Poftntna ptefana w gotovini Stev. 101. V Uublfani, sr«da 3. maja 1999. Lelo IV Napovedi liska pred poljskim odgovorom Hitlerju: Sporazum ali vojna med Nemčijo in Poljsko Varšava, 3. maja. Odgovor poljske vlade na spomenico nemške vlade bo izročen Nemčiji v petek 5. maja, ko bo zunanji minister Beek tudi v parlamentu odgovoril Hitlerju. Poljski berlinski poslanik Lipski se je pripeljal v Varšavo. Mislijo, da se nekaj časa ne bo vrnil v Berlin. Nemški poslanik Moltke je pa odsoten iz Varšave ie od 6. aprila. Predsednik vlade Skladkovski, predsednik liata Kvjatkovski in predsednik sejma Makovski ao imeli včeraj dopoldne daljšo sejo. Mislijo, da Mačkov odposlanec v Belgradu Belgrad, 3. maja. m. Včeraj je bilo ▼ Belgrada 'več političnih sestankov, na katerih so razpravljali o političnem položaju. Mudil se j« včeraj^ v Bel* gradu tudi zastopnik dr. Mačka, dr. Snbašič, ki se je tudi udeležil več političnih »ostankov. Madžarski obisk v Berlinu in bodoče razmerje do Jugosfavile Budimpešta, 3. maja. m. Danes ttopoldne »te se vrnila iz Berlina predsednik vlade Teleky in zunanji minister grof Czaky. Madžarski politični krogi pripisujejo velik pomen razgovorom madžarskih in nemških državnikov v ^Berlinu. Isti krogi zatrjujeijo, da sta madžarska državnika imela z nemškimi odločujočimi osebnostmi razgovore tudi o SlovaSki ter da eo bili glede tega sprejeti posebni sklepi. Vprašanje madžarskih odnošajev s sosednimi državami, predvsem * Jugoslavijo, je bilo prav tako predmet berlinskih razgovorov. Voaški posveti med Poldko in Litvo Varšava, 3. maj*. O. Maršal Ridz Smig1y je povabil načelnika litvanskega generalnega Štaba Rastikisa na uradni obisk. Vodja litvanske vojske bo dospel v Varšavo 8. maja in bo ostal tam dva dni. Spremljali ga bodo vsi njegovi važnejši sodelavci. Njegov obisk bo služil pripravi vojaške in obrambne zveze med Poljsko in Litvo, ki se obe čutita ogroženi. Pričakujejo, da bo pri tej priliki pripravljen podroben sporazum o sodelovanju obeh vojska. Francosko turški vojaški posveti Ankara, 2. maja. Predsednik turške republike Ismet Ineni je včeraj popoldne ob 17 sprejel v daljšo avdijenco francoskega generala Weyganda. Avdijenci sta prisostvovala tudi francoski poslanik Massigli in turški zunanji minister Saradzoglu. Vrhovni poveljnik turške vojske maršal Fevri Cakmak je priredil kosilo na čast generalu Wey-gandu, ki so mu prisostvovali tudi vojni minister in zunanji minister, francoski poslanik Massigli in višji častniki vojnega ministrstva in generalnega štaba. Sestanek Roosevelta s H.tler«em? Newyork, 3. maj*. »Newjork Times« prinaša članek Arthurja Crocka, v katerem poroča, da je predsednik ameriške republike Roosevelt ie pred nekaj meseci povabil Hitlerja in Mussolinija, da bi se sestala z njim. Na sestanka bi se posvetovali o mednarodnem političnem položaju in bi skušali najti mirno rešitev za vsa teiavna vprašanja. Po »amisli predsednika Roosevelta naj bi bilo do tega sestanka prišlo sredi Atlanskega oceana, kamor bi se vsi trije državni voditelji pripeljali vsak na svoji vojni ladji, ali pa na kakem otoku v Atlantskem oeeanu, ki je last nevtralne države. Predsednik Roosevelt »e je za to p* vabilo odločil v prepričanju, da bi bilo moči nekatere načrte nemškega kanclerja spremeniti * osebnem razgovoru. Tega mnenja je bila tudi okolica predsednika Roosevelta. Ker je nemški državni poglavar zelo dvmupen *a vplive, ki prihajajo od motnih vsebnosti, so bili v Rooseveltovi okoltaf prepričani, da bi ta sestanek imel po pol »n aspeh, s čimer bi bil svet rešen pngnbne vojne. Ta irunodba predsednika Roosevelta. je bfla sporočena v Rim in v Berlin. Načrt je padel v ««do laradi tega, ker Je nemški kancler odgovoril, da je položaj tak, da oe more alti m trenutek (»postiti Nemčije In Kvrope. LAsi »akljnčaje svoje poročilo • tem načrt« s pripombo, da se vest sliši neverjetno, je pa popolnoma resnična, tndi če jo bodo uradno sauikali in jo imenovali izmišljeno. Verjetno f« rodi, da predsednik Roosevelt ni ca vselej pokopal načrta e sestanka s Hitlerjem 1» S& •"> poskušal uresničiti pri prvi priliki, saj je že dolgo pripravljen žrtvovati vse, eelo svoj osebni ugled in svojo politično mogočnost, samo da bi rešil mir na svetu, o čemer pričajo njegovi napori v zadnjem letu. s* na sestanka sklenili, da bo zunanji minister Beck podal v zbornici poročilo ▼ petek 5. maja. Beckov govor v sejmu bodo prenašale vse poljske radijske postaje in najbrž tudi druge. Vsa poljska politična javnost t nestrpnostjo pričakuje sestanka poljskega sejma, na katerem bo 5. maja zunanji minister Beck odgovoril na zadnje zahteve, ki jih je postavil nemški kancler Hitler glede Gdanska. Poljski politični krogi zatrjujejo, da je vprašanje Gdanska življenjsko vpra-sanje za Poljsko ter da bo zaradi tega poljski zu-naji minister Beck v svojem govoru ne samo zavrnil nemške zahteve, temveč da bo celo zahteval, da se vse pravice komisarja Zveze narodov v Gdanska prenesejo na Poljsko, Pariz, 3. maja. o. Francoski tisk piše, da bo odgovor poljskega zunanjega ministra Beeka odločil o vojni ali o miru v Evropi. Vse je odvisno od tega, ali bo Poljska odklonila vsako nadaljne posvetovanje z Nemčijo ali pa bo sprejela Hitlerjevo misel o novih razgovorih. Listi pravijo, da Hitler ve, kaj hoče in da tudi odkritosrčno pove. Ker tega ne dela v stari diplomatski obliki, menijo nekateri v Evropi, da to ne bo držalo. Toda skušnja dokazuje, da je nemški poglavar doslej dosegel vse, kar je napovedal. Okoliščine lahko od-lože uresničenje njegovih zahtev za nekaj tednov ali mesecev, toda Hitler ni človek, ki bi popuščal. V zadnjem govoru je pred vsem svetom naeel vprašanje Gdanska. Pri njem ravna tako, kakor je ravnal v sudetskem vprašanju. Ni verjetno, da bi ga zadržalo tako ali tako poljsko stališče. Prepričan pa je, da bo Poljska spremenila svoje sedanje mišljenje Poljski zunanji minister Beck bo Hitlerju odgovarjal v petek, toda Hitler je v Berchtes-gaden že poklical voditelja narodnih socialistov v Gdansku. Edino upanje glede mirne poravnave spora je v tem, da bo med Poljsko in Nemčijo posredovala Italija. Berlin, 3. maja. o. Nemški listi hudo napadajo Poljsko, češ da trdovratno vitraja pri svoji samisli glede Gdanska in da odgovarja na nemške zahteve s grozilnimi vojaškimi akrepi. Nove poljske zahteve glede Gdanska so nezaslišane. Vso to poljsko predrznost do nemških zahtev je treba pripisovati po mnenju nemškega tiska samo dejstvu, da je Anglija Poljski dala neomejena zagotovilo glede svoje pomoči, naj pride, kar hoče. Anglija je uvedla splošno vojaško dolžnost samo zato, da bodo angleški mladi vojaki nosili svojo kožo naprodaj za Poljsko. To ostro pisanje nemSkega tiska ima, kakor pravijo, namen vplivati na zunanjega ministra Beck a, da bi v odgovora na odpoved nemško-polj-ske pogodbe ne bil preveč odločen. Zastoj v angleško - sovjetskih pogajanjih London, 3. maja. o. Pogajanja med Anglijo in med Rusijo za sklenitev znane obrambne zveze eo zdaj nekoliko zastala, predvsem zaradi tega, ker večina manjših držav, ki bi sicer bile pripravljene stopiti v tako zvezo, brani neposrednega političnega in vojaškega sodelovanja s sovjetsko Rusijo in sicer zaradi nevarnosti, fei jo za te države predstav-Ija boljševiška propaganda. Ni dvoma, in to je pokazal tudi zadnji kongres komunistične stranke v Moskvi, da bo Rusija svojo politično prisotnost v Evropi izkušala uporabiti predvsem za poživitev komunistične propagande. Zaradi tega )e treba dobiti novo obliko za rusko oodoi vanje v obrambni zvezi in »icer taka ki bi jo »prepele vse države. Zato «e zdi, da bo angleška vlada nadaljma posvetovanja z Rusijo odložila do prihodnjega zasedanja Zveze narodov, katerega se bo udeležil zunanji minister Hali(ax sam in se pri tej priliki oestal ž namestnikom sovjetskega zunanjega ministra Po-tjomkinom. V osebnih razgovorih z njim bo skušal najti konfeo obliko ruskega sodelovanja v obrambni zvezi. Tihi posveti med Francijo in Kalijo za sklenitev sporatuma v Sredozemskem In Rdečem morju London, 3. majja. o. Rimski dopisnik dnevnika >Daily Ma.il< poroča, da je Italija že 10. februarja poslala Franciji natančne predloge glede svojih zahtev. Po izročitvi teh predlogov so se začeli čisto na tihem razgovori, ki se nadaljujejo že ves čas, navzlic uradnim zanikavanjem z italijanske in pa francoske strani. Italija je voljna omejiti svoje zahteve samo na Džibuti, kjer naj ji Francija da prosto luko, na Sueški kanal, kjer zahteva Italija delež v prekopni družbi in na ureditev položaja Italijanov v Tunisu. Če bi Francija ustregla tem italijanskim zahtevam, bi Italija a njo sklenila poseben sporazum o Sredozemskem in Rdečem mor- ja, s čimer bi bilo odstranjeno nasprotje med Francijo in Italijo v tem predela sveta. Ce pa bi Francija italijanskim zahtevam ne ustregla, bi Italija preklicala svoje priznanje francoskega protektorata nad Tunisom, s čimer bi neobhodno moralo priti do spopada zaradi Tunisa. Za posrednika v teh skrivnih pogajanjih med Italijo in Francijo služi mani francoski bančnik Bandouin. Angleški list trdi, da so njegovi podatki po-popolnoma točni in da jih bodo dogodki prej ali slej potrdili. Nemške ponudbe severnim evropskim državam Kopenbagen, 3. maja. o. Dnevnik »Politiken« prinaša članek, v katerem trdi, da je Nemčija poslala vsem sever, državam: Danski, Švedski, Norveški in Finski predlog, da bi sklenile z Nemčijo dvostranske pogodbe za jamstvo nedotakljivosti sedanjih meja. Nemški zastopniki v teh državah so že povsod stopili ▼ stike z vladami. List pravi, da bi Nemčija s tem predlogom rada pridobila za- se severne evropske države, katerih gospodarska pomoč, zlasti v surovinah, bi ob kaki evropski vojni bila za Nemčijo dragocena. Ne gre za to, da bi se te države zavezale pomagati Nemčiji, marveč samo, da bi ostale »dobrohotno« nevtralne. Uradnega sporočila o tem koraku ni ne is Nemčije, ne iz omenjenih driav ie nobenega. Velik poiar v Spodnji Hudinji Škode |e približno 100.000 dinarjev Celje, 5. maja. Včeraj okoli pol 11 zvečer je začelo goreli 40 metrov dolgo gospodarsko poslopje naročnice našega lista ge. Adele Dečkove v Spodnji Hudinji pri Celju. Ogenj se je hitro razširil ter objel veliko poslopje, v katerem je bilo šest krav in dva konja, v zgornjem delu pa velike zaloge sena, žita in trije stanovanjski prostori, v katerih so stanovali podnajemniki. Razumljivo je, da je v trenotku, ko je izbruhnil požar, vse prevzel velik strah, kajti ogenj je nastal nenadno pri tamkajšnjih stanovalcih, ki so jim hitro pritekli na pomoč sosedje. Posrečilo se jim je rešiti pohištvo in nekaj drugih stvari. Na kraj tega silovitega požara so prihiteli tudi celjski mestni gasilci in gasilci iz Gabrja, ki so takoj začeli gasiti. Posrečilo se jim je požar omejiti, da se ni razširil le na kozolec, ki stoji 20 m proč, in na sosednje stanovanj, hiše. Požrtvovalnost gasilcev Je rešila iz gorečega hleva vso živino in vse, karkoli se je ie dalo. Niso pa mogli rešiti številnih strojev in žitne zaloge. Poslopje je bilo pokrito z opeko, vendar je zgorelo vse ostrešje ter je ostalo le še golo zidovje. Kako je ogenj nastal, še ni bilo mogoče ugotoviti. Nekateri mislijo, da je prišlo do kratkega stika, zaradi česar so se vnele lahkogorljive stvari. škoda, ki jo je povzročil požar, znaša približno 100.000 dinarjev. Pri gašenju se je ponesrečil tudi gasilec Stropnik Martin, ki je dobil težke poškodbe na desni nogi. Irska proti obvezni volaiki službi London, 3. maja. m. Včeraj je bilo objavljeno uradno poročilo, da zakon o obvezni vojaški službi razširi tudi na severno Irsko. Z ozirom na to so se pojavile nove težave ter je zaradi tega predsednik vlade severne Irske odpotoval v London. Predsednik svobodne irske države de Va-lera je izjavil, da se bo z vsemi sredstvi boril uvedbi splošne vojaške obveznosti na Irskem. Poslal je angleškemu ministrskem« nredsednilnt Angleška vlada je izdala odlok, s katerim bo izgnano iz Anglije večje število Nemcev. Ponoči je dospel v Carigrad bivši albanski kralj Zogu s kraljico Geraldino in otrokom. V spremstvu je 70 ljudi. Za kralja Zoga in njegovo spremstvo so pripravljena tri nadstropja v hotelu »Pera Palače«. Chamberlainu brzojavko, v kateri pravi, da smatra uvedbo splošne vojaške obveznosti za izzivanje. nroti l£«i«romii s® ho horil i vsemi močmi. Vesti 3. maja Narodni praznik slavi danes poljski narod. Slavje bo letos zaradi zunanje nevarnosti še posebno slovesno. V. Španijo je dopotoval nekdanji franeoski poslanik v Madridu Peretti della Rocca, da bi sc z zastopniki španskega gospodarstva dogovoril, če bi lahko francosko denarništvo sodelovalo pri gospodarski obnovi Španije. Madžarska poslanska zbornica bo razpuščena najbrž že jutri, ko bo končno odobrila novi zakon o Judih. Pri mednarodnem jahalnem turnirju v Rimu je prvo mesto zasedla Nemčija, drugo Poljska, tretje Anglija, četrto Italija, peto pa Romunija. V Italijo je dospelo posebno špansko vojaško od- poslanstvo, ki ga vodi general Escamez. Odposlanstvo bo imelo več posvetovanj z voditelji italijanske vojske. Praznik španske neodvisnosti so slavili včeraj po vsej španski državi. Pod republiko je bilo praznovanje tega dne odpravljeno, ker obuja spomin na to, kako so se Španci rešili francoskega jarma, kar je bilo tiste čase zaradi tesnih zvez med francosko in špansko ljudsko fronto neprijetno. Število ladij, ki plovejo rajši okoli Afrike, kakor da bi plačevale ogromne pristojbine za pot po Sueškem prekopu, je vedno večje, tako da so morali v Capetownu povečati vse pristaniške naprave, zlasti pa skladišča goriva za te ladje. V Rim je prišel grško-katoliški patriarh iz Antio- hije msgr. Ciril Mogbgab, verski poglavar grških katoličanov v Egiptu, Sudanu, v Libanonu, Palestini, Iraku, Perziji in drugod. Madžarski poljedelski minister Kunder je bil včeraj sprejet pri predsedniku italijanske vlade Mussoliniju. Kazen tega je imel z italijanskimi zastopniki važne razgovore o ureditvi plačilnega prometa med Madžarsko in Italijo. Stroški za vojsko po uvedbi splošne vojaške dolžnosti v Angliji bodo v dveh letih znašali trideset milijonov funtov (sedem in pol milijarde dinarjev). Ameriška vlada je izdelala gospodarski načrt, po katerem bi ob vojni 5000 največjih tovarn vseh vrst delalo samo za vojaške potrebe. Svoboda tiska v Angliji ne bo okrnjena v nobenem primeru, je zagotovil časnikarje notranji minister Hoare. Cenzura bo uvedena samo za vojaške skrivnosti, a še lo le ob vojni. V Nemčijo bo prepovedano izvažati vse surovino in vse izdelke, ki bi utegnili kakorkoli služili angleški vojski, če se Anglija zaplete kjerkoli na svetu v vojno. Tako je lijavil angleški trgovinski minister Stanley. Raško črnomorsko brodovje se je včeraj vrnilo v Sebastppol, ker so končane vaje, ki jih ji> ruska vojna mornarica imela ob turški obali. Velike demonstracije proti Madžarom so bile včeraj v Bratislavi. Demonstranlje so vzklikali: »Slovaška Slovakom!« ter pretepli vsakega Madžara, ki jim je prišel v roke. Bratislavski Nemci pa so vpili, naj se Slovaška priključi Nemčiji. Nemški propagandni minister dr. Gohbels je prepovedal nadaljnjo prodajo razglednic, na katerih sta skupaj fotografirana kancler Hitler in predsednik angleške vlade Chamberlain. Slika je bila posneta ob njunem sestanku v Mtinchenu 30. septembra lani. Angleški poslanik v Berlinu Henderson je bil včeraj sprejet pri nemškem zunanjem ministru Ribbentropu, in sicer prvič, odkar se je po daljšem času vrnil iz Londona. Prostovoljci za angleško vojsko se zadnje čase oglašajo v taki množini, da so morali ustanoviti pet novih zborov. Naval se je začel po razglasitvi splošne vojaške dolžnosti, ker so prostovoljci dobro plačani, drugi obvezniki pa ne bodo. Poseben potovalni in propagandni urad je ustanovila Italija v Belgradu. Orad je izredno lepo in smotrno urejen. Novi angleški poslanik v Rimu Perc Lorraine se je včeraj pripeljal v Rim, kjer ga je uradno sprejel italijanski zunanji minister Ciano s spremstvom. Svetovno razstavo v Newyorku je prvi dan obiskalo 600.000 ljudi, ki pa niso bili preveč zadovoljni, ker je večina paviljonov še zaprtih. Vstopnina za razstavo je določena na 75 centov (40 din). Sv. oče Pij XI. je včeraj v posebni avdienci sprejel romunskega zunanjega ministra Gafenca. Hitler je podpisal s Slovaško pogodbo, s katero je za 25 let prevzel poroštvo za slovaško neodvisnost. Do zdaj Hitler ni storil še nobenega koraka, a katerim bi bil dokazal, da namerava varati Slovaško ali pa ostali svet, je dejal predsednik slovaške vlade dr. Tiso v svojem nedavnem govoru. Predsednik irske vlade de Valera ba na povabilo angleškega ministrskega predsednika Chamberlaina dopotoval v London na posvetovanja, da bi tudi Irska uvedla splošno vojaško dolžnost. Prvi maj so leto« prvič praznovali tudi na Poljskem z raznimi prireditvami. Delo ta dan ni počivalo, pač pa je vse poljsko delavstvo mezdo tega dne darovalo za potrebe državne obrambe. General Franco se je včeraj v Valenciji udeležil parade v proslava zmage in imel po paradi govor, v katerem je napovedal Španiji srečno in mirno bodočnost. Še vedno je veliko Nemcev, ki vidijo svoj vzor v nekdanjih časih, ki še vedne* verjujejo, da pomeni pretekla doba višek nemške omike, te besede je povedal nemški delovni minister dr. Ley v govoru, ki ga je imel za prvi maj pred berlinskimi delavci. Mednarodna boksarska unija (I. B. U.) je imeln v Ženevi svoje zborovanje, ki ga je vodil predsednik Markis di Campello (Italija). Na tem zborovanju je bil izbran novi odbor, ki ga sestavljajo Di Campello (Italija), Van Hoas (Belgija), Messner (Nemčija), Margueron (Švica). 7.a tajnika unije je bil izvoljen Rousseau. Prihodnji kongres bo v Helsinkih. Drž. pogodbena pošta na Frankolovem j« bila včeraj dopoldne z velikimi slovesnostmi odprta Celje, 3. maja. Včeraj je Frankolovo pri eClju doživelo pomemben in za te kraje zelo važen dan. Uresničila se je dolgoletna želja vseh Frankolovčanov, da so dobili državno pogodbeno pošto. Frankolovčani bodo dobivali redno vsakodnevno pošto, okoliški deli občine, ki so bolj oddaljeni, pa vsaj vsak drugi dan. Na ta dan se je tukajšnje prebivalstvo tudi primerno pripravilo. S hiš so zaplapolale državne zastave, poslopje nove pošte pa je bilo vse v zelenju. Ob 9 dopoldne se je zbrala pred društvenim domom množica ljudi, posebno šolske mladine z učiteljstvom, da se udeleže slovesnosti, ko bo odprta nova pošta. Navzočni so bili med drugimi tudi ravnatelj ljubljanskega poštnega ravnateljstva g. Štukelj, podpredsednik poslanske zbornice poslanec g. Mihelčič, okrajni načelnik g. ilr. Zobce, kanonik in dekan g. Žagar, g. Katarine Anton, zastopnik »Slovenca« in »Slovenskega doma« in drugi. Goste je pozdravil najprej predsednik krajevne organizacije JRZ g.Goršek Jože, ki ima pri ustanovitvi nove pošte Rotovo največ zaslug. _ Po pozdravu se je oglasil k besedi ravnatelj g. Štukelj, ki je v svojem govoru poudaril pomen nove |K)šte v kulturnem, gospodarskem in narodnostnem oziru. Predno je odprl novo pošto, je izrazil željo, da' bi bila ta pošta v veliko korist Frankolovu in vsem okoliškim krajem. Šolska mladina je nato zapela državno himno. Da bi bila nova pošla božji blagoslov, je domači g. župnik Sunčič ob asistenci duhovnega svetnika Vaclava Čeha opravil cerkvene obrede. Po blagoslovitvi je pevski zbor pod vodstvom ge. Cilke zapel nekaj krasnih narodnih pesmi. Spregovoril je tudi poslanec g. Mihelčič, ki je dejal, da kot poslanec tega okraja čestita Franko-lovčanom za to lepo pridobitev. Slovesnost je končal g. Goršek z lepim govorom, v katerem se je zahvalil ravnatelju g. Štuklju, poslancu g. Mihelčiču, okraj, načelniku g. dr. Zobcu in g. Fazarincu za vse, kar so storili, da je Frankolovo dobilo pošto. Spomnil sc je v svojem govoru tudi velikih zaslug, ki jih imata za novo pošto ban g. dr. Marko Natlačen in senator Smodej. Poudaril je, da je Frankolovo dobilo v zadnjih letih mnogo. Dobilo je novo cesto proti Bukovju, vodovod in zdaj še novo pošto. Kakor smo zvedeli, bodo v kratkem storjeni tudi potrebni koraki, da Frankolovo dobi telefon, še bolj važna pa je elektrifikacija. Gostje so se nato odpeljali na izlet k Sv. Trojici na Gojko. Opoldne je bilo v društvenem domu slavnostno kosilo. Občni zbor Tujsko-proinotne zveze bo v Ljubljani 8. maja 1939 ob 9.30 v dvorani zbornice za TOT. Udeležencem občnega zbora Tujsko-prometne zveze v Ljubljani je generalno ravnateljstvo državnih železnic odobrilo polovično voznino na podlagi legitimacije K. 13. Ljubljana od včeraj do danes Običajno aprilsko vreme se je preselilo v maj. Nekaj ča6a dežuje, pa se kmalu spet prikaže solnce. Komaj se razveselimo, češ, zdaj bo pa spet vse dobro, dobili bomo lepo vreme, že se oblaki spet zgrnejo in zakrijejo nebo. In prav kmalu začne znova deževati. Prva dva majska dneva sta že potekla v tem znamenju. Vse pa kaže, da bo to zapoznelo aprilsko vreme držalo zdai malo dalj fasa. Naši modelarji bodo šli v London Na mednarodnih' modelarskih tekmah, ki so ec lansko leto vršile v Ljubljani, eo zmagali Angleži. Po pravilih, ki jih je prejela FIA (Federation International aviatique) na predlo.g jugoslovanskega Aerokluba je pripadla lanskemu zmagovalcu naloga, da organizira letos mednarodne modelarske tekme. Tako se bodo letos vršile v dneh 22. in 23. julija t. 1. v Angliji, v bližini Londona, II. mednarodne tekme letečih modelov za pokal Nj. Vel. kralja Petra II. Po pravilih tekmujejo vsako leto 6amo motorni ali pa jadralni modeli. Ker so 6e lansko leto vršile pri na6 tekme motornih modele,v, bodo v Londonu tekmovali samo jadralni modeli. II. mednarodne tekme se bo udeležila seveda tudi jugoslovanska ekipa, ki bo sestavljena iz naših najboljših modelarjev. Kakor smo izvedeli, se vršijo že priprave za udeležbo, da bodo modelarji pravočasno pripravili in izbrali aparate za tekmovanje, ker se bo že v dneh od 10. do 18. junija t. 1. vršila v Belgradu izbira preizkušnja modelov, ki bodo določeni za udeležbo v Londonu. Ali je prostovolina socialna davščina potrebna? Dejstvo je, da rastejo pri nas, kakor tudi drugod, stroški za socialno skrbstvo od leta do leta. To naraščanje more iti sicer le do gotove meje, vendar kaže pri na6 še vedno nagnjenje vsaj k zmernemu stopanju. Vzrok temu je gospodarsko 6labo stanje delavca, pomožnega obrtnika, nižjega zasebnega in javnega uslužbenca in drugih stanov z vsemi slabimi posledicami, deloma pa nariranje o dolžnostih socialnega skrbstva sploh. Redni dohodki ljubljanske občine krijejo sicer veliko vsotci za stroške socialnega skrbstva, vendar je potreba večja. Mnoga mesta so uvedla prisilno socialno davščino. Ljubljana tega ni storila, ker ni hotela javnih dajatev zviševati. Zato je obdržala način zbiranja sredstev za socialna skrbstvo, ki ga je imela do sedaj. Ta način pripušča občanom, da sami odločijo, ali bodo kaj prispevali v socialni fond in koliko bodo prispevali. Mestna občina je zaupala v pravičnost svojih občanov v prepričanju, da bodo radi darovali v socialni sklad, ker bodc» ta izdatek mogli 6ami prilagoditi svojim razmeram. Storila je to pod geslom: Kdor more, naj da mnogo, kdor pa mnogo ne jnare dati, naj da vsaj malo. To socialno davščino zbirajo po mestu posebni pooblaščenci, ki imajo uradne izkaznice s fotografijo. Občani morejo plačevati to davščino v«ak mesec, ali pa tudi le na gotovo dobo. Denar morejo poslati po pošti z mestnimi položnicami, ali pa ga morejo izročiti inkasantom, ki obiskujejo občane na domu. Inkasant mora izročiti vsakemu plačniku potrdilo na uadnem obrazcu, čigar izvirnik ostane v uradu. Mnoge zanima vprašanje, kam se steka zbrani denar in za kaj se porabi. Čujejo se od nepoučenih tudi dvo.mi, da se denar ne porabi za pravi namen. Ustroj občinskega denarnega poslovanja ne dopušča nikakih zlorab. Takoj, ko inkasanti denar izroče uradu, se vsota v uradu zabeleži, ter denar odda potom posebnih knjig mestni blagajni. Hkrati pregleda urad tudi bloke inkasantov glede skladnosti. Ves zbrani denar se steka v poseben fond, o katerem vodi račune mestno knjigovodstvo. Tega fonda ne more izrabljati nihče drugi, kakor socialni urad in samo za pomoč siromakom. Ker se krijejo stroški za mladino in odrasle iz proračunskih kreditov, se dohodki prostovoljne socialne davščine porabljajo le Za zaposlitev nezaposledih delavcev ali za njih preskrbo, ako jih ni mogoče zaposliti ali so pa za delo nesposobni. Dasi v našem mestu beračenje ni še popolnoma odpravljeno, vendar ga socialno skrbstvo v veliki meri zmanjšuje, Ako bi si občina ne prizadevala toliko, da olajša življenje mnogim nezaposlenim delavcem in njihovim družinam ter onemoglim starim občanom, bi bilo beračenje v Ljubljani dosti hujše. Čim več občani prispevajo k prostovoljni socialni davščini, tem bolj jih mora oučina varovati nadležnosti beračenja. Ta davščina je tedaj v korist brezposelnim in tudi ljubljanskim občanom, ne pa občini sami, ki od davščhle nima lastne koristi. Občina more prispevke občanov bolj smotreno in pravilno uporabiti, kako,r pa občani sami, ker vodi pregled nezaposlenih in pozna njih razmere ter potrebe, Prostovoljna socialna davščina je tedaj potrebna in obče koristna. Devetnafst prevozov so imeli reševalci Od včeraj do danes je bilo na reševalni postaji zanamovanih lepo število prevozov — po dolgem času spet enkrat. Kar devetnajstkrat je bilo treba posredovati. Včeraj so bili že dopoldne ob četrt na 11 klicani reševalci v Vopolje, št. 9. Tam je Angela Urh, posestnikova hči, kopala gramoz, pa se ji je med delom precej velika zgornja plast nenadoma spod-sula. Urhova je dobila težje poškodbe na nogi. Iz Črne vasi št. 396 so pripeljali 18 letnega delavca Jožeta Trčka. Trček je pri delu padel ter se težje poškodoval. Neko strupeno tekočino je pila delavka B. A. Poklicani so* bili reševalci, ki so jo nemudoma prepeljali v bolnišnico, toda pomoč je bila že prepozna. Umrla je zdravnikom *.e na operacijski Ban dr. Natlačen v Ljutomeru Ban dr. Natlačen je na svoji nadzorstveni poti po severnih krajih Slovenije včeraj dopotoval iz Ormoža v Ljutomer, kjer mu je bil prirejen ravno tako slovesen sprejem kakor povsod drugod. Pred magistratom so ga pozdravili zastopniki vseh okrajnih oblasti in župan llanželič, v imenu duhovščine pa dekan Bratušek. Zbrana eo bila močna zastopstva raznih organizacij: Slovenskih fantov in deklet v krojih, Sokolov v krojih, gasilcev, Solarjev z učiteljstvom. V imenu Slovencev iz Medjimurja ga je pozdravil železniški uradnik iz Čakovca Seibitz. Ban dr. Natlačen je obšel vso dolgo vrsto častnih čet ter imel nato primeren nagovor, v katerem je poudarjal narodno zavest in ljubezen do Jugoslavije, ki je tako živa v Slovenskih goricah. Po uradnem sprejemu je ban v mestni hiši sprejemal razno deputacije s prošnjami. Zažgal gozd, ko |e pekel vrane Maribor, majnika, V Prepolah' na Dravskem polju je nastal v gozdu trgovca Ernesta Sombora požar, ki se je zaradi suhega vremena in močnega vetra bliskovito širil ter je zajel tudi še gozd posestnika Franca Stuinbergerja ter Simona Pušnika. Požar je uničil velike komplekse mladega borovega gozda ter znaša 6kupna škoda 20.000 din. Kmetje iz Trnič, Prepol in Braunšvajga so preprečili z napornim delom, da ee požar ni še naprej razširil ter povzročil prave katastrofe. Požar 'je nastal po neprevidnosti ter je zaradi tega osumljen 15 letni poljski delavec Roman Lončarevio. Fant ee sedaj stalno pomika po gozdovih ter išče gnezda vran in drugih ptic, iz kateri jemlje mladiče ter si jih v gozdu peče. Tudi usodnega dne, ko je nastal požar, je bil v gozdu ter si je na Somborjevem zemljišču pekel mlade vrane. Močan veter pa je zanesel iskre na suho listje in praprot in kar naenkrat je bilo vse na okrog v ognju, da ee je fant komaij z naglim begom rešil. Mari a Keslerjeva ro!. Trenčeva V noči od ponedeljka na torek je v Ljubljani umrla gospa Marija Keslerjeva, mati gospe Mice Čopove, gospe Ani, soproge pesnika Otona Župančiča, gospe Vere, soproge književnika Franca Albrechta, ter gospe Slave Švarčeve. Pokojnica je bila doma iz znane Trenčeve rodbine iz Drškovca pri Št. Jerneju na Dolenjskem. V Ljubljani so ee na njenem stanovanju, pozneje pa v njeni vili_ na Bledu, prav radi zbirali mladi slovenski književniki. Pred nekaj meseci jo je napadla težka bolezen, kateri je pred dvema dnevoma podlegla. Pogreb pokojnice bo danes popoldne ob pol 5 iz hiše ua Poljanski cesti št. 15 na pokopališče pri Sv. Križu. Pokojnici bodi ohranjen lep spomin. Kostnica žrtev svetovne volne Ljubljana, 3. maja. Kakor Zale pred pokopališčem Sv. Križa, tako tudi na pokopališču naglo napreduje zidanje veličastnega spomenika žrtvam svetovne vojne, kjer bodo shranjene kosti vseh pri nas pokopanih vojakov ter v njem dobe posebne spomenike juden-burške žrtve in drugi borci za našo svobodo. Že lani so pričeli 7, izkopavanjem kosti padlih vojakov in z ugotovitvijo njih imen, ki je bila jako težka in zamudna. Te kosti bodo po posameznih verah shranjene v podzemeljskih celicah grobnice, ki so doslej že zgrajene. Sedaj prično z zidanjem pritličnega dela grobnice, kjer bodo imeli svoje grobove in spomenike mučeniki za našo svobodo, nad to grobnico bo pa Široka galerija, razsvetljena z velikim lestencem in okrašena z napisi. S tega prostora bo mogoč pogled v temačno grobnico naših junakov pri osvobojenju. Kakor smo pravkar čitali v dnevnikih', je pri zadnjem obisku župana dr. Adlešiča v Belgradu minister pravde dr. Ružič že podpisal odobrenje za prispevek v znesku 360.000 din, ki ga mestna občina ljubljanska dobi od države za kostnico. Ker bo pa resnično dostojna kostnica veljala nad din 600.000, lahko rečemo o Ljubljani, da bo z zgraditvijo tega resnobnega in veličastnega spomenika svetovnim žrtvam popolnoma izpolnila dolžnost pietete in se izkazal resnično hvaležna borcem in mučenikom za svobodo ter sploh žrtvam svetovnega klanja. Pri tem pa moramo pomisliti tudi na to, da druge občine postavljajo take spomenike samo domačinom, a naše mesto zgradi mogočen hram pokoja žrtvam z vseh strani sveta, ki jih je svetovna vojna prignala v Ljubljano in jih je usmiljena smrt položila v našo zemljo k večnem« počitku. Da bo zidanje naglo napredovalo, so za Kostnico pri Sv. Križu že razpisana nova dela. Zidarska s_ težaškimi deli so preračunjena na 338.582 dinarjev, umetno kamnoseška dela bodo veljala 20.000 din, tesarska blizu 18,000 din, kleparska blizu 46.000 din, a steklarska so preračunjena samo na 966 din. S tem razpisom pa seveda še ne bodo oddana vsa dela, ker bo popolnoma dograjena iri urejena kostnica zahtevala še precej drugih del. Jeseni torej dobi Ljubljana svoje znamenit® Žale, hkrati pa tudi monumentalno kostnico voj-, nim žrtvam, torej dva krasotna in prepričljiva ter pomenljiva monumenta globoke srčne kulture ljubljanskega prebivalstva. Spori v zadnji minuti Novi angleški nogometni prvak Everton in drugi najmočnejši klub angleške lige Westham* United, ki bi bila morala nastopiti proti nemški re« prezentanci, sta svoje gostovanje odpovedala. Na* raesto njiju bo nastopilo proti nemški reprezen* tanci v dveh tekmah reprezentančno moštvo če-škomoravskega protektorata. Tekma v hilri hoji rta progi Toulouse—Magne je končala z zmago Martina (La Rochelle). Za 25 km 700 m je porabil 2 uri 13 min. 35 sek. Spremembe železniškega voznega reda Najdena mrtva zenska V nedeljo so našli izletniki, ki so prišli na Pohorje, med Seniorjevim domom in Malini Črnim vrhom truplo 25—30 leta stare ženske. Truplo je moralo tu ležati že dalj časa zmrznjeno pod snegom, ki se je šele zdaj odtajal. Truplo je bilo že precej razpadlo. Domnevajo, da gre za žensko, ki je pred štirimi meseci bila v Mariboru ter se je oglasila v pisarni SPD in prosila za službo kuharice v Seniorjevem domu. V pisarni so jo napotili k oskrbniku tega doma. Ta pa pravi* da se pri njem ni oglnsila in ponudila za kuharico nobena ženska ter da je prišla samo do Pisnika, na pol poti proti Seniorjevemu domu. Maribor, 1; maja. Z novim voznim redom, ki stopi v veljavo 15. maja 193.9, je železniška uprava na področju bivše mariborske oblasti uvedla nekatere važne spremembe in vpostavlla tudi nekatere nove zveze ter na ta način z velikim razumevanjem ugodila vsaj najvažnejšim potrebam našega naraščajočega železniškega prometa in upoštevala prizadevanja naših gospodarskih in tujskoprometnih ustanov, predvsem Tujskoprometne zveze ;Putni-ka« v Mariboru. Velikega pomena je uvedba prometa z direktnimi vagoni 11. in III. razreda med Mariborom in Belgradom, s čimer bo potnikom prihranjena neprijetnost prestopanja in čakanja v Zidanem mostu ali Zagrebu. Direktni vagon bo vozil iz Maribora s potniškim vlakom zvečer ob 20.55, prihod v Zidani most ob 28.05, odhod iz Zidanega mosta 7, brzovlakom ob 23.19, prihod v Belgrad ob 8.40. V obratni smeri bo vozil direktni vagon iz Bei-grada z brzovlakom ob 20.58, prihod v Zidani most ob 6.21, odhod iz Zidanega mosta s potniškim vlakom ob 7.02, prihod v Maribor ob 9.13. Med Zidanim mostom in Belgradom in obratno lahko potniki uporabijo tudi spalni voz. Važna je tudi uvedba nočnega potniškega vlaka iz Maribora do Celja. Ta vlak bo odhajal iz Maribora ob 23.40, s prihodom v Celje ob 1.13. S tem bo velikemu številu okoličanov omogočen obisk gledaliških ter drugih večernih kulturnih in ostalih prireditev v Mariboru in po končanih prireditvah povratek domov. Savinjska in Mislinjska doiina dobita tretjo in zelo važno direktno zvezo med Celjem in Dravogradom v zgodnjih popoldanskih urah. Vlak bo odhaja! iz Celja ob 12.85. s prihodom v Dravograd ob 15.10, kjer dobi zvezo proti Mariboru. V na- sprotni smeri odhaja vlak iz Dravograda ob 12.10, s prihodom v Celje ob 14.50, kjer dobi zvezo na brzovlake proti Mariboru, kakor tudi proti Ljubljani in Zagrebu. Pomembne spremembe je uvedla železniška uprava tudi v prometu z našim Prekmurjem. Vpo-stavljena je nova nočna zveza med Ormožem in Mursko Soboto. Vlak odhaja iz Ormoža ob 22.51 in prihaja v Mursko Soboto ob 0.17; v obratni smeri odhaja iz Murske Sobote ob 0.38 in prihaja v Ormož ob 2.06. Iz Ljutomera ima vlak tudi zvezo od in do Gornje Radgone. Najvažnejše pa je, da je e to novo zvezo prebivalcem iz Murska Sobote in iz Prekmurja sedaj dana možnost, da ponoči odnosno zjutraj odpotuje od doma v Ma» nbor, Ljubljano ali Zagreb, da tam preko dneva opravijo svoje posle in da se še istega dne zvečer vrnejo domov. Druga pomembna in koristna novost je uvedba jutranjega vi? k a med Oi možem in Mursko Soboto. Ta vlak bo vozil po sledečem voznem redu: Ormož odhod 5.14, Ljutomer prihod 0.02, odhod 6.48, Murska Sobota prihod 7.31; v obratni smeri: Murska Sobota odhod 7.00, Ljutomer prihod 7.46, odhod 8.12, Ormož prihod 9.03. Ta vlak bo med drugim zelo važen za dijake, ki iz krajev ob omenjeni progi obiskujejo šole v Murski Soboti, pa tudi za ostalo prebivalstvo, ki želi v Mureki Soboti pravočasno opraviti svoje posle na uradih in drug ji. Razen tega predvideva novi letni vozni red, ki stopi v veljavo s 15. majem, še nekatere druge manjše spremembe, ki jih bo potujoče občinstvo z veseljem pozdravilo. Železniški upravi gre polno priznanje za njeno vsestransko razumevanje za naraščajočo potrebe železniškega prometa ob naši severni meji, katerim skuša ugoditi do skrajnih I mej danih možnosti. H*rw«y Allen: 165 Antonio Adverso, cesarjev pustolovec »To je Rue Sainte Anne, Hotel Orleans, kamor bo menda šel raS škotski prijatelj, je na levi strani. Če vam moj grad v oblakih ne bi ugajal, se lahko tudi vi preselite tja. Ne stopajte s hodnika! Prah je do kolen. Kadar dežuje je pa blato prav do bokov.« Šla sta se mimo ene skupine hiš in se ustavila na križišču, kjer so postavali ljudje z velikimi slamniki na glavah. »■fo je vogal Plače Publtque in Rue Claude. — Za slučaj, da boste poslali po svojo prtljago,« je rekel Mitchell in odprl vrata snažne strokovne delavnice, katere balkoni so bilgi preobloženi z bujnim cvetjem. »Batiste!« je zarjovel. Na vratih se je prikazal plešast mož, okrogel kakor krogla in r. nogami kakor raca. V rokah je imel snežnobel prt in velik vinski kozarec, ki ga je vneto čistil. »Ha! Mitchel le doeteurk »Prihajam z novim gostom in sicer pristnim plemenitašem. Daj mu sobo nad pristaniščem. Kakšno jed si pripravil?« »Ni vprašanje kaj, ampak vprašanje kdo kuha — in to sem jaz.« In Batisto se jo potrkal po prsih, med tem, ko ga je Mitchel trepljal po ramenih. In tako se je zgodilo, da je šel Antonio stanovat v čudno zmes hotela, kluba, prenočišča z odlično kuhinjo, ki ga je ljudstvo ua splošno imenovalo »Batiste«, izbranci pa »Plešasta raca.« o Nekaj dni po svojem prihodu je Antonio dobil cel kup pošte, ki jo je poslal Parish v New Orleans, namesto preko Ouvradove banke v Pariš. Prvo Davidovo pismo je bilo staro štiri mesece in iiolno sveže vnetosti, v naslednjem se je pritoževal, v tretjem jezil, zaduju pisma sicer niso bila naravnost grozeča, toda vsaj zelo nedostojna. _ . ,r , Parishove priprave v Philadelphii', Baltimoru, New lorku in Charlestonu so bilo že zdavnaj končane. Lestapsis je v Verakruzu ravnokar zamenjal tovor za 750.000 dolarjev in poslal srebro s 00 izgubo proti zavarovanju v Philadelphio. »Zaklinjam vas, pri najinem starem prijateljstvu, da sprejmete končno zvezo z Lestapsisom in nekaj napravite, sicer bo ves kapital, ki sta ga nakazala Hopes in Barings, kmalu ves izčrpan. Svoje menico sprvim lahko v promet samo z velikansko diskontno izgubo... PS. Mistress Parish in mistress Udney lepo pazdravljata.« To mora biti zelo bridko za Davida, je mislil Antonio. Parish je smatral vedno, da je mesto v New Orleansu pogrešljivo. Torej je Florence s svojo materjo tudi v Philadelphiji. Zdi se, da moram nekaj ukreniti. Ouvrard se je predolgo zadrževal. Potem je odšel v pristanišče, najel lahko dvojamborko >Ariek s kapitanom Clemmom iz Baltimora in ga poslal z lističem na Pa-risha v Philadelphio. »Upam poslati v dveh mesecih tovor na vas. Morali bi si vsekakor izmisliti šifro. Priporočani se damam. »Porto« tega pisma stane 750 dolarjev in je že plačan.« Kapitan Clemm je odjadral, prej pa je še razširil govorico, da je prišel nek norec, ki plačuje v gotovem denarju mesto v samo pol-vrednih bankovcih. Antonio je gledal za »Arielom,« ki je plul po reki navzgor. Zelo mu je bilo žal, da ni poslal Florenci nekaj Indijanskih vezenin z biseri, ki jih je neka stara žena prodajala na nabrežju. Toda čemu bi vznemirjiil Davida? Potem je kupil nekaj že dolgo pogrešanih havanskih cigar in se podal brezskrbne in dobre volje h guvernerju, da bi mu izročil Godoyevo pismo. Ko je prestopil tiho, enonadstropno hišo, ki se je zdela kot kakšna taverna, ni niti slutil, da je njegov obisk začetek nove dobe v zgodovini te dežele. Napisal je svoje ime na listek s pripombo: »Brzojavke kneza miru zn vašo ekscelenco« in ga dal nekemu staremu črnemu sužnju. Ta ga je čez nekaj časa peljal skozi neko vežo v ograjen vrt. Za ograjo sta dva hlapca drgnila konje. V neki utici sta sedela dva gospoda pri steklenici vina. Težko je bilo razsoditi, kateri izmed obeh je guverner. In v resnici si nista bila o tem na jasnem niti gospoda sama. Eden je bil francoski prefekt Laussat, katerega je poslal Napoleon, da prevzame Louisiano od Spancev, drugi pa je bil dgon Manuel Balcedo, španski generalni guverner, ki je priešl v juniju iz Havanne, da bi predal provinco. . Toda predaja se ni nikdar izvršila, "c od meseca marca je čakal Laussat na generala Victorja, ki naj bi pripeljal potrebno čete in zasedbo dežele; to so pa potem preprečili Angleži. V marcu je prodal Napoleon Louisiano Združenim^ državam. Toda to v Ne\v Orleansu še ni bilo znano, čeprav jo bil že junij. Tako je bila torej neka vrsta medvladja v obliki dobrohotne anarhije. Uradno je vladala Spnija? Kreolci pa so bili zvesti I’ ranči ji in so slavili ter vzklikali Laussatu, kamor je prišel. On in Salcedo sta večjidel časa prebila na vrtu v srajcah s kratkimi rokavi, čakala ob iimondi in rumu poročil ter kockala. »Kaj neki hoče?« je rekel Laussat, ki se je prikazal Antonio, »prav tak je, kakor kak Amerikanec.« »Potem bo verjetno hotel imeti vse,« je rekel Salcedo. Antonio je bil sprejet sicer vljudno, toda zelo hladno. Guverner se je s pismom odstranil, Francoz pa je začel s poželjenjem govoriti o pariških posebnostih, o katerih mu je moral Antonio pripovedovati, čeprav je bil že skoro celo leto na potu. Za Francoza je pomenil ta razgovor svežo sapico iz domovine. Nenadoma jo prisopihal Salcedo in zvijal papir s pečatom V svoji roki. ■ Ali veste, kaj se je zgodilo, Laussat,« so je režal Španec. »Vaš gospodar jo prodal Louisianijo Amerikancem.. Kaj,« ja zakričal Francoz in nehote pograbil za kozarec, medtem ko je steklenica z vinom nemoteno padla z mize. Don Manuel mu je prečital zadevni odstavek ^Toliko boljše,« je vzkliknil Laussat. »Vrnil se bom v Pariz pr£J> kakor sem pričakoval.« Tako je minilo nekaj ur, doklei ni Antonio povedal vsega, k*r sta oba hetela vedeli o Evropi. »Seveda bom z veseljem napravil vse, kar zadeva meksikan« ® transporte,« je rekel guverner, »toda mnogo ne bo. Kmalu bom potoval.« . .n. »Vsekakor,« si jo mislil Antonio, in najlepšo priliko za posira* skl zaslužek zamudil. Preneumno! Vkljub temu pa se mu je zaliva* in mu predlagal, naj skuša urediti prvi transport s kako spai bojno ladjo. VT ,, je Guverner je z obžalovanjem zmajal z glavo. .»Nemogoče.* • rekel. »Mi bi morali potem naše pičle odstotke deliti z mornarji Havanni. Toda — povedni vam bo neka]: uojdite k Lafittom!« Od tu in tam Dvajseto jubilejni) lotu« skupščino bodo imeli 21. majnika jugoslovanski časnikarji. Zliorovanje bo v Zagrebu, kajti tam je bilo časnikarsko združenje pred ‘20 leti tudi ustanovljeno. Med drugimi točkami je na dnevnem redu tudi glasovanje o pooblastilu glavni upravi za izdelavo načrta novo uredbe za ureditev delovnih odnosov med časnikarji in lastniki listov. Drugo vožnjo za propagando domačih pogonskih goriv prireja ministrstvo za gozdove in rudnike od 9. do 16. maja. Vožnja ima namen popularizirati domača pogonska goriva ter prikazati naprave za uporabo teh goriv. Udeleženci vožnje se bodo odpeljali iz Zagreba, prevozili Štajersko, odpotovali skozi Ljubljano na Bled. nato se pa vrnili skozi Ribnico, Kočevje na Sušak in skozi Karlovcev v Zagreb. Vozila, ki uporabljajo oglje, dobe gorivo brezplačno. Odbor za pospeševanje turizma v Zagrebu je poslal finančnemu in socialnemu ministru dve protestni brzojavki proti novim bremenom, ki se nalagajo domačemu tujskemu prometu. Brzojavka na finančnega ministra pravi, da je nedopustno, če sc v korist splošnega sanitetnega sklada nalagajo razna doplačila k pristojbinam za bivanje v jugoslovanskih letoviščih. Odbor prosi ministra, naj izposluje razveljavljenje uredbe o sanitetnem skla-ud, češ da škoduje našemu tujskemu prometu, povrh pa da je ta uredba že protiustavna Enake vsebine je tudi brzojavka, poslana na ministra za socialno politiko in narodno zdravje. Kongres hrvaškega katoliškega tiska se je zaključil v nedeljo v Zagrebu. Spomenica, ki je bila na zaključku kongresa sklenjena, omenja, da praznuj« hrvaški katoliški tiek že 90 letnico svojega obstoja. I* skromnih začetkov se je razvil obširen katoliški tisk. Dalje je bilo sklenjeno, da se bo ustanovilo društvo hrvaških katoliških časnikarjev in urednikov, obenem z njim pa tudi društvo hrvaških katoliških založnikov ter tiskarnarjev in knjigarnarjev. Ustanoviti nameravajo tudi hrvaško katoliško poročevalsko agencijo, ki bo posredovala vesti in informacije za vse hrvaške katoliške liste in revije. Dalje bodo zbirali sklad, iz katerega bodo prejemali podpore mladi katoliški časnikarji za evoje študije v tujini. Pokrovitelj kongresa je bil nadškof dr. Alojzij Stepinec. Milijon 'dinarjev je podaril zagrebškemu velesejmu trgovinski i^inister Jevrem Tomič v znak priznanja za veliko gospodarsko delo, ki ga je velesejem v teku dolgih let izvršil za dvig jugoslovanskega gospodarstva. Denar bo uprava velesejma porabila za razširjenje razstavnih prostorov. Prav tako se pa bavijo z mislijo, da bi uredili v bližini velesejma tudi stalno sejmišče za živino, od česar bi imeli koristi v prvi vrsti kmetje živinorejci. Ker je velesejmska uprava že lani dobila od zavoda za pospeševanje zunanje trgovine _ en milijon dinarjev za zgradbo ževinskega sejmišča, bodo z obema miiljonoma že letos začeli z ostva-ritvijo svojega načrta. Posebne olajšave za izvoz jugoslovanskega lesa bo odobrila Francija. Z nedavno^ sklenjeno trgovsko pogodbo med našo državo in Francijo je bilo določeno, da se kontingentj za izvoz jugoslovanskega lesa v Francijo povečajo od dosedanjih 65.000 na 75.000 ton letno. OJ tega sme iti 52% v Francijo, ostalo pa v Alžir. Nove olajšave naj odstranijo vso težave, ki so preij branile jugoslovanskim izvoznikom, da niso mogli izrabiti niti vseh kontingentov, ki 60 jim bili odobreni. 17.800 vagonov pšenice je odkupila lelos Privilegirana izvozna družba od pridelovalcev v Vojvodini. Večji del te pšenice je šla v -tujino, vendar pa mnogo manj kakor prejšnja leta. Zaradi malega povpraševanja so cene pšenici^padle, zaradi česar se je povečala domača potrošnja. Opaža se. da se porabijo doma vedno večje količine pšenice in pšenične moke. Pač pa je precej v zastoju trgovina s koruzo. Za umor zapeljivca svoje hčere ]e bil pred sodiščem v Mitroviči mesar Ilija Sretič. Pri njem je služil pomočnik Milenko Brašanac, ki se je kmalu začel zanimati za gospodarjevo hčer. Po dobrem letu ljubezni pa se je poznanstvo razbilo, nakar je začel pomočnik po vasi govoriti, da je imel z gospodarjevo hčerko nedovoljeno razmerje. Sretič se je čutil zaradi tega obrekovanja užaljenega. Ko sla se s pomočnikom nekega dne dobila v gostilni, sta 6e sprla in spopadla. Sretič. je bil močnejši ter je Brašanca z nožem tako oklal. da je kmalu nato izdihnil. Pred sodiščem so številne priče povedale, da je bil Brašanec nesramen obrekovalec, toda sodišče je smatralo, da je Sretič prekoračil mejo silobrana ter ga je zato obsodilo na Štiri leta robije. Ljubljanska opera bo prihodnji teden gostovala v Splitu. Uprava splitskega gledališča se jc najprej obrnila na zagrebško opero, toda tam v gostovanje zaradi tehničnih zaprek ni«a mogli pri* voliti. Zato 6e jc splitska uprava obrnila na ljubljansko opero in z njo «klenila osemdnevno gostovanje, ki bo obsegala sledeče opere: Ero z onega sveta, Lohengrin, Falstaff, Manon, Gioconda, Werthcr, Onjegin in Trubadur. 175,000.000 atrokov tobak* bodo poaadili lato« v Hercegovini. Z delom ao že začeli. Tobak zahteva stalno pažnjo in obilno dela. Takoj, ko tnalo obraste, se radi pojavijo razni škodljivci, ki mlado listje obgrizejo. Tako poškodovano etebelce nc vzraste več. Zato morajo sadilci vsako jutro na vse zgodaj pregledovati nasade in odstranjevati škodljivce. Po vsem trudu in naporih pa dobe za svoj pridelek le borne dinarje. Tajno pogostnih požarov ▼ SUku je odkrila tamkajšnja policija. V noči od ponedeljka na torek je nenadoma eksplodiralo v podstrešju hiie šoferja Jarčova, da je odletel strop in začela goreti hiša. K 6re£i so bili gasilci takoj na mestu ter pogasili ogenj, obenem pa odkrili, na kak način je ogenj nastal. Našli so več steklenic polnih bancina, povezanih z nasmoljeno vrvico. Jarčov je namestil okrog 70 steklenic, a vse nitke so «c stekale k sveči, ki je bila skrita v kotu. Ko je sveča dogorela, so se vrvice vžgale, nakar so kmalu sledile številne male »ksplozije. Jarčevu pa se je tokrat ponesrečil načrt, ker je pustil v podstrešju večjo posodo bencina, ki jc eksplodirala prej, preden so vse ostale ostale steklenice. Jarčova 60 zaprli, obenem pa ugotovili, da so na enak način požigali svoje hiše še številni drugi meščani v Sisku, da so dobili visoke zavarovalnine. Svojega sina je ubil kmet Josip Santo pri Čakovcu. Sin Ljudevit se je hotel oženiti z dekletom, ki očetu ni bilo pogodu. Zaradi tega je v hiši nastal prepir. Oče, ki je bil pijanec in nasilnež, jc pograbil nož in naskočil sina. Starejši brat )c sicer priskočil na pomoč Ljudevitu, toda oče je trenutek prej zaril no* Ljudevitu v prša, nakar je šele njega udaril po glavi starejši sin. Ljudevita so prepeljali v bolnišnico, toda težki rani je takoj podlegel. Nerednosti na socialnopolitičnem uradu Ljubljana, 3. maja. Mali kazenski senat je danes dopoldne pričel stvarno obravnavati o nerednostih. ki so bile izvršene na socialnopolitičnem uradu mestne občine ljubljanske v prejšnjih letih in ki deloma osvetljujejo lastnosti gotovih vodilnih faktorjev, dokler ni posegel vmes sedanji župan. Pred tri sodnike malega kazenskega senata v dvorani št. 79 sta danes prišla dva obtoženca, ki ju je državni tožilec obtožil prestopka odnosno zločinstva uradne poneverbe in zlorabe uradne dolžnosti. Na zatožno klop sta sedla: Alojzij Sedej, rojen 24. julija 1892 v Robiču pri Kobaridu, oženjen in ločen magistralni uradnik v Ljubljani, pristojen v Ljubljano; Marija Gratzerjeva. rojena 16. junija 1904 v Brežki vasi pri št. Jerneju na Dolenjskem, dnev-ničarka, ločena, stanujoča v Ljubljani Obtožnica navala Po splošnih uvodnih procesualnih formalnostih je državni tožilec g. dr. Lučovnik prebral precej obširno, deloma prav dobro utemeljeno obtožnico, kajti državno tožilstvo se je potrudilo, da je zbralo glede manipulacij na socialnopolitičnem uradu, ki jih je odkrila revizijska komisija, samo zgolj konkretna in dokazana dejstva, zlasti se obtožnica opira na zadevo trgovca Matije Trebarja. Obtožnica pravi, da si je prvi obtoženec v času od 1. 1931 do prve polovice leta 1936 kot pragmatično nastavljen uradnik mestnega poglavarstva in kot vodja mladinskega odseka socialnopolitičnega urada — torej kot javni uradnik — dovolil različne manipulacije, ki niso v skladu s kazenskimi paragrafi. Prvič je zahteval odnosno prejemal darila ali druge koristi, da je izvršil službeni posel — namreč oddajo dobav čevljev za socialnopolitični urad. Nekoč je povabil Matijo Trebarja v Delavsko zbornico in mu osebno pre-dočil, da mu daje veliko naročil za ta urad, da so danes težki časi, majhen zaslužek in da je treba njemu dati za ta naročila nagrado. Zahteval je od njega provizijo 10% od nakazanih dobav, sicer da mu bo ustavil še nadaljnjo dobavo čevljev za mestni socialnopolitični urad. Poslal je Matiji Trebarju tudi več pisem, v katerih ga je na to opominjal in opozarjal. Obtoženec je celo naročil in zahteval od Matije Trebarja, da je na račun provizije ta moral naročiti za neko Černič Maro najfinejše čevlje. Ta jih je naročil pri tvrdkah Peko<\ :žibert< in -.Maver« za vrednost okoli 400 din. Trebar je celo kupil za to Černičevo najfinejše čevlje iz kačjega usnja. Trebar Matija je čevlje iz kačjega usnja kupil po naročilu obto- ženca Sedeja fn jih tudi izročil Černič Mari. Sedej je dalje obtožon, da je ponaredil nakaznice in da je te nakaznice izstavil na napačna imena. Tako je napravil nakaznico za par čevljev na ime Josipa Kosca, ki jih ta sploh nikdar pri Trebarju ni prejel. Poskrbel je tudi podpis na nakaznico šefa socialnopolitičnega urada dr. Mavricija Rusa, ki o vsej zadevi ni imel pojma. Splošno gre po obtožnici za sicer malenkostne, toda dokazane vsote in za dejstva, ki jih je odkrila temeljita revizijska komisija. Poleg njega je danes obtožena tudi magi-stratna dnevničarka Marija Gratzerjeva, ki je manipulirala z nakaznicami in je dobila na ime : Fridev odnosno >Elfride Gratzer« Čevlje in podporo 80 din. Nakazala si je celo na ime nekega Čepona podporo 100 din. Državni tožilec ji v obtožnici očita, da je k tem manipulacijam nagovorila prvega obtoženca. Prvi obtoženec delno prizna V razlogih naglasa obtožnica, da prvi obtoženec Alojzij Sedej prizna le delno v obtožnici navedena dejanja, zanika pa vsako krivdo. Prvi obtoženec je bil 8. junija 1927 nnstavljen pri mestnem poglavarstvu kot pragmatični uradnik. Bil je referent mladinskega odseka na mestnem socialnopolitičnem uradu. Izvrševal je naslednje posle: izdajanje podpor v denarju, živilih, obleke, obutve, rejnine in stalne podpore. Obtoženi Lojze Sedej se je v preiskavi zagovarjal, da je sicer res prejel od Matije Trebarja 6 parov čevljev, dva para za svoja sinova, a 4 pare je dal beguncem, socialistom Iz Avstrije, ki so prispeli po februarski revoluciji na Dunaju t Ljubljano. Obtoženec je v preiskavi priznal, da je pisal razna pisma Matiji Trebarju, toda ta ga je ovadil iz jeze in maščevalnosti. Hudič ne bo vzel nobenega Obtožnica dalje navaja, da je obtoženi Lojze Sedej skušal vplivati na razne priče, ki so bile interesirane za afero. Neko Tončko je poslal, kakor je to dognala sodna preiskava, k neki ženski, da naj zanj ugodno izpove pri revizijski komisiji. Tončka je Borovič Tončki govorila: »Klicana boš na mestni socialni urad. Povej, da je bilo vse v redu. Sedej im« doma radio in ho vse slišal, kar boš pred komisijo izpovedala. Zato zanj ugodno izpovej in bo vse v redu.c Obtoženec je celo neko? pisal dobavitelju čevljev Matiji Trebarju kratko: »Mislim, da zaradi tega ne bo hudič nobenega vzel.: Vremensko poročilo »Slovenskega doma« Bodi usmiljen do živatl ter ie ne preobremen|u| I Slovenci se kaj radi hvalimo s svojo kulturo in naprednostjo, toda nasproti živalim se pa nc vedemo vedno tako, kakor bi se morali. Le poglejmo na naše ulice in ceste. Neredko bomo videli, kako morajo živali, ki jih ni skoraj nič več kakor sama kost in koža, vleči težko naložene vozove. Še pagosteiši pojav pa so šepavi konji na naših ulicah. Človek se koM2.j ubrani vtisa, da so naša mesta, posebno pa še naše glavno mesto zbirališče šepavih konj. Slovensko društvo za varstvo živali se obrača do vseh lastnikov konj in prevoznikov z vljudno prošnjo, da šepavih konj ne uporabljajo za delo, temveč poskrbe, da se njihov konj čimprej pozdravi ter šele potem zopet uporabi za delo. V koliko ta apel ne bo imel uspeha, bo Slovensko društvo za varstvo živali prisiljeno, da najprej javno ožigosa tako postopanje in se nato zateče in uporabi oblastne odredbe, ki ščitijo živali ter imajo pripravljene občutne kazni za tiste, ki se ne ravnajo po teh predpisih. Notranje ministrstvo je izdalo 6trogc odredbe pod K. II. štev. 56.490 od 11. nov. 1936, v katerih je najstrožje prepovedano vsako slabo ravnatnje z živalmi. V naše kraje prihaja veliko tujcev in že radi tega bi morali bolj paziti na naš ugled, ki veliko trpi, če tujec opazi, da nc ravnamo pravilno z živaljo. Slovensko društva za varstvo živali vabi vse svoje člane in prijatelje, da ob vsaki priliki skušajo preprečiti nepotrebno mučenje živali ter obenem širijo krog društvenih članov in pomagajo društvu s svojimi prispevki. Vlomilci odnesli za 10.000 din tobaka Danes zjutraj so odkrili v Rušah drzen vlom, ki je razburil vso vas. Ponoči so vdrli vlomilci v trafiko invalida Ivana Šetoroviča. ki se nahaja v paviljonu v bližini tovarne za dušik. V paviljon so prišli na ta način, da so na zadnji strani paviljona izpodkopali zid. Našli eo v paviljonu dober plen. Lastnik sam jim >je nehote olajšal posel, ker je pozabil v paviljonu nahrbtnik in kovček. Oboje so vlomilci nabasali s tobakom in cigaretami, tako da so trafikantu izpraznili vso zalogo. Odnesli so za 10.000 cigaret, v predalu pa so našli še za 3000 din kolkov in znamk, katere so tudi odnesli. V bližini trnfike so videli zvečer neke sumljive neznance, ki so najbrž izvršili ta vlom. Na kraj vloma je bil poklican tudi policijski daktiloekop Grobin iz Maribora, ki je našel neke prstne odtise ter druge sledove, tako da bo mogoče vlomilce kmalu izslediti, Jubileinl koncert Glasbene Matice v Mariboru Danes bo Pevski zbor Glasbene Matice na slovesen način proslavljal 20 letnico svojega plodo* nosnega kulturnega udejstvovanja. V teku teh let je g. Milan Pertot njegov peti dirigent. Kot tak je izbral za svoj prvi koncert z matičnim zborom slovensko pesem, kakor se je razvijala od Gallusa naprej do najmodernejših skladateljev današnjih dni. Naša umetna pesem še prav za prav ni bogve kako stara, Foerster, Nedved itd. so nam Se vedno dobrodošli s svojimi skladbami in se še vedno zelo radi poslušajo. Zanimivo bo na vsak način poslušati, kako se razvija naša pesem Kaj je resnica?« Red Sreda. Četrtek. 4. maja: »Utopljenca«. Red Četrtek. Petek, 5. maja: Zaprto. Sobota. 6. maja: »Živi mrtvece. Izven. Globoko znižane cene od 14 din navzdol. Opera: Začetek ob 20. Sreda, 3. maja: >Falstaffc. Red B. Četrtek, 4. maja: »Trubadur«. Dehut gdč. Mir® Basičeve iz Zagreba. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. Petek, 5. maja ob 15: »Don KihoU. Dijaška predstava. Izven. Globoko znižane cene od 16 din navzdol. Sobota, 6. maja: »Jesenski manevri«. Izven. Globoko znižane cene od din navzdol. Mariborsko gledališče Sreda. 3. maja: Zaprlo. Četrtek. 4. maja ob 20: »Dijak proajak’-. Red D. Petek, 5. maja Ob 20: Akademija drž. učiteljišča. Drobne iz Kranja Akademski pevski zbor v Ljuh-I ja n i, pod pokroviteljstvom N j. Vel. kraljice Marije. priredi drevi velik koncert slovenske pesmi iz dobo narodnega preporoda ob 8.30 v Narodnem domu. Razpored pesmi in besedilo jo tiskano v sporednih zvezkih, ki se dobe pri koncertni blagajni. — Eno uro pred koncertom se koncertna blagajna odpre v Narodnem domu. — Vljudno prosimo, naj občinstvo blagovoli zasesti svoja mesta točno ob napovedani uri. Sezonski delavci za Francijo Borza dela ima večje naročilo poljskih (sezonskih) delavcev za Francijo. Interesenti se naj javijo 10. maja t. 1. predpoldne v uradnih prostorih tuakjšnje podružnice Javne borze dela v Mariboru, kjer bodo dobili točnejše informacije. Soeialno-ekonomski institut naznanja, da za Četrtek 4. t. m. napovedanega predavanja univ. prof. g. inž. I. Vurnika zaradi obolelosti predavatelja ne bo, ter se preloži na poznejši čas. Krat Barometer-slco stanje i ampera tur« v C « = c ► — n ž* 1 o k Z>~ Veter (smer. jakosti Pada- vine $5 - & - > g . ■* —, — e c r c E E E « in U > Ljubljana 755-C 15-4 8-4 85 8 0 81 dež Maribor 753*1 lY-2 6-C 70 4 0 4*0 dež Zagreb 753-3 21-0 8-0 8D 10 0 — -n Belgrad 759-6 22-0 10-0 7C 10 ENE, — Sarajevo 760-? 23-ti 31 83 10 0 — — Vi» 75V4 lS-0 9-t 80 10 ESE, — — Split 750* 21-0 121 40 10 NE, — Kumbor 755-9 27-0 141 60 3 SW, — _ Rab j 7 57-4 19 0| 9 0 60 10 0 — — ailBFOHlh i 755*5 23-t |l31! 50 6 SE, — — Vremenska nopored: Spremenljiva oblačnost, nestanovitno vreme, dež v presledkih. Koledar Danes, sreda, 3. maja: Najdenje sv. KriSa. Četrtek, 4. maja: Florijan. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: dr. Pirioli, Dunajska cesta 6; mr. Hočevar, Celovška cesta 62, in mr. Gartus, Moste, Zaloška cečta. Davi je v Ljubljani umrl gosp. Gvido Pregl, dolgoletni ravnatelj zavarovalnice »Dn-oav«, v 68. letu starosti. Pokojnik si je kot zavarovalni strokovnjak pridobil velike zasluge za svoje podjetje, kakor tudi sploh za zavarovalstvo jr Sloveniji. Naj v miru počiva! Bliiu sto srčkanih punčk in fantkov na odra. Pri akademiji iOlrok za otroka«, ki jo prirede ljubljanske ljudske šole v soboto 6. maja ob 19 v frančiškanski dvorani, bodo posebno privlačno točke nastopi najmlajših junakov iz otroških vrtcev, že prejšnja leta so K malčki« svojim naravnim nastopom in pravo otroško živahnostjo vzbujali občudovanj?. Naj pridejo zlasti mamice in očetje pogledat, kaj vse zmorejo njihovi ljubljenčki. — Prav tako bodo ostale točke, prizori, igrice, petje, telovadni in rajalni nastopi zadovoljili obiskovalca. Nastopile bodo skoro vse ljubljanske šole. Zato si naj vsak pravočasno preskrbi vstopnico. Zaščitno cepljenje prašičev proti rdečici. — Mestno poglavarstvo v Ljubljani vabi vse interesente za zaščitno cepljenje prašičev proti rdečici, da se do 15. maja t. 1. prijavijo mestnemu veterinarskemu^ uradu, Krekov trg 10-1., odnosno krajevnemu živinoogledniku. • \ se obiskovalce koncerta dveh angleških umetnikov opozarjamo, da je koncertnemu sporedu, ki se dobi v predprodaji v knjigarni Glasbene Matice, pridejan tudi tekst pesmi, ki jih bo pela znamenita angleška koncertna pevka Astra Desmondova. Tekst je tiskan v originalu, ima pa poleg tudi vsebino v francoskem in nemškem jeziku. To nam je bilo dostavljeno direktno z Anglije. Astra Desmondova bo pela dela angleških skladateljev in samospeve Schuberta ter Huga Wolfa. Na koncertu nastopi tudi pianist Clifford Curzon, dočim spremlja pevko na klavirju Ge-rald Moore. Predprodaja. v knjigarni Glasbene Matice. Trboveljčane. Hrastničane in Zagorčane, kakor tudi prebivalce ostalega Zasavja opozarjamo na koncert Glasbene Matice ljubljanske, ki bo v nedeljo 7. maja popoldne v Trbovljah v Sokolskem domu. Začetek točno ob 16. Železniške zveze so izredno ugodne, koncert zanimiv, izvedba Matičnega zbora pod vodstvom ravnatelja Poliča odlična. Sodelujeta sopranistka Polajnarjeva in pianist Lipovšek. Del sporeda je posvečen skad-bam Antona Lajovica. Predprodaja v Trbovljah v podružnici »Jutra«. Javni telovadni nastop učencev in učenk vseh srednjih in učiteljskih šol v Ljubljani bo v soboto 6. maja popoldne ob 3 na Stadionu ob Tyr-ševi cesti. Namen teh javnih nastopov jo po želji ministrstva prosvete, da bi se v učencih razvilo živahnejše zanimanje za telesne vaje in da bi čutili lepoto skupnih manifestacij discipline duha in telesa kakor tudi. da bi se srednješolska mladina pridobila za plemenito tekmovanje, šole pa da bi mogle javnosti pokazati rezultate tega dela mladinske vzgoje. Že lani je ta nastop, ko se je prvič vršil na Stadionu, privabil mnogo občinstva, ki je imelo lep užitek. Letos nastopi nad 4000 telovadcev in telovadkinj z raznimi vajami, igrami in narodnimi plesi. Vodstvo prireditve vabi vse, zlasti pa svojce učencev in učenk, na ta telovadni nastop. Vstopnice (stojišča po 2 din) bodo učenci(-ke) iz šole prinesli, prodajale pa sc bodo tudi na dan nastopa pri vhodu na Stadion z Vodovodne ceste. Na razpolago bodo tudi sedeži (po 5 din). Kdo pripravlja olimpijske igre v Helsinkih Finci se na olimpijske igre v 1. 1910 pripravljajo temeljito; v najrazličnejših prireditvenih odborih za olimpijske igre sodelujejo najuglednejše osebnosti iz finskega javnega življenja. Predsednik prireditvenega odbora Rangell je drugi ravnatelj finske narodne hanke. Ta spoštovani in ugledni gospod nima na sebi niti sence takega, kar je običajno za vso bančnike. To je gospod srednje postave, slok, mišičast in eleganten. Na zunaj ima podobo častnika, ko se je preoblekel v meščansko obleko. Rangell je odličen organizator in predseduje že dolgo vrsto let vrhovni finski športni in telovadni zvezi. Svojo pravico do tako visokega potožaja v finskem športnem življenju pa si je mladi Rangell priboril že pred 25 leti, ko je 1. 1914 kot prvi Finec preskočil v triskoku znamko 14 m. Mladi 18 letni Rangell je bil tedaj ponos vseh svojih sošolcev gimnazije v malem mestu llameen-linn. Bil je izredno talentiran skakač. Toda tedaj tuladi Rangell svojih telesnih sposobnosti ni mogel staviti lastni državi na razpolago. Ruska vlada finskim srednješolcem ni dovolila, da bi smeli tekmovati na športnih igriščih (tudi pri nas ni še nič drugače). Že leta 1912 bi se lahko zaradi svojih sposobnosti udeležil olimpijskih iger v Stockholmu. Leta 1914 pa mladi Rangell ni mogel več zdržati. Na tihem je pobegnil od doma in se udeležil finskega atletskega prvenstva. Poslavil je nov finski rekord v triskoku z preko 14 m in sicer )>od napačnim imenom. Prav tako tiho kakor je odšel se je tudi vrnil v šolo nazaj: njegove odsotnosti ni opazil nihče. Profesorji gimnazij v tedanjem času 5e niso brali športnih poročil. Toda Rangell ni osamljen med možmi, ki pripravljajo XII. olimpijske igre. Sedanji notranji minister finske vlade fn prejšnji minister za pravosodje dr. Vrho Kekko-nen je predsednik finsko atletske zveze in eden najboljših finskih športnih strokovnjakov. Njegovi športni uspehi so znani širom cele Finske. Še danes, ko je star 37 let, se marljivo udeležuje športnih tekem in sicer aktivno. Lansko leto je finski notranji minister nastopil javno na tekmah v svojem rodnem mestu Kajaani. Prizor, ki bi bil na vsem svetu nemogoč razen na Finskem, v domovini pravega športa: aktivni minister in član vlade je tekmovnl pri športni prireditvi. V skoku v višino je bil četrti; pred njim je bil nek študent in dva delavca. Dr. Vrho Kekkoneu je bil pred 15 leti najboljši finski skakač v skoku v višino in dvakratni finski prvak s skokom 185 cm. 100 metrov je pretekel v 10.9 sekundah in je bil dolgo časa svetovni prvak v triskoku brez naleta. Dr. Kekkenen je ostal zvest športu tudi še sedaj kljub velikim in važnim nalogam, ki jih ima kot notranji minister. Glavni športni tajnik prireditvenega odbora je Lauri Miettinen. Danes je star 33 let in je še vedno rekorder: njegova klubska Štafeta ima Se da-nes_ finski rekord z 42.6. Njegov čas na 200 m je 22.5, na 100 m pa 10.9. Lauri Miettinen je že sedem let tajnik tinske atletske zveze in stalni delegat mednarodne atletske zveze. Miettinen ni samo dober športnik, strokovnjak in organizator, ampak tudi spreten diplomat: govori perfektno angleško, nemško, švedsko in špansko. Tudi drugi člani prireditvenega odbora *a XII. olimpijske igre so znani športniki. Sef računovodstva je Niilo Koskinen, ki je 40 krat igral v finski nogometni reprezentanci, šef urada za vstopnice je poročnik Lindgreeu, stokratni svetovni prvak v streljanju. Če bi jih bil kdo gledal in opazoval z zemlje, ne da bi vedel, kakšni so časi in kaj se te čase odigrava, bi si bil prvi trenutek mislil: »Čudoviti so ti jekleni ptiči! Ve6elo frfotajo pa višinah.,. Grme od radosti, ker 6o osvojili sinjino višav ,,, Letala, letala!« Toda čez čas bi še ta preprosti in dobrohotni gledalec osupnil, zakaj tam na obzorju 6e je prikazalo še nekaj teh strelavitih jeklenih ptic. Prihajale so drve s isilno naglico ... Zdaj so trčile ob prvo skupino, ki se je še pred trenutki mirno igrala v višavah, kakor bi se bilo lahko zdelo opazovalcem. V trenutku sta se skupini pomešali, se zmedli. Med hrum motorjev se je začelo mešati zlobno rezgetanje strojnic. Ljudje na jeklenih ptičih se torej bore. Namesto da bi bili hvaležni, da je človeku po tolikih naporih duha uspelo premagati ogromne prostore v ozračju, namesto da bi se ponižno čudili čarni sili, katero jim je bilo dano odkriti, se z letali bojujejo. Napadajo se, naskakujejo se .,, Da, tn celo drug drugega strmoglavljajo, na zemljo. Tamle se je že eden v blaznem loku nagnil proti zemlji in pada v plamenih. Za njim ostaja na nebu le dolgi, vijugasti rep črnega dima... In še drugi pada ... Kaj »e godi? Zdaj «i je vsak še tako preprosti in dobrodušni gledalec bil lahko na jasnem, da se tam gori, tisoče metrov nad zemljo, razvija boj med letali dveh sovražnih taborov ... Tako je bilo -leta 1915. na bojišču v Franciji, Taki prizori so sc dan na dan I odigravali na svetli sinjini francoskega neba. Dan na dan so vzletali avioni, oboroženi s težkimi strojnicami in bombami ter so iskali nasprotnika, da bi ga uničili. Pogosto so bili pri tem 6ami uničeni . .. To je bila vojna. Brez usmiljenja, brez ozira. Šlo je za velike reči, za rešitev ali za pogubo držav, posameznik ni pri tem silnem boju pomenil nič. Posameznik je bil samo neznaten delec ogromne celote, ki je napenjala vse sile in moči, da bi strla sovražnika. Letala so imela v tej hudi vojni veliko naloga Toda kaj bi sami stroji, delo človeškega uma, izoblikovano v aluminiju in jeklu, brez duše? Piloti, junaki, ki so bistvena sestavina tega stroja, so tisti junaki, o katerih so napisali romane in romane in junaške speve po vojni. Toda junaštvo teh ljudi je bilo toliko in njihova dela nenadkriljiva, da so vsi ti romani in spevi neznatni, če jih primerjamo z resničnostjo . .. Zatopimo se še enkrat v življenje teh junakov za najhujših dni svetovne vojne — leta 1915! • Tam, kjer je še pred letom dni bilo malo posestvo nekega francoskega ple- miča, kjer so nekdaj mirna ležale njive in travniki, se sprehajale kokoši in dirjala razposajena žrebeta, je danes vse drugače. Mali gradič s plemiškim grbom nad vrati je spremenil svoje lice. Tudi velike gospodarske stavbe so vse nekam drugačne. Iz skednjev so iznesli poljsko orodje, razširili hleve ter zategnili vanje nekam čudne »gospodarske stroje«. To eo letala... Dvorec francoskega plemiča vrvi od častnikov in vojakov. Po salonih in po sobah ni več starinskega pohišja, ni več tistih mirnih, spokojnih kotičkov v slogu kateregakoli francoskih kraljev novejše dobe. Vsepovsod 6toje vojaške postelje. Vojna je. Leto 1915. teče ... Pri vhodu na to lepo posestva, ki se je stisnilo ob rob lepe in širne doline, stoji tabla z napisom: ANGLEŠKA ESKADRILA FRANCIJA 1915 pred zarjo. Letala so se dvignila v jutranjo meglica ter krenila v določeno smer, da bi napadla sovražne postojanke še pred dnem Ko je oddelek »A« s svojimi sedmimi letali odletel nad Nemce, je na letalsko oporišče spet legla tišina... V gospodarskem poslopju, ki je bilo preurejeno za hangar, je delalo nekaj mehanikov Popravljali so letalo, ki 6e je bilo snoči vrnilo iz boja vse prerešetano pa kroglah ... Prvi mehanik je mrzle volje pripomnil tovarišu, ki mu je pomagal pri delu: »Najrajši bi vse te stare ptiče sežgal.« Tovariš je prenehal in odgovoril: »Niti za v ogenj niso. Staro železo!« Zdaj 6e je mehanikoma približal če-tovodja, ki je nadzoroval hangarje. Mehanik je podaljšal razgovor in pozdravil četovodjo: Namesto nekdanjega mirnega življenja se je bilo tu začelo drugo življenje: polno vznemirjenj, brnenja silnih letalskih motorjev in ogorčenega boja. Fronta ni bila daleč. Dvorec so bili zaplenili za angleško letalsko oporišče. Polje je bilo primerno za letališče, gospodarska poslopja za hangarje, a gradič za vojašnico. Začelo se je novo življenje ... Edino star petelin z velikim grebenom na glavi je bil še ostal od nekdanjih prebivalcev na posestvu. Vojaki 60 ga sprejeli za prijatelja in ga varovali. . Petelin iim je med brnenjem letalskih motorjev vsako jutro naznanjal rojstvo dneva. Tudi danes je bil že odpel svojo pesem prav tedaj, ko je oddelek »A« pod vodstvom stotnika Courtneya odletel, da izvede težavno nalogo. Bilo je ie »Vidite, gospod ... Niso vredni oreha ...« Četovodja je uradno odvrnil: »Ne govori reči, ki te ne brigajo.« j »Vem, gospod četovodja, toda po-■ glejte ...» I »Saj sem videl. No, pa kaj je potem? Popravi in drži gobec!« je ©trogo dejal četovodja ter šel pregledovat še druge prostore. Njegova senca se je izgubila v jutranjem somraku. Mehanik je mrmraje nadaljeval s popravljanjem preluknjanega letala. Poveljnik letalskega oporišča major Brand je imel največjo 6obo v grajskem pritličju. Tudi on je to uro že bil na delu. Vsako^ jutro je spremil svoje pilote, ki eo odhajali po njegovi zapovedi. K« so se dvignili, ®e je vrnil v sobo in tam [s svoiim pribočnikom Phippeom nemirno čakal, kdaj se bodo letala vrnila... Fotorisba Warner Bro*. Major Brand in pribočnik Phipps sta napeto čakala, kdaj se bodo vrnili letale! »Slovenski rtom« iahaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 din. xa inozemstvo 25 din. Uredništvo: Kopitarjeva nliea S/III. Telefon 4001 do 4005. Uprava: Kopitarjeva ulica * Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: K. Čce. — Izdajatelj ini. Jože Sodja. Urednik: Mirko Javornik S predvčerajšnjega izleta uslužbencev Jugoslovanske tiskarne. Fotograf jih je v j el v svojo kamero na Brezjah pred cerkvijo. Axiia v kopni zvezi z Južnim tecalem 26. aprila 6e je pripeljal s francoskim parnikom »Ville de Tenanarive« v Marseille profesor Rene Jeannel, ki je v službi v francoskem muzeju. Reme Jeannel je na svojem dolgem potovanju obiskal tudi samotne otoke v Indijskem oceanu. Vozil se je po teh vodah z majhno ladjico »Bougain ville«. Po svoji vrnitvi v Francijo je vedel mnogo zanimivega povedati o tem, kar je videl v teh neznanih krajih. Naletel je tod tudi na živali, ki so bile dozdaj še dokaj neznane, oziroma takšne, o katerih so 6i bili prirodoslovni strokovnjaki cela prepričani, da jih nikjer ni. S seboj je odpeljal na primer pomorskega slona, starega deset mesecev, nekaj svojevrstnih opic, ki žive v teh krajih ter tudi pingvinov. Večina teh živali pa je med potjo poginila. Poleg drugega pa je ta francoski profesor ugotovil, da so Avstralski otoki v Indijskem oceanu le ostanki nekdanje iužne polarne celine, ki se je pred davnimi časi morala raztezati mnogo višje proti severu, kakor pa sega danes. In če so ti otoki tedaj pripadali južno polarni celini ali tako imenovani Antarktiki, potem je skoraj gotovo, da je bila tudi azijska celina v neposredni zvezi z južnim tečajem. Istočasno s profesorjem Jeanellom se je vrnil v Francijo tudi duhovnik Dom Neve, benediktinec iz samostana »Saint Andre les Bruge6«, ki je obiskal misijonarje v Angoli in na Madagaskarju. Ta mož je povedal med drugim tudi to, da se že povsod na Madagaskarju in v francoski Angoli čuti, kako 6i Portugalci prizadevajo, da bi v te kraje prišlo čim več portugalskih prisljencev. Ta misijonar je bil prvi, ki je opozoril francosko javnost in vlado na nevarnost, da ne bi v teh vzhodnih afriških krajih Portugalci počasi čisto izpodrinili Francozov. Grki in newyorška razstava Včeraj se je vršil prvi radijski prenos med Atenami in Ameriko. Državni podtajnik za tisk in tujski promet Nikoludi6 je po radiu toplo pozdravil ameriški narod ob začetku newyorške razstave. Pred Nikoludisom je imel krapi nagovor ameriški poslanik v Atenah. Podčrtal je zvestobo Američanov do grške starogrške kulture in okoliščino, da imata Grčija in Turčija mnogo skupnih točk. Ob sklepu svojega govora je poslanik poudaril vrline današnjih Grkov in dejal, da so vredni najplemenitejših tradicij nekdanjih herojskih Helen-nov. Grčija je srečna, je nato rekel Nikoludis v svojem govoru, da razpolaga s tako učinkovitim sredstvom, da stopi v etik s tisoči in tisoči svojih otrok v Združenih državah. Svetovna razstava v Newyorku je živa slika sodobnega napredka. Zgodovina nas uči, koliko je prispevala Grčija k sodobni civilizaciji, ki jo svet pravkar občuduje v Newyorku. Grški paviljon prikazuje v izvlečku splošni razvoj grške civilizacije. V njem se vidi stara in nova dela. Obisk v grškem paviljonu bi se mogel primerjati s potovanjem v Grčijo vseh dob, v deželo luči in lepote. Ob koncu svojega govora je Nikoludis pozdravil razstavo kot zgodovinski dogodek, vreden ameriškega naroda. Francoski letalec Julbert, ki je skušal doseči neposredno zvezo med Parizom in Saigonom, je moral pristati južnovzhodno od Midnakura, 100 km od Kalkute. Po prvih poročilih se ni letalcu nič hudega pripetilo. Anglikanski škof -oče šestili otrok Dr. Francis Fisher, ki ga je imenoval angleški kralj Jurij VI. na predlog ministrskega predsednika za škofa anglikanske cerkve v Londonu, bo prvi poglavar anglikanske Cerkve, ki se bo naselil v velikanski silhanski palači s 6vojo družino in bo vso palačo porabljal za6e, ne da bi kakšne prostore v njej oddajal drugim. Njegovi predniki, kar jih je bilo zadnjih 38 let, so bili vsi neporočeni. Dr Fisher pa ni samo poročen, pač pa ima tudi družino šestih otrok. Prej je bival v dvanajstsobnem stanovanju. Palača Silhan ima sto sob in salonov. Prednik dr. Fisher-ja ni imel nič več kot dve sobi zase. Drobne novice V zvezi z današnjim začetkom razstave nemške knjige je dal italijanski minister za narodno kulturo Alfieri poročevalcu DNB tole izjavo: »Razstava nemške knjige, ki jo danes odpremo v Rimu, bo prikaz nemške kulture v vseh njenih manifestacijah. Ta kultura je imela v vseh časih plodovite stike z latinsko kulturo Nemški filozofi so bistveno prispevali k rekonstrukciji in razlagi latinskih besedil rimske zgodovine in rimskega prava. Zato sta italijanska vlada in italijanski narod z največjimi simpatijami sprejela razstavo nemške knjige v Rimu. V sedanjem trenutku, ko sta Italija in Nemčija tako tesno zvezani, dobiva ta razstava še posebno velik pomen. * Nemški letalec Aufermarm 6e je danes odpeljal s svojim športnim letalom iz Lide proti Bagdadu. Programi Radio Ljubljana Sreda, 3. maja: 12 Vse mogoče, kar kdo boče (plošče po željah) — 12.45 Poročila — lii Napovedi — 13.20 Salonski kvartet — 14 Napovedi — 18 Mladinska ura: Iz glasbene zgodovine (g. dr. Anton Dolinar) — 18.40Umetnost Ptuja (dr. Fr. Štele) — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nacionalna ura: Iiožnik pri Ljubljani in njegova zgodovina (Alojz Potočnik) — 19.50 Plošče — 20.10 Kvartet mandolin — 21 Smetana: MProdana nevesta« X. dej. (plošče) — 32.15 Prenos iz restavracije 'Emona«. Četrtek, i. maja: 12 Obisk pri severnih Slovanih (plošče) — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Pripovedke v glasbi (pk*če) — 14 Napovedi — 18 Pester »porod Radijskega orkestra — 1S.40 Slovenščina za Slovence (dr. Rudolf KolariB) — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nacionalna ura: Predavanje min. za'ljudsko telesno vzgojo — 30.50 Deset minut zabave — 20 Šramel-kvartet Murnček — 20.40 Reproduciran koncert simfo-nifine glasbe — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Za dobro voljo igra Radijski orkester. Drugi programi SREDA, 3. maja: Bclgrad - Zagreb: 29 Opera — Bratislava: 19.30 Koračnice, 20 Igra — Sofija: 19.30 Smetanova opera JProdana nevesta« — Varšava: 31 Klavir, 22 Plesna glasba — Budimpešta: 22 Violina, 23 Ciganski orkester — Trst-Milan: 17.15 Vokalni koncert, 21 Operetna glasba, 22.15 Violina — Rim-Bari: 21 Opera »Kralj Lear« — Dunaj: 19 Beethovnove skladbe, 20.1S Plosna glasba — Berlin: 21 Klasična operetna glasba — Frankfurt: 20.15 Zabavna glasba, 22.15 Komorni koncert — Koln: 19.15 Ljudski koncert, 21.10 Violina — Strassbourg: 20.30 Konservatorijski koncert. ČETRTEK, 4. maja: Bclgrad: 20 Humor, 21 Pevski koncert, 22.J5 Klavir — Zagreb: 20 Belgrad — Sofija: 19.30 Ork. koncert — Bratislava: 19.30 Slovaške narodne, 19.50 Igra, 21 Ork. koncert, 32 Slovaški skladatelji — Varšava; 19 Zabavna glasba, 23 Poljska glasba — Budimpešta: 20 10 Prenos, 21 Ork. koncert, 23 Ciganski orkester — Trst-Milan: 17.15 Brazilski koncert, 21 Bi zetov a opera «Carmen» — Rim-Bari: 31 Igra, 22.30 Ork. koncertOrk. koncert — Florenca: 20.3S Simfonični koncert, 21.35 Violina, 21.55 Dunajski valčki — Vrati-slava: 20.15 Pfitznerjeve skladbe Papeževa garda v protiplinskih maskah Plinske maske pač niso samo s mbol, kakor helebarde Ameriški policist na motornem kolesu, ki nosi spredaj radijsko oddajno postajo. Dopisnik češkega lista >Našinec«, ki izhaja v Olomoucu, je pred kratkim poslal iz Rima dopis svojemu časopisu, v katerem opisuje rimske vaje v obrambi pred sovražnim napadom ter pravi med drugim: »Po dogovoru z italijanskimi državnimi uradi se je tokrat tudi Vatikansko mesto udeležilo vaj v obrambi proti sovražnemu plinskemu napadu na Rim. Papeževa garda je dobila plinske maske. Ta novica nehote pokliče človeku v spomin dogodek iz svetovne vojne, katerega je v svojih spominih napisala ga. Posse-Brazdova, žena švedskega slikarja, ki je med vojno živel v Rimu. Nad Benetkami so se pojavila tedaj avstrijska letala. Po vsej Italiji je bilo takoj strogo ukazano, da se po vseh mestih pogase luči, ker se je bilo treba bati, da bodo ta avstrijska letala napadla tudi sam Rim. Nekaj dni zatem so ta letala res letala nad Rimom. Ves Rim je bil v popolni temi, tedaj pa so naenkrat zagorele v Vatikanu vse luči, kar jih je bilo. Letala so odletela in niso naredila nobene škode. Zdi se, da si Avstrija ni mogla obtežiti vesti pred vsem svetom s tem, da bi bombardirala eerkve, ki jih s toliko pobožnostjo obiskuje ves svet. Ni si drznila napasti Vatikana, ki «e ni branil. Tako je tedaj Vatikan brez obrambe obranil Rim, zavit v globoko temo. Danes Sv. stoliea najbrž ne more več računati na nepisani zakon kulture in človeškega dostojanstva. Saj je v sovjetskem časopisju izšel članek, ki eelo strokovno obravnava bombni napad na Vatikan. Čemu bi se tedaj čudili, če so vatikanski gardisti dobili protiplinske maske? Kdor ni videl teh papeževih gardistov, si jih težko predstavlja v njihovih renesančnih oblekah s helebardami in obenem plinskimi maskami. Kaj bolj nasprotujočega si človek težko zamisli. Toda tudi tem gardistom ne preostaja drugega, kakor da se zavaru-' jejo za vsak primer. Danes v svetu ni več nikogar, ki bi bil v primeru sovražnega napada izjema in bi mu bik) prizanešeno. Zato je tudi velikonočni govor svetega očeta opozarjal pred bodočnostjo, če bo šlo tako naprej. Čim manj je danes na svetu pravičnosti, tem bolj je vsi iščejo in hrepene po njej. Človek noče prignati drugemu nobene pravice, tem bolj pa jo zahteva zase. Zato tudi zgubljajo pod seboj tla vsa prizadevanja za enotno nastopanje vseh krščanskih cerkva. Toda često se zgodi, da iščejo tega zedinjenja in složnega nastopanja po napačni poti. Cerkva se ne da zediniti s pogajanji ali sklepanjem medsebojnih zvez. Prav tako se to ne da doseči na politični podlagi, kakor to poskuša Zveza za prijateljsko skupno delo in enotno nastopanje cerkva. To delo vodi anglikanski canterburyski nadškof, ki je nedavno na svojem potovanju na Balkan naredil uradni obisk pri pravoslavnem carigrajskem patriarhu. Politični način reševanja tega vprašanja za zvezo Cerkva je — to se razume — vzbudil ogorčenje pri nemški evangeljski Cerkvi. Ta zveza in njej podobne ustanove na enak način delujejo za skupnost in enotno nastopanje povsod, kjer ima ta Cerkev kaj pripadnikov. Katoliki ne morejo sodelovati pri tem delu iz dogmatičnih vzrokov, kar je jasno izraženo v encikliki »Mor-talium animosc pokojnega papeža Pija XI., v kateri opozarja katoliški svet pred meglenim »vse-krščanstvom«. Na noben način ni možna drugačna skupnost, kot skupnost, ki temelji na božanstvu Kristusovem. V Njem je mir, pravica in usmiljenje, kot je poudarjal sveti oče v svojem velikonočnem govoru. Če se ne more zediniti niti ta del ljudstva, ki sam sebe naziva kristjane, čeprav so vsi kristjani brez razlike prepričani, da je hotel Kristus postaviti samo eno in edino Cerkev — kaj potem moremo šel pričakovati od onih, ki so se krščanstvu odrekli? Cicero je v starih časih napisal, da ni naroda, ki bi bil tako divji, da ne bi častil svojega boga in držal dane besede. Danes pa je na vzhodu Evrope ostala država, ki je brezbožništvo proglasila za državno vero. O tem. kako je treba držati pogodbe in dane besede, je spregovoril nekaj trpkih besed tud’- sam sveti oče. Kaj je danes na svetu še močnega razen oborožene sile? Ne čudimo se tedaj, da se je tokrat tudi Vatikansko mesto udeležilo obrambnih vaj, čeprav se jih Vatikan ni udeleževal niti v svetovni vojni, v kateri so se vendarle še ohranili zadnji ostanki pravičnosti in poštenosti. Svet je danes v takšnem stanju kot da bi moralo vsak čas izginiti zadnje zaupanje med ljudmi Posledica tega je oboroževanje na vseh straneh. Orožje vatikanske vojske je samo simbol. Helebarde švicarske garde so samo nekak spomin na preteklost, toda plinske ma6ke, ki jih je dobila papeževa garda, gotovo niso samo simbol. Treba jih je vzeti zelo resno. Morda 60 pa le tudi te maske simbol, da, simbol moralnega propada, v katerem se je znašel današnji svet, ki noče priznati Kristusa za svojega Kralja. Ne more biti zgovornejšega dokaza za to, kako malo važnosti polaga ta poganski 6vet na duhovne vrednote, kot dejstvo, da se mora tudi papeževa država udeležiti vaj proti letalskim napadom. Italijanska vladarska dvojica je včeraj dopoldne slovesno odprla razstavo nemške umetniške akademije v Rimu. Navzočni 60 bili nemški rimski poslanik, princ Avgust Viljem, vnuk bivšega nemškega cesarjja Viljema, ravnatelji vseh tujih akademij v Rimu in mnogo uglednih osebnosti iz italijanskih in nemških krogov ter iz kulturnega in umetniškega sveta.