207 Stnllta.
I (MOM, I MM, i mMN
ALVII. lito.

.Slovenski Narod* velja v L|mU|aml na dom doatavajca:                i           T «pravuUa»u patjanaa:
cek> leto naprej   ....   K 24 — I orio leto naprej   •   t   .   •   K 22-—
pol leta        .       .....12-— I pol leta        .       .   .   .   .    * 1W-
ietrt leta     m       .   .   .   .    »    fr—  I  ^ctrt^lcb^     .       .   • t. ■•    •    J*jO na mesec    m      ■   i  »   •   •   2—- I na mesce    •      •  •  •  •   %   1^0
Dopisi na] se frankirajo. Rokopisi se ne Mafaja. Crednlstro: Enallova tUn IL 5 iv prlBKto 1«*a,) asatUai M, M.
aaaerati veljajo:  peterostopna  petit vrata aa enkrat po 16 vinu, aa dvakaat
pa 14 vin., za trikrat ali  večkrat  po 12 vam.  Parte in zahvala vrata 90 vam.
Poslano vrsta 30 vin. Pri vačjih amterdjah po dogovora.
Usravamicva naj ae pošiljajo naročnine, reklamacija, insesaml L i 4,
ta je admlniatrativne stvari.
Ni sammona nasedat bata lilodoam vpoalatve ■ajorsaat aa nt aanam.
.Slovenski Narod* veli« po poatli a Avstro-Ogrsko:                                      za Nemčijo:
ceh) leto skupaj naprej     .   K 25-—     celo leto naprej       ...   K 30»-«
S«*!«*     Z        Z     .'   I    l ^SO        M *"*««"> *■ vse druge dežele: na mesec    .        •     .   .    •   2-30     celo leto naprej   ....   K 3S._t
Vpraaaoje* glede tnouatov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. a\sial■nmmKiii (apomj, dvorlKe levo). baHava mlita a*, i, aalaiaai šL U,
Svetovna vojna.
Največja bitka svetovno zgodovine.
— Velikanska zmaga avstro-egrske
vojske nad RnsL — Armadi Dankla
in Auff enberga prodirata zmagovito
proti severu in vzhodu. — Rusi se
umikajo proti Bugu.
Sijajna zmaga naše armade pri Zamošču.
Dunaj« 2. septembra. (Kor. urad.) Sedemdnevna ljuta bitka v o k o I i c i ZamošČ-Tyszow-ce se je končala včeraj s popolno zmago Auter.ber-g o v e armade. Vjeli smo velike čete sovražnikov in uplenili doslej 160 to-po v. Rusi se umičejo preko reke Bug. Tudi pri armadi D a n k 1 o v i. ki sedaj napada L u b I i n, imamo neprestane uspehe. Vzhodnja Galicija, Lvov sta še v naši posesti, vendar pa je tamkaj položaj napram mnogo močnejšemu ruskemu ^unku zelo težaven. — Namestnik šeia generalnega štaba pl. H 6 i e r.
*                 •
■
Naše zmage proti Rusom.
Dunaj, 2. septembra. (Kor. urad.) Vest o sijajnih zmagah armad Dankla in Auffenberga v milijonski bitki na .severnem bojišču se je šele zvečer raznesla po poznejših večernih listih in posebnih izdajah ter je izzvala v vseh delih glavnega mesta veselo zadoščenje. Večerni listi pišejo, da utripajo po dnevih nepopisne napetosti vsled vesti o sijajnih zmagah av-stro-ogrske vojske srca vseh hitreje in se utrjuje prepričanje, da bo mogoče še ostalo nalogo uspešno rešiti.
Zmaga v Galiciji.
Z nepopisno nestrpnostjo je čakal ves svet v zadnjih dnevih poročil iz Galicije, kjer se je med Visio in Dnjestrom že dober teden bila gigantska bitka med avstrijsko in med rusko armado. Ta napetost je narasla do skrajnosti v trenotku, ko je bilo izdano uradno poročilo, da se bliža odločitev. Vse avstrijsko prebivalstvo je z drhtečo dušo čakalo naznanila, vse je navdajala goreča želja, da bi avstrijska armada zmagodobit-no dobojevala ta strahoviti boj.
Spričo tega boja je vse stopilo v ozadje. Naj so bili tudi lepi in pomembni uspehi nemške armade proti Francozom ob belgijski meji, zlasti pri St. Ouentinu, naj je nemška armada tudi dosegla v Vzhodni Pruski pri Ortelsburgu velikanski uspeh s tem, da je razbila veliko rusko armado in vieia 70.000 Rusov ter mnogo topov, vse to ni zamoglo niti trenotefc odvrniti pozornosti od bojišča v Galiciji in v ruski Poljski.
Nikogar ni presenetilo, da je Rusija začela z ofenzivo. Ob sebi je bilo umljivo, da je poskusila izrabiti tre-notek, ko je nemška armada zaposlena na francoski meji in vsakdo si je lahko mislil, da udari na vzhodno Prusko ob enem pa se z napadom Avstrije poskusi zavarovati proti vsakemu presenečenju.
Ruska ofenziva se je začela 21. avgusta, ko sta dve kozaški brigadi prestopili gališko mejo in prodrli do Kamionke-Strumilove in do Turinke. Ruski brigadi sta bili poraženi, general Ivanov ubit Pokazalo se je pri ti
priliki, da je pred Lublinom na Ruskem zbrana velika ruska armada. Avstrijska armada je prestopila rusko mejo in je pri Krasniku na!c-e'a na štiri ruske kore ter jih po tridnevni bitki premagala in jih oocisni-la nazaj na LuMin, kamor im je tud; sledila. Ta pri Krasniku poražena ruska armada je tvorila desno kriio velike ruske armade, ki ^e bila v ofenzivi proti Avstriji.
2e dva dni pozneje so se začele bitke na celi dolgi liniji. Dm 2o. avgusta so Rusi prekoračil« garsko-bukovinsko mejo od Sekaii »h Cer-novic in še 26. avgusta na liniji Rava Ruska, Zolkiev, Zlcčov Prut zadela ob ogromne avstrijske sile.
Zbori generala Dankla so 21. avgusta novic začeli ofenzivo ;n ie to avstrijsko levo kril j podilo ruske zbore nazaj na Lublin. med tem ko so se drugi avstrijski zbori med Wiepr-z*:m in Bugom okr;; Zamošča spoprijeli z Rusi. ki so prišli iz Helma. Bitka je os*ala neka] dni neodločena, končno se ie avstriiski armadi posrečilo na liniji Ruska Rava-Zrkisv Ruse premagati in jih potisn:ti nazaj. Vse desno rusko središče se ;e moralo pred zmagovito avstrijsko armado umakniti na Gruhie.ščev in Radziehov.
O nadaljnih bojih še ni na i robnih poroči1, samo vesela vesf je prišla snoči. da je armada, ki ; vodi general Auffenberg rusko sr dišče razbila in premagala rusko sr-dišče ter napravila mnogo vjetnikov n za-vojevala mnogo topov. Kak stoji avstrijska armada na svojem desnem krilu, ni še pojasnjeno, zadovoljivo in upanje vzbujajoče znamenje je vsekako, da je Lvov še v avstrijskih rokah.
Velikanska zmaga v središču in na levem krilu avstrijske armade, zmage generalov Dankla in Auffenberga so napolnila vsa srca avstrijska z iskreno radostjo. Pomen teh zmag na celo vojno sedaj še ni mogoče preceniii. vendar pa je misliti. da bodo odločilnega pomena za celo fronto in da se bodo morali Rusi z vso svojo armado umakniti.
Sijajne   nase zmage v Vzhodnji Galiciji in Bukovini.
»Dzienniku Polskemu« v Lvovu poročajo iz Crnovic z dne Z9. avgusta tole cenzurirano vest:
Rusi so doživel: silen poraz med Tarnopolom in Brzežanami. Naši so vplenill 50 topov in vjell več kakor 19.000 sovražnikov.
Po vesteh, došlih v Lvov, ie bila armada generala Rennenkampfa, ki je štela 400.000 mož in ie hotela vdariti na Lvov, popolnoma razbita, a general Renneukampf ie bil baje vjet. Bojišče ie bilo takorekoč postlano z mrtveci. Silne množice Rusov so bile vjete. Naša armada ie vplenila mnogo topov in veliko množino mu-nicijskih vozov. Ta zmaga Je veliko večja kakor ona pod Krasnikom In je imela že odločilen vpliv na nadal|nl razvoj naših operacij proti Rusiji. Ruska armada,   ki se Ml nopotnegu
razgroma, se je umaknila tako iader-no, da ni niti enega ruskega vojaka več na naših tleh.
Lvovska »Gazeta Wieczorna« javlja iz Črnovic:
Velika ruska armada je bila kakih 50 do 60 kilometrov potisnena za mejo. Izgube Rusov so silno velike.
(*      *                    *
Pritožbe   francoskih   vojakov.
Pariz 2. septembra. (Kor. urad.) Matin« priobčuje pismo nekega francoskega vojaka, najbrže iz kake trdnjave, ki piše med drugim tudi sledeče: Vojakom se priporoča zaupanje v bodočnost. Sta pa dve okolnosti, ki nam ne ugajata. Če pridejo naši bataljoni v naglih pohodih in pod silnimi strapacami skozi kraje, so kazali ljudje vedno silno resne in žalostne obraze ter so si pritiskali robce na oči. »Saj ne gre mimo pogreb!« so jim klicali naši vojaki. Vojaki so šli s ponosom in veseljem v vojno ter hočejo z nasmehom tudi umreti. Vesele obraze hočemo videti tudi pri drugih. Kdor se joka naj ostane doma. Čete potrebujejo veselih, zaupanja polnih obrazov. Tudi nas teži pogled na slabotne, bledične otroke, ki se trgajo kakor psi za ostanke kosil. V taboriščih je opažati nesrečne ženske, ki zbirajo kruh, ki ga meče vojaštvo stran. Vprašamo, ali na na Francoskem več javne skrbi za uboge, nobeden ne daruje več? Veselo korakamo v boj, zahtevamo na, da ne vemo, da so pred nami jokajoče ženske, za nami pa lačni otroci.
a
Poraz Rusov v Bukovini.
»Gazeta Narodowa-    v    Lvovu
j priobčuje to-le cenzurirano vest: V j nedeljo so Rusi na črii Toporovec-I Rarancze-Bojan vdarili na našo brigado, a so bili tako potolčeni, da je samo od njihovega 47. polka (kijev-ski pehotni polk) ostalo jedva 200 mcž. Plen je velik. Uplenili smo več tonov. 6 strojnih pušk in zajeli okrog 300 mož. Po bitki je zavladal mir, ruska artiljerija je popolnoma umolknila
Naši uspehi v Galiciji.
Krakovski »Czas« prijavlja v svoji nedeljski številki z dovoljenjem generalnega štaba naslednje poročilo, ki se nanaša še na soboto: Naša armada je pri Ravi Ruski In pri Bro-dvhi dosegla odločilne uspehe. Na celi Hniii. od vzhoda do severozahoda, ie naš položaj v Galiciji jako ugoden.
Trdnjava Givet padla.
Berolin, 2. septembra. (Kor. ur.) Iz glavnega stana se danes poroča: Trdnjava Givet ie dne 31. avgusta padla.
Novi nemški uspehi.
Berolin, 2. septembra. (Kor. urad.) Veliki generalni štab razglaša: Naše čete so včeraj med Reimsom in Verdunom potisnile nazaj sredno francosko armado« obstoječo Iz približno 10 armadam korov. Francoski sunki iz Verduna so Mil odbiti, Njegovo Veličanstvo cesar Viljem ie bil med bojem pri prestolonaslednikov! armadi in ie ostal vso noć sredi svojih čet. Generalni kvartirni mojster pl. Stein.
Razpoloženje t Pariz«.
Čarih, 2. septembra. (Kor. urad.) »Neue Zuricher Zeitung« piše: Odkar je dospela vest glede Charleroia, vlada v Parizu očitna potrtost Z Železnicami prihajajo trumoma begunci iz Belgije m severne Francoske, ki io
v obupnem stanju. So to dolge žalostne kolone, ki oživljajo bulvare. časopisje uvideva, da bi bila potrebna večja rezerva. Senator Gervais je poročal v »Matinu«, da se je V. francoski armadni zbor pri Lunevillu uprl. To je izzvalo prav vihar ogorčenja ter je imelo za posledico, da so te uboge vojake poslali prve v boj, kjer so bili strašno decimirani. Ar-madno vodstvo je prepovedalo francoskim poročevalcem slediti armad-nini operacijam, samo glede angleškega lista »Times« se je napravila izjema, kar je imelo za posledico, da je bil ta list za nekaj časa na Francoskem prepovedan. Angleška družba v Bernu priznava v svojem poročilu o bojih, da so se morali Angleži pred Nemci umakniti in da so izgubili 6000 mož.
Francoska vlada se preseli.
Rim, 2. septembra. (Kor. urad.) »Giornale d* Italia« poroča iz Aten: Po zanesljivih poročilih iz Pariza, se bo francoska vlada najbrže v teku par dneh, morda že jutri, preselila v Bordeaux.
*
Zapfenieni francoski, belgijski in ruski topovi.
Berolin, 2. seotembra. (Kor. urad.) Ze od ranega jutra so se gnetle po ulicah množice, da sprejmejo zaplenjene ruske, francoske in belgijske topove. Vse hiše so okrašene z zastavami. Proti poldne je garda pripeljala topove iz vojašnic. Sprevod se je pomikal skozi pravcato via triumphalis. Topove so vlekli vzeti kozaški konji. Spredaj je šla vojaška godba, ki jo ie množica z velikanskim navdušenjem pozdravljala in jo spremila do cesarskega gradu, kier jih je najvišji poveljnik sprejel. Postavili so se pred kraljevsko palačo in palačo prestolonaslednika.
•                  *
*
Zavojevani topovi.
Iz Berolina poročajo, da so bili tja pripeljani prvi francoski in belgijski topovi, ki jih je nemška armada v tej vojni zavoje vala. Topovi bodo razstavljeni javno.
Francozi o nemško - francoskih bojih.
Pariz, 2. septembra, preko Rima. (Kor. urad.) ^Agence Havas« priobčuje ta - le uradni komunike, izdan ob 11. ponoči dne 1. septembra:
1.   Vsled neprestanega stremljenja nemše armade, da nas obkoli in da se izognemo odločilni akciji, ki bi se vršila pod nam neugodnimi pogoji, so se naše čete na levem krilu umaknile deloma proti jugu. deloma proti jugovzhodu. Akcija, ki smo jo izvedli v okolici Rethela, je omogočila, da so naše čete ustavile sovražnika.
2.  V centru in na našem desnem krilu, med Lotaringijo in Vogezi, je položaj neizpremenjen.
Francoska akcija   proti nemškim zrakoplovom.
Pariz, 2. septembra. (Kor. urad.) Organizirala se je eskadrila oklopnih in z mitraljezami oboroženih aeroplanov, ki imajo izsledovati in loviti nemške zrakoplove, ki vznemirjajo Pariz. Neki nemški zrakoplov je na nadaljnih štirih točkah vrgel bombe v mesto.
a                a
Zopet namilil zrakoplov nad Parizom.
London, 2. septembra. (Kor. urad.) ftenterjev urad poroča ix Pa-
riza: Včeraj ob 7. in 30 minut je pri-plul nad Pariz zopet neki nemški zrakoplov ter vrgel v mesto dve bombi. Na zrakoplov so streljali, ostal pa je nepoškodovan.
*                *
*
Rigorozna    nezaupnost    Francozov,
Strassburg, 2. septembra. (Kor. urad.) Poročevalec »Strassburger, Post-< poroča iz Colmara o rigoroz-nem postopanju Francozov. Glede številnih aretacij uradnikov in staro-nemcev pravi poročilo, da prihajajo francoska čete z izgotovljenimi listami v vasi, pri čemer jim pomaga znani slikar Jean Jaques Valdz, ki ga imenujejo tudi Hanzi. Ta igra žalostno vlogo ovajalca in izdajalca, kar vzbuja pri ljudeh, ki ga poznajo v njegovi uniformi francoskega infanteri-sta. gnus nad izdajalcem domovine. Francozi so bili popolnoma uverjeni, da Alzacije ne bo treba več zapustiti, zato so razobesili na stolpu v Tiirk-heimu pod teatraličnimi nagovori francosko zastavo, zato so postavili ure po francoskem času, uredili tržne cene in prepovedali prebivalstvu za^ pustiti vasi in prižgati luči. Sploh so se vedli zelo nezaupno. tako, da je prebivalstvo občutilo prihod prvih pikelhavb kot pravo odrešitev.
Pariške utrdbe.
Fran k obred, 2. septembra. (Kof. urad.) Rimski poročevalec »Frankfurter Zeitung« poroča iz razgovora z nekim italijanskim generalnoštab-nega stotnika, da ve iz zelo zanesljivega vira. da so utrdbe Pariza zelo dvomljive vrednosti. Zgrajene so vse pred letom 1886. ter obstojajo iz kamenja in zemlje. Sploh so te utrdbe zelo nemoderne.
Nemške zmage v angleški luči.
London, 2. septembra. (Kor. ur.) Specijalni poročevalec »Times« pošilja iz Amiensa podrobno poročilo o bojih, ki pravi: Prodiranje Nemcev se vrši s skoro neverjetno hitrostjo. Po našem umikanju Nemci, sledeč najboljšim vojnim pravilom umikajočim sovražnikom niso pustili niti trenutka miru ter so nadaljevali zasledovanje z zrakoplovi, letali in avtomobili, katerim se ni bilo mogoče postaviti v bran. O njih hrabrosti bi bilo odveč govoriti. V teh delih korakajo skoraj v četah strneni, če padejo prve vrste pod artilerijskim ognjem, prodirajo druge. Premoč Nemcev je tako velika, da bi jih bilo ravno tako nemogoče zadržati, kakor valove morja. Tudi so zelo močni v številu topov in strojnih pušk. Izborila organizacija poizvedovalne službe letal in zrakoplovov in izredna gibčnost armade so vzroki za srečo Nemcev.
«
Francozi in Angleži vporabljajo dum-dum kroglje.
Berolin, 2. sept. (Kor. urad.) Naše armade so odvzele, kakor smo že poročali, vjetim Francozom in Angležem okrog 1000 infanterijsflrih patro-nov, ki so imeli spredaj globoko iz-votljene kroglje. Patroni se še deloma nahajajo v ovojih, na katerih je vtisnen tovarniški pečat. Po številu in načinu je nedvomno dokazano, da so bile te kroglje tako prirejene s stroji. Tak stroj smo našli v foru Longwy. Patrone je torej v tej obliki dobavljala vojaška uprava sama. Vjeti angleški častniki zatrjujejo na častno besedo, da so se tudi njim kot municija za njihove samokrese dali taki patroni. Rane naših vojakov izpričujejo uničujoč učinek teh dum-dum krogelj. Dočim na Francoskem in Angleškem nečuveno kršDo ženevsko konvencijo in pripuščajo takšne kroglje,   katerih   vnpg^a te
Stran 2.
.SLOVENSKI NAROD*, dne 3. sebtembra 191«.
207. Štev,
znak barbarskega rojevanja, se ravna Nemčija natančno po mednarodnih določbah. V nemški armadi se nikjer ne vporabljajo dum-dura kroglje.
Dva angleška pomika potopljena.
Nemška križa rka »Dresden- je uspešno obstreljevala 3352 ton obsežni angleški parnik »Hyades«, tako da se je potopil. Tudi angleška ladja >City of Winchester« se je potopila.
Angleško vojno zavarovanje.
London« 1. septembra. (Kor. trrad.) Vladni urad za voino zavarovanje naznanja, da so bile premije fca tovore, naložene na ladjah, znižane.
Ranjenci na Dunaju.
Dne 31. avgusta so zopet pripeljali 284 ranjenih in bolnih vojakov na Dunaj. Na kolodvoru so jih pozdravili različni dostojanstveniki, na čelu jim minister Forster. Množica je bolnike in ranjence, ko so se peljali V bolnišnice, burno pozdravljala. — Ravno tisti dan je nadvojvodinja Blanka s svojimi hčerami obiskala v dunajskih bolnišnicah že od prej nahajajoče se ranjence.
žrtve volne.
Budimpešta. 2. septembra. (Kor. urad.) Ogr. kor. urad poroča: Državni poslanec baron Ludvik Solv-mossy je dobil uradno obvestilo, da je njegov sin na ruskem bojišču zadet od dveh krogelj padel. *                  *
Vjeti Rusi.
Budtninešta. 2. septembra. 'Kor. urad.) Kakor poroča ^>Budapester Kor.-) je število od nas vjetih ruskih vojakov večje, kakor se je prvotno domnevalo. Samo na Ogrskem se nahaja 8500 vjetih Rusov.
Nemški cesar.
»Koln. Zeitung^ poroča, da je nemški cesar na dan vojne napovedi naročil angleškemu poslaniku, naj sporoči kralju Jurju. da je bil cesar Viljem pač ponosen na čast. da je hI angleški feldmaršal in admiral, da pa se tem naslovom odpove.
Rusi priznavajo svoje poraze.
Petrograd (preko Kopenhagna). 2. septembra. <Kor. urad.) »Petro -gradska brzojavna agentura« je izdala komunike štaba vrhovnega poveljnika, ki pravi: V južni vzhodni Pruski so Nemci svojo celo fronto močno ojačili m so naša dva armad-na zbora z veliko premočjo napadli. Imeli smo zelo občutne izgube. General Samsonov je padel. Mi smo zopet v dotiki s sovražnikom ter se zopet cjačujemo. Na avstrijski fronti se boji trdovratno nadaljujejo.
Prekmalu imenovan.
Iz Lvova poročajo: General TTawiii. ki ga je neki honved težko ranil, je navzlic najboljši postrežbi umrl v^led zadobljenih ran. Med pismi generala Wano\vskega so dobili tudi carjevo pisma v katerem podeljuje car generalu \Vano\vske-mu mesto guvernerja v Galicni s sedežem v Lvovu, če bo zasedel Galicijo.
Atentat na grofa Bobrinskega.
Listi poročajo, da se je v Kijevu zgodil atentat na znanega grofa Bobrinskega. Ta je imel nod milim nebom shod. na katerem je hujskal proti Avstriji in Nemčiji. Naenkrat je med poslušalci počilo nekaj strelov iz revolverjev. Bobrinski je bil zadet, in sicer mu je prestreljena leva rama. Napadalec je dijak ukrajinske narodnosti. Poiicija ga je prijela, dijak pa ni hotel dati nobenih pojasnil. •                  •
Glas za mir.
Iz Londona poročajo: Angleški časopis »tfconomist« protestira proti sir Edvarda Grevja trditvi, da je z angleškega stališča brez velikega pomena, če se Anglija vojskuje ali ne. Grey pozablja, pravi list, da gre četrtina naše trgovine v pokrajine ob Vzhodnjem in Severnem morju in da je znašal naš izvoz v Nemčijo lani 1220 milijonov mark. Razentega ie treba pomisliti, kaj pomenja vojno stanje za dežele, kjer smo navajeni dobičkanocno delovati skupno s francoskim in nemškim kapitalom. Opozarjamo na Združene države. Argen-tiniio, Brazilijo. Čile. Kitajsko in Japonsko. V Argentiniji na primer so razglasili moratorij* Brazilija je ustavila vsa izplačila,   tV Egiptu mt
proglašeno vojno stanje in Japonska bo omagala pod pezo velikih dolgov in izdatkov. »Ekonomist« napoveduje vehko brezposelnost m neoufre v industrijskih središčih. Angleška banka izjavlja, da nore naprej poslovati samo v slučaja, ako država prevzame poroštvo za izgube.Vae ostale velike banke odklanjajo diskontiranje. Nemčija ni proglasila moratorija in vse nemške tovarne poslujejo v največjem obsegu. Žetev v Nemčiji je izredno bogata, državna banka, posojilnice in druge kreditne organiza-cie pa poslujejo, kakor v miru.
Kako sodilo angleški listi o nemških uspehih?
Listu »Kolnische Zeitung poročajo preko Holandskega:
Vojaški sotrudnik lista »Times« mora priznati, da je položaj, kar se tiče dogodkov v severni Franciji, zelo nevaren. To svojo sodbo je izrekel, Še predno mu je bilo znano, da je bila angleška armada pri St. Quen-tinu potisnjena proti jugu.
»VVestminster Gazette*. glasilo angleške vlade piše:
Odkrito moramo priznati, da nismo sposobni, da bi iz materijala, ki je nam na razpolago v bitkah v se-vernozanadni Franciji, sestavili veljavno teoriio. O operacijah nemške armade se da samo reči, da se zde smele in brze in da na prvi pogled nasprotujejo vsem veljavnim pravilom vojevanja. Francozi najbrže s tem načinom vojevanja niso računali, ker so ga smatrali za nemožen.
*
Nemški diplomat o angleških ministrih.
Bivši nemški poslanik v Rimu, grof Monti, ie priobčil v »Berliner Tagblattu svoje mnenje o vzrokih nemško - angleške vojne. Grof Monti ie mnenja, da ie na Angleškem velika večina prebivalstva proti vojni, da pa se je pokazalo, da je stranka miru popolnoma brez moči. Vojna proti Nemčiji se je pripravljala že dolgo let. Največ je to gibanje za vojno pospešil kralj Edvard. Med radikalnimi ministri v Londonu in med radikalno stranko v Parizu so že dolgo ozke zveze, z njimi pa se je združil en del angleške diplomaciie. Na čelu vsega gibanja za vojno, je stal minister zunanjih del, Grev, ki ga grof Monti imenuje »koncentrirano kislino angleškega radikalizma*. Ta mož je v vsem svojem življenju le enkrat zapustil Angleško, ko je namreč kralja spremil v Pariz. Grey govori samo angleško in ima posebno -Aionjenost za Srbe. Se usodnejše kakor Grev. }e vplival minister Churchill na vojno. Ko je stopil na čelo angleške mornariške uprave, je začel hrepeneti po še višjem mestu, po ministrskem predsedstvu in da bi si pomaga! do te časti, je z vso silo podpiral stranko, ki je hotela vojno. Bojnemu krilu se je posebno po vplivu Greva in Churchilla posrečilo, preglasovati miroljubno stranko, ki že od irskih sporov ni imela več nobene odporne moči.
Turčija in Grška.
Tribuna- javlja iz Sol a: Razmerje med Turčijo in Grško je zelo noslabšalo zaradi odredb, k ;ih je izdala turška vlada v varstvo ma-loaziiskega obrežja. Na Grškem je vsled tega javno mnenje tako razburjeno, da bo zna! ministrski predsednik Venizelos prisiljen biti v sklepe, ki utegnejo razmerje še poostriti. Govori se. da bi se znale vezi med Grško in Turčijo kar naenkrat pretrgati, kar bi pomenilo novo vojno.
Carigrajsko Časopisje ubira, po poročilih korespondenčnega urada, ostre strune. List »Taswir- i Efkiar« se pritožuje, da Grki, medtem, ko se njihovi državniki dogovarjajo s turškimi, v Makedoniji konfiscirajo mo-hamedanska posestva. »Tanin« ugo-vaja mnenju, da se bo vprašanje o otokih rešilo po izidu sedanje vojne, ter zastopa stališče, da je ravno^ sedaj ugoden čas. poravnati nerešena vprašanja, češ. da je balkanska prihod njost temna.
Mobilizacija v Bolgarski.
V Budimpešti se z verodostojnega vira poroča, da Bolgarska mobilizira. S!»ke ruskega carja so odstranili iz bolgarskih vojašnic.
Razstrelien most v Makedoniji.
Sofija, 2. septembra. (Kor. urad.) Kakor poročajo listi, so makedonski vstaši popolnoma razdejali pri Gi-mendzi železniški most preko reke Vardar. Vsled neprestanih zasledovanj s strani srbskih oblasti, je jelo med makedonskim prebivalstvom nevarno vreti in ni izključeno, da izbruhne vstaja.
a^^a^^^^^^auj ^pajj^^auaj   ^^V^Ur^auuaj%#
Sofija, 2. septembra. (Kor. urad.) »Agence telegraphigue bulgare« poroča: Zastopniki tripelemente so storili ari holgarsld vladi korake, ker je baje 600 Nemcev potovao skozi Bolgarske v Carigrad; bili so to častniki in mornarji. Na te korake posameznih držav je vlada danes odgovorila in konstatirala, da je res 600 Nemcev potovalo skozi, da pa Bolgarska ni kršila obstoječih pogodb. Ti Nemci pa so bili civilno oblečeni in so imeli svoje potne listine popolnoma v redu. Izjavili so, da potujejo skupno v Carigrad. Pod temi okornostmi vlade omenjenih držav niso upravičene pritoževati se pri bolgarski vladi, da ni preiskala, ali odgovarjajo podatki potnikov resnici ali ne. Kar pa se tiče bolgarske vlade same pa izjavlja kategorično, da ni bila obveščena, da se vozijo skozi Bolgarsko Nemci aH katerikoli drugi tujci v posebnih vlakih. Vlada smatra za svojo dolžnost, da protestira proti vsakemu sumničenju, ki bi se moglo izreči glade vzdrževanja najstrožje nevtralnosti Bolgarske. Ta odgovor je bolgarsika vlada sporočila ruskemu poslaništvu ter ga izroči jutri tudi angleškemu in francoskemu.
Dnevne vesti.
Redni pouk na gimnazijah v Ljubljani se prične dne 16. t. m. Pouk bo skupen za 1. in II. državno gimnazijo v poslopju I. državne gimnazije. Za dijake enega zavoda bo pouk dopoldne, za dijake drugega zavoda pa popoldne. Natančnejše podatke priobčimo te dni.
— Ureditev vzajemne pomoči za jesensko    vprežno   pofjsko   delo.    V sedanjih težkih vojnih časih so    bili doma ostali naši kmetovalci in    njih žensko osobje izredno pridni, kajti z združenimi močmi so dobro in hitro pospravili letošnje ne baš slabe pridelke. Delavskih moči se    ni    nikjer občutno pogrešalo. Enako ugodno se je nadejati, da bodo pospravili krompir in pozneje ajdo ter strniščno   repo.   Sveta dolžnost naših kmetovalcev je skrbeti za preživljenje ljudi in živine prihodnjo   zimo in    spomlad. Lakote in draginje   se nam   navzlic vsemi! prav gotovo ni bati, če vsakdo svojo dolžnost izpolni.   Naše kmetijske razmere ne "Kažejo sedanjega pridelovanja iznreminjati, saj se pri nas ne pečamo s pridelovanjem    kupčij-skih rastlin, ampak le tistih, ki jih doma, oziroma v deželi rabimo, zato je edino pravo sedaj pri starem gospodarjenju ostati. Edina težkoča utegne nastati pri jesenski setvi in    poljskih delih v nekaterih pokrajinah, kjer je pomanjkanje vprežne živine,   bodisi, da so kmetovalci morali oddati svoje konje za vojno, ali pa je in bo vojaška uprava za preskrbljevanje vojakov pokupila   vprežne  vole.   Jesenska fe^ev se mora v redu z vršiti in za tem iz z vsemi silami stremiti. Pri jesenskem oranju in setvi naj izginejo vse medsebojne razprtije ter naj tisti drugim pomagajo, ki so v   stanu   to storiti. Za oranje in sploh vožnjo naj se po možnosti pritegnejo krave, kjer to še ni običajno in kjer manjka konj in vprežnih volo\.   Kjer pa   manjka ali bo zmanjkalo toliko vprežne živine, da jesenskih poljskih del vendarle na ob čajni in zadostni    način ne bo mogoče popolnoma zvršiti, pa moralo pomagati kmetovalec iz drugih pokrajin, kjer je še dovolj vprežne živine, ki bodo pri tem le zaslužili in zaslužek je v teh časih vsakteremu dobro došel. V to svrho je pa potrebna organizacija, ki jo vzame v svoje roke c. kr. kmetijska družba kranjska. Podpisana   kmetijska   družba   torej nujno poživlja:  1. Pri njej naj se ustno ali pismeno zglase vsi tisti,   ki so v stanu v jeseni priti   kam   drugam proti plači voziti, orati in morda tudi sejati. Ti naj sporoče kdaj In za koliko dni morejo cd  doma   z   vprežno živino in z orodfern, ki   so ga  vajeni in kakšno dnevno   plačo   zahtevajo. Zahteve naj so primerne  in nikakor ne pretirane. Z lahko naloženim vozom se more priti s konji na dan 50 km daleč in z voli kakih 30 km in te torej taka   vzaiemna   pomoč   daleč naokrog mogoča. 2. Pri družbi na] se zglase istotako ustno aH pismeno tisti posamezni kmetovalci,   ki rabijo vprežno živino za Jesenska   poljska dela in na] sporoče za približno koliko delavnih dni Jo rabilo.   Ti kmetovalci   aai   se   eventnemo   združeni zglase, aH pa na] v njih Imena županstva, vaška predstojništva, družbene podružnice, zadruge itd. sporoče, koliko vprežnega dela približno rabijo. C. kr. kmetijska dražba bo   arlgtase za celo deželo zbirala hi Jih   bo  nenadno prijavljala poirodaJkoai ■ za-htevancem, ki se pote« morejo   zasebno med seboj glade časa, place Hd. dogovoriti. Vsak zglssHec   naj   svoj ■oslov natančno oazoonL atesti »▼<*• bivališče, aHao   Stav«© la   «** —   Kakor naši hrabri vojaki
svek življenje v blagor naše ljubljene Avstrije v vojni izpostavljajo, tako bodi kmetovalcem, ki so doma ostali, sveta dolžnost dati na razpolago svoje sile in sredstva, da se odvrne zlo, ki je posledica vsake tedaj tudi naše pravične vojske. Nihče naj se ne odtegne pomoči, ki jo je v stanu dati in naj ima pred očmi, da se daooioja svetovna vojska bije edkto-le za gospodarsko premoč in če doma ostali pomagajo, bo zmaga v vseh pogledih na naši strani. Vojaki se bore s puško, ne ostajao imo se. mi se pa bojujmo z delom nam in poklican-cem v velik in v odločilen prid! — C. kr. kmetijska družba kranjska.
— Kupčija s pšenico in moko je stroka v trgovini,   katera dela v sedanjem času hudih  vojnih zapietkov največje težave.   Import  iz inozemstva je toliko kakor zaprt. Vrhutega je visoka carina,  katera se vzdržuje pri nas, dočim se je odpravila v Nemčiji. Tako preostaja le lastna produkcija v državi.    Merodajna   za žito je Ogrska po svoji produkciji, pa tudi v trgovini po svoji borzi v Budimpešti, kajti temu trgu mora dunajska borza slediti hočeš nočeš. Ogri imajo blago v rokah in so tako    gospodarji položaja. Vpraševanje po blagu je od pri-četka vojske vedno večje, zategadelj so se cene dvigale stanovitno, le par dni je pretekli    teden    dviganje   cen malo odnehalo,   ker je pričela agitacija za  odpravo    carine    celo    med agrarci. Ko je ostalo pri carini, je cena zopet skočila. Kljub visoki ceni je bilo žito silno    težko   dobiti ves čas in še sedaj.    Velike    zaloge so rabili vojaki, manjkalo je vagonov, pokritih še sedaj ni ter morajo   odpošiljatelji skrbeti za plahte.   Deear treba pošiljati naprej in še ni blaga. Prizadevanje Ogrov meri sedaj nato. da bi oni mleli v velikih   svojih mlinih in nam dajali le moko. Tako dvakrat služijo. Zadrževanje žita od strani Ogrske se je celo v mirnih  časih rado dogajalo v jeseni na škodo naše mlinske industrije.    Položaj    naših malih in srednjih mlinov je leta že obupen, in tudi veliki  trgovski   mlini   imajo   svoje skrbi. Cela vrsta naših mlinov, ki so nehali,   je žalostna priča o propadanju te naše stare obrtnosti.   Razume se, da so šle od konca julija tudi cene za moko hitro kvišku. Kupnina se je zahtevala    naprej,    stare    sklepe so ogrski mlini   kratkomalo razdrli,   pa še ni bilo blaga dobiti, kajti preskrba vojaštva je jemala mnogo, promet po vodi in železnici je bil utesnjen ali pa nemogoč. Ljudje so pa tudi sami položaj ostrili, ker so se zalagali preko potrebe z velikimi    množinami.    Ze koncem julija se je pri nas določila za pšenično moko št. 0 maksimalna cena za drobno prodajo na 60 v od kg, dočim v Gradcu na 62 v. Od tedaj je šla cena žita za 6 K pri 100 kg   kvišku,   in   tudi   moka je rasla v ceni. Naša dežela   celo ob času dobre letine nima toliko pridelka, da bi krili tudi le l ''.ikonsumne potrebe v deželi. Letos je letina za polovico   slabejša nego lani. Za določanje cen ne prihaja domača   provenienca  odločilno v poštev.   Umevno in naravno je,   da držijo naši kmetje žito navzlic temu, da niso še dobili zlepa cene po 8 K od mernika.   Proti temu. da kmet hrani svoje žito za svojo porabo in za setev ozimine    nima   nikdo  ugovora. Blago drži kmet letos nazaj, tudi brez poduka: Za položaj na žitnem trgu in trgu za moko domač pridelek ni me-redajen.   Tu gre za težavno vprašanje, ki se ne more rešiti z demagogijo.   Zlasti pa ne gre begati prebivalstva in javnosti z navajanjem številk, ki brez pojasnitve morajo motiti. Tudi ni prav   dolžiti naše trgovine,   ki ima silno težke in britke čase. da ona dela draginjo.   Trgovec mora vse v gotovini plačati, on pa še upa, riziko ima nepregleden, kredita ni dobiti in celo do svojega   denarja   ne   more. Pustimo v teh časih nagajivost in saj sedaj ne metajmo   hlodov   drug  na drugega.    Pšenične    moke • resnične št. 0 v Ljubljano postavljene danes nI dobiti   po 53 K.   Temešvar ni doslej poznan kot dobrotnik Ljubljane. Kdor jo more dobiti, naj vso pokupi, odpre naj kupčijo in vsi  trgovci bodo radi jemali pri njem za to ceno, tudi če bo to kmetijsko društvo. Pšenična moka v Budimpešti   je stala včeraj saj 53 kron 60 v za 100 kg, v Ljubljano postavljena z voznino, dovozom s kolodvora,   užitnino stane saj 57 K 40 v. To za cel vagon, denar pa naprej poslan. Ob takem položaju ni moč prodajati v Ljubljani  moke v množinah po 100 kg po 55 K. Temešvarski mlin, ki ima zastopnika v Ljubljani, je sno-či držal moko 52 K 80 v iz Temešva-ra, k tej ceni pride voznina saj 350 K od vagona,   sedaj transport po vodi ni mogoč, potem ažitnina in dovoz iz postaje   skupaj   saj   100 K.   Snočni »Slovenec« lopav uvodniku ponuja po 53 K, samo ne pove,   na katerem mestu Jo oddajajo. Celjski mlin MaJ-dič Je že 22. avgusta t 1. zahteval za moko It 0 franko Celje 57 K 70 v za 100 kg.   Dragi ceBski mlin (m^estni)
pa dne 28. avgusta 58 K za 100 kg franko Celje. Dražitve cen za žito in moko mi v Ljubljani nismo krivi, pa je tudi vstavili ne bomo. Zgoditi se pa zna, da bodo samo lokalna sredstva pripravila do težav v aproviza-ciii, zakaj v škodo nihče ne more prodajati. Če srednji trgovec, ki dela nekoliko tudi na debelo, dobi moko sam po 60 K za 100 kg, je svojemu trgovskemu prijatelju na debelo v množinah po 100 kg in čez ne more dati po 55 K, kakor je po naši tarifi predpisano. Ta tarifa onemogoča sedaj pošteno kupčijo. Tudi na drobno je po 60 v za kg ne bo dolgo mogel dajati. Izhod iz sedanje težave ni lahek, na vsak način demagogija ne bo hasnila. Pomagalo bi morda, če bi državna oblast vmes posegla in bi se tarifa naredila za žito in moko za celo državo ob določitvi paritet za Budimpešto in Dunaj. To vprašanje so tudi na Dunaju prerešetovali, ali Ogri «i ne dado mere iz rok vzeti. Samo lokalne tarife pa ne bodo zalegle, izpodkopujejo pa našo obrt v deželi. Prav je, da se pri določanju cen čuje vse strani, ali glasovi morajo biti čisti in ne potvorjeni. Pri sladkorju se je to že slabo izkazalo. Dobro je, če se drži blago v deželi. Domačega žita je žal za doma premalo, ali čuje se, da se skupuje in pošilja krompir in fižol iz dežele že sedaj v znatnih množinah. Gospoda, tu utegne biti večja nevarnost za našo apro-vizacijo ter skrb za nas konsumente bolj umestna. Z veseljem bomo spremljali, če zapoje zastopstvo pro-ducentov in konsumentov naprej. Poudarjeno pa bodi, da jedro aprovi-zacije ni v tem. da se dreza trgovski in obrtni stan.
—  Za kolesarje. Za vojaško or-donančno službo se nujno rabijo kolesarji. Vsi kolesarji moškega spola, ki so dopolnili 17. leto ter so prostovoljno pripravljeni gori omenjeno službo prevzeti, se tem potom vabijo, da se snidejo v soboto, dne 5. septembra ob 8. uri zjutraj na starem dirkališču tyoč Tivolijem in svoja kolesa seboj pripeljejo. Pripomni se, da se bo plačala za kolesa odškodnina za obrabljenje ter vsakemu kolesarju dnevnina 3 K. — C. kr. deželno predsedstvo za Kranjsko. V Ljubljani, dne 2. septembra 1914.
—  Odvetniška zbornica kranjska in    pomožna akcija za vpoklicance. Odbor odvetniške zbornice je zborničnim    članom    razposlal naslednjo okrožnico: Pod tuk. št. 426/14 se je vsem zborničnim    članom    priobčil dopis c. kr. deželnega predsedstva za Kranjsko z dne 24. avgusta 1914, št. 779/ Mob., s katerim se je naša zbornica povabila, da naj predlaga nekoliko svojih članov za »Gospodarsko pomožno pisarno«, ki se snuje za reševanje zasebnopravnih,    gospodarskih in drugih zadev vpoklicanih vojakov. Iz izjav, ki so na ta dopis došle   podpisanemu   odboru v najkrajšem času. je enoglasno razvidno,   da so zbornični člani pripravljeni sodelovati v snujoči se pomožni   pisarni, oziroma prevzemati brezplačno take slučaje, ki bi jih ta pisarna   dodelila posameznim odvetnikom. To je popolnoma v zmislu sklepa, ki ga je bil podpisani odvetniški odbor storil že v svoji seji dne 21. avgusta in z njim izrekel prepričanje, da smatra   vsak zbornični član za svojo patriotično in stanovsko dolžnost, dajati brezplačno pravno   pomoč, zlasti nasvete in pojasnila v zadevah vpoklicancev    in njihovih rodbin. Rešuje navedeni dopis c. kr. deželnega predsedstva   je odbor v svoji seji dne 31. avgusta za-mogel predlagati za vstop v deželno pomožno   pisarno   seveda   le   prav omejeno število    zbornični    članov, naznanil   pa je ob enem,   da je pripravljen organizirati v zbornici sami še posebno tozadevno pravno pomoč zlasti za Ljubljano, ako se za taksno organizacijo pokaže potreba.    V isti seji je odbor vzel na znanje,   da   so nekateri    zbornični člani že vstopili vsled    povabila v lokalne pomožne odbore, in obenem sklenil priporočati vsem gg. kolegom, da dajo^ svoje moči na razpolago tudi po deželi tistim pomožnim organizacijam, ki jih država, dežela in občine ustanavljajo v podporo vpoklicancem   in   njih rodbinam.   —   V Ljubljani,   dne 1. septembra 1914.
— Iz vojaškega pisma: »Nekaj strašnega sem doživel včeraj. Ranjen sem se s težavo vlekel z bojišča na kraj. kjer je za fronto ležalo več ranjencev in čakalo na sanitetne no-sice.Takrat je k nam pristopil neki po-ročnikjci je od zadaj hitel k fronti. Ko nas je zagledal, je vzel iz žepa steklenico konjaka, nas je vse pokrep-čal in nas tolažil. Obljubil je, da pride, če količkaj mogoče, zopet k nam. če nas prej ne bodo odnesli na prostor obvezovanja. Gledali smo za tem dobrim oficirjem in videli, da ga je kakih 400 korakov od nas šrapnel popolnoma raztrgal. Eha noga je daleč na stran odletela. Strašno krvavega so prinesli poročnika do nas. Bri pggledtt na njega  smo pozabili
207. Ste*.
.SLOVENSKI NAROD-, dne 3. septembra 1914.
Stran 9.
svoje bolečine in smo mu hoteli pomagati. A ni nas mogel več spoznati... Čez nekaj trenotkov je bil mrtev, dasi ga prej nisem nikdar videl, se mi je zdel zaradi svoje dobrotlji-vosti, kakor brat.
—  Ranjenci v Ljubljani. Danes ponoči se je pripeljalo v Ljubljano 8 vojakov, ki so bili dne 20. t. m. ranjeni v bitki pri Krasniku. V istem vlaku je bilo še nekaj ranjencev, ki pa so se peljali naprej, izmed ranjencev, ostalih v Ljubljani, je neki Ceto-vodja 97. pešpolka tako poškodovan, da so ga z rešilnim vozom peljali v garrrizijsko bolnico, drugi pa so šli peš.
—  Ranjenci na Dunaju. Na Dunaj so med drugimi prepeljali tudi sledeče ranjence: polkovnik Adolf baron S t i 11 f r i e d pl. R a t h e -nitz, poveljnik pehotnega polka St. 17 (strel šrapneia v desni podleht-nici); Tomaž Klimann. stotnik in polkovni adjutant peh. polka št. 17 <prelom desne ključnice); Henrik pl. Obereigner, stotnik peh. polka št. 17 (strel šrapneia v obeh rokah); Rudolf Heider, stotnik domobranskega polka št. 21 (sire! in prelom leve rame); Henrik Matterleit-ner, praporščak peh. polka št. 17 (bolan); Mihael J u n g e r t. poročnik peh. polka št. 27; Rihard \V a I -1 a n d , podpolkovnik peh. polka št. 27 (bolan); Franc Fran t z. ka-detni aspirani peh. polka št. 87 (strel šrapneia v desni podlchtnici); dr. Fric Luckmann, poročnik polj. topn. polka št. 7 (pretrgano mišičevje v stegnu): Rudolf M ii 11 e r . praporščak peh. polka št. 97 (strel v križu): Evgen B r e g a n :, stotnik domobranskega polka št. 4 (strel v levi nadlehtnici); Pavel Mandl. kadet havbičnega polka št. 3 (strel šrapneia v tilniku); Karel M i e d 1 e r , praporščak gorskega topničarskega polka št. 3 (strel v levi podlehtnici); Maksi-milian S c h o b e r . nadporocnik lovskega bataljona št. 9 (strel v desnem stegnu): Franc Hanauska, poročnik lov. bataljona št. 5 (strel v levem stegnu): Viktor Caravena. nadporocnik lov. batalj. št. 5 (dva strela v levi nogi);   Valter Vogel.
:ik lov. bataii. št. 5 (strel šrapneia v levi peti): Valter Penecke, prostovoljec havbičnesra polka Št. 3 rtrd šrapneia na vratu in levi rami): Franc M i n n i c h . narednik domobr. polka št. 4 (prelom desnega stopala); Viktor Perek, nadporocnik peh. ?oBca št. S2 (strel v desni rami\
—  Darilo. Odvetnik g. dr. Valentin K r i s p e r je izročil mestnemu i^agistratu znesek 500 kron z namenom, da se sporazumno z darovalcem kot podpora podeli ljubljanski rodbini, kateri bi oče v sedanji vojski rade! ali postal za delo nezmožen.
priporočamo vsem. da si r.aroče ilu-;trovani tednik »Tedenske Slike«. Ta list je iako dobro urejevan. prinaša vsak teden obilo lepih zanimivih slik in mnogo dragega gradiva. Pri-poročajte in razširjajte lis: »Tedenske Slike*! — Zahtevajte povsod list »Tedenske Slike^!
—  Sprejem gojenk v kmetijsko gospodinjsko šolo c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani. Po okoliščinah, ki jih določijo sedanje razmere vsied nastale svetovne vojake, ^e otvori šele v jeseni (bržčas okolu Vseh svetih) šestnajsti tečaj kmetijske gospodinjske šole. Prošnje za sprejem, ki jim je priložiti šolsko in zdravniško spričevalo ter obvezno pismo staršev, oziroma varuha, naj se pošljejo saj do 15. oktobra t. I. glavnemu odboru c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani. Ce bo mogoče s poukom poprej pričeti, oziralo se bo na prosilke, ki se prve z glase.
—  Stavbno dovoljenje ^e je dalo g. Franu Počkaju za adaptacijo kinematografskih prostorov. Stavbno dovoljenje je jdobila tudi »Kranjska stavbna družba« za prezidavo svoje hiše na Sv. Jakoba trgu.
—   Adaptirati namerava svojo hišo na Bleiweisovi cesti g. Fran Zidar talko, da bo lahko v njej namestil kinematograf. Stavbno dovoljenje za to adaptacijo mu je dal magi-stratni gremij.
—  Novo hišo na Ilovici si zgradi Fran Dolinšek. Magistralni gremij mu je v včerajšnji seji dal stavbno dovoljenje.
—  Dohodki mestnega vodovoda v avgustu. Dohodki mestnega vodovoda v mesecu avgustu so dosegli lepo vsoto 46.000 K.
—  Raznim strankam na Karlov-sk; cesti je dal magistratni gremij dovoljenje za napravo hišne kanalizacije.
—  Prenos gostilniške koncesije se je dovolil Mariji Petričevi z Res-ljeve ceste v njeno hišo ob Potu v Rožao dolino,  — -
—  Vozni red.   Z veijavnosto od
I.  septembra 1914 bodo vozili do preklica v okraju ravnateljstva drž. železnic v Trstu spodaj navedeni vlaki pa od 1. maja 1914 veljavnem poletnem voznem redu. Teh vlakov se lahko poslužujejo vsi civilni potniki brez pristnega legitimiranja. Civilni potniki, ki se peljejo v Puli. morajo Imeti legitimacije od c. in kr. poveljstva vojne Inke v Pulju.
Odhod iz Ljubljane glavni kolodvor: na Jesenice, Trbiž ob 6. zjutraj,
II.  uri 30 minut dopoldne in 10. uri 1 minuto zvečer. Iz Ljubljane, drž. kolodvor v Kamnik ob 11. uri 50 minut dopoldne in ob 7. uri 15 minut zvečer. V Novo mesto in Bubnjarci ob 8. uri 5 minut zjutraj, ob 12. uri 52 minut popoldne in ob 9. uri 1 minuto zvečer. I z K r a n j a v Tržič vozita vlaka ob 7. uri 10 minut dopoldne in ob 7. uri 40 minut zvečer. Iz Jesenic po drž. železnici v Trst vozijo tile vlaki: ob 1. uri 46 minut ponoči, ob 9. uri 35 minut dopoldne, ob 2. uri 26 minut popoldne in ob 6. uri 54 minut zvečer. Iz Trebnjega v Št Janž vozita vlaka: ob 10. uri 18 minut dopoldne in ob 8. uri 34 minut zvečer. Iz O r o s u p 1 j a v Kočevje vozita vlaka in sicer ob 9. uri 5 minut dopoldne in ob 10. uri 3 minute zvečer. IzNovegamesta na Stražo Toplice odhajata dva vlaka: ob 10. uri 55 minut dopoldne in ob 3. uri 45 nvnut popoldne. — Iz Divače proti Pulju vozita vlaka oh 4. uri 55 minut zjutraj in ob 9L uri 14 minut popoldne.
—  Brz*ov!aki na Južni železnici. Jutri. 4. t. m., začno na Južni železnici deloma voziti tudi brzovlaki. Br-zovlak št. 2 odhaja iz Trsta ob 8. uri 10 minut dopoldne, pride v Ljubljano ob 11. uri 21 minut dopoldne. Brzo-vlak št. 6 odhaja \? Trsta ob S. uri 45 minut zvečer, pride v Ljubljano ob 12. uri 5 minut ponoči. Brzo vlak št. 5 odhaja t Dunaja ofc pol 10. zvečer in pride v Ljubljano ob 5. un 55 minut. Brzoviak št. 1 odhaja z Dunaja ob 8. uri 45 minut dopoldne in pride v Ljubljano ob 5. url 46 minut popoldne. V zvezi s temi vlaki vozijo na progi Trst-Nabrežina-Kormin brzovlaki št. 24 1005. ki odhajajo iz Trsta ob 8. uri 35 minut zvečer.
Pomožni akciil za podpiranje revnih družin vpoklicanih vojakov v Idrni je darovala brušerska mladina v Idriji znesek 56 K 71 v kot čisti dobiček igre »Ljudmila«, ki jo je priredila dne 30. avgusta t. I. v ta namen. Odbor pomožne akcije izreka domoljubnim prirediteljem in prireditelji-cam najtoplejšo zahvalo.
Pri lokalni učiteljski    konferenci
na šestrazredni ljudski Šoli v Topli-C ih pri Zagorju ob Savi se je enoglasno sklenilo za časa vojne 1 % mesečnih prejemkov darovati Rdečemu križu, da se s tem lajšajo muke naših bojevnikov.
Podružnica Rdečega križa Celje okolica je pnredila meseca avgusta 4tedenski obvezilni kurz, katerega se je vdeležilo nad 60 slovenskih dam in gospodarjev iz Celia in okolice. Kurz je vodil g. dr. Scnvab. Njegovim temeljit:m raznrć vam in niego-vemu naravnost krasnemu predavanju so sledili udeleženci z najv jim zanimanjem. Pri vseh razprav;: i se je g. zdravnik opiral ne le se eda pred vsem na potrebe sedanjih vojnih časov, ampak tudi na po ebe vsakdanjega življenjai Tako je v tre-zal tudi onim. knterim se sicer n no-goče posvetiti službi Rdečega nža v vojski. Sicer se je pa za to priglasila večina udeležencev. Nov dokaz slovenskemu narodu prirojene človekoljubnosti in požrtvovalnosti. — Končno se še enkrat poudaria. da je tako lepe uspehe taksnih kurzov mogoče doseči le po tako temeljitih in lepih razpravah, kakorsne je imel g. dr. Schwab tekom tega kurza.
Drobne novice s Štajerskega. 1 z Šmarja pri Jelšah. Dne 25. avgusta je prišel kmečki fant Jožef Sumljak v Mestinju z nabito puško v hišo posestnika Detička. Puško je postavil v kot. ne da bi jo zavaroval Detičkova fanta sta puško našla in jo ogledovala. Pri tem je starejši, 17Iet-ni dečko, v šali pomeril na komaj 4 leta starega brata in sprožil, misleč, da je puška prazna. Počil pa je strel in mlajši brat se je pri priči mrtev zgrudil. Strel ga je zadel v prsi. — Štajerska namestnija je preklicala zadnjič proglašene najvišje cene za otrobe (11 do 14 K). — H r a g e č e Š p M e. Neka kmetica je v Gradcu prodajala na trgu češplje po 2 vin. komad. Vsled tega je nastalo med obiskovalci trga tako razburjenje, da je morala posredovati policija. — Iz Celja. 25letnica mature iz leta 1889. odpade letos zaradi vojnih dogodkov. — Iz politične službe. Nam. konc. praktikant E. Kropaček je imenovan za nam. Kon-cipista. — Iz Maribora. Mestni svet naznanja, da %o vse omejitve splavarstva na Dravi odpravljene in je vožnja zopet prosta.   —   V   P o -
Jj>4fržtf J? c i AUubarj* je mutla
fa. Marija Plevčak, rojena Pukl. — z Ptuja. »Pettaaer Zrnu poroča, da Je bil na bojišču ranjen stotnik Sarnitz, rodom iz Ptuja.
Poiar aa Satan*. Kakor smo že poročali, je v ponedeljek izbruhnil požar v tvornici kovin na Pečinah pri Sušaku. Jelo je goreti v skladišču za filtriranje. Gasilcem s Sušaka in Reke se je posrečilo požar lokalizirati. Zgorelo je samo skladišče. Škoda je precej velika, a je do malega bokrita z zavarovalnino. Skladišče je namreč bilo zavarovano pri I. ogrski zavarovalni družbi v Pešti za 32.000 kron.
Najdeno. Na trgu je bila najdena črna denarnica s 7 K 44 v. Dobi se Marije Terezije cesti št. 26 pri Ivanu Franzu.
S ceste. Panes dopoldne se je s kolesom pripeljal po Stritarjevi ulici delavec Franc Smole iz Preserja ter zavil pred škofijo. V istem trenotku je pa pripeljal na ovinek tramvajski voz in vojaški auto z moko. Smole se je zadel ob tramvajski voz, je padel in se prekucnil proti vojaškemu orjaku. Sam je ostal zdrav, pač pa je vojaški auto kolo skoraj popolnoma pokončal. Kolesar je ostanke svojega kolesa pobral in jih na rami nesel k mehaniku.
Prvi zajec te sezije na trgu. Danes je prinesla trgovka z divjačino Ivana Florjančičeva prvega divjega zajca te seziie, katerega ie prodala za 3 K 70 v.
Na včerajšnji semet so prignali 910 glav in sicer 565 konj (česar že dolgo ni bilo), 216 volov, 77 krav. 19 telet in 33 prašičev za rejo.
Razne stvori.
*  Japonska vas v*eta v Upskem
Na grafični ;azstavi Bagra v IJp-skem se nahaja *udi japonski oddelek in majhna japonska vas. Vse Japonce z razstave so aretirali kot vojne vjernik:. Japo:is*..» vas in oddelek pa so zaprli.
*  Papesfi prelat blagoslavlja židovske vojakč. Z i časa mobilizacije v Črnovicah le blagoslavljal po>lav-liajoče se vojake pai*eski prelat Jožef Schmid. Pri bukovinskih polkih je zelo mnogo zidov. Te je nagovoril papeški prelar, ko je blagoslovil ostalo vojaštvo, v ihiCnu očeta in sina in svetega dum. s sledečimi besedami: Otroci izraeisvi, ki odhajate s to vojsko, za vas prosim blagoslova Jeho-ve, vašega in našega enega, edinega Boga.
*  Slike iz Belgije. V »Berfincr Tagehlattu< piše vojni poročevalec Henrik Binćer slike iz Belgije. Pismo je datirano z dn^m 27. avgusta iz velikega glavnega tana Navajamo nekatera mesta V Liittichu so prebivalci pred prihodom nemške armade razstrelili najl ;psi most Pont des Ar-;iiLS. Na tisoč »voojv razbit most le/i razsut na dnu Mase. Nemški pionirji so zgradili pc-»tonov m*-s: ir. naris rad mostom se je glasil,   da   ie   to
Neuer Poni a* Aichc^- V Namuriu so deloma rastrelili star most z devet irn ob!« vi >'n'. slikam: navaja poročevalec tudi sledeče: V lutMsk; ;ucfični paK«<; j° cfVj prciefttna dvorana. Na s*°nah krasni gobelini. Na tleh 15 metrov dolga, črnozlata preproga. Na ri*?m všit znak in levi. 1 nje kristalni Iusm«. Na desni strani
v zidu h d: senpntia hhdi m nemirni zut-an in visSc sni: abbe. Nemški f.ranatnjc'^ / nasa'cnm* bajoneti ju stra/ijc. Ce zima*, v brezupnem gibanju, pade le ei strel -- »un seul coun de iusii < — na nemške vojake, bosta ustreljena ta dva talca.
Brzojavno poročile.
Naše zmage nad Rusi.
Dunaj, 3. septembra. (Kor. ur.) Včerajšnie vesti o zmagah naše vojske nad Rusi so izzvale velike patri-otične manifestacije. Vesela tisoč-glava množica je korakala po ulicah, hiše so bile okrašene z zastavami. Množica je prepevala patriotične pesmi ter klicala »Živel« cesarju, armadi in domovini. Po navduševal-nem nagovoru je ljudstvo zapelo cesarsko himno. Manifestacije so se vršile zlasti pred vojnim ministrstvom in so trajale pozno v noč.
Dunaj, 3. septembra. (Kor. urad.) »Fremdenblatt« konstatira, da ie vsled uspehov avstro-ogrskih čet in nemških čet proti Rusom in odločilnih uspehov Nemcev aa zahodnji fronti skupni ruska-francoski operacijski načrt popolnoma uničen. Rusi so namreč nameravali ofenzivo na trefe črtah in sicer na Vzhodnjetn Pruskem, na Pruskem preko Poljske in v Galiciji, kar se Jhn ie popofaeuu ponesrečilo.
Berolin, 2. septembra. (Kor. ur.) »VVolffov urad« poroča: Vest o veliki zmagi avstro-ogrske vojske ie provzročila v Berolinu entuzijastično navdušenost Po cestah nosijo črno-rumene zastave. Navdušenje le trajalo pozno v noč. Povsod je slišati izraze občudovanja za   hrabro   za*
Berolin, 3. septembra. (Kor. ur.) »Wolffov urad« poroča: »Norddeu-tsehe allgememe Zeitung« piše: Sredi v radost nad zmago med Reimsom in Verdunom je prišlo poročilo o sijajnem uspehu nase&a zaveznika napram Rusom. Po hudem boju se je posrečilo vztrajnim m hrabrim av-stro-ogrskim Četam pognati sovražnika nazaj in mu prizadejati težke iz-gnbe. V velikih množinah so se morali Rusi vdati. Jasno merilo za velikost zmage je veliko Število vzetih topov. Pod izredno težkimi okolnost-mi so sodelovale sijajne lastnosti voditeljev z občudovanja vredno hrabrostjo čet, da je bilo mogoče sovražnika tako silno udariti. Nemčija sledi tem slavnim činom z navdušenjem ter čestitamo iz polnega srca cesarju in kralju Franu Josipu k tej zmagi, ki je nadaijni nevenljivi slavni list v slave polni zgodovini avstro-ogrske vojske. S toplim sočustvovanjem se spominjamo tudi junaških borilcev in njih voditeljev, ki so izvojevali te zmage.
Poduk na obrtnih šolah.
Dunaj, 3. septembra. (Kor. urad.) Kakor naučni minister glede srednjih šol, tako odrejuje tudi minister za javna dela, da se prične poduk na državnih obrtnih šolah ob določenem rednem terminu. Res se stavijo tem intencijam nasproti v posameznih slučajih težkoče, ki imajo svoj vir v posebnostih obrtnega poduka. Zato bo na posameznih šolah na mestu individualno postopanje, odgovarjajoče obstoječim razmeram. Začasno si-stiranje poduka bo najbrže potrebno samo na nekaterih zavodih.
Terezijanska akademija.
Dunaj, 2. septembra. (Kor. urad.) Poduk na Terezijanski akademiji na Dunaju se bo pričel ob navadnem času.
Francoska vlada beži iz Pariza. Pariz, 2. septembra; preko Rima. (Kor. urad.) »Agence Havas« poroča: Vlada je izdala manifest na deželo v kateri sporoča, da je sklenila, da more vojno na celi črti nadaljevati, prenesti sedež vlade izven Pariza.
BeroHnska borza. Berolin, 2. septembra. (Kor. ur.) Obisk borze je bil danes slabši, ker se je večina interesentov udeležila razpostavlienja zaplenjenih topov. Razpoloženje je bilo dobro, včerajšnji kurzi so se vzdržali Za danes sklicana seja borznega predstoini-štva, ki naj bi se posvetoval glede ustavitve lokalnega prometa, je bila odpovedana. Tudi ne upajo, da bo prišlo do zaželjene zopetne otvoritve borze. Vršili se bodo samo neobvezni pogovori.
Ameriški denarni trg.
Novi Jork, 1. septembra. (Kor. urad.) Večina članov denarne borze ie prišla do spoznanja, da bo vojna trajala delj, kakor se je prvotno mislilo. Zato so se člani dogovorili, da bodo svoje trgovske dispozicije v tem zmislu uredili. Razpoloženje zadnjega tedna se je splošno zboljšalo.
Hmeli. Zatec, 31. avgusta. Hmeljarji prodajajo radi po 70 do 85 K za 50 kg. Kupčija na tukajšnjem trgu slabotna; nekateri trgovci kupujejo za pivo-varje.
Nemška skadrska popadka.
Dunaj. 3. septembra. (Kor. urad.) Nemška posadka iz Skadra je dospela včeraj ob 1. uri popoldne na bogato okrašeni kolodvor Južne železnice. Čakali so jo vojni minister vitez Krobatin. domobranski minister Georgi, drugi vojaški dostojanstveniki, notranji minister Heinold, župan dr. \Veisskirchner, podžupani, policijski predsednik in zastopniki nemških društev.
Albanija.
Rim9 2. septembra. (Kor. urad.) »Agenzia Štefani« poroča iz Drača z dne 1. t. m., da je sklenil zbor veljakov mesta prositi vstaše, da naj počakajo na odgovor na zadnji dopis do
sobote. Jutri dopoldne odide kontrolna komisija v Šjak, da sliši zadnje določne želie vstašev in da doseže sporazum. Knez Viljem se bo odpeljal, če ne pride nič vmes, v četrtek.
Rim, 2. septembra. (Kor. urad.) »Agenzia Štefani« poroča iz Drača: Zunanji diplomatični zastopniki so imeli včeraj ob 10. zvečer v italijanskem poslaništvu sejo, v kateri so sklenili staviti albanski vladi vprašanje, katere garancije da inozem-cem z ozirom na resni položaj mesta in na zaradi neplačevanja zaslužkov nastale nezadovoljnosti. Danes dopoldne je romunski poslanik storil od diplomatičnih zastopnikov dogovorjeni korak pri ministrskem predsedniku Tur kan paši. Ta je odgovoril z izogibajočim odgovorom. Vstaši so poslali zastopnikom velesil tudi pismo, v katerem pravijo, da so računali na to, da se bo knez Viljem od-peijal, ker pa vidijo, da se njih pričakovanje ni izpolnilo, sporočajo, da bedo svoj že sporočeni program uresničili ter opozarjajo, da naj skrbe za svoje lastno varstvo in za varstvo svojih državljanov. Diplomati so imeli potem dopoldne posvetovanje ter so sklenili odgovoriti, da se vrše pogajanja z albansko vlado glede poštene rešitve tega vprašanja, da pa vlada še ni odgovorila.
Rim, 2. septembra. (Kor. urad.) * Agenzia Štefani,« poTOča iz Drača z dne 31. m. m. ob 11. zvečer: Branitelji Drača so oddali v svrho, da premerijo daljave, nekaj strelov iz topov. Vstaši so na to odgovorili tudi s streljanjem s topovi. Od dveh strelov, ki sta bila očividno namenjena na kneževo palačo, je zadel eden v morje, drugi pa v bližino mestne hiše. Prebivalstva se je polastila panika.
Dunaj, 2. septembra. (Kor. ur.) -Politische Kor.« poroča: Kakor se zatrjuje z merodajne strani, vzdržuje c. in kr. vlada kljub sedanji vojni vse Albanije se zadevajoče določbe londonske vele-vnslaniške reunije. Posebno je odločena vztraiati pri nevtralnosti Albanije. Morebitno protipravno poseganje sosednjih držav v teritorij, ki ga je za Albanijo določila Evropa, ne more biti trajno zasede-nje. C. in kr. vlada je tudi v tem ozi-ru v razveseljivem popolnem soglasju s kraljevsko italijansko vlado.
*                  *
*
Konklave.
Rim, 2. septembra. (Kor. urad.) Agenzia Štefani poroča: Točno ob 11. dopoldne se je dvignila zopet fumata iz dimnika Siikstinske kapele in 10 minut pozneje druga. Obe dopoldanski glasovanji sta bili torej zopet brezuspešni. Na trgu sv. Petra se je zbrala zopet velikanska množica.
Rim, 2. septembra. (Kor. urad.) Na trgu Sv. Petra čakajoča množica je izvedla včeraj ob 3A zvečer po novi fumati. da papež še ni izvoljen.
Rim, 2. septembra. (Kor. urad.) Listi poročajo, da je kardinal Serafi-no Vanuteli v konklavu padel in si odrgnil kozo na nogi. Če bi trajale bolečine naprej, bodo šli pred vsakim glasovanjem k njemu v bolniško dvorano trije kardinali, da sprejmejo od njega glasovnico.
Pansšnii list obsesa 4 strani
Izdajateli In odgovorni urednik: Valentin Kopitar.
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
Heteorolositno porotno.
Viiloa nad morjem S06-2 _______Sredi]! mM tlak 73t >■
2.  2.pop.! 741-4 j    22 2 I si. jjvzh.      jasno „   9. zv.  742 1 I    16-4 ' si. sever
3    7. zj.    742-3      111 |sr. svzh.      megla
Srednja   včerajSnja  temperatura   18*5?, norm.   16*7*.   Padavina v 24 urah   mm 0*0.
St. 50 Mob.             ^^                                                                               3141
Razglas.
Vtled odredbe vojaškega poveljstva v Gradcu se morajo le ta teden zbrati in organizirati društva, ki so zavezana v Srni vojski, dalje zbrati in sestaviti oddelki iz vrst strelskih društev, strelskih mladinskih organizacij in kolesarjev — zadnji od 17. leta navzgor — iz Mastne občine ljubljanske in iz okrožja c. kr. okrajnega glavarstva ▼ Ljubljani, da ae postavijo v vojno službo, kakor zahteva zakon o vojnih dajatvah.
Pregled in zaprisega teh društev in oddelkov ae vrli v soboto dne 5. septembra 1914 ob 10. uri dopoldne, kolesarskih vrst pa ob 8. uri zjutraj na zagrnjenem športnem prostoru pod Tivoli (prejšnje dirkališče. Mladoletni kolesarji morajo prinesti potrdila svojih staršev ozirema varuhov, da smejo ostati veS dni nadalje izven ljubljanskega okrošja.                                               r. *0
Maste! magistrat Uubtjaaski,
»        «»-*-amsBHflM■-! ""T" *■
Stran 4.
•SLOVENSKI NARDD", 4a* 3. septembra 1914.
207. 5tev.
Stanovanje
iz dveh ev. treh sob, kopalnico in pri-tiklinami je e44atl a L MIMlTHL
Naslov   pove   upravništvo   »Slov. Naroda«.                                         3097
Uieiii ii iSifi
iz poštene hiše in s potrebno Šolsko izobrazbo, M sp rt I m at t.
Poizve   se   pri   Lenasl   Jb 0erk«
ntan, ljubljena.                          3130
V^ea-faeate*fta*e3   prosti
trgovski  sotrndnik
mfšane ali manufakturne stroke, vajen tudi pisarniških del in lesne trgovine Želi mesto premeniti. Službo lahko nastopi takoj. — Ponudbe pod „Sotrudalk" na upravništvo »Slov. Naroda«.                                       3140
Za vstop s 1. oktobrom se mlajši išči
knjigovodja
zmožen bilance slovenskega in nemškega jezika, za tovarno blizu Ljubljane.
Ponudbe   na   upravništvo   »Slov. Naroda«.                                                3127
JMMLtt,
I PIMML                                            3138
Prijam« ponudbe pod^StSf^na upravništvo »Slov. Naroda«.
p#P#Ib#mmi nova eeTVJeaaUaka
nnUorma
s plaščem m Mto peesal prti«
Izve se v upravniltvu »Slov. Naroda«.                                                3134
Itte m u Uktjtat vstop
ženska lisiriilka nt
primerne starosti, ne pod  18 let.
Ponudbe   je   nasloviti na   pojfnl
predal it. 23.                              3137
Lepo stanovanje
na deželi, pod planinami   za celo družino z vso opravo in kuhinjsko posodo,
se odda pa niski eenl v aaioaa.
Tudi se sprejmejo samski gospodje ali gospe na stanovanje in hrano.
Pojasnila da e An t o* larkeljca. posestnik Laze v Tnkin|n nad Kamnikom*                                   3136
SA^TORIUM : EMONA
1 LUUBLUrMSIA kolenskega ulica 4 SE&zpRMmipnvM DRFR DERGANC
Foprnok
tajava, katero je podata tvrdka J. Favlla, Bova ultea 3, v »Slov. Narodu«, z dne 2. septembra:
Dajem javno na znanje, da sem svoje mesto pri gori omenjeni tvrdki na lastno zahtevo zapustil, ker g, Pavlin ni hotel meni pristoječega zaslužka docela izplačati, za kar sem že storil potrebne korake pri sod-niji. Ker sedaj z največjim uspenom zastopam najboljše renomirano, reelno, v vsaki vrsti premoga postrežbe zmožno tvrdko en gros Fran Uher, Šelenburgova ulica 4, je očividno, da ima izjava tvrdke Paulin svoj vzrok v konkurenčni zavisti
V obrambo svoje osebne časti sem že podvzel potrebne korake.                        3139
Anton Zupan, zastopnik.   Linhartova  alica št. 16.
nA   IZBIRO  pošilja tudi na   deželo: Krasne
lil   II 1 f9   krila, kostume,
KI   II I K    nočne halje,
II I   II I  I     »""o in «sako
II L II L L   ■»•dno blago.
Zelo solidna tvrdka:
M. Krištof ič - Bučar
Ltueliaaa, Stari trg S. Lastna hita. Neprekosljiva v
otroških oblekcah
11 in krstni opravi, n
mi Kim Haiu mu 1
parfumerija, fotografična manufaktura itd.
OHasif ev incesiloiiiiH prodala stropov.
Ustanovljena leta 1897.
Jnton h^ane
Ljubljana, Židovska oliea 1.
Ceniki na razpolago.              Ceniki na razpolago.
Tate4iMlu iteiflka lista
..TEDENSKE SLIKE"
obeeoja It strani ter prtoken)*  naaladnio veleuaimlve sUke;
I            Mobilizacija meSčanske garde v Novem mestu na Dolenjskem
I           Nas cesar Fran Josip !. in prestolonaslednik se peljeta v Schonbrunn.
Belgijski vojaki. ..   francoski poslanec, izborni zagovornik evropskega  miru Jaures, voditelj francoskih socijalistov, ki je bil koncem julija v pariški kavarni zavratno umorjen.
Angleški kralj Juri na vojni ladji v družbi najvišjih poveljnikov ancrleSkeea vojnega brovovja.                                                                            r
Srbsko dekle iz okolice Valjeva, ki so ga zavzeli z izredno hrabrostjo slovanski polki.
Danska princeza Dagmar, prva princesa, ki zahaja kot slušateljica redno na javno vseučilišče v Kodanju.
Ruski vojni minister Suhomlinov, ki se zanaša na tri ruske generale: Oktober. November, December.
Izdelovanje velikih granat za topove na vojnih ladjah ali trdnjavah.
V oddelku za Srapnele: spredaj gotovi šrapneli, v sredi cel kup krogel s katerimi se šrapneli napolnijo. Vsak šrapnel ima okoli 400—500 krogel.                     ~   '
Oddelek avstrijskih vojakov-kolesarjev.
Izdelovanje puškinih kopit za našo vojsko.
Pokojni papež Pij X, pokopan 22. avgusta.
Soba v hiši Sartove družine v Riese, pokrajini Treviso, kjer je bil pokojni sv. oče dne 2. junija 183^. rojen.
Giuseppe Sarto leta 1858. Župnik v avstrijski beneški župniji Tombolo, pozn. papež.
Marganta Sarto, mati pokojnega papeža Pija X., žena občinskega sluge, ki je imela osem otrok.
Sestre pokojnega rapeža Pija X.
Na bojišču proti Rusom v grlo zavratno ustreljeni polkovnik Ludovik bar. Holzhausen,
Polkovnik Schirmer, izborni poveljnik pri Sabcu zmagovitega junaškega zagrebškega polka in njegova pogumna gespa.
Zmagoviti nemški vojskovodja generalni polkovnik, bavarski prestolonaslednik Ru-preeht, ki je pri Metzu porazil Fran.oze
Rezervisti 17. pešpolka odha.ajo: Pogled na taborišče na prostoru pred glavno pošto v Ljubi lani
Slovenski fantje odhajajo: Na kolodvoru, okrašeai s cvetjem korakajo pod cesarsko in slovensko zastavo v vlak.
Prizor iz Liubliane:  Pri trafiki poleg škofije čita občinstvo časopisna poročila.
Pomorska bitka na Jadranskem morju: Avstrijska mala križarka »Zenta« se junaško bori proti premoči združenega fiancosko-angleškega brodovja.
Skrivalnica: Kje je slonov lovec?                                                                           3131
Razen tega priobčuje list .TEDENSKE SLIKE'* najnovejše vesti z bojišča, zanimiv roman „Izgovor krivca" i. t   d., i. t. d.
NarstltS Si Ust „TEDENSKE SLIKE1* naročnina znaša za četrt leta K 2*50, za mesec dni 90 vinarjev Posamezne številke se dobe po trafikah, knjigarnah   in   kolodvorih   izvod   po   22  vin    Kupujte   „TEDENSKE  SLIKE".
Preselitev.
Strojno  pletenje A. HARING
Dvorski   *wa   6*.   1                 3124
je od 8» septembra naprej
na Kongresnem trsu it. 11
Dokler bo kal zaloge, te bodo otroški plaiči, oblekice, avblce prodajale daleč pod tvorničko ceno.
HN ^*_ JS ^^ đm S-j ^*.     so najbolj zanimiv ilastrlraa tedaj   P|   |i"|l           KP     n**'    ker    PnobčuJe'°   pojesti,   popise
■H   w*^%%^rSifliiPBlBtaf      zanimivih  vojaških   in    drugih  doživlja-
S                                                  jev, poučne zanimive članke,   lep, zelo
a na fkaai /P^              H      napeto pisan   roman   »Izgovor   krivca«
™BB3V           "    bojiš*.
List ,,Tedenske Slike11 prinaša vsak teden obilo zanimivih slik z raznih bojišč, popisuje življenje in dogodi jaje naših vojakov v taboriščih in na bojišču ter opisuje važnejše dogodke doma in na tujem.
Zahtevajte povsod list „Tedenske slike".
Naročite   s!   „TEBSK3KE    SLIKE"!   Četrtletna   naročnina   Je
S 2-50, za 1 mesec pa samo 00 vinarjev. i                   Naslov: „Tedenske Slike", LJnblJaaa.      ==
Po trafikah, knjigarnah in na kolodvorih zahtevajte „Tedeiske Slike '9 izvod stane 22 h. Ilustriran tedni*c »Tedenske Slike« obsega 16   "rani.
Kupujte list „Tedenske Slike"!               3128
jcuc
zdravniško priporočeno kri tvereče vino daje moč in zdravje.
Vzorec 3 steklenice 5 kg franko po poštnem povzetju K 4 80. — Edina zaloga:
Br.   Kovaković,
veletrgovina   vina,  Vermoutha,   Maršale, -----    Malage, Konjaka, žganja itd. ==
i Mlatilnice,  vratila,  čistilnice,  trijerje, mline za ,
moko, stiskalnice  za   sadje  in  grozdje, stiskal-.
niče  za   seno,   motorje, slamoreznice,   reporez- r
=  niče, brzoparilnike, gnojnične črpalke   = *
ter vsakovrstne drage pred- ' mete za gospodarstvo v najboljši   kakovosti,   priporoča * znana domača razpošiljalnica * poljedelskih strojev
Fr. Stupica'
v Ljubljani.
Največja  zaloga razne  že-' leznine,  orodja,  strojev  za | industrijo,   stavbenega  materijali i. dr.            g
Cene nizke!! I                                                                                                                                                                 1
Postrežba točna!'
Ceniki   interesentom brezplačno na razpolago. I
Telefon štev. 16.                                                                                          Telefon *t«w. 16.    129    Stavbno podjetništvo;   pisarna za arhitekturo in slavbno-
mmr  Leta 1873. ustanovljeno delniška dr«žb.   -vjoj                                        tehniška dela; tesarstvo in mizarstvo s strojnim obratom
Jabolka
In hruško,   namizno sadio — od
10 kg naprej po 12 do 60 v kg razpošilja po povzetju A. Osetf posest* alk. Ouštanl. Koroško.              3072
Spreiema zavarovanja človeškega 2iv-
ijenja po najraznovrstnejSih kombina-
cijah  pod tako  ugodnimi   pogoji, ko
nobena diuga zavarovalnica.
Zlasti   je    ugodno    zavarovanje    na doživetje  in smrt z manjsajočimi  se
12                     vplačili.
A - •"•   v*aiePji-JO  zavarovalna  banka  v   Pragi.    .*.  ^   -a-
Soaoi mš lenol ■ 60,100-7*0-10  *  «wir»nf—*  oeikoo-doe fta kapitaU)« E 126,665.304*25
Po velikosti arija vzajemss zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo.
—i                                               Vaa   polaeona    <e|ot              ■
■ar- tatrtn zanntii i DoDsi KR*. i inpnki olid m. M •*•
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim Škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in najkuiantneje. Uživa najboljši sloves« koder posluje.
Pozor! Sprejema tudi zavarovanja proti vlomski tatvini pod zelo ugodnimi pogoji. — Zahtevajte prospekte I;
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
j   D.lHl.h. Bl.«.lc. «,000*00 fc>—.   ■                  2530               StrHOrjOVO    llHOO    ŠtOV.   2.                                      '«""■■ «—g  •"■—'• <^00-000 fct^i*.
Poslovalnica L c. kr. avstrijske državne razredne loterije.
Podružnice v Spljetu. Ćelavcu. Trstu, Sarajevu. Gorici In Celju.
Spreiema vloge na ks)liice m as tokoM raftoa Jg 1L0L  ■'■PSU ta protUja srečka ta vrtdavstme paplrle s   ter flk okreatklo oi eae vleoe po otaOm   8 "T  F P s   a   s   vavk vrat po eaevaeai karam,   s   s   a