v A J 'tm LETO XX. LJUBLJANA, julij 1978 št. 243 Ob dnevu borca in dnevu vstaje OPOMIN VSEM, KI SE ju ODRECI SILI Tito na Sutjeski: * »... Epopeja Sutjeske — tako kot mnogi primeri, ki so jih s svojim osvobodilnim bojem pokazali drugi narodi — dokazuje, da je moralna moč presegla vse druge in da je bil duh borcev močnejši od vsakega orožja. To bi moralo biti v opomin vsem, ki se v svoji politiki še nočejo odreči sile, in tistim, ki so prepričani, da je s silo mogoče reševati probleme in drugim narodom vsiljevati svojo voljo... Na Sutjeski so se borili borci iz vrst vseh naših narodov. Ta boj je hkrati pomenil tudi ustvarjanje enotne Jugoslavije, Jugoslavije bratstva in enotnosti, ki jo zdaj imamo. Sedanje in bodoče generacije naj se tega zavedajo, varovati morajo to enotnost, ki je jamstvo, da se bo socialistična Jugoslavija nadalje razvijala tako, kakor ljudstvo želi in kakor bo najbolje za naše ljudi sedanje in bodočih generacij...« TITO - VEČEN IZVIR NOVEGA, BOLJŠEGA Še enkrat bi vas radi spomnili na Titove besede z XI. kongresa ZKJ, ki pomenijo potrditev doseženega in obenem začrtujejo pot komunistom in vsem delovnim XI ir KONGRES SKJ ljudem za naprej. Tako objavljamo nekaj značilnih misli iz njegovega referata na kongresu: Stalna rast produktivnosti dela je edina resnična podlaga za celoten gospodarski vzpon, za krepitev materialnega in socialnega položaja vsakega posameznika in za uspešno reševanje številnih bistvenih vprašanj družbenega razvoja. Ne smemo dopustiti uravnilovke, prav tako pa ne smemo dopustiti neupravičenih razlik, za katerimi ni ustreznega delovnega prispevka in ki se spreminjajo v privilegije na račun drugih. Do neupravičenega podvajanja zmogljivosti in do drugih nesmotrnih investicij prihaja ponavadi takrat, ko se odloča mimo delavcev, torej tistih, ki bodo v bistvu neposredno in najbolj čutili posledice tega. To, da delavci obvladujejo celotni dohodek, pomeni, da mora biti tudi izločanje dela dohodka za kritje skupnih in splošnih družbenih potreb pod njihovo kontrolo. Z delegatskimi skupščinami in čedalje širšo prakso, da se posamezna vprašanja, ki so do sedaj bila urejena z zakoni, čedalje bolj rešujejo s samoupravnimi sporazumi in z družbenimi dogovori delovnih ljudi oziroma njihovih samoupravnih skupnosti, se uresničuje tisto, kar imenujemo odmiranje države. Prizadevajmo si, da bi tisto, kar je najbolj dragoceno v znanosti, umetnosti, na vseh področjih ustvarjanja, postalo last delovnega človeka. Pokongresno razmišljanje Ni naključje, da smo se v tem času pogovarjali o delu komunistov z Zorec Alojzom, sekretarjem konference OOZK Gradis GE Maribor, kajti letos je prav on kot delegat sodeloval neposredno na 8. kongresu ZKS. Preveč je bilo dogodkov, ki so se zvrstili v dveh kongresa, preveč, da bi mi lahko vse opisal. Čeprav je bila širša javnost o poteku kongresa izredno dobro obveščena, je vsakemu delegatu ostalo v spominu ogromno drobnih dogodkov, tudi Lojzetu. Vzdušje, ki je vladalo na kongresu je bilo pravo delovno. Težko bi v tako kratkem času pregledati dosedanje delo, če delegati ne bi prišli na kongres dobro pripravljeni. Alojz Zorec je za to porabil dosti časa. Tako je delo delegatov teklo hitreje. Čeprav referat, ki ga je imel pripravljenega, ni bil zaradi pomanjkanja časa prečitan, pa bo služil kot vodilo pri reševanju problemov v gradbeništvu. Takole je povedal tov. Zorec: »Med drugim smose dogovorili tudi, da mora ZK še naprej podpirati ustvarjalnost med kulturnim in družbenim delom ter dati velik pov-darek na kakovostnih elementih gospodarjenja; idejnih nejasnosti ne sme biti. Svobodna menjava dela preko samoupravne interesne skupnosti pomeni uspostavljanje novih družbenih odnosov med ljudmi na različnih delovnih področjih. Čeprav je gradbeništvo podvrženo oscilaciji gibanja v gospodar- stvu, je bilo ugotovljeno na k°n^ su, da se rezultati v nekaterih ofg nizacijah združenega dela slabši prejšnja leta. Prav tu bodo mo člani ZK narediti še dosti več. Niso še povsem iskoriščene tnoi nosti, ki nam jih daje združeno de Alojz Zorec zato so si komunisti podravske reg,_ je, upoštevajoč vse okoliščine nosti. ki nam jih daje združeno ^ f sestavili naloge za prihodnje e »Dosti dela nas še čaka,,« je čal tov. Zorec, »vendar uPalT1’na. bomo trdno povezani kos vsem logam, ki nas še čakajo.« f."štamajEp Telegram delegatom na XI. kongresu ZKJ v Beogradu Delavci Gradisa z vso pozornostjo spremljajo vaše delo na XI. kongresu ZKJ. Skupaj z vami smo med zadnjima dvema kongresoma ustvarili veliko novega in boljšega v naših delovnih in medsebojnih odnosih. Tudi v Gradisu smo v tem času dvignili produktivnost, izboljšali ekonomičnost poslovanja in zgradili vrsto objektov, med katerimi so najpomembnejši tisti, ki nam pomagajo iz energetskih težav — Šoštanj IV, Srednja Drava II, jedrska elektrarna v Krškem itd. Za nami je množica delovnih uspehov in veliko dosežkov na vseh področjih ekonomskega in družbenega življenja. S svojim delom smo gradili tudi nove socialistične odnose in pogoje, da bo iz današnjih korenin zrasel nov svet, brez izkoriščanja in vreden človeka ter njegovega dela. Tako kot smo delali v naših delovnih organizacijah, družbenopolitičnih organizacijah in skupnostih, smo gradili nove odnose tudi na mednarodnem področju. Zvesti sebi in Titu smo pomagali, da danes svet verjame tudi v obstoj tretjega, neuvrščenega sveta ne le v bloke, ceni njegova prizadevanja za mir in osvoboditev človeka vseh izkoriščanj. Skupaj z ostalimi neuvrščenimi deželami poskušamo u dejanji dokazati, da se z vojnami razmere in problemi v svetu ne rešujejo ampak le z zdravim in enakopravnim sožitjem med vsemi narodi sveta. Zato vam dragi delegati XI. kongresa ZKJ želimo, da bi tudi na tem kongresu pod Titovim vodstvom začrtali nadaljnje še boljše poti v socialistični sistem družbe in skupaj s Titom nam teh poti ne bo težko prehoditi. delavci Gradisa Po enem letu stagnacije v maju prvič pomembno izboljšanje uspeha Od preteklega obračunskega me-j f3 (april) se je gospodarski pologi zelo izboljšal v obr. mesecu '"aju. Celotni prihodek je bil v obdobju i"1* 78-77 večji za 19%, medtem je v obdobju I-V 78-77 večji za J 'c< pri čemer se je delež uresničijo6 petnega plana povečal od 27 % Ophodek, ki je bil mesec poprej V|*J* za 11 %, se je v tem mesecu po-, eal za 23 % v primerjavi z enako 0 lani — kar predstavlja bi-izboljašvo poslovanja. Oohodek na pogojno uro se je (r^ečal za 9% in za točno 40 din N 78 — 45 din) kar predstavlja praJ 90 % planirane vrednosti. i.vVič do dolgem času beležimo Porast obveznosti iz dohodka 113 12: lohc je ti do 2 kr’ *cs ^‘Jub sorazmerno visokim OD v (>nd (ind' I 113) kot znaša porast dohodka 123), vsled česar je porastel odek za 28%. Porast OD za }■ 1. do 'tcije tedaj (že zdaj, to je v času od 31.5.) skoraj v mejah reso- kar je ugodno. nekaterih TOZD (glede na višino dohodka) se je v Gradisu močneje povečal ostanek dohodka — tudi v primerjavi z enakim obdobjem lani. Doseženi ostanek dohodka predstavlja 30 % izpolnitve plana. Efektivne ure so se povečale za 11%, upoštevajoč povišanje cen za (najmanj) 11%, se mora nominalni obseg del povečati za 23%. Vrednost lastne proizvodnje se je dejansko povečala za 28%. Vrednost lastne proizvodnje na efektivno uro znaša 212 din, kar predstavlja porast od lani (183) din za 16% — nominalno. Realno je tedaj produktivnost višja za 4%! Ekonomičnost se od aprila ni zboljšala. Delež stroškov v celotnem prihodku znaša 68 %. Vendar pa je porast stroškov presegal porast prihodka v aprilu za štiri indeksne točke, v maju pa sta oba porasta že enaka. Najvišji porast dohodka (I-V 78-77) ima TOZD z indeksom 255, najnižji porast oziroma pad pa TOZD z indeksom 74. Rentabilnost izražena z dohodkom v primerjavi z vloženimi sredstvi znaša skoraj natanko 0,5 to je na dinar poprečno vloženih (predvsem obratnih) sredstev smo ustvarili 50 par dohodka. Najižja rentabilnost znaša 33 par. Najvišja rentabilnost pa beleži TOZD z 95 par, če ne upoštevamo obeh birojev s poprečjem 1,80 din (struktura dejavnosti). Kar zadeva Gradis v prostoru (v slovenskem in jugoslovanskem gradbeništvu) ugotavljamo bistveno višji porast gradbenih del v slovenskem gradbeništvu (indeks 160!), pa tudi v jugoslovanskem gradbeništvu za čas I-IV 78-77 (ind. 138). To pomeni, da sorazmerno visok porast Gradisa (indeks vrednosti proizvodnje — 126) precej zaostaja za rastjo v gradbeništvu nasploh. Pri zadovoljivem poslovnem uspehu Gradisa kot celote, pa sta dve TOZD dosegle slab poslovni rezultat. Ker ni izgledov da bi bil že v polletju rezultat teh dveh TOZD bistveno boljši in bo tedaj prikazan tudi v periodičnem obračunu — se moramo dogovoriti na podlagi znanih vzrokov za program odprave le-teh. Poprečni OD so znašali 5.109 din ali 13 % več kot v enakem času lani. To pomeni pri povečanju življenjskih stroškov za 14 % realno nazadovanje OD za 1 %. OD na uro so se nominalno povečali za 15 % in znašajo 27,32 din. in so realno višji za 1%. Po predpisih o najnižjih OD — znašati morajo za normalni učinek in uspeh v rednem delovnem času najmanj 15,47 din na uro imamo takih delavcev še 65 — vse v GE. Zelo ugodno je, da imamo v Gradisu samo še 3 delavce z OD na uro pod 14 din. Lani ob koncu leta jih je bilo še 133, medtem, ko je bilo delavcev z višjimi OD na uro kot 50 din 73. Odstotek presežka (nad osnovnimi OD) znaša 17,3 % od tega iz dela (učinek in OD po uspehu) 11,0%, iz dela samo v letu 197° ?a 10,4%. _J. , . ’ 11 —— Brez velike mehanizacije tudi na Pobrežju ne gre Nekaj elementov gre v posebne raziskave, ki kasneje dajo napotke za še boljše izdelke V LJUBLJANI VELIKO NOVEGA Maketa ploščadi Borisa Kraigherja Po novem karlovškem mostu teče promet v obe smeri Nadvoz nad železnico pri karlovškem mostu je tudi že končan V kletni etaži Slovenijalesa je že odprta trgovina, medtem ko so dela na »strehi« še v polnem teku V zadnjem času je Gradis precej angažiran v našem glavnem mestu — v Ljubljani. Kot se najbrž še spominjate, smo včasih dejali, da se po gradnjah v ljubljanskem bazenu prav nič ne pozna, da smo največja »firma« blizu in daleč. Danes je slika malo drugačna, saj so precej gradbišč zasedli prav Gradisove! iz Ljubljane in Maribora. Pa si malo bližje oglejmo, kaj dela naša TOZD GE Ljubljana v tem času. Pravkar so podpisali eno najpomembnejših pogodb o prevzetem delu v zadnjem času: na vidiku je namreč drugi del gradnje kompleksa Slovenije les ob Titovi cesti. Predračunska vrednost gradbenih del je vče kot 160 milijonov, celoten objekt pa bo stal približno 500 milijonov in še malo čez. Rok izgradnje severnega dela objekta je december 1979, južnega dela pa decetnb 1980. n. Dela na objektu kulturnega tra Ivan Cankar so tudi že v -0 razmaku. Na tem gradbiču de skupaj s GP Tehnika iz Ljub*J' ^ Skupnoje vrednost del približno milijonov din. tno Na gradbišču izvajajo tre*1 jn zavarovalna dela, in sicer *z'c£Pja-zavarovanje gradbene jame. ^ • , nje pilotnih in zagatnih .sll"T,|ilti izredno zahtevno, saj morajo ^ v strnjenem naselju, kjer ima yL j, objektov kletne etaže (s trgovina garažami itd.). „a Pred kratkim so končali z a . priključnih cestah K-arloV’1 n*-mostu. Poleg tega mostu so ta,T pri redili tudi nadvoz nad Železnico v Hradetski ulici. Tu so bila dela k čana pred rokom. ;t r m i° 6. )D 10 in 8' j£ 1(1 na li- na |8' Jf' rt' I L,.^°d novo Prešernovo cesto in ■znjo železnico bodo kmalu pričeli .gradnjo podhoda. Pri teh delih jrsta sodelovala tudi gradbeno po-|e|je Slovenija ceste in železniško ii* b- Podjetje. Z ozirom na to, da c"aPrav ljubljanska TOZD že pre-n izkušenj pri gradnji podhodov, ,Jbrž tudi pri tem ne bo imela av- Očitno so tudi oni takega ®nja, saj so že dali ponudbo za c e t j? Podvoza pod Prešernovo rav ‘n železnico, čeprav bodo sai pri tem dela precej zahtevna, •alni ° *meli veliko opravka s pod- v ?skupščino občine Vič-Rudnik so čen °VOru za gradnjo enega mostu 'otir ^Ublianico’ v Ljubljani pa so se >. .* *>e del na velikem kompleksu ?a*id; vc lave ploščadi Borisa Kraigherja ae5ntru mesta. Zaenkrat so tu prev-f. Zemeljska in zavarovalna dela. gr.nutno so tu še rušitvena dela in gr ®°l°ške raziskave, zavarovanje Pred •ne iame ‘n sam izkoP Pa je br yiden, da bo opravljen do oktobri et°s. Sam izkop bo imel pri-70.000 KUBIČNIM ME-OBSEŽNOSTI. Ljubljani delajo še na dveh gradbiščih: na Gospodarskem razstavišču gradijo prizidek k hali B, v bližini pa dokončujejo I. fazo izgradnje poslovne stavbe za Slovenijales. Drugo gradbišče je nekoliko dalje vendar prav tako ob Titovi cesti: Izgradnja II. faze mednarodnega centra. Ta faza bo letos končana in povedali so nam, da gre na tem gradbišču vse po planu. Poleg raste tudi poslovni center Brinje, ki bo imel skupaj približno 12.000kv. m površine. Izven Ljubljane delajo še v Krškem in v Kopru. V Krškem imajo še okoli 100 ljudi, saj so prevzeli dela na skladišču in poslovni stavbi. Sama dela na primarnih objektih v Krškem pa so v taki fazi, da bodo morali zadržati tudi pri delu le-teh približno 60 ljudi. V Kopru delajo proizvodno halo za Iplas, ki mora biti letos končana. Dela imajo torej dovolj in zaradi preobilice del, ki so na vidiku, so že y dogovoru z drugimi našimi TOZD za sodelovanje. Ob vsem tem pa jim dela precej preglavic premajhna ka-pacitega naših samskih domov v Ljubljani, v katere bi lahko zadovoljivo nastanili potrebno delovno silo. Izkop za kulturni center je precej zahtevno delo Temelji in spodnje etaže Ljubljanske banke so zopet pogledali iz zemlje netiti vna slika nove celote kompleksa Trga revolucije po dopolnitvi z dvoranami kulturnega centra Ivan Cankar SLADKORNA TOVARNA RASTE V zadnjih letih smo v Sloveniji imeli precej večjih investicij, od katerih so najpomembnejše tiste, ki bodo poskušale reševati energetsko krizo. Poleg energije so potrebne tudi surovine in prav mi gradbinci smo lani dobili — oziroma skupaj z drugimi ustvarili dodatne kapacitete v tovarni cementa in cementnih izdelkov Anhovo. Seveda pa vlaganje v energetsko in surovinsko bazo še ne pomeni, da lahko naše gospodarstvo na osnovi ie-tega raste tako, kot je potrebno. Tudi druge veje — industrija prehrane, strojna industrija in druge morajo v korak z že Pr.eJ omenjenimi deli gospodarstva. * sem sodi tudi »naša« tovarna slad* korja v Ormožu. Skelet prvega novega večjega objekta v Ormožu Zakaj prav v Ormožu? Iz slabih izkušenj marsikod drugod nam je znano, da smo delali različne tovarne na mestih, kjer osnovna dejavnost v novem objektu ni imela surovinsko povezavo z okolico. Za tovarno plastičnih izdelkov je najbrž vseeno ali je blizu kakega rudnika ali pa poleg krompirišča. Za sladkorno tovarno pa je prav gotovo pomembno, da je blizu polj s sladkorno peso. Obdelovalne zemlje, kjer bo dobro uspevala sladkorna pesa, je v okolici Ormoža dovolj in tudi ljudi za delo v tovarni bo lahko najti tam okoli, saj se prav v Ormožu ne morejo pohvaliti s posebno razvito industrijo. Vsi pogoji za odločitev o gradnji so torej obstajali in naši delavci so že na gradbišču. Kakšna bo tovarna? Splošna dela na gradbišču gredo h koncu. Sem sodi ureditev obeh dovoznih poti. Sedaj pripravljajo teren za postavitev ograje na nasipu, urejujejo prometne poti na gradbišču in odvod hudourniške vode itd. Precej problemov jim je delala eliminacija vode iz gradbene jame. Dosti objektov je namreč fundirano v talno vodo, ponekod pa tudi sami deli objekta segajo v talno vodo. Ta voda je namreč 1,5 m pod nulto koto terena. Tako je pač treba za vse objekte odstraniti vodo z gradbišča. Tako bo celotni del objektov zaprt z nekakšnimi zavesami pred talno vodo. Iz gradbišča bodo zrasli naslednji objekti: — Objekt 42 — skladišče poljskih produktov, skladišče rezanca je pripravljeno za montažo strešne konstrukcije (delo izvaja združeno podjetje Strojegradnje). V polnem teku je tudi delo na pilotiranju in začeli so z gradnjo objektov za sprejem in skladiščenje pese. Gradijo tudi že objekte za čiščenje vode. Sem sodi tudi čistilna naprava tovarniškega platoja in naselja. To so torej dela na gradnji splošnih objektov, ki jih je potrebno najprej zgraditi. Pri vseh teh gradnjah jih nekoliko ovira to, da se pravzaprav projektira objekte istočasno s samo gradnjo. Eden prvih objektov, ki bodo končani v najkrajšem času je objekt družbene prehrane — sicer le za začasno uporabo, vseeno pa bodo življenjski pogoji za naše delavce tako precej boljši kot do sedaj. Obrat družbene prehrane bo imel kapaciteto za 1000 obrokov na dan, ob do-gsaditvi tovarne pa bodo ta začasni obrat podrli in ga nadomestili z novim, lepšim in modernejšim obratom, ki bo stal ob glavnem vhodu v tovarno. Sedaj so hrano vozili iz ormoškega Slovina. Za kvaliteto hrane do sedaj še ni bilo pritožb, saj je bila hrana res dobra, neprijetno je samo dovažanje in razdelitev hrane. Kako je z nastanitvi)0 delavcev? Na gradbišču ^ zaposlenih približno 400 na*!.n vci lavcev. Že sedaj delajo tu gra iz TOZD GE Maribor, TOZD o Nizke gradnje, Kovinskih °bratprl). Maribora, TOZD GE Celje, jektivnega biroja, Strojno Pr°jVs nega obrata, Lesnoindustnjs* g obrata iz Škofje Loke, TOZD Koper in iž skupnih služb. „ TOZD GE Maribor ima trenu‘ največ svojih delavcev iz ormo» „. okoliša, vsi ostali delavci pa s a ^ jejo začasno v barakarskem na j Sradbišča. Za naslednje me-ic | Pa planirajo, da se bodo delavci ^ h 0 Prese**I* v naselje vrstnih C'ga resa. tu’v Dolgi resi je samostojno % i **fe, iz katerega bo kmalu zra-Pa vas vrstnih hiš. Najbrž ne bi P°sebno zanimivo, če ne bi bilo bi$nvaselje MONTAŽNIH krstnih v0r 1 s.m° jih projektirali in izdelali H)n^'SU' hišice lahko stojijo le na l^jSltem podstavku, lahko pa jih ^bo m° s k*e,n0 etažo. To nase-najprej v prvi fazi namenjeno ^^^anje delavcev pri izgradnji kjprne sladkorja in torej le začasno •ov^ljeno. Po končani izgradnji 'PreVle bodo iz delavskega naselja Vi penili vrstne hiše v tisto, za kar ';Wavzaprav projektirane — v 58 V Va"j od 60 do 130kv.m povr-'tk*a delavce v sami tovarni. Z W Predelnimi stenami, urejenimi S)q imi vozli in olepšano fasado Naselje spremenili v malo vas z lri(e[h' šolo in še čem. Z gradnjo so 19. februarja letos, v tem času, ko o gradnji pišemo, pa v njih že najbrž stanujejo naši delavci. V naselju so narediti tudi čistilno napravo za 3000 enot. Moramo omeniti, da je sedaj zgrajena le prva faza tega naselja, kasneje pa bo tu približno 280 stanovanj. Mimo tovarne in mimo novega naselja Ne da bi karali naše pridne Ormo-žanske Gradisovce, saj končno nimajo dosti pri tem, moramo zopet ugotoviti, da teorija o pripravljenosti gradbišča pred gradnjo in naselja pred začetkom gradbenih ati šele pripravljalnih del ni uresničljiva. Ali pa smo mi preveč brezbrižni, da bi jo uresničili? Nismo še tako daleč, da bi vsa dela na gradbiščih opravili stroji, nekaj strokovnjakov za njihovo upravljanje pa bi za tistih nekaj dni lahko stanovalo v hotelih. Še vedno tako zahtevna in velika gradbišča zahtevajo tisoč rok nekaj stotin ljudi, ki jim je potrebno nuditi urejeno prenočišče in hranjenje. Pri nas pa po stari navadi pomeni urejeno prenočišče prve mesece gradnje življenje v barakarskem naselju, ki postane iz začasnega bivališča stalen objekt. Tudi v Ormožu že sedaj računajo, da ne bodo mogli vsi delavci bivati v novem naselju Dolga resa, ampak jih bo moralo nekaj ostati tudi v sedanjih barakah. V Ormožu obljubljajo, da jih bodo sicer modernizirali — barake namreč — vendar zakaj vedno šele takrat, ko mine že leto od prvih stanovalcev v delavskem naselju?! Prav sedaj, ko smo sprejeti sporazum o minimalnih standardih bivanja delavcev v gradbeništvu, ga že vnaprej kršimo. Ati to pomeni, da smo v sporazumu ozakonili prevelike apetite in luksuz ali pa nekaj drugega — da ne spoštujemo sami sebe, t. j. sindikat, ki je ta sporazum pripravil. Prav pri nas v Gradisu smo specialisti za večne borbe za standard delavca — za premikanje rokov ureditve tega standarda namreč (premikanje v bodoča leta). Naj nam Ormožanski Gradisovci oproste, da smo ravno o poročanju z njihovega gradbišča brcnili v ta kočljivi problem večnega barakarstva naših delavcev. Saj smo pravzaprav ravno v Ormožu naleteti na dokaj dobro urejene stanovanjske barake. Radi bi samo opozoriti, da ni vedno vse odvisno samo od »objektivnih« faktorjev, od nepridobitve ustreznih lokacij in od denarja. Najbrž bi že davno imeli tako v Mariboru kot v Ljubljani in še kje ustrezne samske domove, če bi >>subjektivni« faktorji spoštovali sprejete sklepe in določila tako sindikata kot samoupravnih organov. In take so vrstne hiše našega LIO iz Škofje Loke od blizu Razstava »Osem kongresov« v Mariboru 30. maja so na tiskovni konferenci novinarjem predstavili pomen in obliko razstave pod imenom »Osem kongresov ZKS« — marksistična misel. Konferenco so voditi tov. Franc Šali — član predsedstva ZKS, tov. Jože Florjančič — sekretar OK ZK, direktor založbe Obzorja tov. Drago Simončič ter Marko Celebič kote eden od avtorjev razstave. Skupina zgodovinarjev je opravila veliko delo, ko je pripravila tako obširno gradivo. Do sedaj se je čutila velika potreba po družboslovni literaturi, prav na tej razstavi pa je moč videti skoraj vsa pomembna dela in prevode na enem mestu. Razstava je bila odprta od 30. 5. 1978 — 15. 6. 1978. F. Š. Med delegati izvršnega odbora skupščine izobraževalne skupnosti je tudi nekaj Gradisovih delavcev IZOBRAŽEVANJE JE POGOJ ZA BOUŠE GOSPODARJENJE Ta čas mineva leto in pol, odkar so si delovni ljudje v gradbeništvu in gradbenem šolstvu v skladu z novo ustavo ustanovili Izobraževalno skupnost za gradbeništvo Slovenije z namenom: — da bi hitreje in načrtneje vsklajevali izobraževanje svojih kadrov, — da bi učinkoviteje reševali problematiko učno-vzgojnih storitev, načenjajoč pri tem enakopravno menjavo dela med uporabniki in izvajalci, — da bi delavcem v TOZD zagotovili večji vpliv pri kreiranju učnih programov, profilov in pri oblikovanju ter pri izvajanju učno-vzgojnih storitev in — da bi zagotovili pravičnejša, radikalnejša in družbeno močnejša merila pri zbiranju in trošenju finančnih sredstev za: — zboljšanje materialnih, prostorskih in kadrovskih pogojev ob izvajanju učno-vzgojnih storitev v gradbeništvu ter širši samoupravni socialistični družbi. PREDSTAVITEV SKUPNOSTI Trenutno združuje v IS GS svoje interese nad 350 TOZD s cca 71.000 člani in tvorijo 29 konferenc delegacij in 29 izvajalcev učno-vzgojnih programov. Od teh je 10 šol in 19 domov za učence v uku. Domovi tvorijo 30. konferenco delegacij. Zbor samostojnih obrtnikov pri GZ Slovenije tvori 31. konferenco delegacij. Trenutno še ni podpisnik noben obrtnik, izven IS GS pa je še 170 TOZD s cca 22.000 delovnimi člani, ki sodijo po svoji dejavnosti v to skupnost. Pripomniti velja, da je pri GZS registriranih 1780 obrtnikov zasebnikov (podatek z dne 16. 5.1978), ki pa še z našo skupnostjo nimajo nobenih kontaktov. IS GS upravlja 60-članska skupščina, sestavljena iz zbora uporabnikov — le-teh je 38 in zbora izvajalcev — teh je 22 delegatov. IO (IS GS) je 15-članski. Stalno deluje 5-članski odbor za samoupravni nadzor, dalje 5-članska skupščinska delegacija in 5 komisij, ki štejejo do 10 članov. Novi funkrionaiji izobraževalne skupnosti — od leve proti desni: Franc Valant, Alojz Jožef, Franc Turičnik, Marija Mesarič, Ivan Kosmut Za administrativno-tehnična opravila in realizacijo vseh sklepov in nalog skrbi strokovna služba (tajnik, administratorka in honorarna računovodkinja, ki pa spričo vedno večjega obsega dela in pomembnih priprav za usmerjeno izobraževanje, dela ne bodo zmogli). Obvezno se pripravi predlog o konkretni in učinkovitejši rešitvi tega problema. VSEBINA DELA (V EMBRIONALNEM L MAND. OBDOBJU) V nekaj več kot enoletnem mandatnem obdobju je IS GS s svojimi Nekaj finančnih kazalcev: izvršilnimi organi razpravljala in o(* 1 očala: — o svojih poslovnih aktih — o raznih samoupravnih spofa zumih in pravilnikih , — o financah, potrebnih za gra beno šolstvo •„ — o prostorskih kapacitetah potrebnih investicijah . — o profilih, o učnih načrtih. kadrih, — o domovih učencev v grad0 ništvu o štipendijski politiki v: o razpisu učencev in študen 1. Gradbeništvo in industrija gradbenega materiala sta v letu 1977 zbral9 po prispevni stopnji 10,6% 230.000.000 din. 2. Za lastne učno-vzgojne programe je bilo planirano 81.593.000 di° sicer: a) za visokošolstvo b) za srednje šolstvo c) za domove č) za samouprav, strok, sližbe Skupaj 32.763.00° 4L'l86n$ 6.553.°°!! 1.09L°!! 81.593.°°° 3. Realizacija: a) visokošolstvo b) srednje šolstvo c) domovi č) samouprav, strok, službe 4. VIRI DOHODKOV: a) iz enotno dogovorjene prispevne stopnje — 36 % od globala b) iz dodatne stopnje 0,25 promila od brutto OD TOZD. 5. V letu 1978 je planirano zbrati po prispevni stopnji 10,6 % (ozir. 9,25 %) v gradb. in industriji grad. materiala 20 % več kot lani. Tudi za lastne učno-vzgojne programe je planirano 20 % več. Izra- dii> 33.899.0°° 43.655.°$ 85.979.°°° dova,j' Skupaj čun je v teku, ki pa bo posredov razpravo uporabnikom in izva) cem. — o tezah predloga za zako0 usmerjenem izobraževanju, ^ — o raznih organizacijskih VP šanjih itd. f Dela je bilo v tako kratkefli & mnogo, pa tudi mnogo opravlj6 ga. | KOLIKO RADIMO PREKOVREMENO? V_ _________J Sredstva isplačena prošle godine a ime prekovremenog rada pri-,IZno su jednaka ličnom dohotku ko sto hiljada novih radnika, a si-sUrno bi bilo i manje bolesnih jer Prekovremenog rada ima najviše pravo tamo gde je i največi proce-odsutnih s posla zbog bolesti i 8 ® su uslovi rada najteži. niUvu apsiirdnii situaciju upotpu-v'ava činjenica da se najviše preko-r ®ITleno radi na poslovima sa beni-„Cl^an.im radnim stažom — u brodo-tak °ji rudnicima, na primer. I v ,°> dok se, s jedne Strane, radni r j Uraduje iz sasvim opravdanih rad®3’ na drugoj se radni dan i na nedelja produžavaju da bi se zaradio koji dinar više ili da bi se popnio nedostatak radnika. Tipičan primer za to su rudnici gde se niški lični dohoci veoma niški i gde je zbog toga velika fluktuacija radne snage. To je naročilo izpoljava u je-senjim i zimskim mesečima, kada potražnja uglja počinje da raste, a rudnici nemaju dovoljno rudara čijim radom bi povečali produktivnost i proizvodnju. Tada počinje da raste broj prekovremenih sati, a i onako oštečeno zdravlje rudara strada još više. Isti je slučaj u mnogim drugim proizvodnim pogonima gde zbog loše organizacije rada do-lazi do različitih zastoja u proizvodnji koja se potom pokušava da na- Kolika je radna nedelja? ]ja °*'k° radnici u pojedinim zem jed ^anes nedeljno rade? Prem < 0 n°7i pregledu Medjunarodm Žen'?ac'ie rada, čije je sedište i zenv V-*’ U ve^'n' °d 60 izučevanil r'naUa, naročilo u onima u razvoju i|j nedeljno rade po 45 časov: Racija je ,prvo, različita u razli ^zemljama, ali i u raznim indu m granama u jednoj isto (ju.nf J.1;. Radnici u prihrambenoj in dei.lriJi, na primer, prosečno ne 57 :n° rade: 58 časova u Ekvadoru u Gvatemali, 47 u Južnoj Koreji &u rsH°j- ar*’ pod zemljom, an Filipi dl;;a rade 49 časova nedeljno, u In 'V* i U SAD 42 časa. ii^.agn radna nedelju još uvel 6j:Ju 1 radnici u transportu i saobra-°Ha ’ ^ jnžnoj Koreji i na Filipinim: Jnosi 5lt a u Holandiji 44 časa deljena Koreja vodi po dužini ne tij^j'°8 radnog vremena radnika i 1 jiti, 1,1 drugim industrijama, u koča^ >e ono krcce izmedju 50 i 52 čau I ^ drvnoj i gumarsko j idnustrij j^nosi 65 časova. Penok°’ manje-više, ceo svet pošto-smanjuje ovu dužinu nedelj-^ radnog vremena radnika, z: • ^j sa u tom pogledu najviše mogk zerh| ' e undustrijski najrazvijenijt la pjjp- SAD, Novi Zeland i Finska Sita sPadaju u red zemalja 1 U to*cu P°s*ednje dekade a Prosečnog nedeljnog radnof vremena radnika pala ispod 40 časova. U Danskoj, pak, prosečna radna nedelja kreče se od 40 časova imali su još od 1966, a sada su stigli do 33-časovne prosečne radne nedelje. To je, smatra se, sada i naj-krača prosečna radna nedelja u svetu. U Belgiji prosečna radna nedelja industrijskih radnika sada traje 35 časova. Pre deset godina trajala je 7 časova duže, tj. 42 časa. Da navademo još Japan od industrijski razvijenih zemalja. U njemu je 1966. godine radna nedelja sma-njena od 45 na 39 časova i takva situacije je i danas. U večini zemalja Evrope prosečna radna nedelja je još duža od 40 časa. U SSSR-u, prema istom izvoru , du-žina radne nedelje nije menjana u poslednjoj dekadi iznosti 41 čas. U našoj zemlji, obavezno nedeljno radno vreme iznosi 42 časa. Naravno, i kod nas i drugde u svetu ovo vreme je krače na naročilo tek-škim, po zdravlje štetnim ili opasnim poslovima odnosno u teških radnim uslovima. Za preteklih devet decenija od čuvenog Čikaškog štrajka radnička klasa u večini zemelja sveta izvoje-vala je krupne poli tičke, ekonomske i socijalnoe pobede i znatno poboljšala svoje radne i životne uslove. To se donekle vidi i u trajanju odnosno skračenju prosečnog nedeljnog radnog vremena. doknadi prekovremenim radom. Statistika kaže, da prekovremeno radi svaki deseti zaposlen u društvenem sektoru, što če reči najmanje pola miliona ljudi. U prošloj godini ostvareno je oko četvrti miliona radnih sati prekovremenog rada za koji je isplačeno oko 4,6 milijarde dinara. Dopunski rad takodje predstavlja boljku ali nešto drugčije dijagnoze. Ovim radom bavi se, naime, svega pet odsto radnika ali su oni zaradili preko 12 milijardi dinara, jer je obično reč o visokim stručnjacima. Ovakva slika nije, medjutim, stvarna jer se dobar deo prekovremenog i dopunskog rada ne evidentira. Otuda se pretpostavlja da je brojka od pola miliona zaposlenih, koliko je svakog meseca tih »hono-raraca« daleko veča. Prema nekim procenama, ko j e je jednom prili-kom izneo Mika Špiljak, do ove godine moglo je da radi van svog radnog vremena oko dve trečine od ukupnog broja zaposlenih. Največi broj njih radi »na divlje«, čuvajuči se na svom redovnom poslu za onaj prekovremeni. Novim sistemom ra-spodele ličnih dohodaka prema radu i rezultatima rada trebalo bi, tako se bar očekuje, dobar deo ovih prekovremenih sati smanjiti. Tako se od raspodele prema radu i rezultatima rada očekuje da i na ovom polju unses sveži dah i ukine mnoge apni rde kojih ni samo često nismo sve-»ni. Naši mladinci niso aktivni samo na svojih delovnih mestih ali v šoli ampak tudi zunaj teh. Tako objavljamo priznanje enega izmed naših mladih gradbincev, ki mu ga je podelilo predsedstvo republiške konference zveze socialistične mladine Slovenije Kao što se čitav sistem odgoja i obrazovanja nalazi u temeljitom preobražaju i povezivanju u cjelinu udrženog rada, tako u tom sistemu i osobe sa smetnjama u razvoju na ostaju izvan tokova započetih prom-jena. Cjelokupni smisao promjena koje se unose u odgoj i obrazovanje tih osoba, započetim u SR Hrvat-skoj, je u torne kako da se osobe sa smetnjama u razvoju uvode, što je više moguče u sve tokove društve-nog života a to je, kako se iskazuje, dublja suštinska promjena društve-nog odnosa prema takovim osoba-ma. U ovoj Republici kao i drugdje do sada se razvijalo »specijalno škol-stvo« za koje se kaže da je dalo ne-sumnjive rezultate, ali da je pokazalo i svoje slabosti i ograničene mo-gučnosti. Sve se više široo broj djeca koja su obuhvačena tzv. »specijal-nim obrazovanjem«, a paralelno s tim i okupljanje djeca sa smetnjama u razvoju u redovnim odgojno-obrazovnim ustanovama. Prema pretpostavkama struč-njaka u SR Hrvatskoj ima oko 40.000 djece i omladine sa smetnjama u razvoju, prema podacima RSIZ-a odgoja i obrazovanja u toj Republici ima oko 70 osnovnih sprecijalnih škola i odjeljenja s ukupno 7.000 učenika. Istovremeno srednje obrazovanje omladina sa smetnjama u razvoju provodi se u 29 ustanova koje su organizirane kao redovne srednje škole u sastavu kojih djeluje odjeljenja za invalidnu omladinu te kao specializirane škole. U sastavu svih tih škola djelo-valo je 224 odjeljenja s 3.000 učenika. Postoječi sistem odgoja i obrazovanja invalida svojim postupkom kategorizacije trajno je obilježavao te ljude i odvajao od redovnih oblika školovanja. To odvajanje proteže se i dalje pa se otvaraju i posebne radne organizacije za takve osobe i posebna radna mjesta. Takav sistem je u cjelosti u Republici inici jativom i Saveza komunista podvrgnut kritičkom preispitivanju. Ta kritika dovela je i do zahtjeva da se ukine postoječi dualizam. Osnovno polazište u reformi tog di-jela odgoja i obrazovanja je da se takvim osobama, koje su imele smetnje u razvoju, osigura obrazovanje u redovnim školama kroz maksimalnu prim jenu individualnih metoda rada s učenicima, a svaki učenik u savremenoj školi mora imeti individualni tretman što je jedan od važnih nemenata kojima vodi reforma. Time se lakše naravno zključuju i invalidna djeca u redovne škole. Naglasak u cjelokupnom odgoju invalidnih oseba, kako se ističe, treba biti na predškolskom odgoju, a od presudnog je značaja rano otkri-vanje smetnji. Da bi mogli djete u rano j dobi pomoči potrebno je edu-cirati i roditelje, a s druge Strane djecu treba smjestiti i u dječje jaslice i vrtiče u kojima treba s njima individualno raditi. Buduči da je u Hr- vatskoj svega 17 pošto djece obuh-vačeno predškolskim odogoem pa se zbog sadašnjih ograničenih kapaciteta predlaže djeci s poteškočama u razvoju, uz djecu zaposlenih roditelja, dati prioritet kod smještaja. Isto tako, toj djeci bi se osigurao kučni odgoj preko patronažnih službi, a redlaže se svoj toj djeci osigurati i poseban dječji dodatak, bez obzira da li su roditelji u radnom odnosu ili nisu. Invalidna djeca trebaju polaziti osnovnu školu zajedno sa svom ostalom djecom, a samo u izuzet-nom slučaju polazit če specijalne ustanove kada jeto zaista neophod-no. Time se ne ukidaju specijalne škole več se ostavljaju kao krajnja nužnost. U usmjerenom obrazova-nju do sada je skala zanimanja za takve osobe bila vrlo uska i sluba mogučnost izbora, što se sada mora maksimalno proširiti. Za sve ovo potreban je i novi kadar. Smatra se da svaki neastavnik mora imeti osnovno defektološko znanje, a uz njih če trebati i specialisti raznih profila. Postavlja ju se tu i tamo pitanja štc s defektolozima, ako se smanjujt broj specijalnih škola. Odgovor je da če biti potreban još veči broj til stručnjaka jer če oni trebati u svako odgojno-obrazovnoj ustanovi. Da bi se sve ovo što je u toku pro-velo, potrebna je daljnja široka društvena akcija. D. TOMAŠEVIČ Gradisovci u omladinskim brigadama Nahajam se na omladinskoj radnoj akciji u Doboju. Mogu vam reči, da je ovtlj« atmosfera vrlo dinamična, p»nl rada, pjesme i sportskih aktivnosti. Gradisovci nalazimo se u brigadi, koja nosi ime narodnog heroja »Slave Klavora«. Naša brigada je dosad postigla vrlo dobre rezultate i nalazimo se do sada u zlatnoj sredini iako nas u naselju Doboj ima 8 brigada. Do sada smo imali jedan udarnički dan 1 tada smo bili udarnici. Naša brigada je sestavljena od radnih organizacija i broji 111 omladina-ca, šlo znači, da smo največa bn-gadu u naselju Doboj. PrVU erkadu rada što smo dobili, u vremenu od 30 dana, završili smo u roku od 10 dana, a prosjek našeg rada iznosi 250 procenata, što je za pohvalo. Kako izgleda naš život, navest ču u kratkim er* tarna. Vstajanje je u 3.40, pove-čeije je u 22. uri. Okruženi smo u naselju sa svim rekreadoniiu centrima a izlazak u grad je strogo zabranjen. Izlazi se sam® nedeljom. Do sada smo i™8*1 posjete od drogova iz opštinske konferendje a nadamo se 1 nekom kultumoumetničkoD’ društvu. Tako je život nas brigada. Rada dosta — disdplina velika. Ipak vam se zahvaljujem, »* ste me poslali na ovu akcijo jer n akdji se može dosta dobrog da nauči. Drugarski pozdrav! ALIHODŽ1Č SAKIB X_______________________■—- 10 LET AKTIVA KRVODAJALCEV V TOZD KO MARIBOR P Proslavljanju letošnjih jubilejev K so se na skromen a svečan način {^družili tudi v TOZD KO Mari-s r- Na svečanosti, ki je bila predv-posvečena 25-letnici prostornega krvodajalstva v Sloveniji so abeležiij tudi skromen a pomem-tj®n jubilej tega krvodajalskega ak-va— 10 let aktivnega in uspešnega kovanja. Štiridesetim krvodajal-e,ri so se pridružili tudi številni ®°stje, med njimi član občinskega , dbora RK Maribor tov. Nažič, se-, retar konference OOS GIP Gradis +,?• Masten, v imenu direktorja , ,20 tehnični pomočnik direk-,,Ja tov. Černivec, ter vodilni pred-avniki družbenopolitičnih in sa-°uPravnih organov TOZD. nilf0 Pozdravnih besedah predsed-aktiva tov. Krambergerja je Ji dal priložnostni govor tajnik ak-a tov. Hernec, v katerem je orisal . voj organizacije RK in predvsem k j *x ji-v m pi vutjviii let°St°voljnega krvodajalstva v luči d °Šnjih jubilejev. Posebej je pov- 3ril desetletno plodno in organizi- ,1 n° aktivnost tega aktiva v rela- no majhni sredini. Med drugim je ^Cdal: »V desetih letih je v okviru •jJega aktiva darovalo kri 72 članov če prištejemo tudi tiste, ki so j, iz TOZD. Stalnih krvodajalcev ,J.e aktiv 44. V naših vrstah je 13 l.'h, ki so kri darovali več kot en-Mat o .. rat- 8 tistih, ki so se vabilu odzvali v«čČC i> kc kot petkrat, trije so kri darovali kat ^ot desetkrat, več kot petnajstr- 1Je kri darovalo sedem članov ko-v»| Va’ prav toliko jih je kri daro-io več kot dvajsetkrat, dva sta se 'indvajset krat odzvala klicu po-H °^i. trije in zaslužijo si, da jih imejmo so lyi darovali več kot tride- set krat. To so naša edina krvodajalka Babšek Angela (33), Domadenik Alojz (35) in Roš Zdenko (37) krat. Posebej pa moramo omeniti našega dolgoletnega predsednika aktiva Kramberger Štefana, ki svojo humanost dokazuje že od vseh začetkov prostovoljnega krvodajalstva v Mariboru, torej 25 let in je doslej že 78 krat daroval svojo kri. Skupno smo v desetih letih draovali kri 773 krat, kar pomeni preračunano po poprečno odvzetih količinah, okoli 300 litrov najdragocenejše tekočine.« V nadaljevanju govora je nakazal potrebnost reorganizacije aktiva v aktiv RK, in povdaril, da ne gre zgolj le za preimenovanje temveč za vsebinske spremembe delovanja aktiva v katerega bo potrebno vključiti tudi vse tiste, ki čutijo veselje do tega dela. Na koncu je dejal: »V imenu odbora aktiva ižrekam prisrčne čestitke vsem krvodajalcem z željo, da še naprej ostanejo zvesti pripadniki najhumanejše organizacije. Plačilo nam bo povrnjeno zdravje tisočev novorojenčkov, otrok, mladine, delovnih in starejših ljudi, ki jih naša kri rešuje. Naša pripravljenost v tej solidarnosti aktivnosti ni v čast samo krvodajalcem, temveč vsaj TOZD. Geslo »Skrb ljudi za ljudi« pa naj najde odmeva v še večjem krogu zaposlenih.« Nato je pozdravil krvodajalce tehnični pomočnik direktorja tov. Černivec, ki je dal priznanje aktivu in jim zaželel še nadaljnih uspehov, v imenu vodstva TOZD pa obljubil razumevanje za to vrsto aktivnosti. Član občinskega odbora RK tov. Hanžič pa je v svojem pozdravnem govoru dal vso priznanje aktivu in z lepimi vzpodbudnimi besedami nakazal pomembnost krvodajalske organizacije v današnjem času. Potem so bila podeljena priznanja krvodajalcem za 10, 15, 20 in 25 kratno darovanje krvi tistim, ki so to številko dosegli v preteklem letu. Tov. Hanžič je nato podelil priznanja RK Slovenije trem članom aktiva, za, kot je povedal, izredne zasluge v razvijanju te orgranizatgje. Srebrni znak RKS je prejel Roš Zdenko, zlata znaka RKS pa sta prejela Kramberger Štefan in Hernec Marjan. Posebno priznanje TOZD je bilo izročeno Kramberger Štefanu • za 78 kratno darovanje krvi. Aktiv krvodajalcev pa je predal direktorju TOZD rizmal Ludviku posebno plaketo za vsestransko razumevanje in pomoč v razvoju aktiva ves čas njegovega delovanja. Naj na koncu omenimo še podelitev visokega priznanja, ki ga je na občinski proslavi ob teh jubilejih prejela TOZD KO Maribor. Predsednik republiškega odbora Slovenije tov. Klajnšek je direktorju TOZD Rizmal Ludviku izročil zlato plaketo RKS s katero izreka priznanje TOZD za zasluge pri razvoju aktiva krvodajalcev. mh Krvodalalce je pozdravil član OO RK Maribor tov. Hanžič Zaključna dela na mostu v Mostarju opravljajo delavci Nizkih gradenj Iz razpoloženja je sklepati zadovoljstvo, saj se most v Mostarju končuje — vodja del Friderik Mernik, delovodja Domanjko in nadzorni Nikola Brenjo Svoj delež pri gradnji mosta v Mostarju sta prispevala kuharica GEČ Marta in kuhar Joviča Plakalovič k * 11 ff v 1 m Pa ki mm Hi P HI Ko smo obiskali našo TOZD Nizke gradnje v Mariboru, smo v za Pa se preselimo malo v naše kraje- . pravkar so končali montažo na pomagajo bratskemu podjetju iz Bi Nizkograjčani pravijo, da so dela Jakobskem mostu v Liubliani ieloe oolia em mostu v Ljubljani jelog polja četku pogovora največkrat slišali na Srednji Dravi II pri koncu, ven- na . — za gradbeno podjetje Črna besedo Irak, Bagdad... Vneto so se dar se bodo razna finalna dela ylek|a Pr°ti morin iih ^ i i * gora pomagajo pri gradnji mostu namreč pripravljali na odhod prvih tja do jeseni ali še malo naprej. *a' nadvozih ca a e ° na sestih preko kanala Zete. gradbincev na novo gradbišče, ki je v krat bo spravljen v pogon un-e- ""Severin h i ■ , Kot se lahko sami prepričate iz sedanjem času res precej aktualno in agregat v hidroelektrarni. Istočasno graben v Ljubi' ^ m°St CCZ Ma ' zgoraj navedenih delovišč, imajo v drugi seveda tudi posebno zanimivo. Gra- kot na Srednji Dravi so gradili tudi dis namreč začenja v tem času z deli čistilno napravo za mesto Ptuj, ki b° pri gradnji mostu čez reko Tigris poleg mesta Amara v Iraku. Prvi končana še ta mesec ali pa v avgustu. ,---e ______ ____— . -------------- Šele pri gradnji le-te so videli, kako »izvidniki« so se od tam že vrnili in zahtevna je, zato jim je delo na njej ,||zacijska dela prinesli cel kup zanimivih vtisov in povzročilo marsikatero nevšečnos • ^ v Trhnvliat, • novic. Amara je mesto, ki je odda- Na gradbišču Srednje Drave II J= N0bno v". J JC ljeno od glavnega mesta Bagdada bilo v zadnjih dveh letih angažiram , i 1 Nizkih gradnjah res »zlato obdobje preL ^Hčali so s sanacijo mostu mostov.« Ob tem pa moramo pri-Krke v Čatežu Obrisi temeljev novega mostu v Titogradu ■ ^ pomniti, da so roki za izgradnjo vseh nai^a mostu v Krškem so le še fi- ^eh izredno tesni. Ob vsej tej kra- na mostu jevni razdrobljenosti in velikem drobljenju delovne sile bodo morali napeti vse moči, če bodo hoteli, da jim roki izgradnje ne bodo ušli. Ob 480 km. Ima približno 60.000 pre- približno 80 % vseh njihovih zmog' |jug ela na mostu v Mostarju zak- vsem je prisotna tudi nevšečnost, da bivalcev. Nekaj Jugoslovanov je že ljivosti, oziroma delavcev, danes pa |jja J^jo, saj mora biti odprt 25. ju- se večina del pri omenjenih gradbiš- tam; v okolici delajo namakalne si- v Nizkih gradnjah ugotavljajo, da so ^ ^Poredno z deli na tem veli- čih odvija v naseljih in mestih, torej steme, ki bodo prebivalcem prinesli njihove zmoeliivosti precej razdroh cijn „°bJektu končujejo tudi sana- pred očmi poklicanih in nepoklica- ■ na tisoče hektarov plodne zemlje, ljene — tako po kapaciteti kot p° enem izmed bližjih manjših nih gledalcev, ki bodo iskali vsako Jaši delavni hnHo nH mecta rtrlda- Irraievni nHHal ienrwti Pa kaf H« najmanjŠO priložnost, da bi nam do- bn"eomeieno- Potrebna ni nobena °°utev ,0p[ema> le trpežnejša športna ‘S-^ušnjak ali nahrbtnik ter sred-Per morebitni dež (pelerina, zlož- ljiv dežnik). 3. Akcija poteka vsako soboto na več točkah hkrati. Izhodišče skupnih enodnevnih izletov oz. zbirališča udeležencev so končne postaje mestnega prevoza; ure in odhodne točke ter smeri izletov so vsak petek objavljene v dnevnem časopisju in pri RTV. 4. Hoje na vsakem izletu je cca 6 ur (3 ure in opoldanski odmor in 3 ure), in sicer po terenu, ki je primeren za vsakega zdravega udeleženca nad 7 let s pogojem, da je primerno obut in oblečen. Hrano (en suhi obrok) prinese vsak udeleženec s seboj. 5. Na izhodiščnih točkah pričakajo udeležence vodniki planinskih društev in jih vodijo v programirani smeri izleta. Vodniki odgovarjajo za izvedbo izleta, varnost udeležencev in so usposobljeni za razlago zanimivosti ob poti, za posredovanje tehničnih in vzgojnih prvin planinstva ter za event. prvo pomoč. Udeleženci sprejemajo nase obveznost discipliniranega podrejanja vodstva izleta, primernega športnega in kulturnega obnašanja in tovarištva ter odgovornost za pravilno obutev in opremo. 6. Na vsaki od izbranih izletniških točk vodnik izleta posebej seznani udeležence z bistvenimi elementi enega od predmetov osnovne planinske šole po predmetniku Planinske zveze Slovenije. To pomeni, da udeleženec, ki obišče vseh 10 možnih izletov »Ljubljanske planinske sobote«, hkrati in mimogrede absol-vira tudi osnovno planinsko šolo in s tem pridobi temeljna znanja iz planinstva. (Predmetnik v prilogi) 7. Uvede se poseben dnevnik »Ljubljanske planinske sobote«, v katerega se ob vsakem izletu podpiše vodnik. Za najmanj 10 izletov na točke prejme udeleženec posebno značko kot dokaz opravljene planinske šole. 8. Akcija se začne poskusno izvajati v jesenski sezoni 1978 (september, oktober). V primeru ustreznega odziva se nadaljuje v letu 1979 že spomladi, začenši z aprilom. IZVEDBENI POGOJI: 1. Vsa PD ljubljanskega območja dajo na razpolago svoje izšolane vodnike, s točno obvezo glede datumov in smeri vodenja. Za vsak datum (in za vsak izlet) morata biti določena najmanj 2 vodnika. Vsako društvo prevzame obveznost, da v primeru izpada svojega vodnika pravočasno zagotovi drugega. 2. Pokroviteljstvo nad celotno akcijo prevzame Mestna konferenca sindikatov. 3. TKS mesta Ljubljane prevzame soorganizacijo akcije. Soorganizatorstvo pomeni naslednje obveznosti: a) izdaja propagandnega lepaka z ustreznim geslom in maskoto (TRIM-ČEK — planinec) m shematsko risbo poti; b) sofinanciranje 50 % stroškov dnevnika »Ljubljanska planinska sobota«; c) 100 % financiranja rednih petkovih objav po RTV; č) 50 % sofinanciranja stroškov vzdrževanja markacij na »Ljubljanski krožni poti« in pristojnih — na podlagi posebnega predračuna, ki ga skupaj sprejmeta TKS in MDO; d) 50 % sofinanciranja organizacijskih stroškov tečaja za usposabljanje planinskih vodnikov, ki ga vsako leto organizira MDO. 3. Meddruštveni odbor skupaj s svojimi člani prevzame naslednje obveznosti: a) 100 % stroške vodnikov; b) 50 % sofinanciranje stroškov vzdrževanja markacij na »Ljubljanski krožni poti« in pristopih in odgovornost za vzdrževanje poti, c) 50 % stroškov za vsakoletni tečaj planinskih vodnikov in odgovornost za kompletno izvedbo tečaja; č) 100 % stroške propagande v dnevnem tisku; s) 100 % izdaje posebne značke. PREDMETNIK LJUBLJANSKE PLANINSKE SOBOTE 1. tema: oprema in prehrana v gorah 2. tema: gibanje v gorskem svetu 3. tema: moralni lik planinca 4. 'ema: nevarnosti v gorah in osnove prve pomoči 5. tema: varstvo narave Gradisovca Jože Sčver in Ivo Grum na vrhu Triglava 6. tema: organizacija planinstva in osnove planinske zgodovine. SMERI IZLETOV V SEPTEMBRU IN OKTOBRU 1. Jevnica — Janče — Sostro (1. tema) 2. Mengeš — Rašica — Črnuče (2. tema) 3. Borovnica — Pekel — Pokojišče — Borovnica (3. tema) 4. Podutik — Toško čelo — Katarina — Medno (4. tema) 5. Logatec — Zaplana — Vrhnika (5. tema) 6. Višnja gora — Kucelj — Sostro (6. tema) Vseh šest izletov bo organiziranih hkrati. Tako bo potrebnih šest sobot, da se bo vsak planinec udeležil vseh 6 izletov, poslušal vseh 6 predavanj in dobil vseh 6 žigov. Vsem planincem — začetnikom toplo priporočamo, naj se teh izletov udeležijo množično, morda kar cele družine skupaj. Vsak petek v tednu bodo v javnih občilih (Delo, Ljubljanski dnevnik) in na RTV natančnejša obvestila o izletih, tako, da bo vsak udeleženec pra-vočasno vedel, s kakšnim prevoznim sredstvom bo lahko prišel na zbirališče, kje je zbirališče, kdaj je odhod, kakšna bo pot, kdaj je povratek in s kakšnim prevoznim sredstvom. Vsi, ki bi želeli zdravega oddiha v naravi, pridružite se nam! Planinski pozdrav! PD GRADIS Upravni odbor društva ORGANIZACIJA IZLETOV DRUŠTVA IN SPREMEMBE V PLANU IZLETOV Izlet Novi datum Vodja izleta 1. Pohorje 2. Korošica—Ostrica 3. Z Vršiča v dolino Vrat 4. Grintavec 5. Iz Jezerskega v Logarsko dolino 6. Jalovec 7. Sleme 8. Triglav 9. Krn 24. in 25. VI 22. in 23. VII 29. in 30. VII 12. in 13. VIII 18. VIII 26. in 27. VIII 2 ix 10., 11., in 12. IX 23. IX Kogej Rajko Komar Ivo Žemva Štefan Jesenovec Tone + Vogrinčič Vogrinčič Jesenovec + Vogrinčič Žemva Štefan Jesenovec in Vogrinčič Šauli Slavko nudijo človeku oddih in čudovito pašo za oči Spremembe je bilo potrebno sprejeti zaradi snega, ki se letos v visokogorskem svetu zelo dolgo zadržuje. c Odločanje delavcev z osebnim izjavljanjem Zakon o združenem delu določa, da delavci v uresničevanju svojih družbenoekonomskih in drugih samoupravnih pravic odločajo z osebnim izjavljanjem, po delegatih v delavskem svetu in z nadzorstvom nad delom organov in služb v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, kakor tudi po delegacijah in delegatih v skupščinah samoupravnih interesnih skupnostih in skupščinah družbenopolitičnih skupnosti. Prav gotovo je v tem trenutku potrebno osvetliti namen in pomen odločanja delavcev z osebnim izjavljanjem. V zadnjem času imamo vse pogosteje priložnost odločati na ta način. Zakon o združenem delu namreč določa, da delavci odločajo z osebnim izjavljanjem z referendumom, na svojih zborih, s podpisovanjem oz. s posebnimi pismenimi izjavami in z drugimi oblikami osebnega izjavljanja, ki jih določa zakon, statut ali samoupravni sporazum. Sodelovati pri odločanju o neodtujljivih pravicah pa je temeljna delavčeva pravica in dolžnost. Iz zakona o združenem delu namreč enakopravno izhajajo pravice in obveznosti delavcev pri odločanju. Delavci v temeljni organizaciji pogosto izražamo svojo voljo in interes z odločanjem z referendumom. Z referendumom odločamo: o samoupravnem sporazumu o združevanju dela delavcev v temeljni organizaciji in delovni skupnosti; o samoupravnem sporazumu o združitvi v delovno organizacijo, sestavljeno organizacijo in poslovno skupnost; o spremembah pri organiziranju temeljne organizacije; o statutu temeljne organizacije, delovne organizacije in sestavljene organizacije; o osnovah plana temeljne organizacije; o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in za skupno porabo delavcev; o drugih samoupravnih sporazumih, če je to v zakonu določeno itd. Z referendumom torej odločamo o vseh najpomembnejših zadevah, ki določajo položaj delavcev v združenem delu. In če je temu tako, moramo do odločanja z referendumom, kakor do odločanja z osebnim izjavljanjem nasploh, izkazati tudi določeno mero odgovornosti, saj končno s svojo takšno ali drugačno odločitvijo na nek način krojimo svojo in usodo drugih delavcev, s katerimi smo se sporazumeli, da združujemo delo v temeljni ali drugi organizaciji združenega dela. Da pa bi odločitev, ki jo sprejmemo z osebnim izjavljanjem, bila realna in odraz naših resničnih interesov, določa zakon o združenem delu, da mora delavski svet zagoto- viti o vseh vprašanjih, o katerih se sprejemajo sklepi z osebnim izjavljanjem, poprejšnjo obravnavo (razpravo) in potrebno obrazložitev. O tem mora delavski svet obvestiti sindikat, ki je dolžan organizirati poprejšnjo obravnavo. Od uspešne poprejšnje obravnave pa je v veliki meri odvisna tudi naša odločitev. Če je obravnava organizacijsko in vsebinsko dobro pripravljena, nam najbrž nudi dovolj priložnosti, da se o obravnavanem vprašanju temeljito seznanimo, po drugi strani pa imamo tudi možnost dajati konkretne pripombe in predloge k vsebini obravnavanega vprašanja, o katerem bomo kasneje odločali z osebnim izjavljanjem. Skozi to pa se kaže tudi pomembna vloga sindikata, ne samo z organizacijskega ampak tudi z vse- binskega stališča. Izvršni odbor OOS se mora še pred poprejšnjo obravnavo seznaniti z vsebin0 obravnavanega predloga ter o njeITl sprejeti svoja stališča, da bi član' izvršnega odbora lahko aktivno delovali med delavci že pred obravnavo in tudi na zborih, ko predlagan' akt obravnavamo. V primeru negativne odločitv nam potem ostaneta dve možnost1’ da poprejšnja obravnava ni o*1, dobro zastavljena, ali obravnavan predlog vsebinsko ni ustrezal. Sindikat pa ne bi smel dopustit' nobene od teh možnosti. Ne bi sme dovoliti, da se o predlogo odlo° brez temeljite predhodne obravna* ve, predvsem pa ne, da bi neustrezn predlogi bili dani delavcem v odl° Čanje. PREDSEDSTVO KONFERENCE OOS 0 POSLOVANJU S PRIVATNIKI Predsedstvo konference OOS je s svojo 4. sejo nadaljevalo začeto prakso, da nekatera aktualna vprašanja obravnava skupaj z izvršnimi odbori posameznih osnovnih organizacij. Tokrat je imelo predsedstvo skupno sejo z izvršnim odborom OOS SPO Ljubljana. Razprava na seji je bila razdeljena na dva dela in sicer je v prvem delu bilo govora o angažiranju privatnikov v povezavi s poslovanjem TOZD SPO in v drugem delu o splošni problematiki, ki pa je neposredno povezana z vprašanjem odnosov med TOZD SPO in TOZD GE. Razprava o vprašanjih angažiranja privatnikov v Gradisu je potekala na osnovi podatkov o angažiranju privatnikov v letu 1977, ki je v tem letu porastla za 67 % napram 4 % porastu celotnega prihodka v Gradisu. V razpravi je bilo ugotovljeno, da preko 80 % privatnikov (prevoznikov in mehanizacije) TOZD najemajo mimo SPO, čeprav je s poslovnikom, ki ureja odnose pri koriščenju strojev in vozil določeno, da je prepove- dano najemati tuja sredstva, če so v tem času v SPO na razpolago primerna sredstva in da manjkajoča priskrbi SPO izven podjetja. Ker se vsaka TOZD posebej pogovarja s privatniki, ima vsaka svoje cene. Zato bi morali izdelati enoten cenik za celoten Gradis. Posebej je bilo poudarjeno, da se velikokrat dogaja, da lepa dela izvajajo privatniki, težka dela pa mora prevzeti TOZD SPO, kar ima za posledico tudi pretirano trošenje strojev in avtomobilov. Odločno je bila postavljena zahteva, da se prične z akcijo takoj in to od direktorja navzdol, da se preprečijo negativni trenji pri poslovanju s privatniki ter da se sankcionira neizvajanje samoupravnih splošnih aktov. Delavci namreč vidijo nepravilnosti, ki se dogajajo in posledica tega je nezadovoljstvo, nedisciplina ipd. V sklepih predsedstva je poudarjeno, da predsedstvo s svojo razpravo in stališči ne nastopa absolutno proti poslovnim odnosom s privatniki, ampak opozarja le na nenormalni razmah angažiranja privatnikov, ki velikokrat poteka neorganizirano in mimo dogovorjenih načel. Predvsem je potrebno doseči enotno politiko najemanja privatnikov in se dogovoriti za enoten cenik. Predsedstvo prav tako zavrača tezo, ki jo temeljne organizacije (najodgovornejši delavci) izp°' stavljajo kot argument za razširitev poslovnih odnosov s privatniki in sicer, da je to za temeljne organizacije cenejše in daje boljše poslovne učinke. Vendar je to res le z vidika kratkoročnega interesa temeljnih organizacij. Na daljši rok pa ima takšna usmeritev nujne negativne posledice. Ob nepopolnem in neorganiziranem koriščenju kapacitet SPO se nujno podražujejo njegove storitve, na drugi strani pa lahko vse skupaj preraste v politični problem, če to ni že sedaj, pa kasneje, saj je bila na seji predsedstva jasno izražena možnost različnih nedovoljenih nepoštenosti v poslovanju s privatniki. Končno Pa vse skupaj kaže na rahljanje vezi znotraj Gradisa, saj so delavci obratov angažirani v delovni organizaciji vse manj, privatniki pa vse bolj. MASTEN VALTER J A '.c m. JiiiiAKr**** šSSi i m4 S '«!$ I 4 sisi 'ti i i- i i >-vf' 1 J 1, i - Š i -i-ii 4 šei 4 i 4 j 4 14 itf 1 !: m "" Nedavno odprt hotel »Atomske toplice« v Podčetrtku, katerega so izvajali delavci naše TOZD GE Celje Sklepi samoupravnih organov O Sklepi samoupravnih organov O sklepi samoupravnih TOZD KO Maribor SKLEPI Redile seje DS TOZD Gradis KO ™**ribor, ki je bila 5. 6. 1978 sle/ delavski svet ugotovi, da so * epi 3. redne seje izpolnjeni, razen ?*ePa pod toč. 6. kateri se bo favnaval v naslednjih dneh. { 2i Po ugotovitvah rezultatov re-‘=renduma od 22. 5. 1978 DS /rcjmc spremembe in dopolnitve j- Popravnega sporazuma o zdru-^TOZD v GIP Gradis Ljubljana, podpis se pooblaščata: •jq^Tov. Riznam Ludvik, direktor *^ T0Z ^nU*t ^ranc’ Predsednik il? • ^e*avski svet ugotavlja, da so bj111 kolektiva bili nezadovoljni, da v ?ckateri ponovno pridobili dva ali razredov. pr^?m>sijo se zadolži, da ugotovi sj: yi'nosti oz. nepravilnosti. Komi-J m°ra takoj pričeti s ponovnim ®dnotenjem razredov. t)Q °vo ovrednotenje razredov se 197» raVnava*° v Pctek’ dne 9. 6. j ? na družbenopolitičnih organi-la >v ponedeljek 12. 6.1978 pa $e ^0ru delovnih ljudi. O tem aktu Vr®il, dfie 15. 6. 1978 referen- sija ^elavski svet sklene, da komite Za ovrednotenje delokrogov ^ne v dosedanjem sestavu, ven-Vsaif dopolnitvijo po enega člana iz p ® Proizvodne enote, in sicer: strojna tov. Hemec Marjan ,\l0^ — novogradnja —ov. Kozjak — kleparska tov. Masten j® remont tov. Borak Franjo. besj' ^a oglasno desko naj se izo-pro ,abela iz katere bo razvidno v C^tih, koliko je posamezni dela Pc Pridobil OD po startni osnovi §°“ko iz naslova minulega dela. 1>ou ^e*avski svet daje predlog sa-v, ^Pravnih sporazumov pod Ad3 tMj/tč. a, b in c) v obravnavo in po-v na zbor delovnih ljudi. °b R°r delovnih ljudi bo 12,6,1978 N'Uri- Va|ja 'stem zboru se bodo obravnavava!' Samoupravni sporazum in 7^'ttik pod Ad 5 (tč. a in b). ^e*avski svet razpisuje refe-OL za, dne 15. 6. 1978 in to za a) s/3" ^ou spremembe in dopolnitve sa-' * Moste-Polje. 7. a) DS potrdi program Kraj® nih skupnosti v občini Moste-P°*J v b) DS je imenoval za delegaj SIS za varstvo pred požarom Zajc Ivana. j2 c) V zvezi z načinom plačevanj participacije v OA Gradis, je del* ski svet sprejel sklep, da se ne stri J s predlaganim načinom plačevanjr č) Za delegatsko konfere0^ Samoupravne interesne skupni na preskrbovalnem °^m nS ELEKTRO LJUBLJANA je v imenoval tov. Trtnik Franca. d) DS ugotavlja, da je refef ^ dum, ki je bil opravljen dne 2-v 1978. zaradi sprejema SP£ MEMB IN DOPOLNITEV MOUPRAVNEGA SPOj^ ZUMA O ZDRUŽITVI TOZy GIP GRADIS LJUBLJANA , nanje trgovinsko poslovanje) uS(£ in da je od skupnega števila zaP£SA< nih glasovalo 112 delavcev predlog, kar predstavlja večin0- ^ delavcev je glasovalo » PROTI * 29 glasovnic je bilo neveljavnih- e) DS imenuje za delegata v ^ zvojno-gospodarsko skupnost N čine Moste-Polje tov. ing- P Branka. ., 0o f) DS vzame na znanje poroči _ poslovanju v letu 1978. janua® of maj, ki ga je podal tov. dir® Osolnik. g) DS sklene, da tov. dir®*Va dn*3 pokliče tov. Čergiča — predse0 IO OOS na razgovor in se z nji*11 Pjj govori glede načina obračunav ur, ki jih tov. Čergič porabi za51 kalno delo. kti!- h) DS sklene, da komisija z%jf# turo pri TOZD OGP org^1* »DAN OGP« dne 30. 6. 197» Overovatelja Predsednik DS n„,:x ti--- Grum1V Dolič Hasan Dušan Anton 70 steklenic za 70 let Hitro bežijo dnevi in leta mimo as’ tudi razni prazniki in jubileji sredo včasih mimo, ne da bi se prav avedali in za trenutek postali ter ra-m'slili. Ni pravega časa. N| dolgo tega, ko je direktorsko esto zapustil eden najstarejših S adisovcev Maister Borut, dipl. ^ • *nž. ter odšel v pokoj. Takrat d Se mogoče nismo prav zavedali, „ J® Praktično vse življenje daroval viIa?'s.U- Danes, ko praznuje tako Vss°* jubilej — 70-letnico — šele k "j dojamemo. Biti zvest enemu '0‘ektivu polnih 32 let, pri tem pa 0nIatl tako čil in mladeniški kot je k ’ ne uspe vsakemu. Redki so ti sem’ k' Prenesejo take napore. Ko v1 ga na praznovanju tako opazo-prjjSl nisem mogel kaj, da mi ne bi *a pred oči podoba njegovega ral i ^°rca za severno mejo gene-sva Maistra. Mislim, da je to tista „ a, Podoba, iz katere črpa vso to Posl^-i0-' Večkrat sem imel možnost re 1 Usati njegove zdravice in govo-n,’ udl sedaj ob jubileju, ni se spre-(j”1*- Se vedno veja iz njegovih b0,ed optimizem, volja in vera v da |S| jutri. Še vedno je prepričan, ka Je delo tisto, ki pomlajuje človeško bi bilo celo v nadaljevanjih opisati njegovo plodno življenjsko pot, težko, ter hkrati nepravično, kajti samo on bi lahko naštel vse dogodke, ki bi si zaslužili, da se jih objavi. Nerad govori o svojih uspehih, pravi to so naši uspehi. Tad se spominja na čase, ko je krmaril Gradisovo brako. Toda brez zvestih sodelavcev — pravi — bi tudi barka plavala nemirno. Toda Gradisova barka pluje mirno dalje. Vodijo jo ljudje, ki so bili dolga leta tesno povezani z njim. Tudi tu je del njegovih zaslug. Prav ti dolgoletni sodelavci, delovodje, tehniki in inženirji so mu pripravili na počitniškem domu na Pohorju lep sprejem, ob njegovem visokem jubileju. Podarilo so mu dve pleteni košari, polni steklenic — kar 70 jih je bilo. V eni 32, za vsako leto v Gradisu po eno, v drugi košari pa 38 za vsa preostala leta. Vzdušje na gradisovem domu je bilo izredno. Skupaj z jubilantom so se spominjali raznih veselih in manj veselih trenutkov. Zadonela je tudi lepa slovenska pesem. Mrak se je že spustil nad pohorske gozdove, ko so se počasi razšli. Ob slovesu so še enkrat stisnili jubilantu roko z eno samo željo: »Se na mnoga leta, tov. Maister!« ŠTROMAJER FRANJO Novosti v gradbeništvu domači kolektorji *a sončno energijo Ija« C'avc' gomjemi lovskega »Graditelj’ S str°k°vno pomočjo Zivojina Ču-^dn iPro^esoria Novosadske univerze, tofj K^alu pričeli s proizovdnjo kolek-pra5v (zbiralnikov) sončne energije za Vl>ni • n° uPorabo za ogrevanje stano-sicer v dru8c namene. Ta zbiralnik je zelo enostaven. Sestoji se iz treh uprave v ZAHVALI y ,>Ct>m sodelavcem Ha\ DlS« TOZD ' GE is^vNE NA KOROŠKEM se O0 zahvaljujem za lepo dana. 'n izkazano pozornost ob y°du v inv. upokoj. In jS*In želim še mnogo zdravja kovnih uspehov. Podričnik Mojca ni^delavcem iz lesarske delav-ok6 v Lesno industrijskem *,h*'u Škofja Loka se iskreno sp pljujem za vso pozornost, ki jo izkazali ob odhodu v DARKO FLANDER 5IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII1IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII5 I Želja I j ob dvajsetletnici I kovinskih okvirjev velikosti večjega okna, v katerih se nahajajo eden pod drugim v razdalji treh centimetrov, dva okenska stekla, izpod katerih so na bakreni plošči nameščene kovinske cevi po katerih teče voda. Samo čez nekaj trenutkov hladna voda, ki pride v to napravo priteče na nasprotni strani ogreta preko 70 stopinj in to kadar je dan srednje sončen. V prvi etapi bo proizvedenih le 450 kolektorjev, kasneje pa bo proizvodnja serijska. V »Graditelju« so mnenja, da bo ta kolektor iskan ne samo za ogrevanje prostorov, ampak tudi za sušenje sadja in zelenajve, predvsem pa tobaka. Svetovhi kongres za prednapenjanje Od 29. aprila do 5. maja tega leta je bil v Londonu osmi svetovni kongres strokovnjakov za prednapenjanje. Na tem značilnem srečanju so sodelovali strokovnjaki 57 držav, med katerimi je bilo tudi 80 strokovnjakov iz naše države. Naši strokovnjaki so svetu prikazali zanimive stvaritve s področja prednapeto-sti. Prikazali so izvedbe mostov, pomolov, nove sejemske hale v Beogradu, kongresni center »Sava« rer dvorana katera se ravno gradi pri tem centru. Vse te rešitve so naletele na izredno zanimanje strokovnjakov. Na tem kongresu so posvetili posebno pozornost novim pripravam prednapenjanja, katere so bile dovršene ali patentirane v zadnjih štirih 5 Malo je časopisov delovnih ko-= lektivov, ki bi doživeli tako častit-E Ijivo »starost« dvajsetih let, kakor = jo je doživel Gradisov vestnik. E Prav on je namreč med tistimi E redkimi, ki so začeli izhajati v E časih, ko je le malo delovnih ko-= lektivov doumelo, kolikšnega E pomena je glasilo ne le za razvoj = samoupravljanja, ampak tudi za E osveščenost delavcev, za prepro-= sto medsebojno spoznavanje. 1 Gradisov kolektiv je torej že zelo = zgodaj spoznal, da mu prav ta no-E tranja vez manjka. In je ustanovil E Gradisov vestnik. | No, če pravim, da je dočakal E »častitljivo starost«, mislim sefi veda na njegovo mladost, saj sta E dekle ali fant pri dvajsetih še kako E rosno mlada, sveža, polna živ-§ Ijenjskih moči. Prav takšen je tudi S Gradisov vestnik — kljub tej E »starosti« — svež, iskrivih misli f§ in poln življenjske moči. Takemu E je treba samo čestitati in mu zaželi leti še veliko zdravja in dolgo živ-E Ijenje. § Ker sem sodeloval pri njego-£ vem rojstvu, rte le oblikovnem in E jezikovnem, ampak tudi vsebin-| skem nastajanju dolgih petnajst E let, če ne morda še kakšno leto i zraven, lahko rečem, da je bilo 1 osrednje vodilo prav povezovanje | Gradisovih kolektivov. Glede E tega je Vestnik odigral pionirsko §f vlogo ter bistveno prispeval k = oblikovanju sredotežne misli, da E »smo Gradisovci« in ne le Mari-E borčani, Ljubljančani, Ravenča-| ni, Jeseničani, Koprčani, Celjani E in vsi drugi, ki tvorijo veliko Gra-= disovo družino. Odtod tudi vsa-= kokratne reportaže iz posamez-E nih Gradisovih enot. Mislim, da i so bistveno prispevale h Gradi-§ sovi monolitnosti. E Čas jih je morda presegel. V E ospredje stopa delovni človek, i toda ne kot izgubljen posamez-1 nik, ampak kot ustvarjalen člen E delovnega kolektiva, v katerem E živi in dela. Morda bi kazalo zdaj = poskusiti v tej smeri. Mimogrede: E objavljene so pogosto fotografije tudi ljudi. Zal pa iz podpisa ni razvidno, kdo je tisti na sliki. Truditi bi se morali, da to ne bi bili neznanci, ampak ljudje, ki jim vsi poznamo tudi imena. Torej ne fotografije brez napisa, kdo je na njej. Izrednega pomena je Gradisov vestnik tudi za razvoj samoupravnih odnosov. Iz življenja in Vestnika se učimo, kakšne so zanke, kakšna so stranska pota, kje so steze k napredku, k temu, da bi bili res samoupravljalci, da ne bi drugi samoupravljali v našem imenu, kakor je v uvodniku za aprilsko številko urednik lepo povedal. Zato bi kazalo še bolj gojiti zapise iz delovnih kolektivov, s kakšnimi problemi se srečujejo, kako jih rešujejo. In seveda tudi, kaj je narobe, kaj se je zgodilo, kar preprečuje, da bi se delavska beseda še bolj uveljavila, kar je v našem splošnem programu in kar je tudi vodilna misel vseh dosedanjih kongresov zveze komunistov. Včasih tako odkrita beseda komu tudi ne bo všeč. Dostikrat se še srečujemo z mnenjem, da »delavci tega ne razumejo« in naj zato odloča kar »najbolj poklicani«. Toda zdaj ne pišemo več leto 1950 ali še kakšno čez. Tisti časi se ne morejo več vrniti; zlasti družbenopolitične organizacije pa bi lahko prispevale k temu, da bi tekla beseda svobodneje in bolj odprto tudi skozi sicer na stežaj odprta vrata, ko so namreč notranje zavore take, da si mislimo, kako nam vendarle vse pravice niso dane. Tudi pester je časopis. Takšen je tudi zdaj. Morda so le po naključju tehnične novosti opuščene, ni sproti zapisano, kaj je kdo »pogruntal« novega tudi v samih delovnih organizacijah. To vsekakor spodbuja ustvarjalno misel. Naj se ob koncu še sam pridružim tistim, ki žele Gradisovemu vestniku vse najboljše ob njegovi — mladosti in še obilo uspehov. VLADO JARC iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiniiiiiiiiiiiiii letih med prejšnjim in zadnjim kongresom. Sklenjeno je, da se navseh večjih razponih, ob možnosti delovanja zelo velike moči po enem kabelskem snopu — zahvaljujoč popolni stiskalni ter novih tulcev, kakor tudi uporabi jeklenih vrvi (zajl). Podvojena proizvodnja zidnih elementov V industriji gradbenega materiala »Tigar« v Knjaževcu, je pričela delati nova tunelska peč, v okviru rekonstrik-cije proizvodu jih obratov. Dolžina novi peči je 110 metrov, širina kanala za žga nje 455 metrov. Istočasno z izgradnjo ti peči je zgrajeno še 26 novih sušilnic nova trafo postaja ter drugi spremljajoč objekti. Vpeljavanje te nove tehnologiji je proizvodnjo glinenih zidnih elemento podvojena. Tako bo iz nove tunelski peči prišlo okoli 140.000 enot zidni' elemntov normalnega formata, v avgust' pa bodo pričeli šez žganjem strcšn opeke. r Jutranja gimnastika, uvod v uspešen dan v Jutranja gimnastika ima v prvi vrsti namen spodbuditi organizem v aktivno stanje in ga pripraviti na napore, ki ga čakajo tekom dneva. Vzpodbujanje organizma pa v prvi vrsti pomeni vpliv na centralni živčni sistem in preko njega na vse ostale funkcije organizma. V procesu spanja so živčne celice inhibi-rane — delujejo z zmanjšano intenzivnostjo, zato je zmanjšan pretok živčnih inpulzov. Mišična dejavnost pa povzroči, da se pretok živčnih impulzov v centralni živčni sistem močno poveča. Živčni impulzi pospešujejo proces presnavljanja in s tem na povečan pretok krvi — celotna dejavnost organizma preide na višjo raven. To povečanje — vzpodbuda vseh organskih funkcij pa pripomore, da se organizem usposobi za hitrejše, boljše in točnejše reakcije na zunanje dražljaje. Trenutni učinek jutranje gimnastike se kaže v tem, da organizem osveži, izboljša subjektivno počutje posameznika in zmanjšuje jutranjo utrujenost. Vedro razpoloženje, ki ga dosežemo s to aktivnostjo, preprečuje tudi pogosto jutranjo razdraženost in tako vzpodbujeno agresivnost. Tak učinek jutranje gimnastike je pogoj za uspešen začetek dneva, tako na delovnem mestu, kakor tudi doma. Za dosego trajnejših učinkov jutranje gimnastike pa je nujno upoštevati osnovne principe za izvajanje te dejavnosti. 1. REDNO IZVAJANJE: Vsakodnevna vadba naj postane potreba in navada. Z vajami jutranje gimnastike pričnemo pred umivanjem. Vadimo ob odprtem oknu, oziroma na svežem zraku v obleki, ki nas ne ovira pri gibanju. Dihanje pri vseh vajah izvajamo skozi usta, da zagotovimo povečan dotok kisika v telo. Izogibamo se hitrih gibov, naprezanj, oziroma prisilnega vztrajanja v določenem položaju. Izvedba vseh vaj naj bo čim lahkotnejša. Po vajah se obvezno oprhamo in kožo dobro osušimo. 2. POSTOPNO IZVAJANJE: Zmeren začetek izvajanja prvih vaj dosežemo s premori med posa- meznimi vajami. Ti naj trajajo 10-15 sekund. Kasneje vaje povezujemo in jih izvajamo drugo za drugo brez premora. Kompleks — oziroma sestava vaj tvori 8-12 posameznih vaj. Isti kompleks vaj izvajamo teden dni, nato zamenjamo 2-4 vaje z novimi, zaradi različnega učinka, ki ga imajo in da se izognemo monotonosti vadbe. Načelo postopnosti upoštevamo tako, da pričnemo z lažjimi vajami in lahkotnejše izvedbe, nato pa stopnjujemo težo vaj in tempo izvajanja. 3. PREPREČEVANJE NEŽE-LJENIH UČINKOV Vsaka nelagodnost ob izvajanju (težko dihanje, bolečina v sencih in podobno) je znak prevelike intenzivnosti izvajanja. Zato je potrebna sprostitev z hojo ali celo prekinitev izvajanja, če se nelagoden občutek ponovi. Groba orientacija za kontrolo pretiravanja v vadbi je kontrola pulza — udarcev srca v minuti. Važno je, da število udarcev srca v minuti ne preseže števila, ki ga dobimo, če številu 180 odštejemo število let (starost vadečega). Vendar pa naj manj sposobni zmanjšajo to mejo še za število 20. 4. IZBIRA VAJ: Zavisi od potreb posameznika in namena vadbe. Vaje splošnega učinka se namreč razlikujejo od vas za krepitev določenih mišičnih skupin za izboljšanje slabe drže, oziroma vaj za odpravo prevelike telesne teže. Pravilna izbira vaj torej lahko vpliva na odpravo določenih slabosti organizma, kakor tudi na vzdrževanje večje sposobnosti organizma in s tem na olajšanje dela v določenih poklicih. Sestava — kompleksa vaj jutranje gimnastike z usmeritvijo na splošni učinek vsebuje naslednje vaje: a) Uvodno ogrevanje (predvidoma 2 vaji) Vsebina teh vaj je predvsem hoja na mestu in v gibanju, ki jo stopnjujemo od lahkotne izvedbe do izvedbe z visoko dvignjenimi koleni in hitrem tempu — celotno gibanje spremljajo roke. b) Raztezne vaje (predvidoma 3 vaje) Začetne vaje so v obliki »pretegovanja«, ki preidejo v vaje odročen ja in odnoženja, kroženja z okončinami ali telesom ob povečanju amplitude — obsega gibanja. To skupino vaj zaključimo s predkloni ali odkloni trupa. c) Vaje za krepitev (3 vaje) V to skupino spadajo vaje krepitve rok (sklece) in krepitve nog (počepi, poskoki). Nadaljujemo z vajami za krepitev trebušne in hrbtne muskulature (dvig trupa iz leže na hrbtu ob pokrčenih nogah, kot med golenjo in stegnenico 90 stopinj), ki so fiksirane, odnosno dvig prsi od tal v ležečem položaju na trebuhu. d) Umirjanje organizma (2 vaji) Stresanje — relaxiranje posameznih delov telesa oz. celega telesa — lahni poskoki in podobno. Redna telesna jutranja vadba je odraz telesne kulture — posameznika. Rednost v vadbi privede do navade in potrebe, vendar je dolgotrajen proces. Največ navad se razvije v mladosti, zato naj starši vzpodbujajo interes za vadbo še pri otrokih. Za starejše ljudi je ta vadba še posebno pomembna. Njihov organizem se težje prilagaja spremembam, kajti slabotnejše delovanje srca jim zmanjšuje funkcijo dihanja, zmanjšan dotok kisika pa zmanjšuje presnovo in s tem vse ostale funkcije. V SSSR so z experimenti ugotovili, da telesne vaje zmanjšujejo količino holesterina v krvi. (Holesterin — povečana količina — je eden izmed vzrokov nastanka arterioskleroz •) Tudi ljudem z znižanim krvnim F1 2 * * tiskom je vadba koristna. Zn pritisk pogosto povzroča glavobO ' nemirno spanje in je vzrok hi utrudljivosti. Redna vadba, ki P~' spešuje krvni pritisk, zmanjšuje * težave. Telesna vadba pa vsklajuje 1 izlike, sprejete in potrošene en gije ter tako vpliva na primerno te sno težo ob nespremenjenih obro hrane. Vsem tistim pa, ki imajo ,c^a. ^ vstajanjem, omenjena vadba 1»; b nudi enako koristen učinek tudi izvajanju pred spanjem. Naštete pozitivne vplive pa laj* pričakujemo šele po nekajmes telesni vadbi, zato je redna va edini pogoj za uspeh. ANDREJ KERSTE^ r DOBILI BOMO PRIZNANJA Današnji tempo življenja terja od nas mnogo, celo preveč. Postajamo vse večji sužnji hitrega tempa, kateri nas zasleduje na delovnih mestih in tudi v privatnem Življenju. Kako ga zavrti se ne ve, pa tudi posamezniki ga ne morejo. Kakšne so posledice, je znano. Mnogo ljudi je obolelo oziroma kronično boluje na živčevju. To obolenje poraja še druge bolezni, takorekoč nove malo poznane in večkrat prepozno odkrite. Če to preselimo v našo delovno okolje, kjer opravljamo različna opravila, kjer naj bi bili zbrani pa nas zasleduje še drugi sovražnik — nesreča pri delu. Tega sovražnika oziroma nesreče pa lahko v veliki meri premagujemo. Kdo pa so ti, ki se bodo postavili po robu nesrečam? Napačno bi bilo misliti, da so to naši delavci iz služb varstva pri delu. Oni so nemočni, oni nas lahko samo opozarjajo in svetujejo, toda mi vsi smo tisti, ki se bomo postavili v bran nesrečam. Če bomo mi hoteli prisluhniti napotilom od kogarkoli, bomo uspeli, ne smemo pa biti prepričani, da bomo uspeli v popolnosti. Nesreče še bodo, vendar naš namen je, da jih zmanjšuje- mo. Zmanjšamo pa jih lahko tem, da smo previdni, zbrani n delu ali poti in da upoštevamo vs navodila, ki so dana v zvezi z V»' čito. Naša zakonodaja, ralt _ strokovne literature in razni str° -kovnjaki s področja varstva P" delu, nam nudijo široko palel navodil. Vse to pa ni dovolj, če m navodil ne uporabljamo in sp05 tujemo v našem življenjskem pr°' štoru. Posledica tega so vse poS°~ stejše nesreče. Vse to je obravnaval »Odb°r^ varstva pri delu« na prvi ■?n kruh, pogrniti mize... Manjin je le še kratek slovesen (V°r v spomin na delavske boje v v: ICa8“, na borbo za delavske pranj e v stari Jugoslaviji, opozoriti bi oa naše uspehe v socialistični dj^opravni Jugoslaviji in naše na- hjv. Kovor bi moral kot vodja grad-n 'a '™ieti jaz. Toda dan je bil zame Poren. Ves delovni čas sem imel qP avka z investitorjem in obrtniki. sem°V0.ru n'sem premišljal, saj jg"18» imel pred seboj na mizi. Priprav'50 nam Pr'skočili na pomoč na pr^° je napočil čas proslave, sem rom*ne.čen 0Pazil- da je list z govo-Preiskal sem vse^ pa me* ko* ic odnesel kdo od obrlni- l0v ef*ai mi je na pomoč priskočil delt, To^'ija 'n m' ponudil svojo P'jo* Kar odleglo mi je. Ker nisem posebno spreten govornik, sem ga pred delavci kar prebral. Med branjem pa sem dobil občutek, da »nekaj manjka«, da ni čisto tako, kot bi moralo pisati, skratka, da ni prilagojeno današnjemu dnevu. Zato sem ob koncu dodal še precej svojih besed, ki so mi za čudo kar tekoče slekle z jezika. Tako sem govor srečno dopolnil na splošno zadovoljstvo. Ko sem kasneje ob klobasi in vinu še premišljeval o tem, si nisem mogel kaj, da ne bi svojih dvomov delil še z delovodjem: »Kaj pravite, Tobija, se vam ne zdi ta govor malce... e, kako bi rekel... zastarel?« »Seveda,« se prične režati Tobija, »dal sem vam lanski govor, ker tudi jaz nisem imel letošnjega.« Zastava Gradisove! so gradili most čez Muro v Gornji Radgoni v tesnem sodelovanju z Avstrijci. Tudi v sosednji državi praznujejo praznik dela. Tisto leto so ga na tem mednarodnem gradbišču dokaj slovesno. S smrekovimi vejicami so med drugim okrasiti ves most. Smrekove vejice je v Jugoslaviji pri Gozdnem gospodarstvu naložil prizadeven avstrijski voznik poltovornega avtomobila. Ker je bil fant poraben za marsika- tero delo, so mu naši dati tudi jugoslovansko državno zastavo z namenom, da jo obesi na primerno mesto. »Nesreča« je bila v tem, ker sta bila na gradbišču dva gradisova žerjava, vendar vsak na svojem bregu, v drugi državi. In ker je v Jugoslaviji zastava že vihrala na žeijavu, jo je avstrijski šofer nič hudega sluteč obesil na gradisov žerjav na avstrijskem ozemlju. Zanj je bilo to pač eno gradbišče, po katerem je hodil vsak dan... Čez deset minut je nastal mednarodni incident. Avstrijski vodja gradbišča, ki dolgo ni ničesar slutil, ker še ni pogledal kvišku, je telefoniral na našo stran, da je zastavo opazila avstrijska policija v avstrijski Radgoni in ostro protestirala. Kmalu zatem so z občine pripeljati tudi avstrijsko državno zastavo, naš žerjavist pa je bil trmast: »Če ne sme naša viseti, tudi avstrijska ne bo!« se je hudoval. Po krajšem prerekanju je seveda moral popustiti in tako je le za vihrala prava zastava v pravi državi. Avstrijsko ozemlje smo »osvojiti« le za kratek čas, avstrijskega šoferja pa naši iz solidarnosti niso izdali Avstrijcem. Sestanek Pridejo obdobja, ko se dan za dnem vrstijo bolj ati manj pomembni sestanki. Ob takih dneh pride do kratkega stika, ko bi nujno potreboval kakšnega človeka, pa je zadržan na sestanku ati pa se je tja morda tudi skril. Bil sem slučajno prisoten, ko je inž. Krunič iskal nekoga, pa je zvedel, da je v sejni sobi. Iskal je drugega, pa je tudi ta bil tam. Stali smo pri vhodnih vratih na upravi, ko vstopi skupina ljudi in se nameni proti sejni sobi. »Kam pa greste?« je zanimalo inž. Kruniča. »Na sestanek,« odgovori eden od njih. Očitno je bilo to tudi za inž. Kruniča prehudo v tem trenutku. »Dobro,« je z gromkim glasom zavpil po hodniku, »še ta sestanek opravite, potem pa zaklenem sobo in vas vse naženem delat!« Kam naj se gremo učit Na podobnem operativnem sestanku smo obžalovati, da se skoraj nobenemu gradbitelju v Jugoslaviji ne more zgoditi, da bi najprej opravil pripravljalna dela na gradbišču in se potem z vsemi silami lotil glavnih objektov, kot to delajo marsikje po svetu. Tudi tu, v Ormožu, opravljamo hkrati obširna pripravljalna dela, ob njih pa so istočasno že v gradnji tudi glavni objekti. Tako po nepotrebnem prihaja do gneče... »Poznam pa eno gradnjo blizu nas, kjer so najprej postaviti ograjo, robnike, nasuli poti, jih asfaltirali, posejati travo in posaditi celo drevje,« se je oglasil eden od prisotnih. »Nemogoče, kje pa je to?« so nejeverno vprašati skoraj v en glas. »Na novem ptujskem britofu.« Pa še res je. ČAČ VLADO S slovesne otvoritve na XXVIII. športnih igrah gradbincev Slovenije Gradisova ekipa pred slovesnim začetkom iger XXVIII. športne igre in IV. proizvodno tekmovanje gradbincev Slovenije PRVI MED PROIZVODNIMI TEKMOVALCI V športnih panogah smo zasedli 2. mesto — Pingpongašice presenetljivo osvojile prvo mesto Na športnih terenih v Izoli so se 3. junija zbrale športne in proizvodne ekipe gradbenih podjetij, da v zaključnih bojih letošnjih ŠIG določijo najboljše. Priprave na to veliko manifestacijo slovenskih gradbincev so skrbno potekale že nekaj časa, saj je organizator finalnega dela SGP Stavbenik dobro sodeloval že z vsemi organizatorji predtekmovanj, tako da v dobro organizacijo ni bilo dvomiti. In res smo se lahko prepričali, da se znajo naši obmorski gradbinci izkazati tudi na tem področju. Nadvse vestna in skrbno pripravljena organizacija vseh tekmovanj, je bila porok, da so le-ta lahko povsem nemoteno potekala. V športnem delu smo imeli tokrat le tri finaliste, kar je najslabši rezultat zadnjih nekaj let. Zaostanek za Ingradom je bil torej že pred finalom prevelik, da bi lahko upali na kaj več kot drugo mesto. Tudi naše ekipe v finalu niso imele preveč možnosti za boljšo uvrstitev, saj so se nekatere ekipe precej okrepile, medtem, ko so naše strelke tekmovale oslabljene, pa še z rezultatom, ki ni obetal več kot četrtega mesta. Ob upoštevanju teh dejstev pa so napravile naše pingpongašice pravi podvig. Premagale so ekipo za ekipo in končno tudi vrsto let nepremagljivo ekipo Ingrada in tako zasluženo slavile. Res, da pri Ingradu ni igrala njihova najboljša tekmovalka zaradi bolezni, toda to nikakor ne zmanjšuje velikega uspeha Katice Žvikart, Erike Bošak in Nežke Kramarič, ki so po dolgoletnem sodelovanju na ŠIG končno stopile tudi na najvišjo stopnico. Istočasno pa je naša, vrsto let nepremagljiva, ekipa na ŠIG doživela poraz z ekipo Elektre, za katero je nastopil tudi reprezentant Klinger. Le-ta pa je bil tudi kamen spotike pri določanju udeležencev za jugoslovanske igre, saj tam ne bo smel nastopati. Zato bo o tem primeru odločala še komisija pri RO pred odhodom na Ohrid. Vseeno pa je bil zbir točk ostalih ekip dovolj velik, da smo ostali na drugem mestu. Bolj kot kdajkoli doslej so nas razveselili proizvodni tekmovalci. Že uvrstitev kar treh ekip v finalu je bil več kot zadovoljiv. V finalnem delu pa so se naši delavci še bolj izkazali. Odrarji so bili prvi, tesarji drugi in železokrivci četrti. Škupno so zbrali 35 točk in za eno točko prehiteli ekipo Stavbenika. Veselje med našimi delavci je bilo zato nepopisno, še posebno se je razvesdelil skupnega prvega mesta Ferid Seidič, ko je stal na najvišji stopnici zmagovalnega odra in prevzemal pokal. Predsednik org. komiteja Hpr Rlavina in nnirlravil VSC der Blazina je pozdravil vse n* joče in udeležence finala SI" Odrarji so osvojili prvo mesto: Mladen Kneževič, Asim Kantarevič in Muha-rem Mukanovič Tesarji so bili drugi: Vlado Primožič, Anton Hoblaj in Luka Nova*1 e?°krivsko ekipo so zastopali: Ivan Novak, Ferid Seidič in Zlatko Šafarič Le 3 športne in 3 ekipe v proizvodnem delu so nas zastopale na finalnem delu |3^DlSOV VESTNIK izdaja organizacija združenega dela gradbeno industrijskega podjetja Gradis v Ljubljani. Vj aJa mesečno v 9000 izvodih. Ureja ga uredniški odbor v sestavi: Mario Hemec, Franjo Štromajer, Ivanka Pogačnik, Damjan, Štefan Ženiva, Vinko Koleto in Nada Muminovič. Glavni in odgovorni urednik Lojze Cepuš. Tehnični *k#i 5 Matija Krnc. Tiska: Tiskarna Ljudska pravica v Ljubljani. Naslov uredništva: GIP Gradis Ljubljana, Šmartin- proizvodno tekmovanje gradbenih delavcev Slovenije zares uspele, za kar gre organizatorju SGP Stavbeniku iz Kopra vsa pohvala. Naslednji dan so se športniki gradbinci udeležili še slovesnosti ob otvoritvi spomenika v Renčah pri Novi Gorici. Mariborski Gradis prvi v šahu Na tradicionalnem šahovskem turnirju posvečenem dnevu mladosti so se ponovno sestale ekipe TSM, Zarje, EM Hidromontaže ter Gradisa. Ekipo Gradisa sestavljajo igralci TOZD GE Maribor in KO Maribor. Že dvanajst let se srečujejo šahisti teh delovnih organizacij in prav letos je ekipa Gradisa osvojila pokal v trajno last. Tri leta zapored je namreč bila zmagovalec turnirja. Prav šah je v Mariboru panoga, ki se goji skozi celo leto in ne samo pred športnimi igrami. Prav to načrtno delo pa je osnova za uspehe. Zmagovalno ekipo so sestavljali Dular, Prosenc, Balajc, Jovičevič, Senjur, Gnetar, Ban, Vedlin. KONČNI VRSTNI RED: 1. Gradis 14,5 točke 2. EM Hidromontaža 14,5 točke 3. Zarja 9,5 točke 4. TSN 9,5 točke Ker so ekipe izredno izenačene je o vrstnem redu odločalo medse- eIe*“l‘ati naših finalistov in vrstni Grari!ni*n> tenis ženske: Stavbar : GraH!s 0:3, Tehnika : Gradis 1:3, ls: Ingrad 3:0. 3. fed: 1. Gradis, 2. Stavbar, ehn'ka, 4. Ingrad. OraH-11'zn' ten*s moški: Ingrad : Eu,18 I;5, Gradis : Cevovod 5:0, ra : Gradis 5:2. 3 Sni red: 1. Elektra, 2. Gradis, n8rad, 4. Cevovod 10i3e[ianje — ženske: 1. Pionir EleL, r°g°v, 2. Stavbar 1011, 3. ir°projekt 940, 4. Gradis 901. SKUPNI VRSTNI RED EKIP PA JE NASLEDNJI: točk 1. Ingrad, Celje 350 2. Gradis, Ljubljana 311 3. Pionir, Novo mesto 295 4. Salonit, Anhovo 288 5. IMP, Ljubljana 265 6. Konstruktor, Maribor 261 7Primorje, Ajdovščina 230 8. Beton Zasavje, Zagorje 220 9. Gorica, Nova Gorica 219 10. Grosuplje, Grosuplje 206 Najboljšim ekipam je tudi tokrat organizator podelil lepe pokale na slavnostnem zaključku, ki je bil s polnoštevilno udeležbo potrditev, da so XXVIII. športne igre v IV. bojno srečanje. Tu pa so bili gradi-sovci boljši. Naslednje srečanje načrtujejo za praznik republike, 29. november, do takrat pa bodo po besedah ing. Vedlina pridno vadili saj bi radi prvo mesto obdržali še naprej. ŠTROMAJER F. C "X Nagradna križanka v današnji številki Med tiste, ki bodo poslali izpolnjeno križanko do 24. julija 1978, bomo razdelili naslednje nagrade: 1. nagrada 300 din 2. nagrada 200 din 3. nagrada 100 din Pravilno izpolnjeno križanko pošljite na naslov: Uredništvo Gradisovega vestnika, GIP GRADIS, Ljubljana, Smartin-ska 134 A 61000 Ljubljana. Rešitev nagradne križanke iz prejšnje številke: VODORAVNO: stranke, trapist, ramazan, Škot, va, gs, letnice, f, a, laz, eno, kormoran, ašdod, ro, k, adana, vaasa, Italijanka, ns, iris, padalca, ikar, zt, igra, dur, mg, saar, ilovar, kč, rj, atek, janez, e, prado, ra, ime, kalij, so, karakal, tla, um, 1, ruše, odstrel, pšenica, roto, abdel, oral, dai, anina, poslovna, ks, zgradba, lak, aare, matra Izžrebani so bili naslednji naši delavci: 1. nagrada 300 din: Karun Dušan, Globočnikova 12, Ljubljana 2. nagrada 200 din: Vnuk Jure, Celovška 177-P, Ljubljana 3. nagrada 100 din: Vinko Koleto, Razvojno organizacijska služba GIP GRADIS. Kot vidite, so se tokrat nagrade ustavile v Ljubljani, vendar — nič ni zamujenega in tako terenci na plan! Veliko sreče pri naslednjem reševanju! JULIJSKA NAGRADNA KRIŽANKA