----- 378 ----- Kmetijstvo. Potreba deželne kemične preskuševalnice v Ljubljani. (Spisal poljedelski inžener Fr. Pour.) Vsakemu omikanemu in praktičnemu poljedelcu je znano, da je velikanski prevrat, ki se je pojavil v zadnjih desetletjih v celem poljedelstvu, v mnogem tudi posledica delavnosti deželnih preskuševalnic. Omenjene preskuševalnice nam podajajo nauk, kako je odbrati pravo vrsto in količino žitnega polja, kako se to obdeluje v racijonelnem gospodarstvu, nauče nas umetnega gnojenja in preiskave prstnih sestavin ter uporabe sredstev, s katerimi se povrne ali nadomesti zemlji redilna moč in katera so postala za sedanje poljedelstvo neobhodno potrebna. O prevažnem vplivu, katerega imajo preskuševalnice pri umnem hranjenji domačih živalij, pri ohranjenju in gojitvi za poljedelstvo koristnih rastlin, pri pripravljanji gnoja, kakor tudi gospodarskem obrtu, posebno pri pivovarstvu, vinarstvu, mlekarstvu itd., nam ni potrebno še posebej omenjati. Prvo preskuševalnico je ustanovil v letu 1851 prot. A. Stockhardt v Mockern na Saksonskem. Ta preskuše-valnica se je prav izredno obnesla, ker so spoznali njeno praktično vrednost tudi širši poljedelski krogi. V Nemčiji je potem naglo rastlo število jednakih preskuševalnic, tako da jih je sedaj nad 80. Tudi v vseh drugih kulturnih državah so se jele naglo razširjati. Francija, Anglija, Belgija, Italija, Švica itd. imajo posebno izvrstno vrejene preskuševalne zavode, Njihovo število ze bode pa vsekako še znatno povišalo, ker so vsi poljedelski krogi že zdavna sprevideli, da spadajo preskuševalnice mej najpotrebneja pospeševalna sredstva za poljedelstvo. V deželah, koder še nimajo jednakih zavodov, čutijo že zdavna njihovo potrebo. Se celo v oddaljeni, pol pozabljeni Dalmaciji so si želeli takega zavoda in vlada jim je ustanovila državno c. kr. poljedelsko kemično preskuševalnico v Spljetu. Le na Kranjskem, kjer žive prebivalci skoro izključno le od poljedelstva in kjer more poljedelec pri sedanjih nizkih cenah žitnih pridelkov le na ta način še skromno shajati, ako seje in sadi bolj plodonosne trgovinske rastline in je potem uporablja pri gospodarskem obrtu ali v tovarnah, tedaj le na Kranjskem nimamo do-sedaj še nobene preskuševalnice. ----- 379 ----- Kako zelo so se navadili na Avstrijskem poljedelci in trgovci poljskimi pridelki na preskuševalnice, razvidimo iz tega, ker se leto za letom množe razna pre-skuševalna opravila, katera v glavnem v tem obstoje, da dajejo praktična pojasnila in nasvete. V vzgled navajamo sledeče podatke. C. kr. poljedelska kemična preskuševal-nica je izvršila v letu 1870. le 81 analiz, v naslednjem letu 247, leta 1889. pa se je zvišalo število analiz na 12.180, in tako gre vedno dalje. Preskuševalnica pri Sv. Mihaelu za Tirolsko dovrši vsako leto nad 1000 analiz. Semenska preskuševalnica c. kr. dunajske kmetijske družbe je preiskala v prvem letu, t. j. 1. 1881, 423 vzorcev in plombovala 278 vreč, 1. 1889. pa se ji je doposlalo 4468 vzorcev in je plombovala 3945 vreč. V jednakem razmerji se je povišalo delovanje vseh ostalih preskusevalnic. Ako torej pomislimo, da imajo najmanje dežele, kakor Istrija, Goriško, Predarlsko, Koroško in Šlezija že več let take zavode, katere dežele so se dosedaj odlikovale po svoji rodovitnosti, bilo bi vprašanje popolno času primerno, ali bi se ne ustanovila tudi na Kranjskem jed-naka preskuševalnica s sedežem v Ljubljani in pod naslovom »poljedelska kemična preskuševalnica c. kr. kmetijske družbe", eventuvalno, ko bi država ne hotela dovoliti potrebne podpore, ali bi se ne prosilo visoko poljedelsko ministerstvo za ustanovitev c. kr. poljedelske kemične preskuševalnice v Ljubljani, kakoršno ima Dalmacija v Spljetu. Bodoča preskuševalnica bi morala ustrezati sledečim namenom: 1.) Morala bi nadzorovati trgovino s poljedelskimi semeni, umetnimi gnojili in sredstvi za redilno krmljenje; 2.) morala bi delovati kot prava preskuševalnica; 3.) bila bi analitični laboratij za poljedelske in obrtne namene, in 4.) bila bi posredovalno sredstvo med teorijo in prakso s poučevanjem in spodbujanjem a) Preskuševalnica kot nadzoro valnica. Nadzorovanje bi se raztezalo na trgovino s poljedelskimi semeni, umetnimi gnojili in takozvanimi sredstvi za redilno krmljenje. 1.) Z nadzorovanjem trgovine s poljedelskimi semeni je združena preiskava vseh preskuševalnici vpo-slanih poljskih semen; tu se določi njihova vrednost, kakovost, čistost, kaljivost in kadar je mogoče, tudi njihov proizvod. S tem je prodajalcem in kupovalcem omogočeno, da spoznajo njihovo vrednost pri vporabi in zamo-rejo jamčiti za predano blago. Potrebo takih strokovnih preiskavanj uvidi vsak, kdor le nekoliko pozna razne, goljufije, katere se dogajajo v trgovini s semeni. Vsakemu strokovnjaku je znano, kako se deteljnemu semenu primešavajo umetno barvani kamenčki, ki se s prostim, nevajenim očesom skoro ne morejo razločiti od pravega semena. Ravno tako se po- rtr\ai-r\ Anrraia f\a co ofovn nnb-o lil irr* Hofolnin in fratmn seme požveplja, da dobi potem bolj sveže lice. Mesto semen dobrih travniških rastlin se primešavajo slaba semena gozdnih trav. V novejšem času se proda vsako leto velika množina ameriške rudeče detelje pod imenom „štajarske ru-deča detelja". Ta detelja provzroča poljedelcu dvojno škodo: prvič se znižajo cene domače detelje vsled konkurence ameriške detelje, drugič ima poljedelec, ako dobi mesto štajarske detelje, ameriško, tudi pri tem veliko škodo, ker ameriška detelja pod našim podnebjem rada pozebe. Vsako deteljno seme mora biti prosto plevela, posebno pa tako zvane predenice, kar pa se žalibog ne godi s semeni v naši trgovini. Takih nedostatkov more obvarovati jedino le preskuševalnica. Ako se ta nahaja v deželi, tedaj trgovec lahko jamči za svoje blago in je kupovalec lahko da še jedenkrat preiskati. Tudi reelnemu trgovcu prinaša preskuševalnica mnogo koristij, ker si s tem, da daje preiskati svoje blago, za katero potem lahko jamči, pridobi in obdrži mnogo kupcev. Izkuševalnica pospešuje nadalje izvoz domačega semena in sicer s tem, da plombuje vreče in na ta način onemogoči vsak dvom, ki bi ga morda imeli kupci glede proizvajanja ali kakovosti dotičnega semena. 2.) Umetna gnojila. Vsakemu poljedelcu je znano, kako se ponarejajo pri sedanji veliki uporabi umetna gnojila. Zelo potrebno bi bilo torej, da bi se trgovina z umetnimi gnojili neprestano nadzorovala. Umetna gnojila nam podajajo namreč samo one snovi, ki pospešujejo rastlinsko rast, posebno pa fosforjevo kislino, dušik in kalij. Po množini teh snovij se določuje vrednost umetnih gnojil. Lahko je umljivo, da je še jedenkrat toliko vreden stot superfosfata, v katerem je 20 kilogramov raztopljive fosforjeve kisline, kakor pa stot z le 10 kilogrami iste snovi. Tovarne za umetna gnojila sicer navadno naznanijo, koliko odstotkov da se nahaja redilnih snovij v posameznih gnojilih, toda na take podatke se dandanes ne sme ozirati in zanesti poljedelec, ko se le prepogosto ponarejajo vsakovrstna gnojila. On mora biti popolno zagotovljen, da se nahaja v kupljenem gnojilu res toliko redilnih snovij, kakor mu je povedal prodajalec. Da se pa more poljedelec obvarovati škode pri nakupovanji gnojil, se more posluževati le jednega sredstva, da namreč kupi dotična semena ter vpošlje vzorec preskuševalnici, da ga preišče. Ako se pri preiskavi dokaže, da blago ni take kakovosti, kakor je rekel trgovec, tedaj je ta dolžan povrniti škodo, oziroma vzeti blago nazaj. (Konec sledi.) ----- 388 ----- Kmetijstvo. Potreba deželne kemične preskuševalnice v Ljubljani, (Spisal poljedelski inžener Fr. Pour.) (Konec.) 3.) Kakor za gnojila, tako je potrebna preiskava tudi za trgovino s takozvanimi redilnimi sredstvi. Tudi pri teh sredstvih je treba gledati na to, da imajo v sebi zadostno redilnih snovij in da so sveža in ne ponarejena. b) Namen zavoda kot prava preskus e- v a 1 n i c a. Ta oddelek delovanja preskuševalnic obsega pravo preskuševanje, namreč izvrševanje praktičnih poskusov na podlagi vseh znanstvenih podatkov. Pred vsem bi se morali izvršiti natančni kulturni poskusi v rastlinstvu in z gnojenjem; ti bi pa le tedaj imeli praktično veljavo, ako bi se vršili na različnih krajih z različnimi zemeljskimi in klimatičnimi razmerami, in bi bila tako rekoč cela dežela preiskovalni objekt. Samostojno polje ne potrebuje preskuševalnice. Ta namen bi se pa le tedaj najlažje dosegel, ako bi se preskuševalnica združila z inteligentnimi poljedelci in bi z njihovo pomočjo in pod svojo lastno kontrolo izvrševala poskuse. Poleg teh bi morala preiskovati preskuševalnica tudi taka sredstva, ki se rabijo pri rastlinskih boleznih in pri zatiranju poljedelstvu škodljivih mrčesov, Ako bi povoljno izpali taki poskusi, potem bi imela preskuševalnica nalogo poljedelce poučiti v praktični vporabi omenjenih sredstev ter z dejanjem in svetom pospeševati taka opravila. Posebno pa bi se preskuševalnica morala ozirati na racijonelno pridelovanje sadnega mošta. V to svrho bi se za praktične poljedelce lahko ustanovila posebna šola, kakor jo ima preskuševalnica v Klosterneuburgu. c) Preskuševalnica kot analitični labo- ratorij. V to stroko bi spadala sledeča dela: Preiskovanje tal in zemljskih snovij, poljskih pridelkov, mleka in mlekarskih izdelkov, sadnega mošta, sladkorne pese i. t. d. Dalje bode treba preskuševalnične pomoči pri domačem obrtu, namreč pri preiskovanju surovin, poluizdelkov in dovršenih del, kakor na pr. pri pivovarstvu pri preisko- 389 vanju vode, ječmena, hmelja, drožij, raznovrstnih dišav in gotovega piva; jednako pri druzih takih obrtih. Ko-nečno ni analitično preiskovala vsakovrstna živila, ko dobi veljavo v državnem zboru sklenjeni zakon proti po-narejevanju živil. d) Preskuševalnica kot posredovalka mej teorijo in prakso. V to stroko bi spadali odgovori na raznovrstna vprašanja iz poljedelskih krogov. Preskuševalnica bi svetovala, kako se vporabljajo na pr. razna gnojilna sredstva, kako se morajo ta mešati ; kako pokončevati in zatirati škodljive mrčese in rastlinske bolezni; posebno bi pa prirejala predavanja in poučevanja, katerih bi se lahko vdeleževali bogoslovci, učiteljiščniki in drugi. Dotični poskusi in vspehi bi se potem objavili v priprosti, obče umljivi besedi v poljedelskem listu kmetijske družbe. Iz navedenih podatkov so razvidni vsi nameni in naloge, katere bi imela izvrševati nova preskuševalnica. Brezdvomno je, da bi ta s svojo delavnostjo vsestransko pospeševala poljedelsko in tehnično obrt, in to prav lahko v sled tega, ker bi bila kot zavod c. kr. kmetijske družbe v tesni zvezi s poljedelci. Konečno bi imele od takega zavoda mnogo koristi tudi sodnijske oblasti, ker bi vsak čas lahko zahtevale pojasnila ali kemičnih preiskav; .posebno bi pa lahko s pomočjo preskuševalnice preprečile vsako trgovino s ponarejenimi živili. Na ta način bi delovala preskuševalnica v korist dežele, prebivalstva in splošnega blagostanja.