40. številka._Ljubljana, v ponedeljek 18. febrnvarja 1895._XXVIII. leto. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan mve*er, izimSi nedelie in praznike, tor velja po poŠti preicman za a v st r o-o g e r bIc e dežele za vse leto l,r> gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 1 ^ld., za jeden mesec 1 gld. 4u kr.— Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto IS ^ld., za četrt leta 8 gld. 30 kr., za jeden mesec. 1 gld. Id kr Za pošiljanje na dom računa so po 10 kr. nu mesec, po .')() kr. za četrt leta. --- Zi tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje Be od Stiristopno petit-vrsto po »j kr., če se oznani ■ jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in p» 1 kr., če se trikrat ali večkrat, tiska. Dopisi naj se izvole frank i rad. — Rokopisi se ne vračajo.— Uredništvo iu npravništvo je na Kongresnem trgu St. 12, Upravnifitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse adminitttra:ivno stvari. Deželni zbor kranjski. (XVI. seja dne 1 (i. f e b r u v a r j a 1895.) Deželni glavar Detel h otvori sejo ob V4 na 11. uro. Preber« in odobri se zapisnik zadnje seje, potem pa poroča posl. K I u 11 o proračunu deželnega zaklada za leto 1895., sklicuje se na tiskano poročilo. Posl. Hribar povdarja najprej, da se dajo redne potrebščine pokriti z rednimi dohodki, da pa glavni uzrok rastočemu deficitu so izredne potrebščine, ki igrnjo v našem proračunu tako veliko ulogo, da tudi z davkom na pivo ne bo izhajati in bo treba končno naložiti naklado na direktne davke. Letošnje leto mine tistih sedem debelih let, ki jih jo imela dežela, ko je dobivala iz državne blagajne lepe svote od zemljiške odveze. V bodoče, ko teh svot ne bode dežela več dobivala, bo skrbeti za omejitev izrednih izdatkov. Potem pravi govornik, da stojimo na konci sesije in je umestno, ozreti se nazaj na delavnost deželnega zbora v preteklih šestih letih in sicer na njega delavnost na gospodarskem polju. V tem oziru se lahko z vsem prepričanjem reče, da je deželni zbor mnogo storil na vseh poljih. Silno veliko se j« izdalo za melijoracije, in zlasti za vodovode. Nobena druga dežela ni izdala za vodovode toliko, kakor naša in takisto je sila mnogo žrtvovala za občila. Jedna najvažnejših stvarij, kar jih je deželni zbor dognal, je dolenjska železnica, ki bo dala Dolenjcem možnost, da se bolje oprimejo racijonalnega gospodarstva. V zvezi s to železnico je tudi železniški zaklad, ki bi v zvezi z zakonom o lokalnih železnicah mogel jako uspešno delovati. S tem zakonom se je začela jako pomembna akcija in če se bo dobro delalo, bodo naše gospodarske razmere vse drugače postale, kakor so sedaj. Vrh tega je pa dežela tudi mnogo poslopij zgradila. Lahko si torej deželni zbor reče, da ni v ininolern zasedanji nič zanemaril. Pri bud getni debati je pa tudi umoctno, ozreti so nekoliko na politični položaj, ker je od njega odvisno tudi materijelno blagostanje slovenskega naroda. V kaki zvezi je materijelno blagostanje s politično svobodo, to vidimo na Ogerskem. Dokler ni bila Ogerska neodvisna, dokler jo je duštl birokratizem, |se ni Urh, grof celjski. (Opera v treb dejanjih. Spisal Anton Funte k. Uglasbil Viktor Parma. Piva predstava dno lf>. fobruvarja 1896 v deželnem gledališki v Ljubljani.) V dosedanji glasbeni zgodovini slovenski vidimo, da se pri nas glasba v operni literaturi po dobno razvija, kakor se je pri Hrvatih in Poljakih. Operna dela se polagoma a dosledno dvigajo na Vedno višjo stopinjo dobrote, umetnosti iu popolnosti. Slovensko gledališče, kateremu je posebna dolžnost gojiti in povzdigati domače, izvirne proizvode dramatičnega in glasbenega polja, mora v povzdigo kulturnega napredka v Slovencih vzpodbujati nadarjene pesnike, pisatelje in skladatelje; to pa doseže a proizvajanjem njih dobrih del. Izvirna nova opera je lep uspeh slovenske dramatične glasbe in naraven, velik napredek v doslednem razvoji naše operne literature. Libreto tej operi vzet je iz »Teharskih plemičev" Antona Funteka. Pohvalno mora se priznati pesniku, da je liriško-dramatična snov za nglaabenje zelo pri* merna, v dramatični alog srečno in spretno urejena razvijala, sedaj pa se vidi, kaj zamore narod iz svoje moči. O naši politični bilanci se ni ugodno izreči. Govornik pravi, da so ga volili slovenski volilci in da si zategadelj prisvaja pravico ozirati se na ves narod, ne samo na tisti del, ki prebiva v deželi kranjski. Konstatuje, da v štirih deželnih zborih ni zastopan slovenski narod, in sicer zato ne, ker ve, da bi pravico ne dobil. Slovenski poslanci so izstopili iz deželnih zborov, ker so jih k temu nasprotniki našega naroda prisilili. To 80 žalostne razmere. Hudo je gledati, kako se naš narod povsod utesnuje in kako še državna oblastva ne store svoje dolžnosti, da bi narodu našemu pomagala do njegovih pravic. Na Kranjskem smo napredovali, kar je naravno, ker se je narod prebudil in je vsled te obujene zavednosti nazadek skoro nemogoč. Napredovali smo na umetniškem polji, kar se je videlo včeraj v gledališči in napredovali tudi v literaturi. V političnem oziru pa nismo napredovali, prej nazadovali. To se spozna zlasti pri slovenskem uradovanji. Jedino pri sodiščih se slovenski uraduje, povsod drugod pa se slovenščina izsiljuje in najbolj pri političnih oblastvih. Le jeden vzgled. Vlada piše mestnemu zastopu ljubljanskemu jediuo nemški. Vse naSe politično življenje stoji nekako v znamenji okrajnih glavarjev in proti njim je bilo naperjenih največ pritožb. Pri vladi se na meščajo slovenščine nezmožni uradniki. Vlada pravi, da nima slovenskih. To je deloma resnično. Slovenci ne stopijo radi v politično službo, ker ne avanzirajo, ker se preterirajo. Avanzirajo le pleme-nitaši od barona naprej. K nam se pošiljajo ljudje iz vseh krajev, da narede tu karijero. Slovenskih uradnikov bi ne bilo težko dobiti, če bi se vlada postavila na stališče ustave. Časniki so javili, da se bo število okrajnih glavarjev pomnožilo. Vemo, kaj to pomeni: da ae bo vladi pridelilo še nekaj plem mitašev, da bodo pri nas karijero naredili. Na šolskem polji smo še vedno zadnji narod. Jedini narod smo v celi državi, ki še zdaj nima nijedne srednje šole. Teh moramo dobiti, ustrašili se ne bomo ne truda, ne troškov in poskrbeli knjige in delovali, da dosežemo, kar nam gre. Slovenska narodna stranka ni več tista, ki je bila. Dandanes nima več tistega poguma, kakor prej. Dne 2. okto ter v opernih scenah naravno in vseskozi s sigurnim učinkom razpeljana. Parmova opera žarenja po načinu mnogih ■Osebno laških oper s kratkim uvo lom brez strogo razpeljane samostojne uverture. Krepak začetek, polni akordi, lahna ■ itmično interesantna melodija v klarinetih po pizzicato-spremljevanji vijolinskih glasbil povzdignjena napravi dober utia, v instrumentaciji in modulaciji stavek celo preseneti. Za-grinjalo se dvigne. Živahen moški zbor v določno jasnem ritmu nas pozdravlja. Kmalu nastopi župan Pengar in blagoslavlja zaročni par Ivana in Marjetico. Molitev župana je široko vznesen spev, kateremu se pridruži mešani zbor iu ga v trijolinem ritmu in polnih akordih celega orkestra spremljan povzdiguje v veličastveno skupno molitev. Romarjev nastopen spev ima značilno melodijo in lepo glasbeno obliko pesmi deloma razpeljano zloženega reci-tativa. Dvospev Marjetice z Ivanom odlikuje se po lahko prikupljivem liričnem slogu, tresoči ritem in tremolo v vijolinah prav dobro izraža bojazen Marjetice, lepo jasni melodični postopi pa pomirlji-vost Ivanovo, stopnjevanje v glasbi bliža se dramatičnemu učinku. Ob spoznanji romarja kot tajnega grofovskoga poslanoa postane prej lirično de- bra 18!)0 je bil vzprejet program, kateri se je imel spraviti v vse deželne zbore. Pri nas se je sprejelo par toček tega programa, drugih pa se nekdanja narodna stranka ni npala spravili v zbornico. Velik del te bivše stranke je obšla koalična popustljivost, dasi zadržuje koalicija narodna vprašanja le kadar gre na korist, Slovencev, ne pa, kadar gre za korist Nemcev. Vsled tega se širi duh internacionalizma čedalje bolj in ta internacijonalizem, ki ni nič drugega, kakor novodobno nemškutarst.vo, jo tudi kriv, da je deželni odbor prepovedal napraviti v Ljubljani samoslovenske ulične napise. Ta prepoved je udarec v obraz slovenskemu narodu, in nastala je v celem narodu burja nevolje tembolj, ker smo pričakovali, da bo vedel deželni odbor varovati narodne interese. Vere v sebe vsaj ne smemo izgubiti. Madjari niso te vere nikdar izgubili in zato s0 dosegli neodvisnost. Naša nekdaj širna domovina se je skrčila, da ima grob komaj za nas. Nemški škofje in plemiči so grabili. Ravnalo se je z nami, kakor da smo inferijoren narod. Kako rod za rodom gine, to povest je domovine — — — Tako je pel Jenko in Jenko vender ni obupal in prerokov.d je slovenskemu narodu boljšo bodočnost. Ko bi pa dandanes živel, on bi si moral zakriti obraz, videvši, koliko hlapčevstva je pri nas ostalo in da se še zahvaljujemo za udarce. Najžalostnejši doka/, hlapčevstva je prepoved glede ljubljanskih napisov. Ljubljana je središče vsega naroda in stolica do cela slovenske dežele. Formalno pravo glede napisov je bilo na strani mesta. Upravno sodišče je to priznalo, zakrij si, Slovenija, obraz! ko nihče ni več mogel preprečiti slovenskih napisov, so se oglasili rojeni Slovenci in napise prepovedali. Ta prepoved svedoči, da Deteli in Papežu ni veliko za čast slovenskega naroda. Sklicujeta se na pravičnost; kje pa je ta bila takrat, ko smo jo mi klicali? Detela in Papež sta tilozofa, ali filozofija jima ni sredstvo, ampak namen. Kako je dpi i vala prepoved na Nemce in Lahe? Ali ste videli, kako so si v (Vlji potresali pepel na glavo, kako so v Trstu, v Istri, v Piranu postopali Lahi ? Detela in Papež sta po/abila, kako je »/i« deželnega prebivalstva postopala, ko so Nemci krojili pravico l7/is- Nemci so takrat koj odpravili slovensko urado-vanje pri deželnem odboru, a Papež in Detela se janje in scenični razvoj dramatično živahnejši, nemirno zanimivejši, glasbena razpeljava bogatejša, slikovita, po aktivnem sodelovanji solistov iu celega zbora v mnogovrstnem muzikališkem dijalogu in mnogoglasji silnejša, dramatična, — razvije se operna scena. Prizor je v libretu in glasbi zelo srečno in živostopnjevano razpeljan. Priznanje gre tedaj skladatelju in pesniku! Utis je dramatično intenziven. Dobro je, da finale tega utiša ne oslabi, ampak v polnem glasbeno oduševljenom ensemblu vzdrži. Drugo dejanje začenja z jako lepo romanco Ivanovo; briška pesem je lepa v melodiji in naravnem jednotnem toku modulacije ter se odlikuje po zelo nežnem lahnem pizzicato-spremljevanji. Sledeča scena mej Valentinom in Ivanom je v živahnem orkestru in melodično tekočem dijalogu dobro dramatično vznesena, v Ivanovi ariji dospe na vrhunec, na katerem sploh celo drugo dejanje ostane. Hvalno omenjati je neprestan tok melodij. Ljubavna arija Marjetice je jedna najkrasnejših točk opere, v melodiji lepa, polna čuta, široko zastavljena skladba 8 polnim orkestrom spremljana in spretno inštrumentirana. Z njo prijetno kontrastuje priprosta, mirna molitev Marjetice in Jerice ob ziba. » narod, a mej nami premore jedini baron Schvvegel v«č, ko drugi vai skupaj; ko bi bili vi res nasprotniki kapitala, bi bil Povša moral že davno razdeliti svoj denar mej kmete, katere on tako ljubi in katere kapitalizem razjeda. A vi ste le ljudje, ki mislite s tujimi glavami in ste orožje v tujih rokah. Gorje Vam, če bo na mesto državnega socijalizma stopil komunizem. Takrat boste zastonj klicali na pomoč. Še je čas, da se spreobrnete, da se nam pridruž.te na delovanje za skupne interese naroda našega. Ako pa ne z vašo pomočjo, pa bomo brez nje dosegli, kar je naš smoter: Slovenijo Slovencem! (Živahno odobravanje.) Dež. glavar Detela pravi, da se vprašanje o uličnih napisih ni nikdar objektivno sodilo. (Posmehovanje). Citira stare zgodovinske vire glede napisov dokazujoč, da so bili do 1. 1848. v Ljubljani samo nemški. Prvi smoter napisov je bil, da se je napravila za kataster podlaga. Večina tujcev, ki pride v Ljubljano, ne zna slovenski. (Posmehovanje ) Namen napisov je samo praktičen in nihče ni mislil, da so napisi tudi točka narodnega programa, /e jedenkrat so bili narodnjaki v večini in niso takrat odpravili nemških napisov. (Dr. Tavčar: T.krat še ni bilo upravnega sodišča!) Zdaj je to, kar Bleivveisa ni motilo, naroden greh. Zakaj s e pa potrebovali deset let, da ste se spomnili napisov. Če so napisi del narodnega programa, potem ste zanemarili svojo dolžnost. Morda si premislimo tudi mi. (Smeli.; Imenujete nas izdajice, krvnike. Mi smo prepoved izdali vsoglasji s konservativno stranko. (Klic: S škofom!) Govornik se sklicuje na pravico (Hribar: To je Vaša Weltweisheit! Veselost) in jednakopravnost in zatrjuje, da mu je Jenko najljubši pesnik in da ni nikdar grešil proti Jenkovemu programu. Zatrjuje, di z dež. predsed-n kom o stvari ni govoril. (Smeh.) V Trstu imajo ulice laška imena, ta se pa ne dajo preložiti (Smeh). Pravi, da se ob dvojezičnih vaških napisih nihče ne spodtika. Govornik pravi, da stvar ni ne narodnega ne političnega pomena in odklanja očitanje, da bi bila on in dr. Papež grešila proti narodnemu programu. Posl. dr. Tavčar predlaga konec debate. Predlog se vzprejme. Dež. predsednik baron Hein pravi, da politična uprava ni v nobeni zvezi z dež. proračunom, da pa hočo vender na neke opazke odgovoriti. Glede slovenskega uradovanja in nemškega dopisovanja ljubljanskega magistrata pravi, da je magistrat podrejen dež. vladi in da je notranji uradni jezik nemščina. Pri imenovanju uradnikov je je odločilna samo kvalifikacija, nič drugega. Pravi, da mu o pemno žitvi okrajnih glavarjev ni nič znano. Glede napisov pravi, da želi ustreči vsem opravičenim zt-h'evam. Pri finančnem ravnateljstvu so se vsled lanskega Hribarjevega govora napravili dvojezični napisi, kmalu potem so se naredili — samoslovenski. ulični Pustil je ulični napis ad perpetuam rei me-moriam. Ko bi bilo pri nas tako, kakor na Oger-skem, bi vladali Nemci in v Ljubljani bi bile razmere vse drugačne. Posl. dr. Tavčar predlaga, naj se novic izreče sklep debate, katero je bil deželni predsednik otvoril. Posl. dr. Schaffer pritrja temu, kar je rekel Hribar glede gospodarskega delovanja, da pa je tudi manjšina vestno sodelovala in se čudi, da se Hribar čuti kot slovenski in ne samo kot kranjski poslanec. Piece de resistence Hribarjevega govora da je bilo to, kar je rekel glede uličnih napisov. Schaffer misli, da je dež. odbora sklep neovriljiv. Napisi so važni za potnike in samoslovenski škodijo privlačni sili Ljubljane. Mesto tudi ni absolutno slovensko, vsaj 1/4 vsega prebivalstva je nemške narodnosti, nemščina ima jako veliko veljavo in zato je tudi upoštevati nemški element. Posl Hribar pravi, da s svoje strani prizna cenjeno sodelovanje manjšine pri gospodarskih vprašanjih. Schaffer pa je tudi ovrgel mnenje dež. predsednika, da politična debata tu ni umestna, ker je rekel, da je politična debata pri tej priliki „selbst-verstilndlich*. Govornik pravi, da je Schaffer intelek-tuvelni prouzročitelj daž. odbora sklepa glede napisov, da pa je kot nemški poslanec storil svojo dolžnost. V Ljubljani jo samo Ijudij z nemškim občevalnim jezikom, mej temi pa tudi takih, ki nemški prav nič ne znajo. Iz akta na magistratu se vidi, da ko Nemci svoje dokle in hlapce zapisali kot Nemce. Nemci v Ljubljani bi bili najprijaznejši naši sosedje, in ko bi hujskačev ne bilo, bi lahko ž njimi izhajali. Schaffer je rekel, da bi se mestni zastop moral ozirati na Nemce. Ko so bili Nemci na krmilu, se je koj odpravilo slovensko uradovanje in nemški župan je takrat rekel, da bi bilo najbolje postroliti s kanoni vse Slovence. Da so Nemci postavili pri napisih na prvo mesto nemščino, je bilo ponižanje slovenskega naroda. Ko bi bili Nemci napravili slovensko-nemške napise, bi jih nihče ne bil skušal premen iti, (Schaffer: Um-kehren! Hribar: Kako se bo potem bralo?) Nekateri hišni gospodarji so prvotno svoje izjave za slovenske napise preklicali, ker je konservativna stranka za to ngitovala. Pravi uzrok nje naspiot-stva pa je, da se je imenoval jeden trg po škofu Pogačarju. Dež. predsednik je rekel, da piše magistratu kot političnemu uradu. Mesto je kot občina avtonomna, ima pa oskrbovati tudi neko politične opravke. Če misli predsednik, da bo to še dolgo I ostalo, je to dokaz, da avstrijski vladi ni čisto nič j za ravnopravnost. Glede kvalilikacije jo predsednik vse naštel, samo znanja slovenskega jezika ni omenil torej to znanje ni potrebno. Dež. predsednik je naredil slab dovtip glede mojili „tajnih" zvez z vlado. Jaz nisem imel druge zveze, kakor da me je hotel ministerski predsednik grof Taaffe ob kruh spraviti. Dež. predsednik je prav nespretno polemizoval glede napisov. Ce bi tako govoril Detela, bi se ne čudil. Na c. kr. uradih zahtevamo povsod dvojezičnih napisov in zato smo tudi imeli pravico zahtevati, da se napravijo na pošt' v Trstu, nikdar pa ni vlada sama niti z mazinceni ganila, da bi pomagala pravici do veljavo. Naj vlada skrbi, da bodo imeli v Celji, v Maribori, v Gorici dvojezično napise in jaz bom prvi v Ljubljani, ki bo predlagal, naj sh napravijo tudi pri nas. Gov >rnik pravi, da je omenil Ogersko kot vzgled, kako se po samostojnosti go- •ftlflJF" Dalje v prilogi. "^(X^f tega nista spomnila, ker sta to hotela pozabiti. Mej praktičnimi razlogi za prepoved navaja se ozir na tujce. Svoj čas nas je v normalki vprašal učitelj: zakaj morajo vaške table biti nemške? in odgovoril je, da zaradi vandrovcev! (Veselost.) Ozir do tujcev j« bil torej povod prepovedi. Večina tujcev, ki prihaja v Ljubljano, so Slovenci, in jako malo je takih, ki niso zmožni slovenskega jezika. Pravi se, da bi trpel promet, če bi Nemci ne razumeli uličnih napisov. Imam bolje mnenje o Nemcih. V Zagrebu se še ni zgubil noben Nemec, v Trstu tudi ne. V koliko jezikih pa bi morali potem napraviti napise v Benetkah in v Rimu. Škoda, da tam nimajo na razpolaganje te pristne „kunštnosti" dež. odbora! Prepovedjo slika narodnega propadanja in je zato jako žalostna. Tolažim h« s tem, da bo narod dal tema novodobnima nemškutarjema, katerima gre zasluga za prepoved, lekcijo, ki si jo bosta zapomnila. Ta čas mora priti. Da je sploh prišel tak ukaz, tega je kriva razcepljenost slovenske stranke. Razdeljeni srno na več taborov. O „Triglavu" ni vredno govoriti. Mi stojimo še vedno na Bleivveisovem stališči in že to, da stoji sin Bleivveisov v naših vrstah, je dokaz, di nismo odnehali od starega programa. Važno je tudi, da stoji za nami skoro vsa posvetna inteligencija. Nekdaj so sinovi naši zaupali svoj čoln nemškemu morju, — kakor baron Schvvegel, zdaj pa stoje čvrsto z nami, a odcepilo se je od nas znatno število poslancev in ti se bore z vso silo zoper nas. Če naj bom jaz tista zver, ki se preganja, mi ni nič za to in dr. Tavčarju tudi ne, ali narod trpi in ima škodo, zakaj le s skupnim delovanjem vneli slojev se da kaj doseči. Nas družijo svete vezi, ljubezen za razkosano domovino, sladki zvoki slovenskega jezika. Kaj pa je krivo iiiisprotstva ? Tovariši, ki stoje za Klunom, so z nekaterimi izjemami dobri rodoljubi, da se pa ne morejo emancipirati, je dokaz,da nimajo lastne volje. Tudi Klan je že davno pozabil, da je imel nekdaj lastno voljo. Nekdaj se je ustavljal „gebundeni Marschrouto" iz škofije, zdaj se ji več ne ustavlja. Ko bi on imel pogum reči: vse, kar se uganja, je le pretveza, doseglo bi se porazu tuljenje. Tega pa ne bo storil in zato bo boj trajal še naprej. Porajajo se strasti. Nasprotstvo rase, a kukavica bi bil, ki bi se boja za dobro stvar ustrašil. Mi boja nismo izzvali. Vem, kako bo pri volitvah in kako ulogo bodo igrali politični kapucini, ki že zdaj s svojimi kapticinadami na shodih begajo ljudi. Žalostno pa jo najbolj, če se te kapnoininade premene v demoralizacijo, kar se je zgodilo na Notranjskem, kjer se je v cerkvi propovedovalo, da je večji greh voliti liberalca, kakor grešiti zoper o. ali 6. zapove 1. Pa tuli kmet ve, kaj ga u'i vera: ljubi svojega bliž-njika in spoznal bo kmalu, kdo in kakšni so tisti, ki narobe uči. Vi, ki tako d-moralizatoino agitujete, škodite s tem verstvu. Tudi boj zoper stanove ste z tčeli. Kdor z Vami ne trobi v isti rog, tega hočete uničiti. Gonjo na notarje ste začeli, ker 80 ti v neposredni dotiki z narodom in nečejo biti orodje v rokah „maherjev" kat. stranke. Boj, kateri se je izzval, je nevaren. Postali ste slepo orodje v rokah tistih, ki Vas izkoriščajo. Zdaj nas psujete »kapitaliste". Ko bi bili mi kapitalisti, ne bila bi nesre'a za jočem spremljevalcu in zamolknem tonu vijolin z nastavljenimi sordiuami. Nastopni melodičen valček grofa ima lahkoživ, efekten ritem, glavno melodijo objemajo melodične vijolinske figure. Podoknica je čutapolna kantilena. Tudi v tem dejanji razvije se velika, v libretu in skladbi prav dobro zasnovana in stopnjevana operna scena, ki napravi jako dober in poln dramatičen učinek, kar moramo posebno po-vdarjati.— (Ivan s fanti zgrabi grofa in biriča ; ujeti giof se obotavlja, fantom grozi, tod i ne izpuste ga, župan Pengar ožigosa grofovo namero ter ga prekolne, — grof se mu krohota in fantom grozi. Hočejo ga od-peljati v globoko klet, kjer bi bil ljudem v zasmeh. Poskusi jih podkupiti z denarjem, a odgovore mu možato in odklonijo ponudbo. Od njih plemenitega poštenja in vedenja gane se grof ter jih oplemeniti obljubi. Na to ga izpuste.) V tej veliki sceni, ki se dejanjski razvija in mogočno vrši, tiči vrhunec cele opero, kateri se vzdrži do konca dejanja. K;ikor je v libretu najbolj srečno razvito drugo dejanje, tako ima tudi najboljšo muzika-lično vrednost drugo dejane. Pesnik razvil je naravno a duhovito vse liriške in dramatične scene tega dejanja, a glasba je efektna, izrazna in zanimiva. Utis in uspeh tega dejanja bo vselej popoten. Začetni mešani zbor tretjega dejanja je blago- glasen, priprost. Izmej najboljših točk tega dejanja omenjamo v jugoslovanskem narodnem duhu, v zanimivo značilni ritmiki zložen „Kolo", nagovor grofa llrha Ivanu (Andante cantabile), kateri utegne postati jedna najpriljubljenejših izmej samospevov , koloraturna, tehnično-težka arija Marjetico in ko-nečna impozantna arija grofa, ko zbranim naznanja povzdigo v plemski stan. Glavni znak Parmove glasbe je lahko um-Ijiva, prikupljiva melodijoznost, spojena z efektno tehniko laškega opernega sloga. Skladba teče lahno vseskozi v melodiji, harmoniji in mnogovrstni ritmiki, brez zastajanja. Instrumentacija je zelo blagoglasna, izbrana, razumna, efektna; znak, da se je gospod skladatelj resno bavil s studiranjem mojsterskih del instrumentacije. Zgodovinsk pomen te opore je v tem, da je oblika slovenske izvirne opere prvikrat razširjena na višjo stopinjo moderne opere, tehnika operne scene pa spretne j š a. Delo uvrstila bo domača glasbena zgodovina zaradi velikih napredkov, katere je dosegla nova opera, na važno mesto svoje knjige. Da m e-lodična vsebina ni v skladatelja prvem večjem delu še povsem absolutno originalna, in da se slišijo reminiscence, katere včasih spominjajo v motivih na inorodna opetna dela, se mu pri prvem večjem delu ne more v zlo šteti. Opera je pozitiven velik napredek v Slovencih, gospodu skladatelju čestitamo iz srca! O predstavi sami trdimo, da je bila jedna najboljših in najskrbneje pripravljenih letošnje sezone, vsi sodelujoči tekmovali so, da povzdignejo časten večer premijere. Naslovna partija v rokah našega prvega pevca slovenskega gledališča g. N o 1 I i j a prišla je do popolno veljave v petji in igri. Njegov lepo doneči tenor-bariton, čisto izgovarjanje teksta in njegova premišljena igra našla je vsestransko naudušeno priznanje. — Njemu gre tudi zasluga na izvanredno Ispi uprizoritvi opere, zlasti za vodstvo težavnejših, velikih ensemblov druzega in tretjega veličastnega dejanja. — Gospića Leščinska, naša priljubljena primadona, pokazala je zopet, kako velika moč jo našega opernega osobja. Lirični, dramatični, kakor tudi težavni koloraturni del svojo uloge pela je z isto milino in sigurnostjo v pred-našanji, kakoršno smo pri njej sploh uavajeni. Ako-ravno je uloga njena v igralnem, aktivnem oziru nekoliko nedostatno obdarjena, vender jo je spretno in ljubko oživila. Občinstvo aplavdiralo je umetnici po vsaki večji ariji. Dobro podpirala jo je gospica T o w a t n i c k a in v mali ulogi Jerice napravila Priloga ^Slovenskemu Narodn" §t. 40, dnć 18. februvarja 1895. epodarski napreduje. Za samostojnost se borimo Cehi in Slovenci, zahtevamo samo to, kar nam gre. kar je za druge prav, bodi tudi za nas. Najmanj prepričevalne so bile besede Detelove, Detela se je skliceval na to, da Bleivveis in Gosta v mestnem zboru nista ničesar storila. Narodna stranka z Bleivveisom in Gosto je bila samo jedno leto v mestnem zboru v večini, ko je narodna stranka drugič prišla v mestni zbor, je morala rešiti najprej zanemarjene gospodarske reči. Mi smo napredovali in če bi Janez Bleivveis bil živ, bi st. 1 na naši strani ! Detela je protestoval proti izrazu hlapce vanje; kdor tako dela, da krivi hrbet pred [tistimi, ki so za nami prišli, hlapčuje. Detela se je spodtikal oli tem, da je narodna stranka 10 let čakala, najbrž hoče sam 10 let čnea za premišljevanje. Jedenkrat je ta stvar morala priti na razgovor in bolje je, daje prišla prej kakor pozneje. Detele in Papež sta ravnala po striktni zapovedi. Kdor jo v politiki rahločuten, je izgubljen. Detela in Papeža ravnanje je novodobna n<>mškutarija. Kadar je hotel Dežman pobiti kaj, je rekel Bpraktischer Krainer" in Detela govori zdaj tudi tako. Posl. dr. Žitnik govori o t roški h za zgradbo deželnega gledališča in trdi, da dež odbor ni izkazal vsega, kar je izdal. Govornik pravi, da sia ga poslanca Hribar in dr. Schaffer neuljudno zavrnila, ko je zahteval pojasnil, uradniku dež. odbora pa, kateri mu je povedal kar je vedel, da se je očitala izdaja uradne tajnosti. Govornik pravi, da je dež. zbor dovolil za zgradbo dež. gledališča samo 190000 gld. (Dr. Tavčar: Ali ste to v .Slovencu" Čitali? Dr. Žitnik: Ne, v „Rodoljubu".) Govornik pravi, da ni proti temu, da se daje gledališkima društvoma podpora, pravi, naj se da za slovenske predstave več podpore kakor za nemške, zahteva pa točnih računov glede zgradbe. Prvotni račun se je prekoračil za več kakor 100000 gld.; vsega skupaj da se je dovolilo 261000 g!., izdalo pa 299000 gl., torej 38O0O več kakor je bilo dovoljeno. Govornik navaja podrobno, kako se je ta svota porabila in trdi, da se bo povečala še za penale, kateri se bo moral vrniti in ki znaša nad 10000 gld. Pravi, da ni nikdar niti v deželnih zborih niti na shodih gj-voril zoper podporo za predstave, vedno le zoper troške za zgradbo in sicer le zoper neizkazane troške. Potem se ozira na Hribarjevo očitanje, da je katoliško - konservativna stranka zapustila narodni prapor in zatajila narodni program, rekši, da je to izmišljeno: Mi stojimo tam, kjer je stal pokojni Janez Bleivveis in sreča je, da je ta umrl, sicer bi ga narodna stranka še bolj napadala, kakor ga je svoj čas. Rajnki Bleivveis ni nikdar duhovnikov napadal (Dr. Tavčar: Takratni duhovniki so bili tudi drugačni kakor ste sedanji!) .Zakaj smo se ločili? Vi ste nas ven vrgli! Jedini resnični radikalec na Slovenskem je Hribar, on je neustrašen in dosleden in zato ga spoštujem. Tako radikalen kakor on, sem tudi jaz. (Veselost.) Mi ne hodimo na deželo ljudstva hujskat in Vam tla podkopavat, ampak ljudstvo organizovat, da se bo moglo ubraniti kapitalizma. Govornik prizna, da se strinja z načeli krščansko-socijalne stranke in pravi, da je narodna stranka kapitalistična, zato, ker se je reklo, naj se RaitVeisnove posojilnice ustanavljajo le tam, kjer je s svojo lepo nnanjostjo in preciznim petjem ngoden utis. — Tenorjevo partijo Ivana pel je g. D e n e Š; videlo se mu je, da je to ulogo mar-Ij i veje študiral, izvel jo je v pevskem oziru zelo dobro in v jezikovnem oziru napredovalim. Pričakujemo, da bode nadarjeni pevec pri prihodnjih reprizah slovenščino še boljše izgovarjal. (Saj gre že boljše, le resne volje in vztrajnosti je treba ) Njegov lepo doneči tenor obudil je v duetu z Marjetico in v dramatično stopnjevanih arijah posebno pohvalo. Gospod Vaš i ček predstavljal je s svojim polnim basom krasno v petji in častitljivo v igri teharskega župana, Pengarja. Gospoda Pavšek in S tam c ar, prvi kot pogumni fant Valentin, drugi kot romar sta popolnoma ugajala. — Zbor moški in ženski, čvrsti in Čisti ubrani glasovi, upadel je sigurno ter mnogo pripomogel k skupnemu uspehu. Priznanje za priuČevanje gre kapelmkoma gospodoma G r biču in Benišeku, drugemu tudi za dobro in trdno vodstvo. Uspeh bil je velik in občinstvo navdušeno. Gospoda skladatelju pripravile so se navdušene ovacije z mnogokratnim klicanjem in pohvalo koncem aktov. Upamo, da se bo nova opera stalno obdriala na repertoarju slovenskega gledališča. ni [drugih in ker je sprožila predlog, naj se ustanovi hipotečna banka, ter jej očita, da se je upirala lastni režiji glede* žganja. Pravi: (Je vi nočete biti liberalci, mi nećemo biti klerikalci. Jaz sem tudi liberalec v dobrem zmislu te besede. Klerikalci, ki zlorabljajo svoj upliv, so podle duše, mi pa nismo taki; šenklavški kurs rodi same prave naprednjake. (Govornik udari ob mizo. Dr. Tavčar : Kaj pa tako razsajate?) Veseli ga, kar se je sklenilo na shodu zaupnih mož, češ, da se je tam priznalo, da narodnost ni smoter ampak le sredstvo. Kar je katoliški shod sklenil, to da je potrdil shod zaupnih mož. Ako pa vse priznavate, potem nas ločijo samo osebnosti. Vi zahtevate od nas. naj vržemo tega in onega iz stranko in jedini smo, mi pa to od Vas zahtevamo. Govornik zavrača očitanje, da litijska njegova stranka zoper notarijat in sploh zoper posamične stanove iu pravi, da stranka ni odgovorna za to, kar piše kak list, ter pristavi, da je pisatelj znanega „Slovenčevega" članka zoper notarje priznal, da je rabil —■ v naglici — nekaj prehudih, nedostojnih besed. (Dr. Tavčar: Samo nekaj besed? Dr. Žitnik: Da, samo besed!) Očita narodni stranki, da se v nje listih kaže liberalno in da prezira katoliško-konservativne poslance, da je Hribar rekel: „dajmo klerikalce malo skloftat" (Veselost.) in da je dr. Tavčar razžalil Pakiža, povdarja, da je konservativna stranka vodno glasovala za vse narodne stvari in konča z b .sedarni : \Vie gut eind ichleohte Griinde und schlechte Musik, vvenn man gegen den Feind marschirt. (Dobroklici.) Posl. dr. Papež zagovarja prepoved dež. odbora glede ljubljanskih napisov z istimi razlogi kakor dež. glavar Detela, in očita Hribarju, da je na svojo interpelacijo v tej zadevi napisal nemško adreso. Posl. Šuklje (vsa zbornica se zbore okolu njega) govori najprej o deželnem deficitu in njega pokritju da bi izv estni osrečevalci naroda sklicuje se na naklado na pivo ne nvgli reči: mi smo malega in srednjega davkoplačevalca obvarovali naklade na direktne davke. Največ direktnih davkov sedmi del vseh, plačujejo v deželi velika podjetja kakor južna železnica, Trboveljska družba, kranjska obrtna družba. Ko bi s" bila uvedla 3°'„ naklada na direktne davke, bi tisti, ki plačuje 5000 gld. davka, moral plačati kar 150 gld. naklade. Koliko hektolitrov piva mora spiti tak davkoplačevalec, da plača 150 gld. naklade! Sklenila He je naklada na pivo in naredil se je s tem največjim davkoplačevalcem lep prezent, breme pa se navalilo malim davkoplačevalcem. Pri dokladi na pivo je predmet obdavčenju predmet splošnega konsuma. Bogataši ne popijejo toliko piva kakor siromaki. Ravno na kmetih se spije največ piva, nova naklada bo torej najbolj zadela kmeta. Od 100000 hektolitrov se porabi v Ljubljani 20000, drugo se porabi na deželi in največ piva gre na kmete, zakaj mala mosta ne morejo porabiti 80000 hektolitrov. Kfekt naklade na pivo je torej : veliki kapitalisti so se obvarovali iu obdačil se je neprimerno hudo mali in srednji davkoplačevalec. — Govornik preide potem na politično polje in pravi, da je Hribar napravil strančici, katera se imenuje s poetičnim imenom „Triglav" laskav kompliment, ker je rekel, da misli z jedno samo glavo. To da je dokaz discipline in priznanje, da premore „Triglav" vsaj jedno politično glavo, dočim je druge stranke nimajo. Govornik pravi : Ta dni je bilo čitati v „Slovencu", da najhujši nasprotnik katoliško narodne stranke je dvorni svetnik Šuklje. Jaz nisem nasprotnik konservativnih načel, saj sem jih branil v državnem zboru celih deset let. Pravi se .konservativna" stranka, a vprašati je, če je ta epiteton pri nas še na mestu. Dandanes v tej viharni dobi je treba versko krepko nadahnene konservativne stranke, potrebna je in da je ni, morali bi jo ustvariti, da se upro radikalizmu, naj pride od koder koli. Pri naši kranjski konservativni stranki je že to značilno, da ni v njenih vrstah skoro nič inteligencije, kar pa ima merodajuih posvet njakov, ti so vsi ljudje, na katero dosti bolj upliva posvetni int res kakor hrepenenje po nebeškem kraljestvu. (Živahno pritrjevanje.) Te dni je nekdo za mano. (Posl. Povše sedi za Sukljejem v dež. zboru. Op. poroč.) vzkliknil: da je ponosen na svojo pobožnost. Prava pobožnost izvira iz srca in kdor je res pobožen, tega še sam ne ve, kamo-Ii da bi se pred svetom bahal in klical: ponosen sem na svojo pobožnost. Pri tem vzkliku sem se spomnil neke pripovedke. V nekem kraju je živel vzgledno pobožen mož, Janez Hruška. Ni ga bilo v fari moža, ki bi bil s tako unemo opravljal svoje verske dolžnosti, kakor ta Janez Hruška. Nekega dne, ko pride v cerkev, zapazi vrh prižnice peklenščeka, ki je imel v rokah usuato polo in zapisaval ntnjo imena tistih, ki so se v cerkvi nespodobno obnašali. Ko je bil pergament popisan, vzel ga je v zobe in v kremplje, da bi ga raztegnil, pri tem pa z glavo telebnil v zui. To je bil seveda komičen prizor. Janez Hruška se j« začel smejati, peklenšček pa je zapisal na pergament: Janez Hruška se je nespodobno obnašal. Ko bi bil peklenšček včeraj bil na galeriji in slišal vzklik: jaz sem ponosen na svojo pobožnost, bil bi tudi zapisal „Janez Hruška se je v cerkvi smejal." (Smeh.) Zadnji čas se je pokazal v konservativni stranki razdor. Konservativna stranka, kateri pripada kanonik Klun, stoji pod praporom starih Hohenwartowih načel, katerim so najbolj protivni krščanski socijalisti Lueger in Gess-niann. Žitnik se je določno izrekel za Luegerja, rekel je, to so pravi nazori! Danes se je pokazalo, kako brezno je nastalo mej konservativno stranko Pojavljalo se je to že prej v njenem listu in na njenih shodih. Višnikarju sta na shodih v Metliki in Umorniji dva mlada kaplana insinuirala in od njega zahtevala, naj se pridruži težnjam krščansko socijalne stranke. Konservativna krinka ne pomaga nič več. Ta nova .stranka je tako malo konservativna kakor so konservativni socijalisti. Kaplano-kr cija pravi, da hoče ljudstvo organizovati, a to ni res: vi hujskate proti osebam, proti stanovom, in napravam, na katerih sloni sedanja organizacija človeške družbe. Stara duhovščina, h kateri spada posl. Klnn, ki si je ohranil mlado srce in mlado lice, spada k konservativni stranki, — nova stranka pa deluje demagogično in ni ga moža, katerega bi ta nova stranka ne bila že podajala. Upira se vsemu, kar je dobro in potrebno. Kako važna je višja dekliška šola za narodno naobrazbo, a prav ker je važna in potrebna za naobrazbo, je ta stranka neče. (Klici: Kes je!) Žitnik očita radikalcem, da so se upirali upeljavi lastne režije glede žganja. To ni res. Nemška stranka jo zahtevala imensko glasovanje, vsi slovenski poslanci so bili za lastno režijo. Pri užitninskem zakonu so se radikale! upirali, to pa ni greh, ker je bila stvar res jako kočljiva. Govornik pravi: 12 let sem deloval v javnosti in nihče mi ne more očitati nedoslednosti Nagibi in motivi moji in mojih ožjih somišljenikov so bili vedno plemeniti. Hoteli smo pridobiti nadvlado mirnim elementom in želeli smo in želimo, da bi obe narodnosti v tej deželi prišli do neke poravnave. Tako daleč še nismo, a bližamo se temu cilju, kakor se vidi iz tega, da se za svobodni napredek u neti možje vsaj več ne preganjajo. Moja tolažba in moje zadoščenje je, da sem k temu pripomogel kolikor toliko tudi jaz. Posl. Hribar odgovarja Papežu in pravi, da ni on napravil nemške adrese na interpelacijo glede napisov, nego neki uradnik, kar je dokaz, da se pri dež. odboru res nemškutari. Dež. predsednik baron llein pravi, da ni go-voiil o elementih kvalifikacije in lo govoril o „her-vorragende ravi, da se konservativna stranka v dež. zboru drži tistih načel, kakor na Dunaji (Šuklje: Ali prosim — A t-uik!) in skupnega delovanja želi naša stranka. Mej apostoli je bi tudi jeden judež in če so v Metliki krščanski socijalisti, zato nismo to mi (Kersnik: Metliški kaplan je to rej judež!) Lueger je sposoben mož a nekaka uganka. Proti njegovim načelom ni nič ugovarjati. Govornik pravi: mi smo zoper krščan sko - socijalno stranko in obžalovali bi, če bi se krščansko - socijalna načela pri nas razorila, obsojati jo je z verskega in narodnoga stališča. Z ver« skego stališča zato, ker ne prizna nobene avtoritete, dočim se katoliške stranke opirajo na avtoriteto Meni je v.-»e jedno, če moji tovariši to o 1 obrujejo ali ne. Z naiodnega stališč.i se tudi ne morem sprijazniti s to stranko. Konservativna nemška stranka je za nas, in nas vedno podpira, krščanski socijalisti so proti nam. Na shodu zaupnih mož ste radikalci kopirali krščansko - socijalni program (Dr. Tavčar: Nekaj gospodarskega!) Tega programa so se že prej držali konservativci. Krščansko socijalna stranka nima v svojem programu točk, katere bi nas mogle zjediniti (Hribar: Papežev blagoslov!) To nima nič več pomena, kakor blagoslov, kateri je dal papež Pij IX. laškim vojakom, ko so šli zoper Avstrijo. (Hribar: Papežu se ustavljate?) Tudi če Hribar prosi, lahko dobi papežev blagosov. S tem je bila končana geneialna debata. Pri specijalni razpravi je pri točki omika predlagal posl. dr. V oš n jak, naj se zviša kredit za izdajo šolskih knjig od 1000 gld. na 3000 gld. Poročevalec Klun se izreče zoper Vošnjakov predlog iz formalnih ne stvarnih razlogov. Pri glasovanji se odkloni Vošnjakov predlog; proti njemu glasujejo vsi n mški in vsi konservativni ali k a t o 1 i š k o - n a r o d n i poslanci. Posl. Hribar: O, sram vas bodi! Poslanca Lavrenčič in Pakiž reagirata. Zbornica vzprejme vse ostalo točke proračnna brez debate in vzprejme te-le predloge: I. Skupna potrebščina deželnega zaklada za 1 1895. v znesku 1,008 558 g'd. in skupna zaklada v znesku 129.676 gld. torej s primanjkljajem 878.882 gld. se potrjuje. II. V pokritje primanjkljaja v znesku 878 882 gld. naj se za I. 1895. pobira: 1.) 40% priklada za užitni no od vina, vinskega in sadnega mošta in mesa v znesku 136.322 gld. ; 2) nastopne naklade: a) od porabljenih likerjev in vseh posiljenih opojnih tekočin brez razločka na stopinje alkoholovine o I hektolitra po 6 gld.; b) od vseh porabljenih žganih opojnih tekočin po stopinjah lOOdelnega alkoholometra za vsako hektoli-tersko stopnjo 18 kr, v skupnem znesku 210.000 gld. c) od vsacega hektolitra použitnega piva ne glede na saharometersko stopinjo v zaprtem mestu Ljubljani 70 kr., v ostalem delu dežele pa 1 gld. v skupnem znesku o0 000 gld. Ta deželna naklada sme zadevati samo porabo, in ne sme zadeti ne izdelovanja in no trgovine. V Ljubljani, katera velja za zaprto mesto, pobirati je deželna naklada pri uvozu kakor tudi pri izdelovanji piva; povraćati je pa naklado pri izvozu piva iz Ljubljane v oni meri, po kateri je mestna občina ljubljanska zavezana, po obstoječih predpisih povraćati mestne do-klade. V ostalem ozemlji, se ta naklada ne sme pobirati pri izdelovanji in ne pri uvozu v ozemlje dežele ali v kateri kraj zunaj Ljubljane. 3 ) 28% priklada na vso predpisano vsoto vseh neposradnjih davkov z vsemi državnimi prikladami vred v znesku 431.707 gld. III. K:r preostaja primanjkljaja, pokrije naj se z blagajničnimi preostanki. Ako bi pa ti ne zadostovali, ali se preveč skrčili, poob!ašča se deželni odbor, da sme v pridobitev potrebnega denarja zastaviti nekaj obligacij glavinskega dež-luegi pre moženja do najvišjega denarnega zneska 50 000 gld. IV. Deželenmu odboru se naroča, da pridobi sklep nn pod št. II. in III. Najvišje potrjenje. Resoluciji: I. Z ozirom na ugodni uspeh deželne naklade na žgane opojne tekočine odmeri se za 1. 1894. po8lujočemu osobju posebna nagrada v znesku 5% od vsega čistega dohodka, kateri po odbitih remi-nencah presega znesek 100.000 gld. Deželni odbor se pooblašča, da po svoji previdnosti razdeli to svoto mej one pri pobiranji deželne naklade poslujoče osobe, katere se odlikujejo po posebni spretnosti in točnosti. Iz istege zneska naj se eventualno tudi primerno nagradi Zvonimir Zor. Ob jednem pooblašča se deželni odbor, da sme prav kakor lani plodonosno naložiti neki del tega zneska. II De želnemu odboru se naroča, da se udeleži zakupne dražbe užitni nskega davka na Kranjskem kot po nudnik imenom dežele, in sicer pri vseh zakupnih dražbah, katere se bodo vršile do prihodnjega de želnozborskega zasedanja. (Konec pri h.) \ I Jllllljuill. 18. februvarja. Celjska dvojezična gimnazija. „Agramer Tagblatt" se vjerna z nami v sodbi o resoluciji, sklenjeni v štajerskem deželnem zboru. Ta list pravi, da ni mogoče vladi zadovoljiti Slovencev in ohjedncm ne motiti „narodnoga miru", to je narodne posesti, katero si prisvajajo Nemci. Popolnoma krivično je bilo vlado delati odgovorno za izstop Slovencev iz deželnega zbora. Sicer pa kaže sklenjena resolucija, da so konservativci štajerskega deželnega zbora proti osnovi slovenske gimnazije v Celji. To je tembolj čudno, ker dunajsko glasilo Dohenvvartovega kluba zagovarja slovenske terjatve. Mari je res neko nasprotje mej konservativci v deželnem in državnem zboru? Proti krščanskim socijalistom Da se popolnoma nO vjemajo škofje s krščansko-socijalniin gibanjem, to se j« [že večkrat pokazalo. Dunajski ,, Vatei land", „Grazer Volksblatt" in pa „Linzer Volksblatt", časopisi, ki so vsi dobro poučeni o mišljenji pri škofijstvih, to le prejaBno dokazujejo. Krščanski socijalisti so pa znali pridobiti zaupanje ! v Rimu in to jim je pomagalo. Te dni je pa šel i kardinal grof Sebonborn v Rim in mnogi listi mislijo, da ima njegovo potovanje namen, v Rima pojasniti, kak smoter ima krščansko-socijalno gibanje. Liberalni časopisi upajo od tega potovanja najboljšega vspeha Koliko je resnice na raznih govoricah, se bode pač v kratkem pokazalo. Trodržavna zveza. Glasilo ministerstva unanjih stvarij „Fremdenblatt" oporeka, da bi ee mislilo na razrušenje trodržavne zveze. Ta zveza mora se tem gotoveje ohraniti, ker ni nobene ovire, da k njej pristopijo vse vlasti, ki so za ohranjenje miru. — Mi dvomimo, da bi kaka vlast imela posebno veselje zvezati se z bankrotirano Italijo. „Fremdenblatt" pač ne bode nikogar na to zvezo privabil. Kdo bode Giersov naslednik? To je vprašanje, s katerimi se sedaj bavijo časopisi, pa tudi v diplomatičnih krogih se o tem ugiblje. |Nemei bi najrajši videli, da bi bila veleposlanik Staal, ali pa knez Lobanov. Posebno se pa boje, da bi naslednik Giersov postal Šiški n. Vzlic temu je pa verojetno, da bode poslednji, ki že sedaj začasno vodi vnanje stvari. Politikujoči učitelji na Portugalskem. Na Portugalskem se razširjajo republikanski nazori in pri tem posebno pridno delujejo učitelji. Vladi se je zdelo potrebno, prepovedati, da se državni učitelji ne smejo udeleževati nobenih proti monarhiji naperjenih pojavov. Po shodih učitelji sedaj ne bodo govorili, a to jih pa ne bodo motilo, da ne bi delali proti monarhiji mej narodom. Dopisi. Iz Ht. lamarla pri moiIiiiIIi Mturieii- elli. (Občni zbor naše posojilnice.) Kakor je bilo v „Miru" dne 30. jannvarja naznanjeno, imela je naša posojilnica dne 10. svečana svoj drugi občni zbor. Iz poročila o delovanju te posojilnice povzamemo to-le: Koncem druzegi upravnega leta šteje „hranilnica in posojilnica za sv. Lenart pri sedmih studencih" 49 (lani 44) zadružnikov, ki imajo po jeden ali več deležev za 10 gld. in 29 (lani 14) takih zadružnikov, ki so plačali le opravilni delež po 1 gld. — 138 (lani 86) vlagateljev je vložilo 12 456 gld. 50 kr. (lani 13.292 gld. 20 kr.); 67 (lani 62) prošnjikom se je posodilo 7162 gld. (lani 10 855 gld.) Promet je znašal 37.025 gld. 75 kr. (lani 33 731 gld. 9 kr, [To je pravi promet lanskega leta, ne pa v lanskem računu izkazani 34 158 gld. ker je pri tej svoti prišteta tudi gotovina z dne 31 grudna 1893., kar ne sme biti. (Glej I. letopis slovenskih posojilnic str. 33)]) Letos je imela naša posojilnica tudi že 77 gld. 30 kr. čistegt dobička, ki se je po volji občnega zbora dne 10. svečana 1. 1895. takole razdelil: 1) „Rezervni fond dobi 22 gld. 30 kr., 2.) za slovensko šolo v Velikovcu se je dovolilo 10 gld., 3.) za bandero St. Lmartske farne cerkve tudi 10 gld , 4.) štirim odbornikom, ki se že trudijo čez dve leti popolnoma brezplačno, priznale so se nagrade po 10 in po 5 gld., vkup 35 gld. Glavni deleži so se letos prvokrat. obrestih s 5%. Obresti za posojila so se znižale pri menjicah in neintabuliranih dolžnih pismih od 6% na 5%%, pri intabuliranih dolžnih pismih pa na 5%. Hranilne vloge se obrestujejo tudi na dalje s 4",0. — Jako imeniten je za vse koroške posojilnice predlog č. g. Gr. Einspielerja, naj bi se zaveza slovenskih posojilnic naprosila, da bi dala vsako leto vse koroške posojilnice pregledati po svojem revizorju. Tako bi se koristilo našim podružnicam v dvojnem oziru Znano je, da so naše posojilnica mlade in večinoma sicer v vestnih, pa večkrat v neizkušenih rokah. Tako se lahko naredi pri poslovanju kaka pomota, ki utegne v teku več let provzročiti posojilnici mnogo škode, ako se pa v prvem letu odpravi, s<> še poznalo no bo. Drugič pa so koroške posojilnice mej seboj v neki prijateljski zvezi; kadar potrebuje ta ali ona denarja, zateče se k svojim sestram, in te ji rade pomagajo. Zgoditi bi se pa moglo, da se pri taki posojilnici vendar ne deluje s potrebno previdnostjo, in potem bi se lahko škodovalo no le tisti posojilnici, k jo škodo zakrivila, ampak tudi onim, ki so joj v dobri veri zaupale. To pa bi zaprečil zavezin revizor, ki bi lahko zaupno raznim načelBtvom povedal, kako stoji ta ali ona posojilnica. Ta predlog se je seveda soglasno sprejel, in upamo, da bode slavno načelstvo zaveze ustreglo naši prošnji. S tem se bo mnogo koristile razvoju naših posojilnic, pa tudi povzdignil ugled zaveze slovenskih posojilnic. Dnevne vesti. V Ljubljani, 18. februvarja. — (Ex!) Razšel se je naš deželni zbor v soboto ub 1 j 10. uri. Zaključilo se je zasedanje z lepim, pah ijot iškiin činom: s sklepom glede proslave pet deset let irco vladanja našega cesarja. Proračunska razprava — pri kateri je dr. Papež govoril do polndne le pred tremi ali štirimi poslanci, dočim so bili vsi drugi klubnih sobah — se jo zaključila popoludne z govorom kanonika K 1 u n a , potem pa se je rešil predlog glede volilne reforme. O predlogu večine je poročal poslanec dr. Tavčar, o predlogu manjšine posl. baron Schvvegel. V razpravo sta posegla poslanca Klun in Hribar. Ko so se rešile še ostale tečke dnevnega reda, se je začelo navadno postavljanje: dež. glavar Detela se je zahvalil vsem poslancem in vladi na delovanju oziroma podpori, čital dolgo razpravo o dež. gospodarstvu, glede katere pa ni povedal, kdo jo je sestavil in končno pozabil vzklikniti običajno Slavo cesarju. Še le ko so ga poslanci na to opozorili, je s primernimi besedami dal izraza udanostnitn čnt.ilom poslancev, ter zaklical „Slava". V imeni slovenskih poslancev se je dež. glavarju za vodstvo zahvalil posl. S v e t e c , v imeni nemških baron Schvvegel, dež. predsednik baron Hein se je zahvalil poslancem za njih delovanje in pozabil — hote ali nehote — omeniti tudi dež. glavarja De te I o. Potem so se poslanci razšli, jedni veselo, drugI nekako elegično kličoč: Kx est' — (Notarijat in „Slovenec".) Dne 16. t. m. objavlja „Slovenec" spet jeden slučaj, kako strašno delajo notarji mej našim ljudstvom. Pripoveduje, kako je jeden notar računal stranki 1760 gl., vsled rekurza mu je pa sodišče odmerilo samo 619 gld. Le škoda, da B Slo venec" ni natančneje izprašal) kakošen da je bil ta slučaj. On bi bil zvedel, da dotično opravilo ni bilo notarsko, ampak da je bil notar le navaden pooblaščenec neliH stranke, kakor je labko tudi vsak drugi človek, če ima potrebno sposobnost, tudi duhovnik. Dotična stranka se je pritožila tudi c. kr. notarski komori, ali ker opravilo ni bilo notarsko, izrekla se je ta za nekompetentno in napotila stranko do sodišča. Ta slučaj se torej notarijata prav nič ne dotiče. Naznanil se nam je pa tudi jeden drugačen slučaj. Zaračunal je neki kaplan kot administrator svojega umrlega župnika pogrebnih stroškov nič manj kakor 500 gld. in taisti kaplan ima še zdaj od župnikove zapuščine, čeravno je obravnava že zdavnej dokončana in po ■ stavnim dedičem prisojena, še zrairaj čez 800 gld. v svojih rokah, in dediči, ki so kmetskega stanu, Še zdaj ne vedo, kako bi prišli do svoje dedščine. Mi pa nikakor ne trdimo, da bi g. kaplan pogrebnih stroškov in pridržavanja zapnščinskega imetka ne mogel opravičiti, ko bi bilo treba. Ampak vprašamo „Slovenca", ako de slučaj prijavi tako, kakor je tukaj prijavljen brez vsacega pojasnila, ali bi on tudi obsodbo izrekel čez duhovski stan; ali bi on očital, da duhovščina naklada ljudstvu neznosno breme ter da je treba vse duhovst.vo in cerkev podržaviti? Znan nam jo tudi drugi slučaj, v katerem je neki župnik, koji so najrajši bavi s tujimi hranilnimi knjižicami, revnim kmetskim delavcem računil za pot v hranilnico 2 gld.; notarjeva pristojbina za t »ko pot. bila bi pa le po 50 kr., torej je računal župnik štirikrat toliko, kolikor notar iu mislimo, da ni dvoma, katero breme je bilo za kmeta hujše, ali /.upnikovo ali notarjevo. — In tako dalje — mi ne bi bili v zadregi, smiraj z dvema slučajema odgovarjati na jedca slučaj, samo vpraša se, ali ne postanejo pri nas razmer* kanibalske, če se drugače ne ubranimo fin tal niskoga „ Slo vence vega" uje-danja? — (Repertoir slovenskega gledališča.) Jutri torek se bode ponavljala izvirna P a r m o v a opera v ,'J dejanjih „Urh, grof Celjski". Po sijajnem uspehu prve predstave, o katerem govorimo obširno na drugem mestu, je gotovo, da bode tudi jutri gledališče prav dobro obiskano. V četrtek, dne 21. t. m. se bode ponavljala češka drama „ J a n Vyrava", ki so je mej tem še dovršila v ensetnblu. V soboto pa pride na vrsto Verdijev vedno mladi „T r u b a d u r". Prijatelji slovenskega gledališča imajo torej ta teden tri zares zanimive predstave, ki so najlepši dokaz za napredek slovenske dramatične umetnosti. — (Slovensko gledališče ) Včerajšnja predstava . Prodane neveste" se je vršila pred dokaj mnogim občinstvom, katero je bilo manj zadovoljno, kakor prejšnjo krati, ker j« opazovalo mnogo negotovega. Nova je bila Esmeralda gospice Matilde N igri do ve, katera je v lepem kostumu pela krepko in igrala z blagodejno diskrecijo. — (Jan Jifik f.) Umrl je dne 13. t. m. na Dunaji mož, katerega imajo v dobrem in prijaznem spominu vsi bivši člani akad. društva „Slovenije* in slovanskega pevskega društva na Dunaji. Gosp. Jan Jifik, rodom in po mišljenji Čeh, vodil je petje vseh slavnostij, katere je prirejala slovenska mladež na Dunaji zadnjih 26 let, in je to vselej storil s posebno pobratimsko požrtvovalnostjo in radostjo. „Slovenija" ga je zato imenovala že davno svojim častnim članom in tudi sicer večkrat odlikovala na razne načine. To in obilne simpatije je po vsej pravici zaslužil, ker bil je blag človek, mnogim vrl pobratim in oduševljen prijatelj vsem Slovencem. Bodi mu sedaj lahka zemljica na tujem in časten spomin mej namil — (Kolobocije Hej-vaj-hejske.) Prejeli smo sledeče pismo: „Slavno uredništvo ! Moj kolega, ki je mej tem izvršil nad sabo hara-kiri, vabil je slovensko predpustno občinstvo v Vejhaj-vej (notabene: mi „ejtt ne izgovarjamo po nemško). Da bi taka predrznost nikogar ne zmotila, javljam, da smo Vej-haj-vej odstopili z gole prijaznosti „malini ljudem", ali — kakor jih vi imenujete — Japoncem. Kakšne kolobocije bodo ti tam priredili, nas sedaj prav nič ne briga; toliko pa je gotovo, da se z našimi Hej-vaj-hejskimi ne bodo meriti dale. Ako bodo tam — kakor se čuje — predstavljali burko »Vragu pota se zabliska" ; vidoti se bode pri nas zamogla doslej še nikjer v taki popolnosti prirejena komična pantomima: „Udri, udri. mah na mah!" Sicer pa Vam že ime samo pove, česar se imate nadejati, kajti Hej-vaj-hej pomeni mesto radosti. V Hej-vaj-liejii zbiramo se, da pozabimo bridkosti in težav. Tam potihne sovraštvo do „malih ljudij0; še celo prav radi se zabavamo z brhkimi zastopnicami njihovoga „večnega ženstva". Pridite toraj vsi na naše kolobocije, kajti kmalu za njimi nastane doba rudečega zmaja, katera je pri nas doba pokore in poniževanja in v kateri bodemo celo udarce „malih ljudij" morali potrpežljivo prenašati.— Ce-te-rai-ka Buš-tu-rad, mandarin s sedmimi knoli in dvoočesnim pavovim peresom. — (Za kolobocije Hej-vaj-hejske) prejeli so nekateri povabljenci pomotno po dvoje vaoil. Ker so pa sicer pošla vabila, store dotičniki odboru „Sokolovemu" veliko uslugo, ako drugi prejeti izvod izroče čitalničnemu kustosu ali pi v pisarno banke „Slavije". — (Zanimiva razsodba.) „Delavec" je svoj čas trdil o nekem ljubljanskem jiekovskem mojstru, da je ta rekel, da rajši odpusti vse svoje pomočnike, kakor da bi pe držal nedeljskega počitka, in mu očital, da morajo pri njem delavci delati po 18 do 20 ur na dan za 12 gld. na mosec. Zato ga je imenoval „oderulia". Pr.zadeti mojster je tožil urednika rečenoga lista radi žaljenja na časti po § 4U6. kaz. zak., a le zaradi bssede „oderub", češ, da je to psovka. Okrajno za mesto deleg. sodišče ljubljansko je tožbo odbilo, ker besede „oderuh" ni iztrgati iz stavka in je vsled tega pristojno le porotno sodišče. Deželno sodišče ljubljansko je to prvo razsodbo razveljavilo in naročilo okr. sodiš u, da sodi stvar. Okr. sodišče je urednika obsodilo na 20 gld. globe, dež. sodišče pa je kazen p »višalo na tri tedne zapora, poostrenega z dvema postoma na teden. Ta težka kazen je bila svoj čas obudila nekoliko senzacije po Ljubljani, a ž njo ni bila stviir končana. Te dni se je ž njo havilo kasacijsko sodišče in to vsled podane ničnostne pritožbe v varstvo zakona. Generalne prokurature zastopnik je povdarjal, da spada beseda „nderuh" mej tiste, glede katerih je le iz zveze spoznati, če so psovke; kazenski sodnik pri okr. sodišču ljubljanskem je torej prav ravnal, ko se je postavil na to stališče in odbil tožbo, ker se tožnik v „Delavcu" ni imenoval kratko malo oderuh, ampak so se navedle stvari, iz katerih je razvidno, da tožnik svoje delavce res na neprimeren način izkorišča. Beseda oderuh pomeni tudi izkoriščanje delavskih sil, zlorabo gospodarske moči. Neprava sodba prizivnoga B dišča je oškodila toženca, ker mu je vzela mogočnost, dokazati svojo trditev pred porotniki in morda doBeči, da se zatožbe oprosti. To je pa praktičnega pomena toliko bolj, ker je pri neki drugi tožbi toženi urednik dokazal, da morajo pomočniki dotičnoga pekovskega mojstra delati dan na dan po 18 do 20 ur. — Stvar spada torej pred porotnike ? — (Ljubljanska čitalnica) razpošilja svoj običajni letopis iz katerega je razvidno, da je imela lani 236 članov, 3336 gld. 11 kr. dohodkov in 3308 gld. 49 kr. troškov. Listov je bilo na razpolaganje 44. — (Veselica s plesnim venčkom), katera se je vršila dne 16. t. m. v kazinskem salonu in katero so priredili tukajšnji uradni sluge in pismo- noša s sodelovanjem vojaške godbe in oddelka g. pevcev društva „Slavec", je bila prav dobro obiskana. Zabava je bila izredno živahna. Pohvalno je omeniti oddelek pevcev društva „Slavec", kateri je pel več krepkih zborov in vojaško godbo. Ples je bil jako živahen, gmotni uspeh, (čisti dohodek namenjen je v prid nekemu društvu) pa prav povoljen. — (Volilski shod v Krškem) Včeraj so je vršil v Krškem volilski shod, kateri je bil, kakor se nam brzojavlja, mnogoštevilno obiskan in ki je soglasno postavil gosp. prof. Tomo Zupana kandidatom za državnozborski mandat dolenjskih mest in trgov. — (Poročil) se je dne 16. t. m. g. dr. Janko Ponebšek, c. kr. davčni nadzornik v Litiji, z gospodično Marico Tomičie* iz Volovskoga. — (II. Bistriško Trnovska čitalnica) priredi dne 21. feruvarja v prostorih Jelovškove gostilne sijajno maskarado. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina za maske 50 kr., za druge 70 kr., za rodbino 1 gld. — (Srečkanje.) Kmetijske družbe podružnica v Mošnjah je dobila dovoljenje, da sme prirediti srečkanje s .'{()0 srečkami, dobitki pa ne smejo biti v denarju vali denarni vrednosti. — (Šaleška čitalnica v Šoštanj i) priredi v ponedeljek, dne 25. februvarja 185)5 v čitalničnih prostorih veselico s plesom. Svirala bode Šmarska godba. Začetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina 50 kr., za obitelj 1 gld. Vstop dovoljen le udom, po udih vpeljanim in povabljenim gostom. Gosti v kostum h dobro došli. J__I 1T~~ ---- --------^ Slovenci in Slovenke I ne zabite družbe sv. Cirila in Metoda 1 | I I Uredništvu našega lista sta poslala: Za družbo sv. Cirila in Metoda: Gg. Karo! T r o s t, učitelj in Jos. Sever trgovec v St. Jar-nejii na Dolenjskem 2 6 kron za Veltkovško šolo kot čisti dohodek veselice. Bog i u narodi — Živila i rodoljubna darovalca in nju nasledniki! Brz oj a,T7- 3s:e. nadvojvoda Albreht -J* ArUa, 18. februvarja Njega ces. in kraljeva visokost maršal nadvojvoda Albreht je danes opoludne v Arku umrl. Dunaj 18. februvarja. Cesar se je ob 3. uri odpeljal iz Mentona na Dunaj. Dunaj 18. februvarja. Pogreb nadvojvode Albrehta bo v soboto. Dunaj 18. februvarja. Poslanska zbornica bo sklepala jutri, kako izraziti sožsJje na smrti nadvojvode Albrehta, gospodska zbornica je v ta namen sklicana za pojutrajšnjim. Dunaj 18. februvarja. Za jutri zvečer določena parlamentarna soireeja pri minister-skem predsedniku knezu Windischgraetzu se je vsled smrti nadvojvode Albrehta odpovedala. Dunaj 18. februvarja. Vlada bo dogovorno z nunskimi liberalci in konservativci predlagala slovenskim koalirancem, da se vpraša I štajerski deželni šolski svet glede ustanovitve utrakvi stične gimnazije v Cel ji za njega mnenje, še p red no bo proračunski odsek sklepal o dotični postavki. Dunaj 18. februvarja. .Jutri se bo tu vršilo trinajst delavskih shodov, na katerih se bo denionstrnvalo za splošno volilno pravico. Začotekoh 1 ,8. uri zvečer. štev. r>7. Deželno gledališče v Ljubljani. Dr.pr.643 V torek, «lnf 19. februvnrjt* IMI.V Drugikrat: Ur h, grof Celjski. Izvirna opera v treh dejanjih. — Spisal Anton Funtek. — U^lusbil Viktor Parma. — Kapelnik g. prot. Fran Gerbič. — Režiser g. Jos. Nolli. Kolo v tretjem dejanji priredil g Ivan Zirkelbach. Začetek točno ob i/tH. uri, konec po 10. uri zvečer. Prihodnja predstava bo v četrtek, dn6 91. februvarja 1895. Blagajna ee odpre ob 7. nrl zvečer. Za prebivalce mest. uradnike Itd. Proti tež-kotam pt-obavljotua iu vsem nasledkom mnogega Hedenja in napornega duftevnega dela jo uprav neobhodno potrebno domače zdravilo pristni „JI«Wl-«v Seiulit/.-|na*ek*\ ker uplivu na prebavljenje trajno in ur.ivnovalno tor ima olajševalen in topilen uč nek. Škatljica velja 1 gld. Po postnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dim lekar A. MObb, c iu < kr. dvorni zalagatelj, ua DUNAJI, Tuelilaubon 9. V lekarnah na deželi je igri eno zahtevati MOLb-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko m podjiisom, S (l—J Yjfitt»rtjiic srccfec IG. februvarja. V Trstu: 05, 3, 30, 41, 80. V Lincn: 8, 48, 59, 8t, 23. Iz uradnemu I i sta. rsiltii' ali ck««'liuli rae ilrisftlM*: Štefana I'e ■ te h a zemljišče v Vel. Selib, cenjeno 4f>8 gld., dne 'JO. februvarja in M, marca v Crnomlji. Jure Mufiiča zemljišče v Dragovanji vas;, (v drugič) dno 20. tebruvurja v Crnomlji. Mihe Volčjaka iTJčjaka) posestvo v Brusnici, cenjeno 90 gld., dne BO, februvarja in 31. marca v Novernmestu. Marka K oz i a na zemjjiSčo v DiaSčicah, cn.ijt-no l().r».ri gld., (v drugič) dne 21. fecruvarja v Metliki. Franceta in Ane Safiek posestva T 1'angerč fJrmu in KruSči, cenjeno 100 gld,, 60 gld. in .'JO gld, dne 24. febru-vaija in 22. marca v Novernmestu. Janeza KI e m en ca posestvo v Jakovi 6i, cenjeno 8840 gld., dne 21. februvarja in . marca v Logatcu. Meteorologično poročilo. i Čas opazovanja istanje barometra v mm. Tem-peratura Vetrovi Nebo Mu-krina » mm. 7. zjutraj 7;m-H mm. —15-2* C si. se v. obl. 2. popol. 7.'l i 7 tm. — 60 C brezv. jasno 0 00 mm tO 9. zvečer 7.14 2 m, — 6 61C m. vzh. jasno 17. febr. 7. zjutraj "2. popol B, zvečer 789 S> mm. TM ti mm. 7.12 ti mm. -10 4° C — 5*8» C — i) o" C brezv. ■1. jvz. si svz obl. obl. snež. 1*4 mm. dežja. Srednja temperatura —9 3*° in —8B', za 90" in 83' pod normalom. LDi^Lnaoslsa. borza dno 18. februvarja 1895. BkapoJ državni dulg v notah..... 102 gld. 10 kr. Skupni državni dolg v srebru .... 103 , 0"» , Avstrijska zlatu renta....... I$6 g 40 ■ Avstrijska kroimka renta 4n.'„..... 100 „ 85 Ogerska zlata renta 4U,0..... 124 t 50 Ogerska kronska renta 4"/0..... 89 n 80 Avstro-ogersko bančne delnico , . . .110' „ Kreditne delnice......... 414 95 124 ♦in 12 41i fj 10 flO 10 h:j ' 96 t a London vista.......... Nemški drž. bankovci za 10o mark 20 mark ... ...... 20 frankov.......... Italijunski bankovci........ C. kr. cekini........... Dne 16. februvarja 1895. 4" „ državne srečko iz I. 1HM po 250 gld. 152 gld. — kr Državne srečke iz I. 18H4 po 100 gld.. . 201 f 50 Dunava reg. srečke f>° „ po 100 sjld. . . 186 , 25 Zemlj. obč. avstr. 4' t*7„ zlati zast. listi . 1V4 , — Kreditne srečke po 100 gld..... 202 , — Ljubljanske srečke...... 2f> , — Rudoliove Hrečke pO 10 gld...... 98 , 75 Akcije anglo-avstr. banke po 900 gld. . . 182 , 2> Tranovav drn^t. velj. 170 gld, a. v. . . . 440 „ — Papirnati nibelj......... I B 33 C. tr Ilira ravnateljstvo av«r. flrt. telezmt Odbor slovenskoga akademlćnega društva „Slovenija' javlja pretnino vest, da je velezuslužui društveni častni pevovodja, gospod JAN JIRIK c. kr. postni kontrolor, zborovodja slov. pevskega društva i. t. d po dolgi in mučni bolezni dne 18. t. nt, umrl. Bodi mu blag spomin! <. 191) Na Dunaji, dne 14. februvarja 1894. Hiša št. 15 v Vodmatu popolnoma na novo sesidana, |»ro«l:i m> fuhoj |y. |irosl«' rok«*. — Več se izve pri 1.ustniku biše. (189—1) Lekarna Trnk6czy, Dunaj, V. Medicinalno olje iz kitovih jeter. (■liliji- oljt*.) BtiziiHiio najbolje učinkujoče in pristno vrste, vedno svežo v zalogi. Steklenica z navodili tn o pombl t»0 kr., dvojna at> klenica 1 gl i ; 12 lualib steklenic S gld. 80 kr., 12 velik.h steklenic 10 gld. (15*29—17) Dobiva se pri Ubaldu pl. Trnk6czy-]u lekarnarju v Ljubljani. I*ohI1Jm ae a obmtno poMiu. t"1 -t a -t 3 W o* o N B Lekarna Trnk6czy v Gradoi. 2 Izvod 12 voznega reda timopml omeio>ul prlhiiftl "1 tu orthajalnl taal oaiiacent mu • *r~\tn}r**rrr>j:*. Hrdfliii«<*vr'ipikl £aa je k r ijimrju čun * Ujob . e« t i.nnuti Uaprn). Odhod ls LJubljane jnž. kol.) <>h 1» »*»-« /t min. po t*i>r~t oaehul »lak t Trbia, foatn>>»l, ltel|ak, 0» loveir., Krsnr.tDlfMl«, Ljubno, o*t Helalhal * Aii—r.». laehl, O-mun-dna., ,S.iln~[>ru.l, !JBtid Oislc'«, Znll 0.1 j«a»ru, Stuvr, Lino, Ilti.lajovioa, HIbo.Martinu* v*r^, Ktfi-r, Karlove ▼»rc, Francove v*r«, l'ra,;u, Ii1|ihi)(i, Diitiikj »*» A in.tAimn. Ith *). uri H» ntln. xjiitml inn*ani vlak t Novo mnito, K.....vi«. tttt 7 .»vi tO i>Om. tlutnij unotiul vUk v TrhlA, euntrth.i, Huljsk, Oo-l«\*.'., K-1 ti »nimf,-« tu, l.;-.t..(.., Dunnj, oot. Helilhsl v BtlaOgMO, Ouoa> 'In Ai:m:ctinn. Oh t\i. url !>."> min. if»/>fjfi«fn« rooinnt vlitk v Nn»o mnatu, Kočevje. Or> ti uri dO mm. iO»i>ntt4itnr uautitii vlitk * Trhli, foulahel, Kel)a>k. (htluvfu, KritiitMimfi-ntu, lij'll:ii.i, 8fllttti»l, Itinmi 05 4. uri It niOi popihllini m vlak v Trhli, Bnljsk, Oolovcu, Ljiibnu, Sm Stilsth-il v SobtSgtftdj l,t>ii.l-Oitiit»iii, /.-H n-. j..-.I'ru, Ino-■JMI, e.r.rfnU', i Jiirlh, Oenevo, Parir., Ntoyr, l.lno, Oranu.lpn, lnolil, 1'iKioim-ion. I If.i.i. M iniiiir vam. Kitor, Franoove vi.ro, Karlova varo, Pruiin, l.l|ixlto, Ornim ti* Ain*t<>ttou 06 7. nH min. tf-r-f-r mr.ii.iil vlak v Novo meito, Kočevj«. .C rili osi v LJubljano (juž. kol.). OS S. »n A.'t tnin. .i>tfr«l onehiil vi.ik * Dunaja vta AinatoUeu, Lip •IJe, er.i^u, r'uiKMilh varov, Karlovih varov. Kura, Marijinih vam*, ri.-iiju. HinioJHVio, KiilnuiTrailn, litiuia, Stftyra, Omiiniluna, laohla, Ani, ■aen, VMtl im juioru, l.rii.l-Oa«t«ma, t.iiiluion*, Oolovoa, IlelJ.Aa KrantfliiKfaMt«' l'rlji*» OS H. uri tU tnin. tiiitrttf moiaul vluk la KoSevJa, Noveaa m«at». OS It. uri V7 mOt. it.Oi •■ onolnil vlnk a Ouuaja vla AmnlnUoD, Llpalje, !'.-».:••, Kraticovili varov, Karlovih vnrov, K^ra, Manj in It varov, 1'I.mo.v, Hmlojoviu, Holuo((rit(U, I.luoa, 8loyr», Pivrua, Oonove, OnrUlti, Ur. w .ur", Incunoarte, Zeli* u> jo/uru, l,ruil-Ua*toiua, Ljubnega, Oelovoa, i,ionn%, Potstablm. Trhiaa. OS y. tri 'tV iniii. }>i>t>nlt* fJ|i/ni(«c tvfcrr Prihodi v LJubljano (drž. kol.V Uh h I* I illlaUI« : W ^ H. ltuober, lehurnitr v l.toui (4.»liMkn). ^ ^ Bpoltovanl gospodi Isroktun Van svojo n-'jtop- ». ^ lejSn aahvaln /a Vh4o lunziln proti protinii, khtero W kaj liborno ućinkiije. Pošljite mi *•< 2 lončka, da bom p * imel to izborno sredstvo vedno pri roki. illf>0 19) a^ * P lany, dnd 2o. julija 1894. Jo«. Knott. j' Stev. 8491. (192—1; i Mesnice v najem! V oetrtvk f. i». «lopolu4lne ol» 10. url oddale ne bodo pri podpisanem magistratu tO jedna mestna mesnica v poslopji za shrambo mestnega gasilnega orodja v Šolskem drevoredu in b) tri mestne mesnice v mestnem poslopji št. 8 v Vodnikovih ulicah za dolio oil 1. mit j it letOM naprej potom očitne dražbe v najem. Magistrat dež. stolnega mesta Ljubljane dne 12. februvarja 181)5. Spoštovani gg. krčmarji! Kdor hofte L^pfinega vina liter po 17—20 kr. kupovati, obrne naj se do Frana Cjrrctfriirka na Sušaku pri Rski. Blago ee pošilja le b povzetjem in na zahtevanje so poprej poiiliajo tud vzore. (188—1) btaroznana trgovina z urami n»jfinejšc vrste in po najnižji ceni od zlatu, srebra, tule in nikla, re-petirk, kalenderskih ur in krono-grafov, najnovejšega v tableaux-urah. urah z njihalom in drugih urah. Najnižje cene. Popravljanja se izvršujejo najskrbnejo. — Prvi in najstarejši optični zavod najfinejših naočnl, ščipnlcuv v zlatu, zlatu-double, niklu itd.; največja izher kukal za gledališča, poljskih binoklov in v«eh v to stroko spadajočih predmetov pri (1420—4'i) IV. RUDIIOLZER.Ju, Pred rol»vieill št. h. Veliki krah! Ne\v-Joi'k in London nista prizanaS da niti evropski celini t r je bila volika tovarna srebrnine prisiljena, oddati vso svojo zalogo zgolj prod majhnemu plačilu delavnik raočij. Pooblaščen sem i/.vršiti ta nalog. PoSiljam torej vsnkomur sledeče predmete le proti temu, da se mi povrne gld, (» lili, m sicer: ti komadov najfinejših namiznih nožev s pristno angleško k lin jo; 6 komadov amer. patent srebrnih vilic is jednega komada; ti komadov amer. patent-grebrnih jedilnih žlic; 12 komadov umor, |iateiit-srehriiib kavnih žlic; 1 komad amer. piitnnt - srebrna z.iijeinal uica za juho; 1 komad amer. patent ■ srebrna zaje in al ni ca za mleku; 2 komada amer. patent-srebrnih kapic za jajca; r« komadov angleških Viktoria-iašjc za podklnilo; 2 komada efektnih namiznih svečnikov; 1 komad cedilnik za raj; 1 komad najfinejša sipalllicu za sladkor. 41 komadov v kupe samo ulal. U'€0. Vseh teh 44 predmetov i o poprej stnlo gld. 40-— ter je le meči sedaj dobiti po tej minimalni ceni gld. li'till. Američansko patent - srebro jo ven in t en bela kovina, ki obdiži bojo srebra 25 let. za kar se garantnje. V l.ajboljfii dokaz, da da le-t i inserat ne temelji na 23.11s:sl1cšxi1 slepariji zavezujem so s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago pov-eft, povrniti brez zadržka zneska in noj nikedor ne zamudi ugodne prilike, da si omisli te kr.tsru garniture, ki je posebno prikladna kot prekrasno ženitno darilo kakor tudi za vsuko holjš.* giisjmdarslvo. Dobiva se jedino le v A. HlltSCIIIIKK Izvleček lx pohvalnih, pisem. ^ ' Feldbach, 21. decembra 1894. S pošiljat.vijo sem jako zadovoljen. Avguat Frtlhwirth, mostne fare kapelan Stiib ing na južni Železniki, 10, decembra 1894. Sem jako zadovoljna s pošiljat vi jo, pro-im 5o itd. Baronica P. Voasoach. Plankenstein (Tcxing), 21. februvarja 1892. Su-čajno sem videl pri Njegovi Svetlosti visokorodnemu ^rofu VVurmbraniltu-Stuppachu v Schallenbnrgn od Vas oglašena jedala itd. ter se prepričal o njih lepoti in cenenosti. Josip Forst. župnik. Ljubljana, 4. decembra 1891. S prejeto pošiljiit-vijo sem und vse pričakovanje jako zmlovolj- n ter bodom Vašo jako lepo robo povsod najbolje priporočal. (f>2—4) Ivan Ltišin, c. kr. obl. avt. zemljemetvc. CHINA SERRAVALLO z železom neobhodno potreben za slabotnike in rekonvalescente. Vzbuja slast do jedij, krepi živce, zboljSa kri, Srebrna svetinja: XI. medicinski kongres Rim 1894. Zlata svetinja: Mejnarodna razstava Benetke 1394. Zlata Svetinja: Mejnarodna razstava Kiel 1894. Zlata svetinja: Mejnarodna razstava Amsterdam 1894. Od zdravniških avtoritet, kakor dvorni svetnik prof. dr. haron 14 rit 111 -Kliik, prof. dr. vltea ^l«iM«*li|r-I?loorli«if; prof dr. Seluuiln. prof. dr. floiiil. prof dr ^ViiNser, primarij dr. vite« Nlvullcli, najbolje priporočevan itd. itd. To izborno restitucijsko sredstvo je zaradi dobrega svojega ukusa priljubljeno zlasti otrokom in ženskam. (Ii67—*1) Prodaja se v steklenicah po »/. litra in I liter v >seh lekarnah. Lekarna Serravallo. Trst. Razposiljalnica medicinskih stvarij na debelo. Ustanovljena. 1848. Glavna valoga v Ljubljani: lekarn« IMccolil, Dunajska cesta, dalje K. uro«tMt'liel, iffIar«l«tN4*ltlMe(r«r, iflit^er in U. Trnkocuv. Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne