjev, prora- čun občine ali konkretna osebna ali družbena rav- nanja. V predvolilnem času je NT objavil članek »volilne buk- vice za današnjo rabo, kate- rega vsebina je bil poziv vo- lilcem iz leta 1869 in katere- ga avtor je bil šentjurčan g. Martin Kopač. Po tistih volitvah je bil izvoljen za žu- pana dr. Gustav Ipavec. Ka- kor je on takrat zapisal, bi tudi danes lahko povsem isto, zato ga citiram: »Vsaki, radoveden pozvedeti, kako da se ravna z dohodki ino s premoženjem občine, se je gotovo prepričal, da to rav- nanje ni bilo pravo ino po- stavno, kjer za blagostanje občine se ni nič storilo, na- sproti škode pač veliko nare- dilo. Premislite, kako se je ravnalo z našim denarjem! Velika potreba tedaj je, v na- šo zastopništvo izvoliti celo druge - nove zastopnike, može pametne, pravične ino neodvisne. Nobeden po- prejšnjih ne smeje ostati, drugač bode vse pri starem ostalo, ino se ravnalo po stari šegi. Posebno naj se pazi, da se ne združijo tako imenova- ni dobri bratrički ino boterč- ki, kakor tudi žlahta ne, kteri bi se bali se eden drugemu zamerjiti ino bi tudi nepra- vične reči odobrili. Nočem reči, da bi ne bil eden ali dru- gi takih možev pri svojem gospodarstvu pameten ino pravi človek, alj za zastopni- ka, kteri gospodari z denar- jem ino blagom celo ni zmo- žen. To so nam dosedanji za- stopniki v danju pokazali.« Točno tako je tudi danes. Potrebno bi bilo, da bi se vo- hlci že sedaj zamishh kam to pelje in malo izprašali svoje odbornike kaj delajo. Po- trebne zamenjave v demo- kraciji niso tabu, ampak rav- no znak demokracije. Včasih je potrebno to storiti tudi med vohtvami, zlasti še se- daj, ko potrebujemo učinko- vite ljudi, saj to narekuje go- spodarska kriza. Bolj potreb- no bi bilo zamenjati določe- ne odbornike, kot pa glaso- vati o zaupnici enemu ali drugemu predsedniku, saj ji- ma ti omogočajo nekritično samovoljo. Zato je potrebno obsojati sprenevedanje, nez- nanje in neaktivnost, ne pa izključevati sposobne dela- voljne in ustvarjalne ljudi. To delajo tisti, ki to niso spo- sobni in zato kričijo »ne se kragati« m »ne pisati,« da bi tako prikrili svoje slabosti in odvisnost od moči, kar omo- goča diktaturo. Družbeno delo mora biti javno in organizirano, druga- če je zgolj sebično in koristo- ljubno. Kdor je odbornik skoraj mora biti pripadnik konkretne stranke ali pa vi- soko etično in strokovno izo- bražen. Le tako ima vodilo in načela za družbeno in poli- tično delo, ki mora biti ce- njeno in spoštovano. Le tako ne bo takšnega slaboumja (enoumja), ki se sedaj dogaja v šentjurski občini. Gre dejansko za kršenje demokratičnih načel, nespo- štovanje človekovih pravic in diktaturo starih struktur, ki z intrigami, spreneveda- njem in družbenimi sredstvi, ter s pomočjo odvisnih od- bornikov zavajajo in manu- pulirajo tiste, ki jim gre za resnico, pravičnost in druž- beni napredek. Toda ne sa- mo to, poskušajo jih celo onemogočiti. Rušenje obla- sti po organu, ki je podrejen tej oblasti, je znak slabosti strukture te oblasti in moral- ne oporečnosti večih dejav- nikov. Zaradi tega mora de- mokracija zmagati in to bo, ko bodo ljudje aktivni ne sa- mo za svoj vrt ali vikend, am- pak tudi nekaj več za stvari, ki so duhovnega in socialno kulturnega pomena. Le tako bo tudi življenje lepše in kvalitetnejše. FRANC ZABUKOŠEK dr. stom. Odbornik SDZ ^TON KOMAR ZA smMrzmovi i Pilog ^1 del f°j^o se je končno navadil zaporniškega življenja. je dobil odločbo, da mora povrniti materialno ( °' Povzročeno, ko se je ponesrečil z ukradenim f^obilom v bližini Reke. ■ij.^P,oročilo ga ni presenetilo. Naslednji mesec so mu ij pJ^A da so del njegovega zaslužka - tristo dinarjev r^^^o - začeli pošiljati zavarovalnici. Vojko je moral 'j^ Škodo v višini tri milijone dinarjev, drugi del ^o'i^ ^^^^^ovalnica krila s prodajo žabe. Še enkrat se Jko prepričal, da ljudje in družba ne pozabljajo na krivice, sam jo je že zbrisal iz spomina, svojo lahkomi- selnost je plačal z zaporom in denarjem. Na Dobu je prestajal že deveto leto svoje kazni. Med- tem je dvakrat zaprosil za pogojni odpust, a so prošnjo zavrnili rekoč, daje kazen dosegla svoj bistveni namen, vendar nima urejenih vseh pogojev za normalno življe- nje, ko bo prišel iz zapora. Kot množica obsojencev pred njim je tudi on dobival na svoje prošnje za zaposlitev po prestani kazni le negativne odgovore, nekatera podjetja sploh niso odgovorila. Zaradi vsega tega je bil zelo razočaran, saj si je res prizadeval, da bi se popravil in tako spral občutek krivde. Vzgojitelj in socialni delavec sta mu priporočila naj si zaposlitev poišče s posredovanjem znancev ali sestre, ki živi v Celju. Socialni delavec mu je obljubil, da bo sestro poiskal in jo poprosil naj mu pomaga. Mati in sestra sta ga res obiskali in mu obljubili pomoč. Dopolnol je 27 let. Drugi del Naslednje mesece so Vojka razporedili na novo delovno mesto. Že dve leti je čakal nanj, pa ga zaradi visoke kazni vedno znova ni dobil. Zdaj so končno ugodili njegovi prošnji, premestili so ga v avtomeha- nično delavnico. Tako seje končno le vrnil k svojemu poklicu, čeprav se zanj ni mogel izšolati, je veselje ostalo. Delo v tej delavnici je bilo samostojno, brez posebnega nadzora paznikov, vodil ga je mojster, poleg njega pa so bili še trije šoferji. Imeli so kom bije, osebni avto, avtobus za prevoz delavcev na Mirno, kamion za prevoz izdelkov v luko Koper in tovornjak za prevoz premoga, ki so ga izmenično vozili obsojenci - svobod- njaki. Tukaj je Vojko prišel tudi v stik s tistimi, ki so odhajali delat na kmetijo, in so se zvečer vračali v dom samo na spanje ali morda še na kosilo in večerjo. Neka- teri so spali v odprtem poviljonu, v zgornjem starem delu dobskega gradu, ki je bil preurejen v bivališča, v drugem delu so bili hlevi, kjer so gojili govedo in pridelovali meso. Sprva je bilo zelo umazano: pral je avtomobile, varil poškodovane dele, popravljal traktorje v zgornji meha- nični delavnici, kije ležala pod gradom, ko pa je mojster uvidel, daje priden in vztrajen, mu je zaupal delo v sku- pini, ki je servisirala vozila. Delo je bilo umazano, ven- dar je dobil nazaj to, ker je imel rad avtomobile. 16. STRAN - 15. AVGUST 1991 Konec londonskega živalskega vrta? Po dveh mesecih negoto- vosti je končno postalo jas- no, da se bodo septembra le- tos vrata londonskega žival- skega vrta res zaprla in tako bo ostalo brez doma kakih 8000 živah. Dobro četrtino jih bodo verjetno uspeli pre- seliti v večji živalski park Whipsnade, druge bodo pri- siljeni »uničiti«, ker v vladi tej ustanovi niso pripravljeni dodeliti prepotrebne finanč- ne pomoči. Kocka Je padla Dokončno usodo živalske- ga vrta bodo zapečatili na se- stanku posebne komisije, ki mora odločitev še potrditi in sprožiti ustrezni pravni po- stopek. Uprava živalskega vrta je letos zaprosila vlado za 10 milijonov funtov po- moči za vzdrževanje; denarja PISMO IzHi LONDON AHF Piše Mojca Belak sicer niso dobili, ker že nekaj let poslujejo z izgubo, zato pa bodo morali v vladi za se- litev sedanje zbirke živali še globlje seči v žep in jim do- deliti kar 15 milijonov fun- tov. Blagajnik živalskega vr- ta Lord Peyton je v pismu ministru za okolje Michaelu Heseltinu odkrito pojasnil fi- nančno plat problema. Žival- ski vrt je v zadnjih dveh letih zašel za 3,5 milijona funtov v rdeče številke, njihovi pri- hranki znašajo samo 5 mih- jonov funtov, zato bodo usta- novo prisiljeni zapreti čez dobra dva meseca in se do konca leta na takšen ali dru- gačen način znebiti 8000 ži- vah. Če bi imeh za to nepri- jetno delo na voljo vieč časa - na primer tri leta - bi jim uspelo najti nove domove za kar 90% sedanjih živalskih stanovalcev. Ministri so se ob tem globoko zamislili: ži- valski vrt sicer ni tako zelo priljubljen, da bi lahko kril stroške samo z denarjem od vstopnine, poboj več tisoč ži- vali samo zato, ker se vlada noče olajšati za nekaj ušivih milijonov funtov, pa bi le ne- kaj mesecev pred splošnimi volitvami izredno neugodno vplival na britanske volilce. Živalski vrt od prvih začetkov do danes Londonski Zoološki vrt sta leta 1926 ustanovila Sir Stamford Raffles in Sir Humphry Davy, upravljala pa gaje Londonska zoološka zveza. Do druge svetovne vojne, v času, ko je bil obisk živalskega vrta nekaj običaj- nega in modernega, je za ne- moteno delovanje zadosto- val že denar, ki je pritekel z vstopnino. V šestdesetih le- tih so se začeli zoološki vrto- vi po svetu spreminjati v skladu z drugačnim pogle- dom na varstvo narave in ži- valske pravice. Londonski »Zoo« pa je ostajal zvest spo- minu nekdanjega Britanske- ga imperija. Princ Philip, kraljičin mož, je postal pred- sednik Zoološke zveze in je v dolgih govorih hvalil usta- novo, medtem ko je število obiskovalcev drastično upa- dalo. Sredi sedemdesetih let je kraljica slovesno odprla poseben oddelek za leve, kar bi bilo lepo in prav, če ne bi v tem času drugod po svetu levov že preseljevah v udob- nejše parke z divjimi žival- mi. V sedemdesetih letih se je iztekla še zadnja petletna vladna pomoč živalskemu vrtu, princ Philip je odstopil in začele so se hude finančne težave. Dokumenti razkriva- jo, da je v osemdesetih letih takratni namestnik direktor- ja živalskih vrtov (in sedanji direktor) David Jones name- raval uničiti bivole, bizone in jelene zaradi previsokih stro- škov za njihovo prehrano in vzdrževanje. Prav tako so hoteli »odpisati« leve, tigre in medvede v parku Whips- nade, da bi zmanjšali pri- mankljaj, ki je rasel tudi za- radi vedno slabšega obiska živalskih vrtov. Leta 1987 so si v zoološkem vrtu izprosili še poslednjih 10 milijonov funtov in ustanovili Družbo za upravljanje z živalskim vrtom (Zoo Operations Ltd ali na kratko ZOL). Lord Peyton je postal njen pred- sednik, k sodelovanju so po- vabili ameriškega svetovalca za prosti čas Andyja Granta, delo pa je nadzorovala po- sebna komisija. ZOL je bil vse od ustanovitve deležen splošnega posmeha. Javnost je še nekako sprejela njihova prizadevanja za posodobitev restavracije in načrte za so- delovanje obiskovalcev pri krmljenju živali, strinjali so se tudi z namestitvijo igral za najmlajše, nikakor pa se ni obnesel načrt, da bi po ame- riškem vzorcu, ki ga je pred- lagal čez veliko lužo rojeni in vzgojeni Andy Grant, v žival- ski vrt namestili robote v obliki pingvinov in levov. Britanci so Grantov načrt oz- načiU kot »norost tipa Disneyland«. Visokoleteči načrti so tako spodleteli, zoološki vrt je ostajal na pol prazen in je vztrajno bredel v vedno večje dolgove. Mor- da je bil sin hollywoodskega podjetnika Andy Grant pre- več radikalen za večno vikto- rijanski londonski živalski vrt in se je preveč vihravo lotil zahtevne naloge. V ne- koliko milejši obliki so »dis- neyevski pristop« namreč uspešno uvedU v Prirodo- slovnem muzeju in število obiskovalcev je vidno nara- slo. Gre za nazoren način predstavitve živah v čim bolj nciravnem okolju s pomočjo videa, zvočnih efektov in po- dobnega. V svojem predsmrtnem boju je vodstvo živalskega vrta obupano objavilo celo seznam svojih dohodkov in stroškov, pri tem pa niso iz- pustili niti tabele, ki kaže, koliko stane prehrana posa- meznih živali. Britanska jav- nost je zdaj bogatejša za po- datek, da gre skozi slonov že- lodec letno 6000 funtov, mravlja pa stane upravo let- no 15 funtov, kar pokrijeta že vstopnici za dva odrasla obi- skovalca. Odziv Javnosti Labodji spev londonskega živalskega vrta je v javnosti izzval živahno debato o upra- vičenosti zapiranja živali. Nanizajmo nekaj komen- tarjev: PROTI: John Wheeler, konserva- tivni poslanec v parlamentu: »Ne maram živalskih vrtov. Zapiranje živah v kletke je v nasprotju z naravnimi za- koni in tudi javno mnenje zdaj temu nasprotuje.« Will Travers, naravovar- stvenik: »Živalski vrt ne ustreza vzgojnim smotrom, ker kaže, kako človek ne spoštuje pravice do svobod- nega življenja živali. Če lah- ko po televiziji skoraj nepo- sredno spremljamo vojno iz Bagdada, ni nobenega razlo- ga, da si ne bi tako ogledah tudi življenja v divjini.« ZA: John Ironmonger, zoolog: »Velike živah bi morali ohra- njati v živalskih vrtovih, ker v naravnem okolju izumira- jo. Človek uničuje okolje, za- to je dolžan skrbeti za živali, ki tam živijo.« Andrew Forbes, upravnik Živalskega parka v Whipsna- du: »Samo fizični stik z žival- mi lahko ljudi pouči o tem, kakšna so v resnici ta bitja. Nič ne more nadomestiti sre- čanja z nečim velikim, živim, ž nečim, kar ima poseben vonj in se giblje pred vami.« David Jones, direktor Živalskega vrta. Tiha šepetanij Medtem ko so se p 1 z JA, smo drugi In za nameček h H\ TO! "^"ffaV Po vseh dogodki}^ klih dni se zdi, dat,.} - dan borca ~ moJ imenovati v ~ dan Pravzaprav še vedno no, ali seje vojska oJ la, razdružila ali os^^ jila. ^ Nasvet JA Komandir voda naj u nik, komandir čete n, ne bo - četnik. Turizem se spr^ v avanturizem. In še vedno je tako: h greš proti jugu, 5, vroče. Turizem ne nazadujt zem prednjači: že de ja ponuja evropskec balkanske usluge. kOŽERlJAllli Turizem pa tak Moj sosed Lojz letos ne gre na morje. Je rekel, da ne in ne. Med četnike pa že ne. »Si nor?!« je rekel in je še dodal, da kdor gre, je nor. Komplet zmešan. Za v Vojnik. 20. julija bi moral oditi v Istro, v njihov^ sindikalni dom. Pa ni šel. Je rekel: »Si nor?! A nisi slišal, da v Bujah jemljejo av- te. Prokleti četniki!« In res ni šel. Se je odločil, da bo rajši hodil na Šmartin- sko morje pa v Rimske, Atomske in tak. Da ni slabo, sem se strinjal pa sem mu rekel: »Saj je fajn. veš, ampak rahlo drago je. Se ti ne zdi?« »Kje pa.« je odvrnil Lojz in je začel hodit po »celjskih zdraviliščih.« V ponedeljek v Rimske, v torek na Dobr- no, v sredo v Laško... v ne- deljo v Atomske. Ko sem ga srečal v četrtek, je bil vse navdušen in je hva- lil vodo in zdravilne učinke in lepo slovensko domovino. Kar lepo je že porjavel in v denarnico je tudi shujšal Ampak to je priznal v nedeljo. Je rekel: »A veš, daj lokalturizem rahlo dra/ »Ne?!« sem se za »Kako je pa to mogoči »Kaj pa jaz vem,« je i no rekel Lojz. »Sem i da both kaj profitiral na, zdaj pa mam ...Ta pa tak.« »Ja, kaj te je pa tako čaralo, Lojz?« sem bolj di lepšega vprašal. »Se sprašuješ?« je ji »Cene, človek, cene.« »Ne, kaj pa je bilo?!' »Težka stvar! Smi v Atomske - jaz pa mi najina dva ta mala in dali samo za vstopnin bazen 400 jurjev. Si i mishš ? Pol smo šli pa i kaj spit pa na pico - aj bi ti pravil! Ceneje bi bi morju.« »Kaj češ,« sem gapt žil« je pač tako. Vsaj a tu, pri nas. Nobenih I kov, ustašev, garde, voji »To maš prav," je n^ pobito izjavil Lojz, »sa drugo leto, če bom še bom šel pa kar na morjem niki gor al pa dol! Pa ^ plačam varnostni doa zavarovanje in...« »Bova šla skup,«seti rekel, »če bova še živa-* bo še kaj hotelov. Dp i pa bova hodila na sko. Tam je zastonj.^ »Pa še skoraj res je,' kel Lojz, se poglad ostanku denarnice j" krevsal spat. Jaz pa tu^ Vsaj to je na Celjsk^ sto zastonj. Če se, se izogneš hotelom. , Srbska narodna Tenkista ml^^' Tenkista mladi ul'^^'-' luta i sobom nosi neK' par J jedan zove se Š^' ' Adžič 4 Drugog neznarn ^'"j da je star \ Dialog naših | - Je že kaj novega- m - Ne. .1 - Fajn. Kadar je k^'^ ga, je itak vedno sl^" Praznoverje v ljudskem zobozdravstvu dr. Franc Štolfa Ljudsko zobozdravstvo predstavlja zbirko zdravil- nih metod in predstav o bo- leznih, ki so se ohranila med ljudmi. Praznoverje, kot čaranje, zarotitve, zago- vori, izganjanja (eksorci- zem), varovalna sredstva, uporaba števil, kamenja, rastlinskih in živalskih sredstev, horoskopi, razlage sanj so z izgovorjeno živo besedo cesto psihološko vplivali na osebo, ki ji je bila ta namenjena. Besede, vražni izreki in podobno so vsebovali skrivnostno moč, ki se je kot magični vpliv prenašala z roda na rod. Učinkovite so bile tudi mo- litve - priprošnje svetni- kom, zaščitnikom in zavet- nikom pred boleznimi. Načini premotitve zlih du- hov so prineseni na sloven- sko s tujine, so pa kmalu po- stali last ljudi in kot taki del ljudskega zobozdravstva. Vsa pozornost velja že poiz- kusu, daje možno s čarovni- mi sredstvi lajšati bolečine. Na čarodejno medicino od- pade velik del ljudske kultu- re, kajti z vero v nadnaravne sile so si naši predniki razla- gali vse, kar niso na tedanji kulturni stopnji razumeli. ETNOSTOMATOLOGI- JA- ljudska zobozdravstve- na kultura - predstavlja od- nos Slovencev do sveta in naravnih pojavov, kako si pomagati v bolezni in jo bi- stroumno prelisičiti. Najstarejša pojma za zdravnika na slovenskem sta BALI in VRAČ. V starocerk- veni slovanščini bali pomeni zagovornika in »zdravnika«. Ohranil se nam je v besedah baja, bajati, kar pomeni čar, zagovor. Bajanica je šiba, s katero se čara, išče voda. Bajanje je govoriti, preroko- vati. Bajavec je čarovnik. Tu- di vrač je prvotno govoril in zdravil z besedo, slovesno in posebej določeno za posa- mezni primer bolezni. Sčaso- ma je prevzel pomen coper- nika. Naš poganski prednik. spreobrnjen v vero pravo, je sicer zavrgel bogove, je pa zadržal v srcu navade oče- tov, ki se na videz odkrito ne nanašajo na staro vero. Kjer duhu krščanstva ni uspelo zapolniti praznine, tam so bi- la vrata praznoverju in vra- žarstvu na stežaj odprta. Praznoverje kot pojem izhaja iz latinskega »super- stitio«, ta pa iz »superstes«, ki pomeni ostanek predkrš- čanskih verovanj. Kasneje, v 2. st. beseda superstitiosus pomeni vrača, pri Grkih pa strah pred demoni. Od 4. st. so kristjani v Rimu pogan- sko opredeljene imenovali pogane. Poganizem kot ime za stare oblike verovanja se je obdržal še posebno na de- želi. Cerkvenim dostojanstve- nikom ni bilo vseeno, da se veruje v ostanke zgodnjih ver, zato se pritožbe teologov v zvezi s praznoverjem vleče- jo skozi stoletja, prav do da- našnjih dni. Zobni zdravniki se v prak- si cesto srečamo s prazno- verjem, z verovanjem, ki s stroko nima nič skupnega. Ob neznosni zobni bolečini si ljudje izmišljajo vse mogo- če, da bi se le rešili tegob. MAGIJA je čaranje, čarov- ništvo, domnevna zmožnost doseči svoj namen s skrivni- mi, nadnaravnimi silami, du- hovi ali demoni ob uporabi raznih obredov in skrivnih formul. ZAGOVORI, ki jih pozna- mo, obsegajo ali samo čarov- ni izrek ali pa v prvem delu legendarno zgodbo o dogod- ku, podobnemu tistemu, ki ga zagovarjavec želi povzro- čiti. Drugi člen zagovora je pa zopet čarovni izrek, ki se v najstarejših obrazcih pola- ga v zgodbi delujoči baje- slovni ali svetostni osebi »na usta«, kar moč izreka še do- datno podpre. Babilonci in Asirci so se zavarovali pred zobobolom, ki ga povzroča demon v obli- ki kače, črva, z zakletvijo zobnega črva (tablica 55547) ki pravi: ko je bog Any ustvaril nebo, to zemljo, zemlja reke, reke kanale in ti blato, se je pojavil črv. Prosil je boga, da se sme naseliti v zobu, iz katerega bo izsesal kri in meso. Ko je črv opravil molitev, ga je bog ubil. Znan je zagovor proti zo- bobolu, ki ga je zapisal ci- stercijanec Bernard. Ohra- njen je v rokopisu »Libri mo- ralium Gregorii Magni« iz Stične. Izvira z druge polovi- ce XII. st., nastal pa je iz krš- čanskih molitvenih obraz- cev, ki vsebujejo molitev kot rotitev ali ukaz. Glasi se takole: b,s,e,a,c,d,e,l,m,l,n,n,u, n,s,i,i,i. In nomine Patris et Filii et Spiritus Sancti. Amen. Sanc- tus Petrus dum sederat su- pra petram marmoream, mi- sit manum ad caput et dolo- res dentium contristabatur. Veni lesus et ait: quare con- tristeris, Petre? Ait: venit vermis migraneus, ut exeas et recedas et ultra famulum Dei enim ledas. Et ait lesus: adiuro te, vermismigraneus, ut exeas et recedas et ultra famulum Dei enim non Te- das. (Prevod: v imenu • Amen. Sv. Peter je počival na skali in se držal za glavo. Mimo pride Jezus ter ga po- bara, zakaj je žalosten. Peter mu pove, da mu je plazeči 15. AVGUST 1991 - STRAN 17 18. STRAN - 15. AVGUST 1991 Značilnosti za gospodarjenje na travniicili in pašniicili IkMETIJSKI NASVEfr Večina naših kmetijskih površin so travniške povr- šine. Podatki pravijo, da je travniških površin preko 60%. Kmet lahko vnovči mrvo, ki jo predela na trav- nikih, predvsem preko živa- li. Najpametneje in eko- nomsko najbolj učinkovito je, če mrvo iz travnikov po- krmi kravam in proda mleko. Na travniških površinah lahko pridelamo malo, lahko pa tudi veliko. Naši travniki so zmožni dati eno tono suhe snovi ah pa petnajst ton suhe snovi na hektar. S takim pri- delkom lahko preredimo pol odrasle živah ali pa tri odra- sle živali na hektar. Kako- vost krme, ki jo pridelamo, lahko zadošča le za vzdrževa- nje telesne teže živali. Krava, ki poje pridelek mrve iz ene- ga hektarja slabo vzdrževa- nega travnika, ne dobi do- volj snovi, da bi lahko dala en sam liter mleka. Če pa travnik dobro gnojimo, lah- ko pridelamo s samo travo toliko hranilnih snovi, da na dan 15 litrov mleka. Naše kmetije so majhne. Zato je nujno, da na njih pri- delamo čim več, da bomo lahko preživeli svojo druži- no. Slabo gospodarjenje na travnikih torej sploh ne pri- de v poštev. Naše krave so zmožne dati velike količine mleka, če jih ustrezno prehranjujemo. Te- žiti pa moramo za tem, da bi dala krava vsaj pet tisoč li- trov mleka letno. S krmo, ki jo pridelamo doma, ne moremo kriti vseh potreb po hrani za visoko proizvodnjo. Na najboljših kmetijah lahko pridelamo toliko krme, da zadostuje za 3500 do 4000 litrov mleka po kravi letno. To v primeru, če pasemo. Na kmetijah, kjer pa ne pasemo zadostuje do- ma pridelana krma le za 1500 do 2000 litrov mleka na kra- vo letno. Nujno je tedaj treba dokupiti nekaj krmil. Ven- dar je razlika v količinah, ki jih moramo dokupiti, velika. Pri slabi proizvodnji na trav- nikih je treba dokupiti okrog 50% krme, da dosežemo 5000 litrov mleka na kravo letno. Pri dobri proizvodnji na travniku pa pod 20 %. Živali porabijo za proiz- vodnjo mesa in mleka le de- set do petnajst odstotkov teh' hranil iz krme. Vse ostalo se izloči kot seč (scalnica) in blato. Oboje porabimo na kmetiji v obliki gnojevke ali trdega gnoja. Na velikost pridelkov naj- bolj vpliva pravilna prehra- na rastlin. Rastlina lahko ra- ste, če ima sončno energijo, ogljikov dioksid in hranila v tleh. Žival porabi le nekaj snovi iz rastlin, ki jih poje, ostalo gre nazaj v tla v obliki gnoja. Gnoj se razkroji na se- stavne dele, ki jih rastline spet porabijo v naslednjem letu. Pravimo, da se sklene krogotok: rastlina (krma), krava, gnoj, rastlina. Za to, da bomo pridelali čim več, moramo travniške površine čim bolje izkoristi- ti. Dobro jih izkoristimo, če jih dobro gnojimo in pasemo ter večkrat kosimo. Treba je poudariti, da je ti- sta paša dobro vodena, kjer ostane po tem, ko odidejo krave v drugo čredinko, še 25 do 30 % nepopasene tra- ve. Če je ostankov trave manj, živina ni šla sita v hlev. Živino, ki se pase na pašni- ku, kjer ostane prav malo ne- popesene trave, je treba še v hlevu dokrmiti s senom. Mladi gospodarji običajno ne vedo, daje živina še lačna, čeprav je prišla iz paše. Po- sledice te nevednosti so hi- tro vidne. Proizvodnja mle- ka pade že v dveh ali treh dneh. To je zanesljiv dokaz. da rabijo krave ob paši še dobro seno ah dobro travno silažo. Travnike bomo najbolje iz- koristili, če jih bomo dobro gnojili zgodaj spomladi, po tem pa po vsaki košnji ali paši potrosih še 200 kg KAN- a na hektar. Tedaj jih bomo lahko kosih štirikrat, če bo lepa jesen, celo petkrat. Na ta način bomo pridelah na domačem travniku več kot 3000 litrov mleka na kravo s samo domačo krmo. K tra- vi in senu bomo dodajali tu- di dobro koruzno silažo, mle- to koruzno zrnje ali peso. Pe- sa močno poveča mlečnost pri kravah, zato je to odlična dodatna krma ob dobrem se- nu ah paši. Peso dajemo vsak dan po rednem obroku. Krava jo je zmožna pojesti veliko, zato se ni treba bati, da bi jo dali preveč. Če bi se namreč odločili krmiti peso v velikih količinah, jo lahko krava poje na dan celo 50 kg. Kdor ima dovolj njiv, rav- na pametno, če posadi toliko pese, da jo bo imel za vsako kravo 3 do 4 are. FRANCI TRATNIK, dipl. ing. Zavod za živinorejo in veterinarstvo Celje iVIODNULEPEi ^LASTA CAH-ZEROV% V začetku prihodnjega tedna se lahko v naše uredni- štvo, v tajništvo Novega ted- nika-Radia Celje, Trg V. kongresa 3a, Celje, oglasita nagrajenki meseca julija, ki ju že čakata nagradi. Nina Koch, Gotovlje 36a, Žalec, bo prav gotovo vesela mod- nega, unikatnega, ročno ple- tenea puloverja. Vero Kame- nik iz Ljubljanske 33, Celje, pa v našem uredništvu čaka Svilen, ročno poslikan šal. Obe nagradi sta seveda iz- pod spretnih prstov naše modne svetovalke Vlaste Cah-Žerovnik._ Vlasta Cah-Žerovnik pa je za današnji modni nasvet iz- brala posrečeno, vselej upo- rabno in še kako dobrodošlo poletno oblačilo, ki ga v ra- zličnih variantah lahko nosi- mo tudi v najbolj" vročih dneh. Bermuda hlače so, kot lahko razberemo tudi" našnjega zapisa, silno' rabne, v njih pa se dobi čutijo tiste z idealno po in tiste, ki se jim je ok« kov in trebuha nabral šen kilogram preveč. In še povabilo za i - le še nekaj dni, n\or(j nov nas loči do jesenj hladnejšega vremena, vas vabimo, da se v uredništvo oglasite z sanji o prehodni modi. nas boste spraševali ka senski modi, ne pozabiteJ ložiti nagradnega kupo- je objavljen v vsaki št Novega tednika - v na nem žrebanju ob koncj-^ seca bomo namreč upoS^ li le tiste, ki boste sv vprašanju priložili tu: pon. Pa lep pozdrav. TRŽNICA Pojavilo se je že kislo zelje že ves teden je možno na celjski tržnici kupovati tudi kislo zelje, za kilogran* pa je treba odšteti 50 dinarjev. Trž- nica je dobro založena, pridelki pa so kvalitetni. Za ozimnico zaenkrat ne prodajajo še nobenega pridelka, kajti s tem bodo začeli koncem avgusta. Počasi zmanjkuje marelic, še vedno pa je dovolj breskev in sicer največ z Goriških Brd. Zaenkrat tudi ni zaklanih kokoši in piščancev, ker so proda- jalci iz te prodajalne na dopustu. Sklad stavbnih zemljišč občine Celje razpisuje na podlagi 52. in 53. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS št. 18/84) JAVNI NATEČAJ I. Za oddajo stavbnih zemljišč za gradnjo vrstnih stanovanjskih hiš v zazidalni soseski Ostrožno. Na stavbnem zemljišču iz tega natečaja je predvidena gradnja enodružinskih stanovanjskih hiš. Zazidalni pogoji objektov so razvidni iz prostorsko izvedbenih načrtov, ki so interesen- tom na vpogled pn Zavodu občine Celje za planiranje in izgradnjo. Trg svobode 9, Celje. Natečajase lahko udeleže pravne in fizične osebe. 1. Pismene vloge je potrebno vložiti v roku 15 dni po objavi natečaja. 2. Ponudniki morajo vložiti pismeno vlogo na naslov: Zavod občine Celje za planiranje in izgradnjo, Trg svobode 9, Celje. V vlogi morajo nedvoumno izjaviti, da sprejemajo vse razpisne pogoje in priložiti potrdilo o vplačani varščini, dokazilo o stanovanjskih razmerah, številu družinskih članov, skupni dohodek družine, namensko varčevanje pri poslovni banki, ev. posebnih pogojih dela. Varščina znaša 5% od skupne vrednosti stavbne parcele, vplača pa se na žiro račun Sklada stavbnih zemljišč občine Celje št. 50700-654-112. Vplačana varščina se šteje kot delno plačilo cene stavbnega zemljišča, oz. se ponudniku vrne, če mu parcela ni dodeljena. 3. Komisija za oddajo stavbnega zemljišča bo obravnavala vse v roku prispele vloge 3. 9. 1991 ob 8.00 uri v prostorih Zavoda občine Celje za planiranje in izgradnjo. 4. Stavbno zemljišče bo na osnovi točkovnega sistema (UL SRS 2/85) dodeljeno tistemu ponudniku, ki bo po pogojih zbral največ točk. 5. V ceni stavbne parcele je zajeta odškodnina za pravico uporabe zemljišča din 187,50/m^ ter stroški priprave din 194,50 za m^ zemljišča in opreme stavbnega zemljišča s sekundar- nimi napravami vodovoda, kanalizacije, elektro omrežja in plino omrežja ter ceste din 987,00 za m^ neto koristne površine objekta ter prispevki za priključitev na vodovod, kanalizacijo, plin in elektroenergetsko soglasje v znesku din 27.648,00 za eno stanovanjsko hišo. Cena je izračunana na 31. 7. 1991 in se valorizira na dan sklenitve pogodbe z indexi Biroja za gradbeništvo. 6. V ceni ni vsebovan prispevek za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča. 7. Nastop posesti na razpisanih stavbnih zemljiščih oz. phmopredaja parcele bo možna po podpisu pogodbe. 8. Rok za sklenitev pogodbe o oddaji stavbnega zemljišča je 30 dni po zaključku natečaja. O izzidu natečaja bodo ponudniki obveščeni pismeno. 9. Rok za plačilo stavbne parcele je 15 dni po podpisu pogodbe. Plačilo je lahko izvršeno v gotovini ali z bančnim kreditom. 10. Investitorji so dolžni zgraditi objekte do III. gradbene faze v roku pet let po nastopu pravice uporabe. Po preteku tega roka lahko upravljalec stavbnega zemljišča odvzame zemljišče ob enakih pogojih, kot ga je dodelil. Vplačana varščina se v tem pnmeru vrne. 11. Stroške zemljiškoknjižnih dejanj v zvezi z vknjižbo pridobljene pravice po tem natečaju nosi Sklad stavbnih zemljišč občine Celje. 12. Predmet tega natečaia so nastednia zemliišča: PIZZA PO ŽICI Na plus 29"^ C! Davno poletje 1929 lahko mirne vesti označimo kot re- volucionarno leto na mod- nem področju. Takrat je na- mreč na razvpitih Bermud- skih otokih, pojmu elitnega turizma 30-tih let, še veljal zakon, ki damam ni dovolje- val razkazovanja nog. Da pa bi lahko prestižne gospodič- ne in gospe potemnele vsaj od kolen navzdol, se je poja- vilo za tisti čas resnično sen- zacionalno oblačilo, ki je do- bilo po tem otočju tudi ime - Bermuda hlače! Z leti so »bermudke« spre- minjale kroj, material in bar- vo, osnovni namen pa je ostal isti - praktičnost, ležer- nost in eleganca so odlike oblačila, ki je v samem mod- nem vrhu tudi letošnje po- letje. Ce se pravkar odpravljal na oddih, jih nikar ne p« bite stlačiti v počitniško p Ijago, -saj bo z njimi re?a dilema, kaj obleči zjutr dopoldansko posedan. sladoledu, za na plažo, i^i poldanski sprehod.. • di z večerno gardorobone težav, če so ukrojene iz ^ gantnejšega, morda svetlečega materiala, muda hlače so nadvse Ijene tudi v vsakdanji C- robi tistih, ki nosijo s " malce več kilogramov svetuje razpredelnica z- alno težo. Ce bodo nek širše, morda spogleduj'^ s hlačnim krilom m O'; njene z daljšo tuniko al- zerjem, se boste v njih \ tile prav krasno! mmmm 15. AVGUST 1991 - STRAN 19 20. STRAN - 15. AVGUST 1991 TELEVIZIJSKI 15. AV6UST 1991 - STRAN 2l| 22. STRAN - 15. AVGUST 1991 MALI OGLASI - INFQi),u ^pGLASI-INFORMACIJE 15. AVGUST 1991 - STRAN 23 24. STRAN - 15. AVGUST 1991 NOČNE CVETKE • Predstavljajte si Car- men, kako ob dveh ponoči sedi v dnevni sobi na kavču in si namaka noge v lavorju z mrzlo vodo, za podobnost s počitniškim vzdušjem ob morski obali pa si navije gramofon in sanjari. Žal je bilo to njeno sanjarjenje prehudo zvočno opremlje- no. Tisti, ki nimajo toliko domišljije, kot jo ima Car- men, je torkova nočna buč- na muzika hudo vznemirja- la, zato so se obrnili na poli- ciste. Ti so prišli v hišo v Ulici bratov Vošnjakov in presenečeni Carmen pove- dali, da zaradi nje sosedje ne morejo spati. Punca je ubogala in zavladala je bla- godejna tišina. • V torek, 6. avgusta, so jo policisti kar dvakrat pri- mahali k mami Matildi P. iz Celja. Ta se je po telefonu pritoževala nad svojim sin- kom, ki je po stanovanju razgrajal in ji grozil s sami- mi oslarijami. Pri prvem prihodu policistov, okoli poldneva je to bilo, jo je vrli sinko pobrisal, ob pol štirih popoldne pa se vrnil in po- skrbel za reprizo opoldan- skega prizora. Žal je bil al- koholni učinek že tako mo- čan, da jo tokrat ni mogel popihati. V spremstvu poli- cistov je šel na dezalkoholi- zacijo v za to namenjene prostore. • Še eno cvetko smo na- šli v torek, 6. avgusta, to- krat okoli desete ure zvečer v bistroju Zi na Mariborski v Celju. Tam seje Jusuf B. iz Celja ohlajal tako, da je razbijal vse živo, nazadnje pa seje z golimi rokami lo- til še igralnega aparata. Ta mu ni prinesel sreče, kljub temu, dajo je pred policisti popihal. Jusuf bo namreč moral na sodišče. • Sretko Dž., s Hudinje .doma, ima to navado, da vsake toliko časa svojo žen- sko osreči z razbijanjem po stanovanju in gromkim rohnenjem po hiši. Ker nje- govi Vikici to početje tudi tokrat ni bilo po godu, seje obrnila po pomoč na poli- cijsko postajo. In spet seje vsa zadeva ponovila. Sret- ko je moral na prisilno al- ko-treznjenje, moral bo k sodniku za prekrške, za nameček pa bo tokrat sto- pil še pred sodnika Temelj- nega sodišča. Grehov se mu je namreč nabralo že to- liko, da je goden za sreča- nje s sodnim senatom. • Nič bolje se ni godilo Matildi K. iz Celja, ki je v četrtek popoldne morala spet zreti v pijano obličje svojega zakonskega part- nerja. Gustl si ni mogel kaj, da svoje drage ne bi »osre- čil« z zmerjanjem in razgra- janjem, vmes pa je padla še kakšna krepka klofuta. Ko je Matildi prekipelo, je za- prosila za poUcijsko inter- vencijo. Utrujeni možek se je medtem zaklenil v sobo in bil ob prihodu mož v mo- drem miren in pohleven kot bubica. Srečanje s sod- nikom za prekrške pa mu ne uide. M. A. Prihezall na varno Na območju UNZ Celje poskrbeli za hrvaške begunce Na naše območje se je v času od 31, julija do 9. av- gusta zateklo štirideset be- guncev iz takoimenovanih križih območij v Republiki Hrvaški. Štirje so našli varno zato- čišče v občini Celje, šestin- trideset pa jih biva na ob- močju občine Šmarje pri Jel- šah, največ v Rogaški Slatini in njeni okohci. Da je v Slo- veniji največ beguncev prav -.rjft.obniočju UN2 Celje ozi-^ roma občini Šmarje pri Jel- šah je, glede na bližino meje s Hrvaško, razumljivo. Največ je mater z majhni- mi otroki, med pribežniki pa je tudi nekaj ostarelih ljudi. V celjski občini so vsi štirje begunci iz vasi Dalj, v občini Šmarje pri Jelšah oziroma v Rogaški Slatini pa so obča- ni iz Džakova, Osijeka, Vu- kovarja in Vinkovcev. Ti lju- dje zdaj bivajo pri znancih, sorodnikih in drugih ljudeh, ki so jih bili pripravljeni sprejeti. Kot smo izvedeli, v Centru za socialno delo v Šmarju se ubežniki pri naših družinah dobro počutijo, sicer pa ima- jo socialne delavke z njimi redne stike. Na njihov na- slov se obračajo številni ob- čani, ki bi bili pripravljeni, v primeru novih primerov pribežništva, tem ogroženim ljudem ponuditi varen koti- ček v svojih domovih. Tovrsten pojav je zaenkrat ustavljen, za primere novih, večjih zaostritev razmer na kriznih območjih v sosednji republiki, takšnih, ki bi po- gojevale nov val pribežni- štva, pa so pripravljeni tudi na Upravi za notranje zadeve Celje. Center za begunce, ki je že nared, bodo aktivirah takoj, če bo to potrebno. MARJELA AGREŽ Kdo so bili cestni roparji? V torek 6. avgusta se je na šentjurski policijski postaji oglasil zasebni avtoprevoznik Stane Valner in povedal, da ga je tega dne po telefonu po- klical njegov šofer kamiona in mu iz Tetova opisal klavr- no avanturo, ki jo je doživel. Povedal je, da ga je v bližini kraja Kačanik ustavila patrulja dveh policistov in vanj ter nje- govega sovoznika merila z orožjem. V tem času je pripe- ljal tovornjak, miličnika in skupina neznancev pa je ne- mudoma začela s preklada- njem tovora. Iz slovenskega na makedonski tovornjak so »preložili« 38 komadov oken različnih dimenzij in dvoje vhodnih vrat, vse last Lesne iz Slovenj Gradca. Ko so cestni ropaiji tovor naložili na svoj kamion, so prestrašena šoferja in sovoznika nagnali proti Te- tovu, kamor sta bila namenje- na. Policista sta jima ob slove- su zagrozila, da se jima bo sla- bo pisalo, če bosta o dogodku komu k^ povedala. Ce bo o dogodku znanega kaj več, bomo mi o tem pisali. Povozil ga Je vlak v sredo, 7. avgusta, je ob že- lezniškem tiru v Šmarju umrl Anton Lesjak (80) iz Spodnje Ponikvice. Iz Šmarja proti Stranju je peljal tovorni vlak. Ko je pri- peljal do nezavarovanega prehoda kolovozne poti preko železniške proge, je z leve strani prečkal progo Anton Lesjak. Pri tem ga je lokomo- tiva oplazila z desno stopnico. Lesjaka je vrglo po železni- škem napisu, kjer je obležal mrtev. Za pripor ni (več) razlogov^ Poročali smo že o tragičnem dogodku, ki se jp til v sredo, 17. julija zvečer, ko je Marjan §^ s pištolo streljal na zakonca Jolando in Roland! ella. ^ Do krvavega dogodka je prišlo po večmesečnjk pirih, lažjih incidentih in neštetih obtoževanjih g strani. Neposredno pa sta incident s streljanjetn zročila Jolanda Koella in njen mož Rolland, ki. omenjenega večera pojavila v prodajalni z obi Obuti maček, katere lastnica je Zlata š^t Zakonca Koella naj bi lastnico lokala fizično nan takrat pa naj bi Marjan Šošterič prijel za pig^^ ustrelil v oba zakonca Koella. Takoj soju, hudotM poškodovana, prepeljali v celjsko bolnišnico. Joi Koella je zdaj že v domači oskrbi, žal pa je Koella v ponedeljek, 5. avgusta ob 18. uri pojji strelnim ranam. Pokojni 39-letni Roland Koella jef švicarski državljan, začasno stanujoč v Celju. Obuti maček, ki gaje imel v najemu od Marjana riča. je zdaj zaprt. Sodna preiskava v zvezi s tem dogodkom je v trt^ v njenem interesu pa je, da le-ta ostane za javt^!^ tajna. Takoj po dogodku je preiskovalni sodJ Temeljnega sodišča Celje zoper osumljenega Marja Šošteriča odredil pripor, priporni razlog pa je bilau zijska nevarnost. V času pripora so bile zaslišanem številne priče, tako da je odpadla nevarnost vpj obdolženca na priče. Ker drugih razlogov za pripon bilo, je le-ta zdaj odpravljen. Na odpravo pripora zop^ Šošteriča je dal privolitev tudi namestnik temeljnej; javnega tožilca. 1^1.' Slabe rakete ali strelci? v pričakovanju večje toče so minuli po- nedeljek na širšem celjskem območju iz- streljevali rakete, namenjene obrambi proti toči. Ena od teh raket je ob 14.25 uri padla, neaktivirana, na tla pri upravni zgradbi Ko- vinotehne v Celju ter na tleh eksplodirala. Močan zvok je občane precej vznemiril, na srečo pa eksplozija ni povzročila nobene škode. Ob istem času pa je ena od raket padla na streho stanovanjske hiše, last Franca Žohar- ja v Zgornji Hudinji 66 v Celju. Taral prebila salonitke na strehi, lesen stropf lacijo in leseni opaž ter nato »zajadr v dnevno sobo, od koder se je, skozi zj klena balkonska vrata, prebila na dvor in tam pristala. Ta raketa se ni aktiviral pa povzročila materialno škodo za okd tisoč dinarjev. Strokovnjaki zadevo raziskujejo, za; je znano le to, da so bile rakete izde v Črni gori. PROMETNE NEZGODE Prehitro na lokalno cesto Do tretje nezgode, ki se je pripetila minulo nedeljo je prišlo ob 19.05 uri na lokal- ni cesti v kraju Lipa pri Frankolovem. Ena oseba je bila hudo poškodovana ena pa lažje. Voznik kolesa z motorjem Miran Mihelak (20) iz Ostrož- nega pri Ponikvi se je vklju- čeval v promet na lokalno cesto z dvorišča stanovanj- ske hiše Lipa 29. Na lokalno cesto je zapeljal v trenutku, ko je po njej iz smeri Franko- lovega pripeljal voznik oseb- nega avtomobila Robert Čretnik (20) iz Frankolovega. Vozili sta trčili, pri tem pa sta voznik Mihelak in njego- va sopotnica Anica Bračko (19) iz Zagoj padla po voziš- ču. Hudo telesno poškodo- vanje bil voznik Mihelak, so- potnica Bračkova pa lažje. Nezgoda v Šempetru V ponedeljek, 12. avgusta, 40 minut po polnoči, se je na magistralni cesti v Šempe- tru pripetila nezgoda, v ka- teri je bila ena oseba hudo telesno poškodovana, ena lažje, gmotna škoda pa zna- ša približno 190 tisoč di- narjev. Iz smeri Žalca je proti Lat- kovi vasi vozil osebni avto Vinko Čančar (41) iz Dobrte- še vasi. Ko je pripeljal v na- selje Šempeter, je zapeljal na levo stran vozišča in trčil v levi del osebnega avtomo- bila, ki ga je iz nasprotne smeri vozila Irena Čerčnik (30) iz Celja. Pri trčenju je vozilo Čerčnikove zaneslo na levi vozni pas, kjer je prišlo do čelnega trčenja z vozilom, ki gaje upravljal,Marjan An- žlovar (44) iz Šentruperta. V nezgodi je bila voznica Čerčnikova hudo telesno po- škodovana, voznik Anžlovar pa lažje. Oba so pripeljali v celjsko bolnišnico. Zaviranje ni pomagalo V ponedeljek, 12. avgusta, se je pripetila nezgoda v Štorah. Do trčenja dveh avtomobilov je prišlo ob 15.28 uri. Ivan Hrastnik (63) iz Celja je vozil po lokalni cesti iz smeri naselja Lipa proti ma- gistralni cesti Celje-Roga- tec. V križišču z magistralno cesto je pri znaku »stop« za trenutek res ustavil vozilo, nato pa je zapeljal na cesto v smer proti Celju. S tem pa je zaprl pot vozniku osebne- ga avtomobila Iztoku Horva- tu (32) iz Šentjurja, ki je vozil iz smeri Teharij proti Što- ram. Kljub močnemu zavira- nju sta vozili trčili, v nezgodi pa seje hudo poškodoval so- potnik v Hrastnikovem vozi- lu, 29-letni Marjan Hrastnik iz Celja. Nezgoda pri prečkanju Na regionalni cesti v kra- ju Pristava pri Mestinju se je v ponedeljek, 12. avgusta ob 12.25 uri pripetila nezgo- da, v kateri je bila ena ose- ba hudo telesno poškodo- vana. Iz Podčetrtka je proti Me- stinju vozil osebni avto Dra- gutin Grahovar (35) iz Huma na Sotli. V naselju Pristava je peljal po manjšem klancu navzdol, z leve strani pa mu je takrat prečkal cesto pešec Janez Geršak (54) iz Prista- ve. Kljub zaviranju je avto- mobilist pešca zadel. S hudi- mi poškodbami so ga pripe- ljali v celjsko bolnišnico. M. A. Trčenje v Šentjurju Na mestni ulici v Šentjur- ju sta v ponedeljek, 5. avgu- sta popoldne trčili dve vozi- li, zaradi česar je bila ena oseba hudo telesno poško- dovana. Marta Vehovar (21) iz Peči- ce je vozila osebni avto po Ulici Leona Dobrotinška. Ko je pripeljal do odcepa za to- varno Tolo, ji je nasproti pri- peljala voznica kolesa z mo- torjem Pavla Amon (42) iz Šentjurja. Vozili sta trčili. Z glavo v steber Nezgoda, v kateri je bil hudo poškodovan voznik kolesa z motorjem, se je pri- petila v soboto, 10. avgusta ob 14. uri na Cesti na grad v Celju. Ivan Melanšek (42) iz Voj- nika je vozil kolo z motorjem po Cesti na grad proti Vilhar- jevi ulici. Ko je peljal po klancu navzdol in zapeljal v levi ovinek, ga je zaneslo na travnik, kjer je padel in z glavo udaril v betonski ste- ber pri stanovanjski hiši Orožnova 1. Hudo poškodo- vanega so ga pripeljali v celj- sko bolnišnico. Ce bi bil upo- rabljal varnostno čelado, bi se nesreča zanj bržčas bolje končala. Smrtna nezgoda v Velenju V nezgodi, ki se je pripeti- la v nedeljo, 11. avgusta ob 13.05 uri na Stanetovi cesti v Velenju je terjala člove- ško življenje, eden od udele- žencev pa je bil hudo teles- no poškodovan. V navedenem času se je z dvorišča svoje hiše z oseb- nim avtomobilom odpeljala Olga Grebenšek (69) iz Vele- nja in se vključevala v pro- met na prednostno Staneto- vo cesto. Pri tem je odvzela prednost vozniku motorne- ga kolesa Primožu Zaljuber- šku (18) iz Velenja. Na mo- tornem kolesu se je pjeljal tu- di sopotnik Bojan Šižgorič (18), prav tako Vele Voznik Zaljuberšek je Ijal z vozničine leve sn si z zaviranjem priza da bi trčenje prepreč mu, žal, ni uspelo. V motornega kolesa in nik sta padla po vozišč, trčila še v levi pre(li\ osebnega avtomobila, ponesrečenca so nem« odpeljali v celjsko bol co, žal pa je Primož Zal šek poškodbam kmali legel. i Z bombo v smrt V soboto, 10. avgusta« 21.55 je ročna boinl M 22 eksplodirala vr kah Bena Hrašana (391 Slovenskih Konjic, (ij de na okoliščine in posK dice dogodka je dejaW močno odjeknilo ^ občani. Kot domnevamo, naj; si Hrašan sam vzel živil nje, za ta usodni koraki seje menda odločilzar» težav, ki jih je imel v slu bi. Po prepiru in fi' obračunavanjem sinom, je Beno I- odšel na dvorišče z bo bo v rokah in jo aktivij Prišlo je do močne » plozije, ljudje pa so" priče grozljivemu P zoru.