Obisk v Plutalu
Delovna skupnost naj dela svoje . . .
VEČKRAT se pogovarjamo o odnosih med gospodarskimi organizacijami in občino. Za-nimivo je predvsem vpraša-nje, kako člani delovnega kolektiva našega podjetja spremljajo delo občinskega zbora delovnih skupnosti in splošno politiko občinske skupščine. Zato smo zaprosi-li za razgovor v podjetju Plu-tal v Ljubljani ter z dvema predstavnikoma Litostroja. V Plutalu smo se pogovarjali s predsednikom delavskega sve-ta Francem Možkom, vodjem finančnega sektorja Ludvi-kom Beraničem, direktorjem podjetja Jaroslavom Gunčar-jem in s članico zbora delov-nih skupnosti občine Ljublja-na—šiška, ki je tudi članica mestnega sveta, s tovarišico Zlato Pribošič.
O tem v Plutalu menijo ta-kole:
»DO SEDAJ večjega sodelova-nja med zbori delovnih skup-nosti in občinskim zborom ni bilo, ker se doslej  tudi niso
obravnavali problemi, ki bi hkrati zadevali občinsko skupščino in gospodarske or-ganizacije. Vsak od teh je imel specifične probleme in se je predvsem s temi ukvar-jal ter jih reševal, kot je ve-del in znal. Zlasti ta ugotovi-tev velja za gospodarske or-ganizacije.
Naše podjetje spada med proizvajalne organizacije — industrijske panoge, ki po po-datkih, katere smo zadnje dni zasledili v časopisu, zaje-ma samo v Ljubljani četrtino slovenske industrije oziroma tretjino gospodarskega poten-ciala  Slovenije.
Težave so v sleherni organi-zaciji drugačne — specifične, in če bi se v občinskih skup-ščinah obravnavali problemi, ki bi bili zanimivi za našo pa-nogo dejavnosti, bi se ne-dvomno o teh vprašanjih se-stajali v podjetju in proble-matiko obravnavali, tako pa se pretežno ukvarjamo z last-no problematiko in ob tej za-
vzemamo svoja stališča, bo-disi v organih upravljanja, v izvršnem odboru sindikata ali sekretariata osnovne orga-nizacije ZK — po potrebi pa seznanimo tudi člane delovne skupnosti na zborih delovnih ljudi. Vsekakor si prevečkrat v proizvodnji, od katere je odvisen osebni dohodek sle-hernega delavca, ne moremo privoščiti množičnih sestan-kov, saj bi to bistveno vpli-valo na padec proizvodnje in tako tudi osebnih dohodkov, kar pa nikakor ne bi bilo v skladu z intencijami gospo-darske in družbene reforme. Verjetno bo odbor za go-spodarstvo, ki je bil lansko jesen formiran pri mestnem svetu, programiral takšno go-spodarsko politiko, za katero bodo zainteresirane vse mest-ne občinske skupščine pa tu-di same delovne organizacije. S takimi skupnimi dogovori bi se lahko minimalna sred-stva, ki so dana na razpolago, racionalneje  trošila.«
Delovna skupnost že iz prej pojasnjenih razlogov za zdaj ne obravnava problematike občine kot teritorialnega ob-močja s heterogenim gospo-darstvom in prebivalstvom, ker to zahteva čas in pozna-vanje stvari.
Prvenstvena naloga članov naše delovne skupnosti je, da vsak na svojem delovnem raestu dela po svojih najbolj-ših umskih in fizičnih spo-sobnostih, občinske proble-me, ki jih ima občina in ka-tere tudi najbolj sama pozna, pa naj rešuje občina v sode-lovanju z delovnimi organiza-cijami.
Pri tem ne trdimo, da nas nič zunaj podjetja ne zanima, nasprotno, v mejah finančnih možnosti delovna organizaci-ja vpliva na  standard obča-
nov zunaj tovarne z raznimi oblikami, kot so: dotacije za šolstvo, bolnišnice (onkološki inštitut), prispevki v obliki oglasov ipd., pomoč članom delovne organizacije pri reše-vanju stanovanjskih proble-mov ipd.
S pogodbo smo se obvezali prispevati del finančnih sred-stev za ureditev ceste na Vi-ču, ker je tam naš obrat, in to približno 4,5 milijonov S-din. Tamkajšnji občani bodo od tega nedvomno imeli ko-rist.
Kljub temu da redno odva-jamo 1,5 % od osebnih do-hodkov za strokovno šolstvo temeljni izobraževalni skup-nosti (prej občini Vič in ši-ška), skrbimo še sami za iz-obraževanje delavcev, jim omogočamo udeležbo na raz-nih seminarjih, na katerih se strokovno izpopolnjujejo in si širijo obzorje. V podjetju tudi štipendiramo dva vajen-ca litografske stroke.
V letu 1965 smo izplačali 42.139,29 N-din za strokovno šolstvo, 1966. leta 70.000,00 N-din za izobraževanje, 50.000,00 N-din za negospodarske inve-sticije, 30.000,00 N-din v sklad za borce in 54.201,44 N-din za strokovno šolstvo ter v letu 1967 prispevek za šolstvo 50.000,00 N-din, poleg tega pa še 70.099,10 N-din prispevka za strokovno šolstvo (1,5 % od osebnih dohodkov).
Doslej smo dobivali od ob-čine priporočila in zahteve, ker se je občina s svojimi za-htevami obračala na podjet-je, ki je imelo na njenem ob-močju svoj sedež. V mejah možnosti smo tudi pomagali.
Predlagamo, naj bi se v sklopu odbora za gospodar-stvo pri mestnem svetu po-dobno kot za trgovino usta-novil poseben organ, ki bi se sistematično ukvarjal s pro-blemi raznovrstne proizvod-nje na raestnem področju in bi si določil program — seve-da po predhodni razpravi s predstavniki posameznih pro-izvodnih organizacij, tako da ne bi bilo negospodarskih in-vesticij, ampak take, od kate-rih bi imele koristi delovna organizacija, občina in mesto.
Ko bodo družbeno-politič-ne skupnosti, ki so po ustavi dolžne delovnim organizaci-jam ustvarjati splošno podla-go za nemoteno delovanje, to svojo nalogo izpolnile, je lah-ko računati, da bodo člani kolektivov imeli do teh tudi večje zaupanje in večje razu-mevanje, kot so ga imeli do-slej.
Pred očmi moramo imeti dejstvo, da se je z izvajanjem reforme pričel oster in odlo-čen boj, da se na temelju na-ših samoupravnih odnosov uveljavijo naprednejše in mo-dernejše oblike gospodarje-nja. Te so nujno potrebne, če hočemo doseči, da se bo naše gospodarstvo približalo razvitemu sodobnemu svetov-nemu gospodarstvu in se v doglednem času tudi uvrstilo vanj.
Od poslovne aktivnosti, or-ganizatorske sposobnosti in jasne gospodarskopolitične orientacije je odvisno, ali bo-do realne in objektivne mož-nosti za uresničitev tekočih in dolgoročnih ekonomskih smotrov optimalno izkorišče-ne ali pa se bodo ti uresniče-vali počasneje, kot je to de-jansko potrebno.
Pri tem je nujno, da se vključita tudi občina in mest-
ni svet ter temeljito proučita utemeljenost obstoja posa-mezne organizacije, in če ima podjetje perspektivo, bi ga kazalo podpreti, ker se bo uspeh obrestoval tudi družbe-no-političnim skupnostim. Ker ima družbeno-politična skupnost pravico nadzora, bi morala biti bolj zainteresira-na, da se poglobi v probleme, ki težijo gospodarske organi-zacije, in jim pomaga, saj je očitno, da je finančni uspeh občine v znatni meri odvisen od tega, kako uspešno poslu-jejo gospodarske organizaci-je na njenem območju. Pre-pozno je intervenirati šele te-daj, ko je podjetje že v po-p.olnem propadu, in ugotav-ljati večmilijonsko izgubo ter predlagati uvedbo prisilne uprave.
Predvsem pa v okviru od-nosov med občinsko skupšči-no in delovno organizacijo pričakujemo nekoliko več ra-zumevanja, malo več realne-ga gledanja na poslovne uspe-he delovnih organizacij, manj političnih »kampanj« in več posluha za često sijajno ob-dclane ideje, ki prihajajo iz delovnih organizacij; več po-sluha zlasti za gospodarske koncepcije posamcznih orga-nizacij, ki »danes« predvide-vajo za teritorialno skupnost nekaj manj, da bi »jutri« da-le bistveno več. Pričakujemo tudi več strokovnosti v upravnem odboru sklada skupnih rezerv gospodarskih organizacij, zlasti ko gre za sanacijske kredite, ki so mno-gokdaj bolj odvisni od dobre-ga osebnega poznanstva kot pa od objektivnih razmer in perspektivne orientacije.
In končno še odkrito vpra-šanje: Mar skupščinski usluž-benci niso slišali za »refor-mo«, če so, kaj neki si pred-stavljajo v okviru njenih ten-denc? Mar se pričakuje tisti dohodek, ki smo ga ustvarja-li leta 1965 in 1966 na zapr-tem jugoslovanskem trgu? Zakaj kritika na račun zmanjšanega dohodka ob po-večani proizvodnji in poveča-ni produktivnosti?«
Tendenca reforme je bila — navsezadnje smo se vsi tu-di zanjo deklarirali — da končno izpostavimo naše ju-goslovansko zaprto tržišče zdravemu »prepihu« svetov-nega trga, in če po tako izpo-stavljenem trgu, ki nujno »pritisne« na ceno, pričakuje-mo še vedno 30 ali celo 40 % »dobička«, tedaj pri nas v de-lovnih organizacijah pač ne vemo, kaj naj bi pomenilo vključevanje v mednarodno delitev in kako bi to »famoz-no« delitev izvedli, da bi bila »volk sit in koza cela«, mor-da nam to kdo pove?
Naj bi skupščina podprla zdrave tendence poslovnih koncepcij kolektivov ter njih izvedbo prepustila kolekti-vom, njena družbeno-nadzor-na vloga pa naj bi bila v kontroli posameznih delovnih organizacij, ki često s kon-cepcijami sploh ne razpolaga-jo ter poslujejo iz »rok v usta«.
Za to pot dovolj, kaj več morda kdaj drugič.
Izhaja od leta 1964 namesto Ob-činskih razgledov, ki jih je leta 1961 začel izdajati občinski odbor SZDL Ljubljana-Siška — Naslov: »JAVNA TRIBUNA«, Ljubljana, Trg prekomorskih brigad 1, soba 405 — Tiska: GP »Celjski tisk« Celje