IU >o EElU-»KwffCI JJJ ET*Ha!ii.i4im cr DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST * a DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST ADRIA DEBLOKIRANA NOVO MESTO — Po zadnjih Podatkih, ki smo jih dobili od vod-slva delniške družbe Adria Cara-van. je račun firme deblokiran, grožnja s stečajem pa je bila tako ali lak° odklonjena že prej. To je bilo storjeno s pomočjo Ljubljanske oanke. V vodstvu Adrie so še pose-00] poudarili, daje prišlo do blokade tik pred novim letom zato, ker je V rimski sezoni priliv sredstev s tujega trga še posebno nizek, priliv v v>soki sezoni, ki daje Adriji skoraj ves dohodek, pa je bil zaradi zelo Precenjenega tečaja dinarja nenormalno majhen. Banka, ki je sedaj 'zkazala zaupanje Adriji, se tega za-veda, predvsem pa je njenemu za-uPanju da| vzgon sanacijski načrt novega vodstva, ki predvideva ne-i tere zelo boleče, toda nujne ukrepe, med njimi tudi približno dvajsetodstotno zmanjšanje zapo-sienih. Več o teh ukrepih bomo pisali v naslednji številki, po razgovo-pU z direktorjem Andreasom .schacherjem. Le ta je pravkar Pošel iz tujine z razgovora s tujimi Partnerji in povedal, da je glas o ■nožnem stečaju Adrie odmeval tu-ai v poslovnem svetu in da je bilo Potrebno veliko naporov za to, da so spet vzpostavili prejšnje zaupanje. čigava bo kočevska ZEMLJA? . KOČEVJE — Ker naj bi sedanjo družbeno zemljo podržavili, se doeta kočevski občini še bolj črna dsoda. Doslej je bila zaradi zaprtega bmočja izločena iz občine okoli ,retjma ozemlja občine, poslej pa bo ar dve tretjini. S tem pa bodo groženi vsi načrti o razvoju turiz-V13 v občini, kmetijstva in sploh na-n revitalizacije. To je ugotovil na fdnji seji predsednik občinske *dpščine Mihael Petrovič, ki je še °dal, da podržavljenje zemlje v ■ttgih občinah, kjer je družbene im i e 'e nekaj odstotkov, ne bo Vjm!0 hujših posledic. Za kočevsko ko no. Pa h° to usodno, saj je veli-*a večina zemljišč družbena oz. bo Poslej državna. V upravljanju obči-"e bi ostala le obubožana vaška na- Krka je gostila ruske farmacevte SZ pomemben trg NOVO MESTO — Od 16. do 23. januarja je bila na obisku v novomeški Tovarni zdravil Krka skupina 37 sodelavcev glavnih lekarniških uprav iz Rusije. To je že druga taka skupina, prva, v kateri so bili sovjetski farmacevti, se je v Novem mestu mudila jeseni. V Krki so med obiskom pripravili za ruske goste vrsto predavanj o svoji razvoj-no-raziskovalni in medicinsko-in-formativni dejavnosti, o kliničnem testiranju, o farmakoterapevtični strategiji in o trženju v farmaciji. Seznanjanje sovjetskih strokovnjakov s temi vprašanji ni slučajno. Krka ima na tem velikem trgu nad 50 registriranih preparatov, v Sovjetsko zvezo pa je lani izvozila za 58 milijonov dolatjev zdravil. Letos bo Krkina prodaja zdravil na ta trg še večja. Samo v prvih treh mesecih je bo za 16 milijonov dolarjev, pred kratkim pa so podpisali tudi pogodbo za izvoz zdravil v drugem in tretjem letošnjem tromesečju z Me-dexportom. Tokrat je Krita prvič prodala v Sovjetsko zvezo tudi svoje zeliščne preparate, in sicer v vrednosti 750 tisoč dolatjev. Podjetje za evropsko kakovost Tristranska pogodba o ustanovitvi mešanega podjetja med dvema slovenskima in enim avstrijskim partnerjem podpisana — Boljša kvaliteta, večja izbira OTOČEC — Tukaj je bila te dni v prisotnosti predstavnikov Gospodarske zbornice Slovenije, novomeškega občinskega vodstva, bank in nekaterih drugih ustanov in podjetij svečano podpisana tristranska pogodba o ustanovitvi mešanega podjetja Bramac, d.o.o.. Proizvodnja strešnikov in industrija gradbenega materiala. Za ustanovitvijo tega podjetja stojijo tri firme. In sicer Ko-grad iz Dravograda (9,69), Strešnik iz Dobruške vasi (39,62) in Bramac inter-national iz Avstrije (50,69-odstotni delež vložka). Jernej Klemenc, direktor Strešnika iz Dobruške vasi, kjer je tudi sedež novega podjetja, je v uvodnem govoru pred podpisom pogodbe poudaril, da je nastajanje podjetja kljub različnim deležem startnega kapitala potekalo v duhu medsebojnega spoštovanja in zaupanja ter v ozračju, v katerem se nihče od partnerjev ni počutil manjvrednega ali AGRADA NICO RIBNICA — V žrebanju drugega kola 4kcijc Wtl^Vlm-(iobim je dobil prvo nagrade), pbČfftjiško stanovanje v Barbarigi, AndiejRigler iz Ribnice. Tinetu Zlobku iz Cerkelj ob Krki bodo poslali deseto nagrado — smuči, Ani Grtiiovič iz Novega mesta pa bo prejeftI FoČbo uro kot enajsto nagrado tokratnega kola akcije. Na žrebanju je bilo v bobnu že 214.000 kartic. zapostavljenega. Osnovni kapital novega podjetja znaša 61,8 milijona avstrijskih šilingov, pri čemer jugoslovanska družabnika vlagata infrastrukturo in delno razpoložljive tehnične naprave, Bramac pa tehnično opremo in tehnologijo. Vzdušje medsebojnega zaupanja lepo ilustrira že dejstvo, da je Bramac naročil novo opremo že pred podpisom pogodbe in brez ustreznega bančnega jamstva z naše strani. Novo podjetje naj bi prišlo na trg s strešnimi kritinami in pripadajočimi elementi že letos maja, pri čemer bo pomembna pridobitev izboljšana kakovost in večja izbira proizvodov, precej pa se bo pri enakem številu zaposlenih povečala tudi storilnost — kar za 100 odst. Podjetje Bramac iz Pochlama je največji avstrijski izdelovalec strešne kritine, resno pa posega tudi na mednarodno področje. Direktor Franz Hubler je S KOČEVSKO PO STAREM? KOČEVJE — V zvezi z zaprtim območjem Kočevske Reke, kije uradno vse odprto, tudi Gotenica, dejansko pa delno zaprto, bo občinska skupščina Kočevje povabila na svojo prihodnjo sejo ministra Janšo in Bavčatja, poleg tega pa še v zvezi z nameravanim podržavljanjem sedanje družbene zemlje in gozdov odgovornega ministra za to področje. To je bilo sklenjeno na zadnji razširjeni seji predsedstva občinske skupščine Kočevje. Na več sestankih strank in raznih organov je bilo namreč opozotjeno na že omenjena sumničenja in dejstva. Izražena je bila bojazen, da bo tudi nova oblast ravnala s Kočevsko podobno kot prejšnja. POGODBA ZA EVROPO — Direktorji Janko Jordan (levo) iz Kograda, Jernej Klemenc (v sredini) iz Strešnika in Franz Hubler (desno) iz avstrijskega Bramaca so s podpisom pogodbe o ustanovitvi mešanega podjetja tudi k nam odprli pot evropski kvalitčti. (Foto: T. Jakše) Delavci Vidma v ponedeljek niso sledili klicu na upor Kam nas bodo pripeljale take vrste igre z ljudmi? Preteklo nedeljo zvečer se je razširil glas, da se bodo delavci Vidma v ponedeljek zjutraj ob šestih zbrali na protestnem shodu. Letak, ki je pozival na protestno zborovanje, seje pričel takole: »Splahnelo je še zadnje upanje, da bi se rešili propada naše tovarne. Nič ni od velikih obljub vodilne garniture. Delavci smo v veliki negotovosti, stiski in skrbeh za usodo naše tovarne. Kaj bo z našimi delovnimi mesti, zaslužkom in vsakdanjim kruhom? Nismo pripravljeni več poslušati nestrokovnih in lažnih obljub našega vodstva, ki eno govori in drugo dela.« V letaku neznani pisec nadalje našteva, da seje stečaj firme že začel, da firma ne izplačuje že tako nizkih plač, medtem ko si je vodilna osmerica plače povečala. Letak, ki je ves čas pisan v prvi osebi množine, se konča: »Zato vas pozivam na zbor delavcev ...« V ponedeljek zgodaj zjutraj so se 1 Zbogom, krompir! Na Mirni ne bodo več predelovali krompirja. Kolinska Ljubljana, ki ima na Mirni tovarno, je očitno izračunala, da seji krompirjeva predelava v lem kraju ne izplača več. Tovarne sicer ne bodo zaprli, kar pomeni vsaj to, da se vrsta na zavodu za zaposlovanje ne bo podaljšala za ljudi, ki hodijo delat v mirensko Predelovalnico krompirja. Tako Kolinska še ostaja na Dolenjskem. V nekaterih pogledih je zdaj tu prisotna še bolj, kot je bila 11 preteklosti Potem ko je trebanjski motel šel izpod poslovne strehe beograjskega Putnika, ga je vzela pod svoje okrilje Kolinska Ljubljana. Nova matična jirma trebanjskega motela baje načrtuje nekatera vlaganja v turistične objekte na trebanjskem °bmočju. S tem bi se Kolinska nemara lahko precej odkupila v očeh trebanjcev za ukinjeno predelavo krompirja na Mirni. Toda turistične naložbe ne bodo potolažile kmetov, ki so doslej sadili krompir. Po ukinitvi tovrstne proizvodnje na Mirni kmetje zdaj res ne bodo mogli niti upati, da bi jim ga odkupila tovarna. Se bodo tako morebiti znašli pred pretežkim vprašanjem, kaj naj pridelujejo v prihodnje, ali že vedo, kaj bodo delali? Če bodo naleteli na to uganko, in sicer zaradi odločitve v Kolinski, to ne bo samo stvar kmetov. Če so pred takim težkim vprašanjem, je to naloga za na daljši rok, za zdaj pa si bodo belili glavo predvsem s tem, kam tokrat dati krompir iz svojih kleti. Tam ga je še kar nekaj, razen če pridelovalci ne pretiravajo, ko govore o svoji letošnji zalogi. M. LUZAR pred skladiščem papirja pojavili trije panoji, na katerih je pisalo, da vodilna garnitura Vidma krade. Delavci nočne izmene, ki so odhajali z dela, so brali napisano, a ni bilo opaziti nikakršnega zbiranja nezadovoljnih delavcev. Nekateri od vodilne garniture, ki so prišli že pred šesto uro v tovarno, so skupaj z drugimi potem odšli na dejo. Glaypi direktor Franc Čargo je oce-njLcja pridajo,take vrste pritiski na delavce in na vodilne od zunaj. Predsednica sipdjkata Sanda Libenšek pa je dejala, da so vsi delavci v Vidmu člani sindikata papirne in grafične industrije, ta sindikat pa ni začel te akcije, niti je ne • Nihče ne namerava braniti vodilne Vidmove garniture, še posebej, če bi delala velike napake. Ampak take vrste igre, ki žele vplivati na čustva bolj ali manj preprostih ljudi in jih na ta način potisniti v kaos, niso sprejemljive. Pa ngj potekajo po srbskem vzorcu protibirokratske revolucije ali po sistemu slovenskega revolucionarnega rušenja vsega obstoječega. Zato pa mora slovenska vlada čim-prej speljati lastninjenje družbenega premoženja, na čelo firm je treba postaviti upravne odbore, delavci pa naj se organizirajo v sindikate. V takih razmerah, ko se razmere zaradi nelikvidnosti zaostrujejo iz dneva v dan in se firme komaj še drže nad vodo ter v boju z anonimnimi in samozvanimi zaščitniki delavskih interesovgospodarstvo ne more več delovati. podpira. Tovarniški sindikat je imel napovedan razgovor z vodstvom podjetja za 22. januar. Kot so povedali vodilni, povečanje plač pri vodilnih tudi ne bi moglo biti vzrok za take vrste protest, kajti najvišja plača v Vidmu znaša le 25 tisočakov. Precej delavcev pa ima baje celo višje plače kot vodilni. J. SIMČIČ povedal, da imajo že tri podjetja na Madžarskem, svoje delovanje pa nameravajo razširiti še naprej v vzhodnoevropske in podonavske države. Poudaril je, da se sicer zavedajo političnega rizi-ka naložbe, o čemer je bilo sicer veliko govora, da pa ne pomišljajo dosti, zlasti ker zaupajo v razvoj slovenske demokracije in ker vedo, da bi jih pri vlaganju sicer drugi prehiteli. Menil je tudi, da so • Mešano podjetje Bramac bo imelo proizvodne prostore v Dravogradu in Dobruški vasi, njegov namen pa je oskrba jugoslovanskega trga z vtso-kokvalitetnimi strešniki zahodnoevropskega standarda. Izdelovalo bo dva modela strešnikov z različnima površinama in v štirih barvah, poleg tega pa še druge elemente in specialne strešnike, ki bodo dopolnjevali proizvodni sistem. v Jugoslaviji našli najboljše možne partneije ter izrazil pripravljenost nadaljnjega investiranja pri nas, ko se bo to pokazalo primemo. T. JAKŠE KOČEVJE NAJHLADNEJŠE KOČEVJE — Še novembra je bilo Kočevje najtoplejše mesto v Sloveniji. Od torka minuli teden pa so v Kočevju najnižje temperature v naši republiki, v Jugoslaviji in še daleč naokoli. Nekajkrat so zabeležili 15 stopinj pod ničlo in tudi v ponedeljek še 14 pod ničlo. Rinža je zamrznila in na njej že več dni drsajo, kakor tudi na Rudniškem jezeru. NAGRADA SKLADATELJEV LJUBLJANA — Društvo slovenskih skladateljev podeljuje vsako leto nagrado najzaslužnejšemu izvajalcu slovenskih del v preteklem letu. To nagrado je za leto 1990 prejel Slovenski oktet, dobil pa jo je na koncertu v ponedeljek, 21. januarja, zvečer v Kogojevi dvorani. BERITE DANES! na 2. strani: • Šentjernejski Upori kot pogorišče na 4. strani: • Demos je postal del zgodovine na 5. strani: • Predsednik Lenassi odstopil na 6. strani: • V upravi niti sledu o bajnih plačah na 7. strani: • »Novomeška pomlad« pred razpustom? na 9. strani: • Po čem je zapiranje JE Krško na 17. strani: • Temne sence nad športnimi uspehi ŠPORTNIK LETA — Na prireditvi v Črnomlju je slovenski minister za vzgojo, izobraževanje in šport dr. Peter Vencelj izročil strelcu Rajmondu Debevcu (na sliki) in smučarki Mateji Svet pokal po proglasitvi za najboljšega športnika v preteklem letu. Kaotičen razpad bi bil usoden za vse Na pogovoru dr. Drnovšek, dr. Plut in dr. Vencelj — Proglasitev športnikov ČRNOMELJ — V ponedeljek so bili na obisku v Črnomlju član Predsedstva SFRJ dr. Janez Drnovšek, član predsedstva Republike Slovenije dr. Dušan Plut ter minister za vzgojo, izobraževanje in šport dr. Peter Vencelj. Z vodstvom obeh belokranjskih občin ter s političnim aktivom črnomaljske občine so se pogovarjali o aktualnih političnih in gospodarskih razmerah v Jugoslaviji. Dr. Drnovšek se je dotaknil nekaterih najnovejših dogodkov v Jugoslaviji. Tako je glede oddajanja orožja, v zvezi s katerim je veliko ugibanj in špekulacij, dejal, da sedanji odlok o oddajanju ne daje osnove za posebno »izvenserijsko« dejavnost JLA, čeprav se ljudje boje, da bi, tako kot v SZ, tudi v Jugoslaviji vojska lahko izkoristila neugodne mednarodne razmere. Kar se tiče monetarnega vdora Srbije je pojasnil, daje vprašanje, če bo ta republika denar zmogla vrniti, tudi če bi hotela. Če pa bi Slovenija in Hrvaška udarili s protiukrepi, na primer z lastno valuto, bi zvezna vlada najbrž morala razmišljati o odstopu, ali pa bi se odločila za zaostrovanje do republik, ki ne upoštevajo zveznih predpisov. Vendar pa si po Drnovškovih besedah v zvezi prizadevajo za približno normalno funkcioniranje federacije, saj bi bil kaotičen razpad federacije usoden za vse. Kar pa se tiče odklapljanja, je pripomnil, da se Srbi v Jugoslaviji počutijo dokaj udobno, zato ne bodo pristali na ločitev od federacije. Slovenija se bo zato morala odcepiti sama ali pa čakati, da se • Po pogovoru sta športno uredništvo TV Ljubljana in klub prijateljev TV Slovenija iz Vinice pripravila prireditev, na kateri so za športnico preteklega leta proglasili Matejo Svet, za športnika pa Rajmonda Debevca. Za izjemne rezultate na športnem področju pa so prejeli priznanja TV Mojca Dežman, Barbara Mulej, Robi Englaro in Jure Šterk. uredijo vse druge zadeve v Jugoslaviji, predvsem pa, da se dogovorita Srbija in Hrvaška. Boji pa se, da to ne bo prav kmalu. Dr. Vencelj je zagotovil, da zamenjav slovenskih ministrov, o katerih je bilo v zadnjem času slišati, ne bo. O plebiscitu pa, da ni šel neopazno mimo naših sosednjih držav. Dr. Plut pa je ponovil svojo dobro znano tezo o demilitarizirani Sloveniji, M. BEZEK-JAKŠE V drugi polovici tedna se bo nadaljevalo suho ih hladno vreme. ZLATA JANA ZA VODEB — Ljubljanaje bila minuli teden v znamenju 36. jugoslovanskega sejma mode. NaGospo-darskem razstavišču se je predstavilo 230 razstavljavcev iz vse Jugoslavije, prvič pa so del sejma zasedli tudi trgovci in izdelovalci oblek iz sosednje Italije, A vstrije in Nemčije. Bogato so se predstavili tudi izdelovalci konfekcije iz Dolenjske, še posebej pa zasebno podjetje z modnimi oblačili Vodeb iz Novega mesta, kije za svoje obleke in plašče prejelo nagrado Zlato Jano. Več o dolenjskih tekstilcih in njihovi predstavitvi v današnji posebni prilogi Dolenjskega lista. (Foto: J. Pavlin) Sentjernejski Upori kot pogorišče j C ^vyvvvvvwvvvvvvvvv Naša anketa J 17. januarja je sodišče odločilo, da gre Iskra Ufsori in Oprema v stečaj — Istega dne so se za vse delavce zaprla tovarniška vrata — Kako naprej? do 1.500 ljudi j Slovenski denar nujnost? ŠENTJERNEJ — V četrtek, 17. januarja, je stečajni senat novomeškega sodišča sprejel sklep o stečaju šentjernejske Iskre Upori in Oprema. S tem seje strinjala sama Iskra, SDK, kije Upore po uradni dolžnosti prijavila za stečajni postopek, pa tudi institucija, kije ocenjevala podjetje. Imenovanje bil stečajni upravitelj Peter Kavčič. Istega dne so delavci dobili decembrsko plačo, z njo pa v kuverti tudi odločbe o prenehanju delovnega razmerja. Tovarna je kot pogorišče. S stečajem šentjernejske Iskre Upori in Oprema je ostalo brez dela 460 ljudi v šentjernejski dolini, od tega kar 40 zakonskih parov. Z novomeške enote Zavoda za zaposlovanje jih zdaj popisujejo, saj jim gredo začasna nadomestila za brezposelnost, za uveljavljanje njihovih številnih pravic, za katere so bili predvsem v zadnjih mesecih prikrajšani, pa so pooblastili občinske Svobodne sindikate. Glavnega, novih delovnih mest oz. projekta, kako jim v perspektivi zagotoviti preživetje, ni na vidiku. Tuje le slutnja, da so le prvi v stečajni verigi, ki grozi vkleniti novomeško občino. Znano je, da so imeli Upori že dlje časa težave v poslovanju. Ostra tuja konkurenca, cenejši uvoz, nepokrita izguba, nelikvidnost, blokiran žiro račun in velike težave z izplačilom komaj zajamčenih osebnih dohodkov, velike terjatve sojih v drugi polovici lanskega leta spravile v brezizhoden položaj. A trg vendar imajo in še sedaj čez glavo naro- • Javnost ni vse. Je cela vrsta stvari, ki jih človek iz raznih razlogov raje opravlja za zaprtimi vrati. Tudi v politiki, kije neke vrste menedžerski posel (Pučnik) • Opozicija se obnaša normalno, le mi nismo vajeni strankarskega prepiranja. (Oman) • Demos je trdna koalicija in bo zdržal do prihodnjih volitev. (Rupel) čil, nekaj je bilo tudi zanimanja za tuja vlaganja v firmo. V vse to je padel predlog preoblikovanja Uporov v dve novi podjetji, v Re-zistorje in v Proizvodnjo industrijske opreme, ki so ga šentjernejski vodilni ZAKON BO UPOŠTEVAL VEST Bistvena novost novega slovenskega zakona o vojaški obveznosti, kije bil na dnevnem redu včerajšnjega zasedanja republiške skupščine, je dodelano poglavje o ugovoru vesti. Na zvezni ravni smo namreč še vedno država, ki v zvezi s tem uveljavlja najvišjo možno kazen, predlog slovenskega zakona pa to korenito menjava. Slovenski fantje, ki zaradi religioznih, filozofskih in moralnih razlogov odklanjajo orožje in služenje v oboroženih silah, bodo po predlogu zakona celo na boljšem kot njihovi vrstniki v drugih državah. Ne bodo služili podaljšanega ali celo dvojnega vojaškega roka, po odsluženju pa bodo izbrisani iz vojaških evidenc tudi za primer vojne. Njihova obveznost bo delo v socialnih, zdravstvenih in podobnih ustanovah, ki so povezane z nalogami oboroženih sil. Naborniki, ki bi radi uveljavili ugovor vesti, bodo morali pristojnim organom dokazati, da bi se z možnostjo civilnega služenja izognili »globokim duševnim krizam«. Ob tem pa se seveda poraja vprašanje, kdo more to zanesljivo ugotovili in kako preprečiti možne zlorabe v eni in drugi smeri. (M. H.) iskraši naredili -skupaj s firmo GEA Ventures. Novi podjetji naj bi dobili v najem sedanje prostore, opremo, pogodbe, naročila ipd., kako naj bi bilo s povračilom dolgov, pa naj bi se dogovorili z upniki. Predvideno je bilo, da bo v obeh novih podjetjih dela za največ 215 ljudi, ostali bi ostali brez dela. Pri tem velja povedati, da je bilo s strani vodstva sicer precej govora, daje delavcev preveč, določanja presežkov pa se v Uporih kljub temu niso lotili. Kot edina alternativa seje prikazovalo popolno zaprtje skrahirane tovarne. Da bi do tega ne prišlo, da bi ohranili vsaj nekaj delovnih mest, je novomeška vlada sprva podprla projekt predvidenega preoblikovanja Uporov. Zatem pa s strani Uporov niso bile več na mizi vse karte, kar daje slutiti, da kljub drugačnim zagotavljanjem »igra« že prej ni bila čista. Nekdanji direktor Uporov Stane Močnik, ki so ga sami uporovci predlagali za stečajnega upravitelja, ni • Na zadnjem zboru delavci o vsem tem niso dobili podatkov, predvsem pa od stečajnega upravitelja Petra Kovačiča in od sedanjega vodstva niso zvedeli, kako bo stečaj končan, kako bo z zaključevanjem že začete proizvodnje in s pogodbami o delu, kako in kdaj naj bi startali novi podjetji, kdaj in koliko delavcev bodo poklicali nazaj, kako bo vrednoteno premoženje Uporov, blagovna znamka, trg itd. Zvedeli so le, da njihove tovarne ni več. dobil na vpogled vseh potrebnih podatkov, zato ponudbe ni sprejel, vtem pa sta omenjeni podjetji z ustanovno vlogo 2.000 din ustanovila dva vodilna delavca Uporov, ki naj bi s tem dobila v najem več milijonov vredno jsodjetje. Z. LINDIČ-DRAGAS Belt se bo preoblikoval v družbo Ko bodo znali lastniki družbe z omejeno odgovornostjo, bo gospodarjenje bolj-____še—-Kajpravi_^irektor_JankojGladekjojnujnem_odpuŠ£an|i£^elavcev_ litetnejši, a hkrati poceni, pa morajo v Beltu, kot pravi Gladek, sam poskrbeti. ČRNOMELJ — Tukajšnji Belt, po številu zaposlenih drugo največje podjetje v črnomaljski občini, se prav sedaj pripravlja na preoblikovanje v družbo z omejeno odgovornostjo, ki bo v začetku temeljila na družbenem kapitalu, pozneje pa bodo težili za tem, da pridobijo kapital zaposlenih, tujih partnerjev in družabnikov v naši državi. S tem bi vsi programi postali bolj samostojni, s pomočjo vlaganja vanje pa bi prišli do svežega kapitala. S tem kapitalom bi zmanjšali predvsem kredite ter obresti na posojila, hkrati pa bi prišli do lastnikov Belta. Prepričani so, da se bo potem, ko bodo znani tudi lastniki, bistveno drugače gospodarilo. • Lepe ideje so samo Potemkinove vasi. To velja tudi za obljube o gospodarski blaginji in multi-kulturi. Zato zares: kam greš, Slovenija? (J. Zalokar) Kot že omenjeno, bodo imeli možnost postati delničarji tudi zaposleni, seveda pa bodo morale imeti delnice vrednost na trgu. Preobrazba v novo družbo z omejeno odgovornostjo naj bi bila končana v nekaj mesecih. Sicer pa je glavna usmeritev Belta izvoz. Njegova prednost je prav v tem, da so proizvodni programi, kijih imajo v Beltu, po svetu zanimivi. Poleg tega je njihovo livarstvo poznano po Evropi, in kot je povedal direktor Janko Gladek, v Evropi računajo na Belt, vendar se morajo politične razmere pri nas ustaliti. Za to, da bodo za tujega kupca čim kva- • Vprašanje presežka delavcev so v Beltu rešili s predčasnimi upokojitvami in uvajanjem dodatnih programov. Glede na sedanjo tehnologijo pa je težko še zmanjšati število zaposlenih. Izjema je le administrativnoteh-nična služba, vendar se v Beltu zavedajo, da je (judi težko vreči na cesto. Odpuščanje delavcev je namreč velika socialna bomba, ki lahko kaj hitro udari nazaj. Zato se raje odločajo za ustanavljanje mešanih podjetij, kjer ima Belt še vedno delež v lastnini in je udeležen pri dobičku. Tu želijo biti dosledni in ne iščejo nikjer nikakršne potuhe. M. B.-J. Rešitev obrt — Obisk ministra Viktorja Brezarja KOČEVJE — Zaradi stečajev bo že konec februarja ostalo v Kočevju brez dela 1200 do 1500 ljudi. Možnosti so, da bi v drobnem gospodarstvu zaposlili vsaj 200 ljudi. To je bilo poudarjeno na sestanku z zasebnimi podjetniki občine Kočevje, ki je bil minuli četrtek, udeležila pa sta se ga tudi predsednik republiškega komiteja za drobno gospodarstvo Viktor Brezar in svetovalec tega komiteja za občino Kočevje Jože Zupan. Ugotovljeno je bilo tudi, da predvidene obrtne cone na Bregu ne kaže graditi. Zaradi stečajev podjetij bo namreč v Kočevju kmalu več praznih proizvodnih dvoran in drugih prostorov, ki jih bodo lahko zasedli zasebni podjetniki. Kočevski podjetniki so vpraševali in opozarjali predvsem na to, da ideje in tudi programe imajo, denarja za njihovo uresničevanje pa ne; da bodo novi davki verjetno občutno večji; da je najemanje posojil zaradi inflacije in revalorizacije tvegano, da ne kaže razvojnega denarja uporabljati za podaljševanje hiranja podjetij, ampak res le za odpiranje novih delovnih mest; da so stranke obljubljale po volitvah manjše davke, v resnici pa so večji, itd. Republiška gosta sta na to bolj ali manj zadovoljivo odgovorila: za odpiranje novih delovnih mest v drobnem gospodarstvu so na voljo razvojni krediti, sredstva za manj razvita in demografsko ogrožena območja in sredstva iz naslova zaposlovanja, razen tega pa se republika lahko zadolži še v tujini. Programe za odpiranje novih delovnih mest bo obrtnikom pomagala sestavljati tudi mreža svetovalcev. Knjigovodstvo bo poenostavljeno. Davčna obremenitev ne bo večja, vendar skoraj hkrati, da »bo obremenitev seveda večja, če hočemo svojo državo«. Obremenitve podjetij in obrti bodo izenačene. Seveda tudi ni bilo prave tolažbe ob ugotovitvi, da v težavah niso le podjetja, ampak tudi obrtniki, saj nekateri že skoraj leto dni ne dobijo plačanih svojih proizvodov in storitev. J. PRIMC DRUGAČNE OBRTNE ZBORNICE LJUBLJANA — Skupščina Zveze obrtnih združenj Slovenije je 8. januarja sprejela osnutek statuta bodoče obrtne zbornice Slovenije. Ta bo v javni obravnavi do konca januarja. Osnutek statuta predvideva vrsto novosti in med tem načrtuje ustanovitev občinskih obrtnih zbornic. 1. april 1991 naj bi bil tisti datum, po katerem bodo pričele delati Obrtna zbornica Slovenije in občinske obrtne zbornice. Z ustanovitvijo obrtnih zbornic naj bi se ukinila skupna delovna skupnost, v katero so bili vključeni vsi delavci, ki so delali v občinskih obrtnih združenjih. V. D. Ljubljansko pismo Reformo so pokopale — plače Kaj po Markoviču? LJUBLJANA — Po ocenah domačih in tujih analitikov naših gospodarskih razmer so jugoslovanski program reforme spodkopala naslednja dejstva: nenehno zviševanje plač, ki nima zaledja v povečani proizvodnosti dela, izgubljeno potrpljenje delavcev, ponoven izbruh inflacije in politični kaos v državi. Reforma (real)socializma ni bila dovolj nagla in radikalna. Temeljiti bi morala na takšnem programu ukrepov, ki naj Vzhodu in Jugoslaviji omogoči ponoven vstop v Evropo. Doseči bi morali nagel premik (skok) socialističnih gospodarstev v konvertibilnost denaija, svobodno oblikovanje cen, odprte meje in svobodno trgovino, nato pa uresničiti širokopotezno privatizacijo. Jugoslavija ni bila več daleč od uresničitve tega modela, vendar privatizacija tudi pri nas poteka veliko prepočasi. Tudi omahovanje pri uresničevanju drugih nalog je bilo usodno. Dvig plač v Jugoslaviji je omogočilo prav to obotavljanje. Ker do temeljite privatizacije še nikjer ni prišlo, imajo populistični politiki s pritiski na banke vso možnost, da lahko delavci v družbenih (državnih) podjetjih povečujejo plače. Poleg tega je socialističnemu sistemu svojstvena še nedisciplina, pomanjkanje kakršnegakoli mehanizma, ki bi brzdal izplačevanje plač. Jugoslovani smo v tem smislu stopili še korak naprej k dnu gosodarskega kraha —s samoupravljanjem in družbeno lastnino. Reforma je bila v bistvu temeljito zastavljena in premišljena, vendar je v vsejugoslovanskih političnih bojih doživela zlom. Zakaj? Štiri desetletja staro in ukoreninjeno razmišljanje o delitvi po potrebah, ne po deluje v Jugoslaviji — za razliko od nekaterih drugih vzhodnoevropskih držav — prepleteno še s težkimi narodnostnimi problemi. Zato je bila gradnja države po modernem tržnem zgledu že od vsega začetka močno varljiva. Sprva je Markovič z navezanostjo dinarja na marko še uspeval. Julija in avgusta lani pa so popustile vezi pri plačah; septembra so te še dodatno narasle. Potem pa so samo še rastle. Tako seje zgodilo tisto, kar so od zvezne vlade že nekaj časa zahtevali naši izvozniki, republiške vlade, gospodarske zbornice in nekateri ekonomski strokovnjaki. Vrednost dinarja je proti nemški marki devalvirala za 28,5%, prav devalvacija dinatja pa pomeni poraz stabilizacijske politike zvezne vlade, s tem pa tudi nov polom celotnega jugoslovanskega gospodarstva. In kaj nas zdaj čaka? Ekonomisti v zvezi s cenami napovedujejo tri možnosti oziroma modele naraščanja cen. Po prvem, najbolj ugodnem, naj bi znašala splošna rast cen od 20 do 50% — če bodo zamrznjeni tečaj dinarja in plače. Po drugem nas čaka približno 75-odstotna inflacija — če bo zamrznjen le tečaj, plače pa se bodo povečevale. Po tretjem, najbolj neugodnem, pa lahko pride do 350-do 500-odstotne inflacije — če bodo povečanju cen sledili gibljivi tečaj dinarja in povečane plače. V vsakem primeru se nam letos ne obeta nič dobrega. VINKO BLATNIK Cilj: moralno in materialno popraviti povojne krivice Na prvi seji kočevske komisije je sodeloval tudi Nace Polajnar, predsednik republiške komisije KOČEVJE — Bogomirja Štefaniča so na prvi seji občinske komisije za raziskovanje povojnih pobojev, pravno dvomljivih procesov in drugih nepravilnosti predlagali za predsednika te komisije. Dokončno bo o tem odločala občinska skupščina, ki je to komisijo tudi imenovala. Seji komisije, kije bila minuli četrtek, sta prisostvovala tudi predstavnika podobne republiške komisije Nace Polajnar (predsednik) in Samo Kavšek (tajnik). Bogomir Štefanič je najprej predlagal, naj bi občinski izvršni svet ukinil komisijo za ureditev grobišč v Rogu, ker to delo prevzema podobna repu- VEČ LET DO RESNICE O POBOJIH? LJUBLJANA — Ker je vjavno-sti že precej nestrpnosti glede rezultatov dela skupščinske komisije za raziskavo povojnih množičnih pobojev, pravno dvomljivih procesov in drugih nepravilnosti, je njen predsednik Nace Polajnar na zadnji seji dejal, da ne bi bilo dobro na vmesnih postajah raziskovanja oznanjati polresnice, da pa je pot do resnice dolga in da bo verjetno trajala kar nekaj let. Na tej seji je komisija obravnavala tudi odgovore Ivana Mačka — Matije na zastavljenih 45 vprašanj, vendar so bili novinarji zaprošeni, da o tem ne poročajo. Komisija bo skušala priti še v osebni stik z Ivanom Mačkom, saj je on tisti, ki bi lahko pomagal odgovoriti na vprašanje, ali je za poboje kriva jugoslovanska ali slovenska oblast, vojska ali OZNA. (Glas) bliška komisija in tudi nova občinska komisija za raziskavo povojnih pobojev. Poročal je tudi, da je republiška komisija za ureditev grobišč, kStere član je, v program dela med drugim vnesla obnovitev ceste od Kočevja do prvega (domobranskega) grobišča v Rogu, ureditev parkirišča in sakralnega objekta pri tem grobišču, medtem ko bodo manjša grobišča parkovno Uredili ali pa posmrtne ostanke prenesli v glavno grobišče. Poudaril je, da bo to urejeno do bližnjega svetovnega slovenskega kongresa. Predsednik republiške komisije Nace Polajnar pa je med drugim dejal, da je naloga komisije le zbiranje podatkov o povojnih dogajanjih. Gre za evidentiranje procesov, žrtev, odvzemanja premoženja, po krivici zaprtih itd. Cilj je, da bi bilo možno moralno in materialno popraviti krivice, ki so bile prizadejane tudi z odvzemanjem premoženja, zapiranjem nedolžnih pa tudi njihovim odstranjevanjem iz javnega življenja. Vse podatke pa je treba temeljito preveriti. Poudaril je, daje za občino Kočevske še posebno pomembno, kdaj in kako vključiti zaprto območje Kočevje Reke dejansko v duhovni, civilizacijski in gospodarski prostor občine in republike, saj je tu šlo za sistem, ki v normalnih človeških razmerah ne bi mogel delovati in ki je izkrivil tudi značaje ljudi. J. PRIMC • Bistvo Mačkovega odgovora skupščinski komisiji navaja v sklepanje, da je krvavo rihto (povojne poboje) opravila armada in da je pooblastila oficirjem podpisal Rankovič. (Nešovič) Prednovoletni srbski rop v Narodni banki Jugoslavije je še utrdil v Sloveniji že nekaj časa prisotno prepričanje, da moramo iti tudi z denarjem čimprej na svoje, če nočemo, da bi nas v Jugoslaviji do konca okradli. Utrdil je prepričanje o nujnosti slovenskega denarja, ki bi nas v Sloveniji zaščitil pred posledicami novih inflacijskih gibanj, čeprav strokovnjaki napovedujejo, da se jim tudi ob uvedbi svojega denarja ne bomo izognili. Daje denar dober, mora imeti osnovo v dobrem, konkurenčnem gospodarstvu in primerne, od sprotnega zagotovljanja tekočih sredstev za gospodarjenje odvisne devizne rezerve. Kako bomo prišli do svojega dela zdajšnjih v Beogradu, je velika uganka. Republiški finančni minister dr. Marko Kranjec in vlada nasploh sta zelo redkobesedna v zvezi z lastnim slovenskim denarjem in z lastno denarno politiko, kar je navsezadnje povsem jasno, saj gre za stvari, ki morajo priti nenapovedano. Slišati je, da bomo v Sloveniji že v kratkem dobili neke vrste denarne bone (v Celju so potrdili, da so v tisku), obračunski denar, ki naj bi sčasoma nadomestil dinaije. Govori se tudi o možnosti, da bi v Sloveniji prevzeli neko trdno tujo valuto, na primer šiling ali marko. Možna bi bila tudi lastna valuta, pri kateri pa bi tečaj in emisijo prilagodili neki trdni tuji valuti. Vsekakor mora Slovenija vzpostaviti gospodarski sistem in mehanizem, ki bo omogočal rast družbenega proizvoda, zaposlenosti in investicij. Brez tega je zaupanje zbujajoča stabilna lastna valuta iluzija. RUDI BEVC, elektrotehnik na Servisu Gorenje, Novo mesto: »Seveda sem za slovenski denar, saj je to po mojem edina š možnost, da se slovensko gospodarstvo za- jj varuje pred podobnimi vdori v denarni si- Zame niti ni toliko pomembno, ali se bo 5 novi denar imenoval lipa ali kako drugače, s važno je, da bo denar stabilen in konvertibi- / len. Najbolj nesrečno bi bilo, če bi pristali na še en inflacijski krog, ki slabi moralo in ekonomijo.« STANE ZORKO, vodja službe kakovosti v SOP Krško: »Lastna valuta je edini način, da končno ugotovimo, koliko je naše delo dejansko vredno. Na ta način bomo lahko tudi zaščitili naše interese pred raznimi vpadi in podobnim. Po kateri valuti se bomo zgledovali, kako bo videti naš denar, je končno vseeno. Važno je, da spet dobimo zaupanje v lastno moč in tudi v prihodnost. Kortčno naj bi tudi vedeli, za kaj plačujemo davke.« 1 -r 4, ZLATKO MRHAR, obrtnik s Čateža pod Zaplazom: »Nedavno srbsko jemanje denarja bo pospešilo nastajanje nove slovenske valute. Že ime dinar nima nobene veljave. Nova slovenska valuta, kakorkoli se ji bo že reklo, bo morala biti stabilna in nekaj vredna. Velikost države za uvedbo valute ni bistvena, važno je, da je gospodarstvo trdno. Novega denarja naj se natiska toliko, kot je zanj podlage. Potem bi ga morali dati v banke, trgovine, povsod, kjer imajo opravka z denarjem. Dinarje bi zamenjali postopno.« A "A DOLENJSKI UST ROMAN ZELIČ, šofer avtobusa pri Izletniku, iz Sevnice: »Mislim, da bi bil slovenski denar nujen, če se hočemo res čimprej postaviti na svoje noge, če mislimo resno z našo samostojnostjo in neodvisnostjo. Potem nas v Beogradu tudi ne bodo mogli oropati, tako kot se je zgodilo ob srbskem ropu stoletja. Čas je že, da prenehamo obstajati kot molzna krava naših južnih bratov, naj se končno navadijo živeti od svojih žuljev in dela!« MARIJA PEZDIRC, prodajalka v trgovini KZ Črnomelj. »Če že hočemo biti v Sloveniji samostojni, potem je prav, da imamo tudi svoj denar. Seveda pa bi morala biti ta valuta trdna, ne pa, da bi jo iz dneva v dan nažirala inflacija. Če bi bil dinar trden,-ne bi imela nič proti, da bi ostal. Vprašanje je namreč, ali je Slovenija zdaj dovolj bogata za svoj denar, če ima zanj kritje. Ne bi bilo prijetno, če bi morebitno novo slovensko valuto doletela enaka usoda kot Markovičev dinar.« BORIS BADOVINAC, gostinec iz Metlike: »Zadnji čas je, da Slovenija dobi svoj denar. To bi gotovo pripomoglo k stabilnosti Slovenije nasploh. Ljudje bi slovenskemu denarju zaupali, pogoj pa je, da bo vezan na neko trdno valuto. Potem bo vse odvisno samo od nas, kakor bomo gospodarili, tako se bomo imeli. Predvsem pa nam nihče ne bo mogel krasti in tiskati denarja ter tako pospeševati inflacijo. Brž ko bo uveden slovenski denar, bo plačilno sredstvo v mojem bifeju.« IVAN GERJEVIČ, sekretar Športne zveze občine Brežice: »Mislim, da seje vsak državljan Slovenije pripravljen nekaterim stvarem odreči, če bi vedel, da bo v bližnji prihodnosti imel kaj od tega. Zadnjih deset let smo bili na žalost priča samo obljubam, da bo boljše. Prepričan sem, da je uvedba slovenskega denarja nujna, če si hočemo zagotoviti dejansko konvertibilnost, ki jo » , 1 bo priznala tudi Evropa. k FRANC KOS, prodajalec v KVM Ribnica: »Sem za lastno slovensko valuto, ki pa bi morala biti trdna že sama po sebi ali pa vezana na kakšno drugo trdno valuto. Potem se mi ne bi mogli izgovarjati, da nas drugi izkoriščajo oz. nam kradejo, drugi pa nam ne bi mogli krasti, kot seje zgodilo zdaj z vdorom Srbije v naš skupni denarni sistem.« VLADO KOČEVAR, hišnik pri Zidarju Kočevje: »Sem za to, da bi imeli tak denar, da nam ga drugi ne bi mogli razvrednotit! oz. krasti. Zdaj, ko imamo vsi v Jugoslavij1 j dinar, se je zgodilo, da so v Beogradu natis-nili veliko preveč denarja, kar je oropanje vseh ostalih republik. Doseči bi morali, d® bi Srbi naropano vrnili. Lepo bi bilo, da bi imeli v Jugoslaviji le eno valuto, vendar je pogoj, da bi morali biti vsi pošteni, kar pa je malo verjetno.« dv-S/N/V^VVVN/VVN/N/V/VV^VV^/VN/N/VVN/N/VV^' St. 4 (2162) 24. januarja Zadruga od novega leta po novem V črnomaljski kmetijski zadrugi imajo več programov —Pospeševalna služba se je izločila — Najbolj negotovo na posestvih — Kdaj zakon?_ ČRNOMELJ — Tukajšnja kmetijska zadruga posluje od 1. januarja letos z novo notranjo organiziranostjo. Oblikovali so program »Zadružnik«, ki tvori zaokroženo dejavnost, povezano s kmeti, v njegovem okviru pa bodo zagotovili tolikokrat terjane iiste račune kmetovega sodelovanja s kmetijsko zadrugo. ZBORI VINOGRADNIKOV IN PREDAVANJA — Društvo be-lokranjskih vinogradnikov vabi ilane na redne letne zbore, ki b0?>o v Pe‘ek, 25. januarja, ob 17. v zadružnem domu v Draga-usu, v soboto, 26. januaija, ob 1'• ur* v gasilskem domu v Črnomlju in v nedeljo, 27. januarja, od 930 v prosvetnem domu v »emiiu ter istega dne ob isti uri v [netliški Vinski kleti. Na zborih sta o kletaijenju predavala a8* Julij Nemanič in Tone Pez-\s* člani in ostali vinograd-1 ki se nameravajo vključiti v jrustvo, vabljeni na predavanja v č,n* večjem številu! Sicer pa so ohranili zadružne enote, ki so organizator sodelovanja s kmeti na posameznih področjih občine. Vodje zadružnih enot bodo v bodoče tudi odogovorni za odkup in prodajo kmetijskih pridelkov in repromateriala, zato bodo imeli svoje sedeže v trgovinah. Tako se bodo lahko še bolj približali kmetu. Od KZ pa seje izločila pospeševalne služba, kije sedaj javna služba, ki V SEVNICI SKUPŠČINA IN VINOGRADNIŠKO PREDAVANJE SEVNICA — Društvo vinogradnikov Dolenjske, podružnica Sevnica — Boštanj, vabi svoje člane na redno letno skupščino podružnice, ki bo v nedeljo, 27. januarja, ob 9. uri v restavraciji hotela Ajdovec. Po skupščini bo inž. Jože Maljevič predaval o novem načinu obdelave in o zatravljanju vinogradov. Vabljeni! pa bo tesno sodelovala z zadružnimi strokovnjaki in pri njihovih programih. Ostali deli KZ so organizirani v zaokrožene ekonomske celote, ki bodo morale ustvarjati dohodek, iz katerega bodo gradile svoj razvoj. Taki programi so program »Trženja«, ki združuje vse DRUŠTVO TUDI NA ČATEŽU ČATEŽ PRI TREBNJEM — Nedavno so ustanovili Vinogradniško turistično društvo Čatež, ki bo imelo sedež v tem kraju, sicer pa bo območje Čateža, Velike Loke in trgovine, skladišča in dosedanjo komercialno službo. Program »Meso« obsega klavnico s predelavo, za katero pripravljajo sedaj nov investicijski program, s katerim bodo povečali obseg proizvodnje ter zagotovili pogoje za izdelavo novih mesnih izdelkov. Računajo, da bo klavnica s predelavo obnovljena do jeseni. Program »Storitve« pa obsega mehanično delavnico s trgovinami kmetijskih rezervnih delov. De- • V KZ razmišljajo tudi o novih programih, zavedajo pa se, daje za to potrebno veliko denarja. Zadruga sedaj sicer še posluje na meji rentabilnosti, tudi na račun zmanjševanja števila zaposlenih. Veliko težav pa jim povzroča negotovost glede nadaljnje zakonske ureditve, predvsem kar se tiče zadružne lastnine, zato si v črnomaljski zadrugi želijo čim prejšnje- pokrivalo« šir- noma,JSKi ,aur“K‘ “"J" c'm elike l oke in ga sprejema zakona o zadrugah. entlovrenca. Ena od poglavitnih dejavnosti, ki sojo poudarili tudi na ustanovnem zboru, bo izobraževanje članov društva o pridelovanju grozdja in o kakovostnem sortnem izboru v vinogradništvu. Sodelovalo bo tudi na različnih prireditvah. ZJOVOMEŠKE TRŽNICI Spomin na »mlečno vojno« Enoletna bilanca: zaščitni zakon je pripomogel, da ___kriza ni bolj prizadela pridobivanja mleka njJI3 trzn' Ponedeljek je bilo zasedenih 6 °fm *iloP' pokritega dela trž-‘■i ’ več Prodajalcev, predvsem tek-' ‘a’ Pa,je bll° Pod stojnicami. Kljub ‘‘mje šopke po 15 din prinesla na ca :'c? Pn'etna ženica. Druga stojni-nnn • ,, oddana prodajalcu, ki je no ion',Nmak po 300 din, ovčji sir la h,, d,ln’ženica iz Ozlja je ponuja-ke nm^e krvavice po 70 din, ocvir-sk,.f 20 din, smetano po 80 din, rer tv din. Jajc je bilo le za vzo-čekP ~ dlnarje. Videli smo še čebul-kilriv 40 din in solato po 26 din za rib f»am’ ^°*enJc> uživamo premalo harn; pr^v ‘marno dobro založeno ri-že mr,° i Jerso v torek in četrtek sve-Dvnr Rae nbe’ postrvi iz Ribarnice u,„.„ J?a vsak dan prodajajo sveže fileti 7,eHne: °tslič 52 din’ '^nji 50 din, 80 Hi 1 dln’ Sancin 120 din, postrvi 80 dm, sardele 35 din. C* ■ ■ v v ^ejm/sca «*SS1IŠČE V BREŽICAH - Na 3Šstarpf«i!VnStarih do 3 mesece, i.i so veli J* ,?A^rv*’ k' sojih prodali 69, DruSt30.^" kilogram žive teže. do ??J,h Prodali 12, so stali 22 OJ°dm kilogram žive teže. sejmu so imeli naprodaj '^^sr sir°' Malo je ekonomskih ukrepov v kmetijstvu, ki bi se jih kazalo ob obletnici tako brez rezervno spominjati v dobrem alijih celo po h valiti, šepa vendarle najde kakšen. Taka je bila sprememba pri plačevanju mleka pred letom dni. Takratna republiška skupščina je sprejela zakon o ukrepih za zagotavljanje prireje, predelave in oskrbe z mlekom in mlečnimi izdelki, ki je pridobivanje mleka uvrstil med dejavnosti posebnega družbenega pomena, izivršni svet pa je imenoval poseben odbor, ki je bdel nad uresničevanjem zakonskih določil Ta zakon je prinesel konec neprestanega, včasih celo mučnega javnega obtoževanja in prerekanja, kdor pri mleku služi kruh brez motike in kdo si odreže preveč od njegove drobnoprodajne cene. Bili so sicer še predvolilno in strankarsko obarvani očitki, odnosi pa so se vendarle toliko umirili in normalizirali, da ne govorimo in pišemo več o »divjanju mlečne vojne«. Mlečni zakon je, kot je znano, obšel zakon o ponudbi in povpraševanju in uveljavil tako imenovano stroškovno načelo pri plačevanju mleka. Kot osnova mu služi kalkulacija kmetijskega inštituta, pri določanju prodajne cene mleka pa naj bi upoštevali tudi inflacijsko stopnjo in pridelovalce mleka zavarovali pred inflacijsko izgubo. Tega se v preteklosti v celoti sicer ni dalo narediti, je bil pa iztržek za mleko vendarle tak, da ga imajo mnogi kmetje za najboljši in najzanesljivejši vir dohodka Zakon je povečal delež izkupička za rejca in zmanjšal delež mlekarne, zvečala se je zanesljivost in hitrost plačila, vse to pa je pripomoglo, da se kljub * Kmetijski nasveti S°ja zmanjšuje odvisnost l^tihoslfl?118 'n suverena Slovenija bo bolj kot doslej težila k čim večji Ijivo to ,rbl s hrano in živinsko krmo. V tej luči je zato najmanj nerazum-krmnonolTv6 zdaj dogaja s sojo, v svetu tako razširjeno in preizkušeno kovinst ' r,no- k' hi lahko zapolnila naš tradicionalni primanjkljaj belja-Soja;, me’ Pa x pri nas njena setev bolj opušča, kot širi. čih žival? prv?^rstna živalska krma, primerna za prehrano vseh vrst doma-knjigi _r ’ naJb°lj pa za krave molznice in pitovno živino, poudarja v svoji *jakovinau' dr. Nedeljko Nenadič. Njena vrednost je predvsem v njenih be-jih vsebu' klJ'b v zrnJu vsebuje do 38 odstotkov, kar je do 15-krat več, kot ima velik6 na^a naJvažnejša krmna rastlina — koruza. Prav s koruzo, ki doPolnju° ener8etsko vrednost, pa premalo beljakovin, se soja zelo lepo razSiriti turi •2310 so j° z nekaterimi pospeševalnimi akcijami skušali bolj Pomurju ?• pr' nas.> vendar ne s posebnim uspehom. Bolj seje prijela le v 7rni« J * Kjer SO Hacnaali Iphp nriHpIlzp tuHi Hn i,7vrctnih S ton zrnie Sohemb"eiš‘vz"ok K dvoSaterih strokovnjakov, ali je sojino Posebno s uP°rabno za neposredno krmljenje. Kot je znano, soja vsebuje Pa razera P°pno (tripsin inhibitor), ki zavira delovanje encima tripsina, ta slabše tzkoJxx^ljakovine. Drugače povedano: živali beljakovine iz soje --------onščajo, to pa še posebej velja za neprežvekovalce. Če sojo pre- PRIMERNE ZA SLOVENIJO — Za našo republiko so pri-evans m ,s krajšo rastno dobo: marija, ljubica, srečka, sivka, NS-6, NS-|(j TJ* jn Se nekatere, za toplejša območja pa: hodgson, aura, NS-9, Ugasle J? ,,lsna in druge. Pri predračunu potreb lahko računamo, da _jvah (govedo! krmimo z dodatkom 1 kg sojinega zrnja na dan. Pjažim, ali dob 8b Prekuhamo, se delovanje inhibitorja prepreči in beljakovine Žiče „ 0 okoristijo, s tem pa pride do izraza odličnost soje kot krme. nekaj (L/3 manJŠe količine, je praženje ali kuhanje izvedljivo, zahteva le večjof at,?lb stfoškov in dela. Drugače pa je, če je treba pripraviti krmo kofuzo JCdo' ^tem primeru bi kazalo sojino zrnje silirati skupaj s silažno Poinovl ar P°veča prebavljivost soje, taka mešanica pa je tudi izvrstna eana krma. skorajda katastrofalnemu položaju v celotni živinoreji stalež krav ni zmanjšal. Seveda tudi pri mleku ni vse idealno in so možne različne pripombe, vseeno pa bi bilo njegovo sistemsko urejanje lahko model še za kako kmetijsko področje, denimo prirejo mesa, kije ta čas (delno tudi po zaslugi dveh sušnih zimskih mesecev) na tleh, bolj kot je bila kdajkoli doslej. M. LEGAN Inž. M. L. 5 I 1 i * s 5 5 * Obetavni novi križanci s slovenijo Potomci Fornazariče-ve sorte iz Krškega V dogledni prihodnosti se nam obeta nekaj dobrih novih sort breskev, natančneje rečeno križancev, napovedujejo v reviji Sad, ki jo izdaja Društvo za napredek kmetijstva Krško, profesorica Biotehniške fakultete v Ljubljani dr. Julija Smole. Pri tem ima zasluge tudi naše gore list; kot izhodišče pri križanju in vzgoji novih sort je služila Slovenija, doslej edina priznana domača sorta, ki jo je kot spontanega križanca našel in vzgojil Alojz Fornazarič iz Rese pri Krškem, o čemer smo na tej strani obširneje že pisali. Slovenija se zaradi nekaterih slabih lastnosti, kijih ima ob dobrih, ni razširila tako, kot bi pričakovali. Zalo jo je potrebno izboljšati s križanjem z nekaterimi ameriškimi sortami breskev, kot so jersey-queen, blake, veteran in hale. Izvedba tega postopka pri breskvah ni ravno enostavna, saj gre za sa-mooplodno sadno vrsto, ki ji je treba pred križanjem cvetove kastrirati, skrbno izolirati in umetno opra-šiti s cvetnim prahom izbranega opraševalca. Našim agronomom in njihovim sodelavcem se je križanje posrečilo, še več; pridobili so nekaj zelo obetavnih križancev, zgodaj zorečih breskev z odličnimi plodovi. Posebno križanci z oznako 216,224 in 325 so se pri tem izjemno odlikovali in obetajo, da bodo zanimivi za tržno pridelavo. Zdaj bo treba preizkusiti še njihove rastne zahteve v različnih predelih Slovenije, kjer je dovolj toplote, da breskve sploh uspevajo. Dolga je pač pot do nove sorte, priporočene. — n javnost nameravajo razširiti še na organizacijo sejmov kmetijske mehanizacije in komisijsko prodajo rabljene kmetijske, gozdne in druge strojne opreme. Zaenkrat je najbolj negotov program »Posestvo«, kjer bodo še naprej vzgajali piščance. Na Krasincu jih namreč vsako leto vzredijo do teže dveh kilogramov 300 tisoč. Več težav pa je pri pitanju živine, saj so zaradi razmer na trgu hlevi zasedeni le 15-odstotno. M. B.-J. O BOLEZNI IN ZDRAVLJENJU ČEBEL KRŠKO — Svet posavskih čebelarjev vabi v nedeljo, 27. januarja ob 9. uri v Delavski dom Krško na predavanje magistra Sulejmanoviča o bolezni čebel in zdravljenju. Na predavanje priznanega jugoslovanskega strokovnjaka vabijo posavski čebelarji tudi dolenjske oziroma novomeške čebelarje. EN HRIBČEK BOM KUPIL... Ureja: mag. Julij Nemanič Kieselsol Od leta 1940 se priporoča kiesel-sol pri čiščenju vina kot nadomestilo za tanin. Beseda kieselsol je nemška, toda kljub temu sem se odločil, da v tem članku ostajam pri njej, ker nimamo ustreznega nadomestila. Kieselsol je motna, mlečna raztopina kremenčeve (silicijeve) kisline. Za vinarstvo je v svetu okrog 20 vrst pripravkov. Omenjam dva, ki sta dosegljiva: xiles in baykisol. Glede na negativni električni naboj, ki ga ima kieselsol, ima podobna čistilna svojstva kot bentoniti. Strokovnjaki opazno dajejo prednost kieselsolu predvsem iz naslednjih vzrokov: • je neodvisen od temperature v času čiščenja, • čiščenje je hitro in usedlina na dnu posode z vinom ali moštom je kompaktna, • je sredstvo, ki velja kot odstranjevalec vinskih priokusov, • učinek filtracije vina po čiščenju s kieselsolom je mnogo večji, tudi do 30-odstoten, • lahko ga kombiniramo z mnogimi čistili, oziroma čiščenji in uspešno rešuje čiščenje vin, ki so obstala. Pri neuspelem modrem čiščenju, npr. pri vinih, ki so revna s kislino, uspešno posredujemo s kieselsolom. Enako rešimo bentonite, ki se po čiščenju ne sesedajo, • uspešno odstranjuje iz vina poli-fenole, ki pospešujejo tjavenje, • sluzava vina iz sadja, kot hrušk, jabolk, jagod, uspešno očistimo s kombinacijo želatine 10—20 g/hl in kieselsola 200 — 400 ml/hl. V praksi skoraj redno kombiniramo kieselsol z želatino, toda v približnem razmerju 1 g želatine proti 20 ml kieselsola, npr. kieselsol/hl želatina/hl namen 25 ml 1,25 g normalno čiščenje 50 ml 2,5 g mlado vino, ki se težko čisti 100 ml 10,0 g sadni sokovi 50 ml 5- I0g zelo taninska vina • KLETARSKI TEČAJ — Podružnici Društva vinogradnikov Dolenjske iz Šentruperta in Trebnjega pripravljata v drugi polovici februaija 42-umi tečaj iz kletarjenja. Tečaj bodo vodili priznani strokovnjaki s tega področja in bo predvidoma potekal v Šentrupertu. Prijave zanj zbirajo v gostilnah Jaklič v Šentrupertu in Opara v Trebnjem. Tečajniki bodo sami prispevali po 300 din. Priporoča se dodati najprej kieselsol, nato želatino. Če naredimo obratno, je pri vinu, ki je bogato s tanini, dodatek kieselsola neučinkovit oziroma njegova sposobnost ne pride do izraza. V tem primeru kieselsol seseda samo želatino, ki se je že prijela s tanini in ki se lahko seseda, ne pobira pa težko sesedljivih beljakovin in sluza, ki ga sicer kieselsol, če ga dodamo pred želatino, z lahkoto odstrani. Vinogradniki, ki imajo težave s sluzastim vinom, jih lahko v bodoče uspešno odstranjujejo s kieselsolom, ki ga dodajo pred želatino. V primeru, da kombiniramo še bentonit, je vrstni red: bentonit, kieselsol, želatina. Ako pa imamo težavo z zelo grobim, taninskim vinom, dodamo najprej želatino, nato kieselsol. Uporabnost kieselsola raču- namo na eno leto, če ga skladiščimo v prostoru, kjer ne zmrzuje. Tehnika čiščenja a) Nerazredčeni kieselsol počasi vlivamo v tankem curku v posodo z vinom in istočasno mešamo. b) Tako pripravljeno manjšo količino vina zlijemo v sod in temeljito mešamo. c) Dodatek želatine v sod. Kako se izvaja čiščenje vina z želatino, smo že pisali. d) Pretok vina približno v 8 dneh. Kieselsol je uporaben tudi za čiščenje mošta v predfermantativni fazi. Zaključujem serijo člankov, ki se nanašajo na razna bistrila in tehniko izvedbe. Če bralci želijo, da opišem še kako bistrilo, naj svojo željo sporočijo. mag. JULIJ NEMANIČ .vv\\\\\\WWWWV\ \\WVWWWV\WN Čas pomlajevanja sadnega drevja Zimsko mirovanje je pravi čas — Pomlajujemo lahko vse sadne vrste razen orehov — Bistveno je, da močno skrajšamo ogrodne veje in odžagamo tudi vrh HRIBOVSKO OBMOČJE BO ZOPET ZAŽIVELO ČRNOMELJ — V zadnjem času se je v črnomaljski občini zelo povečalo zanimanje za hribovske predele občine. Tako se je na kmetijski zadrugi, ki je lastnica precejšnjega dela teh površin, zbralo že veliko prošenj za najem zemljišč. Ljudje v svojih programih načrtujejo predvsem vzrejo drobnice, tako na Planini, Toplem vrhu, Kleču in Še kje. Nekatere bolj zanimajo programi za vzrejo konj in divjadi. Najnovejše pa je zanimanje za obnovo nekaterih koče-varskih vasi, ki bi jih, obnovljene v nekdanjem starem slogu, namenili turizmu. Poleg domačinov se za črnomaljska hribovska območja zanimajo celo iz Ljubljane, nekateri pa so se začeli povezovati tudi s tujci. Velika cokla pri vsem tem pa je še neurejena zakonodaja okrog lastninjenja. V življenju sadnih dreves ločimo tri obdobja. V mladosti drevo predvsem močno raste, rodi pa malo ali nič. V obdobju rodnosti sta rast in rodnost v ravnotežju. Ko začne rast pešati in tvori drevo le še malo kratkih poganjkov, na starem rodnem lesu pa se razvijajo drobnejši, manj kvalitetni plodovi, pravimo, daje drevo stopilo v obdobje staranja in kasneje odmiranja. Za pridelovalce je najbolj ugodno rodno obdobje sadnih rastlin, ko je pridelek največji in najbolj kvaliteten, zato ga z raznimi ukrepi podaljšujemo. Nerodno mladostno obdobje skrajšamo s sajenjem sort, cepljenih na šibko rastoče podlage, na katerih sorte hitro zarodijo. V rodnosti s pravilno rezjo in drugimi agrotehničnimi ukrepi vzdržujemo ravnotežje med rastjo in rodnostjo in s tem obdobje rodnosti podaljšujemo. Zato pri pravilno vzgajanih in oskrbovanih drevesih običajno pomlajevanje ni potrebno razen npr. pri leski, pri kateri je pomlajevanje grmov običajen ukrep po 15 do 20 letih; pomladimo jih tako, da v grmu izberemo 3 do 4 lepo rastoče poganjke, ki na novo izraščajo iz tal, jih 3 do 4 leta vzgajamo skupaj s starimi ogrodnimi vejami, nato pa postopno stare zamenjamo z novimi ogrodnimi vejami. Na naših kmetijah in v številnih drugih starejših nasadih pa raste mnogo starih dreves z velikimi, neoskrbovani-mi krošnjami. Če so še v zadovoljivi rastni kondiciji in razmeroma zdrava, jih je vredno pomladiti. Pomlajevanje dreves je stres v njihovem življenju, zato jih na ta poseg pripravimo, tako da jih dobro pognojimo in oskrbujemo in s tem izboljšamo razmere za njihovo uspevanje. Bistvo pomlajevanja je, da močno skrajšamo ogrodne veje, tako da jih odrežemo ali odžagamo do položnih, mladih in lepo razvitih stranskih poganjkov, kijih ne krajšamo. Odžagamo tudi vrh, prav tako do primerne stranske veje, da s tem znižamo krošnjo in olajšamo nadaljnje škropljenje, obiranje in obrezovanje. Navzdol viseče ali spodnje veje, ki že odmirajo, spodrežemo na bolj pokončno rastočo vejo ali • Bog živi svobodno in neodvisno Slovenijo v svobodni Evropi! (O. v. Habsburg) poganjek. Pri krajšanju ogrodnih vej upoštevamo, da nižje veje slabše rastejo kot višje, zato spodnje veje krajšamo manj, zgornje pa bolj. Po močni pomladitveni rezi zraste iz preostalih očes veliko bujnih poganjkov, ki jih lahko že med letom razredčimo. Ostale odvečne poganjke izrežemo pri zimski rezi. Takrat odbrane poganjke tudi privežemo v položnejšo lego. Tudi še v naslednjih nekaj letih izrezujemo odvečne poganjke, odbrane poganjke pa upogibamo. Oblikujemo novo, znižano krošnjo s kvalitetnejšim mladim rodnim lesom. Življenjska doba pomlajenih dreves se lahko podaljša za deset in več let, poveča se rodnost teh dreves in izboljša kakovost plodov. Pomlajujemo lahko vse sadne-vrste razen oreha. Bolj hvaležne za pomlajevanje so jablane in hruške, kijih pomlajujemo v obdobju zimskega mirovanja (do začetka februaija), pri koščičaijih pa opravimo pomladitveno rez raje po obiranju, do meseca avgusta. Inž. T. STRNIŠA Medeno in ajdovo pecivo Marsikatera njiva na Dolenjskem zadiši jeseni po cvetoči ali zoreči ajdi. Vendar je ajdova moka danes dosti redkeje zastopana v naših jedeh kot nekoč, prav tako pa tudi ajdov med s svojim prijetnim vonjem in okusom. Zato sem se na željo bralk odločila, da posredujem nekaj nasvetov za pripravo medenega in ajdovega peciva. Za pripravo medene potice potrebujemo 1,5 kg bele moke, 25 dag masla, 2 celi jajci, 3 rumenjake, 3 žlice sladkorja, 3/4 1 mlačnega mleka, sol, 6 dag kvasa. Iz sestavin zamesimo kvašeno testo. Za medeni nadev potrebujemo 3/4 kg medu, 40 dag orehov, lim. lupino, cimet, nageljnove žbice, 3 žlice ruma, 3 žlice stopljenega masla ali goste smetane. Nadev pa pripravimo tako, da med zavremo, dodamo zmlete orehe in dišave. Ko se ohladi, dodamo še rum in rumenjak. Če je nadev premoker, mu dodamo še orehe ali drobtine. Nadev enakomerno razmažemo, ga pokapljamo s surovim maslom in potico zvijemo. Zaradi nadeva vzhaja bolj počasi, zato ne smemo nikoli postavljati na preveč toplo podlago. V tem primeru vzhaja le v spodnjih plasteh, zgornje pa ostanejo goste! Taka potica rada upade, ko je pečena. Pred pečenjem jo večkrat prebodemo, da odvečni zrak lažje izhaja. Za pripravo ajdovih rezin potrebujemo 6 rumenjakov, 18 dag sladkorja, 2 žlici ruma, lim. lupino, 12 dag ajdove moke, 6 beljakov, maščobo za model, 15 dag marmelade. Za rumovo glazuro pa potrebujemo 30 dag sladkorja v prahu, 2 žlici ruma in malo vroče vode. Rumenjake penasto umešamo s sladkorjem, rumom in lim. lupino. Primešamo ajdovo moko in sneg ter vse skupaj rahlo premešamo in nadevamo v pomaščen model. Pečemo 30 min. pri temp. 200°C. Pečeno pecivo prerežemo, premažemo z marmelado in prelijemo z rumovo glazuro. Na željo bralke pa navajam še nasvet za pripravo domače jetrne paštete. Potrebujemo 1 kg svinjske glave, 1 kg svinjskih jeter, 2 žlici masti, 2 žlici sesekljane čebule, malo peteršilja, mušk. oreščka, sol, poper, strt česen ter 1 /21 juhe. Na masti prepražimo čebulo in jetra. Nato skupaj s kuhano sivnjsko glavo dvakrat zmeljemo, dodamo ostale sestavine in dobro zmešamo (lahko v multipraktiku). Maso kuhamo v sopari 3/4 ure. Ohlajeno oblikujemo v salamo. Hranimo jo lahko v zamrzovalniku zavito v alu-folijo. HELENA MRZL1KAR Kmetijski zavod Ljubljana DOLENJSKI UST 3 IZ NNŠIH OBČIN IZ NNŠIH OBČIN Niso za »hlapce« Sonja Lokar — »Prenovitelji ne podpiramo take-ga šolskega zakona« NOVO MESTO — Zdaj, ko to berete, najbrž že veste, kaj se je zgodilo z osnutkom zakona o organiziranosti in financiranju vzgoje in izobraževanja, tako imenovanega šolskega zakona, ki je bil ta teden dan v skupščinsko proceduro. V času, ko je bilo treba napisati te vrstice, pa je bilo še vse nejasno, odprto. Kolje v ponedeljek, 21 .januarja, povedala v Novem mestu na posvetu z ravnatelji (žal se jih veliko vabljenih ni odzvalo) republiška poslanka Sonja Lokar, podpredsednica Stranke demokratične prenove, je vnaprej znano le to, da je njena stranka proti sprejemu osnutka zakona v predlagani obliki. Na novomeškem posvetu je Lokarjeva naštela vrsto pripomb, ki jih imajo prenovitelji na osnutek šolskega zakona. Očitajo mu preveliko centralistično naravnanost pri financiranju šol in togost pri nastavljanju oz. imenovanju ravnateljev. Njegova velika' pomanjkljivost je v tem, ker odriva delavce šole oz. zavoda od upravljanja in soupravljanja. Poleg tega je, po mnenju prenoviteljev, tudi sicer težko sprejeti zakon, ki ne predvideva nikakršnega nadzora nad izvajanjem tistega, kar uvaja. »Če bi sprejeli sonutek in kasneje tudi zakon v predlagani obliki, bi imeli v šolah stanje, kot ga je opisal Cankar v Hlapcih: ravnatelj bi bil valpet, učitelj njegov hlapec, učenci pa hlapci obeh,« je s primero povedala Lokarjeva in menila, da zakona, ki bi vzpostavljal takšno »hierarhijo«, pri nas nočemo imeti, predvsem ljudje iz šolstva ne. Stranka demokratične prenove ponuja namesto omenjenega osnutka, ki ga ne podpira, bolj življenjske in ustreznejše rešitve. Predvsem ne bi smeli vsega, od vrtcev do univerze, tlačiti v en koš. »Zato predlagamo, da bi imeli za vsako področje poseben, resorni zakon. Če pa že to ne bi šlo, bi morali iz šolskega zakona izključiti vsaj univerzo, ker ta kot raziskovalna institucija res ne sodi vanj,« je rekla Lokarjeva. Prenovitelji so se tudi odločili, da bodo v parlamentu nastopili proti hkratnemu sprejemanju obeh pomembnih zakonov, namreč poleg šolskega zakona še zakona o zavodih. Zakon o zavodih bi morali sprejeti najprej, I. Z. TENEL IMA NOVO VODSTVO NOVO MESTO — Z novim letom je vodstvo novomeške Iskre Tenel na večinsko željo kolektiva prevzel kot v.d. direktorja inž. Štefan Ščap. To novomeško podjetje, ki se že precej časa kopije v velikih težavah, izgubi, nelikvidnosti, čemur je prejšnji direktor inž. Ivo Longar nameraval naredili konec s preoblikovanjem v več manjših podjetij, ima odločen namen spet postaviti na noge. Za”to vidi realne možnosti, ki jih je nedavno razložil tudi novomeški občinski vladi. Taje seveda zainteresirana, da bi Tenel splaval, po možnosti brez odpuščanja delavcev, in je Ščapu zaželela uspešno delo. Najhitrejša pot do morja »Belokranjski« priključek na avtocesto Kar-lovac METLIKA — Prejšnjo sredo sta se metliški župan in predsednik izvršnega sveta udeležila sestanka v Karlovcu, na katerem je tekla beseda o trasi načrtovane avtoceste Karlovec—Reka, ki jo naj bi od Karlovca začeli graditi še letos. Na podobnem sestanku konec lanskega leta v Dugi Resi so bili tudi predstavniki črnomaljske občine. Belokranjski občini sta seveda zelo zainteresirani za to cesto, ki bo za Belo krajino najkrajša in najhitrejša povezava z morjem. Še posebej je za belokranjski občini pomembno vprašanje priključka na to avtocesto, o čemer so se na obeh sestankih tudi pogovarjali. Sedaj je dokončno odločeno, da bo avtocesta pri Karlovcu potekala po tako imenovani severni varianti, priključek na to cesto, ki ga bodo uporabljali vsi, ki bodo prišli iz metliške smeri, pa bo pri Donjih Stativah blizu Netretiča. Ta priključek za smer proti morju ustreza poleg Metlike tudi Ozlju in Dugi Resi, za smer proti Zagrebu pa bodo uporabljali priključek pri Karlovcu, se pravi, da se bodo do tja odpravili po cesti preko Ozlja. A. B. Počitniški program za mlade Snežni avtobus, »suhe« počitnice NOVO MESTO — Vse kaže tako, da bodo tudi letošnje šolske počitnice minile brez pravega snega. Da bi se v tednu od 28. januarja do 1. februarja otroški možgani le nekoliko odpočili, Zveza prijateljev mladine tudi letos pripravlja program za počitnice brez snega. K sodelovanju so povabili Pionirsko knjižnico, Dom kulture, Dolenjski muzej, smučarsko društvo Rog, Krko-Zdravilišča in še nekatere druge. Zveza prijateljev mladine pripravlja svoj snežni avtobus, ki bo v sredo, 30. januarja, odpeljal v Kranjsko Goro 50 otrok, izbranih iz vseh osnovnih šol v Novem mestu. Izlet je brezplačen, v avtobusu pa naj bi sedeli otroci iz socialno šibkejših družin. Na »suhe« počitnice so se pripravili tudi v Domu kulture. Matineje s filmi za mlade bodo pripravili prav vsako dopoldne ob 10. uri, svoj program z video filmi, likovnim ustvarjanjem in z bogato izbiro knjig in igrač pripravlja tudi Pionirska knjižnica, vsak dan od 8. ure dalje. Na oglede razstav vabi mlade tudi Dolenjski muzej vsak dan med 10. in 17. uro, Gami hotel iz Otočca pa je za otroke ponudil svoj bazen v torek in četrtek med 10. in 12. uro za vstopnino samo 20 din. Poseben program za mlade smučarje pripravlja tudi smučarsko društvo Rog. Če bo na pobočju Gač dovolj snega, bodo pripravili tudi tedenske smučarske tečaje, iz Novega mesta bodo vozili smučarski avtobusi. Demos je postal del zgodovine Občni zbor SDZ Novo mesto — Liberalizem in nacionalni konservatizem del strankinega pluralizma — Podpora mednarodnim silam v zalivu_ NOVO MESTO — Občinski odbor Slovenske demokratične zveze je v soboto zvečer pripravil občni zbor, katerega seje udeležilo kar lepo število članov in simpatizeijev. To zlasti glede na podatek, da ima SDZ v novomeški občini le nekaj čez osemdeset rednih članov, kar je malo glede na to, da je bila poleg Kmečke zveze prva pri organiziranju večstrankarskega sistema v Sloveniji. Neksg podobnega je tudi z zastopstvom v občinski skupščini, saj soji volilci tam prisodili šest sedežev. Njen poslanec je dobil mesto podpredsednika skupščine, SDZ pa tudi eno mesto v občinskem izvršnem svetu. Predsednik občinskega odbora Brane Kirn je predstavil stanje v stranki v občini in širše, pri čemer je posebej poudaril potrebo po ustanavljanju krajevnih odborov, povečanju števila članov, boljših stikov med občinskimi odbori v regiji ter boljšimi stiki z republiškim odborom, kjer zlasti manjka regijskega vpliva. V vodstvu stranke tudi sicer prevladujejo Ljubljančani, v njem pa je zaznati dve močni struji, in sicer liberalno in konservativno nacionalno, kar pa niti ni slabo, saj mora biti stranka odprta za različne poglede, pri čemer pa ne sme zapustiti sredine na slovenski politični sceni, ki ji glede na usmeritev pripada. Brane Kirn je tudi povedal, da so stranke, združene v občinski Demosovi koaliciji, slabo uveljavile v občinski vladi svoj volilni rezultat predvsem zato, ker je manjkalo kvalitetnih ljudi. Tone Vesel, predstavnik SDZ v občinskem izvršnem svetu, je zbranim VZGOJNA IGRA OTOČEC — Mladi v KUD Šempeter — Otočec so pod vodstvom Franca Ivnika in župnika Jožeta Torija pripravili vzgojno igro I. Zirdurna »Vsi me imajo radi, samo oče me ne mara«. S tem delom so se prvič predstavili v ponedeljek, 21. januarja, v Podturnu, v soboto, 26. januarja, bodo gostovali v Šentjerneju, v nedeljo, 3. februarja, pa v Novem mestu. poročal o dogajanjih v občini in o stanju gospodarstva. Gost večera, član republiškega izvršnega odbora SDZ Anton Tomažič, pa je analiziral dogajanja v republiškem vrhu, pri čemer se je strinjal, da je SDZ na račun koalicije Demos marsikaj izgubila pri uveljavljanju lastnega profila. Demos je tudi že odigral svojo zgodovinsko vlogo, je menil Tomažič, in kot tak že skoraj postal stvar zgodovine. Prostor bo kmalu odprt za koalicije na drugačnih osnovah in z novimi cilji. Člani so zastavili precej vprašanj, zlasti okoli konservatizma, kjer je bilo mnenje, da ga je treba postaviti v dru- gačno luč, kot smo ga postavljali zadnja leta. Zanimala so jih tudi vprašanja o lastninjenju in denacionalizaciji, ustavi, himni, demilitarizaciji in zlasti o skrbi za okolje, ki bi morala po njihovem mnenju priti med prednostne naloge • Na občnem zboru SDZ so člani soglasno sprejeli sklep, v katerem izražajo podporo resoluciji Organizacije združenih narodov in koaliciji 28 držav pri osvobajanju zasedenega Kuvajta, saj so menili, da je to edina prava pot potem, ko so združeni narodi in vse miroljubne sile sveta, vključno z Jugoslavijo, zaman uporabili vsa razpoložljiva diplomatska sredstva, da bi po mirni poti rešili spor. stranke. Zavzeli so se tudi za povečano afirmacijo stranke in njene politike v javnih občilih. T. JAKŠE Novo delo za Pionir v SZ Podpisana pogodba v vrednosti 8 milijonov dolarjev NOVO MESTO 5] nuarja,je novomeški Gf sal pogodbo o izgradnji sanatorija za zdravljenje v černobilski katastrofi pri- zadetih ljudi v Nebugu ob Črnem morju v Sovjetski zvezi. Gre za pomemben projekt, brez materialov vreden 8 milijonov dolaijev. V zvezi z izgradnjo tega objekta sodeluje Pionir z ljubljanskim Smeltom že dobro leto. V začetku lanskega januaija je bila podpisana prva pogodba za projektiranje arhitekture in konstrukcij, v aprilu pogodba za pripravljalna dela vključno z delavskim naseljem, kuhinjo in restavracijo, v avgustu pa še pogodba za izgradnjo črpališča in cevovoda za vodovod. Sanatorij v Nebugu bo velik 32 tisoč kvadratnih metrov, od tega bo polovico hotelskega dela s 500 ležišči, 11 tisoč kvadratnih metrov bo namenjenih zdraviliškemu delu, 5 tisoč kvadratov pa rekreacijskemu delu. Novi most dobiva končno podobo Če vreme ne bo premrzlo in mokro, naj bi konec februarja stekel promet po mostu — Zamude zaradi sprotnega projektiranja in zahtevne gradnje NOVO MESTO — »Če ne bo v naslednjih tednih izrazito slabega vremena, bo most s priključki že v decembru narejen do te mere, da bo po njem lahko stekel promet.« To izjavo inž. Juijja Vojske iz Republiške uprave za ceste, kije glavni investitor novega novomeškega mosta na Loki, smo v našem časopisu zabeležili 8. novembra lani. Žal je bilo vreme slabo in most še ni zgrgjen. Izvajalci zdaj zagotavljajo, daje konec februarja tisti rok, ko se bodo po mostu že vozilli avtomobili — če bo seveda vreme ugodno za zahtevna zaključna dela. »Obljubljali smo, da bo most končan lani, kar pa nam kljub velikim prizadevanjem ni uspelo. V decembru se dela na gradbišču zaradi neugodnih vremenskih razmer namreč v glavnem niso izvajala. Takoj po novem letu smo imeli malo sreče z vremenom in nam je uspelo narediti na mostu izolacijo pod hodniki, tako da zdaj lahko izvajamo dela na hodnikih in postavljamo ograje med voziščem in hodniki ter robno ograjo mosta. Upamo, da bomo most dokončali do srede februaija in da bo nekaj dni zatem že prevozen,« pravi glavni nadzorni inž. Davorin Ružič. Kot rečeno, je to močno odvisno od vremena. Biti mora suho, temperatura pa nad ničlo. Zelo zahtevne hidroizolacije vozišča ne morejo kvalitetno narediti, če temperature niso nad 8 stopinj Celzija, saj bi most sicer kaj hitro zacvetel v udarnih jamah. Tudi utrditev tampona na priključkih zahteva dokaj prijazno vreme. Na številne pripombe na račun gradnje križišča na Ljubljanski cesti in predvsem ovinka proti Bršljinu pa inž. Ružič odgovarja, da gradijo po projektih in da bo zadeva videti čisto drugače, ko bo križišče nared z vso signalizacijo. Kakorkoli že, izgradnja novega novomeškega mosta se le bliža koncu. Teh zapletov z vremenom ne bi bilo, če bi bil most dokončan v prvotno zastavljenem roku, torej konec lanskega oktobra. Toda popravljanje projektov med samo Za urejaiue pro > izgradnji n« Dom pri GOSPODIČNI na Gorjancih bo v času zimskih počitnic od 25. 1. do 3. 2. 97 odprt neprekinjeno. Tel. 24-920 OBRTNIKI! Obrtno združenje Novo mesto bo za svoje elane organiziralo 14. in 15. februarja 1991 seminarje o novi davčni zakonodaji. Seminarje bodo vodili strokovnjaki s finančnega področja. O podrobnostih vas bo združenje pravočasno obvestilo z dopisom. rometa v Novem mestu po izgradnji novega mosta je izdelal študijo ljubljanski Prometni inštitut. Kot najprimernejša izmed sedmih variant se je pokazala tista, po kateri se ohranja enosmerni promet po Sokolski ulici in Glavnem trgu in zapira kandijski most in izvoz iz mesta, kar ngj bi skupaj z omejevanjem prometa po Trdinovi cesti prispevalo k razbremenitvi kandijskega križišča. gradnjo, da bi most glede na lokacijo imel podobo mestnega, izredno zahtevna gradnja s prestavljanjem kopice ko- Društvo oživlja Novomeško društvo za pomoč duševno prizadetim z novim vodstvom NOVO MESTO — Pred Društvom za pomoč duševno prizadetim Novo mesto se zastavlja precej nalog, zato je njegova dejavnostna prebuditev še kako potrebna. Začeli so jo na občnem zboru društva, kije bil v soboto, 19. januarja, v novomeškem Domu JLA. Za novo predsednico so izvolili dipl. psih. Renato Bačer. V Domu JLA, ki se je izkazal kot dober gostitelj, se je zbralo blizu 250 udeležencev, gostov in članov društva; med slednjimi je veliko podpornih članov iz tovarne Krke, kije pokrovitelj in tudi na ta način pomaga društvu. Udeleženci so najprej spremljali kratek kulturni program, v katerem so nastopili varovanct delavnice pod posebnimi pogoji in učenci OŠ Dragotin Kette, nato so prisluhnili besedam ravnateljice te šole Brede Oklešen, pozdravnim besedam tajnika republiške Zveze Tomaža Jereba in nagovoru sekretarja za družbene dejavnosti občine Novo mesto Andreju Kirmu, kije izrazil razumevanje za probleme, s katerimi se ubadajo tako društvo kot njegovi člani, ter je obljubil pomoč družbe. Sledil je zabavni program z ansamblom Novina in voditeljico programa Majdo Luzar. munalnih vodov, za katere še katastra večinoma ni bilo, je gradnjo zavleklo. To sicer najbolj žre oba izvajalca, saj jima takšno podaljševanje gradnje močno povečuje stroške, ki jih zaradi pogodbe na ključ ne bodo mogli izterjati od investitorja. Novo mesto dobiva nov most za 1,500 nemških mark po kvadratnem metru, kjerkoli drugje, tudi zunaj, pa bi graditelji po strokovnih zagotovilih iztržili 1.000 mark več. Strokovnjaki sicer pravijo, da bo novi novomeški most lep in daje kar škoda, da skoraj od nikoder ne bo jasno viden v vsej svoji lepoti. Z. LINDIČ-DRAGAŠ O NALOGAH KRŠČANSKIH DEMOKRATOV NOVO MESTO — pretekli teden se je prvič v novem letu sestal izvršni odbor slovenskih krščanskih demokratov iz Novega mesta. Sestanek je bil namenjen nalogam krščanskih demokratov v novem letu. Beseda je tekla o ustanavljanju novih krajevnih odborov, kjer je število članov stranke že precejšnje (Otočec, Žužemberk, Hinje). Govorili so tudi o možnostih za povečanje števila članstva. Kot eno izmed še neizkoriščenih možnosti za popularizacijo stranke je bil omenjen prodor v sredstva javnega obveščanja. Na sestanku so govorili tudi o možnosti slabšanja socialnega stanja ljudi. V zvezi s tem so se zavzeli za krepitev dobrodelne dejavnosti med ljudmi, obenem pa so se dogovorili za konkretno sindikalno dejavnost — ustanovitev pravne svetovalnice. J. KRAMAR Ni miru na Mestnem trgu METLIKA — Govorice, da nameravajo na Mestnem trgu v Metliki, v prostorih, kjer je bila do nedavna trgovina Elektrotehne, urediti disko, so sodu izbile dno in prebivalci tega metliškega trga so metliškemu županu izročili protestno pismo s; zahtevo, da občina take nameri prepreči Prebivalci starega dela Mitjike,(predvsem pa stanovalci na Mestnem trgu, se že dalj časa pritožujejo nad neurejenim prometnim režimom, zlasti pa nad hrupom. Med podpisniki in iniciatorji tega pisma je tudi Martina Jug, kije zbrala tudi številne podatke. »Na okoli 200 metrih, kolikor meri Mestni trg od začetka do doma počitka, je 21 stalno naseljenih hiš, v katerih je 24 gospodinjstev s 55 člani; v osem hiš pa ljudje prihajajo občasno, teh pa je 21. Ker nam večkrat očitajo, da tako in tako tu živijo sami stan upokojenci, ki sa- mo nergajo, naj povem, da je od 55 stalnih prebivalcev Mestnega trga le 22 upokojencev, ostali so zaposleni ljudje, 9 pa je otrok. Poleg tega je na tem trgu 9 javnih ustanov, od občinske uprave do trgovin in gostiln. Ponavadi čez dan sploh ne moremo priti z avti do svojih hiš. Take težave imata tudi zasebna trgovina in gostilna. Vendar bi vse, kar se godi čez dan, še nekako potrpeli in upali na boljše čase, kar se dogaja ponoči, pa presega vse meje potrpežljivosti. Zato zahtevamo, da se zagotovi spoštovanje zakonov in občinskih odlokov in da bomo končno tudi prebivalci Mestnega trga lahko v miru spali,« pravi gospa Jugova. Na Mestnem trgu sta namreč tudi dva bifeja in gostilna. »Kar se stare metliške Bartusove gostilne tiče, se nič ne pritožujemo. Ta nas nič ne moti, ker lastnik zapira ob določenem času, njihovi gostje v glavnem niso hrupni, hudo pa je z obema bifejema. Vsak večer se stvar začne ob 18. uri in traja najmanj do pol dveh zjutraj: vpitje, vozakanje z avtomobili pod okni, hupanje, loputanje z avtomobilskimi vrati, vreščanje. Še posebej nevzdržno je ob koncu tedna, sredi noči sem naštela po 40 parkiranih avtomobilov, poleg teh pa še tisti, ki pridejo samo .obrnit’. Kolikokrat smo že sredi noči klicali policijo, se pritoževali, prosili in rotili, a vse zaman. Lastnik bifeja Krokar je poleti postavil gostilniške mizice celo na javno cesto in nihče ni nič ukrepal. Pred desetletji, ko je bil stari del Metlike in naš trg še bolj gosto naseljen, še zdaleč ni bilo kaj takega, živeli smo lepo in v miru, sedaj pa smo prav mi, ki še živimo tu, na najslabšem v Metliki. Veijamemo, da sta lastnika bifejev vložila v njuno ureditev veliko denarja in dela, a ne moreta pričakovati, da bosta sedaj vse to dobila nazaj v letu ali dveh, in še to na tak način, da bodo njihovi gosti kratili mir in spanec nam. Prebivalci Mestnega trga ne zahtevamo nič drugega, kot spoštovanje zakona o javnem redu in miru in ustreznih občinskih odlokov, če se le da, pa še smotrno ureditev prometnega režima v starem delu Metlike, ki naj bi ga vsaj ponoči zaprli za promet,« je končala Jugova. A. B. HRUPEN STARI DEL METLIKE — Na metliškem Mestnem trgu ni miru ne podnevi ne ponoči. Novomeška kronika PETROL — Stranka, ki je minuli teden (v torek zjutraj) na bencinski črpalki v i Ločni nekoliko potarnala nad tem, da so I se vsi črpalkarji zgnetli k blagajni in da nihče ne streže, je bila od enega med njimi, j kasneje so povedali, da mu je menda ime , Peter, postrežena z naslednjimi besedami: j »Ne bodi tečna, baba, pojdi v p.m.l« Črpalko v Ločni so pred kratkim prenovili, j vendar kaže, da so pri tem pozabili na prevetritev uslužbencev. Vsekakor pa je med nezaposlenimi gotovo veliko sposobnih ljudi, ki bi bili pripravljeni točiti bencin, ne da bi zmerjali stranke. Ali drugače, ko- < liko časa bi kjerkoli na svetu obdržal služ-, bo črpalkar z omenjenim besednjakom? ; KULTURA — Zadnji dve leti se je zdelo, da se Dolenjci civilizacijsko približu- > jemo Evropi. Tudi pri vinih, recimo. Prenehali smo prisegati samo na cviček, | užitkarji so spoznali tudi druga, rekli bi normalna vina, vse večje ljudi, ki imajo doma vinoteko. Trgovci pa so glede vin- ; ske kapljice še naprej neprosvetljeni, dragocene buteljke, ki ne bi smele videti svet- j lobe, postavljajo v izložbe trgovin, da se : potem tam parijo in cmarijo tedne in mesece. Tako vino potem kdo tudi kupi. In je seveda razočaran, ker je pijača uničena. Na tujem so steklenice v izložbah napolnjene z vodo. Ali ni greh, da trgovci tako nemarno uničujejo dragoceno sozvočje trte, zemlje in sonca? MOST — Če se iz Kandije proti Glavnemu trgu odpravite po levi strani starega mostu, opazite, da železna ograja v živi meji mostu ni samo prerjavela, ampak tudi zvita in polomljena. Neznani nepridipravi so nekega neznanega dne ali noči porinili v dolino proti Krki tudi orjaški kamen iz klesanega dela ograje. To je bilo že pred letom dni, vendar ima ograja še vedno škrbino. Vzdrževanje mostu je menda v republiški pristojnosti, uničevanje pa v novomeški. Morda pa bi za en kamen in tri metre železnega profila našli kak dinar tudi v novomeški blagajni. Ena gospa je rekla, da so liberal' ni demokrati iz Ljubljane odpovedali Dolenjski list. Morda ga bodo po naslednjih volitvah spet naročili-Da bi zvedeli, zakaj na podeželju ljudje ne volijo zanje. SPET PLESNI ŽUR NOVO MESTO — V piceriji pod kavarno bo jutri, 25. januarja, ob 21. ud plesni žur, ki ga bo vodil Brane Rončel iz Radia Slovenije. Nastopile bodo skupin* Fiesta latina, Rock blues in Funky mušic-Vabljeni! DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 26. januarja, bodo odprte v Novem mestu do 19. ure, drugod do 17. ure naslednje prodajalne živil: • v Novem mestu: Blagovnica KZ v Žabji vasi • v Šentjerneju: Samopostrežba Mercator • v Dolenjskih Toplicah: prodajalna Vrelec • v Žužemberku: Market Dolenjka • v Straži: Samopostrežba KZ. • V nedeljo bosta od 8. do 11. ure odprti v Novem mestu: prodajalna KZ na Glavnem trgu 4, v Črnomlju: Samopostrežba Pod lipo. Sprehod po Metliki NEKI METLIŠKI GOSTILNIČAR ki včasih zavrti tudi kakšnega janjčka *jj odojčka na ražnju, se je pritožil piscu te" vrstic, da so živinozdravnikovi pregledi z* živino, namenjeno zakolu, zelo dragi. >’£* pregled treh prašičkov moram plačati 85" dinarjev, se pravi, da skoraj enega odk*' pim od živinozdravnika.« To ni lepo C tudi ni prav, a gostilničar verjetno ta str0, šek vračuna gostom, ki si želijo papati drr brote z ražnia. METLIŠKE ULICE, BIFEJE IN STILNE še vedno razburjajo odpravnic* ki sojih dobili Občinarji, spoznani kot te"' nološki presežek. Natančneje povedan* ljudem gredo v nos predvsem tisti, ki so*" sami proglasili in spoznali za nepotrebc brž pokasirali nemajhne vsote in sc red" . ali invalidsko upokojili. Vsi, ki razpravlj* jo o tem, so si edini, daje to stvar mortg Obojestranske: tistih, ki so izplačali ta d* nar, še bolj pa tistih, ki so ga pobasan žep. Kot lučka v temi sveti primer bivše? župana, ki se je odrekel odpravnini, prav bi mu po vseh predpisih pripadal*:, PODZEMELJSKI NOGOMETA KLUB KOLPA je pričel urejati nogoijjjJ no igrišče ob tamkajšnji osnovni s* ^ Fantje so lahko delavni, saj so zasedb medobčinski ljubljansli ligi za člane v J,j senskem delu prvenstva 1. mesto. Odi so sedem tekem in vselej zmagali. 9-bruarja bodo imeli v gosteh ljubljan* I Olimpijo, tekma bo ob 14.30; po k°nj. I nem tekanju po stadionu pa se bodo dr no odšli zabavat v lovsko kočo I Kučanu. Črnomaljski drobir ~ ________________________^ ZASTAVA — V Črnomlju so se precej prerekali, kje bo v občinski stavbi stal kip lita pa njegove slike in slike Edvarda Kardelja. Vsa ta obeležja so sedaj izginila z vidnih mest, »pobralo« pa je tudi jugoslovansko zastavo iz občinske sejne sobe. vJstala je le še slovenska z zvezdo. Na nedavnem letnem zboru SDZ pa so preko te zastave obesili slovensko zastavo brez zvezdp Irt ______•.. •MVJU IC, ko je kaj manjka. IZHOD — V preteklem tednu, ko je bil začetek vojne v Zalivu še v zraku in ko so v naši državi podaljševali rok za predajo orožja, jo je eden od vidnih črnomaljskih Političnih mož mahnil — rekel je, da na smučanje — v bližino avstrijske meje. Zlobneži pa vedo povedati, daje bil to le njegov izgovor in da se je v resnici — za vsak slučaj — raje za dobrih 100 km pri- Ljubel'Z^jJpa kol° °trok' njen mož P8 Jc P‘>Ta-ski °ČeJc m°ž začel zdraviti, so žen- varovatjZe * 0l^e ‘n J’*1 n* smel® več J®toiški zobotrebci m4mEl^?LL0ŠKA b°MBA - Z ob-osredni!. nk!Ea,potolta vozijo smeti na Tisteei u i „oSk° sttetiSie v Mali gori. zakrili .Kem potoku so opustili in p^, vprašanje I* Je, če strokovno. Od-giisko Jega naj b' Kasneje odpeljali v re-^ov, ki ^a ga še ¥t,°,**SIlSS!!K5 k •izaciio n o nanj° priKljučili mestno kana-stara ribnikVldoma t0 spomlad. Letos bo novo rv! ka Odlila naprava povezana z nju vo»a^o se tudi o priključeva-Ptavo «■ ” odjeKtov na to čistilno na- je or'«n^va'l «*££ S°di mCd najVeč' Jfebanjsk jsne iven okoličall" ? ~ Klenda se Trebanjci in ta zantani-IJe i-ase zanimajo pretežno 50 čisto Sbike in deKtarje, tako da večere inj11 na gledališče, literarne last. Eni P°Kamenodobni ba- Avstrij0 k°čij° včasih kam na Češko, v pa je v Tr»krUgam v sosedstvo, drugače eestah. Nič njcrn JPrtvilo, je slišali že po letne razrilide' ^ez s*ad° leto novo-množite šl aje in v teh enajstih mesecih "ja sicer opaz‘'e ne bodo, daje nekda-KulturnjL aloštevilna ekipa trebanjskih Prizorišča P'm?torjev nekako tiho odšla s LUČ -1 sPr* °Pustila vsako upanje, močno rKu».r.-ednjem so si menda zelo bleščav, “fKev. Eni so proti taki ena sami. r»%, da je omenjeno obsevanje Najbrž brf? I*12 elektrike, drugi pa so za. meti prj o,,./. Počakati, da bodo žaro-ga Je Slo 7o V' “PoKurili« toliko toka, kot P0*601 bo 0SVe'*itev vseh rdečih zvezd. Pod katero« ™,r' Sicer Pa nova oblast. Petem pnčL. 6 ie “čelo svetiti na vsakem Krške jed;,L s c,erKvico, grozi z ukinitvijo taKo a), . . elektrarne, in bo verjetno Trebnjem manjkalo elektrike tudi v Galerii* I?zPoloženi ,i ., Sv°J čas je predvolilno Irebanjcem d Matja? Kmecl priporočil CankaricVpm^0hva,ite se v ljubljanskem 8a|er,j(, v^domu, da imate umetniško ""ate t0 . Ue jo. Povejte Sloveniji, da Prcdsednil,ciCriJ0’ je svetoval nedavno rci; Avsini,,; 0venske turistične zveze. To-^'jskih štir,,nain na mcji seznam borovi" tczalpsk,mCV ~ TrcbanJcl na LJU-Ulog’ Kdob^^r galcnjsk‘ka’ IZ NKŠIH OBČIN iimii IZ NKŠIH OBČIN C Televizija stranke za vsako ceno? Občni zbor črnomaljske SDZ — O enoletnem delu — Še vedno organizacijske ______ težave — Pristransko poročanje — Kakšen denar? ČRNOMELJ — Dobro leto potem, ko je bil v Črnomlju ustanovljen občinski odbor Slovenske demokratične zveze (SDZ), so se tukajšnji demokrati zbrali na svojem prvem občnem zboru, ki naj bi bil hkrati tudi priložnost za oceno dosedanjega dela. Vendar seje dejavnosti črnomaljske stranke dotaknil predvsem predsednik Jože Pavlišič, medtem ko so druge bolj zanimale razmere v vsej Sloveniji. Pavlišič je potožil zlasti nad premajhnim vplivom, ki ga imajo pri delu občinske skupščine, saj je v družbenopolitičnem zboru le en njihov delegat, medtem ko je drugi zaradi zamenjave podjetja mandat izgubil. »Komaj ustanovljeni in strankarsko ne preveč dobro organizirani smo se vključili v priprave na volitve, na katerih smo nastopili z enotnimi kandidatnimi listami skupaj z ostalima dvema strankama črnomaljskega Demosa. Domnevamo, da bi bil samostojen nastop uspešnejši,« je menil Pavlišič ter nadaljeval, da sta bila neza- Poraz Zmage V Zmagi Ljubljana pričakujejo skorajšnji ura-dni stečaj MOKRONOG — Zmaga Ljubljana je že sredi novembra lani izpolnila vse pogoje za stečaj in je samo še vprašanje časa, kdaj bo prenehala poslovati v sedanji organizacijski in lastninski obliki. Pretres občutijo tudi delavci mokro-noškega obrata, ki so trenutno na čakanju. Ali bodo Zmagini delavci v bodoče še imeli delo, je odvisno predvsem od tega, če bo podjetje dobilo potreben denar, zato v vodstvu podjetja računajo tudi na sredstva sedanjih zaposlenih, ki bi jih ti lahko dobili kot odpravnine in jih vložili v Zmago. Namesto sedanjega proizvodnega in trgovskega podjetja Zmaga Ljubljana naj bi začelo delati novo zasebno proizvodno podjetje »Intercoop«. V nov poslovni sistem bo vključeno še podjetje »Nova Zmaga 2.000«, ki bo povezalo sedanje Zmagine trgovine. Kot zatrjujejo v vodstvu Zmage, iščejo delo za mokronoški obrat in se pri tem pogovarjajo tudi z nekaterimi zasebnimi podjetji. Težava, ki jo bo moral bodoči lastnik Zmage odpraviti v mokronoškem obratu naprej, je dotrajanost objekta. Vprašanje je, zakaj so objekt toliko »ZMAGA« — Se bodo ta vrata delavcem še odprla? prepustili zobu časa, toda dejstvo je, da v Zmagi Ljubljana zadnjih osetfo let niso imeli nobene investicije v tehnologijo in opremo in da torej tudi v to zgradbo niso mogli vlagati kaj dosti. Lani novembra, ko je Zmaga Ljubljana izpolnila pogoje za stečaj, je znašala njena knjigovodska vrednost 514.510 din. L, M. upanje in strah najbrž vzrok, da se ljudje niso množično vpisovali v nove demokratične stranke, saj so bili neljubi dogodki preveč blizu, pa tudi brez groženj ni šlo. »Morda je prav v tem iskati tudi vzrok za manj uspešno sestavljanje sicer Demosovega občinskega izvršnega sveta.« Na očitke glede slabe povezanosti s stranko v Ljubljani je tajnik SDZ Bojan Fink pojasnil, da je njihova stranka POČITNIŠKI DIRENDAJ ČRNOMELJ — Tukajšnji Zavod za izobraževanje in kulturo (Zik) je pripravil zimski počitniški direndaj za osnovnošolsko in srednješolsko mladino. Od ponedeljka, 28. januarja, do petka, 1. februaija, bo vsak počitnikar lahko med bogato izbiro dejavnosti izbral zanj najbolj zanimivo. Izbirati bo moč med enodnevnima delavnicama friziranja ali ličenja in kozmetičnih posegov na obrazu, dvodnevno delavnico kuhanja, tridnevnimi delavnicami, ki bodo namenjene kipaijenju, angleščini, nemščini, izdelovanju lutk ter petdnevnima delavnicama izraznega plesa in belokranjskega vezenja. Vse dejavnosti razen kuhanja, ki bo v vrtcu na Čardaku, bodo v kulturnem domu. Sicer pa je vse dodatne informacije moč dobiti na Ziku ali na tel. št. 51-116. Med počitnicami pa so v Zavodu pripravili tudi številne kino predstave. Tako si bo moč ogledati filme Čedno dekle, Bogovi so padli na glavo II, Se 48 ur, Umri pokončno II, Duh. V matinejah, ki bosta počitniški torek in četrtek, pa filma Smrkci prihajajo in Medvedki dobrega srca. Predstave bodo ob 10. in 16. uri in bodo na ogled s počitniškim popustom. Krajevni skupnosti Kočevska Reka, z do pred kratkim povsem zaprtim območjem in upravljanjem od zunaj, so bile izvedene prve svobodne volitve v organe krajevne skupnosti v kočevski občini, in sicer že hkrati s plebiscitom. V set krajevnih skupnosti so med več kandidati izvolili 5predsednikov vaških odborov in predsednika svela Staneta Gabriča, član sveta pa je še delegat zbor KS občine Kočevje. Predsednik Stane Gabrič (na sliki) je po vedal da nameravajo svet KS v kratkem razširiti še z dvema članoma. Tako hitro so volitve izvedli, ker so se držali prvotnega dogovora o izvedbi teh volitev hkrati s plebiscitom. Dodal je še, da so s sedanjim samoprispevkom, ki poteče 31. julija, urejali ceste skozi naselja in naročili dokumentacijo za gradnjo vrtca. Po sedanjem predlogu naj bi samoprispevek podaljšali in z njim zgradili novi vrtec. O tem se bodo odločali v kratkem. razmeroma mlada, zato se začetnim organizacijskim težavam ne more izogniti, toliko manj, ker je profesionalno zaposlen le on. Omenil pa je, daje njihova želja ustanoviti strankarski časopis, čeprav se zaveda, da bo potrebno najprej uredili financiranje, saj denar iz republiškega proračuna in članarine ne zadostuje. • Eden od črnomaljskih demokratov je očital stranki, da je bila nekdaj revolucionarna, a je zaspala. Predvsem pa ga moti poročanje v slovenskih medijih, kije pristransko do Demosa in ga bombardira z vseh strani. Po njegovem mnenju so v medijih na najpomembnejših položajih ostali še vedno najbolj zadrti komunisti. Zato je zahteval, naj na občnem zboru sprejmejo sklep o ustanovitvi lastne strankarske TV oz. TV-kanala, pa naj stane, kolikor hoče. Očitno pa je Črnomaljce bolj kot informiranje zanimala slovenska nacionalna valuta. Mag. Igor Omerza, podpredsednik izvršilnega odbora SDZ, je pojasnil, da so glede tega sicer pripravljeni ukrepi, vendar mu niso natančno poznani. Pač pa je opozoril, da bi bila utopija pomisliti, naj sprejmemo tujo valuto, saj je to politično neizvedljivo in bi pomenilo priključitev Republike Slovenije k drugi državi. Strinja pa se s tem, da se uvede slovenski denar, seveda s pogojem, da se pri nas povečuje produktivnost in da tistega, kar zaslužimo, ne prelivamo iz Slovenije. M. BEZEK-JAKŠE JAVNA DRAŽBA ZA POSLOVNI PROSTOR ČRNOMELJ — Oddelek za družbeni razvoj pri skupščini občine Črnomelj je za ponedeljek, 4. februaija, ob 9. uri v sejni sobi skupščine občine razpisal javno dražbo za prodajo poslovnega prostora v novi poslovni stavbi na Kolodvorski, pri črnomaljski pošti. Izklicna cena za 64 kv. metrov neto oz. 82 kv. metrov bruto površine je 1,273.756,10 din. Sicer pa bo poslovni prostor, ki je naprodaj, moč uporabiti za intelektualne dejavnosti ali nehrupne obrtne dejavnosti, razen gostinstva, slaščičarstva in trgovine, z izjemo butika. Darja Plut V »Evi« oblečejo tudi Adame Nov butik v Semiču SEMIČ — Medtem ko so v se-miškem koncu doslej zasebniki odpirali predvsem prodajalne z živili, seje Darja Plut odločila za trgovino s tekstilnimi izdelki. V estetsko in domiselno preurejenih starih skladiščnih prostorih pri frizerskem salonu v Semiču je pred novim letom odprla modni butik Eva. »Sedaj še tipljem in preizkušam, kakšen je okus ljudi, njihove potrebe in možnosti. Precej hitro sem spoznala predvsem to, da kupna moč hitro pada, toliko bolj, ker je veliko ljudi s semiškega konca zaposlenih v Iskri, ki ima težave z izplačevanjem osebnih dohodkov. Zato je pri meni možno tudi plačilo na več obrokov. Seveda so kupci kaj hitro spoznali tudi to, da so cene v butiku nižje kot marsikje drugje,« pove Darja, ko predstavlja svojo prodajalno. In kaj vse lahko ponudi kupcem? Poleg oblačil še igrače, usnjeno galanterijo, načrtuje pa tudi prodajo obutve, šolskih potrebščin ter izposojo video kaset, ko bo to v črnomaljski občini dovoljeno. »Sedaj imam, kar se oblačil tiče, le izdelke konfekcionarjev, v bodoče pa bo v butiku moč dobiti tudi bolj ekskluzivne modele po naročilu in meri. bodisi da gre za tkanine ali pletenine,« načrtuje Darja, ki je želela s prodajalno predvsem izboljšati in popestriti trgovsko ponudbo v Semiču. r' M. B.-J Predsednik Lado Lenassi odstopil V kočevski občini bodo izvolili novega predsednika izvršnega sveta KOČEVJE — Čeprav je kazalo, da bo Lado Lenassi preklical svoj odstop s položaja predsednika občinskega izvršnega sveta, ker so se nekatere zadeve začele urejati, se to ne bo zgodilo. To je na razšiijeni seji predsedstva občinske skupščine Kočevje 15. januarja zvečer sporočil predsednik občinske skupščine dr. Mihael Petrovič. Prejšnjim vzrokom za odstop, o katerih šmo že poročali (sumničenja, nesporazumi v lastni stranki SDP, neprijetna in provokativna vprašanja delegatov itd.),.so sp pridružili še novi, kot katastrofalen gospodarski položaj. Izvršni svet ni imel nobenega vpliva na stanje v teh podjetjih, ko jim je šlo še dobro, zdajAofso pred propadom, pa zahtevajo Vši rešitpvi ipd izvršnega sveta; pozivi nekdterih klsjjiMiŠniStavki, kot da sta se-danja občmsfcaskiipščina in izvršni svet krivazatežave gospodarstva; nepriznavanje izvršnemu svetu, daje storil vse, kar je bilo v tem položaju možno; kritike o sedenju ria dveh stolčkih (predsednik IS je'hkrati direktor Komunale) in dveh plačah itd. Predsednik občinske skupščine je nato sporočil prisotnim predstavnikom strank, naj mu v tednu dni sporoče svo- OSILNICA PRED VOLITVAMI OSILNICA — V krajevni skupnosti Osilnica, ki sodi med najuspešnejše v kočevski občini, te dni zaključujejo evidentiranje možnih kandidatov za bližnje volitve v organe KS. Volili bodo predsednika KS, štiri predsedike vaških odborov, pa tudi novi svet KS. Na sestankih po vaških odborih so v teh dneh analizirali opravljeno delo po srednjeročnem programu, poleg tega pa so program dela tudi dopolnjevali. Njihov program je usklajen s programom revitalizacije občine Kočevje. ZANIMANJE ZA OROŽJE TREBNJE — V občini Trebnje ugotavljajo, da so se prebivalci bolj kot leto poprej zanimali, kako lahko dobijo orožni list, kar kaže na povečan interes prebivalstva za orožje. Število dovoljenj za orožje, ki jih je izdal občinski sekretariat za notranje zadeve, se lani vseeno ni bistveno povečalo v primerjavi z letom poprej. Na občini menijo, da je vzrok precej visoka cena uradnih postopkov za registracijo orožja. je predloge o novih možnih kandidatih za predsednika izvršnega sveta. Volitve bodo v kratkem, že na prvi seji skupščine. Povedal je, da bo Lenassi dolžnost predsednika opravljal do izvolitve novega predsednika IS. Dodal pa je, da imajo zdaj priložnost kandidatirati za to mesto tisti, ki se čutijo sposobne, morda pa so to celo tisti, ki so bili doslej do izvršnega sveta in njegovega predsednika najbolj kritični. Predstavniki strank, ki so sodelovali v razpravi (SDP, SSS in Demos), so poudarili, da je Lenassi imel njihovo podporo in daje bil preobčutljiv za kritiko; poslanec republiške skupščine Jože Hobič (Demos — SKZ) pa je dejal, da Lenassi ni dobil nezaupnice in daje popustil pod pritiski nevednežev in zlobnežev, ki bi sami manj naredili in bi prej popustili, če bi bili na Lenassijevem mestu. J. PRIMC GOSPODARSKA POROTA KOČEVJE, RIBNICA — Občinski skupščini Kočevje in Ribnica sta na zadnjih sejah izvolili sodnike porotnike Temeljnega sodišča v Ljubljani, ki bodo sodelovali pri sojenju v gospodarskem sodstvu. Ti porotniki so: KOČEVJE: Vera Ban (PTT), Rudi Gruden (Elektro), Vasja Grebenc (Oprema), Jože Mihelič (Nama), Nataša Prelesnik (Avto), Zdenko Šulman (MORO, Lidija Turk (Zidar). RIBNICA : Niko Bajde (Riko), Darja But (Inles), Janez Gorše (KZ), Antonija Košir (Eurotrans), Jože Lampe (SCT), Franc Lapajne (LB), Tjaša Mihelič (Inles), Mihael Obranovič (Riko), Breda Oražem (občinska skupščina), Franc Petek (Riko), Karmen Tanko (občinska skupščina) in Jože Turk (Riko). Črnomelj: in vendar se premika Priprava programov ČRNOMELJ — V prizadevanjih za nadaljnji razvoj črnomaljske občine, ki je sicer globalno opredeljen v dolgoročnem planu občine, izvršni svet pripravlja razvojne programe za posamezna področja in dejavnosti. Ker so potrebe velike, denarja v občini pa je malo, pričakujejo tudi finančno podporo na osnovi različnih zakonov, razvojni dinar pa se zbira tudi v občini. Večje probleme imajo v občini predvsem v osmih nerazvitih krajevnih skupnostih s skoraj 300 kv. kilometri površine ter 6.800 prebivalci, ki živijo v 131 naseljih. Tu so predvsem zaostali z gradnjo lokalne infrastrukture, kot so ceste, vodooskrba, telefonija. Nerazvito pa je tudi gospodarstvo, zlasti turizem in gostinstvo. Osnova za razvoj je torej dodatno vlaganje. Glavna naloga, ki so si jo postavili na občini, pa je poskrbeti za razvojne programe ter nosilce razvoja. Da bi te naloge čim učinkovitejše opravili, so v občini sprejeli še dolgoročni plan do leta 2.000, oblikovali strokovne time, povetjene, za določene dejavnosti, opravili razgovore s potencialnimi nosilci razvoja. V izvršnem svetu ali v skupščini pa so bili že sprejeti nekateri razvojni programi, na primer za obrt, ekologijo, družbene dejavnosti. Zaključujejo s pripravo programa o razvoju turizma in infrastrukture. Naročenih jc 13 projektov iz prostorskega načrtovanja in prav toliko za komunalno infrastrukturo. Pripravljeno je tudi gradivo o razmerah in možnostih razvoja na demografsko ogroženih območjih po krajevnih skupnostih in dejavnostih, sedaj po pripravljajo tovrstno zbirno gradivo za preostali del občine. V občini se hkrati dogovaijajo s potencialnimi izvajalci investicijskih programov. Razveseljivo je, da jih je že 28, od tega 13 za drobno obrt, 8 za turizem in gostinstvo ter 7 za kmetijstvo. Dejavnost in pričakovanja za razvoj črnomaljske občine so torej velika, vendar ne gre brez bojazni, da investicijski programi ne bodo pripravljeni pravočasno in da zahtevkov za denar pristojne republiške službe ne bodo pravočasno prejele v obdelavo. Dodatna bojazen pa je, da investitoiji ne bodo imeli dovolj sredstev za lastno udeležbo, saj z republike ne gre pričakovati več kot 50 odst. potrebnega denarja, bodisi da gre za posojilo ali nepovratna sredstva. M. B.-J. STAVKE IN PLAČE KOČEVJE — V Kočevju je bilo v zadnjem obdobju nekaj stavk zaradi prenizkih ali neizplačanih plač. Nekateri obljubljajo generalni štrajk. Kritike (ete na občinsko vodstvo. Plače pa so skrivnost vseh podjetij in o njihovi višini občinsko vodstvo ne ve ničesar. Po velikih naporih pa so oni dan le dobili podatke iz podjetja, ki je v naj večjih težavah, in ugotovili, da so v tistem podjetju izplačevali večje plače kot naprimer v zdravstvenem domu, kjer je izobrazbena raven zaposlenih mnogo višja. Razen lega pa še, da so direktorske plače celo v zavoženih podjetjih in v zgubarskih višje kol plača predsednika občinske skupščine, čeprav se slednja sestoji tz dveh delov (iz dela plače v delovni organizaciji in iz dela plače za županovanje). P-c • Bili smo v slovenski skupščini in se po celodnevnem poslušanju sprašujemo: kje so meje blebetanja? (Tednik, Ptuj) Pri plačilu računa se zatakne Pomanjkanje denarja privedlo v medsebojno zadolževanje — Prodaja ni samo oddaja izdelka, ampak tudi izterjava dolga — Nekateri plačajo kar v blagu TREBNJE — Dolgovi v poslovanju so postali že kar stalnica v gospodarjenju podjetij. S pomanjkanjem denarja se otepa ta čas verjetno večina slovenskih podjetij in pri tem so v podobnem položaju različne panoge. Tudi v podjetjih v trebanjski občini je slika likvidnosti v povprečju zelo podobna slovenski. Krojaško podjetje Trebnje kot proizvajalec v tekstilni panogi še posebej močno občuti pomanjkanje denarja na trgu. Nekatere firme mu dolgujejo še iz sredine lanskega aprila, še več pa je kupcev, ki mu niso plačali prevzetih izdelkov v zadnjih mesecih lanskega leta. Krojaško podjetje ima za 1,7 milijona dinarjev neplačanih zapadlih tcijatev, medtem ko jc samo dolžno drugim 1,3 milijona dinarjev. Dodajmo, da podjetje porabi za enomesečno plačo nekaj pod 200 tisoč dinarjev. V Tesnilih v Veliki Loki prav tako občutijo veliko nelikvidnost. Sodeč po nekaterih ocenah, so kupci dolžni Tesnilom precej več, kot pa velikološki proizvajalec tesnil dolguje drugim. Kaj v praksi pomeni kronično pomanjkanje denarja na trgu, lahko ilustrira dejstvo, da jih v Tesnilih stane več napora, da si dobijo zasluženi denar za blago kot pa prodaja blaga. V mrežo splošne nelikvidnosti so ujeti tudi v mokronoški Iskri, kjer so konec prejšnjega tedna ocenili, da jim kupci dolgujejo okrog 7 milijonov. Kot mnoga podjetja, si tudi oni v težavah pomagajo s kompenzacijami. Poleg take medsebojne poravnave dolgov, za katero se domeni več podjetij, ki so si dolžna, je v rabi tudi plačevanje blaga z drugim blagom. Z neposredno blagovno menjavo poravnava račune predvsem Vzhodna Evropa, ki ima po uvedbi konvertibilnega plačilnega sistema še manj denarja kot prej. Pot do denarja predstavljajo tudi predplačila, toda avanse zahteva podjetje praviloma samo pri manjših kupcih. Neplačanih zapadlih teijatev imajo precej tudi v Tovarni elektromateriala • Tako ni skrivnost, da nekatera podjetja dobijo v omenjenem sistemu blagovne menjave za plačilo avtomobil ali pa radijske aparate. na Čatežu, zato morajo po podatkih finančne službe vložiti veliko naporov, da jim ti dolgovi ne povzročajo poslovnih težav. Prevedeno v številčne ocene, so zapadle neplačane teijatve TEM Čatež znašale konec lanskega leta dvakratno vrednost mesečne proizvodnje podjetja, dolgovi TEM-u nad 60 dni pa so takrat znašali polovico mesečne realizacije Tovarne elektromateriala Čatež. M. LUZAR ■ januarja 1991 DOLENJSKI UST 5 IZ NKŠIH OBČIN PJSStfS lillll: il Tudi Brežice so Maribor v malem V kratkem na čakanju 250 delavcev — Presežki v GG, Tovarni pohištva, Kovino-plastu, IMV, Prevozu in Livarni — Delavci iščejo pomoč sindikata IZ NKŠIH OBČIN D || Hovo v Brežicah BREŽICE — Ob izteku leta je bilo v občini že 700 brezposelnih oseb. Tem je treba prišteti še delavce na čakanju, od katerih bo večina pristala na spisku zavoda za zaposlovanje. V kratkem naj bi v občini status čakajočih, ki bo po novem prikrival brezposelnost samo še šest mesecev, dobilo kar 250 delavcev. Glede na število vseh delavcev ne bodo Brežice torej nič manj prizadete kot Maribor. Poleg 50 delavcev iz občinske uprave bo kmalu na čakanju še vsaj toliko delavcev Gozdnega gospodarstva Brežice, ki si bo po zakonu o prepovedi sečnje v družbenih gozdovih in neplačanih terjatvah le stežka opomoglo. Že v tem tednu naj bi odločbe o čakanju dobilo tudi 50 delavcev v Tovarni avtomobilskih prikolic, obratu novomeškega IMV. Na ta način bodo menda zmanjšali število režijskih delavcev. V Kovinoplastu na Jesenicah ob velikih neplačanih terjatvah tudi nimajo dovolj dela. Po nekaterih razmišljanjih naj bi jih od sto zaposlenih odpustili kar polovico, v glavnem take, ki nimajo ustrezne, v večini niti osnovnošolske izobrazbe. Sezname čakajočih načrtujejo tudi v Prevozu in Tovarni pohištva, kjer naj bi odpustili okrog 10 delavcev. V dobovski Livarni zaenkrat še ne govorijo o številu preseženih delavcev. Kar 90 odst. brežiških delavcev je včlanjenih v občinski sindikat, kjer sedaj množično iščejo pravno in drugačno pomoč. Sindikat praviloma ne nasprotuje uvrščanju delavcev na čakanje, ampak zahteva od podjetij programe reševanja prezaposlenosti in upošteva- nje določenih kriterijev iz splošne kolektivne pogodbe. Težava je v tem, da podjetja nimajo novih razvojnih programov, da bi delavcem po šestih mesecih spet ponudili delo. Zaradi tega sindikat zahteva, da podjetja v času, ko so delavci na čakanju, ugotovijo, kdo se lahko ali se želi sam preživeti, in pri tem nudijo finančno, prostorsko ali kako drugačno pomoč. V času neomejenih pooblastil direktorjev, zatona delavskega upravljanja in nemoči sindikatov na žalost nihče ne gleda na socialni status odpuščenih. Na KORAK K RESNICI KRŠKO — Tu bo v petek, 25. januarja, ob 17. uri v delavskem domu okrogla miza Korak k resnici, ki jo organizirajo krški krščanski demokrati. Tokratna okrogla miza bo posvečena družini. Na njej bodo sodelovali dr. Peter Vencelj, republiški sekretar za vzgojo in izobraževanje, dr. Jože Removš, dr. Tone Kunstelj in drugi. Ob tej priložnosti bodo počastili enoletnico delovanja stranke v Krškem. Vabljeni! SEVNIŠKE PLAČE V OKVIRIH DOVOLJENEGA SEVNICA — Na sevniški občinski upravi so nam v torek postregli z nekaterimi podatki o osebnih dohodkih delavcev občinske uprave in voljenih ter imenovanih funkcionarjev. Za to potezo so se občinski možje odločili, da bi zanikali govorice, ki se že pojavljajo o bajnih plačah na občinah, v luči dejansko visokih prejemkov v šestih občinah, med drugim tudi veni izmed posavskih, to je v brežiški občini. Referent s srednješolsko izobrazbo je na sevniški občinski upravi dobil v decembru (skupaj z minulim delom in povprečno 5% stimulacijo) 7.041 dinarjev. Poglejmo si, kakšne so decembrske plače sekretarjev upravnih organov, v oklepju pa bomo navedli še znesek 30-odst. poračuna za štiri mesece na osnovi novembrske plače: sekretar sekretariata za gospodarstvo in družbene dejavnosti je prejel v decembru 14.900 din (2.735), sekretar sekretarirata za notranje zadeve, občo upravo in ljudsko obrambo je dobil 14.676 dinarjev (2.682), sekretarka izvršnega sveta in občinske skupščine 12.480 dinarjev (2.281), direktor Geodetske uprave 12.514 dinarjev (2.287), direktor Uprave za družbene prihodke 13.455 dinarjev (2.459), predsednik izvršnega sveta 16.935 dinarjev (3.095) in predsednica občinske skupščine 17.494 dinarjev (3.180 din poračuna). Sevničani se torej nikjer ne pojavljajo kot kršitelji niti prekoračitelji izplačanih OD, sami pa niti ne zanikajo, da s takimi plačami ne bi bili zadovoljni. seznamih so invalidi, delavci brez izobrazbe, ljudje, ki so se v dolgih letih dela • Nedavno se je občinski sindikat dogovoril z izvršnim svetom, da bo sklical vse direktoije podjetij, ki pripravljajo odpuščanje, in zahteval od njih podatke o plačah, o neplačanih teijatvah in o programih razvoja. Problematiko naj bi prenesli na republiško raven, kjer bi se na podoben način zbrali podatki iz vseh občin. Slovenija naj bi poskrbela za poravnavo dolgov in šele potem bi se videlo, katero podjetje je res neuspešno. izčrpali, zdaj pa jih v podjetju ne potrebujejo več. B. DUŠIČ OSAMLJEN ODBOR ZA ZDRAVSTVO SEVNICA — Odbor za zdravstvo pri sevniški vladi in občinski skupščini, ki seje konstituiral sredi marca lani, vodi pa ga dr. Ana Slapšak-Gorinšek, seje lani sestal le dvakrat. Po ukinitvi sisov in prenosu nalog na področju zdravstva na raven republike ustanovitev takih odborov za zdravstvo v občinah sicer ni bila predvidena, toda po mnenju sev-niške občinske skupščine je bilo le potrebno nekomu v občini zaupati snovanje politike na tistem delu zdravstvenega programa, kije v občinah še ostal. Gre za okrog 5 odstotkov celotne vrednosti programa. Sevniškemu odboru so bile poverjene naloge pri razporejanju denarja za naložbe v občini, delitev denarja društvom, ki jih je bila v preteklosti financirala zdravstvena skupnost, ter nadzor programa zdravljenja alkoholikov. DELITEV POMOČI POPLAVUENCEM SEVNICA — Sevniška občina, ki jo je hudo prizadela poplava 1. novembra lani, je doslej prejela iz republike 14,8 milijonov dinarjev solidarnostne pomoči za poplavljence. Računajo, da bodo v občino dobili skupaj okrog 22 milijonov pomoči. Pretekli torek so začeli razdeljevati še preostalih 1,9 milijonov dinarjev nerazdeljenih sredstev med prizadete zasebnike in obrtnike ter 125 tisoč dinarjev za nekooperante v kmetijstvu. Do zamika pri delitvi pomoči je prišlo zaradi revizije po pritožbi dveh prizadetih poplavljencev. V upravi ni niti sledu o bajnih plačah Preveč hude krvi BREŽICE — Kaj more bolj razburiti delavce, med katerimi jih kar četrtina ni prejela decembrskih plač, kot govorice in celo zatrjevanje republiškega ministra o nedovoljenih vsotah, ki so si jih izplačevali brežiški Občinarji? Ponekod so delavce komaj zadržali, da niso šli protestirat pred občinsko stavbo, usluženci in funkcionarji občinske uprave pa so ves teden pod pritiskom javnosti nosili s sabo dokaze o svojih prejemkih. Očitno tako dokazovanje ni zaleglo, saj je novico o prevelikih plačah, kot smo zvedeli na televiziji, radiu in v Delu, izrekel sem minister dr. Kranjec. Brežiške stranke so zato zahtevale pojasnilo. Minuli ponedeljek so tako, za javnost kar precej prepozno, organizirali sestanek predstavnikov vseh političnih strank, poslanskih klubov, predsedstva skupščine, IS, sindikata in sedme sile. Brežiški izvršnik Ciril Kolešnik je poudaril, daje šlo pri izjavah ministra Kranjca za namerno maščevanje, ko je med 26 občinami kršiteljicami izpostavil Brežičane, t.j. tiste, »ki hodijo prosit v Ljubljano«. Verjetno je pri tem ciljal na njihov boj za odstopljeni prometni davek. Minister Rajko Pirnat se je po protestu Kolešnika takoj opravičil, češ da so Brežičane izposta- • Brežiška uslužbenka je na dvoumno anketo v Ljubljano poslala podatke o čistih OD, ki so vsebovali tudi dodatke za uspešnost, čeprav jih ne bi smeli. Naj višji čisti osebni dohodek, ki so ga v občinski upravi izplačali za 182 delovnih ur v oktobru, je tako znašal 14.208,90 din. Skupaj z vsemi dodatki (minulo deio in uspešnost) je najvLšje izplačilo funkcionarju znašalo 19.505,00 din. Razen tega v občinski upravi niso prejeli nikakršnih poračunov, z izplačili pa niso porabili niti vse mase za osebne dohodke, ki jo imajo na razpolago. vili samo kot prve po abecedi, vendar je večina medijev prezrla opravičilo. Čeprav so brežiški Občinarji precej ostrih besed posvetili novinarjem in »temnim silam«, ki jim hočejo škoditi, pa očitno bolj kot doma, smrdi pri vrhu: pri odnosih med republiškimi ministri in brežiškim vodstvom. B. DUŠIČ S pomočjo »Ostržka« na svoje Prodajalna Blaznik SEVNICA — Pri sevniškem gasilskem domu se je v kletnih, lepo preurejenih in opremljenih prostorih hiše Blaznikovih pojavila specializirana prodajalna za otroško obutev, ki ji je novopečena obrtnica Maja Blaznik nadela prikupno ime Ostržek. Maja je brez dela že kakšno leto, za določen čas pa je bila zaposlena v pisarni Stillesovega obrata na Blanci. Ni hotela biti na grbi zavoda za zaposlovanje, in ker ima oče dobro službo, ji je lahko ustregel, da bi se ob izdatni družinski gmotni injekciji čez čas postavila na svoje noge kot obrtnica. Maja se zaveda, da pri prodaji otroške obutve Cicibana in bratov Petejan iz Mirna pri Novi Gorici, nadalje igrač, ki so didaktično stro- Maja Blaznik v svojem lokalu. kovno ovrednotene kot kakovostne in primerne za otroke, pa še nekaj malega tekstila ne more obogateti. Prepričana pa je, da bo zavzeto delo zadoščalo za kaj več kot zgolj preživetje. Maja je vesela, ker sta dobavitelja otroške obutve zelo poslovna. Kaže celo, da bo vsaj za firmo Petejan, sevniški Ostržek ekskluzivni prodajalec za širše območje Posavja in Dolenjske. P. P. Potapljajo se kar drug za drugim Veliko kovinarjev je na čakanju, nekatere tovarne so pred stečajem KRŠKO — Stavka delavcev v kovinskopredelovalni industriji, kije bila napovedana za 12. december lani, je odpadla, zato pa je skoraj gotovo, da bo stavka 22. januarja (tole pišemo v ponedeljek), in sicer se bodo kovinarji zbrali pred slovensko skupščino v Ljubljani. Da gre kovinaijem res za nohte, kažejo primeri krških tovarn, ki pa jim je, naj bo povedano resnici na ljubo, šlo slabo že »pod staro oblastjo« No, tole ugovitev je treba malce popraviti. Slabo je šlo Kovinarski, tudi Sigmat ali Metalna se nista posebno hvalila, zato pa je bil SOP prava reprezentančna gospodarska organizacija. Zdaj gre navzdol tudi s SOP-ovo Opremo, ki je bila elitni del te firme, Klepar in Ikon pa sta se že prej ubadala s težavami. Podoba krškega gospodarstva je domala tragična, kar še posebej ugotoviš, ko se voziš po novi industrijski coni in vidiš, da tovarne stojijo. V Sigmatu so stavkali pretekli teden, v SOP — Opremi so odpremili na čakanje približno 100 delavcev. Šef sindikata Potočnik pravi, da so si na ta način omogočili, da sploh še živijo. SOP je kot patapljajoča se ladja, s katere mečejo balast v obliki presežnih delavcev. Ampak sedaj gre tem delavcem še kar dobro: doma so in prejemajo 70 odst. plače. Nekateri s ključnih delovnih mest imajo celo to srečo, da se na čakanju menjavajo. Kljub temu da je bilo po mnenju sindikata vse skupaj opravljeno pošteno in v interesu firme in delavcev, je v firmi zavladalo precej turobno razpoloženje, celo med tistimi, ki so še v »MATIČEK SE ŽENI« JUTRI ZVEČER BREŽICE — Jutri zvečer ob 19.30 bo v dvorani Prosvetnega doma na sporedu gledališka predstava »Ta veseli dan ali Matiček se ženi«, v kateri se bo predstavil igralski ansambel Mestnega gledališča ljubljanskega z domačinom Slavkom Cerjakom v naslovni vlogi. Veselo igro A. T. Linharta, ki že dvesto let vedno znova žanje uspehe, je režiral Zvone Šedlbauer, za glasbeno opremo pa je poskrbel Darijan Božič. tovarniških dvoranah. Precej podobno je razpoloženje v Kleparju, kjer je prav tako od preteklega tedna dalje na čakanju 40 delavcev. Od preteklega tedna dalje je na čelu Kleparja direktor Kotnik, »ulica« pa govori, da ima ta direktor skupaj s prejšnjim direktorjem Pre-skarjem v načrtu odkup tovarne. In naj si še tako prizadevata, da bi tovarni zmanjšala vrednost, kot se govori, je treba povedati, da je tovarna domala nova. Kovinarska je sedaj v predstečajnem postopku, nam na kratko pove novi direktor inž. Jože Mulej in k temu noče dodati nobenega komentarja ali vsaj napovedi, kako se bodo poslej odvijali dogodki. Povsem podobno ali enako je seveda tudi v preostalih tovarnah kovinskopredelovalne industrije v krški občini ali kar v celem Posavju. * J. SIMČIČ SDP vztraja Krški prenovitelji sprejeli program dela in izvolili novo vodstvo KRŠKO — Sodeč po statističnih podatkih, je stranka demokratične prenove med najmočnejšimi strankami v Sloveniji, tako vsaj je navajal glavni tajnik stranke Franci Pivec na volilni konferenci SDP v Krškem. Toda sodeč po udeležencih volilne komisije, drugi bolj verjamejo v SDP kot njeni člani. Konference se je udeležilo kakšnih 50 prenoviteljev, večidel starejših ljudi. Programsko-volilna seja minulo soboto je torej minila brez marsikaterega člana, kije še do včeraj prisegal na rdečo knjižico ZKS, ampak zato ni bila razprava nič manj tvorna in raznolika. Čeprav se zdi, da se nekdanji komunisti še zdaj niso znebili strahu pred herezijo in se najbolje počutijo, če so popolnoma uglašeni v mnenjih in na volitvah. Toda dosedanji predsednik krške SDP Janez Rošker je vendarle opozarjal člane, naj ostanejo realisti in se sprijaznijo s tem, da se bodo kot stranka bojevali samo in zgolj za preživetje. V krški občini je bilo v starih dobrih časih na papirju kakšnih 1300 komunistov, zdaj pa jih je ostalo le še 300. Odveč so zvenele besede enega izmed razpravljavcev, da preostali člani točno vedo, zakaj so bili »odpadniki« v partiji in zakaj so jo zapustili. Izhodišča in cilji stranke so znani, saj se bo stranka še naprej bojevala za samostojno in gospodarsko učinkovito ter socialno pravičnejšo Slovenijo. Podrobneje je o tem spregovoril glavni tajnik stranke Franci Pivec, ki je posebej poudaril, da pomeni zvestoba partiji zvestobo visokim moralnim načelom, zato bo stranka vztrajala pri dosedanjih političnih usmeritvah in programu. Po Pivčevem prepričanju ima stranka precej podpore med ljudmi. Navedel je podatke, da se 2,5 odst. aktivnega prebivalstva šteje med člane stranke, daje 7,5 odst. simpatizerjev in kar četrtina volilnega telesa bi volila za SDP. To pa kaže tudi v bistvu osnovno evropsko orientacijo, kjer bi lahko govorili o stalnih težnjah k socialno pravičnejši družbi. Zato se bo SDP zavzemala za tako gospodarsko politiko, kiji bo cilj polna zaposlenost, kar je v nasprotju s sedanjimi težnjami vladajočih struktur. Mimogrede se je dotaknil tudi družbenih dejavnosti, ki so izgubile svojo avtonomijo in so sedaj docela v pristojnosti države. V tej smer je potem tekla tudi razprava o programu dela, kjer je prišla do izraza zlasti kritika do vladine gospodarske politike, za katero se zdi, daje brez kompasa. j. SIMČ!Č PLINOVOD TUDI ZA GOSPODINJSTVA SEVNICA — Na dobro obiskani tribuni o plinifikaciji, ki jo je pretekli teden pripravila sevniška krajevna skupnost, so Sevničani, ki bi radi pripeljali plinovod v svoje domove, zvedeli od projektanta inž. Babiča iz ElekRopro-jekta iz Ljubljane, da bo priključek do hiš veljal okrog 1000 DEM, vsaka hiša pa bi morala potem primakniti še okrog 4000 DEM za plinsko napeljavo in naprave po hiši. V plinifikacijo bosta zajeti tudi Savska in Hermanova cesta, kar sprva ni bilo predvideno, medtem ko bodo morali Boštanjčani jasno pokazati svoj interes za plin v gospodinjstvih. Mimogrede: po sevniških hišah bodo opravili anketo, da bi zvedeli natančno število interesentov za ta okolju najmanj škodljivi energetski vir. Voda premalo cenjeno bogastvo Vsi naj bi tako skrbeli za zdravo pitno vodo kot Boštanjčani_ BOŠTANJ — »Zelo pozdravljamo pobudo krajevne skupnosti Boštanj, ki nas je povabila na današnji sestanek z vsemi gospodaiji manjših lokalnih vodovodov in predsedniki vodovodnih odborov, ki so se zbrali v velikem številu. Na področju te krajevne skupnosti je okrog 40 lokalnih vodovodov in dobro je, da so vse te gradili po tehnični dokumentaciji, zato imamo danes lažje delo, tudi če bi bili potrebni preventivni ukrepi, rekonstrukcija in podobno,« nam je preteklo nedeljo povedal vodja enote za komunalno higieno pri celjskem zavodu za socialno medicino in higieno inž. Rudi Kandorfer. »Naš zavod ima na skrbi sistematski nadzor v osmih občinah celjske zdravstvene regije, med drugim tudi nad pitno vodo. Ker je pravilnik o neoporečnosti pitne vode zelo obsežen, predvsem glede jemanja vzorcev in števila vzorcev, smo že v letu 1987 sklicali sestanek vseh sanitarnih inšpektorjev naše zdravstvene regije in sprejeli modifikacijo obstoječega pravilnika. Glede na to, da poznamo kakovost pitne vode v naši regiji, ki zajema 8 občin, ker to spremljamo že vrsto let, smo sklenili prilagoditi število odvzetih vzorcev glede na kakovost vode. To je naposled tudi precej drago. Vsi javni vodovodi so redno pod zdravstvenim nadzorom. Praktično te kontrole izvajamo mesečno, vprašljivi pa so manjši lokalni, periferni vodovodi, ki imajo seveda velike probleme že z vzdrževanjem; večina nima urejenega lastništva. Po rezultatih dosedanjih raz- iskav predstavljajo velik epidemiološki problem, ker je v večini teh vodovodov voda oporečna. Po že omenjeni modifi- SLALOM — Čeprav zadnje zime niso preveč naklonjene smučarjem, ki sneg lahko vidijo samo še na posnetkih, vendarle niso povsem ostali brez možnosti za vadbo. Letošnja zima je namreč dokončno razjedla brežiške ceste, na katerih so se pojavile velikanske luknje in udrtine. Za večino voznikov pomenijo sicer precej veliko nevarnost, za nekatere pa pravi užitek. Če namreč želijo vsaj za silo ohraniti svoje vozilo, morajo med luknjami voziti slalom. In še neko posebno privlačno nevarnost ima takle cestni šport. Poteka namreč na obeh prometnih pasovih hkrati. O morebitnih nesrečah zaenkrat še nimamo poročil. ZAROTA — Ob nepotrebni aferi s plačami brežiških Občinarjev je končno tudi ta občina dobila vidnejše mesto v javnih medijih. Večina se je tega razveselila, česar, pa ne moremo reči za prizadete v aferi. Nekateri izmed njih so zaradi teh člankov, ki so se hkrati pojavili v osrednjem slovenskem dnevniku Delo in so za povrh še vsi govorili o brežiški občini, takoj posumili na zaroto. Eden izmed osumljenih zarotnikov, dopisnik Dela, seje že zagovarjal. Kljub vsemu še vedno ni znano, kakšni so bili njegovi temni zarotniški nameni, če seveda odštejemo boj za vsakdanji zaslužek. KMETJE SO NAŠI — Predscdiiik brežiške kmečke zveze seje zavzel za odprtost sej izvršnega sveta, da bi lahko novinarje in javnost sproti seznanjali z dogodki in njihovim ozadnjem. Brežiški izvršnik je ostal neomajen: »Pustite nam, da vam pomagamo in se mi odločimo, kaj je bolj pomembno za javnost.« Če bi sodili po pomoči in informacijah v zadnjih mesecih, se torej ves ta čas ni zgodilo nič pomembnega. V PRESKRBO PO ČASOPIS KRŠKO — Tobakov lokal na CKŽ v Krškem bodo zaradi vrnitve prostora nekdanjim lastnikom izpraznili. Da krajani na desnem bregu ne bi ostajali brez časo-| pisov in cigaret, bo Preskrba pričela prodajati te artikle v svoji prodajalni, ki je samo 50 metrov nizdol. |[ Krške novice ŠOP1NG — To lije res velikanska in I razsežna krška zadeva M-preskrbe, kjer naj bi dobil vse, od žeblja do pohištva. No, marsikaj se dobi pri njih, ampak včasih je treba malce počakati. Zaradi tega je še posebej prizadeta neka poslovna ženska, ki mora po svoje časopise kar na Videm. V šopinju namreč ne razpakirajo časopisnih paketov pred pol osmo zjutraj. S časopis' je pa že tako, da najbolj teknejo sveži. Si-I cer pa se lahko zgodi, da bo tam kakšen | zasebnik postavil kiosk in bo časopise prodajal že ob sedmi uri zjutraj. ZELENI — Vodilna gospoda iz stranke zelenih, Silvo Mavsar in Milan Venek, sta se očitno podala po stopinjah našega zunanjega ministra Dimitrija Rupla in pr' vega ministra Lojzeta Peterleta. Švojo de-| javnost širita v mednarodne okvire, zato sta pretekli teden odpotovala v London-Ni še znano, koliko časa sta se zadrževala v Londonu, ampak na zeleni politični fešt* v Ljubljani ju ni bilo videti. Seveda ni to nič presenetljivega, kajti že pred časom sta se odrekla republiški zeleni politični kari®' ri. Ljubljana pač ni London. EKSKOMUNISTI — Prenovitelji so se preteklo soboto zbrali na volilni sej* 1; Malo malo jih je bilo, čeprav statističn' kazalci kažejo, da jih je še nekaj in da ima' jo celo vpliv. Kateri dosedanji člani so za; pustili stranko in zakaj so bili doslej v njej’ bojda prenovitelji vedo. Kako bo z njimi * prihodnje? Zelo slabo kaže, saj se je zde zbor kot neke vrste gerontološka razstava- Sevniški paberki Jože Kandorfer kaciji pravilnika so manjši lokalni vodovodi vsi tisti, ki imajo do 100 uporabnikov (po starem je bila meja že 20!), vsi ostali pa so javni vodovodi. Danes smo se v Boštanj u ne le seznanili s problematiko zagotavljanja pitne vode, raziskovanja vodnih virov, bakterioloških in kemičnih analiz vode, temveč smo se tudi dogovorili, da bomo skušali zagotoviti redni sistematski nad- • Jože Kandorfer: »Masikje pozabijo na vzdrževanje vodovodov, kar pa ne velja za KS Boštanj! Naše dolgoletno sodelovanje je že dalo pozitivne rezultate. Boštanjčani so med prvimi nabavili avtomatski plinski klorina-tor, ki služi za nemoteno dezinfekcijo pitne vode.« zor, opravili pa bomo tudi higienske preglede manjših lokalnih vodovodov. Na osnovi opravljenih analiz bomo podali predloge za morebitno sanacijo in morebitno dezinfekcijo, razkuševanje. Sicer pa moram poudariti, daje položaj v sevniški občini dosti boljši kot drugje, saj večjih onesnaževanj tu ni bilo razen izlitja gnojnice pred leti. Ta vir pa je zdaj izključen,« je povedal Kandorfer. P. PERC NAFTA ALI OLJE — Mnogo avto-J prevoznikov, lastnikov razne mehanizac1' I je in avtomobilov na dizelski pogon, Je I sprva hudo žalovalo, ko so zvedeli, da p° novih predpisih lahko ostanejo brez stroj*’ če jih zalotijo miličniki ali inšpektorji, o* so potešili žejo svojega ljubljenca s kun1' nim oljem namesto z nafto oz. ustreznih’ J dizelskim gorivom. Preteklo nedeljo pa ^ I je na območju »države Boštanj« neki sin" 1 ko, ki mu je očka lepo postlal, pred družb0 izprsil in komentiral ta ukrep takole: »D0” slej smo se vozili in delali s kurilnim olje*’1’ | zdaj bodo ženske doma kurile z olje”1’ namesto z drvmi.« Da so bile kalkulacij za razna strojna dela naravnane na upo’8' bo kurilnega olja, pa je tako javna tajno* < so pritrdili kolegi. , KONTROLA — V tej rubriki posre0! no omenjenega gostinskega lokala v zve. z najstarejšo obrtjo se zdaj nekateri m°* ogibajo v velikem loku, ali pa si vsaj " upajo pustiti avtomobila preblizu gostil0 ’ - kajti bojazen, da bi ženska CIA obvesti-zakonsko družico žejnega in morebiti tu [ (začasne) spremembe partnerja željnef zakonskega sodruga, je prevelika. So r ^ menda že kar nadležni, vsaj za lastnika t ga lokala, številni telefonski klici, ko nc razburjeni ženski glasovi iščejo pogreša slabše polovice. .... DENAR — Verniki, kot imenuje M | dinin finančni izvedenec Hamurabi čevalce LB in drugih bank, imajo resn verjetno dobre živce in obilico potrplj^1^ : ravno z največjo banko na Slovenske , Ta še zdaj nima s pošto podobne pog°° j kot manjše konkurenčne banke, zato rajo njeni verniki čakati v dolgih vrs^ i pred okenci v njenih posvečenih prost0 na svoje bolj ali manj težko prislužene vse manj vredne dinarje. Izjava zoper nerazumnost V zadnjih dneh se je v slovenski kulturni prostor zatezalo dvoje dogajanj, ki sta po mnenju 10 Slovenskega kulturnega zbora v ostrem nasprotju s tistim, kar je v nedavno objavljeni Spomenici o kulturi zapisano kot zahteva. Gre za nameravano izločitev umetnostne vzgoje iz skupine obveznih predmetov na srednjih šolah, kar je razvidno iz že pripravljenega kompleta predmetnikov, in za zavrnitev finančne pomoči za odprtje slovenske galerije v Madridu. V daljši izjavi, poslani sredstvom obveščanja, naslovljeni pa na slovensko kulturno javnost, 10 Slovenskega kulturnega zbora protestira proti nerazumnemu ravnanju slovenskih šolskih in kulturnih oblasti. Posledice takega ravnanja namreč ne kažejo nič drugega kot mračno perspektivo kulturne regresije in usihanja tako v domačih kot tudi v svetovnih razsežnostih. »Posamezniki in strokovne skupine na republiškem sekretariatu in zavodu Republike Slovenije za šolstvo s svojimi namerami in izrinja-njem umetnostne vzgoje kršijo klasične državljanske pravice do kulturne in umetnostne izobraženosti ter izpričujejo popolno pomanjkanje posluha za bistvo sodobne ne-onfesionalne duhovnosti, in to v zvečer odprli v raz-na ot„vr»°V?meške SDK v Kandiji in gramorn nr jStere x Je s kraJŠim prosena skmvredAtav'*a n°vomeška glas-P'na Copacabana, ki jo sestav- ŠTUDIRAJO IGRO »mati« ROJAKINJE Marije kmet coSaLOVRENC-100-letni-šentS 'aJ?,satel-i.ice Marije Kmet, počastil; fke /ojakinje, bodo tu me Mati n^r'Z°rl,v‘jo "iene dra-^aniuj,?6^™ Stane Peček, tuma „ rm. delavec z Mirne, dali- »Z i,nPren^lero P® 56 "i*0 določi- larnn h -nt ovenčani oživili kul- no dejavnost,« pravi Peček. ljajo gimnazijke. Na razstavi, ki s svojim bliščem nezadržno priteguje predvsem ženski svet, kar je seveda povsem naravno in razumljivo, se s svojimi unikatnimi izdelki predstavljajo štirje znani slovenski oblikovalci, samostojni kulturni delavci — zlatarji, in sicer Ivan Zupanc in Anita Planinšek, oba iz Škofje vasi, Anton Žigon iz Žalca in Zdravko Dolinšek iz Trbovelj. Vsi so izšli iz celjskih Zlatarn. Na ogled so primerki nakita iz zlata, srebra in drugih kovin ter materialov, ki so jih oblikovali omenjeni oblikovalci: prstani, zapestnice, ogrlice, broške, priponke in ostalo okrasje, obogateno z dragim kamenjem. Zdravko Dolinšek se edini predstavlja s slikama, izdelanima v povsem specifični tehniki. Kot osnovo je namesto klasičnega slikarskega materiala uporabil obdelan škri-Ijavec z dodatkom titana in minimalno pozlato. Njegove slike so tako rekoč reliefi, pri čemer je nakit spremenil funkcijo in dobil zgolj okrasni pomen. Del razstave je povezan z arheologijo. Oblikovalci se namreč predstavljajo tudi z unikatnimi kopijami nakita, ki ga hrani arheološka zbirka Dolenjskega muzeja in ki so ga nekoč nosili ugledni sloji staroselcev na območju današnjega Novega mesta. Razstava ni prodajna in je vse, kar je na njej na ogled, le paša za oči. Kdor pa bi vendarle rad kaj kupil, se lahko obrne neposredno na oblikovalce. Na razstavo so prinesli naslove in propagandni material. I. ZORAN Razstavo, ki bo v Kočevju odprta dalj časa, zatem pa jo bodo prepeljali v Ljubljano (v Slovenski šolski muzej) in od tam najbrž še kam, je pripravila avstrijska etnologinja in raziskovalka dr. Marija Makarovič in kostumokrafinja arh. Milena Kumar, obe iz Ljubljane. V kulturi kočevskih Nemcev se je skozi stoletja obranilo marsikaj tistete-ga, kar so prvi nemški naseljenci prine- sli s seboj iz svoje stare domovine. Poleg jezika tudi nekatere druge prvine nemške kulture, zlasti oblačilne. Na razstavi bosta v središču pozornosti moška in ženska kočevska noša, ki so ju izdelali po najstarejšem opisu in upodobitvi, in sicer v Valvasorjevi Slavi vojvodine Kranjske iz leta 1689. Izdelavo teh noš so zaupali strokovnjakom, ki pa so se res potrudili, da sta nastali noši kar najbolj podobni tistim iz Valvasorjevega oz. še starejšega časa. Platno in sukno zanju so ročno tkali, ustrezno izbrane so tudi barve blaga, kroji in tehnika ročnega šivanja. Da bi bili noši kar najbolj pravi, so pri izdelavi upoštevali, kaj in kako govore o nošah še sočasni pa starejši domači in tuji viri. Oblačilno razvojno podobo kočevske noše bodo na razstavi dopolnila pričevanja iz 18. in 19. stoletja, kroji, po katerih so izdelana rekonstruirana oblačila, in izvirna kočevska noša iz poznega 19. stoletja, ki jo je Muzeju Kočevju skupaj z večino razstavljenih predmetov posodil Avstrijski muzej za etnografijo na Dunaju. I. ZORAN »Novomeška pomlad« pred razpustom? Bo z odkritjem spominske plošče »novomeški pomladi« res konec vseh aktivnosti, ki so lani vse leto tekle v Novem mestu v spomin na dogajanje leta 1920? NOVO MESTO — Lanskim kulturnim dogajanjem v Novem mestu so dale močan pečat aktivnosti, povezane s praznovanjem 70-letnice »novomeške pomladi«. Nemalo prireditev, ki so se vrstile vse od slovenskega kulturnega praznika naprej, bo ostalo zabeleženih kot odjek kulturno-umet-niške manifestacije, ki se je daljnega 1920. leta pod idejnim vodstvom futurističnega pesnika Antona Podbevška zgodila v takrat razmeroma majhni dolenjski metropoli Nastopili so glasbeniki slikarji fotografi, pesniki, recitatorji predavatelji, ustvarjalci in poustvarjalci, posamezniki in skupine. Na koncertih, razstavah, recitalih in drugih prireditvah je bilo videti slišati in moč doživeti marsikaj, česar najbrž ne bi mogli, če bi stvari tekle zgolj po ustaljenih kulturniških kolesnicah. Prišlo je do nekakšne prebuje, in čeprav se zdi da je bila ta zazrta pretežno v preteklost in obujanje spomi-no v, je iz nje zraslo tudi nekaj poganjkov in nastavkov, ki bi lahko pomenili nekaj novega in drugačnega. Zlasti še novomeški gimnazijci so prikazali nekaj iskanj v tej smeri. Ne nazadnje pa je omenjena prebuja prinesla, če že ne drugega, vsaj prepričanje in spoznanje, da bi mogli v Novem mestu na področju res delati drugače in bolje, če bi se le dovolj odločno zavzeli za to. Zato veljavnost najrazličnejših pobud, misli in predlogov, porojenih že v pripravah aktivnosti za praznovanje 70-letnice »novomeške pomladi«, ne bo zastarela vse dotlej, dokler ne bodo ostvarjene tudi v življenju. Oziroma če povemo nekoliko drugače: dokler se v Novem mestu ne bo zgodilo kaj takega, kar ne bo samo lokalno pomembno in odmevno, temveč veljavno in vzbujajoče pozornost v širšem kulturnem prostoru. Če torej »novomeško pomlad« pojmujemo kot gibanje, ki v našem času ponovno oživlja dobiva nove razsežnosti in pomen, potem se je treba najodločneje zavzeti da se tudi uradno zastavljene aktivnosti, kijih je vodila posebna 15-članska delovna skupina imenovana še od pred letom ukinjene skupščine Kulturne skupnosti Novo mesto, ne bi nepreklicno končale z odkritjem spominske plošče »novomeškipomladi« v hotelu Kandi-ja kot nasledniku Windischerjeve gostilne, kjer je bila, kot je znano, septembra 1920 slikarska razstava »novomeške pomladi«. Prav tako ne bi bilo prav, če bi se omenjena delo vna skupina po za danes popoldne načrtovani seji, na kateri bo go vor predvsem o odkritju spominske plošče, razpustila Nastala je kol nadinstitucionalno teto in dobila nalogo, da naredi premik in prezrači stanje na kulturnem področja Koliko ji je uspelo, povedo rezultati Nekaj je bilo narejenega Če se bo z odkritjem spominske plošče res moralo vše končati in se razpustiti, bo na škodi samo kultura ne pa tudi ljudje, ki so delali za »novomeško pomlad« brezplačno. Saj človek za tistim, kar dela zastonj, pa čepra v dela z veseljem in zavzetostjo, običajno ne žaluje pretirano dolgo. j ZORAN kultura in izobra- ževanje Noša nemškega »otoka« na Kočevskem Oblačila, v kakršnih so nekoč hodili Kočevarji in Kočevarice, bodo od 1. februarja na ogled v kočevskem Likovnem salonu —Na otvoritvi tudi dr. A. Capuder Tretji zbornik Doma in sveta Ko je ob 100-letnici rojstva Doma in sveta pred tremi leti i' Mariboru zagledal luč sveta jubilejni zbornik te revije, ki je morala med drugo svetovno vojno utihniti, si je le malokdo mislil, da bi Dom in svet lahko oživel in rasel iz novih razmer. In vendar se je zgodilo prav to: jubilejnemu zborniku je že čez leto sledil novi zbornik in pred kratkim smo dobili že tretjega zapovrstjo. V tem, ki mu tudi posvečamo naslednje vrstice, med drugim lahko preberemo, da bi kazalo poslej izdajati revijo, češ da bi lahko ta mnogo bolje opravljala poslanstvo Doma in sveta, kot ga more zbornik, ki izide le enkrat na leto. Vendar pa je revija, čeprav bi bila še tako dobrodošla, zaenkrat lahko samo želja in bo tako najbrž še nekaj časa. Ob gmotnih razmerah, kakršne so in jih tudi kultura trdno občuti, gre zdaj še z zbornikom bolj na tesno, kar pove že samo dejstvo, da mora za njegov izid skrbeti konzorcij zasebnikov. Tretji zbornik Doma in sveta prihaja med bralce, ko slovenska pomlad že raste v poletje in ko tudi še dozorevajo njeni prvi sadovi. Prgišče lepih misli je slovenski pomladi v svojem uvodnem razmišljanju posvetil tudi urednik zbornika dr. Stanko Janežič. Zapisa! je, da hoče biti tudi tretji zbornik glasnik življenja, kije prišlo s slovensko pomladjo, in to s svojimi pogledi v preteklost, sedanjost in zlasti v prihodnost slovenske ustvarjalnosti. Poglavja s takšnimi pogledi tvorijo vsebino zbornika Doma in sveta tako rekoč od prve do zadnje strani. Preletimo jih. V razdelku Pogledi na Dom in svet objavlja Vilko Novak mladostne spomine iz Prekmurja in v njih omenja številne znane Slovence, ki jih je spoznal ati kot urednike ali kot sodelavce Doma in sveta. Zatem urednik dr. Stanko Janežič skozi pogovor predstavlja znanega slovenskega prevajalca iz tujih literatur in književnika Janka Modra in njegovo sodelovanje z Domom in svetom. Karel Bedernjak govori v svojem prispevku o tako imenovanem družbenem nauku, kakor ga je moč izluščiti iz Doma in sveta, vse od prvih številk, ko je bil list še posvečen književnosti in kulturi slovenskega človeka. Razdelek vsebinsko zaokroža urednik Janežič z »Mojimi srečanji z Domom in svetom in s Tinetom Debeljakom«, zadnjim urednikom Doma in sveta. Leposlovje domačih in zdomskih književnikov obsega približno četrtino zbornika. Pesmi objavljajo: Jože Cukale (iz Armenije), Dušan Ludvik, Milena Merlak (z Dunaja), Pavle Zidar ter Severin Šali in Ivan Zoran (oba iz Novega mesta). Prozo (črtice) so napisali: Jože Cukale. Stanko Janežič, Jože Krivec (iz Argentine) in Pavle Zidar. Tretji in obenem najobsežnejši razdelek Slovenska prihodnost prinaša spise desetih avtorjev. France M. Dolinar razmišlja o slovenskem zgodovinskem spominu, Taras Kermauner o Bogu in Slovencih, Alojzij Šuštar o temeljih narodne svobode (objavljen je tudi njegov, ljubljanskega nadškofa, nagovor pri pogrebni maši v Kočevskem Rogu 8. julija 1990 ter prav tako nagovor mariborskega škofa Franca Krambergerja na žalni slovesnosti za žrtve na Teharjah 14. oktobra 1990), nato Ivan Štuhec piše o poteh iz etične krize sodobne slo venske družbe in Milan Knep o potih mladih. Ivan Semec se zavzema za vrednotno prenovo naše šole, Ermin Kržičnik razglablja o vprašanjih in dilemah slovenske urbanizacije, A vgusl Horvat (iz Argentine) o vprašanjih zvestobe slovenstvu na tujem, medtem ko se je Lev Detela razpisat o slovenski literaturi v svetu. Veliko zanimivega branja z najrazličnejših področij in odvsepov-sod Pa še to zapišimo, da je (tudi) pričujoči zbornik skupno bivališče slovenske misli — ne glede na to, kje je bila misel porojena in od kod je bila poslana I. Z DOLENJSKI LIST pisma in odmevi Razmišljanje izvoženega Belokranjca Odgovor IS Črnomelj Razmišljanje P. Butale iz Izole, ki je bilo objavljeno v Dolenjskem listu 17. januatja pod navedenim naslovom, je ne samo žaljivo, pač pa tudi neresnično, posebej v tistem delu, ko trdi, da v občini Črnomelj nismo za zaščito Kolpe naredili nič, kar seveda ni res. Nič ali premalo smo naredili za propagiranje svojih akcij, zato poizkušamo to storiti tokrat. Akcije zaščite Kolpe in njenega porečja vodimo že vrsto let. Opozaijamo, spodbujamo in ukrepamo, da bi Kolpo ohranili in zaščitili kot naravno dediščino, jo izkoristili v turistične namene (šport, ribolov, turizem), jo zaščitili in njene obstoječe jezove izkoristili za gradnjo malih elektrarn. Navedene cilje, ki so opredeljeni v vseh uradnih dokumentih občine, smo posredovali vsem obkolpskim občinam na sestankih in posvetih, ki smo se jih udeleževali in mnoge od njih tudi sami organizirali (v zadnjih letih npr. na Reki 20. 5. 1988, v Čabru 15. 6. 1989, Črnomlju 23. 2.1989, 12.6. 1989 ter 27. 9. 1990). Na navedenih sestankih so sodelovali najodgovornejši predstavniki obkolpskih občin in republiških organov Slovenije in Hrvaške. Nikjer niso nasprotovali našim izhodiščem. So pa se pojavljali različni neusklajeni interesi, predvsem na hrvaški strani na republiškem nivoju (vodno, cestno, elektro in železniško gospodarstvo). Ker je Kolpa mejna reka, je bilo na vseh sestankih sprejeto stališče, da se morajo (poštevajoč stališča obkolpskih občin) o namenski rabi reke Kolpe dogovoriti najodgovornejši organi obeh republik. Na razgovorih na Reki 20. 5.1988 in v Črnomlju dne 23.2.1989 so tudi to obveznost sprejeli. Žal dogovor ni bil uresničen in smo zato 22. 1. 1990 pristojnim republiškim organom zahteve pismeno ponovili. Premaknilo seje nekoliko šele po posvetu v Črnomlju dne 27. 9. 1990, čeprav interesi republik (tudi tokrat) še niso usklajeni. Poleg navedenih akcij smo v občini Črnomelj v preteklem letu v namenu, da bi varovali Kolpo, sprejeli dva odloka o zaščiti vodnih virov, ki se izvajajo tudi na Kolpi. Zaščito Kolpe smo opredelili tudi v dolgoročnem planu občine. V končni izdelavi je program razvoja turizma ob Kolpi, Prostorski ureditveni pogoji, nadaljujemo z izdelavo projektov za posodobitev obkolpske ceste, popravljajo se jezovi, izdelana je idejna študija gradnje malih elektrarn ob obstoječih jezovih. V občini smo sprejeli ekološki program, ki zadeva tudi Kolpo oz. njeno porečje. Dne 15. 11. 1990 smo dali pismeno pobudo regijskemu in republiškemu Zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine, da pripravita strokovne osnove za razglasitev območja Kolpe za krajinski park. To nalogo bomo na seji posebne regijske komisije preverili v Črnomlju 23. 1. 1991. Ker nam gre tudi za razvoj krajev ob Kolpi, smo pravkar zaključili izdelavo študije »Stanje in možnosti razvoja na demografsko ogroženih območjih občine«, ki zajema tudi območje ob Kolpi. Na teh osnovah bodo izdelani razvojni programi in investicijski projekti. Postorili smo še mnogokaj drugega, med drugim motivirali obkolpske ribiče za zaščito reke, opozarjali hrvaške sosede na nujno sanacijo onesnaževalcev Kolpe, na nedopustnost deponiranja odpadkov v bližini porečja Kolpe itn. Ne trdimo, da smo napravili vse, očitno pa mnogo več kot nepoučeni pisec spornega članka misli. Upamo, da smo z odgovorom piscu in vsem, ki razmišljajo o dobrobiti Kolpe in ljudi, ki živijo ob njej, predstavili naše poglede in prizadevanja. Za izvedbo svojih akcij pričakujemo pomoč vsakogar, sprejemamo tudi dobronamerno kritiko, med katero pa ne štejemo tiste, ki si jo je dovolil napisati »izvoženi fiielokranjec« v objavljenem članku. Izvršni svet SO Črnomelj DEMOKRA TIČNA IZBIRA OKUPATORJA? KOČEVJE — Pred dvema letoma smo objavili izjavo predsednika občinskega odbora ZZB NOV Kočevje Naceta Karničnika, naj bi imela Slovenija vsaj toliko pravice, da bi si sama izbrala okupatorja. Minuli ponedeljek, se pravi malo pred rokom za oddajo orožja, je Nace Kamičnik pred tremi pričami in pri polni zavesti dejal, da želi omenjeno izjavo dopolnili tako: »Če bo Slovenija res lahko svobodno izbirah okupatorja, gotovo ne bo izbrah Srbov.« P-c Kmetijski minister naj odstopi! Anton Koršič ne more biti predsednik Kmečke zveze, še manj pa minister Pod gornjim naslovom sem prebral članek, kije bil objavljen v Dolenjskem listu dne 17. januarja. Napisal gaje kolektiv Mercatorja Agrokombinata Krško in me je spodbudil k pisanju tega zapisa. Leta 1989je bilo spomladi in del poletja dosti dežja, tako daje uničilo precej cest kakor tudi ostalega zemljišča. Obilno deževje ni prizaneslo tudi njivi moje žene. Ker je škoda bila in je še dokaj velika, sem se odločil prositi za pomoč odgovorne v občini Krško, saj se vsi davki glasijo na njeno ime. Tako sem pismo s fotokopijo parcele in tudi označbo, kjer je nastala škoda, poslal Izvršnemu svetu občine Krško, Zemljiški skupnosti Krško in Komiteju za planiranje in razvoj. Ne vem, če sem prbšnjo poslal na prave naslove, odgovoril mi namreč ni nihče. Tako je minilo leto 1989 in konec januarja 1990 sva se s prijateljem pogovarjala o škodi na njivi. Ta moj prijatelj mi je čez dva dni povedal, da so bila za te nezgode namenjena sredstva. Sredstva naj bi dobila zadruga, odgovoren pa naj bi bil g. Anton Koršič. Navezali smo stike in se dogovorili, da si bo zadevo ogledal sam gospod »Ljubezen je močnejša od trde roke« Poziv Zveze prijateljev mladine Na podlagi sklepov prvega otroškega parlamenta, ugotovitev strokovnjakov, zbranih v zborniku Otroku zdravo in varno okolje, in na temelju pobud z javne tribune 19. decembra lani v Cankaijevem domu je Zveza prijateljev mladine Slovenije (ZPM) napisala poziv slovenski javnosti ter skupščini in vladi Slovenije. V pozivu opozarja, da mora samostojna slovenska država nameniti vso pozornost zdravju in življenju otrok. V pozivu je rečeno, da se kljub nekaterim dosežkom zdravje otrok in mladine slabša. Vse večje nalezljivih bolezni in bolezni prebavil, vse pogostejše so bolezni dihal in alergije ter okvare hrbtenice in vida. V družinah je vedno več duševnega in telesnega nasilja nad otroki, v šoli je strah bistveni motivacijski dejavnik, pogosti so stresi. Vedno večje psihosomatskih motenj. Otroci si v obupu sami sodijo in vsako leto naredi samomor za približno en razred otrok. Na slovenskih cestah umre v enem letu za dva razreda otrok in v tem je Slovenija na vrhu evropske lestvice, poleg tega se poškoduje v cestnem prometu vsako leto za 63 razredov otrok. Higienske razmere v šolah niso primerne. Zdravstveno so najbolj ogroženi srednješolci. To navaja v pozivu ZPM in zahteva vrsto ukrepov. Med drugim poziva slovensko vlado, naj pripravi celostno strategijo za zagotavljanje zdravja vseh otrok in mladine v Sloveniji in oblikuje v tem smislu poseben vladni organ. Slovenski parlament naj opredeli zdravje otrok in mladine kot eno izmed ključnih vprašanj nadaljnjega razvoja slovenske družbe in ratificira Konvencijo o otrokovih pravicah, sprejeto v Generalni skupščini OZN novembra 1989. Poziv Zveze prijateljev mladine je namenjen tudi staršem. Za skladen razvoj otrokove osebnosti sta pomembna toplo družinsko okolje ter občutek varnosti in ljubezni. Zato si vzemite dnevno vsaj uro časa za svoje otroke. Ljubezen je močnejša od trde roke, so zapisali v pozivu. Koršič. Ker ga potem ni bilo od nikoder, sem ga nekajkrat poklical po telefonu in kočnoje prišel na ogled. Ko sije zadevo ogledal, je obljubil, da bodo stvar uredili v doglednem času. Ker tega nisem dokačal, sem ga telefonsko opomnil, on pa mi je obljubil, da bo to naslednji teden. Potem sem ga nekajkrat spet opomnil po telefonu in zmeraj je obljubil, da bo to naslednji teden. Potem sem ga še osebno obiskal v Agrokombinatu, vendar smo že v drugi po- Ob nekem napisu Pripombe k članku s tem naslovom (DL 10. jan.) Ne morem verjeti, da se še vedno najde tovariš, ki igra vlogo nič hudega slutečega noja, ki skriva glavo v pesku. Tovariš Franc Klevinšar je vse pridobitve po drugi svetovni vojni pripisal partijskim pridobitvam, naj gre za privatno ali državno lastnino, po znanem reku: To je vse naše! Delovni ljudje in občani so plačevali iz svojega osebnega dohodka dolgoletni samoprispevek za večino pridobitev, ki jih je v svoji vnemi tovariš Klevišar kar »nacionaliziral«. Tudi lepe privatne hiše, zidanice in asfalt do njih. Streho na propadajoči stavbi nasproti Dolenjke v Črnomlju sem na novo prekril s svojimi stroški jaz sam, z napisi pa sem opozoril na odnos vladajoče oblasti do konkretno tega objekta, kije bil nacionaliziran in je pač takšen, kot je. Sramota v središču mesta Črnomelj. Omenjena stavba je uradno še vedno »občinska«. Predtem je imela gospodarja. Med vojno so ga ubili Nemci na cesti pred njegovo hišo. Po vojni je nova oblast njegovi hčerki dedinji dejala: To bo pa sedaj naše! Torej »naše«, dokler se ne poruši sama od sebe, kar je vidno. Pa je pošteno, tovariš Franc Klevišar, da ti na primer policija najde tvoj ukradeni, vzdrževani avto ves razbit in poreče: Našli smo vaš avto, za odškodnino pa se borite!? S kom? Kje je še kakšna slučajno pozabljena blagajna bivših oblastnikov, v kateri bi se kaj našlo za odškodnino nacionaliziranega objekta, ki so ga imeli v oblasti slabi gospodaiji? Ko boste, tovariš Klevišar, odgovorili na to vprašanje, pa se še zamislite nad stanjem tistih pridobitev, kijih naštevate in so družbena lastnina istih, na srečo bivših gospodarjev. JOŽE SKUBIC lovici januarja 1991, a ni bilo nič ukrenjeno. Ne vem, kje je denar in kdo meje izigral, mislim, daje to g. Koršič. Povedal pa bi rad še tole. Ne poznam spora med g. Koršičem in Mercatorjem-Agrkomobinatom Krško, vendar, kolikor poznam g. Koršiča, bi verjel članku z gornjim naslovom. Anton Koršič po mojem zato ne more biti predsednik Kmečke zveze, še manj pa minister za kmetijstvo. Takšni ljudje tudi v demokraciji ne bodo prinesli napredka kmetijstvu, ki si ga želimo in tudi močno potrebujemo. TINE KOVAČ, Zdole 40 Protest SDP Izjava Stranke demokratične prenove SDP Slovenije najostreje obsoja neupravičeno izplačevanje izjemno visokih osebnih dohodkov nekaterim funkcionarjem, katerim smo priča v zadnjem času. Pri tem ne gre le za kršitev zakonskih določb, temveč tudi za nepoštena in nemoralna dejanja, ki bi jim morali slediti tudi odstopi. Ne glede na to, da je oblast Demos, ki je v svoji predvolilni kampanji obljubljal moralnost, pravnost in poceni državo, je potrebno brez sprenevedanja vrniti že izplačane previsoke osebne dohodke in uskladiti razmerja med osebnimi dohodki za naprej v okvirih zakona. Vlada omejuje plače delavcem, z davčnimi bremeni vsem zaposlenim hiti, odlaga izplačevanje zakonitih pokojnin, napoveduje znižanje standarda Slovencev, ne more ali noče pa zagotoviti reda v upravi. Zato SDP Slovenije zahteva, da republiška vlada in Republiški sekretariat za pravosodje in upravo kot najodgovornejša vzpostavita na tem področju legalno stanje, obenem pa v bodoče — ne le zaradi zaostrenih socialnih razmer — preprečita takšno nezakonito ravnanje državne in občinskih uprav. Politična direkcija SDP Slovenije Povezani smo lahko močni Trebanjsko društvo invalidov predalo povezovalne posle črnomaljskim kolegom — Socialne naloge Društvo invalidov Trebnje je usklajevalo delo takih društev iz Grosuplja, Ribnice, Kočevja, Črnomlja, Metlike, Novega mesta in Trebnjega. Koordinacijo smo sprejeli od metliškega društva invalidov, nedavno pa smo to nalogo predali Črnomaljcem. Po ustanovitvi novega izvršnega odbora smo sprejeli program dela. V njem je bilo tudi srečanje, na katerega je prišlo iz vseh društev dolenjske regije po najmanj 50 članov. Navdušeni nad programom v domu kulture in nad galerijo likovnih samorastnikov so se napotili v Trimo, kjer je bilo kosilo. Od tod so šli na Lanšprež. Veselo rajanje z zabavnim programom je bilo enkratno. V program smo uvrstili tudi radijsko oddajo Prizma optimizma. Poleg tega smo si zadali tudi naloge s socialnega področja; sem sodijo obiski invalidov na domu. Mogoče nam ni šla od rok organizacija rekreacije invalidov v počitniških hišicah Zveze društev invalidov Slovenije v Čateških Toplicah. Morebiti nam tu ni šlo zaradi prostih dnevov za rekreacijo, ki smo jih dobili od ZDI Boj za zavarovance na Dolenjskem? Na mizo so mi prišla tri različna obvestila o reorganizaciji zavarovalstva na Dolenjskem. Natančno sem jih prebral in ugotovil, da smo priča zaskrbljujočemu boju med slovensko zavarovalsko trdnjavo Triglav in novo dolenjsko zavarovalsko hišo, pravno naslednico Dolenjske območne skupnosti Triglav. Komu je ta boj potreben in kaj si obeta od njega? Ali prevzeti zavarovance ali pa jim vcepiti dvom v zanesljivost ekonomskega varstva njihove lastnine? Ne eno in ne drugo ni dobro, ker se sistem po nepotrebnem izčrpava, namesto da bi se izboljšal in postal elastičnejši. Občutek imam, da se Triglav resno maje, če so mu potrebni taki načini nizkih udarcev zoper osamosvojeno dolenjsko zavarovalnico. Prepričan sem namreč, da je osamosvojitev Dolenjcev ravno posledica neelastičnosti dolgoletnega slovenskega zavarovalskega monopolista, ki je s politiko pravnih pre-graj zadrževal modernizacijo sistema po vzoru uspešnih evropskih zavarovalnic. Očitno pa ga je pa- nično presenetila nezaupnica Dolenjcev, Primorcev in Štajercev, ki so se odločili ubrati svoja pota. Kar zadeva našo delovno organizacijo in mene osebno, nimam nobene potrebe in nobenega vzroka, da ne bi zaupali ljudem Dolenjske zavarovalnice, saj je lahko njihov koncept dela za nas samo boljši. Zato želimo urediti vsa dosedanja zavarovanja z njimi oziroma razširiti obseg sodelovanja, ko nam bo v celoti znan koncept njihovega dela. Iz dopisa poslovne enote zavarovalnice Triglav, ki poslej domuje v hotelu Kandija, pa sklepam, da je Dolenjska zavarovalnica odstopila nekaj vodstvenega kadra, da bi lahko Triglav začel normalno delati na Dolenjskem. Toje zelo pohvalno in kaže, da se Dolenjska zavarovalnica konkurence ne boji. Zato še toliko bolj zaupamo ljudem, ki so ostali v »stari« stavbi na Cesti herojev. Saj se končno ustvarja in vzdržuje sistem zavarovalstva ravno na medsebojnem zaupanju ljudi. mag. FRANC COLARIČ Prijeten dom niso več sanje Prodajalna Ambient dom disign v Ulici Marjana Kozine je res nekaj posebnega. Robert Kupec in njegova mama Jelica, sicer priznana arhitektka, sta se odločila za trgovino posebne vrste. V njuni trgovini vam poleg širokega izbora Velaninih zaves, pregrinjal Odeje iz Škofje Loke, dekoracijskega blaga Ideje Kamnik in Meblovih svetil nudijo še vrsto lepih in ne predragih dodatkov za opremo vaših domovanj. Če vam izdelane zavese in roloji niso všeč, vam jih po naročilu zašijejo, poskrbijo pa tudi za montažo. Res bogato ponudbo pa odtehta šele dober in strokoven nasvet pri opremi stanovanja. Da ta prihaja iz pravih ust, ni treba posebej podarjati, kajti Jelica Kupec, diplomirana arhitektka, sodeluje pri gradnji in opremi velikih hotelskih objektov na Poljskem, na katere je še posebej ponosna. Marsikdo pa se tudi pri nas lahko pohvali z lepo urejenimi stanovanjskimi prostori, pri katerih je z nasveti sodelovala prav ona. Da se da z malo denatja in obilico dobrih idej stanovanje spremeniti v prijeten dom, se lahko tudi sami prepričate. »Povej mi, kaj bereš, in povem ti, kdo si« Mesec verskega tiska Mesec januar je v Cerkvi na Slovenskem posvečen verskemu tisku in njegovemu pomembnemu poshnstvu. Povezuje in oblikuje nas, vendar v primeru, ko tisk ni odgovor na izziv trenutka in okolja, v katerem živijo bralci, kaj hitro zgubi svojo oznanjevalno moč. Med bivanjem na zemlji se je Jezus Kristus razodel kot najpopolnejši žur-nalist. Z učlovečenjem si je namreč nadel nara vo tistih, ki naj bi sprejeli njegovo sporočilo. To sporočilo pa je oznanjal z besedo in življenjem. Božje sporočilo je razglašal z oblastjo in vztrajnostjo prav vsem brez razlike... (ON 11). Tako beremo v pastoralnem na vodilu o sredstvih družbenega obveščanja »Občestvo in napredek«. Posebej zbuja pri tem pozornost tista značilnost Jezusovega komuniciranja, ki jo pastoralno navodilo najbolj poudarja: popolnoma seje prihgodil načinu mišljenja in govorjenja ljudi, ki jim je oznanjal bhgovest To pa je lahko storil samo zato, ker je ljudi popolnoma poznal Če torej danes govorimo »čez ghve«, če uporabljamo govorico tudi v pisanju, ki je sprejemalcem tuja, pomeni da jih ne poznamo ali da se skoraj nič ne potrudimo, da bi jih spoznali Mesec verskega tiska naj bi šel še korak dalje; postal naj bi sredstvo naše krščanske in človeške rasti Verski tisk nas tudi povezuje in oblikuje, da bi se ljudje, ko množimo medsebojne stike, navzeli tudi smisla za skupno prijateljsko življenje in sožitje. Tako vsak človek, povezan na ta način z drugimi ljudmi, s svojimi brati in sestrami, po svoje prispeva k uresničitvi božjega načrta v zgodovini Verski tisk mora torej biti odgovor na izziv trenutka in okolja, v katerem živijo bralci, sicer kaj hitro zgubi svojo oznanjevalno moč. Najbrž še ne poznamo dovolj resnične moči informacije in informiranja, kajti pri tem je pomembna tudi kultura branja, kjer smo Slovenci že od nekdaj bolj šibki Prav gotovo pa se vsakdo zaveda, da ne more odrasti v zrelo človeško osebnost, če se zapre vase, če ne komunicira s svojimi bližnjimi in ga prav nič ne zanima, kaj se dogaja v svetu in okoli njega. Tudi »sodobni kristjan«, ki misli, da bo lahko svoje krščanstvo še naprej pestoval na zapečku svoje samovšečnosti in zaphnkanega vrtičkarstva in pri tem ne bo znal ali pa mogel prisluhniti utripu svojih bratov in sester v svetu, bo še dolgo ostal samo hibriden kristjan, brez prave hrbtenice, za katerega ponedeljek nima več nobene zveze z vsebino nedelje... Sicer pa »Duh veje, kjer hoče, izbira in pošilja, kogar in kamor hoče«, samo da bi dobra in klena beseda prišla med ljudi Povej mi, kaj bereš in., FRA NCI KONCILIJA Slovenije. Uspešnejši pa smo bili pri drugih aktivnostih; tako smo imeli poleg srečanja vse Dolenjske v Novem mestu in izlet po slovenskem Krasu in v Julijsko krajino. Posebej razigrano je bilo novoletno srečanje, saj so nam priskočili na pomoč naši verni spremljevalci, otroci glasbene šole pod vodstvom prof. Tatjane Mihelčič s sodelavci Matijem Pačnikom in Igorjem Teršarjem. Ob zvokih harmonike naših članov Jožeta Šinkovca in Toneta Bevca seje zavrtelo kar nekaj plesnih parov. V programu na srečanju je sodeloval tudi humorist, znani kulturni in družbeni delavec Slavko Podboj. Tudi po predaji štafetne palice Belokranjcem si želimo še naprej vezi med društvi, kajti le z zdruŽCtfUUU počrni bomo lahko reševat ntUogV^ spcialnih p,ogramov' 'V-W'Ajer • Teoretizirajo tisti, ki malo * lajo. (Barac) • Največje težave pogostorrh. čijo tam, kjer jih ne iŠ^ (Goethe) 8 DOLENJSKI LIST Št. 4 (2162) 24 Po čem je zapiranje JE Krško V' C. Rovnri ePrav *e nekaj časa dobesedno vsi da o i J”0 ° ^ne)zapimnju JE Krško, je dejstvo, venrn t rafen redkih strokovnjakov zelo malo ne ZJf dni namle Elektroprojekt iz Ljubljane vT"1 ^ludijo »Problematika zapiranja vplivi T7 'etnična izvedljivost, ekološki ran n,n S,r°^i«. Pisci študije, mag. Marko Je-inž Ivn^r l Van Duhovnik, Jasna Kmetec in je dni 7 .>an, Pravijo, da njihovo delo ne da-vsemn.i*1 ocen 0 tehnični izvedbi in pred-pa je iJfioik'h zapiranja JE Krško, nedvomno slei vri *°,eno °a izhodišč za delo, saj smo do-na nam0 ielu z želenimi, govorili več ali manj naihnii el’ . .2 Podatkov. Prinašamo nekaj vohu J, zani.miv‘h odlomkov iz študije. Za obja-Je pripravil novinar Marjan Bauer. POSTOPEK JE ZNA N Po IN VEDNO ENAK glede'n°fCdc opiranja jedrske elektrarne je ne ekonnn,rL-e. — h so lahko tehnične narave, enak M'd “ ' ek°teško-politični — vselej gij° prodna agencija za atomsko ener-ranja. Predlaga enotno strategijo zapi-rednih zapiranja, ki teče v treh zapo- Priznan, °biinjafb-ie mednarodno uveljavljen in nJevan!pUrx?iraku Pravijo nadzorovano shra-drske elpti°^en ias P° zadnii zaustavitvije-stranievnra7,e Pr^no iz jedrske posode od-skladitz;1Jedrsko gorivo. Izrabljeno gorivo se Stopče k USIrezn‘h bazenih, kjer se ohlaja do Predel OJeprimerno za transport v nadaljnjo goriva, ak za prevoz v skladišče izrabljenega °bjekta tud^n odstranijo iz jedrskega tersko /v« / We lekoče medije, vstope v reak-janja te„‘°PJepa hermetično zaprejo. Častra-oa vzdr7„f>nj*je.odvisen zlasti od izbire nači-goriva, an^a 'n skladiščenja izrabljenega Je delna‘J!!?Pnjj.zaP‘ranja jedrskih elektrarn berejo odr,Sr‘U?‘lev- v ,ej fazi razstavijo, raz-nerad’ioalcJanpo’ skladiščijo ali odložijo vse terske zomjlP °hjekte in opremo izven reak->n oprejo i' Preostale radioaktivne objekte J° varovani °n.zervirajo in nad njimi vzpostavila nadzn m nadz°r. Stanje tako imenova-ZaPiraniu ,rovanega mirovanja elektrarne v aktivnost dokler ne ocenijo, da je radio- daljnje r>ol„ alapa ra ven, kije primerna za na-j°čint sevn^ ^ stališča varnosti pred ioniziranem bi bilo seveda najbolje, če bi jedrski objekt miroval čim dlje. Zaradi otežene kontrole, varovanja in velikih izdatkov je za to fazo predvideno, da traja 50 do 60 let. NJIVE IN TRAVNIKI NA STAREM MESTU Ko ta čas poteče, nastopi tretji korak — dokončna razgraditev jedrske elektrarne. Razstavijo in odstranijo vse, vključno z reaktorsko zgradbo in opremo v njej. Strokovnjaki pravijo, da je to razstavljanje mogoče opraviti že z današnjo tehnologijo, leta pa bodo nedvomno prinesla izboljšave in novosti Po odstranitvi vsega z območja elektrarne vzpostavijo nekdanje stanje zemljišča in ga po zaključni radiološki analizi prepustijo neomejeni uporabi Spoznanja o tehnični izvedljivosti zapiranja jedrskih elektrarn temeljijo na izkušnjah s podobnimi opravili na manjših energetskih in drugih jedrskih objektih. Kot že rečeno, lahko vzroke, ki vplivajo na zapiranje elektrarn, delimo na ekonomsko-tehnološke, politično-ekološke, tretji razlog pa so nesreče. V skupino elektrarn, ki so jih zaprli iz ekonomsko-tehnoloških razlogov, spadajo predvsem stare in starejše enote, ki so preživele življenjsko dobo ali pa so zaradi zastarele tehnologije postale negospodarne. Značilni primeri elektrarn te vrste so Berkely v Veliki Britaniji, Marcoul in Chinon v Franciji, Gun-dremmingen A v Nemčiji ter Indiana Point v ZDA. Zapiranje nobene od teh elektrarn še ni bilo izvedeno y celoti, končno razstavljanje potrebuje namreč čas. Zaradi tehnološke zastarelosti pa je bilo zaustavljenih kar nekaj manjših poskusnih elekram, nekatere so tudi že v delati zaprte, kar pomeni, da je bila v celoti izvedena tudi tretja faza, to je vzpostavitev prvotnega stanja. Taka primera sta Elk River in Santa Suzana v ZDA. Za nas je morda zanimivo zapiranje elektrarne Rancho Sečo v ZDA. Odločitev o tem so sprejeli na krajevnem referendumu, vzrok pa sta bila izkoriščenost in s tem negospodarnost POLITIKA NI ZAPRLA SE NOBENE Iz političnih vzrokov niso doslej zaprli še nobene delujoče jedrske elektrarne, možnosti za to pa so y Italiji in na Švedskem. Švedski parlament je po referendumu leta 1980 izglasoval zakon o zaprtju vseh jedrskih elektrarn v drža- vi do leta 2010. Na Švedskem deluje 12 jedrskih reaktorjev v štirih elektrarnah. Prvega'naj bi zaustavili leta 1995. Decembra 1988je italijanski parlament izglasoval petletni moratorij o uporabi jedrske energije. Od takrat so vse jedrske elektrarne hladno zaustavljene. Najstarejšo elektrarno Latina (160MW)so že začeli zapirati, temeljni vzrok je zastarelost in dotrajanost objekta; v pripravi pa so tudi načrti za zapiranje preostallih dveh elektrarn. Trino ima moč 260, Caorso pa 860 MW. V sosednji A vstrijije zaradi vpli va ja vnos ti in odločitve vlade ostala nedograjena njihova edina jedrska elektrarna Zvventendorf. Zaradi poškodb in kontaminacije, ki so jih jedrske elektrarne utrpele med nezgodami, ta čas zapirajo četrto enoto elektrarne Černobil in drugo enoto elektrarne Otok treh milj. VRSTE ODPADKOV Med obratovanjem jedrske elektrarne nastajajo radioaktivni odpadki, ki jih glede na aktivnost delimo na nizko, srednje in visoko radioaktivne. Po poreklu ločimo radioaktivne odpadke na tiste, ki nastanejo med rednim obratovanjem, na odpadke, ki se pojavijo pri zapiranju elektrarne, tretja skupina odpadkov pa je izrabljeno jedrsko gorivo. Med nizko radioaktivne odpadke spadajo uporabljena osebna zaščitna sredstva (rokavice, delovne obleke, prevleke za čevlje in podobno), sredstva za dekontaminacijo in čiščenje (papir, brisače, krpe itd), kontaminirano orodje itd Srednje radioaktivni odpadki so izrabljene smole ionskih izmenjevalcev, filtri iz tehnoloških sistemov ter koncentrat uparjalnika. Omenjeni jedrski odpadki se dokončno odlagajo v za to posebej zgrajenih odlagališčih. Nova vrsta odpadkov pri zapiranju elektrarne so odpadki, ki nastanejo med zapiranjem objekta. Po dekontaminaciji naj bi jih v JE Krško bilo 9.000 ton, kar je 6 odstotkov skupne teže naprav in objektov elektrarne. Nekaj teh odpadkov je mogoče koristno predelati, preostalih 4.000 do 5.000 ton pa je treba deponirati na ustreznem odlagališču. Posebno poglavje je izrabljeno jedrsko gorivo, ki predstavlja 99 odstotkov radioaktivnosti na koncu življenjske dobe elektrarne. Metodologija zapiranj jedrskih elektrarn je taka, da goriva ne obravnavajo kot predmet v zvezi z zapiranjem, z njim povezani stroški ne gredo v stroške zapiranja. Izrabljeno gorivo se namreč pojavlja že med obratovanjem, ni torej značilno le za zapiranje. Ne glede na to je problematiko shranjevanja jedrskega goriva in odpadkov, ki nastanejo ob njegovi morebitni predelavi, smiselno dokončno rešiti skupaj z zapiranjem jedrskega objekta. Ravnanje z jedrskim gorivom je >> različnih državah različno, odvisno je od možnosti za skladiščenje in predelavo. Ko gorivo odstranimo iz reaktorja, v njem še naprej potekajo zaostale jedrske reakcije. To sprošča toploto, gorivo je treba hladiti Skladiščenje s hlajenjem poteka največkrat v za to posebej zgrajenem bazenu v elektrarni STROŠKI V ZAPIRANJA NE KRŠKO MILIJONIH DEM BREZPOSELNI (12) KRED Tl (202) ELEKTRIKA (2600) - TEHN.ZAPIRANJE (300) REPUBLKAOBČNA (231) DEL MESTA (17) ŠVEDI ZA UPAJO BAKRU, ČASU IN GLOBINAM Pravijo, da je danes najbolj izpopolnjen švedski postopek ravnanja z izrabljenim gorivom. Gorivo po odstranitvi iz elektrarne dajo y bazene za vodo, kjer se dokončno ohlaja, hkrati pa mu pada tudi aktivnost Po 40 letih (!) je tako tretirano izrabljeno gorivo primemo za vstavljanje v posebne bakrene posode (bakerje korozijsko izredno obstojen), nakar jedrsko gorivo dokončno uskladiščijo v odlagališčih globoko pod zemljo. Stroški zapiranja JE Krško so zelo raztegljiv pojem. Bistveno so odvisni od tega, do katere stopnje nameravamo zapreti elektrarno. Naj-manf kar je mogoče storiti, je, da elektrarna stoji in ne obratuje, druga skrajnost pa je vzpostavitev prejšnjega stanja, torej travniki in njive na mestu sedanje elektrarne. Elektroprojekto-va študija je dala grobo oceno stroškov zapiranja. Ocena naj bi omogočila, da bi vsi, ki govore o zapiranju, razpravljali o isti stvari OD 3,4 DO 6,6 MILIJARDE DEM V grobem gre po študiji za stroške tehničnega zapiranja elektrarne;pokritje obveznosti ki jih je JE Krško prevzela, in še niso izpolnjene (predvsem neodplačana posojila); pokritje obveznosti do delavcev oziroma podporo za brezposelnost; dodatne stroške za nakup ali proizvodnjo elektrike, ki bi jo JE Krška proizvedla do konca rednega obratovanja; stroške za odpiranje novih delovnih mest, ki bijih nudila delujoča elektrarna; izpad amortizacije elektrarne, izpad dohodka organizacij, ki so partnerji JE Krško, ter izpad davkov in prispevkov občini in republiki Dodatno ob zapiranju elektrarne nastanejo stroški do katerih bi prišlo v vsakem primeru, vendar se zaradi zapiranja pojavijo prej. To so izdatki v zvezi z odstranitvijo in skladiščenjem izrabljenega goriva ter stroški izgradnje odlagališča in dokončnega odlaganja radioaktivnih odpadkov. Stroški tehničnega zapiranja jedrskih elektrarn se povečujejo iz leta v leto. Tehnično zapiranje elek- trarne Rancho Sečo v Kaliforniji, ki bi jo lahko imeli za vzorčno naši nuklearki, bo stalo 340 milijonov mark. Naj večji strošek zapiranja pa je nedvomno izpad oziroma nadomestitev električne energije, ki bi jo sicer dobili, če bi elektrarna obratovala do »konca svojega življenja«. Ta energija je ocenjena na 2,6 milijarde mark. To skupaj s tehničnim zapiranjem (300 milijono v DEM), posojili (202 milijona DEM), izpadom davkov občini in republiki (231 milijonov DEM), obveznostmi do delavcev in delovnimi mesti, ki ne bodo odprta (29 milijonov DEM), znese okoli 3,4 milijarde nemških mark. Če se odločimo za gradnjo nadomestnih objektov, torej klasičnih elektrarn, ki bi nadomestile elektriko iz JE Krško, pa okrog 6,6 milijarde DEM. NA GLA VO ENEGA SLOVENCA Elektroprojekt je dal tudi bolj plastično predstavo zapiranja JE Krško. Slovenija ima okrog 2 milijona prebivalcev. Vsak bi moral za zaprtje elektrarne v letih 1991—2011 prispevali okoli 1.600 DEM, preračunano v današnjo vrednost, okoli 850 DEM. Če pa bi denar prispevali samo zaposleni, kar je edino realno, bi ob 800.000 zaposlenih to pomenilo, da mora vsak zaposleni y letih 1991—2011 plačati okrog 4.000 DEM oziroma 2.100 DEM, če bi denar dali danes. Študija ljubljanskega Elektroprojekta je ob izidu naletela na prenekatero pripombo in ugovor. Ne glede na to pa je doslej edini poskus, kako Slovencem naliti čistega jedrskega vina Zapiranje JE Krško je bilo pred volitvami paradni konj danes vladajoče Demosove koalicije. Kaže, da odstranitev krškega objekta ni več prednostna naloga sedanje slovenske vlade. Ne glede na to pa bo morala ravno ta vlada že zaradi svojih predvolilnih obljub ugrizniti tudi ►’ to kislo jabolko, torej pripraviti in naročiti strokovne študije o nadaljnjem obratovanju JE Krško ali njenem zapiranju. Rahla jeza in nejevolja, ker seje tega (kot sam pravi) zelo povrhu lotil Elektroprojekt, sta popolnoma odveč. Odgovor je lahko samo res temeljita študija o (ne)-zapiranju JE Krško. Socialni čut je imel celo Krupp O pustošeno obalo socializma smo zapustili v bornem čolničku, v katerega curlja voda z vseh strani Obljubljene kapitalistične obale še ni na obzorju, ampak mi moramo naprej, kajti vrnitve v socializem ni več. Ta prispodoba nekako najbolj natančno ponazarja sedanje razmere. Ukinili smo že cel kup socialnih pravic, novih pa še nismo uvedli, nekateri se bridko norčujejo iz sedanje oblasti: plače in upravne ter menedžerske standarde imamo balkanske, apetite pa evropske. Iz te nazorske in organizcijske zmede je težko najti pot, zato tudi okrogla miza 0 »socialnem programu podjetja v krizi«, ki so jo organizirali v krškem podjetju Videm, ni mogla odgovoriti na odprta vprašanja s tega področja. Celo republiška ministrica za socialne zadeve dr. Katja Boh, ki je v času predvolilne kampanje delovala su vereno in prepričana vase in y svoj prav, to pot ni bila kaj posebej trdna Torej glasovi, da se ji maje ministrski stolček, niso iz trte izviti Kaj bolj prepričljiva ni bila niti ministrica za delo Jožica Puhar, in tudi ves zbor socialnih delavk, med njimi profesorice na Višji šoli za socialne delavce y Ljubljani, ni natančno vedel, kako je s socialno državo, kako se rešujejo podjetja v krizi Vsi skupaj vključno s predstavniki občine pa so dobesedno onemenili nad razsežnostjo problemov, s kakršnimi se, denimo, ukvarjajo v Vidmu, firmi ki obrača 400 milijonov dolarjev. Izračun, ki je bil zgrešen samo za en sam odstotek, pomeni izgubo 4 milijonov dolarjev. 4 milijoni dolarjev pa bi za socialne programe v Sloveniji pomenili pravo mano z neba. Franc Pipan, ki je vodil okroglo mizo, je v uvodu dejal, da je imel nekakšen socialni čut celo zloglasni Krupp. S konzumi, z zametki otroškega varstva je znal poskrbeti za delavce. Čistunci seveda odgovarjajo na to, da je pač hotel odpraviti vse motaje, ki bi utegnile motiti proizvodnjo. Pri nas po tej strani sploh nismo bili tako slabi in socializem se je zdel kot obljubljena dežela. Vsakdo si je vzel toliko socialnih pravic, kot je bil sposoben in kolikor jih je hotel Tako seveda ni šlo v nedogled in oblast je začela vse bolj uvajati participacije v šolstvu in zdravstvu. Zdaj gremo y drugo skrajnost, ko naj bi ne bilo čisto nič zastonj. Vprašanje je, če nam za to lahko služijo kot vzor razvite zahodne države. Tam so socialne pravice dokaj velike in brezposelni lahko še spodbudno živijo s socialnimi podporami včasih veliko bolje, kot pri nas ljudje živijo od plače. Levo usmerjene stranke oz. skrajna levica pa je prepričana, da bi Nemci lahko uživali celo več socialnih bonitet. V Skandinaviji, na Švedskem so socialne pravice celo resno ogrozile konkurenčno sposobnost gospodarstva. »Pripravljamo celovit program socialne politike, «je dejala v Krškem dr. Katja Boh. »Tabo poslej drugačna. Medtem ko je doslej socialna varnost ljudi izhajala iz zaposlitve —ljudje so na temelju zaposlitve dobili stanovanje, otroške dodatke, porodnim — bo zdaj treba zastaviti drugačno socialno politiko, ki bo usmerjena y družino.« Pristojni resor je predstavil program družinske politike in Bohova se nadeja, da bodo družine dobile več družbene denarne pomoči. In več te pomoči tudi iščejo, vsak mesec je za 6 odst. več družin, ki zaprosijo za otroške dodatke. Vse to pomeni, da bodo družine z več Priloga dolenjskega lista otroki dobile več pomoči, da bodo matere dobivale porodnim, čeprav ne bodo zaposlene ali bo njihova zaposlitev med nosečnostjo prekinjena. Marsikaj, kar je bilo uveljavljeno že doslej, pa naj bi se ohranilo tudi poslej. Politika dodeljevanja pomoči pa bo morala biti kar se da fleksibilna in raznolika, kar nemara pomeni, da se bodo s tem uk varjale tudi organizacije, ki zdaj tega niso javno počele. Morda je imela Bohova v mislih tudi Cerkev? Tovarne druga za drugo prihajajo na boben, veliko ljudi je »m čakanju« in razmere se bodo ■ samo še zaostrovale. Zato bo država po mnenju : ministrice Puharjeve vse bolj dobivala tudi socialno funkcijo, ker bodo firme usmerjene y ‘ profitne dejavnosti in bolj bo deloval trg, večja bo socialna funkcija države. Za to pa bo potreben denar. Zato bo treba gospodarstvo prestrukturirati in »tu znotraj naj bi bilo zagotovljeno zagotavljanje življenjske ravni«, je dejala Puharjeva. In kaj bodo prinele spremembe zakona o delovnih razmerjih? Inštitut odpovedanega roka bo ohranjen, kar je tudi določena socialna funkcija. Sicer pa Puharjeva meni, da se programi za razreševanje problemov presežnih delavcev ne bi smeli mešati s socialnimi programi Bilo je seveda tudi nekaj polemike, saj Bohova e nasprotju s tem meni, da se bo moral posameznik pri nas vsestransko čimprej osamosvojiti torej da si bo lahko zagotovil primerno eksistenco. Dejala je, da so solidarnostna stanovanja predvidena še nekaj časa, ampak samo kot začasna rešitev. Sonja Lokar kot predsednica skupščinskega odbora za delo seveda ni mogla iz svoje SDP kože in je govorila o konfliktu med delom in kapitalom, kjer delo vedno potegne kratko. Spraševala pa seje tudi čigavo je sedaj podjetje, kdo bo upravljal z njim, in v podjetjih pogreša prisotnost sindikata. Toda v Sloveniji še marsikaj ni jasno, saj zakon o privatizaciji ni preživel skupščinske razprave, vse bolj očitno je, da vladajo lobiji itd Bodoče meje socialne politike je skušala začrtati Gabi Vogrinčič — Čačinovič, dekanka Višje šole za socialne delavce v Ljubljani ki je žago valjala stališče, da je socialna služba samo stroka. In kot taka se ne bo mešala v pisanje seznamov presežnih delavcev, saj je v naravi socialnega delavca, da pomaga ljudem. Njena kolegica je k temu dodala, da je funkcija podjetja v bistvu socialna funkcija, s takim stališčem pa se kakšen menedžer sodobnega kova nemara ne bi strinjal čeprav nestrinjanja ni bilo slišati O sindikatih ni dosti slišati ampak Dušan Rebolj je dejal, da v sindikatih ne nasprotujejo socialni funkciji države, bodo pa k kratkem od nje terjali projektno odpiranje delovnih mest in pa program razreševanja brezposlenosti Na okrogli mizi so namreč ugotovili da je izguba dela za Slovenca velika travma, zaradi katere izgubi samozavest in tudi ugled. Sindikat se bo zavzel za ustanovitev mešanega komiteja pri vladi, v katerem bodo ob vladnih predstavnikih sedeli tudi predstavniki delodajalcev in sindikata. Vsa socialna politika pa bo seveda odvisna tudi od tega. ali bodo gospodarske organizacije preživele. Glavni direktor Franc Čargo meni, da so bile razmere ves čas zelo težke, saj so bila podjetja stalno izpostavljena novim in novim poskusom, zdaj pa gospodarstveniki pogrešajo strateško slovensko usmeritev. J. SIMČIČ 09 V neobvezen premislek Ne ljudska ne jugoslovanska Ko nastajajo te vrstice (torek opoldne), Se vedno ni jasno, ali se ukaz predsedstva SFRJ o oddaji orožja in razpustitvi ilegalnih oboroženih formacij nanaSa tudi na slovensko teritorialno obrambo in hrvaško milico. Ta in taka negotovost, kijo bo predsedstvo najbrž še podaljševalo, je odličen temelj za sklep, da se je dr. Borisov Jovič s tovariši vpregel v voz, ki pelje na ustanovitev Srboslavije. Na to pot se je podala tudi Jugoslovanska ljudska armada, y dogodkih, ki nas prehitevajo, igra in bo igrala vlogo Miloševičeveprednje in zadnje straže ter udarne pesti S tem je JLA y očeh jugoslovanske in svetovne demokratičnejavnosti prenehala biti jugoslovanska in ljudska vojska, tudi za najbolj slepe je postala tisto, kar je že od svojih začetkov — oborožena formacija, ki ščiti tekoče in strateške interese jugoslovanskih komunistov oziroma boljše viko v. Da je tako, potrjuje tudi pisanje Narodne armije, uradnega glasila JLA, ki s težkim novinarskim orožjem tolče po na svobodnih in legalnih volitvah izbranih vodstvih ne-srbskih republik, predvsem Slovenije in Hrvaške. Taka opredelitev armadnega vrha bo JLA dokončno razbila, federalna vojska namreč ne more imeti ene narode rajši kot druge, JLA se ne more prevzeti tipično policijskih opra vil, pa čep ra v bi šlo za razorožitev y Kninski krajini z ukradenimi puškami oboroženih Srbov. Ob tem ne bi smeli pozabiti, da smo na eno zlorabo JLA že pristali, še vedno je v ozadju intervencij na Kosovu. In čeprav je JLA edina realna moč v Jugoslaviji, se ji bo zgodilo, da se bo razsula, še preden se bo to zgodilo drža vi, ki naj bi jo branila od zunaj in predvsem od znotraj. Ze včerajje postalo vprašljivo financiranje vojaškega dinozavra, danes se bistrejši in ne-ortodoksni pripadniki JLA nesrbske in ne-čmogorske narodnosti sprašujejo, zakaj še sodelujejo v tej hajki na neprimerne narode in republike, samo vprašanje časa je, kdaj bo v armadi dobil več vpliva oficirski krožek, ki bo zahteval, da se mora vojska popolnoma depolitizirati, torej iz kasarn pregnati tudi tako imenovano Gibanje za Jugoslavijo. Da bi bil absurd večji, lahko tako potezo naredi kar sedanji vojaški vrh. S tem bi rešil, kar se rešili da. Čeprav ni tega niti za seme. Če se bodo namreč jugoslovanske bodoče države morebiti pogovarjale o delu skupne vojske, bosta recimo, Kadi-jevič in Brovet morebiti samo dva od sogovornikov. Morebiti zato, ker sploh ni rečeno, da jima bo Srbija dala ta mandat, od »svojih« republik pa ga zaradi dosedanjega početja zanesljivo ne moreta pričakovati. Ob drugačnem razporedu zvezd je mogoče tudi, da bo JLA preživela kot vojska bodoče velike Srbije. Tak izid vnaša eksistenčni, politični in moralni nemir v nesrb-ski del oficirskega zbora in tako posredno že danes razžira armado. Srbija JLA gotovo ne bo hotela podedovati v celoti Podobnih ali drugačnih ugibanj in domnev je še cela vrsta. Izhodišče za današnjo rabo pa je le dejstvo, da je armadnogeneralski vrh nepreklicno izbral ideološko in politično odločitev, ki ga postavlja v službo srbskega imperializma in ekspanzionizma, ki temelji (to je že mogoče jasno razpoznati) na Memorandumu SANU. Zaradi prebega v srbski tabor je armada izgubila moralno pravico v določeni meri soodločati o političnih in drugih spremembah na ozemlju Jugoslavije. V tej luči je treba gledati tudi morebitni poseg armade zoper Slovenijo, Hrvaško in še bi se kdo našel Vojaška intervencija v Jugoslaviji bi pomenila državljansko vojno in samo še hitrejši konec JLA, njeno zaenkrat še dobro maskirano razpadanje bi neznansko pospešila prva žrtev med civili, prvi spopad s hrvaškimi policijskimi silami ali slovenskimi teritorialci To dobro vesta tako večina v predsedstvu SFRJ kot vojaški vrh. Z veliko verjetnostjo lahko zaradi tega domnevamo, da JLA ne bo posredovala, vsaj ne v smislu in obsegu, kot je bilo napovedano. Ta smisel je načrtno, s premislekom tako meglen in večpomenski, da JLA in predsedstvu v vsakem trenutku omogoča tudi korak nazaj. Skratka, JLA ne sme posredovati, če jo stvarniki velike Srbije nameravajo še naprej uporabljati kot orožje v boju za jugoslovansko dediščino. JLA je srbska sablja samo v primeru, če ostane v nožnici MARJAN BAUER Drugačnost ne sme pomeniti odrinjenosti z ivljenje niso samo uspešni ljudi, nasmejani lepotci in lepotice, vzneseni politiki, umetniki in znanstveniki, kot bi površno lahko sodili iz podobe, ki nam jo slikajo množični mediji, ki pač določeni plasti ljudem posvečajo ogromno pozornosti Življenje tudi niso samo judje, ki jih najpogosteje srečujemo na ulicah, na koncertih, v javnih lokalih. Življenje ima svoje sence in ljudi, ki se najraje skrivajo v njih, naj bo po lastni volji ali pod vplivom splošnega vzdušja. Ostareli, slepi, gluhi, invalidi, duševno prizadeti, so ljudje, ki jim pravimo z eno besedo, da so drugačni. Duhovna in družbena obzorja, ki si jih z demokracijo in uveljavljanjem človekovih pravic odpiramo tudi pri nas, drugačnosti ne poznajo v pomenu odrinjenosti in odmaknjenosti Drugačnost je sestavina življenja, ki jo okolje sprejema in vključuje vase. Za preboj takšne miselnosti in za ustrezno družbeno skrb — v novonastalih razmerah bi morali pravzaprav govoriti o državni skrbi — za »drugačne« ljudi se zavzemajo društva za pomoč duševno prizadetim. V Novem mestu so zadnjo soboto, 19. januarja, z občnim zborom društva novomeške občine, na katerem so izvolili novo predsednico društva, dipl psihologinjo Renato Bačer, ta prizadevanja ponovno oživela. Z zavzetimi ljudmi in organiziranim delovanjem se bodo morda stvari v Novem mestu le pomaknile naprej. Ta pomik je namreč zelo potreben. O stanju pri nas smo se pogovarjali z dipl. defektologom, novomeškim rojakom Tomažem Jerebom, tajnikom Zveze društev za pomoč duševno prizadetim Slovenije. Tomaž Jereb je na nek način zgovoren primer premika, ki naj bi se dogodil v splošni zavesti. Sam prostodušno priznava, da o problemih »drugačnih« ljudi ni vedel skoraj nič, tako kot večina ljudi, dokler ga ni po končanem študiju geografije in sociologije življenje postavilo pred dejstvo; prvi otrok, ki se mu je rodil, je bil duševno prizadet. Jereb se je lotil študija defektologije in »na stara leta«, kot hudomušno pravi, lani tudi končal. Za diplomsko nalogo je z Borjano Eržen opravil analizo stanja odraslih oseb z Nad črna smetišča 2 nojevo logiko V S tudija o popisu črnih odlagališč odpadkov, peskokopov in gnojišč v občinije nekoliko presenetila tudi same izvajalce iz domžalskega podjetja Oikos. Čeprav je črnih odlagališč in gnojnic ogromno po vsej Sloveniji, so v brežiški občini naleteli kar na 717 črnih odlagališč smeti in odpadkov. Ti v povprečju pokrivajo 0,07 odstotka vseh občinskih površin. Vsakih 35 prebivalcev občine si je zamislilo eno tako smetišče, na katerem vsakemu Brežičanu pripada nič manj kot 6,4 kubika ali, bolj nazorno, cel kamion odpadkov. Divja odlagališča so različnih velikosti Največje je v Vrbini, kjer se je nabralo že za 160 tisoč kubikov elektrofiltrskega pepela in ljubja iz podjetja Videm. V javnosti še vedno ni znano, kako je s temi odpadki, kljub temu da so v Vidmu postregli s strokovnimi razlagami o popolni neškodljivosti in varnosti takega odlaganja. Porozna prodnata tla so tukaj namreč v pretesnem stiku s talno vodo, da bi kar tako verjeli v varnost. Tudi sicer so naj večja odlagališča v ravninskem delu Krškega polja in Vrbine ter na Dobovškem polju proti Sotli. Značilno za kranjski del občine okrog Cerkelj je, da je tam odlagališč precej manj, so pa zato večja in se nahajajo večinoma v opuščenih gramoznicah. Te so sicer zelo praktične za odlaganje vsakovrstnih odpadkov, a po drugi strani toliko bolj nevarne. Vse, kar se morebiti steka v gramoznice, pride slej ko prej neposredno v talno vodo, kije na tem območju bogat vir pitne vode ne samo lokalnega, ampak tudi republiškega pomena. VSAKIH 8 LJUDI IMA SVOJE SMETIŠČE V krajevni skupnosti Brežiceje popisanih zelo malo črnih smetišč, saj tu odpadke organizirano odvažajo. Posebne zasluge za to ima zelo priročno pobočje, ki se vleče nad Vrbino vse od brežiškega gradu do Šentlenarta in služi meščanom kot eno samo dolgo odlagališče vsega, kar jim je doma napoti V hribovitejših predelih, ki se začenjajo z Artičami in nato nadaljujejo z Globokim, Sromljami, Pečicami, Pišecami in Bizeljskim, so divja smetišča tako pogosta, da ima vsakih dvajset prebivalcev svoje. V Sromljah in Pečicah, kjer so domačije bolj na samem, pa ima skoraj vsaka od njih svoj kotiček, najpogosteje ob robu ceste v gozdu, za vsakovrstno šaro. Precej revni kraji z ostarelim prebivalstvom so tako prvi vsaj v enem: vsakih 8 do 10 prebivalcev ima čisto svoje smetišče. Študija kljub predstavitvi javnosti še ni povsem končana, kar je pravzaprav svojevrstno razočaranje. Podjetje Oikos je namesto poštene študije z obrazložitvami posta vilo pred novinarje samo podatke o številu odlagališč po posameznih krajevnih skupnostih, število prebivalcev na eno odlagališče, količino odpadkov na prebivalca in delež površine, ki jo v posameznih krajih prekrivajo odlagališča smeti Seveda pa so zagotovili, da je na osnovi zbranih podatkov, ki se trenutno nahajajo na disketi, mogoče na- zmerno, težjo in težko duševno prizadetostjo,v novomeški občini, v kateri sta izrisala tudi model reševanja te problematike. • Kakoje pri nas z duševno prizadetimi, z ljudmi, ki jih uvrščamo med tiste, za katere ljudski glas pravi, da so drugačni? Se morda Slovenija v tem pogledu kaj razlikuje od drugih držav? »V vsaki družbi je približno 10 odst. takih ljudi. Od tega je od poltretjega do treh odst. duševno prizadetih, med njimi pa je večina (75 odst.) lažje prizadetih in le četrtina je takih, ki so vse življenje potrebni pomoči. V Sloveniji je okrog 9760 otrok in odraslih, ki v vseh fazah življenja potrebujejo pomoč, ker pač ne morejo sami skrbeti zase. Gre za ljudi z zmerno, težjo in težko duševno prizadetostjo. Kar 60 odst. je otrok. Lažje prizadetih je v naši republiki okrog 50.000. Te številke so v okviru stanja po svetu, kot ga ocenjuje Svetovna zdravstvena organizacija. Gre pravzaprav za naravni pojav, saj duševne prizadetosti ne štejemo med duševne bolezni. Zaenkrat tudi ni videti, da se bo delež prizadetih zmanjšal. Res je, da je medicina dosegla precej uspeha pri preprečevanju nastanka nekaterih oblik duševne prizadetosti že v najzgodnejših fazah razvoja, vendar pa človek s svojimi dejanji in neumnim odnosom do okolja ustvarja nova žarišča.« • Torej lahko pričakujemo, da bo delež duševno prizadetih v prebivalstvu ob izboljšanem zdravstvu in splošnih življenjskih razmerah še večji, tolikšen, da jih tudi zaradi tega ne bo mogoče tiščati in skrivati v sence? »Lahko bi rekli tako. Nekdaj se je rodilo relativno veliko ljudi z napakami, vendar so ob rojstvu ali v najzgodnejši dobi umrli. Danes se življenjska doba tudi lakih ljudi podaljšuje. Včasih je, denimo, veljalo, da mongoloid živi največ 20 let, pred kratkim pa smo zabeležili v Ljubljani zanimiv primer: umrl je mongoloid, kije dočaka! 55 let.« • Kakšno je stanje na Dolenjskem in v novomeški občini? »Stanje na Dolenjskem in v novomeški občini je približno v okvirih, značilnih za republiško povprečje. Je pa nekaj, kar je specifično za Dolenjsko in tudi za ožje novomeško območje. Dolenjska nima tradicije na področju skrbi tančno ugotoviti, kje se katero odlagališče nahaja, kolikšne količine se skrivajo v njih, kakšne vrste so na črno odloženi odpadki, kako blizu kraja se nahajajo in kako bi se dalo odlagališče sanirati. V Študijo so zajeli tudi peskokope, ki jih je y občini zelo veliko. Samo v Vrbini je 7 večjih, med katerimi je eden še aktiven. Površine opuščenih peskokopov se večinoma prekrivajo z odlagališči vsakovrstnih odpadkov. Gnojnice so popisovali samo vil krajevnih skupnostih, kjer je največ možnosti, da bi ogrožale pitno vodo. Ker prevladujejo manjše kmetije, so popisali kar 1850 gnojnih jam. Večina med njimi ni ustrezno zaščitena, zato bi bilo potrebno oceniti, kakšen je lahko njihov vpliv na okolje. KRAJEVNE SKUPNOSTI SO BREZ DENARJA Za študijo je občina morala odšteti 117 tisočakov, odločitev o tem, kaj početi z njo, pa je zdaj v rokah občinskega izvršnega sveta in še posebno sekretariata za urejanje prostora in varstvo okolja. Vsekakor bi morali za začetek zagotoviti odvoz odpadkov iz vseh gospodinjstev, da bi preprečili nadaljnje črno odlaganje. To seveda ne bo lahko. V krajevna središča so lani namestili 20 kontejnerjev, ki večinoma ne zadoščanjo potrebam. Kontejnerji sami po sebi niso prava rešitev, četudi bi jih namestili še več oziroma bi računali na pogostejše odvažanje. Trenutno so namreč plačniki odvoza krajevne skupnosti, s temi pa, vemo, kako je. Če ne drugega, so ostale brez vsakršnih sredstev, brez svojih tajnikov in tudi brez vloge, ki so jo imele nekoč. V takih razmerah je težko pričakovati, da se bodo krajani sami organizirali in prostovoljno zbirali denar za od voz smeti, še posebno, ker je navsezadnje ceneje in enostavneje vse skupaj odložiti v bližnjem gozdu. Na seji skupščine je bilo že tudi slišati predlog, da bi povečali kazni za vse, ki se ne držijo odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki, do naj višje mere, ki jo še dovoljuje zakon. Pa verjetno sam odlok in kazni za njegovo kršitev tudi ne bodo prinesli pričakovanih rezultatov. Še pred grožnjami s kaznijo bi namreč v občini morali poskrbeti za organiziran način odvažanja smeti in plačevanja odvoza ter v odročnejših krajih poskrbeti tudi za finančno pomoč, saj se komunalnemu podjetju odvoz gotovo ne bo splačal. Med pomembne naloge občine bi morali uvrstiti tudi novo komunalno deponijo, bodisi občinsko bodisi regijsko, o kateri je že več let veliko govora, a ni do sedaj še nobenih vidnih rezultatov. Očitno je namreč, da za komunalno deponijo sodobnega tipa, ki bi bila v bistvu mala tovarna za predelavo odpadkov, v sevniški, krški in nenazadnje tudi brežiški občini ni posebno velikega interesa, kaj šele, da bi se občine zanjo pulile. Danes je ravnanje s komunalnimi odpadki povsem v pristojnosti občin, zato tudi ni čudno, da se občine med sabo tako težko dogovorijo o skupni deponiji Republiška zakonodaja o tem se seveda še »pripravlja«, čeprav bi bil zanjo že skrajni čas. Skoraj po vseh občinah Slovenije je namreč problematika z odlagališči postala zelo pereča. SKUPNA POSAVSKA DEPONIJA Posavska deponija je še vedno na začetku. V brežiški občini so strokovnjaki predlagali pel možnih lokacij, od katerih sta zaradi različnih vzrokov možni le dve — Globoko in Dobrava, Predlog lokacije imajo menda tudi v Krškem medtem ko v Sevnici še niso tako daleč. Neka teri tudi razmišljajo, da bi se veljalo o deponij dogovarjati tudi z Radečami. Ker je lokacijo temeljni problem pri izgradnji deponije, lahko rečemo, da je v Posa vju še p ra v goto vo nekaj lf ne bo. Cena odlagališča z zahodno tehnologijo, ki je zavarovano iz vseh strani, je od 100 do 700 DEM za kvadrat, zato bo tudi finančno trd oreh za Posavce. Zato so na republiški sekretariat za urejanje prostora vložili zahtevek za soudeležbo v višini 56 milijonov dinarjev. Vse V posavske občine naj bi tudi same sodelovali vsaka z enako udeležbo. Na ta način bi bik možno začeti gradnjo, ki bi jo pozneje širili po etapah. Pri nas zaenkrat le malokdo ve, da v sveto precej ljudi zelo dobro živi na račun odpadkov Edina svetla izjema so Cigani, ki ponekod prat pridno zbirajo staro železo ter ga uspešno prodajajo. Morda bi se pri tem morali zgledoval1 tudi pri njih. Mnogo več bo treba narediti tudi1 osveščanju ljudi, ki naj bi že doma razvršča« odpadke in predvsem ločevali neuporabne tistih, ki se jih splača predelati. Brežičani imajo že dobro izkušnjo s črnit" odlagališčem v Rigoncah, ki so ga sanirali kršitelje predali sodniku za prekrške. Medte* ko se še ukvarjajo z vprašanjem, kako bi <* njih izterjali 11 tisoč DEM stroškov za sanacij odlagališča, so v Rigoncah na sveže zagrnjen1 odlagališče spet začeli navažati odpadke. KQ torej zdaj s popisanimi črnimi odlagališči? i SOSEDJE NE KONTROLIRAJO VODE Na večja črna odlagališča bi gotovo morodpoklicati strokovnjake, ki bi ocenili, kaj vse d je po kotanjah nabralo in kakšno nevarno!' predstavlja. Na osnovi ugotovitev bi lahko d0’, ločili vrstni red sanacije, vendar, kot smo slišiJ na tiskovni konferenci, to ne bo potrebno. O" kritih odpadkov namreč nimajo kam odpelji saj je občinska komunalna deponija v Dobo'1 ki ji bolj pristaja ime smetišče, že povsem n°' polnjena. Dobovčani na razširitev pod nobeni* pogojem ne pristajajo, saj imajo že zdaj dovol požarov, neznosnih plinov in Ciganov, ki so * naselili ob smetišču. Če je kakorkoli zaradi t? ga, sicer uradnega smetišča ogrožena tudi pod' talnica, še ni nihče raziskoval, brežiški žup0' pa je ob priložnosti ironično pripomnil, da t* srečo sosedje preko meje ne kontrolirajo vod* ki priteče k njim. Menda nameravajo popisana črna odlogi lišča začasno kar prekriti z zemljo, ker bo taP bojda dosežen vsaj psihološki učinek: Če ljudi1 smetišča ne vidijo, niti ne odlagajo manj. H* mer iz Rigonc seveda govori precej druga«1: zato se lahko na koncu vprašamo, čemu spl« služi opravljena študija. Ali je res sama sr namen? Če smemo, bi skromno opozorili, das podobno študijo povsem prostovoljno in zastoj pred nekaj leti opravili že brežiški pionir Morda so odlagališča kot domačini popisali d lo bolj natančno. Na njihova opozorila takrat J bilo nobenega odziva, zato je njihov trud Pr, kril prah na kdove kateri polici. Ni rečeno, d ne bo podobna usoda doletela tudi te študift; B. DUSN za duševno prizadete, kot jo poznamo v drugih območjih Slovenije od Primorske do Koroške, kjer so imeli v preteklosti zavode in ustanove, okoli katerih se je začel razvijati sistem skrbi Dolenjsko območje je eno redkih, ki tega sploh nima. Kar ima, je razmeroma novo: posebne šole in delavnice pod posebnimi pogoji. Zaradi tega je prišlo do tega, da, denimo, novomeška občina težje primere duševno prizadetih ljudi v bistvu izvaža v druge regije.« • Bodo morale regije oziroma občine prevzeli to skrb na svoja pleča in zanje urediti ustrezne domove? »Vse kaže tako. Po Sloveniji se mreža domov zapira. Včasih smo imeli v Sloveniji nekaj centralnih zavodov, kot sta na primer Hrastovec in Dorna va. Ko pa so regije začele raz vijati oddelke za delovno usposabljenja in delavnice pod posebnimi pogoji, so kapacitete oddelkov za varstvo težje duševno prizadetih začeli »muHjsevati. Centralnih domov, kamor bi še naprej pošiljali težje duševno prizadete, ni več oziroma kmalu ne bodo več odprti za potrebe drugih regij. Novomeška občina oskrbo svojih občanov v drugih domovih seveda drago plačuje, namesto da bi s tem denarjem kaj naredili v domači občini« • Gotovo ni vprašanje samo denar, potreben je tudi ustrezen kader. Ali ga imamo? »Jedro strokovnjakov defektologov je v sedaj obstoječih ustanovah v Novem mestu. Opažam pa velik deficit v zdravstvu. Tu je zares težko. Novo mesto na primer nima mentalno—higienskega oddelka, kar ima praktično, da tako rečem, že vsaka slovenska vas: Kako, da se na tem področju nične zgane, res ne vem. Drugod po Sloveniji se sploh vse razvija nekako hitreje. Pred 20 leti so začeli ustanavljati varstveno—delovne centre, danes pa imajo ob njih že tudi do mo ve. Ne gre za klasične domo ve za težje duševno prizadete, marveč za bival* skupnosti. To so nekakšne družine, ki štej*! pet do sedem prizadetih oseb in do dva varuh* Duševno prizadeti žive tako v bolj humanem1 normalnem, četudi še vedno varovanem okoli* In takšna bivalna skupnost, ki lahko živi tud1 preurejeni zasebni hiši, je tudi relativ* cenejša.« w • V diplomski nalogi sta s sodela% predlagala zanimiv vzorec reševanju problematike. Kakšen je? »Zamislila sva si model, ki seveda ni »r možna pot. Gre za model celostne obravn* otrok, mladostnikov in odraslih z zmerno, in težko duševno prizadetostjo na vseh stopuf, njihovega razvoja in življenja, zajema pa od zdravstvene skrbi, varstva, vzgoje, izobru1 vanja in usposabljanja do zaposlovanja, v* stva in zagotavljanja kakovostnih pogojev L Ijenja. Zdravstveno skrb za otroke z motnjami telesnem in duševnem razvoju bi pre*1 mentalno—higienski oddelek, ki bi ga us,f[j vili pri otroškem dispanzerju. V okviru spt*rL bolnišnice bi deloval center za vse razvojno t* tene osebe. Današnja osno vna šola s prilaS°L nim programom bi prerasla v center za varS g vzgojo, izobraževanje in usposabljanje ral nih kategorij duševno prizadetih. Skrb ‘ odrasle duševno prizadete pa naj bi pref varstveno—delovni center.« • Glede na stanje je ura pravzaprav i skoraj poldne in bi za odrasle moral lovati podoben center, kot ga predlaga' Kaj menite, bodo stvari krenile po potu jo predlagate? »Drugje gre razvoj hitro naprej, v tern % Slovenije pa nekoliko stoji. Zdaj se ob dfUh dolenjskih in posavskih društvih ter belokjj skem postavlja na noge tudi novomeško tvo, ki bo motor in spodbujevalno jedro jr.j memb. Društvo sicer nima izvršilne moči ,■ pa javen glas, da lahko od vlade in držanj hteva uresničevanje deklariranih in vz0gi zapisanih pravic, ne zase, marveč za tis Ig’ » sami teh pravic ne morejo izbojevati. &\ memo v ozir številke o vseh. tudi lažje ^w:%i prizadetih, pridemo do 60.000 slovenskih j žin, to je najmanj 200.000 ljudi, karje deS% prebivalcev Slovenije, ki se jih problemi d*- ^ no prizadetih dotikajo. Torej mislim, d“^e j do stvari premaknile na boljše tudi v mestu.« MILAN MAR 10S\ priloga dolenjskega Moda 91: tekstilci kljubujejo krizi lekcijo na sejmu je Društvo oblikovalcev Slovenije prisodilo Vesni Gabr-šček-llgo za kolekcijo damskih pletenin Almire iz Radovljice. Njena kolekcija pod blagovno znamko In line je bila deležna mnogo hvale. Media Marketing pa nagrade za najbolj celostno podobo na sejmu ni podelila, ker je menila, da je šlo na sejmu le za tradicionalne, ne pa za izvirne podobe. Bila pa je tu »Zlata Jana«, nagrada revije Jana kreatorjem najuspešnejših sejemskih kolekcij. Prejeli so jo: VesnaGabršček-Ilgo, Almira, Jožica Brodarič iz Siscie, Ika Fujs za Murino moško kolekcijo in mlada krea-torka Tanja Zorn, ki kreira za Modna oblačila Vodeb Novo mesto. Ni bilo videti, da so tekstilci pred zlomom Sejem moda 91. Moda, ki ni iz mode že več kot 35 let, so zapisali organizatorji. Vsekakor obiskovalci tudi letos niso bili prikrajšani za dobro pripra vljeno se- silni negotovosti, da so se tako sklepali tudi posli, pa da največjih dolžnikov naših podjetij na sejem ni bilo. Huda konkurenca je tekstilno industrijo gotovo prvo in že pred časom prisilila v iskanje prostora na najzahtevnejših tujih trgih in v tržno obnašanje, ki vključuje sodobno tehnologijo, dobre delavce in organizacijo, spoštovanje svetovnih standardov kvalitete in dobavnih rokov, v stalni kvalitetni razvoj. Če ne bi bilo tako, večine že itak ne bi bilo, saj tekstilci poslujejo v naši državi pod neenakimi pogoji. Take razmere so tekstilce prisilile v dobro delo, ki, žal, ni več garancija za preživetje, kaj šele za dobro življenje. Kakovost, privlačnost, uporabnost in modnost, kvalitetne kolekcije pod razpoznavnimi blagovnimi znamkami, vse upoštevaje spoznanje, da v svetu (in pri nas) pomembnejši od mode postaja slog oblačenja, so zato zapovedi, ki jim težavam navkljub ali prav zaradi njih v naši tekstilni in konfekcionarski industriji uspešno sledijo, drugo poglavje pa so cene z dajatvami preobremenjene proizvodnje. Zaradi tega je marsikatera obiskovalka odšla slabe volje s sejma, Kol ie desetletja je tudi letos sejem mode, kije eden vodilnih sejmov le vrste v Jugoslaviji, pričel bogato vsakoletno ^jemsko dejavnost ljubljanskega Gospodarskega razstavišča. Letošnji, že 36. ljubljanski sejem konfekcije, modnih tka-nin’ Pletenin, usnjene in krznene konfekcije, obutve, galanterije in modnih dodatkov je bil od 14. do 17. januarja. Na njem z najnovejšimi dosežki svojih proizvodenj, s kolekcijami za letošnje poletje in prihodnjo jesen — zimo, predstavilo "" razstavljalcev iz Jugoslavije in tudi iz tujine. Slednjih je bilo že 21, večina iz Italije. Skupaj z našimi so zaokrožili Podobo mode, ki bo risala letošnji vsakdan od jutra do jutra, od čevljev do pokrivala, od službe do počitka in slovesnejših 'renutkov, od ceste, pisarn do doma na območju dežel Alpe-Jadran, pa tudi širšega evropskega prostora. :azsla v(ia^c‘ seje močno poveča! n,ez ^venskih, saj jih je bilo kar 64 totkov, delež hrvaških je padel s 27 ™!° odstotkov, srbskih z 10 na 6 odit kov’ delež razstavljalcev iz Bosne in z 11 nu 5, nanovo pa so Ptm, razstavljala iz Črne gore. Na le-njem sejmu mode je bilo mogoče vi-/ 1 nelcaj več konfekcije, usnjene in znene konfekcije, galanterije in obut-’ mahi Pa modnih tkanin, trikotaže in Pemljajočega programa ter enako kot '‘‘'vodnih dodatkov. Letos se je sejem ae še bolj odprl zasebnim butikom, ki kJa svojo obliko predstavitve ubrali v,t Pr°dajo izdelkov, ki je bila letos pr- gne(\vtucTi mlTU' S°/etfPr , nalt G, kjer je bilo mogoče kupiti n °dnogavic, kozmetike, kopalk, krz-ri]v^ro,^nefia perila Tanye Kenda, na-ir.J>s.t ** Pariza prispelih ženskih “"Pletov, čevljev priznanega Ijubljan-sohlci.Z “seb ni k a Dermastie, torbic za-ceni 12 Pa do kvalitetnih in po-še r °,lro^ih trenirk iz padalske svile in oj J °, Vfste drugih oblačiI za otroke in niZa ‘‘ ^hko redkli, da je bila organi aJa Prodaje zadetek v polno in da jo o gotovo obdržati tudi v prihodnje. Prikazi modelov v živo vlečejo spremil ie oi}'tah so sejem mode l0 Venla e m°dne revije, za katere je bili jih °zan‘manje. V Festivalni dvora-Dru(i,Je dmkrat dnevno organiziralo organ ° "Udrtih delavcev Ljubljana, v italiin^fPi Pa se jim je letos pridružila na nat rev‘ia^,a moda, ki išče pot modne 'r^: dvakrat dnevno so bile Iičneid2 l^c f Prikazom novosti naj raz-razstnXxr°izvaja^cev ,ud‘ na samem v oblik' c"‘m prostoru v hali D, in sicer deluj,,\P,e koreografije, kar pri nas Prvič „ j. 0 sveže. V hali D so bile letos zovap 1 ProJekcijefilmov, ki so prika-Priietnme modne trende 1991/92. 0Paznr poPes'ritev so bili bolj ali manj na Po 'n domiselni živi prikazi modelov ločna rnezn‘/t »štanlih «. Za to se je od-Njen0 n° Pr‘mer tudi sevniška Lisca, so bilekrasnoPerd° in bluzice Foxy Pekln^0 "onekenki iz novomeškega stojalih Sl.u.d‘a ie lepše kot na lutkah in "h kaj St ff? Zarad‘ ‘ega S?let' predai ■ KuPmj’ Po ne vemo. Za živo kem lt>l,eV so st' odločili tudi v sevniš-sia Drpye!u- Glasba in ples mladenke sa nrjv Pieg° v »štant« vsake toliko čašam« n‘a fe*e grozde obiskovalcev, Potencialne kupce, seveda. ojev« ni več dahtf' s'0 Me letos tudi pri nagra-Ja« m ileg“ ljubljanskega »Zma-narjj 5'Mnogi tekstilci in konfekcio-Prav a""Pravijo, da je tako tudi edino jo po°J'rgP°ve. kakšno vrednost ima-vajaicfmv\ m * imV ’ Galus Novo mesto Inplet Sevnica Jutranjka Sevnica Komet Metlika Lisca Sevnica Labod Novo mesto Novoteks Novo mesto Oprema Kočevje Tekstilana Kočevje Trikon Kočevje Vodeb Novo mesto jemsko predstavo. Treba je reči, da se na sejmu ni videlo, da je večina naših tekstilcev in konfekcionarjev r velikih težavah, tako rekoč pred zlomom, da jim zaradi kroničnega pomanjkanja denarja in vsestranske plačilne nediscipline v Jugoslaviji grozijo stečaji, da se direktorji ukvarjajo v glavnem le še s tem, kako spraviti skupaj denar za naslednjo plačo, te pa so v tekstilni industriji Slovenije za četrtino nižje od republiškega industrijskega povprečja. Očem obiskovalcev ie ostalo skrilo, da ie vse v Aii saj je lahko videla, koliko prekrasnim stvarem se bo morala letos odpovedati. Glavni je slog oblačenja Kolekcije, prikazane na letošnjem sejmu mode, pa so bile zares lepe. Seveda sledijo svetovnim modnim trendom, v katerih pa je, kot rečeno, pomembno, da postaja glavni slog oblačenja. Ni se tre- ba »našemiti«, da ne bi bili videti kot iz prejšnjega stoletja, saj je nova moda vendar tako pestra, da lahko vsakdo v njej poišče svoj stil. Tako so se letošnja krila precej skrajšala, imajo podaljšan pas, gubice in razne všitke, po dolžini pa se ožijo. Toda tu je tudi večno moderna chanel dolžina, črna barva, bluze, ki so letos in ozke ter kratke in dolge in široke kot tunike, tako da se da skriti marsikatero napako v postavi. Nad krajšimi ozkimi krili se bodo nosile letos trapez jakne, ki bodo tudi prikrile kako pomanjkljivost. Daljša in širša pa so tako poletna kot jesenska dezenirana krila, ostaja tudi še nekajpliseja. Bluze pridobivajo na pomenu in bodo opazen del garderobe. Lahko bodo kratke in oprijete — vta namen se kot material vrača jersey — ali pa daljše in udobnejše. Široke bodo tudi linije plaščev za prihodnjo zimo. Tako pri bluzah kot pri plaščih in jaknah vseh vrst — večinoma so daljše, z elastiko ali kakšnim drugim »dogajanjem« v pasu, jakne pri kostimih pa so dokaj strogo krojene — bodo letošnja posebnost ovratniki So veliki, raznih nenavadnih oblik, romantični. Še vedno bodo zelo izraziti lepi gumbi, ki so skoraj nakit, lani zelo popularne zlate pa letos izrazilo nadomeščajo srebrni okraski, dodatki oz. odtenki v tkaninah. Podobno kot krila se ožijo tudi hlače, ki so lahko ali do glažnjev ali klasične dolžine, končajo pa se z raz po rč k i in gumbki Naši konfekcionarji so y sejemske kolekcije vključili tudi kratke hlačke, ki so kot kratka krilca, letos bo tudi še nekaj hlačnih kril, ki so ožja in z dolžino okrog kolen. Ramenske podloge še ostajajo, tako pri moških kot pri ženskah pa so manj poudarjene. Moškim je kljub elegantnemu videzu zagotovljeno udobje, tako hlače kol suknjiči so še širši svoje pa k udobju seveda prispevajo materiali, iz katerih so sešita tudi moška oblačila. To so kakovostni naravni materiali s svilo za srajce vred ali izredno kakovostne mešanice. Taki, visoko kakovostni, so tudi materiali za ženska oblačila. Moherji, velurji, volne in njihove mešanice za zimo, svile, lani, viskoze, poliestri za lažja poletna oblačila. Poudariti velja, da imajo sedanji poliestri že lastnosti naravih materialov, saj kožo pustijo dihati, ohranjajo pa lastnost nemečkanja, zaradi česar so nepogrešljivi tako rekoč v vsaki garderobi. In letošnje barve? Še vedno je precej lani tako modernih toplih zlato-rumeno-zeleno-rjavih tonov, ki pa se jim pridružujejo nove barvne skupine. Poletje bo pastelno umirjeno, z jesenjo pa bodo le barve potemnele v plavoze-lenkaste, sivoplave, rjaste, rdečkaste, lila tone. Umirjajo se tudi barve otroških oblačil, čeprav je še vedno tudi veliko prisrčno pisanih, rožastih, nasploh pa vse lepše oblikovanih in kvalitetneje izdelanih. Še vedno dokaj živahna in pisana je tudi moda za šport in prosti čas. Glavna značilnost letošnjih, na račun nižjih pet udobnih in lepih čevljev, so dodatki: ponaredki plazilcev in svetleči materiali. Če se še enkrat na kratko ozremo po nedavnem ljubljanskem sejmu mode, je, kot rečeno, pri mnogih pustil mnogo slabe volje. Toliko lepih, elegantnih, udobnih konfekcijskih izdelkov, tkanin, perila, čevljev, torbic, usnjenih in krznenih izdelkov, klobukov, pasov za v«’ priložnosti in mnoge okuse je bilo tam. ki pa sijih premnogi ne bodo mogli kupili! Mura. Labod, Novoteks, Almira, Rašica, Siscia, Svilanit, Utok, Galuni. Industrija usnja, Toper in še in še so imena, ki si jih mnogi pač le redko lahko približajo bolj od zvena r ušesih. ZDENKA L1ND1Č-DRA GA Š Zlata Jana v Novo mesto Od nekdanjih nagrad na sejmu mode v Ljubljani je kot najvidnejša ostala nagrada Zlata Jana za kreatorje najbolj uspešnih na sejmu razstavljenih kolekcij. Letos jo je prejela A Imirina kreator-ka Vesna Gaberšček-llgo, Jožica Brodarič iz Siscie, Ika Fuis iz Mure in Tanja Zorn za kreacije vrhnjih oblačil Vodeb iz Novega mesta. Tanja Zorn, Novogoričankaje absolventka Višje šole za oblikovanje tekstilnih oblačil v Ljubljani. Do sodelovanja z Matjažem Vodebom in Marto Bevc je prišlo, zahvaljujoč skupnemu prijatelju, ki je bil prepričan, da je Tanja tisto, kar bi potrebovala Modna oblačila Vodeb. Brez njih pa bi Tanja Zorn seveda težko uresničila svoje kreatorske zamisli. . . : * , ’ /.Jat S ’ m % Veliko študentk, četudi že na koncu študija, pač nima takšne sreče, da bi j svojimi kreacijami prišlo na vodilni jugoslovanski modni sejem. Zlata Jana pomeni mladi kreatorki Tanji Zorn in Modnim oblačilom Vodeb iz Novega mesta spodbudno potrditev njihovega dela. Tanja Zorn Cobra in Galus: usnjena galanterija Že drugič se je na ljubljanskem sejmu mode predstavila tudi Cobra iz Novega mesta, ki ima sicer svoje domovanje v Sokolski ulici 3 v Novem mestu. Gre za izdelke usnjene galanterije Marjana Mirta. V Cobri izdelujejo dve redni letni kolekciji ženskih, moških in otroških pasov, s katerimi so opremljeni modni izdelki naših najboljših in najbolj znanih konfekcionarjev, na primer murskosoboške Mure, Univerzal Domžale itd. Poleg modnih pasov v Cobri izdelujejo še usnjeno opremo za lov. Cobra je letos pod okriljem novomeške Obrtne zadruge Hrast uredila razstavni prostor na sejmu v dolenjsko-jesensko-pokrajinskem-lovskem vzdušju skupaj z zasebnim podjetjem Galus iz Novega mesta VGalusuprav tako izdelujejo izdelke iz usnja, in sicer: usnjene gumbe in našitke, zankice za težko konfekcijo, regulatorje za varsnostne vrvice, držala za zadrge, okrasne žepne našitke, epolete. Posebnega pomena je podatek, da so vsi Galusovi izdelki obdelam s posebno tehnologijo, ki omogoča pranje do 60° Celzija in kemijsko čiščenje. Za to tehnologijo je galusovec Josip WUl predlanskim dobil naziv inovatorja leta TV Slovenije. 2162) 24. januarja 1991 DOLENJSKI LIST m /M •c’' Vodeb: obetaven prodor Že drugič so se na letošnjem sejmu mode v Ljubljani predstavila Modna oblačila Vodeb Marte Bevc in Matjaža Vodeba iz Novega mesta. Kolekcijo vrhnjih oblačil, s katero so odmevno posegli i' siceršnji modnotekstilni slovenski prostor, jim je kreirala mlada Tanja Zorn, kije za to svoje oblikovalsko delo dobila tudi sejemsko priznanje Zlata Jana. Kolekcija plaščev in jaken s povi- šanim pasom, povešenimi rameni in mehkimi linijami, ki sledijo kvalitetnim volnenim materialom, sledi modnim trendom, modeli so zelo ženski. Najopaznejša posebnost kolekcije Vodeb pa je domiselna obdela va všilko v v pasu. »Zdi se mi, da so ljudje zoprni, zalo sem jim jih hotela približali. Obdelala sem jih tako, da sta združeni funkcionalnost in dekoracija, tako da oblačilo ne potrebuje več dodatkov,« je povedala Tonja Zorn. Kolekcija je v pastelnih, toplih, barvah, dopolnili jo bodo s plavimi oz. zeleno-sivo-plavimi (žajbelj) odtenki, ki bodo na jesen najbolj modni. ( Oprema: Moda '91 iz porotexa Sodeč po odzivu na razstavljene konfekcijske izdelke na sejmu mode je Proizvodno in trgovsko podjetje Oprema iz Kočevja z oblačili iz vrhunskih tkanin Porotex izbralo dobro zamišljeno in zanesljivo poslovno pot. Porotex je kakovostna, zdrava in za nošenje prijetna tkanina z mikroporoznim premazom na notranji strani. To omogoča enosmerno dihanje. Skozi mikroskopsko majhne pore tkanina odvaja telesno vlago, hkrati pa preprečuje vstop vlage, mraza, vetra. Tehnološko zelo zahtevno enostransko naslojevanje različnih tkanin z mikroporoznim premazom zelo kvalitetno izvajajo v Opremi, tako da je poro-tex povsem domač izdelek. V Opremi Kočevje izporotexa izdelujejo profesionalna oblačila in ostalo opremo za vojsko, policijo in druge najzahtevnejše dejavnosti; zaščitna oblačila za gasilsko in reševalno službo; komplete za zaščito delavcev v najtežjih atmosferskih in tehnoloških razmerah. Iz te tkanine odličnih lastnosti izdelujejo v Opremi tudi praktične in hkrati elegantne kombinezone za smučanje, planinarjenje, za športne ribiče, lovce in motoriste, skratka, nepremočljiva in zračna oblačila za šport in rekreacijo. Opremina konfekcija je rezultat lastnega dinamičnega konfekcijskega inženiringa Do Opreminega porotexa in do izdelkov iz njega je trenutno mogoče priti v Kočevju na Tomšičevi 13, kjer postrežejo tudi z vsemi potrebnimi informacijami in navodili, lahko pa tudi po telefonu 061/854-123. porotex Labod: eleganca je vedno v formi! lepimi, kakovostnimi mate riali Na modni reviji je iz širokega Labodovega programa prevladovala vedno lepa črno-bela kombinacija, na razstavnem prostoru pa se je Labod posta vil s kolekcijo za jesen-zimo 1991/92 v modrih in zelenkastih tonih, ki se napovedujejo že nekaj sezon in bodo letos očitno le prevladali na modni sceni; v umazano vijoličnih, roza, bordo in lilkastih tonih ter v surovih barvah kamna, pudra Poletni Labodovi toni pa so peščeni, naravni, zelenkasti, ocean modri, toni začimb. Labodovi kostimi za prihodnjo jesen so krojeni dosti strogo, s krajšimi krili, pri kompletih pa so tudi daljša in nagubana krila, posebno vzorčasta Plašči prihodnje zime so z velikimi, tudi nabranimi ovratniki Zimska kolekcija je izdelana iz finih moherjev in velurjev, zastopana je tudi volnena flanela, diolenčki, razne mešanice, v poletni prevladujejo lani, viskoze, skratka naravni materiali. Se vedno je aktualen tudiplise, kije obvezno iz poliestra, za svečanejše priložnosti pa pliš in žamet. Labodova krila so se skrajšala že za poletje, taka, nad koleni, bodo tudijese- Eleganca je vedno v formi! Kakovost je vedno v modi! Moda za čas, ki prihaja! To je seveda Labod Novo mesto, ki že dolgo sodi med vodilne slo venske (in jugoslovanske) ustvarjalce mode za širši krog potrošnikov tako ženskega kot moškega spola Labod je vodilni izdelovalec moških srajc v Jugoslaviji. Pred dvajsetimi leti so ustvarili blagovno znamko Tip-ton z zeleno deteljico, ki danes predstavlja osnovo klasičnega programa, tu pa so še nove blagovne znamke, vsaka s svojo posebnostjo: Triglav, klasične srajce, Amadeus, elegantne rahlo dezenirane srajce, Presti-ge, srajce za posebne priložnosti, tudi svilene, in najmlajša blagovna znamka Walter Wolf, ki jo nosijo modne elegantne srajce, namenjene moškim, ki radi posežejo po modnih novostih. V slovenskem in jugoslovanskem konfekcijskem vrhu je Labod že dolgo tudi s svojo žensko konfekcijo, katere osnovni ton je eleganca sodobne poslovne ženske, z enostavnimi linijami in ' "UHMhr ni in pozimi, seveda pa ne bodo pozabili tudi na večno aktualno chanel dolžino. Krila se spodaj tudi ožijo, pas je , višji, precej je gubic in poštepanih všitkov. Poletna dezenirana k rila . sč> daljša in širša, nekaj je tudi kratkih, X vončoslih kril a la rock and roli. Tudi Mače se spodaj ožijo in zaključujejo z razporčki ter gumbki. Prihajajo tudi čisto kratke hlače, ki z gubami v pasu delujejo kot kratka krilca. Bluze, enobarvne in dezenirane, primerne pač za čim boljše kombiniranje, ki so iz naravnih materialov, finih viskoz, v glavnem uvoženih, iz poliestrov, ki imajo že lastnosti naravnih materialov, in v manjši meri iz bombaža in v vseh že omenjenih modnih barvah, letos pridobivajo na pomenu. So krajše, oprijete pa tudi široke in dolge kot tunika. Ovratniki so nenavadnih, romantičnih oblik, izredno lepi so tudi gumbi, ki so skoraj kot nakit. Ramenski podložki ostajajo, a so manjši Omenimo še, da v Labodu nastaja tudi ženska vrhunska konfekcija pod blagovno znamko Ella Vivaldi, ki bo še malo daljši korak od zdajšnje Labodove ženske konfekcije pred siceršnjo konfekcijo. WalterWolf Wmmši Jutranjka: najboljše za otroke vseh starosti Poznano je, da je Jutranjka iz Sevnice kljub vedno večji in novi konkurenci še vedno vodilni specializirani proizvajalec otroške konfekcije pri nas. V svojem bogatem proizvodnem programu ima popolno ponudbo oblačilc za novorojenčke, od štrampic, kombinezonov, kompletov do nadvse uporabnih in prikupnih spalnih vreč. Za otroke od naj-rosnejših mesecev pa tja do pubertete iz- delujejo moderne in praktične hlače, bluze oz. srajčke, obleke, komplete in jakne, za katere večini ni težko odšteti tistih nekaj dinarjev več, saj je višja cena poplačana s kakovostjo izdelkov. Z izrednim posluhom in občutkom za moderno in uporabno pa so v Jutranjkini kreatorski delavnici ugodili tudi željam najzahtevnejše starostne skupine najstnikov, ki v marsikateri družini dela sive lase staršem s svojimi jasno izoblikovanimi oblačilnimi zahtevami. Zanje Jutranjka pripravlja pestro izbiro najaktualnejših modelov kri! hlač, jaken in plaščev. Na letošnjem sejmu mode se je sev-niška Jutranjka predstavila s kolekcijo, v kateri so modeli za otroke vseh starosti v beli barvi, domiselno in po najnovejših modnih zapovedih olepšani z zlatimi in srebrnimi črtami in napisi. Novo tek s: med eleganco iti športom Kot je že naveda, se je novomeški No voteks na sejmu mode predsta vil tako s svojimi tkaninami kot 5 konfekcijo, ki jo izdelujejo pod dodobra uveljavljeno znamko Teens. Pri tkaninah je bila razstavljena kolekcija za jesen-zimo 1991/92, izdelana y treh barvnih skupinah: v sivo modri, ki bo visoko na lestvici modnosti, v rdeli ki je na primer v Italiji barva številka ena, ter y rjastoru-meni, ki se še ni povsem poslovila. Vmaterialih se je Novoteks povsem opredelil za kakovost, kar pomeni manj spuščanja c modne hite, kot je bila na primer predvsem zaradi mečkanja zelo nehvaležna viskoza. Prevladujejo klasični materiali poliestri in volne in njihove mešanice, materiali iz mikane preje, pojavil se je tudi zelo zanimiv bukle, ki bo prihodnjo zimo zelo moderen. Novotekso-ve poletne tkanine, za katere so dobili lani najvišje priznanje na sejmu mode v Beogradu in kolekcijo dobro plasirali, so mešanice lanu, poliestra, viskoze in fine klasične mešanice v pastelnih barvah. V nežnih pastelnih barvah je tudi na sejmu predsta vij en del Novoteksove poletne ženskein moške kolekcije. Njihov stil je vrneš med športnim in elegantnim. to so oblačila za vsak dan iz nara vnih veda tudi daljša in širša; hlače so ali zelo neonske barve tudi y prikupnem otroš- materialo v, iz mešanic z lanom in viško- kratke ali pa ozke, oprijete. No votekso m kem programu, ki ga No voteks tudi še zo. Sledeč modnim trendom, so njihove moški je v barvah kot že dolgo ne podo- izdeluje. V vseh delih Novoteksove kon- jakne letos daljše, v pasu z všito elastiko ben ženski modi, rame niso več tako po- fekcije se bo barvno poletje nadaljevalo ali drugače stisnjene. Krila so krajša, udarjene, suknjiči so širši Pasteli so v jesen, pastelne barve bodo potemnele v precej nad kolenom, dezenirana pa se- zamenjali dosedajprevladujoče kričeče rdeče, rjave, modre tone. ■•'•Hi MS Imt '•■ ■a' M Lisca: ženskost in funkcionalnost Poleg zares lepega perila je na »štan-tu« manekenka novomeškega studia Reklam v živo predstavljala tudiLiscine bluze Foxy, ki jih skušajo delati za vse okuse, dekliški stil pa so preoblikovali v ženskega Kolekcija je široka količine so manjše. Prevladujejo naravne pastel- ne barve, cvetni dezeni prihajajo pat udi zelo intenzivne barve. Modeli so tako klasični kot modno oprijeti Liscine bluze so narejene iz viskoze in iz mešanice viskoz, svile, v manjši meri tudi iz bombaža, vse več pa iz poliestrov, ki so tudi zahodni modni trend. Te poliestre je proizvajalcem z dodelavami uspelo spraviti na tak nivo, da so ohranili neprecen-Iji vo lastnost nemečkanja, so pa tudi prijetni za otip in nošenje, saj pustijo kožo dihati Lisca pa poleg tega seveda še naprej izdeluje tudi najrazličnejše modele kopalk. Sevniška Lisca je na letošnjem sejmu °de v prvi plan posta vila svoj program nskega perila. Lutke so oblekli r zaklepe nedrčke, hlačke, podaljšane pa-°Veza nogavice pa vbodyje, kise lahko 0S,J° kot perilo ali kot vrhnje oblačilo .anjesto bluze. Kolekcija c črni in bor-du kije posebej pritegovala obču-Joče in hrepeneče poglede, je priprav-'10 za prihodnjo serijo blagovne anjke Bravo, s katero so se prvič Predstavili lani Ločino perilo je izdelano iz čipk in P tša, materialov, ki jim s kakovostjo, epoto, uporabnostjo in modnostjo omo-fdio slediti osnovnemu motu modne funkcionalnosti in ženskosti Kot reče-Prevladujeta črna in bordo barva, ea modelije glavni body v kombinaciji P jša in čipke. Sicer nedrčki izgubljajo nsičnost, so podaljšani, z oporo, zelo funkcionalni Naramnice so široke. Vse °je več ali manj vidno že i< sedanjem Peri lu Bra vo, ki gre v prodajo y treh seri-fun v klasični beli iz elastične in vezene /Pke; v seriji iz elastične, dvobarvne si-°črne čipke; v seriji v breskovi barvi iz ‘estra in rivers čipke, ki je najkvali-nejša med neelastičnimi SBBi mmmm Šifraži ikmPi §w v * Leti: prosti čas v rožastem V metliški Beti so za predstavitev na letošnjem ljubljanskem modnem sejmu pripravili kolekcijo za šport in še bolj za prosti čas oz. za prosti čas na športno temo v rožastem vzorcu, v živih, »divjih« barvah, v zeleno lila odtenkih. Kolekcija je tokrat zaradi obilja rožastega izdelana le za otroke in predstavnice ženskega spola vseh starosti, medtem ko si bodo moški udobje in lepoto v oblačilih za prosti čas in šport brez težav našli v siceršnjem Bednem proizvodnem programu. katerega osnovna značilnost in odlika so za nošenje in tudi vzdrževanje odlične bombažne tkanine. Sejemska čuje pajacke, komplete, vetrovke, majice, ozke hlače ipd, kar vse se da med seboj dobro in zanimivo kombinirati Za kolekcijo je kreatorska skupina Bed uporabila žamet, zdaj nadvse modni pliš, ki je v pleteni, potiskani in gladki izvedbi; za ozke, oprijete hlače in sploh za vse oprijete izdelke pa so uporabili lycra bombaž. Bed iz Metlike poleg izdelko y za šport in prosti čas seveda še naprej slovi med kupci tudi kol proizvajalka odličnih modnih kopalk ter kvalitetnega bombažnega perila, vključujoč baby in otroški program. Večino tkanin za Bedna oblačila pa še vedno izdela Bedna metraža. kolekcija, ki je s svojo pisanostjo zbudila veliko zanimanja obiskovalk, vklju- T RIK ON I .1 m I I 1 I i n Trikoti: nov program LUMPI Kočevski Trikon je prišel na letošnji sejem mode z novostjo. Predstavil je svoj no vi otroški program za malčke od enega do treh let. ki so ga poimenovali »Lumpi«. Program, ki že z imenom daje vedeti, da je namenjen malim razigranim navihancem, je izdelan tudi v ži- vahnih otroških barvah, ki so iskane na trgu. Pred njihovo sejemsko izložbo so z zanimanjem in občudovanjem postali mnogi obiskovalci in v Trikonu so zadovoljni tudi z velikim poslovnim odzivom na njihove Lumpije. Še naprej pa Trikon seveda ohranja svoj standardni program visoko modnih ženskih, moških, dekliških in fantovskih hlač, kijih pozna tudi svet. Tu pa je še bahy-program, pletenine za novorojenčke in dojenčke tam do enega leta starosti, po katerem je med kupci znan že dolga leta. m M I 1 I I | I I 1 f s I I i i i 1 I I I ! s I Šjn I I § i i i i I ste Komet: kakovost za vse starosti Metliško tovarno Komet ženske dobro poznajo in cenijo. Je specializiran proizvajalec ženskega perila: nedrčkov, steznikov, hlačk, bodijev, korzetovjn pasov za nogavice. Izdeluje tako klasični program kot modne modele. Kome-tovi izdelki so iz zelo kakovostnih mešanic z bombažem, ki so prijetnejše za nošenje, se pa še vedno prilegajo postavi. Za letos so v Komelu pripravili novo serijo izdelkov iz istih materialov in de-zenov, ki se lahko med sabo kombinirajo. P seriji sta dve vrsti nedrčkov, nedrček s podaljškom, hlačke, nogavični pas in body, serija pa bo v beli in črni barvi. Inplet: vrhunske pletenine Inplet Sevnica so pred osmimi leti ustanovile Lisca, Jutranjka in Komet kot izdelovalca pletenin za svoje izdelke. Danes je to na svojih nogah stoječ fleksibilen 120-članski kolektiv z visoko tehnologijo in s sposobnimi ter visoko izobraženimi kadri, ki ima dva proiz- vodna programa: elastične lycra ter bombažne pletenine, za katere skrbijo, da so vedno najboljše kakovosti. V In-pletu izdelujejo elastične in neelastične pletenine ter čipkasto blago za žensko perilo, kopalke, podloge in oblačila za prosti čas ter pletenine bombažnega tipa — pliš, frotir, interlock — za otroško konfekcijo in za športna oblačila. Opra vljajo pa tudi storitve pletenja, barvanja, beljenja in striženja. Inplet se je na sejmu mode v Ljubljani, kjer je zbujal pozornost s predstavitvijo izdelkov iz njihovih pletenin v živo, predstavil tudi s programom, ki je novost — njihova in na našem tržišču nasploh. Gre za program posteljnega perila »Intima stretch« iz pliša in frotirja interlock, ki ima vrsto odličnih lastnosti. Je mehak, prijeten za dotik, pozimi topel in poleti hladen, za povrh pa ga ni treba likati. Brez dvoma bo olepšat noč in počitek v marsikaterem domu. I ! ZAUPANJE VARNOST TRDNOST TRADICIJA VODILA NAŠE OSAMOSVOJITVE Zavarovalnica Novo mesto d.d. Cesta herojev 1, Novo mesto PROPAD KOMUNIZMA Pred nekaj leti ni bilo strokovnjaka, ki bi si upal in bi mogel napovedati to, kar se je dogodilo; kot hiša iz kart se je sesul komunizem in z njim povezani realni socializem. Dogodki so presenetili vse in mnogi si osupli zadajajo vprašanje, zakaj se je komunizem tako hitro zrušil. Enkratna dogajanja teh svetovnih procesov se najbrž ne bodo nikoli ponovila, zato je za družbene znanosti to edinstvena priložnost, da opazujejo odmiranje neke zgodovinske resničnosti. Znani psiholog in pisatelj znanstvene fantastike Vid Pečjak je na izziv časa odgovoril in na vprašanje, ki ga čas Postavlja pred mnoge, podal svoj odgovor, ko je v knjigi Kako se je podrl komunizem, ki je izšla pred kratim v samozaložbi, podal psihosocialno analizo dogodkov v nekdanjih m sedanjih socialističnih deželah. knjiga je nastala iz prizadevanj avtorja, da bi s socialno psihološkega vidika analiziral m komentiral dogodke v tako ■menovanem socialističnem svetu. Lani spomladi je napisal prvo razpravo, odmevno doma in v tujini, nato je delo nadaljeval in ga razširil v knjigo. Pri analiziranju in pisanju je poskušal biti čim bolj objektiven, zato je že pri opredeljevanju pojmov ostal na trdnih tleh in se ni dal zapeljati, da bi komunizem in socializem, ki mu pravzaprav pomenita so-značnici, videl v njuni dekla-rativnosti, marveč ju je obravnaval kot izkazano prakso. In prav iz nje se kaže, da je srž komunizma totalitarni enopartijski monopol, iz katerega izhajajo vse temeljne in, kot se je pokazalo, samouničujoče opredelitve socializma in komunizma, od netržnega gospodarstva, preganjanja drugače mislečih do kulta osebnosti in popolne rigidnosti sistemov. Vsebinsko je knjiga zastavljena tako, da po splošnih uvodnih mislih avtor poda kronologijo dogodkov, razmisli o psihološkem modelu upora in naniza zanimive nadrobnosti iz tuje in naše prakse ter za konec razmisli še o perspektivah postsocializma. Izvirno besedilo avtor dopolnjuje s prilogami, to je izbranimi odlomki člankov, komentarjev, intervjujev, esejev in razprav iz tujih in domačih virov. Knjigo je napisana v poljudnem jeziku in bo razumljiva širšemu krogu bralcev, saj vprašanja, ki jih Vid Pečjak izredno zanimivo analizira, zanimajo res širok krog ljudi. M. MARKELJ PROTEST HUMANIZMA V alternativni založbi Pegaz, katere lastnik in urednik je Ignac Naglič, je pred dnevi izšla pesniška zbirka Igorja Torkarja z naslovom Zvezde so strnjene kaplje krvi. Pri izidu knjige so kot sponzorji pomagala nekatera slovenska podjetja, med njimi tudi tovarna celuloze in papirja Videm iz Krškega. Zbirka je izbor iz dosedanjih Torkarjevih pesniških objav in na neki način aktualizira najpomembnejša poglavja iž pesniškega opusa tega pesnika, ki se je uveljavil tudi kot pisatelj in dramatik. Ce sploh za koga lahko zapišemo, da je njegovo literarno delo v celoti podoba njegove življenjske-poti in usode, potem za Torkarja to nedvomno moremo. Že naslovi posameznih ciklov [Blazni Kronos 1940, Verzi za odrešilno rabo, Balada o smehu, Jetniška balada), nekako povedo, da se pesmi nanašajo na neki hudi čas, na vladovino človeških kalvarij in golgot, a tudi upora, predvsem upora duha. Torkarjevo poezijo so že po v samozaložbi z ilustracijami Nikolaja Pirnata izdanem in takoj zaplenjenem Blaznem Kronosu 1940, napisanem v sonetni obliki, proglasili za humanizem protesta. Podobno so označili tudi njegove kasnejše pesniške knjige, ki so jih pisala grenka spoznanja taboriščnega življenja v Nemčiji [Dachau, Sachsenhau- I : 1 Z\f ZDE SO STRJENE KAPLIE KRVI sen), jetniške strahote po obsodbi na stalinističnih dachauskih procesih pa potem stiske dolgoletnega brezpravja. Vse pesništvo Igorja Torkarja je nastalo iz izjemne osebne izkušnje, predvsem iz globokega občutenja krivic, ki jih je doživel kot razmišljajoč človek, pesnik in intelektualec. Zato so njegove pesmi tudi na moč prepričljive. Čas, ki je zaznamoval dobršen del Torkarjevega življenja, je bil torej čas krivic, ponižanja, trpljenja, hudih človeških stisk, a tudi veličastja upora in žrtvovanja. To je bil krvav čas, ki je celo zvezde spreminjal v strnjene kaplje krvi. Odtod tudi naslov pričujoči pesniški zbirki, o kateri govorimo in ki je obogatena z ilustracijami Vlasta Kopača iz taboriščnega življenja. I. ZORAN ZGODBA O ODTEKANJU H — 'poletje Kajetan Kovič je svojo novo pesniško zbirko, ki je z letnico 1990 izšla pri mariborskih Obzorjih, naslovil Poletje. Res se poletje kot beseda in predstava v pesmih nenehno ponavlja, pomeni pa le spominsko podobo, ki se sveti iz preteklega časa. Na tej podobi spomina se eden za drugim prikazujejo nekateri temeljni miljniki človekove eksistence, kot so otroštvo, ljubezen, delo. A ti miljniki se tudi eden drugemu umikajo. Za njimi ostaja zgodba, ki se začenja od dečka, ki »je odšel v prihodnost... za glasom, za sluhom... iskat vse pesmi« in zdaj »poje s svetlimi usti«. Lok zgodbe se pne prek spominskega pogovora z očetom, ki je tako »zgubljen na tem svetu kot jaz«, spoznanja, da »čas snidenja, čas slovesa je isti«, vse »do roba sveta«, kjer lahko že zaslutiš »mejo sanj in nesanj«. Vse odteka, nenehno odteka k svojemu koncu, ki pa je bolj ali manj navidezen. Kajti po vsakem koncu pride začetek, in to je kakor zgodba o zrnu, ki mora umreti, da se iz njega rodi novo življenje. Da pride z novim življenjem tudi pesnik, »lep in mlad, z lahkim srcem pripravljen tvegati vse usode in ponoviti vse zmote starih pesnikov«, ob spoznanju, da »pesniki niso dežurni bataljona spečih armad ne nočni portirji spečih narodov«, da jim zato ni »do spomenikov, ne zdaj, ne po smrti«. »Vse, kar imajo, je iz vode in zraka, neuporabno, bežno in trajnejše od raztaljivega brona«. V oblikovnem pogledu je Poletje prva Kovičeva pesniška zbirka, ki je v celoti napisana v prostem verzu, v kateri ni rim in ki dosega harmonijo z ritmičnimi stavki. Pesnik pa je tudi v taki pesniški obliki mojster. I. ZORAN PRAVO IN PRAV Nemški mislec Immanuel Kant je zapisal, da se bolj splača umreti, kot pa živeti brez pravičnosti. Za navidezno naivnostjo in vznesenostjo te misli se skriva globoka resnica, ki se v našem času vse bolj jasno razodeva, bolj ko zori spoznanje, da je v govorici prava [pravnem diskurzu) pomembna globina. Nekateri misleci sedanje dobe ugotavljajo, da je razvoj čuta za pravičnost lahko merilo splošnega duševnega razvoja in da je pravičnost kot drža in naravnanost posameznika tista pot, po kateri se novodobni človek približuje k svojemu verjetno najbolj željenemu cilju — k samemu sebi, k svoji resnici. Živeti brez pravičnosti pomeni ne živeti v filozofskem pomenu te besede, ne doseči in udejaniti lastne resničnosti, kajti biti pravičen pomeni biti Iti Boštjan U M. Zupančič j! Pravo in prav g resničen. Boj za tisto, kar je pravično, je torej boj za tisto, kar je resnično. V današnjem času, ki ga v precejšnji meri določa hlastanje za identiteto posameznika, se kaže kot ena od možnosti vzpostavljanja individualnosti prav v potegovanju za tistim, kar je prav, kar je pravično. Razmislek, ki postavlja pravičnost kot način življenja, si v svetu utira jasno in prepoznavno pot. Doma je že tudi pri nas. Vsem, ki jim ni tuje spoznanje, da se za pravičnost in prav v najširšem pomenu te besede splača bojevati in živeti, je znani slovenski pravni strokovnjak Boštjan M. Zupančič namenil svojo najnovejšo knjigo esejev o pravni državi, ki je pod naslovom Pravo in prav izšla pri Cankarjevi založbi v zbirki Misel in čas. Boštjan M. Zupančič se v knjigi kaže kot bistroviden mislec, ki se z juristično in analitično logiko loteva interpretacij problemov našega tukaj in zdaj. Avtor na izviren način razmišlja o etični in pravni normi, o znanem procesu proti četverici, o pravni in pravični državi, o zasebni in javni učinkovitosti, o politiki, o smislu itd. Zaradi razmer, ki nas ta čas določajo, bo morda še posebej zanimiv esej Slovenija konec dvajsetega stoletja. Vsekakor je zbirka Misel in čas z vključitvijo slovenskega avtorja med ugledna svetovna imena, ki so se doslej pojavila v nji, samo pridobila. M. MARKELJ KNJIŽNI TELEGRAMI — Celovška Mohorjeva družba je v svojerp knjižnem paketu za letošnje leto naročnikom in drugim kupcem ponudila več knjig. Poleg običajnega KOLEDARJA so izšle še: MOJE PRVO SVETO PISMO, zgodbe Mira Raka TAKI SMO PAČ LOVCI in povest SRCE NIKOLI NE LAŽE doslej »prepovedanega« pisatelja Karla Mauserja. — Znanstveni inštitut Filozofske fakultete v Ljubljani je poskrbel za izid pri nas redke knjige o arhitekturi, in sicer monografijo NOVE ŽALE ARHITEKTA MARKA MUŠIČA. Avtorja besedila sta dr. Nace Šumi in Dalija Tanšek. — Klub devete umetnosti iz Ljubljane je izdal zbirko epigramov Iva Antiča LEPI GRA MI. — Planinska založba je izdala pesmarico ZAVRISKAJ IN ZAPOJ, v kateri je 300 pesmi, ki jih radi prepevajo planinci. — Franci Stele je v samozaložbi izdal razkošno monografijo o slovenskih gorah SIJ GORA, ki je plod združenega dela pisca besedila Matjaža Kmecla in fotografa Petra Janežiča. Tone Jakše Milan Markelj KJE SO TISTE STEZIGE ? na robu družbe Jesen zvoki harmonike, ki so naju 8Vi„en} iSliv hrib, so nama govorili, da je in in v‘hniar kljub zelo težki poškodbi terAk dnosti le našel smisel življenja moč v ?-nil optimizem in ustvarjalno ie n Ve*'ko volje in samopremagovanja Lj {,otrebno, da se kaj takega doseže, radi'6’ ^ )*h prizadene invalidnost, se ohiinP08reznei° v samopomilovanje in jai P’8e zavlečejo v kot družbe in postelji r,w bolj osamljeni. Pri tem jim oko-bil in1 uno n' v Porr>oč. Tisti časi, ko je gledal-8! odP*san član družbe in so ga minil i ot nadlogo in odvečna usta, so rok p k Invalidom danes ni treba prijeti v slcora' raške Pabce, kar je bilo nekdaj jeno J ^moumevno. Družba ima ure-danno ■ zan)e> Kar pa ne pomeni, da se njihm lnyalidi' poteg težav, ki izvirajo iz števil® astne osebnosti, ne srečujejo s vklin*1' .objektivnimi ovirami pri Porrk T8niu v vsakdanje življenje. Pedrv ’mo 8amo na neurejene dosto-toeraf avn‘h ustanov, knjižnic, kinema-ran h°V’ hank, gledališč, športnih dvo-so8gg?a ne govorimo o stanovanjskih norm?"’ ki so narejene za zdrave ir vem -aln.e ljudi. vem naik v svetu- vsai v nieš° tektip - °lJ razvitem delu, imajo arhi Ija v ? načrtovanju življenjskega oko zatnior8 tU(h te vidike. Ni si mogoči niCe 8{^Ma bi^zgradih, denimo, knjiž 8topnr,ek a* hil dostop možen le r. p >cah. Ce so že stopnice potrebne potem je ob njih speljan še dovoz za invalidki voziček ali pa dvigalo, katerega gumb lahko doseža tudi invalid na vo-.zičku. V Sloveniji se stvari v zadnjem času spreminjajo na boljše, kar vidimo, če si podrobneje ogledamo nove stavbe in novourejene javne površine, še veliko pa bo treba postoriti in premisliti, da se bo splošna miselnost spremenila. KDO JE ODSTRANIL TABLO? Zatopljena v taka razmišljanja in hkrati vesela, da nama noge še dobro služijo, sva pospešeno koračila v hrib in seveda zašla. Namesto da bi se bližala naseljenim krajem, sva prišla v vse bolj odljudeno pokrajino, pot pa se nikakor ni hotela prevesiti navzdol. Da sva res zašla, nama je povedal Branko Volf, na katerega sva k sreči naletela pri samotni domačiji v klancu. Prijazni domačin nama ni samo pokazal, kje je prava pot, še sam je skupaj s hčerko krenil z nama po stezi, ki se je vila strmo med vinogradi in sadovnjaki navzdol. Med potjo je pripovedoval, kakšno je življenje v teh odmaknjenih krajih: »Tu ni nikoli živelo kaj dosti ljudi, saj zemlja ni dobra za kmetijstvo. Mnogi so zato odšli in prodali zemljo za vikende. Zato je tukaj več vikendarjev kot domačinov. Pri nas doma imamo nekaj zemlje, vendar premalo, da bi se dalo od tega živeti, zato se vozim v službo.« partiiC?.8 hčerko pri spomeniku m >n umrlim za svobodo. Pri spomeniku, posvečenem padlim iz okoliških vasi, smo se poslovili. Še prej pa nama je Branko pokazal hišo, kije bila med NOB del baze 24. V tem okolišu se je leta 1944 v zidanicah in hišah nastanilo sedem oddelkov baze 24, med njimi tudi telefonska postaja, radijska sprejemna in oddajna postaja, elektro— in radiotehnične delavnice ter kovačnica. Nekoliko nižje na Stražnjem Vrhu je v eni od zidanic, ki ji sedaj pravijo Mačkova zidanica, bival Ivan Maček — Matija, ki je vodil delo oddelka za zaščito naroda, bolj znan pod kratico OZNA. Na to opozarja vzidana spominska plošča z napisom: »V tej hiši je bil sedež Oddelka za zaščito naroda od maja 1944 do konca vojne maja 1945.« Tudi na stavbi, kjer je bila med vojno baza 24, je bila še do nedavnega tabla z napisom, ki pa je lepega dne izginila. Nihče ne ve, kdo jo je odstranil. Naj bo baza 24 še tako povezana z imenom Ivana Mačka — Matije, ki naj bi bil med Priloga dolenjskega lista Slavko Zajc z Dolnje Pake je staro, iz kamna zidano klet ohranil, ko je obnavljal zidanico. odgovornimi za krut povojni obračun s političnimi nasprotniki, pa vendar ne gre odstranjevati obeležij, ki opozarjajo na nedvomno zelo pomeben del slovenske zgodovine. OD MAČKA MATIJE DO MAČKA MURIJA Pot sva nadaljevala med zidanicami, ki jih je tu res veliko. A kakor je lepo videti, da so ti odmaknjeni kraji obdelani in zasajeni s trto, pa popotnika vendarle zmoti, da pri gradnji zidanic ljudje izgubljajo pravi občutek. Brez premisleka rušijo stare stavbe do temeljev in na isto mesto postavljajo nekaj, kar bi veliko bolj spadalo v mestno ali kako drugo okolje. Malo je takih, ki starega ne zavržejo. Naletela sva na zanimivo in z občutkom obnovljeno zidanico. Graditelj je ohranil stari kletni del, zidan iz kamna. Medtem ko sva si ogledovala stavbo in počivala na kamnitih stopnicah sosednje zidanice, se je pripeljal njen gospodar. »Zidanica stoji na tem mestu že štiri rodove, stara je več kot dvesto let,« nama je povedal Slavko Zajc z Dolnje Pake, ko je videl, da se zanimava za njegovo zidanico. »Staro sem razširil in nadgradil, vendar sem vse, kar je bilo od prejšnje dobrega, ohranil. Nekaterim je všeč, če zgradijo vse na novo, meni pa je lepo, da je kaj starega vmes.« Njegova misel se nama je zdela dobra. Ko bi le bilo še več takih, ki bi razmišljali na enak način! Potem bi bil sprehod po slovenskih vinskih goricah veliko prijetnejši in tudi lepo doživetje, ne pa pot, polna gradbenih presenečenj in razočaranj nad neokusnim in dostikrat nespametnim početjem. Slavko Zajc je bil eden redkih, ki sva ga našla na Martinovo soboto pri njegovi zidanici, pa še on je prišel samo po vino. Ko sva se odpravljala na pot, sva pričakovala, da bodo zidanice polne ljubiteljev vina in trtja, saj star običaj zahteva, da se patronov god na predvečer primerno počasti. Ko sva hodila in se ozirala okoli ter pričakovala, da se bodo v prvih večernih mrakovih začele prižigati lučke v oknih zidanic, ki bi naznanjale, da se v čast sv. Martina že praznijo kozarci in peče gos, sva ugotavljala, da so zidanice zvečine mrtve. Lučk ni bilo in ne prijaznih godovnikov. Stari običaji so izginili ali pa so se spremenili. No, čisto mrtvo v gorici pa le ni bilo. Ko sva se spuščala po bližnjicah proti Stražnjemu Vrhu, sva naletela na skupino žensk in otrok. S košarami so se odpravljali v bližnji gozd po kostanj. Po govorici je bilo takoj zaznati, da niso domačini. Res jih večina ni bilo doma s tega konca Slovenije, razen Mare Štu-lar, ki je po rodu iz Dragatuša, pa tudi ona živi že dolga leta v Ljubljani. Belokranjci jo dobro poznajo, saj se je kot učiteljica v Dragatušu ukvarjala s folkloro in ponovno prebudila zanimanje domačinov za belokranjsko nošo, plese in glasbo. Še bolj pa jo verjetno poznajo slovenski otroci iz vseh krajev, kjer je gostoval sloviti maček Muri. Mara Štularjeva se je namreč prva domislila, da je zbirka otroških persmi Kajetana Koviča Maček Muri kot nalašč za postavitev na oder. »Ko mi je prišla v roke Kovičeva knjiga, sem si zamislila glasbeno postavitev in kmalu napisala scenarij zanjo,« nama je razložila Štularjeva. »Pogovarjala sem se z več glasbeniki, a ni bilo pravega zanimanja za uglasbitev Kovičevih pesmi. Silvo Mihelčič pa se je hitro navdušil in Maček Muri je kmalu prišel na črnomaljski oder. Predstavo sem ponudila tudi glasbenemu uredništvu ljubljanske televizije, vendar je vse obležalo v U\15 predalu. Kasneje so televizijci pripravili povsem drugačno postavitev z odlično Jerkovo muziko. Napisala sem nov scenarij, uporabila Jerkovo muziko in Mačka Murija ponovno postavila na oder. S to predstavo smo gostovali po vsej Sloveniji in na Koroškem, posneli so jo tudi za televizijo.« Z Maro Štular bi se še lahko pogovarjala, saj je vedela povedati marsikaj zanimivega, a večer se je vse hitreje spuščal in tema je postajala vse gostejša. Nabiralci kostanja so pohiteli v gozd, midva pa sva se spustila po strminah in ozkih stezicah med vinogradi in zidanicami v dolino. Mrak nama je podkuril pod petami, da sva pospešila korak. Kljub hitri hoji naju je tema ujela še na poti. K sreči sva do noči prišla do glavne ceste proti Črnomlju. Na nji se res nisva mogla zgubiti, kar bi se nama med vinogradi in praznimi zidanicami kaj lahko pripetilo. Noč, ki nama je prekrižala račune, ker je prišla tako zgodaj, pa naju je opozorila, da so postajajo dnevi vse prekratki za najina popotovanja. Tako sva tiste noči, ko sva pešečila po gladki asfaltni cesti, sklenila dati slovo najinim stezicam. Morda naju bodo spomladi zopet poklicale. Toliko jih je še. KONEC Na Martinov večer sva v gorici naletela na družbo, ki se je iz zidanice odpravila po kostanj. Mara Štular (desno) je dobra »znankd« mačka Murija. paZ* k 0B _____r Le Daniel ve, kaj je mir p ra vi zimski večerje. Pravzaprav eden prvih v tej zimi, saj je mraz pritisnil šele sredi januarja V brezvetrju se zrak kar zgosti in postane oster kot britev, mrzla svetloba številnih zvezd pa je vsa utripajoča videti čisto blizu, kot skozi lečo daljnogleda Kako lepo je imeti v takem večeru prostrano kuhinjo, kjer v štedilniku gori ogenj in razširja prijetno toploto po vsem prostoru! In kako lepo je, ko se v tem prostoru zbere družina, obsijana z zunanjo in notranjo toploto. Na mizo priroma liter zlatega vina iz vinograda v Rebri, nagrada za celoletni in današnji trud Tisti prijetni, nekoliko dremotni večerni pogovor bi lahko bil, ko spanec že kar kuka iz senčnih kotov, vendar je v zraku nekaj, kar grobo in tuje moti večerno vzdušje. Čudna vznemirjenost je v ljudeh. Pogovor kar zastane in kdaj pa kdaj vsi prisluhnejo glasu napovedovalca, ki pripoveduje, koliko bombnih poletov je bilo ta dan opravljenih, koliko rušilnih raket iztreljenih na Bagdad, koliko na Tel A viv, koliko jih je zadelo cilj in koliko žrtev je bilo. Zimski večerni mirje pri Strojinovih v Dolenjih Sušicah pri Dolenjskih Toplicah porušen. Zaskrbljenost je razbrati na obrazih vseh odraslih. Le mali Danijel je na kolenih dedka Franca brezskrben in vesel Še dve leti mu ni, zato mu za take reči ni mar. Drugi pa vedo, kaj je vojna, in spomini nanjo kar sami privro na dan. Človek, ki ve, kaj je vojna, seje ne veseli Tudi poročil o natančnih zadetkih ne. Ker ve, da je tisti, ki strelja, in tisti, kije tarča, tudi človek. Človek pa ima svoje starše, brate in sestre, otroke. Vojna vedno trga na tisoče vezi in poraja tisoče solza. Vojna je čista le na televizijskih ekranih, od koder izgine, ko televizor ugasimo. V človeških srcih pa odmeva z gnevom in bolečino v neskončnost Srce nima gumba, kjer bi lahko ugasili boL »Na trgu v Toplicah smo otroci polegli po tleh, pritisnili ušesa k zemlji in prisluškovali bobnenju topov. Prav s soške fronte jih je bilo slšati, tako hudo so se tam dajali. K sreči moj oče ni bil vpoklican, ker je bil edini poštar v Toplicah, pa je moral stalno dežurati v službi,« pripoveduje spomine na prvo svetovno vojno Danielova prababica Marija Strojin, rojena Gutmanova v Dolenjskih Toplicah. Osemino-semdesetletni starki so spomini na negotovost, pomanjkanje in zamolkli strah prve svetovne vojne težki » Vendar,«pra vi,» vse skupaj ni nič v primeri s strahotami druge svetovne vojne. Takrat je bila vojna med nami« In potem Marija pripoveduje, da je bil Ivan Strojin z Dolenjih Sušic, s katerim se je poročila, premožen in ugleden možakar. Zato so ga nekaj let pred vojno izvolili za topliškega župana. Oboje pa je šlo precej v nos revolucionarnim silam, ki so med vojno delovale na tem področiu. Zato se je moral umakniti saj je od zaupnih ljudi zvedel, da mu strežejo po življenju. Marija je ostala s sedmimi otroki sama, takih, ki so praznili kaščo in hlev, pa je bilo čedalje več. Težko je bilo preživeti družino in še vse, ki so prihajali mimo in zahtevali nekaj za pod zob. Marijina sestra je medtem umrla in zapustila en dan starega otroka K sebi v Ljubljano so ga vzeli moževi starši, med vojno pa se je za njim izgubila vsakršna sled Dolgo so ga iskali, toda zaman. Tudi Marijinega brata Jožeta je pobrala vojna Bil je partizan, sovražnikova krogla pa ga je zadela v Lipjah v Suhi krajini Z rano v trbuhu je tri tedne umiral na nekem podu, saj pomoč ni mogla do njega Najstarejšega sina I vana so partizani vzeli s sabo, komu je bilo šestnajst let. Nekje pri Ajdovcu v Suhi krajini so patruljo, s katero je bil, zajeli Nemci. Ivana so poslali v taborišče, od koder je prišel po vojni ves sestradan in bolehen, toda živ. Tudi mož je prišel domov, ko je bilo vojne konec, vendar je bil kmalu zaprt in obsojen na zapor in zaplembo premoženja Skupaj z drugimi župani, odvetniki, zdravniki, profesorji in kulturniki, kijih je hotela no va oblast prevzgojiti, je pešačil na Kočevsko, kjer je bilo delovno taborišče. Po nekaj mesecih je prišel domov in napisal pritožbo zoper zaplembo. Posledica pritožba je bila, da je bila zaplenjena še zidanica z vinogradom. Tako je bilo hiši odtujeno deset in pol hektara obdelovalne zemlje, gozda in vinogradov. Oseminosemdesetletna starka je danes čisto brez vsakega prihodka. Marijin sin France, gospodar in Danijelov dedek, kije bil za časa vojne še fantič, se spominja tistih časov, ko je manjkalo vsega, otroci pa bi ravno takrat potrebovali največ. Edino, česar je bilo po vsod na pretek, je bila municija, bombe, razno orožje. To je fantiče, kakršen je bil takrat on, najbolj zanimalo in sedaj se čudi, da se ni zgodilo več nesreč. Tudi njegova žena Micka, doma iz Velikega Lipovca v Suhi krajini, se čudi, daje sploh preživela. »Kolikokrat smo med delom na polju morali poleči po tleh, nad nami pa so žvižgale krogle in mine. Ko je bilo ropota konec, smo vstali in delali naprej. Izstrelki iz minometov so pogosto prižvižgali v vas in ljudje so s strahom čakali, kam bodo padli. Nikoli ne bo pozabila prizora, ki so ga videle otroške oči Špel je zapiskala mina nad vasjo. Partizan in partizanka na vrtu sta skočila narazen. Partizan se je vrgel po tleh, partizanka je skočila za jablano. Mina se je razletela in lam, kjer je prej ležal partizan, je zijala velika luknja v zemlji. Partizanka za jablano se je počasi sesedla. Vendar ne od ran, temveč od groze. V zimski večer odmevajo poročila s sedanjih in minulih bojišč. Strah je v ljudeh. Le mali David se brezskrbno igra v mogočnih dedkovih rokah. Mu bo s tem strahom prizaneseno? TONE JAKŠE Črnomelj: pol milijona kubikov odpadnih voda B elokranjci so dolgo živeli v utvari, kako ekološko neoporečna je njihova dežela ob Kolpi. Šele PCB v Krupi jih je nekoliko streznil in postavil na trdna tla. Toda očitno se varstva okolja še vedno niso lotili povsem na pravem koncu. Marsikdaj poudarjajo morda povsem obrobne stvari, na primer čistilne akcije po naseljih, prepričani, kako veliko ekološko delo so storili, če so pobrali po tleh papirčke, ki naselju res dajejo nemaren izgled, nikakor pa niso nevarni. Pozabljajo pa marsikdaj na stvari, ki so sicer očem skrite in jih tudi raje ne omenjajo, da ne bi povzročali dodatnih stroškov, so pa še kako pomembne za njihovo zdravo življenje. Gre za problem odpadnih voda in nasploh vsega tistega, kar se steka v kraško belokranjsko podtalje. Da pa to ni tako nedolžna stvar, je potrdila tudi raziskovalna naloga o problematiki odvajanja odpadnih voda v črnomaljski občini, ki so jo opravili dipl. inženirji gradbeništva Alojz Novak, Branko Banovec in Tomaž Štukelj. Zanjo so konec preteklega leta prejeli tudi II. nagrado črnomaljskega odbora za raziskovanje. Čeprav je bila naloga končana leta 1989, je še vedno močno aktualna in bo najbrž vse do takrat, ko odvajanje odpadnih voda v občini ne bo rešeno.» F komunalni skupnosti sem se precej časa uk varjal s komunalno problematiko in to je bil poglavitni razlog, da sem se s sodelavcem lotil tega vprašanja,« pove vodja raziskovalnega projekta A lojz Novak. »Žalostno je, da smo vedno poudarjali le oskrbo s pitno vodo, kar je po eni strani sicer razumljivo, toda hkrati problemov, od vodovodnega zajetja nazaj in od vodovodne pipe naprej, nismo reševali, še več, zanemarjali smo jih. Krog torej ni bil sklenjen in, da bi po svojih močeh na to opozorili, smo se lotili te raziskovalne naloge,« pravi Novak. V črnomaljski občini je na vodovodno omrežje priključenih približno tri četrtine prebivalcev, na kanalizacijsko omrežje pa le 46 odst. teh ljudi. V času raz iška ve ni bilo v občini nobene čistilne naprave, sedaj pa je v Semiču, vendar je glede na podatek, da v Sloveniji uspešno deluje le nekaj čistilnih naprav, njena uspešnost vprašljiva. Ko so raziskovalci obdelovali podatke, so v črnomaljski občini spustili neposredno v podtalje ali v vodotoke 500 tisoč prost, metrov odpadnih voda na leto. V resnici pa je bilo te vode še znatno več, kajti tudi kanalizacija iz Črnomlja na primer ni prečiščena. Čeprav ti podatki niso prav nič spodbudni in pomenijo veliko obremenitev za okolje, pa bi bili Črnomaljci lahko veseli, če bi se tukaj onesnaževanje podtalja končalo. Žal ni tako, kajti v občini porabijo na leto tudi 8 tisoč ton maži v in gori v ter 2 tisoč ton kurilnega olja. To pomeni 750 kg teh snovi na občana. Povrh tega se odpira tudi vprašanje ravnanja s lemi snovmi, ki je marsikdaj podcenjeno. »Nezanemarljiva obremenitev za okolje so tudi umetna gnojila, ki so jih v letu 1987porabili kar 129 kg na prebivalca ali 101 kg na hektar obdelovalne površine. V kmetijstvu pa je bilo porabljenih poltretji kilogram zaščitnih sredstev na občana,« povzema Novak ter pristavi še podatek o 244 tonah pralnih praškov, prodanih v črnomaljski občini v letu 1987. Čeprav tehnoloških nevarnih snovi v svoji nalogi niso zajeli, pa so že ti podatki dovolj za sklepanje o tem, kaj vse se posredno ali neposredno kopiči v črnomaljskem podtalju. »Z raziskovalno nalogo smo hoteli opozoriti, da so ti ekološki problemi, kijih torej ni malo in nikakor niso nedolžni, bolj stvar stroke kot politike. Ekologija seje namreč preveč spolitizirala, delo strokovnjakov pa zanemarilo. Sploh pa se ta vprašanja ne dajo rešiti z eno ekološko komisijo, stranko ali sejo občinske skupščine. Akcijsko ali kampanjsko se morda da preprečiti ali izogniti kakšni ekološki nevarnosti, kaj več pa ne. Mi smo sicer ugotavljali predvsem dejstva, s katerimi smo želeli opozoriti na ekološki problem, manj pa smo iskali rešitve. Za slednje bi bila potrebna cela projektna skupina Dobro smo se namreč zavedali, da se ti problemi ne dajo rešiti brez zahtevnih strokovnih posegov, sploh pa ne volontersko ali celo morda na način, ki v preteklosti ni bil redek: da se odpadne vode skrijejo očem. Žal pa odpadne vode nekje le pridejo zopet na dan in takrat lahko 'pride do ekoloških problemov kartastrofalnih razsežnosti,« opozarja Novak. M. BEZEK-JAKŠE mm? FINANČNE, TEHNIČNE IN POSLOVNE STORITVE •‘I;.'1,"Novo mesto, d. o. o. , if l/M/ iUC0(U, U.U.U. Cesta komandanta Staneta 38 • *.* • . 68000 Novo mesto • • « • • je mešano podjetje, ki opravlja dejavnost na področju ekonomsko-razvojnih storitev in naložb, finančnega inženiringa, računovodstva. Za razširitev naše dejavnosti oziroma celovitejšo ponudbo VABIMO K SODELOVANJU sposobne, delavne in ustvarjalne strokovnjake, ki imajo znanje in izkušnje na področjih: - EKONOMIJE - GOSPODARSKEGA PRAVA - FINANC - KOMERCIALNEGA POSLOVANJA - MANAGEMENTA Sodelovati želimo s kreativnimi, dinamičnimi in podjetniško usmerjenimi osebami, ki želijo svoje sposobnosti razvijati na področju podjetništva, kapitalskih povezav, ustanavljanja in vodenja podjetij ter izvajanja sanacije podjetja. če vas sodelovanje z nami zanima, se predstavite s svojo pisno ponudbo, oziroma nas pokličite ali osebno obiščite v Novem mestu, Gesta komandanta Staneta 38 tel.: (068) 27-005, 27-007 Trgovsko proizvodno podjotjm d.o.o. miga avtomobili Industrijska goapodlnlska g 99*70 krško, eki 23 tolofon/tolota*! OdOd/31-4g7_______ Ponuja avtomobile TOYOTA po sistemu prodaje, kjer je v prodajni ceni že vplačana carina na ime kupca. Vsi avtomobili imajo garancijo 100. OOO km ali tri leta za motor in šest let za karoserijo. Servisiranje zagotovljeno. POTREBNE INFORMACIJE DOBITE TUDI PRI TRADETOUR d.o.o., Zagrebška 2, Novo mesto, tel: 068/22-410, 22-413 ali popoldne 068/27-234. MOŽNOST PROPAJE STARO ZA NOVO! ijjmnJabo 'j[ru: ■■■a«*! •'& 'f..... Agencija IMAGE vabi na MANEKENSKI TEČAJ IN AVDICIJO ZA FOTOMODELE v Novem mestu v času šolskih počitnic. Vključuje učenje hoje, nastopanja in make-upa za fante in dekleta. Pohitite s prijavami na telefon (068) 27-905. S! S3 n .sol .o. novo mesto Otočec OTOČEC MED ZIMSKIMI POČITNICAMI «8? Počitnice so seveda namenjene počitku, vendar lahko tak počitek v »zeleni« zimi, kot je spet letošnja, postane dolgočasen. Hotel Grad Otočec pripravlja tudi letos nekaj zanimivih dejavnosti, namenjenih predvsem šolarjem, po premisleku pa se v te aktivnosti lahko vključijo tudi starši. Hotel Gami bo na široko odprl vrata. Urnik: likovna delavnica: ponedeljek, torek, sreda od 10.00 — 11.30 — Hotel Garni. Mentor: študentka Likovne akademije Zvonka Simčič tečaj karateja: ponedeljek, torek, 15.30 — 16.30, četrtek, petek, 10.30-11.30 tečaj ikebane: sreda, četrtek, petek, 15.30 — 16.30 giskg matineja: vsak dan od srede dalje, 16.00 — 19.00 ZIV ŽAV: 3. februarja ob 15.00 v motelski restavraciji. Vsak dan je od 10.00 dalje odprt bazen, prav tako savna, popoldne je na voljo masaža in v četrtek od 11.00 do 16.00 pedikura in psihobio masaža. Vsako jutro ob 9.00 se v Garniju začne video program za mlade, morda pa bi se kdo odločil tudi za celodnevni program, kjer se otrok udeležuje dnevnih aktivnosti po programu, se kopa, na vo- Jjo pa ima tudi malico in kosilo. Za vs< la vse dejavnosti na Otočcu sprejemajo tudi vnaprejšnje prijave — lahko po tel. 21-830. Mercator-KZ Krka TZO KMETOVALEC Novo mesto oddaja v najem tračno žago za razrez hlodovine v Dolenjskih Toplicah. Interesenti dobijo vse informacije na telefonu št. 068 21 -480 ali 068 21-585 oziroma na sedežu TZO na Grabnu ali na upravi zadruge. Ponudbe bomo zbirali do 1.2. 1991. OBVESTILO Krajevna skupnost Šmarjeta obvešča vse krajane v krajevni skupnosti Šmarjeta, KŠ Bela Cerkev, naselja Zalog in Gornje Kronovo, da imajo možnost priključitve novih telefonskih naročnikov v letu 1991 Interesenti, ki bi želeli telefon, naj se prijavijo na krajevni skupnosti Šmarjeta in Bela Cerkev do 25. 2.1991. Vse informacije dobite na KS Šmarjeta vsak ponedeljek in petek od 16. - 18. ure. KS ŠMARJETA in PTT Novo mesto 16{2) priloga dolenjskega lista NAGRADA V SEMIČ Žreb je izmed reševalcev 1. nagradne križanke izbral JOŽETA JAKŠO iz Semiča. Za nagrado bo prejel knjigo Franca Luzarja Spomini skrivača Marka, zaradi katere je bil pisec pred leti za-Prt, saj razkriva nekatere manj znane stvari iz naše preteklosti. Nagrajencu čestitamo. Rešite današnjo križanko in pošljite rešitev najkasneje do 4. februarja na naslov: Uredništvo Dolenjskega lista, Glavni trg 24v 68000 Novo mesto, s Pripisom KRIŽANKA 2. REŠITEV 1. NAGRADNE KRIŽANKE Pravilna rešitev 1. nagradne križanke se, brano po vodoravnih vrstah, glasi: PLIN, AMOS, KRIZA, TOMO, IKO-ZAEDER, malik, RJA, ZALIVSKA, ODOR, IRSKO, STALO, ATOM, ap, urban, nemirka, LO, ATOS, LEAR, TETA, ASTRO-'DE, APAŠ, OTON, SUK. &T3SL3 F zgodovini je mogoče lagati in Soljufati, mogoče je strahovati člo-Yeka /n pačiti resnico, toda nikoli t>rez posledic. E. KOCBEK Smrt je nekaj globoko osebnega in lQ, kar o njej izvemo, ima gotovo vPhv tudi na to, kako živimo. R. MOODY spominjanje je prva stopnja mišlje- S. SIMČIČ i NAGRADNA KRIŽANKA DEL OBRAZA GOROVJE V BOLGARIJI GLASBENIK SOSS I r FR. KNJIŽEVNIK (EMILE) UBRANOST KORDILJERSKA DRŽAVA V ZDA VRAŽNI OBESEK IND MESTO V TURČIJI KUPČEVANJE ARABSKI SREBRNIK PONAVLJALNI GLAGOLI KEM SIMBOL ZA ALUMINIJ PISATELJICA PEROCIJEVA POSEBNI DNEVI PRI RIMLJANIH ,r Ywo\ \o-\f\ *\vw ZNAMKA OSEBNIH RAČU NALNIKOV LETNI POSEK FR PISATELJICA FRANCOISEi ANGL. PIVO JUŽNI SADEŽ IZDELOVALEC SIRA AVTOR J. UDIR GR. VOJSKOVODJA OBRAZEC ANG. IGRALEC) (EDMOND. 19 Stol shakesp DELA) URADNI JPRAVNI JEZIK IZRAELA ESEJIST KERMAUNER SORODNIK FAZANA ABRAHAMOV SIN LAT. ULICA PRVI RIM ZALOŽNIK VRSTA AM KUKAVICE POŠKODBE KANT IMMANUEL "1: 1 VRSTA VELIKANI GRADBENEGA KAMNA NORV PESNIK AASEN NAČIN KONJSKEGA TEKA Temne sence nad športnimi uspehi Jemanje nedovoljenih poživil in pomagal ie med športniki precej razširjeno za velikimi uspehi nekdanjih vzhodnonemških športnikov steroidi? Vzhodne Nemčije ni več, ostalo pa je e marsikaj, kar bo dolgo spominjalo nanJo. Med drugim tudi sloves nekda-”Je športne velesile. Vzhodnonemški Športniki so po uspehih prekosili vse športne narode in kot za šalo segali po najvišjih naslovih in rekordih v skoraj vs®ki športni panogi. Ali so ljudje z nemškega vzhoda po naravi tako talenti-r.an' ali pa so imeli boljše trenerje kot fugi? Sta jih morda k uspehom spodbujala rodoljubje in socialistična domo- Resje, da so imeli v Vzhodni Nemčiji obro razvit sistem športnega usposablja v vrtcih in šolah, da so imeli veli-0 dobrih trenerjev in strokovnjakov, fesje tudi, da so vzhodnonemške šport-mke k uspehom motivirale tudi številne ugodnosti, ki so jih bili deležni samo vr-. unski športniki, denimo potovanj v tu-Jmo, novih avtomobilov, novih stano-aU)- Res pa je še nekaj drugega. Na dan Pohaja, da so se v Vzhodni Nemčiji dno posluževali tudi nedovoljenih .(■tod. predvsem uporabe prepoveda-m in za športnike škodljivih anaboli-ov in drugih podobnih snovi, ki umet- 0 Povečujejo telesne zmogljivosti. * Ko! že nekaj časa razkrivajo nemški ^.sopisi je bilo najbolj razširjeno jema-Je steroidov, to je umetnih hormonov, 1 Pospešujejo rast mišičnega tkiva in mogočajo športnikom doseganje iz-ednih rezultatov. Mnogi danes slavni ct> in športniki naj bi se posluževali merb'dnih kur, ki seveda ne spadajo ,, dovoljene načine povečevanja te-,es"'h zmogljivosti. „r fastavlja se vprašanje: kako je mo-vpTl’^3 na olimpijskih igrah in drugih rej'" mednarodnih tekmovanjih, kjer n° nadzorujejo in preverjajo jema-?!i ^^P°vedanih snovi in poživil, niso Otih vzhodnonemških športnikov pri Povedanem početju. Vemo, da je oral kanadski atlet Ben Johnson vrni- *' zlato u,. medaljo, ker so ugotovili, da je turTi stero'de. Enaka usoda je doletela ^ 'slovenskegašportnika Boruta Bila-Ijo'kateremu s0 odvzeli bronasto meda-.. ,z .^dnjega evropskega prvenstva v Pomag *| Mrad* jemanja nedovoljenih Stvori se, da so vzhodnonemški Dn-h ni*c' nedovoljene snovi jemali bolj Psano. Pred velikimi tekmovanji so pravočasno prekinili kuro, tako da so športniki ostali v odlični formi, testi pa niso mogli odkriti sledov prepovedanega početja. Vzhodnonemški plavalec Raik Han-nemann je eden redkih športnikov, kije priznal, da je res jemal steroide. »Vsi smo jih goltali,« je izjavil ta plavalec za enega od berlinskih časopisov. Za škodljivo hormonsko kuro se je po lastnem priznanju odločil, ker je želel z dobrimi rezultati priti do dobrega avtomobila in udobnega stanovanja. V glavnem pa športniki, na katere lete očitki, molčijo ali zanikujejo, da bi kdaj jemali nedovoljene snovi. Molk in zanikanje sta razumljiva, saj po mednarodnih pravilih športniku, ki prizna, da je užival steroide in druge podobne snovi, ni dovoljeno tekmovati. So pa zato bolj zgovorni tisti športniki, ki so že prešli zenit uspehov in jih morebitne prepovedi nastopov ne prizadenejo toliko. Nekdanji tekač Andreas Martin je povedal, da je začel jemati steroide že kot 16—leten atletski up. Povedal je, da ni imel vsak športnik pravice do kemičnih pomagal, saj so drage pripravke dajali le tistim športnikom, ki so že tako dosegali dobre rezultate. »Moral si biti dovolj dober, da si dobil drogo,« izjavlja Martin. Steroidna afera pa ne ostaja znotraj meja nekdanje Vzhodne Nem;ije, širi se in prestopa meje. Tudi na tej strani železne zavese niso angeli. Ob koncu lanskega leta je odstopil znani zahodno-nemški trener Jochen Spilker. Ni sicer potrdil, da je res, česar ga obtožujejo, vendar pa daje njegov odstop vseeno misliti. Spilkerja je visokonakladna revija Der Spiegel obtožila, daje dajal steroide številnim športnicam. Med športnicami, ki so dobivale steroide po njegovi zaslugi, Spiegel omenja specialistko za tek čez ovire, dobitnico srebrne medalje z zadnjega evropskega prvenstva, Silke Knoll. Vendar športnica odločno zanikuje, da bi bilo to res. Nekdanji zahodnonemški metalec diska Alwin Wagner pravi, da je vse, kar seje doslej razkrilo, le vrh ogromne ledene gore. On sam je jemal steroide šest let, vse od leta 1977. »Metalci diska in krogle,« trdi nekdanji atlet, »ne bi ni- terme * Čatež VESELO PUSTNO RAJANJE 9. FEBRUARJA 1991 X hotelu Terme in hotelu Grad Mokrice zabavni program za goste ~~~ bogate nagrade za izvirne maske ^formacije: lri rezervacije: 0608/62-110 69-500 -So koli dosegali takih razdalj brez anaboli-kov. Če jih ne jemlješ, začneš zaostajati.« Nemška atletska zveza je zaradi vsega tega sklenila, da bo začela z naključnimi testiranji atletov. To je najboljši način, da odkrijejo tiste športnike, ki si na nepošten in za svoje zdravje škodljiv način povečujejo moč. V obeh svetovnih atletskih velesilah, ZDA in Sovjetski zvezi, ter v še nekaterih drugih državah naključna testiranja že opravljajo. Po mnenju nekaterih športnih strokovnjakov naj bi kar polovica vrhunskih športnikov jemala prepovedane snovi, le da jih nikoli ne zalotijo. MiM Izguba manj boli Odstranjeno rakasto doj-ko zamenjajo z novo Rak dojke je sicer precej razširjena bolezen, vendar ne spada med tako nevarne oblike raka, saj zdravniki ob pravočasnem odkritju bolezen učinkovito pozdravijo. Medicinske statistike navajajo, daje rak na prsih ozdravljiv v več kot 90 odst. primerov. Res pa je, da se ženske raka na prsih zelo bojijo, ker jih je groza pred kirurškim nožem, ki je v nekaterih primerih edino učinkovito sredstvo za ozdravitev. Prsi so zunanje znamenje ženskosti, zato ženske odstranitev dojke sprejemajo kot hudo pohabo. Razvoj medicine je prinesel r k,- k V ZDR Te zelo priljubljeno obnavljanje odstranjenih dojk. V zadnjih treh letih-se plastični kirurgi obnovili dojke več kot 100.000 ženskam. Med njimi prevladujejo predvsem mlajše ženske, ki jih odstranitev prsi tudi najbolj prizadene. Od različnih načinov obnove se hitro uveljavlja najnovejši postopek, pri katerem se povežeta kirurška postopka odstranitve dojke in njene obnove. Najprej kirurg odstrani za rakom obolelo dojko, nato pa takoj prevzame delo specialist za plastično kirurgijo, ki iz delov pacientkinega trebušnega tkiva oblikuje novo dojko. Bolnica tako po operaciji okreva in zaživi brez duševne obremenitve, ki sicer spremlja ostrani-tev dojke. ZA MELIORACIJE IN PROTI NJIM LJUBLJANA — Skupščinska razprava v zadnjih dneh starega leta je pokazala, kako daleč vsaksebi so si še mnenja o agrarnih operacijah, kot s skupnim imenom imenujemo hidromelioracije, agromelioracije, zložbe in druge posege v kmetijsko zemljo. Predvsem Zeleni se krčevito upirajo vsakršnemu nasilju nad naravo, v podkrepitev svojih stališč pa navajajo nekatere nestrokovno izvedene posege, ki so porušili naravno ravnovesje, hkrati pa niso prinesli pričakovanega pridelka in dohodka. Seveda obstajajo tudi uspešni posegi ne le v svetu, temveč tudi pri nas, teh pa so se oprijeli uporabniki kmetijskega zemljišča, ki vztrajajo, naj Slovenija ohrani dosedanje finančne intervencije, s katerimi spodbuja izboljševanje kmetijske zemlje. Vendar s pogojem, da so vsi taki posegi opravljeni v vseh pogledih strokovno pravilno in v soglasju z lastniki zemljišč. MINI ZANIMIVOST;— RAČUNALNIK BERE ROKOPIS Osebni računalniki lahko berejo tudi rokopise. Ameriška zasebna družba za razvoj programske opreme Datacap iz Illinoisa je razvila program, ki zmore brati rokopisne dokumente in jih prevesti v zapise, ki jih je mogoče računalniško obdelati. Na trgu sta že programa za osebne računalnike, ki delajo v operacijskem sistemu dos, in za Applo-ve računalnike. Novosti so se razveselili predvsem arhivisti in knjižničarji, saj poslej številnih rokopisnih dokumentov ne bo več treba pretipkavati, marveč jih bodo vnašali v računalnike s skeniranjem, tako kot to že počno s tiskanimi dokumenti. Hitrost branja je 100 znakov na sekundo. Oklepniki izgubljajo boj Ameriške pustinjske želve so ogrožene — Krivec propadanja sta človek in spremenjeno okolje Želve, ki žive v puščavskih predelih Mojave in Sonoran, so tisočletja kljubovale krutim življenjskim razmeram in se kot vrsta uspešno ohranjevale. A samo poldrugo stoletje življenja z ljudmi jih je zrinilo na sam rob propada. Živali so postale bolj občutljive, njihovi oklepi so izgubili čvrstino in postali krhki, velikost živali seje v povprečju zmanjšala za desetino. Že po njihovem videzu je opazno, da jim gre slabo in vse slabše, to resnico pa potrjuje tudi njihovo zdravstveno stanje. V zadnjih letih se je vsem nadlogam pridružilo še epidemično vnetje dihal, ki tako hitro krči število želv, da jih je ameriška vlada predlanskega avgusta proglasila za ogroženo živalsko vrsto. Sledile so znanstvene raziskave, ki naj bi odkrile vzroke za takšno stanje. Vedelo seje sicer, da seje želvam začelo slabo pisati ob prvih stikih z ljudmi, pravzaprav z ovcami in govedom, kijih je človek pripeljal na nekdaj odmaknjena prebivališča želv. Sledil je še gradbeni bum, ki je pobral nove kose bivalnega prostora ob robu pustinj. Toda vse to ne more razložiti tako nenadnega upada in hitrega propadanja želv. Biologa Todd Esque in Erič Peters z državne univerze Kolorado sta sklenila, da bosta uganko razrešila. Medtem ko je Peters ostal v univerzitetnih laboratorijih in analiziral gradivo, se je Esque odpravil v naravo opazovat odrasle želve. Bil je natančen in vztrajen opazovalec. Prva njegova študija je bila pravzaprav smešna: po štiri do pet ur na dan je opazoval posamezne živali in skrbno beležil, kaj vse so požrle. Analiza zbranih podatkov je presenetila. Pokazala je, da so želve izredno rade žrle kosti in še posebno kamenje, bogato s kalcijevim karbonatom. In tu je bil raziskovalec že pri zanimivih zaključkih. Ugotovil je, da puščavske želve čutijo pomanjkanje kalcija in ga nagonsko iščejo v nenavadni hrani, kot so Žulje od ploskanja so vselej dobro plačevali. , L. MANOJLOVIČ Postajamo prazni, banalni, moralno neobčutljivi ljudje, ki polnijo svojo življenjsko eksistenco s samoljubjem. B. ŠTIH Ni se treba grdobij sramovati takrat, kadar o njih govorijo, ampak takrat, kadar jih delajo. A l. SOLŽENICIN človeštvo se je ločilo od živalskega sveta z mislijo in govorom. In naravno je, da morata biti svobodna. Če ju vklenemo, se vračamo v živali. A l. SOLŽENICIN Use v življenju jeenkratnoin zato dragoceno. F, KOCBEK Stalinov sin? Po dejanjih že mogoče, v resnici pa diktator Sadam ________Husein to ni___________ Nedvomno je iraški diktator Sadam Husein ta čas zaradi vojne na Bližnjem vzhodu vsemu svetu dobro znana osebnost. O njem se piše marsikaj, nenavadna in zares osupljiva pa je novica, ki seje pojavila v sovjetski reviji Sobesednik. Po pisanju te publikacije naj bi bil Sadam Hussein Stalinov sin. Novinarska zgodba teče takole. Stalinovega sina Jakoba so med drugo svetovno vojno ujeli nacisti. Ko so sovjeti ujeli nekega nemškega generala, so nacisti ponudili zamenjavo obeh pomembnih ujetnikov, vendar je oče Stalin ponudbo zavrnil. Uradna zgodvina pravi, daje Jakob Stalin umrl v vojnem ujetništvu. Toda novinarska zgodba se s tem ne strinja. Jakob naj bi ušel iz ujetništva in pobegnil na Bližnji vzhod. Za stalno naj bi se naselil v neki iraški vasici, se poročil s tamkajšnjo vaščanko in imel z njo sina, ki ga danes svet pozna pod imenom Sadam Husein. Zgodba je razburljiva, ima pa usoden spodrsljaj: Sadam seje rodil leta 1937, se pravi dve leti prej, kot se je začela druga svetovna vojna. kosti in kamenje. Odkritje, da živali trpijo za osteoporozo oziroma za bolezensko kostno krhkostjo, je bilo potrjeno z analizo kosti poginulih živali v laboratorijih. Kalcij je za želve zelo pomembna snov. Kalcij je tako in tako potreben vsakemu živemu bitju, želvam pa še posebej, ker porabijo kar 80 odstotkov konzumiranega kalcija za tvorbo oklepa, samice pa še za tvorbo jajčnih lupin. «Za tvorbo oklepa in jajc gre toliko kalcija,« pravi Esque, »da ga ostane premalo za druge potrebe organizma. Ce upade količina zaužitega kalcija samo za malenkost, se to hitro odrazi: želva postane tako šibka in tako podvržena zlomom, da se le s težavo giblje, prehranjuje, bori za samico in opravlja ostale, za življenje in obstoj potrebne dejavnosti.« Esque in Peters domnevata, daje prišlo do pomanjkanja kalcija v vsakdanji želvji prehrani zaradi sprememb eko sistema, ki jih je povzročil človek s svojimi posegi v okolje. Živinorejci so s kemičnimi sredstvi iztrebili mnoge avtohtone pustinjske rastline, bogate s kalcijem, namesto teh rastlin pa so začeli uvajati evropske vrste trave. Okolje se je v tem pogledu bistveno spremenilo, za želve odločno na slabše. Kaj narediti? Sajanje starih puščavskih rastlin ne pride v poštev. Tudi nastavljanje kosti in krmišč s kalcijem bogatih mineralov po prebivališčih želv se ne obnese, ker se do teh delikates prej dokopljejo druge pustinjske živali. Strokovnjaki ne vedo, kaj naj naredijo. Upajo, da bodo želve zdržale še nekaj časa, ko bodo odkrili učinkovito metodo za njihovo ohranitev. Nad 5 milijard Najnovejši podatki, ki sojih izračunali strokovnjaki za demografska gibanja, govore, da seje tudi lani nadaljevalo naraščanje svetovnega prebivalstva. Čeprav v nekaterih državah nimajo statistične obdelave demografskih gibanj, pa na osnovi ocen in znanih podatkov strokovnjaki ugotavljajo, da je leta 1990 živelo na svetu 5 milijard in 24 milijonov ljudi. Iz teh podatkov izhaja, da je v povprečju živelo na enem kvadratnem kilometru sveta 34 ljudi. Med celinami je še vedno najgosteje naseljena Azija, kjer je gostota prebivalstva 107 prebivalcev na kvadratni kilometer, takoj za Azijo je na lestvici Evropa s 100 prebivalci. Pod svetovnim povprečjem so: Afrika z 20 prebivalci na kvadratni kilometer, Amerika s 16, Sovjetska zveza s 13 in Oceanija, kjer pridejo le 3 prebivalci na kvadratni kilometer. V Evropi ostaja gostota naseljenosti približno enaka kot doslej. Še vedno so najbolj gosto naseljene mestne državice, kot sta Vatikan in Monaco, kjer pride kar 18.121 oziroma 2.273 prebivalcev na kvadratni kilometer. Najredkeje naseljena evropska država pa je Islandija z 2 prebivalcema na kvadratni kilometer. Česar ne poznale, ne jemljite za zlo. M. ŠVABIČ Nenehen boj za demokracijo, to je edini stvarni in trajni cilj tako za nas danes kot tudi za ves človeški rod. M. DJILAS ZINKA Tukaj je, majhna žara in za njo slika nasmejane sosede Zinke. Se tri ure, tri drobcene ure v kaosu večnosti, pa bo ta kupček pepela v grobu, ki ga je sama že pred smrtjo skrbno pripravila. Kaj je res minilo že toliko let? Je! Nepreklicno in do-končnoie usoda položila svoj prst nanjo in jo odpisala. Ko sem prišla v njeno sosesko vsa izgubljena, me je samo ona sprejela za sosedo, brez odvečnih besed in vsiljivosti. Od vseh sosed mi je bila najdražja. Ni silila v mojo preteklost, ni bila radovedna in opravljiva. Imela je lepe, vedno urejene in čiste srebrne lase. Nikoli je nisem vprašala in ne zvedela, ali so bili naravno taki. Nisem je slišala pritoževati se ne kritizirati, dostojanstveno je sprejemala vse okoli sebe in puščala je življenje takšno, kot je teklo. Vedela sem, da so jo operirali zaradi raka, vendar ni nikoli govorila o bolezni. Leto za letom je hodila na preglede in nikoli je nisem slišala, da bi vsaj za hipec obupala. Poletni dan. Trave so zrele in čas košnje je tu. Grabim seno na njenem vrtu. Zinka sedi v senci bezgovega grma in veze gobelin. Zapleteva se v pogovor. Spomnim se, da v našem mestu gostuje Sloven- ski oktet. Rada bi ga slišala, a nimam družbe, ker mož noče iti. Potožim njej, da mi bosta propadli vstopnici. Z veseljem pristane, da gre z menoj. Nenadoma spoznam, kako zelo je tudi ona potrebne družbe.Zvečergreva skupaj na koncert, se pomeniva o tem in onem, a nobene slabe besede ne o znancih in ne o sosedih. Taka je bila Zinka. Potem gre moja pot drugam. Skoraj sem pozabila nanjo. Nekega dne jo po dolgem času srečam na ulici. Vsa je zbegana in pove mi, da se je po tren desetletjih zdravljenja rak ponovno pojavil. Pretresena sem še bolj kot ona. Na zunaj ni videti, da trpi. A če je mene zaskelelo, kako šele njo! Zvečer razmišljam o nji in o sebi. Dajem obe na tehtnico. Moiih težav ni malo, a njene dvignejo mojo skodelico visoko. Moji problemi se pokažejo neznatnipred senco smrti, ki visi nad njo. Minejo meseci. Srečava se. Ko mi je povedala, da gre naročit grob in spomenik zase, ji nisem mogla verjeti. Zdela se mi je nezemska, nič podobna običajnemu človeku, ki rad pestuje svojo bolečino in zaradi nje ne vidi ne levo in ne desno. Nisem mogla verjeti njenemu pogumu. Zdaj sem tu pred njeno žaro in sliko. Malo poprej sem videla njen grob, pripravljen zanjo: pripravila ga je, dala je vklesati priimek, kamen čaka samo še nieno ime in datum smrti. Kako stvarna ženska je bila! Morda je kdaj izgubila tla pod nogami, a mi, njeni slučajni sopotniki, tega nismo opazili. Danes vem, da bi bila rada podobna nji. Ostaja mi v spominu kot prijazna ženska, nasmejana pod bogato krono srebrnih las, prijaznih in mirnih oči. Zdaj so njene oči zazrte mimo mene v večnost, v neznano, v tako oddaljeno in tako blizu. J. Dolenjska iipa jahalnico Pokrita jahalnica na Bajnofu bo sezono tega __________športa podaljšala na celo leto_____________ NOVO MESTO, OTOČEC — Nova jahalnica, ki sojo v petek slavnostno odprli na Bajnofu, ni velika pridobitev le za Otočec in tamkajšnje turistične delavce, pač pa predvsem za dolenjski športni turizem, kije prav po zaslugi Krkinega hotela na Otočcu v zadnjih letih pridobil veliko tega. Spomnimo se lani uvedenega terenskega jahanja, potem programov gorskega kolesarjenja, sedaj je ponudba še pestrejša. »Od kmetijskega šolskega centra smo za 25 let vzeli v najem nekaj prostorov na Bajnofu. Gre za 40 krat 20 metrov velik pokrit prostor, ki smo ga preredili v jahalnico, in hleve, v katerih je prostora za 12 konj in žrebeta,« je v petek ponosno razlagal Ivan Brumat, direktor hotela Grad Otočec. Ob Strugi, kije bil doslej center jahalnega športa na Dolenjskem, je tako nastal nov, Novomeščanom precej bližji, ki bo imel hkrati vlogo vzrejnega konjskega centra. »Jahalno sezono smo s tem podaljšali na celo leto. Pokrita jahalnica bo zagotovo prišla prav tudi Novomeščanom, zanje smo pripravili 3-mesečni program s šolo jahanja, katerega cena znaša 4.800 dinarjev,« pravi Brumat. Ni odveč dodati, da naj bi pokrita jahalnica na Bajnofu že v bližnji prihodnosti postala tudi gostiteljica kakšnega tekmovanja. In za konec še nekaj o cenah. Vikend paket šole jahanja z bivanjem v Gami hotelu znaša 1.000 din, 7-dnevni paket, ki zajema 13 ur šole jahanja v dvorani in še nekaj lepih presenečenj, pa stane 3.700 din. Za tiste, ki vedo, kakšne užitke prinaša tovrstni šport, cene zagotovo niso pretirane. B. B. c S KEGLJAŠKIH STEZ • Končan je prvi krog posamičnega prvenstva za članice v okviru območne kegljaške zveze Novo mesto. Po dveh nastopih je na kegljišču v Ivančni gorici obdržala vodstvo Milena Veber pred Šked-ljevo in Vidmarjevo. Pred finalom, ki bo v Novem mestu, je vrstni red: Veber 778, Škedelj 767, Vidmar 766, A. Dalmacija 730, V. Dalmacija 728, Cindrič 727, Flisar 724, Miklavčič 679, Štricelj 661, Zupančič 653 in Okoren 606. Tekmovanje se prične v soboto ob 16. uri. • Moški so merili moči v Kanižarici in Domu JLA. Povedal je Vinko Hutar pred lanskim zmagovalcem Francom Tkav-cem. Dvanajst najboljših bo igralo za prvaka v Ivančni gorici v nedeljo ob 14. uri. Trenutni vrstni red: Hutar 1.663, Ž. Goleš 1.649, Tkavc 1.636, Klevišar 1.630, Dra-ganjac, 1.625, Rakuša 1.613, S. Blažič 1.607. CEGLARJEVA IN IVAČIČ V Ivančni gorici seje končalo 14. odprto prvenstvo kegljaškega kluba Mercator Trebnje ob 20-letnici delovanja. Nastopilo je skupno 150 kegljačev iz domala vse Slovenije. Pri ženskah je zmagala s 796 podrtimi keglji Ljuba Ceglar (Proteus Postojna) pred Zmago Stegovec (Tekstina Ajdovščina) s 784 in Lilo Drekonjo (Proteus Postojna) s 784. Najboljša Dolenjka je bila Milena Veber (Nm) na 5. mestu. Pri moških je bil s 1.769 keglji prvi Dušan Ivačič (Gradis Ljubljana), pred Janezom Klančišarjem (Proletarec Zagorje) s 1.740 in Francem Tkavcem. Slednji je presenetil, saj seje s 1.731 podrtimi keglji povzpel z dvanajstega na 3. mesto. (N. G.) ZA BOLJŠE PLAVANJE TREBNJE — Tu se bo 11. februarja začel tečaj za vaditelje plavanja, ki je menjen učiteljem razrednega pouka ir ZMAGA PARTIZANA DRAGATUŠ — V tukajšnji športni dvorani je domači Partizan pripravil 18. januarja odbojkarsko tekmovanje ekip iz KS. Zmagal je Partizan, za njim pa sta se uvrstili ekipi OS in Prvih letnikov. Stotnija 1 Moja dežela. INLES RIKO NA DRUGEM MESTU SLOVENJGRADEC — V tukajšnjem republiškem rokometnem mladinskem finalu, kjer so se pomerili igralci, rojeni 1971. in pozneje, so nastopile ekipe gostitelja, Aera Celje, Kolinske Slovana in Inlesa Rika iz Ribnice. Ribničani so po nesrečnem porazu v prvi tekmi s Kolinsko Slovanom, kjer so k rezultatou 20:15 svoj delež prispevali sodniki, premagali Celje s 17:16 in Slovenjgradec z 22:16. Tako so ribniški igralci zasedli 2. mesto s 4 točkami, kolikor jih je imel tudi Slovan. Toda v svojih vrstah so imeli najboljša igralca turnirja, in sicer vratarja Lapajneta in strelca Lesarja z 28 goli. M.G-č na-in iz- vajalcem osnovne šole plavanja po Programu življenja in dela osnovne šole. Tečaj, ki ga organizirata ZTKO Trebnje v sodelovanju s FTK iz Ljubljane, se bo začel tega dne ob 15. uri v osnovni šoli v Trebnjem, v Kidričevi 11. Temu teoretičnemu uvodu bo sledil praktični del tečaja v bazenu na Otočcu. Šolnina znaša 500 din. Prijave sprejema do 4. februarja ZTKO Trebnje, Kidričeva 2. PIONIR:STRUMICA 3:0 NOVO MESTO — V soboto so se pričeli odločilni boji za vstop v A 1-zvezno odbojkarsko ligo. V novomeški športni dvorani pod Marofom sta se pred 500 gledalci pomerili vrsti Pionirja in Strumice. Novo-meščani so prijetno presenetili, zaigrali so domiselno in predvsem borbeno in gostom tudi številni ugovori, zavoljo katerih jim je sodnik pokazal kar dva rdeča kartona, niso pomagali. Pionir je gladko zmagal s 3:0 (10, 12, 11) Upajmo, da bo tako tudi v soboto, ko pride v Novo mesto za pionirjevce neugodni Spartak. S sobotno zmago se je Pionir še utrdil na 1. mestu 2. A-ZOL in ima vse možnosti, da se uvrsti v najboljšo skupino zvezne odbojkarske lige. NOVOLES TUDI NAJBOLJŠI NOVO MESTO — Ekipa Novolesa je sodelovala v Splitu na nedavnih kvalifik- kar pomeni izjemno močno konkurenco, zato je zmaga Novolesa prijetno presenečenje. V polfinale kadetskega prvenstva Jugoslavije seje v Splitu poleg Novolesa uvrstila še ekipa Primorja. Novoles: Červ 75, Zaturoski 47, Černe 36, Lihtineger 30, Strašek 16, Petrov 15, Grandovec, Lubej, Andrijanič, Džananovič. STRELSKI REZULTATI V 8. kolu II. republiške strelske lige so bili doseženi rezultati: Boštanj—Iskra Semič — 1.451:1.451, Impol (Sl. Bistrica) — Heroj Marok (Sevnica) — 1.436:1.461, Celje—SOP Leskovec — 1.435:1.438 itd. Vrstni red po 8. kolu: L—2. Večer (Mb) in SOP Leskovec (14 točk), 3. Iskra (9), 4. Celje (8), 5. Boštanj (8) itd. Kmalu za točke Rokometaši pred nastopi RIBNICA, KOČEVJE — Rokometašice Opreme in rokometaši Inlesa Rika so se že začeli pripravljati na novo sezono. Kočevkc bodo verjetno nadaljevale sezono 2. februarja ali teden dni kasneje, medtem ko bodo šli Ribničani v boj za prvenstvene točke 15. februarja. Kočevke trenirajo za začetek v Ribnici, in to z isto ekipo, ki je v preteklem letu nesrečno izgubila večje število že osvojenih prvenstvenih točk. Vsi poskusi, da bi v klub dobili kako igralko močnejšega udarca, so se izjalovili. V ekipo pa se vračata Julija Filipovič in nekdanji kapetan Marina Jerič, ki sta obe postali mamici. Ribničani bodo del priprav opravili na Malem Lošinju in preostanek doma. Trener Andrej Mateje zbral igralce, ki so bili v ekipi preteklo sezono. Gre torej za mlado ekipo, katere steber sestavljajo imena, ki so svoj čas dosegla medaljo državnih kadetskih prvakov. Čeprav se zdi prvo mesto nedosegljivo, bodo Ribničani poskusili narediti vse, da bi se približali vodilnemu trboveljskemu Rudarju. Kar zadeva rokometno klimo v Kočevju in Ribnici, se zdi, da bi šteli za velik uspeh obstanek Opreme v ligi, pri čemer nihče ne zanika, da bi ekipa lahko tudi izpadla. V Ribnici pa na tihem pričakujejo prvo mesto, čeprav bi bil tudi »samo« vrh tabele uspeh. M. GLAVONJ1Č DVE DESETLETJI NA MOTORJU — Predsednik novomeškega AMD Jože Prosinečkije na petkovi skromni slovesnosti podelil spominsko darilo znanemu novomeškemu športniku, motociklistu Alojzu Pavliču, ki je letos zaokrožil dve desetletji druženja z motorjem. V tem času je bil Lojze kar trikrat državni prvak v razredu do 125 ccm, kar ni doslej še nikomur uspelo, na motorju je v teh letih prevozil blizu 100 tisoč kilometrov, z avtom pa dodatna 2 milijona. Največji Pavličev uspeh je seveda točka, ki jo je osvojil na dirki za svetovno prvenstvo na Grobniku, nemara še pomembnejša od tega pa je njegova obljuba, da dirkam in motorju navzlic štirim križem na hrbtu še ne misli reči zbogom. (Foto: B. B.) Znani najboljši športniki leta Med ši portnicami najuspešnejša atletinja Vladka Lopatič, med šp< Robert Kranjc in med ekipami člani Rokometnega kluba D ortniki strelec obova BREŽICE — Občinska športna zveza je pretekli petek podelila nagrade in priznanja najboljšim športnikom v letu 1990. Predsedstvo pri izboru ni imelo lahkega dela, saj kljub slabim možnostim za treninge v Brežicah ne manjka uspešnih tekmovalcev. Naziv športnice leta so podelili atletinji Vladki Lopatič, ki ima status vrhunske športnice zveznega razreda. Med športniki je bil letos najuspešnejši Robert Kranjc, član Strelske družine IMV, ki je zmagal na republiškem tekmovanju v stre- NA PLAVANJE V RIBNICO KOČEVJE — Plavalni tečaj za učence četrtih razredov osnovnih šol Kočevje, Stara Cerkev in Željne se je začel 7. januarja v plavalnem bazenu v Ribnici, trajal pa bo do 26. januaija. Skupno se bo (na)učilo plavati blizu 280 šolarjev. Tečaj je vsak dan, tudi ob sobotah, ob nedeljah pa ne. Kočevski plavalni bazen pa je že skoraj od otvoritve zaprt. Ijanju z malokalibrsko pištolo, na državnem prvenstvu pa seje uvrstil na 6. mesto in izpolnil normo za vrhunskega športnika zveznega razreda. Za najboljšo ekipo so razglasili člansko ekipo Rokometnega kluba Dobova, ki si je priborila 1. republiško ligo in v njej tudi uspešno tekmuje. Med najbolj uspešne športnike so se v letu 1990 uvrstili še: Tihomir Trajkovič, Gregor Podvinski, Jure Rovan in Boštjan Gregorič, atleti, ki imajo status zelo perspektivnih športnikov; atleta Vlado Kurajič in Branko Grubič; član NK »Svoboda« Brežice in obenem član republiške mladinske reprezentance Anton Berdik, ravno tako s statusom perspektivnega športnika; karateist Veljko Jukič, uspešen član slovenske reprezentance; Adi Brod, kije osvojil L mesto na prvenstvu Slovenije v karateju med mladinci; atletinja Urška Kostevc z uspehi v metu krogle ter Vanja Rancinger, članica TVD Partizan Brežice in učenka športnega razreda, kije bila 9. na republiškem prvenstvu v gimnastiki. Kulturni del prireditve je ob kitari za- polnil duet Križanič, poživile pa so ga še plesalke plesne skupine »Omega«, ki jih vodi Romana Korber. Brežiški karateisti so prikazali svoje delo in nekaj osnovnih kat, medtem ko so učenci gimnastičnega športnega razreda navdušili s svojimi va- • Kot je dejal podpredsednik Športne zveze Brežice Ivan Veble, so rezultati športnih razredov že vidni, saj se v njih vzgajajo uspešni mladi tekmovalci. V kolektivnem športu je poleg Rokometnega kluba iz Dobove še posebej pohvalil brežiške nogometaše, pri individualnih športih pa atlete, ki so med najuspešnejšimi slovenskimi klubi, saj so letos pobrali kar 51 medajj in imajo 2 tekmovalca mednarodnega ranga. V občini se ponašajo tudi s športniki drugih panog, kot so tenisači, karateisti, kajakaši, kanuisti, planinci, strelci, taborniki in še kdo. jami, ki so se jih naučili ob pomoči Zdenke Senica. B. DUŠIČ Iz skladišča IMV ukradla katrci Četverica pred sodiščem — Vrednost pred leti ukradene katrce je danes 194 (!) _________din — Kopar in Koklic bosta morala v zapor NOVO MESTO — Resda policijski in sodni mlini praviloma meljejo zanesljivo, a neredko tudi počasi, celo prepočasi. Vzrokov je bržkone več, toda kakršni koli že so, gredo nepridipravom vselej na roke. V leti 1986 in 1987 segajo dogodki, zavoljo katerih so morali pred novomeške sodnike 43-letni Rudolf Kopar, 33-letni Viktor Koklič in Novica Dejanovič, vsi doma iz Novega mesta, ter 37-letni Jože Zorko iz Grmovelj pri Škocjanu. Z njihovimi imeni je bilo povezanih nekaj tatvin v novomeški IMV, tudi izginotja dveh novih, na Grmu skladiščenih katrc in osemnajstice. Ni kaj, možakarji so se dela lotili prebrisano in profesionalno. Senat novomeškega temeljnega so- pred Višjim sodiščem oproščena. dišča je moral razpisati kar dve obravnavi, da je dogodke v celoti pojasnil. Rudolf Kopar, kije bil v tistem času zaposlen v IMV, sedaj pa dela pri zasebniku, je skupaj z nezaposlenim Viktorjem Kokličem —oba sta s sodniki že imela opravka — med 10. in 31. decembrom 1986 iz novomeške IMV odpeljal nov osebni avto R-4 GTL svetlor-jave barve. Nekaj zatem pa sta podoben podvig ponovila, le daje tokrat iz skladišča IMV izginila katrca temnorjave barve. Tatvino sta izvedla tako, da je Kopar ukradeno vozilo pripeljal mimo vratarjev in varnostnikov na drugo stran tovarniške ograje, tam pa ga je s kantico bencina čakal Koklič. Gorivo sta pretočila v ukradeni avtomobil, Koklič pa je nato Koparja s svojim avtomobilom spremljal med vožnjo do skrivališča, ki sta ga izbrala in pripravila že prej. In sedaj še najzanimivejše: ko je sodišče razpravljalo o teh tatvinah in vrednostih ukradenih vozil, je — če verjamete ali ne — imelo v rokah znesek 194,00 (stoštiriindevetdeset) dinarjev, kolikor sta katrci veljali v tistem času, tovrstni zneski pa se v sodnem postopku ne revalorizirajo. Dodajmo ob tem, da sta bila Kopar in Koklič na novomeškem sodiču spoznana tudi za kriva tatvine osebnega avtomobila R-18 (zanj je bila v sodbi zapisana vrednost 430,80 din), vendar ju je Višje sodišče v Ljubljani tega dejanja zaradi zastaranja oprostilo. Prav tako je po mnenju ljubljanskih sodnikov zastaralo dejanje, za katero sta bila obsojena pred novomeškim senatom Rudolf Kopar in Novica Dejanovič, v tistem času zaposlen v IMV, sedaj pa v Plamexu. Po mnenju novomeških sodnikov sta namreč v drugi polovici leta 1986 v IMV ukradla 2 hladilnika za R-18, dva hladilnika za katrco, 6 polosovin in 120 ležajev za R-4, Kopar sam pa še 30 amortizerjev in 100 končnikov za katrce, kot že rečeno, pa sta bila dejanja zaradi zastaranja Ni pa zastaralo to, daje Jože Zorko v decembru 1986 kupil za pičlih 50 din od Koparja in Kokliča osemnajstico bele barve, brez dokumentov, čeprav je vedel, daje ukradena. Doma v Grmovljah je nato iz drugega karamboliranega avtomobila, ki gaje 24. novembra 1986 kupil v Ljubljani, izrezal del pločevine s številko šasije in nato ta del privaril na mesto, kjer je bila zapisana številka šasije ukradenega novega avtomobila. S pomočjo prometnega dovoljenja rabljenega in karamboliranega avtomobila je nato opravil tehnični pregled in 12. januarja 1987 avtomobil registriral. Z njim seje vozil vse do junija, nato pa ga je prodal. In kaj je sodišče dokazalo De-janoviču? Ta je v drugi polovici leta 1986 od Jožeta Rapuša prejel 50 končnikov za katrco, nato pa od Koparja še nadaljnjih 50 končnikov in 30 amortizerjev, ki jih je predal naprej, čeprav je vedel, da je bilo vse to ukradeno. Rudolf Kopar je bil tisti, ki je s svojimi odkritimi izjavami veliko pomagal sodnikom. V IMV je bil zaposlen že 13 let kot konstruktor, spoznal seje s Kokličem, ki pa je bil takrat v hudih psihičnih težavah. Skupaj sta nato prišla na idejo, da ukradeta nov avtomobil, nato kupita rabljenega in njegove podatke pretolčeta na ukradenega. Re-čeno-storjeno. Le da se barva prve ukradene kartce ni docela ujemala z barvo stare in rabljene, ki stajo kupila, zato je bilo pač potrebno ukrasti še eno. Tokrat jima je uspelo, katrco sta celo registrirala, drugo, ki je bila spravljena pod kozolcem v Rumanji vasi, pa sta »nepredelano« prodala. Kopar je tudi povedal, da kraja ni bila posebno težka, v IMV preprosto ni bilo kontrole nad novimi avtomobili. In kazni? Senat novomeškega temeljnega sodišča je Koparja, kije bil v priporu med 28. marcem in 24. aprilom 1989, kaznoval z dvema letoma in 6 meseci zapora, Kokliča, ki je bil v pri- ZAVAROVALNICA NOVO MESTO, d.d. Vabi vse interesente, ki jih zanimata terensko delo in dodaten zaslužek, da se zglasijo v petek, 25.1.1991, od 8. do 10. ure, ali v ponedeljek, 28.1.1991, ob enakem času, na razgovor v poslovnih prostorih v Novem mestu, Cesta herojev 1. Zavarovalnica Novo mesto bo z interesenti sklenila pogodbo o delu za sklepanje življenjskih zavarovanj. Pogodbo o delu lahko sklenejo tudi že zaposlene osebe. V AMD BREŽICE SO PONOSNI NA SVOJA VTOPARK — Tik pred novim letom so za avtošolo kupili tri nova vozila znamke Golf, tako da imajo zdaj za praktično vožnjo kandidatov na razpolago 6 osebnih vozil kamion s priklopnikom in motorno kolo z napravo za radijsko vodenje kandidata Naftni derivati ne smejo v vsak prostor Ostrejši nadzor V zadnjem času na nekaterih bencinskih črpalkah v Sloveniji občutno narašča nakup vseh vrst naftnih derivatov, posebno dizelskega goriva in kurilnega olja. Zaradi tega skladno z 2. odstavkom 25. člena zakona o varstvu pred požarom odrejamo poostren nadzor nad hranjenjem naftnih derivatov, predvsem v zasebnem sektorju. Naftni derivati se smejo skladiščiti v kovinskih posodah, kanistrih, sodih ali rezervoarjih, plastične posode se lahko uporabljajo za skladiščenje bencina samo, če so atestirane. Prostor, kjer skladiščimo naftne derivate, mora biti protipožarno ločen od drugih, potrebno gaje dobro prezračevati in v njem ne sme biti virov odprtega ognja. V prostoru ne sme biti drugih gorljivih snovi. Blizu prostora v derivatih morajo biti sredstva za gašenje. Skladišče omenjenih vnetljivih snovi mora biti zavarovano zlasti pred otroki. Kako občani upoštevajo omenjene varnostne ukrepe, bodo nadzorovali inšpekcijski organi in gasilci, je med drugim zapisano v sporočilu republiškega inšpektorata za požarno varnost. poru prav tako med 28. marcem in 24. aprilom, na 1 leto in 10 mesecev zapora, Dejanoviča na pogojno kazen 10 mesecev za dobo dveh let, Zorka pa na 9 mesecev, pogojno za 3 leta. Kot že rečeno, je Višje sodišče v Ljubljani nekatera dejanja zaradi zastaranja zavrglo, temu primerno prirejene so bile tudi kazni. Koparju jo je znižalo na 1 leto, Kokliču pa na II mesecev zapora. Sodba je dokončna in pravnomočna. B. BUDJA POTA m sm? čežani ■ poročaj I0 45 let Avto-moto društva Ob jubileju posodobitev avtoparka in prostorov — Tisoč članov, avtošola, uspesen avto-moto šport BREŽICE — V letošnjem letu bo za vozniški izpit v njihovi avtošoli. Avto-moto društvo Brežice obeležilo V jubilejnem letu bodo pri brežiškem 45 let svojega delovanja, saj so ga ljubi- Avto-moto društvu začeli prodajati av-telji avto-moto športa, ki so trdno verje- tokarte ter izdajati pooblastila za vožnjo li, da bo pločevina na kolesih kmalu v tujo državo s tujim motornim vozilom preplavda tud' Posavje, ustanovili ze le- in garancijska pisma za turizem v tujini, ta 1946. Takrat je bilo društvo med pr- Posebna presenečenja so namenili kan- vimi osmimi v Sloveniji. V zadnjih letih didatom za opravljanje vozniškega izpi- šteje okrog tisoč članov k. imajo zaradi ta, med njimi 3 brezplačne ure vožnje in svoje pripadnosti posebne ugodnosti. 5e vrsto drugih ugodnosti in popustov. Društvo ze od začetkov vodi tudi avto- B D šolo in zelo uspešno športno sekcijo z motokrosisti, ki so zadnja leta v samem republiškem in državnem vrhu. Po besedah sekretarja društva Martina Kolarja želijo v jubilejnem letu število članov še povečati, zato jim bodo nudili nekatere dodatne ugodnosti. Vsak član ima že danes 10-odstoten popust pri tehničnih pregledih in hkrati tudi brezplačne varnostne teste pri Prevozu Brežice, 5 odst. popusta pri Avtoe-lektriki Hrastovšek in enak popust pri storitvah Agroservisa. Odvetnik Drago Vidmar nudi članom pravno pomoč, v društvu pa poskrbijo tudi za vleko poškodovanih in pokvarjenih vozil ter opravljajo prevoze blaga s tovornim vozilom s priklopnikom. Člani so upravičeni do popustov pri teoretičnem pouku v avtošoli in pri izdaji mednarodnih vozniških dovoljenj. Znatne popuste pri slednjem nudijo tudi vsem kandidatom BREZ PIŠTOLE IN NABOJEV — Med 4. in 18. januarjem je nekdo vlomil v počitniško hišico Nade Štrbenc v Žiho-vem selu. Odnesel je pištolo znamke Zastava, kalibra 7,65 mm, in naboje, kar je skupno vredno 7.000 din. Storilca še iščejo. GLASBA IN OROŽJE — Neznani storilec je med 12. in 14. januarjem vlomil v brunarico blizu Malega Slatnika, ki je last Lada Permeta iz Novega mesta. Zmikavt je odnesel gramofon in zvočnika in tri naboje kal. 16. mm za lovsko puško ter obešanko in tako oškodoval Permeta za 5.000 din. ZAMIKALA GA JE ZLATNINA — Iz nezaklenjene hiše Ignaca Zupančiča z Rožnega Vrha pri Trebnjem je 16. januarja med 17. in 20. uro nekdo odnesel več denarnic, denar in zlatnino. Zupančiča je oškodoval za 9.500 din. OSTAL BREZ AVTOMOBILA — Sedemnajstega januarja med 13.30 in 14.30 je neznani storilec odpeljal sivomo-dro stoenko z registrsko številko NM 134-095, ki je last Antona Selana iz Novega mesta. Vozilo, ki je bilo parkirano na Šmihelski cesti pred servisom Novotehne, je bilo odklenjeno, voznik pa je v njem tudi pustil ključe. Tat je lastnika oškodoval za 80.000 din. • Slovenci se danes ne čutimo ogroženi v svetosti življenja, se pa mnogi čutijo življenjsko ogroženi zaradi manj svetih stvari, zaradi nezaposlenosti, mizernih plač itd (Kirn) Prostovoljno gasilstvo na prepihu? Kako gasiti v bodoče? TREBELNO — Nedavno je gorelo blizu Trebelnega Požar so pogasili. Koliko stroškov bo imel lastnik objekta z odstranjevanjem posledic ognja, je seveda pomembno vprašanje, zlasti zanj. Toda ob požaru, kakršen je bil omenjeni, lahko pomislimo še na nekaj. Kaj bi sedo-gajalo v odročnih območjih, kakršno nedvomno je trebeljansko, če ne bi bilo prostovoljnih gasilskih društev? Zaenkrat so še, ker jih še nihče ni ukinil. Nekateri pa se vseeno boje, da bo delo v številnih društvih po vaseh zamrlo ali da bo teh podeželj-skih društev manj. Ni potreben ukaz, naj se število zmanjša, upadlo bi lahko zaradi prodirajoče tržne filozofije, kateri je denar vse, pro-stvoljno delo pa posel neumnih, ki se ne znajo pobrigati za dinar. Denar je sicer res vse tudi v gasilstvu, zaradi česar imajo prav vsi listi, ki so prepričani, da je sedanjo razvejena mreža gasilskih društev po terenu predraga, in na podlagi takih izračunov svetujejo osredotočanje požarne varnosti ne nekaj dobro usposobljenih društev, poklicnih enot, kakor že bo. Kajti brez denarja se bodo začeli podirati številni domovi po gričih in v dolinah, zastali bodo kombiji, ki so vozili ga; silce ob požarih, porodnice v bolnico in še kaj. Tedaj bi se lahko številni podeželski gasilci upehali Kako bi potem gasili požar kje v hribih pit Trebelnem? Ld 18 DOLENJSKI UST Št. 4 (2162) 24. januarja 199| REPUBLIKA SLOVENIJA SKUPŠČINA OBČINE KRŠKO IZVRŠNI SVET RAZPIS raziskovalnih nalog v letu 1991 zvršni svet Skupščine občine Krško razpisuje raziskovalne naloge za leto 1991 za naslednja področja: 1. Inovacije in razvoj 2. Varstvo okolja 3. Prestrukturiranje gospodarstva 4. Pridobivanje hrane 5. Energija 6- Pitna voda 7. Zdravstvo in socialni razvoj Prijave na razpis sprejemamo od 25.1. do 10.2.1991 na naslov Izvršni svet Skupščine občine Krško. V prijavi navedite naslov raziskovalne naloge, kratek opis in predračunsko vrednost nal0ge x PREDSEDNIK IS: ČERNELIČ FRANC POZD Elektromontaža Abram Matko Rožno 37, v likvidaciji likvidacijski upravitelj razpisuje na podlagi sklepa Temeljnega sodišča v Novem mestu, Enota v Novem mestu, št. St 3/89-33, z dne 13.12.1990 Prodajo Premoženja likvidacijskega dolžnika, in sicer: repromateriala, 108.554,60 din 38.430.00 din 10.600.00 din 7.700.00 din 8.270.00 din 100.00 din 800.00 din 7.520.00 din uroaja, strojev in pohištva, pod naslednjimi pogoji: 1 ■ Izklicna cena a) repromaterial b) stroji in orodje c) pohištvo in pisalni stroji d) termoakumulacijske peči ln garderobne omare e) delovne mize, stalaže In gar. ISICOM 'I, cevni oder avtomobilska prikolica gradbena baraka S! 2 Blago je možno kupiti le skupno — kot celoto iz posameznega seznama (ni možno kot posamezen artikel). 3 Interesenti si blago lahko ogledajo dne 29.1.1991 na sedežu POZD, Rožno 37, v likvidaciji, 68280 Brestanica, in sicer ob 15,30. 4 Ponudbe lahko interesenti dostavijo samo pisno s priporočeno pošiljko na naslov likvidacijskega upravitelja: PODGORŠEK ANTON, Šolska cesta 5, 68280 Brestanica, naj- 6- Blago morajo izbrani in potrjeni ponudniki plačati in odpeljati v roku 8 dni od prejema obvestila — sklepa o izbiri. Vsa dodatna obvestila in sezname posameznih materialov lahko interesenti dobijo pri likvidacijskem upravitelju vsak delovni dan v času od 16. ure dalje na tel. 79-128. bli* cr“n v Sloveniji, la ugled želijo obdržati in se s svojimi storitvami čimbolj pridati ljudem. Zastavljeno delo pokojnega magistra Žumra, ki je v mnogočem pri-2V?q‘ k ustanovitvi izpostave matične lekarne na Senovem in v Krmelju, nadaljuje . nJe desetletje direktorica Breda Drenek-Sološek, tudi z računalniško posodobit-Poslovanja. Pomembna pridobitev, zlasti za prebivalce Planine pri Sevnici, paje k Me izpostave sevniške lekarne v tem kozjanskem kraju. Tako so nam povedali el Silvo Tovornik in drugi pacienti priljubljenega planinskega zdravnika dr. Ja-i Za Šmida, ki so doslej zapravili veliko časa in denarja z iskanjem zdravil v Šentjur-slP- ^evn‘c‘- Na posnetku: tudi s prijazno farmacevtko Slavko Grilc iz Sevnice (na *l) so kmetje in delavci, ki so obiskali lekarno na Planini, zadovoljni (Foto: P. P.) r^ljETE TUDI V GOTNI VASI? — Takole nekako si predstavljamo vojno st\,janje. o katerem je v medijih dandanes tolikanj slišati. Kdor hoče videti °'°dblizu, mu sploh ni treba iz mesta, sajje del mesta tudi Gotna vas, kjer je » posnetek. Pa ne kje v kakem odmaknjenem kotičku, ampak ob magis-‘ui h'Cest' prol‘ Metliki, po kateri se v poletni sezoni vozi vsak dan na tisoče (oi tUrist°v! Toda ne le zanje, tudi za domačine je pogled moteč. Zato pričujo-kd-° '^javljamo. V nasprotju z novinarskim običajem se nismo pozanimali, if?Je lastnik, niti za zgodovino stavbe, ki stoji nasproti parkirišča in samopos-kat tr£ovine. Mislimo namreč, da bi se zanj morala že zdavnaj pozanimati :J Slavka Gruma 18, Novo mesto, tel. 26-201 VPISUJE V JEZIKOVNE TEČAJE: — angleščine — nemščine — francoščine — italijanščine — ruščine — slovenščine Tečaji so začetni, nadaljevalni in osvežitveni, različnih težavnostnih stopenj, primerni za mladino in odrasle. Izobraževanje poteka v skupinah do deset udeležencev, v prijetnem in sproščenem učnem okolju ob zanimivih izobraževalnih vsebinah, v dopoldanskem in popoldanskem času. POSEBNA PONUDBA V 2. SEMESTRU: 40-URNI INTENZIVNI VIDEO OSVEŽITVENI TEČAJ ANGLEŠKEGA JEZIKA S POSEBNIM POUDARKOM NA KONVERZACIJI! Prijavite se lahko po telefonu 26-201 v dopoldanskem času, pisno na naslov: Jezikovni atelje, Slavka Gruma 18, ali osebno v Domu učencev Majde Šilc v Šmihelu ob torkih, sredah in četrtkih od 16. — 19. ure. SREDA, 30.1. SLOVENIJA 1 7.35 — 14.30 in 14.35 — 1.10 TELETEKST 7.50 VIDEO STRANI 8.00 ZIMSKI POČITNIŠKI PROGRAM 11.00 DR. JERRYJA ČAROBNI NAPOJ, amer. film 12.25 PRIPOVEDKE IZ MEDENEGA CVETLIČNJAKA, nadalj. TV Slovenija, 1/5 13.30 MOZAIK, ponovitev PREPRIČEVANJE, angl. nadalj., 5/5 14.20 VIDEO STRANI 14.50 VIDEO STRANI 15.00 ŽARIŠČE, ponovitev 15.30 SOVA, ponovitev 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.05 MOZAIK, ponovitev POSLIKAVE V BANATSKIH PREDDVERJIH, dok. oddaja 17.40 SPORED ZA OTROKE IN MLADE 19.00 RISANKA 19.15 TV OKNO 19.30 DNEVNIK 2 19.55 VREME 20.05 FILM TEDNA SALAAM BOMBAY, indijski film 22.00 DNEVNIK 3, VREME 22.20 KLUB 10, zabavnoglasbena oddaja 23.10 SOVA: ALF, amer. naniz. 22/24 VRNITEV ARSENA LUPINA, 8/12 14.55 MOZAIK, ponovite 15.25 ŽARIŠČE, ponovite ČETRTEK, 24.1. SLOVENIJA 1 7.35 — 13.25 in 14.30 — 24.00 TELETEKST 7.50 VIDEO STRANI 8.00 ZIMSKI POČITNIŠKI PROGRAM 11.00 SKRIVALNICE, kanadski film 12.00 MOZAIK, ponovitev ALPE JADRAN ZAKON V LOS ANGELESU, 35. del 13.15 VIDEOSTRANI 14.45 VIDEO STRANI itev 'E, ponovitev 15.50 SOVA, ponovitev 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.05 ZA VAS IZ STUDIA MARI-BORLEDEH NAPREDKA, ponovitev 17.50 MOZAIK, ponovitev 18.35 SPORED ZA OTROKE IN MLADE 19.00 RISANKA 19.20 DOBRO JE VEDETI 19.30 DNEVNIK 2 19.55 VREME 20.05 G. Simenon: SIMENON, TV nanizanka, 3/13 21.10 TEDNIK 22.15 DNEVNIK 3, VREME 22.35 SOVA: VSE RAZEN LJUBEZNI, 22. del VRNITEV ARSENA LUPINA, naniz., 9/12 23.50 VIDEO STRANI Na podlagi 51. člena zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS št. 18/84,33/89) in 8. člena Odloka o stavbnih zemljiščih na območju občine Trebnje (Skupščinski Dolenjski list, št. 17/86) OBJAVLJA Sklad stavbnih zemljišč občine Trebnje na podlagi sklepa komisije za oddajanje stavbnega zemljišča, sprejetega na 1. seji dne 14.1.1991, JAVNI RAZPIS za oddajo stavbnih parcel za gradnjo individualnih stanovanjskih hiš, in sicer: NASELJE MOKRONOG a) pare. št. 30/1, travnik 3. b.r. v izmeri 708 m2 b) pare. št. 387/6, njiva 4.b.r. v izmeri 792 m2 Odškodnina za zemljišče znaša 69,00 din/m2. Prispevek k stroškom priprave zemljišča znaša 38,50 din. Prispevek k stroškom delne komunalne opreme pa znaša 679,70 din/m2 (150 m2). Cene zemljišča ter stroški priprave in delne komunalne opreme veljajo na dan 31.12.1990 in se bodo valorizirale do sklenitve pogodbe v skladu z indeksom cen na drobno in indeksom podražitev, ki veljajo za ostalo nizko gradnjo (Splošno združenje gradbeništva in IGM Slovenije). Pod delno komunalno opremo je zajeto nizko napetostno električno omrežje brez javne razsvetljave, kanalizacija, vodovod in cesta v asfaltni izvedbi. Vsak ponudnik pa bo moral še posebej: — plačati prispevek za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča v gradbeno za površino lokacije: — urediti okolico objekta v skladu z lokacijskim in gradbenim dovoljenjem ter tehnično dokumentacijo; — plačati elektroenergetski prispevek v odvisnosti od moči vhodne varovalke; — plačati prispevek za priključitev na javno vodovodno mrežje; — sofinancirati manjkajoče komunalne naprave, ki še niso zgrajene (dograditev cest s pločniki v asfaltni izvedbi, zgraditev javne razsvetljave, telefonskega omrežja). Če organizacija združenega dela, v kateri ponudnik dela, ne združuje sredstev za komunalno opremo po posebnem samoupravnem sporazumu, bo ponudnik za parcelo dodatno plačal še vrednost nepovratnih vlaganj v komunalno opremo v višini 21,80 din za 1 m2 stavbnega zemljišča. Ostali pogoji: 1. Odškodnino za zemljišče ter stroške priprave ter delne komunalne opreme je ponudnik dolžan plačati v 15 dneh po podpisu pogodbe o oddaji stavbnega zemljišča. Po tem roku tečejo veljavne zamudne obresti. 2. Ponudnik je dolžan zgraditi objekt do lil. gradbene faze v roku 5 let po sklenitvi pogodbe o oddaji stavbnega zemljišč^. 3. Ponudnik je dolžan plačati varščino v znesku 10% od celotne vrednosti komunalno opremljenega zemljišča. Varščino je potrebno nakazati na žiro račun Sklada stavbnih zemljišč občine Trebnje št. 52120-654-65123 in izkazilo o vplačilu priložiti prijavi. Varščina se uspelemu ponudniku vračuna brezobrestno v ceno zemljišča, neuspelemu pa se vrne brez obresti najkasneje v roku 8 dni po prejemu obvestila o izbiri najugodnejšega ponudnika. Ponudniku, ki bo izbran, pa bo sam odstopil od sklenitve pogodbe, se varščina ne vrne. 4. Rok za vložitev prijav je vključno 8. dan po objavi tega razpisa v Dolenjskem listu. Prijave morajo biti zapečatene, na ovojnici pa oznaka »JAVNI RAZPIS«. Prijavo je potrebno nasloviti na Sklad stavbnih zemljišč občine Trebnje, Goliev trg 5. 5. Ponudnik, ki najbolje izpolnjuje razpisne pogoje, mora najkasneje v 15 dneh po prejemu obvestila skleniti s Skladom stavbnih zemljišč pogodbo o oddaji stavbnega zemljišča, ker bo sicer stavbno zemljišče po tem roku oddano naslednjemu najugodnejšemu ponudniku. 6. Ob odpiranju prijav bo komisija za oddajanje stavbnega zemljišča zahtevala od ponudnika dodatno dokumentacijo, če bo ta potrebna za ugotovitev najugodnejšega ponudnika. 7. Ce se bo za posamezno zemljišče prijavilo več ponudnikov, ki izpolnjujejo pogoje razpisa, bo komisija izdelala prednostni vrstni red na podlagi meril, določenih v odloku o stavbnih zemljiščih na območju občine Trebnje. 8. Stroški objave se zaračunajo v ceno stavbnega zemljišča. 9. Obrazec za prijavo ter ostali razpisni pogoji in informacije so ponudnikom na razpolago pri Skladu stavbnih zemljišč občine Trebnje, Goliev trg 5, Trebnje. SKLAD STAVBNIH ZEMLJIŠČ OBČINE TREBNJE DOLENJSKI UST Št. 4 (2162) 24. januarja 199^ ^• SPOŠTOVANI KMETOVALCI, CENJENI KUPCI Sporočamo vam, da imamo na zalogi zopet vse tipe BCS kosilnic. Prodajamo tudi po sistemu staro za novo. V račun vzamemo tudi druge vrste kosilnic ter ostale kmetijske stroje in priključke. Na zalogi imamo naslednje rabljene stroje in priključke: - Traktor ZETOR 4712 70.000 din - Kosilnice BCS 20 — 30.000 din - Trak. obračalnik 5 — 10.000 din -Plugi 5- 10.000 din - Kultivatorji 5 - 10.000 din - Traktorske škropilnice okoli 8.000 din - Trosilec hlev. gnoja — KRPAN 45.000 din - Cisterne in vse ostšlo, kar potrebujete na svojem posestvu. SPREJEMAMO NAROČILA IN KAVCIJO VPLAČILA ZA TRAKTORJE UNIVERZAL. Se priporočamo! TRSAT d.0.0., Zagorje 31 — 63261, LESIČNO, tel. 063 785-216 ŠPORTNA ZVEZA NOVO MESTO predsedstvo ODDAJA V NAJEM 9ostinske prostore z več opreme v športni dvorani MAROF Novo mesto v skupni površini 130 m2. Nadaljevati se mora dosedanja dejavnost. Ogled prostorov je možen vsak dan, višina mesečne najemnine bo zlicitirana. vloge pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: športna zveza Novo mesto, p.p. 30, s pripisom »najem lokala«. u 'zbiri boste obveščeni v 15 dneh po poteku roka za objavo. ZAHVALA V 91. letu starosti se je tiho poslovila od nas naša draga mama ANTONIJA KORENIČ roj. Pleskovič z Gorenje Gomile pri Šentjerneju Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki so nam ob izgubi naše drage mame stali ob strani, izrekli sožalje, darovali cvetje ter jo spremili na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo sosedu Robertu Peterlinu za poslovilne besede ob domači hiši in gospodu župniku za opravljen obred in ganljive besede slovesa. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Po težkem trpljenju je v 79. letu starosti zatisnil trudne oči naš dragi mož, ata, stari ata, brat in stric FRANC LIPAR Kalce Naklo 35 j^hvaljujemo se vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so nam akorkoli pomagali v težkih trenutkih, darovali vence in cvetje ter denarno pomoč. Posebna zahvala družinam Colarič, Vintar, Glogovšek, Mladkovič in Liparjevim iz Črneče vasi. Hvala ZD Kostanjevica, Kr-v ri!n 8' kaP.lanu M °Pravljen obred in vsem, ki ste pokojnega v tako ehkem številu pospremili na zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi Ljubila si svojo družino, ljubila zemljo si in dom, ostala grenka nam je bolečina, ko odšla si v večni dom. ZAHVALA V 91. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, stara mama, tašča, teta in prababica MARIJA VRANIČAR rojena Nemanič iz Rosalnic 53 pri Metliki !skreno se zahvaljujemo sorodnikom in znancem, ki so nam izrekli so-zajje, pokojni darovali cvetje in jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo g. župniku za opravljen obred, pvkam za petje pri sveti maši in Mestni godbi iz Metlike. Vsem še en-kral Prisrčna hvala! VALILNICA KUHELJ, Šmarje 9, 68310 Šentjernej tel. (068) 42-524 Obvešča stranke, da lahko naročijo enodnevne in tudi večje bele, rjave in grahaste piščance. Za naročilo se priporočamo! ZELO UGODNO - iz uvoza • KOMPRESORJI (251 samo 600 DEM) 501,100 I, 200 1,3001,500 1,1000 1 • STEBELNI VRTALNI STROJI • STROJNE ŽAGE ZA ZELEZO L KOVINA ORODJARSTVO PLASTIKA TRGOVINA LONGAR.,., 068/84-647 AVTO ŠOLA »DIKA« d.o.o. KRŠKO zaposli inštruktorja. Informacije po tel. (0608) 31-616. ANA — KONTO d.o.o. Opravjjamo vsa računovodska dela, vodimo knjige zasebnim podjetjem in obrtnikom ter izdelujemo periodične in zaključne obračune. Informacije po telefonu: 068/ 46-671 od 17. ure dajje. BABY BOUTIOUE TADEJA Metlika, poslovni trgovski center 1. nadstropje vam nudi obutev, oblačila, igrače, skratka vse za vaše malčke. Za nakupe nad 1.000din bo vsak mesec žrebanje, nagrada je 7-dnevno poletno letovanje. Vabljeni! PIŠČANCE, enodnevne bele. težkel čpve nesnice in grahaste, /e naropamo: Valilnica Humek. Irta vW-MI. ftrfl! 24-4%, 68000 Novo mesto. w-v Pravijo, da je dober sen pol zdravja! Torej razlog več za obisk nove trgovine s posteljnim perilom m vsem, kar potrebujete za spanje. »MATIC« v Dilančevi 11 v Novem mestu vas pričakuje vsak dan med 9. in 12. ter 15. in 19. uro, ob sobotah med 9. in 12. uro. Skrb, delo in trpljenje ■ ' ] - .. tvoje je bilo življenje. Veliko, mama, si prestala, zdaj boš v grobu mirno spala. ZAHVALA V 85. letu starosti nas je zapustila draga mama, babica, prababica, sestra in teta ALOJZIJA DRAB iz Pristave 10 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in nam izrazih sožalje ter darovali vence in cvetje. Hvala vsem, ki ste pokojnico v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku, gospodu župniku pa za lepo opravljen obred. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA V 90. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, stara mama, sestra, teta in prababica JERICA SS ŽUR-MOHAR vn' Najlepše se zahvaljujemo sorodnikom in znancem, ki so nam izrekli sožalje, pokojni darovali cvetje in jo pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala družini Vidrihovi za pomoč, osebju Doma starejših občanov za intenzivno nego, pevkam za zapete pesmi in g. duhovniku za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: hčerke in vsi njeni ZAHVALA V 85. letu starosti nas je za vedno zapustila naša ljuba mama ANA MURN z Dvora 42 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so nam izrekli sožalje, darovali cvetje in pokojno pospremili na zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo sosedama Skrbetovi in Grumovi, g. župniku za opravljen obred in pevcem za zapete žalostinke. Hvala vsem, ki boste pokojno ohranili v lepem spominu. Neutolažljivi: hčerka Anica z možem, sin Rado z ženo ter ostalo sorodstvo M S s »t ZLATA VERIGA BARLOG d.o.o.. Glavarjeva 10, Trebnje, Slovenija —Trgovska in proizvodna tvrdka, ki zaposluje 12 ljudi in PROIZVAJA 500 različnih izdelkov. IZVAŽA jih v Veliko Britanijo, Avstrijo, Poljsko, Alžirijo in ČSFR. Za potrebe avtomobilske in procesne industrije UVAŽA rezervne in sestavne dele. Zanimiva no vost: angleška varnostna ključa vnica za a vtomobile. Doma so njeni odjemalci avtomobilske in procesne industrije UVAŽA rezervne in sestavne dele. Zanimiva . novost,- angleška varnostna ključavnica za avtomobile. Doma so njeni odjemalci IMP, Hmezad, Donit, Tesnih in drugi Njena tesnila vgrajujejo v mercedese, fiate, deutze, volksvagne itd Toda ne ustavljajo se. RAZVIJAJO nove proizvode in 2 se pripravljajo na osvajanje novih trgov. Posebej so ponosni na predebvo kako-m vostnih elastomero v —suro ve gume. Nara vnega ka včuka, butadienskega in po-fL Ihkrihtnega ka včuka itd Zdaj obvladajo tehnologijo in dehjo izdelke iz silikonskega, fluor in fluor silikonskega kavčuka. Skoraj ni industrijskega obrata, kine j bi uporabljal vsaj enega njihovega proizvoda. Vfirmi Barlog vedo, kako z gumo tl in kako se naredi izdelek iz te surovine, skratka, vedo vse o tesnilih in gumiranju. ■A Njihovo poslovno geslo je: KVALITETA IN PRILAGAJANJE. Tel 068/44-5 870, 44-621 in fax 44-870.___________________________________________ INTERMARC — V tehnični trgovini v Stopičah prodajajo nahrbtne kosilnice Alpina in Mitsubishi rotacijske kosilnice brez pogona ali s štiritaktnim motorjem. Ponudbo so dopolnili z nahrblnimi kosilnicami Kawasaki z močnejšimi motorji Poleg tega imajo kompleten program BCS kosilnic z bencinskimi ali dizelskimi motorji Na zalogi vsa bela tehnika. V Stopičah, od 8. do 16. ure. Tel 068/43-806. MEDICINA — Poprovih vseh vrst medicinskih, zobozdravstvenih in aneste- U zijskih naprav, zastopstvo in servis za HOLLANDDENTAL. 15 let delovnih iz- £ kušenj in 4 leta v obrti so jamstva za kakovost in ažurnost Poprovih na terenu, m Franc Kastelic, UL heroja Shka 3, Trebnje. Tel 068/44-431. PLESNI STUDIO KRŠKO - Spet začenjajo s TEČAJI: za predšolske £ otroke, vse osnovnošolce, tečaj klasičnega baleta od 6. do 15. leta, aerobike, ste- j pa za otroke, mladino in odrasle. Začetni nadaljevalni in izpopolnjevalni plesni tečaj za mladino in odrasle v družabnih plesih. PRIJA VE v torek in četrtek, 5. in 7. februarja, od 15.30 do 18.00 ure v P0Š Mihajla Rostoharja v Krškem. Tel 0608/32-795.________________________________________________________ RENAULT — Pooblaščeni servis za vsa Renaultova vozila. S certifikatom največjega francoskega proizvajalca. Poprovih v garanciji in izven. Mehanikar-ska, električarska in kleparska popravila. Prodaja rezervnih delov. Vulkanizer-ske usluge od krpanja do montaže. Zaščita pred rjo — korolitl Triletno jamstvo. Vse to vam nudi SERVISNA HIŠA TOMAŽA VOVKA na Obrtniški 4 v Trebnjem. Tel 068/44-403 in 44-550.____________________________________ JANEŽIČ — Garancijska poprovih vseh gospodinjskih aparatov in orodja ISKRA, brivnikov in štedilnikov, skratka vsega. In še: popravlja tudi druge stroje in naprave. Za vse zamenjane dele šestmesečna garancija. Alojz Janežič, Jamska 26, Mirna. Tel 068/47-444,__________________________________________ KOVINOPRODAJA — Pri Povhetu dobite gradbeni in instalacijski material za centralno ogrevanje, vodovod in elektriko. Za 10 do 15 odst ceneje. Prodaja akumulatorje Munja. Belo tehniko, akustiko, telefaxe. Za gotovino 5 odst. popusta, za kredit nad 6 mesecev samo 25 odst. obresti Kovinoprodaja, Shkova 34, Trebnje. Tel 068/44-249.________________________________________ AVTOKLEPARSTVO KUHAR — Avtokleparska delavnica Ivana Ku- t« harja slovi po natančnih kleparskih in ličarskih delih. Ponesrečeni mercedesi £ opli, golfi in tudi zastave dobe pri njem spet nekdanjo obliko. Lakiranje po siste- tm mu glasurit v peči Kompletna storitev: kleparska, ličarska, mehanikarska, elek- V tričarska dela in na koncu avto še operejo, da je kot iz škatlice. Za svoje stranke £ poskrbijo tudi s svojim vlečnim vozilom. Kuhar, Mokronog 87, tel 068/49-087. u. Pokličite, če jih potrebujete. r $ P PRO — MAG TRGOVINA — Vladimir Magnik je na Zagrebški 23 v No- w vem mestu odprl novo prodajalno s tehničnim bhgom. Na zalogi barvni televizor- p ji domače proizvodnje in po ugodnih cenah. Odprto vsak dan od 16. do 19. ure. £ Tel 068/28-319. FOTO ATELJE ASJA — Stalni odjemalci že vedo:fotografija za dokumen- *• te v 10 minutah, vse fotografije z amaterskih filmov v enem dnevu. Fotografirajo £ praznovanja rojstnih dni poroke, pridejo tudi na dom. Tudi komisijska proda- m jalna fotoopreme. Vsak dan od 8. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure. V *■ Novem mestu, na Ghvnem trgu 15, tel 068/25-705. PGP d.o.o. TREBNJE - PODJETJE ZA PROIZVODNJO, UVOZ IN IZVOZ ARTIKLOV ZA POTREBE AVTOMOBILIZMA. VELEPRODAJA DOMA IN V TUJINI. SODELOVANJE S FIRMAMI CHAMPION, FAG, SKS, FAC-CETT, LORETT ITD. PGP, Gubče- ve brigade lb, 68210 Trebnje, tel/fax 068/44-903. SL ZLATA VERIGA Oglase za Zlatu verigo sprejema Alpha d.u.u.. Trdinom II a. Som mesto. tel. 068/28-121 m iiiniiKiur m* iH avto moto društvo trebnje 68210 Trebnje, Trubarjeva 2 AVTO MOTO DRUŠTVO TREBNJE Obveščamo vse člane, tečajnike naše avto šole in vse poslovne prijatelje, da smo se preselili v nove poslovne prostore na Trubarjevi 2 (prenovljen stari gasilski dom). Nova telefonska številka (068) 44-993. Uradne ure: vsak ponedeljek, sredo in petek od 15.do 16. v* . — ZAHVALA Po dolgi bolezni nas je v 71. letu starosti zapustil naš ljubljeni mož in očim ALOJZ PALČIČ iz Podturna pri Dolenjskih Toplicah borec Cankaijeve brigade Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem za podarjeno cvetje in izrečeno sožalje. Posebej hvala družini Fink in Turk za vsestransko pomoč, GD Podturn, Društvu upokojencev in ZB Dolenjske Toplice, pevcem iz Žužemberka, govornikoma tov. Romu in Puhanu za poslovilne besede ter vsem, ki ste ga spremili na zadnji poti. Žalujoči: žena Zalka, Cveto z družino, Slavko, bratranec Tone in sestrična Dana z družinama ter ostalo sorodstvo U TUM TERMI I 1IAC7AMIMA TEDENSKI KOLEDAR - KINO - SLUŽBO ISCE - SLUŽBO DOBI - STANOVANJA - MOTORNA VOZILA - KMETIJSKI STR ¥ J cm I CUIMU »Mo DANIMA prodam - KUPIM - POSEST - ZENITNE PONUDBE - RAZNO - OBVESTILA - PREKLICI - ČESTITKE - ZAHVALE tedenski koledar Četrtek, 24. januarja — Frančišek Petek, 25. januarja — Darko Sobota, 26. januarja — Tit Nedelja, 27. januaija — Vito Ponedeljek, 28. januaija — Tomaž Torek, 29. januarja — Valerija Sreda, 30. januarja — Tinca LUNINE MENE 30. januaija ob 7.10 kino ščip BREŽICE: 25. in 26. 1. (ob 20. uri) ameriški erotični film Zelo grešno dekle. 27. 1. (ob 18. in 20. uri) angleška fantastična komedija Nore dogodivščine barona Munchausna. 28. in 29. I. (ob 20. uri) ameriški triler Zgodba o temni strani. , ČRNOMELJ: 25. 1. (ob 19. uri) ameriška komedija Tam, kjer je srce. 26. (ob 19. uri) in 27. 1. (ob 20. uri) ameriška romantična komedija Očarljiva žena. 30. 1. (ob 19. uri) ameriški akcijski film Umri pokončno — II. del. KRŠKO: 24. 1. (ob 20. uri) hong-konški karate film V tigrovem gnezdu. 25.1. (ob 21. uri) ameriški erotični film Grešna zadovoljstva. 27. 1. (ob 18. uri) ameriška drama Zadnji odcep za Bro-oklyn. 29.1. (ob 20. uri) ameriški avanturistični film Smokljani vračajo udarec. 31. 1. (ob 20. uri) špansko-franco-ski triler Ponorela opica. NOVO MESTO — DOM KULTURE: 24. 1. (ob 18. in 20. uri) ameriška najstniška komedija Nerdsi se maščujejo. Od 25. do 28. (ob 18. in 20. uri) ter 26. (ob 16. uri) in 28.1. (ob 10. uri) ameriška akcijska komedija Še 48 ur —II.del.29.1. (ob 10. uri)Se48 ur — II. del. 29. L (ob 10. uri) ameriška akcijska fantastična komedija Predator. 29. in 30.1. (ob 18. in 20. uri) ameriška komedija Buli Durhan. 30. 1. (ob 10. uri) ameriško italijanska akcijska komedija Barbari. NOVO MESTO — DOM JLA: Od 25. do 27. 1. (ob 19. uri) ameriški film Besnilo. Od 28. do 30. 1. (ob 19. uri) ameriški film Lov na ninje. kmetijski stroji PUHALNIK prodam. Franc Majde, Knežja vas 9, Dobrnič. 359 TRAKTOR IMT 539, popolnoma nov, in Štore 504 prodam. Miroslav Ger-šak, Gorjane 9, 63257 Podsreda. 362 TRAKTOR ZETOR 25, dobro ohranjenega, prodam. Jože Lončar, Orešje 41, Sevnica. 363 KOSO za motokultivator progres Labin (10 KS) kupim. « 87-099. 375 TRAKTOR John Derre (35 KS), starejši letnik, v dobrem stanju, ugodno prodam. /e (0608)43-192. 417 PRIKLJUČEK strižno koso za hondo 600 in prikolico za osebni avto prodam. Alojz Sašek, Irča vas 3, Novo mesto. 493 TRAKTOR Tomo Vinkovič 820, prevoženih 8 delovnih ur, prodam. * * * 1 (061)800-448. 506 NAKLADALKO, rabljeno, in obračalnik prodam. Franci Tršinar, Telčice 2, Škocjan. 516 KOSILNICO znamke SIP S 200, malo rabljeno, prodam. (0608)77-272. 547 kupim VEČJO KMETIJO kupim, vzamem v najem, lahko tudi na preužitek. Informacije na t (061)714-304. 365 ENOSOBNO STANOVANJE ali garsonjero v Novem mestu, obvezno s centralnim ogrevanjem, kupim. » (068) 28-121. 472 motoma vozila TOMOS AVTOMATIK, star eno leto, prodam. ® 43-718. 349 MOTORNO KOLO Tomos 15 SLC prodam ali zamenjam za avtomatik. Pavel Borse, Dol. Maharovec 32, Šentjernej. 351 ZASTAVO 126 P, neregistriran, obnovljen, letnik 1979, ugodno prodam. Ku-letič, * 26-480. 352 JUGO 55, star dve leti, registriran do novembra 1991, prodam za 8100 DEM. * (068)59-082. 356 126 P, letnik 1986, prodam. * (0608)21-376, dopoldne, (0608)32-484, popoldne. 358 R 4 GTL, star 3,5 let, prodam za 65.000 din. * 24-778. 364 JUGO 55, star dve leti, prodam. ® 40-157 ali 40-176. 367 JUGO 45 KORAL, november 1988, prodam. » 22-578. 368 KOMBI ZASTAVA 430, letnik 1976, neregistriran, vozen (za 250 DEM), in lisico strojeno za okrog vratu (za 2.000 din) prodam. Strupeh, Kolonija 11, Mokronog. 369 LADO RIVO 1300, letnik 1988, ugodno prodam. * 65-086. 371 LADO 1300, letnik 1985, prodam. » 26-337. 372 JETTO, turbo, diesel, nemško, prodam ali menjam. * (068)76-327. 373 JUGO 45 KORAL, maj 1989, ugodno prodam. ® 21-719. 374 JUGO 55, star 14 mesecev, bele barve, 18.000 km, ugodno prodam. ® 44-441. 377 LADO RIVO 1300, krem barve, prevoženih 20000 km, registrirano do julija 1991, prodam. * 47-282. 378 ZASTAVO 101 SKALA, letnik 1989, prodam. Informacije na » 23-398, popoldne. 379 126 P, letnik 1981, registriran za celo leto, prodam. » (0608)31-287. 380 JUGO 55 E, letnik 1986, prodam. Kumer, Dalnji Vrh 19, Novo mesto. 385 PRODAM R4 GTL, letnik 88, svetlomodre barve za 8.200 DM. ® 068/23-585 (zvečer.) PRODAM R4 GTL, letnik 1984. ® 068/27-808. ŠKODO 120 L, karambolirano, letnik 1978, prodam. ® 56-753. 386 GOLF DIESEL, letnik 1985, prodam. * (068)65-557. 387 126 P ugodno prodam. Ucman, Čr-mošnjice 48, Stopiče. 388 R 4 TL, letnik 1983, ugodno prodam. » 86-111. 389 126 P, avgust 1986, prodam. ® 25-700. 390 Z 101, letnik 1980, registrirano za leto dni, in 126 p, letnik 1983, land rover—terenski, letnik 1974, in karamboliranega golfa JXD, letnik 1986, prodam. ® (068)49-137. 391 LADO NIVO, letnik 1983, mercedes 220 D, letnik 1973, oba nanovo registrirana, in prikolico za osebni avto ugodno prodam. ® (068)22-073. 392 126 PGL,letnik 1988, prodam. »42-692, po 10. uri. 393 R 4 GTL, rdeče barve, april 1988, zelo dobro ohranjen, prodam. ® 28-643. 395 R 4 TL, letnik 1978, prodam. Sluga, Trg 33, Mirna Peč. 396 GOLFA DIESEL, letnik 1986, ugodno prodam. ® 44-128, od 15.ure dalje. 397 FIAT 126 P, letnik 1984, prodam. ® 25-544. 398 Z 128, staro dve leti, registrirano do januarja 1992. ugodno prodam. Stezinar, Orešje 5 pri Šmarjeti. 400 LADO RIVO, letnik 1989, prodam. Anton Tomič, Trebelno 10, Trebelno. 401 Z 101 GTL 55, letnik 1986, registrirano do 18. avgusta 1991, prodam. Ivan Krivic, Češnjice 15, Trebelno. 402 Z 128 SKALA, letnik 1988, prodam. Penca, Volčkova vas 7, Šentjernej, ® (068)42-217. 404 GOLF, letnik 1980, registriran do oktobra 1991, prodam. ® (0608)67-432. 406 JUGO 45 A, letnik 1986, prodam. ® 21-986, dopoldne. 412 ZASTAVO 750, letnik 1984, prodam. »(0608)77-125. 414 GOLF DIESEL, letnik 1988, prodam. »44-951. 415 JUGO KORAL 45, letnik 1989, prodam. ® 20-237. 420 SUBARU JUSTV GL 10, letnik 1987, metalik, s 5 vrati, prodam. Cvelbar, Šmarieta 5, ® 73-275. 422 JUGO KORAL 55, letnik avgust 1989, prodam. ® 23-525. 423 JUGO 45, letnik 1989, prodam. Groblje 8, Novo mesto. 425 GOLF JXD, letnik december 1985, prodam. ® 85-025. 426 126 P, letnik 1980, prodam. ® 27-646. 427 LADO NIVO, staro tri leta, prodam. ® 58-227. 428 Z 101, letnik 1990, še v garanciji, prodam. Šterk, Šegova 14, Novo mesto, » 24-592. 430 DAIHATSU TURBO DIESEL, star 6 mesecev, prodam. ® (068)24-520. 432 JUGO 45, letnik 1988, ugodno prodam. Hočevar, Vel. Cerovec 2 b, Novo mesto. 433 DOLENJSKI LIST USTANOVITELJ IN IZDAJATELJ: Dolenjski list Novo mesto, p.o. UREDNIŠTVO: Drago Rustja (glavni urednik in direktor), Marjan Legan Iodgovorni urednik), Andrej Barteij, Marjan Bauer (urednik Priloge), Mirjam Bezek-Jakše, Bolan Budja, Breda Dušit, Anton Jakše, Zdenka Lindit-Dragaš, Martin Luzar, Milan Markelj, Pavel Perc, Joie Primc, Jote Simčič in Ivan Zoran. IZHAJA ob četrtkih. Posamezna številka 18 din, naročnina za 1 trimesečje 200 din; za delovne in drutbene organizacije 400 din; za tujino 40 ameriških dolarjev ali 70 DM Iali druga valuta v tej vrednosti) na leto OGLASI: I cm v enem stolpcu za ekonomske oglase 200 din, na prvi ali zadnji strani 400 din; za razpise, licitacije ipd. 220 din. Mali oglasi do deset besed 170 din, vsaka nadaljnja beseda 17 din. ŽIRO RAČUN pri SDK Novo mesto št.: 52100-603-30624. Devizni račun št.: 52100-620-970-25731-128-4405/9 (LB — Dolenjska banka d.d. Novo mesto). NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 130. Telefoni: uredništvo (068) 23-606,24-200, naročniška služba, ekonomska propaganda in fotolaboratorij 23-610, mali oglasi in zahvale 24-006; računovodstvo 22-365, teletax: 24-898. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi mnenja republiškega sekretariata za informiranje Republike Slovenije (št. 23 od 21. oktobra 1988) se za Dolenjski list ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. Časopisni stavek, prelom in filmi: Grafika Novo mesto, p.o. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. Z 850, letnik 1981, prodam. Adamlje, Stopiče 93. 434 JUGO 55, letnik 1989, prodam za 9.000 DEM. ® 28-284. 435 126 P, letnik 1985, registriran do oktobra 1991, odlično ohranjen, za 3.000 DEM, in videoplayer Orion, star eno leto, za 430 DEM prodam. ® 84-455. 436 R 4, letnik 1987, in BT 50 prodam. ® 27-977. 437 GOLF DOESEL, letnik 1985, prodam. ® (0608)69-580, v petek od 17. do 19. ure, Ciril Pangeršič, Obrežje 33, Jesenice na Dolenjskem. 439 R 4 GTL, letnik 1987, prodam. ® 23-534. 440 Z 128, letnik 1986, in R 4 GTL, letnik 1987, prodam. » 73-443. 441 HONDO CIVIC1,2, staro tri mesece, ugodno prodam. ® (068)51-475, Črnomelj. 442 GOLF JXD, star tri leta, in JUGO 55 prodam. Možna menjava za cenejši avto R 4. »(068)59-082. 446 Z 750, letnik 1976, odlično ohranjen, neregistriran, prodam. Šterk, Ob Težki vodi 84, Novo mesto. 447 R 4 GTL, star tri leta, prodam. ® 24-353. 449 R 4 GTL, letnik 1989, ugodno prodam. * (068)24-062. 451 FIAT 750, letnik 1982, dobro ohranjen, registriran do avgusta 1991, prodam za 18.000 din. Jaklič, Rdeči Kal 17, Dobrnič. 453 GOLF JGLD, S paket, letnik 1984, registriran do decembra 1991, prodam. Ivan Avsenik, Stara cesta 27, Straža, ® 85-358. 454 GOLF JXD, izredno ohranjen, garaži-ran, redno servisiran, po soli nevožen, prevoženih 29000 km, bordo rdeče barve, prva registracija aprila 1989, prodam. Roman Slak, Dol. Ponikve 16, Trebnje, »45-517. 456 R 4 GTL, star eno leto, registriran do januarja 1992, prodam. » 47-682. 457 GOLFA DIESEL, letnik 1982, prodam. Renata Pavček, Gor. Karteljevo 1, Novo mesto, po 15. uri. 459 FIAT 126 P, letnik 1988, prodam. ® (068)47-418. 462 R 4 GTL, letnik 1986, prodam za 5700 DEM. » (068)73-346. 464 126 P, garaži ran, star dve leti, prodam. ® 25-267. 465 JUGO 60, star 11 mesecev, prodam. ® 27-487. 466 JUGO KORAL 45, letnik 1989, prodam. ® 28-601. 468 126 P, ohranjen, prodam. Informacije na »(068)24-289. 469 126 PGL, star 3 leta, 26000 km, prodam. ® 25-490. 470 GOLFA DIESEL, letnik 1986, prodam. * 73-397. 471 DAIHATSU CHARADE turbo diesel, metalik sive barve, letnik avgust 1990, prodam. ® 27-329. 473 LADO RIVO, letnik 1988, prodam. ® 56-764. 474 JEPP MAHINDRA diesel nujno prodam za 1800 DEM. ® 65- 014. 475 PEUGEOT 305 GL, malo poškodovan, letnik 1987, prodam. ® 47-398. 476 Z 750, letnik 1981, prodam za 1300 DEM. ® 76-220. 477 Z 128, letnik 1988, ugodno prodam. »27-071. 478 JUGO 45, november 1984, garažiran, prodam. » 65-391. 479 ZASTAVO 126 P, novo, R 4 GTL, star 4 leta, in hišo na morju prodam. ® 27-125. 482 Z 101, letnik 1988, prodam. ® 42-006. 483 JUGO 45, star leto in pol, ugodno prodam. ® (068)41-065. 484 FIAT 127, letnik 1977, karamboliran, in lado 1200, starejši letnik, vozno in registrirano, prodam. » (068)21-013. 485 JUGO KORAL 55, letnik 1988, prevoženih 27000 km, prodam. ® 42-773. 488 JUGO KORAL 45, letnik 1989, prodam. »23-129. 490 126 P, letnik 1982, dobro ohranjen, prodam. ® 73-361. 491 Z 128, letnik 1988, registrirano do januarja 1992, prodam. Željko Siročič, Ul. 9. maja 1, Metlika. 492 FIAT 126 PGL, star leto dni, prodam. Marija Jenškovec, Male Vodenice 13, Kostanjevica. 494 GOLF CADI, letnik 1985, prodam. »56-270. 496 Z 101 GT 55, letnik 1986, garažirano, registrirano do božiča, prodam. ® 73-551. 497 JUGO KORAL 45, letnik 1988, garažiran, z dodatno opremo, prodam. ® 28-869. 498 Z101 comfort, letnik 1982, prodam za 3000 DEM. ® 27-802. 499 R 4 GTL, letnik 1988, prodam. ® 65-171. 500 HONDO CIVIC, staro 6 mesecev, po ugodni ceni prodam. ® (047)75-915. TAM 170 T14 KIPER in tam 170 pa-letni sistem, dolžina 620, prodam. » 73-215. 502 FORD ESKORT 1300, letnik 1981, ugodno prodam. » 76-362. 504 JUGO KORAL 55, letnik 1988, izredno ohranjen, in traktor IMT 539, star leto in pol, prodam. ® 85-928. 505 ŠKODO 105 L, letnik 1982, registrirano do septembra, dobro ohranjeno, prodam. Jože Gros, Uršna sela 45. 507 Z 101, registrirano do decembra 1991, prodam. » 26-639. 508 Z 101 mediteran, letnik konec leta 1983, prodam. ® 47-286. 509 JUGO 45, letnik 1985 prodam za 4300 DEM. Rozalija Povše, Klenovik 38, Škocjan. 510 JUGO 128, star dve leti, registriran do 1992, prodam. ® (0608)62-197. 511 Z 101, letnik 1983, neregistrirano, vozno, in jugo, letnik 1982, registriran, prodam. Andrej Nadu, Malkovec 1, Tržišče. 512 R 4 GTL, letnik 1987, prodam. »27-740. 513 LADO KARAVAN 1300, karambolirano, letnik 1986, ugodno prodam. ® (068)76-009. 514 Z 101 SKALA 55, staro leto dni, ugodno prodam. * (068)20-214, popoldne. 515 JUGO KORAL 60, letnik 1989, prodam. C (0608)60-219. 517 JUGO 45, letnik 1988, prodam. » 42-311. 518 JUGO 45, letnik 1984, prodam. » 25-003 519 Z 101, letnik 1989, lahko tudi na obroke prodam. V račun vzamem tudi R 4 GTL » 28-915. 520 Z 101, letnik 1985/12, ugodno prodam. ® 56-006, služba. 521 PEUGEOT 205 GE, letnik 1987, moj prepis, prodam. »(0608)69-674, v petek od 17. do 19. ure. 522 Z 101, letnik 1986, prodam. » (047)75-682. 523 JUGO 45, temno rdeč, maj 1989, 17000 km, prodam za 7300 DEM. Banovec, Jelševnik 6, Črnomelj, ® v službi 58-325. 532 JUGO 45 AX, star 3 leta, prodam. Kebelj, Mestne njive 6, Novo mesto. GOLFA DIESEL, letnik 1985, prodam za 10.800 DEM. ® (0608)21-097, od 7. do 15. ure. Ogled popoldne. Kovačič, Bohoričeva 17, Krško. 538 ZASTAVO 101, letnik 1975, neregistrirano, prodam za 600 DEM. Kastelic, Gabrje 108, Brusnice. 541 LADO SAMARO 1300 S, rdeče barve, staro 4 mesece, golfa JGL diesel, letnik 1985, in stroj za pranje avtomobilov z visokim pritiskom zelo ugodno prodam. ® 51-638. 543 ŠKODO 105 S, letnik 1982, ugodno prodam. ® 42-391. 544 LADO 1200, letnik 1976, registrirano do 14. julija 1991, ohranjeno, prodam. Cena po dogovoru. ® (0608)34-811 (Krško). 548 Z 101, letnik 1988, zelo ohranjeno, prodam. »(068)28-086, popoldne. posest STARO HIŠO, vinograd in travnik v Srednjem Artu pri Krškem prodam. ® 28-184. 170 HIŠO z delavnico, vseljivo, ob cesti Šentjernej — Kostanjevica, ugodno prodam. »99352-97266. 347 OPUŠČEN VINOGRAD (12 arov), Semič — Stara Gora, prodam. Informacije na ® (061 )345-846, po 18. uri. 357 GOSPODARSKO POSLOPJE prodam. Alojz Perpar, Knežja vas 7, Dobrnič. MANJŠE POSESTVO v Podlipi št. 13, Raka, prodam. Ogled bo 26. januarja 1991, ob 9. uri. 361 PRODAM 43 arov zemlje na Sromljah, z že obstoječim hramom in možnostjo elektrike in vode, 200 m od asfalta. » (0608)21-325, interna 14, cel dan. 407 VIKEND z manjšim vinogradom na Trški gori pri Novem mestu prodam. Kličite v popoldanskih urah na » (064)11-439! 416 STAREJŠO HIŠO, po potrebi lahko tudi gospodarsko poslopje, 7 km iz Črnomlja, oddam v najem. Voda in elektrika v hiši. Cena po dogovoru. » (061)667-019. 421 VINOGRAD, starejši, na žici, v Starem trgu ob Kolpi, dam v najem. ® (068)27-142. 431 PARCELO, starejšo hišo z gospodarskim poslopjem (815 m2) in kmetijsko zemljišče ob stavbni parceli (2500 m2) v Veliki Loki pri Trebnjem prodam. ® (064)41 -230, od 15. do 16. ure. 443 VIKEND PARCELO z objektom, zgrajenim do prve plošče, na Gačah prodam. ® 25-047. 461 TRAVNIK pri Zabrdju, k.o. Mirna, prodam. Janežič, Zg. Mladetiče, Tržišče. BUKOV GOZD (0,7 ha), k.o. Pribiš-je, Semič, prodam. Informacije v petek od 18. do 20. ure na ® (064)620-000. 524 HIŠO z vrtom, gospodarsko poslopje in garažo (12 x 6 m) v okolici Sevnice, primerno za obrt, prodam. ® (0608)43-254, cd 18. ure dalje. 531 HIŠO na Dol. Kamencah oddam v najem. Pogoj: predplačilo. * 84-356. 536 ZGORNJO ETAŽO v starejši hiši v Kostanjevici na Krki (cca 80 m2 stanovanjske površine) prodam. Informacije na »(068)20-511 in 28-694. 542 STAREJŠO HIŠO z vrtom in veliko šupo v Sevnici prodam. ® 82-615. 546 prodam JUGO KORAL 55, star 14 mesecev, traktor Univerzal 45, 350 delovnih ur, traktorsko kiper prikolico (4 t), dva nova industrijska šivalna stroja Overlock in Iberdech ugodno prodam. Per, Zalog 20, Novo mesto. 382 REZERVNE DELE za škodo 120 LS, in termoakumulacijsko peč (3,5 K W) prodam. » (0608)61-095, dopoldne. KAVČ, rabljen, in kombinirani štedilnik prodam. ® 24-458. 384 LISIČJE KOŽE, nestrojene, prodam. » 27-536 po 15. uri (Nunič). 394 DVA ČRNA usnjena fotelja ugodno prodam. »21-916. 399 KVALITETNE ŠALE in lisice (izdelane), možne večje količine, ugodno prodam. Informacije na ® (0608)82-180, zvečer. 409 POHIŠTVO, mize, postelje, omare, kavče, police, lestence, pisalno mizo in še kaj prodam zaradi selitve. Škocjan 24. GOSTINCI! Poceni prodam fritezo, plinski štedilnik, trietažno pečico, roš-tilj,(vse nerjaveče), 4 radiatorje in razno posodo. Škocjan 24. 411 ČEŠKO BOKARICO, novo, z daljnogledom Hunter, prodam. Zdravko Turk, Pod vinogradi 2, Straža. 419 OMARO za dnevno sobo, dimenzije 3500 x 2000, ter raztegljiv trosed poceni prodam. » (068)57-645. 445 800 I hrastovo vinsko kad prodam ali zamenjam za vinogradniško škropilnico. Prodam tudi starejši barvni televizor Gorenje elektronik. ® 58-023. 450 OJAČEVALEC Montarbo 600 W in labb serie 100 W prodam. ® (047)75-682. 452 TRAKTOR, zastavo 101 in 1000 litrov šmarnice prodam. Cena po dogovoru. Srečko Kovačič, Dol. Prekopa 40, Kostanjevica. 458 FOTOAPARAT Zenit 12 XP prodam. ® 85-962. 480 DVIŽNA GARAŽNA VRATA, hrast, izolirana, nova, ugodno prodam.» (0608)31-071. 489 CIRKULAR z elektromotorjem 5,5 KW, nov, stružnico HN 500 Kikinda in vrtalni stroj Bosch prodam. Špehar, Mali Slatnik 12, Novo mesto. 495 DVE TELICI sivki, breji 4 mesece, prodam. ® (068)45-569. 526 SALONITNE PLOŠČE, kosilnico in obračalnik za traktor TV prodam. ® 75-553. 529 PRODAM dva nerabljena štedilnika Kuepperbusch na trda goriva, termoakumulacijsko peč in 6 ohranjenih stolov. ® 26-146. 530 KOZOLEC, v dobrem stanju, prodam. » (0608)89-150. 533 MIZO, 4 stole, 50 1 hladilnik in nov manjši bojler ugodno prodam. ® 24-765. PUDLJE brez rodovnika, črne, stare tri mesece, prodam po 4.000 din. Frece, Dolenja vas 3, Otočec. 537 razno GARAŽO na Mestnih njivah prodam. » 28-231. 405 NUJNO POTREBUJEM posojilo 10.000 DEM. Vračam v 6 mesecih. V zameno nudim delovno mesto v gostinstvu. Šifra: »PO DOGOVORU«. 413 POSLOVNI PROSTOR (40 m2), s sanitarijami, telefonom in parkiriščem v Novem mestu oddam. ® 28-471. 429 V CENTRU Novega mesta oddam najboljšemu ponudniku opremljen trgovski lokal s skladiščem. ® 24-646, po 16. uri. 438 TELEFONSKO ŠTEVILKO v Sev niči odstopim najbljšemu ponudniku. Šifra: »JUNIJ«. 545 TV GORENJE, črno-beli, star 4 leta, prodam za 3.000 din in TV Iskra, barvni, star 6 let, zavarovan, za 5.000 din. ® (0608)60-091. 350 KORUZO v storžih prodam. » 44-433. 366 KUHINJSKE ELEMENTE s štedilnikom ugodno prodam. ® (068)73-471. 381 DELO naa vašem domu, delovne izkušnje niso potrebne. Pošljite kratek življenjepis in kuverto z vašim naslovom in znamko, potem boste dobili potrebna navodila. Jana Nastran, Rudno 11, 64228 Železniki. 549 službo išče OBRTNIKI! Vodim knjige , za vas vložim napoved za odmero davka, opravljam vsa administrativna dela. »(0608) 60-023, od 14. do 17. ure (Kostanjevica). stanovanja ENOINPOLSOBNO STANOVANJE (43 m2) v Krškem in trosobno (74 m2) v Mariboru (obe družbeni), zamenjam za enakovredna v Novem mestu. ® (0608)34-682. 354 STANOVANJE išče mlada družina. Možnost predplačila. Naslov v oglasnem oddelku. 418 MANJŠE stanovanje ali vikend za bivanje vzamem v najem. Ponudbe pod Šifra: »TAKOJ« 448 KUPIM ali vzamem v najem manjše pritlično stanovanje, primerno za invalida. * 26-216. 467 SOBO s posebnim vhodom, kopalnico, blizu centra, oddam. Šifra: »C—G«. DVOSOBNO STANOVANJE v Novem mestu vzamem v najem. ® 22- l 308. 527 FANT najame garsonjero v Novem mestu. ® 26-566. 528 I ženitne ponudbe ----------------------------— 49—LETNI upokojeni vdovec, ki ne pije, ne kadi, brez obveznosti, srednje postave, z manjšo kmetijo, bi rad spoznal primerno ženo. Ponudbe pod šifro: »OGLASI SE!« 376 ŽELIM spoznati moškega od 48 do 55 j let, za skupno gospodinjstvo. Avto zaže-ljen. Naslov v oglasnem oddelku. 408 , obvestila MAŠKARADNE KOSTIME za otroke lahko naročite po » (061)448-475. 348 NESNICE, stare dva meseca, bomo začeli prodajati z 9. marcem. Sprejemamo naročila! Strugar, Svibnik, Črnomelj, ® 52-774. 370 OBVEŠČAM cenjene stranke, da sem odprl RTV servis v Novem mestu na Adamičevi. ® 21-949, 42-483, doma. Pridem tudi na dom. Andrej Lenič, Šentjakob 6, Šentjernej. 403 RJAVI, BELI IN GRAHASTI večji piščanci bodo v prodaji od 23. februarja in 1. marca dalje. Se priporoča Jože Jeršin, Račje selo, Trebnje, ® 44-389. 455 SPREJEMAM naročila za 4—tedenske piščance bele, rjave in grahaste. ® 42-3H. 463 KOKOŠI, nesnice, rjave, za nadaljnjo rejo ali zakol, prodajamo. Humek, Irča vas 18,® 24-496. 481 MAŠKARADNE KOSTIME, nove, od 2 do 14 let, po želji z dodatki (lasuljami), prodam. Pošljem po pošti. ® (061 )266-940, od 9.ure dalje. 525 službo dobi AKVIZITERSTVO! Velika izbira artiklov. Zaslužek 2500 DEM mesečno. ® 26-330. 171 V AVSTRIJI v slovenski gostilni zaposlim dekle brez obveznosti v kuhinji in strežbi. Vse informacije na ® 65-129. DELO NA DOMU iz okolice Krškega in Brežic. Dober zaslužek. ® (0608) 77-282. 355 SAMOSTOJNEGA INŠTALATERJA centralne kurjave sprejmem. ® (0608)62-630. 424 STEKLARSTVO- LESARSTVO Šterbenc, Jelševnik 2, Črnomelj, zaposli več samostojnih delavcev iz te stroke. Informacije osebno na zgornjem naslovu. DELO na vašem domu, delovne izkušnje niso potrebne. Pošljite kratek življenjepis in kuverto z vašim naslovom in znamko. Potem boste dobili potrebna navodila. Šifra: »DOBER ZASLUŽEK«. KOMUNIKATIVNIM OSEBAM s prevozom nudim prodajo na terenu. » 24-376. 503 INŠTRUKTORJA za učenje motornih vozil B kategorije redno zaposlim. Naslov v oglasnem oddelku. 540 POPRAVEK Pri zahvali JOŽETA GORENCA iz Kamnja 11 je prišlo do pomote imena pri žalujočih. Namesto sestra liga, bi moralo pisati sestra Olga. Se opravičujemo! AVTOKOMPLET d.o.o. NOVO MESTO, Dobruška vas 29 Prodaja naslednja rabljena vozila: Renault 11 GTD I. 1988 - 18.000 DEM Renault trafic 1200 D I. 1985- 18.500 DEM Renault 4 GTL I. 1984 -4.200 DEM Zastava 128 skala 1.1989 — 8.800 DEM Golf JGLD 1.1985-9.600 DEM Golf GTD 1.1987-20.500 DEM Renault ekspres I. 1988 — 19.000 DEM Tel. (068) 23-627 ali 76-566. OSMRTNICA Nismo slutili, da bomo tako nepričakovano ostali brez dolgoletne sodelavke ANE CESAR preddelavke v obratu za proizvodnjo tablet in dražej Od sodelavke smo se poslovili v ponedeljek, 21. 1. 1991, na pokopališču v Ločni. Pogrešali jo bomo. Delavci KRKE, tovarne zdravil Novo mesto OSMRTNICA ZAHVALA Ob smrti našega dragega FRANCA ŠULNA darovano^6111,0 VSC™ sor°dnikom, prijateljem, sosedom in znancem za 1' na njegovi zadnji poti° S°Zd'JL’ HVd'd VSLm’k'^ pok0'’ncga sPremi* Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Ob izgubi moža, očeta, dedka in pradedka IGNACA DRAVINCA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste mu nesebično izkazali pozornost v življenju in ob slovesu. Žena Ana, hčerka in sinovi z družinami V četrtek, 10.1.1991, ob 15. uri smo se še zadnjič poslovili na pokopališču Studenec pri Sevnici od naše mame 66-letne ANTONIJE AVSEC roje. Rifelj Sin Cvetko Tramte (fotograf). Breška vas 3, Šentjernej Pred 18 len na novo življenjsko Pol sva stopila in božja roka a ,a u " dan naju je ločila. ZAHVALA V 45. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, brat, stric in svak JOŽE PLUT mizarski mojster z Božič Vrha pri Jugoiju Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki sn nan? .kdorkoli pomagali, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in po-prcmiii pokojnega na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo ne-otoskemu oddelku Splošne bolnice Novo mesto za lajšanje bolečin, J1* očesnega oddelka in ambulanti za podarjeno cvetje in denarno P< moč, učencem 7. c-razreda OS Metlika in tovarišicam, GD Jugoije, ccrkven1r d*'k°ma 'n ®a<^ov'n^ev*m ter 8- župniku za lepo opravljen Žalujoči: žena Tončka, sinova Branko in Jožko ter sestre z družinami ZAHVALA V 80. letu starosti nas je nepričakovano zapustil naš dragi oče, tast, ded in praded JANEZ W HUDEUA, upokojenec iz Knežine 9 pri Dragatušu Iskreno se zahvaljujemo vsem prijateljem, sosedom in znancem, ki ste p m P°ma8ali v težkih trenutkih, nam izrekli sožalje in darovali cvetje. k(.|SC|7na l>vala sosedoma Katici in Francu, kolektivu PTT Črnomelj, zbr> p[U ^skre Črnomelj, kolektivu Elma Črnuče, pevcem pevskega nikifa Gragatuš, gospodu Bečaju za poslovilne besede in gospodu žup-za opravljen obred. Hvala vsem, ki ste pokojnika pospremili k nje-govemu zadnjemu počitku! Žalujoči: vsi njegovi, ki smo ga imeli radi ZAHVALA Ob boleči izgubi moje drage žene, sestre, tete in svakinje ANICE ZDRAVJE roj. Knafelc iz Zaloga št. 2 se najlepše zahvaljujem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste mi v težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter pokojnico v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Se posebej se zahvaljujem dr. Gliksu in dr. Kapšu ter strežnemu osebju pljučnega oddelka bolnišnice Novo mesto, gospodu župniku iz Prečne za lepo opravljen obred, kolektivu DSSS ZCD Novo mesto in gospodu govorniku za lepe poslovilne besede. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: mož Milan in sorodniki Solza, žalost, bolečina vas zbudila ni, a ostala je tišina, ki boli ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame, babice, sestre in svakinje IVANKE MAJDE z Luže 4 pri Dobrniču se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje in pokojno v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Hvala strežnemu osebju kirurgije Spl. bolnišnice Novo mesto in dr. Janezu Kramarju, družini Sotlar za sosedsko pomoč, KZ Trebnje, Tovarni Labod Trebnje, GG Nazarje in skupnim službam, pevcem za lepo zapete žalostinke ter duhovniku za opravljen obred. Še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA V 85. letu starosti nas je po dolgi bolezni zapustila draga mama, sestra, babica in prababica MARIJA TOMAŽIČ iz Zagrada 7 pri Škocjanu Ob boleči izgubi drage mame se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom za nesebično pomoč, znancem in prijateljem za izrečeno sožalje in vsem, ki ste jo spremili na zadnji poti. Zlasti smo hvaležni družini Povše, patronažnim sestram ZD Novo mesto za dolgoletno nego in lajšanje bolečin ter govornici za poslovilne besede pri odprtem grobu. Hvala tudi gospodu župniku za opravljen obred. Vsi njeni Zagrad, 15. januaija 1991 Mama ljuba, zakaj si odšla? Kaj nam pomeni dom sedaj, ko tebe ne bo nikoli več nazaj? Z A II V A L A V komaj 42. letu starosti je prenehalo biti srce naše dobre žene, mamice, hčerke in sestre FANIKE GAZVODA rojene Ban iz Velikih Brusnic 37 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sovaščanom, znancem in prijateljem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani in nam kakorkoli pomagali, izrekli sožalje, pokojno zasuli s cvetjem in se v tako velikem številu poslovili od nje. Posebno se zahvaljujemo Tiskarni Novo mesto, IMV Revoz Novo mesto, Vojni pošti Bršljin, tovarni Labod ter obema govornikoma za poslovilne besede, gospodu župniku za lepo opravljen obred ter pevcem za zapete žalostinke. Hvala za tople izraze sočutja. Hvala vsem, ki boste pokojno ohranili v lepem spominu! Žalujoči: mož Tone, hčerka Vanja, sin Srečko, mama, sestre z družinami, brat Tone z družino in ostalo sorodstvo l ft MI Ljubila svojo si družino, ljubila zemljo si in dom, ostala grenka nam je bolečina, ko odšla si v večni dom. ZAHVALA V 76. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, stara mama, prababica, taš-’ ča, sestra in leta . i-8 vt; .oj; ute v 0.\ t ANGELA SKEDEU iz Gabtja 43 Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, znancem, prijateljem za pomoč, darovano cvetje, sveče, izraženo l. J?tCr sPremstV0 na nJen' zadnji poti. Hvala PTT-Novo mesto, g. župniku za opravljen obred, Martinu imeh^radf ^slovi1 JJe t|efde in Pevcem iz Gabrja za zapete žalostinke. Vsem, ki ste jo v življenju spoštovali in Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Vsem, ki ste se spoštljivo poslovili in z nami sočustvovali ob nenadni izgubi našega dragega BOJANA BREZOVARJA upokojenega ravnatelja šentruperške šole se iskreno zahvaljujemo. V žalosti: žena, otroci z družinami, sestri, bratje in ostalo sorodstvo Šentrupert, 21. januaija 1991 Povila si pet otrok, ljubila nje si, zemljo in naravo, naj bog ti dober bo plačnik, saj vanj si verovala, bolečine si prestala, zdaj boš v grobu mirno spala. ZAHVALA V 68. letu starosti se je po kratki in težki bolezni končala življenjska pot naše drage in nenadomestljive žene, mame, stare mame in sestre MARIJE HOČEVAR iz Vavpče vasi 4 pri Dobrniču Z bolečino v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki ste sočustvovali z nami v težkih trenutkih, nam pomagali, izrekali sožalje, pokojni podarili vence in cvetje ter jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Hvala kolektivom GG TOK Trebnje, Mercator Trebnje, Ljubljanske mlekarne — PE Trebnje, govorniku za poslovilne besede, pevcem za zapete žalostinke ter gospodu župniku za lepo opravljen obred. Posebno zahvalo izrekamo tudi sosedom za nesebično pomoč. Žalujoči: vsi njeni 24. januarja 1991 Trnova in boleča je bila tvoja življenjska pot, naj ti bo nebo bolj milo, kot ti je življenje bilo. ZAHVALA Mnogo prerano nas je zapustila hčerka, mamica, sestra, nečakinja in sestrična MAJDA LESKOŠEK z Mrzle Planine 26 Lepo se zahvaljujemo primariju dr. Pesjaku za hitro pomoč, dr. Polonci Kokovnik, dr. Janezu Šmidu in vsem sodelavkam sevniške ambulante, govornikoma Martinu Kinku in Tonetu Baumanu, pevcem in pevkam za zapete žalostinke ter sosedom Kozoletovim, Trupijevim, Pečnikovim in Drstvenškovim, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani. Še posebej se zahvaljujemo Tilčki Klenovšek in njeni družini za poslovitev od nesrečne Majde in udeležbo na pogrebu. Hvala tudi vsem bližnjim in daljnim sorodnikom! Žalujoči: mama, oče, hčerki Polonca in Tanja, brat Maijan, brat Alojz z družinama, sestra Cvetka z družino in vse ostalo sorodstvo DOLENJSKI UST Cviček še bolj svež in okusen bančnih sredstev, pa je praktično nemogoče priti Četudi se obeta uspeh. Zelo zadovoljen je Matjaž tudi z odzivom medijev na prizadevanja mladih podjetnikov. Pove, da je zagrebški Vjesnik pripravljen naredili njihovo predstavitev celo v Milanu, kar jim bo gotovo koristilo, pa tudi sicer mediji močno podpirajo novega poslovnega duha pri nas, pravi Do pred dveh let je bil Matjaž Vodeb Celjan. Tam je končal srednjo ekonomsko šolo, potem začel študirati ekonomijo, a ko se mu je pokazala priložnost da dobi v najem šivalne stroje, ni razmišljal, ampak jo je zgrabil z obema rokama. Naučil se je tudi šivati že kmalu pa je to postalo pravo malo krojaško podjetje z osmimi zaposlenimi Pred dvema letoma je spoznal Marto Bevc, modno šiviljo iz Novega mesta Oba sta želela več kot pa biti le iz- »Mi delamo z materiali, ki ljudem ugajajo. To so naravni, kvalitetni materiali, ki so v trendu povsod po svetu, poleti so to svile, pozimi volne v raznih izpeljankah. Vemo, da imajo ljudje radi lepo. Vodeb je sinonim za modna vrhnja ženska in tudi moška oblačila Zavedamo se, da šele ko bomo moški sprejeli to znamko, nam bo uspel pravi prodor. Naša oblačila ne bodo nič dražja od tistih iz velikih konfekcijskih firm. zaradi manjših režijskih stroškov elo delovalna delavca v krojaški oz. šiviljski delavnici, želela sta se spopasti s trgom in s prevlado mnogih, sicer dobrih, a močno vase zaprtih tekstilnih firm pri nas in to je bil začetek plodnega sodelo-vanja in naglega vzpona mladih S podjetnikov. Modna oblačila Marta Bevc in Matjaž Vodeb iz Novega mesta so se z manj odzivno letno kolekcijo pojavila že na lanskem sejmu mode v Ljubljani, ki je prvič odškmil vrata zasebnikom. Letos je kolekcija ženskih plaščev in jaken Vodeb oz. njena mlada kreatorka Tanja Zorn prejela eno od štirih nagrad »Zlata Jana« za kreator-ske dosežke. V zelo kratkem času ljudje poznajo ime Vodeb kot nekaj kvalitetnega, kar ima Matjaž za največji uspeh. Pomagati so jim pripravljeni nekateri veliki partnerji, kar bo brez dvoma velikega pomena. Izdelava take kolekcije — v njej bo okrog 20 različnih modelov — za takšno majhno podjetje namreč ni mačji kašelj. Ob minimalnih stroških zahteva dober milijon dinarjev, do verjetno celo cenejša, čeprav bodo imela lastnost, ki jo ljudje v iskanju osebnostnega stila danes vse bolj cenijo: v enem mestu bo plašč Vodeb določene barve nosila lahko le ena ženska, kajti serije bodo majhne. Cilj nam je z majhnimi serijami priti v eno dobro trgovino v slovenskih mestih in vsaj v večjih mestih po Jugoslaviji, ki so zelo zanimivo tržišče. Že zdajšnja kolekcija bo predstavljena v posebnem katalogu, ki ga je oblikoval sodelavec oblikovalec, fotografski del pa je delo sodelavca, profesionalca za modno fotografijo. S tem katalogom bodo šli na teren komercialisti Stvari ne prepuščamo naključju,« pravi Matjaž Vodeb. Matjaž p Modnih oblačilih ne dela v delavnici, ne kreira, ne pripravlja modelov, ne vodi računovodstva, ne prodaja, ne komunicira z institucijami, toda drži skupaj samostojne ljudi, ki to delajo, vsak svoj del, in ki tega morda ne bi mogli sicer početi vsaj ne tako uspešno. Zaenkrat res nimajo česa obžalovati in glede na zagnanost ter velike načrte tako Matjaža kot Marte in drugih sodelavcev kar ni verjeti da bi njihova pot v svet mode in med ljudi ne šla navzgor. Z. LINDIČ-DRAGAŠ V M-Agrokombinatu Krško filtrirajo vina s sodobnim vakuumskim filtrom KRŠKO — V vinski kleti krškega M-Agrokombinata trdno verjamejo v prihodnost cvička, ki bi po njihovem mnenju moral imeti pomen dolenjske ljudske značilnosti ali naravne posebnosti, podobno, kot je vino Schiller v Nemčiji. Zato sedaj dopolnjujejo tehnologijo predelave, spremenili pa bodo tudi zunanjo podobo steklenic in se tudi na ta način uveljavili na trgu. Prizadevanja za večjo kakovost cvička so prizadevanja za večji tržni delež. Seveda tega ne gre jemati, kot da bodo Po lovu lisice gostija, sploh pa Nipič in Koren Na Otočcu čas za zabavo ni važen OTOČEC — Tukajšnjim gostinskim in turističnim delavcem ne zmanjka idej, kako ob vsakem letnem času pritegniti čimveč gostov. Tako bodo to soboto prišli na svoj račun ljubitelji jahanja, dobre hrane in zabavne glasbe. Kdor si bo za 50 mark izposodil struškega konja, bo lahko ob 14. uri pri gradu začel loviti lisico, po dveh urah lova pa se bo za garni hotelom izkazalo, kdo je imel največ lovske sreče. Glavno pride na t.i. lovskem večeru pod geslom »mladi, kot smo nocoj«. Za 400 din, kolikor je treba odšteti za stol v motelski restavraciji, ne bo manjkalo kulinaričnih dobrot iz divjačine, za zabavo in glasbo pa bosta v mojstrskem slogu poskrbela Alfi Nipič s svojim ansamblom in avseniški upokojenec Franc Košir. Halo, tukaj je bralec »Dolenjca«! Gradbince na mostu zebe — Nepotrebno obvestilo — »Ciglasta« barva DL NOVO MESTO — Ko je pred tednom dni že kazalo, da dežurni novinar ne bo imel o čem poročati, so se začeli vrstiti klici bralcev. Krvodajalec, čigar opozorilo je zadnjič pomotoma izpadlo, četudi je bilo nakazano v podnaslovu, je znova potožil nad gospo, ki na novomeškem krvodajalskem oddelku sprejema kartone. Po njegovem le-ta včasih nima pravšnjega odnosa do ljudi, ki so pripravljeni darovati kri. Čeprav je pri humanih dejanjih prijaznost pogosto edina zahvala, je gospa pred novim letom ni premogla, in tedaj je malo manjkalo, pa pet krvodajalcev ne bi nesebično pomagalo ljudem. Gospa iz Bučne vasi, ki deli usodo novomeških davkoplačevalcev in je v obliki samoprispevka prispevala že veliko denaija za novi most čez Krko, se ročila, ne bi zdela nič nenavadna, ako položnici ne bi bilo priloženo obvestilo, da je poračun opravljen zaradi novih cen, ki veljajo od 1. januarja letos dalje. S Komunalo so že razčistili, kako in kaj; črk... Je ta ciglasta barva, ki je že res dolgočasna, ker me spominja na tisti list, ki smo ga imeli samo za podkurja-vo, ne pa za čitanje. Ko drugič kalkuli-rate ceno lista, dajte še za barvo, če je plava dražja.« Je vredno premisliti, saj plava barva ni dražja od »ciglaste«, vse- sprašuje, ali izvajalci del nimajo človeka, ki bi delavcem na mostu znal veleti, kako in kdaj naj delajo. Z mostom še zmeraj ni nič, tisto, kar že dlje časa (ne)-naredijo gradbinci, pa ni vredno niti toliko kot deske, ki jih delavci pokurijo vsak dan, da jih ne zebe. Hišni svet enega ob blokov v Straži je od Komunale dobil položnico za doplačilo 50 din, in sicer za vodo, porabljeno v času od 22. do konca decembra lani. Zadeva se bralki, ki nam je to spo- Naročnica je spraševala, zakaj letos ne prejema Dolenjskega lista, saj je lani prejela eno položnico in znesek tudi plačala. No, tako preprosto pa spet ni, lani je vsak naročnik dobil štiri položnice, zamudniki celo kako več, m če do določenega roka niso plačali, smo jim dostavo časopisa pač ustavili. Ali če si sposodimo znani pregovor: dokler denar, dotlej muzika! Dežurni novinar naj bi sprejel tudi naročilo malih oglasov. Tega kajpak ni mogel, kajti za to pri Dolenjskem listu deluje posebna služba, ki sprejema oglase na telefon (068) 24-006, in sicer vsak delavnik od 7. do 13. ure. Mogoče pa je v času dežurstva sprejeti naročila in odpovedi za Dolenjski list ter spremembe naslova. kakor pa vsebina Dolenjskega lista v nobenem primeru ni in ne bo odvisna od barve naslovnih črk. In slednjič, barva celo pri »podkuijavi« ne igra nobene vloge. D. R. Za tole rubriko nam je pisal »že precej stari naročnik«, ki najbrž nima telefona. »Meni ne paše barva naslovnih NATEČAJ ZA KOZAREC PODGORCI — Turistično društvo Podgorci je pod pokroviteljstvom Turistične zveze Slovenije razpisalo natečaj za oblikovanje in izdelavo kozarca za pitje vina. Ko- zarec je namenjen za široko upora-j. Turistično društvo iz Podgor- bo. cev, ki bo predloge oblikovalcev sprejemalo do vključno 28. februarja letos, bo izročilo trem avtorjem denarne nagrade. Prva znaša 40.000 din. i Halo, tukaj Dolenjski list! Novinarji Dolenjskega list »olenjskega lista si želimo v bodoče več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Ce vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev. Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet, poiskali odgovor na vaše vprašanje ali kaj podobnega. Pokličete nas lahko vsak četrtek zvečer, med 18. in 19. uro na telefon (068) 23-606. Eden od dežurnih novinarjev vam bo rad prisluhnil. V ZAHVALO ZA VRNITEV ZGRADIL KAPELICO-82-letni Alojz in 78-letna Rozalija Žibert z Brezo vega pri Studencu, ki sta 6. januarja zaokrožila 5 0. leto skupnega življenja, sta najtežje trenutke preživljala, ko so ju Nemci izselili med 2. svetovno vojno v tuje, neprijazne kraje in ju ločili Alojz je poltretje leto trdo delal v Kruppovi livarni v Essnu, ko pa so jo zavezniški bombniki dokončno stolkli, je lahko prišel bliže svoji družici v Embecku. Alojz je med bombardiranji zaveznikov trikrat pogorel, k sreči pa je rešil celo kožo. Le nekoliko je oglušel odtisi ih mal. Tedaj se je A loj z zaobljubil, da bo doma posta vil kapelico, če se bo seveda kdaj vrnil v domovino. In resje izpolnil zaobljubo, čepravje bila potrebna obnove tudi skromna hiška Žibertovih. Tudi za svoje otroke sta oskrbela topel dom, ki so si ustvarili družine v domači vasi (Foto: P. Perc) pridelovali večje količine cvička. Tega ' ' logli ne bodo zmogli preprosto zaradi tega, ker je cviček doma v okolici Kostanjevice in so količine pač omejene. Dogaja pa se, da cvičkov tržni delež prevzemajo tudi drugi vinarji in krškim vinaijem se kar za malo zdi, ker je med njimi tudi zagrebški Badel. Cviček je in mora osta- Janko Bostele Zdravko Mastnak ti slovensko vino, z geografskim poreklom in v omejenih količinah, zato prodajan za primemo ceno, ki pritiče takim posebnostim. Krčani namreč razlagajo, da cviček ni zgolj vino, marveč je v nekaterih primerih celo zdravilo. Primeren je za diabetike, za ljudi s premalo želodčne kisline itd. Med slovenskimi vini bi si tako slavo zaslužil edinole še kraški teran. Tehnični vodja kleti Janko Bostele je povedal, da so instalirali nove filtrime naprave, ki s podtlakom vlečejo vino skozi filter, medtem ko so doslej vino potiskali. Tehnologija vakuumskega filtriranja je v svetu povsem nova in z njo nameravajo kakovostno še izboljšati cviček. Glavni enolog Zdravko Mastnak pa je k temu dodal, da bodo z no-o r-pat/nulc v vim načinom filtriranja dosegli, da bo cviček svež in okusen vse leto. To pomeni, da bo v vinu več naravnega in osvežujočega ogljikovega dvokisa, hkrati pa vino dlje časa in izraziteje ohranja sortne značilnosti. Filter so kupili in montirali lani septembra, veljal je okoli 70.000 DEM, njegove dobre lastnosti pa so se že izkazale v vinu lanske letine. Poleg vina za široko porabo v vinski kleti pridelujejo vina vrhunske kakovosti. Lani konec oktobra so spet opravili pozno trgatev laškega rizlinga. Prvič pa so v večjih količinah pridelali tudi modri pinot, vrhunsko rdeče vino iz plemenite družine burgundcev. To vino je že lani dobilo oceno vrhunskega vina. Količine teh buteljk so omejene, saj vsake sorte pridelajo samo po 1500 do 2500 buteljk. Sicer pa bo mogoče videti, kaj vse pridelajo v tej kleti, ko se bodo na Gospodarskem razstavišču ali v Ljubljani predstavili z novo celostno 'obo. podob J. SIMČIČ ANTONOVA NEDELJA OKIČ — Pri cerkvi Sv. Antona na Okiču so preteklo nedeljo na praznik Sv. Antona, zaščitnika vseh domačih živali, okoliški kmetje opravili tradicionalno licitacijo krač, domačih klobas in salam. Te so seveda prinesli pred mašo v zakristijo in odložili na tamkajšnjo mizo, po maši pa so mizo prestavili pred cerkev. Licitacijo je uspešno vodil kmet Gane s Simerta. Izkupiček licitacije je šel, kot veleva običaj, za potrebe cerkve. Jože je mojster za kolesa Nekdanji kolesarski as Jože Smole sedaj popravlja, prodaja in servisira kolesa — Edini na Dolenjskem NOVO MESTO — Kolesarstvo vse bolj dobiva veljavo tudi kot rekreativni šport. Še posebej seje rekreativno kolesarstvo razmahnilo s pojavom tako imenovanih gorskih koles, ki s svojo bolj trdno konstrukcijo in sistemom prenosov omogočajo, da se ljubitelji tega športa in narave vozijo tako po asfaltnih cestah kot po vaških poteh in gozdnih stezah, po ravnem in strmih pobočjih. Da o otroškem veselju s poniji, beemiksi in ostalimi kolesi sploh ne govorimo. Poleg tega seje kolesarjenje od nekdanjega »toplega« vozikanja raztegnilo na celo leto in nič nenavadnega ni videti v mrzlem zimskem dnevu kolesaija ali celo skupino, ki, primerno oblečeni in opremljeni, veselo vrtijo pedala. Seveda pa kolo tako kot vsaka naprava zahteva strokovno ukvarjal s servisiranjem in popravilom koles, je Jože v svojem novem domu v Žabji vasi nasproti samopostrežne trgovine Kmetijske zadruge začel ob popoldnevih popravljati kolesa. »To v glavnem počnem iz veselja in ljubezni do kolesarstva, kakšnega zaslužka s tem ni. Rad pa vidim, da ljudje kolesarijo in da imajo urejena in pravilno vzdrževana kolesa,« pravi simpatični Jože. »Kot dolgoletni kolesar in mehanik sem vseskozi svoja kolesa vzdrževal in popravljal sam, tako da imam s tem precej izkušenj.« V zadnjem času je Smole začel v povezavi s podjetjem Delta iz Krškega tudi prodajati tekmovalna oziroma športna in Naročniki Dl gre za nagrai Black & Deckei Pravočasnim kom naročnine £SS podelil tri nagradi NOVO MESTO - Položn plačilo naročnine za Dolenjski h L trimesečju smo natisnili in ra stali, v uredništvu pa so že priprt Ijene tri lepe nagrade Black & J kerja, s katerimi se bomo oddolžili vestnim plačnikom.. po številu tistih, ki prihajajo j nati dolg v naročniško služb tudi po kupu že plačanih poli naročniki niso prezrti našega i zorila na nagradno akcijo, bomo skušali izvesti tudi ob pn njih izterjavah naročnine. Kot rečeno, tokrat smo v so vanju s svetovno znano firmo i nega orodja Black & Decker I pravili tri nagrade za prav plačnike naročnine. Z žrebom I mo podelili najprej vrtalnik BD1 R in navpično stojalo za vrtaln " priključki, nato vijačnik BD 47 delovno mizo vvorkmait 300, kd čno pa še krožno žago BD 59 2 vpičnim stojalom BD 2035. Za prvo nagrado se bodo potrl vali vsi, ki bodo naročnino plačali jutri, prihodnji četrtek pa bomo javili, kdo bo dobitnik vrtalnik navpičnega stojala. Black & ker, ki dela in dela, ter Doli list, ki piše in sporoča, vam, sp vani naročniki in bralci, želita srt pri žrebanju! H BIACK&I KOŠIRJEVIH 40 LEtsprejer SEVNICA — Sevniška zveza turnih organizacij priredi v nedeljo^ razn' januarja, ob 17. uri gostovanje žaba' razvedrilne prireditve »Koširjevi#, let«. Na odru kulturne dvorane se'1 gorska kolesa ene najbolj znanih in cenjenih svetovnih firm Bianchi ter dodatno ko- kega GD bodo poleg dogoletnega vV. slovitih Avsenikov Franca Košir)**:. lesarsko opremo. »To dvoje, popravljalni-ca oziroma servis in trgovina s kolesi, je v svetu najbolj uveljavljen in preizkušen način. Če bo moč, se bom od pomladi naprej ukvarjal samo s tem. Vsekakor pa bom še naprej popravljal vse vrste koles. Prav vesel sem, ko vidim, kako se je rekreativno kolesarjenje razmahnilo tudi pri nas, saj je dolenjska razgibana pokrajina za to še posebej primerna in vabljiva.« stopili še njegova žena Tatjana, igralka Prešernovega gledališča iz nja, ter Tofov Moped show. AGROPOP V ČRNOMl' ČRNOMELJ — V petek, 25. jan1"' bo v diskoteki grad Črnomelj nas'” BI skupina Agropop. V soboto, 26. jai"1^ na 2. A. B. pa bo obiskovalce diskoteke zab* plesna skupina Arabeska iz Kijeva-' ljeni! studio Lestvica narodnozabavne glasbe Studia D in Dolenjskega lista Jože Smole redno in strokovno vzdrževanje. Za to zna pravilno poskrbeti JoSeSipoterk'je lani v Žabji vasi v Novem mestu odprl popoldansko obrt za servisiranje in popravilo vseh vrst koles. .ijdo j Jože je dolgoletni uspešni jugoslovanski kolesarski reprezentant, član novomeškega kolesarskega društva Krka. Pet let je bil stalni član jugoslovanske reprezentance, trikrat je tekmoval na svetovnem prvenstvu, udeležil se je tudi olimpijskih iger v Seulu. Pri 24 letih pa je zaradi poškodbe končal svojo uspešno tekmovalno pot. Kot uspešen tekmovalec je prišel tudi do poklica in se takoj po končani športni karieri zaposlil kot mehanik v novomeškem Cestnem podjetju. Ljubezen do koles mu je ostala. Tudi zato, ker v Novem mestu in na Dolenjskem ter v Beli krajini sploh ni nikogar, ki bi se redno in Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice dodelil nagrado VINK^ 1RILCU iz Selc pri Blanci in FRANCU GABRIJELU iz Trbovelj. Nagr»' GRILC jencema čestitamo! Lestvica je ta teden takšna: 1(1) Staro vino, star prijatelj — ANSAMBEL T. VERDERBERJA 2 (6) Zimska — ANSAMBEL L. SLAKA 3 (2) Mladi, kot smo nocoj — A. NIPIČ & NJEGOVI MUZIKANTI 4 (5) Nekje je zrasla roža — SPOMIN 5 (9) Na potep — ANSAMBEL ANTONA ISKRE 6 (4) Očetova navadica — HENČEK 7 (3) Vesela polka — ANSAMBEL I. PUGLJA 8 (7) Ko praznuješ rojstni dan — VESNA 9 (8) Nocoj si povejmo — VESELI ZASAVCI 10 (—) Vprašal bom zvezde — DOLENJSKI FANTJE . Predlog za prihodnji teden: Primi brž kupico — ANSAMBEL *| HERVOLA Glasujem za: Moj naslov: Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103,68000 Novo mesto I PREDSEDNIK MISLI NA SVOJO PLAO — Tako ne bo Šlo več naprej. — Te kaj muči? — Predvsem plača. — Ne veš, kam z denarjem, kaj? — Mizerija. — Koliko si potegnil ta mesec? Okoli štiri tisočake. — Boš zvozil? — Za stanovanje sem odštel tisoč tristo. — Kar precej. - Za centralno kurjavo so mi pobrali devetsto dinarjev. — Ni mulo. Odvoz smeli in vodu sta me veljala tristo dinarjev. — Solidno. — Televizijska in radijska naročnina — sto devetdeset dinarjev. - Koliko otrok imaš? — Dva. Hčerko in mulca. — Veliko staneta, kaj? — Malica, izleti, kulturne prireditve, copate, jogging, šolske potrebščine. — Verjetno tudi jeste? — Obleke in obutve niti ne računam. Človek naj bi šel tudi na kakšno kulturno prireditev. — Knjige, kasete in plošče ponujajo domala vsak dan, in to po stanovanjih. — Kupiš kdaj kaj? — Si za šale, kajne? — Žena tudi kaj prinese k hi*1 — Je šivilja. Ta mesec je dobi'] akontacijo v višini dva tisoč din11'] jev. Če bo petnajstega še kaj, ne ► sta ne Bog ne direktor vseh dircf| to rje v. — Vendar pa gospod PredsA nik nenehno poudarja, da so pl^\ previsoke. — Že mogoče. . — Kako? Saj boš vsak gagnil. — Morda pa gospod Prediji nik ne misli naših plač, amp/l svojo. TONI GAŠPEBH BBBBSBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBSBSB^