Št. 81.___________________V Gorici, v soboto dne 10. oktobra 1908. Letnik X. Iihaja Tank torek in soboto ob 4. uri popoludne. Ako pade na ta dneva praxnik ixide dan prej ob 6. xveder. Stane po poiti prejeman ali v Gorici na dom poliljan celoletno 10 K, polletno 6 K in ietrtletno 250K. ProdajalerGorici t to- bakarnan Schwarz t Solikih ulicah, Jelleriitx t Nunskih ulicah in Le- binni VerdijeTem tekalilČu po 8 Tin. Uredniitvo in npravnistvo ¦« nahajata v «Narodni tiikarni», alica Yetturim h. it. 9. Dopiie je naaloriti na uredniltYO, oglaie in naročnino Da na uprarniitro »Goricec. Oglaii te računijo po petit- rntth in ticer ako ie tiikajo 1-krat po 14 Tin., 2-krat po 18 »in., 3-krat po 10 Tin. Ako ie večkrat tiikajo, raLu~ nijo ie po pogodbi. Iidajatelj in odgororni urednik Anton Bavear. Tiska „Narodna tlskarna" (odgor. L. Lukeiič). Knezonadškof proH zvezi kršč. socialcev z Iiberalci. Včeraj predpoludne se je po- klonila prevzvišenemu knczo- nadškofn za njega god fforiška duhovščina ter mu izrekla svojc čestitke. O tej priliki se jc pre- milostivi knezonadškof izrazil z ©sirimi besedami o zalost- ii i zvezi krseanskih po- »lance v x liberal no slran- ko. Obsodil je ta uže obče znani w „Skandal" -w tako, kakor zasluži sama stvar, in dostavil se izreeno zeljo, da bi obe kaioliski stratiki vza- jeiiino se podpirali in nkup- no poHtopali. Xavzocini je pri- poročil n aj njcgovo obsodbo tega „škaiulala" in željo po složnem delovanju krscan- skih strank sporocijo vsi du« liovščini. „Soča" — besni. Od kar ai je zabil t glavo, da je poklican po mibsti pekla na stolico de- želnega odbomika, postal je Andrej Ve- liki ponosen, celo ošaben in zelo nervö- sen. Zamišljeno teka od botege do bo- tege ter iteje dneve in are, kedaj zaaede omenjeno stolico, za katero se sam sebi Tidi najBposobnejiega. Nestrpen je bil * ie kmala po volitvah ter zahteval od vlade, naj skliče zbor y kratko zasedanje, da se konštituira, ter prične on iteti svi- tle kronice. A vlada mu ni hotela izpol- niti želje; zato jo je pa grdo nahralil ter zažagal, da ji vže pokaže, kaj zna. Zdaj pišemo vže 10. oktobra in ie ni — nič. To je had6, tega ne more ?eö prenaiati, postal je tako nervozen in ne- strpen, da se je bati za njegOTO duino ravnotežje. Njegov list „Soöa" je zrcalo njego- vega dašnega ttanja. Pred osmimi dnevi je ta list pozifljal slovensko ljadatvo, naj pljava T obraz izdajicama dr. Gregorčicu in piof. Berbač-a, ker sta Drejca zapre- čila pot T odborniitvo : list od 4etrtka pa besni o finančnem deželnem atanja, katero sta zakrivila „zaveznika" dr. Pa- jer in dr. Gregorčič. Ta konfazna zmes je jasen dokaz, da se lieta r Gosposki alici meša. Postal je besen in konfazen; kar hoče grajati, nehote in nevede hvali, in obratno. Evo Vam par dokazov : V 9 letih Pajerjeve vlade, piše list z due 8. oktobra, narastli so deželni iz- datki od 485.000 K na 1,817.000 K, toiej so 8e pomnožili za 1,332000 K; a de- Made go zrattle od 15 oziroma 17°|° na 20% pri realnem davku, in od 20% na 30% pri obitnini. No, ce se apa deželni glavar kriti sedanje potrebščine, ki so za 1 332.000 K večje od onih leta 1900, Ie s pOTiikom doklad za 3, 5 oziroma 10%, je rea go- spodar, kakorinega dežela še ni imela. To sledi neposredno iz „Soöioe" pisave. Pomislite, preblagi grof Coronini, je kril dezeine potrebiöine t zneska 485.000 K z do k lad a mi 15, 17 in 20%; a dr. Pajer krije potrebicine v zneska 1.817.000 K skoro z istimi dokladamicaiz- ravne davke. Ali je mrgoäe dati seds- Djemu glavarja lepše spričevalo o nje- govi izredni spietnoati v deietirtfm gc- spodarstva ? Tega spričevala pa ma ne dajemo mi, ampak „Soöa". Navedeni list navaja dalje, da io poskočile v tej dobi naklade^od Tžitnine cd 20% na 120°|0, in to v deželiTkjer je vino glavni pridelek, kateri je treba va- rovati. Izvrstno! — podpišemo z obe ma rokama ; a povej mcdra „Soöa", kedaj in zakaj so se povišale te doklade? [Ali I ne radi tfga, da je bilo mcgoče vpeijati detni iolski zalog v zneska 250.000 R ter ob svojem časa zboljiati nöiteljake i place? In povišanje od 100 na 120% 1 koma je bilo v prilcgV Ne-!i očiteljstvn ? i „Sočin" pisač naj nkaže očiteljera, da 86 zadovolijo z isto plačo, kakoršno so imeli pred 1. 1899, in ta naklada se zniža takoj za 80%. Učitelji morajo biti pač hvaležni „ahcolntni vladi" Pajer-Gregoröic, da so prišli do sedanjega zboljianja plaö; a „S( ea" to graja. No, ko pride na vrato abaolntna vlada Gabriček-Faidatt', se ts- koj zaižajo naklade od ož tniae in go- spodje ačitelji bodo potem — intenziv- neje za nja agitirali. Tndi dejatvo, da je doBegla wabso- latna vlada" Pajer •¦ Gregorčič poviäanje doklad na pivo cd 1 K na 4 K bi hotel 1 „Scčin" pieač grajati ter jima Steti v zlo, a reise se je s tern pač nesmrtno blamiralo, ne čnti, da je to največja po- hvala za njn. — Čujte vi, vinorejc', ve- lik greh eta ponzročila označena gospoda, ker sta dosfgla ta povišek! Eaj pravite k tema? Ali niate vi vedno na shodih in s peticijami z&htevali, naj se to zgodi? In sedaj je to grch, ker ni tega dosegel Andrej Veliki?! Ko pride on na krmilo a Faidntti-jem, zniža vse doklade, posebno pa ono na pivo; a vkljnb tema zviša še nčiteljem place, bo gradil in popravljal ceste, ki so bile zelo zanemarjene, bo napravljal vodnjake in vodovode, bo de- lil podpore za različne potrebičine kme- torn in vinorejcem, splch preoberne vob svet z jezikom, kakor je to naredil pri narodnih podjetjib, katerim načeljaje. MSoč&" hcče grajati to, kar araa- trajo vsi naši vinorejci za jako važno pridobttev, in graja za to, ker sta pri- dobila označeni povišek na piva Pajer- Gregoičič. Uverjena je, da je s tern uni- čila njan apliv in veljavo; a vsak ra- zamnik sodi drngače. S tem pač Ie po- , vepešuje in zagovarja navedena gospoda. ; Še večji znaki blaznosti in ž njo , zdražene hndobije bo kažejo iz nasled- I njih točk „Sočiaega" članka o deželnih ' dolgovlh, bresobrestnih posojilih in de- želni noriinici. O tem prihodnjiö; a za danes bi moramo staviti vendar Ie ie ' vprašanje na gg. dr. Gregorina in dr. Franka, člana slovenskega klaba, kate- remn naöeljoje A. Gabršček. Kako moreta vidv», akademično isobražena moža, capljati za človekom, öegar glaBilo pozivlja javno naše Ijad- stvo, naj pljava [dr. Gregotöica in prof. Berbaöa v obraz kot izdajalcema naroda, ko vendar veata, da imenovana gospoda sta posvetila vse svoje moči blaginji na- roda in razvoja njegovih amstvenih in materijalnih moöij. Je-li tadi že Vama zamrl cat za doatojnoBt? jppcžje laži-liberalcev. nSočinou političco orožje napram avojema naeprotoika He mora vsakema 8tadit', kdor misli le količkaj b svojo glavo. Impertinenca, ki gleda iz vsake „Sočine" vrate je taka, da bi človek mislil, da ima „Soča" ceio deželo v iaha, da vse trepeče pred njo in se boji kot nakzijiie bolezni. Že koliko oseb je ta brezobrazni Hat cglodal in vsak kdor ne oklcni tilnika „Sočinemu* la&tnika, naj bode pripravljen, da bo prišel prej ali slej na aramotilen oder nSočineu imper- | tinecce. Ne oziraje se ne na deeno ne | na levo maha, kakor zbesneii der?ii okoli sebe in ako na žrtvi, po kateri jaba ne more najti ničesar izpodtakljivega pa 1 acže po prifatnem življenja dctičnikv, po | dražini itd. la mladina, ki je nagnjena vedno rsjia k alabema kotdobrema, čita take ocvirke, katere zna le „Sočina" im- pertinenca maatno zabeliti, kot najbolj tečno hrano. Pa tadi otračati atvari na- rcbe in po svoje zasakati, zna moJBterBko neki list in lahko rečemo, da prvo odli- kovanje bi tema liata gotovo ne izostalo, ako bi se delila odlikovanja zato, kdo zna najbolj avet farlati, reči pretvarjatf, osebe oapadati, blatiti in krasti ča3t, pc- itenje in dobro ime. Ozrimo bp malo na sedanje zase- danje naiega deželnega zbora in obna- ! ianje „Sočt>" ter njencga lastnika. Z vso sarovostjo ia neotesanoatjo se zaganja ! ySoca" v dr. Gregorciča in prcf. Berbuča ter rabi v sramotenje imenovanib oseb ! take izraze, da je neki pošten liberalec | pljouil na nSočou, ko je čital eno zadnjih številk. Nekateri poslanci, katere ima v iaha ! Gabršček, ao tadi že bridko občutili ,So- ; ČinM lopar. Tako n. pr. dr. Franko, oče takozvane agrarne atranke, je klel „3očou in njega la&tnika ob čaaa, ko ma je Gabršček bral levite ter ma zabrusil v obraz, češ, kje je bil dosedaj dr. Franko, da ni videl gorja našega kmeta. Tičal je doma ter koval iz pravd rnmenjake. Dr Franko se je aatrašil „Sočinega" loparja in počasi zlezel a celo agrarno stranko pod GaberŠčekovo saknjo. Sedaj G&- beršček piska na agrarce in na „Naš Glas". Ta in tarn jih še celo okrca in ponižni „agrarci" se kot kožek potahnejo in poslašajo lepo tiho povelja, ukaze, gromenje in tresk Andreja Velikega. In Andrej Veliki si zadovoljstva mane roke, da je na tako lahek način prišel do komande v dež. zbora, in glavno je pa to, da pri volitvah v dež. zbor ni segel tako globoko v žep kakor je spo- četka miaul. Agrarci ponižni in skromni so stroške za volitve plaöali in ko je bilo vse poravnano, jih je Andrej Veliki milostno sprejel pod svojo saknjo. Tako in nič dragače je. Kdor ne zn», naj bo doma! Kdo se apomni Bedaj agrarcev ? Ali ne smatra dr. Franko in dr. kot svojo glaBilo „Sočo" ? Ali ne čakajo komaj agrarci, kdaj „Soča" izide, da zamorejo srkati iz nje ocvirke? Recite agrarci, da ni to res! 01 agrarcev je ostal edini Ivan Mermolja, ki se je z mladeniSko navdnäenostjo bojeval za čaaa volitev za agrarne kandidate. Mogoöe je imel Mer- molja res dobre namene, a aedaj lahko vidi, za koga se je bojeval, za koga je šel v cgenj, za koga je toliko časa pc- tratil. Konec v«eh koicey je ta, da se je bojeval in pehal za može, ki bo Ga- berščeka in „Sočiw zlezH pod «aknjo, tisti „Sočiu, katera je pisala, da je Ivan Mermolja svojega očeta na tleh ležečega zvezal in aarovo ž njira ravnal. Iran Mermolja mora zdaj molčati, Ivan Mer- molja je oatal na saheoa in ai ne apa reči dr. Frankota, naj Gabrščeka pasti. AM ni tako? To žaloatno skninjo ima Ivan Mermolja. la dr. Franko ei je po volitvah mislil o Me;molja. «Der Mohr hat seine Schuldigkeit getan, der Mohr kann gehen". Dovolj o agrarcih. Pojdimo dalje. „Scča" račana na pozabljivoat avojih čitalcev, Tema Be ni I čaditi. Saj imamo ekainjo, da neka vrsta I našegaobčinstva(če hočemo reu, tadi in- teligeotni del) ploska vaein „Sočinim" osla- rijam. Ako „Soča" piie danss, da je ta I papir be', julri p» da je crn, pioakajo ' „Sočini" zatelebanci tema in cnema: ; „Živio"! rSodau ima prav! Gabržček ima i prav! Kaj je pisala o oamestnika, dežel- i nega glavarj». ,Soč&u. Ne sme in ne sme I biti imenovan dr. Grcgorčič. KlicaU je i cgenj in žveplo na vlado, na klerika'ce, ! na vae mogoče faktorje. nBomo že mi ' preskrbeli. da se ta Skandal ne zgodi.w „Dr. Gregorčič naj si kar izbije is glave miael, da bo sedei ie kedaj na podpr6d- sedniikem stola." Tako in enako je pi- aala ,Sočau. — Sledilo je imenovanje dr. Gregorčlča za nameatnika deželnega glavarja preko „Soče^. Kaj uoislite, kaj je o tej priliki pisala „Soča" ? Čajte! Pisala je: „To meato (nameBtnik dež. glavarja) je bolj casino mesto in nima skoro nobenega pome- n au. Ali ste jo sliäali. Prej ogenj in žveplo, zaklinjanje in pridaianje, da dr. Gregorčič ne ame biti imenovan na to j meato; kar preko noči se je to grozsnje Bpremenilo v auhoparne beaede : To me- ato je bolj casino in nima skoro nobenega pomena itd. Fotaroti! Seveda i nima to mesto za Gabrščeka nobenega i pomena, ker namestnik deželnega glavarja < nima place letnih 4000 K, kakor dež. od- bornik. Ali ni tako, Andrej Veliki? Preidimo k obštrukciji v deze'nem zbora. Obitrakcija je orožjp, po katerem poBežejo stranke, katerim se hoče z na- , ailatvi ikodovati. Kakor znano, je hotel i Gab. naio etranko izkljačiti iz dcž. od- ! bora. Naia stranka se je tema nprla in poaegla po obitrakciji. Sedaj je bil Ga- bršček na konja. V svoji nSočta dekla- mira v itevilki za številko, vsaki teden trikrat na razne naöine, z avodnimi člankl, z dopisi, not'cami, z debelim in raz{rlim tiskom, da oni bo poslanci dela za Ijadstvo, da oni in edino le oni de- lajo za ljadatvo, klerikale! da sleparijo deželo, da ne pnstijo deželnega zbora do dela, da so aprizoriii obštrakcijo, ka- tera žre denar in da je požrla že toliko in toliko tiaočev in da Ijadstvo naj z bi- öem zapoüi poalance, ki z obBtrukcijo kradejo donar deželi itd. — Draga de- viöica, le počakaj malo, da ti spomin ne- koliko OBvetiimo! Pogtej, kaj je pisal tvoj. ief Gabriček dne 13. avgasta. Deci na- oönike, ako dobro ne vidii. Ali ni pi- sal, da dezelnega zborn tie bo, ako se ne spolnijo Gabrščekove zelje! (t. j. ako On ne dobi letmh 4000 kronic.) Ali ni žugal, da bo deželni zbor razbil, ako se ne agodi vsem njegovim zahtevaro. Ali ni žngal z obstruk- cijo, e tiito obstrokcijo, po ka- tori bo naii poalanci poiegli? Alije ajemo obstrakcijadovo- ljena, Dim pa tie? Ali binje- gOTi obatrakcija ne žrlatiao- ö a k o T ? Ali bi Gabriöek tadi tako piaal o obatrakciji, ako bi jo vprisoril on a Bfojimi torariii? Ne, piaal bi ne tako, ampak narobe. Piaal bi, da obslrnkcija je aveto delo njegore atranke, da z ob- strakcijo hočejo atrmogla?iti klerikalne „aleparije" ˇ deželni hiii, da ne bodo red metali denarja v nenaaitno irelo Farlanije itd. Tako bi piaal Gabriček. In dežela bi imela telikanaki dobiček od obstrakcje in edina reiite? „gospodar- akegft in fiaanönega poloma" dežele bi bila obatrakcija. la vai napredni zatele- haoci bi Terovali „SoÖi", kakor verajf»jo aedaj, da pehajo klerikalci z obitrakcijo deielo 7 prepad. 0 „Soča", odgofori, ni li res tako? — Izobražence po deželi pa proaimo, da ljndBtiu reči natančno pojaanijo in je prepričajo o „naprednem" iYindla. Za?i- jati in obrekovati znajo liberaloi tako, da jim ni najti para. Ljadstro pa, ki bere to napredne liste, Yerujejo, kar ma ti natrezajo. Lači je treba med Ijudslro, da Bpozaa napredne zdražbarje in hajakače. Deželni zboL Sesta seja deželnega zbora. dne 6. oktobra. Ob 5y4 otfori dež. glavar aejo, na- kar bo prečita zapianik zadnje seje. Po popravka post. Bernardellija, da njego? najni predlog glede zdravniike zreze ni bil nasloYljen na vlado; ampak na dež. zbor, dr. Franko konitantira, da njega T zadaji seji dež. glarar ni poklical k redo, kakor je to v zapianikn napačno po?edano. Eo ae zapianik t tern amiala poprari; se oglaai k besedi A. Ga- b e r š č e k, ki atari na dež. glavarja rpraianje, zakaj dež. odbor ni ie pred- ložil poročila o gradnji deželne noriinicel Dež. odbor dobil doroljenje za 950.000 K poBOjila za zidavo noriiuice; a da je pctrosil že poldrugi miijon kron. Praia, zakaj «e pciočilo ni ie predložilo in zakaj dež. odbor ni proail ie za doroliter nakuadnega kredita. To je bila amiael Gabrščekovega TprašaDJa, kajti. natančuo ga ni bilo mo- goče razameti ˇ relikanskem hrapa, ki je naslal takoj, ko je Gabršček začel gOTonti. Laški liberalci ao kriöali, da je to, kar Gaberi*ek govori, interpelacija, ki pride na vrsto še Ie pozneje. Ker pa je Gaberičeh gOToril Ie ie naprej, ao začeli laški liberalci, na čela jim Venier piskati na piiöalke, ropotati, kriöati. Tadi galerija kriči in piska. V splošnem hrupu Be začnje tadi žrenket abite šipe. Na trga spcdaj se zbira Ijadstro in začadeno zre ter ae poprašnje, kaj ae godi gori. Nekaj časa ae je tako kričalo sem in tja. Na eni atrani vpijejo slorenski liberalci, na dragi pa laäki. Dez. glarar lednjiö med dirjim iamom zakljači aejo in oddide iz drorane. Z» njim odidejo dragi poslanci. Tako je bilo konec te najbolj difje seje dež. zbora. Izjava „Pevskega in glasb. drušlva". (Konec.) V izjari se piie: „Pefsko in glas- beno drniWo" je vsikdar rrieč stojo nalogo in BTOJe dolžnoati, drage Tolje aodeloTalo pri narodnih slarnoitih, ki so kaltarnega pomena, in vsikdar odkla- njalo sodelovanje pri Taaki slavnosti, ki bi imela politično ozadje". To ni reB; res je tem teč rarno nasprotno, in aicer: 1. „Pevako in glasb. draltro" je bilo ostanofljeno t časa najhajiega politiö- nega razpora, ko sta razkolna pobratima Tama-Gabriöek najboij divjala zoper rse, kar ae ni pokorilo njijn na noro apri- lorjeni liberalni politiki. 2. „Peviko in glasb. draitro" je ustanoTÜ aam naöelnik note liberalne stranke, dr. Tama, katerega Tsaka žilica je tako preiinjena od strankarske poli- tike, da je absolatno iikljaöeno ie dan danea, da bi inoglo iziti is njegove roke, kar bi ne imelo w pr?5 rrsti politiöne tendence, in da bi moglo biti pod nje- gOTtm Todstrom, kar bi moglo slažiti kaltarnim srrham brez politiönega ozadja. la ta politik, in le politik dr. Tama je ie vedno predsednik tega perskega društta ! 8. „Persko in glasb. draStro" je astanoril dr. Tama najprej kot agitacij- sko draitfo liberalne stranke pri pred- zadnjih deielnozborskih Toiitrah. L\ to so price med njegDvimi Boastanoritelji 1 01) öasa teh roliter naj bi bill pevaki izleti Tabili Ijndatro na liberalne Tolilae shode. Da se to ni zgodilo, ni zakrifila morda politična brezbrižnost ^Tamora, pač pa „Gorica", ki je njegoYO namero začasa zapazila in jt> tadi attpeäno raz- krinkala. — 4. Da so se dali dr. Tama in tora- riii pri nstanovitTi „Pe?skega in glasb. draitra" roditi le od politike, kaže dej- stTO, da niso Tabili t draitro ne letako imenoranih „klerikalnih" percer, ampak tadi ne takih pefcev, kateri — öe tadi „liberalnega" miiljenja — niso odobra- rali .liberalne" politike Tamore. 5. Da je „Persk. in glasb. draätva" stankarska politika teö nego kaltara, kaže dorolj tega draitra ne le nasprotno, ampak upra? sovražno nastopanje na- sproti kultamemu,' in le kaltarneua „Šolskema Domaa. DokazoT za to ima draitfo „Š. D.u r svoji zgodo?ini od pr?ega začetka do dan danes. Ko se je bilo „PeTsko in glaBb. draStro" komaj porodilo, je takoj nastopilo z rprar ne- kaltarno strankarsko demonstracijo. Či- talnični perski zbor je bil priredil sroj letni koncart za „Solski Dama — in dr. Turn a ni naiel „kultarnejšBga" dela, nego prirediti prar isti popoldne izlet persk. draätra t AjäeTico, na katerega jezvabil celo nekatere uöiteljica „Solskega Dama". In takih ali podobnih „kuUarnih" Ijabez- niTO8ti od strani persk. draitra so do- žirljali čitalnični koncerti za „Lblski Dom^ tadi pozneje; saj je pevsko dra- itro enkrat celo sroje Clane izkljaöilo iz draštra, ker bo brez odbororega do- Toljenja sodelorali pri čitalničnem kon- certa za „Šolski Domu. 6. Ko je bil A. Gabrsöek obsojen w politiöni prardi, ma je priredilo pevsko draätro pri „Jelena" eminentno politiöno sožaljno OTacijo. 7. GaberSčekora „Soöa" je poadar- jala, da nPersko in g'asbeno draštro" ne pleše na klerikalen takt, da je skeleö tra T klerikalni peti, itd. Ta dejstra, menimo, zadostajejo za dokaz, da stoji to društro pod oblastjo politike in da so ma political obzirime- rilo v delofanja. Kako bi mogb tadi dragače biti? Perci so liberalci, njih „stab" trorijo aslažbenci Gibriöekovih denarnih zarodüT, draStro je najražaejši član liberaine organizacije... In tako dru- itro naj bi stalo zanaj političnega rplira! — Izjava perskega draätyi ˇ „Soči" toži tadi 0 nekakem „preziranja" od strani vodatra „Šolskega Doma" in ured- niitra nGoriceu. Kar se naB tiöe, mo- ramo že reči, da bi nam moralo biti persko draitro ie le hraležno za to „preziranje"; b tem gmoma mendamanj škodovali nego naäim drnitrom „Soöa", ki jih ob priliki rarke priredit?e napada, smeii in blati. Tirane „Šolskega Doma" ˇ izjavo ima po našem mnenja namen, äkodoyati tema prekoristnema draitra. Kaj naj bi bil „Solski Dom0 storil, da bi se ne bil „ogrehotil" daie s tem oöi- tanim „preziranjem", mi pra? ne remo, remo pa prar dobro, da bi bil več kot oprariöen rraiati persk. draitva naspro- toranje z nasprotovanjem ; a „Š. Dom" je bil Tsikdar prerz?iSen, da bi bil segal po takem politično strankarskem orožja. Neizpodbiten dokaz za to je dejstro, da so nöiteljice „Šolsk. Doma" sodelorale in öe aodelojejo pri perskem drailva, da so nekatere celo istoöasno odtegorale sTojo pomoö dobrodelnim koncertom za „Š. D.M v Čitalnici in da go rarno aöi- teljice WŠ. Djma" reievale doslej persko drnštvo iz marsikatere zadrege. Z ozi- rom du to naj se blagOTolijo OBnoratelji isjave t „Sjöi" rpraiati: Kaj bi se zgo- dilo L aslažbenci Gabriöekotimi, ako bi ae predrznili posnemati aSiteljice „Šol- akega Doma !u Perskema druätra slednjiÖ priporo- čamo, naj se r bodočs prej ozre t pre- teklost, predno stopa t jarnoBt. „!.aški pevci". (Konec.) Po izjavi „Pevskega in gl. dr." lehko končam. Razvidno je, da je odbor taktno in previdno postopal, ko si je gledč petja zagotovil „nadomestno re- servo", ki je potem res morala nastopiti. Da je bil zbor, katerega sem se jaz za- gotovil res le „nadomestna reserva" je razvidno že iz izjave „Pi in gl. dr.", v katerem jasno stoji, da bi „laški pevci" n e bili peli, ako bi bilo hotelo prevzeii petje „P. in gl. dr." tudi še z a d n j i č a s! In dr. Šorli je bil pri oni odborovi seji in je toraj v e d e 1, kako smo se takrat domenili. Glede „osmine" pa morara popra- viti nekaj, kar se je najbrže po pomoti vrinilo v „Izjavo" P. in gl. dr., saj se tudi jaz popolnoma vsega več ne spo- minjam, kar paza gotovoše dobro vem je, da smo želeli osmino in, da smo se ravno zarad P. in gl. dr. za tri- desetdnevnico odlocili, da bi se istemu sodelovanje omogočilo. Za „Requiem", ako hoče društvo častno nastopiti, je treba pač več skušenj, kakor za nekaj zborov, katerih imajo že na izbiro v svojem „repertoir-u", in, ako-še sedaj niso mogli nastopiti, ker „nepripravljeniu, kako bi se bili mogli takrat v približno istem času pripraviti ?, in ako so bili pri tridesetdnevnici njihovi pevci „skoraj izključno sodni, odvetniški in uradniki pri denarnih zavodih, kateri vsled opra- vila ne morejo sodelovali" — bilo je res v delavnik ob 9. uri zjutraj, — ko so isti vsled svoje službe res za- držani = ali pa pri osmini morda ni bilo isto? Sam nisem in ne bodem iz lastne inicijative nikoli spravljal v javnost, kar bi vtegnilo biti komu neljubo. Ako me pa prisilite. bom skrbel, da pride na dan resnica, ako bi tudi komu ne bila pri- jetna. — Sedaj pa, ako hočete, bodi res konec! K 0 k 0 š a. r. Politični pregled. Bosna anektirana. Velik zgodo- ˇinski dogodek se je izvräil dne 7. t. m. Cesar avstrijski je v posebnem razglasa anektiral okapirani deželi Bjsno in II »r- cegovino. Odslej naprej spadati obe de- želi k naii državi. To je silno rasbarilo Srbe, ki prarijo, da [mora Srbija začeti ˇojsko z ÄTBtrijo. Nekateri listi piiejo o Tojski; redo celo poročati, da naša dr- žara mobilizaje tri armadne zbore: 2. (danajskega), 3. (graikega) in 13. (zagreb- škega). Zagrebäki je baje že priprarljen za odhod. K graškema zbora spadajo tadi vsi sloyenski polki. Vendar pa T tolažbo našim bravcem, ki so mo- rebiti radi tega t skrbeh za sroje drage, poTemo, da se bo najbrže tse mirno iz- teklo. Vojske ne želi nobena držara. Ne dajte se toraj begati po ra?.nih gororicah! V BoBoi je bilo včeraj tbo pokoncu. Vse ie radovedno pričakoTalo, kedaj so razglasi aaeksija. Ljadstvo je popolnoma mirno. V kratkem bo potoral nai presto- lonaslednik v Bosno. Položaj Y Bosni. Proklamacijn aneksije je bila spre- jeta T Sarajevo z neizmernim navda- ienjem. Katoliški Hrvatje slavijo zmago, napredni maslimani so zadoroljni, pra- TOBlaTni so straino konsternirani. Po celi deželi je rse mirno. Vsi mestni zastopi so imeli slOTefsae seje, ˇ katerih so izražali veselje in lojalnost. Na stotine brzojafk je odposlanih na kabinetno pisarno. Sarajevo je v zastavah. V sredo je bila sijajna ilaminacija; tisoče Ijodi je bilo na ulicah, topovi so etreljali, zTonofi zTonili, rojaäka glasba je ila po raesta, po ulicah se pojo hrraške pesnii. PraTOBlavni so se poskrili. „Hrvatski Dnerntk" je iziel ˇ sveöanem izdanja „Srbska Rieču je bila zapljenjena. Hrrati so zadoToljni s korialnim sistemom in konfesionalno razdelbo, ker samo tako bo zavaroTani interesi naife manjs'^e. Avetro-ogrska delegaeija. Cesar je ˇ prestolnem gOTora ˇ delegacijah 8. t. ra. izrajal sledeče misli: 30-letna vez, ki je dražila Bosno z mo- narhijo, se bo ntrdila in posestno stanje monarhije se bo zasigaralo. Obenem se podele kaltarno poTzdigajeniBosni astatne naprave, ki bodo astvarile jasni in ne* dromno pravni položaj teh dežala. Č^te bo iz sandžaka odpokličejo in apati je, da bodo to r Ctrigrada vpoiterali kot öin prijateljstra. Saj Arstrija želi le, da bi se Taröija konsolidirala. Vele rlasti imajo miroljubne nameAe in setradijo sedaj nastale tež- koče T skupnem sporazumu o d p r a T i t i. A t s t r i j a, Nemöija, Italija in ostale te 1 ebi 1 e, b ka- terimi žirimo t prijatelstTU, bodo v8e sodelorale, da se mir ozdrži, kar je r tradicijah monarhije. Cesar je nato delegate prisröno pozdraril. Delegati so cesarjevim besedam viharno aklamirali. V avatro-ogrski delegaciji bo bili predloženi skapni izdatki in stroikl. Skopno neto potrebščina znaia 406.840.098 K, od teh odpade na zunanjo ministerstvo 13,666.584 K, za 400.037 K reö kot lani na armado, in sicer redaa neto po- trebiöina 312,478.415 K, za 14,046 762 K red kot lani, izrednapotrebščina 12,366 730 K, za 1,011.999 manj kot lani. Na mor- narico odpade redne potrebščiue 58 mi- lijonov 987.310 K, za 5,464.200 K red kot lani, izredne potrebičine 4 450.550 K, za 973.600 K ved kot lani. Kredit za okapirane dežele znaša 8047.00O K, za 259.D0O kron več kot lani. Sloga hrvaških in sloveuskili delegatov. Slovenski in hrvaiki delegati arstrijske delegacije so se konstitnirali kot „nloTenski-hrvatski klabu ter so skle- nili v vseh vpraianjih postopati solidarno. Za načelnika „SloTensko-hrraškegi kl aba" je izvoljen dr. Š a s t e ri i č, za podna- čelnika pa Biankini. Klub bo w vseh Tprašanjih delegacije poatopal solidarno. Starostno za\arovanje. Due 7. t. m. se je rriilo na Da- naja posretovanje ministroT. V tem po- sreto?anja je bila konečno reiena pred- loga 0 starostnem zavarovanju in za- ˇarovanja zi slaöaj nezgod. Pričakujemo, da bo zararoTanje veljalo tadi za ma leg a kmeta in kmečkega delavci. Sicer morajo naii kmečki po- slanci napovedati vladi — bajl Shod srednjih stanov. Na Danajn se vrii te dni shod srednjih sUnov t. j. kmeökega in obrtniikega. Shod hoče najti sredstev, kako okrepiti te st&nore. Na shodn so bili narzoči ministri in dragi dostojan- stveniki. Vse avideva, da za kmeta je treba kaj too storiti kakor se je storilo doslej. Tako je pra? ! Shod brilkih kolonov bo v nedeljo dne 11. t. nt. ob j. pop. v Vipol&ah. Na dnevnem redu bo rasgovor o perečem koloiiskem vpra- Šanju. Resolucije, 0 katerih se bodo sedinili vsi koloni, odpo- šljejo se ministerstvu, drzavnetnu in dezelnemu zborti v uva&evanje. Vabimo tore] vse briske in dru- ge slovenske kolone na razgovor. Predsedstvo „Slov. katol del. društva" v Gorki. DopisL Voice. Nek „dober prijatelj" očita mi ˇ „SoöiM it. 109 veö nerednoati, koje gem po njegOTem prepričanja „zakrivila" pri mojem nradovanjo. E temu dovolim si pripomniti: Kolikor meni znano mi niso od strani občinstva došle nikake opravičene pritožbe, dabi kdo „neredno d o b i ˇ a 1 p o ä i I j a t v e itd. Eaako no odgOTarja resnici trditev: L j u d j e h o- dijo|na pošto, a tarn nedobe za pošto nastavljene osebe. Raj tacega pripeti se morebiti takemn, ki izven uradnih nr hodi na poito. Je torej ujegOTa krivda, če me ne dobi t urada Pripomnim dalje, da za öasa uradnih ur : rada in z veseljem postrežem vsaki od strani Ijudatva izraženi želji, ter TBakega po možnosti postrežem, r kolikcr ae to atrinja z našimi tozadevnimi predpisi. Vse to je g. dopisniku znano ia vendar si npa nasprotno trditi. Temn se tern bolj čadim, ko g. dopisnik dobro re, da napadi in oöitanja, katere je pred ne- katerimi tedni nek drag list proti meni prinesel niso bile atemeljene. Pa dopisnik dela menda v zmiala svojih beBedi rekoč : „Delai bom, dok' je ne--------------------". Ne manjka ma toraj slabe. Tolje, pad pa dokazoT za njegova očitanja — in ti bo za. me.glavna stvar. A n t o n i j a P o j e, c. kr. poitna ekspedientinja. Op. orednifttva. Pred časom smo tndi mi pisali o nerednostih na vol- čanski poiti. — Dognali pa Brno, da naša izvajanja so slonela na krivih informacijah, katere amo dobili iz Volč. Zatorej radi popravljamo krivico, katero 8m o napravili g.čni noštarici. I t Danilo Fajgelj. I Danilo Faj gelj — pač znano ime našemu narodu! Ni je z lepa glasbene zbirke, kjer bi ne našli njegovega ime- na! Cecilija, Slovenska pesmarica, ,Cer- kve.ni glasbenik, Glasbena matica, Go- riško Cecilijino društvo i. dr. povsod nahajamo njegove prispevke. Bil je iz- vanredno plodovit glasbenik — bil je, ker ga ni več, u m r 1 je v četrtek zve- čer in danes popoludne položijo ga v hladno jamo k večnemu počitku. Pozab- ljen pa ne do, dela njegova ostanejo in bodo pričala, kako delaven je bil — nad 370 „opusov" je ostalo, koliko listov je prinašalo njegove referate o muzikalnih novitetah ! Ko je^c. kr. ministerstvo od- kupilo njegove rokopise, da jih pri pri- liki obelodani, odposlal je zavoj, težak 17 kg in vse to krasno pisano, da, po večem je še črte sam narisal. Orglje so bile njegov instrument, te je umel, ka- kor malokedo; največ in najlepše nje- gove skladbe so za orglje, škoda, da jih ni več objavil in, da še teh, ki so že objavljene, ni več dobiti! Rajnik je bil rojen v Indriji dnel9. novembra 1840., služboval je v Bučki na Dolenjskem, potem na Trati in v Zalemlogu na Gorenjskem. Dolgoletna njegova služba v Tolminu in na Srpe- nici je še premnogim v spominu. Zad- nja leta je preživel vpokojen v Gorici, kjer je opravljal službo organista v žup- ni cerkvi sv. Ignacija. Sedaj ga ni več, upati je pa, da bo tudi po njegovi smrti zagledala beli dan še marsikaka njegova skladba. Izgled njegov pa naj nam ne kaže samo, koliko zamore en človek narediti, ako ima resno voljo, temuč naj tudi druge navduši za resno delo! K o k o š a r. Novice. Narodno izdajstvo. Klub slovenske ljudske stranke je ponudil proštu Fai- dutliju svojo pomoč, da dobi odbornika v skupini pete kurije in kmečkih občin proti lemu, da njegovi somišljeniki bodo glasovali pri volitvi odbornika iz cele zbornice za kandidata slovenske ljudske stranke. V tej ponudbi vidita „Soča" in „Edinost" narodno izdajstvo dr. Gregor- čiča, ker je tako dana možnost, da bi bili izbrani trije italijanski odborniki in le eden slovenski, in sicer eden ita- lijanski odbornik iz pete kurije in kmeč- kih občin vsled dogovora s proštom, eden iz kurije mest in trgov, kjer iinajo Italijani absolutno večino, in eden iz ve- leposestva, ki šteje tri slov. in tri ital. poslance, a ko bi žreb odločil za Itali- jana. Gregorčičevi en ako ponudbo je stavil proštu Faiduttiju slov. klub, kate- remu načeluje A. Gabršček, namreč: v skupini pete kurije in kmečkih občin naj bo voljen za odbornika Faid-jev kan- didat; pri volitvi iz cele zbornice naj glasuje Faid-jeva stranka za Gab-ovega kandidata; in v veleposestvu? —t ^ od- ločevjl žreb ! Če odioči žreb zaltalijana, bodo trije ital. odborniki prav tako, ka- kor ob ponudbi slov. ljudske stranke. Možnost treh ital. odbornikov tu- kaj, možnost tam v vsakem slučaju do- govor Gab. s Faid., da slovenska li- beralna in italijanska „klerikalna" stranka zapustita zbornico in naredila zbor nesklepčen, na kar bo sledil razpust in nove volitve. V obeh kombinacijah popolnoma enaka možnost in enaka verjetnost; in vendar Gregorčičeva ponudba je v „Soči" in „Edinosti" narodno iz- dajstvo, Gabrščekova ponudba pa politic n a mod rost. Ali se lista ne sramujeta svoje nedoslednosti in svo- jega sleparjenja ljudstva? Mi smo slovenske napeteže vedno opozarjali, da ako bodo hoteli pri vo- litvi odbornika iz veleposestva z glavo skoz zid, si jo razbijejo in spravijo slo- vensko delegacijo v nevarnost, da dobi samo enega odbornika. Povdarjali smo, da v našem deželnem zboru treba spo- razumljenja vsaj med večjimi stran- kami, drugače je delo tiemogoče. Z ; uljudno in možato besedo se dobijo za- • vezniki in prijatelji, s p o u 1 i č n i m j s t r a h o v a n j e m in zasramo- : v a n j e m — n e. Naj piše „Soča"' in ! „Ed." o i z d a j s t v u na slov. ljud. ; strani, kolikor hočeta; kdor pozna stvari, I kakorsne so v resnici, ve na kateri strani je iskati nepoštenost in izdajstvo. Delo za narod. Mož ki je sejal prepir koder je hodil, sprekucuje zdaj po „Soci" kozolce ter dolži slov. ljudsko stranko, da oiiemogočuje delo za naiod v deželnem zboru. BSočau naj pove Gabrščeku, da ako bi bil on hotel, bi bil že zdavna mir v deželni hiši in bi zbornica redno delovala. V to mu ni bilo treba jdrugega ko pustiti, da se slovenska delegacija — brez njega — zbliža v skupno delovanje, da kmečka in ljudska stranka dobita vsaka svojega odbornika, katerega si vsaka sama od- loči, da se dogovorita glede sestave odsekov. ter da si prizadevata pomir- ljivo tudi na italijanski strani. Ni dvoma, da ena ali druga italijanska stranka, kateri je delo za narod pri srcu, ali tudi obe, bi se približala združenim Slovencem — brez Gab. — in krepka koalicija bi že danes krepko in uspesryj delovala v deželnem zboru. Zastopniki slov. ljudske stranke so stavili tak predlog; ali Gab. ga je odklonil. E dini A. Gabršček s svojim italijanskim zaveznikom je kriv, da deželni zbor nedeluje, ker ho- četa samo to in nič drugega. Vse zvra- čanje krivde na slov. ljudsko stranko je podobno očitanju, da kdo upije, ker ga drugi tepe. Kdo je krivupitju? kdor upije? ali kdor tepe? Kdor zanika drugim pravice, ter jih prezira in ob zid pritiska — medtem pa skuša svo- jemu strahovanju in paševanju vse podvreči. Kdor tako postopa ovira — delo za narod. Kdo je kriv obBtrukcije vnaSem deželnem zboru? — Ce je kdo izmed slovenskih poslancav zakrivil obatrukcijo, jo je zakrivil A. Gabršoek. Oa je nam- reč hotel biti deželni odbornik in zato je Tplival na „Slovenski klob", da je ta zahteval zase oba slovenska odbornika, kar je kriviäna zahteva. Da bi pa Ga- bršček dosegel svoj namen, Bklepal je ZTezo „Slovenski klob-Faidatti", ki ima T zbornici polovico vseh glasoT. Na ta naöin si je mislil zagotoviti čaBt in maßt, odborniitro in sjetle kronice. Zastopniki BlotenBke Ijadske stranke, za katero je j glasovala pri prvih volitvah t sploini kuriji Teöina goriikih S'ovenceT, bo ae tej nameri aprli in se pridražili v silo- brana obatrakciji. Č« ima torej dežela j Tsled obstrnkcije troike, je tega prav za ; pray kriv Gibräcek, ki ni hotel dragi i stranki prepusliti enega {odbornika, am- pak je hotel to mesto sam zarzeti. Res je sicer, da bi bili lahko obptruirali tadi sami liberalni Italijani, ki notejo prepa- stiti klerikalnim Lthom enega italijan- Bkega odbornika, in ˇ tem sluöaja bi bili oni edini kriri nedeloTanja deželnega zbora in brezpotrebnih troäkov. Ponav- ljamo pa zopet: če je kateri si o- Tenaki ponlanec krir teh homatij, je kriT Ä. Gibrlöek in njegor žep. Predrzno^t Gabršdekove »Soče". — „Soča" prinaäa pogostoma bomba* stične članke in naratnost grozne ra- čane. Vse to njeno piearjeaje pa ima na- men, ijadstro kolikor mogoče razbariti — če ne dragače pa z lažmi — in to njegOTO razbarjenje sebi ? prilog obrniti ter si na ta način nmetno astrariti ja?no mnenje, ki bi bilo njej naklonjeno. Ali to sredstTO, delati sebi Dgodaojavno mnenje z lažmi in kririmi račaai, je po- rabila „SDöa" že prereökrat. Naj ome- nimo le samo članke in račan e o ažitnini, b katerimije hotel a predleti d o k a za ti, da b i im el a ideLela Skodo, če bi pobirala j u žitn i no t lastni reiiji in je ho- tela a tem deželo oikodovatiza itotisoöe in stotisoče kron.— D3bro Be še spominjamo tali gorostas- nih G&brščekofih člankor in blamih ra- čnnoT o „Krojalki zadragi", 8 kate- ri m i je skušal dokazati, da je „Centralna p oa o j ilnica" za sto tisoč kron osleparila o m e- njeno z ad r ago. Strain e lažii V noTejšem časa slaži t dokaz naši trditfi polemika o pesnika Gregor- čičn, T kateri je bila„Socau na celi črti postavljena na 1 a ž. Prar fimozen je tadi račnn, kateri slo- venski klüb zastopa v deželnera zbora večino slovenakega prebiralstra. Predrzni farbar hoöe dati ljadem razameti, da stoji za Gregorčičevo stranko le 2000, za Gabrsöekovo pa l-i.000 volifcev. Saveda zamolči dejstvo, da smo imeli pri prvi volitvi T sploini kariji calo veöino. Tj je žd za bedake 1 Ia v tem tiöi ,Soöina" predrznost, da ima svoje öitatelje za tampce in še Tedno na isti naöin slepi sloven8ko javnost, öetadi jo je že toli- kokrat nesramno nalagala. Ali „Soči" povemo na aho, da njenistrastni izbrahi, njena nmetna hinavaka ogoröenost in njeni blazni raöani so že davno izgabili sTOjo čarobno büo, ne vplivajo več, ker je ljadstvo spoznalo, kako grdo je bilo pogostoma od nje nafirbaao. Najzanimi- rejie pa je, öe konstatiramo, kedaj je „Soča" prinaiala najbesnejie ölanke in najgroznejie raöane. NaravnoBt povemo : kadar je bilo Gabrščekovo samoljabje (bolje: megalomanija) aialjeno, ali prav za prav, kadar je bil direktao ali indi- rektno prizadet — Gabriöekov hep! Prepriöani smo, da bi „Soöa" tadi zdaj ne prinaiala takih pretiranih ölankov o deželnih fiaancah, kakor jih prinaia, ko bi bil Gabriöek postal deželni odbornik, ali ko bi vaaj upal, da še letoa postane. Ker pa äe ni postal, alo! razburjaj se ; ljadstvo z neöavenimi pripovedkami in I s Btrašnimi raöoni, delaj se na vse mo- ; goöe' načine njemangodnojavno mnenje, da bo on enkrat deželni odbornik. Ali II je pa slovensko Ijudatro za to ta, da slnži Gabrščekovi brezmejni pohlepnoati po öastt in masti ? To so nesramneži! — Zadnja „Soča" ianta ljndstvo proti Gregorčiča, ker so se zviiali upravni troiki dežel- neg» arada. Hinavci! Kdo je zahteval že Die so zadnje - novosti ženskega in moš- kega blaga za jBsenshi čas! Da je manufakturna trgovina „KPQjashe zadruge" v Gorici najsQlidnejQ« «a* te stroke o tem se je prepričal vsakdo, kdor je kupoval blago v isti. Trgovina se drži na- čela: Dobro blago z nizko ceno sta glavna pogoja, da si trgovina ohrani med ob- činstvom častno ime •*•«%• Ceue so stalne in v naši trgovini ne poznamo nele- pega prepiranja zaradi istih. ^ ^ ^. JL. M. ^. Blago je najboljše in naj- cenejše kot pri katerikoli konkurenčni trgovini «*»•*» Vsakdo naj enkrat pos- kuša pri nas kupiti in go- to vo se ne bo varal **%•*» Zaloga je nedosegljiva te stroke v Gorici in razpo- laga s taldm blagom, s ka- koršnim ne more razpo- lagati nobena trgovina te I. 1900, da nij se zvišajo pliöe deielnih odbornikoT in deielnih nradnikov ? Mi nikdar, /aö pa Gabrščekova „Soča". To glaeilo goriikih afaristov je pisalo, da so deželni odborniki veliko preveö oblo- ženi z delom in tako s la b o p 1 a- Č a n i kakor v nobeui drngi deželi. — Place deielnih uradnikov je imonovala aSočau mijhne in vpriv s r a m o t ne ter zahtevala, da se zviiajo. Deželni zbor je place tndi res izdatno zfiial in sa dotiöni predlcg bo glasovali tudi „libe- ralni* sloienski poslanci Tama, Treo in Al. Šlrekelj. Po zviianju teh plaö so se- teda morili npravni troški zrasti, a to zviianje je „S o č a" zahtevala. Zato pa je najveöja nesramnoBt, da dela zdaj ta lažnjivi list Gregorßiöa odgovornega za povišanje upravnih troikcy. Gabršček je' spravil goriSke Slo- vence 8 sfojo zvezo z laikimi klerikalci T veliko nevarnost. Slovenci izgabimo lahko oba deželnaodbornikain ostanemo ˇ najslabšem slnčaja brez zastopstva t deželnem odborn. Edino Slo?encem gotOTO odborniško meito iz sknpine kmečkih oböin in 8p!cšne knrije je Gabršček zabarantal in vsled zTCze prepnstil Faidutti - jevema kluba. V veleposesWu odloči žreb, ki bo lahko Lfthcm v prid ; v Bknpini meat bo izToljen liberalni Italijan za odbornika in odborniiko mesto iz cele zbornice tndi ni Slovencem zagotovljeno, ker ni- noajo absolutne večine glaaov. To je sad nenaraTne zveze Gabr- iöek-Faidutti. CeBft ni bilo train A. Gabričeka. — Pred nekoliko leti je porcčala „Soča": „Vöeraj je bil naš urednik obsc- jen na 26 gld. globe, ali pa na tri dni zapora. Tožil je ne le Obizzija zaradi žaljenja čaeti, ampak tndi g. L-ja. Od zaöetka je nai urednik le snmil, da take reči pisari L, potem je priSel do pre- pričaoja, da je prejinji snm bil opravi- čen. Ali za to prepriöanje je bilo treba tndi dokazov. In nai nrednik je iskal dokazor in jih je konečno tadi dobil. Pri tem posla je bil malo preveč nepre- fiden, da je popraieval o tem tndi jed- nega nöenca t 0 b i z z i j e v i t i- skarni, kjer dela že itiri leta. Obljubil nam je, da nam pojde na roko; poka- zali smo mn L-vo pisavo in obljnbili ne- kaj nsgrade, ako nam oskrbi dokaz, da oni rokopisi, ki prihajajo v tiskarno, so pisani z isto roko. Ker Brno splch name- ravali mladeniča pridobiti za našo ti- skarno, ako ne bo mogel biti veö pri Obizzija, dal mn je nrednik (A. Gabriöek) — nič nas ni sram povedati — dva goldinarja. In s tem je bil vzroöen zlo- öin ali prestopek po § 9. kaz. zakonika, za kateri pač nismo vedeli. Dečko je bil nepreviden in je nekje izblebetal taj- nost. Obizzijn je to vrlo dobro doilo. Podal je ovadbo na mestno odrejeno ¦odišče....." 0 neki slični, ne posebno öastni dogodbici je pisala „Soöa" 1. 1896 tako- le: riz nekih oddaljenih znamenj smo spoznali, da politična oblaetv Gorici, ako bo le mogoöe, ne bo pnatila kritikovati ravnanje viteza Rinaldinija. Dober genij nam je iepetal: PoBtavi si oglednhe! Kaj takega Bicer ni posebno galantno, ali potrebnb je! Eaj čemo: Zweck h e i 1 i g e t d i e Mittel. In najeli smo dva oglednha za öaB od 12. do 2. pop., ko cenznra čita „Soöo"; in sicer jeden je pchajkotal v poslopja glavarstva, drngi tarn okoli dr&avnegd pravdništva. Kmalu je baron VV. tekel naravnost na državno pravdniitvo. Kaj se je tarn go- dilo, slišale so tadi Btene in kljaöavnice. Skratka : sledila je zaplemba „So6eu. Take, sicer malo öastne, a vendar le zasebne afere je „Soöa" pred leti ob- javljala, zdaj pa molči kakor grob o ve- likanskem javnem ikandalo, o ponare- jenem volilnem zapisnikn pri volitri kmeökih oböin za goriiko okolico. 0 tem ikandaln so pitali drngi lo- kalni li«ti —• Gabrščekova „Soča" pa molči! Zakaj raolöi, naj Gabriöeka vpra- iajo njegovi Tolirci prihodnjo nedeljo na Ijudskem javnem shoda v Kobarida. — Glas organieta. Z zanimanjem sem čital dopise iz organiatovskih krogov T „Qorici". Skrajna potreba je, da se tndi ta stan organuira, kakor to delajo dandanes ie rsi drngi stanovi. 0 izbolj- ianjn organistovskih plaö se veliko gOTori, a niö ne stori. Prisostoval sem že parkrat shodom Cecil, draštra za Ijnb- Ijansko Skcfijo, pri katerih so se räelali načrti, vzneienih beiedah za zviianje plaö Organistom, a ostalo je rerino le pri lepih besedab. Organisti na Goriikem tmo pa še 50 odat. na slabšem glede plaö od kranjskih organistor, kujti na Kranjskem je t tem ozira že od nekdaj na boljiem; nekatera mesta pa so na Kranjskem ie naravnost Btanu, trtdu \a dein poiteno plaöana. In pri nas? N-.jbolj označuje stanje naiih orgeniato? peiem, ki sem jo naiel t zapaiöini staiega organists. Objatljam jo doslorno, kakor sem jo naiel: Organistovo življenje. — strahovito je trpljenje; Orglja, poje uboga para, vendar žanj noben ne [mara. Pevci, pevke, orglje, meh, -- sitni so da je greh. Vsak kdor ima par uses, misli si gotov1 zares, da postavljen za sodnika, je čez tega mučenika. Organist nboga reva. tvoj meštir te vedno greva. Tišlor, šoštar, žnidar, kmet — vsi meštirji so kot [med, prof moštirju organista, tegaubogega >Trapista*. Omeniti moram, da mcža, ki je morda tndi nekoliko t iali napisal zgernjo „organistovo ži?ljenje", ni bilo aicer treba skrbeti za stoj obfitarek, ker je imel prcmoženje, vendar pa je čntil nehvaležnoBt svojega poklica. lz veö razlcgov je nnjna stvar, da se organisti organiznjejo. Glavni rszlog je gotovo ta, da se jih primerno boljde plaöa, kajti pri sedanji plaöi ni misliti nspredka organistov v svoji stroki, ker so navfzdni na drugo delo, da bo pre- živijo. Organifcti se morajo dosedaj pre- življati z rokodelstvom in vöasih celo kot navadni delate!, zato naj se prirejajo pcučni tečaji o obö. tajništva in knjigo- vodsUn, ter naj ae take slnžbe podeüjo organißtero, kakor se to dela na Eranj- Bkem. Prirejajo naj se pa tadi etrokovni glasbeni teöaji. Lanski neuški teöaj go- tovo ni imel pravega pomena za naše organiste, ker ne razümejo jezika; treba je poljudnih tečajev v slov. jezika. — Da se v teh in enakih zadeveh kaj akrene, treba je skapnega eeBtanka vseh goriških organistov in ta naj bi se vriil koncem ojttobra t. 1. v Gorici. Dan in kraj se naznani v kratkem. 0 r g a n i B t. Odbor goriške podružnce „dru- štva slov. profeBorjev \ Ljubljani" se je na obönem zborn dne 5. oktobra se- Btavil Uko-le: Košnik (realka), pred- 8ednik, G v a i z (aöiteljiiöe), podpredsed- nik, I p a v e c (gimnazija), tajnik, Pot- iič (gimoazija), blsgajnik, Žilih (re- alka), odbornik. Občine za nSloven§ko sirotiščeM. Razen že naznanjenih oböin prijavile so se v tem tednu kot nstanovnice „Slo- venakega sirotišča" oböine Š e m p a s, Solkan, in Doberdob z glavnico V8aka po 200 K in Dornberg z glav- ntao 260 K. Upamo, da se cglasijo vse naäe ob- öine na Goriškem. „Sloreosko sirotišče" bo najlepši in najkoristnejäi spomenik ob 60-letnici Njega Vel. cesarja Franca Jožefa 1. — Umrl je 8. t. m. v bolnišnici namiljenih bratov g. Andrej Mas era, poseatnik in trgorec v Kobarida. Pokoj- nikoro traplo so daneB dopoldne prepe- ljali iz GoricB v Kobarid. Brata, č. g. vikarija v Št. Mavra, in OBtalim sorodnikom naše Bröno eožalje — pokojnika pa veöni mir 1 — Občni zbor „TrgovBko-obrtnega drnätvaM, ki je bil napovedan za v ne- deljo ob 10. nri predpolndne v dvorani „Trg. domaw, bo bo vriil na željo mnogih ölanov ob 11. nri. Odbor. Raistave goveje živine za Brednje govedorejflko ozemlje vriile ae bodo letos po naBtopnem vsporeda. 1. Y Gorici dne 22. oktobra za ob- öine spadajcöe pod sodni okraj mesta goriškega in okolice, izvzemii oböino Loönik in pridevii občine Dolenje, Kož- bana, Medana in Biljana. 2. V Kanala dno 25. oktobra za oböine sodnega okraja kanalskeg&. 3. Na Cesti pri ajdovskem Sr. Križn dne 26. oktobra za oböine sodnega okraja ajdovskega. 4. V Komnn dne 27. oktobra za oböine sodnega okraja komenskega, pri- stevii oböini Davin in Doberdob. 5. V Sežani dne 28. oktobra za oböine sežanskega okraja. Na razstavo se morejo privebti Ie goveda rojave pasme, ki so bila vriena T srednjem govedorejskem ozemlja, ali so nahajajo v tem okraja najmanje tri mesece. Razrede in vrste iivine ter darila smo objavili že meseca jnlija. Prijave se imajo dopo8lati deželnema odbora do 15. oktobra potom dotičnih žnpanstev, pri katerih je dobiti v to svrho posebnih tiBkoTiü, razstavnikom se izdajo posebne B tekoöimi ätevilksmi zaznamovane iz- kaznice. Vsakdo bo moral imeti za vsako zivinöe, ki ga privede na razstavo, zdrav- stveni potni list in izkaznico, s katerima listima mn bo dovoljen vstop v razstavo. Prijavljena živinčeta se bodo vEprejemala na fsaki razBtavi cd 6—8 predpoladne. Zirinöeta, za katera se podeli dar v denarju, morala se bodo ohraniti v dotičnem govedorejskem czemlja v plo- ditvene namene najmanje dve leti. Lastnik se v to zaveže s podpisem nalične izjave ali protipisa, s katerim obljubi vrniti darilo, ako bi se zivinöe, za katero ga je prejel prodalo izven govedorejskega ozemlja, ali skopilo, ali pa pred prttekom dveh let zaklalo. Obdarovanim živinčetom obesi se na nho posebno znamenje. — Božjast. Kako naj bi se ta bo- lezen ozdravita in odpravila, s tem se pečajo že dolgo časa najimenitnejši zdravniki in zdravstveniki sploh. One nesrečneže, ki so božjasti podvrženi, bode gotovo razveaelila vest, da je spe- cialist dr. Aleksander B. Szabo * Bndim- peiti objavil naöin zdravljenja 8 prav dobrim vspehom. Dr. Szabo, ki je znan kot avktoriteta glede zdravljenja bcžjasti, zaslovel je tadi po Av&triji. Omenjeni zdravnik daje prav rad pojasnila onim bolnikom, ki bi se do njega obrnili, ter se hoteli zdraviti po njegovem načina. — Sadua let in a. Letošnjo sadno letino moremo v Drfžnici ipisati za srednje dobro. Vseh sadežov je razmerno popolncma dovolj, samo jabolk ni niö. Posebno öeipelj se ne pomni že mnogo let toliko, katerih pa za slepo ceno ni bilo mogoöe skoraj niö prodati. Te sedaj 8pravljene mirno öakajo grozne kazni — v kotln. Tedaj bo torej kar cele hekte žganja. 0, da bi ga znali vsaj aporabiti Hraik tako lepih, kakor jih imamo letos, menda ni bilo ie od paradižovih öasov sem. Teh bo kmetje precej prodali, drage pn snie ter si tako pripravljaja teöno jed. — Italijanski gimnaziji v Paljn vlada ne bo priznala pravice javnosti, tako gre glas po italijanski listi1 Italijani bo zaradi tega seveda razljačeni zlasti, ker je Beck obljnbil gimnaziji javnost podeliti nekako kot odikodnino za po- državljenje paljske policije in drage po- sebne odredbe za imenovano mesto. Sicer pa ni verjeti, da bi vlada vztrajala pri nameri gimnaziji javnosti ne podeliti. Epilepsija. Kdor trpi na epilepsiji, bolezen sv. Va~ lentina in na drugih sličnih boleznih, ta naj se obrne na privilegirano lekarno Schwanen-Apotheke, Frankfurt A.. M. Tu dobi tozadevno brošuro brezplačno Anton Kuštrin, trgovec v Gorici Gosposka uliGa st. 25 pnporoča častiti duhovščini in slav- netnu občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo Santos, Sandomingo, Java, Cej- lon. Portoriko itd. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfü, istrsko in dalmatin- sko. Petrolej v zaboju. Sladkor razne vrste. Moko St. 0, 1,2, 3, 4, 5. Več vrst riža. Miljsveče prve in druge vrste, namreč o.b 1/3 kilainod enega funta. Testenine iz tvornice Žnidersič & Valenčič. Žveplenke družbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdiče- vega mlina iz Kranja in iz Joch- mann-oveg^ v Ajdovščini. Vse blago prve vrste. V mizar in v lesni trgovec T Poftpri, na i&ln imp lelemištep mosta (na cesti, ki peljeproti Gradiški) o o o Trguje tudi z opeko, ima ve- liko zalogo vsakovrstnega trde- ga in mekhega lesa domačega in tujega, veliko zalogo pokiš č va, vinskih posod, stiskaluic itd." ZAHVALA. Za mnogobrojne dokaze sočutja povodom britke šmrti na- šega ljubljenega očeta Fr. grofa Strassoldo - Yillanova izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem najiskrenejšo zahvalo. Posebno zahvalo izrekamn preč. duhovščini in vsem onim ki so spremljali pokojnega k večnemu počitku. Prosi se opustitev sožaljnih obiskov. V Solkanu, dne 9. oktobra 1908. Žalujoči ostali. Priloga „florid" šl. 81 z dne 10. okfobra 1908. Sočine" laži. tt Pi jane c se preobrne, ko se t jamo KTrne, pravi pregovor. To ieto Yelja o lažnika in lažnhki. Edor le je naradil Btavljati reöi po robo, preminjati jim ime, barvo, obliko, izmiiljati Bi rrči, katerih ni, pretTarjati to, kar je, zanikati in ta- jiti, kar je vsemn avetu znano, ne opasti te svoje oavade, ker ma je priöla t meso in kri. Ako bi GabričekoTa „Soöa" ne smela pogrevati stokrat otrženih lažij — rnieli ai laike pevce in slOTensko za- stavo ob odkritju nagrobnika Simonn Gregorčiča pa dolgotrajno pratdo med njo in „Gorico" po pesnikovi smrti — ako ne bi sine la izmiiljati se novih lažij ter prekneavati resnioe, kakor prekneaje svinja meh, t katerem sluti kaj za stcj želodec, bila bi jako žalosten in dolgo- časen list. Kajti vedne zabaTljioe in ro- bati izbrnhi gorske neotessnosti, nepii- krito simpatizovanje z verskirai odpad- niki in njih knjižarami, odkrito prijate- ljevanje 8 čloTeikimi slabostimi in pod- loBtimi lahko ugaja spridenema akaea zapeljanega mladiča ali zabuhlim cčem ponočnega žganjarja in brezvestnega ko- riatoloToa; ali poiten človek, ki ni za- daiil BTOje vesti ˇ ozraöja take daine hrane, ne bo dojgo prenaial takega be- rila, marveö je trie tje, kamor spada, na gnoj. Tako se ma vsaj drnžinčad ne pohajša in spridi, ako pride v dotiko 8 takim Hstom. * * 0 „Soči in vrednemajej sinöka „Pri- morca" so na želodcu posebno zaalop- niki sloveqske Ijadske stranke v dežel- nem zbora goriškem, na čelu jim dr. A. Gregorčio in njegov pomočnik prcf. Ber- boč. Ta moža bi „Sofia" najrajia živa požrla, ako bi mogla, ker sta na pota Tisokim ciljem njenega rednika And. 6a- brščeka. Eer pa tadi „Sočin" želodec ni tako obširen, da bi mogel kar naenkrat sprejeti dia kvintala požegnane in ne- požegnane mase (izrazi gorskega oli- kanca), skaia ju pa živa pokopati vmo- gočnem kupa lažij in obrekOTaoj. V itevilki z dne 6. oktobra pripove- daje „Sočau, da prejioji .dan bo imeli načelniki itirih deželnozborskih klaboY pogOTor z namenom, da bi se omego- öilo delovanje ˇ dež. zbora. „Laiki libe- ralci", pravi „Soöa", so atavili pogoj, da se morajo laiki klerikalci odpovedati Bvoji 8amoatojnoBti ter zvezati z laškimi liberalci — a tadi za tako sicer neizvri- Ijivo žrtev bi jim ne daii odbornika. Dr. Gregoröic je strastno nastopal za inte- reae laikih liberalcev in je podpiral njih odpor". Ako bi „Soča" vprašala arojega vrhovnega arednika A. Gabričeka, ki je bil pri poavotovanja navzoč, bi bila iz- vedela, da njen lastnik je opetovano omenjal razmerje na italijanski strani, da dr. Gregoröic pa ni zinil o tem niti be- sede. Dr. Gregorčič je poadarjal pa nekaj drngeg», öeaar „Soča" z nobeno besedo ne omenja. Rekel je, da predno se voli odbor, treba reiiti vpršanje o verifikaciji mandatov (potrjenje Yolitev) in da predno je to mogoče, treba spraviti na öisto za- devo glede na prvo volitev v kmečkih občinah okolice goriäke. Omenil je, da bo se tedaj godile nepraviloosti, da so se tmoiavale ? volivno akcijo osebe, ki niso T to poklicane, na krajn, ki ni v to od- ločen, da aspeh volitve je bil napačno astanovljen in napačno rszglaien, da ˇ tem poatopanju bi bilo morda celo kaj kaznjivega najti, da deželni zastop ne more molčati k takim dejstrom, da na- pačna lazglasitev je imela za posledico nepoMrao ožjo volitev, da to dejstvo je neagodno uplivalo na politični položaj slov. Ijudake stranke, da z nepravilno- stimi, ki so Be godile, se spravljajo r zvezo nekateri deželni poalanci, da treba torej posvetiti t to zadevo, predno je mogoöe Boditi o postavnosti volitev in o Ustnofitih izvoljencev. Na tee to je A. Gab. trdnovratno molčal, kakor molči •Sofia«. Ear je „Soöa" neprenehoma sedem lot lagala, da ima dr. Gregorčič zvezo z dr. Pajerjtm, tega ne more opostiti proti kouca eedmega leta in tsko pegreva to hi od tedna do tedna, kadar jej ugajv. „Soöi" je dobro znano, da je dr. Gregorčič le po imenn deželni odbornik, a da cdborniške posle opravlja njegor namestnik g. Klančič. Vkljab tem a na- prta TBako at?ar t deželi, ki jej ne oga- ja, dr. Greg.-a. Olbornika Klančiča jeopi- Bovala „SočaH skoz aedem let kot moža, ki za ta poscl ni pOTsem sposoben. Zclaj se je pa A. Gabridek tako močno zagle- dal vanj, da ga imatra za najsposobnej- iega izmed poslancer bIoy. Ijadake stran- ke za odbornika. Eje je doalednoet na liberalni strani? Ali ima „Soča" prar, ali Gab.? „la Pajer-Greg. zreza je sklenila: ne pripustiti y deželni odbor nobenega poelanca iz „SIot. klabau ne iz klaba „laike Ijndske stranke". Eolikor besedi, toliko laži. Prar nasprotno je res. Gob- podje „Slor. klabau so zahtevali do zad- njih dnij, ko ae je začelo gOYoritt o ne- kem zbližanjn aloYenekih strank, dva od- bornika iz BYOJe srede ter odklanjali od- bornika iz bIoy. ljud. etrenke. Ta stranka je bila od pr?ega začetka naprej, kakor labko pričajo Yai, s katerimi je občevala, za to, da naj bodo y deželnem odboru zastopani Ysi itiri klubi dež. zbora. Eer je hotel Gab. dobiti v roke premcč in odloöilno moö brez Ijadske stranke y de- želnem zhora in odbora ter y odsekih y prYi Trsti y Yerifikacijakem odseka, zato je začela obstrakcija od strani bIoy. Ijadske stranke, ne pa kakor kvasi „So- da", da bi pripomogli ital liberalcem y deželni odbor. Sicer pa kaj se izpodtika „Soča" na obBtrakciji, saj z obstrnkcijo je Gab. sam žogal, ako se ne izpolnijo pegoji, katere je vladi naznanil. Najbrže ma je ža), da so dragi prijeli za orožje, katero si je bil za Be izbral. Skoro se zdi, da je te- mo tako; zato si je pa izmislil drago hrapno obstrakcijo, da vsaj tako izpolni nekaj tega, kar je obečal, s čemar je žagal. * „Sočau zopet pogreva vkljab dani izjavi in natančoenm pojasnilo byojo tr- diteY, da Ijadska atranka, oziroma dr. Gregorciö je spravljal v nevarnost dragi filovenski odborniiki mandat, dasi Gab. sam priznava, da za ta dragi mandat je obstajala zreza med njim in proštom F. Liberalni Italijani so pa slovesno izjarili, da oni tirjajo za Italijane sploh le dva mandata, prepuičajoč ostala mandataslo- Yenski strani. Ponadba Ijadske stranke, dana profita F.. ni nič spremenila na ^Yezi Gab. Faid. glede na tisti sloreaski mandat, ki naj bi iziel iz voliUeod stra- ni poslancer iz Yeleposestra. * * * „Sočau žuga z razkritji it deželne- ga gospodarstvn. Menimc, da dežalni od- bor se tega ne astraii in se ne boji raz- praye o tem, kakor Be kdo dragi hoji razprave o Tolitvi v kmečkik oböinah v goriiki okolici. Deželni odbor ima svoje račune in poročila na vpcgled vsakega poslascB. Le navadna baharija je to, če se je neki poalanec v zadDJi seji silil dc- kazati, da so ma znane neke številke, ki bo že itak namenjene za jarnoat, sereda ne a tisto polivko, s katero jih je On polval. Nasprotno pa Yemo, da bi bilo ne- koma jako oevšeč, ako bi spisi omenjene Yolitve priili v nnepoklicanew roke, in da se je prizadel, sklicojoö se na byo- je parlamentarno staliiče, da bi to za- prečil. Zdi se, da ysb gonja in nevpoglji- Yost nekaterih mož ima ta namen, da bi zaprečili razpravo o y o 1 i t- vi prof. Berbača. 0 pozabljiYQBti, kateri naj izroöi sloYenski narod na Goriikem „avojonaj- Yeöjo neBrečo* — dr. Gregorčiča — o priliki. Bosna in Hercegovina. Sednj, ko spadati ti die deželi k Daši drža?i, je potrebuo, da si ja nekoliko natančnejše ogledamo ter ae seznanimo z razmerami, ki vladajo todi. B o B n a. Obaeg: 61.027 km2. PrebifalstYa po itetja leta 1895 — 1591.036, od teh je SrboY 673.246, katolikoY HriatoY 334 142, mehamedanceY 548.G32, judoY 8213, pro- testanto? 3596. Za Ieto 1904 pa je prebiyalstYO proračanjeno na 1,737.000. AlbanceY je 30 tisoö. Zcmlja je gorata, preprežena od pogorBkega seataYa dinarskih sip; dočim najdemo v srednji Bosni paleozoiiki skrilj Bkapno b poševnimi triaikimi za- lomi, imamo v Hercegorini triaško, ja- raško, kredaBto in yapneno cono, večkrat celo do 2000 metroY viiine; na jogo- vzhoda Bo8ne prevladaje mezocoiiki spnjenec. Najviija gora je Magliö ca črnogoreki meji (2397 metro?). Glavne reke bo Sava na severa z Uno, Vrbasom, Ukrino, Boano; na vzhoda teče Drina. Bade nahajamo aledeče: Rjavi premog (484.000 t leta 1904), ielezna ruda (137 540 t), mangan 1140 t); izdelalo se je sirovega železa leta 1904 47.678 t za tri milijone kron. 44 od8totkoY zemlje je gojzdnate, 17 odstotkoY pssnikoY in tratnikor, 25 odstotkoY obdelane zemlje. Pridelalo Be je leta 1904 pienice 113 milijonoY q, rži 009 mil. q, ječmena 0 76 rail, q oyaa 0'56 mil. q, krompirja 0 67 mil. q, ko- razc 1 65 mil. q, Yina 001 mil. hi. Živine je biio leta 1895 233.322 konjeY, 1,416394 govede, 1,447.049 kor, 3,230.720 OYac, 662.242 presiöey. Tobačna indnstrija je velika, ra?no- tako BYiloreja; žita ge precej izražj, raYnotako less, snhih čedpelj in sliYOYke (leta 1904 47826 ton y Yrednosti 9995.764 K). C9sta je 2465 km, železnic (leta 1905) 2418 km, brzojaYnih z'c (leta 1904; 2989 km. Leta 1904 je bilo 64 brzojaYnih postaj, telcfonske prcge so dolge 175 km. — Pošta je leta 1904 odposlala 15 847.673 pisem, 4,383.210 tiskoYin in öasnikoY. Kar se socialne tazYrstbe lice, je poB€Btto Yeöjidel y rokeh Bbeg0Yu, to je pomohamedanjenega slovanskega pleraetva in „Bgu. KriBtjaof, Srbi in Hryatje so Yecinoma kmetje, ki roorajo 8 begom skleniti najemninsko pogodbo. Pod tar- skim YladarstYom je Bosna bila raz- deljena y sedem kajmakamlikoY: Sara- jevo, TraYnik, B had, Banjalaka, Drornik, Mostar in NoYibazar, vsak kajmakamlik pa y okrožja nahije ali kaze. V kajma kamlika je goepcdoval kajmakam, y na- hijah madir. Provincijo je apravljal rali. Pod aYstrijsko upravo se je dežela raz- delila y pet okrožjih, Sarajevo, Banjalcka, Bihač, TraYnik, Tazla in 43 okrajev. Deželni budget je leta 1906 znaial 51.681 milijonoY potrebičine in 56.048 milijonoY pokritja, torej 4307 milijonov preostanka. HercegOYina. Hsrcegovina šteje eno okrožje (Mo- star), obsega 9119 km- in ima 219.511 prebivavcev. 01 teh je 56135 moh&me- dancav, 74.889 pravoslarnih SrboY, 88.188 HrvatOY katolitoY. Glavna reka N&renta» stolno mesto Moatar. „Mentor." „Poglej ätadenta tain z dragega konca vasi.-----------Do roba je pritiral hiio, do groba potianil oöet i in mater — in sedaj ni — niö. Sjseski y po- hajšanje, pametnim Ijadem y zaameh — --------" (Finžgar: Mentor. Str. 4.) Koliko bo jih poslali stariši y srot, — y šolo; koliko jih je ilo mladih, na- debadnih, materino veselje in očetov pono8l S tresočo roko jim je m&ti pre- križala öelo in a težkim sreem jih je paatila iz svojega naroöja y ohjem ta- jine; veliko apanje y vseh sreih dom&öih in veliko vese^je, — y tem apanjn m Yeselja pa skrit strah in nemir, nemalo- krat oBodepolna slutnja. Od kje ta strah in nemir, od kje rse težke slotnje? Eoliko jih je šlo y Bret — op, ve- selje in ponoi rojstne l^iie, — vrnili pa bo ae Ysem y aramoto in y veliko žaloat, y pohajSanje in zasmeb. Zapravili ao vae sYoje talente, — v blato so jih zakopali. Maog se je trnil tako. „Eo bi bil kozar, bi bil nekaj. Eo bi bil črednik bi bil imeniten. Eo bi bil hlapec, bi bil spoitovan, in spopadali bi se goipodarji za njegOYO delo-------. In tako — —." (Finžgar. Str. 4.) In kdo jih je oropal, kdo jih je nbil, kdo jih je ociganil za ybo njihovo neizmerno bog&Btro? VednoiUi dolgoäaini odgovor, žalosten refren še bolj žaloatne petmi: „Slaba droiba, »labo berilo". A sedaj Be je rodil naiim dijakom- srednjeiolcem zvest prijatelj. Iz zavodoY Sr. Stani8lava je izidl Mentor, ki bo branil našo mladino pred sovražoiki; roko y roki jo bo apremljai po poti, ki jo hodi; — opominjal jo bo, BYaril, bodril in spadbajal, in tadi zabaval in kratko- öasil jo bo. Zaskrbelo je starega Tobijo, ko je imel sin odpotorati, kje bi ma dobil zvestega tovariia; pa je priiel in 8e nef ričakovano ponadil. Tdko je priiel tadi sedaj zvest tovariS in prijatelj in ponodil Bvoje vodstro in svoje spremstvo Ysakema utned naiih mladih. Stariši. dajte svojim sinoYom tega spremljevaica na pot — y iolo ! Dijaki, oklenite «e sYOJega prijatelja, ostanite zrebti Msntorja, poBlaiajte njegove na- BYete, sledite ma zresto ia verno, hodite po poti, ki Yam jo on kaže, in ne bo več eramote, ne bo več pohojianja in zasmehovanja! Vsak pojde pravo pot in tiosete pravi cilj I Pred nami leži prvi zvezek Men- torja, liöna in prikapljiva knjižica. Vendar — „Eaj pa je tebe treba bilo?" — za- kliče marsikdo začadeno. Zopet nor list za odraslo mladino 1 Saj imajo „Zoro", „MladoBt" ! Res, — a „Zota* je na- menjena Yisokoiolcem in je le iz asmi- Ijenja pred kratkim ponadiia srednje- šolcem revno prilogo. „Miadost" je Bkapno glasilo mladeniikih organizacij važna že radi tega, ker se krog nje zbira in si br?tsko stiska roke Ysa slo- Yenska katoliika mladina, — naj bo de- lavec, naj bo dijak. Vsakemu prinese nekaj, posebne pozornoati pa ne more obračiti na posamezae skapine. A pra- vega sradnjeiolakega glasila, ki bi se oziralo izkljačno na potrebe srednje- iolatva, — kakor jih imajo dragi narodi — do danes ie nismtf imeli. Ssdaj pa Brno ga dobili 1 »Mentor se bo oziral na Yse zahteve, ki jih stavi nauj mlad, nedolžen am ia Üyo, iskreno sree. Izpopolnjevati in atrjati Yam hoče znaaje, ki ga nabirate y Soli, odpirat. dom ametnosti ia zna- noBti ter Yam kazati pota, ki seiejo do idealoY. Nodil bo tvarins iz Yseh strok, ki zanimajo mladega, po reanici hrepa- neöega človeka. Gojil bo leposlovlje in modrosloYJe, ametaost in znanost -—-M S tem programom se predatavlja „Mentor" svojim prijateljem. Ime arednika — A. Breznik — in imena sotraiaikov, ki so zastopani v pryi itevilki, so nam zadostno poroitvo za list in zagotovilo, da O8tane v polni meri zvest svojema programu. — J. S. Finžgar ima krasno örtico: „Ni pragu..." Skrb in atrah lja- beznipolaega materinrgi arc», ko se sin odpravlja od doma — v iolo. Uredaik lista, A. Breznik, priznan ^hvist, zaöenja razpravo o izvora based; na poljoiea in nedolgoča8en naöin podaja razloöek ra?d pojmom in iirazom, kar se dan- danes od ljadi, ki hoöejo biti izobražaai zamenjaje znanosti y veiiko krivico. — J. LavtiŽar, znani potopisec, naa povede y slarodarno mesto Toledo, y .ipanski Rim". Na kratko nam načrta njegovo zgodovino, nas spremlja skozi mesto in po itevilnih cerkrah, dalj čaaa se po- madi v znameniti nadikesijski Btolnici, kjer nam predstavlja ametnike, ki so v njej zaatopani. — Dr. Zore nam podaja avtobiografijo slavnega Jeaa Jörgensent. — Dr. J. Gaidovec raspravlja o znaöaja in značtjnoBli. Le par stavkov: „Že ? zp;odnji mladoati, je treba priöeti ?ažno nsiogo: irobmtti si značaj. Da si pri- \ dobi lep značaj, di postane zoičajen človek, to je txviiena nalrgt mladega öloreka. — — Prari značaj si člotek i pridobi s prosto voljo, z delom in tradom, | ki ga žrttuje 1a lastno tzgojo — — —M — Prof dr. Demšar podaja „Nekij črtio it zgodoTine irakoplov*", — poglavje, ki je T zadnjem čtsn zbadilo zanimanje po Tsem sveta, kratkočasen in podačen se- ' stavek obenero. il kocca nadi „Mentor" . mnogo podcčoegt in zanimirega drobiža". 1 Dijaki — srednjeiolci, oklenite se sTOJega rMentorjaa, zveetcga prijatelja in tovariia! Oa yas bo ˇodil po prari ¦ poti, do prats ga cilja, bcdril in spodbajal ras bo k dela, poaaagal Tarn in »as pod- piral T nčenjo, podajal ?am bo pri- mernega in koristnega razredrila. Ztdnjo besedo pa tistim, ki kličejo: | „Kaj pa je tebe treba bilo ?M — Dasi na?idezno Tec, eta r resnici samo dva tabora, aaroo dre poti; in kakor porsod tako tadi med dijaštvcm : pot narzdol, ali pet narzgor! Na rseh rog'ih in na raeh ofinkih bo razpete mreže; mla- dino je treba že zgodaj stariti in taro- Tati pred atran pctmi in preu skritimi mrežami, — treba jo je zbirati in orga- nizirati in Teaka organizacija mora imeti svojega Toditelja in sfoje glaailo. — DandaneB se je začelo — hrala Bagu — ie precej daniti tadi med srednješolsko miadino in tadi pri nas er Goriškera z radostjo in teseljera opazojemo živahno gibanje. — Ne samo r vsako hišo, kjer je nčeča se mladina, — t Tsako srednjeiolsko knjižnico mora p r i t i Mentor, edini slorenski list za sredojesolce. Ti pa, — dragi Mentor, — srčno pozdraTljen! Tebi priporočamo in izro- Čamo našo miadino, — privedi nam jo li do lepie, jasne.se pribodnjoati! B. M.DI1: čevljar v Semenški ulici 1. v (¦ftrifti priporoca se za raznovrstna naročila po meri za gospe in gospode. Naročila se izvriuje hitroi Ivan Bednarik priporoča svojo knjigoveznico v Gorici ulica delta Croce stev. 6. Jfyva goriška tovaraa umetnih ognjev s strojnim obratom izdeluje: rakete bcngaličnc Iuči, rimskc svečc, ko- lesa i. t. d. i. t. d. Kot posebnost izdeluje papirnate to- piče. Zlasti priporoca jubilejne traspa- rente v velikosti 120 cm X 200 cm s podobo cesarjevo; in 100 cm X 150 cm z monogramom. Ferd. Makuc pooblaščen in priznan pyrotehnik Gorica, C. F. G. 34. (Iz prijaznosti se sprejemajo naročila tudi v kavarni „Dogana" tik sodnijske ----------palace.)---------- IzTrstno pecivo priporoča spoštovanim meačanom in okoličanom peko7ski mojster 3RK0B BRUTUS v Gorici Šolnka ulica St. 6. V zalogi inia in prodaja moko prve vrste Majdičevepa nilina. ToYarna kisa oälitpvana Da otirtni ^ niM i Gorici 1.19001L FRANC KRAU - Gorica, Kapucinska ulica St. 9 - priporcča cenj. gg. trgovcem razno vrstnega kisa. Cene zmerne, po- strežba tocna in poštena. Fani Drašcek, zaloga šivalnih strojev Gorica, Stolna ulica hiš. št. 2. Prodaja stroje tudi na teden- ske ali mesečne oboroke. Stroji so iz prvih tovarn ter najboljše kakovosti Priporoca se slav. ' občinstvu Prva in edina slovenska kleparska delavnica v Gorici, ulica sv. Antona St. 7 (v Kopačevi hlši) se toplo priporoca za vsa stavbena in galanterijska dela za cerkve in stoipe, katere napravi po načrtu Josip Patek, naslednik Karola Cufcr j i priporoca se tudi vsem gg. odjemalcem, posebno pa kmetovalcem. V zalogi ima: mehe zažveplanje, adnji sistem Skropilnic za vitrijol, polivalnike za zte in patentiranc ventilatorje za dimnike t d rporave se izvršujejo točno in po najnižji ceni. Rihard in ^ =Felix Majer Dunaj II. Kaiser-Josefstrasse 30 erariii liferanti kupnjejo in prodajajo seno, slaiiio, ro- zanico in krompir vsake vrste pod najugodnejšimi pogoji. Velepodjetje prve vr- ste v lastnem ohratu j z lastno parno silo, j Odlikovana uiizai'Hka delavnica s stroje- — vim obratom — 60RKA -Tržaška ulica 18- ANT. ČERNI60J izdeluje: Za stavbe: j Za sofoe: Za oerkve: Yrata J Omare j Altarje okna J postelje klopi podove ; mize prižnice stornice ; umivalnike pulti pregraje ; ponočne klečalnike i. t. d. i omarice i. t. d, ' stolice ___________j i, t. d._______________ ZALOGA: vsakovrstnih strugarskih izdelkov kakor: nog stebri- čev. važev itd. — Vsakovrstnih rezbarskih izdelkov, kakor: cimirjev, podporic i. d. Stroji ua elektriuno etouilno silo. Poprava in komi- sijska za- loqa clvo- koles in šiva nih strojev pri OP } CO fiori ra Prodaja tudi na meseöne1 ob- «„,.-.- roke. Ceniki franko. MUOmO Stara dvokolesa se emaj- 3~l lirajo po ceni z ognjem. 28S Razglas. Službo dobi dekle ali udova brez otrok, 30 do 40 let stara, lepega vedenja, snažna in zanesljiva, spo- sobna hišnega dela, posebno kuhanja , navadne hrane. Plača po dogovoru. Prosilke naj se zglasijo pismeno ali ustmeno pri podpisanem ter priložijo ' spričevalo ondotn ega g. župnika in g. župana o obnašanju. Domače Vipav- ke imajo prednost. Ivan Defranceschi posestnik v Sturiji pri Ajdovščini št. 3. Telefon št. 72 Poštnohran. rafc. št. 51.292 „CENTRALNA P0S0JILNKA" ------------__ v si0RKI ______ registrovana zadruga z omejeno zavezo v lastni hiši M M Corso Giuseppe Verdi št. 32, I. nadstropje m m Sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan in jih obrestuje od 1. jan. 1908 dalje po 5%. Daje posojila na menice po 6l/s% in na vknjižbo po 5Va%. Dalje daje posojila na 5-letno mesečno odplačevanje ki znaša od vsaeih 100 K 2 na mesec------------------------------------------- Stanje hran. vlog dne 31. dec. 1907 K 1,816.352.73 Promet due 31. d-embre 1907 . . . K 5,457.131.53 CENJ. PAME IN COSPOPJE - POZOR! Imate že šivalni stroj? Ako ga nimate, omislite si najnovejšo marko „Original-Viktoria" in najboljšega izdelka. Po dolgoletnih skušnjah sva prišla do prepričanja, pa ostane „Original" vedno le najboljši. __________M „^ u-.j GPiginal-victoria stroji deiajo še po 10 letni upeabi brezšumno. Qriylnal-Victaria stpoji so neprekosijm za doniačo rabo in obrtne namene. Original-Uictoria stroji so najPriPravnejši za umetno vezenje (rekamiranje). Tvrdka stavi na razpolago strankam učiteljico, ki poučuje brezplačno. Qnginal-Oictoria stroji so najboijši izddek vseh dosedaj obstojeeih tovaren. I Za vsak stroj jamčiva 10 let. Nikdo naj ne zamudi priliko ogledat si pred nakupom „Original- Victoria" stroje. Edina zaloga „Original-Victoria" strojev in drugih šivalnih strojev, dvokoles „Puch" orožja, municije in vseh lovskih priprav pri tvrdki, Kerševani & Čuk—Gorica Stolni trtj (Piazza Duotno) üt. 9.