138. številka
Ljubljana, v ponedeljek 20. junija 1904
XXXVII. leto
Izhaja vsak dan zvečer, izunSi nedelje in praznike, ter velja po pošli prejeman sa avstro-ogrske dežele za vso leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 60 h, za eden mesec 2 K 30 h. Za Ljubljeno a pošiljanjem Qa dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za eden mesec 2 K. Kdor kodi sam ponj, placa za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 6 K 50 h, za eden mesec 1 K 90 h. — Za tuje .dežele toliko več kolikor znaša poštnina. — Na naročbe brez istodobne vposujatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peterostopne petit vrste po 12 h, Če se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, če te trikrat ali večkrat tiska.   —   Dopisi naj se izvole" frankovati.  —  Rokopisi se ne vračajo.   —   Uredništvo in upravnletvo je v Knaflovih ulicah st. 6, in sicer uredništvo v I. nadstropju, upravnistvo pa v pritličju. —
Dpravnifitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari.
Slovenski Narod" telefon St. 34. Posamezne številke po 10 h. „Narodna tiskarna" telefon št. 85.
Fiat justitia!
Iz Maribora, 18 jun.
Pri glavni obravnavi, ki se je danes vršila zoper znanega načelnika mestnega urada, bivšega glavarja Taksa, bil je isti zaradi sleparskega postopanja ob občinskih volitvah mariborskih, ki so se vršile meseca novembra lanskega leta, obsojen v osemdnevni ostri zapor, poostren z enim postom.
Tako je tudi ta mož, ki ima ne* izmerno veliko volilnih sleparij na vesti, obsedel in prišel do zaslužene kazni.
Naše državno pravdništvo je imelo doslej le pogum zoper slovenske kmete takove obtožbe vlagati in jih je vlagalo večkrat popolnoma brez temelja in le iz političnih nagibov. To pot pa je vojaška oblast sama zahtevala preganjanje, ker ji je Taks za volitev pri občini izsleparil nekega častnika in od todi veliki pogum gospoda K e m a n i t s c h a. Sicer se je naše sodišče branilo z vsemi štirimi te pravde in sam državni pravdnik je predlagal, naj se delegira okrožno sodišče v Celju za to pravdo, češ, da bodejo nastali v Mariboru delavski nemiri. A vršila se je pravda izredno mirno.
Pričakuje se še veliko drugih obtožb. Obtožen bi moral biti n. pr. občinski odbornik Schmidi, ki je z denarjem kupoval glasove. A silno trdo gre s to obtožbo. Stvar je sitna. Saj sedijo v občinskem odboru tudi o. kr. deželne sodnije svetovalci. Težko je torej tožiti in soditi kolego Schmidla ... O teh razmerah našega državnega pravdništva in našega okrožnega sodišča se bode enkrat moralo kaj več v javnost spraviti.
G. Nemanitschu pa Čestitamo na tem uspehu.   Zdaj naj ide dalje in
naj obtoži Še t ste, ki so pri ob činskih volitvah v S t. II ju ponujali Ani Pruč 60 gld. za njen glas ter ji ta denar v žep utaknili. Gg. Fibchereder,Felser in HoMtschi bodejo lahko vse natanko o sebi izpovedali. Ne tožite samo slovenskih kmetov, ampak iz čist i te svoj nemčurski hlev.
Tudi v Ljutomeru bi bilo dobro poprašati. Saj je »Domovina« naravnost navedla vsa fakta kupovanja glasov. Gosp. državni pravdnik, če ste v drugih slučajih tako goreči, zakaj ne preganjate taoih deliktov, o katerih ljudje javno kričijo?! Mi hočemo, da so vsake volitve čiste in da se tudi pod okriljem našega državnega pravdništva ne godijo nezakonitosti, kakor se čuje od njih.
Fiat justitia!
Vojna na Daljnem Vztokn.
Po petdnevnem ljutem boju pri Vafankovu se je general Stakelberg umaknil proti severu in nad 500 mrtvih junakov krije s potoki krvi prepojeno bojišče.
Nov udarec, zopetni strahoviti poraz za Rusijo, tako bodo sedaj zopet v vseh varijacijah kričali ruso-fobi in njih listi in oni, kojih duševna hrana so te novine in kateri smatrajo slepo vse, kar pišejo ti listi
— in najsi so še tako nezanesljivi
— za golo in čisto resnico, bodo seveda tem dvomljivim izvajanjem verjeli do piČice. No, tem niso na- i menjene naše besede, ker bi bil vsak poskus, jim odpreti oči, zaman, bob ob steno.
Treznim, razsodnim čitateljem pa podajamo v razmišljevanje ta-le izvajanja praške »Politike«:
Dogodki pri Kiulienčengu, Kin-čevu in najzadnje pri Vafankovu se ne smejo smatrati kot epizode za st brez vsake zveze med sabo. V vojni,
ki se naj vodi pravilno, se ne zgodi ničesar brez zveze s celoto. Vsaka razdelitev    moči    služi posebnim svrham; številnost vsakega vojaškega oddelka se mora podrediti važnosti naloge,   vsaka  malenkost  se mora preje natanko preudariti.   Po obsežnosti in važnosti sredstev se morajo ravnati tudi vse varnostne odredbe. V vsakem slučaju  pa  mora veljati kot geslo, da se, kakor najbolj mogoče, štedijo vse sile za glavni smoter.   Z drugimi besedami povedano: kar se z malim da doseči, v to se naj  ne  porabljajo   po nepotrebnem velike sile.   To velja tudi za operacije generala Stakelberga!  Da se je znaten del japonske armade odtegnil izpred  Port Arturja, je popolnoma zadostovala,  kakor se je pokazalo, Stakelbergova armada. Stakelberg se ni napotil proti jugu na zmagonosni pohod, on ni bil odposlan, da bi iz« vojeval zmago, marveč da bi s svojim   pojavom   magnetično pritegnil na-se čim  več  sovražnih vojnih sil. To pa je v polni meri tudi dosegel. Da ni »zmagal«,  marveč  da  se je po ljutem boju umaknil pred japonsko premočjo, to ni noben »poraz«, to je samo posledica, izvirajoča iz smotra in njemu dane naloge. Raz sodni  čitatelji   ne  bodo  v dvomu, kako naj sodijo o takem »porazu«, vedeli bodo, koliko važnosti je treba pripisovati takš.iim navideznim neuspehom, ki so bili že a priori pre računjeni.   Takisto pa bodo tudi vedeli, da se tako važni voji s tako važno nalogo ne odpošiljajo »kar tja v en dan«, marveč da se tudi za-časa zadostno skrbi za njih varnost za slučaj, da bi prišli v kak opasen položaj.   Kdor pa tega dejstva neče uvideti, temu pa ne preostaja drugega, kakor da počaka nadaljnih dogodkov in iz njih orpa nauk za bodočnost. — Ta sodba »Politike« bo nemara prava!
Boj pri Vafankovu.
Po poročilih iz Petrograda je v boju pri Vafankovu, ali kakor pravijo Japonci, pri Telisi, na ruski strani padlo 1500 mož, ujetih pa je bilo 250 mož. Trije japonski eskadroni bo bilivmanj nego eni uri popolnoma uničeni, v hipu, ko so poskusili obiti rusko desno krilo. Kakor se zatrjuje, so Japonci izgubili okoli 6000 mož.
Temu nasproti pa priobčuje »Echo de Pariš« brzojavko baje tudi iz Petrograda, da je general Stakelberg izgubit v boju pri Vafankovu v celem 10.000 mož. (To bi bila cela njegova armada, s katero je bil poslan na jug. Ako bi bilo to resnično, bi se Stakelberg s svojo armado niti ne mogel umakniti, iz enostavnega razloga, ker bi ne imel nobene armade več. Opom. ured.) Na levem krilu se nahajajoča divizija je bila obkoljena in popolnoma uničena.
Tudi »Liokalanzeigerc v Bero-linu ve povedati, da sj Japonci a strahovitimi žrtvami v več spopadih Rusom prizadeli tako ogromne izgube, da se Stakelbergova armada sploh ne more več upoštevati. Vse levo krilo, ki je izgubilo vse topOve, je bilo popolnoma uničeno. Govori se, da je Stakelberg izgubil 10.000 mož. Koliko resnice je na teh vesteh, se sedaj še ne da kontrolirati, vsekakor pa se bode cela zadeva v najkrajšem času pojasnila, do sedaj pa še ni potrjena!
O pomorskem pohodu vladivo-stoške eskadre.
Iz Ćifua se brzojavlja, da je s transportnimi ladjami, katere je potopilo vladivostoško brodovje, utonilo najmanj 5000 japonskih vojakov, dasi se uradno še ni raz glasilo, kako velike so faktične izgube.  Popolnoma gotovo se ve, da
se je na potopljeni ladji »Sla domaru« nahajalo 3000 mož
»Lokalanzeigerju« se poroča iz Tokija, da je ladjo »Hitahimaru« zadelo 56 ruskih granat. »Sadomaru« se je ustavila in neki japonski oficir je šel na krov ruske križarke in zahteval 40 minut odloga. Moštvu Be je zapovedalo. da naj nemudoma zapusti krov Predno bo Rusi izstrelili svoje torpede, je cela posadka »Sa-domare« - poskakala v morje Oi te se je samo 79 mož rešilo na čolnih v Kušimo. Parnika »Kacutonomaru« in »Š.kokumaru«, ki sta se odposlala na pomoč onim, ki so se rešili s »Sa-domare«, sta trčila drug na drugega J vsled česar se je potopil parobrod »K a c u t o n o m a r u«. T u d i topničarka »Jamato«, ki jo od* plula na pomoč »Sam omaru«, Be je ponesrečila. Na ladji »Hitahimaru« se je potopilo, kolikor se more že sedaj Boditi, najmanj 1000 mož.
Kje se sedaj nahaja vladivostoško brodovje, nikdo prav ne ve. Kakor Be iz Jokohame poroča, bo ga v soboto zjutraj videli pri Košimi, jugozapadno od Hokkajde, po poročilih iz Tokija pa se je istega dne nahajalo v morski ožini Cugaru. Iz Sage pri Sašanu se pa javlja, da se je slišalo grozovito gromenje topov na morju, iz česar se sklepa, da se je sovražno brodovje ie spopadlo in da Be že bije odločilna pomorska bitka. Temu poročilu nasprotuje vest iz Moje, da še ni bilo nobene bitke med japonsko in vladivostoško eskadro, pač pa se je poBrečilo admiralu Ka-mimuri doiti eno ruskih križark in jo potopiti. Kakor se vidi, si vsa poročila kolikortoliko nasprotujejo, kar je dokaz, da Japonci pravzaprav čisto nič ne vedo, kje se sedaj nahaja vladivostoško ladjevje in da so vse tozadevne vesti navadne kombinacije. Najverjetneje je, da so ruske križarke že na varnem, ker drugače bi gotovo
LISTEK.
Slabost.
Spisal J. S. B r e n o v. (Dalje.)
Sedaj ni bila več tako vznemirjena. Srce ji je zopet enakomerno bilo in čelo se ji je razvedrilo na Bvežem zraku. Še preveč se je vdala v svojo nesrečo, si je dejala, in tolažila se je, da ima pač vsak človek svoj križ. Ali tu se ji je hipno zbudil ponos in vprašala se je, mar ne bi mogla imeti toliko moči in privlačnosti do njega, kakor kakšna vla-čuga. Hotela je, da bi bila lepa, zanimiva, še več, hotela je, da bi bila nadnaravna, nebeško krasna, da bi ne samo njen mož, ampak vsi zanjo goreli. . . Želela je to, ker ni mogla osvojiti moža, Čeprav je sama vedela, da je lepa in ji je vsakdo to pripovedoval, le mož ji tega ni še nikoli rekel. Pa sklenila je, da bo gledala, naj bo karkoli, da ga pridobi, da bo *saj kdaj srečna.
Vse popoldne se je sprehajala po v*Wi in zdajpazdaj pogledala črez plot n* ono stran proti vasi, Če morda toož prihaja. Sel je pač kdo po poti proti gradu, ali nobeden ni bil Košir.
Tudi sestre ni bilo do večera, čeprav je obljubila, da ne pojde daleč. Nji se je tudi želela potožiti, čeravno je znala, da ji b-.» govorila navadne, znane besede, naj zapusti moža in naj se ne da mučiti, saj je vedela, da jo sestra obžaluje vseeno.
Šele ob Zdravi Mariji je prišla sestra, ki je bila mnogo lepša od nje in par let mlajša. Jadrno je skočila raz koleselj in pri tem gracijozno previla svoje vitko telo. Bila bi gotovo sposobnejša od sestre, da se prikupi možu, kakršen je Košir, ki bi morda trepetal pred njo v želji, da se je dotakne, ali se ne bi upal. Spadala je med žene, ki meče prednje neznana sila može na kolena, da jim duša moli vzvišeno molitev ... Z veselim obrazom je hitela k svoji sestri in že oddale! vpila: »Zdravo, Elvira!«
»Zdravo, Zorka!« ji je odvrnila gospa. Lotila se je je še večja žalost, ko je videla sestro tako veselo.
»Kako da nisi prišla prej?«
»Nekakšna hudomušnost se me je lotila in gonila sem dalje in dalje po cesti brez oilja. Sla bi bila še dalje, ali nekakšen velikanski pes mi ni dal naprej, pa sem se vrnila.«
»A jas bi te bila tako potrebovala!«
»Zakaj ?«
Gospa Elvira je vzdihnila in se naslonila na sestro. Ta ji je gledala v obraz in videla solze v očeh in takoj se j 4 spomnila, da je gotovo zopet Košir temu vzrok.
»Gotovo zopet, kaj ?« jo je vprašala
»Kaj pa«, je tiho odgovorila gospa Elvira in si brisala solze. »Že tri dni ga ni domov. Ti še kaj takega nisi videla.«
»Ni mi palo v oči, ker ga tako malokdaj vidim. Sicer me pa to ni iznenadilo, saj ni prvič; on je sploh nepoboljšljiv.«
»To je zahvala za mojo ljubezen«, je zdihovala gospa.
»Jaz že ne bi ljubila človeka, ki mene ne ljubi. On drugo, jaz drugega«.
»Alt prosim te, ali je to pošteno?«
»Je; nepošteno bi bilo, ko bi me on ljubil, a jaz bi norela za drugim. To je čisto umevno, da ne more biti ljubljen mož, ki ženo muči in jo za-metuje«.
»Ah!« je zdihnila zopet gospa Elviru.
»Ti si v vsem preveč ponižna«} je nadaljevala sestra. »Tista metoda, če te kdo udari po enem licu, na stavi mu še drugo, ne velja, ampak ti moraš pokazati, da si tudi ti nekaj
in potem bi te morda mož še spoštoval.« »Ah!«
»Zdihovanje ti pač ne pomore. Jaz s takšnim možem ne bi hotela Živeti, rajša bi sama kje služiia«.
»Jaz ne vem, kaj je to; kaj sem samo jaz izjema?«
»Skoraj, da si izjema«.
Zorka je sestro vzela pod pazdubo in odšli sta v grad. Mrak se je bil že precej spustil na zemljo. Vsa okolica je bila navadno mirna in dremava, a zvečer se je čutilo to Še bolj. Nikjer ni bilo Čuti ne žive duše, ne živega glasu. V vasi so se videle razsvetljene hiše. V gradu je bilo popolnoma temno, ker soba gospe Elvire je bila na nasprotni strani in je gospa sama   prižigala svetilnico.
Ves večer sta sedeli in govorili malo, za silo. Gospa je jokala in zdihovala in sestra je navadno molčala. Kaj bi tudi rekla! Ce imamo pred sabo človeka, ki je nesrečen, mu svetujemo to in to, nekoliko ga tolažimo, a če se pa nikakor ne da pomoči, molčimo in premišljujemo o lastnem gorju. Tudi Zorka je imela svoje težave, a v najnovejšem Času je bila posebno vznemirjena, ker se je seznanila z Jakšetom, ki je nekako Čudno deloval na njo . . .  Vedela je,
da je ztutat žito se je brani misliti nanj, a ker le ni imela miru, je sklenila, oditi zopet v svojo vasioo, med svoje stare znance, ogoljene knjige.
Povedala je tudi sestri, da misli odhajati.
»A kdaj?« jo je vprašala sestra prestrašena.
»Jutri, morda pojutrišnjem«
»Ne hodi, Zorka«, jo je prosila* »Jaz potem obupam v dolgočasju in zapuščenosti«.
»Bom videla«, je bil negotovi odgovor.
Nato se je Zorka spravila spat, a gospa je ostala. Čutila se je nekako trudno in ni se ji ljubilo ostati. Gledala je skozi okno na planjavo, odeto s temo, kjer se je komaj komaj raz poznal kak predmet. Okrog okna so letale sove, jezeč se na svetlobo; ena je celo butila v šipo, da je gospa oledenela strahu.
Elvira se je vzdignila in odšla po temnem hodniku ven. Tipala je okrog, da je mogla hoditi. Noč je bila temna, kakor da bi se pripravljalo na dež. Vročina je puhtela in lahen vetrič je pihljal, da so šumela drevesa. Nekako skrivnostno je ta šumenje v samotnem kraju v poletnih tihih večerih.     . (Dalje arih.)
-še nanje naleteli Japonci, saj jih vendar ne lovi nič manj nego petero japonskih brodovij. To potrjuje tudi brzojavka, katero je dobila vojna uprava v Petrogradu iz Vladivostoka, da se je vsa v 1 a d i v o s t o š k a eskadra nepoškodovana vrnila v pristanišče.
Izpred Port Arturja.
Namestnik Aleksejev je 16. t m. uradno sporočil ministru za vojno mornarico: Po poročilih po d admirala Vithefta iz Port Arturja dne 14. t. m. so vsa dela glede poprave pod poveljstvom podadmirala kneza Uhtomskega stoječih o k J o p -nio, kakor tudikrižark in tor-pedovk, katerim po velju je kapitan Rejcenstejn, uspešno končana. Velevaino in veliko to delo se je meglo tako hitro in uspešno končati le zbog tega, ker so tako častniki, kakor vojaki in delavci zastavili vse svoje sile, da čimpreje napravijo vse poškodovane ladje zopet sposobne za boj. Ta uradni komunike je važen tudi radi tega, ker je iz n]ega razvidno, da je knez Uhtomski še vedno v Port Arturju in da je še ▼edno podadmiral, — isti knez, o katerem so židovske novine poročale, da je obtožen radi veleizdaje in da so ga v Petrogradu že — obesili. In takim listom se verjame vse! — Da so vse ruske ladje v Port Arturju ž » popravljene, je potrdil tudi sam car Nikolaj, ki se je napram generalu Bezobrazovu izrazil, da niso vse ladje samo popravljene, marveč da se nahajajo v »ekscelentnem stanju«.
Ruski generalni konzul Karoev je dobil od svojega sina, ki je bil poveljnik torpedovke, ki je odpravila vojaško pošto iz Port Arturja v Tien-cin, iz tega mesta poročilo, daje položaj v Port Arturju ugoden.
»Rusko brzojavno agentetvo« pa javlja iz Liaojanga z dne 18. t m : Semkaj iz Port Arturja došle vesti zatrjujejo, da niso Japonci do 14 t. m. napadli Port Arturja niti z morske, niti s kopne strani. V torek pa so poskusili v četrtič zapreti iz hod iz pristanišča z » b r a n -derji«, toda naše baterije so dva od teh takoj potopile, ostale pa prisilile, da so se jadrno umaknili.
„Novik" poškodovan?
»Morning Leader« poroča iz Ći fua, da se tam širi vest da je kri-žarfca »Novik« pretekli teden, ko se je vračala v pristanišče, naletela, na mino in bila znatno poškodovana. Torpedovkam se je baje pcsrečilo spraviti kr žarko z velikim na. r rn v pristanišče. Poročilu se dostavlja, da je s tem pojasnena eksplozija, ki
Izza temnih dni.
(Sličice iz življenja raznih papežev ) (Dalje.)
Naslednik Leona X. je bil dne 9. januvarja 1522 izvoljeni papež Hadri-jan VI., eden najbolj poštenih mož, kar jih je kdaj nosilo papeško krono. Ha-drijan je bil bela vrana med kardinali. V dobi splošne pokvarjenosti med duhovščino je bil on vzor krepostnega, vernega duhovnika, kar je tudi ostal kot papež.
Rimljane je bilo dolgoletno duhov-sko gospodstvo tako deinoliziralo in pokvarilo, da so bili z izvolitvijo poštenega in dostojnega papeža skrajno nezadovoljni. Iz konklava odhajajoče kardinale so Rimljani kar na cesti psovali, zakaj so izvolili Hadrijana za papeža. Želeli so si papeža, ki bi bil živel kakor kak poganski cesar in razsipal denar, tako da bi Rimljani lahko živeli veselo in brez skrbi.
Že to je bilo značilno, da je Ha-drijan tudi kot papež obdržal svoje ime in si ni, kakor je navada papežev, izbral kako novo ime. Hadrijan se je Bilno mnogo trudil, da bi pokončal v cerkvi vladajočo res velikansko pokvarjenost ali trudil se je zaman. Plevel se je tako ukoreninil in razrasel, da ga ni bilo več mogoče iztrebiti. Papež je spoznal, da je vera postala farjem samo molzna krava, da je. treba v cerkvi korenitih in globokosežnih reform, če
se je videla z japonske kr žarke »čl* tose«. Pripomnimo, da je admiral Togo v svojem poročilu jasno povedal, da se je prigodila eksplozija na kriŽarki »Ci-tose« sami, ne pa da bi se s te križarke videla. S tem je tudi odvzet temelj gornji vesti in z mirno vestjo se lahko reče, da je od kraja do konca izmišljena.
Baltiško brodovje.
Iz Madrida je došla vest, da bo v  Coruni   na   severozapadni
španski obali v i d e 1 i o b š e s t i h zvečer 40 vojnih ladij, ki so plule mimo rta Pri o. Po izpovedi ribičev, ki so brodovje videli iz bližine, je eskadra obstala iz več oklopnic, križark, torpedovk in ter-pednih uničevala. Sodi se, da so te ladje rusko baltiško brodovje, ki pluje na Daljni Vztok.
Razpust državnega zbora.
Dunaj, 19 junija. Prorokovanje o razpustu državnega zbora so za sedaj le pobožne želje krščanskih Bociaioev in čeških ^grarcav, ki upajo, da bi si pri novih volitvah pridobili novih mandatov. Sicer je res, da tudi vlada razmotriva to vprašanje, toda oprjela se bo razpusta kot skrajnega sredstva za saniranje parlamenta ter bo vsekakor poskusila poprej razna druga sredstva. V prvi vrsti se bo poskušalo doseč: sporazumljenje med vlado ia Čehi na eni strani, in med Čehi in Nemci na drugi strani. Šele potem, ako se vladi tako sporazumljenje ne posreči, storila bo zadnji korak ter razpustila drživni zbor. To pa se najbrže še ne zgodi letos, vsaj novih volitev ne bode tako kmalu.
Češka in nemška obstrukcija.
Praga, 19. junija. Nemški deželni poslanci bodo imeli v kratkem skupno posvetovanje. Pri tej priliki bodo vse-nemški poslanci predlagali, naj se obstrukcija v deželnem zboru opusti pod sledečimi pogoji: 1. Čehi morajo opustiti obstrukcijo v državnem zboru; 2. opustiti se morajo povišane zahteve glede kvalifikacij deželnih uradnikov (Nemci bi radi dosegli, da bi njihovim ljudem zadostovala sama nemščina za uradniško službo v deželi). 3. vse nove službe se morajo popolnjevati z dvema četrtinama Nemcev tako dolgo, da bo v deželni službi ravno toliko Nemcev kot Čehov. 4. poklicati se mora več Nemcev na višja uradniška mesta v vseh panogah deželne službe; 5. Nemcem se mora zakonito zagotoviti zastopstvo v deželnem odboru, v komisijah deželnega zbora in v vseh drugih deželnih zavodih v razmerju s številom prebivalstva in davčnih bremen.
Italijansko vseučilišče.
I no most« 19 junija. Vlada namerava v najkrajšem času izločiti italijanske paralelke. Juridična fakulteta dobi nemškega in italijanskega dekana. V katerem poslopju se nastani italijanska fakulteta, Ae ni znano.
Ogrski državni zbor.
Budapešta, 19. junija. Zbornica je sklenila včeraj, da začne v torek razpravljati o proračunu, potem je nadaljevala razpravo o regulaciji plač državnim železničarjem. Trgovinski minister Hieronvmi je konŠtatiral, da je večina zbornice predlogi naklonjena. Opravičeval je vladno postopanje za časa železničarske stavke. O notranjih nagibih štrajka je rekel, da noče govoriti, ker bi to ne bilo mogoče brez razprave c osebah in dogodkih, ki so se odigrali, ko še njega ni bilo v ministrstvu. Obljubil je, da bo povzdignil Častihlepnost in gorečnost pri uradnikih državnih železnic, zato pa • skušal odpraviti protekcije pri nameŠčenju in pomaknitvi v službi. Končno je priporočal, naj se predloga sprejme. — Razprava se dožene jutri.
Položaj v Macedoniji.
Sofija, 19 junija. V kljub prizadevanju notranje maotdonske organizacije, naj bi se ohranil mir do izvedbe reform, se z vsakim dnem jasneje kaže, da bo vstaja znova izbruhnila. Macedonskim begunom se je pač dovolilo, da se vrnejo i domovino, da, iz Bolgarije jih naravnost tirajo, toda doma nimajo kaj jesti, za setev je prepozno, tudi so Bi v«« boljše n|ive prisvojili med tem Časom Turki. Evropske kontrole nt, a vrhutega se množe roparske čti ■ Basibozukov, ki ropajo in morijo Bolgare. Bolgari se bodo seveda maščevali, poseglo bo vmes turško vojaštvo z znano surovostjo, in ples se oo pričel.
Skopi je, 19 junija. Iz Bttolja prihajajo poročila o novih bojih med vstaŠi in vojaštvom; tak boj je bil v Banjici, ki je trajal več dni. Mrtvih je obležalo 8 vojakov in 11 vstašev. Tudi blizu Smerdeša so naleteli turški vojaki na močno četo vstasev. Boj je trajal celo popoldne. Na bojišču je obležalo 18 vstašev in 30 Turkov, med njimi več častnikov.
Dopisi.
Iz Lesec. Udaril bom pastirja, in ovce se bodo razkropile. Tako se glasi svetopisemski rek. In tega reka je tudi postal deležen župnik Seiger-cchmied v Lescah. On je zasejal ne mir med občinstvom; posebno od kar se je povrnil od jeruzalemskega romanja, je postal surovinsko divji. Ko je prvič stopil v šolo, je rohnel nad otroki: »gesindel in barabea. Ali
je to dostojno za božjega namest nika? Na pritnici pa je pripovedoval ■ kako pobožnostjo časte mohame-danci Kristusov grob (T) in kako spodobno se vedejo, da ao nam kristja nom v veliko sramoto. Revče le nikdar ni videl tujega sveta, drugover-cev in njih življenja, tega pa ne ve, da kar je nam Kristus, je mohamedan-oem Mohamed. Zakaj tudi on ni šel v arabsko Mekko ter počastil grob Mohamedov, če se to zlaga? Ljudstvo iz tega sklepa, da je dobil take vtise, ki ga zamorejo preleviti v Turčina. Na kvaterno nedeljo je strahovito razbijalo po prižniei kakor na Veliki četrtek pred cerkvijo, Žalil je vso cerkev in kar bruhalo je iz njega; očital je, da se žene vlačijo z dru gimi moškimi in nasprotno možje z ženskami, (dasiravno o tem ni nikomur kaj znano) in sicer tako do vtipno, da je bilo za otroke pohujš-Ijivo, in da so v naši fari najbolj berejo umazane ounje. K temu ee mora priznati, če se pa kdo maže v časopisih, za to mi kaj ne moremo, vendar pa konštatujemo, da, ako je kdo le količkaj izurjen v mazanju in rabi pravo barvo, je vedno tisti bolj umazan, ki se maže, nego oni, ki maže. Capito? Nadalje se je čula gromeča grožnja raz priŽnioo, da on ne bode nikogar pokopal, naj si bode gospod ali berač, domačin ali tujec, ako se ne bode izkazal s spo vednim listkom, tudi mu ne bode zvonilo in nihče od teh ni sposoben za botra ter se b) strogo držal cerkvenih predpisov, sicer rajši takoj faro zapusti. Oj ti nesrečno človeče in njegova sveta s?eta rimska inkvizicija! In ti nas hočeš s silo podjarmiti nekdaj tako lepo uspevajočemu klerikalizmu? Le pospravi kar je tvojega in pojdi1 Saj vendar Lesce spadajo k najbolj zavednim občinam na deželi, sedaj pa nas hoče privan-drani tujec terorizirati. Mož misli me da, da je nekdanji konkordat še v polni veljavi. A moti se. Mi po znamo še druge predpise, ki cerkvene nadkriljujejo in svetovali hi temu klerikalnemu modrijanu, naj si nrečita točko 14. državnih temeljnih ^stav. Nestrpnost tega svojeglav-neža pač dokazuje, da ž njim m več izhajati; ali mu vendar ni znano, da zaradi Čitanja umazanih listov odveze ne dobimo ali hoče vse odločne liberalce za osle imeti? Oa bi imel vedeti, da nismo mi zaradi njega marveč je on zavoljo nas tukaj. Mi, oziroma naši predniki so cerkev postavili, katero on sedaj hoče razdvojiti. In msgari, ako on pri svojem zapretenju ostane, nam tudi prav, ter smo mu naravnost hvaležni, da je o pravem Času to izustil Sedaj bo treba nekaj tisoča kov za cerkvene potrebe, in ako smo naprednjaki izgubili svoje deleže pri njej, tudi ničesar ne damo, niti bere ne itd. Da je prečastiti te napade vprizoril in žalil vse farane, ne more tajiti. Priča je vsa cerkev, in vsi, tudi njegovi pristaši so se nad tem zgražali ter dejali: to je pa preveč, to ne gre. Mi pa si želimo in hočemo imeti pri našem poštenem življenju mir pred tem rogoviležem, sicer znajo postati Lesoe drugo Romanje, Seigerscbmied pa kaki turški derviš Vsled teara ape'ujemo na pre častiti knezoškofijski ordinarijat, na vis. c. kr. vlado kot tako in na ravno-isto kot zastopnico cesarja našega cerkvenega patrona, naj se temu v <. d pome č prej kot more pocrebno ukrene!
Slavnost »Hrvatskega Sokola"  v Varaždinu.
(Konec.)
Po končanem b-»ik tu se je imela vršiti na prostranem prostoru p »leg mestne telovadn ce velika ljudska veselica, pa koma) |e ne-brojno došlo občinstvo zasedlo prostore, že se je vin dež in občinstvo je iskalo zavetja v obširni telovadnici. Kmalu so bile prenesene miz-* in stoli, in mesto na prostem se |e vršila veselica v telovadnici. ž*l le, da ta navzlic precejšnji obsežnosti, ni b U toli prostorna, da bi našlo vse došlo občinstvo prostor v nji in je moralo vsled tega veliko udetež nikov oditi. Tu se je razvila najžt-vahnejsa zabava, mett'ia godba je neutrudno svirala, peh so slo ven ske in hrvatske pesmi ob splošni navdušenosti. Pri tej veselioi zastopani so bili po odposlancih tudi Medjimurci, ki so orica, da se hv»če|o tudi Slovenci in Hrvatje pod ogrsko krono navlic madjarskemu terorizmu narodno zbuditi ter ohraniti svojo narodnost. V precejšnjem številu so bili na veselici prisotni tudi seljaki v narodnih nošah is varaždinske okolice ter s tem, da so bili zastopam vsi sloji naroda, je zadobi a slavnost res s«, k Iski značai. M dji • lUroem |e napil br. dr. Krigtov :ć iz Varaždina v navdušenih bt-sodah, seljakom kand. tur.  Donćev ć  \i Zagreba, ko-
jima napitnearna se je občinstvo burno odzvalo. Po dvorani pa je vrvelo veselo občinstvo in s korian-doli se je vršila prava bitka. Pozno na večer, ko se nekaj občinstva odstranilo, se je pričel ples, ki je trajal do ranega jutra.
Sredi med veselico je odšel »Murski Sokol« v Ljutomer. »Sokoli« so nastopili v čete, da se od svojeg* najmlajšega brata poslovijo. Slovo ja bilo ▼ resnici prisrčno, bratsko. Gromoviti »Nasdar!« »Zdravo!« »Živeli!« »Na svidenje v Ljubljani!« odmevalo je od obeh strani, dokler ni izginil zadnji voz, ki je odpeljal murske »Sokole«. Poznalo se je kako vzajemna in bratska je ljubav med varaždinskim in murskim »Sokolom«. Drugo jutro odšla so z Železnico ostala sokolska društva: Zagreb, Karlovec, Vukovar in Idrija Na kolodvoru ss je zbralo k slovesu mnogo varaždinskih »Sokolov«, na čelu jim starosta br. dr. Magdić. Tudi tu bo se razstali »Sokoli« v bratskem slo. vesu. Omenjati mi je še, da je bil idrijski »Sokol« v Zagrebu najgostol|ub neje od zagrebških »Sokolov« spre jet. Razkasali so Slovencem »Hrvat ski dom«, kjer ima »Sokol« najdo-stojnejše veličastno bivališče. DiviU smo se, ko smo videli, kako lepo ima zagrebški »Sokol« vse urejeno in kako mogočno je to društvo. Ogledali smo si še »Jugoslovansko akademijo« in izložbo »Manesa« v umetniškem paviljonu. Obiskali bo idrijski »Sokoli« starosto »Sokola« v Ztgrebu dr. Vrbanića, od kojega bo bili najprijazneje sprejeti. K skup nercu obedu so dcšli še prof. dr. Bučar, načelnik zagrebškega »So« kola« br Filko Prauensberger t<-r več članov vaditeljskega zbora. V prijaznem razgovoru s dragimi hrvatskimi »Sokoli« so Slovencem tre-notki bivanja v hrvatski prestolici hitro minili. Spremili so nas Zagreo Čani na kolodvor, kjer smo se od nad vse gostoljubnih hrvatskih bratov »Sokolov« prav ttžko ločili. V slcvo odmevali so glasovi himn-»Lepa naša domovina« in »na svi denje!« v beli Ljubljani.
Tako se je končala lepa sokolska slavnost, ki ni le pokazala veličastnosti vzvišene sokolske idrj* , ampak tudi utrdila medsebojno vzajemnost in ljubezen najbljižjih si slovanskih narodov Hrvatov in Sio vencev. Prav prijetna dolžnost nam je izraziti najiskrenejšo in odkritosrčno zahvalo bratskemu hrvatskemu narodu za izraz največje ljubavi do Slovencev in za pravo slovansko gostoljubnost, izkazano v slavnostnih dneh slovenskim »Sokolom«. Upam > in srčno si želunc, da nam bo prilika letos na vsesokolakem shodu v naši beli Ljubljani skazati se Vam hvaležne, in sprejeti Vas kot bra; brata. 2ivel hrvatski narod! Zdravo hrvatskemu sokolstvu!
Dnevne vesti.
V Ljubljan., 20. junija
— Občinski svet ljubljanski ima v torek 21. t m. ob šestih zvečer sejo. Na dnevnem redu so naznanila predsedstva in poročila o podaljšanju pogodbe s plinovo družb ;
0 zgradbi nove hiše Pohlovkine ustanove; o oddaji ustanove za 4 učecce obrtno-nadaljevalne š'le; o prošnji   vodstva   zasebne dekliške
1 semrazrednice v L'chtentriurc Ivinem sirot šču za nagrade; o računskem sklepu mestne klavnice za i. 1903; o računskem sklepu imstnega vodo«oda za leto 1903.; o prostiji nekega mestnega uslužbenca za dovolitev veC)ega predujema
— Hinavci I Na|ostudnejša pri kazr-n v klerikalni hiti  je smrdljivi dr. Evgen  Lampe.   Kar ta duševna pokveka na  leto  skupaj zlaže, to je nedosegljivo.   V soboto piše v » vt-ncu«:   »Cm bližje si človek otflr-duje to druibo, ki je zbrana v taboru  »inteligence«,  tembolj  se mu studi.  Nočemo govoriti danes o mo ralnem stanju teh ljudi, katero se pO-stbuo kaže v p« dli literaturi, katero bere> šd bolje  pa v čez vsr žaiostmh druibinskih razmerah Sa, je celo deželni predsednik kranjski, baron lUio pred kratkim rekel, da  so druibin sk%* razmere te družbetako posebne,  da  kličejo — bordelu.« Tukaj se v resnici kale hinavstvo,  ki  sega  do  neba! Celo d<-želo so spremenili ti popi takore koč   v   nt-sramno   hišo;   v šenklav-škem farovžu  s*  *ode  posilstva, in odgovorni   urtdnik   »Slovenca« J* svo| čas strašil  po  vseh šentjarnej-skih litib, in še celo tisti, ki sedi
se naj razmere izboljšajo. Spoznal je pač, da sta imela Luther in M< *anhton prav in zato je hotel papež v njihovem smislu izvršiti različne reforme. Razodel je svojim kardinalom, da namerava odpotovati v Nemčijo in se natančnejše seznaniti z Lutrovimi nauki; njegov cilj je bil, očistiti cerkev in vero.
Toda papež je med farji naletel na najhujši odpor. Gniloba, ki je vladala v cerkvi, je dajala tem farjem toliko dobička, da so kar zdivjali, čuvši, da se hoče tem sramotnim razmeram narediti kouec. Hipoma je bil sledeči sklep gotov: Papež ne sme na noben način izvesti nameravanih reform. In farji so svoj sklep tudi kaj hitro izvršili in na priprosti način, na ta način namreč, da so papeža zastrupili. Pomagal jim je papežev zdravnik. V zahvalo so mu ti božji namestniki, med tem, ko se je papež boril s smrtjo, ovenčali vrata v njegovo stanovanje in ga proglasili za rešitelja kristjanstva.
Naslednji papež, Klemen VII., je spoznal veliko nevarnost, ki je pretila rimski cerkvi vsled protestantskega gibanja, in skušal na vse načine, izlepa in izgrda, doseči združenje protestantov s katoličani, ali brez uspeha.
Klemen VIL je umrl 25. septembra 1534. Za njegovega naslednika je bil izvoljen Pavel III., kateri se je prej imenoval Aleksander Fernese.
Novi papež je bil skrajno razuzdan
in nezmeren človek. Nezmeren je bil tudi v jedi in pijači. Dostikrat se je zgodilo, da je med kakim obedom vzel sredstvo, da je bljuval, potem pa spet nadaljeval z žretjem. Navadno je imel po 10 in še več ljubic. Med njimi jc bila tudi njegova lastna hči Kou-stancija. Tudi s svojo lastno sestro Giulio je imel papež svojčas, ko je bil še kardinal, krvosramno razmerje, potem pa jo je prepustil papežu Aleksandru VI.
Papež Pavel je imel s svojo hčerjo Konstanco sina, katerega je v nežni starosti 14 let imenoval za kardinala. V ostalem pa se je papež brigal le bolj za to, da se je vedno dobro zabaval in se ni dosti menil za politiko. Tudi nastop Kalvina ga ni dosti vznemirjal, kakor se sploh ni posebno brigal za versko gibanje. In vendar je imelo to gibanje že znamenit političen značaj. Mnogo vladarjev je bilo že stopilo na I stran protestantov in s tem je prote-stantizem zadobil tudi materijalno za-slombo za slučaj, če bi bili katoliški vladarji hoteli protestantizem s silo zadušit'.
V obrambo papeštva in njegovih posvetnih namenov je pa v tem času i nastala nova cerkvena družba, ki je provzročila neizmerno gorja in silnega prelivanja krvi, družba, ki je še dandanes nositeljica klerikalnih in ultra-montanskih idej v rimski cerkvi — družba jezuitov. (Dalje prih.)
na škofijskem seđeiu ljubljanskem, ima svoje posebne sarajevske spo-jpine! A vzlic temu se predrsne gr^en Lampe, ki je časih se tudi Id ženskami lazil, naši družbi slabo moralno stanje očitati! Take hinav-ščine še nismo doživeli! Skoraj vsak farovi na deželi je mala Gomora! Tn skoraj vsaka Marijina družba ni ničesar druzega, kakor mali — bor-delček, da se poslužimo besede, katero je »Slovenec« v našo javnost privlekel. Je - li baron 1 Um izustil besede, katere mu gnjili Lampe na jezik poklada, ne vemo. Će jih je pa spregovoril, govoril je  kakor slepec
0 barvah. Mogoče pa je tudi, da ga Lampe ni prav ume), in da je baron Hein crovoril o klerikalni družbi, ne pa o naši. Potem se ve, je govoril resnico!
— Nemška „Pfaf fenpar-tei" v Šo6tanju. Občinske volitve v ^ostauju so za tamošnjo nemško strauko značilne. Ljudje, ki vedno kričijo „los von Romu, ljudje, katerim je vsak slovenski duhovnik „windischer PtaiV vsaka slovenska stranka „kleri-kale \vindische Bagage" „wiudische Ptaffenpartei" združila se je pri navedenih volitvah s „slovenskim*" katoli škim duhovnikom Govedičem. „Sage mir, mit wem du umgehst und ich werde dir sagen, wer du bist!** Pred strauko, katera se združi z znanim katoliškim vlačugarjem Govedičem, morajo se pač sramovati vsi pošteni Nemci. Kaj takega je mogoče lepri ljudeh brez značaja in brez poštenja, kaj takega je mogoče le pri slovenskih rene-gatih a la Woschnagg, Werbnigg, Breschnik, Petschnigg itd., kateri so hoteli doseči s katoliškim svinjarjem Govedičem „nemško zmago".
- Zaljubljena pisma župnika Govediča. Po vsem šoštanj-skem okraju krožijo med kmeti zaljubljena pisma župnika Govediča, katera je ta pisal svoji kuharici. Ljudje se i uad tako pisavo katoliškega župnika in ako ta propalica ne izgine kmaiu iz Šoštanja, bode vera res v nevarnosti.
— Srbski visoltošolci iz Belgrada v Ljubljani.   Te dni
^ pripeljejo v Ljubljano trije odposlane; srnske velikosolske omiadir.e ti Belgrada, da povabijo »Ssovensko umetniško društvo«, da se udeleži projektovane jugoslovanske umetn» rnzstave v Belgradu. ODenem se bodo razgovarjali s slovenskimi vtsokošoloi glede udeležba aa jurcalo v^nsk*-m dijaškem kongresu v ;-adu. S srbskimi viaokošolci n Bpe tudi v L.ub'jano urednik bel-gradskoga dnevrika »Poltika« gosp M 1 a n P i u t Da se dogovore glede" sprejema srbškh gostov, se v*di slovenstu akadt-mifci, da pndejo d* nes zvečer na r^z^ovor ob 1 a10 uri zvečer k »R ž «
— Ljubljanski gostilničarji in deželna vinska klet. Piše se nam: Ljubljanski gostilničarji so se v zadnjem času jako raztogotili nad deželno vinsko kletjo, ali po njihovem „Kneippkelleru. V podrobnosti na razna, večmoma neresnična izvajanja in na popolnoma brez-temeljne njihove pritožbe se nočem spuščati ter prepuščam to kmetijski družbi in javnosti, marveč omenim le; ker se je v sobotnem „Slov. Narodu" neposredno name cikalo, da nisem absolutno v nobeni dotiki s tozadevnimi dopisi s Krškega in z Novegamesta, ter da sta prišla dotična dopisa pod nadevom: „iz vinogradniških krogov krškega odnosno novomeškega okraja", brez moje vednosti v list, kar more tudi slavno ureduištvo potrditi. (Op. Kred. Potrjujemo, da g. Gombač s temi dopisi ni v prav nikaki zvezi.) V tem oziru je vsako namigavanje in predba-civanje nesmiselno početje; tozadevnih navodil in nasvetov pa ne potrebujem, ker sam dobro vem, kaj mi je storiti v blagor producentov in v zadovoljstvo konsumentov. F r. Gombač.
— Ministrstvo za u k in bogočastje je izdalo delo „Vorla-gemverk Wohnraurae" kot učni pomo-tek obrtno nadaljevalnim Šolam v nemškem in češkem jeziku s pristavkom, da bode izdajo v drugih deželnih jezikih priredilo, ako se jih zato večje število °glasi. Deželna vlada pa poživlja z razpisom z dne 18. maja 1904. 1. št. 9487 vse obrtne šole, da si naj naba-
1 J"]ju omenjene predloge. Zadostovale bodo morebiti te vrstice, da bodo vsi S(Jkki odbori zahtevali slovensko izdajo. Delo bode pa tudi dobro služilo obrtnikom-mizarjem. Radi tega bi Dll" umestno da ga naročijo tudi po-^niezuiki pri c. kr. dvorni in državni t^karni, oddelek „zaloga knjig in -aročilnibiro" v slovenskem je-
ziku. Cena delu jo 20 K. Prvi zvezek je izšel že pred enim letom (in sicer tudi v slovenskem jeziku).
— Izlet „Qlasbene Matice" v prijazno Šmartno pri Litiji se je izborno obnaael. Obsirnejt poročilo nam js obljubljeno.
— Poročil se je gosp. Ljudevit § p i 1 a r , trgovec in posestnik v Št. Petru na Krasu, z gds. Leopoldino Turek is Planine. Čestitamo!
— Shod industrijalcev na Bledu je bil včeraj in se ga je udeležilo kakih 50 industrijalcev. Sklenilo se je, ustanoviti posebno podružnico goranjsfcih industrijalcev. Shoda so se udeležili tudi deželni predsednik baron Hein in deželna odbornika Grasselli in dr. Sshaf-f e r.
— VfKar te ne pečef ne pihaj I" Pod tem naslovom očitala se je 14. junija tamburašem v Starem trgu notica, ki jo je priobčil nekdo o tam-b ur asih v Cerkuici. Mi omenjamo na to le, da ta notica ni izšla iz našega kroga, tla pa ne pademo osmešeni po ledu laži, pritrditi moramo resnici na ljubo, da je omenjeni „pisač" oziroma „triaugelist" resnično z velikim ognjem prigovarjal ljudem v gostilnah gosp. Žnidaršiča v Ložu, g. I. Benčine v Starem trgu in g. Intiharja na Vrhniki, da naj povabijo tamburaško društvo iz Cerknice v našo, za tako tehnično dovršeno tamburanje kot je cerkniško, še ne zrelo dolino. Zvedeli bi sicer Še lahko več, a v nadaljno polemiko se ne spuščamo, poravnajte stvar z odposlancem samim.— S t aro trški tamburaši.
— Pogreša se Anton R*kelj, kajžar v Jesenicah. S^di se, da je skočil v Savo.
— Pes ga Je raztrgal. V
Skočidolu na Koroškem se je prepiral posestnik Andrej Grilc s svojim sinom in njega ženo. Blizu pre pirajoč h je stal velik, z>-io hud pes. Ali sam b sebi ah naščuvan planil je pes nad sina ter ga besno grizel. Dolga Časa se je sin branil psa, končno pa je zgrabil pes moža za trebuh ter mu ga razparal. Tudi ženo, ki je hotela možu pom-gati, \e pes strašno k al. Ooa so morali prepeljati v bolnišnico, kjer je mladi mož že umri
— Ubegli dr. Luzzatto je izvršil vse potno slepar j. Sodi se, da si je prisvojil tekom par let tu jega denarja okoli 300.000 K, bržčas pa se pokaže, da še več. Gospa Mal-ničeva iz Kanala je bila položila pri njem 32 000 K na račun kanalskega gradu. Nnki de C .ri je bil aretiran radi obtožne nravnostnih pogreškov. Luzzatto mu je rekel, da treba 1200 kron kavcije, da bo prost do obrav-n&ve, ki ne bo še tako kmalu. R?-vež je šel isfcat denarja ter ga našel pri nekem prijatelju. Obravnava pa de je vršila kmalu, in de Garli je bil oproščen. Pred kratkim pa )e prišel oni prijatelj v pisarno dr. L, po denar, ali ga že ni bilo več! Nekdo iz Červinjana je položil v niegove roke 10.000 K. Iz konNurza trgovca Sco-mina je imel 24000 K V nekem drugem takem slučaju 15 000 K — Radt teh d -t-h zneskov je izdala okr. s dnja obvestilo na državno pravd-ništvo, katero je odredilo zapor in c btozenje. Tvrdka Chiurio v Gorici je imeia pri Luzzattu deponiranega denarja 10 000 K Pri nekem tukaj <:■!•.-m ziatariu je »kupi « dratfooe-n< sti za 3000 K. Pri tvrdki Medvedovi je »Kupila obleke in raznega bUga za 1500 K. Pri raznih cvttučarjih #,ti avz^-1« cvetlic  za 800 K. Srojega
ub^imvtg* bratranca dr R%smon1a Luezatta, velikega prijatelja naš.h klerikalcev in pobratim* dr. Šuster-šiča, je nabn-al sumo za 3000 kron. Pavia je jamčil zanj pri J ,ni za 6000 K. Kdo ve. kaj pride še vse na •JKn. Dr. Graziadio Luzzatto je bi* rojen 1. 1857. v Gorici. Študiral je v Gorici, Gradcu in na Dunaju in v Padovi. V pisarnah je bil pri dr. H. Luzzatto in pri sloveeem odvetniku Frapportiju. S svojim 30 letom je otvoril svojo pisarno ter zas>ovel kmalu kot izvrsten branitelj v ka žensk h Btvareh.   S svojo agilnostio
n nadarjenostjo y* stopil hitro v ospredje vsega l&škega gibanja v Gorici, bil mestni starejšina, se udeleževal sploh političnega živijer.ja t«r bil izvoljen tudi v -i žel ni ?b r. Takrat, ko je umrl grrf C ^onini, ee I*? govorilo celo, da bi mu utegni« n»sl«-dovat» dr. Gr.izi*»d'0 Lu'-zato. Krstiti bi se dal, pa bi bil dober za naslednika. T* afera je pač vcdik škandal z« goriške Lahe.
— Tvrdke, ki imajo v Bel gradu in pa v Kapstatu ku^čijsk^ *veze. dobe v pisarni trgovske in obrtniške zborn.ee v Ljubljani r.a-upno naznanilo o neki < >nd tm tvrdki.
— Grozna nesreča. Vfteraj zvečer, ko se |e vozil vbk št. 14 z Dunaja v Trst, se \* priptttla u-ed p stajama Kresnice in Laz^ grozna nesreća. V trenotku, ko | vlak že pri hajal, sta se pripeljal, s parom konj
dva kmeta čez prelaz V hipu, ko sta hotela prehiteti vlak Čez prelaz, je isti zadel v voz in ga prevrnil. Kmeta, ki sta nam dosedaj še neznana, je vlak popolnoma zmečkal, voz pa vlekel s seboj še kakih 400 korakov in potem obstal. Govori se, da je vlak odtrgal enemu konju nogo, drugi konj pa da se je odtrgal in ušel. Nekaterniki trdijo, da sta bili prečniei odprti, drugi pa so pet pravijo, da eta sa ponesrečenca med prećnisi pripeljala v trenotku, ko sta se isti za njima in pred njima zaprli. Preiskave bode mogoča dognale, kaj je vzrok te nesreče. Pri lokomotivi je škoda malenkostna, ker se je le ena atopnjica svila, pač pa je bilo pri dohodu v Ljubljano videti mnogo slame iz ponesrenečega voza. Vlak je na odprti progi napravil Četrt ure zamude, potem pa nadaljeval svojo pot. V vlaku so bili tudi izletniki »Glasbene Matice«, ki veselo prepe vaje gotovo niso čutili, da sta isti trenot«k našla tako žalostno smrt dva človeka.
— Moderni tatovi. Ker dandanes napreduje vsaka stroka, tudi tatovi nočejo zaostati. Včasih Be je tat natihoma priplazil v vas, si potem sesul Črevlje in šel krast. V Harijah pri Ilirski Biatriei so pa tatovi popacali v noči od 14. na 15. t. m. svoj napredek. Pripeljali so se s parom konj v vas, se ustavili kakih 200 korakov pred cerkvijo, potem pa šli peš v cerkev krast. Pristavili so na streho lestev in od tam vdrli strop, raz ka terega so se spustili na spovednico in raz to poskakali v oerkev, kjer so ukradli iz tabernakelja meden pozlačen ciborij, vreden 120 K, meden pozlačen križ, vreden 10 K, okraske in svilo zastave »Mar. družbe«, vredne 120 K, dve srebrn', pozlačeni pateni, vredni 130 K, in srebrn kelih, vreden 160 K. Preiskali so tudi v zakristiji vse kote, kjer pa niso ničesar dobili. Ko so uvideli, da ni nič več plena, so odprli zakristijska vrata ter odšli zopet na voz in se zopet odpeljali v temno noč. Vaščani so sicer čuli dr dranje voza in peket konjskih kopit, po si pač niso mogli misliti, kakšne »ključarje« da je dobila fara.
— Med vožnjo v deželno bolnišnico umrl. Včeraj dopoldne ob pol 9. je pripeljal na magistrat Anton ČeleŠnik, pristavnik (majer) pri g. dr. pl. Sckdplu v Črni vasi Št. 45, približno 50 let starega krojača Antona Cankarja iz Polhovega gradca, mrtvega. Cankar je baje prišel pred štirimi dnevi k čelešniku na pristavo, da bi mu popravil staro obleko. V soboto pa je začel tožiti, da mu je zelo sl*bo in da ga boli v prsih. Včeraj zjutraj je še pil mleko, a se na Ćelešnikovo prigovarjanje udal, da ga je le ta peljal v bolnišnico, v katero pa ni dospel, ampak že na Zgonarici med potjo na vozu umrl. Pokojnikovo truplo se je prepeljalo v mrtvašnico k sv. Krištofu.
— Nesreča. Včeraj zvečer je povo«il vlak št 1718, ki vo*i iz Ljubljane v Kranj, pri čuvajnici blizu Kranja 19 let starega hlapca Franceta Kerna iz Čirčič blizu Kranja in ga težko telesno poškodoval. Odtrgalo mu je na eni roki in nogi prste. Težko poškodbo je dobil tudi na spodnji čeljusti. Prepeljali so ga z rešilnim vozom v deželno bolnico, pa ni upanja, da bi okreval.
— Vlaka trčila. V petek zvečer je železniško osobje na Rudolfo-v**m kolodvoru urejevalo voz »ve za osobni in tovorni vlak, in dva vlaka sta zadela skupaj. Pri tem sta se po
k dovaia dva osobna in dva tovorna vozova. Druga nesreča se ni pripetila.
— S Kroglo po glavi. Si
noči sta se sprla na kegljišču GrČar-j ve gostiln« v CBrkvemh ulicah št 19, prevozn-ški hlapec Pr. LjubiČ in mizar Ivan Novak, radi neke stave. Kar Nov&k baje ni hotel plaftati is-gubMene stave, ga je Ljubiš udaril s kroglo za keglanje po giavi in ga poškodov&l.
— V Ameriko sta se v sobr to odpeljala z južnega kolodvora 2 Hr vata. — V Feldkirchen  se  je odpeljalo 60 gozdnih delavcev. — Iz Am« rike se   je  pripeljali  včeraj v Ljubljano 157 Kranjcev in Hrvatov.
Izgubila  je uo^tilničarka Marij*  Mrskova  po  Mari|e Terezije in Dunajski c* sti zlato ovratno veri žico, vredno 20 K.
— Naidena j** ženska srebrna ura s kraiko srebrno verižico.
— Delovanje mestne posredovalnice za delo in službe« Mestni trg Š«. 27, telefon števiika 99 Od 10 do 16. mnija je dela iskalo 14 moških in 46 ženskih uslužbencev Delo je bilo po nudeno 13 moškim in 28 ženskim uslužbencem, v 35 slučajih se je delo sprejel i. Od 1. januarja do 16 junija je došlo 1350 prošenj za delo in 1347 deloponudb V 790 slučajih je biio delo sprejeto. Delo dobe takoj moški: 1 vrtnar, 1 ključavničar, 2 toča)*. 3 vrtni de lavci. 16 lionjskih  hlapcev, 1 mizar
ski vajenec; ženske: 2 prodajalki manufakturne stroke, 1 šivilja, 4 računske natakarice, 3 pomožne nata karioe, 2 hotelski kuharici, 7 gostil niškib deklic, 2 sobarici, 12 deklic ■a vsako delo, 6 deklic k otrokom, več mladih tovarniških delavk. — Sluibe iščejo molki: 1 komi, 1 skladiščnik, 2 pisarja, 2 graščinska vrtnarja, vet trgovskih in pisarniških slug, 3 grašainski sluge, 1 hišnik; ženske: več prodajalk maša na in špecerijske stroke tm* začetnic in drugi posli. Posredovanje stanovanj, mesečnih sob in letovišč-n i h stanovanj. — Pismenim vpra šaojem je priložiti znamko za odgovor.
— Ljubljanska društvena godba priredi jutri zvečer društven koncert v Svicariji. Začetek ob 8. uri zvečer. Člani so prosti, nečlani plačajo 40 b.
— Hrvatske novice. — Štrajk erkostavoev v Zagrebu se je vkljub dogovorom naj brže pričel, ker včerajšnji »Pokret« ni iešel. Tudi na Reki Itrajkajo črkostavci ter »Novi list« na more iiiti. — Učitelj ustrelil tata. V Gor Bogičevci pri Novi Gradiški je 21 letni učitelj ponoči streljal na polno črešnjevo drevo v šolskem vrtu, da bi preplašil tate! V noči 15 t. m. je topet streljal po navadi, ne da bi koga videl na drevesu, toda neki tatinski sluga je bil na drevesu ter je padel smrtno zadet na tla. Učitelj se je sam javil sodišču.
— Slovenci   v Ameriki.
Ponesrečil je v rudniku v Brough-tonu 321etni Miha To m še, doma iz Češnjic na Dolenjskem Zapušča ženo in dva nepreskrbljena otroka. — V 150 čevljev globoko votlino je padel v Wilkesbarru Ivan Soboti k, vendar so ga še živega izvlekli.
*   Najnovejše   novice. —
Velik požar je razsajal v aoboto y kopališču Rymanov (Galicija), ki je upepelil 20 hiš.
— Rektor lvovškega vse učilišča   je   postal  za prihodnje šolsko leto profesor slovanske filolo gije dr. Anton Kalina.
— Bojkotirana cerkev. Be rolinski Poljaki so sklenili, da ne obiščejo več svoje cerkve v Rixdorfu, ker jim vsiljujejo cerkvene oblasti vedno več nemških pridig. Božjo službo bodo rajši obhajali v svojih hišah.
— Ponarejene stotake sta spravljala zadnji čas na Dunaju v promet neki Italijan in neka Italijanka. Policija ju zaman išče.
— Obravnava zoper barona Wahlburga, ki je obdolžen sokrivde pri znanem ponarejanju listin, ki jih je izvedel Maks Stau-dinger, se je začela v soboto v Budimpešti. Staudinger a so iskali s pozivi po Ljubljani za pričo, a dobili so ga šele na Dunaju.
* čuden samomorilec. V Brodu na Savi se je ustrelil zaradi ljubosumnosti 45letni delavec Andro Rajtarević. Ljubosumen je bil na svojo ženo, dasi mu je rodila že 22 otrok, ki vsi žive. Vdan je bil tudi pijančevanju ter ga je morala žena preživljati poleg 22 otrok. Nameraval je ustreliti tudi ženo in najmlajše dete, kar pa so policaji preprečili.
* Slonove klobasice. V Že
novi je   kupil  neki  mesar  v zveri-njaku ubitetra slona ter  je napravil iz mesa 3800 funtov klobasic, ki i h je vse takoj razprodal, kajti v*.kd se je hotel ponašati, da je |edel sto-novo meso  Slonovo srce,  ki je teh talo 40 funtov, je prodal zrezan«) n. tanke oble    Vsi so  hvalili slonovo meso kot delikateso.
* Izseljevanje v Ameriko
se je zadnji čas vsled znižanih vo ženj čc-z ocean skoraj za polovico pomnožilo. Ker pa je med izseljenci mnogo takih elementov, ki ameri škim oblastvom niso ljubi, se je tudi kontrola podvojila Zadnje dni so akoraj polovico v Ameriko doslih Evropejcev ustavili pri izkrcanju ter jih pridrie v priatanišČu, dokler se ne zvedo nodrobnosti o njihovih razmerah v Evropi. Mnogo teh izsoljen-oev bodo tudi poslali nezaj v nj novo domovino.
Književnost.
— ,,Popotnih" ima v 6 šte
vilki to - le vsebino: Ivan Magerle: N kateri novejši pojavi na našem š>!skem p- 1 ju. — D. P : Lipa. — A M ier: D-s t-nski ulomkt. — I?an Š-ga: P**dwgoški utrinki. — Knii Zev»io poročilo — Razgled. Listek — Peda*-ški pab^rki. — Kronika.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj 20. junija V Taboru je bil včeraj velik shod, na kate-
rem je dr. Kram a f novic pledi-ral za brezobzirno nadaljevanje češke obstrukcije v državnem zboru.
Dunaj .0. junija. Dvorni svetnik Rabi, ki je še pred nekaj tedni prisegal nemškim buršem v Pragi, da jih nikdar ne zapusti, je sprejel ponuđeno mu profesuro v Lipsku.
Dunaj 20 junija. Prvi vijolin-ski virtuoz v Avstriji, profesor na dunajskem konservatoriju in oče mnogih otrok je z neko mlado konservatoristinjo pobegnil
Budimpešta 20. junija, V današnji seji poslanske zbornice se je 01ay pritožil, da je konzulat v Galacu poslal županu v Debreczinu nemški dopis in župan ga je na ukaz vlade moral rešiti. Tisza je rekel, da on ni ukazal nemške rešitve tega dopisa, dasi je pri skupnih zadevah če tudi ne po zakonu pa po praksi nemščina uradni jezik. Ta izjava je provzročlla nepopisen škandal.
Rusko-japonska vojna.
Petrograd 20. junija. Sev. agentstvo javlja iz Ljaojanga; Glasom poročil iz Port Arturja so vse vesti, ki jih razširjajo Japonci o potopljenih ruskih ladjah, izmiš ljene. Rusko brodovje v Port Ar-turiu je polnoštevilno in so vse ladje popravljene. Splošno vlada prepričanje, da niti največja moč ni v stanu premagati Port Arturja. Večina moških je vstopila med prostovoljce 600 žena se je oglasilo, da so pripravljene izvrševati za vojno potrebna dela. V mestu in v trdnjavi vlada najlepši red; vojaštvo komaj čaka, da pride do boja Port Artur je preskrbljen z živili za pol leta, Če se bo štedilo, se bo dalo izhajati celo leto. Vzlic obleganja je bilo prignano mnogo živine Funt mesa velja 25 kopejk, steklenica piva 60 ko-pejk, steKlenica šampanjca 8 rub-ljev. Japonske predstraže stoje 20 do 25 vrst od ruskih predstraž. Tuintam se primerijo manjše praske.
Petrograd 20. junija Z japonskima transportnima ladjama „Hitahimaru" in „Sadomaru", ki ju je admiral Skrvdlov v sredo potopil, se je potopil en celi japonski polk z zapoved-nikom in z zastavo
Petrograd 20. junija Iz Port Arturja došla poročila javljajo, da so ruski prostovoljci dne 12. t. m. pregnali Japonce iz njihovih pozicij v dolini Lunvantjang. Prihiteli so trije Japonski bataljoni, da bi Ruse zadržali, a „Noviku in ruske torpe dovke so jih prisilile, da so se umaknili.
Tokio 20. junija. Rusi so v četrtek potopih japonski trans portni ladji „Jagata" m „Au-zeju Rešilo se je 37 mož V sredo so Rusi blizu Ošime potopili transportao ladjo „Isumi-maru". Moštvo je vzel „Grcmo-boju na krov. Admiral Skrvdlov je torej na svojem junaškem poletu z vladivostoškim brodovjem uničil pet japonskih ladij.
London 20. junija. Kuro-patkin zbira svojo armado pri Hjjcengu. Pričakovati je, da pride tam do bitke.
London 20 junija. „Daily Telegraph" javlja: Rusi so zasedli tri kraje onkraj reke Jalu Kuropatkm je napravil fronto proti japonski armadi. Ruski kosaki pod poveljstvom generala Rennen-kampfa so zasedli vso severno Korejo.
London 20. junija. „Baily Mail" javlja, da se je v petek začelo v Mandžuriji veliko deževje, s čimer je končan prvi del vojne
London 20. junija. Proti admiralu Kamimuri je zavladala v Tokio nepopisna nevolja, ker ne more ugnati malega brodovja admirala Skrvdlova Listi ga pozi vi jejo, naj odstopi hIi pa naj se sam usmrti.
Častiti someščani!
Ob vsesokolski slav-nosti je treba prenočiti kakih 2000 Sokolov in drugih odličnih slovanskih gostov Nedostaje nam prenočišč; zato podpisani odbor vljudno prosi, da nam častiti someščani v svojih zasebnih stanovanjih dajo na razpolago sobe s posteljami, kolikor jih morejo pogrešati Dotične oglase blagovolite sporočiti načelniku stanovanjskega odseka br. Viktorju R oh rmanu ali pa br. Avgustu Štamcarju v banki ,Slaviji'.
Odbor ljubljanskega „Sokola".
»tiic. nervozna in malo-krvne osebe, bledične, sloko in otroke, ki slabo izgledajo, okrepča železnato vino Itkarnarja Piccolija v Ljnoljani na Dunajski cesti. — 8       Zunanja naročila po povzetju. 5
Zahvala.
Odbor ljubljanske društveno godbe se zahvaljuje najtopleje vsem, ki so v toliki meri pripomogli, da se je vrtna veselica dne 16. t. m. izvršila kar najsijajnejse. V prvi vrsti gre največja zahvala si. pevskemu društvu „Slaiec* za krasno petje, dalje cenj. gospicam za prodajanje številk, osobito pa si občinstvu za mnogoštevilni obisk. Še enkrat, hvala vsem !
V Ljubljani, dne 20. junija 1904.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 17. junija: Franja Sluga delavka, '^8 let, Karolinška zemlja 13, pljučna tuberkuloza.
Dne 18 junija: Jakob Fink, delavčev sin, 1 leto, StreliSke ulice 15, Hvđrocepbalus chron.
V deželni bolnici: Dne 16. junija: Jožefa Perme, delavčeva žena, 46 let, srčna hiba. — Jožefa Su-Sica, gostija, 64 let, Peuritis Paranoia.
Dne 15 junija: Boris Jankovič, trgovčev sin, 7 let, Appendi cistis purulenta perforativa. — Avgust MalenSek, strugar, 17 let. jetika. — Josip Šoba, delavec, 3S let, Fractura bavens cranii.
Borzna poročila.
Ljubljanska
Kreditna banka'1 v LJubljani.
Oradni kurzi dunaj. borze 18. junija 1904.
Kalošbeni papirji.
4 2° o majeva renta 4 2°/„ srebrna renta
4°/o 4°
avstr. kronska renta „    zlata „ j ogrska kronska „ 4°/0     „    zlata „ 4°/o posojilo dežele Kranjske 41/3° o posojilo mesta Spljet
Denar
99-20 S9 — 08*30
Blago
99 40 99*20 99-50
4»3<
Zader
4» »•/• bo8.-herc. žel. pos. 1902 4°/o
118-35 11856
9715; S735
118 25 118 45
10t>—I 100 76
100-25 101 25
100-- 10n* -
100-35 101-36
4°e
češka dež. banka k. o.   . II 99*78 „     „       m     2-0-    • 1   99 75 41 ,c o zst. pismagal. d. hip. b. j 101*70 4l t°.0 peSt. kom. k. o. z ||
10°/0 pr..... 106 50
41,,0 0zast.pisma Innerat. hr. ; 101*— „      «   ogrske cen.
dež. hr......I 100*50
41 0 g z piB. ogr. hip. ban. , 4' ,•/, Obl. ogr. lokalnih železnic d. dr.....
4l,«o obl. češke ind. banke 4°, prior. Trst-PoreČ lok. žel. 4° o prior. dol. žei. . • • 3°/o n 1^2. žel. kup. Vi Vi 4Vi°/o avst. pos. za žel. p. o.
Srečke od L 1854   .   . .
it       ,i   m ~*~rJ It • •
f,     n  „ 1864 ....
„ tizske......
„    zem. kred. I. emisije
ogr. hip. banke . . „ srbske k trs. 100 — „ tur&fce ......
srečke
99 85 10006 10220
107-50 102.—
100 75
100--; 100 60
100--   101 — 99-75J 100*—
98- fiO
99- 60' 100-294 60 296 60 ico 50 10150
Basilika
Kreditne „ . •
Inomo&ke „ .  . .
Krakovske „ .  . .
Ljubljanske „ .   . .
Avst. rnd. križa „ ...
Ogr.    „      »i ii ...
Rudolfove „ .  . .
Salcburške „ .   . .
Dunajske kom. „ .   . .
Delnic«.
Južne Železnice .... Državne železnice .... Avstr. ogrske bančne delnice Avstr. kreditne banke . . Cterske „ „ Zivnostenske „ . . premogokop v Mostu (Brux) Al p i neke montan .... Praftke žel. indr. dr. .   . .
Rima-Muranyi.....
TrbovlJBke prem. družbe Avstr. orožne tovr. družbe Ceske sladkorne družbe . .
185-182 -257-160-295 — 290 — 268-90-126 75 20 90 463-78'-78*— 67 — 63-75 29-67-75 — 512 —
7950 633 75
|1616 — 640-743 — 249-60 603- -409 -
2003 — 485— 305 -473 — lb4 —
196 -184-260 — 163 20 306 -297 50 274 -93 60 127 75 21 90 474-50 83-82 — 70 — 64-76 30-72 -79 60 52 r—
80*50 634 76
1626 -641 — 744 -250-50 609 -410 —
2013 — 487*— 307* -477 — 156 —
253 25 264 25 484     6 —
Valute
C. kr. cekin...... 11*33 11*36
20 franki   ...... 19 03 19-05
20 marke....... 23*46 23.54
Sovereigns....... 23*91 2399
Marke........ 117*32 11752
Laski bankovci..... 94 92 95 12
Rublji.......
Dolarji.......
Žitne cene v Budimpešti.
Dne 18. junija 1904.
Termin.
Pšenica za oktober    . . R2        „ oktober 1904 .   „ f>0 Koruza „ julij 1904 .  .   „ 60 „ avgust ... „60 „  pomlad ... „60
Efektiv.
6 vin. ceneje.
50 kg K 8 86 n 674 n B-16
5*61
Meteorologično poročilo.
'a "■■>	Č&* opazo vanja	Stani«) barometra v mm.	T55"	Vetrovi	i
18	9. zv.	734 4	210	al jzahod	del. oblačV
19 n	7. zj. 2. pop.	738 2 738 0	166 205	p. m. jvzh. p. m. jvzh.	pol.oblač. del. jasno
20.
9. zv
7. zj. 2. pop.
738 5     16 9J
739 7 737 8
13 1
23 3
»r. h vzhod
el. jug al. j j zahod
jasno
jasno jasno
Večletni
Srednja temperatura sobote in nedelje: 22 3* in 17 6°, — normale: 181° in 18'2>. — Mokrina v 24 urah: 8 2 mm in 0 0 mm.
Mlad trgovski pomočnik
dobro izurjen v železninski in špecerijski stroki ter z dobrimi spričevali želi svojo dosedanjo službo s 1. avgustom premeniti. Vstopi tudi kot potovalec. Kdo, pove uprav. „S1. Nar."    1738 2
Učenec
poštenih starSev, zmožen slovenskega in nemškega jezika, se sprejme v trgovino z manufakturnim blagom 2
J. Šket v Ilir. Bistrici.
stavbno vodstvo v Eisentrattnii na Koroškem
za gradnjo ceste 1739-1 Sovodje (Gmund) - Rennweg.
Zgodovinska povest
i. 'ml francosklh časow
(ponatis iz „Slov. Naroda")
WT je izšla! ~W
Ta povest je, izhajaje v „Slov. Narodu", vzbudila mnogo pozornosti in živo zanimanje po vsej deželi ter smo jo morali na mnogostransko izrecno zahtevo izdati v posebni knjigi.
Dobi »e edino-le pri
L. Schvventnerju v Ljubljani.
Iztis po K I-6O, po pošti K I-80.
Ces. Kr. avstrijske    &.    državne železnice
C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaka.
Sanrođ. ia vond^ ari
veijaven od dne L junija 1904. leta.
ODHOD IZ LJUBLJANE juž. kol. FkOGA ĆEZ TRBI2. Ob 12. uri 2* m ponoCi osobni *Aak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzen.4 ste, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v Au8see, Solnograd, Cez K'^in-Reiflin^, v Steyr, v L>nc, na Dunaj via Am s te t ten - Ob 6 uri 6 m zjutraj osobni vlak v Trbiž od 2. junija do 18. septembra ob nedeljah in praznikih. — Ob 7. uri 6 m zjutraj oeobni vUk v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzens-feste, Ljubno, Dunaj, čez Selzthal v Solnograd, Inomost, čez Klein-Reifling v Line, Bu-dejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 64 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 12. uri 10 m popoldne osobni vlak v Podnart-Kropo le ob nedeljah in praznikih od 2 junija naprej. — Ob 3 ari 66 m popoldne osobni vlaK v TrbiS, Beljak, Pontabelj, Celovec, Franzensieste, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genevo, Pariz, čez Klein-Reifling v Steyr. Line, Budjevice, Plzen, Marijine vare Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago (Ljubljana-Linc-Praga direktni voz I. in II. razr), Lipsko, na Dunaj 6ea Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensieste, Inomost Monakovo (Ljubljana-Monakovo direktni voz 1. in II. razreda). PROGA V NOVO MESTO IN V KOČEVJE. Osobni vlaki Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto, Stražo, Toplice, Kočevje, ob 1 uri 6 m popoldne: istotako. — Ob 2. uri 10 m popoldne osobni vlak v Grosuplje od 2. junija do 18. septembra ob nedeljah in praznikih. — Ob 7. uri 8 m zvečer v Novomesto, Kočevje. PRIHOD V LJUBLJANO juž. kol. PROGA IZ TRBIŽA. Ob 3. uri 23 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo, (Monakovo-Ljubljana direktni voz I. in H, razr.) Inomost, Franzensfeste, Solnograd, Line, Steyr, Aussee, Ljubno, i^elovec, Beljak. — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 10 m dopoldne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Lipsko, Karlove vare, Heb, Marijine vare, Prago Praga-Linc Ljubljana direktni vos I. in H. razr.), Plzen, Budejevice, Solnograd, Line, Steyr, Pariz, Genevo. Curih, Bregenc, Inomost, Zeli ob jezeru, Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, Šmohor, Pontabel. — Ob 4. uri 44 m popoldne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala. Beljaka, Celovca, Monakovega, Inomosta, Franaensfesta, Pontabla. — Ob 8. uri 30 m zvečer z Lesc-Bleda le ob nedeljah in praznikih od 2. junija naprej. — Ob 8. uri 44 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Lipskega, Prage, Franzensfeste, Karlovih varov, Heba, Plzna, Budejevic, Linca, Ljubnega, Beljaka, Celovca, Pontabla, čez Selzthal z Inomosta in Solnograda. — Ob 10. uri 4(1 m ponoči osobni vlak s Trbiža od 2. junija do 18. septembra ob nedeljah in praznikih. — PROGA IZ NOVEGAMESTA IN KOČEVJA. Osobni vlaki: Ob 8. un 44 m zjutraj iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 36 m zvečer istotako. — Ob 9. uri 22 m ponoči osobni vlak z Grosupljega od 2. junija do 18. septembra ob nedeljah in praznikih. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol. V KAMNIK Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 6 m popoldne, ob 7. uri 10 m zvečer. - Ob 10. uri 46 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih. - PRIHOD V LJUBLJANO drž kol. IZ KAMNIKA. Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 10. uri 59 m dopoludne, ob 6. uri 10 m zvč. Ob 9. uri 55 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih. — čas prihoda in odhoda je označen po srednje«vrepejskena času ki je za 2 min. pred krajevnim časom v Ljubljani.
FRANC DOLENC
v Ejubljanl, Jttarijin trg 3t. 1
TL
---i**4g&^
Redka priložnost!
-
Zaradi izpraznjenja prostorov moje trgovine prodajalo 96 bo vse v zalogi se nahajajoče manufakturno blago, katero obstoji iz : sukna, ševijotov in kamgarnov iz volnenega blaga za damske obleke, žametov, perilnega blaga, vseh vrst belega blaga in podlage, belih Šnurl in piket porhantov, belih batistov za obleke, belih in volnenih zastorov, garnitur, tepihov in preprog, cvilhov za matrace, platna za rjuhe, kovtrov in kocev, belih in JSgerjevih srajc, vseh vrst mo-dercev, nogavic, ovratnikov, manšet in kravat, zidanih in kambrikastih robcev — po jako znižanih cenah.
Blago se oddaja tudi v večjih množinah, zaradi tega se gospodje trgovci v okolici na to priložnost posebno opozarjajo.
Slavnemu obeinsvu priporočam, uporabiti to priliko za nakupo vanje manufakturnega blaga, in se udano priporočam
ANC DOLE
Ljubljana, Marijin trg štev. I.
popolnoma izvežban v vseh notarskih in odvetniških delih, jurist, želi do jeseni, t. j. do 15. septembra t. 1., svojo službo spremeniti.
Ponudbe naj se pošiljajo na uprav-ništvo „Slov. Naroda". 1717—3
Na novo prirejena
ia n lGtnifii
i
s štirimi sobami in kuhinjo z vso opravo blizu Lesec na Gorenjskem se da za poletno sezono v najem. Kje?   pove   upravništvo „Slov. Naroda". 1680—3
1000 kron "V
ako je goljufija Brezskrbno rodbinsko srečo jamči knjiga o pre-ohilem blagoslovu otrok. Z več tisoč zahvalnicami pošilja diskretno za 90 h avstr. znamfcab go<?pa A. liaupii, Berlin S. W. 220 Linden- jr-itras86 5t>
Za neko trgovino z mešanim blagom na deželi se iščeta
spretn a blagaj ničarka in prodajalka. ====r
Ponudbe pisarni za posredovanje služb in dela 1735 2
T. NOVOTNY
v Ljubljani, na Dunajski cesti št 11.
Še mnogo denarja leži na cesti,
Povsod!    Stalno!    Po% sod!
Lahek, prijeten zaslužek za osebe vsakega htanu, dame in gospode, s preprostim, obrtnim, domačim m plamenim delom' rečnim delom itd. bivz predznanja, na d« ali zunaj doma. (Opravlja se tudi lahk^ v prostem Času)    Naslov  RUDOLF RA8T
odd. 163, Tešin na Labi. Vpraša naj se po dopisnici, nkucevaje se na ta časopis
Bivši trgovec
na deželi, 28 let star, izurjen v manu fakturni,  špecerijski   in   v trgovini / mešanim blagom, zmožen sloveusk nemškega in italijanskega jezika, išče službe trgovskega pomočnika  ali p mka. Nastop takoj, ali po dogovoru. Naslov v uprav. „Slov. Naroda
Išče se samostojen
knjigovodja
in korespondent.
Biti mora spretna in zanesljiva oseba, dobra trgovska moč z znanjem jezikov (slovenščina, ozir. hrv., ital. in nemščina). Prednost imajo oni, ki so verzirani v trgovini z lesom. Plača po dogovoru j stalna in prijetna služba. Ponudbe je poslati 1736—2
Trst,  ulica S. Francesco štev. 2.
Muhe so zopet sitne!
Onesnažijo stanovanja in jedila, prenašajo bolezni od bolnikov in mrličev, od izmetkov in mrhovine, trpinčijo Človeka in žival.
Nastavite povsod amerikansko nastavo za lov muh
Janglefoot".
Eden list 10 vin. (za 2000 muh). Dobi se povsod. B—138
Glavna zaloga za Kranjsko :
Sdmund Kavčič
— v Ljubljani, zzzz
z vso sobno in kuhinjsko opravo ae oddajo pri Frunu Jarcu v M< vodah, Gorenjsko. 1Q9T—;
Gostita ii nebi
„pri Golarju" v Kranju 7
se odda s 1. septembrom v najem.
Pogoje pove Jožef Kovač v Kranju st. 6. m
luč sinih
i
ki vstopi v že obstoječe, jak«> lukrativno podjetje, se želi por<-Čiti z gospodično iz meščanskih \ krogov z nekoliko premoženjem, t
Neanonimne ponudbe s sliko, j ki se na vsak način vrne, prosijo -se doposlati z zagotovilom naj- f strožje tajnosti pod naslovom : I ,,Umetni obrtnik" 1^86 6 S na  upravništvo   „Slov.  Naroda-. >
i \e, ftnrt hA hv> -
pr^^^^^^^^^^BKaal
pr. v ...,kv. I-v m P o k i a ti e m ■Bfia«| aSeb<-'°chra„a
f vjobrazenimj. <Vua 4 7^ D^< *m S »
St. 7482.
IS.
167^>
Deželni odbor kranjski oddaja potom javne dražbe naslednja del izvršitev:
1. ) Odstranitev jezu na Krki pri Brodu in odkop otokov
v proračunjenem znesku 4000 K.
2. ) Zagpadbo levega brega Krke pri Mr&ecjivaai v pro
Čnnjenem znesku 6000 K, od katerega zneska se pa odbije ^00 K za h.t ralna dela, oziroma za dobave po udeležencih.
Pismene ponndbe z napovedbo popusta ali naplačila v procentih na en« cene v proračunih naj se predlože podpisanemu deželnemu odboru
do 2. julija t. I. 12. ure opoldne.
Ponudbe, ki naj se glase za eno ali za drugo delo, ali pa za obe i skupaj, morajo biti kolkovane s kolkom za 1 K ter jih je doposlati zapeČatcr s primernim napisom.
Ponudbam mora biti dodana izrecna izjava da pripozua ponudnik itai pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno ukloni.
Razven tega je dodati kot vadij 5° u stavbnih stroškov v gotovini ali i pupilarnovarnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni.
Deželni odbor si izrecno pridrži pravico izbrati ponudnika za vsako dol posebej, ali pa tudi za obe deli skupaj, in sicer ne glede  na višino ponu cene, oziroma, če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno obravnavo.
Načrti, proračuni in stavbni pogoji so na ogled v navadnih uradnih i. v deželnem stavbnem uradu.
Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani
due 12. juniju 1904.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
Podružnica v CELOVCU.
14 u p u J     ln prodaja
vse vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev
in deviz.
Promese Izdaja k vsakemu žrebanju.
Akcijski kapital K 1,«»0<M>00»—
ZaaNfan ti ilsuaptaji Dal« predujai na vrednostne papirja,
izžrebane  vrednostne papirj« in     Zavaruje  sredice proti vnovčuje zapale kupone. IrujrzrLi i z gro. "bi-
Vinkuluje  in  dovinkulvge   vojaške   zenitninske kavcija. {EST   K* k«>in i*i in InkaKNu in«*ulc.   ~%Jt        fr-f   Bonna naroella. Tfc*
Podružnic« v SPL JE TU.
<?Z^ Dfnftrnr > lo«r«-< Mprcjcmn <^S>
v tekočem raCnnn ah na viožne knjiži. proti ugodnim obrestim.   Vlozeul denar obrv-htaje od dne vloge do ^na vzdigs. 39-69 Promet s čeki In nakaznicami.
Izdajatelj in odgovorni nrednik: Dr. Ivan Taviar.
l,»atnina in tisk  .Nirodoe tinkarae
JQ
MV
26