Štev. 21.	Y Trstu, 10. novembra 1892.	Letnik Y.
»Zastopniki strank iz Čeh, Morave in Sleške, udeleženi pri tem posovetovanju, vstrajajo pri svojih od davna zagovarjanih načelih, merečih na uvedenje v veljavo državnega p r a v a in zagotovljenje primernega zastopanja korone Češke v sovětu 'korone, na izvršenje pravičnih volilnih redov, kakor tudi na izvršenje jednakega prava narodnosti v vseh deželah korone Češke in na razvoj samouprave, oni proglašajo voljo, postaviti se odločno za složno varovanje teh načel in njih praktično izvršenje, in poštevajo za ugodno delovanje v teh smerih ali napravljenjih kot vspešno, da bi na vse te strani vse udeležene stranke gledale na skupno sporazumljenje".
Takó se zove doslovno resolucija, posledica, razgo-varjanja, ki se je vršilo v 1. dan nov. t. 1. na konfe-renciji zastopnikov vseh strank iz vseh sedanjih ali glavnih dežel češke korone. Od leta 1863. so hodili zastopniki češkega naroda v kraljestvu in na Moravi svoja pota, ko so se bili v kraljestvu odločili za abstiiiencijo, v Moravi pa za udeleženje v državnem zboru.
Sedaj so se prvikrat zopet sešli, in pridružili so se jim slovanski zastopniki (po češkem in poljskem odposlancu) tudi iz Silezije. Uže samo dejstvo, da so na poziv moravskih poslancev zbrali se na skupno po-sovetovanje delegati vseh sedaj poštevanih dežel češke korone, kaže na moralno vrednost tega razgovarjanja; in veljava v tem pogledu je še veča, da so prišli k posovetovanju odposlanci Mladočehov, Staročehov in ve-leposestva ali plemstva češkega iz kraljestva in Morave. 8 tem so dokazali, da ni med njimi tolikega nasprot-stva ali medsebojnega sovraštva, da bi ne zmagala skupna ljubezen do naroda, da bi ne postavljale stranke narodovih interesov više, nego specijalno strankarske in osebne. Kakor -so Mladočelie črnili ne le med Čeho-slovani, ampak tudi med Poljaki in Slovenci, misliti bi bilo, da do skupnega posovetovanja vseh strank iz vseh
čeških dežel ne more priti nikakor, in v resnici je vladal med Slovani skepticizem tu in tam, in so se sosebno nacijonalni nasprotniki Čehov in vsega Slovanstva veselili, da ne pride do konferencije, še manj pa do kakega pozitivnega sklepa. Tudi na to stran so se varali narodni nasprotniki, kakor med Slovani ti, kateri ne marajo imeti z Mladočehi ni kake zveze. Staročehi sami in češko plemstvo so pokazali, da Mladočehi niso takó strašni, kakor jih slikajo ; ako pa stranke med češkim narodom samim ne odmetajo absolutno skupnega postopanja z Mladočehi, je to še manj umestno, da med drugimi Slovani, kakor rečeno, sosebuo med Poljaki in Slovenci ne prenehajo Mladočehov črniti in v opoziciji proti njim opravičevati svoje oportunistiško politikovanje. Odslej vsaj nekaterim „konservativnim" strankam med Slovani odpade ta argument opravičevanja oportunistiškega postopanja, in to je tudi velik moralen vspeh skupne konferencije strank vsega čehoslovanskega naroda.
Kar se dostaje vsebine same sklenene resolucije, obseza ista glavne ali kardinalne točke občečeškega programa. Na prvem mestu se povdarja državno pravo, in to ne samo v teoretiškem pomenu, ampak tudi v smislu, da pride v veljavo praktiški. Zjedinjenje v tej fimdamentalni točki ni v sedanji čas brez pomena. Sta-ročeški poslanci iz Morave so se poslednja leta vedli takó, kakor da bi popolnoma prezirali češko državno pravo; kazali so dejanski svoj partikularizem tudi s tem, da so se 1. 1863. bili odcepili od Palackega predloga, vsled katerega so bili nastopili Čehi kraljestva politiko abstinencije. Gledé na Sleško sta pa še celó delegata iz te pokrajine na tu mišljeni skupni konfe-renciji povdarjala nekako specijalno, od skupne ločeno politiko, prezrši pomen državnega prava, dasi sta potem složno z ostalimi delegati glasovala za predloženo resolucijo, Iz postopanja sleških odposlancev se je razvi-delo nekaj takega, kakor pri Slovencih, specijalno koroških; domače najskromniše potrebe jih ne morejo
povzdigniti do višega stališča, s katerega se je boriti za iste in še veče, t. j. odločilne potrebe. Dr. Herold je take in drugih vrst oportuniste temeljito poučil, raz-loživši, da opozicija ni namen, ampak sredstvo, ki naj bi vedlo k preobratu na boljše, in to ne v smislu mrvic, ampak vsega sistema.
Naglašanje državnega prava je pomenljivo tudi gledé na češko plemstvo, o katerem so uže menili, da je popolnoma opustilo to pravo ter se do cela postavilo na stališče sedanje obče cislitavske ustave. Nemški liberalni stranki je tu spodletelo za dobro, ko je plemstvo češko soglasno sprejelo navedeno resolucijo.
Gledé na vse točke resolucije je važen izrek, da vse stranke v s t r a j a j o pri naglašanih načelih, torej so s tem izjavile, da se niti nikdar izneverile niso bile tem načelom. Po takem je pravično soditi, da je le taktika zavedla plemstvo in moravské Staročehe, kakor še posebe sleške Čehoslovane, da je bilo videti, kakor da bi omahovali ali bili popustljivi gledé na državno pravo. Resolucija je sedaj kar nakrat vse pojasnila, oziroma tudi popravila.
Nemška liberalna in nacijonalna stranka v soglasju z vladnimi organi, potem Poljaki in Madjari so kar pometali poslednja leta s češkim državnim pravom, sosebno zaradi tega, ker so se potezah za to pravo jedino Mladočehi, a Mladočehov, ker so bili osamljeni, niso hoteli poštevati. Sedaj pa ponavlja češko plemstvo, da v s traja pri svojih starih načelih, torej tudi pri češkem državnem pravu, katerega se je neprestano držal pok. grol Clam Martnic. S plemstvom odslej vendar ne bodo mogli takó lehko pometati, kakor so menili postopati z Mladočehi. Češko plemstvo je glasno povedalo, da mu ni bilo treba sprejemati načel morda še le od Mladočehov, ampak da vstraja pri teh načelih, od katerih se torej ni bilo odmaknilo. In zasluge, da je prišlo do take odločne izjave, nimajo le Mladočehi, ampak tudi ti, ki so provzročili, da naposled zmaguje po Mladočeliih stari program zopet tudi pri Staročehih in češkem plemstvu.
Pri naglašanju potrebe, da bi bili Čehoslovani češke korone zastopani primerno tudi pri koroni, t. j. po kakem posebnem ministru, se mi ne bodemo mudili, kajti stvar je takó jasna, da je le sedanja anomalija, provzročena po vladnem sistemu, prozvala vloženje tudi te točke v skupno resolucijo. Poljakov ni nad 3 milijone, a imajo svojega ministra; a Čehov je 6 milijonov, pa da bi ne imeli nobenega ! Nemško-liberalna stranka gotovo ne zastopa vsega nemškega naroda, ampak le znaten del tega naroda, a vendar je dobila posebnega člena v ministerstvu, ne gledé na to, da so drugi ministri nemške krvi, in uže zaradi tega skrbé za nemško narodnost. Ko bi se ravnali po analogiji Nemcev, morali bi imeti tudi Slovenci ali vsaj s Hrvati skupno jednega ministra rojaka.
Jednako se ume samo po sebi zahteva, da bi se izvršili pravični volilni redi, in ravno, da morajo češko-slovanske stranske naglasati to potrebo, kaže, kakó trpé zaradi sedanjih volinih redov ne samo Čehi, ampak tudi drugi Slovani, sosebno gališki Rusi, Slovenci in Hrvati.
Četrta in aktuvalna glavna točka skupne resolucije je zahtevanje, da se izvrši jednako pravo narodnosti v vseh deželah češke korone. Tu je velik napredek uže v povdarjanju narodnosti, katero izključuje dosedanje omejevanje jedino na jezik. Doslej, in tudi pri Dunajskih punktacijah, so zahtevali Staročehi jedino jezično jednakopravnost, v tem ko je zagotovljeno tudi v sedanji ustavi vsakemu narodu varovanje in gojenje narodnosti in jezika. V narodnosti je obsežen tudi jezik, ne pa v jeziku tudi narodnost, in le pošte-vanje narodnosti vede do pravega cilja, to je do zaresnega izvrševanja narodne jednakopravnosti.
Skupna češka konferencija se je morala kot taka omejiti na zahtevanje izvršenja jednakega prava narodnosti za Čehoslovane dežel češke korone; ali delegat plemstva princ Schvvarzenberg je razglasil, da klub konservativnih veleposestnikov stremi za izvršitvijo narodne jednakopravnosti v vsej državi, torej za vse narode.
Jednako so povdarjali lani, letos in uže več let Staročehi potrebo izvršenja narodne jednakopravnoti za vse narode; pri Mladocehih se ta točka ume takisto sama po sebi.
Naposled povdarja resolucija načelo razvoj samouprave ali avtonomije. Ta točka, kakor točka o narodni jednakopravnosti v zvezi z državnim pravom, potrebuje posebnega pojasnila.
V	resoluciji je še dodatek, da hočejo stranke složno postopati v namen ugodnega vspeha, in želé vselej gledati, da bi se v obsegu teh toček sporazumevale poprej.
V	navrščenju toček nam ni gledati na logiko sestave, ampak na točke kot take; postavile so se, ker so vse potrebne, in postavile so se takó, ker ni bil namen pri tej prvi skupni konferenciji, določevati tudi taktiko, ampak samo pokazati, v čem se vjemajo načelno vse stranke vseh dežel. Kakó bodo postopale stranke za vsako točko, ni določeno naprej, pač pa je dodano, da se bodo sporazumevale naprej gledé na vsako točko, in če treba, tudi gledé na jedno in isto točko za vsak odločen korak posebe.
Da bodo velike težave pri določevanju taktike, učé dosedanje parlamentarne skušnje tudi v avstrijskem ustavnem življeniju; ali glavno za sedaj ostane, da razni činitelji vedó, pri čem da so gledé na stranke češkega naroda. Jasnost, kolikor je izražena v skupni resoluciji, je neizmerne važnosti, ker je za vselej zatrla negacije tam, kjer so postavljene kardinalne točke kot nekaj pozitivnega, nepremičnega. Nasprotniki z raznimi strankami, vladni sistemi in drugi činitelji bodo odslej
morali poštevati pozitivnost te resolucije, in to je praktičen pomen na znotraj.
Razne točke, sosebno pa državno pravo, razvoj avtonomije in narodna jednakopravnost so same po sebi v logični zvezi ali, še bolje, v stvarni zavisnosti. Ko bi bilo uže izvršeno državno pravo s praktično veljavo, kakor je umejo vse češke stranke, umelo bi se samo po sebi, da bi bila v tem pravu obsežena tudi narodna jednakopravnost in razširjena samouprava. V smislu teh strank, poleg izvršitve državnega prava povdarjati še narodno jednakopravnost in razvoj samouprave, je odveč, je ple-onazem, umeven sam po sebi, kakor je v prirodnih zakonih jasna posledica pri znanih vzrokih. Ali državno pravo češke korone ni še izvršeno, ono še le čaka na uvedenje v veljavo, in to je vzrok, da se poleg tega povdarja navedeni pleonazem. Liberalni Nemci vsaj postavljajo pretvezo, kakor da bi Čehoslovani ne hoteli ravnati se za nemško narodnost po načelu jednakega prava za vsako narodnost, in zato so dr. Mattuš in drugi povdaijali ob raznih prilikah, da je treba pred državnim pravom izvršiti narodno jednakopravnost. Potem bi ta pretveza odpadla, in zato je dobro, da se je tudi skupna konferencija poprijela tega načela v svoji resoluciji. Ravno iz tega je razvidno, da se vse stranke češke narodnosti vseh dežel zjedinijo tudi v taktiki, vsled katere bode treba skupno postopati najprej za izvršenje narodne jednakopravnosti in potem še le za izvršenje drugih toček.
Skupna resolucija v tem pogledu vede logično do ciljev, kateri niso bili prej jasni med Čehoslovani, in se poslednji nakrat približajo v taktiki Slovencem, ga-liškem Rusom in vsem tem narodom, ki na prvem mestu koprné po izvršenju narodne jednakopravnosti. Celó Mladočehi, kakor Staročehi češkega kraljestva, morajo po logičnem smislu skupne resolucije premakniti svoje stališče iz deželnega zbora v Pragi v državni zbor na Dunaju.
Doslej so menili tudi Mladočehi, da jim je zahtevati narodno jednakopravnost v lastnem dež. zboru v Pragi; odslej so se zavezali postopati skupno s Čehoslovani Morave in Silezije; nasproti deželnima zboroma moravskému in sileškemu so pa za skupno postopanje onemogli. Za skupno postopanje je sedaj bojišče in središče jedino državni zbor Dunajski. To ostane potrebno sosebno za sleške Slovane celó tedaj, ko bi se poprej volilni redi izvedli pravično, in vprašanje je sploh to, ali bi bilo možno doseči pravičniše volilne rede za deželne zbore in državni zbor zunaj poslednjega. Torej tudi za izvršenje pravičniših deželnih volilnih redov bode moral priti pritisk iz središča, t. j. iz postopanja v državnem zboru.
Čehom kraljestva bode neprijetno, popustiti sedanjo taktiko, s katero so potom Praškega dež. zbora stremeli za izvršenjem narodne jednakopravnosti; ali
Slovanom sleškim, Čehoslovanom moravskim, Slovencem, istrskim Slovanom in dalmatinskim, gališkim in buko-vinskim Rusom, torej veliki večini Slovanov cislitavskih, bode le po godu, vsem pa na dobiček. Zapomniti je vsem cisli-tavskim Slovanom, da izjava princa Schwarzenberga veže češko plemstvo, oziroma konservativni klub veleposestva, da hoče isti klub potegovati se za izvršenje narodne jednakopravnosti v vsej državi, in to je možno dosezati jedino v državnem zboru. Mladočehe in Staročehe pa mi posebe opozaijamo, do kam vede, gledé na taktiko, pomen skupne resolucije, specijalno njenega naglašanja izvršitve narodne jednakopravnosti.
Mi smatramo ta izvod posledice za postopanje v pogledu na narodno jednakopravnost za jeden najugod-niših in važnejih za vse slovanske narode cislitavske, kakor za Čehoslovane in njih državno pravo posebe.
S skupno resolucijo so češke stranke odstranile največe zapreke, zaradi katerih se niso slovanski opor-tunisti hoteli približevati Mladočehom; ti poslednji so sedaj skupno z drugimi češkimi strankami dosledno podali takó rekoč roko vsem ostalim slovanskim strankam, ki potom državnéga zbora zahtevajo izvršenje narodne jednakopravnosti. In te slovanske stranke izgubé v slovanskih narodih vso zaslombo, ako ne bodo hotele postopati skupno z zastopniki češkega naroda, med katerimi je sedaj o narodni jednakopravnosti proglašena jedinost v načelu in v pravi posledici tudi v taktiki.
Tudi Čehom ne bode možno več očitati, kakor da bi stremeli jedino za svojim zgodovinskim državnim pravom ; oni morajo kot sredstvo za cilj zahtevati najprej izvršenje narodne jednakopravnosti, in to ne v kakem dež. zboru, ampak jedino v osrednjem parlamentu, kjer se srečajo z istim stremljenjem vseh ostalih slovanskih zastopnikov razun poljske frakcije.
Tudi težanje po razvoju samouprave ne bode na to stran motilo čeških zastopnikov dežel češke korone; kajti videli bodo in vidijo, da razvoj samouprave pred izvršenjem narodne jednakopravnosti bi vedel ne k cilju, ampak proti cilju. Za razvojem samouprave bode stremeti še le po izvršeni narodni jednakopravnosti, in bode potem razvijanje samouprave, sc. deželne, bližalo Čehoslovane k uvedenju v veljavo češkega državnega prava.
Po vsem tem skupna resolucija delegatov vseh strank vseli dežel češke korone implicite obseza ne samo kardinalne točke češkega programa, ampak v pravem izvajanju posledic tudi k spremembi dosedanje taktike, dosledno do skupne taktike zastopnikov vseh slovanskih narodnostij, zastopanih v državnem zboru, pri iz-ključ°nju poljske frakcije. Čehoslovani v pravi doslednosti skupne resolucije njih delegatov bodo odslej v državnem zboru zahtevali najprej izvršenje narodne jednakopravnosti, in, ker se ne omejujejo več na jezik, ampak poštevajo narodnost kot tako, bodo stremeli tudi za primerno organizacijo ali juristiške organe, po ka-
terih se bode varovala in razvijala narodnost z jezikom vred vsakega naroda posebe. Še le potem bodo češko-slovanske stranke mogle vspešno stremeti za izvršenjem razvoja (dež.) samouprave ; tako razvijanje potem ne bode škodovalo ne Čehom moravskim in sleškim, ne ostalim Slovanom po zastopih raznih dežel, in Čehi kakor drugi
zgodovinski državnopravni narodi, bodo mogli vspešneje stremeti za izvršenjem tudi svojih specijalnih državnih prav. Po takem je skupna konferencija, ako se bode držala strogo svoje skupne resolucije, zgodovinskega pomena za nadaljnje razvijanje avstrijskih narodov, sosebno slovanskih.
Konferencija čeških poverjenikov v Pragi.
Septembra meseca so moravski Staročehi sprožili misel, da bi se sešli zastopniki deželnih zborov in državnega zbora vseh dežel češkega naroda na posove-tovanje, da bi ukrenili kaj skupnega v pogledu na nevarno položenje, v katerem je sedaj narodnost Če-hoslovanov vseh dežel. Ta predlog je sprejel radostno ves češki narod, in prva posledica je bila, sklicati konferencijo, na katori bi bile zastopane vse stranke češkega naroda v kraljevini, v Mora vi in Sleški. Do te konferencije je prišlo 1. nov. t. 1. v Pragi in sicer v jedni dvorani „Mestianske besede". Došli so :
Iz Morave kot zastopnik konservativnega velepo-sestva grof Egbert Belkredi; kot zastopnik čeških poslancev Bubela, dr. Fanderlik, dr. Meznik, bar. dr. Otokar Pražák, Zapletal in dr. Začek; za narodno stranko dr. Tuček in Heimrich, in iz Sleške p. Swiežy in dr. Hrubý; iz Češke za konservativno veleposestvo grof Buquoy, princ Ferd. Lobkovic, princ Karol Schwrzenberg, stolni dekan monsig. Hora, bar. Leonhardi, dr. Berger, dr. Braf; za poslance mladočeške stranke dr. Ed. Gregr, dr. Herold, dr. Engel, prof. dr Kaizl in K. Turna; za sta-ročeške poslance grof Harrach, dr. Mattuš,vdr. Rieger, dr. Šole in A. O. Zeithammer; za skupino Škardovo dr. Škarda.
Na predlog dr. Riegra je bil izvoljen predsednikom grof Egb. Belcredi. Ta je dal besedo najprej dr. Fan-derliku. Ta razlaga, da se je sklicala konferencija zaradi politiškega položenja, katero je označeno v odstopu Dunajevskega in Pražáka in v nevarnosti, da bi prišla na krmilo nemška levica, katera bi kot vlada bila nevarna Avstriji in Čehom, zatorej da je treba najti poti, da se zapreči ta opasnost. Glavni vzrok da je v razponi na Češkem. Tu da je glavna teža, dokler pa traja tukaj boj, ne more se ta teža priznati v Avstriji, zato da je bila misel moravskih poslancev, naj se taktiški najde sredstvo v odpomoč. V Avstriji ne more nobena stranka za se imeti vspeha; to je možno le v jednotno nacijonalni državi, kjer prime za veslo jedna stranka in uravna svojo politiko po svojem programu. V mnogo-jezični Avstriji pa ne premaga nikdar jedna stranka ostale stranke in druge mogočne činitelje. S tega stališča se je posovetovati. Vprašanje pa je: Ali je možno najti sredstvo v sporazumljenje ? V jedni seji ne moremo tega določiti, pač pa nam je skrbeti, da ne pretrgamo niti.
Graf Harrach meni, da ves češki narod želi približanje strank; skupna načela so: državno pravo, jednakopravnost, zastop dežel češke korone v sovetu korone. Skupno postopanje je možno; v taktiki bi morale odjenjati vse stranke. Z Nemci je tudi sprava potrebna, toda le z revizijo Dunajskih punktacij. Posl.
Swiežy povdarja. da je Sleška vez med zapadnim in vstočnim Slovanstvoin, je v velikih silah, ker nima ne srednjih, ne strokovnih šol, in osnovne šole so z večine utrakvistične, pri sodiščih in uradih dobivajo Slovani nemška rešila. Pred vsem za Sleško bi bila skupna taktika potrebna.
Dr. Herold trdi v imenu Mladočehov, da so tudi oni za skupno postopanje, ali da je treba razpravljati konkretno, sosebno gledé na taktiko. Svoje taktike oni ne morejo opustiti, naj druge stranke predlagajo na to stran. Za Sleško hočejo oni sodelovati, naj se le predlaga, kakó.
Dr. Začek vidi, da od dr. Herolda podana zadača je velika; na Moravském občutijo najhujše sedanje položenje. Prva njih opora v vladi je odpadla. Mi, moravski Čehi, se bomo ravnali po tej taktiki, katero določijo vse češke stranke; vprašanje ni, ali stopimo vsi v opozicijo; kajti to se ravna po potrebi in razmerju. Treba je konstatovati, kaj nas veže, da bodemo v tem postopali skupno. Danes ni možno izdelati vsega programa, pač pa določiti kardinalne točke.
Dr. Iul. Gregr povdarja, da Mladočehi so za sporazumljenje; oni so se vedno v vseh važnejih oprašanjih obračali do ostalih strank, in takó bodo delali tudi dalje pri vseh znamenitiših politiških korakih.
Di\ Hrubý vidi, daje sporazumljenje možno; zaradi boja v Čehali in Moravi trpé najbolj sleški Slovani, in če ne bode bolje, utegnejo oni poginiti. Sleški Slovani so uže dolgo za skupno taktiko vsega češkega naroda, ne pa vsake dežele posebe. Mi smo v nemškem morju, proti kateremu se borimo uže 1000 let, vse drugo nam je postransko. Tudi, ali se postopa zmerneje ali odloč-niše, nam je vse jedno, če se le pošteva glavna stvar. Mi smo skupno jedna četa; češki narod je spredej, na Moravském smo nekaka reserva, ali dobra. Mi nismo proti opoziciji, ali naš narod v Sleški ni še zrel zanjo. Po-števati je treba naše razmere, da skupno dosežemo državno pravo. Pri nas imamo poleg politiških tudi narodne in verske zavire. In vendar smo jih zmagali, ko so protestanti volili duhovnika Swiežega in drugod katoliki protestanta. Staročehi in Mladočehi so nam jednako dragi; obojim hočemo pomagati. Principi nas ne ločijo, le taktika. Dr. Iul. Gregr je nekako razodel, da skupno postopanje bi bilo jedino v opoziciji. S stališča vsega naroda bi bilo to možno le od slučaja do slučaja. Mi nismo za brezozirno opozicijo; Mladočehi ne postopajo nepravilno zastran tega, ampak zaradi tega, ker nasprotujejo faktorju, ki je bil zavira, da niso prišli naši najhujši sovražniki na krmilo. Zato bi bil vspeh ne samo v približanju naših nacijonalnih strank, ampak tudi h klubom prejšnje resnice. V slučaju, da bi zavladala levica,
bi utegnila germanizovati Sleško in po cele kraje Moravě. Pri nas naj bi se izvršila narodna jednakopravnost vsaj v mejah zakonov. Potrebni ste dve stranki na Češkem, stara iu mlada. Danes naj bi se zjedinili vsaj v tem, da" bi se izpolnile nekatere zahteve vsaj za Moravo in Sleškov
Dr. lak. Škarda se zahvaljuje, da so povabili tudi njegovo skupino, katera se je vstvarila na podstavi priznanja dveh principov, namreč državnega prava in jednakopravnosti. On je za poseben odbor, ki bi izdelal skupni program; ako bi vlada ne sprejela tega, ne Ostane dragega, kakor odločna opozicija. Potrebno pa bi bilo, da bi si stranke ne metale polen pod noge, temveč da bi iztaknile kak modus vivendi. Dr. Taček je tudi za oži odbor, ki bi izdelal skupen program, danes pa da bi dosegli skupno izjavo, da priznavajo zjedinjenje in da hrepené po njem. Grof Harrach je najpoprej za zjedinjenje v skupnem, potem za določenje taktike, katera bi bila najbolja od slučaja do slučaja.
Dr. Iul. Gregr je pričakoval, da se uže danes predloži izdelan skupen program, potem ko vemo, v čem se ločimo gledé na program in taktiko. Celó v državno-pravnem vprašanju, torej v najkardinalnišem vseh vprašanj, je veleposestvo drugih mislij, kakor mi, in še celo Staročehi se gledé na postopanje držé dragega stališča. Mi n. pr. težimo po jednakopravnosti v vsem obsegu kraljestva. Tu so gospodje, ki so se zjedinili za punktacije ; od njih se mi jako razločujemo. Ako se hočemo zjediniti v taktiki, morajo biti vsaj glavne potrebe v naših politiških stremljenjih jednake.
Dr. Škarda namerja predložiti poseben predlog; dr. Škarda je zato, da se zjedinijo poprej v glavnih stvareh.
Princ Schwarzenberg: Klub konservativnega ve-leposestva je sprejel moravsko vabilo, katero ima sosebno nacijonaluo politiko pred očmi, dasi naš klub ni nacijonalen, in to zaradi tega, ker ves naš klub stremi vedno za nacijonaluo jednakopravnostjo ne samo v deželi, ampak v vsej državi, in potem zaradi tega, ker nas vežejo nekatera skupna načela s staročeško stranko'. Jaz nisem preverjen o soglasju vseh teh strank v politiških ciljih. Jaz kažem le na motive, katere smo razkrili gledé na soglasje adrese 1. 1889, in ti razlogi veljajo še danes. Dr. Herold trdi prav, da v taktiki se ne more z lehka kaj popustiti. Taktika mora za vsako stranko biti nekaj stabilizovanega ali utrjenega. Konkretno bi bilo to, da bi se popustila radikalna in načelna opozicija. Taka je mladočeška opozicija, kakoršna se je pokazala pri valutnem vprašanju. Mi tudi ne podpiramo v vsem vlade; če se ne bomo zlagali s kakim predlogom, bomo glasovali proti njemu. Doslej se to ni godilo, in vlada vé, da jej je to premisliti. Glavna napaka Mladočehov je, da precenjujejo silo svojega naroda. Dajo se motiti po zgledu drugega naroda, katerega pa ne moremo posnemati. Mladočeška stranka pač računi s krizo zunanje politike, katera pa po Božji volji ne nastane. Vedno vede do cilja, ako se pridobi zaupanje vlade in korone. Nam nasprotna stranka zastopa načelo liberalnega centralisma; tem ne morete postaviti nasproti drugega kakor konservativni avtonomizem ali pa nacijonalni radikalizem, ki pa je jednak socijalizmu, katerega pač nočete. Druge poti ni, kakor zjedinjenje s strankami državnega zbora.
Dr. Herold: Pri presojevanju razlik programov je treba poštevati stvarne razlike, ne pa umetno napra-
vljenih. Le p > odstranjenju stvarnih razlik more se doseči zjedinjenje. Gledé na taktiško postopanje naše stranke, je očitanje, da delamo opozicijo iz principa, nepravilno. Opozicija ni program ali koneční cilj politike, ampak jedino sredstvo v doseženje tega cilja. Naša opozicija ni torej posledica stališča načelne opozicije, ampak mi delamo opozicijo zaradi načela; kajti mi smatramo vladni sistem narodu škodljivim, vlado samo kot nam sovražno vlado ; zaradi tega delamo opozicijo. Opozicija je zaradi tega le posledica vladnega sistema, opozicija mora pa tudi zavedati se svojega cilja in se mora torej obračati proti vsemu, kar krepi in utrjuje vladni sistem. Vladi delati opozicijo v malenkostih, podpirati pa sistem v važnih stvareh, to ni opozicija, to je napaka. Narod naš je v načelnem nasprotju proti vladnemu sistemu, in zato je potrebna načelna opozicija. Oportu-nistiška politika češke delegacije od 1. 1879 naprej ni vedla do cilja, in zginila je teža češkega programa. Postopanje vlade zaukazaje poostreno opozicijo. Mi smo se od začetka krotili v drž. zboru ; to pa ni pomagalo. Gledé na sporazumljenje z ostalo desnico je potreba pomisliti to-le: Ali more češki narod vstopiti v zvezo, v parlamentarno vladno večino, dokler je vladni sistem nespremenjen? To je izključeno. Z desnico bi se mogli zjediniti na podstavi parlamentarne opozicije. Ali pa se odločijo zato Poljaki in Hohenwartov klub ? Gotovo ne! Saj je še princ Schwarzenberg zatrdil, da opozicija ni še potrebna. Tega obnovljenja desnice na podstavi skupne taktike, torej pri danih razmerah, ni možno doseči; poprej bi se vstvarila formacija, pri kateri bi se zjedinili v zaščito prav in interesov naroda, in takemu zjedinjenju se mi nismo ustavljali nikdir; takemu zjedinjenju tudi ni škodljivo odločno postopanje naroda.
O približanju vlade k Mladočehom ni tukaj govoriti; tu bi bila potrebna neposredna intervencija vlade same. Sovetuje se nam, da bi popustili opozicijo ; ali ravno v opoziciji se kaže moč narodova, in tudi ti, ki ne odobrujejo opozicije, naj bi je vsaj ne slabili. Energično postopanje naroda v Čehah ne more škodovati češki stvari v Moravi in Sleški.
Zaradi tega, da smo sedaj šibki v Sleški, ni potreba zadrževati nacijonalno silo v Čehah. Kolikor veča je agilnost tukaj, toliko sil-nejša je naša stva;- v Moravi in Sleški. Boreč se za državno pravo, vemo, da bode odločitev v kraljestvu morala koristiti tudi Moravi in Sleški. Trdi se, da nadce-njujemo silo narodovo, jaz pa menim, da jo poprej podcenjujemo, in v tem je bila vedno slabost našega polo-ženja.
Tudi konservativno veleposestvo, ki ni sedaj naših nazorov, spozna, da je opravičeno naše stališče. Danes gre za skupno akcijo; vsi in vselej se moremo zjediniti vsaj v brambi interesov vsega naroda, in zato radi po-dajemo roko.
Princ Schwarzenberg trdi, da vlada ni zatajila politiških načel, katera je bila razglasila ob nastopu; treba da je praktiških resultatov, takih pa da ne kaže sedanja taktika opozicije. Vlada se naslanja na levico, kakor pravi, ker nima opore več pri Čehih. Ako so Nemci šli pod zaščito vlade, moremo doseči tudi mi to. Sprava (Ausgleich) bi priblažala vlado k Mladočehom. Poprej vsaj je bilo tako. K demokratiškim načelom Mladočehov mi ne pristopimo (dr. Herold: na to niti ne mislimo).
Dr. Rieger ponavlja svojo staro ljubezen do prejšnje desnice, misli, da brez pomoči drugih ne dosežejo Čehi nič; poprej so dosezali vsaj mrvice. Vlada tudi ne more vsega storiti. Iščimo to, kar nas druži, ne pa tega, kar nas loči. Za državno pravo smo bili vedno tudi mi, in tudi mi hočemo, da bi se ne delile dežele č e š k e k o r o n e. To nas druži in tudi načelo jednakopravnosti. Potem odobruje točke, ki so navedene v resoluciji. On pa je za oportunistiško politiko, kakor princ Schwarzenberg. Opozicija naj bi bila opozicija svobodne roke, ne pa a tout prix. Za to vlado bi utegnila priti še slabša.
Ko bi postal dr. Herold minister, to bi dr. Rie-gra veselilo; ali razmere niso tako ugodne. To pa, da so se šesli danes, je važen moment, ki se pripozna na Dunaju. V imenu svojih polit, prijateljev predlaga on skupno izjavo, h kateri predlaga dr. Engel 2 formalni spremembi. Ta resolucija se sprejme, kakor smo jo objavili na čelu lista, in grof Belcredi je izjavil, da o tem sporoči klubom. Po skleneni resoluciji se zaključi kon-ferencija, ki je trajala od 11. ure predp. do konca 3. ure popoludne. Čehi in ostali Slovani štejejo dan te konferencije kot srečen dan.
0 kritiki dr. M a h n i c a.
III. K razširjanju poganstva, z nasprotniške strani nam namišljenemu.
d) Gledé na bogosluženje, specijalno liturgijo ali mašo. •>l) Liturgija rimske cerkve.
(Dalje).
Nato sledi v starem klementinskem kanonu molitev za sveto cerkev, razširjajočo se od jednega konca (zemlje) do drugega in pridobljeno z drago krvjo Kristovo (Act. XX: 28), da bi Bog isto ohranil vedno neporušno in nespremenljivo ; za ves episkopat, ki prav ravna z naukom resnice II. Timoth. II: 15; za malost daritev darujočega škofa ali svečenika, za ves presbiterat, za dijakone in skupni kler, da bi Bog razsvetlil vse in napolnil s svetim Duhom; za (še poganskega) cesarja, za gosposke in za vso vojno, da bi bilo položenje kristijanov mirno, da bi oni torej vse življenje živeli v miru in slogi in mogli hvaliti Boga po Jezusu Kristu, svojem upanju. Potem se spominjajo še vsi, od nekdaj Bogu ljubi sveti patrijarhi, proroki, pravični, apostoli, mu-čeniki, spoznovalci, škofje, svečeniki, dijakoni in ostali, ki pripadajo kleru, ter lajiki, katerih imena so Bogu znana. Potem se zopet nadaljuje molitev za žive, in sicer pred vsem za skupno ljudstvo, da bi je Bog ohranil kot kraljevsko svečeništvo in kot posvečeno ljudstvo (I Petr. II: 9), potem za te, ki živé v čistem devištvu ali v vdovskem stanu cerkve, in za te, ki živé v častnem zakonu kakor tudi za otroke ljudstva Božjega, da bi ne bil zavržen nikdor. Nadalje se moli za mesto (v katerem se daruje mašna daritev) in za te, ki živé v istem mestu; za te, katere pritiska bolezeu ali robstvo (hlapčevstvo); za pregnane in te, katere je zadela zapolemba imetja, kakor tudi za potujoče po mokrem in suhem, da bi jim bil Bog zaščetnik, pomočnik in zastopnik vseh. Potem se moli za vse, ki sovražijo in prosledujejo kri-stijane zaradi imena Božjega, v obče za vse zunanje (pogane) in za zmotivše se, da bi jih Bog spreobrnil k dobremu in pokrotil njih srd. Nadalje se moli za katehumene cerkve, za obsedene in pokoreče se brate, da bi Bog popolnil prve v veri, druge pa rešil od hudega, pokorjenje poslednjih pa odobril ter istim, kakor vsem ostalim (v tekstu „nam") odpustil grehe. Potem se moli še za ugodno vreme (za odvr-
nenje elementarnih nezgod) in za obilost zemskih plodov, da bi bili vsi zadovoljni z darovi Božjimi ter mogli neprestano slaviti Boga, ki daje hrano vsemu mesu (Ps. CXXXVI, po grškem štetju CXXXV: 25). Naposled se še moli za te, (ki iz opravičljivih vzrokov niso prisotni, da bi Bog vse (pri bo-gosluženju prisotne in neprisotne) ohranil v blaženosti in kot nespremenljive, nedolžne in brez graje v kraljestvu svojega Krista, Boga vseh, združil z bitji, obdarjenimi s čuti in pametjo, in našega Kralja. Kajti (takó sklepa daritev darujoči škof ali svečenik) Tebi pristaje vsa slava, spoštovanje, hvala, čast in poklanjanje, Očetu in Sinu in svetemu Duhu sedaj in vsekdar in vse neprestane neskončne veke vekov.
Potem ko je odgovorilo ljudstvo z „Amen", in ko je potem na pozdravljenje celebranta z mirom odgovorilo z običajnim „in s tvojim duhom", pričela je takoj v poslednji opomnji omenjena molitev dijakona z ljudstvom, v katerem se bistveno iz Kanona ponavlja v kratkih in lehko umljivih izrazih ; zato jo tukaj v dopolnjenje navedemo. Molitev se glasi: „Zopet in zopet hočemo v pogledu na darovano daritev moliti k Bogu po njegovem Kristu, da bi jo dobro-tljivi Bog po priprošnji svojega Krista зргеје1 na svoj nad-nebesni oltar v prijetno dišavo (Ephes. V: 2). — Molimo za cerkev in za ljudstvo; za ves episkopat, za ves dijakonat v Kristu in za služabništvo ; molimo za polnost cerkve, da bi Bog varoval vse. — Molimo za cesarja in gosposke, da bi bilo naše položenje mirno, in bi živeli tiho in mirno življenje v vsej blaženosti in poštenosti (Timoth. II: 2). — Spominjajmo se svetih mučenikov, da se udostojimo deleža njih življenja. — Molimo za te, ki so zaspali v veri. — Molimo za ugodno vreme in dozorenje plodov. — Molimo za novo razsvetljene, da se utrdijo v veri. — Hočemo še vsi prositi drug za drugega: podpri nas, o ljubi Bog, s svojim blagohotenjem. — Vstávši (od klečanja) izročimo se Bogu po njegovem Kristu."
Navedli smo ta del starega Kanona celoten, da bi pokazali, kakó ga je Gregor Veliki znal sestaviti s tem, da je izpustil to, kar je bilo na mestu v prva tri stoletja prosle-dovanja kristijanov, od Edictmn Mediolanense pa se je kazalo brezpotrebno, kakor tudi s koarktacijo vsega ostalega,
potem s tem, da ni samo prvo. ampak tudi peto molitev „Memento etiam" iu šesto molitev „Nobis quoque peccato-ribus" svojega Kanona zložil v kratkih in jedrnatih izrazih; z vsem tem je zvesto podal razmeram svoje dobe še odgovarjajoče skupno vsebino tega nad vse dolgega dela starega Kanona, vrhu tega z imenovanjem papeža, kakor tudi vsa-kodobnega dijcezanskega škofa in sosebno v Kimu češčenih svetnikov omogočil okrajšanje Dyptica živih in mrtvih, katera je čital dijakon na ambonu. Le jedne reči, govoré tu pa tam, ne obseza gregorijanski Canon, dasi se nahaja v starem klementinskem Kanonu, namreč molitev za vladarje (cesarje, kralje, v obče deželske kneze), in za gosposke v obče; no to mnenje smatramo mi neosnovanim.
Uže apostol poganov je zaukazal to molitev1), in je bila ista vedno običajna ne samo v rimski cerkvi, kakor kaže to brezdvombeno ravno stari klementinski Canon missae, ampak v vseh cerkvah, o čemur soglasno svedočita poleg Tertullijana, Origina in Dijonizija Aleksandrinskega tudi Ev-zebij Cezarejski1) in Atanazij Aleksandrinski v svoji apologiji
') „Prosim vas pred vsem, da naj se opravljajo prošnje, molitve, priporočanja in zahvaljenja za vso ljudi: za kralje in vse oblastnike, da bi mimo in pokojno živeli v vsej pobožnosti in čistosti". (I. Timoth. II: 1, 2).
') Kuseb. Vita Constantini lib. IV. cap. 45.
do cesarja Konstancija; torej se je mogla ta molitev pogrešati toliko manj v gregorijanskem Kanonu. ko se je Gregor Veliki, kljubu svoji neupogljivosti v čisto cerkvenem krogu, kazal vedno zvestega in udanega podanika, dá, je po pravici smatral se kot jedna najtrdnejših opor cesarskega prestola. Ako pa vendar pogrešamo to molitev v prepisih gregorijanskega sakramentarja, izvira to odtod, da prihajejo celó najstarejši znani prepisi iz mnogo poznejšega časa, ko so papeži vladali tudi uže v lastnosti deželnih gospodov ali knezov, torej je obsezala molitev za papeža zajedno molitev za deželnega kneza, in je torej poslednja molitev odpadla sama od sebe. Gregorijanski sakramentar pa je bil prvotno kakor smo razložili zgorej, odločen izključno za srednjo Italijo ; torej so v razmerno poznih prepisih tega sakramentarja, katere poznamo, kar izpuščali času ne več primerno molitev za vstočnorimske ali bizantinske cesarje, ne da bi jo bili nadomestili z molitvijo za rimsko-nemške cesarje. Sicer pa svedoči učeni kardinal Bona, katerega smo imenovali uže često, da se v mnogih cerkvah do današnjega dne moli za kralja po apostolskem sporočilu; in se je, kakor nam je pristaviti, ta običaj, moliti za vsakodobnega vladarja v Canon missae, specijalno tudi za obseg našega cesarstva odobril po papežu Klementu XIII z brevom od 5. maja 1761 „Fla-gitavit", dá, celo v pokrajinah, kjer to ni bilo še običajno.
(Dalje pride.)
Mornar.
Nezvesta! bodi zdrava, Colnič po mene plava,
Na barkó kliče strel; Po zemlji varno hodi, Moj up je šel po vodi, Mi drug t§ je prevzel.
Pri Boga sem obljubil, Da pred bóm dušó zgubil,
Ko nehal t^ l,ubit! Si desnoj v desnó se,gla; Pri Bogu si prisegla, Mi vedno zvesta bit'.
Morja široka cěsta Peljala me je v města,
Kder lěpe děklic^; Obrazov njih lěpota, Sněg běli njih života Zmotila něsta
Sp$t só se jadra běla Od južnih sap napela, Prinesla m (j nazaj. Děkl^ta svoj' ga ženó Sem našel poróčenó, Prestal sam Bog vě kaj !
Le jadra spat napnimo, Valovom s^ zróčimo, Kak čisto je morje!
Морнар.
(Изг поззш др. Ф p a н a П p e ш t p н a).
Незв-ћста! блдн здрава, Чолнпч по мене цлава,
Ha баркл^ клпче стр^л ; По землвн варно ходп, Мои уп ie шел no води, Мн друг тм ie цревзАЛ.
Нри Богу сем облгобил, Да пред бжм душљ згубнл,
Ко нехал тм лгобптв. Си деснои в деснл слгла, При Богу си ирисАгла, Ми ведно звФста бнтв.
Морн широка цкста Нелала ма ie в мгћета, Кдер .line д-јзклица ; Образов нвих л1пшта, Ciitr бклни ш.их живота Змжтила нкста тм.
Спат сж са адра бкла Од мжнмх сап напмла,
Принесла мм назаи. Дккллта CBoiíra женж Сем нашел порлченл, — Пребил сам Бог в£ кап !
Ле лдра спат наинимо Валовом ca зрљчимо, Как чисто К5 морге!
МорНКЂ.
Солгала! Богт. ст. тобого ! Плнветг ужг челнг за мном,
На бортг зоветт. спгналЂ. Мон сплнла ужЂ радоств, Теб'ћ на cyini сладоств ; Другои теба обналг.
Предг Богозп, об^гцалг л, Что лучше 6ћ жизнб отдалг л,
не теба лгобптв. Менл ти ц^ловала, НредЂ Богомђ присагала Mhí BŤpHoít в'кчно бнтв.
Плнлђ л no океанамг, По вснкимТ) вид1;лг странамх Красавицт. вгкхЂ племенг ; Ни лицђ ихт, чарованвемг, Ни р4чи обаанвемг H не бнлг соблазненЂ.
Повезг кораблв тнжелни Домои CBoit лгодг веселин, Менн-жЂ привезг-на зло. Ее жеиои засталв н Чужои ; — лерестрадалЂ л, Одинђ Богђ знаетг, что!
Вновђ паруса натанешт., Вв^ратвса морк) станемт,, Пока насг хочетг неств.
Kaj njemu upat' smemo, Mornarji dobro vemo, Dekletom kaj, — kdo vě ?
Ne straši moč viharja, Ne grom valov mornarja,
Se smrti ne boji; Spomin v potopě mine, Ljubezni bolečine Vsak dan spet oživi!
Po morji barka plava, Nezvesta b6di zdrava,
Sto tebě sreč želim! Po zemlji varno hodi, Moj up je šel po vodi, Le jadrajmo za njim! —
Kafi лвему улатв cmísmo МорнарБИ добро вгкмо ;
Дгћк.1Атом кал, — кдо bL ?
Не страши моч влхарл, Не гром валов морларл,
Са смртн не бол; Опомпн в noToní мине Лмбззнп бол1;шше
Всак дан спат оживн !
По морвн барка плава, Незв^ста бљдл здрава,
Сто теб15 срАЧ желим ! Ро зенлБП варно ходл, Moři уп ie шел по водн, Ле лдрапмо за пблм ! — Ламурсти.
Ему вђ чемг вгкрптБ CMÍera, МорлкЂ сказатБ ум1;ет'б ;
ДквлцаагБ в'б чем'Б - кто bísctí ?
Ни громг валовг, ни спла Вурв, лп вђ волн1; могпла, В4дб, ле пугавгв насв. Вђ iiotoiit памлтБ сглнетЂ ; Либви же жарт. не стилетг, A крЂпнетт. каждБШ часв.
КораблБ отллбглђ со миок); Ублла ! Богт, сг тобого !
Жлвл же долго тн! Теб!; na cynrfe сладоств, Мол-жђ уплила радоств, За пел плнвемЂ и ми. ЛаврентШ Матв$евичг Лђсковецг.
Par rieči o Kraljeviču Marku.
Nij' juiiaka nad KraljeviévMarka, Nit konjiča nad njegova Sarca. Davno jesu kazivali ljudi: liejma lova bez siva sokola, Niti boja bez Kmljevió Marka. Spominje se Kraljeviču Marko Kao dobar dauak u godini.
Kraljevič Marko nije izmišljena ličnost, nego je u istimi živio; otac mu je Vukašin, kralj srbski (1371).
Ali Kraljevič Marko nije — po onom, što je do sada izvjestno — u poviesti toli slavan, koli je u na-rodnoj pjesmi: Kraljevič je Marko samo u narodnoj pjesmi Kraljevič Marko, a u poviesti nije nego kraljevič Marko.
O Kraljeviču Marku ne pjevaju samo što-kavci, nego i kaj-kavci i ča kavči te i Bugari. Kraljevič Marko nije narodni junak samo Srba, nego je i Hrvata (oso-bito u Bosni i Hercegini) i Bugará i Slovenaca. Kraljevič je Marko narodni junak svih Jugoslavena.
Kakov je Kraljevič Marko junak u narodnoj pjesmi ? — Dobar, milostiv, pravedan, plemenit — o-svetljiv, okrutan, grozan — kakov je morao biti živudi u doba, kad se bio boj „za krst častni i slobodu zlatnu", a protiv „prokletih Turaka".
Nu Kraljevič Marko nije postao narodnim junakom toliko s toga, što je poklao bezbroj „prokletih Turaka", koliko s toga, što je bio jadnikom i biednikom u svih nezgodah i neprilikah štit i spas: „Kraljevič se Marko ne slavi, što je bio samo silan i najsilniji junak na svijetu, več što je bio najmilostivija srca i najčestitiji čovjek i brat svojoj bradi za svojega vieka".
U pjesmi o smrti Kraljeviča Marka pjeva narod o ljubimcu svojem :
Al mu b'jela odgovara vila: „Pobratime, Kraljeviču Marko ! Tebi nitko Šarca oteť neče, Nit ti možeš umrijeti, Marko, Od junaka, ni od oštre sablje, Od topuza, ni od bojna kopija — Ti s'ne bojiš na zemlji junaka : Več češ, bolan, umrijeti, Marko, Ja od Boga, od starog krvnika
A istarski Hrvati oko Pulja (Pola) pričaju o Marktr. da nije umro, nego da je samo usnuo--
Biser je i alemovi.
Sokó mudrac.
Leti sokó preko Sarajeva, Ište hlada, gdje če hladovati; Nadje jelu usred Sarajeva I pod jelom bunar vode hladne, Na bunaru Sumbul-udovicu I djevojku, rumenu ružicu. Misli sokó, koju bi ljubio, Sve je misli u jednu smislio: „Volim zlato malo pobrdjato
Entzwei' und gebiete! tiichtig Wort. Verein' und leite ! bessrer Hort.
Gothe.
Nego srebro od nova kovato". Pa on ljubi Sumbul-udovicu. Ljuto kune djevojka Ružica: „Sarajevo, cvalo, ne rodilo, Kakov adet u tebi postaje! Momci ljube stare udovice, A udovci djevojke růžice."
Djevojačke kletve. Liepo ti je rano uraniti, U prozorje, kada slavulj poje.
viče: „Ajd na vodu, milče! II' na vodu, ili u livadu! U livadi buuar vode hladne, Kraj bunara djetejina trava, Na travici list papira biela, Na papiru sitno slovo piše? Sitno slovo, ali žalovito:
„Griehota je djevojku ljubiti, Obljubiti, pak ju ostaviti, Jer su težke djevojačke kletve: Kad prokune, do neba se čuje, Kad uzdahne, samom Bogu žao, Kad zaplače, i zemlja se trese.""
Priredio dr. L. K. Trnoplesar.
Rusko pravopisanje za učeče se.
Spisal Александрг Илбитв Елвсинг, poslovenil dr. Jenko.
(Dalje).
V	besedah pa na ерт>, tudi tujih, se glasnik e tega suffiksa izgovarja kakor e; n. pr. волонтерг, парламантерт., актерг, фразерг, суфлерг, itd.
Opomnja. V besedah офидер, кава.терт., инженерт. se glasnik e pod udarjenjem izgovarja čisto, primerno svoji črki, in ne kakor ě
V	neudarjenih zlogih je glasnik e za kakoršnim koli soglasnikom v izgovarjanju jednak glasniku u; n. pr. nepó (se izgov. nnpó), Te6t se izgov. тибк), маленвкш (se izg. малињши), uáneHLKa (se izgov. нашгнвка) хорбшенкш (se izgov. хороштљкш), itd.
Glasnik m. V udarjenih in neudarjenih zlogih se glasnik m za soglasniki, razvun ц, izgovarja čisto, primerno svoji črki; n. pr. лицо (licó), cii.iá (sila), глина, ширпна, жителв, чистни, искра, itd.
Glasnik u za ц v udarjenih in neudarjenih zlogih je v izgovarjanju jednak glasniku u; n. pr. циркт. (se izgovarja цнркг), акцизт. (se izgov. акцнсг), акаидн (se izgov. ака-цил); пронорцшналвнци (se izgovarja пропорцногалвнгЈи), аукпјбнг (se izgov. аукцибнг), itd.
Glasnik o. V udarjenih zlogih se glasnik o za vsemi soglasniki, brez razločka, izgovarja čisto, svojim glasom, primerno svoji črki; n. pr. столђ (stol), вбдка (vódka) бало-ваннвш, труцбба, бсењ, озеро, itd.
У neudarjenih zlogih je glasnik o za vsakim soglasnikom v izgovarjanju jednak glasniku a; n. pr. столн (se izgov. сталн), вода (se izgov. вада), горбхг (se izgov. гарохг), молодои (se izgov. маладби), говорнтв (se izgov. гаваритв), itd.
Opomnja. Omeniti je treba, da neudarjeni glasnik o sploh in redno ni jednak glasniku a. Jednakost glasnika o z glasnikom a velja samo za ta slučaj, kedar stoji neudarjeni o pred udarjenim zlogom besede, obratno pa, kedar stoji neudarjeni o za udarjenim zlogom besede, se izgovarja o kakor tak; 11. pr. морозг (se izgov. марбзг), солбма (se izgov. салбма), хорошб (se izgov. харашо), голост. (se izgov. гблосг, in ne голасв), сладоств (se izgov. сладоств, in ne (у^даств), трезвост (se izgov. трезвоств in ne трезваств).
Glasniki y, u, to (u, ui ju). V udarjenih in neudarjenih zlogih se glasniki y, u, to, za vsakim soglasnikom, izgovarjajo čisto, vsak primerno svoji črki; n. pr. дубг (dub), дубокЂ (dubók), рука (ruká), ручка, бнтв, бнватв (buivatj),
колиббљ (kaluibélj), дкшша (djúžina), лвзбби (ljubój), itd.
Opomnja. V besedah, izvirajočih od glagolov искатв, нгратв, hmátb s pristavki взђ, разЂ, розг, обг, отђ, подт., сг, se u, ako stoji na čelu korena, izgovarja kakor u pod vplivom predstoječega a; n. pr. обгистатв (se izgovarja обвгскат), розЂПСКЂ (se izgovarja рбзискг), обгигратв (se izgov. (oówrpáTi.), розЂигришг (se izgovarja рбзнгрншт.), подгиматв (se izgov. поднматв), itd.
Opomnja. Iz tega pravila so izvzete besede na etibina, шгико, ako udarjenje takih besed pada ne na suffiks енвгшг, ншко, ampak- na predstoječi zlog; n. pr. дктеннш-в (se izgov. д-ћтенушЂ), згШнгаг (se izgov. зЈгкенушг), наи-денмшт, (se izgov. нанденуињ), пбрмшко (se izgov. ne-рушко), солнншко (se izgov. сбднушко), зернишко (se izgov. зернушко), itd.
Glasnik is. V udarjenih in neudarjenih zlogih se glasnik is za soglasniki razun ц, izgovarja mehko, kakor e, v besedi denb; 11. pr. disdr, (déd), в'1;датг, (védatj), o6tm,áme, встр^-чатв, itd.
Opomnja. Izvzete so iz občega pravila naslednje besede s tem, da se v njih glasnik is pod udarenjem izgovarja kakor ě; 11. pr. гнкзда, (se izgov. гнезда, gnjózda), звкзди (se izgov. звездн), с^дла, (se izgovarja седла), цвклг (se izgov. цвелт.), npioópfort (se izgov. цртбрелг), над1;ванЂ (se izgov. надевант.), см^тка (se izgov. сметка), вд-бжка (se izgov. вдежка, vdevalna igla), позЈшнватв (se izgov. позевиватв), над^внватв (se izgov. надевиватв), запечат-л^нг (se izgov. запечатлент.).
Glasnik is za ц v udarjenih in neudarjenih zlogih je v izgovarjanju jednak glasniku 9 ; n. pr. цгћлш1 (se izgovarja цзлшг, célui), ц^лкбвни (se izgov. цзлковвги, (celkovuij), дк-на (se izgov. цзна, cená), драгоцћши (se izgov. драго-цзннл), itd.
Glasnik а. V udarjenih in neudarjenih zlogih se glasnik, а izgovarja trdo, primerno svoji črki; n. pr. зтотђ (étot), позтому (paétomu), зхо (éhó), зт4жђ (etáž), згоизмђ (ego-ízm), itd.
Glasnik л. V udarjenih zlogih se glasnik л izgovarjs čisto, primerno svoji črki; n. pr. прнндтв (se izgov. prinjátj) тлжеств (tjážestj), лблоко (jábloko), itd.
Opomnja. Iz tega pravila so izvzete naslednje besede, v katerih se udarjeni n izgovarja kakor e (jó): en, нел (se izgov. ee, нее), запрлгг (se izgov. заирегг), трлсг
(se izgov. тресх), впрлгх (se izgov. впрегх), потрнсл. (se izgov. потресх). V nedol. nakl. gl. заирлчБ se glasnik н izgovarja kakor e: зацрбчв.
V neudarjenih zlogih pa je glasnik л jednak v izgovarjanju glasniku e; n. pr. лмцикг (se izgov. ешцикт., jem-ščik), кллнетсл (se izgov. кленетсл), обхлвитБ (se izgov. обхевитв, abjevítj), потлнутв (se izgov. потенутБ, patjenutj), тлжблни (se izgov. тежблБпг, tježolui), itd.
O p o m n j a. V glagolni končnici сл je glasnik л v izgovarjanju jednak glasniku a, celo v preteklem času naslednjih glagolov: братвсл (se izgovarja бравда, bracca)> гнатвсл, дождатвсл, зватвсл, рватвсл, начатвсл, вптбсл. нажитБСЛ, литбсл, наиптБСл, взлтбсл, занлтвсл (tudi z drugimi pristavki), кллстбсл in родптвсл, in v nedol. nakl. glagolov v obče, pri.čemur se b opušča v izgovarjanju: imáTBca (se izgov. начатсл), началсл (se izgov. началса), itd.
Izgovarjanje soglasnikov pred in za glasniki v zlogih besed.
Soglasniki k, л, m, h, p, c, т, ф, х, ц, ч, ш, гц, o nahajajoči se v zlogu pred ali pa za glasnikom, se izgovarjajo jasno, vsak primerno svoji črki. Soglasniki л, м, м, p se nazivljejo p 1 a v n i m i, ostali pa jasnimi soglasniki.
Soglasniki d, e, г, д, ж, з, nahajajoči se v zlogu pred glasnikom, se izgovarjajo jasno, primerno svojim črkam; ako se pa nahajajo v zlogu za glasnikom, se izgovarjajo nejasno odlomjjeno, neprimerno svojim črkam. Zato se te črke nazivljejo nejasnimi soglasniki.
Soglasniki л, м, m, p. Plavniki л, м, н, p, zraven jasnih ali pa nejasnih, in obratno, se izgovarjajo čisto, jasno, vsak primerno svoji črki; n. pr. цолнни, кбмната, внбор-кми, лснбпг, веслб, ведрб, долбитв, ворса лнварв, весна, верба, разорвахБ, .тјћснбн, додг нббомт,, надг лунби, нодт. лосквби, подмазатБ, отх рукп, отражатв, изморозв, изгородх, обвалх, разббрх, раздвинутв, покупка, обнскпватв, itd.
Soglasniki jc, n, c, r, ф, ж, ц, ч, ш, ц, o. Jasni soglasniki zraven nejasnega soglasnika в se izgovarjajo primerno svojim črkam ; n. pr. отворитв, свестп otbítx, цв^тхј почва, швел, кђ востбку, отх васх itd.
Soglasniki к, с, т, ф. Ako je prvi iz dveh jeden poleg drugega stoječih glasnikov jasni (k, c, t, ф), in drugi nejasni (д, b, г, д, ж, з), je jasni v izgovarjanju jednak nejasnemu, t. j. izgovarja se, kakor da bi bil nejasen, neprimerno svoji črki; n. pr. oi\náTB (se izgov. oддáтБ), сберечБ (se izgov. зберечв), прбсвба (se izgov. дрбзвба), отх долгбвх (se izgov. оддолгбвх), сг добрбмх (se izgov. здобрбмх), кх д'Ј;лу (se izgov. гд'1;лу), афганецх (se izgov. авганецх), i. t. d.
Soglasnik k je jednak soglasniku x samo v dveh besedah, namreč: кто in hIikto (se izgov. хто in híjxto.
Soglasnik ч pred u je v izgovarjanju jednak soglasniku m; n. pr. конечно (se izgov. конбшно). молбчнмн (se izgov. молошнбш), башмачннкх (se izgov. башмашникг), Ники-тична (se izgov. Никитлшна), itd.
O p o m n j a. Soglasniku m je soglasnik ч jednak še v sledečih besedah: что, нкчто in ничтб (se izgovarja што н'1'.што in НИШТ0), чтобн in чтобх (se izgovarja штобц in штобх).
Soglasniki d,	3. Ako je prvi iz dveh jeden
poleg drugega stoječih soglasnikov nejasen (d, 3), in drugi jasen (n, ф, к, т, c), je v izgovarjanju nejasni jednak jasnemu, namreč: d soglasniku n, e soglasniku ф, г soglasniku k, d soglasniku т, ж soglasniku ш, 3 soglasniku c ; n. pr. корббка (se izgov. корбпка), лавка (se izgovarja лафка), лбдка (se izgov. лбтка), лбжка (se izgov. лошка), глазки (se izgov. гласки), вставатв (se izgov. фставатв), обхватнтБ (se izgov. опхватитв), изсушптв (se izgov. нссу-шитб), петрбвскш (se izgov. петрбфскш, kobkíS (se izgov. кбфкш), oócTámiTf, (se izgov. опст4витб) подступатв (se izgov. потступАтв), надгб собби (se izgov. натх соббн), предЂ тобби (se izgov. лретх тобои), пзх трубн (se izgov. исђ труби), itd.
Nejasni soglasniki (r), в, г, д, ж, з) so na koncu besede pred « ali pa b jednaki odgovarjajočim jasnim ; n. pr. лобх (se izgov. лопг). прорубв (se izgov. прорупв), кровв (se izgov. крофв), гблубв (se izgovarja гблупв), кругл. (se izgov. крукх), гбрОДЂ (se izgov. гбротх), НОЖ'Б (se izgov. ношх), р1ал, (se izgov. pinn>), рг1;жБте (se izgov. р-ћшвте), гладв (se izgov. глатв), гладвте (se izgov. r.iáTLTe), пред-ставБ (se izgov. претстафв), сглазв (se izgovarja згласв), зглазБте (згласБте), обнаружв (se izgov. обнарушв), обна-ружБте (se izgov. обнарушвте), itd.
V pristavkih ali pritiklinah дез. воз, вз, из, пиз, раз, роз. чрез, ш!рез je soglasnik s, ako stoji v besedi neposredno pred jasnimi soglasniki (k, n, т, ф, х, ц, ч, ш, uý), v izgovarjanju jednak soglasniku c; n. pr. разкатх (se izgov. раскагв), разпбрка (se izgovarja распорка), ббзтолочв (se izgov. бестолочв), разфрантитБсл (se izgov. расфрантнтБса), возходитб (se izgov. восходптб), изчезнутБ (se izgovarja исч0знутБ), разшаркатвсл (se izgov. расшаркатБсл), раз-ШбдритБСл (se izgov. расш,0дрптБсл), низходитб (se izgov. нисход][тб), пздКшгтб (se izgov. нсц-ћлнтв), взкормитв (se izgov. вскормптв), взпахАтв (se izgov. вспахатв), взтрлх-нутБ (se izgov. встрлхнутв), рбзппсБ (se izgov. pócmici>), безполбзннГг (se izgov. бесполбзнни), черезчурх (se izgov. чересчург), pa3CKá3x (se izgovarja рассказх), рбзсвтв (se izgov. россбшб), 6e3xapáKTepHHÍt (se izgov. бесхарактер-нни), itd.
Opomnja. Soglasnik г se pred z na koncu besede izgovarja ali kakor к, ali pa kakor x; n. pr. другг (se izgov. друхх ali pa друкх), calrórx (se izgov. садбкх ali pa сапбхх), itd.
Opomnja Soglasnik г v sredi besed pred к ali pred t se izgovarja kakor x; 11 ř pr. нбгти (se izgov. нохти), легкш (se izgov. лехии), itd.
Soglasnika 3 in c pred ж ali ч sta v izgovarjanju jednaka soglasnikoma ж ali ш; n. pr. закзжатв (se izgov. за'1>жж!гтБ), нзжаритв (se zgov. ижжаритБ), сжечБ (se izgov.
жжеч), счетт, (se izgov. шчетг), леревозчпкЂ (se izgovarja перевбшчикЂ), размозжитв (se izgov. Јразможжитв), ви-зж4тб (se izgov. вижжатв),
V besedah na ажг se teh suffiksov soglasnik ж izgovarja primerno svoji črki; n. pr. зтажт. (етаг, фуражг, платежг, крадежг, грабежт., itd.
O p o m n j a. Beseda дожднкт. se izgovarja: дожжикт.. Opomnja. Končnice аго, ого, лго in его se izgovarjajo аво, oeo, ево (jevo); n. pr. велпкаго (se izgovarja великаво), простого (se izgov. простово), нцн-ћшнлго (se izgov. ннн^шнево), нашего (se izgov. нашево), itd.
Opomnja. Besede жј^вљ, рубљ, корабљ, сбрдце,
сблнце поздно дождб, дождлнвбш, уздцнг, ућзднии, груст-нни, изв^стннп, окрбстноств, кав^зскш, французстА, петер-бургскш, праздникЂ in празднми se izgov. tako: жиравЂ, Kopáói, рубв, cépn,e, сонце, позно, дожв, дожливбш, узцв!, ућзнии, груснни. пзв^синб, окресноств, кавкасгаи, фран-цускш, петербурскш, празникг, празнии.
Opomnja. Zveza soglasnikom тск in дск je vi zgov. jednaka zvezi soglasnikov цк; n. pr. всктскш (se izgov. св^цкш), кадетскш (se izgov. кадецкш. пocáдcкiи (se izgov, посацкш) и^дсгаи (se izgov. швеикш), персидскш (se izgov. перслцкш), itd.
(Dalje prih.)

S Svetčevega banketa.
Kakor smo sporočili zadnjikrat, bilo je na tej slavnosti, katere se je ali osebno ali v duhu udeležilo naobraženstvo iz domovine in zunaj nje, bilo je, pravimo mnogo stvarnih govorov. Dr. Tavčar je povdarjal, da na banketu zbrani niso prišli delat prepira, pač pa veselit se, da se v Slovencih nahaja še — kakor zelena oaza sredi paščave — blagotvoma družba, do koje do sedaj niso še sezali ljuti valovi vsakdanjega prepira. Zjedinjamo tudi ugovor, da bi se prepir sejal tudi v našo družbo, družbo sv. Cirila in Metoda, ki je oprta na pravo versko in pravo narodno podstavo. Kdor je nasprotnik tej družbi, sovražnik je torej naši katoliški veri in sovražnik tudi naši slovenski narodnosti. Zbrani soglašajo s slavljencem Svetcem, da nam je braniti dve svetinji, vero in narodnost; kjer je veča nevarnost, tam naj je tudi veči odpor. Nikdar pa se ne sme vera uporabljati proti narodnosti, in nikdar ne narodnost proti veri. Po tem načelu se lahko ravna posvetni in du-hovski stan; to načelo nas je tudi združilo pri tej slavnosti. To načelo konečno zmaga, in govornik želi časa, ko ne bode več prepira med nami, je li vera ali narodnost v veči nevarnosti, temveč ko bomo vedeli, da ni ne ta ne ona v nevarnosti. S to željo napije v slavo in čast slovenski domovini, ki naj bi ostala na deblu Slovanstva zelena veja do vekov dnij.
Dr. Majaron napije Hrvatom, ki so poleg Slovanov v obče še posebe bratje Slovencem, in to sosebno po geografskih mejah, katerih prav za prav ni med obema narodoma. Oba naroda čuvata drug drugega v borbah, in bile bi borbe ne bile vspešne, ako bi si ta dva naroda ne pomagala drug drugemu. Takó je v stoletjih potrjena in utemeljena naša zajednica, več nego bratska vzajemnost obeh narodnostij. Žato Slovenci, kedar so zbrani, se spominjajo tudi hrv. naroda in njegove domovine, s kojo se od davna dopolnjuje in se hoče tem bolje dopolnjevati i slovenska domovina.
Potem ko odzdravi dr. Amruš z govorom, ki smo ga doslovno priobčili v zadnji številki, poprime besedo dež. posl. g. Iv. Hribar. Ta je naglašal z drugimi govorniki, da med vero in narodnostjo ne more biti boja, in slovenska inteligencija se tudi ni nikdar zagrešila proti tej kardinalni točki narodnega programa; kdor trdi drugače, govori neresnico. Vsi dobro vemo, da narodnost je danes v 1000 krat veči nevarnosti nego vera.
Žal, da nekaterniki dokazujejo nasprotno in proglašajo narodnostno vprašanje kot inferijorno ali celó kot nedopustno. Sv. Ciril in Metod sta najbolja svedoka, kakó se živo rodoljubje dá zlagati z živim verskim čustvom. Dokazi zato so v še daljši prošlosti. Spasitelj naš, ki je poznal bede vseh narodov, razplakal se je pred vsem nad svojim narodom. To nas uči glasno in jasno, da je naša dolžnost, delovati in trpeti pred vsem za svoj narod. Imamo svečenikov, ki se ravnajo po zgledu Spa-siteljevem; na slovanskem jugu se ponašamo z vladiko Strossmayerjem, ki najlepše združuje verski poklic z najiskrenejim rodoljubjem. Na Hribarjev predlog so zbrani navdušeno sklenili odposlati Strossmayerju naslednjo brzojavko: „Na Svetečevem banketu sakupljeni rodoljubi sa svih strana slovenske domovine štujuč u Preuzviš. Vašoj apostola harmoničnoga sklada izmedjn vjere i narodnosti izriču Preuzvišenosti Vašoj najdublje svoje počitanje. D ime sto i osemdesetorice prisutnih. Dr. Ferjančič, predsednik".
Po predlogu slavljenca se je med tem nabralo za družbo sv. Cirila in Metoda 203 gld., in je došlo 20 gl. še posebe od treh neprisotnih rodoljubov.
Koroški slovenski posestnik G. Wutti se nato oglasi in v lepih besedah izraža pomen, ki ga ima družba sv. Cirila in Metoda za koroške Slovence.
Urednik „Nove Soče", g. Adr. Gabršček je v daljšem, lepem govoru najprej pozdravil zbrane v imenu Slovencev goriške dežele, kazal je, da na Goriškem se zaveda narod svoje veljave kot varuh najzapadniše slovenske in avstrijske meje, da mu je v narodni borbi pred očmi časni in večni blagor, da se pa pri tem narod ravno po svoji vesti. Ako bi se pa na Goriškem Slovencem pri takem delu stavljale kake zapreke, ako se bodo kovale proti nam kakoršnekoli spletke, bodisi od tujih nasprotnikov ali domačih nemirnežev in nezado-voljnežev, onda cela zavedna Goriška skoči na noge, kakor jeden mož, da odločno odbije take neplemenite nakane... Današnja slavnost bode tam na Goriškem zavednemu prebivalstvu v veliko tolažbo in zadoščenje za vse, kar smo v zadnjih časih neprijetnega slišali in doživeli. Pridružujemo se današnjim slaviteljem prvaka Svetca, ki je bil zadnji čas krvavo žaljen. Krvavo je bila žaljena družba sv. Cirila, žaljen je bil njen prvo-mestnik Toma Zupan, nje podpredsednik Svetec, njen
tajnik Ant. Žlogar in njen vrli zagovornik Ant. Koblar; žaljeni smo bili vsi, ki za to družbo živimo in gorimo. Ti, ki smo bili na I. slov. kat. shodu, smo bili žive priče o onem krvavem užaljenju. V zadoščenje dvigne govornik čašo v čast in razcvit naše šolske družbe in napije sosebno tudi odličnemu vodstvu njenemu.
G. V. Ribnikar, nadučitelj, predsednik „Zaveze slov. učiteljev", je odbijal napade na učiteljstvo. Rekel je: Slovensko učiteljstvo trudilo se je in se še bode v šoli in povsod za narodovo izobražbo in vzgojo. Na kat. shodu se je naglašalo, da je pri vzgoji novih učiteljev treba misliti na krščanski značaj, katerega sedanje učiteljstvo nima. Sedanji učitelji smo torej brezverni, odpadniki od one sv. vere, katero nas je slov. mati učila, naročala ljubiti. To ni resnično. Slov. učiteljstvo je bilo in bode vedno verno. Vsaj vse slov. učiteljstvo pričenja in završuje vsak pouk z molitvijo, podpira veroučitelje pri vseh verskih vajah, dá, ves pouk uči o vsemogočnem Bogu. brez vere si slov. učiteljstvo še vzgoje in pouka misliti ne more. Ako nastaje tu pa tam navskrižje med učiteljem in veroučiteljem, ne nastaja to zastran vere, ampak iz drugih vzrokov. Učitelji o-stanejo kljubu napadom narodu zvesti; mladino bodo vzgajali in učili, kakor slov. mati, katera vendar še ni brezverska. Učitelji bodo uátli narod, ki bode veren, značajen, delaven in odkritosrčen, ki spozna pšenico od ljulike, ki bode ločil prave učitelje od lažiprorokov!
Dr. Gregorin, spregovorivši v imenu tržaških Slovencev, je povdarjal, da je poslednje jako užalil napad na družbo sv. Cirila in Metoda ter na njeno vodstvo, in to tem tem bolje, ker vidimo v društvu sv. Cirila in Metoda ono društvo, ki je namenjeno reševati v prvi vrsti leto za letom lep broj nedolžne naše dece od požrešnega mololia potujčevanja, katero društvo nam je torej braniti, kakor punčico v očesu. Ako mi vstrajamo v hudem našem boju na Tržaškem, nadejamo se, da dobimo iz središča Slovenije vsak čas ne le zadostno moralno, temveč tudi materijalno podporo, ako pridemo v nevarnost, da omagamo. Radi tega smo žalostni opazovali v zadnjem času nesrečni domači razpor na Kranjskem, ter je naš strah za narodni napredek in za našo šolsko družbo dospel do vrhunca po glasovitem napadu na poslednjo in njene voditelje. Ta napad pa je imel ravno nasproten vspeh, ko je spojil razne stranke in strančice v harmonično in impozantno manifestacijo, ki bodi predhodnica trdnejše organizacije in boljše bodočnosti slovenske. Radujoči se tega vspeha I. kat. shoda in postanka zjedinjene nove ali prav za prav preporojene stare narodne stranke, želimo tržaški Slovenci le to, da bi današnja manifestacija ne bila le posamičen pojav, da bi zjedinjena narodna stranka ne bila le negacija nasprotne nam stranke, da bi naše združenje ne bilo le mehanično, ampak organično, iz pravega narodnega preverjenja izhajajoče plodno združenje.
Zupan Peče iz Starega Trga zahvalil se je v imenu udeležnikov predsedniku slavnostnega odbora dr. Fer-jančiču in celemu odboru za prirejenje te krasne manifestacije, in s tem je bil završen oficijalni del banketa.
Iz mnogoštevilnih brzojavnih pozdravov navedemo samo nekoliko. Dr. Rački, kanonik, slavni jugoslovanski učenjak, je brzojavil: „Današnjoj svečanosti pridružuje se u duhu, želeči podpun uspjeh u sloveuskom narodu društvu, stoječem pod zaštitom slavenskih apostola,
tih uzor-učitelja vjere i ljubavi k narodu. — Klub neodvisne stranke v Zagrebu: Borba slovenskoga naroda, te predstraže slavenstva južnoga, pod zastavom slavenskih apostola, proti bratskim saušeščem. — Prof. Vamberger iz Karlo vca (med drugim): Vašo (Svetčevo) narodno zastavo zapuščajo le efijaltje in sveti hram, ki ga Vi in Vaši somišljeniki zidate za narodni obstanek in njegovo boljšo bodočnost, sežigajo le herostratje. — Drž. pols. Nabergoj: Slava Svetcu, junaku, kateri ima pogum braniti jedino pravi slovenski program proti izdajstvu! — Dr. Rojic, dež. poslanec, iz Gorice:... energično „naprej" proti izdajalcem, ki negledé na svoj poklic in prisego, pripravljajo slovenski narod ob „narodnost" in ob „katoliško vero". — Dr. Vitezié v ime Krčkih Hrvata:... pristajemo na izjavu, koju čete danas usvojiti u prilog ujedinjenja naroda. — Gregor Ein-spieler :... priznanje za vzorno vodstveno delovanje družbe sv. Cirila in Metoda, rešiti Koroške Slovence, mogoče le po združezem delovanju duhovne in posvetne gospode in po nadaljnjem delovanju družbe sv. Cirila in Metoda, ki nam je potrebna, kakor ribi voda. — S Podravlja na Koroškem: „S potrtim srcem obžalujemo in obsojamo postopanje kat. shoda proti družbi sv. Cirila in Metoda proti Svetcu in odboru. Družba je za nas Koroške Slovence velikega pomena. Ona je vzbudila narod v naših goratih krajih k novemu življenju... Družba je na Koroškem glavni steber vsega narodnega življenja... — „Vesna" z Dunaja: „Duh vzajemnosti, odločnosti in napredka, ki navdaja današnjo narodno skupščino, vodi v bodoče vsikdar glavo in ude našega naroda" ! — Dunajski velikošolci: Odločno protestujemo sosebno proti ukrepom I. slov. kat. shoda gledé visokih šol ter proti napadom na družbo sv. Cirila in Metoda. Uverjeni, da današnji shod narodnih voditeljev in zaupnih mož stori vzajemno zvezo narodnih strank v vseh slov. deželah, kličemo: Naprej neustrašeno za narod in njega prava"! Županstvo z Nabrežine v daljšem brzojavu dokazuje neizogibno potrebo in dolžnost, da se držimo vsaj do skrajnosti omejenega oktoberskega programa od 1. 1890, za kateri so se bile zavezale vse stranke, torej tudi ta, ki mu je postala na I. kat. shodu nezvesta. Katehet St. Ivorenič v Zagrebu povdarja v listu pomen družbe sv. Cirila in Metoda, veseli patrijotiških namer Slovencev, a „duša nas boli, kad čujemo i vidimo, kako neprijatelji toliko zaprjeka stavljaju našoj brači u njihovem narodnom razvtiku". — Mnogo rodoljubov iz Nabrežine: Vedite, če zatiraš v Slovencih narodnost, duši .šivero, Naše geslo bodi: Bog in narod nerazdružena".
„Slov. Narod" je napolnil več celih stranij samo s ponatisom telegramov; toliko jih je došlo. Vsi pripo-znavajo zasluge Svetčeva, vzorno delovanje družbe sv.! Cirila in Metoda ter odločno obsojajo napade na za, služeno vodstvo in družbo, zateč zajedno preobrata na bolje po današnjem banketu. Pomenljivo je, da so izjave odposlali ne samo raznovrstni naobraženci sosebno žu-panstva s podpisi. Primorska, sosebno Trst in njegova okolica, potem Koroška, sosebno rezko govoré, kar je naravno, ker tu čutijo najbolj pomen družbe sv Cirila in Metoda, kakor tudi razpor, ki se širi s Kranjskega dalje. No, Svetčeva slavnost je bila taka, da se njeni nasprotniki zvijajo pod njo; doslej so tresli laži o njej ali pa rabili puhle fraze. Moralni pomen te slavnosti uadkriljuje moč zlobnosti!
Ruske drobtinice,
/
Ct> stipy no hiitkí, голому рубаха.
Okrožnica ministra nar. prosvéščenija omejuje število učiteljev (in učiteljic) v mestnih in selskih ljudskih šolah. V Rusiji so namreč učitelji svobodni od vojaščine, in so neki iskali te službe samo za to, da dobé to prednost ter so časi služili celó zastonj. Po tej novi naredbi v jednorazrednieah bode samo jeden učitelj pa jeden veroučitelj, ako število učencev ne presega 40 Ako jih je več, morajo se odkrivati vsporednice ali paralelke tako, da uči v vsaki paralelki po jeden učitelj. A veronauk uči v vseh razredih samo jeden. Ako bi potrebovali več učiteljskih sil, naznačujejo se izredni učitelji, ki pa so svobodni od vojaščine.
Zanimivo je, da France Nouvelleje bila priobčila nedavno mnogo neresničnega o razmerju med rusko-poljsko duhov-čino in rusko vlado : Poljaki so bili tu pravi mučeniki. Sedaj pa piše isti list proti „klevetnikom Rusije', da ruska vlada le obje-diujuje razne narode v državi tako, kakor vsaka druga vlada. Ne dopušča pa, da bi pod krinko vere se gojile separatistišk« težnje. Vera da je še vedno važen faktor, delujoči proti vladinim nakanam, ali to ni vera, ona vera udanosti osodi, katero udanost pomirljivi papež Lev ХПГ. naravnost zahteva kot krščansko dolžnost. Ta vera da je mari le neko ozkosrčno galikanstvo, ki se meša v vse narodne zadeve in goji nasprotje proti središnji ali osrednji vladi. V bitnosti da duhovščina poljska premalo spoštuje Rim in njegovo pomirljivost.
Čitatelji razsodijo lehko, da-li se moti francoski časopis ?
V „Ruski Starini" za mesec okt. t. 1. nahajamo prezanimivo lastnoročno „zápisko" carja Nikolaja kanclerju grofu Nasselrode. Pisal je car početkom novembra 1853. 1., ko se je uže jasno videla
sovražnost zapadnih držav proti Rusiji. Car tu razvija misli, itako bi imeli postopati, da se reši vstočno vprašanje Rusiji in Slovanstvu na korist. Ali teh mislij so se bali carski „sovětniki", in nastala je — — krimska vojna Car je videl, da Anglija vse obrača tako, da bi v slučaju pada turške države imela za se največo korist.
Mislil je car, da bi Anglija bila, celó pripravna stopiti na čelo državam, ki bi hotele osvoboditi turške kristijanc, da bi po tem te nove kristijansko državice bile orodje proti Rusiji. Za to je hotel Nikolaj uže tedaj objaviti vsem državam, da je nastopil čas za osvobojenje turških kristijanov, da se pa Rusija po možnosti odreka uže naprej vsakih osvojitev. Države naj bi se zjedinile in vkupno osvobodile kristijaue. Razni kristijanski narodi naj bi si po tem izbrali po svoji volji izmed sebe svoje vladarje. Car je mislil, da bi taka objava državam imela velik vtis ter bi zabranila, da Anglija ne bi mogla očit.o vojevati za Turčijo. Med tuiške kristijane naj bi takoj šli ljudje, ki bi proučili njihov položaj in prave težnje. Iz Moldavije i Vlaške naj bi poklicali brzo najbolj razsodniše može iz bojarov in duhovnikov, ker bi jim objavili carjeve namene. — Nesselrode je predstavil carju diplomatiške težave, ki bi nastale, ko bi se hotel oživotvoriti carjev namen, ter je zmagala njegova — bojeonost. Nesselrode je mislil, da ne sme izzivati vstaj turških kristijanov: naj raji čaka, da vstanejo sami; saj takó izzivanje bi konservativni Evropi ne bilo po volji. — Zgodovinsko razvijanje vstočnega vprašanja od krimske vojne do Berolinskega kongresa je je znano in gotovo poučno.	C.
Ogled po slovanskem svetu.
a) slovenske dežele :
Bar. Winkierju so se pred odhodom v Gorico poklonila Ljubljanska slovenska društva in so mu priredila bakljado. Jednako so se predstavila razna društva novemu dež. predsedniku bar. Heinu. Ta jim je odgovarjal slovenski, zagotavljajoč, da bo postopal nepristranski. Slovenski členi konservativnega kluba pa se menda vendar čudijo, da je naslednik Winklerjev v Ljubljani Nemec, a ne Slovenec.
Delegatu Spinčiču so priredili hrvatski in slovenski dijaki v Becu, ko se je vrnil iz Budapešte, srčno ovacijo, izrazivši mu s tem priznanje na požrtvovalnem delovanju.
„Bralno društvo za Kozino in okolico" so osnovali rodoljubi,- naj bi je obilo podpirali, da se utrdi!
„Nabrežina" je pevsko društvo, katero so zasnovali nabrežinski rodoljubi; gojilo bode slovensko petje posebe in slovansko v obče.
Pri Sv. Ivanu pri Trstu so otvorili v dan Vseh svetnikov svoj „Narodni dom", prvi v tržaški okolici. Kaplan Šašelj je v slavnostnem govoru povdarjal slogo med duho-venstvom in narodom. Udeležili so se slavnosti tudi okoli-čanski svečeniki in se povoljno izrazili se o veselici, kakor posvetni naobraženci, došedši sosebno iz Trsta.
Slovensko-amerikanska društva naj bi se združila v skupno zvezo, „Slovensko Jednoto", — takó nasovetuje Rev. F. Sušteršič v „Amerik. Slovencu" od 14. okt. t. 1. Pravi, da sedaj je kakih 10 slovenskih društev v Ameriki, ali ločena da zmorejo malo v gmotnem pogledu. Dokazuje, da so potrebna sosebno katoliška društva, ker bi pomagala prirejati jtudi misijone. V Pensilvaniji je 2000 Slovencev,
ne da bi bili imeli kedaj kak misijon, to pa zato ne, ker ni posredovalnega društva. On kaže na pomen društev v narodnem in socijalnem pogledu, in tako imajo vse druge narodnosti v Ameriki svoje Jednote, a Slovenei so doslej brez njih. „Amer. Slovenec" utegne pospeševati primernišo organizacijo med Slovenci v Ameriki. No, organizacija na pod-stavah, kakoršne veljajo za slovenska društva v domovini, utegne sicer zaprečiti prenaglo raznarodovanje, ali zabrani ga vendar ne. V Ameriki bi se Slovenci, Čehi, Hrvatje in Poljaki rešili jedino s pomočjo: 1) cirilometodijske cerkve, 2) s cirilico v literaturi, kolikor je morejo razvijati ondi. Ciri-lometodijsko cerkev bi si mogli organizovati, ker v Ameriki ne straši še panslavizem ne od strani diplomacije, ne od slovanskih nasprotnikov v obče. Pri izseljencih galiških Busov bi se mogli „latinski" Slovani učiti organizacije v cerkvi in v šoli. Misijonarji, ako hočejo v resnici skrbeti za vero in narodnost slovanskih izseljencev, naj premišljujejo stvar zaresno , drugače bodo sedanji napori in vspehi samo začasni; to velja celó v verskem pogledu, toliko bolj pa v narodnostnem. Sicer bode trdnjava vere, v smislu katoliške vere, zares trdna in trajna med Slovani amerikanskimi, ki so došli v Ameriko z latinsko cerkvijo in latinico, le pod uslovjem, če si ti Slovani zagotové in utrdé svojo narodnost, in to je zopet možno najbolj ali, pravilniše, jedino s slovanko organizacijo v cerkvi in šoli.
b) ostali slovanski svet.
Ruski cesarjevič, ki je bil šel na Grško, vrne se sedaj preko Italije in Avstrije v Rusijo; naš cesar mu
pošlje mu na jug do meje dvorni vlak, s katerim se pripelje 12. t. m. na Dunaj. Tu ostane na cesarskem dvoru 1 dan in bo njemu na čast prirejen velik diner.
Državni proračun tostranske polovině cesarstva za 1. 1893. znaša: stroškov 608,684.794, dohodkov pa 609,572.085, torej bi preostajalo 887.794; preostanek je manjši od lanskega za 1,119.282 gld. Za ministerstvo bogočastja in nauka je določeno 24,642.060, za pravosodstvo 21,803.171, za kmetijstvo 15,928.871, za trgovinstvo 117,141.438, za državni dolg 151,695.074. Opomnimo, da za ministerstvo pro-svečenja je določenih dohodkov 6,177.597, v katerih je gotovo velika vsota, sestavljena iz raznoterih šolnin, in ta šolnina zadeva često uboge, kakor bogate. Če odbijemo te dohodke od stroškov, daje se iz skupnih dohodkov od več nego 600 milj. gld. za, ministerstvo bogočastja in nauka le 17,874.463 gld. To pa je jako malo, in če pomislimo, da od teh stroškov pripada največ za potrebe viših šol. zavodov itd., vidimo, da za prosveto širših mas odleti razmerno malo. Ministerstvo kmetijstva ima celó okolo 14.000.000 dohodkov, torej se iz skupnih stroškov za isto potrosi še manj. Največ požre državni dolg (čez 150'/s milj. gld.), za njim sledé skupne zadeve (107,396.774 gld.)
Fiuančni minister sam, předloživši skupni proračun, je rekel med drugim: Proračun stroškov raste Pred vsem so temu vzrok rastoče vojne potrebe Uže lani sem rekel, da to naraščanje ni še pri kraju; rastlo bode še. Dokler trajajo sedanje po itiške razmere, ne more tudi nikdor (Poslušajte!) zavirati tega naraščanja, in mi moremo, kakor so razmere danes, svoj cilj videti jedino v tem, da se vsaj ne več nego velik del narodnega naraščanja dohodkov porabi v namene vojnega proračuna. To naraščanje nastaja za skupni vojni proračun, ali tudi za deželno brambo. Potem je povedal, da dohodkov od loterije je proračunjenih 750.000 gld. manj, to da je obžalovati s stališča finančnega ministra, odobravati pa s stališča socijalne etike ali nravstvenosti. On meni, da le po tej poti bode možno polagoma odpraviti malo loterijo, ker ljudstvo ki je privajeno igrati, bi se lotilo drugega igranja, ko bi bili odstranili nakrat to loterijo. Le polagoma dojdemo do tega, da se množice bodo opirale jedino na zaslužek poštenega dela, in to bi bil velik socijalno-etiški vspeh.
V gosposko zbornico je poklical cesar 21 novih členov. Levici jih pripada 9, središču 4, oziroma 5, desnici 7, med temi 3 Poljaki, 2 češka veleposestnika princ Ferd. Lobkoviz in grof Sylva Tarouca, Dubrovničan conte Vojnovič, bivši čl. kluba Hohenw., in konservativec dvorni sovetnik Weiss. Grof Taaffe desnice ni dopolnil niti s toliko členi, kolikor jih je umrlo. Sedaj je v gosposki zbornici na desni 79, na levi 49 in v sredi 43 členov. Vlada prodre tukaj, kakor hoče, a vidi se, da se tudi pri sedanjem imenovanju nagiblje k levici.
Vit. pl. Waser, dosedanji predsednik dež. nadsodišča v Gradcu, je stopil v pokoj in je dobil red železne korone prve vrste. Na njegovo mesto je imenovan Ivan grof Gleispach. O prvem kaže prošlost, kak je bil; Slovencem ni bil naklonjen ; o drugem vedó doslej, da je dober jurist, drugega pa ne. Nemška levica vidi, da se imenujejo na visoka mesta, s katerih se uraduje tudi za slovensko naseljenje, zaporedoma uradniki nemške krvi. Ko je bil poleti imenovan na razmerno višo stopinjo, ste nemška liberalna in nacijonalna stranka vznemirjala nemško občinstvo po vseh avstrijskih, poleg tega tudi po zunanjih nemških listih; slovenski členi konservativnega kluba pa gledé na sedanja visoka imenovanja menda ostanejo tam, kjer so ; še barantali ne bodo, kakor nemški levičarji z novo valuto.
Dr. Khon Teodor, rojen 1. 1845, ljubljenec pok. kardinala Fflrstenberg, je izvoljen Olomuškim nadškofom. Minister Gautsch je bil šel kot cesarski komisar v Olomnek k volitvi. Navajajo, da po 300 let h je ta prvi škof ki ni iz plemstva. Novi nadškof, kakor kaže uže ime, je židovskega rodu; njegov oče je prodajal robo po hišah, oženil se s Čehinjo, pred žinitvijo se dal pa krstiti, in iz tega zakona je sedaj nadškof Olomuški.
Razstava vezenj češkoslovanskih v Parizu. Osrednje društvo „L' Union centrale des arts decoratifs" je priredilo razstavo ženske umetnosti v Parizu; traja od avgusta 4 mesece. Program obseza: 1. kroje, 2. okrase, 3. gospodarstvo (mize, stole, lonce itd.); 4. in 5. način, toaletne, 6. obraze, ki predstavljajo delovanje žen. Prvi krat na tujem, udeležili so se tudi Čehi te razstave, na kateri imajo svoj pavilijonček. Slovaki so na svoje predmete postavili napis, da so „veja naroda češkoslo-vanskega, po jeziku in kulturi ž njim združena, prebivajoč na Ogerskem". To je bilo potrebno zaradi tega, ker Madjari mnogo tega, kar je slovaškega ali v obče slovanskega, označujejo kot svojo svojstvenost, in tekmujejo s Čehi tudi na tej razstavi. Češki oddelek ima napis „broderies tchéchoslaves". Kritika francoska jako ugodno sodi o češkoslovanski umetnosti.
Podporno društvo za Črnogorce v čeških deželah se je zasnovalo pod predsedštvom češkega pisatelja in publicista Ffoleček-a.
Dunajsko vseučilišče. Prošlega poletja je bilo na tem vseučilišču 3783 rednih, 1136 izrednih, skupno 4919 dijakov. Iz zunanjih držav je bilo največ medicincev, takó iz Eusije 81, iz Srbije 34, Bolgarije 18, iz Amerike 78. Filozofski oddelek jako propada, bilo jih je 359 rednih in 102 izrednih poleg 192 farmacevtov; največ je medicincev, 1704 rednih in 606 izrednih, potem pridejo juristi: 1510 rednih in 225 izrednih; na bogosl. oddelku 210 rednih in 11 izrednih. — Na modrosl oddelku predavajo v pričetem šolskem letu: dr. Vatroslav Jagié: „Zgodovinsko-metodologiški uvod v učenje slovanskega jezikoslovja" (4 ure na teden), potem „odbrane oddelke (Punkte) iz slovnice različnih slovanskih jezikov" (2 uri) in Vaje v slovamskem semenišču (2 uri); — pri v. docent dr. K. Štrekelj: „Motion, Diminution und Comparation in den slavischen Sprachen" (1 uro); — priv. docent dr. Fr. Pastrnek: „Staroslovanska slovnica" (3 ure); -— dr. Fr. Miiller: Primerjevalna slovnica indogermanskih jezikov (2 uri); — priv. doc. dr. Jos. Sklenař: Primerjevalna slovnica indoevropskih jezikov (2 uri). — Novejši jeziki. Učitelj trd. Menčik : Oblikoslovje češkega jezika s praktiškimi vajami (3 ure) ; vaje v slogu in pravopisju (2 uri); čitanje „ Slávy dcera (Kollai jeva), z uvodom. —Zgodovina se predava le kot avstrijska, ne pa o pojedinih narodih naše monarhije; jedno predavanje razteza se „o narodih avstro-ogerske monarhije". Če pomislimo, da imajo ti narodi stoletne zgodovine tudi v dobah, odkar pripadajo našemu cesarstvu, pride na vsak teh narodov v jednem in istem predavanju jako malo na vrsto (in to v 2 urah na teden!). Še slabše pa je na juristiški fakulteti; tu ni niti sledu o kakem slo-
vanskem pravu, pač pa je več predavanj o zgodovini nemške držaje in nemškega prava, o zasebnem nemškem pravu, o nemškem zakonskem in nas edstvenem pravu. Slovani imajo v obče svoja zgodovinska, nasledstvena in zasebna prava; ta prava so posebe razvijali in razvili tudi Slovani našega cesarstva, a vendar ni stolice na Dunaju, ki bi bila namenjena tem pravom. Na dalje so razvijali Slovani v obče in tudi avstro-ogerski Slovani specifiške gospodarstvene sisteme, ki so dostojni in primerni dopolnjevati občo ekonomijo zapadnih narodov in celó dopolnjevati sedanje zapadne socijalistiške in socijalne teorije ; a vendar ne zdi se vredno, da bi se sto-lica za zgodovino slovanske par excellence socijalne ekonomije ustanovila le jedna stolica na glavnem vseučilišču avstro-ogerskih narodov! To opuščanje ni ne v interesu znanosti, ne v interesu vladne politike in najmanj v interesu pospeševanja prave socijalne, sedaj bolj ali manj aktuvalne politike. Namesto toliko važnih predavanj navedeno je n. pr. predavanje : Darstellung und kritik der socialistischen Wertlehre (mit bes. Riicksichtnahme auf Eobertus und Marx); predava priv. doc. dr. Iv. pl. Komorzynski; uže to, da se tu posebe pošteva Marx, vidi se, da predavanje ne pošteva uže dozorele teorije, pač pa teorijo, katero je za vse'ej izpodmaknila kritika.
Takó vidimo, da se ne pošteva na tem vseučilišču niti slovanska umetnost, katera je vendar uže po zgodovinskih raziskovanjih in sedanjem delovanju v smislu zgodovinskih tradicij dozorela in bogata dovolj vsaj za jedno predavanje o njej. Takó ne ustreza Dunajsko vseučilišče zadačam, katere bi imelo izvrševati kot središčno učilišče za vse narode cesarstva, med katerimi je večina slovanskega naseljenja, zastopanega po velikem številu dijakov, tudi na Dunajski univerzi.
Na Ogrskem je nastala ministerská kriza, kakor sodijo, na prvem mestu zaradi demonstracije proti spomeniku Hentzijevemu, torej proti skupni armadi; na zunaj pa kažejo, kakor zastran cerkvenega vprašanja. No, za Slovane ostane vse pri starem, naj pride na vrsto kakoršna vlada koli.
Ruska Poljska. Po priobčenjih Varšavskega statisti-škega komiteja je znašalo skupno naseljenje ruske Poljske koncem 1891. 1. 8,188.148 duš, od teh je bilo 1,134.268 Židov, t. j. 13-9%. Po mestih je 56 6% Židov — v Varšavi 33%, na kmetih pa 7-6%. V severozapadnih gubernijah Grodno, Kovno, Vilna je 2O/0 Židov; proti jugu pojema gostost židovskega naseljenja.
Književnost.
Družba sv. Mohorja razpošilja za 1. 1892. naslednje knjige: 1. „Jeruzalemski romar." Opisovanje sv. dežele in svetih krajev. Po svojem opazovanju in zanesljivih virih napisal dr. Frančišek Lampe. 2. „Šmarnice naše ljube Gospé presvetega Srca". II knjiga. Spisal Janez Volčič. 3. „Domači zdravnik" po naukih in izkušnjah župnika Kneippa. Sestavil. Val. Podgorc, duhovnik krške škofije. 4. „Naše škodljive rastline v podobi in besedi". Opisal Martin Cilenšek, profe-
sor na dež. gimnaziji v Ptuju. I. snopič. 5. „Slovenske večernice za pouk in kratek čas". (46. zvezek). Tu je razpra-vica dr. 1. Sketa „40 letno književno delovanje društva in družbe sv. Mohorja". V 40 letih je bilo skupej 698.861 členov, ki so prejeli 4.104,274 knjig. 6. Koledar Družbe sv. Mo horja za 1. 1893.
Letos se je pomnožilo število členov za 5856 in znaša skupno 57.703 družabnikov. Goriška nadškofija šteje 6160 členov, krška škofija 4703, lavantinska 19244, Ljubljanska 23077, Tržaško-Koprska 2651, sekovska 303, somboteljska 211, Zagrebška 477, Senjska 168; razni kraji 191, Amerika 286; med vsemi je 837 dosmrtih in 568661etnih členov.
Letos je došlo odboru blizo 60 različnih spisov, katerih se je mnogo odobrilo in sprejelo. Za 1. 1893 se pripravljajo te knjige: „Jeruzlemski romar", „Življenja srečen pot", „Kitajci in Zamorci", Naše škodljive rastline v besedi in podobi, „Slovenske večernice" (47. vz.), Koledar za 1. 1894. Odbor razpisuje, kakor običajno 210 gld. za 6 krajših izvirnih povestic, vsakej po 35 gld darila, in 140 gld. za 4 poučne spise razne vsebine, vsakemu tudi po 35 gld darila.
Dohodkov je bilo od 1. avg. 1891 do 1. avg. 1892. skupej 65585 gld. 13 kr., stroškov pa 65.577. gld. 83 kr. Vsa matična glavnica znaša do 1. avg. 1892. gotovine 22.402 gld. in v obligaciji 200 gld., ki je na obresti zavarovana v družbinih hišah in tiskarni.
Novi členi se sprejemajo do konca febr. 1893; vpiso-valne pole z denarjem vred naj se pošljejo do 5. marca 1893 družb, blagajniku v Celovec.
Letos se je začel zidati „Dom družbe sv. Mohorja", potem ko so se odstranile razne težave. V novem domu bode mogla družba hitreje tiskati svoje knjige in jih poprej razpošiljati.
Družba sv. Mohorja dela Slovencem vso čast, in drugi slovanski narodi jo omenjajo sebi v zgled in posnemanje. Odbor se vede takó pravilno v mejah zakonov, da mu niso prišli še do živega; a nakane, da bi izpodkopali to društvo Slovencem, ponavljajo se vedno očitniše. Nemškim in ital. šovinistom je celó ta najskromnejša družba preveč „pansla-vistiška". To merilo nasprotnikov najbolje označuje položenje slovenskega naroda!
Spomini na znamenite može slovenske. Cital Vatro-slav Holz 9. aprila 1892. v Tržaški „Slovanski Čitalnici" Str. 128 v 16. V Trstu. Založil Maks Cotič, Tiskarna Dolenc 1892. V uvodu pravi g. Holz: Na poti nemirnega življenja — sem v teku 30 let spoznal po obličji vse odličnejše naše pisatelje in pesnike, slikarje in podobarje, skladatelje in glasbenike, — vse glasovite naše politike in rodoljube — občeval sem z vsakim teh znamenitih mož posebe osebno, po večkrat in o različnih prilikah. In takaje; na Slovenskem ni moža, ki bi si bil na lastne oči ogledal krajev in ljudij bolje, nego pisatelj teh „Spominov", v katerih so navršečni po abecednem redu navedenih vrst rodoljubi slovenski. V bolj ali manj kratkih črticah označuje Holz svoje može, vzbuje spomine še živim rodoljubom ter podaje mnogo zanimivega, kar je doživel jedino on. Knjižica je dobro došla, in je le obžalovati, da se je tiskala v premalo odtisih; naj bi jo g. Holz, drugače Slovencem znan tudi kot „Kretanov", pomnožil in izdal v drugo.
Češky Lid. Sbornik věnovaný studiu lidu českého v Čecbah, na Moravě, ve Slezsku a na Slovensku. S 6. zvezkom završuje svoje I. leto in obseza med drugim : Prispevky ku poznani tělesně povahy obyvatelstva v severozápadních Če-hach. Podává dr. I. Matiegka. (Dokončeni). — K nazvo-
slovi našeho dialektu. Podává dr. Jan Jakubec. (Dokončeni).
—	Zprávy archaeologieké. — Malované šatniky z Turnovská.
—	Kancional Jana Drašnera, kantora doberskéko. — Narodni pisně z Chodska. Podává lan Fr. Hruška. — Česká literatura folkloristická do r. 1890. Podává Ferd. Patek. (Dokončeni). — Slavnostní pokrmy a obřady moravských Hornáku. Sebral M. Béna. — Potem sledé poročila o spisih, časopisih, literatura in razne vesti. Vrhu tega je mnogo ilustracij med razpravami.
Izšel je tudi I. zvezek II letnika in obseza med ostalim : O složení nekolika hradišt jihočeských. Piše dr. lan N. Woldřich. — Kout dle obyčejuv a povér lidu moravského. Popsal Fřj Bartoš. — O lidových krojích na moravském Slovansku. Piše prof. Jos. Klavna. — Slovenský spev vtakov. Podává Jos. L. Holuby. — Statek i chalupa na Chodsku. Podle skutečnosti a podle zprav hodnověrných pametni ku napsal lan Fr. Hruška. — Komedie o Františce, dceři krále anglického, tež o Honzíčkovi, synu kupce londýnského. Prosto navodní divadlo. Podává I. Karasek. — Obraty melodické v lidové písni. Píše Leoš Ianáček. — O masopustě. Ze sbirek zaslaných „Českému Lidu". — Raznovrstna poročila, kakor v 6. in vseh zvezkih, vrhu tega kakih 30 ilustracij-
Opornnimo, da se zbira okolo izdanja „Českého Lidu" cela vrsta prvih čeških pisateljev, ki se bavijo z živimi in mrtvimi starinami; poleg tega se udeležuje s prispevki na-obraženstvo češko v obče, ker za nabiranje narodnega blaga ni potreba posebnega sposabljanja, pač pa za razdelovanje in presojevanje. „Český Lid" se je takoj prvo leto razširil povsod, kjer bivajo Čehi, a tudi med drugimi Slovani, ker vidijo, koliko notranje vrednosti imajo po „Česk. Lidu" priobčevani spisi čeških znanstvenikov strokovnjakov. Pri vsem tem, da šteje letnik 644 str. vel. 8 na trdnem lepem papirju in kakih 100 večih ali manjih slik, stoji na leto vendar le 4 gld. Naročnina se pošilja: Fr. Šimaček v Praze, Jeruzalemska ul. 11.
Češkemu Lidu sta dva urednika: Dr. Lubor Niederle (Praha, Ječna ul., 29), redaktor časti anthropologické a archeologické; dr. Čeněk Žibrt (Praha, Vyšegrad, na Slupi, 12) pa redaktor časti kulturné-historicKé a etnografické.
Česky katalog bibliograficky za rok 1891 (nove vrste, letnik (III. Sestavila Jos. Springer in Jos. Jerman. V Pragi, založil „Spolek česko slovanských knihkupeckých'učetnih. 1892. V tem katalogu so vse knjige češke, tiskane 1891., in je torej poučen tudi za vse druge Slovane.
Umělecky promysl na Retrospektivni výstavě roku 1891. Napsal dr. K. C. Mýtil. Oddelek češke jubilejne razstave, kateri je predmet temu spisu, je spadal k najzanimivišim in yažnišim te razstave, predstavljal je od stoletja do stoletja tisoč let staro zgodovino češke obrtne umetnosti.
Ottovy Laciné knihovny narodni sta izšla sedaj 40—41 snopič, ki obsezata konec čtiva „Na utěku" in začetek novele „Ježišek" od Pedra A. de Alarcon, predložene s španskega. Snopič stoji 10 kr., 13 snopičev 1.30 in se dobiva pri žaložniku I. Otto v Pragi in v vseh knjigarnah. Prvi snopič se razpošilja brezplačno na ogled.
Slovanské vyšívání. (Slaviscbe Stickmuster, Brode-rie slave). Serie II. I. Šíma Vydava F. L. Papelka v Jaroměři. Cena 20 kr. Prvi zvezek, o katerem smo poročali lani, je stal 30 kr; za ta zvezek je cena znižana, a krasni
vzorci so tudi v tem zvezku, zares vredni, da se uvajajo v narodne šole.
Славлнсков Обозр$ше za meseca julij iu avgust t. 1. kaže po zunanjem celo knjigo, katera od str. 229—496 obseza razne razprave, na koncu pa posebe še 31 str. leposlovnega berila. Razprave: I. Внкторг Ива-новичг ГригоровнчЂ вђ Казани (с% цортретомг). — М. II. — скаго. —II. Римско-н^мецкаа 1шпер1аГогенцоллернов'б и Грекославане (цродолжете). — Ср^мда. — Ш. Изх переписки кн. B. А. Церкаскаго и H. А. Мшпотина. Реформа учебнон части вђ Царствк Пољскомг. — А. Б. — IV. Изђ iiCTopiii славлнскаго обцеша (П. Ј. Шафарнкг и 0. М. Боданши). — К- 0. Суицова, — IV. Чехг o славанскомт. вопроск T. Д. Флориискаго. — VI. Восцош1нан1а обт> A. А. Потебпк (Окончаше). — В-II. XapuieBa. — VII. Јоаннг ГрнгорЈевичг Наумо-впчђ. — Червоноруса. — VIII. Jltrouiicв. Tu je med drugim razgovor: Novi momenti v borbi z gernia-nizmom Čehov in Slovencev. — A. Б. — IX. Pisma iz slavjanskih zemelj. Jedno je izmed Slovencev. — X. Галицко-русскаа нолнтпка иосл'1;дних7, л£тг>.. — XI. Обцен^мецкш шкољнши сојозђ. — A. A. Папкова. — XII. БиблтграфЈа. — XIII. Cmícb. — XIV. Приложеше (razno leposlovno čtivo). — Tudi ta zvezek „Сл. 06." svedoči, da ni bilo na slovanskem obzorju doslej takega časopisa, ki bi pošteval takó temeljito in dalekosežno vse Slovane v pojedinosti in skupnosti; mi opozarjamo posebe na spis Rimsko-nemška imperija Hohenzollernov in Grko-Slavjanov, ki v nadaljevanju razkriva in dokazuje načrte in namere Hohenzollernske dinastije. Jednako priporočamo pazljivo čitanje tega, kar se nadaljuje pod zaglavjem „Letopis", kjer se presoja kulturno in nacijonalnopolitiško gibanje pojedinih slovanskih narodov in teh tujih narodov in držav, ki so v kakoršni koli zvezi s Slovanstvom. Opozarjamo zajedno, da je dr. Mnrko v 9. in 10. štev. t. 1. „Ljub. Zvona" prav pristranski, da ne rečemo nedostojno, sodil o vrednosti „Сл. Обоз.", ko se mu je zdelo kar pometati s tem, kar je najgloblje premišljeno in največe veljave, a je naposled priporočal nekaj ruskih revij po vrsti, katera more ugajati zapadnikom v obče in sedanjemu politiškemu napravljenju srednje Evrope posebe. Citateljem, ki bi naleteli na to priporočilo dr. Murkota, povdarjamo, da list, ki ga postavlja on na prvo mesto, ima za pravo Slovanstvo najmanj veljave, ker se ravna popolnoma po smislu teh, kateri bi radi potopili Slovanstvo v germanskem morju, katero, ako se obistinijo načrti novega „evangeljskega cesarstva", bode se ve da dovolj veliko za potop slovanskih in še kakega drugega naroda. Kakó bi se Slovani rešili tega novega vesoljnega potopa, to kaže in dokazuje sedaj najbolje „Слав. Обоз.", in to je za to izdanje najbolje priporočilo in v pogledu na raznovrstno zbegavanje slovanskih narodov po tujih vplivih sedaj še posebno tolažilo in krepilo. Slovencem, ki niso še obupali nad sedanjostjo, in ki želé, da bi se povzdignili nad duševno bedo na domačih tleh, priporočamo z nova „Слав. Обоз.", katero stoji za celo leto do nas 10 gld. a. v., za pol 1. 5 gld. in za četrt 1. 3 gld. Naroča se n. pr. pri Valečku v Pragi, pri L. Hartmannu v Zagrebu ali pa po Herucu & Co. (Невши 74) v Petrogradu.
„SLOVANSKI SVET" izlinja 10. in 25. dan vsakega meseca. Cena in za četrt leta 1 gld. Za dijake in ljudske učitelje stoji celoletno mične številke se prodajejo po 18 kr. — Naročnina, reklamacije in
mu je za zunanje naročnike za celo leto 4 gld. za pol leta 2 gld. 3 gld. 60 kr., poluletno 1 gld. 80 kr. in četrtletno 90 kr. — Posa-dopisi naj se pošiljajo F. Podgorniku v Trstu, ulica Farneto št. 44.
Tisk tiskarne Dolenc. — Izdajatelj, lastnik in urednik Fran P o d go r n i k.