Leto LXX.   št. 288                             Lfvbljaaa, sobota II. decembra 193;                                     Cena Din 1*-

i^naja vaaK dao popoione, izvzemAj oeoelje ua praznike — inseratl do 80 petit vrat ft DLd 2. do 100 vrat 6 Dm 2.50. od IOO do 300 vrst A Din 3, većjl inserat) petit vrsta Din 4*—. Popuši po dogovoru, inseratru đavek posebej — >SlovensKi Narod« veija mesećno v Jugoslaviji Din 12.~. za inozemstvo Din 25.—. FtokopUđ »e ne vraća jo.
CBKDNiaTVO IN UPRAVNI6TVO
LJIBLJANA,   Knafljevs ulica ttev. 6 Telefon: 31-22. 31-23. 31-24, 31-25 to 31-26
Podružnice: MARIBOR, Strossmayerjeva 3b — NOVO MKSTO, LjuDijaniiu a« telefon ftt. 26 — CELJK. celjsko uredništvo: Strossmayerjt?va ulica I. telefon &L. 6*3 podružnica uprave:  Koce nov a ui. 2, telefon St.  190  — JESKNICK; Ob kolodvoru 101.
PoStna hranilnica v Ljubljani St. 10 351
Proti japonski bojkot:
Veliko ogorčenje v Ameriki
Državni tajnik Huli bo poslal japonski vladi še tretjo protestno noto —
IimamaS  TacoHii   amoričkA nncianičfvn v NanlrifiPll
\Va*hington, 1*. dec, o. V Ameriki je n.i-»talo zaradi poslednjejra incidenta :;a Juuir-«*e;ii silno o«<">rčenjt.* in «*** je v«-a javnost «*rro orirntnaL« zopei Japon&ko. V. lika iveca^ američkih <lc-kivskih eindikatov jo »klenila proglasili l»ojkot japon^keira bla.ca. Bojkot t^e je pon<*k<><! /e pričel. Tuko t^o v Ka*»t Liwrpoolu n;» ^Invnem tr/isru '/a/Hu:ili vpliko množino zaltujcv jipouskc^a blajra. Sii6ni iz-cre :i m> -, i<r;pc?i!i tnii ik> družili • i'e^'til;.
IN>1 '•ritiVkom iiitn -rajone jiro! ijaponskf kampanje -c i*% ain*';i-k, <l'?..iv:ii tnyn k Huli ilooil. da po>!jv v T»kii> še trt'tjo prot^t-mo noto, v kateri Ui američka vla«ln 7,'ilite-vala ol Japonske po vse m konkretn-« ohlju-^>, da, bo s;o~:ovala američke inr^ret>f d.\ Kiraj^kcm in p^e«lv>cin po \v;is?hi' utont«Ui pogodM M \Av-A\ vt^tanovljeni iro^po-lafr-ki rožrm   ndprtili   \»:»!   n:i   Ibljneni   vzIhkIi.
Sroči >o sr \   \V;^li:nii'nini ra/.Mi'iU1 *.it«;t,
*\-. eo J.ijioiiri vrcraj y.ai-»'<lli američko posl i-ništvo \ X;inkin«ru in ob te.> priliki arrti-mli ve<'je .-rcvilo ljuti?, o katetih diiflej >e ni bilo mirnoće »loirnafi. ali no kitajski ali američki 'državljani. Mržkone ^«* bo napo-vp<1.ina nova annMiška pn>tcsrna no'a naiia-Aa!:i   na l;\  novi   'm<-i<b-i!t.
Bojkot japonskega blaga v Angliji
LONDON.   18.   decembra,   o.   Mednarod-
no društvo ča mir. ki ga vodi lord Cecil in ki šteje v 43 raznih državah okrog 400 milijonov članov. je sklenilo, da prične s 1. januarjem propagando za mednarodni bojkot japonske?! blaga. Priprc ve za akcijo so :"'.e v polnem teku. Na teji upravnega odbora centralne organizacije je bila spre-jeta resolucija. ki bo razposlana posamez-nim vladam kakor ludi po^ameznim veCjim industrijskim podietjem. Resolucija bo tuđi objavljena. V njei zahteva društvo od vlad posameznih držav. naj odrede potrebne ukrepe, da bi >e omogočilo zasnovani bojkot. Industrijska podjelja se pozivajo, naj svojih izdelkov ne prodajajo Japoncem in naj od niih tuđi ne kupujeio nikakih surovin. Končno poziva resolucija konzumente, naj odlečno odklanjajo slehernn ia-ponsko blago.
Japonska vlada še ni odgovorila na protestne note
TOKIO, 18. der. A A. Zastupnik /imanje- : ya   ministra  je i/javil,  da  Še ni  sestavljen ,   odgovor   japonske   vlade   na   britansko   in ameriško  noto.  Ni   mogoče  povedati.   kdaj
bo ta odgovor šestavljen. ker oblasti še vedno preiskujejo nedavne incidente v Nankingu. Nato je zastopnik zunanjega ministra izjavih da bo Japonska popolnc-ma ustregla zahtevam Velike Britanije in Zedinjenih držav. čeprav \e zaradi neka-terih točk v njcj potrebno podrobnejše pojasnilo. Nadalje je izj^vil. da odstavitev odniirala Micunamiia med preiskavo za sedaj še ne pomeni disciplinirane kazni. Na
sprotno vse kaže, i je polkovnik Hasi-molo. poveljnik e»'-iJtdrilje. ki je bombardirala ladjo Ladv Pvrd*. nastopal na svojo pest Preiskava )..n vse to sele ugoto-vila. Zastopnik zunanjega ministrslva je zavrni! glasove, da so japonska letala in japonske izvidne ladie začele obstrrljevati ameriško topničarko »-Panav« v trenutku. ko  je na   njo  priletela   bomba  iz  letala.
Pomorska demonstracija Anglije in Amerike
LONDON. 1«. dec. r. Angloški listi nap4»M'«iuirjo, »!a 1>o-|;i ann-ri-ku in aiule^o >>riMl«)vi<' na l>alin<>in '/IhhIm <.k(i|>n<> i!r-nnmstr rali proti JajMUi-ki. tla l»: i:*Uo jm»-k«iz;ili Irdiio \i»1j«i ^kiipn-t Uraniti ini«T«'-*' dlu'li \ele^il. Na hitio |^*:\>,aH^. '!;i 1n.r*t;i iinult'>k;t in aiiifriska vh»<la j>o?ld3i v Tok i u l>rott*>t;ii  noti- ki >i  ln>sta r^> vs*bi:ii  |k>\^ mi>
Ugotovitve v Pragi
FreureilHev Ceskoslovaške v zvezne republiko ni inedljiva, pakt z Rusijo pa je odvisen od sta-lišča v Franciji .
PARIZ. 18. cice. o. Information je obla vi i zanimiv komentar o Delbosovem ob-isku v Pragi Med drugim navaja o Delbo-sovih i'az.cm-onh > češkoslovaškimi dr/av-niki:
1.  Londonski predio^, da bi se CePkoslo-vaška  preuredila  v  zve2mo republiko,     je težko irvedlji'-.  ker so Nemci v republiki tako razdeljeni. da bi bilo treba ustanoviti pet ali šest federativnih enot.
2.  Glede pakta z Rusijo opozarja češko-siovaska vlada, da je v odvisnosti s fran-cosko-ruskim paktom. Ceškoslovaška bi se lahko odrekla tej pogodbi sele po pristanku   Fra n čije.
3.   Zavezniški   qdnošaji   med   Francijo   in Ceškoslovaško <e izredno usodno razvijalo. Delbos  je iz Pragc telefonsko poi\>čal rninistrskemu predsedniku Chautenapsu. da je   v   svojih   razgovorih   s   češkoslovaskimi državniki ugotovil popolno soglasje v \seh vprašanjih francosko-če^koslovaškega med narL>dnega sodelovanja,  predvsem pa  glede organizacije miru v srednji Evropi. Ce-'koslovaška   je   slej   ko   prej   zvesta   ideji Društvo    narodov    in    načelu    kolektivne varnosti.
Komunike o Delboscvih razgovorih v Pragi
PRAGA, 18. dee. z. O praških razgovorih franeoskega zunanje^a ministra Delbosa je bil snoči pozno zvečer objavljen naslednji uradn: komunike:
Pri svojem obisku v Pragi je imel fran-coski zunanji niinister Yvon Delbos števil-ne razgovore s predsednikom republike dr. Benešem. min. predsednikom dr. Hudžoin in zunanjim ministrom dr. Krottom. Raz-pruvljali so o vseh vprašanjih. ki se tičejo odnosajev med Ceškoslovaško in Francijo ki»kor tuđi o splošnem evropskem položaju. Podrobna razprava o položaju, ki se je razvijala v prisrc-nem duhu, je omogočila ugo-tovitev popolnega so^lasja naziranj obeh vlad o starih in novih problemih. Ta ena-kost naziranj se kaže zlasti v skupni vda-r.osti Ceškoslova.Ške in Francije Društvu narodov. Prav tako sta obe državi slej ko prej mnenja. da se moreta mir Kvrope in varnost narodov uspešno zavarovati samo s splošnim sodclovanjem pri upuštevanju pravic in dolžnosti vsake posamezne države.
Med razgovori v Pragi je bilo poudarje-no, da sta obe vladi pripravljeni v skrbi za ohranitev miru v Evropi pospeševati vsako akcijo, ki bi olajšala zbližanje z vsemi sosednimi državami. Prepričani sta. da obstoječe obveznosti ne morejo biti no-hena ovira za tako zbližanje. ki bi bilo ko-ristno s politi("nei;a in gospodarskena sta-lišča za vse prizadett* in za \so Evropo. V tem smislu sta ugotovili z zadovoljstvom solidarnost Male untante in kontinuiteto njenih prizadevanj. da se ustvarijo in za-SOtove pogo.ii mirnesa sodelovanja *■ sosednimi   državami.
Francosko-češkoslovaški odnoša.ii so bili predmet podrobne proučitve ter je bilo z zadovoHstvom ugotovl.-'rno, da so bili posebno živahni in prisrčni na političnem in duhovnem podroeju. ker temelje na lju-hezni polnem medsebojnem raz»imevanjii obeh narodov. Poudarieno je bilo, da se mora razširiti gospodarska izmen.iava. Tr-^oviaski đ*i£gaci& %.i se rrdaj po^ajata v.
4
Parizu,   bosta   dobili   navodilo,   naj   vršita svoje flelo  v  tetn duhu.
Razprava o odnosajih, ki obstojajo med Frantijo in Ceškoslovaško /e od nienesa obstoja je rodila usfotovitev. da nišo bili nikdar skaljeni in da je bilo sodelovanje vedno tesno na vseh področjih. Ta zado-voljiva ugotuvitev more le prepričati obe državi o potrebi nadaljnjepa sodelovanja, ki se ,}o izkazalo v vsth okolišrinal; korist-no in ki more istočasno zagotoviti razvoj in var?iost obeh držav kot uspeh prave ev-ropskt  politike in vzdrževan.ia miru.
Tuji diplomati pri Delbosu
PRAGA. 18. dec. AA. Francuski zunanji minister Delbos je sprejel včeraj diplomatske zastopnilie Velike Britanrs, Poljske, Jugoslavije in Rusije in jih obvestii o rozgovonh. ki jih je ime! s češkoslovaškimi državniki.
Francosko odlikovanje ministra Mahnika
Pragu. 1J> dec, \\. l'rancoski /unanji jni-nister Delbos je i/ročil čc>koslovaškcmu vo.mcmu Tninistr.i Machmku itibionijc ve-likciia častnika reda ča^tne legije v znak prijateljstva med ceškoslovaško in tranci>-^ko  vojsko.
Angleške pomorske
vaje v Sueškem
prekopu
RIM. 18. det*. Listi poročajo obširno o velikih manevrih ansleške vojske, vojne mornarice m letalstva v Sueškem prekopa. Manevri bodo trajali tri dni. Pričeli so se snoči. Včeraj popoldne je bil trgovski promet po Sueškem prekopu za već ur pre-kinjen. Prekop je bil rezerviran zgolj za angleške \ ojne ladje. Listi opozarjajo tuđi na značilno okoliščino. da se v Sueškem prekopu pravkar vršijo franeoske vojne vaje. pri kateri sodelujejo tri franeoske križarke. Listi menijo. da sočasnost ma-neviov obeh si! ni brez vsakega pomena | Pri angleških manevrih sodelujeta izmed redne vr^ke dva polka.
Teruel obkoljen
BARCELONA, 18. dec. AA. Na aiagon-ski fronti ?e nadaljuje ofenziva republikanskih čet. dasi slabo vreme še traja. Republikanske čete so popolnoma obkoli-le Teruel in so že prišle do mestnesa po-kopališča. Na tej fronti so bili sovražni protinapadi  vsi  odbiti.
Del Vayo poslanik v Parizu
MADRID. 18. dec. Trdijo. da bo bi\-n;, ;p;m>ki /unanji minister Del \\iyo ime-!iuv;in   /a   -panskciia   p(»l:Tnik:i   \"   P;iri/u.
Grcija stanovska država
ATENE, 18. dec. Na zborovanju agrarnih inženjerjev je v Larissi izjavil min. predsednik M<*taxas. da jt» parlamentarni režim v Giv-iji za vedno ocipravljen. Giška ustava in jro?podar=t.vo bosta v bcxk)Ce temeljila na stanovski organizaciji.
enaki. tako da bi tuđi ta nota pričala o akupnem naineau, sodelovati v obrambi ojuniti  interesov na Daljneni vzhodu. Tako
o pomorski demonstraciji kakor tuđi o tej noti to razpraviiali na ix>ned-»ljkovi konff-renci aniil^žkih nvinistrov. Bili sta tuđi ■iredmet razijovorov. ki lili ie imel EUen kmalu nato nei-osredno z Nvashinaton^kim tajni^rAOin za zunaae zadeve kakor tuđi z odpravnikom i»oslani5tva v lx>nrionu Jo>hn-sioiioni. Eden ie razloz.il anizle^krmu diplomatu žolio an^leiš-k■■» v'a ie po čim te**n«vi^era ^odolo\anju z Ze^linioninij drž-ivami na Daiinem vzho-liu.
Anu'leški li^ti ouonono komentiralo ik>-sle^i-n e inri»ltknte na .lanmviu in menijo. da Ik> nn»ral sedaj ia|>on^ki «;eijr:ilni štabcitro-ti prav trd oreli. namrer r^5iti naspiotje tn^d stališem iajKMv-kt1 vlad.j. ki se opravi-("■u e zaradi dosi^laiiiih inrid^nrov, in po^to-pauitMii ja{H>nske vojske, ki i/ziva v>.1mo uo\>- s;-ore ui >|K>pado. Ansrlija in Amerika ! ho>ia /nali v»rkak»r o'rafunati z v„ako ia-[H>u^k(» instanco fMi-«lM*i k:»k*ir tud; z «»l»c-in;t   -k!t>i!iin»a
Japonski protest proti Rusiji
TOKIO. 18. dec vv. Zunanji minister Hi-lola je pri ruskem. poslaniku energično piotestiral proti postopanju ruskih oblasti v Vladivostnku in v severnem delu otoka Suhalina. k.ier so brez vzrokn aretirali sedem Japoncev.
Kitaiska bo d^n^klicala porlanika v Rimu?
LONDON. 18. d**c. o. V tuka.jAn.iih političnih  krugih so se rn/širiltf vesti, da na-
m^-!;.\""; kitnj?kći vlad;i iđpoklk'ati do^eda-njega [joslimika \' Rimu in prek:n;t; diplomatske   stike   z   Italijo.
Debata o koloni]ah v Parizu
O kakem prenosu koloniiskih manlatov na Netnči|o ne more biti govora, tlckler lz- r ? vrne v DN
PARIZ. 18. dec. b. V iruneoskem par-'uinentu je biia v sredo zelo zanrr-.i-va razprava o kolonijah. ki je vzbudila to-iiko već je zanimanje, ker sta prav sedaj v ospredju znana nemška zahteva po vrnitvi nekdanjih neniških kolonij in pa. z^tplet-ljaji na Daljnem vzhodu v zvezi z razvo jem japonsko-kitajskih operacij. Pozornost je v debati vzbudilo. da se jo poročevalec Revnaud, bivši kolonijalni minister. pri-».Iružil mnenju socialistićne^a grovornika. dii ne more hiti niti govora o kaJvem pre-nc^u mandatov na Nemčijo, dokler s-e ta ne vrne v ženevsko ustanovo. Poslanec Taitin-ger je v daljšem govoru opozoril na  neva-
ren polf>žaj v franro=ki In lokini. za kat ere varstvo vzdržuie tam Franrija snmo 18.000 mož, med tem ko :-: " na dm^i strani z vso niglico oboiožuje sosei'ni Siam in divja v neposredni blizini kitajsko-japonska vojna. Kolonijalni minister Mmitet je" zaključil debato 7 izjavo, naperjeno proti komuni-.-tom. da ie tuđi on 7a sodelovanje franeo-skih oblasti z domaćim kolonijalnim pre-bivalstvoni. da pa ima tuđi to «ođelovanje me je tam. kj>r se za^nf rušiti franeoska suverenost v ko!onijnh Znto je po njegovom mnrnji! pctrrbno. da drživa pokaže tuđi moćno  rolto,  kn dar je to pot robno.
Teror y Palestini
Teroristična dejanja Arabcev se kljub strogim ukrepom oblasti vedno boli množe
JERVZALEM. 18. dec. Položaj v Palestini JL- sic i ko pruj napet. \'^ak dan se pojav-Ijajo incidenti, ki jih ne /ajezijo nobenc odredbe oblasti in tuđi ne >c tako >tro-lii   nastupi   policijskih   in   vt)jaskih   or^nov.
\'   lUiifi     je     včeraj     popoMnc    skup?!>;i Arahccv   nenadoma    pričeki   demonstrira"]    j Ko  je   proti   njim  nastupila   policija,  so  tic     ; monstranti   pričeli      strcljari    nj    policijske   j stražnike.   Kdea   i/.nicd   njih   je  bil   ranjen Slični  neredi so se  pripetili  tud.  v Tibcr;    ' nidi.   kjer   je   bilo   aretirarih   nin >l*d   !jud' Tzm  so  demonstranti   ubili   nekega   ponio/ ne«a  policijsJcejia   agenta,  ki  je  bi!   Žid  po rodu.   V   Vadi   Ari   so   našli   truplo   nekega hudo   ra/mesarjcncila   Beduina.   V  Jeruzafc-   ! inu  je nt/nuiiL'C s strelom   \/,  revolverja nc-varno   ranil   neke2a   židuv«,kc«ja   mladcniča. Skupina   Arahcev  je   nupadla  v   bli/ini   Xa-/areta   židovski   avtobus.   ki   je   prihajal   i/ Ifaiic.   Arahci   so   vrgli   proti  avt>busu   tuđi  bombo,  ki pa  vo/a  ?>i zadela.  Kksplodi-vala   je   tik   ob   njem.   Voz   je   bil   nekoliko
poškodovan. a je vendar mt <jc! nadaljcvati svojo pot. ran'en:b pu je bilo 13 potnikov. V Gali-eji so bili včeraj in danes kar Štir-ie *>y>onadi med uj>orniki in ma ijšimi će-tami voja:rva V Vablii/u je zbran veČji "■ddelek vfjj-aštva. ki /aslc-J'ije vejjo skupina) teroristov Na cesii proti Ebronu je -»kupina ne/nancev ustavila neki avto in po nekaki sodni ri/prav- obsodila lastnika av-tomobila na >mrt. Ker lastnika voza k sreći v njem ni bi'o. so potnike v avton^o-bilu pretepli V Alkab'h'i je neka; maskiranih upornikov vdrlo v ntko asirsko hi>o ::i   ju  hudo  opusto-ilo.
Pred vojaskimi sodišei se v ra/nih kra-ih Palestine vršijo medtem ra/prave proti posame/nim areriranim teroristom in Ijudem. pri katerih so našli orožie. Te dni je bil pred jeruzalemskih sod;ščem proce> nroti skupini arabskm teroristov, ki so ubili nekesja židovskega šofer)n. Dva i/med njih sta b;la obsoiena na smrt, ostali  pa v ječo od 5 do  15 let.
Povodenj v okolici Rima
KIM, 18. dec. A A. Heka Tibera neprestano narašča. \ Riniu ie bilo ^t->"«;e vode dane« za 10 cm višje kakor ponoći. Novi rimski okraj Portuetee. biizu bazilike >v. Pavla. je poplavljen, ker je voda podrla varnostni zid. Pionirski odđelki pomagajo prestolniškim sa?i]cem pri reševanju ljudi in njihovega imetja v ogroženih okrajih. Vojaštvo pomaga tuđi prebivalstvu na Rimskem polju, ki je prav tako ogroženo. Stevilo ljudi, ki so bre^ etrehe. cenijo na več ti«oč. Koliko človešk.h žrtev je ter-jala   povodcn.i.   še   ni   znano.
Francosko-madiarski pla2ilni dogovor
PARIZ.  18. dec. AA.  Franco^ko-modžar-ska pogađanja, ki so se vršila že nekaj dni v Paiizu, so se končala s sporazumom, ki sta   ga  popoldne  parafirala  v  trgovinskem niinistrstvu vodja madžarske delegacije De-nickel in ravnatelj oddelka za trgovske pogodbe Herve Alphand. Dogovor uvaja ne-1   katere   spremembe   v   plačilnetn  dogovoru, j   sklenjenem med Francijo in Madžarsko 12. ' februarja.
Dve zaporedni zmagi
R«tter iam 1S. dec. i Pr; n\ laljtvanju -1». pari i je jv Kuwe uvcljivil inelnoit kva-'i e«e In -/niairnl. Vr-era.i je '»iia nat.> olitrra-na 5e prvlednia Tiartija hoh.i'a. Al'ehin je I-'f»t heli :"rnl zp!o T>ovr-no in »i1 kmalu 7.a-•ip\ v r»!nKio t*o7V'\}o ter 3e .** konćno v 10. f>4>:^7.' vdnl. K'^ni" 11 stnn.i' <1vobojn je forpi 1T in pol : 1*2 in po! 7.a Aljehina. ki je
Ođklonfena nezaunnica aagleski vladi
London, 18. dec. w Spodn^a zbornica je s 352 <j!asovi pro*i 140 odklonila r>rcdlo<2 o ne/aupnici vladi, kr 2a je predložila de-I tavska stranka in ki nh«;oja indnstrvi^Uo 7»o':fiko vlade. ?!asti ijledc pasivnih industrijskih  o/emelj.
Sorzna DomčiF?;.
f'urih. 1K. d^i'^iulira (> H>jra<l 1f). Pariz 14.f**2.">. London _M (lt. Xewy»rk \'&2 7*\. Bru-seli 73.47O Milan '2'2.7'2't. An^HTlain -Mu.-trio. Berlin 174/275. hiuuu SOS*) <\o Sl.JlTi. Pra^a 15.1»5.   Varlava  81.80,  BukareJta   3-25.
poCitieni   o6$o\nHk
_                                  ■ -   —_^——
Življenfsha potreba ukazuje...
l*   »Jugoslovinskih     novinah«     dokazuje Josip Hoko iž Sinja, da njm dobro pojmo-vana iivljenjska potreba narekuje jugotlo-vennko  oriuntitcijo.   Med  nomi so Irije   tipi ljudi,  ki   hočejo   \*odite  ljudske  mase.  Pnn tip so  Ijudje s  silnimt  ambicijami, z  bole~ /ensko   domišljavostju   in     /aljubljenostjo vaše,  ki vurujejo m  so prepričani, da mora to oni biti povsod prvi, nositelji idej, voditelji  uli   vsaj  tudje,  o  kuterih   se  go\'ori m piše   Drugi   tip so  tjudje z izredno raz-vitimi sumopušiumi nagoni m teinjumi^ katerih končni cilj ye, da se. ustrezajoč naj-nikjim  instinktom mase.  čimbolj okoristi jo. A retji  tak   tip   pa   so  zlasti   pri   nas   Ijudje, ki   imato   v  svoji   duši   moćno   dozo   naše »rasne«  kliubovulnosti, trme in mržnje proti  vsem  onim,  ki so na vodilnih   mestih, V bol'ših   r^zmer^h   zu   napredovanje   in   na-stopunje  v javnosti . . .   Titkšni  narodno patološki   tipi  so  v  naših   manjših   in   več jih kiajih   voditelji   tako   /vunih   »masnih   po-kretov«,   plemenski   voditelji   . .   Oni   nima-jo   višjegu   siHTUtlnega   in   n;tcionalnega   ču-stvn.  ne   pogleda  v  bodočnost.   \u  njihovo dušttvno&t   vplivajo  podza\'estna   valovanja in  motivi  primitivnih sumnpušnih nagono\' pToćloveku.   Prepričevuti    fih   in   jim   doka-/ovtiti   njihovu   pogrešno     mišljenje     nima smisla, ker oni ne morejo postati drugačni. l'reostiiju tore i eno, da se jim ne da svo-bnda ruzurne&t in za nucionulno formiranje škodljivoga de'ovijnja. pjč pa da se skuša pridobiti   ma*e   z   gospodarskimi   koristi   in jih   poLigomu  v   tem  duhu   vzgojiti  potom raznih   šal,  socialnih   ustanav  in  časopisju. Tukisto  je treba dati zakonom polno sankcijo,  da  bi   vsukJo   brez  razlike   vere,   plemenu in  poloia^t in  brez protekcije priiel na   svoje   mesto.   (*pra\rlja\   točno   m   pravično   svoje   drtlžnoiti   in   se   zi.vedal   tuđi M'orTi pravic. Tako bi  se v masi in pn po-edincih dvignilo potrebno spoštovanie obim-sti  in vzpostnvil  bi se  moćno  omajani čui pr:n'ice  in  poštenja.  Kot  rezultat  vsega  te-i^» hi se mdilo prepričan je. da je nufna potreba, da se zbero vse rasne, posamezne in splnšne   nacionalne,   kulturne   in   gospodarske sile m sposobnosti, /družitev vseh  teh bt  ust\\.rilo prepričanjc. da eminentna živ-Ueniska potreba ukazuje tn nirekuje — ju-goslovenstvo.
Hrvatski klerihalci in dr. MaZhov pohret
Zagreb <ka »Slobodna riječ«, glasilo hr-vattkih socinlnih demokrutov, razpravlja o tuktiki klerikalne skupine v hrvatskem n»-radnem pokretu -n prihaja do pra\' zanimi-vih zakljućkov. Izvaja numreč »Hrvatska stražu« je za svojo borbo, ki je v b'stvu na~ perjenn proti politiki bi\šc hrvatske seljačke stranke, izbrttta zelo spretno taktiko. Polemiko vixli izključno prati radikalno demokratsko in levičarsko usmerjenemu krilu in skupinam v samem hrvatskem narod-nem pokretu. ParJonirtine so sumo izrazito konzervativne in nazadnjuške skupine, ali tuđi itkrog njih se obroć vedno hotj oii, tako da je bil v zadnjem času opetovano napaden tuđi sam »Hrvatski dnevnik«, dr. Mačktn-ft q'.jsj/o. Borba, kt jo vodijo hrvatski klenkalci okrog »Hrvatske straže* z glasilom zitgrebških samostalnih demokra-tov »Sovo riječjo«t je posebno znaćilna in poučna Iz te polemike prihuiajo od časa do ča*a. morda proti volji san ih klerikal-cev. stvari, iz kaferih je jasno razvidno, za kaj prm- za prav £re. Oni. ki nosijo odgovornost za ta razvoj, se r.imajo čemu sme-uiti. ker ono. kur bodo klerikalci sedaj pri-£rnbi}: v hn'atskem narodnem pokretu. J€ trajno izdubljeno za njegovo politiko. Hrvatski klerika'ci razpolttgajo danes s celim nizom organi zaci j, ki imujo vse po vrsti pred verskim izrazit politični značaj. Ne smemo se ozirati na njihovo dokazovanjm o baje čisto nevtrulnem značaju teh orga-nizacij.
Organizacija političnih Urivcev in internirancev
Kukor ie znano, je bil koncem septembrm v Beogradu kongres političnih preganjan-cev in internirancev Su kongresu je bit izvoljen poseben odbor, na čelu mu vse-učiliški profesor dr. l^ladimir Ćorović, ki mu je bila poverjenu naloga, da izdela pravila za organizacijo političnih preganjoncev in mternirancev. lakoj po kongresu je imel ta odbor, v katerega je bil zu dravsko banovino izvoljen ra\-natel) kasto Pustoslem-šekt sestanek. nn katerem so bila predeba-tirana in sprejeta pravila Predsednik dr. Ćorović je nato pravila, ko so jih še vse-stransko preresetali, predložit oblasti v odobrenje. Ta prm i/a je vlada sedaj odobrila. Društvo se bo imenovalo »Sarodna zavest« Drristvenikt bodo mogV biti samo politični krivci in internirunci Sedež društva je Beo'Jrad. svoje podružnice pa bo imelo   v   \-*ch    hnnovinsk'h   sredi&čih   in   V
I onih kraiih. kjer bo zadostno število članov I' Liubtjuni bo sklicun sestanek političnih krivcev in internirancev. čim dospe-~jo pravilo in navodila iz Beograda. Va tem sestanku   bo  poda! poroćilo o kongresu   in
1 pn prav ah za organizacijo H. Pustoslemtek.
^fran  1                                                                                              »SLOVENSKI    NARODI,   sobota, 18. decembra 1937.                                                                               / gfcv.  98*
MATINEJA Z. R. D.
Krasna zgodba velike Ijntmd ¥ velefilmu
Divne laži Nine Petrovne
Isa Miraada in F. Gravey
Br.nes ob 14.15 in v nedeljo ob  10,30
V Elitnem kinu MATICI
Bogat   đopolnilni   spored!
Ali se živila luksus?
Draginje nišo krivi prodajalci, temvec visoka davcna
brerpena
Ljubljana, 18. decembra
Ljubljančani ^e uprav lčeno vprašujfcjo, ah so živila luksus. ker so lako draga zaradi obdavčitve. Pred večjimi prazniki se živila nekoliko podraže zaradi večjega po-vpraševanja. vendar je ta podražitev neznatno v primeri z obdavčitvami. Mnoge gospodin^e pa navadno ne razmišljaju o t^,m, zakaj so živila tako draga, ter obso-jajo prodajalec. kakor da oni delajo dra-gmjo.
Danea je živllski trg precej ožive! zaradi bližajočih se prarnikov. Go?podmje so postale tuđi /e noknhko nervozne kakor navadno pred prazniki Tu in 4am so bo-jevale prave bitke za dobro maslo Mlečni i/delki, vsaj boliSi In cenejši — navadno najprej poiđejo pred prazniki, zato se gospodinje za!ag;ijo z nj;mi že mnogo prej kakor jih potrebu Je jo. Ražen tega se pa tući maslo navadno podra7i pred pra?ni-ki Boljše surovo in kuhano maslo so danes prodajali po 75 par do dinarja komad, sve-ča?>e  je bilo ma^lo po *J4, 28 in 32 din kg.
No.prodaj je bilo nekoLiko već perutni-ne kakor prejšnje tržne dni Precej so go-spodinje posegale po zaklani perutnini. Pifcčanci. ćeli so po 25 din kg, sekani pa po 27 din. Ćele kokoši to po 20 din k** seka-ne po 22 Tuđi iajc je bslo danes naprodaj precej več kakor prejšnje dni. Vložena ?o prodajali po 75 pa do dinarja komad, sveza pa od dinarja napi ej
Na izbiro je bilo medu za potiče, ki je po 20 din kt;. Gospodinje so zelo posegale po orehovih jedrcah. ki se bodo morda po-dražila. ker so jih danes prodajale tuđi že kmetlcv po 20 din kg.
Z zelenjavo bo trg dobro založen za praz-   '
nike, kakor kaže zdaj. Mnogo je endivije, ražen tega se pa že pojavTlja na trgu tuđi uvožena zimska, »ledena« salatau ki je po 14 din kg. Iz Dalmacije so prispeli tuđi paradižnikt. ki jih prodajajo po 12 din kg.
Zakaj prodajalci na stalnem sadnem trgu nišo boliše založeni z južnim sadjem, si prav lahko razlagamo. će vemo, da je uvedena na uvoženo sadje zelo visoka banovinska trošarina in ražen nje še seveda mestna Pomislite samo, da znaša banovinska trošarina na kg pomaranč dinar! Zatrošarinjene so tuđi citrone. in sicer po 50 par kg Toda občinska trošarina je Se višja ter zna Sa 1.50 din na kg pomaranč. K vsemu temu je treba prišteti Še poslovni dayek. ki se šiblje od 6^ navzeor Mar-sikdo najbtv ne vc. da /"naša trošarina na ma rone 3 din pri kg! Prav tako visoka je trošarina na lešnike Rozine trošarinijo po 1.50 kg. rožičevo moko po 50 par.. Tr?over plača zn vason smokev 10 000 din trošarine, za vacon ci tron ^ 000 din. za vason iabolk 2.500 din ... Maroni so ob-davčeni mno?o bolj kakor so vredni: kup-na cenn ie okros 2 din ke Visoka trošarina, menda najvišia v Evropi, ie voda na mlin tihotapcev Trgovci s sadiem so že občutno prizadeti zaradi tihotapstva. Tako n pr. trpovec ne more prodati maroni ^a po 6 din k«, Čeprav pri tem izeubi nekaj dinar i ev pri kilogramu, ker i im konkuriralo tihotapci Prodaialci zaslužilo pri po-marančah nekaj dinarčkov pri kibsramu. će jim sadie ne zmrzne ali sesTiiie, med tem ko občina sama dobi mnogo več in vselej brez vsakega rizika . .,
Telefon 27"39          KINO SLOGA          Telefon Z7-3O
D A NK«    P R i: MIER A    VESELK   IX   /ABAVNK  FILMSKE    KOMEDIJI'
LAVVRKNCE TIRBETT,  najboljši  bariton sveta,   poje  v   ter.*
Mk ^JS J #^ ^% filmu divne Slagerje in operne arije. Prekrasne pesmi, tem-^m i. M. m \J %J poramonina ginsba in sijaina komika so odlika tega filma. Kot dociatek kulturno poučni film: ZKMI.JA DZ1NGIS KANA. — Najnovejši žurnal prinaSa poset ministrskej;a predsednikn dr. Stojadinovića v Rimu in pogreb hrvaške.sra vladike dr. Bauerja v Zagrebu. — Rezervirajte si vstopnice v predpro-daji» - - Predstave ob lf>., l«l.ir> in 21.15 uri, v nedeljo ob 10.30, 15., 17., 19.   in 21. uri
ilmskega sporta
Vesele novice za ljubitelje bele opomosti — Za točnost vremenskih poročil iz vse Slovenije
Ljubljana.  18   decembra
Včcraj je ravnatelj Zvc/e zn tujski pro-met g. dr. Žižck. po vabit poruče va'cc ljubljanskih, zaijrcbških in beogrujskih listov ter zastopnikc zbora smu^kih učiteljev na sestanek, na katerem te pojasni!, kako si je /veza zamislila organiz-ucijo obširnih smu^kih tečajev in kako bo zauotovlicna točnost vremenskih poroci! \r. vst* Slovenije. Zbor smuških učiteljev sta /astopala F.rvin Župan  in Tone  Banovce.                    !
Zima je tu in skrajni čas je, da se smo-truo .organizira  gojitev  zimskega  sporta  in s tem ra/.iuahnc /imski turizem v Sloveniji. Zadnje  /a  smuCnrjc  neuculnc zime so bile krive,  <i&   prižadevanje   /a   vzjjojo   inhulc^a snuičarskeiia    nara^dja    in    za   spopolmtcv zrfcanj-d   s-pretn(»sti   smučarjev   v   nadaljeval-nih te^a'ih im imelo kdo ve kakAnei!a uspe-ha.   V'ežbanje smučdrske«a  naraščain, ki  se je   ućil   na   terenih   v   okolici   Ljubljane,   je bilo prekinieno zaradi nenadnih vremenskih spromemb   Snega je zmanjtuilo in vežbanjc je bilo oncmo«!oC*CHO.  Lctos bodo začetni-^ki   in   nadaljevalni   tečaji   im   sinuč-arje  organizirani   tako.  da  se  bodo   vršili   v   Ljubljani  ob  ugodnih  vremenskih   prilikah,  ako ljubljanski tereni ne bodo ugodni, bodo pa smućarji  nadaljevali veibe  na  ugodnih teren ih  okoli  Kakeka  in   BU>k.  Lt  na  ta   način   bo   motiočc   v   celoti   izvesti   program   v tečajih   in   le   na   ta   naćin   bodo   tečajniki imeli  v  tećaiih  resnieno korist.  Zbor srnu-Carskih   učiteljev   je  dal   že  5  učiteljev   na razpolago,  ki  bodo   vodili  8-dnevnc   tečaje v  osmih zaporedmh  nedeliah  ah praznikih, ii!i  pa  tečaic  v   treh  do  5tirih  dneh   zapo-redoma    Ta    način    vežbanja   smućarskega naraščaja bo obšel vremenske muhe, zaradi katerih    je   v    Ljubljani   v    zadnjih   zimah ostalo neizveibanih precei smučarjev. ki so imeli dobro voljo pridobiti &>i v smučarskih tečajih   osnov-ne  pojme  in  osnovno  znanje. Madalje   bodo   organizirani   turni   tečaji /a  smučarje  v  različnih  pripravnih  terenih Slovenije.   Pod   vodstvom   smu-kega   učitelja bodo smučarji lahko od;adrali v slovenske   zimske   raje.   spoznavali    iepote   naše rimske pokrajine in pripomogli tako k razmahu   zimskeon   ruiskesja   prometa   v  Sloveniji.  Vsi bodo imeli  priliko, da pTeizk-usiio svojo  spretnost  na  najrazličnejših  terenih. Vežbanje  bo  na   ta  način   spopolnjeno   in bo  bolj   zammivo   in   bolj   smotrno.   Znano je   da smučarsko guljenje na  znanem   terenu ne z-adostuje za izvežbanje dobrih smu-čarjev.  Smučar,  ki  si   je  pridobii   osnovne Spretnosti v začetniSkem tečaju   mora položiti  še veliko maturo na drugačnih  terenih In se mora osamosvojiti.
Spopolnjeno organizacijo  vremenske službe bodo vsl srnučarji  in  turisti sprcjeli  % veseljem. Iz vseh jKWnembnejših krajev Slo-
venije bodo objavljena službena poročila o snežnih in vremenskih ra7merah Za točnost vremenske poročevalske. službe so pre-vzeli tamsitvo Zveza za tujski promet, Tuj-sko prometna zveza v Mariboru. Jugos-lo-' vanski zimsko sportni savez in Slovensko planinsko društvo s sodclovanjcm rneteoro-lo^kega instituta ljubljanske univer/e. Netočnosti v vremenskih poročilih bodo onc-mogočene. ker bt)tlo smuški učitelji poročila kontrolirali ob priliki vežb tečajnikov v raznih delih Slovenije. Zveza bo pošiljala i-vojc uradnike-smučarie v kraje. odkoder prihajajo »sumijiva« vremenska poroćila. Ako bodo uijcitovili. da ta ali oni kraj na-nicrno napačno obvešča o vremenskih prilikah iz kakršnegakoh vzroka. bo prizadeti kraj izloeen iz vremenskih porocil Opo-zarjamo smučarje in zimske turiste, da bodo čas-opisi pod posebno glavo priobčcvali točna službena poročila, za katera gori imenovane organizacije jamčiju. Zasebna vremenska poročila intcresiranih hotelov so v zadnjih   /imah   marsikoga   žc   razočarala.
Tujsko prometna zveza v Mariboru je ^poročila, da je bila na Pohorju izvršena /imska markacija na vseh važnejših terenih. Do>!ej je bila orientacija smučarjev na Pohorju zelo otežkočena zaradi pomanjkanja /imske iTvarkacijc Markirana bodo pota od Ribnice do Senjorjevega doma. od Scnior-jevega doma do Sintarice itd.
Ljubljanski dopisnik! zagreb^kih in beo-grajskih listov hodo vsak teden po večerat obvesča!' tamkajšnji zimski sportni svet o vremenskih prilikah v Sloveniji, s cimer bo storjen velik korak naprej za propagando fuiskega prometa v Sloveniji. Za turiste iz Hrvatske in Srbije bo točnost vremenskih poročil i/ Slovenije šc posebno važna. Ne bo lim treba proklinjati, kakor se je zgodilo več-krat zadnje zime. ko so nasedli na-pačnim vremenskim poročilom in prihitcli v Slovenijo, kjer jih je pral dež.
V Kranju je bila te dni otvorjena pisar-na »Putnika« in Zvcze za tujski promet, ki bo žc to zimo v marsičem pripomogla k razmahu 7imskega tujskega prometa na Gorenjskem, v bodoče pa bo po velikopo-tezneni načtu odprla domaćim in tujim turistom >e mnogo lepot. za kate^c turisti zaradi slabe organizacije nišo mogli imeti od-prtih oči, ne zanimanja.
KAKOR JE BILA POUČENA
—   Marička.  —   pravi   gospodinja  sluzki-nji. —  predno postavUe krožnik juhe pred gosta,   ga   morate   vpra>ati    ali   sp'oh   želi juho.
Drugi dan vprasa služkinja pri obedu gosta    A'i  želite  i uho. prosim?
—  Da.  — odgovori gost.
— Saj je nimamo već, — pravi služkinja.
Iz temnega sveta
tihotapcev kokaina
S<Mto9 navec In emU> karaz&o moko drago prodajajo sa
Ljubljana, 1S. decembra Decembra 1.1934 je sedelo na zatezni klopi 18 obtožencev a trgovakim potnikoir*, Ruuolfom Torkarjem na ćelu. šio je za naj-većji proces proti alepai jem in tihotapcem s kokainom po vojni. Torkar je bil uiso-jtn na 2 leti in pol robije, ostali obtoženci pa tuđi na nude kazni robije in strogega zapora. Med obtoženci bi moral sedeti tuđi lekaraidki asistent M. H. Ker je pa javll, da je bolan, je bil izložen v tem procesu in je piišel pred sodnike malena senata 8 predaednikom s. o. s. JavorSkom §ele vče-raj. Obtoženec je zanikal krivdo Obtožnica mu očita, da je dvakrat osleparil Ijubljan-skega drogerista C. K. tako. da mu je pro-dal manjvredni novokain za pravi kokain. Razprava proti obtožencu je bila prelo-žena do 4. januarja 1938. Kot priča je bil zaslišan samo oškodovani drogerist K. Njegova izpoved je cnikrila temni svet tihotapcev in sleparjev kokaina, ki so v letih po vojni do nedavneg'a oškodovali lahkover-neže za stotisoče. O tej aferi borno že po-ročali, ker je vćeraj prižlo na dan, da je v tihotapstvo kokaina zapietena neka ugledna ljubljanska oseba, kl je bila najbrže po-sredovalec med ljubljanskim! in notranj-skimi tihotapci in sleparji s kokainom. Kako se je pravi kokain ki g-a je obtožont'c prodal drogeiistu K., spremenil pozneje, ko je romal iz rok v roke tihotapcev in interesentov, spremenil ćelo v — konizno moko. bo seveda težko dognati.
V ponedeljek zjutraj se bo pričela pred malim senatom na št. 79 razprava proti 10 obtožencem b Pavlom Širokom na čelu. ki nam je v spominu s procesa proti tihotap-cem in sleparjem s ponarejenim kokainom. Proces je bil v janu&rju letos. Že tedaj so prišle na dan rafinirane metode koko-tiho-tnpcev, afera je pa vzbudila še posebno pažnjo javnosti, ker je- bila v zvezi z senzacionalno vugrabitvijO'* na San^radu. še-fi taine družbe, ki je za velike v?ote osko-dovala prekupčevalce s kokainom, to so Širok. Mauser Svete in Hladnik, so bili zaradi obrtoma izvršenih prevar primerno kaznovani. širok je dobil poldru^ro leto robije. Sele po tem procesu so pa bile od-krite š> druere velike slepartj'* to dične družbe. Imenovani sšefi-t bodo v ponedeliek polagali račune *e za te sleparije. Kot enaj-sti bo na zatožni klopi tr^ovski notnik N. Josip, kl je sodeloval pri orA izmed prevar s ponarejenim kokainom, izdajajoč se za Ruperta Franca.
QWč AR OBSOJEN
O Atojzu Orčarju, ki je proda jal Pr*-Sernove mokrocvetoče rožice poezije in »a-ložnlka Sonetnega venca« g. Gladnlka opleparil za nekaj stota kov, smo že poro-čali. VCeraj j« bil zasličan ie založnlk. Ci-gar prifievanje ni razbremenilo, tem već ob-i-emenilo obtoženca. Gladniku se je Grcar predstavil kot pomoći in usmiljenja potre-ben arhitekt, ki je prišel iz Nemčije in v domovini ne ntor© dobiti đela. Ker j© imel Grčar tuđi potrdilo mestnega magistrata, da je podpore vreden in potreban, se gra je Gladnik usmilil in mu poveril prodalo >So-netneg-a venca- in nabiranje naročnikov. Ne bi škodovalo. ako bi imel urad, ki na magristratu deli priporočila za podpore potrebne, stike z državnim pravdništvom. Bolj kakor kriminalni tipi so takih pripo-ročil potrebni Ijudje. ki so poStenjaki. pa žive v bedi in lakoti. Pet mesecev strožega znpora. kl mu jih je senat pri^odil za obrt om a izvršene prevare s Prešernovimi poezijami.  je  Grčar sprejel.
OPROSĆEV   ZIDAR
Tuđi o aferi zidarja Alojza C. z Jesenic. smo že poroeali. To je bila afera, ki se je začela z rožami. Neka srospa je Sla po cesti s šopom rož. Oh. kako lepo dišijo važe rože! je vzkliknil mimoidoči zida»*. Tako sta 3e spoznala. Zidar se je še isti dan znašel v stanovanju gospe z lepo dehtečimi rožami. Še isti dan pa je gospa zidarja ovadila. da ji je ukradel 300 din Po dolgem oklevaniu je ^ospa izbavila orožnikom, da ( jo je zidar tuđi — posiill. Razprava je bila s dvakrat preložena Zidar je od začetka tr-i dil da arospe ni posilil Oeleđ na kraiu doarodka tuđi ni pomapal raziasniti to za-o-nnetno posilstvo. Nekal okoli*čin je pričalo za obtožcnčevo krivdo, nekaj izpove-dl same efnspe .^n pa kazale na to. da o po-siTstvu ne more biti covora. Po^inikl po zpIo nRtpnČni. kac'ar prp zn take obtožbe. Ro T»r*ivniki. kl svoje učen?^ na unh'erzah \n*e da Žonpki n! moenče storiti Pile ako žen-pka spma noče. T>r*>č\ s*»nntom ie bilo že mnoeo obtož^ncev. kl so ilh Ženske obto-ževale posilstva. razme^oma malo 1ih pa bilo zaradi postistva obpojm'h. Kaj rado se izkaze. da je sovraStvo ali k»k interes po s^-edi. Zato so sodniki pri takih obtož-bah tako previdni in do skraine mere ne-raupliiv!. Zirtar C 1? h\\ 7.«radi pomnnj-bnia dokazov or»ro§čpn. Državni tožilec je pa prijavil reviziio procesa.
Nevarnosti ljubljanskih ulic
V četrtek fe bila LfttMJana tak^na, kakor da Je prestala
huđo bitko
Ljubljana,  18. decembra
Te dni so L.iubl rsnčani prav tako v nevarnosti, kakor n. pr. mešćani v nekaterih kitajskih in španskib mestlh. Vsak trenu-tek ie lahko rađene snežna bomba, ki pade prav tako izpod neba, kakor prava bomba, pa tuđi skoraj z enako silo. Tako ^e vsa.i ljudem ^dir ki si otipavajo bunke na glavi.
Tega pa ne pišemo zaradi zabavljanja, temveč predvsem iž eoFp:Tdafckih razlo-gov. rPed božičem imajo Ijudje namreč navado hoditi po raznih --r^ničnih oprav-kih; naši trgovci so že uredili izložbe v duhu ča^a in božično 7ve7de vodijo ter vabi jo meSčane v trgovine. To je sicer res samo navada, da Ijudje hrdijo iz hiš in da se ne predaiaio ?*?npkemn spanju. vendar je treba računati tuđi s takšnirni navada-mi Če ^nes al: opeka koga ubije na cesti. ie morda to rnalr**1--" * }-'- l^i "^ T-n^Tuzila, da bi pisali o nji v liste. toda. kakor rečeno. porpNl'ti ;.' * i. chr t>'di na gospodarske razloge.
K sreči £e ljudie vsesa navadijo. Liub-liančani so hladnokrvni kakor špnnski me-ščani in se komaj kdo ozre. če zgrmi cei plaz snega na hodnik tik za njegovim hrb-tom. C^ ?pp^ knrnn po1n»rt? H^'nik. sa mirno zvije in stisne pod pazdnho. Zar?.di takSnih malenkosti v Ljtibljani ne sklicu-iemo niti anket. Toda. če se me^čani ne ustavliajo veČ pred Izlo?bami, to ni niti več malenkost. Na sairto mesčan^kn hlnd-nokr\Tiost tuđi ne smemo vseea zidati Samo pomislite, kdo si bo ^° upal na cesto, ko nas bo že polovico Dobilo?!
Tuđi v Ljubijano prihaia vse dobro in slabo od zgoraj. vsai kar se tiče snega in njegovih prila?tkov. Kar se pa tiče same bro7ge. prihaia od spođai, in sicer te dni se povzpenia precej visoko. Brozeo seveda vTsi bla?ruiemo. že /arr»di ne7ar>ocieno?ti in ia\Tjih del. Saj veste, da je kid?nie ^^a pri nas vsaj eno na i več jih iavnih <iel Toda   suhega   snega   bi   ne   kidali,   le   lOOCc
brozgi   posvetimo   nekoliko  pozornosti,   če
itain sili v grlo.
V četrtek ste torej lahko opazili, da so delavci vr našem mestu kidali bivši siieg. Čuditi se moramo samo. da ni nihče filmal tega dogodka, saj bi zaslužil, da bi ga svet občudoval v filmskem tednikn. Dovoli je bilo tuđi drugih znamenitih dogodkov in pomorskih kata.?trof v miniaturi. Pomislite koliko galoš je bilo potopiienih v brozgi — mnoeo več kakor aneleških lađi i v Sredozemskem morju —, kn so meSčani brodili čez poplaviiene ceste! Lahko bi tuđi filmali. kako so meJranke tu in tam ob-stale sredi razburkanih valov brozge na cesli in nišo upale ne naprei in ne nazaj. Vsekakor bi pa bilo treba ovekovečiti vsaj Sele.nb'irgovo u!i<*o opoldne. ko «^ že skidali sneg in bro^eo. U po* te vati le vendar treba, da je bila Šelenburgova ulica edi-na. ki jo ie Hr>1ote1a redka ČR«:t. da ni bilo v n1i ž> opoldne več poplav. brozge in rlnieih katastrnf. kupi ?nesa pa vendar ča-
S tem pa seveda se ni?mc našteli vseh liubl^anskih znamenitosti predvčera.iSnjega dne. Hoćemo le opozoriti. da ie bila Linb-liana v Četrtek »ak^na. kakor da ie prestala h'ido bi'+ko. ponlave in še drnge katastrofe V nekaterih okrajih so ?e prito-^e-vali. da iim ie odpovedala elektrika, telefonske napeliave so biTe 7or>et potrgane, kakor da ie div.ial toT:ado. Tti in tam fo pbtičali na ce^ti relo avtomobili. Ko^e^a so se vrtpio na rnehki nod^nc1!. vozilo ce pa ni prerr»?knilo. Pri trarnvaiskih avtomatskih k^etnicah eo c+r^jiij Ve< dnn delavci ter i ih varovali pred brozgo. da je tramvaj lahko vozil vsni »zaradi lepšega«.
K «e nad vsemi temi ^trahotami dobro zamolite, se spomn;te tuđi na ne?rečn« meScane. ki so marali vse to nreživeti. Ka-ko'1 v:d:fn. naše ulice ni^o r^-*me le zaradi pahr>rfa, temvec ^e znrpdi tega, ker lphVo ^i^ r»osti utonefo To^;t io ie §e nai-lažja smrt.
Za ceste v novomeškem srezu
Noto mesto. 1" decembra Proračun novome^k©cja sreske.sra. odbora za leto 1938 39 obsega 1.960.958 din cio-hodkov in toliko tuđi izdatkov. K temu se bo pobirala 18*.'r, okmjna eestn-a dokiada. od skupnoga predpisa državnih davkov v iineaku 1,648.321 Uin. Dokiada na ta pred-pis bo potsm takeni znašala 296.697 din Z iKn*im proračunom se doi-clada °d lan-skepa pToracuna zniža za 20*1 i» V proračunu so stavljeno postavke za naslednja predviđena deia- Mcat v Ivanji vaši 100 tisoč din (končno i2rpiačiio). Most v ćrrmo-Snjicah 1^0-000 din. Rekonstrukcija banovinske ceste v Nov em mestu proti p^ko-paližću (nad Sei1lr»vo žagx> oh levom bre-gu Krke) 60 000 din. Nabava kompresor-ja 45000 din Sklad za nakup lastne hiše 50 000 din. Izdatki za g-arr.oz 650.000 din. Delavci, dnine 78.360 din. Oporni zido-vi 130.000 din. Ograje 40.000 din. Prepusti in kanalizacija 150.000. Za cestna kaiipota za avtomobiliste. oz. p.vtoproniet 16.000 din. Razna cestna zavarovanja 10.000 d:n. Razširitve čest in rekonstrv:kci:e 120 Cw din. Zamejičenje čest 20 000 din. Naprava deponij za gramoz 60.000 rtm. 2ele*-»t5ki propusti 30 000 din. Osebni izlatk; (ce t-ni okraj*. seinine in poniožno osob*e iln 34.864. NaČWstvo. odbor in naemiie 110^0 din. Upravni straStei 16.0T»0 rtin. P^ipore |  obćinam   30.000   din.   Vzdrževanje   subven-
cioniranih čest 58.429 din. Motorna vozila in paj-ni valj&r 3S.0OO din. '^estni inventar 12,000 din. Inventar uprave 8 000 din. Reparaturc mehanićnih naprav 12.C00 6in. Rez^ervni g^radbeni sklad ie predrvi-viden kot izreden dohodek v iznosu 5S 480 din.
Dne 16. t. m. je srezki ceatni oibor razdelil tuđi vsem obCina.rn, kator ih je v naSem srezu 22 podporo in to po dav<S noin ključu v znesku 30.000 din Te podpore so bile deležne v najvećji meri ve*. je občifte.  ki  imajo tuđi v«6j« dajatv«-
Iz šoštanfa
- ^»larska kuhinja. Pred un€«,i se .,e spet otvorila šolarska kuliinja. ki že nekaj let nudi v zimskih mesecih odialjenejšim in revnej^im šolarjem opc-danako okr^p-čilo. Nedvomno opravlja kuhinja s tem važno socialno delo, saj je velik del fso-štan:?ke Selske ra i a dine eno do dve u", oddal^en od šoie, polog teg-a pa *e bitia rn prvman-ikanje vedrio močne^e zajedat^. v mar^kater-i.* kmeOko in đelavsko družino V letočnj; zimi bo dobivalo nad 250 otrok opolnanPko o.-crep^ilc. a \«eeno Jih je ž« aielo mnogo ki bi bili take poJpa:-e in p-^moCi potrebni žal pa Se grnotno stanje kuhinie ni takftno. da bi lahko povećala svoje dolova nje. Ob tei priliki apeliramo na šaleSko ja\"T»r>st, d^ sp ob bli-ža^očih božičnih prazn;kih spomr.i tuđi raže So^rske kuhinje Xaj ?e ta važna i socialna   ustanova   ramnahne  In   opomore,
bako <3a bo kop vsecn avoJUn naJogram in da b» \mtok*> fte bolj iBdto.tsM> sftsšm. v stu£-M naA«, v»e pozornosti potreba« mUAne1 — Po mt*re*i. PotMd«lJkov% »vtomobU-ric* ntturtČA, ki se % Ifodila Q» žoltmi-Skcm pr^Umi na Koroiki cesti, je 6« ve-dno pre<teft*t ru2?yr»vlJ«JijB. tukajin>ra prttrtvalđrtva. še vedno hodijo lju^j« ^ie-deut »irobaMi avto, v katerem «*e >• ■»irt-no pociearedUa gra. Jupti Rojeva te Ljubljane. Tnipta nesretne goaoe .so v torek v Sls.ve?n4gT«<icii obdueirali. nalcic «o ga odfMijali v Ljubijano-Moste. kj«r ae je v četrteOc w*ii oh veliki iu!eieitol pt>^r€b. SUnJ^ po*twreA«ie j«. Kozlivdfipov« pc v alovenjfrraiiki bolnici rBz\'o«eljho boi)ia in je upatl. cki bo v dogleiinem ća^u okre-vala. T» katastrofa je te <'•trta *«»le«ni-Ska nesreća v letotoje?n letu V vaeh Iti-rih primerih so bde smrtne žrtve.
KOLEDAR
DANES:  Sobota,  1S. decembra katoličani: Graeijan
JUTRI:   Nedelja.  19.  decembra  katolićani: Vladimir DANAŠNJE    PRIREDITVK
KINO MATICA:  Patrioti
ZKD: Divne laži Nine Petrovne ob 14.15 v Matici
KINO IDEAL: Pri treh mlalenkah
KINO UNION: Dobretnik človeštva ob 16. in 19.15. premiera B e n   H u r   ob 21 15
KINO  SLOGA:   A m i g o
KINA MOSTE: »£ivlm kakor noć em- in »čraa  soba
KINO  SISKA:   Svet  kliče  —   <B GiplO
FILOZOFSKO DRUŠTVO: predavanje dr. Franca Der^anca vFiloro*i;a !n medicina-   ob 1S. v mineraloškim institutu
DRUŠTVO SoCA <:: predavanje silnika dr. Kvovskega »Japonako kitajska vojna in vzhodno vprnSanjo ob 20.30 v st-Ionu pi*i Levu
8ENTJAKOBSKO GLKDALIftC^E: >Skr-deni* ob 20.15
PODRUŽNICA   SADJARSKGA    IN   VRT. NARSKEGA PRUflTVA: občni 7.bor ob 19. v prostorth KmetljaV.e >iru?be PRIRKniTVK   V    VFHKIJO
KT\EMATOORAFI   ISTT   SPORED
šENTJ AKOr.SKO GLEDALIŠTE: -Sveden j« ob 20.15.
D F Ž T^ RN'E   LFK A R V K
DANES IN HITRI: Or.Kmet. Tyrfteva oe-sta 43, Trnkoozy ded., M-^stni trs 4, Ustar. fcelenburgova ulica 7.
Resn'ca, sicer ?aio*tna >e, Jo «*a Uublutn-skj tramvaj včntih pitlomi. Ali mno**t) holj £*<-? lomifo T.hibljitnčnnje, ki se z niim v*o-7i :o. Se v.<f? sicer, čast konntr časf. tfnia mhtde ljudi bi bilo re.« dobro nunčiri spo-it ovan ja osnovnih pređpiso\' dostnino<n in vfiudnosti.
Bi!  .<cm   te   dni   priču   drr%r>Jka.   ki   k, /c. kako malo porrta  mladina  vljudnost   in  kako   malo   se   ze\eda   svojega   nedostojne fin vedenid   v   javnosti,   če   ie   vse   drugo   * > mofčimo.
Tramvaj   pripelie  pred   »Zvc/do«,   Mulil bi, dit  fe poln   cefn n<i  sfnpnici  stoji u-rni lienka   in   se   krĆe\'ito   drži   za   ročaje.   Pogledam   ptt   vozu      Prsuen   je.     Sredi   von* stnjt   uprevodnik   in   7uman   iv*   rdeč   <k/ brezuspešneiia rfigrn\*r/anja toii nekaj min dih   gospodičev   in   gospodičen.   naj   stopilo nppret   in   zasedefo  ie   dve   prazna  *ed*za. Kakor   bi   trohif  na  gluha  uie-mf  Trd>>vrrt no je ostaltt min Je? prt \ rntih. Ic tu pu t*n\ porogtiiv nasmeh  m  pogled  ter ilednjtč iz ust  nuJute  mladenke    »Sui  \c\  Jun   *edim, pa  bi  zdaj  morala ie  v  tramvaju!«  Kakor dn hi bit tramvaj zato tu. da *e vozilo gospodi xne nn  izprehod
Slednh'ć je šture Hi gospod prodrl kordon ob \Tittih. "ruča *e je zazibala in *e hm* potisnifn ?a kornk naprej — ie za korak, kafti mimo nje si se še vednn mora? prv-riniti v tramvaj, če nit, hr.tel ostati na cesti.
Kuko žalottna slika! Če hi ti mladci < •*/ iz usmil'ienja poslušati spre\'odnikit — lepo bi bilo — pa čeprav je ukrajno žalost no. da se sami od sebe ne spoznajo na naj-osnovnejšc pojme  olike
In ker se to ni zgodilo prvič. pa naibri tuđi ne zadnjič. bi svet oval upravi ces'nc železnice. da omogoči sprevodnikom v lakih primerih z radikitlnimi sredstvi napraviti red. Če ne zale/e vljudnn proknju spre~ vodnikova, njegovo lefi prigovarjanje, go-drnjanje sopotnikov. ki mokn in premra-zeni komni čakajo. da se znnejo v voz. ho treba potrkat\ pttČ na trdo kožo U mladine, ki ruzen nje ne tiemui nič drugegu! če apel na srce in Čuntva r.;Č ne zateže, nuf pa sprego\ori — pendtvk!
Iz Maribora
—  ()dliko\-anu tluikinjm. /£a <lr£avt3a,«svc /.asluge   je  bila   odlikovana   /   zUto   kolajno s.lu/kinja   Ju!ijai\a   Lepejcva   iz   Maribora. Čestitamo!
—  Drevi koncert Akademskega pevskega zbora.  V  veliki  uniornki  dvorani  bo drevi težko   pričakovani   koncert      Akndemskeaa pevske^a   zbora   iz   Ljubljane.   Oiriginil   ho a. Maro't. Za koncert vlada v Mariboru i/.-redno zanimanje.
—   Gledii'iSće.   Drevi   bo   repriza   operete *Pod   to   Sor)   zeleno«.   Red   A.   V   nedeljo p^poWn« bo  po  zrnžaTvh  cenah upriToritev ru^<c klasične komrriite  •Revizor«.  Zvečer uprizore /adnjč in po /niži-ih ce^ah »Naj-bolj^o  idejo te*e  O!^e*.
—  Karen za bratomor. VI era i se je pred ve'ikim ka/e;is!cm seratom r.3da!jev.i!a rnr-prava   proti   37-letnl     pose^tnici     EHz.iheti DrcvenkoN'i   iz  Ra>.  ki   je   12.  julija  *  sc-kiro  umorila   svojega    slab<»umneg:i    bra:a Henrika  Lipnika.  Ker so se  pri  obtu/cnki pojavili   z-naki  slaboumnosti.  je  bila   nedavna razprava prekinjena  in se je  včcrtij na-daljevala    Drcven^ova.   ki   s»o   jo   sod-iiki glasom   poroOila   zdravr.ika   izvcdciica   >pt>-Anali  /-a  manj   pri.stevito.   je  bila   z«i  umor obsojena  na  4 leta strogega  zupura.
—  Sesramno izzivanje mariborskih nem~ ćurjev. V  neki  /r.ani  mariborski gostilni  je prišlo   do   abialovanja   vrednciia   dog(xlka. Tam  je  na  hrani   več  slovenskih   državnih uradnikov. Zu neko mi/o je sedel zajiruen nemčur  W     ki   je  pričel  i/r.ivati  slovensko £ovorećc ^o*te. ćeš;  da  ko Ho Slcjvencc po /ahil  svoj  jezik, bo moije!   samo ?.e  lajuti. Oaorieni  Slovenci  so  o  neiramnem  i/ziva-nju   znanega   nernčurja   obv^stili   stražnika, ki   je  SV.-ja  aret'ral.  Oblaci  naj  rruilo  Holj po/ono   kontroHrajo   pn^etje   mnribdfikih ntrm'hiriev.   <ict*r   ho   potrebii-a   *amop«omoC
i slovenske javnosti.
' Sfev. 2W                                                                             ■•COVBlf««!  !fXWODc m***. JM. 9****** Mst.________________________                                    Stran S
Defile revnih na velesejmu
Kako m deHfi reveican brezplačai premoć — Nefcđ* je
poslalponf ćelo postreitita
Ljubljana,  18   decembra. Morda  niste opazili   procesije  revnih   ljudi, ki mj v tem tednu odvažali  z velesejmi->ča premog. To je bil pravi defile ljubljanske   rcv-jintr.
Prihajali so i/ vsch crnih predmestij naše bele Ljubljane, iz Zelene in Gramozne jame, z Brda in i/ Sibirije. z Vica in / Ga-ljevice, pa / Grada in iz ši.škc . .. tuda kdo bi na>tel vse četrti revnih 'judi v Ljubljani!
Ko bi videli vsc te ljudi in njihove* trenutno srećo, ko so jim napolnili s prenio-tjom vreće, bi vas morda napadla bi/arna mise!: kako srećni su ti Ijudje — samo zaradi vrece premota, vidite, da beda osrecu-jc ljudi vsaj posredno... Ceste so bile /a-snežne in blatne, a Ijudje so gazili po blatu in brozgi već kiloinetrov daleč, viekli vo-zičke ^ preniuiiom ter bili veseli, da peljejo tako težko. kajti čim težja so se jim zdela bremena, tem slajša je bila zavest, da so dobili  — mnogo premota.
Pod pristreškom velesejmskesla paviljona je bilo nakupi^nega 8 vagonov trbovclj-skega premota. Dva delavca sta dan za dnem polnila i/merjeni košari s premojjom, upravnik KdeOeiia kri/a. «*. A. Jagodic je pa nad/ira! dclitev, vodil imenik in našel Ad vsakcga obdarovanca !epo besedo. Ti ljudjc, ki su prihajali boječc. a vendar z upanjem v oeeh, ni ki so žc od daleč po-nuja!i nakaznico /a premog, nišo vajeni prijaznih besed. Puvtod jih odpravljajo s kratkimi besedatni in prav senzacija je za nje. čc jim kdo dcli premog. Žal se tak-$na senzacija pona\lja le enkrat na letu.
—  Ali   ste   prišli  od  daleč?
—  Iz  Gramoznc   jame,  —-  odijovarja  starce.  Oblceen  je  v  ra/capano obleko. Obraza je ko>matcga kakor puščavnik, lar>je mu lezejo  čez   ovratnik   zamašcenega   suknjica.
—  Iz jame. da. Samo ne  iz barake. Pravi-jo. da  so barake,  pa so  le  hiše.  Baraka je :»amo. če je v nji spravljeno zidarsko orod-
jc
Prišla   je   starejša   ženska.   Glas   ji   drhti.
—  Veste, gospod. 7 otrok imam. pa mi nišo  dali   lis-tka.   usmilite  se   me  —  Joka   in pogleduje   ]X>   premogu.   CJ.   Jagodic   jo  pozna;  menda pozna slehernega  izmed nepregledne armade revnih ljudi, ki vlagajo leto /a   letom  prošnje  pri  dobrodelnih  drui>tvih in  ustanovah.   Žačudil  se  je.  zakaj  ni  pre-jela  nakaznice  /n   premog.  Izakazalo se  je. da   se   nekemu  ukrajnemu  očetu   revnih,  ki le podal mnenje o prosilcih svojega okraja, :ii zdela dovolj  revna   In g. Jagodie. ki de-li   premog,   je   zadnja   instanca,   kamor   se ohraoiijo   prosilci.   ko   so   jim   bile   prošnje udbite.   Toda-   kako   bi   jim   naj   ustregel? Nakaznice so že vse razdeljene: 250 pros.il-eev prejme p<>  150 kg premoga. 320 po  100 kg   in   140 r»amcev po  50 kg.
— Će bo kaj ostalo. Pridite nazaduje! — to je tolažba /a te prosilce. ki se ne more-jo sprijaz-niti z misliio. da bodo drugi, »ki nišo tako potrebni«, obdarovani, oni pa ne.
Naibolj sem se začudil. da je po premog prišel tuđi postrešeek. Ali revnim prosilcem dovažajo podarjcu premog postrc:čki? Da. ne smete se čuditi. Nekateri obdarovanci so bolni in stanujejo kje na Brdu. več ko poldrugo uro daleč. drugi pa zopet nimajo vozička in niti ne vreće te«* ne inorejo premoga odnest: v žepu. Zato po vee revnih obdarovanih dru/in zbere denar za postre-ska — vsak da po 5 din — in postresček, ki ve kaj ie revščina. ne računa mnogo. Upre se v dvoko'.nico ter pelie po več -100 kg premoga poldrugo uro daleč. Da. tuđi na postreščke ne smemo poz.ibiti pri tej dobrodclni   akciji.
Do 40% šolske mladine ograža jetika
Ugotovitve šefa državnega protituberkuloznega dispan-
zeria v Mariboru dr. Varla
Maribor.  l£.  'ier»jinl.>ry.
V M.mi'uai >_• bila v <-redo anketa P<oti-tuberkuloznc li;re. Na nji $o je izkazalo, da nomeni letika koi gocialna bolezen v Sloveniji ~e |to-?cl'iio iU"v;irno>! 7:i d«ndana>n.jo mladino. Pi*el>no poutne su 1 il^ /lasti uao tovitve. Or. V. Varla. šefa državneua nroli-tulferkulo/.iieua difpan/er;:\ v Mariboru, nn predavanju o rezul:atih preiskav dfcpan/.er-ja   in   o   imirljivotti   /.i   tuberkulozu.
Proti: iiherkulo/ra !i,Lra v Mariboru je oiuo-iroeila I eto* dVpan:'<:rju nabavo tub rkulin-*ke£a pre ai«la za im >tuv'janj»* okužitve po bacilu jetikc pri .-oUki mladini. Hezultaii I»e:skii\ btKlc upravieciit? >U»l»: titljino Šol-skt mladine ie okužiMtt! l'iv't\;iii * > 2oOH ^olarje v Mariboru in uuotovili, >la j h .>e 34 oletorkov oku-?enih '/- I«a»'i1oin jetike. V ra-dr.vlji^kem okia.iu je -^»i:o -T°'o mla ine. ki noei v ć.^hi kali nevariK* '»oloitii. verdar ie tuđi ta mKtotrk >e v»»lno vfeok. V niur-pko-^ob^kem okraju je ••1*'<> okti cnib š-olai-jev    v   it-ndavskern  vu  c^\o 40*»'o!
Če it* kdo ok'ižen ?. bacili jetike. to šc ne pomeni. tla bo tuđi obole! za jetiko ali da ji bo relo podUiiel. \>e zavb&? o*l od-porno<TJ telctsne^ra oruanizuia, ki ]v p.« ševe !a '«'!o zmaiijsiila. ako člov^k rj*1 /fvi v tirejenili r:i7morah in će strada Mla ■:ii-a. ki je boloi'iine* narn .i. k^kor tako m«li na^la-^iiniri. 1»; nat* morala mno;o bolj ftkrl>eti in tako ii"niem!i!ic iiii<»tovir v< -/.dravnikov hi tip -meL* os*ari n^onaž^no in iifMipošteva-ne. Zi'nvivki >» ni»li že ve^krat U'Jot^vili. d« je (lmiiants -Mt* :a mlidiua pcrualn hra-n'ena in za'o !»•)■! »1«> o.lporn.* ' r>:i j'l.iti«"-nim  Ivoleznim.   Iliion   le-a se kaže  pogreba.
da bi »ol^ko mladinu po^iljali v pocitni.škc kolonije in zđravilišea. toda zalnjo lera, ko ^icer |'O*il.iajo mlaiiuo \ nočitniškt kolonije. u'!>ešamo ua veliki zvon, da ti poslali letovat ali taborit re .^e izbrunce. me I tem ko  nihče  ne govori  o  ti^'ili   množicah  prav
i  tako  zdrav];.enja   potrebnih   otrok.  ki  hirajo
;  pozabljenj   v   rieZ'lravih   raznu-rali.
! Poučna je ludi statistika nmrljivOMi y.a tuberkulozo v zadnjih lu leti!) v Ma'il>oru. Toda upo.^tevati morrnno. da t=i> v^tete v ujo tuđi žrtve niberkiiloze. umrle v marlbor-t-k: l^obii^niri. Skupa i jo umrlu 8'->7 IjtkVI za tuberkulozo v za 1 njih 10 letilt. Znača> tu-burknioze šc kaže v no>ie<lv.iili š-'evilknli: /a Tuberkulozo 'c ir»nr!o 30,') tlelavec*, 144 obrinikov.   14-1   /.ele/-niear.;<:v.   101   /aseh'.iiki.
!  (.M»  ur:;di ikov. f?|  uOiteljcv in 2ii dijakn-.
I mrljivoj-t    /ri    tuberkulozo    :e    zn*-i>al*i    v
Marilniiu 1. 1927 ua 10.00'» prehival^ev 28.8 o'ritotkov 1. ltVUi ;a 14.8° ». V Slovcrji je zra;a a umrljivi«-: za j>rko ! 1927 2*2 2°'o, L IU>2 pa 1 1>" o V Ma::i>Oru je tore umr-ljiv! pv za ietiko pre^'ei visok:*. Vi«lim.> pa tuđi. da se že kažejo ?<a o\; bo)a proti je-tiki. ki ne zahieva več toliko /.;-rev kakor iivej.-nja de^eth'tja. Venl.ir n.j t-menio porobiti, da io umi'l:ivo«*t /a tuberkulozo v Sio-vvni.ii ^e ved-io inJ povprct'jt'in irtjnapve 1-nt'.j>ih nai'nlov severr^e in 7/iliolu^ l*vrr«pe. Pri mnogih ukipili. k; ao p>rrel»'»; v boju mori jetiki. 1 »I bilo pred^om potreb'r-. da «ii>bi niarilioi'cik;* liolnu-a ■ «j«"bjn od elek za Tubcrkuloziu1 bolnike \n ;/ol;K'\jski udsek za uto/Vavljive. Zelo potrebno hi Im'o hi U po-ver.iti protituberku'n/ni ili>r»"i!ii, ;. k" ii:.a zlaj zelo  tesne pr<>rijV.
Plazovje v Trbovijah
i rbavile.   17.   decembra
Zadnje dol^iKraino deževno vreine je l>ov-zrocilo jx)»*od tiuiouo Jkovle. |K>iit-Kod so to pa pnpfhle tildi ve-jo jti matice _M»"!iien-tarne nezgode, ki I>odo zahuvale inno-40 stro^kov. da ?e odvniejo u ?varn<>sti za /jv-l.ejue in unt-lje pr :bival.->tvd. Tako ie pred nieeecejn napravilo plazovje na dnevnim kopu L>ol rna iiiaoiro ^ko»ie rudniku in de-lav^ivu. ker »e le moral obrut radi plazov.ja ^krčiti, nedavno im ie plaz polrmi«! nad banovinsko re>to v uoriiom lolu Trbovolj t*r se sj.rožil preko aporn.'iia zi'Ju  na i'e.-to.
PrtM dnevi ra it' je sprožii pri tako zvani apntMii peri nad banovinsko <'*slo blizu naseibine SušniK ouromen iilaz, ki veebuie več slo kul>'i'iith m;'trov matoriiala. delama iiovice. deioma pa ouromnih skal. ki uieri-jo vee m^trov v preineru. 2? j;red dnevi snio i^oroeali. <ia jo plaz z-Jrvel na banovinsko (■♦'j'lo ki ki m) i<> v na^ledniili dneh <>H-btili delavoi ^reskeiia i*e»tnei!a odbora in tako oinoifočili :i«>vlr;ui !)nwiuM na t^li komu-nikaf iah. Nekai vjiikih ^kal ie bilo raz-streljeuih. ostali materijal pa |t* bil iz ee-stt* in  žel<*zntee odvožen.
Včeraf med 1. ili *J .ro zjutraj pa je plaz z«i>et močno napredovah Na ce^to in železni-so zdrknile zopef ouromnv skale in v«-o cesto $a zasule skoraj *2 m debele ogromne nuit^e kamenia in zemlje. Vse kaž?. da se plaz ne bo u^l.tvil in kakor hitro bodu sPr»" vili č cee«te plazovni materiial od danes, \,o 1 ntri pritisnila iz t-trmeuja foho>ja nova ma>a plazovneira maleniala. zla^ti >.kale. ki e^o se s f^Iazovnim mat *r jalom ^prožile sto mftrov visoko v i»oln>tju in .»e-lai poradi priti^kaio ve-š. ouromni   plazov-ii   materi ial v dolino.
f)a bi bilo moiKK> to [»lazavje zaieziti. na to poklicani činitelji niti ne misliio. Danes eo si na liru mesta osl^dali plazovje zastopnikt sreskega cestnesa o-ibora. toh-ricni orcan cestn*sra odbora ie bil pa takoj
i prvi dan ub nastanku plazovja na licu ni«-1 sta te/ odredi! v<e potrebno, da bodo tehnič-na dela pri odstranjevanju plazovueiia materijala £la na^io o<l rok. V\ekakor bo treba odsiraniti fi poboeja vo> plazovni materijal, ker bi bila \sa prizadevanja z 0|>ur-nim zidovjem zavarovati ba.iovn^ko cesto iluzorna, doki^r pntiskajo s t-tnnvaa ]mj* liK'ia tako velike mase mateiijaia. ki bi porušile  \.sak  se  tako  močan oi>orui  zi-J.
Kazumljivo. da l>odo od<lran.;evan.|e pla-zjvia m ostala zavarovalna (iv»la tra.ialn pre-ct'i časa i u da txi tuđi prtvej stro>kov. Že-leti bi \k\ bilo. da bi tuđi banovina neka; prispnala k e<;ro>kom odstran tve materijala in uC'iukovitega zavarovaiia komunikacije, ker ie to elementarna nPz^o hi vorjeira obseua.
Iz policijske kronike
Ljubljana, ivS -V^euiina. j Sua/.niki in <lc'ek!ivi su ?iuK-i prije'; ili bpraviSi v p. Iir! i*kt* y.a\t '♦-■ ver lahk'//ivk. ki so ;ih delom 1 izslediU im u i •'., «'e!o'.ut :a v razn:h zakotnih lokalib. k.'er ^ > po-ri** l.»!e v družbi ve--el.'okov. Med ai\ti anka-nii je bi'a tuli 20 letn.\ 1i"vni dijakinj-i Mil-k.j ^.. ki se \j >ele ntjd:\iio preselila v L.its l;ano. Milka .W žc zjio laj zašla na kriva pota in je imela v Ljub'iau: že več ne-rod; ih afer. Ker je oKi'm'jpiKi. d« tu H rarla : «>>eu;t p<> tuji la*tn:ni. jo \*o*\o \ ročili ^»*-'lišC-u.
Zrtev dr/nt-tra ieparja je j> t a!   e • u\ laneni  ura Inik   Lovro  šu-ter>ič   V   noreirskein vlaku,   ki  o Uiaia   /   si'avne-a   kolodvora  i»l> 17.1")   in    \    k.iterein   je   bla   nn^ča.   n>u   je nekd't u\m iel i/ žepa zlato dvcVr»\no ur;->. ter  d!Oim>  >l:»to   vvr /ii*o  /.  obrskoiit   v   \f-likct>M   lešnika.  Ukrad^iii   ura   z  ^eri/jeo  je vre^na nad :VNH» din. ^* Idev n:* <"ciov*kt vr-1   sti 41 *p je pie«Minorni in vti! otapi' n?M po-j  s*orwi«?.   ki   je   pobieVal   po  s' rmi.ir   imovm; 1 h^apc.t .Vntona Isteniča iu mu koueno odne-
del uro Uidiiko ter per škomjev. Tat je | škornje najbrž lomeril kar na cc^ti. |>a mu h;m» hili vti»0: zato jili je vr^el naza] na »Jvorišee in se za'iovoljil ^aiuo z uro. Po licija je bila veeraj o*>veš:-etia o drzne-m vlo-n»u v pi^arno ^rr««ibenc drutžJbe Sloirrad« v ^t. Vidu pri Ljublj:ini. Vlomilec je odpri vrata, in odnese! ročno Klacrajno. 0 kateri je mifilii da je pol na deuarja. Mož t»e je pa urezal in je moral d-4>elo po^rl^lati, ko je našel v blagajni Ie okroff 40 di'i.
V Strojnih rovarnah so pri>li na t^led tat-vinam žel€7*i. ki so ra o'ina>ali neanianci naj'»rž že *ielj < a>a. l'oliciia. ki j.- bila na tatvine opozorjen-a. je po daljem oprezo-van ju i/.«ledila tatu v oecbi nekoga biv?e-ira delavca. ki je prihajal ponnči re/. vid na dvorile tovanie in odna^al iželezne dro*re-ki jih je poteni itr<xU*j.<: '^ovče-.i s starim železom. Moža. ki pa noče izda*i š»- dnucrih t-atinskih  tovaii>ev. to  zagrli.
Policija je veeraj zapjenila nekeiiru trgovcu t prei'ro^rami zlato dvokrovno uro znam-ke -Elbin.--. ki jo je ta kupil i>i nekeiM *lrn-cega krosojarja. Ker ;e 7.0I0 verjetno. ,1a je bila ura ukra ena. naj imajo krosnarji naj-ve^ prilifke za krnjo, polk-ij« zasleđnjc l^ro-dajal^it  ure.
Po tatvini vPoljanski dolini
Gorenja vas, 17. decembra Preiskovalne oblasti so pridno na delu. da pojasnijo veliko tatvino denarja pri me-sarju Paviu Persciuttiju v Gorenji vaši, itjei* je izginila ročna blagajna z okrog 22.000 din gotovine. Orožniki iz Poljan so zaslišali najprej domaće. Doma sta bili ob času vloma le 15-letna hčerka in kuharica, dočim sta bila odšla gospodar Pavle in njegov mesarski pomoćnik v Sokolski dom, kjer so vprizorili znano igro Revček An-drejćek-. Na podlagi raznih indicev so are-tiiali orožniki nekega mizarskega pomoćnika, očeta štirih otrok. ki je bil sicer tuđi pri igri. a je med predstavo menda izginil. Aretiranec. ki je bil odveden v sodne za-pore. je italijanski uržavljan. doma iz okolice Cerknega. Tatvino pa odloćno zanika. Neposrednega dokaza za njegovo krivdo baje ni. ker ga pri kraji nihee ni videl. ob-jemenjuje ga pa to. da so ga videli postajati v hiši in okrog nje.
Tatvina sama je vzbudila po vsej Poljan-ski dolini veliko pozornost. Okradeni me-,-arski mojster je ugleden in slovi zlasti po | dobrosrčnosti. Mož pa je bolehen. Vse kup-ćijske posle vodi njegova žena Marija, ena onih redkih naših žen. ki je izučena mesa-rica. Pokupi vsak teden mnogo živine, te-let, prašičev. ter jih dobavlja mesarjem v Kranj in notei- do Ljubljane. Za svoje kupčijske posle je rabila več denarja. ki si ga je prihranila z varčnostjo in umnim gospodarstvom. Ob času vloma je imela doma okrog 25.000 din. ki jih je hranila v železni blagajni v podstrešni sobi. Ta soba ■ služi zakoncema tuđi za spalnico. V nede-Jjo je šla z doma na kupčijo in vzela s seboj nekaj gotovine tako. da je ostalo v ročni blagajni še 20.000 din in 300 italijan-skih lir. Predal omare je zaklenila kakor običajno. Ko pa sr je po 17. vrnila domov in hotela spraviti nekaj denarja nazaj v blagajno, je takoj opazila, da je bilo v spalnico vlomljeno. Omara za perilo je bila odprta. predal tuđi - a ročne blagajne ni bilo nikjer .... Ves" denar je bil izginil !
Službena vremenska p oročila
po stanju  1  dne   1°.   t.   m. Rnteče-Planica.  STO   m:     —2.    poobUčeno.
mirno,   prMč.   103  cm.   i/gledi   dobri; Kranjska   gora,  810   mm     —2,     poo-blačeno.
nvrno, barometer se dviga. priič, 90 cm: Vršič-Erjavčevu koča, 1501 m: pršić. 150 cm: S\\ Junez v Bohinju, 523 m: —1. pooblačc
no.  osrenjen <-neti.  ^ crn« Zlatorog. 530 trt: 0, oblačno, osrenjen sneg.
60 cm; Dom   rtu   I 'ogtu.   1540  m:   —5.   oblačno.   20
cm suhega  snesja na podlagi   190 cm; _   , Dom  nj Komni, 1520 m.  —6, oblačno, 2^
cm suhega snega na podlagi 200 cm; Dom   na   Kr\avcu,   1700   m:   —2,   oblačno,
20 cm suhega. snega na I0t> cm podlage; Koča n&  Veliki planini, 155S m: —1, oblačno.  20   cm   suhega   snega   na   100   cm
pudla^c.
Iz Ptuja
—   Kr§tna   predstava   v   ptuj-kein   gledali->rii.   Dramsko   dru^rvo   vprizori   ?.   doma & mi iiiralri   krstno   predstavo   Ztnago   švajgerja
3 dejan-k.' ljudske zgodile ^ Domaći ia«. Po-Ktinezno vloire ^o v rokah odličnih iffral-cev. režiio pa vo<li n. Borko. Zaso-tovljen ie pravi uŽitek. Tura 1h> v; rizo^iena v torek, dne 21. i.  ni- o!» "2<». uri   v iiK'Slneni  u'ledali-
—   Nov  Kfob.  V  petek  smo  položili  k v?č-ne-utu   i>očitku   na   j okopalu-cu   v   Roiiormci CkS  let  staro   sospo   Aloiz.i'0 Skuhala,  vdovo \*o po$ojilmškem  ravuateliu. Preostalim  naše  iskreno  sožalje!
—    Pomanjkanjc*    moderiiili   stano^'ani.   V /adniem   ča-u ritamo  vx> Ca-o^isju,  da  zida Pokoinin^ki   zavoi   z;i   nam^sčem-e   v   Ljubljani v  raznih  metili  sranovatijske hiše, ta-  j ko na Jesenieah in v  Mariboru.  Pokoininski zavod  pa  ie sezidal  tuđi   00 dn:gih   me**ih  S že več stanovanja'1 hi^. M;slimo. da bi bilo  \ umestio.   da   bi   I*Z   tuđi   v   Ptuiu   kot   avto-   j notnnem   nie>tu   >ezidal   moderno   Manovani-  j sko hi?o. -ai  molerna   in  iiiL'iien čna stano-  | vania v Ptuju zelo :x>ure5.anui.  Morda VA to ivkriio '/.prljala  ine-tna o!»«*;n;i   in  nuiila   PZ riiiuerio bre7plariM>   ^tavltišre-   Tuđi   v   Ptil-
'ii živi veliko zjr>ebnih nJineifViu-ev. ki imao Iu H lio'.u^'o interes n:i tem. da <^e ^e~ zidn j:r: na:5 v*H*ia *?anovan; ki ln"?a ter da priđe d?l kapitala Pokoinin-k^ia zavo*ia tud''  v   Ptui.                                                              I
—   Soku!   v   Ptu.iu   bi>   ipiel   drevi   oJ>   "20.   I v  1 <rv~\ ftni  iivuratn     Mla-Mko     izre'lni ob^ni z'ior.   Na   i'r^vieni   redu   • •   vpruŠanje   zura-ditve ?okolsk^ga   loma. C'Lini Sokola naj re »rrelnesa   ol>rn?t!a   zbo-a   zane^ljivo   udele-že.
—   Tatvina  ko!**»*». V ^re'Io se ie  tnudil  v Ptuiu   im>   «>T>ravk:h   ključavMi'*arski   ronioT--n:k IVter SteUvr fei'  isj na ^lov^n^vin treu ol» neko VnV> nrisloivl svu?.1 kolo.  Ko <=»  ;e vrnil   '7   tr'rn-*ne,   koleba   :v   vee   na^el.
—   Z   iivilskega   tr^a.   7»d!»;<*   dni   «>   nas ?J\il^ki   trg  boli <1^'»o 7a'o/e-iv   Km=t»e  hra-n«io svo'e  prif'p|k*»,  dri   i;h  ivo-'o  r>r^(\   r>raz-ii'k«   1a/'H vn^vr*rli.  Slrnino  i>rrdriiai<i  na  1r-
■ ».»u i'i 1"-< d<» 14 dni. -sv'nisko ni *>«» »ta \h* 14 ; dr» ?*» din. -^viii-V-t r#>N>rra p«» 10 d'M K •. I   Periitnin«*   i*»   nif»lo.   Roli^i   ni^r-apf'   s**-tn"io
i-Rr   to   -*H   dn   1».~    iV>t     cl:«'wi    i^»    H»    f^n    1S.
ku*-o crf^nfiTf, *>j do i*^ 7a V-^'»if»*l. rmr'rM mi 1  im> 3-">  do r%4> din  za  komad. .Jajca   frodaiaio
MmWM čisti
Prizanesljivo in brez prask čisti Vim tuđi  najobčutljivejše predmete bleščeče kot zrcalo!
po 1 din. Zeleniave je malo. Salata eudivi-ja se prodaia po 3 do 1 kom. za 1 din, *■>!-nača. kupoek 1 din, zeljnat-* u lave po 1 din za komad. kok-raUi pa po 4 kom. za din. Mler-nih izdelkov je zelo ui.ilo, zla»ti težko t-e dobi surovo ma^lo- .Iai>olk ie še tlovelj in jih dol>i£ 5 t!o «> ko:u. za din. Suho sa<Vie t»tane 1  hter 3 dn!n.
Iz ŠkoSje Loke
>adjarji! Udel^žite ^e jutri redne^a ubt-iiejza zbora. Priče tek ob 0. v prostor th nove   sole.   J>ne>vni    r^d   običajen!
—   Iz sokoUkih vr^t.  Prijateljj lepeza  Til-111a oTX>zar.iamo na krasno l'ilmsko ilelo   Čari   bohema:.   ki   1k>  na   >poretiu   >okol>keua kina   dr^vi   in   iutri.   V   glavnih   vlouah   vlo-vita  iiiralca -Marta  Eg^erth  in  .fan   Kiepura, slavni   poli>ki   pevee.      Put'ciniieva   gla>l'u! Bratie   i a  sestre!   Vse^okol^ki   /.let   v   Pra«:i se   bliža!   Mislile   na   udelež.l>v>   /e   sedaj,    'a t>e bo^t;1  lahko takoi e.-.izsvali  vahilu-  Po.lroli-na   navodila   ] rejniete   pravočrisno.      Kakur vsa'ko  leto,   priredi   Sokol   ludi   N'los  Silve->trov ve^er z zelo zabavnim in lK'slriui s:*.i-redoni.       Večer   pripravlja    posel imi   0 ibcM". Pr.'dvidena  ie kratka i^ra, komični   n;utorvi. i*evski   zbor,   ^la^ha   itd.
—   Danica nn»«l mladino. Ne 1»' v škol^'lo-.■'ki   okolici,   marveč   tuđi    po   obeh   dulinah se   je  jela   močno  širili   da vica   tako,  da   io hie.^ki zdravstveni referent dr. Kociiaačir h* prav   pot-eb  '•   o;x>zoril   iavn«>>*.   na i   Imlezni ne   prikriva,   marveč   takoi   odredi   vse   jn-trebno, <Ia ^e bolezen zatre.   \"  ne»ki  hi si   tla Trati so imeli hkrati Štiri otrok^ tvolu*-, v^« holu i kov  je  tuđi v <iaUrku  i Ivi.   Potrti »m»  pa i »i   bilo.   da   .s*3   oh   takih   lx>l */nih   razkuiijo tuii  selsko   >abe.
—    Dhji   mcrja<»e«'.   l>olso  se   je   skrival divji   praŠiČ  po  naših   krajih,  a   -ledniio   nm je  le odzvonilo.   Ustrelil  2a  je Jam 2  Peter-nel s Poljanskeua nekp pri \ altrskem vrhu.
—  Beg iz livljjpiijj. To dni so na<šli mrtve-c:a  v  Selscid  pri   Dolenri  vaši   inla.ietja   te-^aria D., ki  \f $el pro^tovolino v e«.mrt. Fant ie   1 il   fiiaboume-n.   ^e   dan   rrred   smrtjo   je pravil. da ca bodo Gotovo obesili in ie ili i -slil na električne žice nad seboj. Se isteka dne je odšel z doma in se ni vee vrnil. Sko-čil je v SAl^iro. Nasl'Mnie ititro >o n:-*il! nie_ govo  trurlo.
Iz Kranla
—   Most   čez   Kttkro.   Letonije   muha sto vremc  v  pričetku   z.ime   /elo  moćno   ovira vso stavbno aktivnost, ki je v Kranju  tu kto kljub  mesecu decembru  ic  /cio  živa. Zato  i*c  je  tuđi   gradnju   mostu   Čc/.   Kukro mnogo  holj   zakasnila, kot  se  je   pričakova lo.   Treba   bo   Še   prečej   dela,   predno   bc most   dojjrajcn   in   izro:en   prometu.   Pred cnim  tednom >o dogradili  streho  m  jo pokrili,   kar   prvič   obvaruje   les   pred   vla«»o, drugič pa je tuđi pri slabem vremenu delo po<l streho kohkor toliko omogoćenn. Glavno <itlo, ki se mora še izvršiti, je scstavljanje   še   dveh   lokov.  ki   tečeta   paralelno   s prvima dvema. To sta notranja Inka. Tra movi.   na  katere  pridc  cestišče,  so  deioma tuđi  že  položeni.   Poleq   glavnih   e'cl   bo  pa treba izvršiti Še već manjših opravi!, pred no   bo   /   novim   mostom   otvorjena   /ve/a med  Kranjcm  in   hujansko  ravnino.  Bo  pa kranjski   most  prvi  te konstrukcije na  Balkanu,  čc  ne  celo  v srednji  Evropi, saj   podobnih   ledenih   mostov   /   ra/petino   do   ^! rn tehnika le malo po/na. Zanimal bo teh nikc   s  svojo  impozantno  visino  nad  4<»  m ijlofooko  romantično  Kokrino sotesko   in bo posebno   slikovita   privlačnost   Kranja.   Velike   vrednosti   pa   ho   rudi   praktična   stran mostu.
—   Parkiranje  uvtomobilov    pred    Staro pošto.   Prav   je,   da   se   Kranj   lahko   ponaša / urejeno avtobusno /vezo mesta / oddalje nim kolodvorom in  da ima  /jdostno stevi-lo avtoi/vo;Ckov  na  ra/pola<io. Prav pa ni-kakor ni. da  avtobus. ki  vozi  na kolodvor. > časih   pa   kak   uruti  jvto.   /apira   tlakovani prehod   med   Andra*ičem   in   »Staro   pošto« ter   morajo   pasanti   /aradi   avtohusa  stor>a-ti v blatu   Spluh je ve> dohod k »Stari pošti«   zabarikadiran   /   avtomobi'i   in   kmalu /a   pešce   ne   bo   već   prostora.   Apeliramo na   ubčino.   naj   napravi   omenjeni   preJiod ^voboden  in naj določi  /a parkiranje avto-busa   in   avtomobilov   drug,   h jIj   primeren kraj. ne pa da se morajo pe;ei po blatu in   I bro/tji i/ogibati vo/ilom. ki stoje pred   >Sta-   j ro  pošto«.                                                       f
—   Lepo in  moderno ureiene  in   razsve* ljenc   i/lc/be   je   m   letošnji   božič   napravil kran'ski  /'u!ar  B.  Kani*us na  >»Stjri  pošti«. \*>e to priča u nanredku in pod;ctnosti do    J mačetld  »jbrtnika, ki   v svoji   trgovini  z  naj-ve'io   i^biru    iil    ni'kiim    cena'rr   vsakoijar najbolje   postre/e.   Btritc   me^ove   oglase   v iiiseratncm   delu   lis^a.
—   Xedetjski   šport.   Roj   /*i   tocke   je   \e-tos končan.  SK  Kranj je ostal  jesenski  pr \::k  v ljubljanski  skupini  / naskokom  dveh tojk.   KončtiLi  odločitev  pade  >pomlađi.  .Ivi iri  popoldne  oK 14   pa  priđe  v Kranj v ***»-ste   naš  ljubljanski   li^aš SK   Ljubljana.  Ti> prijateljsko   srečanje   bo   trening   tekma   /.* Ljubljaneane. ki gredo o božicu ii*rat v lt_ii liju.  Zato bo  tekma vsekakor /e!o /animi-va in bo SK  Kranj  moral /-brati vse svoje .lajbuljsc ra/polo/ljive sde in moči, da do se/e   časten   re/idtat.   Zato   srnu   prepričani, da   bo   tuđi   vsu,  našemu   nogometnemu   /a ^topniku   naklonjena   publika   to   /animivo tekmo posetila.  /lasti ee bo le vremt* tx*i*n-vurjaK).
Iz Zagorja
Ura/ba lova. V ktatkem prlti*1^«, na dražbo d\e lovišci obeine Zagoije in sicer k"*-vi*ee RŽLŠče v izmeri 2999 ha, izklicurt cena 1200 dan in lovidće Kotr-edež v izm«ri 3093  ha.  za i2dtlično  e«io  1500  <Mn.
Smrt start»|fa narodnjak*. Te dni yr umri 84 let staii Jakob Vrta^ni'k iz Seno-žet jui ftt. IjH-mbeitu. Pokojnik je IMl ena ismed vedno tedkejšlh starih nap>rc<dnih korenin. Bil ie itnustanovitelj 3M#:or8k«*pa Sokola in vedno v pivih borbenih narodnih vratah. Po^i-^;ili g-a bo*io tuđi siro-maki. kateiini J«1 bil u»miljen o6*\ Podl**-g"el j<^ plju^nici. Ohranjmo mu časrten ^h»-min! V Kolovratu pa J* preminula dni-£ra starina, umen g-os^Kvlar m r.rgove« Daleč okoli s<^ poznali sta rep a Kotaacii kifckoi* se pravi pii hLši. Andreii Zupan-Oifa. V stait>sti 82 lot ga je po*M~«la Kap. Xaj  počiva,   v  minj!
Spremrmba |>ri rudniku. 1 vmeiianji zunanji obtatovodja g. J&n Kr:vne )+ bdi na lastno prošnjo preanešćen § Trbovlje Nametu njo^;, jr im^nervan ohfr.tovodrja osrednjih »i^lavnn- TPD v Trlx>v)iah c E^etrić
- lievni de<i će%ij^. \" nedeijo ob 9. bodo prejeli t<^ipio simako obut<*v nekateri izmrvi najp')tiebnej*ih otrok ^olatjev. Potrebni denar j*» zbralo agilno društvo za \'arstvo otrok. kateregrn rweu?rdTiik ye ne-umomi ućitelj ^. Lojz" KoU-iu OMa rivani bodo 103 otroci in je občinstvo vab-ljeao k fkronini sv^cano«*ti \- malo ctvoPB-no  Soko^kesrn   doma.
Božični dar rudarjem. Na. intervencijo rudarskih organizarij Iki laadelilA TPD med lU'larjc ve^jo kolu^ino br\r mo-ke. Rudarji ^^d<> {>:ejrli po 10 kg; raol«, oženjeni pa. šo 2^a vsnkepfa. ot?x>k_a p«j  5 kp
El^^tricno omrežje s»e v naAi dolini odlikuje po sl-ibi ži^ni napoijavi. Ponekod vise žice ra Ji pobešrnega t!.ro^vja kot pajće"/ina in ni čuda. <!a pni'/ižN^ ia.di nr»-prestane.ga nihanja svetlobii«- jakosti n* prenehajo. Mouuno, di\ je tuui v tem e-ckm glavnih vzrokov. posebno c>t) \etit>\Ti«"n vremenu, vernih piil<^i> ra.lijskih narot'*-nikov, katerim s*1 o»( \seg« ter-a aparati obćuUio   kva:ijo.   Piosimo   hitre   retn«hir«v
Nezavaro^ana struna, M^dij*- v To-plieah j«* preJniel vedno uelrrjftc kritik«*. Ravn<.k na nezavainv^nei^i mestu jo »tru-ga Medija izrrdno dero^a. !♦■';• skriva v dnu majhen.« a opasen vrtin«'* . n:alo daJj<* pa dere ćez betonsko, močno nagrijeno plošrad. Cetini odl-or naj »tori svojc» d»>l-žn ost   pravogasno:
Prometne ovire
š'-.ofja l^oka. 17. d.«*oiiiJ»J a l^to^nia /ima ie kaj o.wina- Ikriti <ie moramo z vsemi uic*i!o>i!!ii tpžki»>.tmi. sa| ima-iik>. snetf, <lež, Uroztfo. »ani Jtena jiota iu v-f\ kar f.f*aia zrs»\en (i lav ni «<*st i V l*o-lian^ko i;i Se'ško dolino in pa o^te na Sor-skeni j»olju h) za-iiifžen» in v/držniejo avto-busi promet le 7. nnjjverjo tržav<?. Železn-Akutnu avtoim^u. ki je vozil <mi dan na kolodvor, ie raenkrat 7a«tavil |>ot snežni pla^ na Bukovici pred Cirnovo h^^o. Mislili :-o, riii lx>do uiot!li l'rt'Urees'i kup* vietja. [Ki ni slo. :še presLrasili so ^ • lin^lie, kajti a vio je nekam čudno dviirnilo in za-ukalo narav-nost proti vokalu hi*^». Vzeti so morali lopate. T'otniki tn> iz^toitfili in *ledniift «*o z /druženirni ntot'iui zrimli avlo toliko naprej, da m> pri-^i eli *.<.* v zadnjeiu hipu na kolo-!vor. l'odolmo >;iu>lo i* iniH avto »ekesa -kofi^h>iketia indu^trtjra. ki na ie zane>]o v jarek. škode ni bilo. a strahu s*o le \w*» »ej prestat. Nositi z liio'ziitami v dolino i** zdai si>loh nevaruo. .lu/.ni Hieii je napravi 1 nmoiro ^kole. V iVMlovliah so bili ve--* dan brez luri. ^kof'^lorani iin.ijo še posebn** teiave. Moker sneg drsi s ^treh. Hes ^re<a, «la ne priđe do vevje neareče. Pota m> i>a taka. »Ja f«'din«o najrale doma. Tam prM B1« buliMii ie jio»eT»no ol»ur>no. a ni člov«*ka, Ki I i zaurabii za lopato. Tuđi j>okopili^o pf^t hi bilo treha očisriti. \' <k>liui je mani snena a v vižiih zaselkilt «ja je iiiim^'o Vi^. Pol metra   mete    in £e već.
Stran   4                                                                                    »SLOVENSKI    NAROD«   sobota. 18. decembra 1937.                                                                                ^f>V    2P8
Prekrasno, trajno in nađ vse presenetljivo darilo za božič so edinstvene le
»TIVAR OBLEKE«
zimske suknje, moške obleke, damski plašći priznane kakovosti po tovarniških nedosegljivo niikih cenah.  pri nas kupujete iz prve roke.
TIVAR OBLEKE: Glavna zaloga ANTON MUMEC Ljubljana — Prešernova ul. 54 (nasproti glavne pošte)
DNEVNE VESTI
—  Letosnje Vodnikove knj»Ke kopno ko
snog. Kakor nam javljajo iz vodstveoie pi-sarne Vodnikove družbe, je na rozpoLag"o samo še zelo ornejfcno ste vilo iz vodo v. Kclor U>rej 9e želi prejeti knji<re. ki so letos dosegle iz.re«.len uspeh, se mora \*>-žuriti. ker bo sicer moral ostati brez le-tošnje   Jcr\jiine   žetve   Vodnikove   družbe-
OdllKoVanje. Z redom Jugoolovenske krone IV. stapu je je bil odlikovan zna-nl kmetijskl strokovnjak. g. Antou Strekelj. p«>prej vod ja bivše slovenrfoe kmet. sole v Gorici, poaneje atezki kmet referent in potovalni učitelj v Mariboru, sedaj \iipo-kojenec  v   Banjaiuki.
—  -   Diplomirani  no   bili  na   pravni   fakulteti  univerze  v Ljubljani gg. Franc  Kebtr, Bukovica —-- Gorica, Samo Lov Se. Leon Sve-tek, oba iz Ljubljane, čestitamo!
-  I7. državne sluthe. V višjo skupino je pomaknjen  policijski stražnik-zvaničnik Fe lik?: Pereič. pr! policijskem komisariatu na Je?enicah.  V  viSjo skupino  so napredovali cestarji   služitelji   Anton   Eržen   in   Janez Fister. pri tehničnem razdelku sre?kega r.a-^elstva  v Kirnju.   Anton  Kotnik  in  Maro-slav  Kružiš v Celju,  Ivan   I „u zar v Novem mostu in Ivan  Slabe pri tehničnem  razdelku sreshesra naćelatva v Ljubljani.
VKSKLIE SMtfAIMFM nn pravite, da jim kupite  za   božič  potiebžčine  pri  tvrdki
KOLR PREDALie — LJUBU ANA
Kongresni  tr^r  4
-- II banovinske slu?.he. Napredovali sta banovinski upr ivno-pisainiški uradnik Josip Cr>tič in banovinski živinorejski mul-zi::nik Lavoslav Gosak, oba pri banski upravi v Ljubljani. Imenovan je za banovi nsVega urađniškega pripravnika Karol Martclanc za vrSilca dolžnosti sreskega kmptijskega referenta pri sreskem načel--stvu v Dravograriu. Premešč^na sta banovinski uradniSki pripravnik Jožo Rnnko od sreskega cestnepra odbora Novo meslo k sreskomu eestnemu odboru Do! Lendava in banovinski čest ni nadzornik Ivan Ve-hoveo o.l sr< skega cestnr^a odbora Celje k Freskemu cestnemu odboru v Novo me-?to.
!      ćVOfM      KINO     SOKOI^KI      IM>M   ■ \   slstvl   — Tfcl.KFON  &t-ti7         I
}    Kn. jaMiino  Gi^li  iti   (•tfraldiiiii   Katni-   I   j j              kova   v   pevskem   filmu             g   !
I            SVET KLIČE            & i
ft         tednik   in   kolorirana   šaloipra        S   i
3      V kralfcstvu cebel       I i
8 Predstave v soboto ob pol 9.. v nt— n ! * ioljo ob 3., 5., 7. in 9.. v ponedoljek 9 J j                        ob  pol  9.  uii                      B
; BoSičn; w:>->r«i- \iosk\u s,i»«h:i] 8 J                             Pnla   Xoi;ii             I
1
-   OU\e;niNka   ve>t.   Odbui    Advokatske
zbornice v Ljubljani je uovolilo g. dr. Hin-ku Schreinerju. advokatu v iJio*renjgi*ad-cu, za pies^'httv pi^arno v Prevalje ^Ki-aj-^ani rok in aicei z dnem 1. januai ja lPo&. Za prevzemnika pisaine je imenovan ^-. čr. Josip  Lavrie,  advokat  v  Sloveiijgradcu.
—  Privatni naniesći-ncl Južne Dalmacije ostanejo   zavarovani   pri   PZ   v   Ljubijani. Minister   socialne    politike,   in    narodnoga   i .zdrarja  Drag-'tša  Cvetković se  je   mudil   te   • ilni v Dubrovniku, .kjer je ?prejel  deputa-   | cijo privatnih nameSfencev. Minister je iz-ja\il    deputaciji,   da    bodo   ostali   privatni ntimoS^enri v Dalmaciji zavarovani pri Pr,— kojninskem zavodu v Ljubljani. V tem smi-t-lu bo tuđi poplavljena no/a uredba o raz-pi»-jenji! pokojninskega zavarovanja na vso državo.
Krasna darila za božič
r^j^'stnici1. pi.-lanv. uharir, wtv ter v^ako-vrstni moderni nakit. Vrlika i/.l»ira in ni/Ju* ceiie  -- Vani nudi  tvrdka
O,    KIFFMANN Ljubljana — Mestm trg S
-- 1* "»SiiižbeHegu Usta«. Službeni iist kr. banske upiave dravske banovine št. 101. z dnj* U*, t. m. oujavlja spremembo v pravilniku o obsegu in razmejitvi gradbe-nih obrtov sprernt-mbe in dopomitve v pravilniku Zvei'A- zdravniških zl^ornic u opravljanju honorarne zdravniške službe pri bol-n:ški!i skhiciih in u kumuiaciji honorarjev, popraveK v utedbi o raz&iritvi pukojninskf-ga zavaiovanja nameščencev, popravek v ći. 20. banovinske lovske uredbe dravske banovine Ili '.. No. 16o9/o z dne 20. tebi u-arja 1935. popravek o spremembah in uo-poinitvah pravilnika 0 pomožnom osebju v lekarnah popravek odloobe o spiemembi car. Ptopnje št. 177 uvozne car, tar glede banclna, telefonski promet z inozemstvom in  razne  objave  iz  >Sluzbenih  novin*.
—   P«kujnin**ii zav«Hl z^raili veliko s-tano" vanjstvo lli^o i   Splitu.   \a  /;jfin.;i iseji me*i-nfii;i   ^raiU-e:^u;i   o*t<»'»ra  c-pivkp  oi^ine  je liil  v t-fioti o Mnvu uačrr  ve.ikc sianovan.i-t^kc hišc. ki jo h'jt'e t^rra^iiTi Pokojnu^! za-vo<i v S^itu. V >anucuju bo /e rjiz.piejnA licitacija.   Poimao   xa   /*ir«jiite\    .Uišc   je   daia sp!i>s;t   iKi.iru/iiicu   Zve*e   1wii<uHi   uiadni-kov.  H-s:i  r,o in1' Ja jnileir treh velikih loka-iov   15 stanova: ,   in   irfmijeni   s*ro>»ki   **t o /.naiali n.id ^Ou4l.iM)(t din.
—  Naruščanje m»n«polskili dohodk^v. I>o-iio-lk:   od   puidaie   uionopolHkih   iiffdmetov ?o   /.na>aii   v   novembru   177.85<J.'JH4J  *Hn    V nrimen  7.  novembrom  i.-in.^eoa leta &i ruo-no;M»I-%ki dcHio.ki naraeli in ?k*4»r <xi prod ije dolinka   z;»   11.(>^.4^.4r»  din. od  i»k> (a>c  **i-jra-re*it€'«i jKapirja /a 4.0*J2.W7.C^ din. in razni dolio ik i za r>ri.2o3J>l  •Vm, l'adli pn i^a do-ho<lki od prodaje soli za 9">1.177 »iin. oi pro-<lajt netroieja za 3,9fiO.fM2 4in in oi prodnje \-Zhrai\c *» 57.897 <iin.
—  Anfle&ka novinarka v Dataiarijji. \ *v
raj -/.juiraj je j«!-*^!* v Splii a-n-lešku no-viitarka iu>* Hoein. ki ;v j*r*»-ptštovala Ttu C-iJM. noUr^rijj \u tu-1 i kW\ .Ju^»^lavlje. Snač". je iMirpiliia |»r*'davan}f* v n^uiM-ini, <lnne^ ')'' l»:t o ljM»tovHia v I.ovrer. o*\ koder kr^ri« \m* v;i>fh dalma'iu^kc Z-i^fnr^. kjer l»^> proiuV-\.i!:i  življenje  «1;ilni;uin*k^«Ki  kmeta.
—   Xa   Konuti   so   snežne   razni ere   zelo ugodne.   20 om suhega  ane^a krije skoraj 2  m   \i*oko   5mpžno  podlago.  Temperatura znaSa okro»  — 6   tako da je sneg^ suh  in za   amuko   iabi^r«i.   P<>set'iiki   te   postojan-ke  imajo  priliko za jmiu^anje.   čim  stopiio iz   doma.   Tuđi   izJeti   po   v»ej   Komni    so mo°ro<M.   Na   razpolago   je   se   nekaj   ležižč za lx)žične praznike ter se na] interesent-}?   pravo^^sno   pobrigajo   za   p:*en»>č:šCc.
Knjiga j^ i**p in ča«tm bo2i<~ni dar, ki prinese zabavo, duhovnih koristi in ve-seija ćeli družini. Ce p.i va.s še ni Vcini-kovih knjig. jih takoj naročite,v pisarni Vodnikove druib*«. Ljubljana, Knafljeva ulicn 5. da jih bofite lah.ko Se položili pod božično  dreveseo   pU  k jaslicam.
—- Našim naiuilaj^im j»> nanienj^iia slikanim llarrifii JK) iiior;ii i-lava . .\ln.>^:tti jj<» je l»risi«*srl MikK'ivž. tm mnoge iih ima pr:|»r:»v-l;t>i liiižii-ek. Avtoriui ca. :>ruf. l'ru!ikova \v tu s siiiurno.'tjo zabola j'ravo — j>ovt"!ala in nas!ik:tla W maljom nn>J'je in n.joua Iimh^L1 Uiko priprosto in razumljivo, a vt-ndar prav-ltihio. da m> src^a vvhif-ena in l^čpra rd^r-n. !;<> io otroci |.r»*i»U* lu»t\o. Zakaj ^^ pa lu sonet1 >nu\ie? T.i se T»a re^no drži! Kako ie huda i>.:na. kaj !»o 7, inaU) Uarriro"? s** zanima mali avel. Votl vsakim lx)Kiriiim Orcvesi'^m nai i>o njei*o tue<to- Slikauira ie tako i orf-ni. tla io jKwlari lah^o vsakda. Sta-ni* diti 82. ter se dol »i v v^r-h k^jliraritah iu jvri -Ženski ^»-Ueiii Jadranske strože- IJab-Frni. Tyr-^va  r.  la IV.
\VINTRO- \VATRO smi:č»rske iopiče. pra-rantirano <l»žijo vodo. rnjr.ovcj^e nutJcle Anorak   in   vso  smuško opremo   dobite   pri
KOLR I'KKHAIJC — bHKIJtM
Kongresni   trf?  4
Vrcme. Vrtni Mtsk-i nnvovvi pa vi. da lio sprenirnljivo ol'la«'iM> nestalno h1 dnej«-. \'t eraj ;e /un^ala n..jjvi>> tcn»|;jr.itnra v <ko:ljii'U. v Z.-„'-.d.n H v Ljuhljat; f». l^. ■ inijr'h kiaifv ni lHjvorii o ^anju HM«ii««?pa-rurv. Davi" > kaza! l»:-.ri»nietcr \ IJu'^jani 7."s.»». t»»;ii|u-r;iiiini je */.:i*.išn!r. ~^>   P.iivrme'tr
sr «i\'iua.
Alluim   planlnsivi},   slik.   katereg-a   Je
izdalo prv*» :n. tega niesoea SPD. je nqj-lepže dr-rilo planircem ^ božič. 50 krasnih slik z naših planin kaže vso r^rost in lepoto namiri gora. Album je na mzpo-lago v vs:-h knjigainah ter v p-sarni SPD. Ljubljana.   Aie^aniio/a   cesta  4 1
—   D*a p->er**šanca. \"  nt-Uliu je  t c/.naiio-kani   ix-jiiiiSa  *»d  -loina   H» leliaa   Malija  Sko-j-eet.  fi'an'ij/«ČM   n   (•cr'ar^vi  >ili*i   11-   !*;>u-j«»-s;,ii";i  d -klica  jf- <ii»l«!f> razvit.-i  ter j^' b:la pri OiUkmIu   iil»i*».-cTia    v   tem nosiv   plašt1,   rjavo krilo  !i   z«-!t'iio jopi<t). 11.1  trla vi  i*a m^i  r^\ vo liaretk'i. »»rožiriki i/  l>om/ui! ponu-ajo. >la /e   bkonti    \\*\   t^iln i   poiriešaj^   t»S   kineca prevžiTkaria .lane/a  Kokalja iz Ihana 0. Ko kalj. ki .je \  *UniwOi vaši in ]>;» okolici /nan ))oi  itMonoin   *.Joh:«»rOe'v-:. )v in-koUkti slaUo-mnen in   V*  ?•* ve«-kr«t  t/irini!  o.i  duau. pa se   >   većino   knvilu   vrnil.   K*>r  jn   se-U\\   že tako (iiii^'o a'soten. ni i/k!im*eno. A'\  se nm iiv    pri?»eTiia    nt*ve"";». _______________________
IDanes o'u 20. uri in v  uedeljo ob 15.,   ■ 18. in 21. uri <lva vrletilnia iiaeiikrat:   ■ Joan Crauford               ■
»2IV1M K VKOK HOCEM«         I
Boris  Car! uf i*                   ■
»CRNA SOBA«                  0
—   Zasledovani zaradi tntvin. < >r<*/.n ki 7a-h!oilu.ie.ic»   nt^dtnetLa   razbojnika   Antona   Va-It-iitit «-ira.  ki  ie  v  niK-i  na 4.  t.   111.  izropal hišo   p^si'sniiica  Jane^a   Piska   v  Veliki  Ko >tr**viiici- kj-.r W vh.mil  v 'iai-i'i /€# aretira-i'inc^a  Amoiia  Jakopnui.  ValcufuiCič je c;e-.lai   najbr/   preivj sia^o oUeren.  ker je  moral   pustiti  nekje  ?vršnik. ko jj  oežal P^d fint/.iiiki.   Svojemu   delo lajaUru   Fraiu-u   ,lu-raču   w.   .šmHvlavža   je   ukra Ie-1   2.Vletni   Ay-Lru^t   |{o*>an   -rfl'iir;   uro.   zlato   veri/ico   in t-k'irai novo suknjo. \\'dy\n je ?»o tat vini ptv be-nii  in s*n*er naj^'ž pvo*i  Mariboru. .ln^»i-ti:i  \\  ie služila v  Korevju. k>er 5o \ikr:tilla :'.."►() ^lin. liar/unast  ko^tmn  in  vev svil..-neira Parila.   Tatinska   Justinn   ]o   P'»   tatvini   th>-licffiiil'i   ne'v.'Mii   pnni   T.jii»»!ian'..   kjcr  jo   m--le'iijejo.
Restavracija „Pri Katrci44
Pcul Rožuikotu
toči nova vina, cvićek iz Pirovškega vrha in belo blzeljsko ter vsa druga štajerska vina. iiter po 12.— Din. Vsako nedeljo pečen puran in piske, prvovrstne domaće ko-line. pečenice in vsa druga mrzla in gorka jedila većino na lazpolago po najnižjih ee-uah. — Vljudno vabita in se priporočata KATRCA  IN  TONE  PRlMOŽlć
—  Božirri  avioizMi  v   G«»ri««*» Tr*t  po  Vi-
pavski dolini *J4. XII. zjutrai oht;. in zvečer ob  l9.čK».  do 26.  in  27.  XII.  Za  navodila  *? priglasite   tako] n« naslov   :I>ruž.i*i\eU.   Liub ijana. Sv.  Tctra nns P 1T.
—   Stiiufarski   kraii   na   Korošk*iiL   l>a   bi Uiioein   »iaj^Kl:   bivanje,  so   v   n^katerih   ko-roškth   smućar^kili   krajih   vpeljali   za   se-
iemdncvjjo   bivanje   pos<,»bn-    pavšalue   «"e-ne.  v katf-rib *n poles ^tanovania   vrafii;ia-nt  tuđi  trjie ol roki  brane   In^vio. kurja\a. •*azriveth;*v«.   v«ir   tak^e   in   po$ti>'žuina.    1*0 tn>b   nirkib   ct*nah   lnhko   v   neUatprih   uian;-^ib   >;nurarčikih   kraii!»   prebiietrf   T   dn     /> /.a 3o*i   jin   jHJvsorl  pa  $0 seveda tuđi  dob"«1 > 111 tl-urske   =t>le   po   znani   arlber5ki   metodi Podrobna   obvp>li»a   se  dobe1   v   vs*»li   Putni kovib   pi<iimah  in  pri   Avštri^kpm   I u ris* i č lem  uradu  v   Zagrebu.   Praška   ulica  9. Ud
\rajev. fcjer fso cene pnvfalrrans, ome-njatno nekat naitx>l'rnanih: fkH>jiMca (Kanzelbbhe) tična žeieznica. p. c. 0(H> do 900 din. Mal-initz l>00 m r>. e. 570 do 76<» din v *\&\ :ii rezoni od 20. XII, do S. I., sifer \m ^imo V30 do 670 din, Turrachiiohe 1400 m. p. c. v glavni rezoni 4T>0 ilo »J50 din. esu>?r p« -anK> 3H(! do ")80 din.
Dancing  j^ebotičnik*
Nov  iz red no bogat  spoređ.
Babv Liebl — orientalski pips z živim i kačami.
Holandska plesna  akrobatnlia troju** »Acathan*«.
Plr**ni duo  M^deMne  *   Ronnf in   plesalka    Nada    Reiter.
Vstop prost.
Iz Ljnbliane
—ij Odbor ra po** ta vi te v krnlj^vesa spomenika ped komisari jatom. Včeraj smo ub-
javili -lomunike ban.-ke uprave o imenovanju kemičari jata v odboru za posta vitev spomenika biagopokojnemu viteškemu kralju Aleksandra I. Zed;nitelju v Ljubljani. Ožji odbor je imel v četrtek z\ever sejo. na kateri so predsednik, oba pod-predsednika oba tajnika in en član skle-nili od?topiti kot čla^i ožjei;:-». ne pa kot Cinni šir^ega odbora. Blagajnik odbora pa ni odstopil in tuđi ni razrešen. Nadzorni odbor bla^ainiškcga po?lovanja *e ni pregleda! in potem takem blaga.inik svojih po?lov ne more izroćiti nikomur. ražen pristojni oblasti, ker nima razrešnioe V interesu tega lepeza natrijotićnega dela bi bilo da ?e čim prej ekliče ?;.ši odbor in da prideio priprave za postavitev velikomu kralju dostojneca sQnmenika v Liubljani čim prej v pravi tir/Vsa rašn javno-+. ki je s tolikim nnvćhtšeniem pozdravila misel postavitve kral.ievega spomenikn :n loliko prispevala ?:anj. bo z veseljem pozdravila vsak korak k temu cilju.
RA7ST\V.\ <Pf TT^Krri p r i: i> r o (i v   »Zveydi«   otl   14.   d^   i!,   tieti-inura   1937.
ij  Jadran  nS živij >njs\i   irtor#»^.   Kra
je\~na odbor,.1. Jadranske sTužr L-ub'iuna in Ljubliana-že!e/nica vta prircdla snoći v uvorani »Sluge« predavnje o Jadranu kot siašein /ivljcnjskcm intertsu. Predavni je /■nani preda vate* i io javni diHavcc «. dr. Rr-.i'iki» Aluievlč Predavatelju je trkla /i-beik:i ob na-em J:idr:i!>u i^i /nh<» :v • tem \eOjn Ih'hc/n'io «ov.iril o iv"m. V u'pi slovcnščiii. kakor da je roicn S'ovence. je v rit-hre pol ure ?rn;aiojeni r»rctV*vaiju v.i\-'jiasil vsc^ tisto momente, ki pb morimo imi'ti ved-io pred u'n i ka-Jar « (vorrm»> <» našem morju- Mct! naini ie ^e ved'io premalo ra*mm*vinj-i /a mnnci Ja:ir:i:ui. /lasti V2 p.'^ve'ajo premalo po^fjrnnsti jnuran-škemu vpra:aniu tui mciodainih mcst'h v nn^i dr/avi. Tm bo tTrba >e mnuflu podr<ib-;.ci?u. / vso Ijnbc/niji) in ii'ubokim ra/tinie-vaujcm oriiu;:i 'lra'icjja dola. prudno buni.i postavili to /a vso na'o dr/dvo iu nje'io boiloćnosr toku va/no vpr.i'.injo tj«. kiun.jr spjtla. v ttsprciijc- \ si-h ;ia>ih javnih x pra-"diij. Ob koricu >\t;je^.i k*pc.4a. / i.unjcvi-rimi propa^:t'JuMi:ni hc^edanii prepieteTie:*.! predavanja je naslovil preJavateli na p«i-sii'Šalce še nekaj topnh bescJ v sr!>.;hrva-^čiuj in po/val. ua} oit*me;o /vesti prijatelji Jadrana. k.ak<»r st« bili Slovenci vedno, a Oalmatinci binlu s sve,je strani storili vse, da postrie naš Jadran tu. kai bi moral že davno biti. Dr Alujevićevo predav-inje bi pač zaslu/ilo vecje zanimanje. Obi»k je bi! slab. Krivi so deloma bli/.ijoči se bu/ijir, pra/iiiki. deloma pa s:ioonji koncert Ljub-1 jonske   Filharmonije.
korist V*m bo! V n«^e!)o 19. t. m. tw dan odprto. Tivar obleke: Anton Bnmipc, Ljubljana, Prešernova ul. 54 nasproti giseroe poftte.
najbolj     p: i ljubljen em      no^nem     za.ba.višO*u
vrh nebotiteika   imajo   t«  dni   saaub0l|o.
kakršne Ljubi jan<viini ie nišo ik>2iveiL Mla*.ia in lispa Jugoalovenka Babv L.:pH1 nas topa s tr^pskimi kaca mi. ka kršne so viuett kornaj ti^ti Ljubljančani. ki so ho-ciili dale^ po svetu. Ena teh ^ac je teika 4.^ lt^ in ubog-1 jiva kakor otrok - seveOa samo pit-vti gospodarici, sicer pa je «*-na kot najbolj ukroćenih in dresiranih •kar jih poznaje tropske dežete, Po-le*c te naSe Jugioe*loveTike. ki j^ 9 svojlnai kasarni nastopala fce v Londonu in vseh ve^jih evfx>p5skih mestih naitopajo tri je Hoiandvi Acathaus*. plesmi duo Madekt-ne in Ronile ter pleealka Nada Reiter, ki za svoje nastope vsi 2iasliižijo prav toplo jH>hvalo
Predavanje Dru!*t»» »S;»ča«. Drevi o*> "Jo.:u» Uo v (itdosm im: Levu i»re'avanj«» fZ. dr. Kvovskega Rudo!fa, ^iriuikn iv Nov^ira iih'^:». Prcda\«! ^t o zeto aktita'oi in rani-i!ii\: Nmii:: »J:spOn*U>rkitajska vojna in vzhodno >pra^anie.'~ Piint^. ko i'.vi ni o \ snln^ni evropski /.tne^l. je treba po^n.tti 10-iiion <p:»n na l>n!v.t*m v?lio<hi. ker n-s to vpi<wuije rudi p tiiodiu> zaleva. Vabimo \«*e r-law+vo So*"*e* in na<e r*r;"nrtlj-e. du *<* Te-<ji* važtM^a i»r-e in\ an'ia. ki ln» jH'vie v LJKi1^ i'>ni  i«»!noitevlhio utde?.i.  V^t^p pix><t!
Glasnikova „VeWca Pratilia" za 1. 193«.
je izšla m se : azpo^jlja za c»ino .iin 5. .u vsak Komad NartnMla na tiskamo J. Blas-mk3 nasl.. Ljubliana. I5rt^ St. 10-12 m se dobi tuđi v trgovinsih. Vo )e najbolj pri-Ijribijon m nnjbolj ra7.?u ;en slovenski ijiul-5ki   kolo.lar   žc  ođ  nekdaj
1] Lut**ovno ir!e<lali>če S^ola I. na T»" hi>ru v}ii!>.»»r:. \ u*- <-:}u I'*. •l*'l-enib«M o>. p>l !»». uri Sch\vciu,>*iil"ovo konu*'ii;o ^-Vraiii na -ra'.iic. V z.-ibavni iiiiiri l»o nanT'il .Turč»^k vr.iiiv koz.iih niol;ivi<*. Pri Tro in smcjali >e bosie r»r:tv od fir;i. V-tonnife tutii v pred-pro!:^i v !.edcV;<> (x\ 1**- do \i. ure v |>:Varni Sr.ko'n   I    J,abko  tuđi   t^lef^n <-;m.  Ork^t- v.
i         Lida Baarova
1      in Mathias Wieman
I          v  velikem  vojnem  filmu
PATRIOTI
—li Zađmca  »Dom  ućitcljic« v  Ljubljani
val*:  iw  •;t^t.tnek.  ki   s«  U> vr>il   v   poiif 1*»-Ijt-k  ^T.  dei*.  t.  !.  a1* 9.  uri  dap.   na   šentja-kuK<4ki    ^oli.   Zaradi    \Tt/.n h    ra»4iovtuov    >• osobito   iKletežha   pover>en;c  ntiJiK)   j»o»rehn;i fk^'ruioile v«e tovarili L:
}] V raistavi bratov finblc^v l»o iTn»-l \i»i*ivo v nedeljo. V.l dt-c. ol» enajt-tih fr <ir. Marijan Marolt. - I»atn>« oli p<>! \V\. w; vt> j \l. I Žomiđn 2in»n:*7i}i»ko ek«kur/ii« ;' t'^l>r. \uM U» vodstvo ic  vn^m i>r?«tnpn«».
Iz Celja
< Son»ešćanl! Mt*stno po^rlnvarstro \ Celju   rar^ta^a:  Me^ti«.  ob^'na  c^lj^Va   *r.
da pomaka v tokovi šimi Laj.^ati V Io naj-rovn<v£im prebivaloem celj^k<*p^ me»to. oživotvorila na me#*tiwm po^,1«.varM\ni po-ii:cfcn.i ^koijo, širši oćfbcnr e^ i3?vnr*bo po-niožne nkeije je v ta nnnun iavoftl na *^-staniku. (ine X- t. m. p<»<»b€>n o*ji akcij»ki iHib3r. 5*?toj<* po veOini ia Mttrtopnikov i rlj^ki-h rtumHnita.rnih dnMtev. ki nv-i na-iv^n jh> svojih poirtvorvalni-h člaTiih nabrati med ee>!ja^:im prt^biva'lM.vom pri?^"v-ke v doiariu. živilih in kun\"U. Naturala se bo tutii ponožena obleka. p*-TiV> ^ ctou-ttv. Xa dolo^on dan. ki bo ^ naJu\a/1n<> «.hjavlj«*n. se !k>*1o rxibirala žlvlla. obleka. ptrilo" in obutev. ProbivaJM.vo me^ta C**-lla je vab? je no, <ia s prtvitovoljaiitnj pri-spevki podrn-e po s\-ojih najboljših raoćeh navetleno akcijo in 3 t^m ponia^a lajfSati be<io najrevnoj^im in najpolrermejSun prebivale? :u celjake^a menta Priaipovke zbira   tuđi   motrio   popflm-arRtv*    ftniTiika
^INO  UNION   Tel. ZtZt tmmmmmm^mmmmmmmmt
j                                   Daiifs <ib lb', in IH.15 uri ZVDNJlKKVi
i      Đo??rotR!k človeštva - Louis Pasteur
"   ?.;u    Vam   bo.   će   nt    l;ost«>   izkoristiii   le   zuunje   prilotnosti,   <ia   «t   ogkoate   to H                                                   eiUnstveno   filmsko  delo!
g    Ob 21.15 uri pmniera  zgodovmskega filma         R     £     N   H   U     R
9   ki \yo tokiat  pr\ir  pred-vajan    kot    z\-o^ni    film.         »*     *-»
9                            .11 TKI   OB   1O.S0  PREDSTAVA   PO  /MžAMH  (KNAH
— Ij  »Sk«.dtiii«.  7aU;\vno   Kranj*ev(»   komedijo,  ki   y   ''i'1* ^i'i'f*j*'ra  /   velikim  nav^«*ie-iijcin   in   l  a;i!av/i   pri o.lprti iseciii,  ponove si*iiTi:ikot»čani   iki   >p'o^ o 7etj«   neprekliono Pi>*l«*'d:iii«"j  v r'immto  1S.  in  lU'lrijo  10. t. in.
\  «.:.  _'0.l."».   l^ra  je  dct-e^Ia   im   \«m-!i  d,*cdii-
i.ji'n   ii;inzont\ah   v«*!ik   u>; eh.   llazsfibnno>-1
■.'I;:iii."a.    vedra    \tsel»:na    in   razne    komične
>i*. ua'^je 11 ti 1 i .i -» uledr-irein   Ive u:i vt-n-'c v.a-
l   i-:ixc   -n  pri^rč;ie»a    >mtilia.    >o el nje jo   prvi
i   ivrraici   o-lra:    <JnM«»vee.   Kojctk.    L:«vriO    in
'<   'Ir-itfi.   Kdor m1  lm'•♦•  od  srt-n  n«it«!iir.iati. tiaj
P'u-cii    predstavi.    Ker   je   l>il:i   tuli    /*idn.u
pred.**av»  jn»!no   /a^^lena   i»>   ie  od-lo   runo-
::<-»   ljudi  bri'7.   \>«>pnit\  kuj»it«j   vriropnU'e '/.©
\   lutj^rej.
— Ij   Filozofsko  dru-t\«i  v  Liul»ljani   prir**-1  di   dan.v  svoje  druiro   predavanje.   Predaval
l.ii Aef. j>rim. v pok. tlr. Fraur l-er*:aii<*: Filozofija in uit'tlirina* f*redavaii«k ^e bo vršilo v niiner«»lr»>k ni in>ttutn na univerzi o!» 1S. ur |H>|N>!»tne. VaU!ie»ii v*i. ki sp 7jy nimaio.  V»!<w»  nro-t.
—  KINO    IDEAL  —*——*
^^^       PAUL HoRBIGER — kot Schubert
^^^^Bn     v opereti
w  Pri treh mladenkah
G I. A S B A    PO ZNANIH   MKLODIJAH  Ol>  FRANZA    S(Hl'BEK T A Danes ob  M>.,  19. in 21.1.1 uri. jutri   (v nedeljo)   ob  15.,   17.,  UK in "»1.15 uri.
— Ijl lnrl   so ^' Ljufiliani ol 10   <lo 10. t. :n. !>ove  Jal-oL,  75  let.  hlapec,   1 omaievo, i\ui-nik   Ivan, 73 let. (sprevo<lnik   drž.  /a?]..  Ziii£-tnei*?ter  Kleotiora.  roj.  Pirk^-r. 7G let.  vdt>»a nadisprevotinika. Kržen Karol i »a. >oj. Seernv, \d.   \Vill^,ijiiart,   5^   let.   iep.a   h-\.   urahtil:a. Bečaj KaUitiiia. 74 l*^t. »»ostrežnird. MaiaejoV-sky sestra  Auionija. 7o  let, sestra C-udiKlelne svetinje.   Maj'er  Franc    4»")   let.  žel.   uradnik v  p-, MikuŠ Eliza.  roj.  Bolham, 7S  let.  vdo-va di^el.  nadavetuika v p„ šuhic Marija. t'Ai 1 't.   šivilja.   Pojeli   Serafina,   roj.   Do^an,   t:o let,   bh>-i   truovka.      .lovart   RudoU.   ~f>   let. us,luZ,l»enec   iub.   tv»v..   štepan.ia   vus.   Mihelic Anton   .">:*   lel.   kU'tar   hotela    •■Melropol .   V Ijuliljanski   Inilnifi   juirli:      (jrož)nr   Lenart-revijarr.ki   i>onio>riik. .št. -V;*I   naJ  LiuUliano, Uibir-   Ro/a.   o   let,   lu*i   tt^var.iUke   delavke. dor.  Tal)lani<*a. ohč. ^niartno pri  Liliji. Rn|»-nik   Ivan.   74   hi.   Martin   hril>   pri   Lo-jaU-u. -ieiele .lo.-ip,  :5(J let. žel-  uradnik  v.   r„ Xo-\oiuAsti>.   Zelina   Luka.   ~&   U^t.   di-mnikarski mojster.  .lavorSek   I\T.:ia.  3'->  l**l.  pro laiulka peciva. D<Mii2iile, MlartiiU Iva.i. T>2 let. ruiar. Po<lj>t>ia,  oi>\   Me/ica.     .lanHek  Leoi>old.  -*7 !et.   dehive.-,   Uru^iiM   |>ri   Jr^nicah,   ?i.tia. sestra  Kl ^inentiuj. "i let u>m;l{enk;i.  \7.r)vh Fra:ir. l> let. sin delavia, l>t>'>rava. <»1 \ i'or-•e. Ostanlc Franr, -vj*5 let, poli^ki dninar. Planina.   Ladiha   Ana.   roj.   ivr-e.  7S  let.  vdova kroiiu-a. Kianrar Marila, roj. Puh. 70 let. že-j»a   žel.   jirtnrkaed.      LovrrnPak   Vera.   roj. Kle-vžf.   r'o   let.   ž*na   <tbr.   ćelavca.   Ložuua pri Teliti. tir<rs Jikž*»f. S mer:*H>*v. s:n delav-••a.  Kokrira  r>ri   KranHi.  Povšr*   To^ip. 40 M. jvjse^rnik. Vrhrk.  Dovt  K irol. ?*\ Je1, v, ok. rudar.   Bor.iic^.   IVI   pri   I?r»-t iiku.
-   li   Topli    lokali,    sveže    pivo,    go^tilna »l.ovšin«,  {»radišče  13.
u— KaUsno naj bo bo2:čno darilo, ki i\streza vaakomur v iado?t in veselje. Vas p- ne bo obTutno brcTnenilo** Tiv&r obleke ] so edino danio, ki vsake§ra presenet.liivo , razveseli in ie v trajen 5po:nin. Sop'os danije t-jprogi. sopro^a daruje sopiogn ;n starši aeve-ia svojim ljubi iencem. otr> kam. rx>oi)i smo v to .n-rho velikansko p^-žiljkt* moških oblok zJm-*»ki"n sukw*ni m damskih plaš*ev ttd. Prekrasni modemi kroji visok? kVKOvostrr vrednosti. po na-• 5ih   znanih   nizkih   cenali    Pridite,   v   Va=o
------------------"      —      ~=      -   — -----^^—-   —^--------ar^^f!^wt
—1] Javno predavaiijj Sla»i*tK*jieffa dru-š:va %• LjnMjani bo v ponedeljek. ■_>)» t. ni., ol> -0. uri na drž. trm>v>ki akademiji (Blei-\veisova i\). Predavala U> Ja. prol. >larja Bor^tnik o Aik«»r«'t"v«*in sorinli/mii ili njegovi >o<ia!ai pesmi. Predava i|e olteta pojasnili /.aninnvo stra.i i^suikove mi*»e!no»>!i in dela.   Vljuduo  v^Mjeni  v^i.   \">top  pro-^t.
—li V siarokatoli^ki eerk\ i v Ljubljani na Gotsj:c-Aet>ki oe^ti it- y i,e 1k» v m*dt*l.io IH. t. ni. službe božje. amjKik l>o ta <lan ^io-veiivka služba božia ob 9. uri v N*an>dtiem domu v Kranj-ii. Na l>ozioni praznik i »a !>odo tri sv. ina^e v LiubljiMi. na Go»f:o>veUki c. 9 in ^irer lx> i»rva ti!«a .-v. uiaAa oi> 8 uri. nato <? ena tiha >v. masa. /.aduta pa lnuJe sIoa'^shu pt-tit »v. masa. Ubhaialo *=e bo pri v.-eh služi ali   lK>žjih-
— li   Pilili   zu*i»d    *.leuk»<   v   Kazini   *€ <|irrjoina  tlamr  in  so pude  \   /at'emi*ki ])!,**-
ni (efaj ^>ak |i«»n»*drli«»k ob "io. uri. \'«s«iUo nedel.io ob 1 ti. uri ^popolilaiuk- ples*. V>:ik torek in n-lrtek ob _<). ^nadaljevalna tera-ja«. P«sel>ii«' pit--im- ure in inforaiacij^ vsak dan.   l>ijaki   i majo   v»opust.
— li   Društvo   iSkrf*   za   mladino     v   LjjIj-ljani  priredi  let oživio bo/iniiro z ol <laritvi;o revne mladi \r v >redo, dne 42*J. t. in- ob \x>\ 1<H. uri na Taboru v gornji levi dvorani.  Pole^ oh-.Jarovant-'V'>•>•   vabijo  ludi  starši   mladine.
— Ij   Pred   spomenikom   kralju   Mučeniku na Viru   j^ v ^ki  Sokol za  4M letniro roj^tn*'-iia  dne  priŽL'al   sverice   v   doka/,   da   Sokoli nismo po*:1.bili svo-p-jja prvf^a >okola. n^tva-ri'elia   ii;oi-n**   in   uiedi.ijene  .Iit£»i>slavij».  '-) Tvojem roj^tn^ni dnevu. vilik:   naš krali Mn-(■•enik.   1"   Srkali    : oiiovno   o^iliuMjanio.   dp. U»mo   ix^o!»iizvali   Tvoje   rosl^dnje   nararilo
<'uvajte   hi'^oslnvi io' *
—li Vandulizor.i. 7 Vir-i nam pi>«*io" V .VtHkovein s*!nv.-»ii(i'j'" »;p »>rV<»7.uip viški lo-r-'nik. la -«1 - ;.-l" hiati-no trsaio lepaki r>ro-»■v."tn***r:i društva in vali kriglo na uFoh)V ' iiudi. k» iim obl'ub'in /aslu^^no knzen. M: ^e v rolni m^ri r*rW!ružiiienv.i <i. rf(»'v'sn»k'i. <i\\ *e \<[n <jo\\\ tu li 7. !^iXlk; v^ketra SoUfv-ia. k*i «o hHi 73 i*rr«^tavo 'Kar:iorn k^n^li-<\n Vj!'7:ii!:' rK>"ri*n ii ix>^jlino v TtT»?.ni dolini in dm«ol. Tuđi mi borio ro*.krh^li. «!r !o«!o   zi:kovr!   T'rpj^lt   zasluženo  karoii.
Zg.   žnidar^ic   \n   WT*avflky   M.   2\.   VwX, ludi naimalijši dar  >e dotoro <k>šeL
-   c   Tn*ui^!ui   smrt   zimiu*   jjt*Mln*6arke. V  petek   zjutraj   «>  na*ii   ua  Toharju  pri Olju   znano   tr»   pm^ubte.vno   57   letao   ro-stilnu'arko    Marijo    Tlakrrj^*o    m'tvo    V nj^ni postelji.  Ne«re*n4<rH  R» > bUR pnno*: z   ofitilm   notem   j>n-ieKi!a   vrat.   I^okojna je   žc>    lelj   <"asa   bolehala.   (A*14>tu>   dejanje je   izvršila ortvklno   v   b-ipni   c1ud<-vni   xme-denosti.
c £druž*-nje mfinarinv In kk>^>a^t^•arj"v ter Zdru/eiij«* pekov \ t'«'*Jo »l^oiročata. da bo*k> me« liot- in stolice ter peskoiv^^oe pt^Kjajalne v <>*1>j v n^ieljo 19. in. 26. t. m. in v rw*teljo 2. janiw»rja (tapoMn* od-prte-
- c  >1«*nUjo |>amo  in  k*dno krtpattA<V v Celju   bo 22..   23.  m  24   t.   na.   ves 'lan  o<!-prto.  dru-  25   t. m.  pa bo  saprtr>.
-c X mrla je v eetrtefc na. OatroineTn pri Celju v visoki starosti 82 le* znana vrtnariea iii posestmea AvgHi*ta Dirab^r-g-erjeva,  ix>j.  WoTfora.
-  <•   Napad   in   n(*rfM.   V   Libojah   pri j   Petrovt-^h  je  v  sre«lo  ko^arje\'   sin   Stcfan i   GajSek   v   \injt-no5rti   napadi^l   svojega   oče-|  U. 511etne.ga koćarja Pon^raca OaJ.*ra  in ,   ga   udaril   z  vso   Mio   po   glavi,   pri   ^^rrusr I  ga je hudo pofkodova!   V ^etrtr<k je pa^**1 ,   triletni   ainćek   banovin^ke^a   ceetarja   TV-:  ter ZalezLna v Hrušoveu pri St.  .Tur!ju <*> '  jat. žel. doma a poMelje U> si rfoml! J^vo
:   roko.   Pcškodovajica   s»e   z<Jrav1ta   v   re-ljskl
!   bolnici.                                  „           .           .
'       _„c   \ofno    U4ianiiSko    «lii*bo    Una    -*d
I   soboto 1S.  t. m.  do vštovfte^a petfca  24. t.
m.   lokarna     Pri   križu,   na  Kralja   P^tra
cesti.
__c Zimski raj na Golteh Moctii«k«. planina i Golti • je nied planinci sinuC.n-ji znana in priljubljena, *aj nudi krasna in r>b-stžna sfmu^i&^a v nadmorski vLšini py-bližno 1500 m. Prvkrasen je od tu razgled na Sa\-inj3ke Alpe. na Pečo in Ple^ivec. Na dru*4 i'strani, pmti ju^ii tn zaoax.iu pa se oko naslaja ob po-ledu rui Savinjsko dolino Menino plani-'o, Mrzlioo, Kinn itd. Planina je soda i pekrita z debelo snefer> odejo, in ni se treba bati, đa bi anega zmanjkalo tja <k> konca meseca marca. V sredi^-u planine stoji Mozirska ko<xa, ki nudi planineem udotmo zavetje in prav dobro oskrbo. KoAa ima v<e*iko jedilnico, ki lahk> F-preime r>0 Ij^idi- Spalntc je pet, vsaka s iUrimi posfteljami. V ^«vh Fpitl-n^cah »o postavljene pe*M. Na m3p.^laffo je tuđi skupno ležiSćo. NajpiikladnojAa T>ot k Mozirsfcj ko^i vrvli 12 Mozfrja \ Z uie» Pot ;e rmrlnr?nn. Markirani 8o t«-di drugi dostopi, n pr. iz SoSta-ja <4 urh in z Ljubnega   (3 ure).
— t Zcla^itev inlad«*iiitf», rujeiiili |-*\^ r.»1H iu 1^^*K Mit-tno p*.»«lavar.stvo v r«'lju razaSašii: Na |Kxllajii t-bjua 10. in 4.">. /akona o ib.tro>tvu vojske \n mornarice ler ditlo-fil ^a<a>n ja pravilnika ist rekrulovanje n»lnd*Hiir-.*v eh titalm knd*r, -,e jiorivajo vsi v rMi*ki obriini t-ivajoci nla-|-».iiCi. roj^ni v letih liMh.. 191V. in llKiti., no tfleiie na njih j>ri*itoino«t, da se zaradi v[m>» v voja^ko ('V:.d^nro takoj zula^ pri voia^kem reltTi*ti-tu m^stnet::« ixnrlav;»rHtva v t-oi>i st.^v. 6 ob u radnih »irah osi V. do V2. d«*;»o»dTie. Mlnde-niri niora:o prin«--ti g serM>j «lede<e »ioku-inente: t) krstni l^t: *2) do*niovrv>o: ^» d''U-žhi-ko ptvlo (*tar« \*vli«i le. (V priMoini wi|»-ni ura-! y^o»Hi. da je ovtalft dru2"innk<» kutije uHrtm-oih 'njeiio): 4) zadnje šolsko iu učno sf»rir«*vaio: 5> voiaAk^ izr^ave in nve-reiija ^tarejsih claiK>v dnctin*, Gt mtadeniČi, roieni 1. 101S iii 1919. |H>tr«1ilo o *vojW-asii vija*ki »»niavi. (M^.lne iu ol>olf*le niUulHtii-re uioraio |v> i:>v>loieMh /akt>!H*kih predptfUh r»riiaviti n\\\\ sl?rsi, itralie. ><Mre. ^tano in dekvlajalci. Nevednost o rH'.ulasii ne opravi Tu ie !n <»' ha proti v^akeiivj. ki «w* pravo-r-itfino no bi o^r.vnl teiiui pozivu. najstr:#je pokopalo.   Rok  prijave  je do  15.   januar ja.
^fev     ^65                                                                                      iSLOVENSKI   NARO D«,   sobota, 18. decembra 1937.                                                                                      Sirtl! X
Več smofrnosti
v socialno skrbstvo!
Cim popolneiia je evidenca reveiev, tem mani ic zlorab
Ljubljana.   18.  decembra
V soboto smo opozorili na neke nedo-»tfitke javne dobrodetaosti, ki je pii nas osovražona najfrrž prav zaradi njih žal pa moramo tuđi ugotoviti. da ima tuđi socialno pkrstvo ali sooialria politika dan-dancs mnogo napak. Xe naneravanio kritizirati nepopelnosti socialnega skrbstva in ne omalovai?vp.ti 9ocia:no političnima dela posameznih občin; hoćemo lc pred-vsem opo:soriti na nokatere nedortake. ki bi jih lahko otpravili, brez p-jsebnih grmot-nih   žilev   in   ki   bi   jih   morali   odpraviti.
ako   hoče;j   uvest-   ?:stem   v   podpiranju revnih  ljudi.
Z vpraSanjom smotrene organizacije so-oiaineg^a skrbstva so se pri n&s bavi U 2e nešteti. a sadi ae, da samo teoi etično. Vendar so mnogi sociaini u>!avci skušali vplivati vsaj s predlogi r.a orpnriiianjo sociatne^a skrbstva pos#meznih obćin. Tuđi sr>cialno skrstvo nekaterih naprednih evropskih mest, predvgem Prase, nam ie postalo vsaj vzor (čeprav mu ne sledimo >, odka-r smo slikali predavanja dr. P Z^n-kla. V mesiricm socialnem uradu v Lj-ib-ljani deluje uradnik, ki je letos prouče val socialne ustanove ni češ!vOFlovaske*n. MeeLno poglavarstvo ima Uk'1 socialni 5»vet, Ciga i nalo^M je da jat i pebudo za iz,-popolnite-v  ?ociainega skrbstva   medine ob-
Nekateri sociaini de:avci so iarekii že voćkrat željo ,da bi se vsi javni socialni deiavei, za^topniki posamezaih d->bro:Jel-nih iliuštev in poaamezniki. ki imajo ra-zumev&nje za reševanje .soeialrrih vpra-šanj združili pri amotrenem sociainetm de-lovanju baciis; v organizacijo, ki bi se imenovala soi-ialoi svet ali kikorkoli; to bi bil prvi pogoj, da bi se uvedk> v sjeialno skrstvo in reševanje pomen:hnih socialnih v pm San i pri nas več resnosti in s*motre-nosrti. Ko bo prodrlo v javnosti speznanje, kako pomembne naloge bi morr.lo preVze-ruati socialno skrbstvo, se bo pokazalo tn-rli več je razumevanje za doti ta nje social-:.h  usta nov.
Pri nas ni pravoga smisla za pravo ?o-cialno polit ie to delo; zato tuđi še vodno zamt-njavamo pojme , dobrodelnost - in socialno skrbstvo -. Dobrodelnoat lahko služi samo posameznikom in ne skupnasti ter ce lahko ome ju je na nereclno podpira-nje rovežov. Socislno skrbstvo pa mora prevzemati mnogo večjo sochUno po-LJtične naio^e, pietivsem scuiaino politične ustanove, ki jim je poverjeno socialno skrbstvo, na sm^jo služili !e io**e±e:n. ki išrejo sami pomoći pri njih in raorajo poznati tuđi druga ?ređstva za zatiranje bede in socialne^a zla — ne le pcdpore in naV:azila za delo, ki ga še ni in ki ga naj-brž ne bo. Socialni uradi pa bi morali Ui-di irreti primerno jrniotno podlago za svoje dolova nje. zato pa bi občinski svc»ti ?ie smeli gledn,ti na nia kakor na zlo. ki zah-teva samo lenar in ki ničesar ne daje: tuđi socialni uradi so produktivni v obćin-s?i?m gfo?podai-at\*u. čeprav r.e-posredno zahtevajo mnogo denaija. saj vraćajo z bogatili.i obreotmi vse izetatke - posredno s svojim u srodnim vplivom na socialno živi'V nje.
Lahko torej zagfovarjamo po-g-o-sto zah-tevo socialnih »tle?avcev po izpopolnitvi ter smotreni organizaciji or^aiic^- sociainega skrhv?tva. Ob tej piiliki ne žalovarjani*) kakš^nih t-evoluciouarnih zalitev in reform. Cre za to, da na vsieh pi-istojiiih taestib. kjer ho dolžni j>revzeniati odgovornost za or-ganiz-icijo focialnega skrbstva, vsaj ob-ravnavajo socialne probleme reano in ae z demagogijo, če se k]o hoo.? >Lresti odgo-vor-no^t? Za sociaino zlo s^olj z izgovorom. da je vse revšciiia kiiva le delomržnost, ga u,pravič«3O oži^jjamo kot decia.gogra. žal imajo pri nas demagogi veliko bes>e-<Jo. zato je še tako malo razuanevanja za plavo »ooialno skrbstvo tor njegove na-Iojtc Sanio po 5ebi je razamljivo. da nekateri ljud>e izkoriščajo jsocia^Tie urade. a s tem nikakor ni rečeno, da je socialno skrbstvo nepotiebno, zl&s.ti ne sniotren ^ pocialno  sk.-bstvo.
številni ^ocidlni delavci. Ivi imajo izrod-no bocrate izkušnje v svojem d€lu, so pri-šh te zdavnaj do prepri^anja. da se si-stejnatično rr-cialno skrbstvo zajno z evi-ci-enco revežev. Cun xx>polnej?a ter točTN?]-ša je evidenca, tem manj je zlorab in tom ja^nejša slika se nudi socialno političnim rlelavcem o nalo^ah socialne^a ^krbstva Li'.ibljanski socialni riT^.d izpopolpjujc kar-toteko o revnih ljudch, ki sr zat^njo po p<x+pore, že dol^o vrsto let. Toda kartoteka še "ni popolna in tuđi ne *nore biti povseni točna v vseh podroonostih, čeprav je neobhodno potreben prlpomoćek pri se-danjem delu uir.da. Mislimo, da bi bilo treba voditi še boljšo eaideroo o revnih. Inidvh   in   da   bi   He   no   ?me!i   nn^lanjati   le
na   podatke,   ki   jto   posnamejo   iz   prošenj piosilcev   asa   po<ipo*x>   in   od    tako    zvanih
oćetov   revnih   i ki  vodijo   oadzoi^tvo  nad leveži po oKrajiti).
Zauimiv je predlog znanoga socialnegra <ielavrca A. Juha. vi^jega scnlnega eficia-ia. ki s<? že dolgx> vrsto let peca s social-nimi vpraSanji in ki je b*l Ui'Ji sodeJavec Ft. Milćinskega na mladinsken -Kldeilra rtez. sodišea; g. Juh precllaga, naj bi pre-g-le<'.ali vsa stanovanja revnih ljudi ter po njih pe^tav-li kartoteko o r^vežih. kako-r n- pr. zbirajo podatke o ijudskem štetju. Mislimo, rla bi bilo treba vsaj voditi več računa o življenju revnih ljudi, njihovih socialnih   razmerah.     stanovanjih.   službah
in zdTavju, če bi že ne sestavljali razvid-nic od hiše do niše; vsaj od časa do časa bi morali pregledati najelahša stanovanja, zdaj v tem, zdaj v onein oicraju ter se natančno pozanimati pri ljudeh samih, kako žive. Zaveiiamo se, da t>i to zahteva-lo velike stro&ke tn tuđi mno^o več oseb-ja. Icakor g^a imajo »da.j obćine 2a socialno službo. Toda bilo bi tako potrebno, da bi v?ekakor motali začeti razmišljati o popolnejši evid^nci  revnih občanov.
Mno^>   revščine   je   afcrite   in  o  nji  ne
vetio mnogo na socialnih uiadih. Pogoeto je vprav skrita revščlna na jst rasno jša; dc-kier ne poznamo bolezni, ne i^-zmišljamo o zdravju. že zai*adi tega bi bilo treba vodiu popolnejžo evidenco o soo'aiiiili razniei^ah občanov. To pa nedvooiino srpa-da pod prisiojnosct socialnih  uradov.
V tem čLanku pa ne moremo raspravljati še o drugih 3ocialnih nalo;^Lh. ki bi jih morale prevzemati obćine. banska uprava, država in pocialnc ustanme. o nalogah, ki spadajo v okvir rocialnesra skrbstva.
Osamosvojimo se
v smučarskem sportu
Naši domaći izdelki z lahkoto vzdrže tujo konkurenco
in io ćelo arekašaio
Lij ubijana,   18.   dece:nbra
Jugoalovcliski zimskosrportni savez =i je nadel hvalevredno nalogo vzsrojiti Jomace smučarske treoerje in tako storiti j3i-\i korpJt k osam osvoji1, vi našega doinaO \^a smučar?»kejra sporta. Xi ravrtni prenagljeno, pravilno presoja položaj in stopnje, ki jo Zči\-T.en"iamo v sv?tu. Saj ^o naši tek-movalci imeii žo toliko prvo\Trstnih ino-zems-kih tienerjev. cUi jini je sistem tre-nin^TTi dobro znan. Zakaj bi torej leto za letom klicali in plačevaLi riragr* tuje tiCi-tel>e, ko bi lahko ta denac uporabiii za diug^e svrhe, n. pr. za po^ilja-nje tekmo-valcev na velike inozemske prireditve ali pa za podpiranje vse^a, kar je vzezane«ra s smuskim sportom. Pc savezni misli naj bi finski trener Kuisma ietos vzg-ojU ka-der domaćih treneijev, ki bi jim savez v bocoče lahko poveril skj-b nad tekrnoval-ci žai kaže. da savez to sezono še ne bo mog,el uresničiti svoje želje, ker ne naj-de na mcrodajncvm mestu potrebnega ra-zume\anja.
Misel o osamosvojitvi je zdrava in bi jo kazalo izvesti na v-seh toriščih. ki za-dt-\ajo smučaiski pokret. S to p>ariog"o. ki c nji vsaj v dra\pski banovini lahko trdi-mo. da je postala pravi narodni st>o:1, po piizajdeti tu-di naši gospoddfski interesi. Koliko je že danes obrtnikov. ki jim je razmah smucarstva življenjskejra potne-nu. Tako imamo čevliarje, ki so =e začeli posvečati le izdelavi sinučarskih čevljcv in so doseli stopnjo. da se jim ni bata iuozemske kenkurence. Še ugodnejši pogledi se na.ni odpirajo gflede izdelovanja dobrih domaćih ssnuči. Xaši kraji so bogati na prvovrstnem jesenu, ki je za hi-koiijein pn^najjo najHoljši le-s za. smuči-Za naš gorski jesen ?o se začele zanimati ćelo severne države in sta n. pr. Ceškoslo-vaška in Norveška naročili večjo količino tega lesa. Kljub temu najdemo v večmi naših ti'govin &e zmerom tujo robo in ne-nehoaia bombastično hvalimo norveške uv ožene smuči. ki da so za tek m ovan je brezkoni^uienčne. Ta trditev je morala vol jati pred leti. danes pa prav gotovo ne di-ži  več.
Kako je prav za prav z norveškimi tek-movalnimi smučmi ? Res je. da jih Norveška še dones razpcšilja vsemu svetu v ogromni količini. Nt>i*veška je sicer na le-si; bogata drža^'a. pivovrstnoga lesa za tekmovanje pa nima bas na preteg Kar je zares dobreg:a, oblrže za domaćo uporabo, vse ostalo pa gre čez mejo in se prodaja kot ^prima norge ski , Norvežani s-amj ćelo s SA-ojim najboljšim lesom ni£;o za*iovoijni in kupujejo za srvoje tekmoval-ce les v inozenristNT.!. zlasti na Finskera. Finska breza ima namreč vse pog-oje, Ici jih zahteva tekm-?c od dobre smučko \n so zato finske breze na Norveškom skoraj p>opolTiouia isnodrinile domar? rmuči. Istx> velja za maže. ludi na tem poliu so te-meljitejši Finci preko-ili Norvežanie in jim   proilajajo   zmerom   več   svojih   maž.
Od Noi"vežaru>v ^zno se r.a učili tekmo-vali, zakaj bi jih ne pusneimaJi šp dru-goil. Pri nas crno zares čudni ljuđjc Vse, kat je domaje, nima kredita., četudi je tako stališče brez vsake pcdla.se. Pcglejmo v naše ?.portne trprovine. Povsod se kepi-ćijo skla^li tu jih maž: avstrijskih. aem-' ških in uorve.ških, l'akcr da domaćih ne b; Imeli. Kakor &e nam v pogledu smu-čai-s-ke obutve in smuči vJ. bati taje kon-kureruze. tako razpola^ramo tuđi j^iede maž s prvovrstnim domaćim iz lt ikom. Mortla bo kdo neverjetno zmajal z g-lavo. ćeš.   za   izčelavo   maž   je   petrebna   ciolaa-
letna skušnja in stix>kovno zr.ajije, mi sjno pa še premladi v tem sj>oriu. Res je taKO. r>obre maže laiiko izdeluje le pr\*ovrsten strokovnjak, ki je dolg;a leta proučeval bistvo tegu drag?oce.nega In često odloču-ječeg-a pripomočka. za tekniovaice in tuđi turista- Seveda so pa zahteve smučavja turista in amuča.rja tekmovaloa laziične. Tuilst bo segel najraje po univerzalni mazi in če mu m bo dobio dičalo, bo pač rekel, da se je .zamazal . Niti na misol mu ne bo prišlo. d*i utegne biti vzrok sia-ba maza. Ne daj, da bi zabavljal čez L>unzinger^, -Saume«, Rekorda iu kakor se imenuje podobno avstrijtsko in nemsko blago, če bi pa šel stvari do <ina in vprašal strokovcjalca, bi se mu odpr-le oči. Te maže =?o namreč i^delane v T^-vi vrsti za oko, dc*čim upoiabljeni mate-rial  nikakor  ne   ustreza zahteva,Tn.
V izdelovanju maž nismo tako mla^i, kakor ne-poučeni misli jo. Imamo ljudi, ki se že leta in leta z izredno ljubeznijo in ouločno voljo bavijo s tem vprašanjem. Pionirsko delo v tem pogledu gre znani-n"^, nitšima tekmovak^ma Lađu Tinti in Radu Latinicu. Prvi poizkusi ^e kajpak nišo pQ\se.TL posrećili Maza. ki sta jo izde-lala, je bila pretrda in se tuđi ni mogia p:-imeijati z norveškimi. Ništa obupala Zlasti Istinič si jo prizadeval. poizicušal in poskušal. dokler se mu ni posrećilo. Do dna je pres-tudirsl 'jistvo aTigilefkih maž in se je zlasti zanmial za vprašanje. zakaj je ta ali ona, maza dobra in edino od-govai-jajoća za moker oziroma »uh snegr in temperaturo. Ko je ppregrledal. je bilo vs-e nadalnje lah-ko. Danes izdeluje prist-ne dom^e maže, ki ne le znatno premca-ša.jo avstrijs-ki in nerruški pofl«-, tejnveč Fo oelo enakovredne najboljšim norveškim in finskim. Te maže so v prometii pod imenom Tempo•-< in sicer 9 vrst za vse   vrste  sn<?g:a  in  temperaturo.
Ni naš nr^jneji delati reklamo, če pa se hoče-mo o^ajnosvojiti, je pač potrebna od-krita be*»eila. Pri tem so opiramo rta me-i'odajne izjave strokovnjakov in na dej-stva. Naši mevlnarodni tekmovaici že dalje časa dosledno uporabljajo to do maco mazo in je ne morejo prehvaliti. Zlasti je navduš^n zanjo pr\-ak Pranc Smolej, o katerem so si vsi naži teAmovalci edini, da ]C kapaciteta v tehniki mazanja.. Tu-ii Finese Kuisma, piiznan ^trokovnjaJ? v iz-delavl maž in staL~l ?oti*udnik ene naj-večjih finskih tovam za maže. se je o Istiničevem izdelku izrazil najpohvalnije , in se je čudil, da tako o<l!ič>n domač iz-' delek po go dan^s ni pcpolnoma L^pckiri-nil tuđega blagra. Istinič no r z.po\agH. z nobenimi sreostvi. kje naj bi jih reven di-jak vzel, izdeluje in preizkuša pa maže popolncma sam S^veda je tako preizku-^anje v aveil z velikimi st^oški in ka-kor s?eh€tr.emu dorr.nčeim>u izumttelju. tuđi njemu  ni  baš z  rožicami  posuto.
Tu je hvaležr.o polje za JZSS. Tu naj zasta vi ves svej vplrv Ir» storil bo velik korak k osamof-vojitvi našega smučar-stva. Zakaj bi kupovali tuje bla^-n. ko imamo doma neprimemo holjse in nič dražje? Zavržimo enersričtio n^primerne t\^je izdelke. ki so si pridobili cr'.aa le zaradi   vclikopotezro   reklame.
i lo\ek je huje tron.-* stvurstvu. kur tad verji.metn; še ruje pu \xrjnmew. Ja te kljub \ svmu  nuditrien   fndrepnik.
Reci bi biio treba: Že \em, k je ga čeveli i ne tišči — to se pravi, že vidim, kje ima '•   luknjo v čevlfii.
Smrt kosi med Slovenci v Ameriki
Sanomori In smrtne nesreće poleg vrste primerov
V   \Vest   Allisu  so   našli   mrtvega   Jožeta
Kožuha. Zastrupil se je ^ plinom Kaj £a je pognalo v smrt ni znano, vse pa kaže, da si je končai življenje v duševni zintde-nosti. deiomu iz žalosti. Pred sedmimi leti mu je namreč umrla žena in pozneje je j živel v težkih razmerah. Star je bi! 54 let, s doma iz Gornjega grada, od koder je pii-šel v Amei;ko kot 17 let ni mlad^nič. V Chislomu si je pa končal življenje Franc Janežič, star 51 let. OcUel je \ gozd. kjer si je vtaknil v usta dinamitno p^truno in. jo zažgal, da mu je iazneslo glavo. V'zrok samomora je bila mencia bolezen. Jane7:ič i^pu^ča ženo. hčerko in 6 sinov. V Rich- ' mondu se je smrtne ponesrečil Antun Suk-l.ie. S svojim b~atrarcem Janczom Suklje-tom se je peljai z avtomobilom z deia do-mov, pa se je avto med potjo pokvaril. Popravila sta ga in ko ga je bratranec 2e pognal, je hotel Anton vstopiti, pa je izgu-bil ravnotežje in padel. Udaril je z glavo tako močno ob tla, da so mu počile iile v možganih in čez nekaj ur je umri. Pokojni je bil star S3 let, doma iz Trnovca j pri Metliki. od koder je prišel v Ameri-ko pred 35   leti.                                           j
V  clevelandski bolnici je umrla Kristina   ' Sparzer.   stara   26   let.   Nekaj   dni   prej   je bila na domaći zabavi, kjer je videla svo-iega fanta z drugimi dekleti. To jo je tako   potrlo.   da   se   je   zastrupiJa.   V   bolnici so   ji   izprali   želodec   in   jo  poslali   domov. Č'ez ne!iaj  dni so jo pa  našli  doma  zopet nezavestna   ?nova  zastrupljeno.   Zopet   so jo  odpeljaii   v   bolnico,   kjer  je  pa   krr.alu i?:dihnila.  Kct  dekle se  ie  pisala  Krivic in bila je nećakinja Franoiške Gojšo.
V   Clevelandu   so   umrli     Jože  Čermelj, >tar 49  let.  doma  iz Križa   pri  Ajdovščini. Frančiška Straus,  rojena Skofca.  stara  72 let,  doma   iz Šmihela.  Marija   Lczar,  ix>je-na Vehar. doma iz vaši Podlipe. fara Vrh-  * nika, Franc Robec. star 78 let. doma iz Se-žane. Mož se je smrtno ponesrečil.  Ponoći se  je   zbudil   in   šel   pogledat   k   oknr   kaj pomeni ropot v hiši pa je omahnil in padel skozi okno 20 če\Jiev slorjoko na dvoiišCe. Pobil se je tako. ci a  j« kmalu izdihnil. Da-
vi sta umrli v Clevelandu Janez Krčmar. star 37 let, rojen v Clevelandu in JoŽe Ivančič, star 63 let. doma iz vaši Kot faim
Velike 1-ašče. V lioa Spnngsu je avto do smili povozil Felik^a Remca. Pokojni je bil star 20 let. rojen v Amoriki. Njegoveja
očeta je ubilo pred leti v rudniku. V Pitte-burgu je umrla Marija Lokar, stara 70 let. Zadela jo je kap. V okraju Oj;1e«by je umri iMha Šo^taršič, siiar 33 ivi, doma ir Veiikega Podijubna pri Smihelu. V Chic«-RU je umr! Janez Korogev .star 43 let, doma iz Cate/a na Dolcn.1*kein. V Indiano-polisu se ie obesil Janez L.ampert. star 53 let. doma iz Bnisnic pri Novcm mt*stu. V kraju Ely si je koncil življenje Anton Bollia. ?.e \-cv let ga je razjedala p?ralira in radnje Case je bil nezmo/en ra vsakc d^Io. V JackFOPit je umri v bolnici Janez Mihelič. Podlegel ie raku n«i *e!odcu. V Mikvaukee ie umri Icnac Teršinar, star 7ff let, doma iz Skocijana nn Doleni5kem. V Ameriki je bival 47 let. V Evelethu 5« umrla Neža Praznik stara 62 let V Hudso-nu ie umri Franc Rolič. star 55 let. doma iz Gornjega Zemena pri Ilirski Bistrici. V F.velothu je umrla Mariia t^nič roj. Modu-, doma \r. vaši Travnik pri I^o.Hcem potoku. V mestu Gilbert ie umrla Marija Kraker. stara 45 let, roiena v Ameriki. V kraiu rPosser. država VTashington, )e umri Anton Smrekar. star 73 !et. Zapu^til ie devet 7O odraslih otrok. V bolnici Milvaukff* ye umrla Ur.čula R;»!v rojena LemovSek, stara SS let, doma iz Orehovice pri St. Jan/.u.
V New Yorku sta se fx>ro^ila Frnr.M5ka Verbić in Peter Lacian. Vr Milwr»ukre 90 ite poročili Mnriinn Felicijan 7. Ano Fi?er, Franc M-irinello s Katarino Zivernik, Anton Rožman s Heleno Sulko\v«=ki in Bonie \ViUinrrp z L,iliiano Ore^nik. ReHrk d'-užm-ski jubilej je slavila oni dnn /.nnna Hrufina Franra I^aha v MiKvaukec Stara mati je pT-aznivala 7!S lotniv-o rojst\-a. r.i**nr* h?i Elizabeta f»0 le.nico. \-nukinjn pa ?S letni-co. — V kraju Cio Elum ie ubilo p^i ek-sT^lozi li v premogo\*nikii 291e*T»^«?a Tr>*iyw^ Cerniča.
\><lel>a.   1!*.  <IeceMii:m
£»: Vesel ue'leifski inrRdrav (plo^ce). — i»: Ca^, i»oroC-iIa. siK»red. —» 0.15: Hjbhjske t>esni! A. L>volaka jH>i? «;. Vk ?.a<j;a!). — VA~>: Ver^ivi jiovor (1*. ravnate! i lož.u* .laiiodif) — 10: l'renot: eerkvene ^la«l>t* i;» :cligioe.iih pesmi iz zavola >v. Stauishiva \ št- \ idu nad Ljubi !:• no. lzv:ija liiiaski !>«*v>.ki yl»or. vodi a. prof. M. Tonu-. — 10.31): Zolezuik: Poslan /. in-luv je nmxl. — 11.»): Otro^ka ura: Teta Marirka kranilja in f>r'|>«.-va. — 11-30: KoncerL Scx!elujeta: u. Marjan Hu-:, '■lan zaurobške opt-r** in Ratlihki orke>lcr. i;>- Oan. vniiie, sporni. <>hv.»stila. — 1H.J0: \.s>' LiiotJCot'^. kar U»lo ha'i' (plos«'>» \*o /.*-Mah). Oddaja »irekinitMa o;l 14. do tt>. ure. Ki: Zl^or or^U^-ke -^oie jusi \od-tvoai U. dr. Fr. Kimovca poje Foersterj^ve cerkve-ne skladbe- — l(\4o: sram ti iz Grinzimia (plošče). — 17- Kf^iet. ura: l'itanje rira§ičev z novinti krniilniiui nri[>ravaini isi. .Tunez Zobee). — 17.:><>: (kidani .^t>bo ^ [»osv'bnim vhodorn. elektriko. parketom . . . Vesela vrsta prizorov in uai>evov iz danasniin -ini. Napi<ah» na. Pa vi a Paterrost. so<lelujejo Mani rad- ijrratek? <tružLie. V'o<!i Pengov Ivan. — H>: (''.ns, vrnn^. {K>r<x*i!a, «pore*I, o!>vestila. — 19.;V»: Nar. ura: VeliCina l»i-skiijja rčolinija (dr. \ ilko Novak). — 19.">(): S-lovei^ka ura. — "'(>.'-?0: Verdij^-vi <q>ovi in dA'ospevi. SMleluieio: <ra- Dra^ioa Sokova, tr. Jean Franci in Hadiiski orkester. — •JI.I.j: Veseli /voki (Kčult jski <»>k ^ter) — 22: Ča<. vreine. (Mvrmilii. soored. — 22.1.1: £ornov štamei.  Kouec oh  2H.  uri.
Poin\It*lj«ik.  21».  »leremlira
12: Kristali veselja (ploščv). — 12.45: Vreme. j>oročila. — IH: (*"as. :■ pored. <>I.'V> siiki. — 13.20: Ve^el o-poldunski koncert Kadijskeita orkestra. — 14: Vreme, horza. 18: Zdravstvena ura'- tikodljivo^t kužnih kali (ii. dr. Anton Hrecelj). — 18.20: Jac-qut^ Iheri: l»in«>taian.i<i. suita v '6 deHh (kmi-certni orkestar Stniram. |>i<^re). — 1N.4O: Kultun* a kronika: rmeluo.stni s»;ou»tvuiki Goreufeke (•». dr Hajko Ložar). ~ 19: C'a.-. vreme, poriHrila, šporeni. ot>va>tila. — 19.--M): Nac. ura" l'op Luka La^arevir-Karadiordjev vojvoda iu prvi srbskt poveluuk sabra in dol nj Lita Pomiri uja (Mladen OunčK*. knjiž.». l',J."X>: Za-.iiniivosH- — 20: Slovenski šranie! kvartet. — 20.45: Mozart: Mala uoeiui irU*-ba (^o*lalm ork. - plo^*?). — 21: LTra ko-Mtorne ulasbe (g. Tro.M Ivan. violina). — 22: Cav-. vn-ine. poror-'la. spored. — 22.10: Koncert liadiiskei»a orkestra. Konec ob 2^>« uri.
Tori'k, 21. decembra
11: bolska ura: lložiHia oddaja fl.dekl. ljudska k)ia, vodi nd\ Iv. Cei-nar}. - 12: I" ve rt ure <plo>^*). — 12.4o: Vrem \ \tom-čila- _ 13: ('as. ^H>red. obve>tila. 1H.20-Sodobni plesni 7.voki (ploVe). — 14: \'reuie. iHir^.  —   I*:   Kme<"iki  trio. —   1S40:  Kričan-
e»tvo 1:1 na'-KMializein* ^lo^'ek z vida nacionalne misli 1. de! (*{. dr. Franr^ Yebf*r, Vir,'iit-. p»xjf.). -- IH: t'as. vivine. ^>r<^ila, rijn^re^i. o'»vt^ila- — H».:'v(»: N'ao. ura: Usod« iiasth s,mK>stan<»v (trl«»ti»» na vprarvina nji-hov»»v:a r 1 upadan,;a ia obu ivljanj«, dr. \'l*-dimir f'oro\ir. -uiuv. proi.) — 10.00: /,itbav ni 7-VOiiti tednik. -- 20: He>rli€w: K^n^ki karneval liiniftn. kon.'ert. 4v.. pio^'eV — •JfV20:   Kadii>ki   ork-^ter.          21:    fr-j^Uki
kuucert iu .-ohvs4^vi iM^szr r-tanko l'rcmrl im ua. Anđela liauv). — -2: č*4i«i, vt.-hk\ po-nrila, ef-.or«*.l. — 22.15: /voki v otldih (Ka-diT<ki  orkt«t»-»r). KoutH- o^  ?3   uri
Dajte mu delo!
LfjU'bl.jai!a,    18    rief. "mjferd
-     Ta   listek   mi   je  da!«  go&pn.   ki  m« pozjia    Rekla   je,   :iaj  *" o^la«im  p-ri  v«s. Ce   »>i   mi   kako   pomagali . . .
Izbra be_s<xk\ Boji !^o, da >>i jo n<- hotel poslušati. Vnafvrej veni, kaj hoće po-vtniati Ljuta, ki sp zatefcajo v inv<tni*tva. ko ne v^JtD več. kdo bi jim *ahko r«T*rr>B-f^al   iz  sliffio,   jf  oodalje   ve*.
Kako naj  vajn pomagani —
Ustra^ila se je. - šrtt t«fc«j»v ?e.-n bila v bolnici. Te*ko oporaci.K> ^»«n pre»t^-la  in   rana   še  ni  zaceljena         Izraz  bole-
ćine se ji  ye  zaie^l  v obraz,  ko  je  »etila.
-   Prej  si?-m   bila post^'žnica.  ^đaj   \*n ne mor^rn delati   Mož je delal pri Ectorjlh ^0 jeseni. Dva otrdka  imava. ftla ae<m n* magistrat   in   so   ni!   rekli,   da   mi   ne   more.Jo dati   potipore.   kcv   nisva   v   LjitbVj«r>^   pri-etojna.   Prt?eila  sem   tildi,   de   M   iroža   Bfi-poslili   pri   kidanju   sficjra,   a   »o   rekli,   dft imajo   dovolj   dara^jfintr*-.   2e   prpri   9   l«tl seni  prišla v DraMlje.  ki ssdaj spati a jo pod ljubljansko   oblino.   Mož   dela   žc   7   lot   v Ljubljani.   Zdaj   stam:j«*mo   v   Ko5»w-ih   St. 80.  <*e   boste  zapl^Ji.   Morda   bi   ime!   kđo delo   za   moža?   Vidite,    re>k1i   9o   iri.   naj grem    berač it    od    nišo    do     hlite     Tt^ra se  pa  tako  bojim,   še  nikdar  nie*m  b*-ra-^ila.  prej  som le delala. Tt*žko hodir.i   pt>-.-•kusila   sem   beračiti,   pa   so   mi   ne?katori
! grerli s sfcražnikom. Rekli 90, da ."»^m fe^ prejnlada, da bi b-^racila, iji da imam &*■ prelep plai^ć. Prosim, poma^ajte. N? mo-rete! Stancn-anja ne bom mogia ve. plaćati in zdaj pozlmi. - - Ce bi xapi^ab ali kakor veste. Mož se piS« Alieajić. <^^ M mu kd<> hotel dati delo. Miha mu jr Ime. Tako vajrr*   bor:i   hva.o*na!
CX151a >c sol2aiih oči.________^
PRAKTIČNA  NAJEMNICA Najomnica vVe orihajajočemii gostu: N*-!   slanjač je prežgan. IJpam, da boste pormv-j  nali škodo.
—  še na misel mi ne priđe. Saj ne kadim.
—  To j? predanost. To sobo oddajam v !   podnajem že pet let. pa se ni Ae nihče upi-;   ral.   ko   sem  zahtevala   odško<lnino  zsa   na-i   slanjač.
K'O/i   t KtlMUNJ.                                                   25
—     Da, čakamo še enega znanca, ki prispe šcle proti večeru. Upamo, da homo dobili pri vas dobro večer jo.
—  Večer jo in vse. kar bi gospodje pužrle'.i. Gost-je. ki jih priperoći mojster Moiiev, najdtjo v meni   vedno svojega najudc>nejšega služabnika.  —  je hitcl zatrjevat krčmar vrteč se odkrcg miže. Ti tu ne bodo skoparili. si je misli]  pri tem
—  Debrc. to nas zelo veseli, očka . ..
—   Bennett.  Vernon Bennett.
—  Bennett. tore] roien American? — .i*? vprašal Bowden,    ozirajoč   si1    lzpod    čela   na   krčmar jev cbraz.
Krčmar, čigar vedenje in obrciz sta izdajala več. nego si je -»rojen American« Vernon Bennett želei, je vneto pritrdil:
—   2e  moj   praded   je  bil   American . . .     Več  ni poveđal, kajti vsi trije gostje so počili v smeh.
—   Verjamemo  vam.  očka  Bennett.   seveda  vam verjamemo. — io dejnl čez nekaj časa Walpole za-čudonemu krčmar ju. Torej: glavno je debra večer-ja. pripravite jo za štiri in če hoćete, borno potem pili na čast in slavo vaše — domovine.
Bennett je odšel. nekam v zadregi v kuhinjo in ta čas, ko je ves presenećen vprašal državljanko
»Elinor«, ali je mogoče, da kdo dvomi o njegovem aineriškem državljanstvu, so se odprla vrata krčme in na prsgu se je pojavil niož visoke, raišiča-ste postave v popotni obleki in z ročnim kovčegom v rcki. Njegove prodorno sive oči so se hitio ozrie po krčenu 'n že je hitel k mizi, kjer so sedeli edini gostje.
Ti so radostno skočili pak' nci in pozdravili pri-šleca tako. kakor se pozdravljajo samo najboljši prijatelji, ki se že dolgo nišo videli. Po prisrčnem pozdravljanju so krčmar ju naručili prinesti večer-jo, potem so pa jeli navdušono jesti.
Ta čas se je zunaj stemnilo in v krčmo so jeli prihajati prvi večerni gostje Oče Bennett je imel zdaj več dela in ni se več tako zanimal za dobro založeno mizo »5tirih<   kakor prej.
—  No, kdo izmed no? začne zdaj? —   je vprašal VValpole.  ko je bila večerja pri kraju.
—   Morda  jaz?   —  se  je  ponudil   prišlec.  —   Mislim,  da bom  prej  pri kraju  kakor vi.
—  Misliš7 Naša zgodua ni tako dolga. morda je kraiša. nego si misliš.
—  Tako? No, pa pripovedujte vi. Sicer pa, kdor I jo prvi povečerjal. naj tuđi prvi začne. •
—  To sem jaz! — je vzkliknil Bo\vden — in ta-koj se ? veseljem lotim tega.
—   Tebi   ta   naloga   najbolj   pristoja,   saj   si   bil glavni   junak   vse   te   komedije,   —   je   pripomnil Walpole
—   Lepa  komedija,  pri  kateri  je šio  stokrat  za glavo, — je zamrmral Gartner še s polnimi usti.
—  Nazovi našo zgedbo kakor ti drago, v mojih očeh ostane komedija, ker se je \^se dobro izteklo. Zdaj pa začni končno.
—   Da.  toda  prej  še enkrat   na  srečno  svidenje tantje — se je oglasil Gardner s kozarcem v roki.
Ko so bili kozarci prazni in so vsi štirje prijatelji uprli oči v Bo\vdena, je jel slednji pripovedo-vati:
—   No,  torej.  pričnimo s trenutkom,  ko smo  se zadnjikrat videli. Minilo je že mnogo mesecev. Kakor veste, smo se ločili po onem sestanku revo^.u-cion?.rnega odbora, ko je bilo vsakemu izmed nas niročeno. kakšno delo mora storiti. Jaz sem svojo nalogo hitro izpolnil . ..
—  Jaz tuđi, — ie posegel pripovedovalcu v be-sedo prišlec.
—  Počakaj, da prideč na vi-sto, Boris.   Torej jaz sem svojo nalogo i spolni! hitro in točno. Pozvoni: sem na Kuprinovem domu in ko mi je sam odpri, sem   mu   pognal   kroglo   v   glavo.   Nesreća   je   pa hotela,  da  je pred smrtjo še kriknil in spravil na nogo vso hišo. čeprav je bilo že pozno zvečer. Malo je manjkalo, da me nišo na drugih hodnikih zgrabili.   V  zadnjem   hipu   sem   jim   ušel   skozi   okno. Vsa  čast  stavbniku.   ki   je  okrasil   steno  na  dvori-šee tako. da je nastala na nji prava lestvica.
Tako sem  bil hitro na  dvorišču  in  klical  sem z drugimi na pomoć. Potem sem  pa mirno odšel. ne j da bi me bil kdo vpražal. ali stanujem v hiši ali ne. Seveda sem naslednjega dne za vsak slučaj izginil
—  Ti si imel vedno vražjo srečo, Andrej, — je
menil Gardner. — Jaz niseni tako dobro odrezal. Svoje naloge žal nisem mogel v polni meri izpolni-ti, zato so me pa zakačili.
—   Nikar  si  s  tem  ne  beli  glave.   Nikolaj.  Do-volj si mu dal za spomin. — je pripomnil Bowden.
— Lahko bi mu dal še več, toda neuspeha nisem zakrivil jaz. Ta neumna goska Šonja je v zadnjem hipu posecjla vmes. Se zdaj ne razumem, zakaj je storila to neumnost. Ko me je pa videla v rokah policije, je bila vsa iz sebe. To .eveda ni moglo nič pomagati, kar je bilo. je bilo. Odgnah so . me na sodišče, prisodili so mi deset let in po vrhu so še napravili iz tega po*kus ropar<kega umore, 6e» prav nisem hotel vzet; Sologubu niti prebite pare.
—  Kaj za to? "\T^r i* Vomu  znano tvoje pravo ime? Ob*;oifn ie b.         <ki bt-main rn kai te torej ^r;t!'; *o'   -    :■■ ^".\:i  dt.iwdvn.
—  Rt-«=  ..    .-.        in o-n 7> 7daj že med mrtvimi, — se je za^mejai WtUpolc.
—  Ne.  tore], čtini:  b».   >:  bri:     ^ave s človeško neumnostjo. s<»j je je it^k poln svet. Glavno je, da si srečen in zdrav 2opet tu.
—  No. zdaj sem pa rsa vrsti jaz. da povom svojo zgodbo, — je povzel  l>CT^do tretji.
—  Kar se je moralo zgoditi, se je zgodilo. Po-čakal sem na ornate', ia Tt-'eševa v igralnki, kier je ra^metaval in  izgubi jal svojim žrtvam  ugrabljeno zlato.  Dva strela — saj  vendar nisem zaman pre-sedel   tr1  leta  v akademiji  —  in po njem je bilo. Mislil sem. da jo b«^. »jravočasno popihal. kajti na hodniku tišti hip       oiio live duie. Toda usoda Je hotela drugač«.
Stnai fr_________________________________________________»SLOVtNSKJ    NAKOU*.   aoOota, 18, decembra 1937.             _ _  ^_______       __     _-_____         _______   StgV. 2fcH
Bčk$i?đ EilSlovega stolpa
v nevarnosti
Tuđi če bi zgradili višji stolp, bi ne intel takega pomena fcakor ga ima ta znamenitost Pariza
Zadnje čaše se množe nacrti stolpov. ki naj bi po visini daleč prekosili sloveči Eif-flov stolp v Parizu. Tehniško bi zclaj ne bilo težko prekositi rekorda, ki ga ima Eif-flov stolp že skozi Jesetletja. Skoraj ne-opažcno je šio mimo svetovne javnosti, da je libliška raclijska postaja na Ceškoslova-škem samo nckaj metrov nižja od Eifflovega stolpa. Je pa seveda mnogo ožia. kj^r ni v nji razglednega stolpa. Nacrti preko-
siti Kifflov stolp z veliko razliko se razli-kujejo po visini, oblika in materijalu. Iz-delani so bili že nacrti do 2.000 m visokih atolpov  bodisi  iz  železa   ali  železobvtona.
Železobeton je prišel nekoć iz rok franco-»keg-a vrtnarja. ki je hotel tako delati bolj-Se in trnežne^e cvetlične gredice. A zdaj ?
Zdaj gradimo iz železobetona stolpe, ki bi po svoji visini daleč prekosili visino želez-ne konstrukcije in točnih raćunov Eifflovega  stolpa.
Podobne nacrte imajo tuđi na Ceškoslo-vaškem. V zvezi s pripravami za državno razsiavo leta 1942 se je pojavil nacrt zgra-diti 1.000 m visok razgledni stolp nad Pra-go. NaCrt ima to veliko prednost, da bi stroški ne bili posebno visoki. Prvo nad-stropje stolpa bi bilo v visini 500 m in tam bi bila razgledna restavracija za 800 gostov. Stroški bi kot rečeno razmeroma ne bili posobno visoki, vendar ao pa prera-ćunani na 60.000.000 Kć in na tem se bo nacrt najbrž izjalovil. Ceškoslovaška je si-cer bogata država, vendar pa tuđi tam ni lahko zbrati toliko milijonov.
Podobni nacrti so pa ze prečej stari v drugih driavah. V Angliji so hoteli kmalu po zgraditvi Eifflovega stolpa postaviti v Wenabley parku stolp, višji od Eifflovega. Visok naj bi bil 383 m in imel bi tri nad-stropja v visini 50, 166 in 316 m. V prvem in drugem nadstropju naj bi bile restavra-cije. v tretjem pa pošta in telefon. Na vrhu naj bi bil mogočen žaromet. Toda vse to je ostalo v preteklem stoletju samo na papirju. Težko je reći, kateri nacrti te vrste se bodo v naših ćasih uresnićili. Zdaj ni vprašanje tehnike, ali bi se dal zgraditi stolp višji od Eifflovega. Moderna tehnika bi gotovo odgovorila na to vprašanje trdil-no. Toda tu odlocajo v prvi vrsti finančni-ki  in   Sele  v drugi  inženjerji.
Pa tuđi će bi postavili stolp mnogo višji od Eifflovega, bi ne imel tolikega pomena, kakor ga ima še ziaj ta znamenitost Pariza. Kajti v ćasu. ko je prišel Eif-fel s svojo idejo in podrobnimi nacrti, nišo dvomili samo o tem. ali se bo dal tako visok stolp sploh postaviti, temveč so smatrali tak stolp v Parizu za kulturno barbarstvo. Će gledamo zdaj na tehniko bi-stveno drugače in če smo z njenimi deli zadovoljni, pripada velik del zasluge za to nerivomno tuđi Eifflu. saj ie on priboril tehniki to mesto ne s polemiko temveč z de!om s .°,00 m visokim železnim stolpom, ki je prežive! vse svoje kritike. S tem je priboril tehrnki priznanje ne samo v strojnih tovarnah temveč v vsem njenem po-pinnstvu in soclalnem življenju naše družbe.
Nakliiičje praznuje
stoletnico
100 let ni c a prvega pczif ivnega fotograf skega posnetka in 15© letiiica rojstva Fransoza Daguerrea
Pred *4o leti s^ je Franro/u Puiiuerre čisto tjlucajno (K^reCil prvi pozitivni fotografski posnetrk. llkratu p>a uMiujnnio ludi KrOletnico roj--tva tt'iia pomemlmeiia izuini-telja
Ilije ii io/. je, ki dru u o Urušeni ni^o im-li nol>ene«jTa poima. .<o ~e približno ob ist mi ?*irii pr:.'-eli baviti > proMcMiioni. kako b da!o Listo, kar mf-t* i»!>,i vidi, fizikalno-Ue-mirnini (H>iom ohran.li l'ot slika. Ai ie smucaj roni v iilavah t,- irojire. dveli Frau-cozov in i'i't u.H AiiL'U'ii. io 'nis^l? Prav gotovo ne. i'as .-:un i.» bil. ki ie fotografijo dozore! in io ';■:]"•. Kapital. inv^tiran v o-var ne in siiojc. lu**1 '/iii::'>ni hilrrj«' nositi svoje ol.:*«*^ti —* -j»oz:ia\ar.jt' iianuv služi SOsj odaivtvu m >L iiu.i** L'a j:i>| e^uj.\ tiow iro-spodarske ;■ ' "■-Linijo, rlovck laa»»:» za^l^ži   (i«'»;;'.  .     ■     ..           \<-um.   in   nešteU'
|k;n.etini i*hiW .-»v y.-1_ti >. -hu'.u. pi.-lnžili -o znaitslvHinh otlkiitij ljr \\\\ v nbli!;i pruk-ticnih izunuiv napraviti »h^stopne ^pUišnosti. Ca-ih s-ln ::lik«r^i*o in kiparstvo za.k»-tova-l;i /.a uitiv..i:>ku j»retl«!avlu»njt» l.i'i<!i in ^tva r.; nov U'linirni Ta> na jAj'r.'hii'n' proi-izne. o«i  individua!iK*i:a /a/r.:iva:ii:i in*u(lvi^iif j»o-
PlM'tkt1. ki tili u* i:io«"i na^Io in zaiif-ljivo i 7 v *v«t *.
OD i.KONAKDA 1) A VINCU A
I>O   ASFALTNK   l'LOSCE
Xe tristo lel prv*i «?o j«» j«rvit- pojavila id«-ia futoirrafiiv — .-ev^-la v univerzalni ylavi l-ronardrt la Vini"ij;i. ki int*».l lltito^iini Svt>-i»n»i izumi t»p;suiti tt!;ii •m»>»<to ol»>ruro , ki je v l»t?tvu žf» futt>k;inH"!".i. To Ja Ca^ okro«^ 1, l^MH) jiikaknr s- ni zrol za sj»1«>5iu» u*<j-rai»o toijn izniua, i:i so «_*;i "5tik:ir ii uj>orah-liali >anu» ko' '.jzraC'Uo ali \k\ kvt»*-jrMiiu kut pcuiKt/ilO >ri*ilst\<>. Šivii 17. r-tot. u* izna^el nt'in^kf nu>itih Za'm prernirno ranicro ol»-ts.-uro- s pritrU-no l«k*o in - po^fvnim /r-r;:lt»ni. <ia Ki t:;ki> napra\il .•sliko vidno od strani,  v  i>rinripu  U»rej   :'.»-'i;ika   /nalno   rt*-
flekriiia kanii'ra. Toda soh1 Nite|>hore Nikp-i- iu je prišlo na mi-el. <>l>dr/:iti <liko i*a-im-T**  oi>s«*ure.    kenretiiiu   '»otoin.
Nirpro (♦* I i! roj^n I. 17',»•"> in je post a I oficir. Ko ie nul žp *korai ■">(! let. ^e i? dal upokojili. .l;i \<\ lahko v nrru izve-lel id^-io. ki se ^a ie polazi i la. Vlil ip tanko j>!rist a-fa'ln na kovin.-Ue rlosče in \.\\ v.-.t:\vil v • aincro r.bsruro : dolpro .t^vetljevana n>e-r-ta j ot .n v eteričnih oljih nišo ver raz-tojiljiva. X;i Ifh asfaltnih plošrah je kopiral ludi rrteii1 in redni z olieni oprane pki>i-e ?; ki-lino — to \e U\\ prvi svetlohno meiiani-riti U-k. l»olio'jfrafita. ki io ie ^ U>m izunvl. l/'j'iiitoii h" svojo ' ramero ohsfMtro? n-'nt'ii**-n;a i/;.t>pt*l»ijeval: po ve/dnevnem oevetlje-van.iu i* * :<»1 »^ I pr\ u p^7it!vT'»o >! ko. IGANKA STARE OMARE Slu<\i] .ie iiati*1'*1!. da st* i«- >tari Ni^jt*-'". jH>!ei;u k<-> se \i> zt* %-M> icl min'il «- svojim i astVi!:H:u; iiluScaiiii. v I'anzu sreTal z nek-i!ani<ni d-'koraci Hk im siikarjeni Lmuišoiu .1. l'auuerreitiii. ki se ij ukvar.jal z i>tini i.'roblenioni in io ]»ravkar ^p^zrial. da ie io-dovo srehro za svetloho do<li ol>ru'diive;ie M(*m» asfalt. Po Miirli Niepreja 1S33 sa |h>-i/.kusi ostali ^ia mrtvi terki. I>au'nerro n'\ pri ^-ei   nikamor  vor  najrej.
Tixla s.|Mjt re je vine>al shu-ai — to pot dosii odlocilneišeufa pomena. l^aiiuerr^ (e {/turtavil uekat ^j>okvarienJh . premalo »*k-]»onirajii!. iotf^vo-^r^lurnih plo>C- v staro om;i r(i. ijj l»i j:li oh priloinos'.i opral. IN> neku i leđnih. -- jeseni lS-57 — jih je prav s. lem iKiiiiiMMHii v/ei ven. j>a kar ni nui'jel ver-jeti fvo,(iin oiVni: f^Jošre *hi kazale tiuvršt?-ne jK^.ilivii^ slike, tako jasne in naravne, kakrsndi DiunuTro ni vitiei niti v <vuj;ii nai tlrziit'isih >anj»iti. Tod;>. k:ikn ?e n> ruilež ZLlociil, tf^a ni ved^l, Ja-^no mu je hilo to. >'a :n>a ;-1ara omara i^ri t» ni neka.i opravili. Ix.i)r:i7iiil jo i<* :n pdlikžil vanjo nove ■ksjKHvra.no |»losr-e — rez ntvkaj rasa so bile razvile  .   .Mi    je   o-mara   zares   prazna?   l\>-
::-u;ii ie ?.» cukrnt v. n;,o mi o krii r.r';:1] krogiic iive«a srebra, ki so c-e raztret*k* iz razLitf siekienh/e- L'tjanka \? bila rešena. ŽivOHrebrni hlapi so razvili iodovo-srebrne plo^Če.
TALBOT POSE2E VMES
Daijuerrotipija — tako so luienuvali ta prvi fotografski sisiem — je osvojila ves Pariz, veo hrancijo, Evropo in Anu riko. Postalo je moda. »edeti i>ol ali eelo uro na vročem solneu. da t»i [X)tem lal:ko ponese) rlovek niu>hen medaljon e svojini portretom doniov. lovia — liamierrotipija je bila en-kratna. ni je bilo mo^i niti i ";>iiati niti povećati. Drav kakor ri^ba. ^.4lo neiii An<ilež, rentnik r\>x Talbot, |e izna^^l sUiem neiia-tivneiia pro<t^a in |>oz-:tivnega kopiranja. -Vt-dteni ko ie Daauerre 1. lS3f> predložil svoi izum pariški akademiji znanosti. dol>il od fraucoske vlad.' t:(X)U frankov doi=nirine letne rente in stal na vrbunni svoje slave, K* 1 albot že razkazoval kraljevski družbi v Londonu evojo novo. *^* boljko iznajdbo. k.i ie kmalu izitodrinila daiiiu»rrotipijo: delal je negative iz papir ja, ki jih i-* <sp*?t na papir pozitivno raz:nnožt-»val. Talbot je Da-iiuerreja, ki ie umri 1. l.v51. za četrt etolet-ja preživel; totla ie za njeMovo^a /-ivijenja ie bolj>- cpet iz|H>drinilo dobro: Niep«» de Si'.nu Vi«tor. neoak stareiia Niepceja, je ie 1S47 uporaUial prve steklene |»losce, ki pa .H; morale biti \>ekakor mokre, prvo e*urio, torei modernti fotevuraf^ko ploščo je 1- 1S71 napravi! Anjilt*?. Madoe. In 1888 je Ameri-čar. Kasliiian jirvikrat fotoiirafiral s filmskim Irakom. Nekaj let lO^neje je Fram'OZ Lumiert! likratu z iiein^kiiua braioma >kia-danov>kiiiia predvaU'l Prv> kinematografski film.
Gaj Amelije
Earhartove
Na otoku Howlandu v Tiheni oceanu, kjer je izgiriila siavna letalka Amelie Earhartova. je izkroala jahta prijatelja njenega moža oni dan skupino mladenič?v s Havajskih otokov. Njihova naloga oo zasaditi na otoku ve«"* sto drevesc, ki bodo začetek Gaja Amelie Earhartove . spomenika pog-umni letalkj in njenemu opremijevalcu na zadnjem poletu okrog sveta kapitanu Fred^i Noonanu. Polet ?e je konćal s smrtjo obeh v oceanu mel Novo   Guinejo   in   Howlandom.
Letalkin mož je že izdubi i vsako upa-nje. da bi našei svojo ženo živo ali mrtvo. Njegov prijatelj je opus«til iskanje in upa samo še. da se bo posvetilo najti ostanke razbitegra letaia Otok How'aad je bil đo-slej pust in neobljuclen. m.aii Havajci sd njegovi prvi prebivalci. Za pogoz:lil-v otoka oJnes^o za ta .svoje\'istni spcnie-nik slavni letalki pn.^cva ameriška vlada.
Nov va2s^2 S^iai
Važne pos.-vuse dela £ me liski voia-ki sig-nalni zbor v Foil. Monrac::thu. Gre za nov vojaški izum. tak^zviini *Cmi ž-\r?-:t-r.. Letalo. ki leti poroci brez luči nad mostom, -zadene naenkrat 3tof.ee svetlobe iz žai ometa, ča postane dobro vidno, ne da bi po-prej žaromet i;;ka! l:-.cćo letalo po nebu. kakor ga mora Lutati z.laj. America ni so izumili izredno obćutljiv aparat za dojenianjo topio^o, pi ihajajoče iz mo-toija letećega letaia. č^prav je isto ve-5 tisoč metix>v viso'co nad zemlp Prikiju-čtina mehanična naprava za prostrezanjo toplotnih valov napravi po tem avtoma-tično gon:ometrični raiun, ki omogoča, da stožec   žaromet a   trenutno   najde   letalo.
V   vojni   bodo   lahko   priključili   ta   apa-
i   rat   merilni   napravi   protiletalskega   topa,
t  ki  se  bo   avtomatič-io  Eprožil  v  trenutku.
ko   bo   svetlobni   stožec   dosegei   letalo.   Po-
skusi   so   pokazali   skoraj   stoodstotno   ver-
jetnost.  da  tako  iz-treljena granata  zade-
m-  letalo  in  zato  si obet^.  ameriška  voja-
ška   uprava   ikI   nc-vega   izunia   zeio  mnogo.
Izum   je   za   sovrazna  letaia  tem   nevai-nej-
ši.   ker   se     crni   žarek;   Fploh   ne   vidi.   '"n
:'M;ck s'cl! !ct?!cm čo o*::r.ačja F"oUle-cal^kc batCiije in onu^^ći t-^pavoiii se-streliti jih. še pređno se priprivijo piloti na   bombardiranje.
Gajda v konkurzu
V ponedeljek bo pred civilnim sodišćem v Pragi obra\*nava o predlogu advokata dr. Langerja glede konkurza na premoženje znanega vod je češkoslovaškega faSizma, bivšega legionarskega generala Rudolfa Gajde. Zgodovina tega političnega konkurza se pričenja v predvolilni kampanji leta 1935. Advokat dr. Langer je deloval v fa-šistični stranki z dobrimi nameni. Bil je med drugim zagovornik vodje stranke Gajde in stranke same za obljubljeni pavšal 6.000 Kč mesečno. Honorar Je pa dobil samo trikrat. Navzlic temu je marljivo deloval v pokretu in se pripravljal na poslan-
sko karijero Pred volitvami je sklenil z Gajdo pismeno pogodbo, da bo preskrbel za volitve 20.000 Kč, za kar mu je Gajda jamčil da dobi bodisi mandat iz drugega skrutinija ali pa da mu Gajda po volitvah denar vrne.
Dr. Langer je vložil v volilno akcijo pre-cej lastnee:a Uenarja, baje 20.000 K^, drugih 20.000 si jih je pa izposodil. Gajda je iniel sicer šest mandatov iz diugega skru- i tinija. toda dr. Langerju mandata ni hotel dati. pa tuđi denarja mu ni vrnil. Končno je dr. Langer sklenil tožiti ga civilnemu so-dišču. pred katerim sta se poravnala in Gajda je znova pod ćastno besedo obljubil odplačevati dolg v mesečnih obrokih po :>,.000 Kć Obljube pa zopet ni drzal. Sodne eksekUCije proti Gajdi nišo dosegle zaželje-nega uspeha m zato predla^a zdaj dr. Langer  konkurz  na   Gajdovo   premoženje.
Nafmlajši pilot sveta
Najmlajši pilot sveta }e nedvomno Georges Lebouteiller. Star je sele dobrih 13 let. pa je že sam pilotiral nad letali-sćem v Coutances siportno letalo Potez in se spretno spustil z njim na tla tako da so ga o^udovali vsi Clani Aerokluba. Ma-ii Georgss seveda. še nima pilot-^Kega iz-P'ta in s svojini učiteljem y letal sele pičlih ?edem ur. predno se je produciral pred ćlani A.-rok^uba Uc:telj je pa izia-\-il, da je t& svoje vrste čudežno detc in da   piTotira   letalo  pov-ern   instinktivno.
V Franeiji ni prepovedano učiti olro-ke letati-Gcorgesov oče ima lastno sport-no letalo in na učiteljevo prig-ovarjanje £a je p-epustil svojemu ?inku. In Geor^es je iznolnil pričakovanjo svojega učitelja De-ček hodi še na lioej v Coutances. Ko ,ra bo dovi^il. hoće* n praviti pilotski izpit in studirati   na   pariški   tehniki   aeronavtiko.
Lafcki mili] oni
Sveto.ni bok?tT Carnera svojčas nav ve'ja a^rakc ia za rokoborbo navduSeinih n'^.ožlc, je ciobival mili-jonake henorarje. ziaj }e r>a n:i t^m. Ja obuboža in pron>a-6e. Zadr-ji sramotni poraz mu je pripravi! fiar-o°ki Jpmn'ion- S te rokoborbe je pa vendarle o1ne.«»e! nekai ti5w>čakov in pa krvavo rar.o na obrazu. — Pre<l dob"m mo-rvce.m 5*0 Vk1; franco^ki listi po-lni senzacionalnih pcrocil o stari ženi. živeći v brinem komedi^nt.ckem vozu na perif-*-rvi Pariza. V T>ii s^o spoznali nek'ić slavno pariško isrrćilko Lucv de Matha. zna-r>o vpemu ^vetu pod ponosnim imenom Demartna k'-nljica-. Carnpri je ostalo od milijonnv toliko, da je lahko še nnstopn in se za skTr>mer. honorar izpostavil udarcem mn^sro manj sH\Tiih rokoborcev. ^Kraljici demar»tov< ie pa ostalo Ie nekai trr.kov z lo-vorjevih venoev in krasen por-tr?t r!a;c1.avnejše2:a ?vetskegra slikarja Parizi. visec rned k'-pa'T'.i in raino navluko  v  kom^ijantskem   vozu
To sta samo dva pri mera zadnjih let. hi pričat a. da je p<-2X,«?to mno^o leži? mi-Hiono pridobiti, r.psro otvtržati jih. V Amc-riki. Zlasti v Hri!!>-woođu. je takih prime-rov mnogo veJ. kajti tp.m so bile ;.n »i že vr.Ho ve:-je in lažje možnosti hitro obo-«at*tve.   č?*\o   r»oskoeaK>   honorarii   film-
1.   lliiuTc*:
©eiški vsstl
\" mulu (Miscjaiii uiskreluu cic^antni rc-SUivraeiji m je JuHcn liulcro/.c rc/.crviral \r:/A*. Prišel ic malo prc. strdcl in naroč-il jitcklcnico   pi»rtskcj;a
—  Počakatn.   —   je   dt'j.ii    plačilncinu.   ki> je   položi!   prodenj   iedilni   li*t.
("'aka' jo ves ra/burjcii: Vvonna priđe prav gotova. >jj mu )2 <;Sljubila to, ko mu je stisnila ruko. To je bi( prvi /aupni sc-stiinek. ki mu ^a je dovolila. že ^esr rednov je hodil /a nju. Bila je vdova . . . vdova ali loeenka. te2a točno ni vcdel. Predstavili s<> niti ],> na ti'.'br-.uivl:ii pr'r^clitvi \"ieiiova žena   je   tam   proda%i'a   v   paviljonu.
PoSn upanja je i/pra/nil ko/arec port-iikeaa. l*ia ie odbila oseiii. Vvonna je vstn-pita. Svoi plaič je i/rojila jiarderoherki in bii/ala se je Julicnu. Temnolasa. bele polti, v  preprosti.  tnda  lepo  nareicni  obltki.
—  Kako  lepa je, —- je pomislil .lulicu. Smchliaisi se je. Sedla je na stol krai nlt-
«a. se /iit«jyvla v jedilni list i'i naročila iz-bram> večer jo.
Oćarljiva je. v polni men i/polnjuje predstavo   /ene   mojih  sanj,   ie  pumislil   Julicn.
Začel ji ie pihati nu srce takoj po račji juhi in stopnjevnl je svoje srčne i/live do pečene jerebice. \" tistem trenutku i»a je pa dotle]  mulce poslu^njoća Vvonna prekinila:
—  \'i   ine   torej   ijuSite  :n   haJete,   da   bi se v.nvi   utl.ilaV  —   je   cJejala   resilo.   —   Dobro.
I   Kaj pa vii^a žen-a? Ali mislite na njuV
—  kuj? Če mislim nu svojo ženo? — je vzkliknil   presenećeni   Julicn.
—  Oa    Oženjeni  ste.   Vaša  /e:ia  va»  ^>-!nv()  !iubi. Ali ste jo žc varali? — je vpra-šala   \ vonna   resno   in    vzela   še   en   koš^ek ierehice.
\"   svojem   ra/hurjenju   je   povedal   Julien resnieo:
—  Ne.  še  ne!   Ntikalo me  je  «>ieer ^e  viv-krat.  toda  eelih   pet  let.  kar /'viva   skupaj. te «a   nisein   storil.   Kaj   hoC-ete,   mlad   sem. obožujem lepe /ene. a moja Louisa ... ni.... «i ..     moj   tip.   Prevcć   bhulna.   resna,   za-prta  vasc je. vi.  Vvoniva  ste pa '/ame  s:>ln-eeee. bla/enost...
Znova  !»a   je  prekinila.
—  Mulčite. nimate pravice govoriti  tukih besed   drug:   /eni.   ra/en   svoji   lastni.   Zlu polenjatc,   ee   jo  hoćete   varati.
—    Saj tega ne bo zvedela. — je vzkliknil Julien,
—  Prej   ali  slej   bo   /vedela   in   trpela   bo. Položila  je svojo roku na njegov««  ter de-
jala   otožno  in   sladko   obenein:
—  čujte, .lulien. Bila sem tako nekoe varana   in   nei/reeeno   sem   trpela.   Nočem.  d i b;   vđ^i   žena   okusila   to   bolest.   Va;a  do'ž-
I   nost je storiti vse, da ostane va:a žena sre-
ena.   \Ta<e   današnje   povab'.lo   sem   sprejela >amu /ato. da bi vas pregovori1:!.
Tako je med preg »valjanjem s sUistjo povečerjala. Naručila je iikerje in orien-talske cigarete. N'adaljevaTa je svojo moralnu pridi^jtj, doklet Julien ni /ahtev-jl računa. Odšla sta. Ni dovolila. da bi io spremi!. Ra/oC-arani Julien «>c je udpe'.jal donio v  na  drug'  konce   Pari /a.
Spuniin na Vvon;i<> ga je neprestano pre-ganiiit vse naslednje dn:. Zapeljivj obra/ mlade /ene inu je plesal pred ocrni med trgovskimi konferenearsn spremljal IJJ ie di>mov. Njegova Luuisa se mu je zdela še manj privlačna in mikavna. Skicnil je i/ neveriti  se  svoji  ženi.
Dobro, je mislil ogorčeni Julien. Ce huče ona (s tem je misli! na Vvonr.o). se bo že našla druga. Ta druga je bila lepo dekle. plavulaska in mauekinka. Nameravala je /amenjati svoj poklič s pokličem prile/ni-cc, mnogo donosneišim. Predno se je udala Julicnu. se je dala :>bsuti / ra/nimi dra-gimi d-irili. Kmalu se je raz^irila med znanci  govurica  u  njunem  Ijubavnem .ra/merju
Nekcga dne so ga v pisarn: pokliča i k telefonu. Vvonna. Povabila 23 je na šestu-nek še istesa večera ob ^e^tih Presencčen. saj še ni bil po/.abil na mlado ženo. in ves ru/hurjen je >el na sestanek na oddaljcno po^^aiiH^če   p- iI'emiH'   /ele/'iice.
Vvunr.a je bila toČTUi. Zdela se nm je (t;j/ra  in  zamišljena.   Prihitcl   je k   nji.
—  Tu.  kat sic sTonii.  je  grdo. —  je dc-jvila, ne da bi  mu  duvohla spregovuriti. —
>\u^ite nit*. Juiicn Kuj si niste v/eli k srcu n«jbenc moic besede? Varate svojo ženo. Podlež ste. Trpela bo in /arad: kogaV Zaradi dekline. mi je bilo rečeno. Zaradi raz-u/dane, cinične in nevarne deklmc. ki iz-Piidkopava vaso riru/insk(> srečn, ki bo za-krivi'a va.šo nesrećo. M-ij boa. a va>a žena' l'bort.i, mala ženica!
—  Po   vaši  krivdi.  —  je  ?:v'enet:i!   Julien. —   Ljubim   vas.   odVlonili   ste   me'
Vastalj  ji'  tišina.   Vvonra  s-e   ie   /dela  sil-:m>  ra/burjena.
—  Kij  pi, će bi v-Js ne odklonila već? — \j   /Ii>epeta!a   rn   /ardela.
—  Kaj? Vi? ^e vedno vas  ljubim. To je bilo   iz   obuna.
—  Nikoli   vam   nisem   rekla,   da    vas   ne tiubim  ali  da  mi  niste  v>eč,  je  /a>epeta!a. Kek'-a   sem   samu.   da   je   grdo   varati   svojo ženo.   Žrtvovala   sem   se   ji'   Co   ste   pn   že sklenili  varati   jo  — dobro,  vest  mi  ničesar već  ne očita  — nasprotno. Of».  /avolio me-
I   rse  :.c   boste  delali   neumnosti.   ne  boste   za-I   nravljali d-jnarja če* mero.  jn/ ne bom uni-}   "-t*n  vaš? zakonske =rcee — da   vaš-j /jko:i ske   sreće   z   vaš »   ubugo.   malo   /c:i:co
ZJ-.*1  se   ic   isVrcn   in   bil   j?  **'<<> sreće i. 'i i  mu  pripada, d.i je dejal trt!1 ta'<o iskreno: .        — c:ui!uv:,ta   "ona  ste:
$iiih ii^iakcv .; Zo dolarjev teUensko om. 3."»<!(» <;<>lar>ev, Se hitrcjo j-a pad-jo na. nieJo. Zato ao nastale v Holi^ivoo^u nove koristne ustanove, urojetnifi&ce Mira tek', družbe, ki vodijo vae finanćno go^xxlax-stwa sdjajno plačanili uimetnik<n*. Ta po<l-jet>a prej«majo z& nje plaće, J^n doloća-jo izdatke, skrbe po dohodkih za njihovo življenje in jim zagotove stanu primemo življenje tu<li na stara leda.. Prakaa je pokazala, da ao te ustanove aelo koristne, kajti znano je, da 6fc>ve>k temi iaije in tom hitreje zapj-avi denar. ćim lažje ga zasluži. Najbolj se kaže to pri sijajno plai'ajuh umetnikih, Ici <ienarja d5>lon ne zaiajo ce-niti.
Iz Budim.p>eAte poro6ajo. da je Carnera, ki bi moral v mxieljo nastopiti proti fran-ooskemu pm'aku težkr kat«jori>^ l.»im»*-glill, resno obolt1; in s»-> g-a morali prrpe-ljati v sanatorij. Zdravniki .«*> ui*otovili, da krvavi na leckvieah. Carnera se j*' Že većkrat one«\'ivstil in >• njV^»vo stanje zelo  resno.
Žena s pipo
Ce »e moraht-u |K>iiU]šiii -\\> itatl Utn, ut iiMxierne ien« iiino^o ka<L», r^lo '.'♦T, kakop inoKki in ie val*' \>ti krivdo na rawtrapan«s razniere naših ilui. \r trrl-ta ka«liU*(.Nn v to-lažt)O povedati. da -^o žeusk,* kaMHf lucli v >tarih eaeiih in >io *r iu« r-anu> 4*i«»aretc >n eisjare. toinveV- ćelo pile. To ui<<> Hamo stare Flamke in Hrettmke. ki kavU* in*- »a praj^u svojih hi>. V jMjri^kvni nur/.eju tla1-liera kaiejo - - /laj |mjh> /.nam -ulc G^or^e Samiove. Ik4>ro. intr*^-*' kdo. Io ic bili žena, ik> značaju iu načinu živ!jenja inorno pi>-d(rtxna nio^ktMnu. Toda kaj fortet-tt- na to, da ie ohranjtMia >lik:i MaJamo »lt* l*ompa-rioiiir. na Kalt-ri ka«1; rlavna !>ril 'žnica ptp<> In slikarica \ i^tN' Lebrun je naMilala satno t*el>e. »:ako drži v iwti>li pi|«».
Kako j* pi< ^ te.in v naSih rasih? Amsic-rid<e Miilciilk.' ,av iiid<» kade \>v\w in ttvii na MonJpi«ra»^-u vi \.' innotr.i >likaric \ pi-[■ami v lisiih. /a i"ipe lavdu^n*' ŽMiftk^ r^raviio. d i iih to mu**' moti pr iMu. ne.a C'^areta.     ia   kati-ro    ♦*   treV«    v.s'no   p«riu.
Starati se začenjas
. . . kadar ti arvetuje šuvilja ttaloć*wn model, ker te de'a mlaido in >h ti u'knonfie. ćeprav ti je *lnijn  bolj   v$e;\
. . . kiidar ti frizerka jior^e: Ali ste m izbrali to prtfesko? Prićesnla vam bon tako, toda ebriz vam bom  malo zaoštrila,
. . kadar ti corsetie? p vetu je: \* va>i starosti se nt* snv dama prphitat> detoe-liti,   to  je   nesreća   za   obrae,
. . , kadar ti mlada dama arl?ito.T>i v tnum-vaju  svoje  m«*to,
. . . kadar -<«• novi znajiev- »ploh ne ćudi. da že imaš 16 letpo hć-rko, a ti m se vendar <wmožilu  tako  mlau«,.
. . . kadar spo z§fi"až:v^ nad tem, kako »e dekleta »iaj li«p:ijo. pri tem pa vadihn**: >Oh. ko aem  bila jax mlada,
...kadar te kdc vpraSa: Ali ni«te bili med vojno  usmiljer.ka?
. . . kadar se ti ž^ m^f util. 2 noveg-a plesa,
...kadar ti tvoja hči r*^6e: Mama. ali bi mi mogla dati svoj rdorM ž^mper, aaj tebi itak ne pristoja 'iobro,
...kadar ti zdravnik svetuje: Ne pla-vajte in ne igrajte U*n4.sa, to preveo utni-di   srce,   hodite   rajo   ve-'ikrat   na   i7,prHVKi.
V kakšni dobi živimo?
Ce presojamo našo dobo iz vidika zadnje ledene dobo, živimo v toplotnem blagostanju. Pa tuđi ee primorjamo na^ vek t. razmeroma nedavno dobo, so naši dnavi tuđi tx>plejSi. Pred nekoliki stoletji je bil naš pas hla-lnejši. To potrjujejo so^kiMno rastlinski etnologa, ki proućujen* klima-tične izpreniiennbe v pradavrnih ćasih :*> nežnih. dobio ohianjeiih pričan, najnive po cvetnih zrncih. Prasak iz pokajo<iia cvetov se rasprši po zraku. ^ eter fja zanose v dolinice v močvirjih, kje-r s«o ohrajli. Nedotaknjena oatanejo ta zrnca zlasti v mahu. šoti itd. Okro*; Karpatov so oašli mnogo  teh  drobnih  pne  davnih  casav p°-
sebno poljski botaniki T\idi v Zo<iin>ciiih ilržavah je ta. studij moćno razMrjen. Dva peleoekologa univerze v V^iiKOTismu, ki «na proućevala cvetliCiia zrnca v svoji a-iavi, Sta dognala isto kakor učen jaki v Evropi, da je namreč tnin neposredno po koncu zadnje ledene dc>be zavladala hladna in suha doba. To dokazive.o mro<ja ivtiiična zrnca suhih rasthn in zrna bora. Pozneje *e prišla toplejža tiona in b^ri ^o r^ umak-nili   vlainejžim   rastlinam
£e po2Lieje se je ozračje zapet nekoliko ohladilo. Po.iavil se je siruponosni ameri-ški javor. Prave prl^e ledene dobe. ise-verne lastline. so ^z^inile iz vscjja kraja zpIo hitro cim je sneg skopnel. Ćez nekaj ćasa so se pa nekatrre izmed njih vrnile To zepet Jr ka zuje, da s? je po^nebi^ mevl našim toplotnim dvigom znatno ohladilo. Na£e poirsebje ne miruje, temveč 3e ne-jirestano Lzpie'niiija. će smo zua] v top-irintrn clvi >a. n>x ve^io l:.iKo dolg • to tra;al Morda n^kn] sto let. morda ^a sr-n.o   nekaj   de?etleti3.
N A DKKIDNA   II i 1
Skladatelj Bruckner je bil povabljen k znancem na većerjo Med ve^or-o ie tio-ral poslušati, kako brenka domaća hći na klavir
—  Naša ?latka  ima  glazbeni talent,  kaj ne?  —  je vr>raša!a  snati  ponoiaio. Co imate kako pere^no že':o. jo kar izrazite, mo-;a  hči  dela  »  klavir je rn  kar ho-^e.
—  A Li bi ne moarla zapreti kl 1 vir ja? — je odgovoril Briickner.
t
Stev 988                                                                                          >St-0VENSKI NAROD«, »obota, 18. decembra 1937.                                                    •                                        Stran 7
Kol'kor kapi ic Tol'ko let     . Bog Vam dat Na svet živet'I
1 o Vam želi za srečen Bozic in I\ovo teto
Avtomatski bife £)aj-2)am
Ker se širi70 neresnične * ovon'ce, rfa opušcamo Daj- Damt opozanamo cemeno općinstvo, da smo >n ostanemo v njem m da bunio tuđi v ftodoče ijoste kaj   na] kn tanine te postregti
CSL7 & ŽUPAN
LASiNtKA DAj-UM'l-A
Slovansko sckolstvo za medsebojno spoštovanfc in sporazum
Krakov,  1S.  decembra
Y torek 14. decembra je bila v Krakovu s»ja predsednistva Zvcze slovanskega so-kolstva in sicer prvić po obnovitvi ŽSS v leti. 1025 na poliskih tleh v zgCKlovin>keni mesni Krakuvu Seje so se udeležili za ju-"'»slovensko sokolstvo nam staroste Saveza "■fC.I br Fngelbort (Juni*! s saveznim tonikom V»r dr. Arsenijevićem. 73 bolgarske Junake br tlr. Čukarov, za čcškoslovaiko Sokolstvo mi bili navzojni bratje starosta ^OSjn ZSS br. dr Bukovsk\\ naCelnik br. v Klin^er, tajnik ZSS br. Kepl in nomest-nik starost«* <* OS br. Truhlur, bta^airvk Z.SS Poljsko sokolstvo je zastnpa! starosta Hr Arci*/ewsky 1 veo elani prcdscdniitva ">';ske2a  sokoistva.
Pred pričetkoin seje so sokolski delegati pjlo/il krasna venca pred spomenik mar-^^3. Pilsiuiskega in pisatclju Mickiewic/;» Varosta ZSS br. dr. Rukov&kv je izraz1.! \oje veliku voeljt. ua zaseda predsedm-'vo ZSS na poljski tleh. poudaril je važ->st sokolskoga deia na zbli?anju slovan--kih narodov in iskreno povabil navzo^ne ilclcgate na X vsesokot^ki zlet Starosta poliske^a sokolstva br Arciszevrskv se je "inominjal obnove Zve? slovanskega sokul->va pred 12 leti v Varšavi in i/ra/il željo, na i b« bilo Mtovaiisko sokolstvo vc/ med vseiui slovanskimi narodi, in kl naj bi odstra nilo \f»ak mcilscboini nesporazum. Prihod-nje leto bo priredilo p«>lisk;> sokr*lstvo svoj zlet v Lvovu. na ka terena že danes bratsko vabi vse slovanske Sokole Prav tako je 1/-iavil. da se bo poljsko sokolstvo v velikern ^teviiu udoležilc* X vaesokolskcgu ?!eta v Vtao] 1Q*S. Iskrene pozdrave sta izročila ^nvaiskcmu soko-lstvu tuđi br Gang! /a jugoslovensko sokolstvo ni hr dr č'akarov /»   bolijarske   Junake.
(> delovanju ZSS je poročal načelnik br. dr klimjer. ki je med drugim omenil. da Nido v nedeljo W t m. trkrne z-a slovfin-^o sokolsko prvenstvo v Novem Sad u, ka-'erih se bodo udeležili telovadci in telo-' adke vseh v zvezi volan ler.ih sokolskih or-jiani/acij Tekme 7.a slovansko smu^arsko prvenstvo pa bodo od 6 do 13. februarja 1^3S v Visokih Tatrah. Pripravlja se tabor sokolske mladine za &isa vsesokolskegu zie-ta   v   l^rap:.   Nadalje   je  bilo   naroleno    vsein
/ve/ain.  da   se  udele/ijo  zietne  ra/stave   v Praui  ob prihki zleta.
Obširno se je nato ra/.pravljalo o 1» sol« ZSS. ki bo v Pragi po vsesukolskem zle tu od 7.  do  10   Juliji   1938.
Ob za.kijučku seje so bratje sklenili intd drugim: Zveze združene v Zvezi si ovan-skugo sokolstva in njihovi organizacijski sestai'ni Jeli se ne bodo nikdar udeteže\-ali javnih izjev in nastopov proti narodu, či-rtar sokolska (junačka) zveza je včlumena v Zvezi slovanskego sokohiiu.
Sokol Brezovica
pri Ljubljani
Po dolilim preeieiku se zo^et enkrat oslabimo, da Lia^im bratom ter prii^telieni t>poročimo. kai in kako delaaio- vsem onim pa. ki koma] že pričjkujejo na^eiza Uonca, jK>veuio. da smo sele pričali z novim iriten-zi\-njjsirn deloni. katero že roli prav le\>e uti{H-he V novembru isnio n-^^o ^krom.10 dvoranieo lično preuredili, da za ^ilo zaio-h"';i iKisim potrebnm in se telovadbe yx>»1 novim tt'hničnim vodtftv.->m razves*>rjivo razvija in izpopolniuje Pricel se je nov red in disfiplina, \všw članstva §o se pomnožile v telovadnici tako, da sremo iia()re|. Nas sokolski m državni praznik Ujeilinienia «>nio proslavili svečano in dnpvu dostoiuo ^'lanelvo te je ob 8. uri riulraj v lepem t^fvilu uieležilo sluil^f bož.;e v tuk. farui r*rkvi in neoficielno tud; bolske proslave. Popoldne ob 13. se je vrSiia v društveni dvorani svečana sela združena s proslavo, ker akaJemiia vs\ed »iOinanikaiiia j rektorov ni iiv^dtiiva. Dvoranira ie bila polna člaa-etvfl in prijateljev Proslava je potekla v nailene<?m redu in *<> ob tej priliki ludi novoj.-rist<>piv=i čliini položili tivečano <okol-j eiko zaobliubo Vsi eo <*e do proslavi raašli j z zaključkom posmi Sokolskih -Piri! Ta*lo-1 voljno razpoloženi. najToli pa snio bili te*_ja lei>ecjn u<=peh;i v»^sol; mi. katerim ie bilo pov^riPTio delo in skrb 23 izvedbo ;>roslave. V :iod(*llo 0. iieH-pm!>ra nas \v obivkal tuđi Miklavž. Razdelil je lc-tos se poseb-no bo-cr^te darm-e in sif^r popoidne na5i mladnii. zv^r*er pa odraslim. Miklavžev.' vetor za odrasle je |K>tekel 1Wo*i ree u^pešrio in vrt>p|o. leteća nišo bili veseli samo obdarmonci. teniveo se boli mi. ker Je bil u«p*b nadv«e razveseljiv. Pripravljamo se sednj za nadnlj-ne prireditve in dela. ki na$ če cakaio v r^lni mori in katerih se n? »>lašiir,o. kor moramo v «l\len|eni Petrovi petletki florr-?i «*voj zacrtani eili Xa.ie iie^lo je: Le nar,-rej 'A  ^okolfikim   praporom ... I !
Naše sledališčr
DRAMA
Začetek   ob  20. uii JSvjLioLa,  lh>. decembra:  Bela bolezen. lzven.
Znižane cene od 22 din navzdol Nedeija, 19. decembra: Ob 15. uri: Simkovi.
lzven. Znižane cene od 20 din navzdol.
Ob 20. uri:  Heraška opera. Izven. Zni-
žajie  cene od 22  din  navzdol Ponecleljek.   20.   decembra:   Peseni  s  ceste.
Red A
Torek,   21.  decembra:   zaprto Sreda.   22.  decembra:     Svedrovci.     (Fric-
frac).   Preniiera.   Premierski   abonma.
*
Premiera Bourdetove komedije »Svedrovci« (Fric-frao), bo v sredo za premierski abonma. Delo je preveJel Ciril KosmaČ. Ig:ra je povsem lahkotneg:a značaja, ter kaže priprave, ki jih vrše svedrovci za vlom v neko trgovino z dragulji, vlom sim, ter  posledice dejanja   —  tcxla  ne  pred sod-
nijo temvpć ucinek med prizadrtimi. Igra je imela doslej na vseh odrih, kjer je bila ijsrrana zelo živahen uspeh. Režiser in in-scenator  Ing. Stupica.
O 1» E R A
Zaćetek  ob 20   uri
Sobota. 18. decembra: Ančka. Izven. Znižane cene od 3° din navzdol. Predstava v korist Združenja gleđališkii) isjralcev.
Kedelja. 19. decembra: Ob 15. uri. Ama-conke. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. Ob 20. uri" Manon. Izvon. Znižane cene od 30 din navzdol. Gostuje ga. Zlata   Gj'ingjenac.
Ponedeljek,   20. decembra:   zaprto
Torek, 21. decembra: Vesela vdova. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. Gostuje   ga. Zlata   Giungjenac.
Drugo gpstpvan je j^e. Zlate Gjun^jenac-GavoIIove bo v torek 21. t. m. Gostovala bo v znani Leharjevi opereti ^Vesela vdova« ki jo je že z največjim usn^hom pela na na§em odru. Tu'ii z» to poštovanje ve-Haio znitane operne cene. Predstava je iz-vsn  abonmaja.
Opera pripravlja čajkovskega opero »Ev-genij Onje^in«, Puccinijevo -Toscoi ter Golovin-L.eskovčevo   opereto   rHeltca..
Iz Trbovel]
—  D^litev moke. TPD  ie evujemu deliv-
citvu poiiarihi za božične praznike večjo tji.jožlno uioke Deliivii l»odo dobili bre^z razlike kategorijo r»o 10 k^r ;vše*i!*'Jie riv)!;i\ ?a v^ake^a družintskesza člana \)2 ^ po ."i kj» M(»ka se bo d-eliia 7.0 delavce zapadnoga obrata jutri v takozvani stari ^'hiiuti v Liv .*i kuhinji za hrezro^ilne. Zi f>i*talr o' rate pa ^e bo moka delila prihodTiji teden >*<-rom in sicer ^aino onim 'e'a^enu k: <(» hp prijavili za dobavo moke <s strini ru«iui-š-keira konzuma. dočim se bo delil«' moka 011 i:n delav.em. ki 60 ^f javili za dobavo v kon7uinih I. del. kon/Jini \e?:\ dr ištva ali v kmrcumu v Del-n^kem div-:«, k etitir.i teh
kunziirnov.    v    kareriti   se    rraj    i'ivijo    z   na-kaznico.   ki   «0   jo   orejeli   na   o^ratih.
—   Problemi   slovenstva   ie   naslov   pretla-vi»nja.   ki   <ra   t>o   ;nuj.   Lr.   .l«»z:i   Zemljak   iz L.;uol:one   p«Hl   okriljem   društva   »Mlad:      v ne «l}o  lft.  t.  m.  ob  id   10.   uri  dopoldne  v dvorani jioniilne Forr^ na Vtxlah. Preilava-nje  bi   >e   imelo   vršiti   že   preteklo    i^leijo. to<la   ra«li   nestalih   ovir   je   bilo   prelo/eno na  to nedcljo-
—   Snezne razmere v naši!, planinah sicer zaenKitii   >e n'^o Tako  idealne,  kikoi   s:  na-?i  prijatelji bele  onojnosti želp. todn uritrra je   dovolj.   četmli   je   -/-aenkrat   -4«»   ino-ker    V planinah   *>o   pre")   ali   slei   nastoji!   mraz   in takrat  se  l»o  tuđi  položaj  v.a   n-aše  smuC-atje zboljšal   7lnsti   ve   zaj»ale   nekaj   prš!ra   na tr no pod'aiio. Ze to nede'jn se priprav'JTjo t   ^i fiinur-arji  za  p^vj  niittkok  n »?ih  plsnin, ki   so  si   zadnje   dni   nadele   d:l»e'o   zimsko olijio.   k:   no   vse)   priliki   1-etos   ne  bo   v»>e in MrzlH'i so odprte v«o z'nio   nri?.rr\vilp po po fu1i vse. da bodo smučarji se v njib r»ri-jerno aočutili po -lolfrin  snmr-ir«l-?b tnrah   v p pler:h  7 savskih   nlamnah   7it^!.n  «e  >p  t<v
1 re; prioela sne'_Fa je v nlan nnh v i7o-bi!jn. trebn je Ih. da snrir r:-i ^etošnjr* n^f>«l-m> zi-mo t-«Hnfl;ito i^kort*'iv> te? n.i '*>k'*t. dijo v neugodnih zimah prejšnjib let ramu-iene tekm.*- gmučarjev v naših Dianinal)
MALI  OGLASI
Beseda 5C par, davek  posecej   Prekiici. izjave Deseda Din 1.—.
davek   posene]
^a   pismene  odgovore glede   malih  ogtasov   je  treba   pnložiU zriamKo  —   Popcstov  za  male oglase  ne priznamo.
Naslove
malih
oglasov
p0Ši!iamo
samo onim,
ki noštiPio
znar^l'P 7?t  *^ <iiri
Beste+lfi   V*  par    1arel*   poseoei Nainrian^i   ^npsek   H  DlD
NOVI  MOIIRLJ
Zimske aKnje. nepremo^jtve Hubertus pisš^e. or>ieKe pertio 1. t d pro-iaiamo ^e vedno z znatnim   nopustom.
P R K S R  R B   -»
Sv.  Petra ec>«ta
Beseda 1 — Din  davek posehej. Naimanifti znesek   15 Dio
VVr**rni t^?aii. o-1d^'ki od pol 7 4o ft in od pol 3- do 9 ore rvefer Vtisov.mi«* dn *vno C'd pol 7 do B ure Na ra/itola^o 25 oaira7ii*nei^ih oisalnih -»tro-iev Chnstdfov u^ni zavori. Ho-i  rT»ohrnn-kH   c   In
M ^% ^U^^^^^Š^     ravnokar   dospele   najnovej^e   vaorce
aLA%tt v ^?w^p                           n   crt/vn
poceni   kupite  pn       «♦ 9fi ▼ Lllf
Marijin trg  2. Na željo poceni zašijem In montiram.
DKAŽB.A
iii^e, gospoaa-iskiri poslopij. vrr-ta itd Vodmatski trg 4. bo 23. decembra ob 10 uri, sodišče. sona 16. Najmanjši ponudek 105.368 50. kavcija 15.810 TTrnMtp   nnlnžnofif              2800
-penatno lzvr^tue « vr-^h nt{an •jal. Ffi7t»r*ki ^alon >R«kar« PreiernovB    ulira       7..    na**.j»roti
Sveže naiTinej^e nurveAko
i? te ka me dr   Picrolija  v  Lj«W)an»
se priporoća  Dledirn m sla-
botmm   osebam »-*»♦♦»*-♦♦♦»>♦♦»*-»»■» ^»♦»^>♦^»♦^
hu      I'AK     tv>II.A>JK
i7iii iran.ie. v-zenjt* zave*-. pe-rila. tttonoijraniov. irumnnic. Wlik» /.čilf>iia tvria ik» 6 75 1in     >luln»nn        C.o>pn*veUka
I>NE\M   IN   VELEBNI
KROJNI TEČAJ za damska oblačila
se  prične  10.  januarja  "938. Prijave   sprejema   dnevno
Teodor   Kune
lastnik   od   kr.   banske   uprave
dovoljene sole Aleksandrova cesta 5 II. nadst.
LJUBLJANA
ZA   PRAZNIKE
pr\ ovrstna vina. ter garantirano pristno žfjanje. si preskrbite po sledečih konkurenčnih ce-nah:
Namizno belo        1. Din 8.—
Srbsko prokupac „ „ 8.— Rizling                   „    „      9-—
Portugalka            „    „      9.—
Cvičsk                   »   m     9-—
Burgundec star „ „ 12.— Hruševec sladki „ „ 4,— Jabolčnik              „    „     4.—
Zganje:
Tropinovec            „    „    24.—
Slivovka                „    „    2U.—
Hruševec               „    „    28.—
Erinjevec              „    „    32.—
Velika  i7b:ra likerjev  konjaka
in desertnih vin   Se priporoča:
•BUFFET«    S.    J.     J E R A J
LJUBLJANA, Sv. Petra c 38.
Beaeda  50 par. davek   posebej. Najmanjši znesek b Din
PARNO   LOKOMOB1LO
najmanj 60 HP normalne zroogljivosti kup'rru Prepiše papirjev o l:otlu pošljite na Si-mon  Weisz,  Som bor.          2^05
Beseda  5O  par.   davek   pos^bej. Najrnanjši  2ne9eii  8 Din
Ure, zlatnino, {uvele
za  Božič  najugodnejše pri
B. RAN6US, zlatar
K   K   A   N   J
LEPA NOVA VILA
takoj nanrodaj. Dom žale, Savska Stev. 4.
FINO ŠUNKO, NAREZEK,
sardine, sir in fina vina v ste-klenicah dobite pri I. Buzzcli-ni, Lirgarjeva ul. S, za škofijo.
2911
Peratnina
pitana, zaklana: purani, gosi. r-i>>*, kapuni. Štajerska jabclha, jajca in med, vse po najnižjih ce-nah. PredparočilA telefon 21-05.
Rmetijska družba
Novi trg 3
SIGUREN     USPEH! Inserirajte
V mSLOV.    NAHODU"
,  URE—BUDILKE                I
SREBRNINO            I
ZLATNINO   I
dobite v najv^j! Izblri pH         I
H* Suttner
Ljubljana 5
Zaht<»vajt^ brezpla^nl cenlk!
_____________________________
Makulatura! papir
proda
up.ava MSlovenskepa Naroda41 Ljubliana, Kna^Ijeva ulica štev. 5

Kli';                   LHIOL6J
Kaj naj darujem?
Na tiso^e daril pri tvrdkl
ANT.   KRISPER
LJUBLJANA
Mestni trg 2b — Stritarjeva ulica 1—3
Resi to vprasanje S
Dobra kvaliteta, prese-netljivo nizke cene! Nikdo Vas ste bo vpra-£al, £e kupite kaj ali ne!
«nroSki vozički               Dvokolesa.                     divalnl
n*i jnovej^ih                    motorji,                         stroj!
m«Kielo\                        trtclklji                     pocrerJJivi
FU   ^tLO   M/Kl   CEM   —   CEN1K1   FK.ANKO
»TRIBUNA«    F.  BATJEL
LJUBLJANA,   Karli>v«k'j   *-e-*ta   4   —   Podružnica  MAJUBOB, Aleksandrova centa 26
Stran   8                                                                                                »SLOVENSKI    NAROD«,   sobota. 18. decembra 1937.                                                                                                §tCV.  288
Veiespoštovani gospod!
Venio, tla premišljujeto, kaj bi darovali za Božič Vaši soprogi, mami, sestri, prijateljici, ushr/bcnki itti. in sr Vam nuli tt\na do\olimo priskočiti z malim nasvetom v pomor.
Najlepse darilo dami je vi'dn<» l«*po bla^o. N» potrebno, da je isto drago, vendar pa mora biti lepo in  trpežno.
Tnke-  Mai;o  pa  dobite   pri  nas,   ter  Vam  borno tuđi  ratlevolje  nasvetovali lt*p  \"/orec
Da dobite majhfii v podleti, iiavajuiuo nekaj ceu predmetov, ki so predvst*ni prinierni za darila.
za Din
i      37.— • • 4 m češkega barhenta (vzot časti) za dam-
sko obleko.
45.— . . 4 m vzorčaste flanele za domačo haljo. J     48.— •. 4 m krasnega vzorčastega velourja za domačo haljo.
56.— ♦ • 4 m ratine velourja za domačo haljo. I6.75 • • 3.50 m lepe flanele za spalno srajeo. 29.7S. . 3*50 m rožaste flanele za spalno srajeo. 53.75. . 5 m krasne flanele za damsko pižamo. 53.— . • 4 tti izređno dobrega diagonal barhenda
za damsko obleko. 71*— • . 4 m čisto  volnenega  blaga za damsko
obleko (v raznih barvah). 98.75 * . 2.50 m čisto volnenega blaga (130 cm Sir.)
za damsko obleko. 6*.— . . beli prt in 6 servijetov. 2b»— • . barvasti prt« I84.— ♦ . ćeli  kos t.   ]• 23 m neškrobljenega finega
sifona. 175.5O. . ćeli kos t. j. 18 tn batist sifona.
48.— . » 6 moćnih brisalk.
155»"" • • krasna Kammellhaar volnena odeja (bela) 26.— ♦ . pol duc. lepih belih robeev. 12.— • . pol duc. moćnih robeev.
I'ri;>oniinjnmo, da to nišo naše najeenejše vrste. Za\edamo *>e, da želite poklonili samo tako darilo« s kat«*rim bo obdarovanee dalj rasa zadovoljen, hi Nino radi tt*t;a navrifli lako Mat;o, /a katere^a vemo, da je dobro.
MANUFAKTURA
KOMANDITNA   DRUŽBA LJUBLJANA, MESTNI TRG 17.
Prosimo vse, ki si želijo praktično darilo |  trajne vređnosti, da izrežejo ta oglas in ga
vtaknejo fiožičku v žep.
V6S6LI PRAZNIK!
itmrttmn i~. I" wwJl,ffr AiiffPiM i.        /1- U^^^L^J^«-"*^^--.!^ •■ ~-~
££♦-■——•   ■■••  -fc-M^^MfM  ■   ■  w 1 \      —    s • W^^^^^M^^w-M\-----«—^fci i
»»<■>! ■» .—» .«- * *- *^w - m^^^^^^J ^Ku^L_^ft_Jlk.M  ■                    m -^1   ■!   H   H   V   ■ ^^_              _^1       i ■       i   i
*^H Bi      Mm B i ^J8 S    Ti  aJ     ^N I ■■«   A I W. ^ hB^
^ nobenlui drugim reklamnim sredstvom ne morete aoseći ena-uega o^inka., kakor s ('•asopisuioi oglasom, ("■iljar delokrog je ne-iiniejen. raso[»ts pridf v v^iiko lnšo in govori itihevDo desettisoćeni •itateljev. Kedno ogla-<anje v vellkeui dnevniku jf najuspeiinejSu investicija. Uf priuese korist trgovcu hi kupcu.
/L   .                                       VI               J                            /'" -'jr\       oiroike   n«sa%ice
-/?7^3O   ^O-                 ^-« *^^                          /          S                     izUelane   iz  amf-
"^*^4t   /jŽ*+                                                                                          /        '■■■   f-'-    /               ii^Kr-.j      hoinl);i-
1....K,   ,.Hla   ,raj„; -,-                                                     fe   ^/   u,^r 'šjl£&   )ZŠ£
uavtce   iz   sukam-a   ka-                                                                    X-^X>>S          ka'     «•»«*     Utlrlane     i#
noee.   Na  »>r-tiU  in  p«*-                              ^^^€TV                       S^^v/s           l»»tl   Manrjt*   l>in   7.—f
ti   «pe<ijalno   po ju rane.            _-*—^^x^ ^^^f^     ^              ^^J         mr /             V__     '"•__     *'-__
^**^W^ •                                  ^—^                                                               »^    \lW*~!^**             **-V    I                  Mt'Ud    U*llja,    toplo    |MMllo/«-iii    In    «»h-ttl
Non:i(loiue^tlji\e   capai«   7a   ;»*i>odin.jf»                 \%       ^k^K^r            ' "^                '   "n"   k<>/Mll<>xni°
i/.'ht.int.'   i/,     ine^a   tople^a   >ukni   /.   u->-                       ^Š^        ^L^L^Be&^- ^<^\                                                                                       ""       —~*~
njenim   podphitom   m   ineilp«)t]platoiii   iz              fv   \     ^H^^^Mf      \
No-aviee   iz   čUte   vulm-   -o   C/ScZ/cCTCOvc          J^        ^^^$^          ^-rf^                  '       /                /                l»;c v;«li,   IVI u   In   pr-
tople   in    iM«ćne.    Lpijajo                 C^*                  k\     ■8^^^^^^r\.               ^___V            /               "n   *^**4' 'illno   l'°1»-
/ noj     in     \:iriij*'jo     > J^'Otroške D. 7 -, 9-, 70- Rk  \ Kp^lf^         /7-1----T)             •'"'
lr;:jiu   in   mmui,   p;i   %emlar   so   luhkl.                    'T\^5^^1^                         ^   t*""  'f^Mti   \aun  »m>U«» noKe «o,>»r k,u
visoki   taniovski   tekiji   iZ> temm»uija\t'-                 ^       \z&0^                      J                "i   t"'«'•   I/rttliine   -»»   i/   to|>l"4i   -nkn.i
«:i   hok<;i   z   ni*u liliu   u^u.V'iiini   potipla-                   \          1^^^                    ^^                    lu   '''»>'*'  '/•   m^ii Jf ni.
jJj^'Jmg'f           lim-    nou.uu-e    i/,    flora    v    \         ^Ej§B^              ^*<C^^                          I         f   HtmttSA   /        \n     , i. kth n;» ««'-
■&5%3$i!&¥Wf           "i/nih   \zortili   in   nanuli. ^^X      WfS§§ž       ^^^N.                          /< ,.  _f__ .l^lJ         ^p«"iinja      i»<»7ii;«
'^Wpnif^Ffš/'             *<*   i-'ipil«*   «»•   Pa|.   pridet«* RT   \    r£^^***~jtF  *^^>                      /T^«^f                 /            \ ili im*   mi'.ih   n<»-
i.'/I u'Tf jj ^ i*-^              ^***   P(> <Irnse5:i, k«*r  ste bili   wv    \i^^^^    ^fii ^*^*                       \      ' 1^***^^! I              : i-u    »l'iiinrjt:!^.
'(fii'jjrS'i                   *    ni'ni   izu«l«»\oljni.                   ^   [C   ^^Lšt&^^>r~^***^                             I        š^   '■'!>'■' P\'I               k:ittTt*   x»   t;»n»»»',
I i*pl    ni/kt    i-c\lii    i/tlflaui    i/    fi-                                                                                   ' *^^^—/%        Nn\t»*.t   l.')J8  iela  -<•  li   t<»t>li   ,1 kii-
i,es:i    telei ie-^a    l»ok-a   /    mociiiiu            ^^^CS^                                      -^                                            "^'    "ukn.lt""l   <>x'"'»    '    ll|lM|<ni1111
nonH'niin  i«Mlpiat«ni   na   rimi  m-        jKZJc&ff       ^^mms^ tđm^L     ^^^^^                  (tkr:lMI»>   ":l   ri-»m.   -»«>   pia\    pn-
\ani.   Primenii   za   \siki.   priliko.          J|5wtt   ^T^IIb   ^^H              nifiiii   /.i   /inio   in   niti/.
AHI   MWm^m ^M^Kr   Ptl^BI IM^Bm   ^U^M^f   M^M^m
I          MA'l'ADOK   11.   V'6   4-!-l   tcvm   superpozicijski
I          preicmmk   z  olctotio  •  rcguUtor   zvoka  -  osvet-
f         i'tn   -slcilj   z   izpisinim     irriem   posta;   -   sclck-
V\       ::vnost   dkH.-   -   prctifcalo   2a   vse   n^petoiti   -   9
i I        \V-irtei   končiii   pentoda   -   * vaiovna   obrnoiJu ■
II              16.7—51    m.    19H—^s^    m.    -:* — r^'    -rt
4~l~1 cevni super z., vse .»iovn, domne Din 141.— MESEČNO
P. PHILIPS RADIO
zastopstvu   H* SU 1 I INfetm^  Ljubljana
AleK&andrOVa 6                                     L^oden  iiaku|» starih aparatov :
99Zgodbe brez groze"'
zbirka D. Ravljenovih črtic, novel in satir so
prva knjiga zaiožbe „Cesta"             j
Lftiblfana, KnaSljeva 5
& tiskovnih pol, 1£?S strani čtiva za samo 1O*"> vezano v platno   15*- din
NarOČtllki „SlOVetlSkega Naroda44 knjigo lahko naroče in nam zanjo nakažejo denar po đanes priložoni položnici, kar seveda morajo sporočiti na dru^i strani položnice. — Uprabite naroćilnico v tem oglasu in n-.un }<> Mošhnt v odprti kuverti kot tiskovino (poštnina 25 par).     ,                                                                                                               jj
I
datum                                       .....
Uprava
; Slovenskega naroda44
Ljubljana
Naročam  U.   KavJjenovu zbirko crtic   tiuvcJ  u.  satir   »/JiODHK  ISFtrT/ (iilOZK«, ki je izžla v izdaji založbo    (\str    v Ljubljani in .sictr
broširano za 10.— din vezano       za 15-— diira
Denar sein  poslal   skupaj  z  naroćmno  'Srlovenske«a  Naroda* Pošljite mi položnieo. da Vam nakažem denar.
Točen naslov: Nezažrliono prri'rt.nti.
"..................................."..................~....................................."
Ur^ju^e Joet^ ^«p«"^^ *— Za »Narodno Uskaroo« Fran Jeraa ^- Za upravo in inseratni del Usta Oton Chrustoi — Vai v i^juDijani