83. številka.
jubljana, v četrtek 10. aprila.
XVII. leto, 1884.
Uhaja vsak dan zvečer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstrijako-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., po jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za leden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se za
10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po H kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Bokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravnifttvo je v Ljubljani v Frana Kolmana nisi, »Gledališka stolba". Upravništvu naj se blagovolijo poliljati naročnine, reklamacije, oznanila, t.j. vbo administrativne stvari.
Občni zbor „Zveze slovenskih posojilnic."
Dne 6. t. m. imela je „ Zveza slovenskih posojilnic" prvi redni oblini zbor v Celji. Po svojih poslancih so bile zastopane posojilnice: Celje, Mozirje, Žavec, Šoštanj, Maribor, Ptuj, Ljubljana (okolica,) Postoj in h, Ormuž in Št Jakob v Rožu na Koroškem; tiste posojilnice pa, ki neso poslal« zastopnikov k zborovanju izjavile so pismeno, da se strinjajo h sklepi, ki sa ukrenejo.
Zborovanje je otvoril ob Vali. uri načelnik zveze g. Mihael Vošnjak s poročilom o delovanji načelstva zveze v pretečenem letu. V prvi vrsti poroča, kako so se zvriili sklepi zadnjega izrednega občnega zbora in sicer:
1. Tiskane menjice s slovenskim tekstom: Dotično prošnjo je načelstvo pri finančnem ministerstvu uložilo in vsled te uloge so se posamičnem posojilnicam poslali obrazci slovenskih menjic na pregled in tudi je vlada od Ljubljanske trgovske in obrtniške zbornice zahtevala poročilo o slovenskih meuji-cah oziroma o tekstu, kar je gotovo znamenje, da bode dala vlada v kratkem tiskati menjice s slo* slovenskim tekstom. Stvar se seveda že dolgo časa vleče in med tem je načelstvo zveze si nuročilo omenjenih tiskanih menjic, ki so se posojilnicam na zahtevanje poslale.
2. O zadevi društvene tiskarne poroča načelnik, da je v dogovoru zarad tiskarne. Mej tem je pa načelstvo pustilo tiskati sestavljene in od posameznih posojilnic sprejete obrazce potrebnih tiskovin pri „Narodni Tiskarni" v Ljubljani, katera ima po dogovorjeni ni/ki ceni ealogo vseh obrazcev.
3. O prošnji načelstva nu ministerstvo notranjih zadev poroča načelnik, da se je uložila prošnja, da bi vlada ukazala hrauilnicatn, dajati posojilnicam posojila po 3% obrestovanji iz svojih rezervnih fondov, a vlada je odgovorila, da ne zamore v tej zadevi kaj storiti.
Vsled te rešitve si je načelnik zveze gospod M. Vošnjak lansko leto o potovanji Njegovega Veličanstva izprosil avdijenco pri grofu Taaffe-ju v Ljubljani, ki mu je zagotovil, da se bo na to pro Snjo v nameravanem načrtu nove postave o hranilnicah po mogočnosti ozir jemal.
4 Da bi dobivale posojilnice potrebni kredit iz centralne blagajne^poštnih hranilnic je načelstvo poslalo peticijo na državni zbor, ki bi naj poštno-braniloično postavo o tem oziru premenil.
K točki 2. dnevnega reda se omeni, da se je vsestransko odobrilo in priznalo praktično šestavljenje potrebnih tiskovin in da se je cenik tiskovin razdelil mej zastopnike posamičoih posojilnic.
Točka 3. dnevnega reda so davki posojilnic, pri tej priliki opozoruje načelnik posojilnice na postavo o olajšavi davkov pri posojilnicah od 27. decembra 1880 in priporoča, da naj dajejo le udom posojila, ker le tako zamorejo rabiti koristi omenjene postave. Dalje naj bi vsaka posojilnica ustanovila posebni reservni fond (za izgube) in naj bi se temu fondu prikladal letni dobiček, ker neso taki zneski podvrženi davkom. Ker je visokost zadružnih deležev tudi važen faktor za podlago davka, se je tudi o tem razgovarjalo in videti je bilo, da tudi poslanci in zastopniki slovenskih posojilnic neso jednskega mnenja o visokosti deležev, ravno tako kakor na Nemškem, kjer sistema „Schultze-Delitsch" in „Ra feisen" zastopata si nasprotna načela; jeden je za visoke, drugi za nizke deleže.
Točka 4. Kako bi se naložili reservni fondi? Načelnik je mnenja, da naj bi se nakupile državne listine, ker obresti od teh neso davkom podvržene; večina uavzočnih je pa tega mnenja, da bi naj, kakor do zdaj, ostali reservui fondi za obrtnijo in zaradi tega, da posojilnicam ne zmanjka denarja.
Zanimiva je bila 5. točka dnevnega reda, namreč o ustanovitvi novih posojilnic Načelnik poroča o dozdanjem delovanji zveze in omenja, kako se bo v prihodnje delovalo. Posebno se je razgovarjalo o nameravani ustanovitvi slovenskih posojilnic na Goriškem in v Istri.
Točka 6. Kako so ima ravnati pri dovoljevanji posojil? Vsprejelo se je vsestransko načelo, da se pri dovoljevanji posojil na osobni kredit gleda v prvej vrsti na značaj prosilca glede delavnosti, zanesljivosti itd. Važno je tudi, da se izvan kraja posojilnice nastavijo zaupni mofcje. Kmetje naj le podpišejo dolžna pisma; če se rabijo menjice, naj posojilnice rabijo samo takozvane lastne, suhe menjice, da se prihranijo stroški protestov.
Točka 7. Priznalo se je, da je potreba stro-kovnjaškega lista in se je sklenilo, podpirati glasilo zveze slovenskih posojilnic Časnik „Zadruga". V .Zadrugi" se bodo tudi trimesečni Bklepi objavljali. (Točka 8. dn. reda.)
Točka 9. in 10. dnev. reda. O določbi §. 6. pravil zveze. Načelstvo se je naprosilo, da sestavi stalna pravila, katera naj predloži prihodnjemu izrednemu občnemu zboru, ki bi naj se znabiti jeseni v Ljubljani vršil.
Postavili so se tudi redni doneski posojilnic v blagajnico zveze; posojilnice bodo brezplačno dobivale po potrebi 10—20 iztisov „Zadruge0, katere potem mej zadružnike in zaupne može razdelć, da se zadružništvo razširi in oživi.
Razni nasveti, točka 11. dneva. reda. Načelnik zveze priporoča, da se upelje redna amortizacija in sicer na ta način, da bi se pri poluletnem plačevanji obrestij plačalo tudi 5 °/0 posojila.
Zveza slovenskih posojilnic obsega 20 posojilnic; 17 posojilnic že posluje, 3 se pa še le bodo registrovale, ki bodo v kratkem začele tudi poslovati. Na Štajerskem jih je 10, na Kranjskem 6, v Istri 2, na Koroškem in v Gorici po jedna.
Vse »majo uplačanih deležev 176 345 gld., hranilnih ulog 867.021 gold., reservnega fonda 55.978 gld. in izposojenega 1,159.005 gold. I/mej omenjenih 20 posojilnic se jih je 11 ustanovilo od leta 1881
Natančno poročilo o tem občnem zboru bode priuesla prihodnja številka „Zadruge".
Makso Veršec.
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani 10. aprila.
Českl listi zahtevajo, da se za Češko imenuje posebni deželni minister, kakor ga ima Galicija, kateri bi zastopal češke iuterese v ministerskem sovetu. Praftttk je še premalo storil za češko deželo, da bi bil vreden njenega zaupanja Zato naj Pražak postane definitivni justični minister, kjer je na svojem mestu, a za Češko naj se imenuje nov deželni minister.
LISTEK.
Knez Serebrjani.
(Ruski spisal grof A. K. Tolstoj, poslovenil I. P.) XIV. Poglavje. Zaušnica. (Dalje.)
— Ali veš ti, — nadaljeval je strogo carje-vič, — da takim knezom, kakor Bi ti, na trgu stavijo vešala, in ti sam nesi vreden Bvojega zipuna. Ko ne bi mi bil ti danes storil take usluge, velel bi vas vse poloviti in odpeljati v slobodo. Zaradi tvojega današnjega dobrega dela odpuščam ti vsa prejšnja roparstva, in pri očetu hočem govoriti zate, če prideš prosit odpuščenja.
Hvala za tvojo prijaznost, carjevičl pa Še ni prišel čas, da bi šel prosit carja odpuščenja. Težki so moji grehi pred Bogom, in velike so moje krivde pred carjem; ne verjamem, da bi mi jih odpustil car, a ko bi mi jih tudi odpustil, ne zapustil bi svojih tovarišev!
— Kako? rekel je čudeč se carjevič: — tedaj ti nečeš opustiti ropanja, četudi ti obetam, da ho-
čem prositi zate? Ali rajši ropaš po cestah, kakor bi pa pošteno živel?
— Perstenj je pogladil svojo črno brado in zvito se je nasmejal, in pokazali Bti se dve vrsti belih zob, od katerih je njegov zagorel obraz postal še zamolklejši.
— Carjevič! — rekel je on: — zato je ščuka v morji, da ne bi dremal karaš. Jaz nesem vajen niti vojne službe, niti kupčije. Z Bogom carjevič; blizu se že uzdiguje prah; treba se je vrniti; riba išče, kje je globokeje, a nas jeden, — kje je trdneje.
In Perstenj je izginil v grmovje, odpeljavši za seboj svojega konja. Razbojniki so se pogubili drug za drugim v grmovje, a carjevič in Serebrjani jezdila sta dalje sama in kmalu sta srečala oddelek konjice, kateremu je zapovedoval Godunov.
Kaj je delal car ves ta čas? Poslušajmo, kaj govori pesen, kako opisuje narodno mišljenje tega veka.
Što vozgovoril groznij carj:
„Ah, vi goj jesi, knjazja moji i bojare!
„Nadevajte platjo černoje,
„Sobirajto k zautrenji')
,Slušat i pa carjeviče panihidu|)
„Ja vseh vas, bojare v kotle svarju8)"
') jutranjej službi božjej;  s) črno maso; ■) Bkuham.
Vsi- bojare fspugalisja, Nadevali platje černoje, Sobiralisja ko zaiitreuji, Slušat j po carjeviće panihidu. Prijehal Nikita Romanovič, Narjadilsja*) v platje cvetnoje, Privel s soboj mlada carjeviča, I postavil za dverjmi severni. Sto vozgovoril groznij carj: ,,Ah, ti goj jesi, Nikita Romanovič! „Što v glaza-lj *) ti mne nasmehajeSjsja ? ..Kak upala zvezda podnebesnaja ..št<> ugasla sveča vosku jarago „Ne stalo u menja") mlada carjevima.1' Što vozgovoril Nikita Romanovič: „ Ah, ti goj jesi, nadeža'), pravoslavni car! „Mi ne stanem8) po carjeviče panihidu petj „A stanem ml pet moleben za zdravnij Obral carjeviča za belu ruku, Vivodill0) izza severnih dverej. Što vozgovoril groznij carj: „Ti, Nikita, Nikita Romanovič! „Ešče čem mne tebja požalovatj ,l)V ,,Ili tebe polcarstva datj? .,. ,     „Ili zolotoj kazni«), školjko nadobno18) „   „Ab, ti goj jesi, carj Ivan Vasiljevičl
~m *) oblekel se; s) v oći li; e) nemam; ') nada; •) u bodemo; •) molitev za zdravje; ,0) pripeljal; »*) nagraditi '*) zlatih denarjev; ,s) treba.
ne
Kakor se poljskim listom poroča, se je pred-včeraj načelnik poljskega kluba, dr. Grobolski, več ur razgovarjal z ministri TaarTejem, Dunajevskim in Ziemialkovskim o decentralizaciji železnic.
O organizaciji državnih železnic se bode vse že mej parlamentskimi počitnicami definitivno določilo.
llr%at«Ki sabor bode sklicau konci tega meseca. Vlada s skrbjo pričakuje, kako se bode vršilo to zasedanje. Narodna stranka se še vedno ni preorganizovala, ostala bode onemogla, kakor je bila popre). Vse je tedaj zavisno le od opozicije, vender ni misliti, da bi ta spremenila svojo taktiko. V tem se pa ban trudi uvesti nekatera izboljšanja v deželni upravi, zlasti izpolniti [»razna mesta velikih županov in podžupanov. Deželna vladh je tudi sklenila osnovati kmetijsko Aolo v Požegi in bode deželnemu zboru predložila dotično predlogo. Poleg tega se bode oežeini /bor bavil z adresnim načrtom in predlogom, da se odpošlje regnikolarna deputacija v zadevi naru&euja u>tave.
Cesar je imenoval državica sekretarja pod-maršala barona Feiei vary-ja ogcrsltlm houvednim ministrom. — Preiskovalni sodnik v Pešti izpustil je 12 zaprtih anarhistov, mej njimi 2 ženski. Pa se vendar neso kar izpustili, teniveć oddali policiji, da jih policijsko kaznuje. — Ogerski listi poročajo, da 80 zasledili razna izneverjenju pri sedmograškej železnici.
% u;iiij<* države.
V Petrogradu se zopet govori, da odstopita miuister Tolstoj m stavbeni minister Possiet. Trdi se, da Kohanov postane minister uotranjih zadev, to bi pomenilo, da se Hu»ija misli obrniti na bolj svobodomiselna pota. Sicer je pa treba čakati, ali Be ta vest obistini. Car potuje maja meseca s carico v Varšavo Je-li to v kakej zvezi s premem-bami, ki se imajo uvesti v upravi na Poljskem, se ne ve.
V ataliJaiisUcJ zbornici je B auea grajal vladno politiko. Pridružeoje Italije k centralnim vla-Bteni koristilo je le avstrijskim interesom na Balkanu. TripelaiijaiiCJ ni Italiji nič olajšala varovanju .njenih interesov or> SrcCinjozemelj-kem morji, pristop Rusije bo pomen Itali|e v tripelaliptnci samo pomanjšal, zato bi se motala Italija pridružiti zapadnim vlastem.
l'r.-iiietMiii seiiht je vsprejel finančno konvencijo s Tunisom in .;« bil potem odložen. - Zbornica poslancev je po nekaterih upombab vojnega ministra, generala Campeiiona, skoro jednoglasno sklenila, preiti k specijalni debati o zakonu o naboru vojašaih novincev, ki bo takoj začne, ko se zopet Bnide zbornica. Zdaj se je zbornica odložila do dvajsetega maja.
Ostavk riiiini im!uij,i ministerskega predsednika Joana Bratiaoa imela je kaj velik upliv. Zbornica poslancev mu ;e takoj zjavila svoje zau panje ter ovrgla svoj prošnji ukrep in ob jednem izrekla di je pripravljena ustreči njegovej želji, ter začeti Specijalan debato o reformi ustave, Senat je sklenil [nositi ga, da naj ostane na svojem mestu. Sam kralj ga prosi, da naj umakne svojo de misijo. Verojt'tuo je, da pri ti'kej splošno izražeuej želji, ostane Bratiano. Ko bi pJ» vender bil tako trdovraten, da ne bi hotel ostati, bode se pa predsedniku senata gosjiodu De metru Gbiki naročilo, sestaviti novo ministert-tvo, ki bode zopet le prebod k Joau Bratu, novej vladi. Iles mulo zbornic v Evropi je tako postrežljivib vlad", kakor rumuuska, k večjemu nek deželui zbor v Avstriji. Kako lepo bi bilo za ministre, ko bi bilo povsod tako.
Že večkrat smo trdili, da je Nemčija le na videz Ustavna država, v resnici pa absolutistična. Povsod viada volja žalezuega kancelarja, kateri ume zatreti aii odvrniti v.->ako svobodno jiostopauje nemškega državnega ali pruskega deželnega zbora. Pru-
sija še nema odgovornega ministerstva, kakor druge ustavne države. Knezu Bismircku so pa še te narodove pravice preveč, najrajši bi vse zatrl. Po njegovem mnenji je že sama želja po odgovornem ministerstvu pregrešna. In ko je nova nemški svobodomiselna stranka to stvar vzela v svoj program, spravil je zvezni sovet na noge, da protestuie proti temu. Ko u videl, da državni zbor ni pripravljen ustreči njegovei želji, da bi kar tebi nič m^ni ui«' dovolil podaljšanje socialističnega zakona, obrnil se ]e do cesarja, da naj ou s svojim uplivom pritiska na zbornico. In res, ko se mu je predstavilo pred-sedništvo državnega zbora, izražal je cesar želio, da se podaljša omenjeni zakon. Ko pa katoliki v državnem zboru neso glasova i i kar za podaljšanje tega zakona, ampak ga izročili posebnej komisiji v pretres, slišali so kmalu od nau/snega ministra, B>s-marekovega tovariša, v deželnem zboru, kaj hude napade. Zdaj je pa Bismnrck podal celo svojo demi sijo, ker mu ne gre vse po volji, s tem hoče pritiskati na cesarja Viljema in na vse Nemce, ki skorai vsi vedo, da se uiegove državniške zmožnosti ne dado lahko nadomestiti Ali bode to omečilo Nemce, pokazale bodo prihodnie volitve v državni zbor, ki bode gotovo kmalu razpuščen.
Dopisi.
Iz I«, umnika dne  7. aprila.   [Izv. dop.] Neprijetno  opravilo je polemizovanje samo ob sebi že, neprijetno tem bolj, če se mora o nasjirotniku reči, da so njegovi nnpadi po vsebini neresnični, po obliki nespodobni.   Te dve lastnosti značite napade K amniškega dopisovalca Slovenčevega na naše meščane,  j»red  vsem ni našega župana.   Sovraštvo in strast narekujeta te dopise — in strast je slepa! Molčali  smo  dolgo  ne  hote urednika slovenskega listu, ki se  varuje, — kur je gotovo  prav, — širiti prepir, ki ga je že tako   odveč mej nami, pripraviti v zadrego, molčali smo, v svesti si, da oni krivični iz sovraštva izvirajoči   dopisi  mej Kamniškim prebivalstvom  ne bodo imeli  nikucega učinka — 8. zdaj     'preveč!   Kdor živi  mej uami, smijal se bo dopisom, a komur so razmere nastlane, menil bo, da se gode v našim  mestici stvari,  ki ga stavijo v globi nad Sodomo in Gomoro.   Poroča se o samih „bi'deršturmari|ah", tako da bi Človek mislil da gospodujejo v Kamniku sami pravi pravcati Turki, Vse to je baje pouzročil liberalizem. In kaj je na vsem tem ?   Za časa  prihoda  presvitlega cesarja ste Be na Grabnu res dve   kapelici odpravili,   ker jih je bila nesrečna roka zidarjeva preveč na cesto postavila in se je  to tedaj   storiti  moralo.   Kdo je tu kaj verski čut  koga druzega  žaliti bolel? bi bil li „ konservativen"   župan   drugače   postopati mogel, nego je postopal liberalni ? — Sedaj je zopet nekje pri Podgorji   padel  spominek — kakor poroča dopisovalec  ki pri tej   priložnosti prav ljubeznivo, kakor se spodobi omikancu — pritakne, da so bili oni, ki so ga podrli baje   „tudi  pijani"! Nam o tem  ni uič  znanega.   Vendar  spominek je bil star, kar dopisovalec sam priznava, mogoče, da se je sum zrušil, kar se  je tem lagje zgodilo, ker je stal na jednem samem  kamnitnem in ruzpokanem stebru — gotovo pa ga ui ugonobil Kamniški liberalizem. Gospoda le dostojneje in pravičneje !
Kaj pa da je izvir vsem tem napadom in temu sadu, to je dopisnik dovolj jasno pokazal. Izid Žudnje volitve v odbor   meščanske  korporacije, ta
mu ne da zatisniti očesa Delalo se je pred volitvijo od .konservativne" stranke s budim naporom. Bile se pojediue in seje blizu farne cerkve; tem se je pri tej priložnosti sklepalo, tam so se delali strategični načrti, ki so imeli za veke ugonobiti „ liberalizem**. Gospod, ki je celo stvar vodi', bil je gotov zmage A kako iznenađenje! Dobil je za-se in za njegova stranko la borih par glasov, niti „povabljeni" neso ostali zvesti! In zakaj ne? Prepričani so bili, da je premoženje Kamniškega mesta v tacih rokah, da v bolje priti ne more, to je vse, to je tudi uzrok, da je tako zvuna „liberalna" stranka zmagala tako sijajno. Če se navajajo za to drugi uzroki, so neresnični.
V našem mestici bi se živelo sedaj prav mirno, prav zadovoljno. Stranke, ki ni- je prej nadvladovala, ni več, in narodnjaki živeli bi v naj-lepšej slogi, ako bi se ne sejal nemir in sovraštvo od one strani, k,er bi se moralo skrbeti pred vsem za mir, kjer bi se morala oznanjevati ljubezea in zatirati medsebojno sovraštvo. Gospoda, to ni in ne mora biti vaš poklic — žalostno, če bi bil! Ali hočete res s takim postopaujem doseči posebne svoje namene? Ali se niste že dovolj prepričali, da tako ne gre, da se vam ravno zaradi tacega postopanja krči število soborilcev od dne do dne? — Pridite že skoraj do spoznanja, da vse obrekovanje, vse natolcevanje no pomaga nič, razvidite že, da zmaga vselej in povsod resnica nad neresnico! —
Od Save  8. aprila.  [Izv. dop.] Pretočeni teden se je vršila volitev načelnika  in  odbora za okrajni zastop Sevmški. Po že znanem izidu volitve v okrajni zastop ui bilo več dvoma, da pride vodstvo zastopa v domaće narodue roke.   Ipak je bila tudi ta volitev zelo pomenljiva zaradi tega, ker je izvoljen za okrajnega načelnika mož,  do katerega imajo Sevničaui  kakor tudi  mi okoličani popolno zaupanje.   Izvoljen je namreč soglasno znani rodoljub, pospeševatelj šole, za naš gospodarski napredek in za občni blagor vneti gospod Franc Lenček, veleposestnik iz li, mire.   Zadovoljui smo jako, da je prišlo vodstvo Eastopa v spretne in poštene roke. Da bi bilo dosti takih mož po Slovenskem, kakor je naš novi okrajni načelnik ! Za uačeluikovega namestnika je izvoljen naš priljubijeu zdravnik gosp. Medic.   Tudi \es diugi odbor, ki obstoji iz petih ! udov, je v krepkih naroduih rokah.   Za odtiornike so izvoljeni gg.: Andrej Ivane, notar Vršeč, Zalokar Josip iz Zagradca,  Franc Cerjak in Anton Kijun. Sami vrli narodni možje.   Volitve so se vršile soglasno.   Novemu zustopu priporočamo, da se resno in vztrajno poprime svojega dela.  Treba bo štediti z denarjem iu  vender  tudi zanemarjene občinske ceste, ki jih je zastop v svoje oskrbovauje prevzel, popraviti in v boljši stan postaviti.   Okrajni zastop nema naloge, gotovega denarja nakopičiti, kakor je storil stari odbor, ki je hotel s tem, da je v sklepnem računu nekaj gotovine izkazal,  volilcem pesek v oči trositi,  češ  tako dobro smo gospodarili, da smo celo denarja prihranili«   A zamolčal je,  da so postranske ceste zanemarjene, za katere je bil denar namenjen. To ni umno gospodarstvo! Še nekaj bi  priporočali  novoizvoljenemu vodstvu. Dozdanji načelnik je vsa dela kar  skratka  sam sprejemal, To ui pravi pot.   Povsod je navada,  da se vsako
„No suli ■*) nino polcarstva, ni Bolotoj kasni „Toijko daj mno /.lodeja Skurlatova: ,,Ja svedu na to boloto židkojo, ,,Što ni tu li Lužu-Pagauuju |M Sto vozgOVOrU c ar j Ivan Vusiljevič: ,,E£eo votj tobe Maijuta zlodoj ••), „1 delaj a njim 5to hočeS ti!"
Tako se glasi pesen; v istini pa ni bilo tako. Letopisci pripovedujejo, da je Maijuta še dolgo po 15G5. letu ostal v milosti Ivana Vasiljeviea. Mnogo caraklh ljubljencev bilo je žrtva carskega sumnjenja. Že ni bilo več Basrnanovih, ne Grjaznega, ne VjazemBkega, pa Maijuta še ni nikoli skusil carske jeze. On po prerokovanji Onufrevne ni prejel kami v tem življenji in umrl je slavne smrti. V samo-Btanekej cerkvi sv. Josipu Voioskega, kjer je pokopano njegovo telo, je povedano, da je pal za carja v bitvi pri Pajdoji.
Kako je Maijuta opravičil svoje obrekovanje, ne vemo.
Morda je Ivan, ko se je pomirila njegova razdražena du-m, pripisoval tako postopanje svojega ljubljenca goljufljivej gorečnosti; morda se pa tudi ni popolnem odrekel sumnji na carjeviča. Naj je že bilo, kakor koli,  Skuratov ni izgubil carjevega za-
,4J uc ponujaj; ,J) Tu imaš prokletoga Malj uto 1
upanja, a od tega časa, bil je še dražji Ivanu. Do-zdaj je samo Rusija sovražila Maijuto, a zdaj ga je sovražil tudi carjeviČ sam. Ivan je bil zdaj jedina opora Maljute. Ta občna nejevolja na Maijuto bila je porok carju za njegovo zvestobo.
Cikanje na Basmanova tudi ni ostalo brez uspeha. V Ivanovem srci ostalo je nekaj suma, četudi ni brž pognalo korenin, vender je jako ohladilo njegovo prijaznost z nadtočajem, kajti car ni nikdar odpustil onemu, katerega se je bal, četudi bi se bil prepričal, da je bil ves njegov strah prazen.
XV. Poglavje. Poljubovalni obred.
Vrniti se moramo k Morozovu. Helenina razburjenost v navzočnosti Serebrjauega ni odšla bistrim bojarskim očem. Z začetka je mislil, daje bilo uzrok snidenje z Vjazeraskim, pa pozneje se je drugi sum vkoreninil v njegovej duši.
Ko se je poslovil s knezem, spremivši ga do vrat, vrnil se je Morozov v svojo sobo. Njegove Btare obrvi bile so strašno zježene, globoke gube prikazale so se na njegovem čelu, bilo mu je vroče iu duSno.   „Helena zdaj spi", — mislil si je, —
„oua me ne bode pogrešala; iti hočem na vrt, morda si ohladim Čelo."
Morozov je odšel; na vrtu bilo je temno. Pri« šedši blizu ograje, zagledal je belo žensko obleko. Začel se je ozirati.
Zaljubljeno govorjenje osupnilo je njegov sluh. Starec se je ustavil. Spoznal je ženin glas. Za ograjo videl jo nerazločno v uočnej temi jezdeca. Neznanec nagnil se je k Heleni, in govoril je nekaj ž njo. Morozov je pritajil dihanje, pa veter je pretresal drevesne vrhove in nosil proč besede neznanca. Kdo je bil ta neznanec? Ali se je Vjazemskemu s svojo vstrajnostjo posrečilo prikupiti Be Heleni? Nerazum-lj vo je žensko srce! Njemu se danes prikupi to, kar mu je bilo včeraj zoprno! Pa saj ni Serebrjani naznanil suidenja njegovej ženi? Kdo ve? Morebiti mu je knez, katerega je on vsprejel, kakor sina, še isti dan prizadejal krvavo razžaljen]«, njemu najboljšemu prijatelju njegovega očeta, njemu, ki je bil pripravljen postaviti svoje laBtno življenje v nevarnost, da bi skril Serebrjanega pred carsko jezo!
„Ni mogoče," — mislil si je Morozov, — „to ni bil Serebrjani! Bil je kak opričuik, kak nov carjev ljubimec. Njim ni nič novega, onečastiti bojarja starega rodu. A žena, zvita kača! Ali jo nesem I ju-
delo po mioueudo-dražbi odda.   To tudi želimo in pričakujemo od novega vodstva.
To pa nai novoizvoljene zastopnike nikar ne žali in v njihovem resnem delovanji ne moti, da naši nemškutarji ž njimi neso zadovoljni Neki propali nemškutaraki kandidat iz veleposestva ni mogel svoje razjarjenosti zaradi piupada na tihem požreti. — Zarrrreočal je torej v listiću Celjskega usnjarskega „Festungs-Viereeka", pridavaje v svojem „Galgenhumorju" izvoljenim narodnim zastopnikom razne priimke. Jaz poznam tega nemSkutarskega Don Quixota že dolgo let. Zamrznil je v pretekli nemškutarski dobi in še zdaj moli ta kurioziteta kot čuden izrastek tiste dobe v naš Čas. Zmiraj še misli, da bo on sam zajezil napredek slovenstva. Kar pobrustal bi nas. Živo Be še spominjam, kako dobro ga je jeden njegovih pristašev karakte-riziral, rekoč: „er ist be:m grosswerden starck auf-gesessen". Starikav mož je že, pa ima tudi lastnost starih bab, kjer mu zmanjka stvarnih argumentov, poslužuje se osobnih napadov. — Nekako zanićljivo je omenjal v svojem dopisu posebno izvoljenih kmetskih posestnikov. In vender so krepki posestniki najimenitnejši steber človeške družbe iu države. Se ve da le taki, ki se neso popolnem izgospodarili in zadolžili, ker pri teh se je bati, da postanejo breme občini, če so tudi prej veleposestniki bili. Ako ima kdo graščinco, ki je vredna 30 do 35 tisoč gori pa je pravega intabuliranega dolga ftez 40 t soč ta mora priti pod nič, če je prej tudi bil „-mi* Unterlichtenvvald". Pošten in krepak posestnik biti ni sramota. Pač pa ne zasluži tak „ veleposestnik" tega imena, ki je svoje posestvo tako zagospodanl in zadolžil, da mu dolgovi sapo zapirajo in se ne more ganiti. Ta ni več pravi posestnik temveč le in abstracto.
Domače stvari.
— (V poročilu o občuem zboru „Na-rodnega doma") pozabili smo omeniti, da je rodoljubni Ljubljanski trgovec gosp. Franjo Hren daroval za notranjsko veselico v Postojini ves les v vrednosti 2 40 g ld. brezplačno. Vidno je tedaj, da je pred vsem on pripomogel k sijajnemu denarnemu uspehu te veselice.
— (V več listih) čitamo brzojavke, da pride na mesto umirovljenega deželne sodnije predsednika g. Gtrtscherja, nadsodnije svetnik dr. Viktor Leitmayer v Liubljano. Odgovornost za to vest prepuščamo dotičnim listom.
-rtr./K kmetski enketi) bo povabljeni vsi d e ž e pci i poslanci, g. deželni predsednik baron Wiujc. ler in A. pl. Wurzbnch, kot zastopnika vlade; Zb-aattietn>ko družbo predsednik K. pl. Wurzback, g0*p Sevuik, veleposestnik, iu G. Pire, tujnik; potem sledeči gg. kot izvedenci: Anton Planinec, načelnik cestnega odbora v Boštanji; dr. Ignacij Na-morš, župan v Veliki Dolini; dr. Ivan Meuciuger, advokat na Krškem; dr. Josip Kosler, v Ljubljani; Ribani Janežič, ravnatelj hranilnice v Ljubljani; Henrik baron Lazmrini v Smledniku; Janko Urban-čič, veleposestnik ua Turnu; Adolf Obreza, drž. poslanec v Cerknici; Fran Kotnik, na Vrhuiki; Anton Aleš, dekau v Semiču; Anton Golobic, dekan v Cerkljah; Anton Ogulin, posestnik na Rudolfovem; Fran
bil? Ali nesena skrbel za njo bolj, kakor bi bila moja lastna hči. Ali me n> vzela iz proste volje? Ali se ui meni zahvaljevala, zvita tica? Ali mi ni prisegla zvestobe? Ne, ne zanašaj se, družina Andre-jevič, na žensko zvestobo! Ženska zvestoba — je zaprta soba, hrastove duri in železna ključavnica. Prehitel se je Morozov, ko je izročil svojo čast mla-dej deklici. Preslepilo je tebe, starca, goreče srce! Goljufala te je mlada žena, zvita kača; smejali se ti bodo Moskvičaui !"
Tako je mislil Morozov in mučil se je z uga-njevanjein. Hotel je iti bliže; pa jezdec bi jo utegnil pobegniti, in ne spoznal bi svojega sovražnika. Sklenil jo počakati.
Kakor nalašč je to noč neprestano šumel veter, in mesec se ni prikazal izza oblaka, Morozov ni spoznal niti obraza, niti glasu jezdecevega. Samo to je slišal, da je bojarinja rekla s Bolzami:
— Ljubim te bolj, kakor svoje življenje, bolj kakor rumeno solnčice! Nikogar razen tebe še ne-Bem ljubila, ga ljubiti ne morem, in ga tudi ne bom.
Kmalu je odšla Helena mimo Morozova, ne da bi ga bila zapazila.
(Dalje prih.)
Kavčič, posestnik v Medvodah; Janez Mahkot, C kr. okr. glavar v Ljubljani; Anton Globočnik, c. kr. okr. glavar v Postojiui; Albin grof Margheri-Co-mandona, drž. poslanec; Janez Modic, predsednik čebelarskega društva na Jesenicah; Anton Jeršan, posestnik na Unci; Leopold Dekleva, žunau v Ko-šani; Anton Lovše, župan v Šmartuem pri Litiji; Primož Pakiž, dr. Franjo Papež, Viljem Pfeifer, dr. Josip Pokiukar, Luka Rob;č. Poročali bodo: O dednem pravu na kmetih L Svetec; o kmetskih domovih in hipotekarnih dolgovih dr. J. Voš-njak; o povzdigi kmetijstvu O. Detel a; o pospeševanji domaČe industrije J. Murni k; o sredstvih proti žganjepijanstvu dr. M. Samec in o raznih m vrt h dr. J- Vošnjak. Enketa se začne 17. aprila ob 10. uri dopoludne v raagistratni dvorani.
— (Umrl) je včeraj v Ljubljani gosp. Josip Mam, član in telovadec „Sokola" v 21. letu. Lahka mu     milica !
— („S I o ve ns kega Gospodarja") zadnja številka bila je zaplenjena, neki M tega delj, ker je dosedanji odgovorni urednik g. J. odstopil in je katoliško tiskovno dru-tvo novega odgovornega urednika c. kr. okr. glavarstvu naznando še le popoludne tistega dne, ki je imel „Slov. Gospodar" iziti. Ta razlog ni v zakonu utemeljen. A vajeni smo v zadnji čas v Mariboru tako čudnih dngoditov, da bi nikakor ne strmeli, ako bi bila konfiskacija res zaradi tega se zvršila.
— (Iz Žavca) se nam piše: Gosp. Simon Kuke c, ki je lani kupil tukajšnjo pivovarno, popravil iu uredil jo je prav izboruo in zdaj vari tako izvrstno pivo, izključno i/, domačega savinjskega hmelja, da mora vsak narodnjak vesel biti tega napredka. Želeč g. Kukcu na)boljši vspeh, zdi se nam umestno, občinstvo opozarjati na njegovo zares izvistno pivo. Svoji k svoj:m!
— (Vabilo k sej« občnega zbora) okrajne posojilnice v Ljutomeru. Dnevni red: 1. Po-roč'lo nadzorništva o rakunu za leto 1883. 2. Izločitev udov, ki društvenih pravil ne izpoluujejo. 3. Sprememba društvenih pravil 4. Volitev ravnateljstva. 5. Volitev nadzorništva. 6. Volitev cenilne komisija. 7. Razni predlogi. Seja je na belo nedeljo to je 30. aprila t. 1., v šolskem poslopji v Ljuto meru, in se začne ob 8 uri prepoludnem.
— (V Lud b rogu) ua Hrvatskem razkrili so pri ko|ianji v nektm vinogradu vrelec. Na vodi prltakajočej iz vrelca opažala se je rujava, oljnata
i tekočina, katero so po preiskavi spoznali za petrolej.
— (Razpisano) je mesto okrajnega sodnika v Velikih Lašičah. Prošnje do 25. t. m.
— (Razpisano) je mesto pristava pri c. k. okrožuej sodniji v Cel j i, .eventuvelno pri kakej okr. soduiji. Prošnje do 24. t. m. — Dalje ste razpisani službi paznika I. in II. razred* v kaznilnici Karlau v Gradci za doslužene vojake obeh, d^že'nih jezikov zmožne.  Prošnje do 3. maja na vodstvo kaznilnice.
Telegrami ^Slovenskemu Narodu":
Pariz 10. aprila. „Journal des Debats" živahno pobija predlog v Times," da bi se v Egiptu ustanovil angleški protektorat in pravi, da bi francoski kabinet, ki bi se temu ne pro-tivil z vsemi sredstvi, ravnal proti svojej najsvetejše] dolžnosti.
Pariz 9. aprila. Na več krajih premo-govega rudnika v Anzinu bile so eksplozije dinamita, naperjene proti delalcem, ki se neso udeležili strika."
„Monde" poroča, da so tuji lnisijoni dobili telegram, da so v Thanhoi v zapadnom Tonkingu pet francoskih misijonarjev in trideset kateheto v posekali.
Kajira 9. aprila. Brzojavka Gordonova iz Kartuma z dne 30. marca poroča, da je bilo več sokobov s sovražniki, v katerih je Gordon nadvladah Gordon ceni ustaše na 2000 mož. Mahdi jim je baje poslal šest kanonov. Gordon razorožil je 25. marca 250 baži-bo-zukov, ker so se protivili poveljem.
Razne vesti.
* (V Carigradu) je tako imenovani „Clul> oriental", k kateremu imajo pristop le diplomati in jako bogati ljudje. Zadnjič so iz tega kluba izbac-nili dva bogata Grka, Corpi iu Mareogodato po imenu. Posodite sta klubovem članu Fraucbotti-ju, ki je veliko zaigral in bil v zadregi, na osem dni 10.000 gld., za kar jima je moral čez osem duij vrniti 14.000 gld.
* (Najbogatejši mož na svetu) je William H. Vanderbilt v Novem Jorku. Konci vsa-cega leta naredi svoj račun, kakor vsak reden kupec. Če tudi se rad ponaša s svojim bogastvom in vsakega po strani gleda, ako nema vsaj jeden milijon premoženja, vender je dozdaj malokdo bil tako srečen, da bi bil mogel natančno pregledati razmere njegovega premoženja. Samo nekemu dobremu prijatelju je pred jednim letom povedal, da ima 196,000.000 dolarjev, da je tedaj bogatejši, kakor Westminsterski vojvoda, ki je najbogatejši na Angleškem. Kar pa on sam ni povedal, zračunili so drugi ljudje, da se njegovo premoženje vsako uro za 118050 dolarjev pomnoži, ker je svoje kapitale gotovo na najmanj 6 °/o naložil, kakor jako prebrisan človek. Prve tedne vsakega leta pregleduje po svojih denarnih skrinjah, ter prešteva za koliko denarja in denarnih papirjev se je minulo leto po-vekšalo njega premoženje. Po naključji prišel je nekemu časniškemu poročevalcu pregled njegovega premoženja v roke, ki ima datum 15. jami vari a t. 1. Iz tega je razvidno, da premoženje tega bogatina znaša že nad 200 milijonov dolarjev. Večina njegovega premoženja je naložena v vrednostnih papirjih. — Vzlic temu pa živi ta mož jako skromno, na leto izda iedva 200.000 dolarjev, kar primeroma ni veliko, v katerej vsoti pa ni uštet ples, katerega napravi vsako leto, ki stane 40.000 gld. Tudi njegova soproga se jednostavno, če tudi elegantno in okusno oblači. Njene dragocenosti se cenijo na jedva 150000 dolarjev.
Narodne-gospodarske stvari.
Program enkete o kmetskih razmerah na Kranjskem dne 17., 18. in 19. aprila 1884. Posvetovalo se bode :
I. O dednem pravu na kmetih (z ozirom na dotični vladni načrt v državnem zboru.)
1. vprašanje: Katere kmetije naj spadajo pod omenjeni zakon? Koliko naj imajo najmanj katastral-uega čistega prinosa, oziroma zemlje, koliko smejo največ imeti? (§. 1. vladnega načrta.)
2. vprašanje: Katere reći (fuudU3 instruktuB) se imajo smatrati za gospodarstvo potrebne? (§. 4)
3. vprašanje: Kolikeri katastraini čisti prinos, ali kolikeri gruntui davek naj velja kot cena take kmetije (kmetskega doma) pri izročitvi, ako se dediči ne morejo med seboj pogoditi ? (§. 7.)
4. vprašanje: Ali se naj pri izročitvi prejemniku na korist odbije od prejemne cene neka svota in do katere visokosti? (§. 10.)
II. O kmetskih domovih.
1. vprašanje: Ali bi se naj na Kranjskem usta-uovili kmetski domovi, to je, kmetije, ki se ne smejo rušiti iu vselej le kot celota prodati?
2. vprašanje: Ali se naj upisavanje kmetij mej kmetske domove prepušča prosti volji lastnikovi, ali naj bode obligatno (uradno ?)
3. vprašanje: Koliko se sme dolgov uknjižiti na kmetski dom ?
4. vprašanje: Pod katero ceno se kmetski dom ne sme eksekutivuo prodati ?
5. vprašanje : Ali naj imam občine predpravico, da predvzamejo kmetski dom za tisto ceuo, za katero jo bil pri eksekutivui dražbi prodan?
III. O hipotekarnih dolgovih na kmetskih posestvih.
1. vprašanje: Kako se naj zabranjuje — kolikor se da — zadolženje na kmetskih posestvih ?
2. vprašanje: Al. b< se naj ustanovila deželna hipotekama banka z namenom, da skrbi za amortizacijo sedanjih hipotekarnih dolgov?
3. vprašanje: Kako se naj ureja personalni kredit na kmetih V
IV. Kako se naj skrbi za povzdigo kmetijstva? V. Kje in kako se naj pospešuje domaČa industrija ? VI. Kako se naj postopa proti žganjepivstvu ? VII. O raznih nasvetih glede: priklad na direktne davke, pristojbin ali desetka pri izročitvi kmetij, prostega ženitovanja, strogejše občinske policije, naprave domač h ali mirovnih sodišč, postavljanja varuhov zapravljivim gospodarjem po
nasvetu občine odprave male loterije,
odpravljenja porotnih soduij za navadne zločine, odstraueuja davkarskih eksekutorjev, ceneje soli za živiuo itd.
Deželni odbor Kranjski, v Ljubljani, dne 25. marca 1884.
Gozdi ali pašniki?
Ta nadpis zdi se nam primeren, da ga postavimo na čelo govoru gorenje štajersaega državnega poslanca, kmeta Barufeiuda, čegar umestne besede v državnem zboru dne 24. marca t. 1. so nam dovolj važne, da jih priobčimo in zlasti častite naše čitatelje po deželi opozarjamo na-nje. Tudi glede naše gozdne postave velja ruska prisloviea. „Est modus iu rebus!" (Povsodi je držati mero 1), da je namreč gozdarstvo gojiti tako, da pri tem sile ne trpijo drugi pogoji kine£skega obstanka in napredka,
da se je pri uporabljenji in zvrievanji gozdne postave ozirati tudi na posebne krajevne razmere in odno&aje kmetskega življenja. Ali dajmo, da govori vrli Barnfeind, državni poslanec za mursko in anižko dolino:
„Pri zemljedelstvu na Štajerskem, na moji rojstveni zetniji, zlasti na Gorenjem Štajerskem je mej drugim, ako se hoče navadno glavno gospodarstvo tamošnjih kmetskih zemljišč vršiti dobro, p a šoj a nekaj jako važnega, tako da je popolnem prav, da se od visoke vlade zahteva pozornost in skrb za vzdržavanje in stanovitnost te za zemlje-delstvo prevažne zadeve. Na našo žalost pa je že dovršena in dognana stvar, da se je premnogo pašnikov predelo v gozde, da se je po vsej pravici bati, da bodo gozdi naraščali na stroške pašnikov, kateri pa bodo uničeni. (Čujte! na desnici ) To pa Be je godilo osobito v mojem ožjem volilnem okraji, v Judenburgu, pri ucenitvab okrainih cenilnih komisij za uravnavo zemljiškega davka na predlog gospoda gozdnega poročevalca, baje na viSje povelje, in z zahvale vredno pripomočjo nekaterih delavnih in marljivih političnih nasprotnikov, ki so pripadali k industriji ter «d najbrže za poznejše dni hoteli pripraviti ceno gorivo ta svojo industrijo. (Veselost na desnici.)
Na reklamacije, katere bo se pri reklamacijski komisiji oglašale zoper to gromadno predavanje pašnikov v gozde, se ni oziralo, in tudi centralna komisija se ni kar nič zmenila za prošnje, katere bo zavoljo tega dohajale od prizadetih občin. Zakaj visoko ministerHtvo za poljedelstvo ni porabilo svojega upliva, da bi se ugodno rešile premnoge peticije, tega Se dandanes ne vemo. Morebiti je eksce-lenca gospod poljedelski minister danes v stanu, nam povedati razloge za to.
Kakor znano, je na Gorenjem Štajerskem živina poglavitni del narodovega imeoja, zlasti od tistega časa, ko je cena lesu padla vsled neugodnih gospodarskih razmer. Tako je tudi znano, daje to živino mogoče vzdržavati le po sedanjih pašnikih, na katere Be čez leto živino past zažene.
Če se torej obstoječi pašniki vsled v novih katastrih pogostega pretvarjanja pašnje zmanjkujejo, tedaj bi se morala tudi sedanja živina za veliko zmanjševati, ker s to krmo se dosedanja živina ne more vzdržati in čez zimo obraniti. Naraven nasledek le-tega pa bo, da se bode zmanjšalo celo narodovo imenje; obeta se nam, da za to dobodemo v osemdesetih, sto ali kakor bode narast v več letih, odškodnino v pogozdenih šumah, to pa s tem popravkom, da le v tistih gozdih, v katerih bodo manjši stroški, prodajališče kje blizu dopuščali tako •dškodnino; kjer so gozdi oddaljeni, kjer gre vsa vrednost v stroške, tam ne bo nobenega povračila za pašnjo.
Trdijo sicer, da gozd tako raste, kakeršno ju podnebje; jaz pa mislim, da za štajersko deželo ta trditev sama po sebi nema nobenega pomena. Štajerska ima 54 procentov vsega površja same gozde, m jaz menim, da je ta razmera nasproti drugim deželam jako ugodna.
Kolikor dolgo ne bo znanstveno dokazana trditev, da se rast gozdov ravna po podnebnih razmerah, toliko časa se z isto pravico, mislim, in s isto verjetnostjo more trditi tudi ravno nasprotno.
če bi pa to tudi res bilo: po katerej pravici se more zahtevati, da se posamezni mora podvreči zakonitim servitutam gozdne postave, pa se mu za to ne iin nikakeršne odškodnine? Ali bi ne bila ista pravica, če bi se posestnikom vinogradov na podlagi igorejših razmer zaukazalo, da imajo pogozditi svoje vinograde? (Veselost na desnici.) Če se hoče v pra-vco posameznega sezati. to ima na vsak način javna korist kaj tacega terjati in za prostovoljno ali prisiljeno odložitev pravic mora se dati primerno odškodnino.
O tem pa ni govoriti, če se po pašnji, kjer bo vidi nekoliko dreves, da senco delajo, ali pa več vrst dreves živini za ogrado, če se, pravim, te pašnje z oblastno besedo : „ to bodi gozdu -- za gozd proglasi, pravice odvzame, ne da bi se za to dalo primernega povračila.
Pažnja je brez tega pri odvezah zemljiških bremen in takozvanih uravnavah veliko izgubila Po tisoč oral se je po nekaterih občinah odtegni'o painji, in jaz opozarjam, na tisto, kar sem leta 1880 v tem pogledu tudi pri točki »poljedelsko minister-stvo" povedal. S pašnjo pa bi bilo pri kraji prej ali Blej, če bi ae v nove gozdne postave ne vspre-jelo tudi določb, s katerimi bi dosedanja pašnja, ki je iz pašnje pretvorjena v gozd, bila postavno zavarovana tako, da se pasti sme tudi v bodoče.
Po določbah veljavne gozdne postave je gozda lastnik dolžan, pogozditi najmanj šesti del svojega in je njemu in tistemu, kateri ima pravico do pašnje, najmanj petnajst let zabranjeno, spuščati živino v tak del; ali mora dotični del ograditi, ali pa pastirja najeti, da živino odvrača, če ne, bo večno imel opraviti z gozdno postavo. Saj so se celo že v reklamacij skem postopku izrekale prepovedi obla-stev, ki so lastnikom gozda strogo branile, svojo Živino zagnati v svoje pogozdene parcele.
Gospoda moja! Zemljiškim posestnikom preti od tac-ih pretvarjanj pastvine v šumo velika nevarnost za njih glavno gospodarstvo.
Bojazen pred to nevarnostjo je izvestno osnovana in opravičena,  a  tudi za sploSuo deželno ob-
delovanje so ta pretvarjanja zelo, zelo kvarljiva. Kakor sem že spregovoril, znameuito bode vse narodno imenje šlo rakovo pot, zemljiški posestnik prišel bo ob pripomočke, da bi mogel zboljšavati druuo svoje gospodarstvo in sploh za vse potrebno skrbeti pri svojem kmet'stvu.
Svobodna in praktičoa Švica ie. Že davno spoznala, kako je ničevo, le pretirano, brezsmotreno pomnoževati gozde in Že leta in leta obrača svojo skrb na dobro pato, da bi jo povzdignila, ker od nje večjidel zavisi narodno imenje; vodi jo pametno spoznanje, da tam, kjer bi se rado kaj piidobilo, treba je, da se za to kaj stori. Kar je Švici v prid, tudi nam ne more biti v kvaro.
Gospoda poljedelskega ministra dovoljujem si tedaj naprositi, da Be v novo gozdno postavo vzprejmć določbe, ki bodo zakonito varovale paše in potolažile strah poljedelskega prebivalstva, ki izvira odtod, ker se b predtl&vanjem pašnikov v gozde dela pašnikom sila in konec.
Priporočam te besede ekscelenci gospodu poljedelskemu ministru, da j'h dobrohotno preudari in se nanje ozira.
Tem Barnfeindovim opomnjam je desnica v državnem zboru živo pritrjevala; tudi za naše dežele čuli smo že od živinorejcev jednake pritožbe, zatorej smo radi priobčili ta govor kmetskega poslanca, kateri se ve da ima le namen, gozdno postavo omejiti tam, kjer je za kmetijstvo to storiti dobro in potrebno; vender pa nam je naglašati, da se pri nas v veli kej večini pašnikom ni treba še bati za svoj obstanek in samostalnost, ker je gozdna postava pokazala primeroma še jako malo moči in veljave, dasi ima že 31 let.
Tujci i
dne 9. aprila.
pl. Koch iz Zagreba
Pri Nloim : ReiB z Dunaja. — Dolenc z Dunaja.
Pri m hI loi : Hudetz z Dunaja. — Garis iz Trsta. — Robiček z Dunaja. — "VVenger iz TrBta. — Neumann z Duaaja.
Umrli so v ljubljeni:
8. aprila : Ana Stadler, kleparjeva hči, 2 leti, Turjaški trg St. 2, za spridenjein krvi.
9. aprila: Jožef Mam, brivec, 21 let. Rimska cesta št 17, za j etiko. — Jožefa Jnkopič, delavčeva hči, 7 let, Cesta na Loko št. 2, za otrpnenjem možganov.
V deželnej bolnici:
7. aprila: Mica Dolinar, gostija, 72 let,  za plučnico.
8. aprila: Miha Zupančič, delavec, 48 let, za razširjenjem pluč.
Meteorni obično poročilo.
a a	Čas opazovanja	1 Stanje barometru v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo kri na v mm.
9. aprila	7. zjutraj1 2. pop. 9. zvečer	73273 mm. 732-17 nun. 73375 mm.	■+- 40 JU 4-19-0*0 6*4*0	si. svz. Z. BVZ. si. SVZ.	jas. jas. d.jas.	000 mm.
Srednja  temperatura + 75°, za 1*5° pod normalom.
2D*a.3&&đfift&€i borza
tine 10 aprila t. 1.
(izviriui mlouratičrio poročiti.
Papirna ivtita .... .....
Srebrna renta ....        . .
Zlata renta ...       . .
5u/0 marčna rent«..........
Akcije narodne tmakti Kreditne akcijo ....
London
Srebro .........
Napol. ... . •
t^. kr. cekini . . Nemške tnarkn
4°/0 državne srečke iz 1. 1854   250 gld.
Državnu srećke iz i. 1SS4. 100 gld.
4°/„ avstr. alata rentu, davka prosta. .
Ogrska zlata renta tt°/0.....
4 ni
n n >      »        — .» Vi"*."
„     papirna renta :>".„.....
r>" , štajerske zemljišč, od/ez. oblig. . . Dunava reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. Zemlj. obč. avstr. 4,/»°/0 zbiti za8t- ''8ti • Prior, oblig. Elizabetine zupad. železnice Ptior, oblig. Ferdinandove aev. železnice
Kreditne Brečke......100 gld.
Rudolfove srečke  .... 10 „
Akcije angloavntr. banke .   •   120 „ Trauunway-dru8t. velj.  170 gld. a. v.
z ali brez vinskega okusa po dnevnej ceni prodaja
T. 2Cxsl*v agrra.su tt HPt-u-ji.
79 gld. 80			
80	f	90	
101		25	
95	■	40	
861	>	—	*
321	■	50	■
191		35	
,	■	61	
		70	•
	n	25	n
123		75	
171	it	25	„
101	■	35	
122	1	—	
91		75	t
88	1	55	n
104	rt	50	*
114	it	50	n
121		50	*
108	„	40	
106	_	50	
175	*	—	*
19		50	n
118	•	50	
213	■	25	■
i#		(225-	-1)
Za malin graščine Grmadišće (hriinhof) pri Litiji
Išče se
spreten mlinar,
ki ume izdelovati moko, kakeršuo kupujejo peki, in je popolno izveden v delih na žagi. — Vsprejme ae o Sv. Juriji. (239—1)
Dober podobar
dobi takoj trajno delo (22S—3)
v  mlzarljl   Ivana Kratzcrja v PtuJI.
Št. 5931.
(237—1)
zuias.
V |»on« *l< i j«*lv  <li>«   %t. aprila t. I.
dopoludne ob 10. uri se bo pri tukajšnjem magistratu l
mestna kopelj v Koleziji
za tekoče leto po očitnej dražbi oddala v najem.
To se rbzglasi v splo.mo vednost z doatav-kom, da se do dneva ustne dražbe sprejemajo tudi pismene ponudbe in da se dražbeni pogoji v uradnih urah izvedo pri podpisanem magistratu.
magistrat v Ljubljani,
v 4. dan aprila 1884.
Za ?n pa na: Perona.
Natečaj
za oddajo službe užitninskega asistenta pri deželnem stavbenem uradu v Ljubljani.
Pri stavbenem uradu deželnega odbora kranjskega je izpraznena služba inženirskega asistenta z letno plaćo 1000 gld. in b pravico do 4, v pokojnino nevatevnih petletnic po 100 gld.
Prosite!ji za to službo naj svoje prošnje z dokazili o svojej starosti, stanu in o svojih družbin-Bkih razmerah, o neomadeževauem življenji, avstrijskem državljanstvu, o znanji nemškega in slovenskega ali kuterega druzega slovanskega jezika, o telesnem zdravji, dalje z dokazilom o dobro dovršenem drugem državnem ali diplomnem izpitu iz inženirske ali iz Btroke za visoke stavbe n* kaki tehnični visoki šoli v avstrijskem cesarstvu, oziroma o izpitu za državno stavbeno službo, kakor tudi slučajno z drugimi dokazili svojega teoretičnega in praktičnega izobraženja v cestnih, vodnih in visokih stavbah, pošljejo
do IO. maja 1 1. in sicer prositelji, ki so že v javni službi, potom svoje predpostavljene oblastni)e deželnem;:, puboru kranjskemu.
I^ra,znosili deželni odbor,
v Ljubljani, duć 9. aprila 1884. V (238—1) Deželni glavar: Thurn.
1 (788—35)
(po 3—4 metre), v vseh barvah, za polno možko obleko, pošilja po poštnem povzetji, ostanek poS gl.
Ii. Storcli v IIiiiii.
Ako bi se blago ne dopadalo, se more zamenjati. Uzorci proti pošiljatvi marke za 10 kr.
Izdatelj in odgovor
Y
'-"t: Ivan Železnikar.
.„......./ICKARNI«
v I . j ii 1>Ijii »i i
je izšel in Be dobiva Turgenjeva roman: 2TOV. Preložil M. Mdlovrh. Ml. 8U, 32 pol. Cena 70 kr.
Ka znižano ceno
se morejo še dobiti sledeče
slovenske lepoznanske knjige:
I. zvezek, ki obsega: Stenografija, spisal dr. Ribič.
— Životopisje, spisal Raji Bož. — Prešern, Prešerin ali Proširen, spisal Fr. Levstik. — Telečja pečenka, novela, spisal J. Jurčič. — N. Machiavelli, spisal dr. Ribič.
— Pisma iz Rusije, spisal dr. Celestin. — Trštvo z grozdjem na Ruskem, spisal dr. J. Vošnjak. — Čegava bode, novelica, spisal J. Ogrinec. Velja ....   15 kr.
II. zvezek, ki obsega: Erazem Tatenbah, izvirna poveat, spisal J. Jurčič. Velja........25 kr.
V. zvezek, ki obsega: Meta Holdenis, roman, fran-coBki spisal Viktor Cherbuliez, poslovenil Davorin Hostnik. Velja.................25 kr.
VI. zvezek, ki obsega: Kazen, novela, francoski spisal H. Revihe, poslovenil Davorin Bostnik. — Cerkev in država v Ameriki, francoski spisal E. Laboulaye, poslovenil Davorin Hostnik. Velja.........15 kr.
Za vse 4 zvezke naj se priloži Še 15 kr. poštnine, za posamezne evezke 5 kr., za „Nov" pa 10 kr.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".