Kapujtm yOJNE BONDEI Najst&rejii ■loventki dnevnik V Ohio Oglasi V tem listu so uspešni EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Kupujte VOJNE BONDEI The Oldest Slovene Daily In Ohio Best Advertising Medium VOL. XXVIII.—LETO XXVIII. CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), JANUARY 16, 1945 ŠTEVILKA (NUMBER) 13 "Naprej, na Berlin!" se glasi klic Rdeče vojske \Poizkus kralja Petra, da izvrši državni udar Amerikanci vrgli nemške čete iz mesta Houffalize : ^ Kralj in klika na dvoru je skušala "torpedirati" celotni program vlade dr. šubašica za sodelovanje z maršalom Titom I , - j: ; LONDON, 11. januarja (O.N.A.) — Tukajšnji kro-P jugoslovanskega osvobodilnega pokreta obtožujejo g ja Petra, da je nameraval izvesti danes pravcati dr-udar. Omenjeni krogi naglašajo, da se je njegov r^di tega izjalovil, ker tajnost ni bila uspešno 'V JG, da je kraljeva o-*^——- da bi bila stopila L z šubašičevo vlado — IL v kraljevem uradu o-Veliko število časnikar-' so pričakovali, da bo ^ 3 Peter brez vednosti prednika vlade ali drugih mini-^ podal javno zahtevo, da sam nastaviti in iz-. ^ 1 regenta. Ta izjava je i-•tili ^^htevati tudi, da se ome-j/^onodajno oblast nove vla-i^od bo izvoljena usta- J skupščina in da mu mo- tiev V koncu kon- ® vrne nazaj v domovi- rti?o. Tretja armada zavzela tri mesta v Nemčiji; ofenziva preti St. Vithu dar' bil v zadnjem trenutku J ^«prečen razburjenih časni-^aioV^ ^oj'alo čakati več kot Niev je prišel lase jim povedal, lutk v zadnjem tre- kte^ okoliščina", radi ifU. ^ pričakovana izjava unterdb jieva podana v teku i zanesljivih podatkov 'ejj izjava, katere na- V "-1popolnoma odbi- 4 rs 'orazut?^^ deloma, ves "iaZUrr. m:*.- ______J nje vezi, ki danes še obstojajo med vladarjem in narodi Jugoslavije ..." Ker kralj svoje izjave še ni objavil, je položaj trenotno še nespremenjen, toda kraljeva priznana namera, da torpedira sporazum, je napravila že veliko škode. Govorice zatrjujejo, da je mnogo vplivala na kralja tudi grška princesa Aspazija, mati njegove žene. Prošli petek je bilo objavljeno, da je kralj Peter podal nameravano izjavo, v kateri odklanja regentstvo v predloženi obliki in zahteva, da zakonodajna oblast ne sme ostati v rokah osvobodilnega pokreta. Jugoslovanska vlada je bila sklicana na nujno zasedanje, medtem, ko je angleški radio izjavil, da je kralj ravnal na svojo lastno pest, ne da bi se bil posvetoval z angleško vlado, in da je imel kratek sestanek z zunanjim ministrom Edenom šele potem, ko je bila njegova izjava že v javnosti. Ve? zločinstva Policijska statistika izkazu-. ^ maršala TitaTprel- j®' j® zločinstvo v Clevelan-nikom šubašičem, ovreči in'^* v minulem letu narastlo za je šubaši-smi- [plpr^iti vso šubašičeva'politiko ^8 odstotkov. Ropi so narasti! 11 I nameravali kro-'^^ ^ odstotkov, avtomobilske is S' b amp ^ odgovarjala ...... Lego narodno - osvobo-nolaliev naj bi bil ta ^žavnp začetek novega Nie rx notranje revo- « j« ^ »'S"-^ T 1943 privedla I )%dara J^OVOIM Purič na vlado ca. 1'Ha v ' (Odsloviti predsed-ki i)08ta,iti na Ajje profesorja Ra- Jka v Li bivšega posla- ' i naivi je brat ene- l^^g^ejSih pristašev ge-^ KneŽM ® ^'^^jloviča. Rado-li vlogo 2 f baje veli-fgovoril L I'etru in ga l_ . da zavrla eK sporazum Obsodba kraJjevega po- lo^ el^kali v stopanja 80 Časnikarji ^ tfenotku, ko kovo^^—predsobi na tatvine za 43 odstotkov, vlomi za 29 odstotkov, tatvine za 2 odstotka, za 15 procentov manj pa je bilo cestnih napadov, v katerih so bil6 iztrgane žepne torbice. 2enski klub slovenskega doma Vabi se članice Ženskega kluba Slovenskega doma na Holmes Ave. na važno sejo, ki se vrši jutri, ob 7:30 uri zvečer. Seja je važna. PARIZ, 16. jan.—Prva. ameriška armada je včeraj zavzela nemško trdnjavsko mesto Houffalize v Belgiji, in Nemci, ki so i bili v nevarnosti obkolitve, se z veliko naglico nahajajo na polnem umiku, medtem ko so druge ameriške divizije odprle močno ofenzivo proti mestu St. Vith. Tretja armada gen. Pattona je ob istem času udarila proti Houffalizu od juga, medtem ko je na vzhodnem koncu svoje linije zavzela tri mesta, v Nemčiji. Druga oklopna edinica je udarila več kot miljo daleč po glavni cesti do obronkov Plouffalize, in eno poročilo s tronte pravi, da se ameriške čete borijo manj kot eno miljo od središča omenjenega trdnjavskega mesta, ki leži na skrajno vzhodnem koncu hitro se krčeče nemške zagozde v Belgiji. Ameriška letala udarila Hong Kong PEARL HARBOR, 15. januarja, — Matična zračna sila tretjega ameriškega brodovja, ki mu poveljuje admiral William F. Hai-sey, je bombardirala tri japonske baze liO, kitajski celini. Bobardirane baze so Hong Kong, ft-A-atow in Amoy. Poleg tega je ameriška zračna sila vprizorila tudi nov napad na Forraosi. Napad na japonske baze na Kitajskem, ki je prva operacija na kitajski celini, je bil vprizorjen v nedeljo. Kratke vesti ARGENTINA NASTOPILA PROTI NEMŠKIM FIRMAM COLUMBUS, O., 15. januarja. — Gov. Frank J. Lausche je v svojem prvem govoru pred državno zakonodajo nocoj nujno priporočal, da se od preostanka, znašajočega 90 milijonov dolarjev, ki se nahaja v državni blagajni, položi na stran 48 milijonov kot rezervo, ki bo na razpolago za nujne potrebe, ki jih bo imela država, kadar se konča vojna. Gov. Lausche je priporočal, da se nadaljnih 18 milijonov dolarjev položi na stran za nakup zemlje, ki je izgubila svojo plo-dovitost, za pogozdovanje, gradnjo jezov proti poplavam za konservacijo zemlje, za usta BUENOS AIRES, 14. janu-' novitev državnih parkov in za arja. — Argentinska vlada je zaščito proti odnašanju zemlje, naznanila poostritev kontrole nad štirimi nemškimi firmami. ;tS RUSI so OBPRII OfENZIVO OD BALTIKA DO JUGOSLAVIJE; NAD 3 MILIJONE MOŽ V BOJU za povojno dobo Rdeča voj«ka zavzela trdnjavsko mesto Kieke na Poljskem; stoji samo 16 milj od Krakova Nadaljnih 28 milijonov je go verner priporočil, da se porabil za program gradnje dobrodel- ki niso mogle dati zadovoljive- gii pojasnUa, kako se, rned leti % depaitmentsi, oiedtemi ko I lan in 1M4 w ^ onwaw da^h* zal 480,(w0 pewv (okokSKWO/WO). bcww, javne šde m skuostM OGENJ UNIČIL VELIKO TEKSTILNO TOVARNO penzijo črpalo iz teknčih dohodkov.' seja progresivnih slovenk PHILADELPHIA, 14. janu-! arja. — Tu je ogenj, čigar iz Članice krožka št. 2 Progre-] vor ni dognan, uničil veliko teks-sivnih Slovenlc se opozarja, da se tilno tovarno in mnogo vojne- redna seja vrši v sredo, dne 17. fa materijala. škoda-znaša o-januarja, v dvorani št. 1 v Slo-j krog milijon dolarjev. venskem narodnem domu, St.; NOVO ZAVEZNIŠKO Clair Ave. Prosi se točnosti ob ' IZKRCANJE V BURMI 7:30 uri, ker ob 8:30 bo nastopi- la govornica Florence Daley, ki bo govorila o "Emergency Day Za^'ezniske sile so vprizorile Care." Vabi se tudi prijateipe:^°%!^/f!^^^,t%^ Progresivnih Slovenk, da pride-jo ob 8:30 uri in slišijo izvrstno govornico, ki bo podala nekaj zelo koristnih nasvetov. Lee Howley imenovan Župan Thomas A. Burke je snoči imenoval mestnega pravdnega ravnatelja, kateri urad je I dobil 34-letni Lee C. Howley, i član šolskega odbora in pomož-i ni zvezni distriktni pravdnik, ki KANDY, Ceylon, 14. januar- Je bil svoj čas v odvetniški firmi Ray T. Millerja, predsednika demokratskega eksekutivnega od- farmskiodbor snpj Vse društvene zastopnike farmskega odbora SNPJ se prosi, da se nocoj, ob 7:30 uri u-deležijo važne seje v Slovenskem narodnem domu na St Clair Ave, volitev odbornic Radi maloštevilne udeležbe članic na letni seji društva Waterloo Grove št. 110 W. c. se je volitve odbora odložilo za ta mesec. Jutri 17. januarja, ob 7:30 uri zvečer se vrši seja, na katero se vabi vse članice. Volilo se bo odbor in ukrepalo o drugih važnih zadevah. zadju umikajočih se japonskih i bora. Howley je najmlajši mest- čet pod Akyabom, ter s pomočjo kritja z morja in iz zraka ustanovile nova mostišča navzlic močni opoziciji. Izkrcanje je bilo napravljeno 32 milj juž-' no od mesta Akyab, ki je bilo zavzeto 3. januarja v veliki am-fibijski operaciji brez oddaje e-nega samega strela. ni pravdni ravnatelj v zgodovini Clevelanda. BULETIN LONDON, torek, 16. jan. — Ruske sile so včeraj v svojem mogočnem navalu preko zdrobljene nemške linije med Varšavo in Kra-kovom zavzele trdnjavsko mesto Kielce, in stoje v ofenzivi, ki jih je ponesla 16 milj naprej, danes samo še 21 milj od Krakova in samo 50 milj od bogatih nemr,kih industrijskih okrož»j v Šleziji. Berlin je tudi uradno naznanil, da so Rusi odprli masne nove ofenzive na obeh straneh Varšave, z očividnim namenom, da obkolijo poljsko prestolico in da udarijo za hrbtom nemške armade v Vzhodni Prusiji naravnost proti Gdansku na baltiški obali. LONDON, 15. jan. — Na skoro nepretrgani fronti, ki se razteza od Litvanije do Jugoslavije, se je danes bila ena največjih borb v zgodovini te ali katerekoli druge vojne. V borbi, ki jo je mogoče ločiti na najmanj devet posameznih bitk, je preko tri milijone Rusov in Nemcev. v ruski javnosti je ofenziva,*---- katera se je začela pred štirimi| igQO VOJAKOV PRIŠLO dnevi, že dobila ime "pohoda na, 30-DNEVNI Berlin", medtem ko nacijski vo-' CIGARETNA RACIJA PRIDE V 2 TEDNIH CHICAGO, 16. Jan.—Narodna zveza tobačnih trgovcev je danes naznanila, da bo imela v teku dveh tednov pripravljenih milijon racijskih kart za razdelitev med trgovci cigaret na drobno, da jih razpečajo med svojimi odjemalci. Racijski si- vesela dogodka Drobro poznana Joseph in Jennie Tekavec, 1256 Norwood |Rd., sta dne 11. januarja pra-I znovala 41-letnico srečnega za-' konskega življenja. Dne 9. januarja so se pa vile rojenice zglasile pri družini njiju hčere Mr. in Mrs. John Stibil in pustile v spomin krepkega sinčka Kenny John, ki je tehtal devet funtov. Tako sta Mr. in Mrs. Tekavec četrtič postala stari oče in stara mati. K obema dogodkoma izrekamo naše čestitke in jubilantoma želimo vse najboljše, da bi zdra- DOPUST S FRONTE NEW YORK. — Na dopust je prišlo s fronte 1,300 vojakov, ki so se borili s prvo, tretjo, sedmo in deveto armado v Italiji in Franciji. Iz tabora Shanks se podajo na svoje domove, ki 30 jih zapustili pred Medtem ko so Rusi v Budim-; enim, dvema ali tremi leti. pešti iztrgali Nemcem nadaljnih jaški predstavniki svarijo, da se je Rusija očividno pripravila za odločilni udar, s katerim namerava zdrobiti nemško moč in Končati vojno. Hja Ehrenburg dal geslo kampanje stem bo prostovoljen, oziroma poslužili se ga bodo lahko tisti j va in vesela dočakala zlato po-trgovci, ki bodo to želeli. ^ roko! kralj .no . so trije prvaki pfesor komiteja, k Pew,?. ar. Ru- fAic ohi= ? dr. Rudolf Bi- A»^« k"«'«- z ustavo. J ^feosIovL L,. —"Ai —^ J favnati v proti-k e r zahteva n®ka ustava, da mora vlado T ^ ^ Soglasju s svo-■ «java Domovina je dala Etbinu Kristanu visoko priznanje Pred nekaj dnevi je predsednik SANSa Etbin Kri- Ustih, ki so ampak da jemljete svoj položaj stan prejel od ministra Save Kosanovica obvestilo, da mu je Narodni odbor osvoboditve Jugoslavije za njegovo požrtvovalno in rodoljubno delo pri Slovenskem ameriškem narodnem svetu podelil red narodnega edinstva. Kabel se glasi: "Red narodnega edinstva, s katerim vas je odlikoval narodni odbor Jugoslavije, je izraz spoštovanja vseh jugoslovanskih narodov do vašega lepega, požrtvovalnega, demokratičnega in rodoljubnjega dela. Sprejmite, prosim, moje prijateljske čestitke. Sava Kosanovič" Tem čestitkam se pridružuje-*""" mo vsi njegovi sodelavci in člani SANSa in mu želimo, da bi njegovo patriotično in težavno delo rilo, da^%^ vsebuje t u d i i čim preje rodilo sadove in se bo-^ '^ko samolastno I do uresničile njegove davne želja *lia nujno postopanje i Ije po svobodi, edinstvu in srečni ° Pretrgalo še zad- bodočnosti rodne Slovenije. Brat Kristan smatra, da je to mu ves čas stali ob strani in ki resno in imate vsled tega posla so vzdrževali SANS ter na ne-[čez glavo. Vendar Vas prosim, štete načine pomagali, da se je: da sporočite Narodnemu odboru opravilo tisto delo, katero pri-; mojo zahvalo. zna vaj o celo naši borbeni brat- j "Jaz nisem nikdar hrepenel je. Ministru Kosanoviču je na- j po kakršnem koli odlikovanju pisal tale odgovor: j in od nobene prejšnje jugoslo- "Dragi gospod Kosanovič! j vanske vlade ne bi bil sprejel re-Pred vsem se Vam moram! da, ne medalje. Verjamem pa. da predstavlja Narodni odbor res jugoslovanski narod in če je ta sklenil, da mi izreče prizna- zahvaliti, ker ste bili tako ljubeznivi in ste mi poslali kabel, obenem pa se Vam zahvaljujem za prijateljske čestitke, prav do- nje za moje skromno delo, se bro vedoč, da so res iskrene. To- j moram pokldniti in reči: Iskre-velika čast, zlasti če se vzame' da obenem moram zopet apelira-j na vam hvala, dragi bratje! v poštev, da prihaja od onih, za ti na Vašo dobroto, ker sam ni-1 **Ko sem prečital Vaše sporo-katere nobeno priznanje in no- j mam prilike, da bi Se direktno | gjio, sem bil globoko gin jen, ker .bena počastitev ne bi bila pre-, zahvalil Narodnemu odboru Ju- gem' se moral spomniti, da odli-velika. Meni, da bi njegovo last- goslavije. Težko mi je, ker vem, j kujejo mene, skromnega delavno delovanje bilo brez pomena, I da niste minister le po imenu, (Nadaljevanje na 2. stranu 200 mestnih blokov, pravijo poročila iz Moskve, da se ofenziva maršala Koneva na Poljskem razvija s tako osupljivo Ko 30 v New Jersey stopili v vlake, se je videlo njih obraza pri oknih, kako da se hočejo prepričati, da je to še vedno i- v sta Amerika, katero so zapu- naghco, da je nemogoče pove- ^ _ , v> «, . . . I kjLiii« loli&clil bU bc i Zli cLZil U L « dat., da h koncm cjj sovjet-, j, imate stavke. Ve- skega maršala •Nemčija sama,' , , . , . , . . . „ , i ste kaj, ce mi dovolite, da osta- zavzetie Krakova, poplavitev! ^ . ,, • , v. ■ . . I nem doma, bom plačal vladi $50 leklenega okrozia v Katowicii . . , , . TT " ' ua mesec, samo ce mi bodo pu- ah obkoljen je Varšave. I ,.....^ "till delati v prijazni vojni to- varni." Ali pa: "Pravite, da manjka cigaret? Dobro, tu je ona. Kar se mene tiče, sem pri volji ostati d,oma, če mi ne dajo drugega kot kruh in vodo, dokler ne bo konec vojne." Moskovski radio neprestano objavlja vesti o novih uspehih. prodirajoče Rdeče vojske na vseh sektorjih velikanske, fronte. jGteslo velike ruske zimske kampanje je podal sovjetski časnikar Ilja Ehrenburg, ki ja v "Pravdi", organu ruske ko-} "Strašno sem vesel, ker sem munistične stranke objavil čla-i zopet doma," je bil drug tipi-nek, v katerem je zapisal; i žen odgovor. "Ampak po kon-"Rdeča vojska je na pohodu ^ čanem dopustu hočem iti nazaj proti Berhnu . . . Ustavili se ne j k svojemu polku. Konca nočem bomo, dokler ne bomo v Berli-! zamuditi." Tako je rekel Sey-nu." j mour Karp iz New Yorka, ki je i pustil svoj polk pri Siegfriedo-: vi liniji. Korespondent "United Press" agencije Henry Shapiro, ki se 300,000 Poljakov v boju z Rdečo vojsko Ko je skupina dospela v Camp Shanks, kjer so rtiožje in . , . , I častniki prejeli zadnja navodi- je bas vrnil iz Lublina m izpred!, , . , , , . . v . , I la, je po odpustu vse drlo k te- Varsave, poroča iz Moskve, da . - , . . , , .... ' \ . - I lefonu. Vsak je hotel biti prvi, se rama ob rami z Rdečo voj-' ,... . , v , , , . ... J , . |ia poklice svoje domače. "Hel- sko bon poljska armada, bro je- , n, „ rr. • ,,tt v nZ v , . , v. '. lo, Mom. To Sem jaz . . . "Ho-ca 300,000 moz, ki drzi Konevo _ , ney, prišel sem domov. O, pro- desno krilo. -„4. . , ,, . v , . ; 3im te, nikar ne jokaj ... Poljaki komaj čakajo pove- '' Ija, da se vržejo preko Visle,' poroča Shapiro in da dovršijo v ZADNJO ČAST osvobojen je Varšave. . I Vse članice Slovenske žen- I skc zveze so prošene, da se ob Nadaljne mestne 8. uri nocoj snidejo v Svetko- , . v,. „ . . vem pogrebnem zavodu, da iz-novice boste našli na 2. strani:, v . , . v . j kažejo zadnjo cast umrli člani- današnje izdaje. ci Jennie Debevec. stran 2. ■» enakopr^nost IG. januarja, 19^ UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI" "ENAKOPRAVNOST Owned and Published bj THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTINO AND PUBLISHINO CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 6311-13 Issued Every Day Except Sundays and Holiday# SUBSCRIPTION RATES (CENE NAROČNINI) dy Garner In Cleveland and by Mall Out of Town: (Po raznašalcu v Cleveland In po pošti Izven mesta): For One Year — (Za celo leto)______________________________ For Half Year — (Za pol leta)_________________________ For 3 Months — (Za > mesece) ______________________________________ 99 Nekoliko besed $6.50 . 3.50 . 2.00 by Mail in Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti V Clevelandu, Kanadi In Mehiki); b'or One Year — (Za celo leto)___ Por Half Year — (Za pol leta)______ Por 3 Months — (Za • mieece)_____ _$T50 _ 4.00 _ aj25 For Europe. Boutb America and Other Foreign Gountrlem: (Za Evropo, Jutno Ameriko in druge Inozemske drtave): For One Year — (Za celo leto)_______________________$8.00 Por Half Year — (Za pol leta)......................................................... Knteied as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Oliice at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. Harold Laski; K ZADEVI DR, JU ANA NEGRINA Med najbolj klaverne stvari je treba prištevati ne-sporazumevanja med narod,i ki izvirajo iz nezaupanja (lo demokracije same. Eno takih dejanj je prepoved angleške vlade, ki je preprečila dr. Juanii Negrinu, zad- i njemu predsedniku republikanske španske vlade, nago- | vor preko radia, naslovljen protifašističnemu shodu v , New Yorku, To je eno tistih zabitih, ozkosrčnih dejanj, katera je sicer mogoče razložiti, ki pa so in ostanejo ne-odpustljiva. Lahko je reči, da Anglija ne more dovoliti vsakomur, da govori preko radia v New York, toda jasno je obenem, da dr. Juan Negrin ni "kdorkoli" . . . Dr. Juan Negrin je eden najbolj odličnih Špancev, kar jih živi. Hrabro se je boiil proti diktatorju Francou, katerega nista podpirala, kot nam je zdaj postalo jasno, le Hitler in Mussolini, temveč tudi Chamberlain in—da tega ne pozabimo—Anthony Eden. Slično je bil podpi- | ran tudi od francoske vlade in—v hudem protislovju s tradicijo Zedinjenih dižav—od predsednika Roosevelta samega. Danes pa je vsakomur jasno, da je bila zmaga ge- I nerala Francoa, obenem z italijansko invazijo Abesinije, ' overtura tragične drame, ki je zanetila sedanji velikan- . ski obče-svetovni in splošni požar. Dr. Juan Negrin je živel vsa ta zadnja leta v izgnanstvu v Londonu, življenje mu je bilo včasih zelo tež- ■ ko. Kljub temu je molčal, čeiavno mu je moralo biti ; težko. Mesto preko radia, je moral poslati svoj nagovor brzojavno. Njegova poslanica je polna modrosti in veli- i čine. Ničesar ni prosil, ničesar zahteval. Povedal je le, ; da demokracija Španije nadaljuje svojo borbo v cilju, i da podere pošastno Francovo tiranijo. Kaj je v tem takega, da bi se bilo treba bati? Seve- ■ da. Franco ne bi bil navdušen. Churchill pa je izjavil, da je Franco velikodušen napram Zedinjenim narodom. Pripomniti je freba, da je bil precej bolj velikodušen napram silam osišča kot napram kateremu koli med Zedi-njenimi narodi. Celo Sir Samuel Hoare je dejal, da so bila leta,; katera je prebil kot ambasador v Španiji, nekakšna mora, čas, v katerem se je vedno čutil obdanega od nemških špijonov. Brez nadaljnjega je jasno, da ona dobi a volja, katero je pokazal Franco napram Churchillu, ; ni izvirala iz njegove naklonjenosti zaveznikom, temveč edino le iz srtahu, kaj bo z njim in njegovim ležimom, ako se zaplete v vojno. Njegova, takozvana nevtralnost je bila le manjše zlo. • Iz teh razlogov sem prepričan, da je bilo dr. Negrinu prepovedano govoriti na ladiu prvič radi tega, ker je j Churchill odločen ohraniti Evropo tako kot 'je, "tradi- j cionfclnn," kot jo sam tako rad imenuje, in drugič, ker je Y.u;:'anu mnogo na tem, da se to njegovo oporišče— eno /ainjih, ki so še preostala v modernem svetu—ne razbij( v teku sedanjih dogodkov. Toda, treba je razumeti, da je španski republikani : : cm resnice.1 in nedeljiv del evropskega odpornega gi- ; 1 Ulja—onega gibanja ki se je kot francoski ali belgijski , ''maquis," kot grški EAM-i)okret, ali kot naiodne sile , maršala Tita v Jugoslaviji borilo s toliko hrabrosti in po-ž tvovanja na strani zaveznikov. Vse te sile so se borile proti fašizmu v vseh njego- zunanjih oblikah in tudi zato, da se ga izkorenini I'opul'Kiina. Trdno so odločene doseči ta cilj. Vsem tem : pckreloin odpora je postalo jasno, da bodo U'u božje, *oke v oči, A l"'l Buuu počivaj (.wn: " HČERE ipvelanci „ in sestre. BRattw ^je in sestre. _y ■'""■• 1W5. ■■■■■■■■■■■■■■■IH j de Varenne, ki ga je preganjal I strah pred smrtjo. — "Nikdar j se ne vrne nobeno bitje." Rodilo se jih bo na milijone in na I milijarde, približno podobnih; joči bodo imeli, nos, usta, glavo in misli v glavi, a nikdar več se ne prikaže ta, ki leži tam-le na posteltji. Nekaj let je živel, jedel, se smejal, ljubil, upal, kakor vsi drugi. In sedaj je zanj konec, konec za vedno, življenje! Nekaj dni, in potem nič več! Rodiš se, rasteš, uživaš srečo, pričakuješ, potem umreš. Zbogom! Mož ali ženska, nikdar več ne prideš na svet! In vendar nosi vsakdo v sebi mrzlično in ne-utešno koprnenje po večnosti, vsakdo je nekako vesoljstvo v vesolj stvu, in vsak ,izgine kmalu popolnoma v plodilo novim j kalem. Rastline, živali, ljudje, zvezde, svetovi—vse vznike v življenje, potem umre, da se preosnovi. In nikdar se ne vrne nobeno bitje, bodisi žuželka, človek ali planet! Nejasna groza, brezmejna, uničujoča, je legla Duroyu na dušo, groza pred tem brezkončnim neogibnim ničem, ki gonobi nenehoma vse stvore, tako minljive in tako bedne, že je kloni! i čelo pod njegovo grožnjo. Mislil je na mušice, ki žive nekaj ur, na živali, ki žive nekaj dni, na ljudi, ki žive nekaj let, na ,svetove, ki žive nekaj stoletij. Kje torej razlika med temi in onimi? Nekaj zarij več, to je vse. Obrnil je oči, da ne bi gledal več mrtvega trupla. .Gospa Forestier je povešala glavo, kakor da premišlja tudi ona žalostne reči. Plavi lasje so se ji tako lepo vili okrog otožnega obrazji, da je obšlo mladega moža sladko čustvo, kakor da se ga je dotaknila nada. Čemu se udajati bi'ezupu, ko ima še toliko let l)red seboj? In zagledal se je vanjo. Ona ga ni videla, vtoiiljena v svoje premišljevanje. Dejal je sam pri sebi: "In vendar je edina dobrina v življenju—ljubezen! Držati ljubljeno žensko v naročju! To je zadnja meja človeške blažcnooli." Kakšno m'L'co je imel ta lur-it da je nameni na to ra- tro bi napredoval, kako daleč j tudi jaz rekla: Zanesite se na-bi prišel, in kako varno bi ho-! me." dil! Prijel jo je bil za roko, in jo In zakaj naj se mu ne bi po- je pridržal v svoji; stiskal jo srečilo? Vedel je dobro, da ji je i je in vroča želja ga je obšla, všeč, in da čuti zanj več nego da bi jo poljubil. Nazadnje se navadno simpatijo, tiste vrste' je osmelil, približal jo je po-nagnenje, ki se porodi med dve- časi k svojim ustom, in dolgo je ma sorodnima naturama, in iz- držal mehko, malo toplo, vro-haja iz medsebojne privlačno-! čično in duhtečo kožo na svoje sti pa tudi iz neme zavesti ne- j ustnice. ke sokrivde. Vedela je, da jej Potem pa, ko je začutil, da bo prebrisan, odločen in žilav; lah- j ta prijateljska ljubeznivost ko mu je zaupala. i predolgo tra jala, je to drobno Ali ga ni prosila, da naj pri-i roko spretno izpustil. Mlada že-de v teh težkih okolnostih? In na jo je polagoma potegnila na zakaj ga je poklicala? Ali ne j svoje koleno in je resno spre-bi smel videti v tem neke vrste!govorila: izbor, priznanje in ' migljaj ? : "Da, močno sama bom, a sku-Ako se je spomnila njega rav-|šala bom ostati pogumna." no v trenotkih, ko je imela po-' Ni vedel, kako bi ji dopove-stati vdova, je nemara mislila i dal, da bi bil srečen, presre-s tem na tistega, ki naj posta-'čen, če bi jo dobil on za ženo. ne njen novi drug in zaveznik, j Seveda ji ni utegnil tega sedaj In nestrpnost ga je prijela,!reči, na tem mestu, vpričo tega da bi to vedel, da bi jo prašal, ^ mrliča; vendar bi lahko našel da bi spoznal njene namere. Po- katero tistih dvoumnih, primer-jutršnjem bo moral oditi, ker'nih in spretno zloženih fraz, ki pač ne more stanovati sam z j skrivaj o za besedami drugi po-mlado ženo v tej hiši. Torej se Imen in izrazijo vse, kar hočeš, je treba podvizati, treba je še Is preudarjenim migljajem od pred odhodom v Pariz spretno, strani. in obzirno zalezti njene nakle-j A to truplo ga je motilo, to pe, da ne pride prej domov,; otrplo truplo, stegnjeno pred kjer bi se dala pregovoriti mo-1 njima, ki ga je čutil on med goče komu drugemu, in bi se z | njima. Sploh pa se mu je zdelo njim nepreklicno zvezala. že nekaj časa, kakor da se raz- V sobi je bilo popolnoma ti-1 širja po zraku v zaprti sobi ho; slišati je bilo samo nihalo, sumljiv duh, zaduh po trohno-ki je bilo na kaminu svoj ko-i bi, ki prihaja iz teh razpadajo- vinski, enakomerni tik-tak. Zamrmral je: "Gotovo ste zelo trudni?" Odgovorila je:'' "že, a še bolj sem potrta." čih p rs, prvi dih gnilobe, ki gA puhnejo ubogi mrliči z odra svojim sorodnikom, bedečim poleg njih, strahoviti dih, s katerim bodo kmalu napolnili vo- Začudila sta se svojemu gla- tlino svoje krste. 1^ % V BLAG SPOMIN PKVE OBLETNICE SMRTI PRELJUBLJENEGA IN NIKDAR POZABLJENEGA SOPROGA IN OČETA JOSEPH HROVAT ki .ju v Bujiu inirnu /,a vedno zaspal in nas zapustil dne IG. januarja 1944. Drayi ■ toprog in picljubljeni očo, in-ezgocliij odšel si ocl nus, prcbrictka jo žalost polnila srcc. Ko iiuasnilc za vedno so Tvoje oči. Hladna Te zemlja že eno lelo pokriva, mirno in sladko v grobu zdaj spiš, luč naj nebeška za vediio Ti sije, v sladkem spominu nam bodeš vsak čaa Žalujoči ostali: KATINA HROVAT soproga, JOSEHH sin. MARY, FRANCES, ANGELA, VERA in JANE, hčere. Cleveland, O. 1(J. laji. lU-lJ. Duroy je prasal: ".Ali smem okno malo odpreti?, Zdi se mi, da je zrak pokorjen." "Odgovorila je: "Le, le. Tudi jaz sem že zapazila." Stopil je k oknu in ga je odprl. Vsa vonjiva svežost nočnega zraka je zaplala v sobo, da sta nemirno zaplapolala plamena sveč, prižganih poleg postelje. Luna je lila kakor prejšnji večer svojo svetlobo, mirno luč po zidovju belih vil in po širni, blesteči morski gladini. Duroy je dihal z napetimi pljuči, burno so ga navdale nade, bilo mu je, kakor bi ga dvigalo drhteče pričakovanje bližajoče se sreče. Okrenil se je. — "Pridite no, in navžijte se malo hladu," je rekel, "čudovita noč je." Mirno je prišla in se je naslonila poleg njega. Potem je potihem zamrmral: "Poslušajte me, in razumite prav, kar hočem povedati. Predvsem se nikarte ne hudujte, da vam govorim o taki stvari v takem trenotku, a pojutrišnjem se poslovim od vas, in ko se vrnete vi v Pariz, bi bilo nemara že prepozno ... Jaz sem navaden siromak brez denarja, svoje stališče si moram še le utrditi, to veste sami. Krepko voljo imam, in, kakor mislim, tudi nekoliko razuma, in na poti sem, na pravi poti. S človekom, ki se je do česa priboril, veste, pri čem ste; pri začetniku pa se nikoli ne ve, kako kane. A bodisi tako ali tako. Sicer pa sem vam rekel nekoč pri vas, da bi bil moj najslajši sen, oženiti se s tako žensko, kakoršni ste vi. In danes vam ponavljam to svojo željo. Nikar mi ne odgovorite. Dovolite, da nadalju- jem. Nikakor se ne obračam s prašanjem na vas. Ne kraj ne čas ni po tem. Samo do tega mi je, da bi vedeli, da me lahko osrečite z eno samo besedo, da lahko dobite v meni bratov-skega prijatelja, ali, ako vas je volja, tudi moža, zakaj moje srce je vaše in ves stojim za vas. Nočem, da bi mi odgovorili sedaj ; tudi nočem, da bi tukaj še nadalje o tem govorila. V Parizu, ko se zopet vidiva, mi razodenete, za kaj ste se odločili. Dotlej pa niti besede več, kaj ne?" To je govoril, ne da bi gledal vanjo, kakor da je sej al svoje besede pred se v noč. In ona kakor da ni slišala, tako nepremična je ostala; tudi ona je strmela z motnim očesom pred se, v belo pokrajino v mesečini. Dolgo sta ostala drug poleg drugega, komolec ob komolcu, molče v misli zatopljena. Nato je mlada žena zamrmra-la : "Malo hladno je" — obrnila se je in stopila k postelji. On je šel za njo. Ko se je približal mrliču, je zapazil, da ima Forestier res že duh; odmaknil je svoj naslanjač, zakaj, dolgo ne bi bil prenesel , ^ega zadaha po gnilobi. Dejal 'je: "Jutri rano ga bo tre-j ba takoj' zabiti." I Odgovorila je: "Da, da, sem že naročila; okoli osmih pride mizar." In ko je Duroy vzdihnil: "Revček!" se je izvil tudi njej dolg vzdih otožne vdanosti.^ Sedaj sta ga že bolj poredko-nif, gledala, ker sta se bila že privadila misli, da je preminil. CU/ctr'Rntds^k^ ^uUd in sta se polagoma v duhu spri-jaznjevala s to smrtjo, ki ju je malo prej še .vznemirjala in se jima upirala, saj sta bila tudi onadva umrljiva. (Dalje prihodnjič) v BLAG SPOMIN OSME OBLETNICE SMRTI NAŠEGA ISKRENO LJUBLJENEGA IN NIKDAR POZABLJENEGA SOPROGA IN OČETA Victor Opaskar ki sa je tako nepričekovana dohitela nesreča in nas je mcral pren^lo že zapustiti dne 16. januarja 1937. Osem let v hladnem grobu soprog in oče že počiva. Toda v sredini našega srca Tvoj spomin živi ljubeč. Večni Bog Ti daj plačilo. spava.i v grobu zdaj sladko. Žalujoči ostali: AGNES OPASKAR. soprpga, ALBINA RICHTER. liči, VICTOR, sin. CleveWrid,'O., 16. jan.''1945. 'I' ,1 M Naznanilo in zahvala Globoko potrti naznanjamo, da nas je vojni department obvestil, da je podlegel sovražni krogli naš ljubljeni soprog, sin in brat 1944 PFC. LUDWIG F. LAURICH Padel je za domovino v boju z naciji nekje v Franciji, dne 12. novembra 1944 leta. Star je bil 25 let. Rojen je bil v Clevelandu 25. decembra 1919 leta. V dolžnost si štejemo, da sc tem pptom iskreno zahvalimo vsem sorodnikom in prijateljem, ki so darovali z» sv. maše, ki se bodo brale za mir jluši pokojnika. Srčna hvala vsem, ki sp poslali pismene ali brzojavne izraze sožalja. Globoko zahvalo izrekamo Mons. Vitus Hribarju za opravljeno slovesno sv. mašo zadušnico, kakor tudi Rev. Celesniku in Rev. Tomecu za asistenco pri sv, maši. Danes je poteklo dve leti odkar sva si prisegla zvestobo pred altarjem. In danes po kratkih dveh letih počivaš daleč tam V tuji zemlji. Naša srca pa plakajo vsaj si nam bil vsem tako drag. Edina tolažba nam je, da se snidemo enkrat na kraju večnega n%iru in blaženstva. « Zdaj biiqš vrh višave Jasitf, kjfir ni mraku, kjer ni noči; Tgm solnce ureče ii ne vgasne, resnice solnce ne stemni. Gledaje sliko tvojf sreče; in zroč blag Tvoj obrez; Iz duše vzdišem koperneče, 'naj grem, naj grem § Tfboj š^ jaz!' Žalujoči ostali: FRANCES, soproga ANTON in MARY LAURICH, oče in n^ati ANTHONY in JOHN brata MRS. ANNA KOVAČ, MARY, MRS. ANTONIA ST. JAMES, sestre; FRANK SLOSAR, tast. STRAN 4. enakopravnost 16. januarja, ■i PET LET POZNEJE lojze jerančič (Iz dnevnika odpuščenega kaznjenca) mi je planil nasproti, da mi je postalo skoro slabo. Sedel sem na zatožno klop in poslušal na-daljne izjave odsotnih prič, ki jih je čital isti sodnik kot prej. Nenadoma so se odprla stranska vrata in v dvorano je stopil gospod z dvema kaznjencema, ki sta nosila dolgo lestvo. (Nadaljevanje) Kot pi'va priča je bila zaslišana Fanči II. Povedala je, kar je vedela o zadnjem večeru. Nato so klicali vse že navedene priče. Naša služkinja je morala poročati o stanju čevljev, ki sem jih imel na nogah med 31. marcem in 1. aprilom. Rekla je, da niso bili baš blatni, a tudi taki ne, kakor da bi jih bil že kdo pred njo očistil. Vajenka iz domače trgovine je povedala, kaj sem ji bil naročil dne 1. a-prila zjutraj glede škatle slad-korčkov za Petkovškovo. Originalna je bila zaprisega in pričevanje dveh vojakov-muslima-nov, ki sta bila tisto noč na straži pred vhodi v artilerijsko vojašnico in sta baje cula smrtni krik napadene blagajničar-ke. Ko je bil potem še enkrat zaslišan "mali svedok", me j e vprašal precisednik, kaj pravim k njegovi izjavi. "Priča se zanesljivo moti," sem mirno odvrnil. "Utegnil me je videti v družbi Petkov-škove, a na mestu, ki ga navaja, nikakor ne!" Pozvali so "najboljšega prijatelja". Prisegel je in nato dejal, da nisem bil izgovoril tistih besed, ki jih vsebuje njegova izjava, podana na policiji. Končno so prišli na vrsto Fa-nikini sorodniki,- ki so izjavili, da jim je bilo znano najino razmerje. Zanimivo je bilo, kar je pravila neka sostanovalka faj-ne: "Zadnjega marca popoldne, ko se je Fanči odpravljala z doma, je gledala Jerančičevo sliko in jo poljubljala. Potem jo je pokažala meni. Spremila sem Faniko do vežnega praga, a v roko mi ni hotela seči. Odšla je brez običajnega slovesa." "Gospe s punčko" popoldne ni bilo, dasi ji je bil predsednik naročil, da mora priti z dekletcem. Poslali so slugo trikrat na dom, a je bilo vselej zaprto. Nazadnje se je vrnil s poročilom, da je priča nekam odpotovala. Sledilo je čitanje zasliševal-nih zapisnikov in pismenih izjav nenavzočih 'prič. V zabavno učinkujočem slogu je bilo sestavljeno poročilo čuvajev policijskih zaporov, ki sta ob neki priliki želela prepričati predstojnike o svojih stilističnih zmožnostih. Poročilo je pričenjajo z značilnimi besedami; "Arestant Jerančič ..." Policista sta obveščala načelnika kriminalne policije o mojem vedenju v zaporu. O samokresu, ki je ležal poleg obleke, j# policija poročala, da je last nekega vojaka, ki ga je kupil pil starinarju ravno dne 31. marca. Izkazalo se je, da je bil mož usodno noč v vojašnici in ni porabil še nobenega od kupljenih nabojev. Med presledki je prihajal zagovornik k meni, da sva se posvetovala še o tem in onem. Rekel je, da nikakor ne smem sprejeti kazni, če bom obsojen, ampak prepustiti njemu, da si pridrži zakonito dovoljeni rok za premišljanje. Ob pol osmih zvečer je prosil starešina porotnikov za daljšo prekinitev obravnave, češ, da so porotniki utrujeni in potrebni okrepčila. Predsednik je nato odgodil nadaljevanje na deveto uro. V bojazni za težko priborje-ne prostore, občinstvo ni zapustilo dvorane. Ljudje so rajši vztrajali v tesnem položaju, nego da bi bili prikrajšani za užitek, ki so si ga obetali od vele-zanimive razprave. S paznikom sva odšla medtem v celico, kjer me je čakala večerja, a se je nisem dotaknil, ker je bila mi zla. Odložil sem suknjič in se zleknil na posteljo. Tako "udobnega" odmora si menda sarii starejšina porotnikov ni mogel privoščiti. Celica je bila razsvetljena, po jet-nišnici je kraljevala nočna tiho-ta. Nisem si mogel ustvadti nobene slutnje, kakšen bo konec. Zagovornik me je sicer ves čas tolažil, da ne bo "nič *hudega", a radi smole, ki sem jo imel, sem postal neverjeten Tomaž in skrajno nezaupen. Po preteku slabe ure me je prišel paznik iskat. Ker so bila vsa dvoriščna vrata že zaprta, me je vodil skozi sprejemno pisarno v vežo, da bi prišla mimo glavnega jetnišničnega vhoda nazaj na ozki hodnik k malim kabinam. V veži pa sva naletela na živahen vrvež. Nadzornik straže in nadpaznik sta se prerekala z ljudmi, ki so silili po tej poti v porotno dvorano. Ne-k d o se je bil namreč poslužil zvijače in pozvonil pri vhodu. Vratar je odprl in vprašal neznanca, kaj želi. "Porotnik sem in ne morem pri glavnih vratih noter, ker jih oblega množica ljudi," je o-ni kratko pojasnil. Vratar se je s primernim spoštovanjem u-maknil, a za "porotnikom" se je pognalo kar deset do dvajset takih, ki bi bili radi deležni uspehov "porotnikove" preka-njenosti. Takrat se je vratarju posvetilo. Planil je k vratom, ki vodijo v sodne prostore in jih junaško zastražil. Hrup je postajal vedno večji in je naposled privabil nadzornika ter nadpaznika, ki sta nemudoma stopila "v akcijo" z vso svojo avtoriteto. Jedva jim je uspelo prepričati nasilneže, "da to nikakor ne gre, da itd." Ko je bilo "ozračje čisto" sva s spremljevalcem prodirala dalje. Prišedši.h kabinam, me ni zaprl, ampak dovolil, da sem sedel zraven njega na klop. "Vse me boli od samega sedenja," je pričel zdihovati. "Pa še me zanima ne vsa stvar povrhu! Saj to ni nič posebnega, če se imata dva rada in pride potem med njima kaj narobe. Ljubezen je bila, ljubezen se bo, ko tebe in mene na svetu ne bo," je modroval in privzdigoval zdaj eno, zdaj drugo ramo, kar je zelo smešno učinkovalo. "Veste," je nadaljeval, "mene zanimajo take obravnave, kjer gre za kako večjo tatvino. Tata zelo rad poslušam, ko pripoveduje, kako je kaj ukradel in potem skril. Oj, to vam je bilo včasih zabave in smeha!" In povedal je zgodbico o poštenja-koviču, ki je nasamaril kmeta za konja in voz . . . Naposled so me pozvali v dvorano. Pokvarjen, dušljiv zrak Prislonila sta jo k oknom in e-den je zlezel gori ter odprl. O dobrava joče je zašumelo po dvorani. Skozi okna se je začel va-1 i t i osvežujoč,, prijetnohladen' zrak. Zazdelo se mi je, da so šel luči na električnem lestencu nad menoj zažarele bolj veselo in svetlejše. Motril sem zdaj predsednika j v velikem, lepem naslanjaču,' zdaj državnega pravdnika, ki si; je neprestano popravljal nanos-, nik ter od časa do časa s krat-1 kim svinčnikom nekaj beležil. V gumbici mu je žarel bohotno, razcveten nagelj. ' Z zanimanjem sem poslušal \ sodnika, ki je čital, kakšne pri- -meie navajajo priče za strel, ki so ga čule. Prebivalcema kolibe se je zdelo, kot da je nekdo vr-! gel kamen na streho. Krika ni-j sta čula nobenega. Drugi zopet; pravi, da je bilo čuti, kot da jej nekdo preklal poleno. Nekdo je! mislil, da se je v bližini podrla skladovnica drv. Tretji je menil, da skačejo miši po podstrešju in da so kaj preobrnile itd. Le "mali svedok" je popolnoma razločno čul strel ter je takoj vedel, da je nekdo ustrelil iz samokresa. Ko jQ bilo dokazovanja konec, se je dvignil državni pravd- j nik in z grmečim glasom povzel besedo. Govoril je približno takole: "Gospodje porotniki! Vse te množice ljudstva, ki so danes napolnile porotno dvorano do zadnjega kotička in one, ki oblegajo v tej uri vhode sodišča, so jasen dokaz, kako živo je zainteresiran pravni čut javnosti na tem, alf je Jerančič morilec mlade Fanike Petkovško-ve, ali ne. In prav to ljudstvo je pred pol leta sspremilo to u-bogo in razmesarjeno žrtev na^ njeni zadnji poti. Da vam bo, | gospodje porotniki, lažje preso-; diti ta vnebovpijoči zločin in iz- i reči sodbo, si oglejmo najvaž-1 nejše posameznosti krvave dra-i me na Vodovodni cesti. Še ne dvajsetletni mladenič Alojzij Jerančič, se je seznanil z neizkušeno deklico in se polastil njenega srca. Zaupala je njegovim črnim očem, ker ni slutila, kakšne misli se predejo za temi očmi. Tisto uro, ko je Jerančič začutil, da mu je lepa Fanika naklonjena, je bil njegov pustolovski načrt gotov in začel se je preračunano pripravljati, kako bi ga izvedel. Začel je z vlogo galantnega kavalir-ja, ki pošilja svoji oboževanki rože. Pošilja ji pisma, polna sladko zvenečih fraz, ki jim, žal, ženska nerazsodnost in napačna zaupljivost tolikokrat na- sedeta. — Vodi j« v gledališče, jo v avtomobilu spremlja domov, jaše visoko na konju in se bahavo razkazuje pred njo, samo da bi jo s svojo velikopo-teznostjo omamil ter tem lažje dosegel svoj nizki namen. Ta gizdahn! In glejte! Naša Fanika ga občuduje, ogleduje ga s svojimi očmi samo na solnčni strani. Premalo pozna svet in življenje, da bi mogla prodreti tudi v senčno plat človeka. Zato ni opazila, kako plete ljubimec okoli nje mrežo in se pripravlja, da bi jo zadrgnil. Prava nesreča, res, za ubogo žrtev, da se je zaljubila v tega — demona. Temni so njegovi naklepi, zato se izogiblje dne in izbere noč, da zgrabi svojo žrtev za vrat. Približal se je 31. marec in z njim god nič hifdega sluteče deklice. Svoji prijateljici je zaupala v otroški preprostosti, da pričakuje od njega lepo vezilo. Kakor otrok pisane igrače, se je veselilo njeno čisto srce idealnih dokazov ljubezni oi svojega fanta. Mike's Life Saved The dollars and dimes contributed to the March of Dimes, January 14-31, will help to save others as they did two-year-old Michael Sullivan at St. Louis hospital, operated for infantile paralysis cases. Opomini glede raci-joniranja Meso, sir, maslo^ konzerviituie ribe in mleko Rdeče znamke 2—5 do X—5, vsaka za 10 pointov, so veljavne za nedoločen cas. Uničite rdeče znamke od A—8 do P—5 takoj. Procesirana jedila Modre znamke X—5, Y—5, Z—5 in A—2 do G—2 so veljavne, vsaka za 10 pointov za nedoločen čas. Takoj uničite neveljavne modre znanvke A—S do W—5. Sladkor Sladkorna znamka št. 34 za 5 funtov sladkorja je veljavna za nedoločen čas. Uničite takoj sladkorne znamke 30, 31, 32, S3, 40 in vse kupone za sladkor za vkuhavanje. Čevlji Znamke št. 1, 2 in 3 z zrako- plovom v knjižici št. 3 so veljavne do preklica. Gasolin Znamka A—14 je veljavna za štiri galone gasolina do 21. marca. Znamke B—5, B—6, C—5 in C—6 so veljavne vsaka za pet galonov gasolina za nedoločen čas. Na licu kupona je treba takoj napisati ime države in licenčno številko. Pri prošnji za dodatno količino gasolina je treba navesti rekord prevoženih milj. Tajerji Inšpekcija tajerjev ni zahtevana razen pri zaprositvi za nove tajerje. Na vozilih za komer-cijalne svrhe je obvezna inšpekcija tajerjev vsakih šest mesecev ali ko se prevozi 5,000 milj, katero je pač prvo. Kurilno olje Znamke zadnje sezone št. 4 in 5 ter nove sezone št. 1, 2. in 3 so sedaj veljavne, vsaka za 10 galonov. Za delavce Za delavce THE TELEPHONE CO. POTREBUJE ŽENSKE ZA OSKRBNICE za poslopja v downtownu Polni čas šest večerov v tednu od 5.10 pop. do 1.40 zj. Najboljša plača od ure v mestu — Stalno delo Zahteva se izkaz državljanstva — Zglasite se Employment Office, 700 Prospect Ave., soba 901 od 8. zj. do 5. pop. dnevno razven ob nedeljah The Ohio Bell Telephone Co Podprimo borbo Amerike za demokracijo in svobodo sveta z nakupom vojnih bondov in vojno- varčevalnih znamk! (ren. Arnold Welcomes Bong Home Gen. H. H. Arnold, commanding general of the U. S. army air forces, is shown as he welcomed Maj. Richard Bong, who has just returned from the southwest Pacific. This is first photo of General Arnold wearing his new five star insignia, denoting his rank of "General gt the Armies." Bong is stil leading ace of war. Tribesmen Build Road Through West China Službo oskrbnika razpisuje Slovenski narodni dom na St. Clair Ave. Stalna služba, prosto stanovanje s kurjavo in razsvetljavo, in s primerno dobro plačo. Kdor bi rad to službo, naj se pismeno priglasi in navede svoje zmožnosti pri tajniku Doma na 6409 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio. -xxmr.", Centuries of independence has produced the pride and courage shown on the face of this ¥i tribesman, lower left, who is among those rushing completion of (he Sikang-Assam road in West China to Buroia. Upper left, shows the tribesmen cutting through the solid granite. Upper right, they hold reveille. Lswer right, some of the workers take time off to listen to the dally Chinese lessons given them. Tovarniški delavci PRESS HANDS MACHINE OPERATORJI Delavci za splošna tovarniška dela Dobra plača od ure in overtime Jy L Steel Barrel Co. 8806 Crane Ave. En blok južno od Union Mali oglasi B. J. RADIO SERVICE 1363 E. 45 St. HE. 3028 Prvovrstna popravila na vseh vrst radio aparatih WAR mm% ženske za čiščenj® Stalno delo Od 11:30 zvečer do 6 zj"' Zglasite se popoldne ali ^ Hippodrome Theatf 720 Euclid Ave. J TEZAM 10 URNI DNEVNI §!■ t t Plača od ure in overti"*. j Morate biti državlj^"'. U American Stove 1834 EAST 40th Hough ali Wade Parkbi TOOL & DIE MAKij» Delo na benču na cavity Impression Dies g; Plača od ure in overti" Vi ki Of MAŠINISTI za vsa dela Jig & Fixture Worl| Plača od ure in overtfgs m TURRET LATH(Pd OPERATORJI na No. 4 in No. 5 Warner & Swasey Delo od kosa T 2e pr |B6 . tfc Zglasite se pri , Sfeel Improverti & Forge Co- I 970 E. 64 St. er e )le DOVOLJENO NAM JB' TI DELAVCE PRI W Signal Corps Pboto Gen. Kreuger, Gen. Kenny and Gen. Sutherland discuss invasion plans on one of the Philippine Islands. They consider the vast quantity of munitions that War Bonds buy and which make possible the advance of our armed forces. U. S. 1 rcasuvy De(>ayt>ncnt VAŠI ČEVLJI bodo zgledali kot novi, ako jih oddaš te v popravilo zanesljivemu čevljarju, ki vedno izvrši prvovrstno delo. Frank Marzlikar 16131 St. Clair Ave. ler Potrebujemo mošk« parts sto^"' shipping-receiving in prekladah ( ■a »Vi 'Od un fe; ta ZA SKLEPNIH MIŠIČAH PITAJTE '4 AIN-EXPELLER Od 1867 god .. Zanesljiv liniment familjeni Nov 9x12 Congoleum Rug $2.95 JACK BELKIN 1699 E. 55 St., nasproti Payne Oglašajte v • « -Enakopravnosti m Lathe opero^^^ Dnevni ali nočni Ši' V\ PLAČA OD URf! I Tedenska plaČ8 OLIVER coi nasledniki Pg THE CLEVELAND CO. [w 19300 Euclid /'t' •te: (eri čr Toolmakersh I in Tool masi^w Arc weldeO'M Nočno delo i i r 111 Visoka plača od ure P jont nusa za nočno d®''Pan THE YOH COMPAP;« 5500 Walworth (2 cesti južno od W. 53 St.) Pls '__/