rM BiKIl-■■=* Že 35. HO-RUK na Ljubnem l\ številka 32 četrtek, 11. avgusta 1994 100 tolarjev •n, ta rteciNA! Cela kopica najrazličnejših prireditev, ki so se v tednu dni zvrstile ob letošnjem 34.flosarskem balu priča, da so na Ljubnem prebrodili še en vsebinski padec ene najstarejših narodopisnih prireditev v Sloveniji. Po lanski zares slabi izvedbi so letos zavihali rokave, z glasnim flosarskim "ho-ruk" so se Sklepna dela remonta IV. bloka TEŠ Že od sredine meseca aprila četrti blok šoštanjske termoelektrarne ne obratuje. Na njem opravljajo obsežna remontna dela in ga pripravljajo na priključitev odžvepljevalne naprave, ki bo dograjena do konca leta. Dela so obsežna, veljala bodo kar 11 milijonov mark. Načrtovano je bilo, da bo remont opravljen do 20. avgusta in kot zdaj kaže jim bo to tudi uspelo. Kot nam je povedal tehnični direktor Boris De-janovič opravljajo v teh dneh še zadnja priključitvena dela tega bloka na odžvepljevlano napravo. ■ (mz, foto L Ojsteršek) potrudili; znova dokazali, da znajo, če hočejo -in si nujno "nalili" obvezo za boljše prireditve v prihodnjih letih. Za Ljubno in njegovo bogato izročilo se to tudi spodobi! ■ (foto: Aleš Ojsteršek) "r . • Ponedeljkov dež je bil blagodejen le za napovedujejo za konec tedna. Bomo spet prah in rahlo osvežitev ozračja, tako željeno nezadovoljni!? poslabšanje vremena pa vrli vremenoslovci " (foto: vos) Ob koncu tedna bo zmerno oblačno z manjšimi padavinami, deloma nevihtami. Goool... V l.državni ligi so konec minulega tedna začeli novo nogometno prvenstvo, na drugoligaških igriščih pa bo steklo to nedeljo. Velenjčani so namučili vijoličaste v Mariboru in bi z malo več sreče lahko osvojili vsaj točko. Takole se je na zapravljene priložnosti odzivala Rudarjeva klop. Nogometaši ERE Šmartno bodo uvodno tekmo novega prvenstva v 2.1igi odigrali v nedeljo na svojem igrišču s ptujsko Dravo, več o tem pa na športni strani. ■ (foto: vos) (H .v >Af -s The Potala Palače 7T .; - ; T i H / -V* d S < z 2 2 > ( 1 cc « 5 S m i k>iou=1JiA [£' u |2of e mi lin m? Jiii i Za alpinisti še razglednica Osem šaleških alpinistov se je julija odpravilo v daljnji Tibet, kjer so se povzpeli na nekaj njegovih vrhov. Za osvojitev sedemtisočaka jim je zmaivjkalo časa, saj so Kitajci nepopustljivi pri svojih predpisih in jim niso dovolili podaljšanega bivanja. Bilo je naporno, vseeno pa enkratno, so povedali ob vrnitvi v Velenje. S precejšnjo zamudo so za njimi v naše uredništvo prispeli pozdravi iz glavnega mesta Tibeta Lhase. Njihove vtise bomo objavili v podlistku. Eni hvalijo, drugi tarnajo Že nekj časa pridelovalci izkopavajo krompir, predvsem zgodnje sorte. Z letino so različno zadovoljni, saj je bilo ponekod v letošnjem mokrem letu preveč vlage, drugo, kjer so tla bolj prodnata, pa ravno prav. Tako imajo nekateri lep pridelek, drugi pa bolj skromnega. Pravijo tudi, da se pozna, od kod je kdo dobil semenski krompir. Pri Miklovžinovih (na sliki) v Vrbju pri Žalcu so z letošnjim pridelkom še kar zadovoljni. ■ -er ar VSi <4, •Velenjski izvršni svet je prejšnji teden sprejel zadolžitve, da se naredi vse, da bo Velenje spet dobilo dežurno zobozdravstveno ambulanto ob koncu tedna. Predvidoma bo ta ponovno zaživela v začetku septembra. •Velenjska vlada je napisala in na ustrezen naslov odposlala protest, ker se ob klicu na telefonsko številko za nujno pomoč v primeru nesreč 92 oglasijo celjski in ne velenjski policisti. • Na osnovni šoli Bratov Letonje v Šmartnem ob Paki bodo prostorke stiske kmalu odpravljene. Izvršni svet je sklenil, da bodo šoli dogradili prizidek in tako zagotovili normalne pogoje za delo. •Aktivnosti, da tudi v Velenju dobimo izpostavo službe za invalidsko in pokojninsko zavarovanje občanov, so stekle prejšnji teden. Zaenkrat je namreč naslov za urejanje tovrstnih zadev še vedno v Ravnah na Koroškem. •(bš) Predsednik velenjske vlade Srečko Meh pravi: "Občina Velenje bo kmalu veliko gradbišče " No krotko Občinski praznik letos v Andražu ŽALEC - Čeprav so bili pred enim letom mnogi prepričani, daje praznovanje občinskega praznika v Ponikvi zadnje v sedanji žalski občini, se bodo poslanci septembra še enkrat sestali na slavnostni seji. Ta bo 10. septembra v Andražu. Že junija je občinska skupščina sprejela sklep o podelitvi občinskih priznanj za letošnje leto. Grb občine Žalec bodo prejeli: Anton Mešič za dolgoletno delo v krajevni skupnosti Andraž na področju razvijanja infrastrukture, Gasilsko društvo Andraž za prizadevno delo pri graditvi gasilskega doma Andraž in za požrtvovalno delo pri odpravljanju elementarnih nesreč, Rihard Kopušar za aktivno in požrtvovalno delo v društvu za pomoč duševno prizadetim in Janez Kroflič za dolgoletno delo na področju lokalne samouprave in društvenih dejavnosti. V Andražu bodo podelili tudi plakete in sicer Niku Krajncu za ohranjanje kulturne dediščine pri obnovitvi cerkve in župnišča v Andražu, Simonu Ograjenšku za aktivno delovanje v društvih in pri razvoju kraja ter Župnijskemu uradu Žalec za ohranjanje kulturne dediščine pri obnovi cerkve in župnišča. Mrox "Relativno pozno sprejet proračun občine Velenje je dal osnovne pogoje za delo šele po 22. juniju. To je meja, ko smo pričeli vse aktivnosti. Danes lahko trdimo, da je večina postopkov tako daleč, da so razpisni postopki v končni fazi, nekateri so tudi že sprejeti. In tako lahko z velikim zadovoljstvom ugotovim, da smo vendarle uspeli prelisičiti čas in da v tem trenutku aktivnosti skoraj zagotovo tečejo tako, kot smo jih načrtovali." je delo velenjske vlade, ki tudi v teh počitniških tednih nima pravega časa za počitek, uvodoma predstavil Srečko Meh. Aktivnosti je res veliko, tako da vse težko zajamemo, zato nam je predsednik velenjske vlade predstavil le nekatere: "Mi smo v proračunu predvideli nekaj pomembnih investicijskih vlaganj. Najprej naj omenim področje stanovanjske izgradnje, kjer dela dobro tečejo, tako da smo uspeli zaključiti finančno konstrukcijo na območju Sela in v jeseni bodo ta stanovanja zagotovo vselji va. To nam je uspelo s pomočjo republiškega stanovanjskega kredita. V tem trenutku pridobivamo soglasja in vso potrebno dokumentacijo za Cesto talcev, kjer je tudi blok, ki bi ga radi končali. Računamo, da bomo Ludvika Zagradišnika v kratkem prese- lili na ustrezno lokacijo. To je zame dovolj velik uspeh." Drugo pomembno področje je področje komunalne infrastrukture. S sveti krajevnih skupnosti, in tudi na skupščini, seje namreč vlada dogovorila, da bodo še v letošnjem letu kar precej postorili tudi po krajevnih skupnostih. Program v vrednosti 120 milijonov SIT je v celoti v realizaciji. V nekaterih KS že delajo, drugje se pripravljajo. "Kar v veliko krajevnih skupnostih se bodo lotili izgradnje vodovoda in kanalizacije. Dela se izvajajo na področju Rečice, Slemena, Šmartnega ob Paki, Ple-šivca, kjer so že v končni fazi in tudi v ostalih KS, kjer so postavili vodovod v svoje programe. Računamo, da bomo do leta 1995 vendarle zastavili programe tako, da bodo vodovodi zgrajeni skorajda povsod. Posebej bi veljalo omenit reševanje Cankarjeve ceste v centru Velenja in Titovega trga. Zame je to velik problem in hkrati veliko zadovoljstvo, da bomo lahko začeli z deli na Cankarjevi cesti." Izvajalec in nadzorni organ sta izbrana, dela pa bodo začeli izvajati takoj, ko bo vegetacija to dopuščala. V teh dneh je vlada dobila tudi projekte za ureditev Titovega trga. Če bo možno, bi ga radi preuredili že letos, še prej pa bodo z javnim razpisom izbrali izvajalca. "Rad bi omenil še obnovo šaleškega gradu, pomembna pa je tudi sanacija vseh osnovnih šol v občini. Sedaj saniramo streho na OŠ Bratov Mravljakov, sanacije pa potekajo tudi drugje." Okoli šol in vrtec že postavljajo zaščitne ograje. Tu je še Rdeča dvorana; po končani sanaciji strehe bo treba zaščiti še strešno konstrukcijo, sanirati pod in urediti tribune v njej. "Mislim, da bodo Šoštanj, Velenje in drugi kraji v naši okolici, kmalu eno veliko gradbišče. Prepričan sem, da se da marsikaj postoriti, če delo teče sinhronizirano. Veseli smo, ker sveti KS delajo tako, kot si želimo. Vse to in še veliko več je tisto, kar nam daje moč, čeprav je po drugi strani veliko stvari, ki človeka užalostijo. Žalostno je, da nimamo vpliva in ne moremo nič naredit, ko se zgodi tako banalna zadeva, da nekdo ukine dežurno zobozdravstveno ambulanto. To paje tudi tema, o kateri smo že govorili. Pripravljamo kup aktivnosti, po sklepu IS bomo zahtevali, da se dežurstvo uvede nazaj. Trdno sem prepričan, da bo 1. septembra ambulanta spet delala." U Bojana Špegel Del PTT Celje na novi lokaciji CELJE - Po nekajletnih prizadevanjih bodo delavci s področja telekomunikacij Poslovne enote PTT Celje pridobili nove poslovne prostore. Z nakupom upravne zgradbe bivšega gradbenega podjetja Obnova ter dokončanjem adaptacije teh prostorov, so bili namreč dani pogoji za preselitev nekaterih služb na novo lokacijo. Tako že od ponedeljka, 8. avgusta 1994 dalje na Lavi 1 posluje služba Marketing in Delovna enota Telekomu- nikacije. Proti koncu leta se bodo tja preselile še preostale službe in vodstvo bodoče enote TELE-KOM-a Slovenije, ki bo nastala po predvideni delitvi PTT sistema na POŠTO in TELEKOM (telekomunikacije). Na isti lokaciji je že vključena tudi nova rajonska telefonska centrala, ki pokriva širše območje zahodnega dela mesta Celje. Posebej je pomembna pridobitev novih prostorov zaradi izboljšanja pogo- ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. Velenje Sezona je že na višku, čas oddiha, počitnic in potovanj, ki jih želimo vsi preživeti čim lepše in predvsem brez skrbi. Preden se odpravimo na pot, navadno poskrbimo za ustrezno varnost doma, na potovanju pa nas šele neljubi dogodki opozorijo na potrebne varnostne ukrepe. Da bi se vaš dopust končal čim lepše in brez slabe volje zaradi izgubljenega ali ukradenega denarja, vam ponujamo več možnosti brezgotovinskega poslovanja. O plačilna kartica EUROCARD, vam gotovo ni več neznanka, saj jo mnogi že uporabljate za poravnavanje obveznosti doma in v tujini. Namenjena je za brezgotovinsko plačilo blaga in storitev ter tudi za dvig gotovine. O POTOVALNI ČEKI so namenjeni za dvig gotovine v tujih bankah, so izdani v poljubnih apoenih in v vaši izbrani valuti (kot ste jih predhodno kupili v domači banki.) O Tretja možnost so EVROČEKI, namenjeni za plačilo storitev in tudi gotovinski dvig (kot domači čeki). Glasijo se na tujo valuto, vnovčljivi pa so v valuti države, kjer jih vnovčimo. Izbiro in odločitev prepuščamo vam... Pa prijeten dopust! jev poslovanja z uporabniki telekomunikacijskih storitev. Tako bodo telefonski naročniki (tako tisti, ki so to že, kot tisti, ki šele bodo) lahko urejali zadeve vsak delavnik od 8. do 13. ure, ter ob sredah do 15. ure. Stiska s prostori na prejšnji lokaciji je to omogočala le ob sredah. V PE PTT Celje želijo kar najbolj izboljšati informiranje ku-pctv njihovih storitev. V novih prostorih načrtujejo tudi prodajo terminalnih naprav ter plačilo storitev na blagajni. V letu 1996 je načrtovana še preselitev.skladišča iz Trnovelj na Lavo, tako da bodo poslovni prostori celjskih telekomunikacij potem zaokroženi na enem mestu. Nove cestne oznake Delavci Cestnega podjetja Celje so v četrtek po regionalni cesti skozi Šmartno ob Paki zarisali nove cestne oznake. Pripravljalna dela so opravili že v sredo. Promet skozi kraj zaradi tega ni bil močno moten, (bš) RAVNE PRI ŠOŠTANJU-Pri čebelarju Francu Pečovniku bo pripravila čebelarska družina Ravne to soboto,13. avgusta ob 16. uri tradicionalno srečanje čebelarjev. Popestrili ga bodo s predavanjem o bolezni čebel in njihovem zdravljanju ter o vplivih ozračja na stanje čebel. Pripravljajo pa še marsikaj zanimivega, med drugim medeni srečolov, kviz tekmovanju o čebelarstvu, ob koncu pa seveda družabno srečanje. •■'.'•.■■Si Družina poje ANDRAŽ - Krajevna skupnost Andraž se že pripravlja na organizacijo vsakoletne tradicionalne prireditve Družina poje. Letošnja bo v nedeljo, 18. avgusta ob 14.30. Nastopilo pa bo dvajset družin iz različnih slo venskih krajev in zamejstva. Program bodo popestrili z nastopom ansambla, ki igra samo ljudsko glasbo. Tradicionalna holcarija lili lili P -'i VITANJE - Turistično društvo Vitanje bo pripravilo od petka do nedelje več prireditev pod skupnim naslovom Holcarija. Jutri ob 20. uri bo v središču kraja Olearski ročk žur, v soboto ob 21. uri pa bodo odprli razstavo del slikarja Jožeta S vetine. V nedeljo bo v Vitanju veselo in zabavno ves dan. Že ob desetih dopoldne bo tekmnovanje v gozdarskih veščinah, ob 13. uri pa bodo prikazali domače obrti in kmečka opravila. Ob 15. uri se bo začel sprevod skupin skozi kraj, s katerim bodo prikazali olcarsko življenje, sledila pa bo olcar-ska veselica z vsem kar sodi zraven. m(mz) O suši in okoli nje Letos nam je poletje dobro zakurilo! Kaka sprememba od dni, ko je zaradi nalivov voda drla s pobočij in odnašala, kar ji je bilo napoti. Nekateri so tedaj rekli, da se je Bog zjokal nad Slovenci, ki da ga le preveč lomimo. Če je to res, potem se je tedaj resnično dodobra zjokal, ker za tem na ljubo Slovenijo dolgo ni kanila nobena njegova solza več. Bog se nad nami ni zjokal, nekateri po naši deželi pa so se skoraj zjokali nad dogajanjem na Goriškem, kjer se je nad velik gozdni požar podalo toliko gasilcev, kot se jih pri nas zbere, če zagori le manjša baraka. Očitno so tam tudi ob tem velikem požaru nadaljevali s svojim proticentralističnim razpoloženjem. In so mislili, da če gre vse v Ljubljano, naj še od tam pogasijo ta ogenj. Pa čeprav v glavnem sploh niso goreli državni gozdovi. Res pa je tudi, da je za gorenje bilo krivo sušno vreme in pomanjakanje vode. Vode marsikje primanjkuje že tudi za pitje. To že nekaj časa čutijo na precejšnjem predelu sosednje žalske občine. Čudno mi je ob tem rekel občan iz Griž, kjer jih že lep čas grizejo tovrstne (ne)vodne težave. Pojasnil mi je namreč, da mu je nek odgovorni na "vodovodu " že pred časom rekel, da vodnih težav ne bo več, saj lahko v enem tednu priključijo novo vrtino, če bi bilo treba. Če bi bilo to res, bi vrtino seveda morali že zdavnaj priključiti in težav z vodo ne bi več smelo biti. Ali pa občanu "(ne)odgovorni" delavec glede zagotavljanja pitne vode ni natočil čistega vina. Sicer pa Žalčani pravijo, da ni res, da bi jim primanjkovalo pitne vode - primanjkuje jim vode za gospodinjstvo. Vode namreč že dolgo tudi oni ne pijejo več. Še posebno zdaj ne, ko vendar imajo (spet) svoje pivo. Odžejajo se lahko z domačim cesarskim pivom, ki je sicer uvoženo s Hrvaške. Nekateri v Savinjski dolini so na to ponosni, v ljubljanskem Unionu se jezijo. Celo po časnikih so objavili "obtožujoče" oglase, saj imajo tako dejanje za izdajo, ker varijo in polnijo to pivo v pivovarni v Buzetu, ki jim jo je Hrvaška ukradla. Toda ko žalski pivovar razmišlja o res svojem domačem pivu, ki bi ne bil le izdelan po nji- hovi recepturi, ampak bi ga tu tudi zvarili, se spet ustavlja ob vodi. Pomemben del piva je vendarle tudi voda. In to dobra voda. Boljša ko je, boljše je pivo. V naši bližnji okolici so oči uprte v vodo zaradi želje, da bi bile res kmalu spet čiste. Ocena, da je voda v velenjskem jezeru med vsemi slovenskimi najčistejša, seveda ne pomeni, da so zdaj že kar vse vode čiste. Kmalu pa naj bi vendarle bile, ko bodo v TEŠ-u končno zaprli svoj vodni tokokrog. Če pri mnogih načrtih dela opravljajo po zastavljenih terminih, tu precej zamujajo. Zdaj so le tik pred zdajci. Že spet - bi rekel pesimist! M(Kr) ZI^izz: AKTUALNO 1 1 - K« Cas vzdrževalcev v Gorenju GA Nova streha hale 2 je bila največji projekt Ravno včeraj so spet stekli tekoči traki in tudi proizvodnja v programu Hladilno zamrzovalnih aparatov. Trotedenski kolektivni dopust pa je bil čas vsakoletnih vzdrževalnih del v vseh halahc Gospodinjskih aparatov, pa tudi v okolici, saj so mnoga take narave, da jih je mogoče opraviti le, ko delavcev ni v tovarni. V ponedeljek nam je letošnji glavni remont podrobno opisal Zdenko Hriberšek, direktor vzdrževanja Gorenje Gospodinjski aparati: " Moram reči, da se je kolektivni dopust začel malo drugače kot prejšnja leta. Le v programu Hladilno zamrzovalnih aparatov namreč teče kolektivni dopust tako kot je bil planiran, od 22. julija do 10. avgusta. V ostalih dveh programih, Kuhalnih aparatih in Pralno pomivalni tehniki, pa smo zaradi obsežnejših investicijskih del, ta dopust podaljšali do torka, 16. avgusta." Vročina je bila hud nasprot- ice, osvežilno Radensko in ponekod tudi mleko. "Če preletim najpomembnejša in najobsežnejša dela vzdrževalcev, Zaključna dela na novo prekriti strehi hale 2 so bila v ponedeljek v polnem teku. Prekrili so kar 9200 kvadratnih metrov strehe. nik vzdrževalcem. Zato so spremenili delovni čas. Delavci so prihajali ob 6.00 in odhajali ob 14.00 uri, seveda pa je bilo veliko del take narave, da so delali podnevi in ponoči, brez prekinitve. Podjetje je poskrbelo, da so vsi dobili krepkejše mal- moram na prvo mesto postaviti obnovo strehe na hali Pralno pomivalnih aparatov, kjer smo v kompletu zamenjali strešno kritino, kar 9200 kvadratov. Skupaj s strokovnjaki iz Gradbene fakultetete Maribor smo namreč po tehtnih analizah ugotovili, da je statična nosilnost kritine izredno vprašljiva. Zato smo izbrali naugodnejšo inačico in izvajalce ter se lotili dela. V nedeljo so bila glavna dela skoraj končana, sedaj tečejo očiščevalna dela, kijih izvajamo sami s pomočjo določenih kooperantov. Potem pa nam ostane še par dni, do 10. oziroma 16 avgusta, da naredimo najnujnejšo preventivo na opremi, za večja vzdrževalna dela pa žal ne bo časa. Mi se zavedamo, da to pomeni določene težave ali motnje v delovanju opreme, vendar glede na izkušnje, ki jih imamo, sedaj ocenjujemo, da je vseeno oprema v takem stanju, da večjih motenj ne bo." je nadaljeval Zdenko Hriberšek. Izvedeli smo še, da so bila ostala dela podvržena predvsem preventivnemu vzdrževanju opreme. Ker se bliža čas, ko bodo tudi v Gorenju GA prišlo do zamenjave tehnologij pri izdelovanju okolju prijaznih strojev, sploh v programu hladilno zamrzovalnih aparatov, so vzdrževalci že opravili določene priprave in rekonstrukcije. V programu kuhalnih aparatov so premestili žični oddelek v Galvaniki, proizvajalec Eisenmann pa je opravil popravila na t.i. beli peči... Letos so se potrudili tudi pri ureditvi asfaltnih površin na • : Mi Zdenko Hriberšek območju podjetja, zarisali so tudi nove cestne oznake in obnovili tlake. Skoraj ena tretjina delavcev Vzdrževanja je letos odšla na kolektivni dopust, to pa zato, ker vzdrževalna dela in dežurne službe delujejo skozi vse leto. "Dejstvo je, da ne pokrivamo vseh področij, zato smo najeli kooperante, s katerimi že dalj časa sodelujemo in take, ki smo jih letos namensko potrebovali. Preplastenje strehe je en tak primer, kjer dela vodi služba investicij, rušilna dela je opravil Vegrad, pri ostalih delih pa so sodelovali delavci podjetij Trimo Trebnje in TIM Laško, pa še nekaj kooperantov. V grobem ocenjujemo, da nam občasno pomaga od 100 do 200 zunanjih delavcev." Trenutno je v Vzdrževanju Gorenje GA zaposlenih 295 delavcev, ocenjujejo pa, da bodo to število v prihodnosti še zmanjšali, ker so določena dela taka, da trajajo le nekaj dni v letu, zato bodo zanje najemali strokovnjake. Čisto na koncu pa še to; v času letnega remonta ni prišlo do težjih delovnih nezgod, čeprav je bila narava dela precej težka. ■ Bojana Špegel foto: Aleš Ojsteršek I--------------------- i Tovarna ivernih plošč Stop prekomernemu ! onesnaževanju? Dejstvo je, da nazarska tovarna ivernih plošč na takšen ali drugačen način okolje onesnažuje že od leta 1971. Veliko je bilo protestov in zahtev krajanov in ustanov, veliko je bilo najrazličnejših meritev onesnaženja, veliko je bih obljub in tudi ukrepov, ki trajne rešitve nikoli niso ponudili; veliko je bilo besed o njeni življenski dobi, vedno pa * je bilo premalo denarja ali dobre volje. Ob tolikokrat uporabljeni besedi "veliko" dodajmo še, da so v iverni dosegli veliko pri dvigu kakovosti plošč, da so veliko naporov vložili v njeno posodabljanje in v ohranitev delovnih mest, upravičena nejevolja prebivalcev in problem onesnaževanja okolja pa sta ostala. V tovarni pravijo, da so trajnejše rešitve na obzorju. Sprva je iverna onesnaževala okolje s hrupom, prahom in plinom formaldehidom. Leta 1991 so pričeli uporabljati lepilo El, ki I________ je odpravilo zastrupljanje s formaldehidom, ostala pa sta hrup, katerega prekoračitve so po zadnjih meritvah glede na dovoljenega sorazmerno majhne, in prah, ki iz dveh odvodov sušilnikov iverja šestkrat prekoračuje dovoljene vrednosti. Tovarna je z reorganizacijami podjetja Gorenje Glin prišla pod okrilje hčere Glin Pohištvo. Vodstvo tega pod- jetja se velikemu problemu prekomernega onesnaževanja ni izognilo, zato je lansko leto takoj pričelo iskati najprimernejše rešitve. Za sanacijo sušilnikov so tuji dobavitelji ponujali elektro filtre po 3 milijone DEM za filter, domači pa vrečaste filtre, ki so zaradi visokih temperatur in vlage neprimerni. Poiskali so torej tretjo možnost, pri kateri jim je veliko v pomoč mariborska tehniška fakulteta s posebno mešano razvojno skupino; v njej je tudi mag.Ivo Glušič, ki se za izboljšanje razmer v Glinu in iverni še posebej trudi. Skupina je razvila roto filter za ostranjevanje mehanskih delcev iz dimnih plinov. Prvi model so razvili in postavili lanskega decembra in meritve letošnjega januarja so pokazale, da so učinki resnično že zelo blizu željenim. Sedaj izdelujejo drugi model, s katerim bodo odpravili nekatere konstrukcijske napake, pri čemer so glede na prve meritve zelo optimistični. Pričakujejo, da bodo na osnovi novih meritev lahko pričeli s projetkom celotne sanacije, ki naj bi ga končali do konca letošnjega leta, naslednje leto pa pričeli z njegovim uresničevanjem. Mag.Ivo Glušič zatrjuje, da stroški enega roto filtra ne bodo presegli vrednosti elektro filtra. Večji del stroškov sanacije bo pokrilo podjetje samo, razvojni del pa naj pokrili z lastnimi sredstvi, sredstvi Tehniške fakultete Maribor, Ministrstva za znanost in tehnologijo in občinskimi proračunskimi sredstvi za razvoj. Meritve hrupa lansko jesen so pokazale, da je največji prekoračitelj se kač lesenih odpadkov, ki ga že zamenjujejo z ustreznejšim, ostale prek-oračitelje pa bodo s tehničnimi in drugimi posegi skušali odpraviti v najkrajšem možnem času. V Glinovem Pohištvu so torej trdno odločeni, da ekološko sanacijo izpeljejo do konca, to pomeni v treh delih do konca leta 1997, pri čemer je na eni strani pogoj, da zagotovijo dovolj denarja, na drugi pa vprašanje lastninjenja in vpliv novega lastnika. ________I Tovarna ivernih plošč je torej (spet) na prelomnici Po Savinjski in Zadrečki Srebrni jubilej "lučkega dne" LUČE - Naslednja in zadnja letošnja med večjimi vsakoletnimi turističnimi prireditvami v Zgornji Savinjski dolini bo na vrsti konec tedna. To bo 25."lučki dan". Na srebrni jubilej se v tem kraju pridno pripravljajo, osrednjo nedeljsko prireditev pa so tokrat prepustili zanimanju in pobudi zasebnikov. "Od štanta do štanta" je ime predstavitvi nekdanjih običajev in opravil po vsej vasi. Sicer bodo že v soboto v cerkvi izvedli zanimiv koncert, ob narodopisju pa se bodo v nedeljo predvsem posvetili planinskemu slavju, o katerem poročamo v planinski rubriki. Končno asfaltna prevleka PODVOLO VLJEK - V tem in prihodnjem tednu si bodo krepko oddahnili prebivalci Podvolovljeka. Obnova ob katastrofalni poplavi povsem uničene ceste gre h koncu. V teh dneh izvajalci opravljajo še zadnja dela, jutri (petek) ali v začetku prihodnjega tedna pa bodo položili asfaltno prevleko na prvem in najbolj kritičnem odseku v dolžini dveh kilometrov. Srečanje ljudi ob meji LOGARSKA DOLINA -Ljudje z obeh strani državne meje med Slovenijo in Avstrijo nad Matkovim kotom se vsako leto zberejo na družabnem srečanju. Letošnje srečanje bo to nedeljo na avstrijski strani, udeležili pa se ga bodo krajani Matkovega kota, Podolševe, Logarske doline in Solčave. ■/P i če! Gospodarska zbornica Slovenije - Služba za ekonomske odnose s tujino je skupaj s Trgovinskima zbornicama Milana in Modene organizirala poslovni konferenci, ki naj bi poglobili gospodarsko sodelovanje z omenjenima mestoma oziroma še širše, z Lombardijo in Emilio - Ro-magno, ki sta po gospodarskih potencialih med najmočnejšimi italijanskimi regijami. Okvirni datumi poslovnih konferenc: - 20. in 21. oktober 1994 -POSLOVNA KONFERENCA MILANO - 18. in 19. oktober 1994 -POSLOVNA KONFERENCA MODENA Prijavnice so na razpolago na Območni gospodarski zbornici Velenje, Trg mladosti 2. Center za tehnološko usposabljanje pri Gospodarski zbornici Slovenije bo v septembru ponovno izvajal seminarje za pripravo kandidatov na preizkus strokovne usposobljenosti prodajalcev in trgovskih poslovodij. Seminar za prodajalce bo trajal 4 dni, za poslovodje pa 8 dni. Seminaiji bodo potekali tudi v Velenju in Celju. Prijavnice lahko dobite na Območni gospodarski zbornici Velenje, Trg mladosti 2. Med 2. mednarodnim sejmom gostinstva in turizma GOST TUR 94 bo letošnji sejem dodatno popestren še z eno pomembno prireditvijo, ki nedvomno sodi v okvir sejma turizma, to je TURISTIČNO BORZO. Turistični borzi bo namenjen en dan, in to petek, 14. oktober, od 10. do 17. ure na lokaciji sejma GOST TUR 94, v dvorani TABOR Maribor, Koresova 7, Hala A. Prijavite se lahko do 26. avgusta 1994. Prijavnice so na razpolago na Območni gospodarski zbornici Velenje, Trg mladosti 2. Gospodarska zbornica Slovenije skupaj z Območnima zbornicama v Mariboru in Murski Soboti organizira nastop slovenskega gospodarstva na letošnjem jesenskem GRAŠKEM SEJMU - VSE ZA DOM, TURIZEM IN GOSTINSTVO. Sejem bo od 1. do 9. oktobra 1994. V okviru sejma bo organizirano tudi poslovno srečanje - KOOPERACI-JSKA BORZA, in sicer 4. oktobra 1994. Prijavnice so na razpolago na Območni gospodarski zbornici Velenje, Trg mladosti 2. Vse podrobnejše informacije lahko dobite na Območni gospodarski zbornici Velenje, Trg mladosti 2, Velenje, tel. 063/856-920. Rdeča dvorana Velenje « c ■ a m m m »t m Prenovljena streha Rdeče dvorane i------------------n V petek na ploščadi pred velenjsko Namo V teh dneh delavci podjetja ESO KIKO iz Šoštanja opravljajo še zadnja dela na strehi Rdeče dvorane v Velenju. Zaključna dela bi sicer morali opraviti že pred mesecem dni, vendar se je zaradi dežja ob koncu maja ter nepopolne priprave izvajalca rok zavlekel. Obnovili so 4365 kvadratnih metrov strehe, opravljajo pa še tesnenje svetlobnih kupol in ventilatorjev. Nova streha naj bi, po zagotovilih izvajalca, "držala" vsaj 15 let (takšen je tudi garancijski rok). Kontrolo opravljenih del s strani naročnika opravlja dipl. ing. gradbeništva Miroslav Bukvič, dodatno (t.i. superkontro-lo) pa neodvisni strokovnjak za ravne strehe dipl. ing. Peter Žargi. V deževnih dneh so si obiskovalci prireditev v Rdeči dvorani in športniki (ob pogledu na podstavljena vedra ob robu igrišča) večkrat zastavljali vprašanje, ali je konstrukcija, zaradi silnega namakanja, sploh še dovolj varna. Na to naj bi, takoj ko bodo zaključena dela na strehi in opravljen preizkus vodotesnosti, odgovorili strokovnjaki instituta za jeklene konstrukcije. Po besedah Marjana Klepca, direktorja Športno rekreacijskega zavoda Rdeča dvorana, bodo pregledali še električno napeljavo ter obnovili parket. ■ ao, foto: L. Ojsteršek Prenova strehe naj bi veljala 19 mio tolarjev, delo pa so opravili delavci podjetja ESO KIKO iz Šoštanja Velenje Invalidi lažje preko ceste Velenjski invalidi so doslej težko pogrešali prehode in poti, namenjene invalidskim vozičkom. Skoraj povsod v Velenju jim je bilo onemogočeno, da bi se sami in brez pomoči drugih lahko pripeljali v razne ustanove in njihove pisarne, v katerih so imeli nujne opravke. Na prve težave so invalidi naleteli že pri prehodih preko ceste; najpogostejša ovira je bil seveda previsok pločnik. V notranjost nekaterih stavb v Velenju (SO Velenje, Ljubljanska banka, knjižnica...) se invalidi z vozičkom že lahko pripeljejo brez posebnih težav, ostaja pa problem, kako do njih sploh priti. Te dni so delavci Podjetja za urejanje pros- Polaganje betonskih elementov na križišču Šaleške in Foitove ceste tora občine Velenje (bivša enota za vzdrževanje cest) pričeli polagati posebne betonske elemente, ki omogočajo invalidom na vozičkih normalno in varno vožnjo s pločnika na cestišče in na drugo stran. Postopno jih bodo položili povsod kjer je potrebno, predvsem pa na vseh semaforiziranih križiščih v Velenju. Julijan Slemenšek nam je povedal, da so pričeli elemente po odloku Izvršnega sveta SO Velenje polagati pred dnevi in invalidi so jih že pohvalili. Te betonske elemente, izdeluje jih mariborski Gradiš, so opazili na sejmu gradbeništva v Gornji Radgoni in jih nemudoma naročili. ■ B. Mugerle ZJaHjss^I PIVOVARNA UNION D.D. LJUBLJANA % Pivovarna UNION, d.d. Ljubljana ugotavlja, da seje na slovenskem tržišču pojavilo pivo, ki ga pod blagovno znamko ŽALSKO CESARJEVO PIVO polni BUP Buzet iz Hrvaške, uvaža pa firma JOST - HOP iz v Žalca. Pivovarna UNION je obrat za proizvodnjo piva v Buzetu pripojila 1. 7.1990 povsem legalno in legitimno in je v njem do aprila 1993 varila in polnila pivo, nazadnje pretežno pod blagovno znamko Union. Kot je znano, je bil obrat za proizvodnjo piva v Buzetu poleti lansko leto Pivovarni UNION protipravno odvzet in ga je hrvaška oblast dodelila v upravljanje zasebnemu podjetju BUP, d.o.o. iz Buzeta. S tem je bila Pivovarni UNION onemogočena uporaba naprav za varjenje piva in nadzor nad to proizvodnjo, tako da Union ne more prevzemati odgovornosti za kakovost in ustreznost tam narejenega piva. Zato Pivovarna UNION, d.d. vabi slovenske potrošnike, da kupujejo samo kakovostna slovenska piva. KUPUJMO SLOVENSKE PROIZVODE! RK Velenje Pomanjkanje živilskih paketov "Skladišče hrane in drugega blaga je prazno, kritik veliko, ker so tudi potrebe takšne," jadikujejo na Območni organizaciji Rdečega križa Velenje. Če bi ne imeli na zalogi še nekaj tovrstnega blaga, ki jim gaje podarila lady MIloška Nott iz Velike Britanije, bi imeli že v mesecu juliju skladišče povsem prazno. Tako ne bi mogli priskočiti na pomoč približno 800 socialno ogroženim občanom. Za premagovanje njihovih življenjskih stisk rabijo na mesec od 350 do 400 prehrambenih paketov. Število tistih, ki trkajo na njihova vrata, pa je vsak mesec večje. Ob pomoči potrebnim domačinom je tu še 1131 beguncev iz Bosne in Hercegovine. Kot pravijo, težav glede pomanjkanja živilskih paketov tako kmalu ne bodo mogli omiliti, saj pomoči od drugod ni na obzorju, skoraj povsem prazno pa je tudi centralno skladišče Rdečega križa v Ljubljani. ■ tp * ■ ■ ■ ■ Prešmentane citre Tako kot že pet poletij dosedaj bo tudi letošnja šesta prireditev Prešmentane citre" prav gotovo pritegnila veliko ljubiteljev nežnih zvokov citer, ljudskih godcev in letos prvič umetnikov na havajski kitari. Kako tudi ne, gre za eno najbolj tradicionalnih poletnih kulturnih prireditev v našem mestu. To je hkrati prireditev, na kateri se srečajo najbolj zanimivi in najboljši citrarji Slovenije, kot vsako leto dosedaj pa bo tudi letošnjo odprl prvi slovenski citrar Miha Dovžan. Mecen prireditve je Veleblagovnica Nama, ki sodeluje pri organizaciji že vse od začetka, nudi gostinske usluge nastopajočim ter poskrbi za spominska darila in plakete. Kulturni center Ivana Napotnika pa je tisti, ki vodi celotno prireditev in pripravi izbor nastopajočih. Tu gre seveda posebna pohvala Marjanu Marinšku, ki je eden najzaslužnejših, da Velenje to prireditev ima, sicer pa smo ga na dosedanjih spoznali tudi kot citrarja in ljubitelja ljudske glasbe. Poglejmo, koga nam bodo organizatorji prireljali na ploščad pred velenjsko Namo letos. Prišli bodo Gregor Somer, 75-letni citrar iz Apač, ki si je citre izdelal kar sam, pa najstarejši citrar 86-letni Marko Udovič iz Celja, družina Pogačnikovih iz Bleda, virtuoz na citrah Miran Kozole iz Senovega, Peter Napret, učitelj citranja na glasbeni šoli v Trbovljah, zanimiv duo Monika in Alenka Heričko, mati in hči iz Maribora, in gostja iz Avstrije lise Bauer. Za zabavo bodo poskrbeli tudi člani ansambla Zlate strune iz Rogaške Slatine. Prava posebnost letošnjega srečanja bo prav gotovo mini srečanje havajskih kitaristov, s katerimi bodo popestrili srečanje citrarjev. Organizatorji si namreč v Velenju že dalj časa prizadevajo, da bi organizirali prvo in dosedaj edino srečanje umetnikov na havajski kitari, ki je pri nas že prava redkost. Za petkov nastop jim je uspelo pridobiti 7 takih umetnikov. Prireditev Prešmentane citre se bo v petek pričela že popoldne, ob 16. uri, ko bo do 19.00 ure igral ansambel Zlate strune, vmes pa bodo prvi nastop opravili havajski kitaristi. Osrednji del prireditve se bo pričel ob 19.00, vodila pa ga bo Smilja Baranja. Po končanem uradnem delu nastopa (računajo, da se bo zaključil okoli 22.00 ure) zabave ne bo konec. Zato bosta poskrbeli Alenka in Monika Heričko in havajski kitaristi. Naj omenimo še to, da bodo velenjčane ne prireditvi zastopali Marko Barle in Janja Čas ter Marjan Marinšek s pevkama Pep-co Lešnik in Silvo Javornik. ■ bš Poletne razglednice ««8SB§!S«S«8®SSSi!S«SS»šg Tudi to je turistična razglednica V Šoštanju se očitno plevel ne meni za sušo, zanj pa ne komunalci. Kaj potem, če zastira pogled na lep in nov šoštanjski most in z njega na cesto. Morda pa v Šoštanju čakajo, da bo plevel še zrasel in se bodo lahko hladili v njegovi senčici. Torej dobrodošli v Šoštanju, tako piše na tabli. Sušno-dopustniška kriza je vidna tudi v Velenju, na zelenem pasu Kidričeve ceste (foto: vos) Poslovne novice Gospodarska zbornica Slovenije - Služba za ekonomske odnose s tujino je skupaj s Trgovinskima zbornicama Milana in Modene organizirala poslovni konferenci, ki naj bi poglobili gospodarsko sodelovanje z omenjenima mestoma oziroma še širše, z Lombardijo in Emilio - Roma-gno, ki sta po gospodarskih potencialih med najmočnejšimi italijanskimi regijami. Okvirni datumi poslovnih konferenc: - 20. in 21. oktober 1994 - POSLOVNA KONFERENCA MI-LANO -18. in 19. oktober 1994-PO-SLOVNA KONFERENCA MO-DENA Center za tehnološko usposabljanje pri Gospodarski zbornici Slovenije bo v septembru ponovno izvajal seminarje za pripravo kandidatov na preizkus strokovne usposobljenosti prodajalcev in trgovskih poslovodij. Seminar za prodajalce bo trajal 4 dni, za poslovodje pa 8 dni. Seminarji bodo potekali tudi v Velenju in Celju. Med 2. mednarodnim sejmom gostinstva in turizma GOST TUR 94 bo letošnji sejem dodatno popestren še z eno pomembno prireditvijo, ki nedvomno sodi v okvir sejma turizma, to je TURISTIČNO BORZO. Turistični borzi bo namenjen en dan, in to petek, 14. oktober, od 10. do 17. ure na lo- kaciji sejma GOST TUR 94, v dvorani TABOR Maribor, Kore-sova 7, Hala A. Prijavite se lahko do 26. avgusta 1994. Gospodarska zbornica Slovenije skupaj z Območnima zbornicama v Mariboru in Murski Soboti organizira nastop slovenskega gospodarstva na letošnjem jesenskem GRAŠKEM SEJMU - VSE ZA DOM, TURIZEM IN GOSTINSTVO. Sejem bo od 1. do 9. oktobra 1994. V okviru sejma bo organizirano tudi poslovno srečanje - KOOPERACIJSKA BORZA, in sicer 4. oktobra 1994. Prijavnice dobite na Območni gospodarski zbornici Velenje, Trg mladosti 2, tel.: 063/856-920. — ............. _ OD VSEPOVSOD : v:" _ Suša oklestila pridelek hmelja iiii3iiiii(iiiiiiaiiiii V ponedeljek začetek obiranja Pridelek hmelja v Zgornji Savinjski dolini bo sicer boljši kot lansko leto, vsekakor pa slabši od lepih obetov v pomladanskih mesecih. Takrat so bili vremenski pogoji za njegov razvoj in rast več kot ugodni in še štirinajst dni nazaj je kazalo, da bo pridelek vsaj za četrtino boljši od lanskega. Vroče in sušno obdobje zadnjih dni pa je pokazalo zobe, rastlina je preživela, kobule se ne debelijo, svoje je opravil še rdeči pajek in hmelja bo za 20 odstotkov manj kot so na mozirski zadrugi predvidevali po lepi pomladi. Sicer imajo hmelj posajen na 55 hektarih, dodatnih pet pa vsako leto obnavljajo. Lani so pridelali 56 ton hmelja, letošnja ocena je bila 75 ton, kljub namakalnim sistemom pa je bila suša močnejša in pridelek bo torej ustrezno manjši. Tudi morebitno deževje rastlin ne more "oživiti", zato bodo z obiranjem pričeli že v ponedeljek, 15.avgusta. Dvaintrideseti dan hmeljarjev Turistični delavci v Braslovčah se s pomočjo organizacij in društev ter KS Braslovče že dalj časa pripravljajo na tradicionalno prireditev Dan slovenskih hmeljarjev, ki bo 13. in 14. avgusta v Braslovčah. Osrednja prireditev bo 14. avgusta. Že dopoldne ob 10. uri bodo odprli na dvorišču Kmetijske zadruge Braslovče razstavo kmetijske mehanizacije, osrednja prireditev pa se bo pričela popoldne ob 15.30 uri s krajšo povorko, s predstavitvijo novega starešine in spremljevalke in predajo starešinstva. Obiskovalcem se bodo predstavili člani domačega jadralno-padalskega kluba s skoki z Dobrovelj na prireditveni prostor, svoje veščine pa bodo prikazali tudi člani lokostrelskega kluba Polzela. Že v soboto zvečer se bo pričel veseli del, kjer bo igral ansambel Zasavci, v nedeljo pa ansambel Marela. Seveda pa bo v nedeljo popoldne še marsikaj zanimivega. Po dolgih letih bodo znova prikazali ročno obiranje hmelja, ki bo tekmovalnega značaja. Vsega nam organizatorji niso povedali, dejali so, da naj nekaj ostane skrivnost vse do 14. avgusta popoldne. ■ -er Vseslovenski telefon otrok in mladostnikov "Ime mi je TOM" "Kot se spodobi, se vam najprej predstavim. Sem telefon s številko (061) 323 - 353. Za svoj četrti rojstni dan sem dobil ime. Cisto pravo ime. TOM. A ni to super? Ampak, to ni čisto navadno ime. V njem se nekaj skriva (Ful cool!). Kdo ugane?" Ja, seveda, to je Telefon Otrok in Mladostnikov. Svetovalci na njem vsak delavnik od 10.00 do 18.00 ure svetujejo otrokom in mladostnikom, kijih pokličejo zaradi najrazličnejših razlogov. V simpatični predstavitvi nam TOM to tudi razkrije: "Najraje imam trenutke, ko se pogovarjam z vami. Pogovarjam pa se rad prav o vsem. Nobene teme ni, ki je ne bi maral. Največkrat me kličete, kadar se na smrt dolgočasite in si želite pogovora z enim od mojih svetovalcev. Zelo radi mi tudi zaupate svoje ljubezenske težave. Včasih imate seveda tudi probleme s starši, prijatelji, učitelji (kdo jih pa nima?!) in moje svetovalce prav veseli, če se lahko mal(f pogovorijo z vami in vam kako pomagajo, jaz pa tudi prav rad prisluhnem." Telefon za otroke in mladostnike, ki delujejo v Ljubljani na Miklošičevi 16, je uvedla Komisija za otrokove pravice, ki deluje v okviru Zveze prijateljev mladine Slovenije. Ob svojem nastanku, pred štirimi leti, je predstavljal povsem novo obliko svetovanja za otroke in mladostnike pri nas. Telefon pomeni boljšo možnost za identifikacijo problemov, ki jih imajo otroci in mladostniki in nudi pomoč v obliki svetovanja ali napotitve otroka z določenimi problemi v ustrezno institucijo. Prav tako predstavlja novo obliko stika s svetom otrok, možnost za odprt pogovor o njihovih problemih in željah ter nudi strokovno pomoč otrokom v stiski. Vsem klicalcem je zagotovljena anonimnost, kar pomeni, da lahko zamolčijo svoje ime, kraj, od koder kličejo, in povedo o sebi samo tiste podatke, ki jih želijo. V letu 1993 je TOM-a poklicalo 1200 klicalcev, letos do junija pa že več kot 1000. Približno dve tretjini jih je starih med 11 in 16 let, med temi pa je kar 80 % deklet. Največ klicev se pojavi v maju, sorazmerno veliko pa jih je tudi v januarju, oktobru in novembru. Podoben telefon že lep čas deluje tudi v Velenju, le daje TIP, kot mu je ime, klicalcem na voljo le ob sredah od 18. do 20. ure. Telefonska številka je 853-369. ■ Bojana Špegel Vzponi in padci Savinjskega gaja Slovenski vrtnarji se vračajo V 16-letni zgodovini Savinjskega gaja v Mozirju je nekaj sto tisoč obiskovalcev in ljubiteljev narodopisnega izročila, cvetja ter lepe narave, gotovo vsako leto uživalo v lepotah te edinstvene razstave cvetja v naravi. Morda kakšno leto bolj, drugo malo manj, vendar je lepota Savinjskega gaja vsekakor "nihala" manj, kot je nihalo njegovo "ozadje". Na vso srečo so bili vzponi in padci upravljalcev na zunaj manj vidni, bili pa so v nekaterih primerih že kar boleči. Ne glede na to so imeli eni in drugi dobre in slabe čase. Kdo je pil in kdo plačal? Slovenski vrtnarji so ob Savinji dolga leta uspešno krmarili, po katastrofalni vodni ujmi leta 1990 pa so jim pošle moči. Nasledil jih je odbor za urejanje gaja pri mozirski krajevni skupnosti, ki mu je moči zmanjkalo lansko leto. "Bolezen" vodstva krajevne skupnosti v eni osebi je vplivala na marsikaj v njej, tudi na delo v parku cvetja. Nihče ni vedel kdo pije, kdo plača, ostalo je kup neporavnanih računov in dolgov (2 milijona tolarjev), ni bilo programov, obnove objektov, organizacije, propagande... Pustimo ozadje in reševanje zapletov, vsekakor je pomladi že grozilo najhujše. Pa do tega ni prišlo. Brez Jožeta Skornška gaj ne bi bil takšen kot je, ali ga sploh ne bi bilo več, in v začetku letošnjega leta so na pomoč priskočili vsi, ki jim gaj nekaj pomeni. Ustanovili so Ekološko in hortikulturno društvo Savinjski gaj in zastavili delo na novih temeljih, predvsem pa s čistimi računi, najmanj karje - z lastnim žiro računom. Res imajo nekaj težav z novim zakonom o društvih, pa z vračanjem lastnine (kakšnih 50 nekdanjih lastnikov, pa Nivo in še kdo), težave so imeli in jih delno še imajo s sogovorniki v krajevni skupnosti in v občinskem merilu, vendar se položaj izboljšuje; gaj je preživel, še več - letos je bil na 7 hektarih lepši kot kdajkoli. Ob tem so uspeli poplačati dolgove lanske razstave, vrtnarske seveda, ker drugih ne mislijo, redno plačujejo dela, edini denarni vir uspešnosti je vstopnina, pri- dobivajo pa tudi vse več sponzorjev. Obnovili so nasade, precej objektov, poskrbeli za novosti, okrepili propagandno dejavnost, med drugim so izdali nov prospekt, združili moči z vsemi, ki so kakorkoli vezani na gaj, predvsem pa veseli dejstvo, da se slovenski vrtnarji vračajo ob Savinjo; vračajo se z novimi zamislimi, z novim zagonom. Tekme z Arboretumom preprosto ni! Obvseh načrtih je najpomembnejša nova zasnova gaja. Predvsem je treba poudariti, da z arboretumom v Volčjem potoku niso in ne bodo tekmovali, še najmanj z enim ali dvema (kampanjskima) milijonoma tulipanov. V Savinjskem gaju bo že prihodnje leto vsaj polovica značilnega slovenskega cvetja (mačehe, spominčice, marjetice in druge rože), seveda se ob tem tulipanom, krokusom in narcisam ne bodo odrekli. Nastaja torej "nov" Savinjski gaj, ki bo pomenil sožitje cvetja, narodopisnega izročila in živalskega sveta. Zagotoviti želijo boljšo ponudbo v gaju in okrog njega. Presenečenje za milijontega obiskovalca! Različnim prireditvam in razstavam se tudi niso odrekli. Najpomembnejša bo gotovo vsakoletna mednarodna razstava, ki bo letos od 2.do 6.septembra. Tudi to razstavo bodo postavili na novih zasnovah, že sedaj je sodelovanje potrdilo 40 razstavljalcev iz šestih držav, zagotovo pa jih bo še veliko več. Obisk v gaju je letos več kot zadovoljiv, ljubitelji cvetja prihajajo tudi iz drugih držav, do konca julija so jih našteli preko 35.000, karje precej več kot lani v enakem obdobju, v dneh razstave pa jih pričakujejo celo 20.000. Ko so tako malo pobrskali po arhivu, so ugotovili, da bo v prvih decembrskih dneh število obiskovalcev gaja v vseh 16 letih preseglo milijon. Milijontega obiskovalca bodo "določili" na poseben način, kije seveda skrivnost, čaka pa ga več kot prijetno presenečenje. ■ yp Zivljenski utrip ob dveh rekah (8S8Sž!S5ifiS«SS«SiSMH "Vse se dogaja v oštariji!" Sreda opoldne. Vročina neznosna. Želja po ohladitvi nas je odpeljala proti krajem, ki se raztezajo ob reki Paki in Savinji, čeprav so le nekaj minut narazen. Kakšno je poletje, utrip kraja, morda tudi turizma v Šmartnem ob Paki in Rečici ob Savinji, nas je tokrat zanimalo. Šmartno ob Paki je samevalo. Nobenega sprehajalca nismo opazili, zato smo odšli kar pred trgovino in bife v kraju, kjer je bilo vsaj nekaj krajanov. Drugi? V službah, na dopustu, v senci? Miren majhen kraj pač. Potem smo zavili še v Rečico. Kar smo izvedeli od naših naključnih sogovornikov, pa sledi. Franc Juvan, Šmartno ob Paki: "Poletje v Šmartnem je do raj nimaš kam iti. Pa ni tako samo v poletnih mesecih, kar vedno je tako. Sicer sem šofer pri Izletniku, trenutno na dopustu. Preživel ga bom doma, kjer mi dela ne zmanjka. Sedaj je na vrsti košnja." Ivan Koleš, Šmartno ob Paki: "V Šmartno sem se priselil leta 1953. Kraj se mi zdi zelo lep, prav lušno je živeti tu. Zaradi bolezni sem se moral upokojiti, konca mrtvo. Če hočeš vsaj malo živahnosti, moraš zaviti v bife. Zdi se mi, da tudi turistov tukaj ni veliko, ker skorajda nimajo česa videti. Sam za Savinjo ne hodim, ker se mi zdi umazano. Res, sko- Macesnikov plaz v Podolševi Delavci in strokovnjaki ljubljanskega Podjetja ta urejanje hudournikov so v ponedeljek pričeli zahtevno nalogo, to je s sanacijo trenutno največjega plaza v Sloveniji. To je Macesnikov plaz visoko v Podolševi nad Solčavo. O njegovih razsežnostih, vsakdanjih posledicah in grozeči nevarnosti smo pred kratkim že pisali, prva naloga izvajalcev pa bo speljati vodo z območja plaza, kar bo upočasnilo drsenje velikanske zemeljske gmote in omogočilo dokončno rešitev. Projekt sanacije je na prednostno listo uvrstilo tudi Ministrstvo za okolje in prostor, ki naj bi pomagalo tudi finančno. Ker postopek v državnih organih pač terja svoj čas, na jesensko deževje pa nihče ne upa in ne sme čakati, so z deli torej že pričeli, začasno pa jih bodo financirali z občinskimi solidarnostnimi sredstvi. Prvi del sanacije je ovrednoten na 15, celoten projekt pa na 42 milijonov tolarjev. ■yp malo k sosedom, zvečer rada po-sedim zunaj in opazujem mlade, ki se zbirajo pred slaščičarno Kepica. V kraju za kakšno zabavo poskrbijo gasilci, imamo dobro gledališče. Meni ni nikoli dolg čas, te kraje imam rada in jih ne bi nikoli zapustila. Če že hočem, grem po nakupih v Šoštanj, Velenje ali Celje, pa se prav rada vrnem sem, v mir. Nekaj se sicer govori, da bodo bolj oživili Stari grad. To bi bilo dobro. Sicer pa se kraj širi, vedno več je mladih in zato ni več tako mrtvo, kot je bilo včasih." Ivan Reberšak, Rečica ob Sa vinji: "Če mene vprašate, imam kratek odgovor. Vse se dogaja v oštariji. Jaz bolj malo zahajam tja. Imam malo zemlje, zato tako se sedaj sprehajam po kraju, če mi je pa res dolg čas, zaidem v bife. Iz Šmartnega ne bi šel živet kam drugam. Tuje mir, lepa narava, skratka, kraj imam rad, čeprav ni najbolj živahen." Marija Polak, Šmartno ob Paki: "Kako preživljamo te poletne mesece? Pravkar se vračam z njive, ki jo imam v Rečici, pa tudi sicer mi dela nikoli ne zmanjka. Sicer pa grem malo po vasi, pa Na dan naložijo kar 25 tovornjakov s prikolico Milijon steklenic na dan Vsaka stvar je za nekaj dobra. Tako tudi ta vročina nekaterim pride prav, to pa so predvsem proizvajalci raznih pijač. Roke si manejo tudi v IBP polnilnici Coca cole v Žalcu, kjer v teh vročih poletnih dneh prodajo tudi po milijon steklenic osvežilne pijače. Po besedah direktorja Rudija Cizeja bodo verjetno v letošnjem letu dosegli rekordno prodajo. Po njihovih izračunih je do sedaj vsak Slovenec, povprečno seveda, popil 70 steklenic njihovih pijač. V letošnjem letu so pričeli s proizvodnjo Coca cole light, ki vsebuje v 1 litru samo eno kalorijo. ■ -er se kar zamotim. Trenutno imam dopust, zato bom ob koncu tedna šel na Triglav. Na morje pa ne, tam še nikoli nisem bil, pa me sploh ne vleče. Veste, če ni zabave v kraju, si jo pa drugje poiščemo. Ali pa grem malo k sosedu, pa kakšno rečemo. Zame je to najlepši kraj na svetu, le da se mi zdi, da ne pustijo, če bi radi kaj izboljšali. Cel kup papirjev bi potreboval, če hočem odstraniti star kozolec, ki je prav moteč. Pa naj stoji." ■ Bojana Špegel, foto: Aleš Ojsteršek _ NAŠ ČAS DOLG PREČEN DROG GRIČ IN SODIŠČE V STARIH ATENAH IT FILM IGRALKA (SILVANA) BRALNO PISALNI POM ČUNALNIKA REKA.KI MEJI BO-SNO IN HRVAŠKO ITALU FILM IGRALKA BELG RODU(CATERINE) PETER AMBROŽ MESTO V JU2.ITAU-Jl.BLIZU ' POTENZE ŠOLALI ESTER OCETNE KISLINE NAJBOLJ POPULARNO BRENKALO INDIJANSKO PLEME V ClLU ST ITAUJ POUTJK NAROPA-NO BLAGO HČERIN MOŽ RIMLJAN VRHNJE OBLAČILO IGRALEC RANER SADNO PECIVO AVSTRU. TISKOVNA AGENCIJA ALIDA VALU ANTON LAJOVIC 17 KAREL ERBEN ANDREJ RAZINGER KITAJSKA UTE2NA MERA NOBELOVeC ZA MIR 18 12IEUHU1 ZBRANI UT SPISI AVTOR KRIŽANKE R NOČ NAŠ ČAS NAŠ ČAS NAJEMNINA ZA STA NOVANJE TELEVIZIJSKI SPREJEMNIK POLJSKA PTICA AM IGRAL KA BLVTH POČELO TAOIZMA TVORBA V PANJU RASTUN- SKA BODICA RESNIČNOST, REALNOST 12 2ELEZ.MESTO V SR. ITALUI ¥i NOR ČLOVEK HIMALAJSKA KOZA VRSTA AMINO KISLIN REKAV ANGLIJI ORGAN VOHA RASTLINICE ZA SAJENJE TOMISLAV NERALIČ SLOV.LIT. KRITIK IN UREDNIK (MITJA) MESTO OB JEZERU ARAL AMFILM. IGRALKA RESNO ODRSKO DELO RUDI ISTENIČ 10 OSEBA IZ »HUJE ORODJE ZA VRTANJE 14 1S POMOŽNA DELITEV HA KOTNBfl MERILU REKAV TURČUI KLICA, POGANJEK ANDREJ STOJAN STROJ ZA KOPANJE, RUVANJE KORENIN BOLNIK Z ANEMUO OD SODIŠČA DOLO ČENI TERMINI ŽAR. SOJ PIVSKI VZKUK: ■DO DNA" „ HUCA C0-PAT/VRJ CA" SEDMA ČRKA GRŠK ALFABETA SODNORV FILOZOF (AKNE) AM FILM IGRALKA (PATRICIA) GR.MESTO V EPIRU GLOBEL NA ZEM.POVR. ŠPAN.KOLE-SARfLUlSI ORJAŠKI KUŠČAR 13 STAROJUD KRALJ GORSKI HRBET CIRILA NOVAK AM.FILM. IGRALEC (GARV) ANTON NOVAČAN KAPITAN NAUTILUSA KRAJ au. ŽU RADOV UICE 15 GRŠKA BOGINJA MODROSTI BIKOV GLAS OKRASNA SREDOZEM. RASTLINA SLOV BALETNIK IMOJMIR) NAS ČAS KARLO rVANDIČ 4 i 3 S >6 ,7 i i _i_i_ a 4 to 5,4 — i <1 ■ i i te ■■ V 18 19 l\ W \ * iy§|§ .'liti m ii i m?1 \ iif ^^ Piiv m mnnvii Nagradna križanka TBGOVSKO IN SERVISNO REMONTNO PODJETJE AVTO CELJE CEUE, LJUBLJANSKA C. 11 VELENJE. PARTIZANSKA 3 Če prenesete s pomočjo številk črke iz križanke v manjši lik, boste dobili geslo. Geslo, opremljeno z vašim naslovom, pošljite na Naš čas, d.o.o., Foitova 10, Velenje s pripisom, nagradna križanka AVTO CELJE, najkasneje do ponedeljka, 22. avgusta. Nagrade: 1. nagrada: PREVLEKE ZA SEDEŽE 2. nagrada: DODATNA OPREMA ZA AVTO 3. nagrada: AVTOK-OZMETIKA Nagrajenci nagradne križanke KMETIJSKE ZADRUGE ŠALEŠKA DOLINA Pravilna rešitev GESLA nagradne križanke: KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA 1. nagrada - nakup v vrednosti 7.000 SIT prejme: STOJAN KNEZ, Koželjskega 7, 63320 VELENJE; 2. nagrada - nakup v vrednosti 5.000 SIT prejme: PAVLA SOTLER, Senbric 44,63320 VELENJE; 3. nagrada - nakup v vrednosti 3.000 SIT prejme: TADEJA STVARNIK, Ka-juhova 7,63325 ŠOŠTANJ; Nagrajenci se s potrdilom, ki vam ga bomo poslali po pošti zglasite v MESNICI IN DELIKATESI KZ ŠD na Tomšičevi 10/b v Velenju. ISKRENE ČESTITKE! PIVOVARNA UNION D.D. LJUBLJANA Pivovarna UNION, d.d. Ljubljana ugotavlja, da seje na slovenskem tržišču pojavilo pivo, ki ga pod blagovno znamko ŽALSKO CESARJEVO PIVO polni BUP Buzet iz Hrvaške, uvaža pa firma JOŠT - HOP iz Žalca. Pivovarna UNION je obrat za proizvodnjo piva v Buzetu pripojila 1. 7. 1990 povsem legalno in legitimno in je v njem do aprila 1993 varila in polnila pivo, nazadnje pretežno pod blagovno znamko Union. Kot je znano, je bil obrat za proizvodnjo piva v Buzetu poleti lansko leto Pivovarni UNION protipravno odvzet in ga je hrvaška oblast dodelila v upravljanje zasebnemu podjetju BUP, d.o.o. iz Buzeta. S tem je bila Pivovarni UNION onemogočena uporaba naprav za varjenje piva in nadzor nad to proizvodnjo, tako da Union ne more prevzemati odgovornosti za kakovost in ustreznost tam narejenega piva. Zato Pivovarna UNION, d.d. vabi slovenske potrošnike, da kupujejo samo kakovostna slovenska piva. KUPUJMO SLOVENSKE PROIZVODE! VABILO KONJENIŠKI KLUB VELENJE i VABI VAS IN VASE DDUZINSKE ČLANE NA VELIKI fiiipl ||IllSi§:Ii:;IiIE KONJEt t .' v petek, 19.8.1994 od 15. me dalje v soboto, 20.8.1994 od 10. me dalje v nedeljo, 218.1994 od 10. me dalje » TEKMOVANJE DO 05 ŽKAL&KEM JEZERU PRI VELEMJ VLJUDNO VABLJENI! 63320 Piše: Ivo Stropnik Naša zgodovina v puranjem zrezku! Velenjska Kultura mi da na mesec za štirideset zrezkov, tole moje pisanjce paje ovrednoteno s tremi šniceljčki. Zato se dlje kakor drugi sprehajam po krožniku. (I. Stropnik, Obračunska žalost besede) IZVIRNO, domiselno, s historičnim priokusom domače slovenske besede! Takšno navdušenje meje oni dan pričakalo v novem velenjskem gostišču "Brišnik" (na Partizanski cesti I l/a), kjer gostom med drugim nudijo zrezek "Beli dvor". Na lično izdelanem jedilnem listu so nepretenciozno - domiselno, po domače in brez večjih jezikovnih napak - krstili še nekaj jedi. (Seveda ne domačih ljudskih jedi. Gostilnice z izbrano nacionalno košto v Velenju takorekoč nimamo, k takšnemu obedu se moramo odpraviti k mami ali kam više, nad 600 m nmv. - k Vidi v Zavodnje ali k Janku; k Pirečniku v Skorno ali h Grebenšku na začetku Belih Vod. - Pričakovati paje, da bosta grajska Jože in Damijan v rekonstruirani gostilnici iz 30-ih let na Velenjskem gradu kmalu poskrbela tudi za pečene purice, štrukljev-ko, parjeno potico, jajčni krop, zelje-fižol-repo-krvavico, ali kar se je že tod na hitro v želodec devalo (po gostilnah) v tistih dneh. - Izvrstne žlikrofe (varianta idrijskih) znajo (poleg raznovrstnih lovskih jedi - specialitet) pripraviti v Lovskem dvoru (to je tudi eno izmed redkih velenjskih gostišč, od koder brez jeze in neos-ramočen pospremiš svojega gosta, navdušen nad prijaznostjo in postrežbo, sicer s pomislekom nad kar preveč patetično-kičasto opremljenostjo tega gostinskega ambienta; in kakor redkokje po tej naši preljubi dolini gostiln znajo tu postreči turistu-tujcu tudi z brezplačnim prospektom Šaleške doline! Ta "dvor" v Starem Velenju je zapeljiv in je velik plus za naš turizem! - A prava resnica hvale in kritike: naše gostinstvo skuša biti kar preveč mondeno. Odtujilo se je primarnemu gostu in v svojem kričečem, nenaturnem svetovljanstvu domačega gosta zato pravzaprav izgublja.) A povrnimo se k uvodnemu "Belemu dvoru". Kar doslej ni zmogla naša bogaboječa (oz. boječa se živih umetnikov in kar prečestokrat neprodorna) Kultura - namreč, ponatisniti redek Silihov roman s snovjo iz velenjske preteklosti -, to nam vsaj asociativno nudi omenjeno gostišče -, dasiravno s puranjim zrezkom. Tako se naša kulturna dediščina spreminja v pojedl-jivo in prebavljivo kulinariko. - V mladih glavah in pripadnost-nih srcih te doline paje sicer rojakovo, Silihovo pisateljsko ime že docela zbledelo; iz anonimnosti ga morda (spet zgolj asociativno) poveličuje restavracija Jezero (mladinska povest Nekoč je bilo jezero, 1921), drugo njegovo romaneskno delo (Beli dvor, 1938) pa sedaj poveličuje po naslovu njegovega romana poimenovan puranji zrezek pri Brišniku. - Skoda, da tovrstni predlog ni zaživel v prenovljenem šoštanjskem Kajuhovem domu; podjetni Vlado Mešič je februarja letos še simpatiziral s predlogom, da bife ob trgovskem centru poimenuje "Češnjev cvet" (po znameniti Destovnikovi pesmi). - Kar nekaj lokalnih kulturnozgodovinskih simbolov je domiselno vpetih v naš sko-mercializirano propagandni vsakdan, med njimi je na primer "mastodont" že tako udomačen, da bi ga lahko nosili na občinskem grbu; razvalina "Šalek" je rodila na stotine izpeljank, reka "Paka" nekoliko manj ... a še jih je na razpolago. Pomanjkanje tovrstne domiselnosti gre pripisati porastu ravno-dušnosti do lokalne kulturnozgodovinske preteklosti. Totalne idiotarije lahko tako prebiramo na preštevilnih izveskih novo-pečenih zasebnih d.o.o., še zlasti na vratih poslovnega centra na Efenkovi 61 v Velenju. - Kam plovemo? - Nikamor. S svojimi početji smo jezikovno, kulturno, duhovno in še kako drugače že zdavnaj globoko zabredli! Ob vsem omenjenem pa skuša biti tukajšnji človek še prvak med nacionalističnimi preganjalci. - Končajmo z Woodyjem Allenom: "Udeležil sem se tečaja za hitro branje in se naučil brati po sredini strani. Zmožen sem bil prebrati Vojno in mir v dvajsetih minutah. Gre za Rusijo." X. (JUBILEJNE) POLETNE KULTURNE PRIREDITVE VELENJE 1994 PREŠMENTANE CITRE Ž94 V petek, 12. 8. ob 19.00, se bo na vrtni terasi Name v Velenju pričelo že 6. srečanje najbolj zanimivih in najboljših citrarjev Slovenije pod nazivom Prešmentane citre '94. Kot gostje bodo nastopili havajski kitaristi, kar bo prva tovrstna prireditev v Sloveniji. Osrednji del prireditve bo med 19.00 in 22.00 uro. MIA ŽNIDARIČ & Co Jazz pevka Mia je prvič navdušila na prireditvi "Druge godbe" v ljubljanskih Križankah. Sodelovala je s skupino Brave New Slaves, New Swing Quartetom, Bocoy, New Drink Oktetom, Hot Five, Mia and Swinging Cats, Quatebriga in U'redu, s katerimi je pokazala svojo izredno sposobnost - saj zmore peti v več kot treh oktavah. Na velenjskem gradu bo, ob spremljavi kitarista, izvajala skladbe, ki so jih peli najbolj popularni pevci EUa Fitzgerald, Billie Holiday, Luis Armstrong, Frank Sinatra, Betty Carter in drugi. Koncert bo v nedeljo, 14. avgusta, ob 20.00 na velenjskem gradu. Vstopnice 400 SIT. Zgodilo se je... 11. velikega srpana n i i i LETA 1881 V Slovenskem gospodarju so objavili zares "mini novičko" iz Šmartnega ob Paki, ki paje zaradi svoje vsebine zelo primerna za te vroče avgustovske dni: "Prvi letošnji hmelj v Savinjski dolini je baron Warsberg prodal v Niirnberg, 50 kilo za 92 JI." Upam, da bodo tudi letošnji pridelek "zelenega zlata" uspeli prodati širom po svetu ter tako pokazati in dokazati, da je poleg piva (tako vsaj pravijo vsi ljubitelji te kapljice) tudi slovenski hmelj najboljši na tem "ljubem" svetu. LETA 1887 Kot sem pred kratkim že obljubil, bomo danes zopet objavili novico, posvečeno gradnji oziroma naporom za izgradnjo železniške proge med Celjem in Velenjem. Tudi to novico je objavil mariborski časopis Slovenski gospodar. "(Železnica). Okrajni zastop v Celju je v svojem zadnjem zboru dovolil 40.000 gld. za železnico Celje-Šoštanj-Velenje. Ob enem pa tudi pritrdil predlogu, naj se napravi prošnja za njo do deželnega zbora. Z ozirom na to, da imamo na slovenskem Štajerju le malo Železnic, priporoča se ta sklep okrajnega zastopa." Tako kot danes se je tudi takrat vse vrtelo okoli denarja. Kaj hočete, "denar je zares sveta vladar"! LETA 1913 Naslednjo novico paje v rubriki "Štajersko. Drobne novice." ob- javil časopis slovenskega liberalnega tabora Slovenski narod: "Na Dobrni je došlo do velikega pretepa med domačimi in jan-Ževskimi fanti, ki se je deloma odigral celo na pokopališču. Pretepači so pipali križe iz zemlje in se z njimi tepli. Poprej so se pa skupno "veselili" na neki klerikalni veselici. Sadovi dr. Krekovih naukov!" Stari in modri ljudje so imeli navado reči: "Tam kjer v glavo vstopi alkohol, pamet zagotovo izstopi." Tudi ta novica nam zgovorno priča o silovitosti in celo krutosti nekdanjih gostilniških pretepov. LETA 1927 Kljub vročini, ki vlada v teh dneh, za konec današnjega prispevka objavljamo novico, ki bi bila sicer primernejša za bolj hladne dni. Objavljena je bila v časopisu Mariborski Večernik "Jutra", ki je izhajal kot posebna izdaja liberalnega časopisa Jutro: "Po iniciativi direktorja plinarne v Mariboru ing. Tomšiča je "znameniti tehnik dr. Strache" z Dunaja preizkušal v plinarni s sušenjem premoga. Lignit - premog, kakoršnega daje npr. velenjski rudnik, ima od 30 do 35 odstotkov vode. Po sistemu prof Fleisnerja iz Leobna se tak premog suši s paro, tako, da ne izgubi strukture. Ker je dobila plinarna 4 vagone za dvoplinske naprave, so poskusi s posušenim lignitom vrlo važni, da se ugotovi uporabljivost premoga iz Velenja, Bosne, itd. Mariborski poskusi bodo prišli prav tudi Dunajčanom, ki uporabljajo v svojih plinarnah našemu enak premog iz Koflachu." Pobud za sušenje velenjskega lignita je bilo v preteklosti kar precej, a' se nobena nikoli ni obnesla prav dobro. ■ Damijan Kljajič Likovni svet otrok 1990/93 Od petka, 12. avgusta, pa do 6. septembra 1994, bo v Galeriji Kulturnega centra Ivana Napotni-ka v Velenju na ogled zanimiva razstava otroških slik in risb. Predstavljen bo namreč izbor najboljših del iz let 1990 do 1993 iz Likovnega sveta otrok, ki ga že vrsto let prirejajo v Šoštanju, razstava likovnih del slovenskih osnovnošolcev pa krasi stene OŠ Karla Destovnika Kajuha, ki je soorganizator prireditve. Vodstvo Galerije se je odločilo, da bo prireditev še populariziralo in približalo tudi širšemu krogu Velenjčanov, podobno razstavo pa bodo odslej pripravljali vsako leto. Vabljeni v likovni svet otrok, ki znajo s svojo likovno govorico močno presenetiti! ■ bš LESTVICA DOMAČE GLASBE Vsako nedeljo ob 17.3o na Radiu Velenje in TV Kanalu 8 ter vsak četrtek v tedniku Naš čas. V nedeljo, 7. avgusta, ste glasovati takole: 1.MIHEL1Č: "Naš Urban ' 7 glasov 2. KUMER: "Stoji na gori lovec mlad" 6 glasov 3. CIK: "Zapojmo vsi" 2 glasova 5. BENEŠKI: "Joži, Jožica" 0 glasov 5. TRIM: "Lovec na kikle" 0 glasov Predlogi za nedeljo, 14. avgusta: t. KLAVŽAR: "Na zdravje Štajerci" 2. KOVAČI: "Štiri desetletja" 3. PRIMORSKI FANTJE: "Še en bičerin" 4. ROM POM POM: "Avto sem si kupil" 5. ZEME: "Ostani z nami muzikant" ■ Vili Grabner V * GLASBENE NOVICE * GLASBENE NOVICE * GLASBENE NOVICE * Poletje mineva z neznansko hitrostjo in čeprav se Sonce s toplimi žarki močno upira koledarju, gredo avgustovski dnevi neusmiljeno proti polovici meseca. Še malo in že bo tu prvi jesenski mesec. Poleti zapuščena celinska mesta se počasi polnijo z množicami od sonca porjavelih, vračajočih se dopustnikov. Mrtva mesta tako počasi zopet MARKY MARK & PRINCE ITAL JOE Slišati je govorice, da želi Marky Mark prenehati sodelovati s temnopoltim Prince Ital Joeom, s katerim sta skupaj ustvarila taki uspešnici kot sta skladbi Happy people in United. "Od incidenta v Nemčiji, ko so Prince Ital Joea osumili posilstva neke nemške najstnice, Marky Mark o svojem partnerju ne želi slišati ničesar več," pravi njun manager Dick Scott. Kljub temu pa oba veže pogodba z založnikom in že 29. julija bi moral iziti video za novi single Life in the streets. Doslej se ni zgodilo še nič, pod vprašajem pa so tudi načrtovana snemanja in turneje. NIRVANA Basist Krist Novoselic in bobnar Dave Grohl sta prvič po smrti njunega prijatelja iz skupine Nirvana, Kurta Cobai-na, ponovno javno nastopila. Na nekem festivalu alternativne glasbe v ameriškem mestu 01ympia sta se na odru za kratek čas pridružila skupini Stinky Puffs, sicer znani po oživljajo, polnijo se lokali in na ulice se spet naseljuje nepogrešljiv mestni vrvež. Ljudje se le neradi vračajo v svoja delovna okolja in obupno iščejo energijo, ki bi jim pomagala k ponovnemu vživetju na delovno mesto. In v takem pozno poletnem razpoloženju, ko nas ne zdrami preveč niti novica, da seje poročil nihče drug kot sam Michael Jackson, pričakujemo pri tem, da ima zelo mladega pevca. Star je namreč le deset let. WET WET WET Po dolgih sedmih letih delovanja na svetovni pop sceni je škotski skupini Wet wet wet končno uspel veliki met. S skladbo iz filma Four vveddings and a fu-neral, Love is aH around so trenutno v samem vrhu večine evropskih glasbenih lestvic. Uspeh priredbe stare skladbe skupine Troggs iz šestdesetih let pa jim je kot kaže dal novega elana. V eksotičnem okolju otoka Caprija namreč že pripravljajo material za nov album. ALL 4 ONE Potem ko jim je uspelo osvojiti ameriško občinstvo in zasesti vrhove lestvic v ZDA, so AH 4 one s skladbo I swear postali hit številka ena tudi v Evropi. Skladba I svvear, a capella zapeta balada, je šele drugi single mladega temnopoltega kvarteta iz Los Angele-sa, s katerim pa se se že uspeli prebiti v vrh. No, tudi v njihovem primeru pa ne gre za avtorsko skladbo, temveč spet za priredbo - nas nastop znanega beograjskega rockerja Bajage. Njegov nastop smo pred časom že večkrat najav-ljali in kar dvakrat seje zgodilo, da je zaradi takih ali drugačnih, bolj ali manj neumestnih vzrokov, svoj koncert v deželi pod Alpami moral odpovedati. Upajmo, da bo tokrat le obveljal tisti pregovor, da gre v tretje rado in da bomo po dolgem času Momčila Bajagiča, bolj tokrat country klasike John Michael Montgomerya. CJ LEWIS Tudi jamajško - angleški DJ CJ Lewis je uspel s priredbo, izbral je staro uspešnico skupine Searchers iz šestdesetih let Sweets for my sweet, ji dodal nekoliko trši ritem, nekaj rapa in regejaškega razpoloženja in nastala je nova, simpatična plesna skladbica, kot nalašč za ta letni čas. MAGNET Pri Helidonu je izšla že šesta kaseta in druga kompaktna plošča domače skupine Magnet. Njen naslov je Češnje in dekleta. Material za ploščo so fantje posneli v ljubljanskem studiu CD, zmiKsa-li pa v Milanu. Pri tem jim je pomagal znani hrvaški producent in skladatelj Rajko Dujmič (Novi fosili), ki je tudi avtor ene pesmi na albumu. Potencialni hit s te plošče je sicer priredba Bitty McLeanove skladbe It's Raining (Tears from my eyes, ki v slovenščini nosi naslov Tiho jočejo solze. znanega kot Bajago, zopet slišali in videli tudi pri nas. Nam najbližje bo eminenca nekdanjega jugo ročka nastopil v mestu ob Savinji v soboto, 13. avgusta. Vsi tisti, ki torej ljubite "muziku na struju", nikar ne zamudite tega osrednjega koncertnega dogodka letošnjega poletja v tem delu države. Nasvidenje v soboto v Celju. ljubijo... ADI SMOLAR Pri Helidonu je izšla tudi nova kaseta in CD plošča odličnega slovenskega kantav-torja Adija Smolarja. Po prvi kaseti Naš svet se vrti, ki je izšla leta 1991 in drugi Noja, pa kaj..., iz leta 1993, je to njegov že tretji album. Njegov naslov je Neprilagojeni, posnel pa ga je skupaj z Letečimi potepuhi. Tudi tokrat je Adi ostal zvest svoji avtorski usmeritvi, saj so njegove pesmi, tako kot smo pri njem vajeni, ponovno polne svežine, duhovitosti in iskerenih občutij, ki ne pustijo ravnodušnega še tako zahtevnega poslušalca. TAKE THAT Take that so svojo zadnjo uspešnico Love ain't here anymore posneli tudi v latino verziji - v španščini. Skladba se je v špansko govorečih državah takoj povzdignila na drugo mesto glasbenih lestvic. Na prvem so namreč trenutno nepremagljivi Big mountain s špansko izvedbo njihove Baby, I love your way. Mitja Čretnik Kaj počnejo, govorijo, lažejo, obljubljajo, ponujajo, 8 NAŠ as NAŠI KUflJI IN LJUDJE ll.avgusta 1994 V zaselku Drucova na Konovem se veselijo Srečanje Komunalna ureditev ne bo več le želja j Vojko Travner Verjamem, da marsikdo od Velenjčanov sploh ne ve, kje leži zaselek Drucova. Ko se po rahlem hribčku spustite proti gozdu, skozi katerega pridete do nasadov jabolk in graščine Turn, se zapeljete naravnost skozi njo. Na eni strani vas objema Mravljakov vrh, na drugi mestno odlagališče komunalnih odpadkov. To je pretežno kmetijsko področje, eno redkih v samem mestu Velenje, kamor zaselek še spada. 11 domačij ga sestavlja, kmalu se jim bodo pridružile še 4, sedaj še novogradnje. 4 domačije so čisto kmetijske, kar pomeni, da je Krničnikovim, Ska-zovim, Borovnikovim in Zabukovnikovim edini vir dohodka njihov kmetijski pridelek. Odkar je bil sprejet letošnji občinski proračun, se krajani Drucove veselijo. Nekateri sploh niso mogli verjeti, da bodo po dolgih letih tudi oni dobili čisto pravo komunalno ureditev, saj v zaselku nimajo urejene mestne kanalizacije. Do sedaj se je pač vsak znašel po svoje. Iz občinskega proračuna jim bodo primaknili 2 milijona tolarjev, krajani pa so pripravljeni poprijeti za delo tudi sami. Ker je projekt ocenjen na 9 milijonov tolarjev, ®Kgf Franc Skaza pred svojo kmetijo v zaselku Drucova bodo nekaj finančnih sredstev prispevali tudi krajani sami. Predsednik krajevne skupnosti Konovo Karli Stropnik, ki nas je spremljal na sprehodu skozi vas, nam je povedal, da bodo pri izgradnji kanalizacije povezali v njo tudi zaselek Mravljakov vrh, odpadki pa se bodo stekali v črpališče ob smetišču, od koder bodo speljani v že obstoječo ka- stne ti So nalizacijo, ki pelje proti Šoštanju. Hkrati bodo uredili tudi cestne priključke v vasi in pripravili vse potrebno za ureditev javne razsvetljave. V kraju računajo, da bodo z delom lahko začeli že v prvih jesenskih dneh. V tistem vročem dopoldnevu smo pri delu zmotili Franca Skaza, ki nam je povedal: "Zelo vesel sem, da bo Drucova dobila sodobno kanalizacijsko omrežje. Veste, nekaj časa nisem verjel, da se bo to zgodilo, sedaj pa že verjamem. Za delo ne bo težko zagrabiti, tudi finančno bomo sodelovali, če bo potrebno. Jaz imam sedaj domačijo komunalno tako urejeno, da zame posebej ne bi bilo treba mestne, vendar gre tudi za moje sosede. S skupnimi močmi bomo to uredili." Pri Skazovih so med tistimi, ki živijo samo od kmetijstva, ukvarjajo se s živinorejo in pridelavo mleka. Zanimalo nas je, če jih bližnje odlagališče odpadkov kaj moti. "To pa zelo moti. Posebno zaradi vran, saj strašno pritiskajo na njive. Ko bo pričela zoreti koruza, jo bodo pridno glodale, do takrat pa sadje." ■ Bojana Špegei "Nekaj moraš početi. Mi smo se odločili za kmetovanje," pravijo Laznikovi I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I E 1 I E E E I I L Že dober teden poteka v Logarski dolini pod ostenjem mogočne Ojstrice in Planjave 13. planinski tabor. Da poteka življenje pod platnenimi strehami nemoteno in prijetno, je potrebno veliko dela. Vojko Travner je eden izmed tistih velenjskih planincev, ki vsako leto v ta namen žrtvujejo veliko svojega prostega časa. Sam pravi, da je med planince zašel že leta 1956, a je zaradi narave dela na svojem delovnem mestu vse skupaj kmalu obesil na klin. Ko je na rudniku, kjer je bil zaposlen, nabral dovolj delovnih let in se upokojil, se je zopet z vsem srcem predal planinstvu. Kot človek delovne narave je kmalu pristal med člani gospodarske komisije. Ker je znal prijeti za vsako delo, ga je Andrej Kuz-man - oče planinskega tabora povabil v svojo skupino. Ker sta tudi žena in sin navdušena planinca, v družini glede tega ni nesoglasja. Sin je izšolan planinski vodnik, žena pa tudi rada poprime, kjer je potrebno. Ko govori o življenju in delu v taboru, to počne s posebno radostjo. "V taboru sem uradno ekonom, toda poprijeti je potrebno za vsako delo. Tudi za metlo in cunjo, če tako ukaže mama Julka, ki ima ta veliko kuhalnico. Dela je več kot dovolj. Toda če to počneš z veseljem, ti ni nič pretežko. A koliko pri tem zaslužim? Dajte no, če bi to počel za denar, potem se verjetno marsikatere stvari sploh ne bi lotil. Vsi tisti, ki tukaj delamo, smo veseli, če so taborniki zadovoljni. Verjemite, da je to naše edino in največje plačilo." Tako nam je pripovedoval Vojko. Ko smo ga obiskali, se je ravno odpravljal v Logarsko dolino, kjer ima postavljeno počitniško prikolico, tako da veliko dni z ženo preživita tam. Ko smo odhajali, nas je spremljala misel, da ima velenjsko planinsko društvo skoraj 3000 članov. Toda če ne bi bilo med njimi peščice takšnih, kot so Travnerjevi, bi bilo še tako številčno društvo obsojeno na životarjenje. ■ mh GD Šentilj Pomemben delovni uspeh Pri Laznikovih v Ravnah ■■■■■■■■■■■■■■■■■a "Nikjer se ne cedita mleko in med!" Gasilsko društvo Šentilj šteje skupaj s podmladkom nekaj več kot 200 članov in spada med tista društva, ki sorazmerno dobro gospodarijo. Ravno v teh dneh jim je uspelo za društvo pomembno delo: obnovili so streho na svojem domu. Opravljeno delo je za takšno društvo, kot je GD Šentilj, precej velik zalogaj. O tem smo se pogovorjali z Mirkom Vasletom in Ivom Dražnikom, poveljnikom ter predsednikom društva. Novejša stanovanjska hiša vsa v cvetju, pospravljeno in urejeno dvorišče, okolica hleva in bližnjega kozolca dajo slutiti, da so tu doma pridni gospodarji. Da se Laznikovi v Ravnah uvrščajo mednje, so nam povedali že v dolini, kjer se na dobro kmetovanje in zavidanje vredne uspehe spoznajo. V pogovoru z gospodarjem Mihom, gospodarico Amalijo ter njunima hčerama Iv-ico in Jožico smo se o trditvah prepričali na nedavnem obisku. Po bregu speljana makadamska cesta, ki jo je junijsko deževno neurje še malce bolj "posodobilo", vodi do 24 hektarjev velike kmetije. Gozda je približno polovico, na preostali polovici obdelovalne zemlje raste predvsem krma za živino. Pred leti, ko so se odločali, s čim se bodo ukvarjali, Laznikovi prevelike izbire niso imeli. "Živinoreja je za takšne kmetije, kot je naša. Začeli smo z biki. Ker pa ni bilo denarja takole ob koncu meseca, ampak le takrat, kadar si kakšen rep oddal, smo se pred štirimi leti odločili za mlečno proizvodnjo. Naredili smo mlekovod in si z njim olajšali zahteven posel. Vsemu navkljub je treba še vedno delati, če hočeš kaj imeti. Samo se nič ne naredi. Do 250 litrov mleka oddamo na dan," je povedal Miha, ki se je pred našim prihodom ukvarjal s pokvarjenim traktorjem. Delo praktično od jutra do večera, kdaj pa kdaj še celo v noč, jim je v veselje, sicer bi se raje oprijeli česa drugega. "Nikjer ni rožnato. Nikjer se ne cedita med in zlato. Ne v podjetjih in ne na kmetih. Vreme je čisto znorelo. Človek ima tako veselje, ko vidi, kako raste. Ko pa naredi svoje toča, te kmetovanje mine," je razmišljala Amalija. Na srečo takšni trenutki ne trajajo dolgo. Toča je po ravenskih poljih letos že dvakrat klestila, vsemu navkljub bodo Laznikovi spravili v kašče kar dober pridelek. "Lahko bi še boljšega." Pred časom so del svojega sveta nekoliko zravnali, da "te ni strah, ko hodiš s stroji gor in dol," se je v pogovor vključila Iv-ica, ki bo najbrž prevzela kmetijo. Od staršev je podedevala veselje do dela na zemlji, pa pridne roke, in če bodo še v Ljubljani, kjer krojijo kmetijsko politiko nekoliko bolj gledali na kmeta, potem... Ob razmišljanju, kako in kaj v prihodnje, Laznikovi ne morejo mimo znanih ugotovitev: o dragem reprodukcijskem materialu in cenah kmetijskih proizvodov, ki ne "krenejo" nikamor. Kaj več stokanja in jedikovanja glede tega si najbrž prihranijo za kakšno drugo priložnost, kot je bil naš obisk. Brez načrtov seveda niso. Nekatere so že uresničili, druga vlaganja v nadaljnji razvoj naj bi opravili v naslednjih letih, "če bo zdravje". Ko sta kmetijo prevzela Miha in Amalija, je bilo v hlevu le pet glav živine. Danes je v njem 17 repov in bilo bi ga potrebno razširiti še za približno 10 telet. "Morda pa se bodo časi nekoliko obrnili, da bomo zmogli še ta zalogaj." Prepričani smo, da bodo štrli tudi ta oreh Zunaj je že pošteno pripekalo sonce, ko smo se poslovili od prijaznih članov Laznikove družine. Nismo jih vprašali, kaj bodo kljub pripeki počeli tisti dan. Zmotili smo jih pač sredi dela, ki ga je bilo treba dokončati: bodisi v vrtu, v hlevu, pri popravilu traktorja ali pri vlaganju kumaric. mtp Mirko Vasle Mirko Vasle: "Z opravljenim delom smo lahko resnično zadovoljni. Bil je že skrajni čas, saj je bila kritina že v zelo slabem stanju, ne toliko zaradi starosti, ampak zaradi slabe kvalitete. Povsem razumljivo je, da sami tako velikega finančnega bremena ne bi zmogli, zato bi se ob tej priložnosti rad zahvalil vsem, ki so nam priskočili na pomoč. V prvi vrsti je bila to SO Velenje, pa tudi naša KS nas ni pustila na cedilu. Dolžan pa sem zahvalo tudi vsem tistim našim članom, ki so vse tri dni, kolikor je trajalo prekrivanje, tudi po dvanajst ur vztrajali v tej vročini na strehi in tako veliko prispevali pri zmanjšanju stroškov. Rad bi omenil tudi naše mladince, ki so se zelo potrudili, da je po končanem delu okolica doma dobila prvotno podobo. Osebno sem zelo zadovoljen, da je vse potekalo tako hitro in brez večjih problemov." Ivo Dražnik, ki ima za opravljeno delo največ zaslug, je med drugim namenil tudi nekaj besed družabnemu življenju v domačem kraju, pri katerem imajo gasilci pomemben delež: "Nekako je že ustaljena navada, da so v Šentilju na leto vsaj tri večje kulturno-družab-ne prireditve. Prva je spomladi in je namenjena dnevu žena oziroma materinskemu dnevu. Pozno jeseni so vsako leto pripravili naši planinci v počastitev krajevnega praznika velik glasbeni koncert Šentiljska dolina poje in igra. Da pa ni poletno mrtvilo prehudo, poskrbimo gasilci in pripravimo vsako leto veselico, na kateri se skupaj s krajani pošteni poveselimo in se jim vsaj malo oddolžimo za pomoč. Navadno tudi takrat "zapijemo" katerega od naših delovnih uspehov. Letos bo to nova streha na domu. Ker pa je pred kratkim naš kraj dobil javno razsvetljavo, se z vodstvom KS že dogovarjamo, da bi ob tej priložnosti proslavili tudi to nadvse pomembno pridobitev." Ko je pogovor nanesel na želje in načrte v prihodnje, sta bila oba sogovornika enotnega mnenja, da več kot nujno potrebujejo novo gasilsko cisterno. Veliko domačij v Šentilju je namreč na precej razgibanem svetu in kot takšna je sedanja Zastavina cisterna neprimerna. Ko v sušnem času razvažajo vodo, še nekako gre, saj hitrost ni tako pomembna. Kadar pa hitijo na pomoč in je vsaka minuta še kako dragocena, Ivo Dražnik preživljajo šoferji težke trenutke, saj prične vozilo že v malo večji klanec pokašljevati. Še veliko sta povedala o življenju in delu društva Mirko in Ivo. Med drugim tudi to, da nimajo večjih težav, kadar je potrebno kaj narediti udarniško. Res, da se pojavljajo skoraj vedno isti obrazi, tolaži pa jih dejstvo, da je tako tudi drugod. Naj končamo ta zapis z željo, da bi se šentiljskim gasilcem, ki se lahko brez sramu uvrščajo med najbolj delovna društva, kmalu uresničila velika želja: nova močna cisterna v garaži. ■ mg NA SOS 9 11. avgusta 1994 ZANIMIVI Gostilne in gostinstvo nekoč V teh poletnih pasjih dneh, ko si želimo le prijetne osvežitve, je morda tudi najprimernejši čas, da na kratko nekaj povemo o nastajanju in pomenu gostiln v naši bližnji preteklosti. Danes, ko imamo poplavo raznih bifejev, bis-trojev in ne vem še kakšnih modernih gostiln, bo morda za marsikoga osvežitev že misel na pravo staro "oštarijo", kakeršnih je nekoč bilo tudi v naših krajih kar precej. Že naš znani pisatelj in kronist življenja na Slovenskem v prejšnjem stoletju Janez Trdina je v enem izmed svojih spisov zapisal naslednjo modrost o Slovencih: "Samo zaradi lakote in žeje gre Slovenec malokedaj v krčmo, žene ga tje hrepenenje po zabavi, po društvu v zavezi". In res, gostilne so že od nekdaj bile eno izmed središč družabnega in družbenega življenja na Slovenskem. Njihova vloga ima v naši zgodovini poseben pomen, ki še ni povsem razjasnjen, se pa počasi zavedamo tudi tega pomena (npr. pomen gostiln in pijače pri volitvah v prejšnjem in v začetku tega stoletja in s tem seveda neposreden vpliv na politično življenje itd.) Gostilne so že od nekdaj odpirali v središču mest, vasi, trgov, v bližini sejmišč, ob pomembnejših prometnicah (furmanske gostilne), ju, ki je bil takrat še majhen, pa 10 gostiln. Velik vpliv so imele gostilne tudi na narodnobuditeljskem področju, saj je bila večina (ali pa kar vsa) bralnih, pevskih in gasilskih društev, sokolskih in podobnih organizacij ustanovljena ravno v gostilnah, ki so jih vodili narodno zelo zavedni ljudje (zelo znana je bila n.p.r. Basistova gostilna v Družmirju, kjer je bila leta 1882 ustanovljena Šaleška čitalnica in ki so jo vseskozi vodili narodno zelo zavedni ljudje). Nekateri gostilničarji so kaj kmalu spoznali, da bo njihov promet večji, če bodo prirejali tudi veselice s plesom (silvestrovanja, martinovanja, mi-klavževanja, pustovanja), razne druge zabave, srečelove, gledališke igre in podobno. Seveda so tudi že včasih v gostilnah imeli tudi poroke, sedmine, birme, bot-rine itd. Gostilne so bile tudi zelo primeren kraj za kvartopirce, ki jih je bilo v naših krajih precej. Poleg vsega so bili pogosti tudi gostilniški pretepi, ki so se kar prevečkrat končali s hudimi poškodbami ali celo s smrtnim izidom (zelo uporaben predmet za pretep so bili gostilniški stoli in celo "late" z gostilniškega plota). Za zabavo so poskrbeli s preprostimi igralnimi avtomati, lajnami in seveda z vaškimi godci, ki jih tudi takrat ni manjkalo. Že takrat so se prejšnjega in v začetku tega stoletja in sprva ni naletelo na ugoden odmev; šele ščasoma so se mu ljudje privadili (v Velenju zlasti rudarji, čeprav so tudi ti raje segli po "tovkcu", doma pridelanemu sadjevcu, ki je bil cenejši). V nekaterih gostilnah so točili odprto pivo, ponekod pa so imeli samo "flaširanega" v posebnih, zelo lepo in estetsko izdelanih steklenicah. Kot zanimivost naj povem, da je bila v Šoštanju že pred letom 1868 pivovarna, ki jo je imel v lasti Bar-tolomej Slivnik, svojo pivovarno pa so v prejšnjem stoletju imeli tudi pri Korošcu (današnja gostilna Pirh) v Šentilju pri Velenju. na pot v Velenje, kjer imajo v muzeju na Velenjskem gradu rekonstrukcijo take gostilne iz tridesetih let tega stoletja. V muzeju so uspeli zbrati različne kose originalnega gostinskega pohištva: gostinski pult, hladilnik, omare za kozarce in krožnike, mize, stole, klopi, obešalnike, gramofon, slike in drugo opremo. Poleg tega imajo bogato zbirko sifonov, steklenic za brezalkoholne pijače, t. i. kra-herle, različne kozarce, vrče za pivo, steklene posode za vino, steklenice in zaboje za pivo ipd. Gostinski prostor je urejen tako, da zares izgleda popolnoma avtentično in je mogoče v njem tudi kaj ob cerkvah, mitnicah itd. Za gostilničarje so bili zelo pomembni zlasti sejemski dnevi, saj je bil takrat zaslužek največji. Kmet je namreč velikokrat vse, kar je zaslužil na sejmu, pustil v trških trgovinah in gostilnah. Zanimivo je, da je bilo tako v mestih, trgih in vaseh navadno na kupu več gostiln in vsaka od teh je kljub majhnemu prometu le nekako uspevala. Seveda je bila ponudba v teh gostilnah vse kaj drugega kot danes, pa vendarle si lahko v taki gostilni zapravil celo premoženje. Tako je bilo na primer v začetku stoletja v Šoštanju in okolici kar 16 gostiln in dva hotela, v Velen- po gostilnah radi zadrževali posebneži (tu ne mislim le na pijance), o teh pa kaj več kdaj drugič. Ponudba v večini gostiln je bila skromna, ponavadi je bilo mogoče le kaj popiti, kuhinj navadno ni bilo, ali pa so pripravljali le skromne obroke hrane. V večini gostiln so kuhali le ob sejemskih dnevih, ob nedeljah, po naročilu ali ob večjih dogodkih, kot so bili poroka, sedmina, veselica itd. Od pijače je prevladovalo vino, domači sadjevec in žganje ter seveda brezalkoholne pijače, kot so malinovec, soda, pokalica v "kraherlih" itd. Pivo je na naše tržišče začelo prodirati šele konec Konec prejšnjega stoletja sta obe pivovarni že prenehali obratovati. Gostilne so bile med tednom dokaj slabo obiskane, obisk pa se je povečal ob koncu tedna, še posebej ob nedeljah dopoldne po končani ali pa že kar med nedeljsko mašo (predvsem moški), v okoliških gostilnah pa ob nedeljah popoldne, ko so ljudje krenili na sprehode v okolico mest, vasi in trgov. Veliko se je tisti čas popivalo tudi po neprijavljenih gostilnah ali "pušelšankih". V eni izmed takih gostiln v okolici Velenja so na leto iztočili tudi po več "polovna-kov" (1 polovnak je 280 1) domačega sadjevca ("tovkeca") in šmar-nice. Za marsikaterega kmeta je bil lahko to zelo donosen posel! Zanimivo je tudi to, da so se posamezni sloji prebivalstva, razne družbe in skupine, privrženci političnih strank ter drugi radi zbirali samo v določenih gostilnah -Povej, v katero gostilno zahajaš in povem ti, kdo si. Tudi oprema takratnih gostiln je bila obisku primerna, torej zelo skromna. Navadno je imela gostilna le en prostor namenjen gostom, le izjemoma so imele nekoliko večje gostilne dva ali več ločenih prostorov ("ekstra cimrov") za zaključene in posebne skupine. No, in če hočete še danes doživeti čar take gostilne, se morate podati popiti (morda šilce žganja ali kozarec piva). V gostinskem prostoru stoji nekaj "lepo" obrabljenih miz, okoli katerih so postavljeni stari gostilniški stoli in nekaj klopi. Ob stenah sta dve "kredenci", v katerih je vse polno različnih kozarcev, krožnikov, skodelic itd. Pijačo, ki jo hladijo v starem hladilniku iz "pocinkanega pleha" in lesa, vam bodo natočili ob točilnem pultu, ki ga sestavljajo samo pipa in škaf za vodo za pomivanje ter obvezen umivalnik ali "ausgus". Po stenah je nekaj slik z lovskimi prizori, nekaj šaljivih in poučnih napisov o pravilnem obnašanju v gostilni, gostilniška ura, nekaj obešalnikov, gospodarjeva diploma in seveda podoba sv. Barbare, saj gre vendar za gostilno v rudarskem kraju. Pijačo pa boste lahko popili ob prijetnih zvokih starih melodij, ki odmevajo iz radijskega aparata ali starega gramofona. V prostoru ne manjka obvezen lesen pljuvainik z žaganjem in steklen muholovec. Am-bient je izredno zanimiv za najmlajše in malo mlajše obiskovalce, ki tako na neposreden način spoznavajo del življenja svojih očetov, dedkov in babic. Zanimiv pa je tudi za malo starejše obiskovalce, saj lahko v tej gostilnici nostalgično obujajo spomine na svojo mladost. Na zdravje! ■ Damijan Kljajič Musijevo berilo (d Pisali smo že pred kratkim o znamenitem šoštanjskem rojaku Petru Musiju (1799-1875), čigar nedavno 195. obletnico rojstva smo prezrli, za 120. obletnico smrti pa napovedali izid Musijevega berila (didaktični, gospodarski in domoznanski spisi). - Ker so pozabljeni Musijevi spisi in novice iz Šoštanja večini neznani, sicer pa težje dostopni in zanimivi, vam bomo v naslednjih številkah Našega časa v pretehtanem izboru nekaj tega pisanja tudi pobliže predstavili. Manj znano je tudi to, da je Peter Musi v Šoštanju pred II. sv. vojno in po njej še imel svojo uli- i M 3 USSII 3ASSE1 • ................. M *3 \\m\ X co oz. natančneje pot (danes je to Gregorčičeva c.). /Foto: L. O./ FERLANOVA PINJA IN ČEŠKI KOLOVRAT*) (Iz Šoštanja na Štajerskim). - Pinjo, ki so jo časti vredni gosp. Matevž Ferlan znajdli, ne bodem po vsih ustah hvalil. Berite kar od nje v Novicah v 2. in 18. listu pišejo, in jaz po skušnji potrdim. "Gotovo je tako"! Novo pinjo, ktero mi je c. k. kmetijska družba iz Ljubljane poslala, sem mnogoterikrat, po manj in več smetane, ostarane in nove molže skusil. Prva skušnja, ki smo šest funtov sroviga masla storili, je celo uro trpela - ficer pa so pol dneva umetali, da jim je pot po obrazi tekel; druge pota se je umedlo v pol uri, v dvajsetih, petnajstih in celo v desetih minutah. Dal sem jo po predkladu ali muštru pinjo nekimu kolarju v Šoštanj (Schonstein im Schallt-hale) narediti, ki je še ličnejši od predklada, in prav dobro izrekuje. Pokrov ima iz celiga in kembelj manjši, ki je z svincam zaljit. Včeraj 3. sušca smo jo po poldan- šini božji službi v šoli poskusili. Bilo je več ko osemdeset oseb -malih in velikih - vkupej zbranih. Pinja je vsakterimu dopadla, in čudilo se je vse, ki v osmih minutah dve štruci sroviga masla iz pinje se pervalite. Več kolarjov in mizarjov je pinjo že ogledvalo, ki so pri njih pinje vdinjane. Dopadil mi je sklep štirih sosedov, si pinjo skup omisliti. Naj jih vasi posnemajo! Per tej perložnosti smo tudi poskusili na češki kolovrat presti. Prosil sem iz bližniga trga z Velenja (Wollann) nekiga Čeha, ki je tam oženjen, gospoda Kari Weidlicha, priti, de je kazal z češkim kolovratom presti in obnašati se. Več predic je poskušalo presti; pa bolji predica, ko je bila, sla-beji ji je šlo od rok. Po navadi so kolo hitro gonile, nit pa med prstmi sukale in perderžovale, in kir tak kolovrat naglo vleče, se je nit ročno skrotičila ali pa vtrgala. Zdi se mi češki kolovrat, kakor mali svojoglavni, ožrtni otroci, ki jesti začno; ako se jim urno žlica za žlico jedi ne da, kričijo, ali pa več jesti nečejo. Boj na komunalni deponiji Pred dnevi so se, očitno tudi zaradi hude pripeke, stepli "up-ravljalci" Sanitarne deponije v Podhomu pri Bočni. Znanega specialista za eksploatacijo tega odpada je namreč popadel bes, ko je med avtomobilskim plehovjem odkril dva tička, ki sta demontirala rezervne dele. Konkurenco je poizkušal nagnati z lepimi, nato z grdimi besedami in nazadnje trdim kamenjem. Gospod x.y. pa ni računal z oboroženim protinapadom in se je moral kmalu umikati na drugo bojno črto. "Avtomehanika" sta bila namreč v premoči, saj sta imela poleg kamnitega streliva tudi moralno prednost. Odpada sta se lotila namreč prvič in v stiski zaradi rezervnih delov. Sanitarna deponija - tabla "polomija" Javno Komunalno podjetje Mozirje si očitno prizadeva urediti komunalno odlagališče smeti in odpadkov v kraju Podhom. Za začetek so sanirali stanje in namestili lične table (glej sliko), žal pa niso imeli najbolj srečne roke, saj so zagrešili temeljne napake. Ime deponije je najbrž podhom, po kraju Podhom pri Bočni, nikakor pa ne HOMCE - BOČNA. Tako pravijo domačini. V oči pa bode tudi dejstvo, daje tabla postavljena ob lokalni cesti med Grušovljami in Bočno sto metrov pred veliko, zdravo kmetijo Fedran. Tako zdaj izgleda, kot daje prav ta lepa domačija SANITARNA DEPONIJA ODPADKOV, smetišče se seveda ne vidi od tu, ker je skrito v zavetje lepih zadrečkih gozdov. Kam s certifikati? Vlomilcu in poznavalcu monetarnih razmer v naši družini, ki je poleg tehničnih dragocenosti in zlata pobral iz levega predala v dnevni sobi tudi vse certifikate, svetujemo, da jih varno naloži v kakšni močni zavarovalni družbi, v Lek ali Krko. Pri trženju deleža na borznem trgu pa mu želimo veliko sreče. Nas je z njegovim obiskom namreč zapustila! fSSMBItSSSSk ■»g« : ■ Midve pa glisirava Vam je vroče? Prav vam bodi. Tu, ob Savinji je prav prijetno in zastonj kopanje. Da ni dolgčas, vzameš gumijast "gliser" in se lepo ziblješ na osvežilnih valovih. Mamike in tetike tudi nimajo zadosti potrpežljivosti, na starost se kaj koristniga naučiti. Naj ostanejo tedaj pri starih kesnik kolovratih, kir se ložej pusti pri njih predenju zadremati, in naj hodnik za plahte in žakle predejo. - Devi-čice so kolo bolj pomalim gonile IJ predivo urno v nit podajale, ne perderžavalje in sukale, so se bolj skazale. Upanje imajo, ako se jim še ene krati pokaže, v kratkim na češki kolovrat presti se navaditi.*) Moja žena je sklenila, ene dni h Čehu v uk iti, in potem deklice brez plačila presti vaditi. Tudi sem obljubil deklici, ktera se nar hitrejši in nar lepši nauči presti, ji češki kolovrat vsvojiti in druge v Novicah po imenu pohvaliti. **) - Gospod Weidlich, rojen Čeh lepo tančico prede in pove, da na dan funt in še več povesmi spre-de. Lepo gaje bilo pogledati, ki je z eno roko predel v drugi pa kni-ge držal in bral. Vesela misel me je obšla: "Kaj velja! naše hčerke znajo v kratkim tudi nar lepši tančico nam za srajce presti, zraven tega pa Novice brati!" Le perganjamo jih h uku! vse je mogoče zgoditi se. Peter Musy, učitel /Urednik pa je k objavi Musijeve novice iz Šoštanja pripisal sledeče:/ *) Kar Čehi in Cehinje znajo, se bodo vunder tudi Slovenke navadile! Saj ni zopernija - dobiček pa je v resnici prav velik! Zmiraj bolj se Krajnice tega pripričajo in s veseljem oznanimo, da se že prav veliko čeških kolovratov pri nas vrti. - Vredništvo. — **) Prav lepa obljuba, pa še lepši darilo! take ne najdemo kjer bi bilo. Ta-cih učitelov, ko je gosp. P. Musy, Željimo prav pogostama imeti, kteri ne trobi svojim učencam vseskozi iz Abecednika kaj; ampak jih tudi druzih koristnih reči uči in ne samo svojim učencam, temuč tudi odrašeni mladosti v mnogih rečeh pamet jasni. Hvala, prav velika hvala naj pridnimu učitelu od vsih krajev naproti doni! - Vredništvo. - (Rdc*Ist: Ms 2: Kmetijske in rokodelske novice, 27. mar. 1844, št. 13, str. 50-51). ■ Ivo Stropnik I? p Oven od 21. marca do 20. aprila V Mirni dnevi se iztekajo, spet se bodo pričeli napeti in stresni dnevi. Tudi če boste želeli, se tega ne bo ste mogli z lahkoto otresti, še tiste stvari, ki vas ponavadi sprostijo, v naslednjih dneh ne bodo sproščajoče. Nekaj lepih pogledov in nasmehov vam bo nekdo poklonil. Priznati si boste morali, da vas je malo zmedel, kaj več pa si skorajda ne boste želeli. Bik od 21. aprila do 20. maja Se nekaj ne preveč delovnih dni je pred vami. Krepko jih za-jemajte, saj vas že v bližnji prihodnosti čaka nekaj precej fizično in duhamorno napornih opravil. Tisti, ki že imate otroke, boste v njihovi družbi naravnost uživali, zato si boste podzavestno vzeli več časa zanje. Nevezane čaka nekaj razburljivih dogodkov, lep razplet pa bodo "preprečili" s svojo trmo. Dvojčka od 21. maja do 21. junija Eden izmed večerov tega konca tedna bo v vas povzročil pravi premik. Nehote in povsem slučajno se boste znašli v zanimivi družbi in tam nekega bežnega znanca spoznali bolj podrobno. Njegovo čustvovanje in doživljanje sveta vam bo tako blizu, da si boste še želeli ponovnih srečanj z njim. Čustvo bo obojestransko, zna pa biti še vroče. Rak od 22.junija do 22.julija O Q Vedeli boste, da je del krivde tudi vaš, vendar ne sebi, ne drugim, tega ne boste hoteli priznati. S tem si boste nakopali nekaj težav doma in med prijatelji, ki pa bodo prehodne narave. Le ene napake vsekakor ne naredite; ne obsojajte za dogodek koga drugega. S partnerjem bosta nekaj dni iskala skupni jezik, našla pa ga v tem tednu še ne bosta. Lev od 23. julija do 23. avgusta A / Čeprav ste zadnje čase s svojim življenjem kar zadovoljni, boste v naslednjih dneh dobili še nove vzpodbude. Prav verjetno je, da bo to zanimiva ponudba za delo, ki vas že nekaj časa mika. Pretehtajte argumente za in proti, pri odločitvi pa naj sodeluje tudi partner, da vam ne bo kasneje kaj očital. Denar bo kopnel kot kafra. Devica od 24. avgusta do 23. septembra J [h Uspe/o vam bo, da boste našli stičišče med svojimi željami in tudi možnostmi, ki ste jih kar nekaj časa precenjevali, res, da sprva ne bo najbolj prijetno, ko se boste morali malo spustiti iz oblakov. Bo pa zato zadovoljstvo toliko večje, ko bodo tako dolgo pričakovani uspehi kmalu vidni. Ko se boste počutili osamljene, vzemite v roke dobro knjigo. Tehtnica od 24. septembra do 23. oktobra Notranji mir, ki ste ga našli v preteklih dneh, se bo pričel rušiti že v prihodnjih dneh. Naenkrat se bo nabralo kup težav, ki pa se bodo na koncu izkazale kot majhni problemčki. Vse bo šlo kot po maslu, z domačimi se boste razumeli, tu in tam pa vam bo godilo, ko boste ugotovili, da ste v komu prebudili iskro zanimanja. Škorpijon od 24. oktobra do 22. novembra [[I Preteklost bo za vas morala to tudi ostati. Z vsemi močmi se uprite temu, da bi se ozirali nazaj, saj vašo pot počasi in dokaj strmo pelje le še naprej. Vse težave z zdravjem bodo v naslednjih dneh popolnoma izginile, zato si boste vzeli več časa tudi za rekreacijo. Vezani boste preživlajli lepe dneve in noči, nevezani pa prav tako, le da bodo bolj divje. Strelec od 23. novembra do 21. decembra ^ Lenarjenje vam ne bo čisto nič ustrezalo, sicer pa si boste večino dela poiskali kar doma. Minilo vas bo tudi to, da bi se prepogosto srečevali s svojimi prijatelji. Rabili boste čas le zase in zato, da pretehtate vse svoje želje in možnosti. Partner vašega početja ne bo odobraval, vendar bo trpežljivo prenašal vse vaše muke. Kozorog od 22. decembra do 20. januarja Y\q Čeprav bo vse izgledalo, kot da ste nekoga spoznali povsem nehote, se bodo s tem srečanjem prebudili v vas občutki, ki bodo hkrati lepi in tudi mučni. Razdvojeno se boste počutili, ne boste več vedeli kaj je prav. Zato je še najbolje, da pustite času čas in se ne odločate na hitro. Pazite na prebavila in poskrbite za redno prehrano. Vodnar od 21. januarja do 20. februarja ^^ Vsi okoli vas se bodo pogovarjali le o počitnicah in dopustih, vas pa bodo mučile bolj življenske in pomembne reči. Predvsem boste prisiljeni, da poskrbite za svojo prihodnost, ki postaja prav negotova. Predvsem finančno. Zavedajte se, da vam nič ne bo padlo z neba in nikar se sami sebi ne zasmilite. Pazite se tudi prehlada. Ribi od 21. februarja do 20. marca ^ Poletje je vaš čas, seveda le toliko, kot vi hočete. In prav toliko vsega, kar vam godi, si boste privoščili v naslednjih dneh. Morda bo tu in tam že skoraj pljusknilo čez rob. Skoraj, saj se boste vedno v zadnjem trenutku premislili in poskrbeli, da do kakšnih korenitih spremeb v vašem življenju ne bo prišlo. In ob koncu tedna si boste želeli, da bi bilo tako še dolgo. Trik z manšeto Imate morda v omari elegantno preprosto črno obleko, ki jo oblečete le ob posebnih priložnostih, pa ste seje že rahlo naveličali? Povsem nov izgled ji lahko vdahnete z majhnim trikom, zadnjim hitom mode, ki ji bo vdahnil romantiko. Iz šifona ali že industrijsko plesiranega blaga si lahko sami izdelate dekorativne mašete, ki jih enostavno pritrdite z trak- com. Ta lahko prosto pada ob vaših dlaneh. No, če boste pri volji narediti še kaj več, si lahko iz istega blaga izdelate še romantične obrobe za vratni izrez, ki naj mehko objamejo vaše telo in segajo daleč proti popku. No, manšete si lahko naredite tudi za preprosto svečano obleko brez rokavov -kar iz istega blaga - izvirni boste in "drugačni". Male koristne reči V belgijski graščini Genf je bila pred časom razstava izumov, ki pridejo prav v vsakodnevnem življenju. Med razstavljenimi predmeti je posebno pozornost vzbudila naprava, ki poskrbi, daje kravata vedno brezhibno zavezana. Razstavljen je bil dežnik s čudežnim držalom, ki lastniku omogoča, davenirokidrži dežnik, v drugi pa naprimer hot dog. Utru-jenim smučarjem so "ponujali" palice s sedežem, na katerih se lahko spočijejo. Francozi so izumili avtomatskega nogometnega trenerja, ki s hitrostjo 120 kilometrov na uro meče žogice zagrizenim nogometašem, ki lahko tako trenirajo v nedogled. Dobra ideja aaMS«villK*x Potrebujemo: bombažno blago s turkiznim vzorcem, širine 150 cm, flizelino h' 2. E> 0 barvno ustrezajoč sukanec; modro bombažno vrvico premera 5 mm, obodce premera 11 mm. Urežemo: Širina = širina okna + 1/3 dodatne širine + 8 cm za zagibe na podolžnih robovih. Dolžina: od želene dolžine zavese odštejemo pribl. 10 cm za višino vrvice + 16 cm za zgornji rob in zagib. IzdelavarNa podolžnih robovih blaga sešijemo 2 cm širok, na spodnjem robu pa 5 cm širok dvojen zagib. Od flizeline odrežemo 5 cm širok trak v širini zavese ter ga nali-kamo na narobno stran blaga 1 cm pod zgornjim robom. Zgornji rob zalikamo 1 cm in 5 z vrvico cm široko na narobno stran in tik ob robu prišijemo, zgornji del zavese na pregibu ozko prešijemo. V zgornji rob vdelamo enakomerno porazdeljene obodce, zunanja obodca sta oddaljena 1 cm od roba, med obodci naj bo približno 10-11 cm širok razmik. Zaveso prelikamo. Na začetku vrvice zavozlamo vozel, nato potegnemo konec vrvice po sliki spiralno skozi obodce, tako da leži drog za zaveso vmes. Za zadnjim obodcem zavozlamo na koncu vrvice vozel, odvečno vrvico odrežemo. KUHARSKI IUMI6 Lahko, hranljivo, okusno Paradižnikova solata s kruhom Potrebujemo: (za 4 osebe po približno 240 kcal) 8 zrelih mesnatih paradižnikov, morska sol, 4 rezine starega kruha iz pšeničnih otrobov ali mlince, 3 žlice rdečega vinskega kisa, 2 mladi čebuli, 1 šopek sveže bazilike, 1/2 žlice zdroblenega origana, 6 žlic zelo dobrega olivnega olja (ex-tra vergine), sveže zmlet poper. Paradižnike operemo, jih obrišemo, razpolovimo in jim odstranimo semena. Nato jih drobno narežemo, potresemo s soljo in pustimo stati. Kruh narežemo na 1 cm velike kocke ter ga pokapamo s kisom, ki smo ga razredčili s 4 žlicami vode. Očistimo čebulo in jo narežemo na ozke obročke. Oprane lističe bazilike grobo narežemo. Kruh kocke paradižnika, čebulo, baziliko in origano zmešamo, dodamo 3 žlice olivnega olja in pustimo stati 1 uro, da se solata dobro prepoji. Nato jo naložimo na krožnike, pokapamo s preostalim oljem in potresemo z gorbo zmletim poprom. Nadevane bučke Potrebujemo: za 4 osebe po pribl. 405 kcal) 8 zelo majhnih, čvrstih bučk, morska sol, sok 1 limone, 1 mlada čebula, 1 šopek mešanih svežih zelišč (peteršilj, meta, bazilika, ma-jaron itd.), 350 g kremnega sirčka, 2 žlici zelo dobrega olivnega olja, poper, 2-3 žlice sesekljanih orehov. Bučke operemo, jih po-dolžno razpolovimo in malo izdolbemo. polovico posolimo in pokapamo z limono, nato mariniramo 30 minut. Čebulo drobno sesekljamo, jo blanširamo 2 minuti v malo vode, odcedimo. Operemo zelišča, jih otresemo do suhega, potrgamo lističe s pe-cljev in drobno sesekljamo. Sirček pikantno začinimo s čebulo, zelišči, oljem, soljo in poprom, nadevamo v slaščičarsko brizgo in nabrizgamo v iz-votljene bučke. Potresemo z orehi ter postavimo na hladno. Zraven ponudimo svež bel kruh. t* *** * *%** * ****** ****** * * ** ****** ***** **♦ * * Z V E Z D NI** K A Z I P O T * ***** © dobro © srednje © slabo Oven M Dvojčka lev Devica Tehtnica Škorpijon Strelec Kozorog Vodnar IW delo flKgHfe © © © © © © © © © © © ljubezen © © © © © © © © © © © © denar © © © © © © © © © L© © © zdravje m. © © © © © © © © © © © MODRO-BELA KRONIKA_ Policijska postaja Velenje 19-letni motorist Marko umrl na kraju nesreče Prejšnji četrtek, ob 23.50 uri, se je na magistralni cesti Ve-lenje-Slovenj Gradec, natančneje v Paki pri Velenju, zgodila huda prometna nesreča. 44-letni Matjaž Z. iz Velenja je vozil z osebnim avtomobilom iz smeri Velenja proti Slovenj Gradcu. V Paki je na ravnem delu ceste pričel prehitevati pred seboj vozeči osebni avtomobil. V tem trenutku mu je nasproti pripeljal z motornim kolesom Tomos 19-letni Marko A. iz Škal. Trčenje je bilo tako silovito, da je Marko na kraju nesreče umrl, njegova sopotnica, 16 letna Polonca, pa je bila zelo hudo telesno poškodovana. Na zdravljenje so jo odpeljali v slovenj graško bolnišnico. Izginilo gorsko kolo Petra K. je v torek spoznala, da prilika dela tatu. Neznanec ji je izpred trgovine na Kajuhovi 7 v Šoštanju odpeljal gorsko kolo, ki ga Petra ni zaklenila. Iz avta izginil diplomatski kovček V sredo med 20.00 in 23.00 uro sta neznanca vlomila v "katr-co", ki jo je Robert P. parkiral na Jenkovi v Velenju. Iz vozila sta odnesla diplomatski kovček in dva para natikačev. Robert je policistom povedal, da je imel v kovčku poleg dokumentacije še 4.000 ATS in 15.000 SIT, tako da je bil z dejanjem oškodovan za okoli 56.000 SIT. Neznanca sta se potem skrila v bivšo kurilnico na železniški postaji v Velenju, kjer ju je zalotil delavec Safet M. in ju pregnal. Policisti ju še iščejo. Huda poškodba pri padcu s konja V petek okoli 18.00 ure je pri jahanju v bližini ribogojnice v Škalah padla s konja 24 letna Mateja R. iz Škal. Pri tem se je hudo poškodovala. Zdravi se v celjski bolnišnici. Zamikal ga je znak alfa romeo V petek ponoči je neznanec na Gorenjski cesti v Velenju iz osebnega avtomobila alfa romeo odnesel znaka alfa romeo. Brez njih je ostal avtomobil Rudolfa L. Verjetno je bilo "krivo" sonce V nedeljo ob 10.15 so gasilci obvestili velenjske policiste, da se je v stavbi SDK v Velenju sprožil protipožarni alarm. Požara ni bilo, verjetno pa seje sprožil zaradi močnega sonca, ki je svetilo točno na senzor. Udaril natakarico in si postregel s pijačo V preteklem tednu so velenjski policisti v prostorih za pridržanje "gostili" tri kršitelje javnega reda in miru. Na javnih mestih so intervenirali 14-krat, v zasebnih prostorih pa 15-krat. V torek zvečer je pri njih prespal Began I. iz Velenja. Ta je pod vplivom alkohola v lokalu Vinski Hram v Šoštanju od natakarice zahteval, da mu še postreže z alkoholnimi pijačami. Ker mu ni ustregla, ji je primazal zaušnico, si pijačo postregel sam in na koncu natakarico še otipaval. Ker se ni umiril tudi v prisotnosti policistov, so ga odeljali. Ni jima dal miru V sredo popoldne je Franc N. iz Kavč na cesti Talcev 18 v Velenju napadel Janka J. in Marjano N. Tudi, ko sta se umaknila v stanovanje, pred Francem nista imela miru. Vstopil je sam in jima grozil. Marjana gaje uspela spraviti skozi vrata, vendar je še razbijal in med vpitjem zahteval, da mu odprejo. Policisti so v sporu posredovali dvakrat, drugič so Franca odpeljali v prostor za pridržanje. Pil je, plačal pa ne V petek zvečer je Drago L. iz Velenja popival na vili Herber-stein. Ko bi moral zapitek plačati, je pričel groziti osebju, trgati zavese in razmetavati inventar. Ker se ni pomiril niti po prihodu policistov, so ga ti pridržali do iztreznitve. Policijska postaja Mozirje Z neregistriranim motorjem v avto V soboto, ob 13.50 je 26-letni Rajko M. iz Gornjega Grada vozil neregistrirano motorno kolo po regionalni cesti v Gornjem Gradu. V nepreglednem ovinku je zapeljal na nasprotno stran vozišča, kjer je trčil v osebni avtomobil. Pri tem seje lahko poškodoval. Policisti so ugotovili, daje bil Rajko pod vplivom alkohola in da še ni opravil vozniškega izpita, zato so podali predlog sodniku za prekrške. Z avtom v motorista V nedeljo, ob 11.15, je 58-letni Anton K. iz Žalca vozil po regionalni cesti iz smeri Mozirja proti soteski. V bližini cinkarne v Ljubiji je v ovinku zapeljal na nasprotni vozni pas in trčil v motorista, 46-letnega Cirila Z. iz Velenja. Pri trčenju se je poleg Cirila lažje telesno poškodovala tudi njegova sopotnica, 43-letna Nevenka Ž. Policisti so za Antona napisali predlog sodniku za prekrške. Policijska postaja Žalec Na motorju je počila guma V nedeljo ob 16.30 se je na lokalni cesti v Šempetru v Savinjski dolini zgodila prometna nezgoda, v kateri se je hudo telesno poškodovala sopotnica na motornem kolesu, voznik paje dobil lažje poškodbe. 27-letni Simon B. iz Šempetra je namreč vozil motorno kolo iz smeri Šešč proti Šempetru. Na ravnem delu ceste, v bližini mostu čez reko Savinjo, mu je počila zadnja guma. Začelo ga je zanašati in skupaj s sopotnico, 28-letno Andrejo B. iz Šempetra, sta padla po vozišču. Andrejo so na zdravljenje odpeljali v celjsko bolnišnico, Simon paje pomoč poiskal v žalskem zdravstvenem domu. Vlom v stanovanjsko hišo Nekje v času od nedelje do srede prejšnji teden si je vzel čas neznanec in vlomil v stanovanjsko hišo Alojza K v Lipju. Iz stanovanja je odnesel radiokasetofon, okrasni lesen sodček in kaseto. V leseno uto ob hiši mu ni uspelo vstopiti, poskušal paje. Vseeno je lastnika oškodoval za 7.000 SIT. AVTOSHOP PodkjMAeJi d.o.o. Cesta talcev 3 (pri trgovini PEKO) 63325 Šoštanj, tel. & tax: 063/ 882-283 NOVO!!! VSE ZA VAŠ AVTO TUDI V ŠOŠTANJU! * rezervni deli * avto-kozmetika * dodatna oprema * avto-elektro material * avtoradii in zvočniki BLAUPUNKT * zavorni sistemi * pločevina TA HIP ZELO UGODNO: pokrov motorja R4 11.910,00 blatnik R4 2.530,00 svečke Champion 238,00 olje Castrol GTX3 859,00 hladilnik R4 13.648,00 disk ploščice Z101 978,00 sončne strehe že od 17.000,00 (z našo montažo 5 let garancije) avtoradio Blaupunkt 15.000,00 Prepričajte se o izjemni ponudbi!_ Padel iz priklopnega vozila traktorja 51-letni Franc G. iz Okonine je v soboto ob 15.30 vozil po lokalni cesti iz smeri Grušovlja proti Bočni neevidentiran traktor s priklopnim vozilom, na katerem je imel naložen gramoz. Na njem je sedel 46-letni Franc G. iz Velenja. Ko je voznik pripeljal izven naselja Homec Brdo, je Franc vstal in odšel proti varnostni kabini traktorja. Pri tem je padel s priklopnega vozila ter se hudo telesno poškodoval. Z reševalnim avtomobilom so ga prepeljali v celjsko bolnišnico. Neprevidno prečkal cesto V petek ob 10.15 je 82-letni Rok V. iz Lok pri Mozirju, na obvoznici v Mozirju, izven prehoda za pešce, prečkal cesto, ne da bi se prej prepričal, ali je cesta prosta. Zato ga je zbil voznik osebnega avtomobila, ki je peljal iz Ljubije proti Nazarju. Rok je bil po padcu lažje telesno poškodovan, zagovarjati pa se bo moral še pri sodniku za prekrške. INFORMATIKA PODJETJE ZA RAČUNALNIŠKI INŽENIRING d.d. NOVO CELJE 9, ŽALEC, TEL.: 713-568, 711-123 IZJEMNO UGODNA PONUDBA: PC 486 DLC - 40 - CPU 486 DLC 40 MHz VLBus, Upgrade -RAM SIMM 1MB-70 ns 4 kom. - Vga Card VLB Multi MIRAGE + 1 Mb 16,7 MB 800 x 600 64k color, 2 x hdd / fdd, 2 x s, 2 x p, 1 x g -Mehki disk MITSUMI 3.5 "1.44 MB -Trdi disk 210 MB14 ms - Monitor VGA 14" color TVM LR3A 0.28 dot - Tipkovnica CHIC0NY SLO - Ohišje MINI tovver 200 W + TC, TUV, RS0 - Miška TR0N CENA 139.000 SIT - POS BLAGAJNE za ceno PC - ja - PROGRAMSKA OPREMA ZA TRGOVINE, RAČUNOVODSTVA IN POSLOVNI INFORMACIJSKI SISTEMI. MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBROKOV! I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 1 I I Na RLV sprejeli niz dodatnih varnostnih ukrepov «sis(titiaci«ssi*ii Stebrni udar je povzročila višja sila V velenjskem rudniku lignita je bilo k sreči dosedaj sorazmerno malo rudarskih nesreč. Pa vendar so bile, saj vseh zapletov ob še tako veliki skrbi za varnost, ki ji v vseh letih posvečajo ogromno pozornosti, ni mogoče predvideti. Zadnja nesreča, v kateri je življenje izgubil rudar, se je zgodila leta 1988. Nesreča, ki se je zgodila prejšnjo sredo pet minut pred eno ponoči, je ena najhujših v zadnjih desetih letih. Poročali smo že, da so bili v njej hudo poškodovani trije rudarji, 46-letni Stanislav P. iz Liboj, 38-letni Sakib M. in 29-letni Jože K., oba iz Velenja. Vsi so imeli zlomljeno hrbtenico, poškodovano hrbtenjačo in prizadete spodnje ude. Po izredno hitrem ukrepanju in pomoči izurjenih reševalcev (ekipa sodi med najboljše v slovenskem rudarstvu) je zanje poskrbel dežurni zdravnik dr. Rus, ki je naredil zelo veliko. Priznanje si po besedah direktorja rudnika dr. Franca Žerdina zasluži tudi celjska bolnišnica, celotna ekipa travmatologov na poškodbenem oddelku, ki je pričakala ponesrečene rudarje in jim takoj pomagala. Preiskovalna komisija, ki je ugotavljala vzroke nesreče, je potrdila prve domneve, da je do nesreče na obvozni progi odkopa D v jami Pesje prišlo zaradi nenadnega stebrnega udara (trenutna sprostitev oz. porušitev premoškega sloja) na območju križišča in izvozne proge v dolžini okoli 30 metrov. Opredelili so ga kot dogodek, ki ni obvladljiv, povzročila gaje višja sila. Dr. Franc Žerdin nam je v torek povedal, da so na RLV sprejeli cel niz dodatnih varnostnih ukrepov za nadaljevanje odkopa. Novega stebrnega udara v tem času ni bilo. Varnostni ukrepi so naravnani tako, da bi se ob morebitnem novem udaru učinek čim bolj ublažil in da so možnosti za poškodovanje rudarjev minimalne. Poklicali smo tudi v celjsko bolnišnico, dr. Miroslav Batis-ta, ki je sodeloval tudi pri operaciji vseh treh ponesrečencev, nam je povedal, daje zdravstveno stanje ponesrečencev še vedno težko. Dr. Franc Žerdin je ponesrečene rudarje obiskal že v petek, ponovno pa včeraj. ■ (bš) "Moja dežela - lepa in čista" Ocenjevanje policijskih postaj V letošnji akciji Moja dežela-lepa in čista posebej sodelujejo policijske postaje po vsej Sloveniji. Tudi velenjska. Namestnik komandirja velenjske Policijske postaje Robert Videč nam je povedal, kako poteka: "Ze skozi vse leto skrbimo, da je naš objekt urejen, tako stavba kot okolica in pa seveda notranjost. Letos smo bili seznanjeni, da v tekmovanju za najbolj urejen kraj tekmujejo tudi policijske postaje, zaradi tega smo temu vprašanju namenili nekaj več pozornosti in več časa. Kar se tiče objekta samega, ga vzdržujemo sami, po lastnih močeh, z našimi delavci. Največkrat gre tu za delo v prostem času in tudi v službenem času, ko policisti sami pospravljajo za seboj in čistijo objekt. V okolici kosijo in odvažajo smeti delavci Komunalnega podjetja, sami pa skušamo z rožami in majhnimi drevesci poskrbeti, da je okolica stavbe čim lepša in za vse občane, ki pridejo na policijsko postajo, čim bolj domača." Posebna komisija je velenjske policiste že obiskala. Seveda je bil obisk nenapovedan. Ocenjevali so urejenost, vzdrževanost, čistočo in tudi odnos do strank. "Ocene še nismo prejeli, po izjavah članov komisije pa lahko rečem, da so bili kar zadovoljni. Dejstvo je, - da je stavba naše policijske postaje še dokaj nova in mislim da tudi lepa. Kar se tiče odnosa do strank, se trudimo, da je ta čim primernejši in v skladu s policijskim kodeksom." Seveda bi velenjskim policistom kakšno priznanje veliko pomenilo, pravijo pa, da ne bodo razočarani, če ga letos ne bodo prejeli. Pa kdaj drugič! O rezultatih vas bomo seveda obvestili. ■ bš, foto: Leši Posebna komisija Je velenjske policiste že obiskala. Kako so jih ocenili, še ni znano. Gospe Mariji Šavor v odgovor V tedniku Naš čas je ga. Marija Šavor v rubriki MNENJA, ODMEVI, Izvršnemu svetu Skupščine občine Velenje zastavila nekaj vprašanj, od katerih se jih del nanaša tudi na Sekretariat za družbene dejavnosti. Kot sekretar tega sekretariata se zato čutim dolžnega, da nanje odgovorim oziroma da v zvezi z njimi podam nekaj pojasnil. Glede prvega, to je ukinitve dežurne zobozdravstvene službe, želim javnost seznaniti, da te ukinitve Izvršni svet skupščine občine Velenje ni mogel preprečiti, saj se je odločitev o tem, podobno kot že nekaj sličnih (ukinitev Bolnišnice Topolšica) enostransko sprejela na relaciji Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Ministrstvo za zdravstvo. Bistvo vseh teh odločitev so normativi in standardi za izvajanje zdravstvne dejavnosti iz Plana zdravstvneega varstva Republike Slovenije do leta 2000, ki so bili sprejeti v mesecu marcu preteklega leta in se postopno že upoštevajo pri določanju obsega dejavnosti posameznih zdravstvenih zavodov oziroma organiziranju posameznih dejavnosti na teritoriju celotne države. Ta^o je tudi za področje dežurne zobozdravstvene službe določen ciljni normativ, ki znaša - ena ekipa (zdravnik in zobotehnik) na 400.000 prebivalcev. Sedanja skupna organiziranost dežurne zobozdravstvene službe za celotno Koroško regijo zato v bistvu pomeni samo prvo fazo prilagajanja zastavljenim ciljnim normativom do leta 2000, saj naj bi bila ob koncu tega obdobja dežurna zobozdravstvena služba organizirana le še v treh ali štirih centrih v Sloveniji. Ker pa realno ni pričakovati, da bi Ministrstvo za zdravstvo odstopilo od tako sprejetih normativov in standardov, čeprav bomo to poskušali doseči, je Izvršni svet že na svoji seji dne 3.8.1994 sprejel sklep, da se dežurna zobozdravstvena služba v občini, ne glede na izid pogajanj, ponovno vzpostavi, in sicer najkasneje s 1. 9. 1994. Do izpada delovanja v prvi polovici septembra lahko pride le v primeru, da zaradi letnih dopustov ne bo mogoče zagotoviti potrebne kadrovske zasedbe. V zvezi s selitvijo Sekretariata za družbene dejavnosti na drugo lokacijo pa moram reči, da za to slišim prvič. Za njo zaenkrat ni nikakršnih strokovnih, političnih ali kakršnihkoli drugih razlogov. Ostaja pa odprto vprašanje, v kakšni obliki oziroma v kakšnem obsegu bo Sekretariat za družbene dejavnosti glede na vse večjo centralizacijo, sploh še obstajal. Seveda pa to ni samo problem velenjske občine. ■ Peter Kovač, dipl. soc. sekretqjr sekretariata za druZbene dejavnosti Nova cerkev-da ali ne? "Brez duhovnikov je najlepša in najboj sodobna cerkev nič. Brez vere in verujočih pa ni duhovnikov." Poleg verujočih vera vzgaja veliko neverujočih, ki so le razsvetljeni po veri verujočih. Pravila obnašanja izhajajo iz istega nauka od Boga, ki je avtoriteta razsvetljenega duha verujočih in neverujočih. Le-ti so predani le materiji, po kateri verujejo samo v tisto, kar vidijo oziroma ne verujejo v Boga, ker ga ne vidijo. Pozitivnost in nujnost verske vzgoje je neprecenljiva, ker omejuje duha verujočih, da spoštujejo materijo in z njo častijo Boga, ki jo je ustvaril za človeka in s človekom. V tem nauku je dobro, ki prevladuje svet, da se ne preda v končni fazi demonu, vzljubi materijo namesto Boga. To govori, da Bog ni samo božanstvo, simbol, Bog je več kot to. Je največ. On je tudi ozonski plašč, ki ščiti zemeljsko življenje. On je najvišje spoštovanje človeka do človeka. On je pojem časti, ljubezni, spoštovanja človeka samega, ki se kot nevidna moč prenaša na sočloveka. Naj mi Bog oprosti za to moje pisanje, ki ni povzeto iz nobene svete knjige, ker nauk vere izvira iz svete knjige, ki poučuje otroka v slikah in prilikah, da lahko dozori do obzorja. Po človeku, ki je na tej Zemlji edino in najbolj razvito umsko in obenem neumno bitje, brez Boga ne bi bilo pravega početja. Komu bi le človek bil odgovoren za svoja (napačna) dejanja? Kdo ga spodbuja in ovira, da ropa in ubija? Šef kaste, mafije, strah za življenje, kaj? Za človeka brez Boga ni človeškega strahu. Takšnemu "pregnanemu" individuumu smrt postane lahko junaško dejanje. To se nam dnevno dogaja na cestah, ko se pobijamo (v prometu) verujoči in neverujoči. Izvirno se zamenja za umetno, ki močno krajša obstoj naše civilizacije. Torej, v verskem nauku ni vsebovana samo moč vere v Boga kot institucijo, temveč moč obstoja dobrega na Zemlji. Boj med verujočimi in neverujočimi spodbuja vsa medsebojna dejanja in je koristen za vse na tej naši zemeljski krogli, kjer je veliko poklicanih in malo izbranih. Prav verujoči se trudi, da bo s svojo vero in skoznjo z dobrimi deli do sočloveka in naravecelega nauka) ne spozna versko neprebujen človek v svoji poznejši dobi, zato ker se ta moč pridobi le v zgodnjem izbran, toda teh nujnih pojmovnih podbrobnosti (kot tudi otroštvu, ki je in lahko postane najmočnejši del vzgoje. V koliki meri bo prevladala vera v posamezniku, da bo trden verujoči, sploh ni dojemljivo, ker se je v naši človeški zgodovini dogajalo, da so tudi tako vzgojeni otroci pozneje postali preganjalci vere in verujočih, torej so postali neodgovorni za svoja dejanja. Sejali so slabo in poželi slabo. In kako bo, ko ne bomo več mogli prevarati eni drugih? Verujoče stalno uči in omejuje vera, da ne prevarajo sočloveka^Neverujoči si navadno izmišljajo natančna merila, da prevarajo, ker lahko samo s tem postanejo materialno bolj dovzetni za zemeljski raj, ki se razkazuje z vsemi oblikami prestiža z vprašljivim izvirom premoženja. V igri brez upoštevanja vere v Boga lahko kopičimo svoje materialno bogastvo do mere, ko bo skupaj z nami uničeno, ker se bomo namreč enako obnašali do človeka in materije, oziroma človeka - materije, ki je zaradi neosebnosti le gmota, kepa brez vere v nekaj svetega, večjega od tega minljivega življenja. Dano nam je, da se konča z vero v boljše, kot smo preživeli od rojstva do smrti. Preživeli smo lepote minljivosti v nepopolnih delih celote. Ko smo ljubili, nam ni bilo dovolj. Želimo si več ljubezni, toda v tem življednju. nismo dosegli celote. Ko smo si želeli polno mero resnice, dobrote, pravice, nismo našli ničesar. Edino kot poučeni in razsvetljeni verujemo v celoto vsega tistega, po čemer hrepenimo. Ta celota je vera v Boga. Ta celota je sam Bog. "A kaj nam bo najbolj sodobna cerkev brez duhovnikov?" To so besede duhovnika, gospoda Janeza Jelena, šentiljskega Jelenovega sina, ki je že vrsto let duhovnik v Vojvodini (Srbija), ki je Velenjčanom maševal 7. 8. 1994 v šaleški cerkvici in v svoji lepi pridigi povedal veliko tehtnega za vero in verujoče. Res, kaj nam bo cerkev brez duhovnikov? Zgolj koncertna dvorana? Prostori stranke ali kaj podobnega? Zato bi se lahko reklo, da je pasivnost verujočih v tem času, ko se krešejo nasprotujoča si mnenja o gradnji sodobne cerkve, tem bolj vprašljiva. Žal, čas in razmere nas silijo v sistem neenakopravnega preglasovanja, ker je na velenjskem sodišču, kjer je razgrnjen načrt o graditvi cerkve (z rokom, ki se izteče 9. 8. 1994) na že znani lokaciji več pripomb, ki nasprotujejo gradnji cerkve kot tistih, ki so za gradnjo." Toda nasprotniki gradnje ne potrebujejo cerkve niti se ne zavedajo, da so obstali zahvaljujoč verujočim, ker je zaton vere tudi zaton izvirne vzgoje in kulture vsakega naroda. Vse je nastalo iz vere, tako kot je vse, kar vidimo na zemlji, prišlo iz zemlje. Bi res kdo hotel, da v Velenju verujoči dvignejo najmanj vojno, da bi dokazali, kako je nova cerkev res potrebna? Tako, kot je bila potrebna nova sodobna glasbena šola, je sedaj potrebna nova sodobna cerkev. Verujoči žal ne govorijo o gradnji nove cerkve prevsem zato, ker nimajo koga, ki bi mu lahko dopovedali, da je potrebna. Mi verujoči dobro vemo, da to ni prava pot za dokazovanje in ne vpisujemo svojih menj. Vemo pa, da Velenje ne more biti izjema, saj se tudi v drugih mestih po Sloveniji gradijo cerkve. V Sloveniji imamo vendar verujoči svoje pravice zapisane v novi slovenski ustavi. ■ Josip Bačič Savski Pokončni ali poniglavi? Že nekaj časa v tedniku Naš čas teče polemika o gradnji nove cerkve sv. Barbare v Velenju. Ne želim napadati niti kritizirati tistih, ki to počno, pač pa pokazati na napake, kijih delajo oni in mi, verni. Najbolj me preseneča prvi mož velenjske kulturne hiše in njen direktor ravnatelj g. Vlado Vrbič, ki je tako "zaveden" Slovenec, da bi dovolil gradnjo bogoslužnega prostora kamurkoli, razen katoličanom. Ob popisu pa se je slovensko prebivalstvo izreklo z več kot 72 % za katoliško vero. Povrhu vsega bi se moral zavedati, da pač tukaj živimo Slovenci, ki smo avtohtono prebivalstvo, ne pa Srbi, Hrvati, Albanci ali predstavniki katerega od vzhodnih narodov. V svoji veliki vnemi, da cerkve sv. Barbare ne bi gradili, pozivajo prebivalce Šaleške doline na referendum, da zaradi velikih izdatkov za gradnjo cerkve ne bi stradali njihovi otroci. Kakšna humanost! Morali bi jih predlagati za Nobelovo nagrado kot mater Terezo. Pa pustimo to. Veliko bolj kot oni smo krivi verniki sami. Za vsako drobtinico se jim klanjamo in klečeplazimo. Velikodušno jim zato podaijamo glasove, oni pa nas imajo za omejene in čeprav napačno, uporabljajo za nas evangelijski blagor: "Blagor ubogim v duhu..." Streznimo se in spreglejmo: "Zakaj če slepec slepca vodi, oba padeta v jamo." Zato vsem vernim, ki smo kljub omejenosti še v večini, postavljam nekaj vprašanj. Zakaj ni nihče razpisoval referenduma po 2. svetovni voj ni in nas vernih vprašal: Ali se sme podreti samo na kočevskem 91 sakralnih objektov, da ne govorimo o drugih znamenjih, križih in kapelah, tudi o Aljaževi kapeli na Kredarici? Kdo vas je vprašal, Škalčani, ali se sme podreti najstarejša cerkev sv. Jurija, ki je bila pražupnija Šaleške doline? Kdo vas je vprašal, Šoštanjčani, ali se sme podreti cerkev sv. Mihaela v Družmirju? Kdo vas je vprašal, Velenjčani, ali se smejo podreti mnoga verska znamenja, tudi kužno znamenje iz 16. ali 17.st.? Kdo vas je vprašal, ljudje božji, ali se smejo kar čez noč požgati mnoga gospodarska poslopja, da so lahko na najbolj rodovitnih poljih zrasle brezoblične stolpnice? Kdo vas je vprašal, sprašujem? NIHČE! Podiralo se je, požigalo se je, uničevalo se je! Pa je bilo vse prav. Morali smo ponižno upogniti glavo in molčati. S kakšno pravico pa taisti ali njihovi potomci, ki so to počenjali, kličejo ljudi na referendum sedaj, ko se hočejo popraviti vsaj delne krivice zadnjih 50 let? S kakšno pravico, sprašujem? Po katerem členu ustave? Ljudje, ki vam vera nekaj pomeni, ne bodite poniglavi! Ne bodite trst, ki ga veter maje! Ne bodite ljudje brez značaja in hrbtenice, kristjani samo v krstnih knjigah in v cerkvi! Bodite pokončni, zavedajte se svoje odgovornosti pred Bogom, kateremu boste dajali odgovor, pred svojim narodom, če želite, da bodo vaši potomci še živeli na svoji zemlji in upoštevali svojo vest, ki uči: delaj dobro in izogibaj se hudega! ■ Mirko Horvat Članki po naročilu ali sprenevedanje? Že nekaj številk Našega časa je v rubriki Mnenja in odmevi odmerjenih izgradnji cerkve. Ne mislim se spuščati v dialog z nobenim kritikom za ali proti izgradnji cerkve, ampak bom obelodanil le vzroke, zakaj toliko prahu brez potrebe. Večinski kritiki so plačani iz žepov nas, davkoplačevalcev -določeni protizakonito v letu 1993, saj veste, stimulacija brez obrazložitve v višini preko 50 000 DEM (Semečnik, Meh, Pečovnik, Kontič, Kovač, Trnovšek, Brodnik, Medved...). Sredstev še niso vrnili in jih namenili za ureditev Titovega trga, kot sem predlagal v skupščini. Obrazložitev pa je bila, da so res kršili zakon po izjavi predsednika IS g. Srečka Meha. To je pa za vladno koalicijo enopartijskega sistema že dovolj. Saj poznamo zgodovino - oblast smo mi in imamo vse vzvode (policijo, sodišče inšpektorje ...). O delu velenjske skupščine je nekaj po naročilu g. Semečnika že napisal g. Gmajner, in sicer da je to glasovalni stroj. Ni pa smel napisati, da brez mene, ki sem kot opozo-cija osamljen. Saj sem od januarja 1994, ko sem bil izvoljen v zbor KS, postavil več argumentiranih delegatskih vprašanj kot vsi ostali delegati skupaj. Veliko jih je o nepravilnem delu vlade in neracionalnem zapravljanju sredstev nas, davkoplačevalcev. Odgovorov pa ni, ker bi vlada morala priznati nepravilnosti, ki so očitne, s tem bi pa izgubila še tisti odstotek ugleda, ki ga ima. Počakati je treba, da bo Naš čas kritičen časopis, kot so mediji v drugih državah, pa bo mogočeb objaviti tudi to. Res je nekaj novinarjev objektivnih, a kaj, ko jih pošljejo tja, kjer se ne odloča o usodi Doline. V kolikor bo vlada predlagala delegatom v skupščini potrditev gradnje cerkve v tej sestavi in bo želja vlade, da se potrdi, bo to uresničeno, saj preko 70 odstotkov delegatov glasuje tasko, kot je dogovorjeno. Zato za nas, navadne občane, ni pomembno, ali bo projekt potrjen v skupščini ali ne. To je samo prenos odgovornosti vlade na delegate. Zame je pomembnejše, kdo bo projekt financiral in to, da bi imela prednost pri izvajanju del naša podjetja iz Doline pri enakih pogojih. Sedaj pa še nekaj o lokaciji. Nekaj občanov ve, ostale pa želim seznaniti, da so leta 1973, ko sem bil zaposlen na kopališču v Velenju, ukazali, da morajo biti ob 9. uri pripravljeni količki, ker pridejo geometri zakoličiti traso za izgradnjo drsališča. Ob določeni uri geometrov ni bilo, še danes ne vem, zakaj. Da je bilo tako, pa ve g. Vrbič, ko je med počitnicami delal na bazenu. Zakaj se prav on oglaša kot kritik lokacije, ko vsi vemo, da je plačan na račun davkoplačevalcev. Spoštovani bralci, večina vas je že spoznala, da je politika velika k... oziroma dogovor. Po podatkih, ki so mi dostopni, bi bila to protius-luga IS krščanskim demokratom za glasovanje o proračunu za 1. 1994. Sedaj vlada lahko legalno negospodarsko troši denar, seveda pa za uslugo krščanskim demokratom ne želi uresničiti obljubljenega. Kako je to najlaže izpeljati, vedo politiki starega kova. Kot zaposlen v kulturi bi moral biti g. Vrbič zainteresiran za vsak kulturni objekt, to pa cerkev v svetu tudi je. Mislim, da midva z g. Vrbičem nisva strokovnjaka, ki bi odločala, ali je na omenjeni lokaciji primerno graditi cerkev. Kot delegat v skupščini pa bom predlog podprl ne glede na to, kdo je predlagatelj. Vsi smo lahko videli, da je bil pri cerkvi v Medugorju glasbeni koncert, ki ni bil niti verski niti političen. G. Vrbič se boji konkurence, ker ve, da so že pripeljali orgle v vrednosti okoli 800 000 DEM. Dolina pa za njih ni dala niti tolarja. Normalni občani, ki jim je nekaj všeč, si to ogledajo ne glede na organizatorja in lokacijo, samo da ni daleč iz mesta. Investicije pa Dolina ni sposobna pokriti, kar pomeni, da bo to prvi objekt, ki ga bo financirala država. Dolina bo bogatejša in tudi bolj obiskana. Kaj si lahko ogleda turist, ki slučajno zaide v Velenje? Kje se lahko razvedri, saj vladajoči zak-omplicirajo že pri urejanju dokumentacije? V kolikor to urediš, ti pošljejo inšpekcijo. Moto v Velenju je: kjer nismo prisotni vladajoči, se ne sme nič organizirati. Ko v Starem Velenju kaj organiziramo (prireditve, ki so bile najbolj obiskane), dovolijo ponarejanje podpisov, kar sem dokazal. Za praznovanje krajevnega praznika bi morali dobiti privoljenje vsakega priseljenca, ki meče na obiskovalce jajca ali stresa cigaretni pepel. Sprašujem se, kdo je že v Velenju iskal pisno soglasje stanovalcev za kakšno prireditev in na kateri veselici so inšpektorji zaključevali blagajne ter konti olirali, tako kot v Starem Velenju 25. junija 1994? Odgovor je jasen. NIKJER. Zakaj ravno v Starem Velenju? Ker nam je TV-Koper poslala ponudbo za snemanje KARAOKE v Starem Velenju in po uspešni organizaciji predizbora MISS Slovenije 93 tudi letos. To je za nekoga v Velenju že preveč, da bi bilo vse v Starem Velenju. Ugotavljam, da sta kritika izgradnje cerkve in onemogočanje kulturno-zabavnih prireditev v Starem Velenju zelo povezana. G. Vrbič sicer ne napada Starega Velenja, ni pa želel sodelovati pri organizaciji Sejem bil je živ, ampak je želel celo zaslužiti, zato je ta tradicija propadla. V kolikor bi bili v Velenju dve zelo obiskani točki, to je Staro Velenje in nova cerkev, je vprašljivo njegovo delovno mesto, kar ni pomembno, ampak dotok sredstev iz proračuna za namene, ki so v drugih okoljih bolje organizirani brez subvencije proračuna na breme nas, davkoplačevalcev. Gospe Pivko-Kneževič verjamem, da ji ni vseeno, kaj se dogaja s to Dolino. Veliko je kriva sama, saj je v preteklosti g. Rezmana sama mnogo naučila, sedaj pa ji on usluge vrača, tako kot so ga učili v enopartijskem sistemu. Pisma, ki sta si jih pisala, so ostala v zaprtem krogu in javnost vaših argumentiranih trditev, ga. Pivko-Kneževič, ne pozna. Zato je bolje da resnico objavite v časopisu, saj oblasti, ki onemogoča strokovnjake (vas in g. Kaca, ki so ga že odrezali) in protipravno nastavlja podložne in poslušne, ne zanimajo argumenti. Dobro si je zapomniti, volk dlako menja... Določeni bralci se z mano ne bodo strinjali, saj vendar g. Vrbič kot negativno osebnost omenja g. Rezmana. To je le še potrditev mojih izjav, saj je po pisanju v časopisu g. Rezman premestil dokumentacijo v Šoštanj, kamor odhaja tudi sam. G. Vrbič in g. Meh pa ostajata v Velenju. Govoriti o referendumu, kot je bilo zapisano v enem izmed člankov, je največja norost. Z referendumom bi odločali, ali želimo imeti v Velenju še eno cerkev, ki bi jo financirali Slovenija in tujina, za premestitev ali odstranitev Titovega spomenika, ki smo ga plačali vsi, pa lahko odloča le nekaj nesposobnih politikov. Da o gradnji novega poslovnega prostora v centru sploh ne govorim. V Starem Velenju pa ima investitor še dve tretjini neprodanih poslovnih prostorov v po oceni strokovnjakov najlepšem objektu v Velenju in okolici. Vso pohvalo si zasluži projektantka ga. Milena Bajec-Kukovec in izvajalec. Resnica pa je, da g. Meh oddaja dela podjetju Alea, s katerim je tesno povezan. Spoznal sem, zakaj je bil proti komisiji za oddajo del, financiranih iz proračuna, ki sem jo predlagal v skupščini. Vlada bi morala največ narediti za razvoj drobnega gospodarstva in ustanoviti sklad za drobno gospodarstvo, omogočiti bi morala gradnjo tržnice med pošto in reko Pako, odstraniti tovorni promet iz mesta na novo cesto pri DES-u v Pesju, ne pa nasprotovati gradnji televizijske hiše v Velenju. Zelo sposobna je pri najemanju kredita, ki ga bomo davkoplačevalci odplačevali več let. Z delom tega denarja si želijo kupiti volitve za lokalno oblast, saj bi vsi, ki bi prišli na oblast za njimi, ugotovili velike nepravilnosti. G. e. Vučinu predlagam, naj ostane strokovnjak in naj se ne spušča v politiko. V kolikor je bil g. Vučina od 1.1990 do 1993 v tujini, ga moram obvestiti, da so bile v času prejšnje vlade velike poplave. Ne sme pozabiti, da je v tistem času postala Slovenija samostojna in si je bilo potrebno samostojnost pridobiti, k sreči s samo desetdnevno vojno. Res je, da g. Vučina ni kriv, da je njegov predpostavljeni g. Rezman elektrotehnik, ni mu pa treba ponavljati že stokrat izrečenih laži. Spoštovani bralci, opravičujem se, ker je članek nekoliko daljši. Demantirati moram trditve, ki so vedno bolj prisotne v Velenju, in sicer da so me utišali in podkupili, ker že v nekaj številkah nisem objavil nobenega članka. Tisti, ki me dobro poznajo, vedo, da me ni mogoče podkupiti, ker nisem v nobeni stranki in ker takšnega bankovca enostavno ni. V imenu dobromislečih in s preteklostjo neobremenjenih občanov ■ Franc Sever Javno vprašanje inšpekcijskim službam Kot je znano, nimajo "ležeči policaji" (ovire na cesti za zmanjševanje hitrosti) nobene podlage v nobenem zakonu in so torej NEZAKONITI! Javno sprašujemo, kdaj bodo inšpekcijske službe uspele zahtevati odstranitev teh ovir? ■ PREDSEDSTVO Nacional socialne zveze Slovenije Matjaž Gerianc, predsednik NSZS š p 01 ITI IN REKREACIJA "Rudarji" namučili "vijolice" »•■■»»•■»■aaasattMsaaa Zaslužili bi vsaj točko Rokometni klub Gorenje Ena najzahtevnejših sezon Nogometaši velenjskega Rudarja so sicer doživeli poraz v uvodni tekmi novega državnega prvenstva, vendar so mariborski Ljudski vrt vseeno zapuščali dvignjenih glav. Z zelo podjetno igro soa navdušili tudi domače gledalce ter potrdili, da so zelo napredovali od kar jih ima v rokah Borut Jarc. Velenjčani so si po igri zaslužili vsaj točko, tako je po končani tekmi menil tudi trener Borut Jarc: "V tej tekmi nam športna sreča ni bila naklonjena. Imeli smo nekaj izrazitih priložnosti po katerih žaoga ni hotela v domačo mrežo, oziroma ji je pot preprečil izvrsten domači vratar, na nasprotni strani pa je naš vratar Canič imel slab dan. To se lahko zgodi vsakemu, škoda, da se je danes prav njemu. Da nismo iztržili vsaj točke, je vsekakor odločilno vplivala izključitev našega ka-petana Robija Dolerja, ki pa je bila upravičena." Z njim se je strinjal tudi trener Mariborčanov Marin Bloud-ek: "Ne bi bilo nezasluženo, če bi mi izgubili točko, ali obe. Naša srečanja so vedno negotova do konca in takšno je bilo tudi tokratno. Gostje so nas zelo namučili, predstavili so se kot resnično odličen in trd nasprotnik. Čestitam kolegu Jarcu, ki je resnično veliko naredil za svojo ekipo." Domači nogometaši so dvakrat povedli, vendar so Velenjčani obakrat izenačili s sijajnima zadetkoma izvrstnega Slavka Komarja, ki je bil skupaj s Klitonom Bozgom gotovo najboljši igralec tega štajerskega derbija. Vsekakor je treba omeniti 10.in 15.minuto, ko so imeli Velenjčani izredni priložnosti, da rezultat izenačijo po nepričakovano hitrem vodstvu domačih. V 10.minuti je Komar podal lepo žogo Emiru Džafiču, ki je s kakšnih devetih metrov silovito udaril, Dabanovič pa sijajno ubranil. Domači vratar seje nadvse izkazal le nekaj minut pozneje, ko je Željko Spasojevič lepo izvedel prosti strel s približno 25 metrov, žoga je letela v sam desni zgornji kot, visoki Dabanovič pa jo je s skrajnimi močmi odbil. Omeniti pa moramo še igro Rudarja po drugem izenačenju, ko so Velenjčani povsem prevladovali na igrišču, nemočno igro domačih pa je blizu 2.000 gledalcev "nagradilo" z žvižgi. Zal se je zgodila usodna 66.minuta, ko je kapetan Robi Doler napravil drugi nepotreben prekršek, dobil drugi rumeni karton in bil izključen, prosti strel s povsem leve strani je mojstrsko izvedel Dju-rovski, premagal nezanesljivega velenjskega vratarja in zagotovil vijoličastim zmago. V 2.krogu bodo nogometaši Rudarja gostovali pri ekipi Vevče Donit filtri (bivši ljubljanski Svobodi). ■ vos Novo državno rokometno prvenstvo bodo pričeli sicer šele 24. septembra, rokometaši velenjskega Gorenja pa se pa se pridno pripravljajo že od prvega avgustovskega dne. Priprave bodo temeljite in naporne, saj velenjske rokometaše čaka najzahtevnejša tekmovalna sezona doslej. Nastopali bodo namreč kar na treh tirih. Prvi je državno prvenstvo kjer bodo branili lansko odlično 2.mesto, drugi je slovensko pokalno tekmovanje in tretji tir evropsko tekmovanje pokalnih zmagovalcev. Kaj je torej novega v Rokometnem klubu Gorenje je prvo vprašanje trenerju Gorenju Miru Požunu? "Marljivo treniramo že od 1. avgusta. Večina igralcev je ostala v klubu. Odšel je le odlični vratar Beno Lapajne, ki se je vrnil v £elje, namesto njega pa je iz Celja prišel Aleš Anžič, nekdanji kadetski in mladinski reprezentant. Novinec je tudi Srdjan Zeževič, nekdanji igralec Crvene zvezde, ki je minulo leto igral na Cipru. Khimtchenko se nam bo pridružil to soboto. Iztoka Rozmana so uspešno operirali v Celju, na žalost se je poškodoval Boštjan Tome. Oba sta sicer že z nami in trenirata po posebnem programu. Računam, da bo Tome pričel normalno trenirati v mesecu dni, Rozman pa naj bi bil povsem nared do konca leta in nam pomagal v boju za vrh lestvice državnega prvenstva. 22-letni Zečevič je prišel v zadnjem trenutku, saj sije obetavni Vugrinec iz ptujske Drave tudi letos "premislil", nujno pa potrebujemo desnega zunanjega igralca." Priprave bodo torej dolge in naporne, kako bodo tekle? "Predvsem je pomembno, da imamo zagotovljene normalne pogoje za delo, saj smo z Gorenjem podaljšali pogodbo o generalnem sponzorstvu. S tem so tudi naše obveznosti še večje, vedno moramo biti v vrhu slovenskega rokometa, letos bomo igrali na treh frontah, ob našem prvem nastopu v evropskem tekmovanju pa tudi ne želimo biti samo opazovalci. Obseg treningov smo povečali, vadimo desetkrat na teden, naslednji teden pa se bomo pripravljali v Kranjski gori. Doma vadimo in še bomo v Šaleku; 17.in 18.avgusta bomo nastopili na turnirju v Celju, kjer bodo slovenski rokometni sodniki opravljali izpite za mednarodnega sodnika; 2.in 3.septembra bo v Velenju Jarnovičev memorial z močno zasedbo, ob vsem tem pa bomo seveda odigrali še več pripravljalnih tekem. Računam, da bomo do 1.kroga in tekme z vedno neugodno Dravo na Ptuju zares dobro pripravljeni in da bomo prvenstvo uspešno pričeli." Še nekaj besed o prvenstvu in nastopu v evropskem pokalnem tekmovanju! "Igrali bomo torej na treh tirih. Zlasti naporno bo državno prvenstvo, saj so se vsi klubi zelo okrepili. Nikjer ne razmišljajo o obstanku, načrti in želje vseh segajo do nastopov v evropskih tekmovanjih. Mi bomo v Evropi nastopili prvič, zato nimamo nikakršnih izkušenj, dragocena pa nam mora biti izkušnja Slo-venjgradčanov. Ti so se po "evropskih" tekmah v prvenstvu povsem izgubili in so šele proti koncu spet zaigrali normalno, kaj takega si seveda ne smemo dovoliti, čeprav bo težko." ■ vos Nogometni klub ERA Šmartno Pričakujemo dobro uvrstitev Maribor Branik:Rudar 3:2 (2:1) MARIBOR, 8.avgusta - STRELCI: 1:0 - Bozgo (4), 1:1 - Komar (21), 2:1 - Židan (26), 2:2 - Komar (51), 3:2 - Djurovski (66), igrišče v Ljudskem vrtu, gledalcev 2.000, sodnik Tabar iz Portoroža. MARIBOR BRANIK: Dabanovič, Šterbal, Milevski, Galič, Lukič, Binkovski, Kotnik, Židan, Djurovski, Bozgo, Bloudek (Karič). RUDAR: Čanič, Javornik (Zimet), Balagič, Oblak, Žurman, Doler, Živanovič, Pešič, Džafič (Omerovič), Spasojevič, Komar. ERA Šmartno:Dravinja 2:1 (1:1) Za obe moštvi eje bila to ena zadnjih preizkušenj pred nedeljskim začetkom prvenstva v 2.državni ligi. Prve minute srečanja so pripadle gostom, ki so s hitro igro presenetili domačine in v 12.minuti povedli. Za tem so domači pričeli več napadati, bili pa zelo nespretni pred gostujočim vratarjem, saj so kar nekaj zelo lepih prilik. Izenačil je v 35.minuti Grobelšek z enajstmetrovko, saj je branilec Dravinje igral z roko v svojem kazenskem prostoru. Le nekaj minut kasneje je Grobelšek izredno izvedel prosti strel, vratar pa še lepše ubranil. V drugem polčasu sta trenerja zamenjala polovico ighralcev in kakovost igre je nekoliko padla. Šmarčani so sicer imeli pobudo, dosegli pa le en zadetek, ko je Žurej z glavo zadel gostujočo mrežo in zagotovil zmago.V l.krogu v nedeljo bo v Šmartnem gostovala Drava s Ptuja, sicer novinec v 2.1igit ERA Šmartno: Kališek, Fajdiga, Maglica, Irman, Golač, Grobelšek, Purg, Mašič, Omeragič, Druškovič in Žurej, igrali pa so še Magrič, Podgoršek, Štefančič, Presečnik, Bulajič, Češnovar in Maričič. Janko Goričnik Smučarski skoki iiiiiiiiiiiii Vsepovsod spodbudno V soboto je bila na 60-metrski skakalnici v Kranju tekma v počastitev občinskega praznika. Velenjčani so bili zelo dobri. Jelen je bil 6., Čeh 12. in Jerman 15. Kaligaro je zaradi manjše poškodbe moral odstopili, prvo serijo pa so zaradi predolgega skoka Jelena razveljavili. V Šmartnem na Pohorju so organizirali otvoritveno mednarodno tekmo na novi 22-metrski skakalnici, kjer so bili velenjski skakalci daleč najboljši. Skupni zmagovalec je bil med posamezniki Kaligaro in med ekipami SSK Velenje, sicer pa so bile uvrstitve naslednje - dečki do 9 let: 1 .Smagaj, 3.Škoflek; do 11 let 1 .Kle-menčič, 2.Perše, 4.Gorišek; do 13 let: 1.Kočnik, 2.Globačnik, 5.U.Tovomik, 7. Šoštarič, 8.Bogar; do 15 let: 2.D.Tovornik, 3.Zorko, 4.Zep; mladinci do 16 let: 2. Hriberšek, 3.Drev; do 18 let: l.Miklavžina; člani: 1.Kaligaro, 2.Zapušek. Šport ob Flosarskem balu Ob 34.flosarskem balu na Ljubnem ob Savinji je bilo v tednu dni tudi več športnih prireditev za flosarski pokal in bogate nagrade. Smučarski skoki - Ekipno je bil najboljši SSK Velenje, sicer pa so bili pri dečkih do 13 let 2.Finkšt (Ljubno), 3.U.Tovornik, 4.Kočnik (oba Velenje) itd.; pri dečkih do 15 let paje zmagal Miklavžina, 3.je bil Hriberšek, 4.Zorko (vsi Velenje), 5.Juvan (Ljubno) itd. Tenis - Na 3.teniškem turnirju TK Ljubno je bila udeležba doslej daleč najboljša. Nastopilo je 52 igralcev, nagradni sklad je bil 1.000 DEM, glavni pokrovitelj pa BTC iz Ljubljane. Polfinale - Granič (Žalec):Meh (Velenje) 2:1, Šubelj (Kamnik):Grosman (Velenje) 2:1. V finalu jezamagal Granič z 2:0, čeprav je Šubelj v setu povedel že s 5.1 in imel pet zaključnih žog, v drugem pa z 2:0 in nato povsem popustil. Kegljanje - Na ekipnem kegljaškem tunirju v borbenih igrah je zmagal Šoštanj pred Kamnikom, Ljubnim in žensko ekipo Šoštanja: Mali nogomet - Na malonogometnem turnirju je nastopilo 22 ekip iz Savinjske doline in Koroške. Vrstni red: l.Rastke, 2.Solčava, 3.Mladost (Ljubno) itd. ■ jp Za nogometaši v 1 .državni ligi bodo konec tega tedna s prvenstvom pričeli še drugoligaši. Nogometaši ERE Šmartno so se v lanskem prvenstvu dobro uvrstili, zaradi spremenjenega sistema tekmovanja pa bo neprimerno bolj zanimivo tudi letošnje tekmovanje v 2.državni ligi. Kako so se okrepili in pripravljali šmarski nogometaši, kakšne so njihove želje in kakšni načrti? Trener ERE Šmartno Franc Oblak pravi takole: "Začeli smo 4.julija, najprej enkrat dnevno, kaj kmalu tudi trikrat na dan. pripravljali smo se doma, ob tem pa smo izkoristili tudi možnosti in ponudbo Topolšice." Odigrali ste precej prijateljskih srečanj. Kaj so pokazala? "Odigrali smo deset pripravljalnih tekem. Na začetku se je seveda pokazalo, da ekipa ni uigrana, na zadnjih tekmah pa je že dobila pravo obliko, tudi nov model igre in prepričan sem, da bomo že v l.krogu zaigrali kot smo načretovali." Kakšne so spremembe v ekipi, kdo je odšel, kateri so novi igralci? "V moštvu so ostali vsi igralci, dobili pa smo nekaj novih. Tu so Golač iz Slovenj Gradca ter Purg in Bulajič iz velenjskega Rudarja, ki so predvsem osvežili ekipo in dali novo kakovost njeni igri." Kaj pa žreb in nasprotniki? "Z žrebom smo zadovoljni. V l.krogu igramo doma s ptujsko Dravo, ki je novinec v ligi. To seveda ne pomeni lahkega nasprotnika, vsaka tekma bo praktično kvalifikacijska, zato se bo treba prav na vsaki stoodstotno potruditi za željeni rezultat." Slišali smo, da imate visoke Franc Oblak cilje, da bi želeli čez kakšno leto zaigrati tudi v l.državni ligi? "Cilji morajo biti postavljeni in znani v vsakem klubu in naš ne more biti izjema. Gotovo je naša želja igrati v zanimivi in kakovostni ligi, realnost pa pomenijo dobre igre z dobro uvrstitvijo v drugi ligi." Smemo reči, da ste prav zaradi tega po strokovni plati zelo močni? "Točno. Pomaga nam uveljavljen strokovnjak Drago Kostanjšek in igralci z upravo kluba vred smo lahko zelo zadovoljni." Lepe želje za nedeljsko uvodno tekmo z Dravo in seveda za vse prvenstvo! Kaj o visokih ciljih in l.ligi meni predsednik kluba Bojan Kladnik? "Vsekakor delamo načrtno. Letos smo ekipo primerno okrepili, cilj je seveda vrh 2.lige. Ne želimo nikakršnih neprijetnih presenečenj. Pomembno je, da se je v 2.ligo lani uvrstila tudi mladinska ekipa, kar pomeni dodatno možnost napredka za naše mlade nogometaše. Imamo seveda tudi vse ostale selekcije, ki bodo tek- movale v rednem sistemu celjske nogometne podzveze. Za naraščaj bomo torej tudi poslej v največji meri skrbeli doma." Kje je torej mesto ERE Šmartno? "Realno imamo ekipo, ki se lahko bori za prva štiri mesta v 2.ligi. Letos velikega hazardiran-ja ne bo. Izpade namreč osem ekip, zato pričakujemo težek boj. Prepričani pa smo, da lahko s to ekipo najmanj zagotovimo obstanek v 2.ligi in nadaljnje nastopanje v njej. Precej smo naredili tudi na organizacijskem področju, seveda pa k sodelovanju vabimo vse, zlasti starše naših igralcev, pa tudi podjetnike, ki bi lahko našli svoj interes v sodelovanju z našim klubom. Želimo trdno klubsko upravo za delo v prihodnjih letih, Bojan Kladnik veliko smo pridobili z vodjo strokovnega štaba Dragom Kostanjškom, drugi trenerji so ostali v klubu, naš največji dosežek pa je vsekakor, da smo se z ERO dogovorili tudi za bodoče sodelovanje in generalno sponzorstvo, za kar se vsem delavcem ERE in njihovemu vodstvu iskreno zahvaljujemo." Predsednik kluba Bojan Kladnik v l.krogu na domačem igrišču s ptujsko Dravo pričakuje poln izkupiček, upov pa ne skriva tudi pred drugim krogom z Nafto Lendavi. Sicer pa pravi, "da napovedi klubov pred prvenstvom ne bodo držale. Vsi vidimo, da so se dobesedno pred začetkom prvenstva pričele dogajati čudne stvari v prodajami klubov in podobnimi rečmi. Vsekakor pa si v klubu želimo še večje podpore gledalcev, ne samo iz Šmartnega ob Paki, temveč iz širšega območja. Razpored tekem nam tudi gre na roko, saj se naše tekme razen v 5. krogu ne pokrivajo s tekmami velenjskega Rudarja, Publikum igra tekme ob petkih in zato pričakujemo več gledalcev, ki jih vabimo iz vseh treh dolin. Seveda za športno in pošteno navijanje, kar je tudi pogoj, da se bo šmarski nogomet še bolj krepil in razvi-jal." ■ vos SP v streljanju ■ •»•■■•aaa« Simon ni zadovoljen Meddruštveni odbor PD i(aii«(»(iii(a>(i8 Pohod ob 100 - letnici Savinjski meddruštevni odbor planinskih društev združuje 34 društev, v tem obdobju ima sedež v Moziiju in ga vodi predsednik Martin Aubreht, ima v tem času polne roke dela. Prva naloga, ki jo bo odbor izvedel, bo proslava ob 100-let-nici pohoda članov Savinjske podružnice Slovenskega planinskega društva v Luče. To je obenem tudi 100-letnica Kocbekove koče na Molički peči, zato se bodo člani PD Luče skupaj z meddruštevnim odborom še posebej potrudili. To nedeljo, 14 avgusta, bodo zjutraj ob spominski plošči v Lučah najprej izvedli kulturni program, za tem pa bo krenili na pohod do planinske postojanke na Loki pod Raduho, kjer bo pri kapelici ob 13.uri maša za vse planince, ki so se ponesrečili v slovenskih gorah. Spomin na 100-letnico Kocbekove koče na Molički peči bodo obeležili jeseni, če bodo med poletjem uspeli obnoviti planinsko pot do nje. ■ jp Milanu je bilo letošnje svetovno prvenstvo v streljanju. V slovenski reprezentanci je nastopil tudi Velenjčan Simon Veternik, eden najboljših slovenskih strelcev s pištolo. Nastop na tako velikem tekmovanju je za Simona podvig, saj se nenehno ubada z neprimernimi pogoji za trening in seveda denarnimi težavami. Sodelovanje na svetovnem prvenstvu si je nesporno zagotovil letošnjega marca z odličnim 14. mestom na evropskem prvenstvu v Franciji. Seveda paje bila pot do teh dosežkov kljub njegovim le 22 letom dolga in naporna, obeležili pa so jo izredni rezultati v mladinski konkurenci, kjer je Simon s pištolo še vedno trikratni slovenski rekorder. Tudi prehod v člansko konkurenco ni bil preveč boleč, saj je takoj postal stalni član slovenske reprezentance. Na svetovnem pr- venstvu v Milanu je nastopil samo z zračno pištolo. Bil je resen kandidat za nastop z malokal-ibrsko pištolo, preprečili pa so mu ga slabi pogoji za trening, saj Velenje ne premore malokalibr-skega strelišča in račun se ni izšel. Z dosežkom v Milanu Simon Veternik ni zadovoljen. Med kar 160 tekmovalci je sicer dosegel 56.mesto; v slabih tekmovalnih pogojih je nastreljal 567 krogov, z enim svojih boljših dosežkov bi se uvrstil okrog 20.mesta. Kljub razočaranju pa ni izgubil upanja in volje in njegov novi cilj so olimpijske igre. Pri svojih dosežkih Simon ne pozablja svoje delovne organizacije Elektronika, ki ima veliko razumevanja za njegovo tekmovalno pot, nastop na svetovnem prvenstvu pa mu je omogočala tudi Skupščina občine Velenje. ■ Boris Klančnik Miro Požun -! !l\i:!iiii RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK Bojana bo letela Bojana v zraku sicer valuje s pomočjo radijskih valov, tokrat pa bo zračno valovanje povzročila brez pomoči radijske tehnike. Pred polovico uredništva je zaprisegla, da bo kot predstavnica velenjskih radijcev na Noči ob jezeru preverila, kaj je to za ena reč, imenovana Bungee jumping. Naivno upa, da ji bo dejstvo, da bo očala pustila na obali (dioptrija okoli 4), pomagalo pri premagovanju strahu. Nadaljevanje prihodnjič. Tonski tehnik d.j.Bobo (Dragan) je podlegel poletni vročini in se podal pod škarje. Dolge pramene las, ki so ponosno krasili njegovo podobo, je skrajšal na obliko gobice. Zastavonoša je zdaj postal Matjaž Jeršič. Znano izmišljevalko, potvor-jevalko dejstev v tej rubriki, Mileno Krstič Planine, smo končno pospremili na morje. Cepila seje proti malariji, klopnem meningocefalitisu, spalni bolezni, gljivičnim obolenjem in prehladu. Letuje na Malem Lošinju, kamor se je podala z družino. Dobro opremljena z informacijami o visokoletečih kunah (HRK) je svoj dopust zavarovala še s tremi ločenimi kuvertami. Najzanimivejša je zadnja, na kateri piše: "Uporabi v skrajni sili." Z oddiha pa sta se vrnila Mira in Boris. Očitno v dopustniški razposajenosti, sta kolektivu takoj obljubila piknik in rafting. Kolektiv je ponudbo sprejel. Našo najboljšo čistilko Raj ko, ki jo v času dopustov od vseh sodelavcev najbolj pogrešamo, je že v prvih po-dopustniških minutah pičila osa. Še dobro, da na osji pik ni občutljiva, saj bi nas njena "Skrajšani Dragan" nekajdnevna bolniška pokopala v smeteh. AVTOIMPEX PSC PRAPROTNIK ŠALEŠKA CESTA 15, VELENJE, TEL/FAX.: 853 - 928 (PRI BENCINSKI ČRPALKI) - PRODAJA OSEBNIH IN DOSTAVNIH VOZIL ŠKODA - AKCIJSKI MODELI VOZIL - ORIGINALNI REZERVNI DELI - DODATNA OPREMA DEL. ČAS: VSAK DAN OD 8. DO 17., OB SOBOTAH OD 8. DO 12. URE VLJUDNO VABLJENI! eliki gasilski žur s^Serbi inAgropopom v Škalah, v soboto, 13. 8. 1994. Pred tem ob 16. uri srečanje gasilk. Vabi vas Gasilsko društve Škale! KINO DOM KULTURE VELENJE Sobota, 13.8. ob 20. uri MOJA PUNCA 2 (My girl 2) - najstniška melodrama. Vloge: Anna Chlumsky, Austin 0'Brian, Dan Ayk-royd, Jamie Lee Curtis Režija: Howard Zicff Priljubljena junakinja prvega dela filma VADA je tokrat že najstnica, ki raziskuje kdo in kakšna je bila njena mama. Zato odputuje k stricu v Los Angeles, da poišče njene prijatelje... Ponedeljek, 15.8. ob 20. uri HUDIČEV ODVETNIK (Guilty as sin) - srhljivka. Vloge: Don Johnson, Re-becca de Mornay Režija: Sidney Lumet Ali je lep in šarmanten kli-ent ambiciozne odvetnice kriv za obtožbo, da je skozi okno porinil svojo bogato, ostarelo ženo? LETNI KINO NA BAZENU Nedelja, 14.8. ob 21.30 uri MOJA PUNCA 2 - najstniška melodrama Torek, 16.8. ob 21.30 uri HUDIČEV ODVETNIK -srhljivka. Predstavi bosta ob lepem vremenu! Gostinska postrežba! KINO ŠOŠTANJ »»»»»»»»»»»»»»S* Torek, 16.8. ob 20. uri HUDIČEV ODVETNIK -srhljivka. KINO ŠMARTNO OB PAKI 8 S£ S88 ffi SJS Nedelja, 14.8. ob 19. uri MOJA PUNCA 2 - najstniška melodrama DOM KULTURE VELENJE Sobota, 13.8. ob 20. uri .MOJA PUNCA 2 (My girl 2) - najstniška melodrama. Vloge: Anna Chlumsky, Austin Kulturnica PKG Gaberke vas v nedeljo, 14. avgusta, ob I 5. uri vabi na II. Kravje dirke Pester program: konjske dirke prikaz starih ljudskih običajev razstava kmečkih jedi bogat srečelov Ob 18. uri pričetek družabnega dela. Igrala bosta ansambla Globus band in Šaleški odmev, pela pa bo Helena Blagne. Vabljeni v nedeljo v Gaberke! DEŽURSTVA Zdravstveni zavod Velenje S St S S sT EiiB ima organizirano NUJNO MEDICINSKO POMOČ za celotno območje občine Velenje v Zdravstvenem domu Velenje in to 24 ur na dan (podnevi in ponoči -ob delavnikih in praznikih). Pomoč poiščite osebno v Zdravstvenem domu Velenje ali po telefonu na številko 94 ali 856-711. Zdravniki: Četrtek, 11. avgusta - dopoldan dr. Kardoš, popoldan dr. Friškovec, nočni dr. Rus in dr. Gašper Petek, 12. avgusta - dr. Rus, popoldan dr. Mijin , nočni dr. Kozorog in dr. Lazar Soboto, 13. avgusta in nedeljo, 14. avgusta - dr. Friškovec, dr. Vidovič in dr. Stupar Ponedeljek, 15. avgusta - dr. Vidovič, dr. Stupar Torek, 16. avusta - dopoldan dr. Friškovec, popoldan dr. Gašper, nočni dr. Ramšak Lekarna v Velenju: Ob sobotah, nedeljah in praznikih je dežurna lekarna v Velenju z enourno prekinitvijo med 12. in I 3. uro. Lekarna v Šoštanju: V času dopustov od 4.7. do 31.8. je Lekarna Šoštanj odprta od 8. do 15. ure. Veterinarska postaja v Šoštanju: jSSBKSiHaSsSsSS Od 12.avgusta do 18. avgusta -Ivo Zagožen, dr.vet.med., mo-bitel: 0609-618-117. Veterinarska postaja v Mozirju: fSSS&SSSiffiiiSSiSSS Do 15. avgusta : Drago Zagožen, dr.vet.med., Ljubno, tel.: 0609/616-978 ali 841-277. Od 16. avgusta do 21. avgusta -Marija Rup, dr.vet.med., Ljubno, tel.: 0609/616-978 ali 843-084. POOBLAŠČENI SERVIS - Kosovelova 16. tel.; 855-975 Vozite se za razred bolje! PONUDBA MESECA OPEL C0RSA že za OPEL ASTRA že za 19.246 DEM 24.450 DEM Novo! Kredit na 2 ali 3 leta. 12% letna obrestna mera 30 % polog MOŽNOST TUDI NA LEASING! Se priporočamo in želimo srečno vožnjo! 107,8 MHz (oddajnik Plešivec) in 88,9 MHz (oddajnik Velenje) ČETRTEK, 11 .AVGUSTA: 6.00 Dobio jutio; 6.30 Potočila; 7.00 lutianja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Vaš glas, naša glasba; 8.45 Predrzni in prehitri; 9.00 Ljubljanska banka se predstavi; 9.30 Poročila: 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.10 Poslovni utrinek; 16.30 Kda), kje, kaj; 17.00 Zdravniški nasvet; 18.00 D'INEWS; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PETEK, 12.AVGUSTA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Brskamo po zgodovini; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.45 Predrzni in prehitri; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; i 6.00 Petkov klepet; 16.30 Za konec tedna; 18.30 Poročila; i 9.00 Na svidenje. SOBOTA, 13.AVGUSTA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 lutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Duhovne misli: 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; Vaše čestitke in pozdravi; 14.30 Poročila; 15.00 Kdaj. kje, kaj; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.30 Govorimo o filmu; 17.00 Izbor pesmi tedna; 18.00 V imenu Sove; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. NEDELJA, 14. AVGUSTA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 lutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Nedeljski utrinek; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; Vaše čestitke in pozdravi; (vmes ob 14.50; 15.50 in 16.50 epp bloki); 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 18.40 Duhovna iskanja; 19.00 Na svidenje. PONEDELJEK, 15. AVGUSTA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 lutranja kronika; 8.00 Kličemo policijo; 8.45 Predrzni in prehitri; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.30 Kdaj, kje. kaj; 17.30 Poletnih 13; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 16. AVGUSTA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Odstopim, odstopiš; 8.30 Borzni kotiček; 8.45 Predrzni in prehitri: 9.30 Poročila; 9.45 Kuharske variacije; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi: 16.30 Kdaj. kje. kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.30 Poročila; 18.40 Iz sveta glasbe; 19.00 Na svidenje. SREDA, 17. AVGUSTA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.45 Predrzni in prehitri; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.30 Kdaj, kje. kaj; 17.00 Mi in vi; 17.30 Novi pomp; 18.00 Živ žav, 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. ONESNAŽENOST ZRAKA TEDENSKO POROČILO O MERITVAH ONESNAŽENOSTI ZRAKA NA OBMOČJU OBČINE VELENJE V tednu od 1. avgusta do 7. avgusta 1994 povprečne 24-urne koncentracije S02, izmerjene v AMP na območju občine Velenje niso presegale dovoljene dnevne koncentracije: 125 mikro-g S02/m3 za urbana in industrijska območja 100 mikro-g S02/m3 za neindust.,zaščitena in rekreacijska območja. SEKRETARIAT ZA OKOUE IN PROSTOR konc. SO 2 (mg/m3) TOP. V.V. ZAV. VEL. G.G. MERILNE POSTAJE i 2.8. □ 3.8. i S.8. CD 6.8. Študentski kotiček V Kranjsko goro Študentje Šaleškega študentskega kluba se tudi letos odpravljamo na taborjenje. Tokrat ne v Ribno pri Bledu temveč v Kranjsko Goro, kjer bomo sedemdnevni oddih združili z Goriškimi študenti. Odhod je 15. avgusta, ob večjem številu prijav pa bo organiziran prevoz. Podrobnejše informacije bodo na voljO v Placu v petek in soboto, med 20 in 22 uro, ali na telefonski številki 853-054 (Jure). I_ _ Z BJAVE FOTOGRAFIRAM POROKE in ostale svečane trenutke, ki jih želite ohraniti v trajnem spominu. Telefon 851 -603. NUDIMO ZIDARSKE IN FASAD-ERSKE STORITVE. Telefon 831-728. ZAHVALA OB PROMETNI NESREČI. M.Brecelj iz Nove Gorice, se iskreno zahvaljujem za nudeno pomoč ob prometni nesreči 5.8.94 v Šoštanju. Istočasno topla zahvala za izredno gostoljubnost tudi Termam Topoišica. MILAN FELICIJAN, Goriška 49, Velenje, obvešča, da s 25.9.94 preneha delati kot samostojni podjetnik. MALI OGLASI GARSONJERO ALI ENOSOBNO STANOVANJE s telefonom, najamem v Velenju. Telefon 854-671 Aleš, zvečer. KUPIM AKVARIJ, cca 200 litrov. Jelenko, telefon 892-102. DVA BAS ZVOČNIKA 100 W, sintesizer Kork, ritem mašino, prodam. Telefon 893-262. 126 P, 1.87, registriran 95/5, prodam za 1600 DEM. Telefon 851-226 ali 857-927. ŠKODO 120 LS, letnik 80, rdeče barve, registiran do 95/3, prodam. Telefon 893-607. NOVO SPALNICO, tretino ceneje prodam. Telefon 893-014 Gaberke 142. BUNGALOV NA KOPAH,v počitniškem naselju na Kopah, ugodno prodam. Opremlen, 30 m2. Telefon 893-884, Hrastovec 24, Velenje. MARIIA SPEGEL IZ MUTE SPOROČA, da bo v nedeljo 14.8.94 od 8.30 do 9. uie prodajala kokoši nesnice. tujave in grahaste, ki že nesejo v Šaleku pri Stropniku, blizu cerkve. So 2 x cepljene in krmljene s koruznim šiotom. Telefon 0602-61-202. ITALIJANSKI OTROŠKI AVTOMOBILSKI SEDEŽ in tri rabljene tenis loparje, ugodno prodam. Telefon 858-480. KROMPIR ZA OZIMNICO vrste Desire in Sante vam dostavimo. Telefon 885-550. MOTOR TOMOS AVTO-MATIC in otroško koloKekec, prodam oboje za 18.000 SIT in žensko gorsko kolo prodam za 300 DEM. Telefon 850-588. JUGO 55 L, letnik 86, registriran do 95/12, prodam za 1600 DEM. Telefon 858-265. KOVAŠKI PRIMEŽ in osovino za avto prikolico, prodam. Telefon 882-883. ŠOTOR, z dvema spalnicama in predprostorom, prodam za 500 DEM. Teefon 856-116. ZAMRZOVALNO OMARO, dvojno desno nerjaveče korito, beli omivalnik 60 cm in WC školjko zidno, ugodno prodam. Telefon 850-159. PRODAM ALI MENJAM ZA VIKEND NA MORJU proizvodnji program Blinker s kompletno opremo in skladiščnimi zalogami. Telefon 00385-43-22-250 ali 853-970. AVTO GUME EXACT 4 kom, 175/70/13 nove, prodam za 20.000 sit. Telefon 854-181, interna 239 ali 858-810. ZASTAVO 101, letnik 86, 48.000 km, bele barve, prodam za 2600 DEM. Telefon 472-174. V VELENJU PRODAMO VEČ STANOVANJ, hiš ter vikendov. Telefon 063-857-872. RAČUNOVODJO z večjo delovno prakso v podjetju, zaposlimo takoj za nedoločen čas. Telefon 063-852-465 od 8. do 15.ure. NOVO DVOSOBNO STANOVANJE (v bloku) v lepšem delu Velenja, prodamo takoj. Ponudbe pod šifro "SEPTEMBER". DEMIT FASADO, material za cca. 50 m2, prodam 30 % ceneje. Telefon 852-698. ODDAM APARTMA IN PRIKOLICO- Kanegra za 2 do 4 osebe. Telefon 857-836. DOBRO OHRANJEN R-4, letnik 75, zelo ugodno prodam. Telefon 728-741. ZASTAVO 101, letnik 1984, dobro ohranjeno, prevoženih 65.000 km, prodam. Telefon 856896. V VELENJU PRODAMO VEČ STANOVANJ, hiš ter vikendov. Telefon 063-857-872 ali 0609-619-468. PRODAM AUSTIN ALE-GRO 1300S, registriran do 5/95, z vsemi rezervnimi deli. Cena 1300 dem. Tel. 852 520. BASISTA (baritonista-vokalista) išče ansambel, zaželjena starost do 20 let. Tel. 063/892193-Robert. KAMNOSESIVO PODPEČAN ŠALEK 20, tel: 857 - 558 Uradne ure vsako sredo in soboto IIDilAVA NAGROBNIKOV, OKENSKIH POLIC, TLAKOV.. POGREBNE STORITVE 24 UR NA DAN ROPOTARIVAN KOMPLETNE POGREBNE STORITVE ■ UREJANJE CVETLIČARSKIH STORITEV PREMI DOM IN V TlflNI ■ MOŽNOST OBROČNEGA ODPUČEVANJA UREJANJE GROBOV ■ PRVI PREVOZ DO 70 ta ZASTONJ 5 mm mm im m opravimo am mm/ ŠEMPETER V SAV, DOLIN1112 a, tel, 063 701 433 SREMfSd.oo. Foitova Z, Velenje Promet z nepremičninami kupoprodajne in najemne pogodbe cenitve nepremičnin vpis v zemljiško knjigo tel., fax (063) 857-647 od 8. do 12. ure POLZELA 38 i informacije tel.: (063) 721-052 i •OcDTd.o.o. PE Velenje (Era Standard), tel. 854-621 int.9 *SUZUKl* - ugodni krediti od 1-4 let, 30% polog, dev. klavzula, od 10 -11,5 % letna obr. mera NOVO pri 0LDY-u! *FIAT PUNT0* že od 17.350 DEM in NOVO NA NAŠEM TRŽIŠČU: *LANCHIA* NU0VA DELTA 25.990 DEM 'Obiščite nas ali telefonirajte v ERA Standard -tel. 856 759! jesen na vrt bo tvoj prišla in čakala da prideš ti, sedla bo na rožna tla in jokala, ker te ni. _ V SREDIŠČU VELENJA NAJAMEMO PROSTOR ZA OPRAVLJANJE KOZMEltČNE DEJAVNOSTI, VELIKOSTI 50 - 60 m2. Tel.: 061/ 319 713, 0609/612 379. glin žagarstvo Logarski lt, (3331 Nazarje, Iti.: (M3) $31-321,832-422,832-613, liki (OB) 831-920 PONUJAMO VAM: - termoizolacijska okna raznih oblik in velikosti z možnostjo izbire termo stekla, - polkna s fiksnimi lamelami, - polkna z gibljivimi lamelami, - vrtne hišice, - vse vrste masivnih oblog, Pokličite nas v novo nastalo podjetje, ki nadgrajuje znanja iz preteklosti! ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame in babice ANTONIJE MRAK rojene JAN se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala gospodu Miklavžini za poslovilne besede, Katji in pevcem, gospodu župniku in družini Novak za iskreno pomoč. Žalujoči: Mož, hčerka in sin z družinama ter sestra Pepca. ZAHVALA Ob smrti drage mame, stare mame in prastare mame ANTONIJE ROMIH se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeno zadnjo pot. Posebno zahvalo smo dolžni kolektivu Doma za varstvo odraslih Velenje za njihovo dolgoletno požrtvovalno skrb in nego. Zahvala velja tudi zdravnikom Zdravstvenega doma Velenje za njihovo zdravstveno pomoč. Žalujoči: Hči Milica z družino, sinova Tonči in Vili z družinama ter ostali sorodniki. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage AMALIJE ZAPUŠEK 19.6.1906-1.8.1994 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom in vsem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, nam izrekli sožalje in z nami sočustvovali. Hvala govornikoma za ganljive besede slovesa in gospodu dekanu za opravljen obred. Žalujoči vsi njeni, ki jo bodo ohranili v lepem spominu! \ V j Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in glavni uredil nik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena KS Krstič-Planinc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel, Mira Zakošek (novinarji), Peter Rihtarič (oblikovalec). Sedež uredništva in uprave: Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451,854-761,856-955. Žiro račun pri SDK Velenje, številka 52800-603-38482. Cena posameznega izvoda je 100,00 tolarjev, trimesečna naročnina 1100,00 tolarjev._ Rač. prelom in oblikovanje: km ■ ■ j iihi m w/w.\ in LUMINA Grafična priprava, tisk in odprema: GZP Mariborski tisk Maribor. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. GOSTINSKA PONUDBA VOŽNJA S TURISTIČNIM VLAKOM, VOŽNJA S KOČIJO, JEŽA KONJ, RAZSTAVA AVTOMOBILOV PEUGEOT. G OST NOCi TEREZA KESOVIJA ATRAKCIJA VEČERA VELIKI OGNJEMET, JEZERSKA BAKLADA, OGNJENI GEJZIRJI BUNGY JUMPING; SKOKI Z ELASTIKO VOL NA ŽARU, KMEČKE, RIBIŠKE IN LOVSKE JEDI, PIZZE, SADNI SLADOLEDI 34.H0-RUK na Ljubnem ob Savinji; Velenjski bazen Letos že dvanajst tisoč kopalcev Na velenjskem letnem bazenu so v prvih dneh avgusta že presegli število obiskovalcev doseženo lanski kopalni sezoni. Medtem ko so v letu 93' prodali 11 tisoč vstopnic, so v prvih dneh avgusta že presegli število 12 tisoč. V juniju (bazen so odprli 11 junija) je bazen obiskalo 3600 kopalcev, v juliju pa kar 7400. Zanimiv je podatek, da seje v času kolektivnega dopusta delavcev Gorenja, obisk na bazenu skoraj prepolovil. Največ obiskovalcev, kar dve tretjini, je otrok. Družine imajo pri obisku bazena popust in to novost je dosedaj izkoristilo 91 družin. V Športno rekreacijskem zavodu Rdeča dvorana še vedno upajo in čakajo na sredstva, ki bi jim zagotovila resno obnovo letnega bazena. Ta že dlje časa pušča, saj je korito bazena poškodovano. V primeru, da se bo nadaljevalo sušno vreme bodo morali zaradi varčevanja z vodo opustiti polnjenje otroškega bazena. Zaradi napake v sistemu filtriranja vodo v otroškem bazenu dnevno iz-puščajo in ponovno natakajo, to pa povzroča tudi visoke stroške. V sodelovanju z Zavodom za zdravstveno varstvo redno spremljajo kvaliteto vode, prav v teh dneh pa so kupili tudi bazenski sesalec za čiščenje dna. Cena Otroška vstopnica stane 200 tolarjev, odrasli odšetejejo 300, družina 800, popoldanska (od 17 ure dalje) pa velja 100 sit. m ao, foto: L. Ojsteršek ZDAJ VEDO. DA ZMOREJO! RROGFSA ALFI NIPIČ Z ORKESTROM, FARAONI, MOPED SH0W, NO NAME BAND, TRANSCENDENCE, CHATEAU, ZORAN Z0RK0, MODNA REVIJA V noči z nedelje na ponedeljek so na Ljubnem ob Savinji sklenili enotedenske prireditve 34.flosarskega bala na Ljubnem ob Savinji. V teh dneh so pripravili veliko športa in kulture, poskrbeli so za narodopisno izročilo, kamor sodijo vsakoletno žganje apna na pol poti med Ljubnim in Lučami, kuhanje oglja, kovaška opravila in še kaj; čudovit je bil petkov flosarski večer na prostoru ob Savinji z domačimi godci, pevci in igralci, ob vsem tem pa pomeni lep napredek tudi nedeljski višek flosarskega praznika z udiranjem flosa, flosarskim krstom, z vižo do viže z domačimi in sosednjimi godci in pevci, zanimivimi razvedrilnimi igrami in prijetno nočjo, v kateri so prepevali in zabavali Čuki. V petek, soboto in nedeljo se je na Ljubnem zlasti zvečer trlo ljudi, toliko obiskovalcev na Ljubnem že leta ni bilo; in za razliko od prejšnjih let tokrat niso smeli biti razočarani (delno so utišali tudi posamezne primerke novinarskih nergačev, ki prireditev z vsemi vzponi in padci pač poznajo že mnogo let), žal pa je velikemu delu množice, ki se je v soboto zgrnila ob Savin- .Za razvedrilne Igre so letos na Ljubnem tudi poskrbeli. Morda Je bil tole spomin na sladke čase, ko so se morali flosarjl "na hitro" posloviti od ljubic ob Savinji, Savi in Donavi!? (m foto: Aleš Ojsteršek) Za čistočo Je moral flosar na rajžl poskrbeti sam, zakaj n*> bi pomagal še ženi doma (če bi revček znal seveda) jo, počutje in veselje pokvaril ansambel, ki ni znal poskrbeti za veselo in sproščeno vzdušje (pa to ni samo mnenje podpisanega posameznika). "Čudežniki" naj podobne "čudeže" zganjajo kjer hočejo, vsekakor pa na flosarski bal s takšnim nastopom ne sodijo; in organizatorji bi se le morali zamisliti ob mnenju številnih "zapravljalcev", ki so zapravili manj, kot bi sicer. Konec koncev je vsa resnica teh in podobnih prireditev, žal, v dobičku.Pa je dobiček v teh dneh bil, večstransko. O športu na drugem mestu, povejmo pa, da so bile stvaritve predvsem slikarske kolonije res lepe. Udeležencev je bilo 16, kolonijo so pričeli prejšnjo nedeljo in minuli petek dela razstavili. Razstavo je postavil Arpad Šalamon, uvodno in pohvalno besedo je na otvoritvi prispevala Milena Koren - Božiček, slike pa so Ljubencem in gostom kraj in njegovo okolico predstavile v zares lepi podobi. Odveč je naštevati vse, kar se je na Ljubnem v tistih dneh do- Flosarji vsako leto v svoje vrste sprejmejo nfovega člana, ki mora nadaljevati bogato izročilo. Letos je bil to Sebastjan Kramer, kije pred sprejemom v znamenito druščino prestal "težko" preizkušnjo, za nameček pa Je bil moker zunaj in znotraj; kot se za pravega flosarja pač spodobi. gajalo, v nobenem primeru pa ni odveč poudariti, da so bistveno popravili slab vtis prejšnjih in posebej lanskega leta, da so v celoti pripravili zelG prikupen splet prireditev; (znova) so dokazali, da znajo, če hočejo. Flosarski bal se je po vsebini in kakovosti spet povzpel, kar pa seveda v nobenem primeru ne pomeni, da prihodnje leto ob že 35.izvedbi ne sme in ne more biti boljši. To je temeljna zakonitost vzpenjanja in - obveza tudi! HO - RUK torej prvo nedeljo v avgustu prihodnjega leta! ■ Janez Plesnlk