Ust tehaja ođ oktobra 1947 kot tednik — Ud 1. januarja 1958 kot poltednik — Od 1. januarja 1960 trikrat te densko — Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah' — KRANJ — SREDA, DNE 17. FEBRUARJA 1965 LETO XVIII. — ŠT. 13 — CENA 10 DINARJEV Ustanovitelji: občinski odbori SZDL Jesenice. Kranj, Radovljica, Skofja Loka, Tržič — Izdaja CP »Gorenjski tisk« — Urejuje uredniški odbor, odgovorni urednik KAREL M A K O C Glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva za gorenjsko Iskra med dvema gospodarskima letoma Predvidevanja v občini Kranj Ali bo letOS bolje ? Dve milijardi za šolstvo Zakaj so Iskro proglasili za bolnika — Kako je z rekonstrukcijo Zastareli stroji in pomanjkanje sposobnih vodilnih delavcev Letos pod streho nove osnovne šole v Preddvoru, Cerkljah in na Zlatem polju Nt skrivnost, da je med najbolj upoštevanja vrednimi vzroki nekaterih težav kranjske Iskre tudi ta, da nima dovolj delavcev, ki bi znali delo dobro organizirati in izkoristiti neizkoriščene možnosti. Z ustanovitvijo velike Iskre, pred približno tremi leti, so mnogi sposobni ljudje dobili novo delo v upravi združenega podjetja, matično podjetje pa je ostalo kadrovsko osiromašeno. Izmed več kot 4 tisoč zaposlenih je polovica nagrajevana po normah. Pri ostalih Je glavno merilo za osebni dohodek čas, kar seveda ne spodbuja k delavnosti. Iskro v ožjem in širšem pomenu besede so v zadnjem času proglasili za bolnika, ker sorazmerno malo izvaža. O tem in o drugi problematiki podjetja povzemam nekaj podatkov iz razgovora z direktorjem kranjske tovarne, ing. Danilom Dolganom. OCENA 1964 plan je presegla za skoraj 5 od- Lani naj bi Iskra za prodajo in stotkov. Vendar prekoračenje ni za 17 Izvoz (za razliko od proizvodnje — namenjene ostalim Iskrinim tovarnam) izdelala za 13 milijard 330 milijonov dinarjev izdelkov. Ta Pred odločitvijo na zborih volivcev Dosedanjo priprave na volitve So z vsemi sprejetimi političnimi stališči zajele relativno širok krog °bčanov. Te priprave pa so se Predvsem odražale preko konferenc socialističnih zvez, sindikalnih občnih zborov in raznih društev. Priprave na voliitve so na Gorenjskem zajele širok krog občanov. Občinsko vollvne komisije na Gorenjskem so sprejele preko 1500 Predlogov za kandidate. Do 6. februarja pa je bilo v Sloveniji zbranih 6551 možnih kandidatov za odbornike občinskih skupščin. Od tega 1125 ali 17,2 odstotka žensk. Ce ugotavljamo izključno predloge občanov s področja občin Jesenice, Radovljica, Tržič, Skofja Loka in Kranj, nam kaže ugodno strukturo doslej evidentiranih modnih kandidatov za občinske odbornike. To pa zagotavlja, da bo-ttio izbirali za kandidate najprimernejše, ki -bodo pripomogli k dobrem in uspešnem delu predstavniških teles. Zbori volivcev bodo v glavnem od 20. februarja naprej. Razen razprav o kandidatih bodo volivci tudi seznanjeni z delom občinskih skupščin, z bodočim gospodarjenjem in s tem v zvezi z napredkom v kraju. Tolmačeni pa bodo tudi družbeni plani in proračuni Občin. Volivci bodo tako na zborih odločali o marsičem. Glasovali bodo *a najboljše kandidate, predvsem ljudi, ki jim bodo najuspešnejše pomagali pri napredku. Med te Prav gotovo sodijo ženske, saj so *6-te danes v marsičem prizadete m se bodo zato še bolj zavzemale rešitev marsikaterega problema. To pa je želja večine volivcev. D. K. bilo enakomerno porazdeljeno Pri električnem ročnem orodju so dosegli le 91 odst., pri montaži števcev so plan presegli za 9 odst., plan proizvodnje avtomatskih telefonskih naprav je bil dosežen z 82,7 odst. V Lipnici, kjer proizvajajo urne mehanizme in podsklo-pe za števce, so v zunanji proizvodnji dosegli samo 61,8 odst. Neizpolnjen plan pri avtomatskih telefonskih napravah je povzroči- 869 tisoč dolarjev, kar je odst. manj kot v letu 1963. Nekaj vzrokov: Predvideli so, da bodo izvo/ili 2 tisoč ličnih vrtalnih strojev, vendar se je osvajanje tega izdelka zaradi nedognane konstrukcije zavleklo. Zaradi nizkih cen niso izvozili dinam za kolo, ki jih nameravajo sploh črtati s svojega proizvodnega programa. Lotos bodo dokončali le začeto proizvodnjo dinam. Večji izvoz števcev ovira prepočasno prilagajanje zelo različnim predpisom v posameznih državah zaradi skopih raziskav zunanjega tržišča. Pri kinoprojektorjih in ojačevail-nih napravah je prišlo do večmesečnega zastoja. Opustili so stari tip in prepočasi vpeljali proizvodnjo novega. Zamujena priložnost. Tudi pri izvozu telefonskih aparatov niso izpolnili plana, ker ima dokaj star tip nekoliko nezanesljivo številčnico. Izvozili so le slabo polovico tele- lo pomanjkanje reprodukcijskega fonskih centrail, v glavnem zaradi materiala in to, da so pri planu že upoštevali nove zmogljivosti, ki pa lani še niso bile usposobljene. VZROKI SLABEGA IZVOZA V Iskri so planirali, da bodo v tega, ker so prepočasi osvajali proizvodnjo hišnih TC. Tu pa tam se je dogodilo tudi to, da je bilo blago pripravljeno, pa uvozniki niso dobili dovoljenja za uvoz. Razvojno službo za Iskro opravlja predvsem zavod za avtoma t iza- lctu 1964 izvozili za 1 milijon 555 cijo, ki pa ima prav tako premalo tisoč dolarjev svojih izdelkov, Nadaljevanje _ vrednost izvoza pa je dosegla le na 2. strani * Cilj večine naših podjetij je vsekakor izvoz. To smer so »ubrali« tudi v LIP v češnjici. Naš fotoreporter je napravil posnetek v času, ko je predstavnik angleške vojske prevzemal opremo za stanovanja njihovih podoficirjev Obvttzi in pitju v i Majhen fantek je stal ob novi hiši in opazovali zidarja, iki je umo dokončeval svoje delo. Od časa do časa je prijaznemu možu zasfavU kratko vprašanje in videti je bilo, da ga občuduje »saj zna narediti zidarja pa nasmeh je zamrl prijazen Spomnil se je, kaiko majhen je še bil, ko je očeta pobralo nekje na Soški fronti. Ker materina dnina ni zadostovala za vsa lačna usta pri hiši, je moral že kot sedemleten deček k bogatemu kmetu za pastirja. Ko je odrastel šolskim klopem, se je odločil, da bo zidar in si poiskal mojstra, da bi ga tega dela izučil. Nikoli ni pozabil materinih besed: — Ni važno, s kakšnim de- lako veliko in tako lepo hišo, lom si človek služj kruh, važ-v kateri je dovolj prostora za no je, da je pošten in priden!« Zidar in raz vajenec mamo, očeta, bratca, babico, dedka in še zanij«. Morda si je celo mislil, kako imenitno bi bilo, če bi tudi on znal narediti kaj takega ne pa samo hišo iz kock, ki se takoj podere ali pa peščen grad, ki ga že vsak dež lahko spere z dvorišča. Mimo je prižvižgal mlad gizdalin z zavihanim ovratnikom, Beattles frizuro in cigareto v količku malomarno povešene ustnice. Zaustavil se je ob fantičku in mu pokroviteljsko dejal: — Le glej, da se boš kaj naučil. Ce ne boš za drugega, boš pa zidar! Fantiček se ni dosti zmenil za ta nauk, na obrazu starega Nikdar mu ni prišlo na misel, da bi bilo njegovo delo in njemu podobna le »za silo, če ni boljšega«. Vedel je, da je na tisoče in tisoče poklicev in, da je vsak po svoje nepogrešljiv in vreden spoštovanja. Ljudi ni ocenjeval po tem, kaj delajo ampak po modrosti in po materinem nauku. Gizdavi fantalin se še ni dokopal do tega spoznanja. 2e od rojstva živi v udobju in sedaj ga kar cjva inštruktorja »vlečeta« skozi gimnazijo. Stari zidar mu ni ničesar rekel, zato tudi ne ve, da ima vse možnosti, da vedno ostane nekje prav na koncu vrednostne lestvice, daleč za pridno ženo, ki nam pometa ulice. Kranj, 17. februarja — Na dnevnem redu jutrišnje seje občinske skupščine bo predhodna razprava o proračunu in družbenem načrtu občine za leto 1965, o čemer bodo pozneje govorili na zborih volivcev. Ob tej priložnosti si oglejmo, koliko denarja bo po sedanjih predvidevanjih namenjeno za šolstvo. Občina Kranj skrbi za 27 osnovnih šol, od tega je 10 popolnih, za gimnazijo, posebno osnovno šolo, glasbeno šolo, za 7 vzgojno-varstvenih ustanov, delavsko univerzo, za letalsko modelarsko šolo in za zavod za prosv. pedagoško službo. Za njihovo osnov, dejavnost (vključujoč amortizacijo) predlog proračuna predvideva 725 milijonov dinarjev, kar je 32 odstotkov vseh proračunskih sredstev. Razen tega naj bi iz proračuna namenili 200 milijonov za gradnjo šol in 180 milijonov dinarjev za strokovno šolstvo, s čimer se odstotek deleža šolstva v proračunu poveča na 41. Samoprispevek občanov in gospodarskih organizacij za gradnjo, zbran lani in letos, bo okoli 400 milijonov. Ce upoštevamo še zduževanje sredstev gospodarskih organizacij za strokovno šolstvo in potreben kredit za gradnjo so vsota skupnih sredstev poviša na 2 milijardi 45 milijonov dinarjev. Za osnovno dejavnost je v predlogu proračuna namenjeno za tretjino več kot lani. Vendar to še' ne pomeni, da bo pri osebnem dohodku mogoče v celot; upoštevati orientacijske številke repu- Odprto pismo orna nizanja ni Izvršni odbor Glavnega odbora SZDL Slovenije je na seji 9. februarja obravnaval vsebinsko priprave na skupščinske volitve in še posebej na bližnje zbore volivcev. Znano je, da bodo na teh zborih volivci izbirali odborni: ke in poslanske kandidate. Izvršni odbor je meni!, da je potrebno zlasti v občinah in delovnih organizacijah nujno poseči prelomnico v razvijanju družbenih služb. Zato je sklenil poislati v zvezi s tem odprto pismo družbenopolitičnim organizacijam. S pismom bo Glavni odbor pozval, naj organizacije na zborih volivcev in v ob-'inski politiki sploh izbojujejo odločno prioriteto urejanja teh vprašanj. Ob razčiščevanju teh aktualnih problemov se bodo volivci tudi laže odločali pri zbiranju ustreznih kandidatov. Izvršni odbor je sprejel poročilo volivne komisije GO SZDL o dosedanjih in nadaljnjih predvolilnih pripravah. Razen tega so reorganizirali komisije, kar naj bi : prispevalo h gibčnemu delovanju GOSZDL. Odslej bodo delovale pri izvršnem odboru GO SZDL komisije za družbeno-ekonomski sistem, za idejno-politična ter kul-turno-prosvetna vprašanja, orga-nizacijsko-kadrovska komisija ter komisija za manjšinska in izseljenska vprašanja in mednarodno zvezo. D. K. bliškega sindikata za družbene službe, in sicer 60 tisoč za učitelja, 70 tisoč za predmetnega učitelja in 80 za profesorja. Na splošno bodo dohodki za nekaj tisoč manjši, seveda različno v posameznih zavodih. Plan investicij za letos predvideva dokončanje obnove šole v Zabnici, izgradnjo telovadnice v Stražišču in začetek gradnje šol v Cerkljah, Preddvoru in na Zlatem poljU, ki naj bi bile do za-kjučka gradbene sezone pod streho. Kot kaže bodo osvojeni načrti ing. Navinška, ki je načrtoval tudi šolo »Stane 2agar«, tekstilno šolo in podobne. — S. Izkušnje iz naših kolektivov V vrtincu novih oblikovanj in hotenj V zadnji številki Glasa smo bralcem obljubili, da bomo obširneje poročali o zanimivih ugotovitvah o sistemu nagrajevanja in obveščenosti v komunalnem podjetju VODOVOD, industriji bom* baznih izdelkov IBI in v gradbenem podjetju PROJEKT. Mimogrede pa smo še marsikaj zanimivega zabeležili. Nadaljnji razvoj delavskega samoupravljanja se v komunalnem podjetju Vodovod-Kranj odraža v samostojnosti ekonomskih enot. Sistem nagrajevanja v tem podjetju še do nedavnega ni bil najboljši. Ni naš namen, da ugotavljamo njegove hibe ali eelo posledice, temveč bomo analizirali novosti, ki naj bi dopolnile pomanjkljivosti v nagrajevanju. Ekonomskim enotam bo odslej mesečno dostavljen obračun ustvarjenega dohodka. Tako bo ekonomska enota povsem samostojno razpolagala s sredstvi in jih tudi v skladu z določili pravilnika podjetja razporejala na osebne dohodke. Ker imajo za vsako kvalifikacijo pet izplačilnih skupin z določenim številom točk, bodo navzoči na sestanku ekonomske enote vsake?a zaposlenega uvrstili v skupino. Pri tem pa bodo vsekakor upoštevali prizadevnost in kvalifikacijo posameznika. Vrednost točke pa je znana pri mesečnem obračunu. Kriterij za uslužbence pa je strokovnost, odgovornost, storilnost jin prizadevnost. Višina osebnih dohodkov pa je seveda odvisna od povprečja vseh ekonomskih enot. Tako imajo v tem podjetju vsi interes, da je storilnost čimvečja. Vsakdo na svojem delovnem mestu lahko k tomu priispeva. Ekonomska enota pa je povsem neodvisna, saj si zn-posleni v tej enoti sami krojijo plače. Lanskoletno povprečje plač je bilo 47.000 dinarjev, letos pa vse kaže, da se bo povzpelo na 60.000. Sodeč po tem podatku lahko sklepamo, da nov sistem vzbuja v kolektivu zanimanje in je rHfmfakcm opravičilo za sorazmerno dobre osebne dohodke v pofljetju. Čeravno v Vodovodu zatrjujejo, da je obveščenost delavcev zadovoljiva (seje DS, UO, zapisniki, izobešeni na javnih mestih, dvakrat letno sestanki kolektiva) pa menimo, da bi bilo potrebno v tem pogledu še marsikaj storiti. V podjetju je redno zaposlenih 130 ljudi, razen tega zaposlujejo tudi do 85 sezonskih delavcev. Sezonskim delavcem je podjetje posvetilo še posebno pozornost. V Dupljah imajo odlično urejen dom, v katerem preživijo delavci prosti čas. Razen tega so do sedaj imeli brezplačen topel obrok hrane tn celodnevno oskrbo po nizki ceni. V podjetju pa so prišli do zaključka, da večina ne zna cenit; \'seh teh dobrin in pozornosti. Razlog za to pa je verjetno v tem, da so organi delavskega samoupravljanja in vodstvo podjetja po vsej verjetnosti nekoliko spregledali pomembnost, neposrednega kontakta z zaposlenimi. Obveščenost se zlasti odraža prav v tem. vsaj dosedanje izkušnje so to potrdile. V osebnih razgovorih bi že najbolje in realno prenesli celotno sliko gospodarjenja „v podjetju in pri tem izmenjali koristne misli. Zapisniki pa so več ali manj nebrani, zlasti jih ne bero sezonski dela\'ci! Nasprotno na je v industriji bombažnih izdelkov IBI obveščenost zelo dobra. Redno izdajajo tovarniško glasilo ►^informativni list'<, v katerem objavljajo med drugi«! tudi povprečje zaslužka delovnega mesta in to za vsako delovno mesto po obratih. 2e dve leti objavljajo na vidnem mestu povzolrk plačilne listine (ure In znesek), vsak obrat zase pa naredi dnevni izračun zaslužka po delovnem mestu. To je njihov efektni izračun po akordih. Tudi ta izračun je javno izobešen in tako vsak proi7vaialee dnevno ugotavlja svoj zaslužek. Višina osebnih dohodkov pa je odvisna kakor od realizacije plana tako tudi od števila zaposelnih. V tovarni smo videli nasmejane obraze zaposlenih, saj so z osebnimi dohodki še kar zadovoljni (lanskoletno pov-orečje 51.746 din). Vsestranska obveščenost in način nagrajevanja Pa sta v kolektivu sprostila delavce, ki se zlasti odraža pri delovni vnemi. V naslednji številki pa bomo poročali, kako je z nagrniovanjem v gradbenem podjetju Projekt. DRAGO KASTELIC Nedeljski mednarodni skikjo-ring si je na Bledu ogledalo več tisoč ljudi. Tudi parkirni prostori so bili popolnoma zasedeni. Nekateri so našteli nad dva tisoč avtomobilov. Slika prikazuje udeleženca tekmovanja Andreja Ahačiča iz Tržiča f111 t po svvtm Neurejena avtobusna postajališča Prebivalci desnega brega Save od Kranja do Zbilj so zadovoljni, ker so v zadnjem času le modernizirali njihovo cesto. Po njej je sedaj vedno večji promet, zlasti počasi vozečih vozil, ker so ta izločena iz prometa na cesti I. reda. Niso pa zadovoljni, ker še niso povsem urejena avtobusna postajališča in čakalnice. Menijo tudi, da bi bilo potrebno na vsa avtobusna postajališča izobesiti avtobusne vozne rede. Po enem letu že uspeh Turistično društvo v Naklem pri Kranju se že pripravlja Oft letošnjo turistično sezono, ki bo, kakor pričakujejo, še bolj uspeš-dnevmi uradni obisk v ZAR. Na na kakor je bila lanska. , letališču ga je sprejel predsednik Društvo deluje šele dobro leto in je v tem času zabeležilo nekaj ZAR Naser. Tunizijski predsednik vidnih uspehov. Omenimo naj, da je samo v turističnih sobah re-s tem obiskom začenja dvomeseč- cepcijske službe društva prenočilo nad devetsto ljudi, od tega polo-no politično turnejo. V tem času vica tujcev. Lani je bilo na voljo le 28 ležišč, letos pa jih bo preko BURGIBA NA OBISKU V ZAR KAIRO — Tunizijski predsednik Habib Burgiba je prišel na šest- bo obiskal tudi Jugoslavijo. To je prvi uradni obisk tunizij-skega predsednika v Kairu. Odnosi med Tunizijo in ZAR so se začeli naglo popravljati v zadnjem letu po obisku predsednika Na-serja v Tuniziji. OPOZORILO VZHODNONEMSKE VLADE BERLIN — Vlada DR Nemčije je opozorila bonnsko vlado in kanclerja Erharda na posledice, ki bi nastale, če bi v Zahodni Nemčiji prenehali sodno preganjati nacistične zločince. Hkrati so v Berlinu objavili, da Je vzhodnonernška vlada našla nove dokaze,za posamezne nacistične zločince. 60, večinoma v vasi Naklo, deloma pa tudi v okoliških krajih. Letos bodo na nekatera mesta postavili tudi propagandne table, ki bodo turiste opozafjale na možnosti turističnih kapacitet v Naklem in okolici. Preko Naklega gre večina tujih turistov, ki pridejo ali odhajajo preko mejnih blokov, zato ima turistična dejavnost v tem kraju poseben gospodarski pomen. Društvo pa bo tudi letos, kot prejšnje leto, organiziralo med vaščani tekmovanje o ureditvi hišnih fasad in balkonov, dvorišč in okolice. Lanskoletno tekmovanje je odlično uspelo, saj je društvo podelilo kar 60 nagrad. Letošnje tekmovanje pa bo še bolje organizirano in še bolj množično. JBodftee dičar, ali nam lahko ti pomaga?« jih uspel natakniti v gumo momi je potožila tamkajšnja go- jega fička. Dekle je prišlo mimo spodinja. »Ze novembra so nam in mi med posmehom dejalo: »Ne obljubili, da bo otvoritev nove tr- mislite, da ©o naši otroci kar . govine v naselju »Novi svet« v tako. Zakaj pa niste počakali, ko Prišel je čađ, ko se vam zopet najbližji prihodnosti. Kasneje so sem vas ustavljala?« Drugič bom oglašava. V tem času sva s Katro določili datum za konec decem- vsakemu dekletu ustavil, prehodila skoraj vso Gorenjsko. ^ ycndax . Ž(J &redi Ker zadnje fej mmčnm zelo Vendar pa vam morava povedati, fcbruarja pa šc vedno ne moremo pazijo na hitrost pri vožnji, sem da so se v zadnjem času Gorenjci kupovatL<< Vevite kaj; y4HMkU ^ poca6i odpeljal proti domu. zelo poDojsaii. to> vKaj denarja ne b0fite po,rabili vaš BODICAR Velikokrat sem bil vesel, da in bolj vitki boste ostali. !r£wv™ Tud.v™roJadnSI? J2! ?"Čre*nn *em S8?* v ,Draž'' Prizadevni Dražgošani pa žalosten. Tudi pred dnevi sem goge. Tu pa sem jih komaj pre- ° bil zelo slabe volje. S Katrco sva pričal, da nisem od lesnega pod- Kljub temu, da so DražgoJe od-prišla v Skofjo Loko. Na Gornjem jetja, »Pohvalili« so se, da nJim daljene od Železnikov ali drugih trgu sem hotel parkirati svoj fičo. plačujejo les po najnižji oeni. Ce vasi v dolini, se zelo zanimajo za Vendar ga nisem mogel. Na par- ^ kdo ho.Ce kupiti končni izde- družabno življenje. V vasi imajo kirnem prostoru je bilo že nekaj iek> pa 1>rCcej drag. Kdo pri dva TV aparata. Vendar pa je avtomobilov. Kjer pa jih ni T>ilo, iem največ zasluži? Niti tisti, ki sprejem raznih oddaj v slabem so bili pa kupi snega. Hudomuš- ]es prodaja in ne tisti, ki izdelke vremenu skoraj nemogoč, ni Ločan mi je dejal, da ga hrani- izdeluje, temveč neki tretji. Pre- V prostem času si nekateri prejo kot vzorec za prlhonjo zimo. g0vor pravi: »Kjer se prepirata bivalcl trudijo s prirejanjem raz-Skofjeločani! Ali ne bi dalj časa dva, tretji dobiček ima!-« nih dramskih del v dvorani osnov-ta sneg vzdržal nekje na Lub- Vračal sem se skozi Reteče in ne šole. Večkrat pa gostujejo tudi n"'cu? Mavčiče v Kranj. V Retečah mi druge Igralske skupine. V letošnji Ker tu nisem našel prostora za je z roko mahalo prikupno dekle, sezoni so imeli Dražgošani prili-parkiranje svojega fiča, sem se Nisem hotel ustaviti. Toda nad- ko vidite že pet tovrstnih prlredi-odpeljal dalje. Proti Železnikom naravna sila me je pripravila do tev. Pripravljajo pa še dve do tri. sem jo mahnil. Bil sem še v Skof- tega. Pardon! Otroška razigranost! Za TV se zanima predvsem mlaji Loki, ko so me ustavili tam- Nastavili so na sredi ceste dva dina, medtem ko se za dramska kajšnji prebivalci. »Veš kaj, Bo- centimetra dolge »žeblje«, ki sem dela zanimajo starejši. — J. J. S konference kulturno-prosvetnih organizacij v Radovljici Vprašanje domov še vedno odprto ? \ Madaljevanje s 1. strani VRNITEV KOSIGINA Ali bo letOS Namenjena bo proizvodnji telefon- " skih naprav, ki je" sedaj razdrob- . , ,. , , yM. . bolje? Ijena na pet ali šest krajev. Nov V nedeljo so se zbrali kulturno- V poročilih in z razpravo so v občini je bila v preteklem letu sposobnih strokovnjakov. Iskra si- prostor bo velika pridobitev, saj prosvetni delavci radovljiške obci- delegati ugotavljali uspešno delo zadovoljiva. Povprečno se je te- cer veliko štipendira, vendar se bo bo omogočil dobro planiranje in ne na letno konferenco zveze kul- amaterskih kulturnih skupim in densko zvrstilo do 20 prireditev v to poznalo šele čez nekaj let. kontrolo proizvodnje. Zaradi po- 0 ^ turno-prosvetnih organizacij. Nav- njihovo pozitivnoi vlogo> pri Sirjo- sezoni. Program v prihodnje pa Izvozni plan celotne " Iskre je časnega dotekanja kreditov rekon- MOSKVA - Sovjetski premier zoči predstavniki društev in kul- nju kulturnega življenja. Navzlic napoveduje še pestrejšo dejav- bil lani 3 018 751 dolarjev, dosegla strukcija počasi napreduje. Iskra Kosigin se je vrnil s svojega obi- turnih organizacij so na konferen- uspehom, ki so jih dosegli v po- nost. Med večje prireditve uvršča- pa je 62,5 odst Mnoge tovarne še je dobila tudi posojilo za nakup eka v Severni Koreji. MoskovskL d obravnavali splošno kulturno sameznih krajih prizadevni kultur- j0 dramsko revijo, revijo vokal- nimajo realnih možnosti za vklju- strojev za orodjarno, za proizvod- list »Pravdam piše v uvodniku ob zwrljenje v komuni in amaterska m delavci in skupine, pa so na nih ter instrumentalnih zborov in čovanje na tuji trg. Izjema je to- njo električnega ročnega orodja in vrnitvi sovjetskega premiera, da prizadevanja, sprejeli so program konferenci ugotavljali, da je likovne razstave. Udeleženci so varna elektromotorjev v Železni- elementov, za avtomatizacijo, za je zavezništvo med Sovjetsko zve- dela občinske kulturne zveze, po- kultura z.lasti v materialnem po- pravilno poudarjali potrebo, da bi kih ki je lani izvozila za 514 tisoč povečanje predelave umetnih mas zo in Kitajsko porok za borbo pro- trdih statut občinske kulturno- glođu zašla v težak položaj. Dru- morale kulturne in politične or- dolarjev ali za 78 več kot pred- in za standardne dele. ti svetovnemu imperializmu. Ob prosvetne organizacije m razprav- stva so slabo opremljena s tehnič- ganizaciie bolj sodelovati s skup lanskem obletnici pogodbo o prijateljstvu ljali o praznovanju letošnje dvaj- nimi sredstvi in ponazorili, ki jih nimi nastopi in akcijami. Premalo Kot je znano je bila velika Iskra med Sovjotsko zvezo m Kitajsko sotletmce osvoboditve. nujno potrebujejo pri delu, očitno jo ponekod povezanosti kulturne- 60 sovjetski voditelji poslali v Peking tudi pozdravne brzojavke. GLASOVI O POGAJANJIH DŽAKARTA - Po ocenah indonezijskih političnih krogov je malezijska vlada v zelo težkem položaju zaradi pritiska od zunaj in zaradi notranjih nasprotij. Vesti o aretaciji štirih opozicijskih voditeljev In ukaz o prepovedi zborovanj je dejansko dokaz politično nestabilnosti.* 0tas BRRLCeU problem lahko urejali le s skupnimi prizadevanji In sredstvi v ČEMU NAJ PLAČUJEM okviru krajevne' skupnosti. Ven- V Glasu je obvestil Komunalni d»§ P* Je pobuda, da bi le-te servis Kranj občane o oddajanju prevzele kulturne domove v uprav- Japons-ka prizadevanja, » »V in 0dvažawju smeti na mestnem ljamje, ©plahnela, akcija pa ostala območju Kranj. na pol poti. Krajevne skupnosti V šestih točkah obvestila so bi- se prevzema domov d ranijo, dole zajete vse obveznosti občanov, kler ne bodo za ta namen dobile katerim se moramo podrediti. V potrebnih sredstev. Proračunska nasprotnem primeru kršilca navo- situacija pa je ravno letos takšna, dil doleti tudi denarna kazen. da bržkone spet ne bo denarja za Nikjer pa ni-omenjena 7. točka, to prepofcrebno opravilo, kjer bi pojasnili občanom, kaj je Dejavnost kulturnih organizacij s plačilom smetarine, kjer smeti I ne odvažajo. Občinska skupščina nam je pojasnila: »Ce Komunalni servi ni Stroji so naročeni in postopo- , ma prihajajo v tovarno, Predvi- pa je tudi pomanjkanje strokovnih £ Apolitičnega"-defa, Kas'n"^ ^SSZ^S fvTdnŠt nrek 1 miSS^ delavcev, ki b, pripomogli h kva- SZDL, z. Zvezo borcev, z mladino jo namenjeno drugi jugoslovanski S^od^T^T lite nejsemu delu. V krajih je zelo in drugimi. Takšno sodelovanje bi industriji, nekatere tovarne pa so ^ P"hodn'c la°- malo poklicnih kulturnih ustanov, bilo v organizacijskem pogledu kooperanti kar z 90% proizvod- Trenutno ni izgledov, da bi letos ki bi pomagale am^rskim skupi- ]a,hiko najbolj uspešno v krajevni nje povečali število zaposlenih, ker za- narm pri njihovem delu. Tudi kul- skupnosti Zal pase te s svojo Kranjska tovarna bi bila že radi pomanjkanja surovin proiz-turni domovi so potrebni večje povezovalno vlogo še niso uspe skrbi za vzdrževanje, vendar so le uveljaviti. — J. B. na konferenci menili, da bi ta sporu med Malezijo in Indonezijo posredovala, se nadaljujejo. Malezijski premier Rahman jo pripravljen sestati so s Sukarnom. Wc*inc Pred dnevi so pričeli na Jesenicah rušiti« stanovanjsko hišo v bližini Železarne. Na tem mestu bodo napravili novo aglomeracijo za železno rudo. Opremo Jim bo dobavila neka poljska tovarna. To delo opravljajo v okviru rekonstrukcije plavžov. Stranke so preselili v druga stanovanja na Jesenicah «a«vursMka tovarna «~ . _ sposobna z izvozom kriti potrebe vodnfo vce ah manj .krpajo«. Jaza svoj direkten uvoz, vendar si «fjW proizvodni plan so dose-bo morala prizadevati tudi za de- V* lc z 72 odst-vizne potrebe sublif oran tov. Zanimivo je, da je med 1300 Izvozna dinamika v začetku tega Tskrinimi stroji več kot tretjina leta je ugodna, planirali pa so že iz vojnih let, vsi skupaj pa so izvoz v vrednosti 1 milijona 548 v tolikšni meri amortizirani, da jc tisoč dolarjev. njihova vrednost le še četrtina nabavne. Razumljivo, da na takih CENTRALA OD ZAČETKA strojih ni mogoče delati čudežev DO KONCA in da ima tudi to svoj delež pri Iskra gradi v Kranju veliko pro- tem, da se letos ne nadejajo kaj izvodno dvorano z 11 tisoč kva- posebno dobrih poslovnih rezulta-dratnimi metri delovne površine, tov. —- Metka Sosič Kolektivi izbirajo V ponedeljek so se v Radovljici Vremenska napoved za danes in prihodnje dni: Pretenžo jasno. Najnižje nočne dela opravil, mora račune storni- tem pora ture med minus 8 in mi- rati.« In res za prvo polletje 1964 nus 18, čez dam malo pod 0. V je Komunalni servis to tudi nare- naslednjih dneh bo" še suho in dil. Za drugo polletje, od L 7. — hladno. 31. 12. 1964, nas je pa prisilil, da moramo plačati račune in smo ne- Vremenska slika: kateri te tudi poravnali, kljub te- sealina predvolilno posvetovanje Sredozemsko področje nizkega mu, da Komunalni«servis ni nare- predstavniki sindikalnih podruž- zraenega pritiska se počasi polni dil svojih obveznosti. nic in delavskih svetov s celotne- in umika proti vzhodu. Nad sred- Sedaj ne vemo pri čom smo? ga območja občine. Pogovarjali so njo Evropo in Alpe se gradi pod- Občinska skupščina nas odvezuje Ke o delu sindikalnih podružnic v ročje visokega zračnega prtiska. od plačila za neizvršeno delo. Na predvolilni akciji in o dosedanjih Ob severovzhodnih vetrovih do- zborih volivcev so dali celo v za- rezultatih pri izbiranju kandida- teka nad naše kraje hladni zrak. pisnik, da nismo dolžni plačevati, tov. V delovnih organizacijah je . če Komunalni servis ni izpolnil predlagalo v anketnem listu 42,69 Vreme včeraj ob 13. un svojih obveznosti, a nas je Komu- odstotka volivcev nad petsto raz- Brnik — pretežno jasno, tempe- nalini servis kljub temu s pretnjo ličnih kandidatov. V prihodnje pa ratura 1 stopinja, zračni prlft&k sodišča prisilil, da smo morali pla- bodo za zbore volivcev pripravili 1012 — pada. Jezersko — delno čati račun. izbor teh kandidatov po številu oblačno, minus 3 stopinje. Planica Na Komunalnem servisu so me glasov, ki so jih prejeli, tako da — delno oblačno, minus 2 stopi- prepričevali, da zaradi tega ne bodo volivci laže sprejeli končno nje. Triglav-Kredarica — pretež- opravlja svoje dolžnosti, ker ni- kandidaturo. Na posvetu so spre- no jasno, minus 18 stopinj, piha mam smetnjaka. Sedaj imam jeli priporočilo za zbore, naj bi (severozahodni veter s hitrostjo smetnjak pri hiši, toda smeti nih- iG-ti temeljito spregovorili o liku 45 km na uro. če ne odpelje. bodočega odbornika, ki naj bi do- V svojem obvestilu navaja Ko- bro razumel gospodarstvo kot družbene službe. J. B. II f I f*€»ft»fll miunalni servis,, da bo pričel leM letos 1. februarja obvezno odvažati smeti. Zato smatramo, da bomo tudi mi po tem datumu obvezni plačevati smetarino. Ker pa srno že lani plačali za neizvršeno delo, upamo, da nam v -v , . ' 2 i j v, , pravil zanimivo predavanje odra- bo Komunailni servis ta donar »tel 1 . y , .. VT~.,, Tocenosti naše revolucije NOV Predavanje o revoluciji Oddelok za narodno obrambo pri občinski skupščini Kranj je pri- S SANMI GA JE ZBIL oziroma zaračunal v naše dob<-<> za bodočih 6 mesecev od 1. februarja 1965 naprej. Karel Brezar, Kranj, Cesta na Klanec 45 Tržič, 16. februarja — Pred dnevi se je pripetila med naseljema Slap in Lom pri Tržiču huda nesreča. Po cesti IV. reda proti vasi Lom jo šel 63-let;ni Anton Mekuč. S seboj je vodil konja. Nasproti mu tole obvestilo: je pripeljal s sanmi 27-letni A. K. z obcMe skuv^]nc Ker je prepozno opazil pešca, se Kranj je toćno določeno, v kat> Predaval bo p. polkovnik Vinko Kepic iz kranjske garnizije. Predavanje, ki bo v času 20-ob-letnice revolucije, bo 26. febru- Pomembno posvetovanje Na gornje vprašanje smo prejeli od Komunalnega servisa, Kranj Kranj, 17. februarja. — Danes _ ^ imcb; v BOboto, 6. februar- arja ob 17. uri v dvorani občinske je bilo v Kranju posvetovanje ob- ja, člani ZB Lesce svoj redni let- .skupščine. -K. --^^ političnega aktiva, ki ga ni občni zbor. Udeležilo se ga je jc sklical občinski odbor SZDL. vc6ina claaov- ' . i, - Po poročilih predsednika, tajni- Posvetovanju so prisostvovali ra- Ra iniblagajnika> 6e je razVija ži- zon predsednikov delavskih sve- Vahna razprava. Ugotovilo se je, Protest borcev> NOV iz Lesc V lepih novih in praktičnih novega UO bo tudi to, da resno prostorih družbenega centra — ki začne urejati zgodovinski doku-je velika pridobitev za naš kraj mentarni material, pri Kdo je financiral vlečnico? V eni izmed zadnjih številk Gla- katerem naj bi sodelovali vsi prizadeti. V Lescah in v okolici se je v času okupacije odigral več zgodovinsko zelo važnih in zanimivih dogodkov, ki jih nikakor ne bi smeli pozabiti. To je naša velika obveza do poznejših rodov. Zato se bo tov, sindikalnih podružnic ter da je od treh komisij edino kol ves denar, kU^^TJTWtaO ^ 3dni- niisija »si celoti in in pMjevati smetarino. jc vicčnico na Podljubelj financi- ki KO SZDL in sekretarji osnov- ^l^J^^^ pT^očuu čimprejšnjo ureditev zgodovinskega 1964 ste prejeli d- ral Kompas iz Ljubljane Vendar . .. -« D .,. „ zadevanjem opravila. Po poročilu SDomeniško-varstvenega I V™Lle b.i,a„- -o kasneje zvedeli/da jo je fi- "?J5££?! £*2?5L? ^^J~T^Te". vprašanja.^ažno je tudi vprašS- mu zaradi tega ni mogel izogniti. s^VZt ^M\Ta££a ™ ,aui jin uia- -•' . j men j en za pogostitev borcev na Tako ea ie zadel s sanmi v noee m ■ ?te , i • ™nav'" sa smo med drugim zapisali, da krajevnih skupnosti še predsedm- m^'Ja -skrb za JE£ ~T tem občnem zboru, odvedel. za iaKo ga je zaciet s sanmi, v noge smetnjak m plačevati smetarino. U p^hi;,,^; f;„.„.;. . . „---. ,__.__i. _______ lo res v celoti .m z velikim pri- I in ga zbil po cestišču. Pokojni februarja Mekuč se je pri padcu mrfnora- j^.^ jjcr vviii> nil Odpeljali so gn v ljubljansko pritozbo zavmjen^ ste dolžni "na HAMi^"i^kwk^^et]a Trtic se v glavnem o pripravah na kan- znali, da je kljub njihovemu ve bolnišnico. Seisti dan v večernih podl;1„i odloka občinske skupščl- ! ----fQ urah je ranam podlegel. - J. J. ne Kninj n,nčat} smctarin(> ° laAko «e]«J° tu<3i leta zaP°- skrajni čas, da se vLsi problemi gh predpisov s tega področja. slitve po upokojitvi in jih bodo bivših borcev in internirancev do- Navzoči člani so s tega zboro- pri ponovnih prevedbah tudiupo- končno uredijo — posebno stano- vaT1ja poslali oster protovst proti šlevali. Lela no dopolnjenih 40 vanjsko vprašanje. Ta zahteva bo nezakonitemu sklepu bonnsko vla- letih pokojninske dobe ne bodo predlo/ona tudi občinski škupščl- de o zatiran iu vojnih zločincev po cev, v škof ji Loki 68 itd. Ni pa mogla biti osnova za uveljavljanje ni Radovljica. $ maju letos ter sodni burki v Komunalni servis Kranj ugotovljeno, koliko izmed njih že pravic iz delovnega razmerja. Kot nujna, neodložljiva naloga Frankfurtu. — F. Z. Iz naših komun • Iz naših komun • Iz naših komun # Iz naših komun # Iz naših komun © Iz naših komun ® Iz naših komun H I? naših komun Kratke z Jesenic PLANINSKO DRUŠTVO ORGANIZIRALO PREDAVANJE Planinsko društvo Jesenice je pripravilo pred dnevi predavanje pod naslovom »Slovenska odprava v Južno Ameriko na Kordil jere.« Za predavanje, ki je bilo v delavskem domu in spremljano z barvnimi diapozitivi, so prebivalci hvaležni PD Jesenice, ki s podobnimi predavanji seznanja Jeseničane z dbsežki našega alpinizma. IZBOLJŠALI SO AVTOBUSNI VOZNI RED Podjetje Ljubljana-transport, 'enota Jesenice, je s februarjem izboljšala avtobusni vozni red na lokalnih progah. Medtem ko vozijo dopoldne avtobusi še vedno vsakih 20 minut, vozijo od 12. do 19. ure vsakih 15 minut. Dopolnitev voznega reda je velikega pomena za Jeseničane, saj se odslej lahko vozijo v vsako smer skozi »dolgo jeseniško vas« vsakih 15 minut. ODLOČILI SO SE ZA PUSTOVANJE Turistično društvo Jesenice se je odločilo organizirati dostojno pustovanje in tako ohraniti lepe slovenske običaje in odpraviti dosedanje neokusne predpustne in pustne šale. V načrtu imajo otvoritev »podzemne železnice«, izročitev »nove občinske hiše« svojemu namenu in drsalno revijo v maskah. TD Jesenice pričakuje razumevanje in podporo gospodarskih organizacij. RAZPRAVLJALI SO O POVEČANJU TARIF NA ŽELEZNICI '^Glede na predvideno povečanje železniških tarif so 9. februarja sklicali komisijo za transport. Na seji so sklenili predlagati, naj se prevozne cene dvignejo enakomerno tudi na finalne proizvode in ne samo na surovine. / NA PREPOVEDANEM PREHODU JE VLAK POVOZIL ŽE OSMEGA Pri železniškem mostu čez Jesenice ne!je čez progo nedovoljen,-steza. Tu sta vzporedni progi za Kranjsko goro In na Koroško. Zaradi elektrifikacije vozijo vlaki v Avstrijo posebno tiho in prav tako vlaki iz Kranjske gore. To dejstvo in premajhna pozornost je na tem mestu v kratkem času zahtevalo že sedem človeških žrtev, v ponedeljek, (8. 2.), zvečer pa osmo, in sicer Franca Robiča, žer-.Javovodjo v Železarni. Z ženo je prečkal progo na tem nezavarovanem mestu in ker je bil naglušen ni slišal vlaka. SEMINAR SZDL V MARCU Na seji izvršnega občinskega odbora SZDL %o sklenili pripraviti seminar za vodstvo krajevnih odborov SZDL v začetku prihodnjega meseca. Na njem se bodo pomenili o problemih v gospodarstvu, o vlogi in nalogah SZDL ter o krajevni samoupravi in nalogah hišnih svetov. TOVORNI PROMET V ZIMSKIH MESECIH NI VELIK Največ dela imajo na jeseniški železniški postaji navadno v jeseni, ko se železarna zalaga s surovinami za zimo. V zimskih mesecih pa je dela precej manj. Železarna v tem času prejema v večjih količinah staro železo in premog, manj pa rude. REGISTRIRNI PAPIR NAJ BI IZDELOVALI DOMA Z razvojem tehnike se razvijajo tudi priprave. V železarni imajo posebne* merilne instrumente in posebni oddelek^ ki se ukvarja s temi pripravami. Zaradi pomanjkanja deviznih sredstev pa se boje, da jim bo zmanjkalo registrirnega papirja, ki je nujno potreben za odčitavanje raznih meritev. Menijo pa, da zadeva ni tako zamotana in so predlagali, naj bi papir pričela izdelovati naša podjetja papirne in kemične industrije. S tem bi prištedili na devizah in kar ie še važnejše, omogočili bi nemoteno študijsko zasledovanje raznih procesov. S TOLMAČENJEM NOVEGA POKOJNINSKEGA ZAKONA SE NE STRINJAJO V železarni imajo zaposlenih okoli 120 upokojencev, ki nimajo še 40 let delovne dobe. Omenjeni so v glavnem čuvaji, čistilci in vzdrževalci cest. Kolikor bi vsi navedeni morali s 1. marcem zapustiti delo, bi prišlo do dokajšnjih motenj v podjetju, ker že itak primanjkuje delovne 'sile. Menijo, da bi bile pravilne le prehodne določbe, ki bi tiste, ki so že upokojeni in imajo le 35'let delovne dobe glede nadaljnje zaposlitve, postavile v enak položaj s tistimi, ki bodo po izidu zakona o pokojninah zaposleni 40 let.. , Komunisti radovljiške občine o gospodarskih in družbenih problemih Zaupati v lastne sposobnosti Nedavno je bila občinska konferenca komunistov radovljiške občine. Po obširni in tehtni oceni gospodarskega in družbenega razvoja, ki jo je v svojem poročilu podal sekretar občinskega komiteja Z K Radovljica Ferdo Bern, so izvolili nov 21-čla.nski občinski komite, kontrolno in revizijsko komisijo ter 12 delegatov za kongres ZKS. številni diskutantje so s tehtno razpravo znatno prispevali k uspeli konferenci. Na radovljiški konferenci so se navzoči posebej zavzeli za dosledno uveljavljanje duha in sklepov osmega kongresa ZKJ. Hkrati pa so komunisti v Radovljici obsodili miselnost, da je kongres eno, "praksa pa drugo in poudarili, da takšno pojmovanje izraža pravzaprav, neke vrste nezaupanje v lastne ustvarjalne sposobnosti in pobude slehernega komunista. Na konferenci so tudi opozorili na vrsto težav v zvezi z gospodarskim razvojem, kot so pomanjkanje energetskih virov za proizvodnjo in predelovalnega materiala. To se že občuti v nekaterih delovnih organizacijah v komuni. Ugotovitev konference je tudi bila, da delovne organizacije še vedno niso uspele v dovoljni meri izkoristiti svoiih notranjih rezerv, mednje sodi: izkoriščanje dolovnaga časa, ki je marsikje zelo neučinkovito, in nesmotrno prav zaradi slabo proučenih notranjih pogojev za delo. V neki delovni organizaciji je posebna komisija ugotovila, da delavci dejansko delajo le 4 ure 48 minut namesto sedem ali osem ur. Tudi nagrajevanje je marsikje zelo nespodbudno tako na delovnem mestu, kakor tudi v strokovnih službah, od katerih je pogosto najbolj odvisen uspeh v proizvodnji. Komunisti bi se v prvi vrsti morali zavedati, so poudarili na konferenci, da je izobraževanje na delovnem mestu neobhodno in nujno potrebno. Znano pa je, da gospodarske' organizacije slabo koristijo razpoložljiva sredstva, namenjena za izobraževanje delavcev. Do 30. septembra lani so namreč izkoristila podjetja le 5,7 odstotka sredstev. Zanimiva je tudi ugotovitev na konferenci, da so bile občinska gospodarske investicijske naložbe v minulem letu precej pod povprečjem v državi, in to več kot za dve tretjini. Prav zato je zelo očitna zastarelost proizvodnih naprav ter opreme, ki nujno terja modernizacije. V zaposlovanju' pa so v radovljiški občini močno prekoračili predvidevanja v družbenem načrtu, saj se ie zaposlenost povečala, za 7 odstotkov. V obdobju od 1962 do 1963 je bilo opaziti dokaj pospešeno integracijsko gibanje, in to v industriji, v kmetijstvu, v gradbeništvu, v prometu, trgovini in obrti ter v komunalni dejavnosti. Združevanje v gospodarstvu je zajelo 39 delovnih organizacij. V večini primerov jc bilo združevanje dejavnosti in služb utemeljeno, saj so se kmalu pokazali ugodni poslovni uspehi. Tudi v krepitvi materialne osnove samoupravljanja so delovne organizacije dosegle znatne uspehe, pri tem pa so se pojavile številne težave, ponekod pa celo odpor proti razširitvi samoupravnih pristojnosti. Vlečnica na Višelnico Na željo turističnega društva je hotel Jelovica na Bledu investiral vlečnico na Višelnico, ki ima na vzhodni in severni strani izredno lepa smučišča. Dostop do vlečnice je prav ugoden, ker je tik ob cesti Bled — Sp. Gorje — Jesenice in ie, od cestnega križišča v Sp. Gorjah oddaljena le 800 m ob nekdanji gostilni Fortuna. Vlečnico je dal hotel Jelovica v unravljanjc turističnemu društvu »Vintgar« Gorje. Upamo, da^bo turistično društvo napravilo neš pot, da bo tudi poleti dostopna za turiste. Skupni plenum SZDL, ZK in sindikata v Radovljici Najmanj 2 do 3 kandidati V petek, 12. februarja, je bil v Radovljici skupni plenum občinskega odbora SZDL, občinskega komiteja Zveze komunistov in občinskega sindikalnega sveta. Obravnavali so dvoje najbolj aktualnih vprašanj: bližnje volitve in i osnutek družbenega plana in proračuna občine Radovljica. Zaradi obširne diskusije k prvi točki pa so morali razpravo o družbenem planu in proračunu preložiti na prihodnji teden, ko bodo ponovno sklicali skupni plenum. Na. posvetu • občinskega političnega aktiva so kritično ocenili, dosedanje priprave na volitve in pri tem ugotavljali, da so dosedanje priprave pri izbiranju kandidatov s pomočjo anket močno razgibale prebivalstvo. Po mnenju večine pa bi akcija ž anketami, ki je doslej najbolj množična v radovljiški občini, še bolj uspela, Če bi se nanjo temeljiteje pripravili. Občinski odbor SZDL in krajevne organizacije so pri tem opravile veliko delo, vendar pa nekatere niso bi- le dovolj dosledne pri pojasnjevanju namena množičnega izbiranja kandidatov in pri razpošiljanju anketnih listov, tako da jih nekateri volivci sploh niso prejeli. Na občinski o'dbor. SZDL so prejeli prav zanimive podatke in predloge volivcev. Ponekod so ob7 čami v anketi samo za eno volilno enoto predlagali od 50 do 80 kandidatov, . drugod pa nekoliko manj. Pri tem pa se je izkazalo, da precej občanov navzlic dobri volji ni povsem dobro informirano, koga sploh lahko predlagajo za občinskega odbornika.t Tako je prišlo do primerov, da so se znašli med predlaganimi kandidati sedanji odborniki, ki jim mandatna doba še ne preteče; predlagali so tudi one, ki jim bo mandat z novimi volitvami šele prenehal, ali pa so zapisali občinske uslužbence in. podobno. Vse krajevne organizacije SZDL in sindikalne organizacije so od množice predlogov pripravile ožje liste, ki jih bodo zbori volivcev obravnavali in dokončno, potrdili kandidature. Na plenumu so se odločno zavzemali za načelo, da naj za vsako mesto v skupščini tako za odbornika kot za poslanca kandidira po več kandidatov, najmanj pa po dva do, trije. Nesprejemljivo je torej, da bi neka volilna enota navzlic obilici predlogov končno predložila ali potrdila kandidaturo samo enega kandidata. Člani plenuma so tudi sprejeli sklep, da se bodo kandidacijski, zbori po volilnih enotah zvrstili od 22. februarja do, 2. marca, medtem ko *»odQ imeli po vseh volilnih en< h v času od 1. do 10. marca ponovne zbore, na katerih bodo obravnavali in potrjevali družbene načrte in proračune. Potemtakem bodo Zbori dvakrat, ker je zaradi pomembnosti vprašanj nujno potrebno ločeno obravnavati kandidature in družbeni plan. J. B. Obisk v medicinski šoli na Jesenicah V Sloveniji imamo "Sedem srednjih medicinskih Sol. # Eno od teh imamo tudi na Jesenicah v prostorih bolnice. ® Trenutno je v njej 88 učenk In učencev iz razniih krajev Slovenije. 0 V prihodnjih sedmih letih naj bi se izšolalo najmanj 4500 zdravstvenih delavcev, od tega 2000 medicinskih sester. © S tem bi dosegli evropski pov-preček: na enega zdravnika trije medicinski delavci. PRED DNEVI SMO OBISKALI SREDNJO MEDICINSKO ŠOLO NA JESENICAH! USTANOVILI SO JO LETA 1962 NA POBUDO JESENIŠKE OBČINE TER REPUBLIŠKEGA ZAVODA ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO PRI ODDELKU ZA STROKOVNO ŠOLSTVO. NAJPREJ SO BILI V PROSTORIH SOCIALNEGA ZAVAROVANJA. ZARADI POMANJKANJA PROSTORA PA SO SE PRESELILI V ADAPTIRANE PROSTORE JESENIŠKE BOLNICE. TU PA SO PONOVNO NASTALE TEŽAVE S PROSTOROM. OSTALE SO SAMO • Leta 1962 so vpisali v prvi'letnik PRIDNE UČENK£ 36 deklet, vendar je kasneje deset Med obiskom nam je upravnica učenk zapustilo to šolo. Drugo le-*ole, socialna delavka MIRA JAZ- to so jih vpisali 36, zapustilo pa BlNšEK pripovedovala jO uspehih je šolo šest učenk. Lani pa jih -je m težavah šole. pričelo z učenjem 38. odšlo pa jih je enako število kot prejšnje leto. »Zakaj so morali zapustiti šolo?« »Šolo so morale zapustiti zaradi tega, ker njihovo znanje ni ustrezalo potrebam dela, ki ga bodo kasneje opravljale. Videli pa smo, da Je bil ta postopek zelo koristen. V letošnjem III. letniku so .dekleta, ki so ostala, zelo dobre učenke. Pri tem pa ne smemo misliti, da sta prvi in drugi letnik slaba. Enaki postopek ocenjevanja smo imeli tudi pri njih.« KLJUB STROGEMU OCENJEVANJU — USPEIf ZELO DOBER Učni .uspeh je zelo dober. Kljub temu, da je način ocenjevanja zelo strog. Povprečna ocena v vseh treh letnikih je 3,23%, III. letniku pa je 3,64%. Učenke imajo težave predvsem v I. letniku. Način šolanja se jim je zelo spremenil glede na prejšnja leta. Na učni uspeh vpliva tudi višina štipendije. Pri tem moramo računati, da prispevajo nekatere celo 8 tisoč za stanovanje in približno toliko za hrano, vse ostalo pa morajo dati starši. KJE DOBITI PROSTOR IN POTREBNI DENAR Pouk je deljen: dopoldne in popoldne. Tedensko imajo 49 ur teorije in prakse. Vse predmete (14) poučuje 23 honorarnih profesorjev in zdravnikov ter dve stalni medicinski sestri - instruktorici. S predavateljskim kadrom so zelo zadovoljni. Kljub temu, da tu* manj zaslužijo, čutijo nekakšno moralno obvezo do tega dela. Vendar pa bodo morali v prihodnje zvišati honorar tem predavateljem. Sedaj so stroški za enega učenca približno 145 tisoč dinarjev, ki pa se bodo v prihodnje znatno povečali. Za leto 1965 je bilo za redno poslovanje predvideno 15 milijonov dinarjev. Učenke imajo praktično delo v bolnici in v obratni ambulanti železarne. V dveh učilnicah se zvrstijo trije letniki. Velikokrat se dogodi, da mora en letnik čakati na hodniku, da drugi konča teoretični pouk v učilnici. Hodnik uporabljajo tudi kot •klubski prostor. Razen tega imajo še zbornico, dve majhni pisarni, od katerih je ena predel jena in je v drugem prostoru garderoba. Uredili pa so tudi čajno kuhinjo, kjer se bodo učile pripravljati jedila za najmlajše. Za praktični pouk imajo kabinet, kjer se učijo o negi bolnika in otroka. Naš fotoreporter Je napravil posnetek v kabinetu srednje medicinske šole na Jesenicah. Na njem vidimo učenko Nado pri pripravi injekcije Letos se je pojavil problem (zanj so vedeli že dolgo časa) prostora, kjer naj bi bila učilnica IV. letnika. Rešili bi jo lahko zelo enostavno! Jeseni ne bi vpisovali v I. letnik. Vendar pa so potrebe po tem kadru tako velike, da je to nemogoče izvesti. O tem nam je upravnica MIRA povedala naslednje: »Že sedaj je veliko zanimanje za za vpis v I. letnik. Zato je nemogoče misliti na to, da nc bi letos vpisali novih učenk. To bi škodilo tako zdravstvu kot tudi problemu zaposlovanja žensk na Jesenicah. Zaradi tega bomo primorani iskati prostor izven današnje zgradbe. Najbolje bi bilo, da bi dobili prostor v novem ZD. Pripomniti moram, da imajo za nas veliko razumevanja tako na občini kot tudi na drugih pristojnih mestih.« NJIHOVO VSESTRANSKO , DELO . Na šoli imajo zelo delaven aktiv ZMS ter šolsko skupnost. Te dve organizaciji rešujeta tudi vse probleme, ki nastajajo med učenkami. Sodelujejo na vseh proslavah skupaj z drugimi šolami na Jesenicah. Sodelujejo tudi z RK. Učenke III. letnika predavajo v višjih raiž-, redih osnovnih šol o negi bolnika ter o spolni vzgoji. Do sedaj so priredili 35 predavanj za vso občino. V načrtu pa imajo do konca šolskega leta še 15 predavanj. Ljudje sb s predavanji zelo zadovoljili, vendar pa jc za učenke to obremenitev. Predavanja so že mislili opustiti, toda ljudje so jih preprosili. Vse dohodke, ki jih dobijo 'pri predavanjih ali izdelovanju raznih skript, hranijo za končni izlet, ki je združen z ogledom strokovnega objekta. Vodstvo te šole ima tudi dobro organizirano sodelovanje 9 starši učenk. Mnenja smo, da bi se za tako potrebno stvar moralo dobiti potrebna sredstva. Kajti tudi z vzgolo tovrstnih kadrov se bo n-iš standard izboljšal. — JOŽE JARC V družbenih službah jc bilo vsa leta opaziti očiten zastoj pri šolstvu. Pogoji za uspešno delo so zelo težki, saj odpade na učenca komaj 0,99 kvadratnega metra površine. Tudi letos kaže, da v takšnih pogojih delitve sredstev med občino, republiko in zvezo, ni mogoče pričakovati zboljšanja v druž- » bonih službah. Delež občine pri sredstvih se procentualno zmanjšuje iz leta v leto, potrebe pa se stalno povečujejo.. Komunisti so odločno izrazili zahtevo, da bi morali primanjkljaj v občinskem proračunu Pokriti iz republiških virov. — J. B. T V v Poljanski dolini Poljane nad Škofjo Loko zaradi svoje lege ne dobijo, direktnega sprejema televizijskega programa bd oddajnika na Krvavcu, ampak samo odboj. Zato so slike nejasne. Kljub temu so tamkajšnji vaščani tako navdušeni nad televizijo, da spremljajo televizijski program tudi ob slabem sprejemu. Danes imajo v vasi namreč že deset sprejemnikov. S finančno pomočjo občinske skupščin« skofja Loka, ki bo iz letošnjega proračuna dala en milijon din za nabavo TV pretvornika, vaščani Poljan in okoliških vasi upajo, da bodo že letos v spomladanskih mesecih uredili pretvornik. Zato imajo že dogovor s podjetjem IIVIP iz Ljubljane, ki prodaja in montira pretvornike. Hkrati pa zbirajo še preostalih 400.000 din, kolikor ie potrebno za-pokritje najnujnejših stroškov. Večino dela bodo vaščani opravili prostovoljno. Dalje računajo na pomoč raznih podjetij, krajevne skupnosti in samoprispevka občanov. S postavitvijo TV pretvornika na bližnjom hribu, ki bo kril potrebe Hotavelj, Poljan, Loga, Mednje vasi in cele doline od Poljan do Javori j, se bo število TV aparatov že letos najmanj potro-jilo. — V. P. »Fant od iare« Med obiskojn na srednji medicinski šoli na Jesenicah smo med 88 dekleti spoznali tudi edinega fanta na tej šoli. To je 16-letnl ŠTEFAN KOBLAR z Jesenic. Lani se je vpisal v I. letnik. Zmotili smo ga pri poslušanju predavanja fiziologije. »Zanima nas, zakaj si se odločil za ta poklic?« ■ i »Predvsem zaradi velikega veselja do tega dela. Razen tega pa je tudi sestrična na tej šoli, in sicer v tretjem letniku, ki ml je razložila delo in .»življenje« te šole. Mnogo pa mi pomeni tudi to, da je šola na Jesenicah.« »Kako se kot fant počutiš V družbi tolikih deklet?« »Zelo dobro. Včasih sploh ne opazim, da sem sam med dekleti, še nikdar ni prišlo do kakšnih nesporazumov.« »Kaj nameravaš po končanem šolanju?« »Kolikor bom šolanje dobro zaključil, se bom vpisal na višio medicinsko šolo v Ljubljani. Ce pa bo moj uspeh slabši, se bom zaposlil.« ' Morda bo dal ŠTEFAN vzgled tudi drugim fantom, da se bodo vpisali na tovrstne šole in s tem prebili misel, da je poklic samo za' dekleta. Pri delu mu želimo čimveč uspeha ter razumevanja s svojimi sovrstnicaml. — J. J. ŠTEFAN KOBLAR \ Iz naših komun # Iz naših komun. © Iz naši'i komun I/ naših komun trebnih sredstev> bodo to veljala okoli 1 milijon 200 tisoč skupinam, kolonijam, turistom in drugim, da so za nekaj časa osfa-H v Kranju. Vsako leto v domu biva tudi skupina otrok in mladine iz Francije in An.Hiie, tudi precej inozemskih turistov tu prenoči. Vse to omogoči, da domska skupnost nudi diiakom dokaj ceneno bivanje v domu. Borci v Mavčičah Na minulem rednem letnem šole prav gotovo v celoti črtale, dinarjev. Vsa nekvalificirana teža-posledice tega pa bodo občutili ška dela bodo.opravili prebivale ponovno samo otroci. P^av tako pa bodo zbrali tudi prccei denarja za te stroške. Verjetno je, da sredstva v ce- n . »V rti_ix0,.~ loti ne bodo zagotovljena, šole CarmSKe Olajšave ostalimi dejavnostmi, ali sc še bodo krčile svojo dejavnost, po- Do začetka letošnjega leta Je dalje boriti za pridobitev dodat- sledicc pa bodo nosile trenutno veljal carinski predpis, da so mo-nih sredstev, katerih manjka cko- generacije šolarjev, pozneje pa rali biti naši državljanil v tujini li 60 milijonov. proizvajalcev. Ob drugi priliki se najmantj pet dni, če.so hoteli prl- Verjetno je, da letos prosvetni bomo ponovno spraševali, čemu nesti domov za 30 tisoč dinarjev delavci ne bodo več pristali na niti polovico otrok ne izdela uspeš- vrednosti blaga brez carine.. Z noto, da bi sc jih glede dohodkov no osemletnega šolanja in kje so vim predpisom pa zadostuje le nebistveno zapostavljalo, in se bo vzroki nizke Izobrazbe mladih de- kaj ur bivania v tujini. Razen te-verjetno premajhen proračun za Javcev. Ugotavljali bomo, da v ne- ga bodo lahko naši državljani, ki šolstvo odražal y skrčenju do- rešenem Šolstvu, kadar pa se le-to so začasno zaposleni v tujini, prl-polnilnih dejavnosti na šoli. S rešuje, pa so druge stvari bolj peljali domov po treh letih blva-občnem zboru krajevne organ iza- tcm pa prav gotovo nastaja ne- pomembne in šolstvo lahko še nja v tujini kakršnokoli blago cije ZB NOV Mavčiče so največ premostljiva in neopravičljiva ško- dalje čaka. — Z. P. brez carine, razen avtomobilov, čafta ROv'orlll o neurejenih in nepriznanih lotih borcem oz. enojni in dvoini delovni dobi udeležencev NOV. Med njimi jc precej kmetov , in takih, ki so se šele v zadn'ih letih zaposlili v proizvodnji. Sklenili so, da je to treba čimprej urediti in prizadetim pomagati, da bodo dobili priznanje za tisto, kar imajo pravico. Govorili so tudi o postavitvi spomenika vsem padlim borcem in žrtvam fašističnega terorja tega območja. Monili so, da bi k postavitvi spomenika mogla prispevati tudi občina. Kraj je namreč žrtvoval precej borcev, med dru-ftim tudi narodnega heroja, zato bi bi'a dolžnost družbe, da bi s skupnimi močmi 'postavili dostojen spomenik. Sklenili so, naj bi tega postavili v letošnjem ali pa vsaj v prihodnjem letu. V nedeljo je bilo na drsališču pod Mežakljo klubsko prvenstvo drsalno - kotalkarskega kluba Jesenice, ki se ga je" udeležilo 60 članov kluba. Tekmovali so v štirih razredih. V prvem razredu je zmagala Božica Žurbi, v drugem pa Metka Korošec. Prva na sliki je Božica, zadnja v vrsti pa Metka \ SRFT>* 17 Mmiftrfa 1963 Prodam peso, repo in korenje. Oiševek 52, Preddvor 814 Prodam smrekove deske, 25 mm, Kuralt Anton, Kranj, Jelemčeva 5 615 ' Prodam elektromotor, 5 KM. Sodnik Jože, Višclnica 3, Cerklje gia Prodam U tednov brejo svinjo. Nasovče 27, Komenda 617 Prodam opornike (punte) 250 kom. Nasl. v ogl. oddelku C18 Prodam dvo- in trodelna okna, malo rabljena. Naslov v ogl. o:Id. 619 Prodam več prašičkov po 6 tednov starih. Zg. Brniki 70, Cerklje 620 Prodam nove letve, 30x40 mm. Grošelj, Grad-Cerklje 621 Prodam prašiča po 70 kg težka. Šenčur 254 622 Predam i'lat 750. Ogled v petek in soboto od 16.— 18. ure pri Jelenu iHt dvorišču v Kranju. 623 Prodam kravo, ki bo če/, en mc-•see drugič teleiila. Zg. Brniki 7 (>"! Prodam visoko brejo svinjo, prašiča, 110 kg težkega in plemenskega vola. Vogljc 106, p. Šenčur 625 Dobro ohranimo tridelno omaro poceni proda»m. Stari dvor 80, Sk. Loka 636 Kupim poljsko kovačnicč. (Feld-Itttlđ) Nasl. v oglasnem oddelku 627 Smrekove deske, 50 mm, suhe, kupim. Sonk Brane, mizar, Trata 13, Šentvid nad Ljubljano 623 Izgubil sem očala od hotela Evropa do kina Storžič. Vrnite v recepcijo hotela. Lepa nagrada. 626 Nudim vam nakup Vffh vrst rabljenih kmetijskih strojev, kosilnic, nUatilnic, obračalnikov, sla-morc/nic S puhalnikom, plugov, ter vseh VVtt ostalih poljedelskih .strojev. Lnndmascivnrn Popotnik Maria Gail.13, Beljak, telef. G'Mi3 Austrija 630 Kupim 2 m» suh'h smrekovih ln o,4 m3 hrastovih plohov (50). Ctft« na Klanec 17, Kranj 626 GLAS Nagradno žrebanje za naročnike Glasa. Naročajte Glas Poravnajte naročnino SAP-LJUBLJANA, poslovna enota »GORENJSKA« Kranj, obrat II. Kranj, Ljubljanska c. 22, tel. 22-96 s servisi: »Zastava« — »Moskvič« — »Volga« — »Tomos« — »Pretiš« — »Mercedes« in »DKVV« obvešča cenjene stranke, da prične obratovati s I. 3. 1963 dnevno nepretrgoma od 6. do 22. ure — ob nedeljah in praznikih od 8. do 20. ure. Tehnične preglede motornih vozil ima clncvno od 6. do 14. ure — ob sredah in petkih tudi popoldne od 16. do 18. ure. , S hitrimi ln kvalitetnimi uslugami se priporoča kolektiv. Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij Živilskega kombinata »ŽITO«, Ljubljana, Šmartinska cesta 154 sprejme v delovno razmerje za novo avtomatsko pekarno v Lescah na Gorenjskem in za ekonomsko enoto »žito« gorenjsko področje naslednje sodelavce: 1 diplomiranega inženirja - biologa ali-kemika 2 inženirja i. stopnje - biologa ali kemika 2 kvalificirana električarja 2 kvalificirana strojna ključavničarja 2 kvalificirana kurjača nekvalificirane delavke za delo v proizvodnji in za čiščenje proizvodnih prostorov polkvalificirane in nekvalificirane delavce za delo v skladišču Lesce. * Pismene ponudbe z navedbo strokovnosti oziroma z navedbo kvalifikacije in s podatki o dosedanjih zaposlitvah je poslati kadrovskemu oddelku kombinata »Žito«, Ljubljana, šmartinska 154, lahko pa se interesenti tudi osebno zglasijo na upravi ekonomske enote »Žito« gorenjsko področje s sedežem v skladišču Lesce. Nastop službe je možen takoj ali po dogovoru. Prednost za zasedbo prostih delovnih mest imajo prosilci z urejenim stanovanjem v bližini delovnega mesta, moški tudi z urejeno vojaščino. Izdaja in tiska CP »Gorenjski tisk« Kranj, Koroška cesta 8. TekočI račun pri NB v Kranju 607-11-1-133.'Telefoni: odgovorni urednik, uredništvo lp uprava 21-90, 24-73, 28-97. Naročnina: letno 1300, mesečno 110 dinarjev. Cena posameznih številk: sreda 10, sobota 20 din. Mali oglasi za naročnike 30, za nenaročntke 40 din beseda. Neplačanih malih oglasov ne objavljamo. Za zazidljivo parcelo, hišo v gradnji ali dograjeno hišo nudim v račun nov avto, nemške izdelave od VW do rekorda po dogovoru ali kupim. Oddati ponudbe v ogl. oddelek pod »Kranj« 631 Našel sem zlat prstan pri avtobusni postaji Sk. Loka. Spodnji trg št. 2 Sk. Loka 1 632 Našel sem volnene rokavice. Kranj, Kurinska 1 633 Iščem žensko, ki bi prala tričlanski družini 4-krat mesečno perilo. Pralni stroj bo delo olajšal. Zaslužek zeio'dober. Tavčar, Kranj Koroška 4 634 Fant, ki Je dve leti v Avstraliji želi spoznati dekle od 17 — 21 let starosti in se žeH dopisovati. Slika /;>/<'1.jena. Janez Hernec, SHELF-FIELD St. 27 Gringila N.S.W. Av-flftrnMJa 635 Upravni odbor gostinskega in trgovskega podjetja CENTRAL Kranj razpisuje delovna mesta: POSLOVODIJ gostilne KLEMLNCEK Zg. Duplje, gostilne ZLATA RIBA Kranj, gostilne ZABNICA v Zabnici, bifeja DELFIN v Kranju. Interesenti naj vložijo pismene prijave na upravo podjetja Kranj, Maistrov trg 11/1. Za delovna mesta se lahko potegujejo kvalificirani gostinski delavci s primernimi delovnimi izkušnjami. Ni ga slišala, ko je vstal. Prebudila se je šele, ko je bil oblečen V novo letno obleko, ki mu jo jo kupila, da bosta v začetku avgu,;1a lahko odšla za teden dni letovat na Bled. Ko ga je gledala oblečenega v lahek temen suknjič, v bele hlače, v belo srajco s temnim metuljčkom in obutega v bele poldne čevlje, jc bila ponosna, da ima tako lepega moža. Ko se je pokril z nizkim slamnikom -;n vzel v roke novo sprehodno palico, si je rekla, da po eleganci presega marsikaterega letoviščarja. »Zares, lahko se bom postavila z njim,« ga je z občudovanjem gledala, ko je zapuščal sobo in odhajal. Ob osmih je vstala. V kuhinji na mizi je zagledala listek in ee Plaho zdrznila, a se takoj nato, ko ga je prebrala, zasmejal a. Napisal đi je, naj ga ne čaka s kosilom, kor bo kosil pri Cabrinoviču. ker se *>o shod najbrž zavlekel. Vrnil se bo ob petih, a najkasneje ob sedmih zvečer. Zato naj sc gre brez skrbi kopat, da ji ne bo dolgčas. Pospravila je in se okrog desetih dopoldan napotila k Bajber-lovi, da bi ©e šli skupaj kopat. Tudi Baj beri ova je bila sama. Te dtll je otroka peljala v Istro k moževim.staršem. V prihodnjih štirinajstih dnevih pričakuje moža, potem bosta za tri tedne odšla na možev dom. »Tako se že veselim«, jc rekla. »Verjamem. Po vseh • teh stvareh, ki ste jih imeli zaradi Agodirja.« Potem sta odšli in so odpeljali s tramvajem proti Miramaru. Gostinsko podjetje Dom na Jezerskem oddaja sobe za razne seminarje, konference in druge aranžmaje. Vas postreže z domačimi specialitetarni. V okolici Doma prijetni smučarski tereni z vlečnico. Cena pensiona od 1900 do 2200 din. Za informacije sc obračajte razen Doma tudi na Turistično društvo Jezersko. • Komisija za razpis prostih delovnih mest pri Obrtnem podjetju Cerklje razpisuje naslednja mesta: 1 gradbeni tehnik 2 zidarji 3 pleskarji 4 gradbeni delavci Pogoji: pod 1. gradbeni tehnik s triletno prakso in pod 2. kvalificirani delavci omenjenih strok. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Osebni dohodki po pravilniku o delitvi. Interesenti se lahko prijavijo pismeno ali ustno v upravi podjetja. od svojih osnovnih sredstev: Obrtno podjetje Cerklje proda avto DODGE nosilnost 3 t, v voznem stanju, dostavni avto ŠKODA nosilnost 800 kg, v nevoznem stanju. Interesenti si voza lahko ogledajo vsak dan v podjetju. Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij delovne organizacije Lesne industrije Kranj razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 1. ključavničar — orodjar 2. strojni ključavničar POGOJ: kvalifikacija in nekaj prakse Plača po tarifnem pravilniku. Nastop službe takoj ali.po dogovoru Kandidati naj vlože pismene ponudbe v splošnem oddelku Lesne industrije Kranj, Partizanska 26 PODJETJE »IZOLIRKA« LJUBLJANA - MOSTE sprejme — kurjača visokotlačnih parnih kotlov za zaposlitev v obratu mineralnih vlaken na Jesenicah. Osebni dohodek po pravilniku o delitvi OD. Uveden je skrajšan delovni čas. Na razpolago je samsko stanovanje. Interesente vabimo, da se takoj pismeno ali osebno prijavijo vodstvu obrata na Jesenicah, Prešernova c. R A z r I S Upravni odbor Mladinskcga doma v Bohinju razpisuje prosto delovno mesto KURJAČA CENTRALNE KURJAVE V delovno ra/merje bi radi sprejeli delavca, ki bi poleg kurjenja centralne kurjave opravljal tudi različna druga dela. Zaželeni tudi mlajši upokojenci. Samsko stanovanje in hrama, zagotovljena. Možnost nastopa dela takoj. Osebni dohodki po dogovoru. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. PLESNA IN BALETNA ŠOLA KRANJ Vpisuje nove interesente za plesne tečaje vsak dan razen srede in sobote od 18.30 do 19.30. Nov nlesni tečaj za začetnike se začne 25. februarja ob 18.30, nadaljevalni plesni tečaj pa 2. marca ob isti uri. Pohitite z vpisom! GARDEROBERJA ALI GARDEROBERKO za večerne ure ob delavnikih in v nedeljah popoldne išče Plesna In baletna šola, Kranj. Javite se osebno v delavskem domu, vhod 4/1 od 18.30 dalje. Vrni pvvglvd V KRANJU Krompir 40 do 45 din, zelje 60 dO 71) -din, kislo zelje 100 do 110 din, kisla ivpa 80 do 90 din, čebula 80 do 90 din, jabolka 120 do \M din, korončok 70 do 80 din, redkvica 60 do 70 din, rdeči radič 600 din, solata 400 din, špinača 400 din, orehova jedrca 1400 din, med 700 dttl, suhe slive 300 din, surovo maslo 1800 din, skuta 240 do 260 din. sveže svinjsko meso 800 din, zaklana perutnina 850 do l>00 din za kg; kaša 220 do 230 din jošprcmj 160 do 170 din, pšenica 80 do 85 din, oves 40 do 45 din, proso 80 do 90 din, ajdova moka 180 do 220 din, koruzna moka 130 din za liter; kokoši 1200 do 1400 din, piščanci 800 do 1100 din, jajca 40 do 45 din i m i h ti ii jt' pri'hi va ist r« V TRŽIČU Rodila se jc: Radoslavka Marin-šck Poročila sta se: Božidar Borec, zlatar in Alojzija Stcrn, uslužbenka Umrli so: Marija Gosar, gospodinja; Bogomir Rožič, kmetijski tehnik; Mihael Pehare, poscsfnik Vsem sorodnikom in znancem sporočamo, da nas je nepričakovano zapustil naš ljubi mož, oče, stari oče in brat FRANC PESJAK Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek, 18. febr. 1965, ob 15.30 izpred hiše žalosti, Korilno št. 8, na pokopališče v Ribno. Globoko žalujoči: žena Marjeta, hčerke: Marica, Štefka, Anica in Francka, zetje: Zdravko ln Jože, vnuki in ostalo sorodstvo Koritno, Kranj, Ljubljana, Villach, Sortino, dne 16. februarja 1965 Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo, da je umrl FRANC ISTENIČ vodja zemljiške knjige v pokoju Pogreb bo v četrtek, 18. februarja 1965, ob 16. uri izpred križišča na kranjsko pokopališče. Žalujoči: sin Franc] ln hči Minka z družinama, žena Milka ln ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob prerani in bridki izgubi našega dragega moža, očeta, brata in strica VALENTINA KOŠNJEKA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga spremili na zadnji poti, mu darovali vence, z nami sočustvovali in nam ustmeno izrazili sožalje. Posebna zahvala zdravniku dr. Bežku in dr. Novaku za ves trud v njegovi bolezni, gospodu župniku za tolažilne besede, gasilskemu društvu za ganljivo slovo, ter vsem sorodnikom in sosedom, posebno še družini Štular, ki so nam pomagali v teh hudih dneh. Žalujoči: žena Tončka, sinova: Tinček in Tonček, bratje in sestre z družinami Strahinj, dno 13. februarja 1965 VOHA KLINAR: MESTA, CESTE IN RAZCESTJA MIHA KLINAR: MESTA, CESTE IN RAZCESTJA Bil je vroč junijski dan. Na plaži med Barkovljami in Mirama-rorn je mrgolelo kopalcev. Bili so večinoma letoviščarji in izletniki. »Kakor da tem moškim ni do politike in volitev, ki bodo čez dva om> je rekla Stefi, a nato pripovedovala, kako je preživela ta teden doma. »Bdo je zar^s lepo,« je rekla. Slavko je je bil vesel, vendar se je tako navezal na njenega očeta in na Borjano, da ni hotel z njo. Na binkoštni ponedeljek so bili na Matajurju. »Nekoč morate z menoj v Borjano! In potem pojdemo skupaj na Stol ali pa na Matajur. Boste videli, kakšen čudovit razgled boste doživeli. Benečija, Brda, Furlanska ravnina, pokrajina, ki je kakor bogata vezenina položena vse do morja. In potem morje, a na severu proti zahodu gore vse do Dolomitov. Sele tu vidi človek, keko čudovito lep je naš svet.« Tudi vi morate nekoč z menoj v Istro. Ste že biLi v Novem gradu? Ne? Potem ga morate vsekakor videti. Mestece kakor skoro vsa obalna istrska mesteca na tržaški strani Istre. Rdeča, bogata zemlja. Pokrajina prav nič. podobna kraški. Razsežne njive. Gaji pin-ij. Tišina ob obali, kjer se človek zares spočije. Jaz sem Bar-kovljanka, vajena morja, da v njem ne opazim nobene posebne le-rote, toda obala pod gozdičem pinij v bližini moževega doma in morje s tiste trani, vse to pa se mi je zdelo tako čudovito lepo, kakor da morja še nikoli nisem videla«. Pogovarjali sta se, se kopali, plavali, opoldan pomalicali, nato pa ju je našel po naključju Ferdo, brat gospe Bajberlove, in Baj-berlova ga je prosila, če bi ju hotel popeljati na morje z jadrnico. Pluli so daleč. Stefi je uživala tišino, ki se je odprla na morju. Videla je delfine, ki so se v daljavi poganjali iz vode, a je sprva mislila, da so morski psi. Barkovljanski ribič Ferdo, se je zasmejal, a ji potem povedal, da so, odkar je v prometu Sueški prekop, morski psi tudi v tržaškem zalivu. •Včasih' jih ni bilo. Vsaj tako zatrjujejo 6tarejši kakor jaz,« je rekel. »Ste vi že kdaj naleteli nanj?« je vprašala Stefi. »Doslej sem videl samo njegovo plavut. A selijo se v naš zaliv kakor ribe. Vsako poletje nas obiščejo. Zato ni varno plavati predaleč. Morda ste slišali o tej pošasti, kako so jo reški ribiči pred kakimi desetimi leti prisilili, da je splavala v plitvino.« Ne, takrat sem bila še otrok. Sele trinajst let mi je bilo,-« se j« zasmejala Stefi. »Tako?« se je nasmehnil tudi Ferdo. »No, takrat so jo ujeli. Pošast je bila dolga 22 čevljev, a v premeru je merila na najširšem mestu celih 6 čevljev. Odprtina žrela je bila široka in visoka dva čevlja. Dovolj da bi si lahko privoščila za malico tudi najdebelejšo letoviščarko s plaže, ne da bi vprašala, ali je dunajska ali madžarska grofica, ki se hodijo razkazovat v Opatijo.« Jadrnica, rahlo nagnjena v toplem vetru, ki ga na obali sploh ni bilo čutiti, je drsela počasneje kakor čas. Ko so zapluli proti obali, se je plaža že skoro spraznila. Sonce je bilo že nizko na zahodnem obzorju in se je spreminjalo v rdečo kroglo. Ko so pripluli do barkovljanskega portiča, so v sonce že ugriznile oddaljene gore daleč na zahodu in se začrtale nanj kakor nazobčana ribja čeljust. Stefi se je zdrznila. Sele sedaj se je spomnila, da ji je rekel Franc, da bo najkasneje ob sedmih doma. Zdaj pa je bilo najbrž že precej čez sedmo. Bil jc junij, 11. junij s prav tako številko letnice. Dnevi so bili dolgi. Cez deset dni bo najdaljši dan, bo začetek koledarskega poletja,'ki ga tržaško poletje prehiteva za cel mesec in ga podaljšuje do oktobra. Đ Ko sta z Bajberlovo stopili na obalo, Stefi ni videla več rahlo valujoče gladine, ki se je spreminjala zdaj v rdeč baker, zdaj v zlato. Ni občudovala enakomerno valujočih valov, ki so bili podobni nepregledni množici telovadcev, izvajajočih prosto vaje z rdečimi rutami v čudovito skladnem ritmu. Skrbelo jo je, kaj bo rekel Franc. Čeprav ji je sam rekel, naj se gre kopat, da ji čez dan ne bo dolgčas, se je vseeno bala, da bo začel prepir in jo mučil z ljubosumjem, zlasti še, če mu1 bo povedala, da sta se z Bajberlovo vozili ves popoldan z jadrnico po morju. Ne bo verjel, da sta bili z gospejinim bratom, če bo sploh verjel, da je bila v resnici z Bajberlovo. Ali se zadnje čase ni zgodilo že večkrat, da je trmasto trdil, ko je bila na obisku pri Bajberlovi, da ni bila in da laže, da ga vara W drugimi. 91. McDonald je hvalil prednosti svoje sestrične, njene lepe in trne kodraste lase, njeno vzgojo v zavodu in njeno zadržanost. Bili Je soglašal in skupno s prijateljem sta odpotovala v St. Louis. Ker sta se nekoliko zamudila, sta prispela pozno zvečer v to mesto in našla Louiso Friderici trdno spečo na blazinjaku. Njen bratranec je z indijanskim bojnim krikom planil v sobo in se naglo skril, medtem ko je Bili presenečen obstal sredi sobe. Deklica se je prebudila in zagledala samo Billa. »A vi ste bili...!« Vsa razburjena je vstala, pri solila Blilu krepko zaušnico in zbežala iz sobe. 92. Oba junaka sta prasnila v smeh. Bratranec se je moral nato dolgo truditi, preden je nagovoril Louiso, da se vrne v sobo. Ko je slednjič le prišla, se je Bili seznanil s čmopolto lepotico, kj se je opravičila zaradi svojega dejanja. To je bil čuden začetek velike ljubezni. Ko se je Bili po končani vojni vrnil v Leavemvorth, mu je bila prva skrb, da se čimprej zopet zaposli in dovolj zasluži. Mesto je bilo polno demobiliziranih vojakov, ki so vsi iskali službe, a jo je le redkokdo dobil. Tudi poni ekspres a ni bilo več, ker so med vojno zgradili brzojavno progo med obema obalama Amerike. 93. Dražba Russel, Majors in VVaddel, ki je vložila ves svoj denar v poni ekspres, je propadla. Bili je bdi vseeno ponosen na svoje nekdanje službovanje pri tej družbi, saj je poni ekspres pomenil za tisto dobo veliko pridobitev. Razmere med vojno so tudi v preriji prinesle mnogo sprememb. Ko so Indijanci spoznali, da so se belci spopadli med seboj, so izkoristili priložnost. Požgali so poštne in karavanske postaje ter poklali velike črede bizonov, edino mesno hrano belcev v preriji. Nekega dne v oktobru 1864 so napadli v enem dnevu vse farme, ranče in postaje na progi več sto milj. Sport • Sport • Sport # Sport • Sport • Sport • Sport • Šport • Sport • Sport • Sport • Sport • Sport • Sport • Sport • Šport • Spo Ljubljana v vodstvu V nedeljo so se v Kranju srečali vsi Štirje udeleženci v tekmovanju za pokal mesta Reke v plavanju. Triglav ln Ljifbljana sta nastopila proti vsem trem nasprotnikom. Največ uspeha so imeli plavalci Ljubljane, saj so zmagali v vseh dvobojih. Primorje Je premagalo Triglav, domačini pa zagrebško Mladost. Na tekmovanju je bilo doseženih nekaj odličnih rezultatov. Dani Vrhovšek se je zelo približal svojim državnim rekordom. Zai ugodno presenečenje pri hrbtaših je poskrbel mladi Kranjčan Zivko Levičnik, ki je bil enakovreden nasprotnik državnemu reprezen-tantu Doreiču. Bojan Levičnik je le za 8 deset i nk sekunde zaostal za lanskoletnim državnim prvakom na 200 m prsno. Ena izmed najboljših disciplin je bila 100 m prosto pri moških. Dobrila in Ko-šnik sta dosegla rezultata pod 59,0. Rečan je šele v zadnjem zamahu premagal borbenega Kranjčana. Domači Triglav je nastopil v oslabljeni postavi brez Vesne Bres-kvar, ki je napovedala, da bo prenehala nastopati. Poleg nje so do- mačini najbolj pogrešal^ Čolnarjevo, tako da so v ekipi nastopile številne mlade plavalke. Ce upoštevamo, da je za Kranjčane nastopilo kar 8 pionirk, pomeni zmaga nad Zagrebčani velik uspeh. Rezultati: moški — 200 m prosto: 1. Dorčič (P) 2:11,6, 2. P. Brinovec (T) 2:13,5, 3. S. Košnik (T) 2:14,5, 4. Clekovič (M) 2:15,2; 200 m prsno: 1. Bonetti (P) 2:50,0, 2. B. Levičnik (T) 2:50,8, 3. Slevec (T) 2:53,1, 4. Račič (M) 2:55,3; 200 hrbtno: 1. Vrhovšek (L) 2:20,0, 2. Dorčič (P) 2:27,1, 3. 2. Levičnik (T) 2:28,9, 4. Daneu (L) 2:30,6, 5. J. Nadižar (T) 2:40,0; 100 m prosto: 1. Dobrila (P) 58,3, 2. S. Košnik (T) 58,9, 3. F. Nadižar (T) 1:01,3, 4. Rupčič (P) 1:01,3; 200 m metuljček: 1. Der-mastia (L) 2:29,8, 2. Brinovec (T) Ljubljana presenetila V prvem delu republiškega na-miznotenišljfega prvenstva za kombinirane ekipe, ki je bilo v soboto in nedeljo na Jesenicah, je zmagala Olimpija. Na drugo mesto se je presenetljivo uvrstila Ljubi j a- Nov rekord Mrzela Na nedeljskem moto-skikjorin-gu na Bledu, ki si ga je ogledalo več kot 8000 gledalcev, je jugoslovanski prvak Aleš Mrzel, postavil nov rekord blejske steze s časom 1:42,0 aH povprečno 115 km na uro. Njegov sovozač na smučeh Je bil Vito šmit. Med 35 tekmovalci so prednjačili Avstrijci, ki so pobrali največ prvih mest. REZULTATI — do. 175 cem: 1. W. Leitgeb (Avst.) 2:08,0, 2. K. Leitgeb (Avstr.) 2:21,0, 3. Plvk (Kranj) 2:42,2; do 250 cem: 1. W. Leitgeb 1:57,2, 2. šterbenc (Av.) 1:58,3, 3. Kališnik (Kranj) 1:09,0; nad 250 cem: 1 .Mrzel (M. Sobota) 1:42,0, 2. — 3. Kokalj (Bled) in Hofer (Avst.) 1:48,1. Prvič na novi progi Na novozgrajeni smučarski progi v Bohinjski. Bistrici so v nedeljo prvič vozili veleslalom, zbralo se je okrog 100 tekmovalcev, med njimi tudi nekaj naših najboljših smučarjev. REZULTATI — člani: 1. A. Kli- nar (Jes.) 1:44,3, 2. Jakopič (Jes.) 1:47,2 3. Jamnifc (Triglav) 1:48,0; st. mladinci: 1. Ponikvar (Jes.) 1:44,3, 2. Zupan (Rad.) 1:46,4, 3. Stojan (B. Dobr.) 1:48,5, ml. mladinci: 1. Pesjak (Jes.) 1:20,1, 2. Potočnik (T) 1:21,4, 3. Marolt (Jes) 1:22,4. M na pred vse trL gorenjske zastopnike. Nekateri najboljši kranjski in jeseniški igralci so razočarali. Rezultati gorenjskih moštev — Triglav : Kranj 7:2, Triglav : Ljubljana 6:7, Triglav : Jeesnice 7:5, Triglav : Olimpija 7:0, Triglav : Fužinar 7:3, Jesenice : Fu-žlnar 7:2, Jesenice : Olimpija 2:7, Jesenice : Kranj 7:3, Jesenice : LJubljana 3:7, Kranj : Fužinar 7:5, Kranj : Ljubljana 4:7, Kranj : Olimpija 0:7. Vrstni red po prvem delu: 1. Olimpija 5 (35:51), 2. Ljubljana 4 (30:23), 3. Triglav 3 (27:24), 4. Jesenice 2 (25:26), 5. Kranj 1 (16:33), 6. Fužinar 0 (14:35). 2:42,1, 3. Vošnjak (L) 2:42,1, 4. Ra-doš (P) 2:45,0, 6. P. Brinovec (T) 2:53,9; 4x100 m mešano: 1. Triglav (Levičnik Ž., Levičnik B. Brino-eev V., Nadižar F.) 4:34,6, 2. Ljubljana 4:36,0, 3. Primorje 4:46,0, 4. Mladost 4:51,1. Ženske — 200 m prosto: l.Sou- van (L) 2:43,9, 2. Pogačic (M) 2:45,0, 3. Jančar (T) 2:51,4, 4. Bem (P) 2:56,4, 5. Mihelič (T) 3:03,0; 200 m prsno: 1. Rubeša (P) 3:11,6, 2. Ker-ker (M) 3:13,0, 3. Peterman (L) 3:15,2, 4. Halužan (P) 3:18,1, 6. Rupnik (T) 3:33,1, 8. Markovič (T) 3:45,2; 100 m hrbtno: 1. Rubeša (P) 1:22,0, 2. Simič (P) 1:24,9, 3. Wol-fart (M) 1:24,9, 4. Holec (L) 1:30,5, 5. Siler (T) 1:32.8. 8. Novak (T) 1:43,7; 100 m prosto: 1. Trtnik (L) 1:10,3, 2. Pogačic (M) 1:12.8, 3. Jančar (T) 1:15,1, 4. Bem (P) 1:17.8, 7. Mihelič (T) 1:22,3, 100 m metuljček: 1. Souvan (L) 1:21.5, 2. Ra-dovanovič (P) 1 :?6.5, 3. Bratkovič (M) 1:38,5, 4. Bogataj (T) 1:39,0, 8. Lampret (T) 1:49,6; 4x100 m mešano: 1. Ljubljana 5:499. 2. Primorje 5:54.9. 3. Trielav (Siler, Rupnik, Bogataj, Virnik) 6:13,1, 4. Mladost 6:17,9. Po nedeljskem tekmovanju se je pokazalo, da bosta na j resne i ša kandidata za zmagovalca Ljubljana in Primorje. Pred srečaniem med Mladostjo, Ljubljano in Primorjem, ki bo v nedeljo na Roki, je lestvica za pokal Reke naslednja: 1. Ljubljana 3 3 0 46.743 6 2. Primorje 3 2 1 46.311 4 3. Triglav 4 1 3 57.822 2 4. Mladost 2 0 2 26.968 0 (Kolone pomenijo: število dvobojev, dobljenih, izgubljenih, rezultati ocenjeni po točkah, ki jih osvoje kilubi z dobljenim srečanjem). Peter Čolnar Tretji naslov za Štefančiča Na državnem mladinskem prvenstvu v skokih, ki je bilo v nedeljo v Logatcu, je med starejšimi zmagal Kranjčan Peter Ste-fančič, med mlajšimi pa Branko Dolbar iz Ljubljane. Triglavan Stefančič je tako po osvojenem prvem mestu na gorenjskem in republiškem prvenstvu dosegel najboljši rezultat še na državnem prvenstvu. Gorenjski tekmovalci so se zelo dobro uvrstili med stairejšimi mladinci, saj so osvojili vseh prvih pet mest. Med mlajšimi mladinci je bil na drugem mestu gorenjski prvak Krznarič iz Mojstrane. REZULTATI - st. mladinci: 1. Stefančič (T) 213,6 (43, 43,5) 2. Mesec (T) 189 (40,5, 39,5), 3. Malej (Jav.) 187,9 (39,5, 40,5) 4. Zemva (Bled) 182,4 (39,5, 39,5), 5. Prime (T) 180,9 (39,5, 40); ml. mladinci: 1. Dolhar (F) 197>7 (41,5, 40,5), 2. Krznarič (M) 197,2 (41,5, 40,5) 3. Prelovšek (K) 182.2 (39,5, 39,5) 4. Burjak (Crna) 179,5 (40, 38,5) 5. Razinger (Jes) 170,6 (37,5, 38,5). V soboto in v nedeljo Je bilo M Jesenicah v, domu TVD P>rtlzana prvi del republiškega prvenstva za kombinirane ekipe v namiznem tenisu. Prvo mesto je dosegla Olimpija, Kranjčani so bili tretji, Jeseničani pa so »pristalice na 4 mestu Najboljši Tržičani Na republiškem pionirskem prvenstvu v veleslalomu pri Celjski / koči so imeli največ uspeha trži- ' ški smučarji. Zmagali so v obeh ekipnih konkurencah, med posamezniki pa Meglic pri st. pionirjih in Kramarjeva med st. pionirkami. REZULTATI — st. pionirji: 1. V. Meglic (T) 55,8, 2. Sipek (Mežica) 58,6, 3. Lah (Branik) 58,6; rrđ. pionirji: 1. Leskovec (Crna) 46,0, 2. V. Meglic (T) 46,4, 3. Košir (Selca) 47,0; ekipno: 1. Tržič I. 2. Mežica, 3. Tržič II; *t. pionirke: 1. Kramar (T) 48,6, 2. Bem (Radovljica) 48,9, 3. Brezar (T); mL pionirke: 1. Luzar (E) 50,7, 2. Mali (Kamnik) 53,9, 3. Svab (T) 57,0; ekipno: 1. Tržič, 2. Radovljica, 3. Celje. Sankanje v Bohinju Na nedeljskem sankaškem tekmovanju v Bohinju za »Pokal turizma in gostinstva« so nastopili številni najboljši tekmovalci iz Slovenije in Hrvatske. REZULTATI — člani: 1. Mencinger (Boh) 2:27,0, 2. Zupan (Beo-grad) 2:29,3, 3. Rozman (Boh) 2:29,7 •V člani: 1. Česen (Trž) 2:34,2,, 2. Horvat (Jes) 2:46,1, 3. Eržen (Kranj) 2:47,3; članice: 1. Tišler (Trž) 2:47,8 2. Rozman (Boh) 2:55,6, 3. Ocepek (Kranj) 3:22,6; mladinci: 1. Stefe (Jes) 2:38,4, 2. Carman (Jes) 2:43,0, 3. Meterc (Beg.) 2:54,5, mladinke: 1. Kavčič (Boh) 2:58,8, 2. Znidar-šič (Trž) 3:02,5, 3. Demšar (Jes) 3:05,5. Ekipno — moški: 1. Jesenice 13:19,7, 2. Beograd 12:21,6, 3. Tržič 13:26,2; ženske: 1. Bohinj 9:41,5,2. Selca 11:01,6. Skoki v Podbrezjah Meddruštvenega tekmovanja v smučarskih skokih, ki je bilo v nedeljo na 25-m skakalnici v Podbrezjah, se je udeležilo 73 tekmovalcev iz 14 gorenjskih društev. Udeležba je bila najboljša med pionirji, medtem ko so člani tekmovali le tirije. Med mlado generacijo je bilo opaziti nekaj zelo nadarjenih tekmovalcev predvsem Piriha iz Podbrezij in Finžgarja iz Radovljice. REZULTATI — člani: 1 Gros (Triglav) 224 (18,5, 22), 2. Kozjek (Podbrezje) 189 (20, 21,5) 3. Pod-jed (Oiševek) 1133 (18, 18); starejši mladinci: 1. Prevodnik (P) 165 (19, 21), 2. Kozjak (P) 163,4 (19, 20), 3. Razpor (T) 151 (19, 18,5; mlajši mladinci: 1. Markelj (P) 171 (17,5. 18), 2. Lap (Ljubno) 168 (17, 18,5), 3. Bučan (T) 167,4 (16,5, 19); starci« plonđrj: 1. Jeglič 190.3 (18,5, 21), 2. Cegnar (Sk. Loka) 187,4 (19,5, 20), 3. Dežman (Radovljica) 173,1 (13, 19); mlajši pionirji: 1. Pirih (P) 210 (19, 21) 2. Finžgar (R) 194,9 (19,5, 15,5), 3. Bešter (Podnart) 175,4 (17, 17,5). J, JUSTIN Najboljši Kobal V nedeljo je mladinski športni aktiv Orehek-Drulovka priredil tekmovanje pionirjev v smučarskih skokih. Ob odlično pripravljeni 20-metrski skakalnici se je zbralo 19 skakalcev. Najboljši med njimi so bili: pionirji — Klemen Kobal (Triglav) 176 (16,5, 16,5). Alojz Sagadin (Orehek) 171 (14, 14), Bojan Bogataj (Orehek) 165 (15, 15), Ekipe: Orehek 582, Triglav 581, Trboje 478. Med 200 gledalci, sta žela največ aplavza 13-letna pionirja Kobal in Sagadin. — E. K. TONE JERINA Imam prestar motor Nedeljske tekme v moto-skikjo-ringu na Bledu je otvoril najstarejši udeleženec tekmovanja 70-let-ni TONE JERINA z Bleda. Na smučeh je vlekel šestletnega Lenarta Jemca. Pred startom je odgovoril na nekaj vprašanj. Koliko časa se že ukvarjate s tem športom? Dolgo, v«ndar točno ne morem povedati. Veselje do tega športa sem podedoval po očetu, ki se je ie prav tako ukvarjal z njim.« Koliko tekmovanj ste se že udeležili? »Pred vojno sem nastopil dvanajstkrat. Sodeloval sem tudi na republiških prvenstvih v LJubljani, Radovljici in drugod.« Kaj pa na Blejskem jezeru? »Na ledu Blejskega jezera tekmujem danes trlnajstič.« Kaj nam lahko poveste o svojem motorju? »Preje sem tekmoval z drugim motorjem. Sedaj pa Imam 200-ku-bičnl Zlndapp, ki Je star že 32 let. Lani sem ga kupil za 4000 dinarjev od bivšega blejskega miličnika.« Kako se počutite pred vožnjo? »Ce bi Imel boljši motor, bi se lahko potegoval za prva mesta. S takim motorjem pa ne bom dosegel kakšnega večjega uspeha.« J02E JARC