^cto^" Uto UD. §tCU. 294 V UDMinni. v torcK U tftcemlira 1929. Uno Qto r- SLOTEN Izhaja vsak dan popoldne, tzvzemSi ledelje in praznike. — Inserati do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst Din 250. večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popusti po dogovoru, In ©ratni davek posebej. ▼elja letno v Jugoslaviji 144.— Din. la inozemstvo 300-— Din. — Rokopisi se ne vračajo. — Nale telefonske številke bo: 5122. 3123. 3124. 3125 in 312«. »Slovenski Sarod< Odmev zagrebških odkritij v Beogradu Vest o odkritju teroristične akcije v Zagrebu je izzvala v Beogradu silno presenečenje in radost, da atentati niso uspeii - Bombe in ekrazit potekajo iz neke italijanske tovarne Beograd, 24. decembra. M. Kakor že $a«vO.'-erw>. je zagrebška ]X>licica prišla zad-nge dtoti na sled organizii?tac:.;e iz savske in -priimctrske banovine tz Zagreba v Beograd. Tudi v zagrebško ka-tedTaOo je M 'položen peklenski stfroj in enako so nameravala teroristi onemogočiti s peklenskimi stroji slavnostno akademijo v hotelu »Esplanade«. PofroMa 'je arerti-ra-la vse glavne brivce in sod-i&če je odred/lo .preiskoval!-1 ni zapor -tudi mad brv&tn narodnim poslancem bivše hrvatske seljačke stranice dr. Vladimrrjem Mačkom, glede katerega so izpovedali aredčranci, da je dal na razpolago finančna sredstva. D.r. Vladimir .Maček je brl dre 22. t. m. aretiran. Vest o odkritju te akcije, še bolj pa vest o njenih namerah, da bi s tako zločinskimi podvigi motila vso narodno proslavo kraljevega rojstnega dne in enodušno manifestacijo narodnega fti državnega edirrstva, je izzvala v vsej beograjski javnosti silno presenečenje. Vse mesto govori in razpravlja samo o tem razkritju. Na ulicah in d uma, na tramvaju in v lokalih, v pisarnah in trgovinah, povsod se suče razgovor samo o tem. Beograjčanom se zdi vse to naravnost nemogoče. Docela neverjetno se jim zdi. da bi mogla taka akcija vzkllti na zagrebških tleh, na onih tleh, kjer je vznikla ideja jugoslovenstva. Vse je prepričano, da je vse to delo inozemstva in elementov, ki hočejo rušiti vzpostavljeno slogo in mir v našem iugoslovenskem domu. Vsa beograjska javnost iskreno obžaluje, da so si ti elementi izbrali baš beli Zagreb za torišče svojih intrig in zločinskih podvigov. NaipriprOstejši beograjski meščan in sleherni prejšnji in sedanji politik je prepričan o tem. da je vse to delo tujih elementov in to tem bolj, ker metode, kakršne so pokazali s to svojo akcijo, niso bile nikdar hrvatske, dasi je bila nekdanja hrvatska opozicija znana kot zelo razborita. Tem večje je zadovoljstvo, da atentati, ki so jih nameraval? izvršiti ti elementi, niso uspeli. Obžalovati je le, da so sovra^ni^i miru in sprave v Jusroslavift Izkoristil J naivnost nekaterih domačinov in jih napra- Fašisti zopet izganjajo naše ljudi V zadnjih dneh so zopet začeli brez povoda izganjati našmce, ki i td j j o po netrunskih konvencijah pravico do bivanja v Italiji Beograd, 24. decembra. Današnja »Po* Y:\ka« poroča z Reke: Te dni so pričele fašistične organizacije po naročilu iz Rima znova preganjati naše državljane, ki bivajo na itaT iijanskem ozemlju in imalo v smislu nettunskih konvencij enako pravico, kakor jih uživajo italijanski državljani na našem ozemlju. Fašisti se pri tem poslužujejo dokaj enostavnih metod. Kvarnerski prefekt pozove našega podanika ita kvesturo ne glede na to, ali živi na tem ozemlju 6e 20 ali še več let, in mu kratkomalo soOroči, da mora v roku 8 dni zapustiti italijansko ozemlje. V nobenem primeru doslej ni bil naveden razlog za ta izgon. Fašistične oblast? pa tudi onemogočajo našim ljudem, da bi uredili svoje privatne zadeve. V večini primerov gre za posestnike, ki ima. jo svoje nepremičnine. Vse to moralo pustiti neurejeno in največkrat brez nadzorstva ter tako rekoč preko noči zbežati preko meje. iMnogi so se obrnil? za intervencijo na našega konzula. Toda predno je mogel konzul sploh kal ukreniti, so fašist? že izgnali prizadetega našega državljana in tako v naprej obrezuspešili vsako intervencijo. V zadnjih dneh je bilo na ta način izgnanih nad 10 jugoslovenskih rodbin. Verjetno je, da bodo fašisti nadaljevali s to prakso vse dotlej, da preženejo vse naše ljudi. Sprejem poldcnitvenih depufacij iz vardarske in moravske banovine Vršile se bodo enake svečanosti, kakor pri sprejemu hrvatskih depuiacij Beograd, 24. decernibra. V po-estolici ie izgotovljen definitivni program za sprejem pakionirtveanh defpoi'tacij iz moravske in vardarske banovine. Predstavniki beograjske občine se bodo že danes odpeljali depaitacaijajm naproti do Lapovta, kjer bodo odposlance najisve-Čanej;3 sprejeli. V Beograd prispejo de-Ipirtacije s spremstvom danes popoldne ob 17.30, kjer bodo že na kolodvoru sprejeli goste predstavniki vseh orga-mzacid in korporaoij prestoli z godbo na čelju Dne 25.. na katoliki boždč, se bo vršilo v dvorani nove univerze predavanje dr. Vlade Coroviča o značaja vardarske banovine. Opoldne bo svečan obed, zvečer ob 17.30 pa sprejem de-putacij na dvoru. Naslednji dan 26. t. m. bodo obiskale derxr-taciče grob neznanega junaka in Topolo. Preprečen atentat na belgijsko kraljevsko družino Bruselj, 24. decembra. Tajna belgijska policija je odkrila organizacijo italijanskih anarhistov v Bruslju, ki so pripravljali atentat na belgijsko kraljevsko družino. AtOntat naj bi se izvršil začetkom meseca januarja. Atentatorje so izdala grozilna pisma, ki so fin že pred meseci prejeli belgijski ministri Jaspar, Paul Emile Janson m Brockneuville. Anarhisti so ministrom grozili s smrtjo, če ne preprečijo, da belgijska kraljevska družina da oficijelno dovoHenje za poroko princese Marije z italijanskim prestolonaslednikom Umbertom. Vlak obtičal v snegu Bukarešta, 2-1. decembra. Simplon Ex-rtress je včera; obtičal v bližini Pitestija v snegu, ter je mosrel nadaljevati vožnjo šele s triurno zamudo. Na progi Pitcski- Piiatra Olf je sneg skoraj dva metra visok. Pri posta'i Praporescu je sneg tako visoko zapadel, da so se od nekega vlaka videle samo strehe. 37 potnikov vlaka je moralo nad I? ur vztrajati v mrazu, dokler ni prišla prva pomoč. Nekaterim od njih so znrrz-nHi udi. tako da so jih morali prepeljati v bolnico. Efekt Hugenbergovega plebiscita — Berlin, 24. deoemibra. g. Lrisid vseh strank z iznemo nemško nacijonalnih ugotavljajo, da se je akcija Hiigenberga docela ponesrečila. SvetPvna javnost sedaj jasno vidi, da je nemški narod v svoji veliki veČini proti katastrofalni politiki in za nadaljevanje Stresemannove politike sporazuma. Stroški Hugenber-gove demonstracije znašajo tri in pol milijonov mark (nad 45 milijonov Din), ki $>h mora sedaj plakati neruska država. Leg&r v Moskvi Moskva. 24. decembra AA. Ker so oblast-va zanemarila kanale in vodovode, se širi tifus. Prebivalci zato ne pije:o vode iz mestnega vodovoda in kupujejo vodo od kmetov v okolici, ki jo že preda"ajo na debelo. Tudi rdeča vojska pije vodo. ki jo doA'aža"o iz rkolice. Ženska volffina pravica v Grčlii Atene, 24. decembra. Grški parlament je na svoji včerajšnji popoldanski seji definitivno odobril zakon o ženski volilni pr -vici. Zakon je danes objavljen v današnjih »Službenih Novinah« in stopi takoj v veljavo. S tem zakonom se priznava ženskam V starosti nad 21 let volilna pravica vili za svoje slepo orodje. Prav posebno zadovoljstvo pa vlada nad tem, da se nihče ni ustrašil teh groženj, četudi se je govorilo v Zagrebu že delj časa, da je policija prišla na sled atentatorjem, ki hočejo pognati v zrak poklonitvCne deputacije. Niti eden izmed najavljenih članov deputacij ni odstopil. Splošno se nri^akuje. da bo efekt razkritja v Zagrebu in v vsej jugpslo-venski javnosti tak, da bo meščanstvo samo reaeiralo na na^in. ki bo v bodoče onemogočil vsako tako akcijo in ki bo iztrebil tako zločinsko mentaliteto. ki bi mirno žrtvovala na stotine človeških živlienj in vrgla na Zagreb črn sramoten madež. — Beograd, 24. dec. M.. O zagrebških razkritjih se še doznava: Bombe in ekrazit, ki so iih naš*e oblasti v zvezi z odkritem teroristične akcije, potekajo iz neke italijanske tovarne. Po priznanju aretirancev je hVo izdelanih vsega 6 peklenskih strojev. Š-tirie so že v rokah noliciie, doehn dveh še niso našli. Aretirane? so označil? mesto, kjer so skriti, vendar pa j?h doslei še niso odkrili. Zakon o povračilu vojne škode Beograd, *J4. decembra. AA. Nj. Vek kralj je na predlog mirrstra financ in v so* glasju s predsednikom ministrskega sveta ppdpisal in proglasil zakon o podaljšanju povračila vojne škode, ki ie bila prisojena po uredbi o povračilu vojne škode z dne 30. junija 1920. 1. ter z njenimi izprememba* mi in dopolnitvami ter po pravilniku o so* diščih za povračilo vojne škode v obmejnih krajih. Zakon slove: § 1- Izvršne razsodbe o prisojenem povračilu vojne škode po uredbi z dne 30. junija 1920. L in njenih izpremembah in dopolnit* vah kakor tudi izvršne razsodbe na podlagi pravilnika o sodiščih za povračilo vojne škode v obmejnih krajih z dne 25. maja 1923. L, ki niso bile doslej predložene v izplačilo, se lahko predlože najdalje do 30. junija 1930. 1. V tem roku se morajo izvršne razsodbe po uredbi z dne 30. maja 1920. 1. naknadno predložiti oddelku državnih dolgov v mi* nistrstvu financ, a po predpisih pravilnika z dne 25. maja 1923. L in na podlagi čl. 10 uredbe o izplačilu vojne škode osebam. H so po čl. 29 zakona o izplačilu vojne škode pooblaščena, morajo sodišča zaključiti svo* je delo do 31. marca 1930. § 2. Ta zakon stopi v veljavo in dobi obvez* no moč z dnem, ko se razglasi v »Službenih novinah«. Francoska delegacija za haaSko kenierenco Pariz. 34. dec AA. Na današnji seji ministrskega sveta je bila določena delegacija, ki bo zastopala Francijo na pomor-sko-razorožitveni konferenci v Londonu. V delegaciji bodo Tardieu, Briand, Ley-gues, Pietri, Deflorio in več pomorskih strokovnjakov. Protiboliševiski upori v Rusiji Moskva, 24. decembra a. a. Vladni krogi 60 zelo vznemirjeni zaradi novih pobun v sovjetski Ukrajini, zlasti v okolici KFjpva. Tam je prišlo do več napadov na agente GPU s strani knif-ov. pri čemer so bili štirje agenti GPU ubiti. Morala sta intervenirati policija in vojaštvo s strojnimi puškami ter je bilo pri spopadu 10 oseb ubitih. 25 na ranjenih. Tudi v okolici Harkova je prišTo do revolt. Vlada sodi. da obstoji organizirana zarota, ki ima mnogo privržencev. Insolvenca veTike italijanske tvrdke Kini. 24. decembra, d. Veletrgovina z vinom Nicoli ie ustavila svoja izplačila, ker je n en lastnik sin pred kratkim umrlejra senatorja Nicolinija zapravil vse premoženje tvrdke ter napravil še 10 milijonov lir dolgov. Policija je aTclirala zapravljivega sina rn več e število uradništva, ki je pomagalo irpTona^čati staro tvrdko. Sreča, letalcev v nesreči Pariz. AA. Letalca Le Brix in Rossi, ki sta skušala poleteti do Saigona, :e zadela nova nezgoda- Zračne sile so bile jačje od njune volje, V Birmami sta bila prisiljena skočiti iz letala in se s padali spustiti na tla, dočiu, sta letalo prepustila usodi. Rossi ie b:I lažje ranjen. Le Brix ;e ostal nepoškodovan. Letalo in pošta sta uničena. Popolno črtanje avstrijskih reparacij? Mala antanla se bo na haaskl konferenci izjavila za črtanje av-str'jskin reparacij, če izvede Avstrija razorožitev Heim^ehra in Schutz bunda Beograd. 24. decembra. M. Angleški list »Sundav Times* nhj.ivlja članek o haaški konferenci izražajoč mišljenje, da m bo hj tej konferenci posrečilo končno izbrisati vse reparacijske obveznosti Avstrije, ker *o na merodajnih mestih spoznali, da nima smisla zanašati se nato. Ju bi Avstrijm kdaj mogla plačati svoje reparacijske dolgove. Misli se, da bo tudi Malu an* tanta pristala na brisanje avstrijskih dolgov, ako se Avstrija ob\ e/e izvršiti popolno notranjo razorožitev. Konvencija o ukinitvi izvoznih in uvoznih omejitev Jugoslavija in Runrunrja sta podpisali konvencijo pogojno, da pristopijo vse ostale države Pariz, 24- dec. Protokol mednarodne 1 morale tekom 6 mesecev ukiniti razne pro-konierence za ukinitev uvoznih in izvo - hibitivne in omejitvene carine. Pogodbene nih prepovedi, ki se je končala 20. t dl, so podpisale Avstrija, Nemčija, Belgija, Danska, Zedinjene države, Francija, Anglija, Irska, Madžarska, Japonska, Luksem- burg, Norveška, Holandija, Portugalska, Švica in Jugoslavija. Italija, Rumunija, Finska in švedska so si pridržale pravico, da ga podpišejo kasneje. Države, ki so brezpogojno podpisale protokol, ga bodo uveljavile 1. januarja. Po dogovru bodo stranke si pridržujejo pravice, da odpovedo konvencijo pred potekom veljavne dobe petih let, kakor predvideva konvencija- Rumunija in Jugoslavija sta pristali na konvencijo pod pogojem, da bodo do 1. Julija 1930 pristopile k konvenciji tud| druge države. V nasprotnem primeru bosta Rumunija in Jugoslavija smatrali, da konvencija za njih ni več veljavna. Kongres dijaške Male antante Vršil sc bo februarja 1930 v Pragi ter bo razpravljal o praktičnem izvajanju programa Praga. 23. decembra, p. Včeraj je bilo zaključeno zasedanje dijaške Ma» le antante. Slovensko dijaštvo je za* stopal na konferenci pravnik ljub* Ijanske univerze Vekoslav Iskra. Na tokratnem zasedanju se je vršila razprav o praktičnem izvajanju programa dijaške Male antante, zlasti kar se tiče medsebojne izmenjave dijaštva. štipendistov, organizacije, ekskurzij in izmenjave dijaških publikacij. Raz* pravljalo se je tudi o tesnejšem kultur* nem in športnem sodelovanju. Skle* njeno je bilo, da se bo vršil 1. 1930, bržkone že meseca februarja, v Pragi kongres dijakov Male antante, na ka* terem bodo poročali Čehi o politič* nem, Rumuni o gospodarskem in Ju* gosloveni o maloantantnem problema v zvezi z Jadranskim morjem. Po kon* čanih konferencah je sprejel delegaci« je dijaške Male antante češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš ki je v svo* jem govoru prisrčno pozdravil zani* manje dijaštva za Malo antanto in na* glasil veliko važnost tesnejšega sode* lovanja v okviru Male antante. Sredozemski locarnski pakt Pariz, 2A decembra, s. FCakor javlja Newyork Herald«, se v tukajšnjih krogih govori o posebnem varnostnem paktu med sredozemskimi dTŽavami, o katerem se bo razpravljalo na londonski razorožitveni konferenci. Ta misel pe je načela pri fran-cosko-italijanskih pogajanjih. Francija jo podpdra. V noti, ki jo je italijanski poslanik v soboto izročil Briamfu, se je ta misel iznova obrazložila. K temu paktu bi poleg Francije pristopile Italija, Anglija in Španija. Pariz, 23 decembra, s »Echo de Pariš* doznava k včerajšnjemu razgovoru ministrskega predsednika Tardieuja z belgijskim ministrskim predsednikom Jasperjem, da bo kot termin za otvoritev druge haaške konference ostal 3. januar. V vladnih krogih upajo, da bo konferenca kronana z uspehom. Menijo celo, da se bo končala že v enem tednu. Zlate zobe samo za komuniste Moskva, 2\ decembra AA- Komisarijat za zdravstvo je poslal vsem zobozdravnikom okrožnico, v kateri jim pripoToča največjo štedljivost pri uporabi zlata za zobo« zdravniške svrhe. Zobozdravniki morajo upoštevati poreklo in socijalni položa; svo-rfh pacijentov Prvenstvo pri uporabi zlata gTe članom komunistične stranke. Pacijenti, ki ne pripadajo stranki in ki žele zlate plom be na svojih zobeh morajo izročiti državni blaerain? dvakratno količino potrebnega zla« ta. Zobozdravnik sme opraviti potrebna zdravniška dela, le ako se dotična oseba izkaže, s potrdilom finančnega urada o izročeni DTednisani količini zlata. Pasivnost boVarske trgovinske bilance Sofija, 24. cec. AA. Po poročilu Hsia »Luč« Je bolgarska ttrzovnraska b^Vanca za Tnraiufrifc M mesecev pasivna za okoli 2 mfif-jaTdi T-evrrv. Imipoi-tiranesra ie b:»!o bfaiffa za 7 in pol rrrJ^Vard«, 'Z-vo^einejca pa za 5 ar¥*fanl 600 imKionov levov. Kopališče .Tabor« je oaroča UPRAVA KOPAUŠCA. Boljše viski vampir Varšava, 24. dec A A. Poljsko čarionie- i« priobčruje podrobne podatke o smrtnih obsodbah v Rusiji. Tako se znani krvnik, bivši menah Gurov hvali, da je do*!ej izvittl več ko 3000 smrtnih obsodb. Izjavil je. da ne bo pustil preje svojega groznega posla, dokler ne izvrši 5000 smrtn h obsodb. Navzlic temu pa mu že popuščajo živci, tako. da se mora vsakikrat hudo opiti. Ob sobotah je dvoriSče podobno pravi klavnici. Iz ječ se čujejo obup-ni kKct Posebno kruti so mlajši jetnioarji Sirah pranja jc za vedno pregnan, ako perete z Schiehiovim RADIONOM. Način je povsem enostaven in udoben: 1. Običajno namakanje preko noči. 2. Raztopiti Schichtov RADION v mrzii vodi in perilo 20 minut prekuhati 3. Perilo najprvo v topli, nato večkrat v mrzli vodi dobro izplakniti. En sam poskus in uverili se b o d et C 9 da tako lahko, poceni in varčno pere samo Schichtov RADION Sorzna poročila. Borze danes niao pod ovale. Ljubljanske komunikacije NaJloge mestne občine v pogledu zgraditve jg& vzdrževanja cest m ulic — ZoneoMVjenje cest in gospodarska MfaoJi Ljubljana, 24. decembra. Vse je od dobrih komunikacij odvisno. Živahno gospodarsko življen.e, trgovina, obrt in industrija je onemogočena, ako nima za svoj promet vzornih cest na razpolago. Vsak občan je opravičeno nevolj-en, ako niso ceste in pota v redu, in da ga ovirajo pri izvrševanju dnevnih poslov. O tujskem prometu niti govora ne more biti, ako ljudje tonejo v blatu in oblakih prahu. Zato posebno mesta, kjer je osredotočen promet, skrbe za dobro urejene komunikacije. In mora se priznati, tudi Ljubljana je v povojni dobi veliko storila, da h zbol.šala ceste in ustvarila možnost za razvoj modernega prometa- Za ceste, ulice in trge je v proačim-skem predlogu ljubljanske občine za leto 1930 predviden znesek 9,799.594 Din. Potrebščina za vzdrževanje cest, ulic in trga maša 6,417.568 Din, za čiščenje mesta Din 2,641.826, za razsvetljavo Din 595.200, za zavarovalni prispevek in ostalo 145.000 Din. Leta 1928 je bilo za vzdrževanje cest, ulic fn trgov izdanfa 4,163-455 Din, dočim je bilo 1929 v to svrho proračunjenih samo 2,459.762 Din. Vsled pritožb proti proračunu je namreč ljubljanski občinski svet bil primoran znižati prvotno postavko za vzdrževanje cest, ulic m trgov za 1,713.400 Din. Ostalo ie v proračunu samo to, kar ie btfo potrebno za redno vzdrževanje cest, vsa večja poravila in posebno napravo novih hodnikov in prehodov, se je pa odložilo na prihodnji čas. Ista usoda kot ceste, ulice in trge ie zadela tudi javne nasade, vod-• ne zgradbe, mostove in ograje, kanale in parke. Zaenkrat je v proračunskem predlogu popravljena velika napaka proračuna za leto 1929 na ta način, da so predvideni izdatki za vzdrževane cest v približno enaki višini kot leta 1928. Ako bi obveljal proračunski predlog, potem smemo pričakovati, da se bo v Ljubliana poleg rednih del na cestah in ulicah, še uredilo premnogo zanemarjenih cestišč in kar je zelo nujno, nekaj nodnikov m prehodov bo napravljenih tn s tem ustreženo glasnim zahtevam občanov- Znano je, da proračunski predlog ljubljanske občine, izkazuje zaenkrat 3,689.322 Dfn primanjkljaja, ki je nastal predvsem zato* ker je občina v prorač. že računala s 4K milijonsko zgubo na dohodkih maksimalne trošarine. Za primanjkljaj bo iskati kritja in verjetno je, da se bo našel kdo, k! bo trdil, da je zmanjšati zopet predvsem Izdatke za vzdrževanje cest, ulic in trgov. Ako bo našel ta nekdo poslušna ušesa, se nam zna zopet zgoditi, da imamo cesrni proračun za leto 1930 enak onemu iz leta 1929. kar znači nazadovanje v primeri z letom 1925. Še več: osvojeno bi bHo ponovno pogrešno načelo, da v rednem proračuna ni mesta za večja cestna dela. ampak za najmanjše vzdrževanje že obstoječih komunikacij. Torej, izdatki za vse nove komunikacije naj se krijejo z investicijami. In občinski proračun bodi razbremenjen teh izdatkov. Ako bi obvezalo to načelo, bi btio sigurno kvarno za mesto, kajti nikakor ne gre, da prevalimo vsako spo-polnitev in dograditev cestnega omrežja na dolg in preobremenimo mestno občino z investicijami, ki so neproduktivne '.n ne donašajo direktno nobenih dohodkov. Pravilno je, da se velike cestne zgradbe krijejo s posojili, popolnoma napačno pa Je, da bi m. občina že napravo prehodov m hodnikov smatrala za investicijsko delo. V rednem mestnem proračunu morajo torej ostati prknema sredstva za naprava cest. ulic in trgov tn je prebroditev fir.ančniii težkoč zelo malo vredna, ako se posluži metode črtanja ravno Pri cestah in ulicah, ki so za Ljublano vsaj tako važna, kot na pr. stanovanjske hiše. Razvoj mosta ustavimo ako odlagamo ureditev cest tn u':c; trgovini in obrti in tujskemu prometu slabo služimo, ako s:no za slabe komunikicLe. Ljubljani sploh dobro nočemo, ako se predvsem zaletu:emo v proračun za ceste in ulice, Črtamo neodložljiva dela, ali se celo bavimc z misli o, preložiti vse izdatke za dograditev cest na dolgoletne investicije, ki že v drugih poglavjih mestnega proračuna p*e-obremenjujejo občinsko gospodarstvo.. Kadar se govori o proračunski potrebščini za ljubliamske ceste In nlice se navadno kaže le na velik izdatek, malo se pa upošteva, kako ogromno dolžino kormmfka-cii se mora s tem denarjem vzdrževati. V zadnjih desetih letih je mestna občina odprla preko 100 novih komunikacij. Leta 1918 je znašala dolžina ljubljanskih komunikacij 111 km, Teta 1929 pa znaša že 147-9 km. Leta 1918 je bilo tlakovanih in mahadamsko v vsej fn delni Strini tegraienSi kormrofkaci' 94.8 km, leta 1929 pa 119.1 km, torej za 24.3 km več. Neizgrajenih komunikacij jc pa bilo leta 1918 16.3 km, leta 1929 pa 28.7 km. Te številke nam kažejo, da Je LJublana v povojni dobi veliko storila za zgraditev novih komunikacij, ostala je pa navzlic velikim naporom v zastanku, ki bo z vsakim letom večji, ako bo črtanje proračuna zadelo odslej predvsem potrebščine za ceste in trHce- Čisto nič ne pomaga. z razvojem In širjenjem mesta mora »Mina računati i več:lmi Izdatki za kornitmtkacile. Prezreti to de'stvo se pravi, tirati obetno v položaj, da bo morala prihodnja leta naenkrat Izvršiti vse zarmrjeno m naenkrat investirati ogromne milijone, kar bi se preje lahko izvršilo postopoma m fma-nčno-so-spodarsko manj občutiirvo Zelo zvfSiije izdatke za fcotmmikadje y Lmbfiani način zazida ve v novejši dobi. Na* mesto da bi se mesto širilo iz centra na ven, se vrše zazldave na vseh far/nem in krajin mestnega pomeri% Zahteve novih naselbin, ležeča večkrat na skrajnih periferijah mesta, so: občina naj zgradi m vzdržuje ceste, vpelje vodovod in elektri- ko ra izvrši cestno kanalizacijo. Po skoraj mrtvih ulicah zazida občina nato ogromne denarje, v sred mi mesta pa ostajajo prazne parcele, mesto H se te najj>reje zazidale, da bi šel razvoj mesta na ven in ne obratno, in da bi občina zgradila vsako leto le toliko cest, kolikor jih je res neobhodno potrebno, čez polja in ob še neraz-parceiiranih zemljišč gradi občina ceste, v svoje občutno finančno breme m v korist predvsem lastnikom stavbenih parcel. Kajti kakor nitro m- občina zgradi ceste m napelje vodovod in elektriko, takoj poskoči zemljišče za 50 odstotkov, prav na račun stroškov, ki jih je imela občina, torej splošnost in v korist posameznika, ki nima na vseh delih in finančnih žrtvah prav noben© zasluge. Upajmo, da bo nov davek na nezazidane parcele opravil svoje m predvsem povzročil, da se zazidave mesta ne bodo več vršile tako neekonomično. Veliki, novi stroški so naloženi mestni občini tudi z novim cestnim zakonom, ki predpisuje, da mora občina vzdrževati vse državne ceste, ki tečejo po pomerim mestne občine. Dolžni a erarskih cest na ozem-jiu mestne občine znaša okrog 10 km in so to: Rimska, Emonska, Cojzova cesta, Trubarjeva ulica, Sv. Jakoba trg. Rožna ulica, Floranska ulica, Karlovška. Dolenjska, Bleiweisova, Tržaška, Gosposvetska, Celovška in Dunajska cesta. Avtomobilni promet ie tudi v Ljubljani vedno večji. Avtomobili pa zahtevajo dobre ceste s prav posebnim czirora na utrditev vrhnje plasti cestišč. To pa zopet stane denar- Izdatkov se tudi Ljubljana ne bo izognila, na:raanj s tem. da črta proračunske postavke in odlaša z rešitvijo komunikacijskih vprašanj ter tudi avtomobillzaclie prometa. Razven ureditev cestišč Je nujno potrebna tudi ureditev trotoarjev. V tem pogledu se je mesto silno zanemarilo in je samo v centrumu mesta položiti še preko 80.000 m8 pločnika. Že vse površne ugotovitve dokazujejo, da ie proračunski predlog v zadevi cest, ulic in trgov premajhen in da z daleka ne zadostujejo notirani zneski za izvrševanje ogTomnin nalog, ki jih ima občina v pogledu komunikacij. O znižamu proračunskih postavk ni govora- Sicer bi pa bila prehuda trditev, da želi vsa Ljubljana znžan'e proračuna za ceste in ulice. Nasprotno, zelo številni so glasovi, ki celo pravijo, da bi morala Ljubljana kar z amerikansko naglico urediti svoje komunikacije. Kaiti kar je n. pr. v Nemčiji mogoče, je tudi pri nas. In končno tudi sorazmerno niso proračuni občin v Nemčiji tako obremenjeni z izdatki za komunikacije Da se v Nemčiji vzorno vzdržujejo in pospešeno grade ceste !e res, kot Je res. da so občine s posebno umestnim zakonom razrešene velikih gmotnih žrtev za otvoritev novih cest Ta zakon nalaga parcelantom zemljišč, da morajo nositi vse stroške in dajatve za brezplačen odstop cestnega zemljišča, za napravo cest, liodnikov, kanalizacije in razsvetljave, poleg tega morajo pa še tekom prvih petih let sami vzdrževati vse nove naprave. Kar tak zakon uveravrmo tudi za jugoslovanska mesta in občine bodo razbremenjene marsikaterih izdatkov in z amerikansko naglico se lahko odpirajo nove ceste na stroške — parcelantov. je izjalovil načrt glede eksploatacije Bele Krajine, je Ivan ugibal, kaj bi. Iz zadrege sta ga rešili prijateljici MalCi in Milena, dve čedni punčki. —Oh, srčka, ravno prav sta prišla, ju je pozdravil Ivan. Prejel sem namreč od Higijenskega zavoda nalog, naj malce po gledam po mestu in ugotovim, kako je pri pekih, zlasti pa pri slaščičarjih. P0 mestu se namreč govori, da slade slaščičarji slaščice s saharinom, kar bo nemara res, kaju saharin se tihotapi kar na debelo. Ali gresta z menoj? Malči in Milena sta bili zadovoljni in odšli sta z njim. Samozavestno je stopil Ivan v prvo slaščičarno* predstavil se je kot zastopnik Higi j enakega za/voda v Ljubljani in zahteval krožnik slaščic, češ, da jih mora pokusi ti in preizkusiti Slaščičar ko je samozavestni Ivanov nastop kar frapiraL Hitro je postregla imenitnemu gospodu s slaščicam. Prinesla mu je cel krožnik tort, peciva in drugih slaščic. — Jej ta, punčki, je dejal Ivan in sedel za mizo. Pokusil je par slaščic, nenadoma pa je dejal: Malči, ali se ti ne zdi, da imajo torte okus po saharinu? Meni se zdi, da ni vse v redu. Gospa, — se je obrnil k slaščičarki, — na žalost sem primoran ovaditi vas. Slaščičarka Je vsa obupana zatrjevala, da v slaščicah ni trohice saharina in da je vse narejeno s pristnim pravim sladkorjem. Ivan se pa nj dal prepričati »Saharin je vmes, torte smrde po saharinu,« je trdil Pomignil je prijateljicama in vsi trije so zapustili slaščičarno, ne meneč se za obupano slaščičarko, ki je v duhu že videla svoj žalosten konec Z MalČko in Mileno pod pazduho je Ivan zavil še v dve drugi slaščičarni, kjer se je ponovila ista komedija. V četrti mu je pa spodletelo. Zahtevali so, naj se legitimira, ker pa ni imel legitimacije, so pozvali stražnika. Malči in Milena sta jo naglo odkurilL Ivan je pa moral s stražnikom. Epilog Oogoljevega Revizorja bo na sodišču. Ivan je obtožen po paragrafu 104 in 99. V bodoče ga bo najbrž minilo veselje kontrolirati slaščice. Drama Začetek ob 20. Sreda, 25. decembra ob 13: Jianezek-Nosan-ček. Mladinska predstava. Izven. Znižane cene. Sreda, 25. decembra ob 20: Krog s kredo. Izven. Četrtek, 26. decembra ob 15: Peterčkove poslednje sanje. Izven. Četrtek, 26. deembra ob 20: Do« Carios. Izven. Petek, 27. decembra: zaprto. Sobota, 2S, decembra: Brez ljubezni. Red £ Nedelja, 29. decembra ob 15: Nevesta s krono. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Nedelja, 29. decembra ob 20; Naš gospod župnik. Ljudska predstava pri znižanih, cenah. Izven. Ponedeljek, 30. decembra: zaprto. Torek, 31. decembra ob 21 r Utopljenca, Ljudska predstava pri znižanih conah. Izven. Mladinski predstavi v ljubljanski dramu Na Sveti dan popoldne ob treh vpr> zori ljubljanska drama priljubljeno mladinsko igro Jacezek-Nosančck kot ljudsko predstavo pri znižanih cenah. Na Štefanovo pa Peterčkove poslednje sanje z malim Mitjo Gorčem v naslovni vlogi malega Peter čka. Starše, ki žeie privoščiti za prazni- Gogoljev Revizor v ljubljanskih slaščičarnah LJubljana, 24. decembra. Ljubljančan Ivan T. Je star kakih 25 let. Fant Pa je čudne narave in po glavi mu roje včasih fantastične, celo utopi-stične ideje. Vtepel si je oni dan v glavo, da je v Beli Krajina nafta in skušal je za njo zainteresirati tod; nekega znanega Ljubljančana. Ustavil je njegov avtomobil sredi ceste in dejal- »He, al! vas zanimajo vrelci nafte? Ljubljančan v avtomobHn je seveda začudeno skomignil z rameni ip dobro vedoč, da ima opraviti z nekoliko prismuknjenem mladeničem, je odgovoril: Zanimajo me že, toda ne v Bell Krajini. — PreStudlral sem morfološke m geološke posebnosti ondotnega terena in prišel do zaključka, da je zemlja bogata na petroleju. Milijarder postane, kdor začne eksploatirati ta naravna bogastva. Stopiva tja, gospod inženjer, pa boste videli, da podrem o še ameriške truste . . . Ivan je moral prenehati, kajti avtomc-bilist ga ni več poslušal. Videč, da se mn ke svojim otrokom malo lepega razvedrila in veselja, opozarjamo na ti dve mladinski predstavi Obe iriadrnski predstavi režira prof. Osip šest. Klabund: »Krog s kredo*. Ta drama nemškega pisatelja, ki je doživela v lanski sezoni na našem odru največji uspeh, se uvrsti zopet v letošnji repertoar in bo p*, v« njena v prizori tcv na Sveti dan 25. t. m. ob osmih zvečer. Delo se ▼prizori pod vodstvom režiserja Cirila Debevca in v isti zasedbi, kakor v Lanski sezoni Cene običajno dramske. Klasična drama; Schitter: »Don Car-loam se bo vyaltoraa ▼ ljubljanski drami v režiji g. Cirila Debevca na Štefanovo 26. t. m, zvečer Začetek ob pol 20 Sreda. 25. decembra: Valkira. Izven, Četrtek, 26 decembra ob 15: Grofica Marica, Ljudska predstav pri znižanih cc-nali. Izveo. Četrtek. 26. decembra ob pol 20: Car m tesar. Ljudska predstav pri znižanih cenah* Izven. Petek, 27. decembra: Zaprto. Sobota. 2&. decembra: Emoni. Red IX Nedelja. 29. decembra ob 15: Pri treh mladenkah. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Nedesja, 29. decembra ob pol 20: Magnon, Pomnite! Čitajte! Jutri na božični dan velika premijera epohalnoga velefilma iz eokeuainega £ivl;e. nja sodobne mladine! Po poti sramote . • . (DEB WEG DEE SCHANDE . . .) V glavni vlagi lepa. H. F OSTEH! Matere, čuvajte svoje hčere • .. to je obupni končni klic tega filma, ki si gi mora ogledati vsakdo, da bo jasno videl,Jcakojahko je priti mlademu dekletu na pot sramote .. . Preskrbite si pravočasno vstopnice! SAMO ŠTIRI DNI! Telefon 2730. Ob pol 11„ 5., p«l 5., 6., pol s„ w. KINO LJUBLJANSKI DVOB Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Ponedeljek, 30, decembra zaprto. Torek, 31 deembra ob 16.: Ti čar, opereta. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Ljubljanska opera vprizori na Sveti dan zvečer ob pol 20. Wagnerjevo opero »Valikra«, ki se je a tolikim uspehom ]>ela parkrat tekom letošnje sezone na našem opernem odru, kar je le nov dokaz resneoa umetni&kejra stremljenja naše opere. V alki ro dirigira ravnatelj Polic, režijo ima g. Boria Kriveckl Vsa zasedba kakor pri premijeri, le Hundinga poje tokrat g. Rumpelj. Gro lica Marica. Preko |*e'desetkrat je bila izvajana ta Kalmanova opereta v naši operi, vselej z velikim uspehom In v splo&no zadovoljstvo na5e publike. Sploh je Grofica Marica ena najbolj posrečenih naših operetnih predstav, kar jasno dokazuje Številen obisk pri vsaki vprizoritvi. Zasedba je kakor običajno in je v rokah naših prvih operetnih moči ki nastopajo tudi v opereti: gospe Poličeve, Balatkove in Rakarjeve ter gg. Drenovca. Pečka, Janka in Povheta. ki vodi tudi režijo. Opereto dirigira kapelmk NeMat. Veljajo znižane operne cene. Car in tesar je brez dvoma ena naj. boljših komičnih oper svetovne literature. Kreacija župana g. Križaja je nedosežna tako v pevskem, kakor tudi igralskem ozira. Poleg njega nastopijo še ga. Ribičeva in gdč. Španova ter gg. Grba, Janko, Kovač in Rumpelj. Opero dirigira kapelnik StritoL a četrtkovo predstavo veljajo znižane operne cene. G. Julij Bete t to, steber slovenske opere, je ozdravil in nastopi po daljšem presledku prvič v letošnji sezoni v nedeljo dne 29. t m. v eni svojih najboljša h vlog ▼ Thomasovi operi Mignon, kjer poje z nedosežno milino vlogo Lotharia. Številne prijatelj s odličnega našega umetnika opozarjamo na ta njegov nastop. Predprodaja gledaliških vstopnic v sredo in četrtek od 10. do pol 13. ure se vrsi ločeno in sicer za opero v običajni dnevni blagajni, za dramo pa v v osti bulu oper. nega poslopja (glavni vhod). 10Oletrrica rojstva Benjamina Ipavca Kdo ue pozna večno mlade in lepe »Bedi zdrava, domovinac, kdo ne pozna »Sle« vanske pesmi«, >unja. Jutri: »reda 25. decembra l«>3b>. kar« •Jani Božič, pravoslavni 12. decemhr.i. JUTRIŠNJE PRIREDITVE. Drama: Ob 15. Janezek No*arKck i>i> 30. Krog s kredo. Opera: VaLkira- Kino Matica: Divje <>rhdijc (Greta Gavbo). Kino Ideal: Najboljši prijatelj (Harrv Piel). Kino Ljubljanski aV»or: Na potu sramote, Lutkovo gledališče na Taboru: Ob 15, Peterčkove poslednje sanje. • Film ZKD: Simba kralj živali ob 11. v Matici. PRIREDITVE NA ŠTEFANOVO. Drama: Ob 15. Peterčkove poslednje sanje, ob 20 Don Car!os. Opera: ob 15. Grofica Ma-rica, ob 30. Car in tesar. Kino Matica: Divje Orhideje. Kino Ideal: Najboljši prijatelj. Ktno Ljubljanski dvor: Na potu sramote. Filni ZKD: Sirnba kralj iiv&fi ob 11. t Matici. Lutkovno gledal Oče Češke Obec v Narodnem domu: Ob 16. Hudič na £*radu. Božićnica Prost oval f nega gasilnega in reševalnega druitva ob 20. v Mestnem domo. DEŽURNE LEKARNE. Danes: Bahovec, Kc*jgresni trg, U star, Sv. Petra cesta, Hočevar, Spodnja Šiška. Na Božič: Kuralt, Gosposvetska cesta. Sušnik Marijin trg. Na Štefanovo: Troicoczv, Mestni tr^. Ramor, Miklošičeva ceeta. — Kazenska razprava zaradi lonkurza Baaca Adrlatlca. G. dr. A*man. odvetnik v Lmbljani. nam piše: Po naročilu g. Kamena-rović Čira, bivšega generalnega ravnatelja Jadranske banke, si dovoljujem vljudno prositi Vas, da Irvoilte z ozirom na Vaše svo-ječasno obvestilo o izidu kazenske razprave zaradi konkurza Bance Adriatice v Trstu priobčiti pojasnilo, da g. Kamenarovič Ctro m bn oproščen vsake krivde in kazni zaradi zastaranja, temveč zato, ker je kazensko sodišče v Trstu glasom sodbe z dne 15. novembra 1929 izreklo, da obtožba radi hudodelstva goljufive krivde ni utemeljena, vT>rašanja krivde ali nekrivde zaradi morebitnega prestopka krivde po § 4S6 a, b. ». k. g. pa ne more razmotrivati vsled amnestije po kr. dekretu z dne 31. VII. 1925. K. 1237. Avtfijenca pri papežu K. Marflaun opisuje avdijenoo pri papežu Piju XI. takole: Skrbd, ki md jih je dekaH frak za avdijenoo pri papežu, so bile odveč. Na av-dajenoo je nas čakalo 200, toda samo 30 je knelo oblekle, kakršne s>o r>i:e n/redpisane na vatikanskih vabilih. Vabilo je nam odprlo vatikanska vrata, katera svfražajo Švicarji v iriod'rožoltih uniformah in s hetebaTdaTiii. Bnak^ $v;ci" in sito-ge v .rdečitfi |rvxejah srtoie na straži na stopnišču. Odložili smo v garderobi kloborike m suknje. Napitnrna gardero-lxM-jem ni p>redp;sana. običajno se pa daje najmanj 5 *ir. Prvi sluga ie pregledal naše obleke, drugft je nam vzel vthSt. katera lahko dobe po avdšjenci vsi nazaj za srx)irrTn Tretji sluga je nas <*1ve-deil v dvorano za spvošne avdijence, kvr če prostora za 150 gosrtov. Stene so tapecirane z rdeoo svflo. po njih vise omttrtne starinske sh'ke. stroo ie po-zlačen. po tfleh |e rx>OT\ktna krasna <~*r:-;e«rrtateka preproga. Med posetnHd je bik) tudi več duli.n -niikov in rexIovrr5c Ob 12.55 so vstopili papeževi shržabnrki in eden je nam nakazal, fc>Vo rm^arno pred p^^žem rr>o-jrniti kolena. Škrge lahko posodijo di-mam za avdi^enco predpisane črne ipajcolane, oe morejo j5m pa ooda^jSati kratkih k«r*4. ki odločno nasr»rortjuie.te"va-rikan s^c darne v avdajenoo v krartkih kTiTrh. Skjdnjfč se jc odgmga zavesa dvorane vstopi* ?*> Švicarji s hekrbardarai tn ča«rnwd z goHmi rar>i»r»i. Za njimi ^e f9 prisrnehljaJ dobrvnhrsen starček v vtw-bcasitern taCarju, kateremu je sleda lah-fftih, hitrih korakov in skV*iiene glave papež Fjj XI. v belem oblaku. Sel je v -nstvu monsjsnara in častnika mirno klečečih gostov, ki so mu p°talWjala prstan. Ustavil se ni pred nikomur, T>ac oa se je prioazno smehljal. Izraz njegovega obraza je lokav fn p>riša»en. Dvorano je obhodi v 10 minuta h. potem 5e pa sAcipil na sredo dvorane m nas blajfosJovfl. Tako jc bfla av^LijeiKa kon-čaoa. »SrOVENSKT MARODt, dn* ?4. deccrtto Včasih je lušttio Kaj pripovedujejo trije častitljivi Ljubljančani o dobrih starih časih LJubljana, 34 decembra. Svetovna vojna je skoro presekala nit zgodovinskega razvoja in zdi se nam, da je vse, kar je bilo pred njo »staro« in vse, kar se godi po vojna, »novo«. V vsakdanjem življenju že slišimo na vsakem besede predvojno in povojno. Predvojno, pa naj bo blago alj človek, se nam zdi lepo, pravilno in edino zveličavno, kar je povojnega, se pa obsoja kot posledice strasne svetovne vojne. Mladina je vsa navdušena za nove ideje, stari Pa majejo z glavo. češ. lep zarod, kakor da smo redili gade na svojih prsih. Taka nasprotja med staro in rrriado generacijo so bila seveda vedno, vendar tolikega, kakor je zdaj med generacijami, /e dolgo ni bilo. Mladi se enostavno pro-tivijo vsemu, kar je starega in že samo zato, ker je staro, ne glede na njegovo resnično vrednost Skoro tisoč let je zapadna Evropa ustvarjala v umetnosti, v političnem in družabnem življenju ter v znanosti tako zvane kulturne dobrine in jih shranjevala v svojo kulturno zakladnico. Zdaj pa pride nenadoma doba, katere otroci te zakladnice več videti nočejo ali več videti ne morejo Zato jo prezirajo in hočejo črpati svoje moči edino le iz svojega neposrednega življenja, oproščenega vse peze tradicije, navad, principov, norm. Tako velik in nepremostljiv se zda nekaterim prepad med novimi nastajajočimi generacijami in preteklostjo, da prerokujejo zaton in propad zapadnoevropske kulture in primerjajo d a nosno dobo dobi pred 2000 leti, ko je propadala antična kultura. AH zapadna kultura res propada? In res, mnogi znaki in pojavi današnjega časa prepričevalno kažejo, da grozi' zapadni kulturi propad, in sicer tako radikalen in popolen propad, kakor vsem dosedanjim kulturam pred njo. Razni zgodovinarji in filozofi pretipovajo natši kulturi že nekaj desetletij prav temeljito obisti in vedno bolj se jim zdi, da je zapadna kultura, čeprav je dosegla neverjetno višino, prav za prav zelo primitivna po svojem jedrn in mora zategadelj propasti in se umakniti novi, trajnejši obliki življenja. Vse znanstvene dSsciphne se nekako osamosvajajo, si hočejo zgraditi trdnejše temelje, da bi bile trajnejše, tako predvsem filozofija, pa tudi sociologija, pedagogika itd Sodobna filozofija se nam zdi kakor reakcija na materijalizem preteklosti in gradi svoj sistem med materijalizmom in metafiziko. Odklanja sicer kot izhodišče metafiziko, toda stremeč po novem z duhovnostjo prepojenim sistemom končuje v metotičnp postuKrani transcendentnosti, v »onostranski« večini vsebinski neznanki .-A-eta in življenja, katere postuliranje se ji logično, nujno vsiljuje, toda katera ji ni izhodišče in se tudi v principu ogiblje nje kakršnekoli vsebinske razlage, je torej načelno -tostransko« orijentirana. Tako grade moderne vede svoje sisteme med empirijo in metafiziko. V pedagogiki moderni pedagogi grade vzgojne sisteme na »kraljestvu duha-«, postavljajoč kot izhodišče eksistenco objektivnih estetičnih. socijalnih, političnih in drugih vrednot, ki nam Pa niso v naprej dane v čisto metafizičnem smislu, temveč jih človeštvo sele reaiitzira in objektivira, gradeč si svojo kulturo, svoje »kraljestvo duha«. Na vseh kulturnih področjih vidimo torej stremljenje po novih oojektivnejših Temeljih .kar pomeni vsekakor napredek, toda ali bo ta napredek na področju di> hovnih ved mogel ostaviti razpad evropske kulture? Razpad aH nova klasična doba? Ali se bodo nastajajoče generacije iz-treznile in obrnile svoj pogled na tisoč let staro zakladnico zapadnoevropske kulture in se oblikovale naprej z njenimi, čeprav izpopolnjenimi wednotarrri? Ali bodo v bodočnosti generacije gradile na starem temelju novo hišo, ali ga bodo zrušile popolnoma? To so vprašanja, na katera zdaj še ra mogoče odgovoriti. Lahko prerokujemo to ali ono o bodočnosti, lahko ugibamo tako ali tako, točno pa ne moremo odgovoriti na to vprašanje. Zdi se pa mogoče dvoje. Ali bo mlado, novih idej polno človeštvo sedanjih in "oodočih generacij sprejelo okvir in temelj ter gladilo naprej popolnejšo zgradbo zapadne kulture in smo tako pred njeno novo klasično dobo, ali pa nastajajoči svet ns bo našel na nobenem področju več pod ovite zemlje in kultura bo propadla. Narode bo držala le še civilizacija tn železna roka, druge idejne, kulturne, duhovne vezi med mirni ne bo, dokler se ne izoblikuje novo kraljestvo duha, ki bo strnilo skupine, narode v nove kulturne zr-;ednice z novo »dušo«, kakor pravi Spen-g'er. ki pojmuje kulture kot organizme, d3si niso nikaki organizmi v pravem pomenu besede. Kajti v kakem prehodnem stadiju človeške skupine ne morejo vztrajati. Ustvarijo si sčasoma ustavne, socijalne, znanstvene, unietniske »sisteme«, ki postanejo nadčasovnl in so nekako ogrodje, v katerem se kulturno izživljajo Nazorno bi položaj današnje dobe lahko označili torej kot prehodno dobo, v kateri se bije srdit boj za življenje v okviru starega ogrodja aH za ustvaritev novega ogrodja. Spomini na dobre stare čase V takem neosta>jenem duševnem položaju, kakor le človek zdaj, pa rad pogleda v preteklost, ki mu je v tolažbo in uteha Rad posluša one, ki še vedo pripovedovati o starih, lepih časih, ko l$udje v splošnem niso poznali te vrste duševnih kriz, kakor jih poznamo mi, ko je življenje potekalo iz tega vidika nekako normalno in nem -teno, dasi se tudi tedaj ni cedil med in mleko in je bila borba za vsakdanji kruh morda ravno tako težka kot danes, le da se je odigravala v okviru splošno veljavnih norm. In ravno to je, kar danes pogrešamo in ravno zaradi tega govorimo o teh preteklih časih, da so stari, lepi časi. Evropa se zato danes prerada potaplja v svojo preteklost Veliki misleci vzhodnih, že zdavnaj propadlih kultur so postali »moderni«, Evropa jih bere rajši kakor svoje klasike. Tako bo naše čitatelje gotovo zanimalo, kaj pripovedujejo trije med našimi najstarejšimi Ljubljančani, ki se spominjajo še vedno presenetljivo natančno, kako je bilo v mladosti, torej v tistih časih, ki jim mi pravimo stari in lepi časi. Peter Graselli Se nekaj let in prvi slovenski župan naše Ljubljane bo imel devet križev. Deveti križ se torej spušča na njegova ramena, ki so se upognila pod težo, toda bistrosti in Sitosti njegovega duha ne more ukloniti. Saj ga poznamo vsi in mu izkazujemo ono spoštljivost, ki gre vsakemu starčku, toda vsakokrat, ko človek spregovori z njim, je presenečen spričo svežosti in ostrine njegovega duha. Kakor da je živ dokaz, da starost Človeka ojstri in ne otopi. Vsakokrat, ko govoriš z njim, te preseneti ali z ostroumno sodbo o današnjem Času in dogodkih, ah s spominom iz za nas že zgodovinske dobe pred — 80 leti, največkrat pa z duhovito šal j i viko, ki ti zapre sapo. človek nehote ubere posebne strune, ko govori 6 starčki 80 ali 90 let. Zaradi izkušnje namreč, katera potrjuje v veča ni primerov, da gledajo ljudje teh let na sedanje življenje nekako megleno, kakor bi ne živeli v sedanjosti samo s telesom, z duhom pa v pretekosti, katera je nam prav za prav ravno tako tuja, kakor njim sedanjost Ta občutek človeka nehote usmeri tako, da se nekako iztrga sedanjosti in se skuša poglobiti s starčkom vred v preteklost da ga sploh razume. Ce tega ne 9toriš alfi ne znaš storiti, ti ostane 80-letni starček tuj in tudi ti ostaneš njemu tuj. Vsakokrat, ko vstopim v sobo župana Petra Grasellija in mi pride naproti kot častitljiv starček, ki napeto poehiša, kaj želiš, nehote pozabim, da to ni starček kakor vsi drugi, a že pri prvi besedi, ki jo izgovori, mi je, kakor da mi je rekel: »Nikar se ne trudite, sem človek, ki sega globoko v preteklo stoletje in v 1. 1929 z duhom in telesom !< In tako je res, o Čemer se prepričaš že pri naslednjih z Županom Petrom Gra-sellijem izmenjanih mislih. On sam je pač najlepši naš spomin na dobre, stare čase. Njegova duševna svežost in Čilost je tisto, česar čas ne more načeti. Nekoč sva z nadsvetnikom Fr. Govakarjem premišljevala, kdo v Ljubljani bi znal povedati o nekem dogodku pred 70 leti. Ob tej priliki mi je g. Govekar retel: »Če vam g. Peter Graselti ne bo vedel kaj povedati o tem, potem boste zaman iskali po Ljubljani in po Sloveniji tako ustno izročilo. Peter Graselli je pravcato brezdno spominov!« Tako je tudi res! G. Graselli ju samo poveš, koliko decenije* naj poseže nazaj, drugih pripomočkov ne potrebuje, ko ti razkriva pestrost svojih doživljajev ali pa potek davnih dogodkov. Takoj te pa opozori, da sega njegov spomin daleč nazaj. Ko se trenutno preseli recimo v prvo polovico preteklega stoletja, pa kar dežujejo spomini iz njega in samo če imaš sam dober spomin, jim moreš slediti brez svinčnika in papirja. Res, pravcato neizčrpno brezdno spominov I - Torej, kakor je bilo včasih, bi radi vedeli, se mi je smehljal, in ravno sa božič? Dobro, dobro, «e bova pomenila. Veseli me, da vam bom mogel ob tej priliki povedati, da smo mi kot otroci poznali samo Miklavža, ki je naš običaj, božični drevešcek je pa importi ran. Vidite, sedaj imam pa že toliko preteklosti pred očmi, da bi je sam takoj ne mogel fiksirati na papirju, pa tudi vam ne pripovedovati. Zato ne, ker jo hodom primerjati feodi ■ sedanjostjo. Med prazniki bom pa skušal nekaj napisati o tem. Naslov pa bo >Nek Pate krajine, ki je bil edini med ačtoijl s ljišča, toda je bil najslabši Svojo vzgojo je namreč izvajal s tam. da je uvedel v šoli »jahamo lolo«. Imel le namreč navado, da nas ni kaznoval v klopi, temveč nas kakor konjiča podi po razredu med klopmi in nas maza] s leskovim mazilom. USHefi, U |e vzg^al osle Ta Ivanetič mi je ie zato ostal v spominu, ker nas je vdrugič krstil, če nismo dobro znal L Poklical je učenca na oder in mu narahlo ah pa tudi trdo položil bre-zovko na glavo z besedami: Dieser Kopt den ich jetzt grefle nad zum zweiteumal taafec Mark hinaus D .... k hinein du solist ewig Esd setn! Kakor vidite, smo imeli že v ljudski šoli eksemplarje med učitelji, katerih ni mogoče pozabiti. Andrej Zamejc, verouč-telj, je bil med njimi edini, ki je obvladal slovenščino. Tudi tega ne bom nikoli pozabil, kako so nas gimnazijci lasali Naš prvi razred je bil poleg drugega razreda gimnazije V e-dmorih so si gimnazijci privoščili zabavo, da so nas hodili v razred lasat V gimnaziji smo imeli profesorja Hein-richa, ki je bil dober profesor, toda Kranjski je rekel vedno le »dieses Schwelne-!and« Ta nam je tudi dovolil v boljše gostilne, prepovedal nam je Pa »pafzelne«. Študentovske zabave V bojše gostilne smo torej smeli zahajati Zbirali smo se in pili vedno »Pri go-lobčku«, to Je bila gostilna na kraju, kjer je zdaj hiša trgovca Rohrmana na Sv. Petra cesti. Tisti, ki so se hoteli pozabavati z nežnim spolom, so pa šli »pod Tibole« Na prostem brcanja žoge in tenisa seveda niso poznali. Največkrat smo »bili kozo«. To je bila naša študentovska igra. Ali pa smo se šli »ravnarje in Žendarme« po šancah na Gradu. Pozimi smo se pa drsali v Trnovem Tako sva pokramljala z g. Avšičera o lepih starih časih, o katerih pa on sam pravi, da so bili proza, velika proza v primeri s sedanjimi. Nam se pa zde — poezija! Jožef Jerše Paznik v pokoju g. Jožef Jerše je pa mož, ki ni drsal Šolskih klopi, temveč ga je življenje pililo in oblikovalo precej trdo. Tudi g. Jeršetu bi nihče ne prisodil, da mu teče že osmi križ. Vojaško trdo življenje ga je. utrdilo, da je danes pravcati možakar v najboljših letih. Rojen je bil pri JV>rr>ža!ah in kot 14letni deček je prišel v Ljubljano, da bi se izučil v obrti za izdelovanje krtač. Njegovi spomini na stare lepe čase so zanimive slike o nekdanjem življenju našega obrtniškega pomočnika, vojaka in jetniškega paznika iz starih lepih časov. Pes s trebuhom za krahom Posebno živi so Jeršetu spomini na po tovanja po svetu, ko je moral, potem ko se je izučil za krtačnika, kot pomočnik peš s trebuhom za kruhom. Dandanes mojstri skoro neradi sprejmejo pomočnika - popotnika, ki potuje od mojstra do mojstra, od kraja do kraja. Cim dlje je pri mojstrih, tem raje ga sprejmejo. Nekdaj je pa bilo drugače. Pomočnik, ki ni potoval, ni dosti veljal — VkBte, ntJ je reke! g. Jerše, — da bi tudi jaz kaj veHal, sem se napotil v svet in postal »vandrovec«. Tako nam je namreč reklo ljudstvo, ko smo hodili od trga do trga in prosili za prenočišče ali za delo. Po 6 tednov smo vandrali, spotoma so se nam pridružili tovariši in nas zopet zapuščali. Potovali smo z »oerlmerju na hrbtu. Kovcegov ali nahrbtnikov nismo imeli, vse svoje čespije smo zavili v nekako pi-dolgasto vrečo, ki se je imenovala »ber-linerc. Prepotoval sem peš od Ljubljane preko Celovca, Gradca in Leobna do Dunaja, od tu s splavom v Bratislavo in zopet peš v Budimpešto. Iz Budimpešte sem odšel zopet peš po Madžarski na Hrvatsko m od tu v Celje Drugo večje potovanje je pa bflo preko Celovca do Monakovega, od tu na Češko m zopet na Avstrijsko. Delal sem spoloma pri raznih mojstrih; ko ni bflo dela, so me odslovflL Vrgel sem si »berliner« čez hrbet m zopet odpotoval. Končno sp me potrdili k vojakom in napredoval sem do vodnika. Menda je bilo 1. Mffi, ko smo ustrahovali na Hrvatskem kmetske puntarje. ki so hoteli pri Ivanjcih napasti graSčakov grad. ■ Postaj sem je bila do za delin-do do-kaznilnici na spomini. Kef aas Je bflo paznikov malo, smo morati upi a v (Jati pp J al 4 nofl nočno ufažbo. Po 6 ar amo amrzovaM aa dvorišču. Zal i zmov so stražui vojaki, na dvorišču i j pamflrl Pb treh dneh nočne slu/bc m nv imeli ara* ara prosto. Ob nedeljah smo izmenoma prosti po 12 ur. 44 let setn žU nt v teh letih sera imel okoli 10 nočne shzfbe, za katero nisem d' bil vinarja posebne plače. Na Gradu je bflo ckov 300 kaznjencev Med 300 kaznjenci, ki so bili navadne na Oradu, je bilo kakih 10, ki i<> N' sojeni na dosmrtno ječo. Poseh-n k % minjara nekega Požarja, ki je bil najt olj drvji. Obsojen je bil na dosmrtno }e& »-radi roparskega umora. Ta |e bil za^ri v celici, ki se jih še danes vi Ji v lev eni traktu Gradu in v katerih dane«* »tanuje prebivalci »grajske republike-. Polai vsakega, ki je stopil v celico, aanadel v -koč mu je nekdo v jedi vtihotapil v nož in s tem je Požar napade' kaznii i-škega inšpektorja ter ca težko ranil Vsak teden so se morali kaznjenci pbriti Požarja smo morali zvezati in >;a I M 0 obriti. Navadno sem ga bril jaz. Vsako leto smo hodili s kaznjenci Jcl;:t na Koroško, kjer so regulirali teren, h it bila tudi odgovorna in teika služba. Kaa-njenci so nam pobegnili, vsako leto jih te nekaj porabilo to priliko, da so i lami skrajšali leta, ki bi jih morali od«edeti: našli smo jih na kakem drevesu nbesena, Najhujše je pa bilo pozimi kakor tm že omenil, ko smo stražili na dvoril ■ znilnice, hodili od okna do okna in n rovali kaznjence in pazili, da je Mta v v,> t redu. Inšpektor je pa prežai s svojega na na nas in če si zaspal, si bil *a n . * odpuščen iz službe. Življenje v kaznilnici Na Gradu so bili kaznjenci razde JJ*i po obrtih, ki so jih izvrševali. V \ c prostorih Gradu je bilo vodan okoli krojačev za vojaško obleko, 2n za za nike, do 40 tkalcev, do 20 mizarjev in . u no toliko Čevljarjev. Imeli smo tvojega duhovnika in učitelja, paznikov nas je M bilo 32. V spalnicah je spalo po 30 do 40 kaznjencev. Nevarni so bili pomešani mcJ drugimi, enkrat so se pa v eni spalnid \ si uprli. Zabarikadirali so vrata s p<- tel k. mi in slamnjačami, toda kmalu smo jih up»ialL Porcjunkula v Ljubljani Okoli L 1886 so kmetice hodile v mesto in prodajale pridelke najraje na trgu pred frančiškansko cerkvijo. Tc so bile prejun-kule, kakor so še danes običajne v mestih na deželi. Kmetice so prespale noč kar na prostem okoli cerkve In ljubljanske barabe so izrabile to priliko za svoje norčije. Stražniki smo imeli posebno na piki nekega peka, ki nas je vedno izzival. \ -koč je pa padel meni v roke. Kmeticam je ponoči nagajal, ko so spale na trgu pred cerkvijo. Ko sem ga ujel, je napadel še mene. Peljali smo ga v >špehkamro« na magistrat in ga naklestili. Zmoliti je moral tudi trikrat zaporedoma cel rožni venec, preden smo ga izpustili. Te vrste kazni so bile tedaj zelo v navadi. Ta pek ni potem nobenega stražnika več izzival in vsakemu se je odkril, ko ga je srečal. Kako smo stražili Griina Spominjam se tudi posebuo dobro, kako smo stražili spomenik Anastazija Griina Pri Križankah. Slovenski dijaki so ga obmetavali z gnilimi jajci in črnilom in ml smo ga morali stražitL Nekoč smo stražili devet večerov zaporedoma v najhujšem mrazu, toda storilcev nismo ujeli. Ko smo se najmanj nadejali, je prišel mimo »aten« tator# in vrgel stekleničico črnila v Griina, da je postal hipoma iz zelenca črnec Mi Slovenci smo imeli pri tem na tihem svoje »*pase«. Potres v zaporih na Žabjeku Se celo vrsto zanimivih dogodivščin bi vam lahko povedal, kako smo gasili staro gledališče itd., toda naj zaključim s potresom I. 1895. L. 1894 sem bi! premeščen na službovanje na zTabjek, kjer so bili sodnijski zapori. Okoli polnoči 14. aprila sta nas zbudila prva dva močna potresna sunka. Vsi so izgubili glavo. Nočna paznika sta zbežala, kaznjenci so pa rjuh v zaporih in prašili, naj jim odpremo. Stropi so se udirali nad njimi. V tej zmešnjavi sem jaz imel toliko duhaprisotnosti, da sem stekel po ključe in odprl vse celice in izpustil zmešane kaznjence na dvorišče. »Z odejami na evor*« šče!«, sem jim zakričal in odpiral celLe-Tako sem jih rešil in dobil pohvalo od šefa, ta je pa dobil zaslužni kri/ec. Mislim, da bi tudi z. .Jerše označil svojo dobo za veliko »prozo«, kakor g. ravnatelj Avšič. če bi ca vprašal, kako se mu rdi v primeri z današnjim čnsom in razmerami. —n.— Trdovratno zapeko, katar dr-belega črevesa, napetosti, želodčne motnje, rasta janje krvi, nedelavnost ietor. zlato žilo, bolečine v kolkib odnr^n^o i uporabo naravne »FRANZ-JOSKFOVE« gren-člee, če jo izpijemo zjutraj in zve^^r malo čašico. Zdravniki strokovne veličine izpričujejo, da učinkuje »Franz-losefnva« voda celo pri združljivem črevesu nrez bolečin. — Franz-Jo«efova prrenčic*. se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in specijalnih trgovinah. Dnevne vesti Vesele božične praznike želita vsem cenjenim naročnikom, čitateljem in inserentofti Uredništvo m uprava Slovenskega Naroda« — Poljski pesnik kralju Aleksandru. Talentirani poljski pesnik Miloš Gemibaževski je izdal zbirko pesmi pod naslovom »Pesmi Slovanov«:. Ena pesem je posvečena našemu kralju Aleksandru. — Opozorilo izseljencem t Mehiko. Mehiški konzul v Beogradu je naprosil zunanje ministrstvo, naj opozori naše izseljence, da bo mehiSka vlada zavrnila vsakega izseljenca, ki ne bo imel vizuma mehiškega konzulata. Več naših državljanov ie mehiška vlada že- poslala nazaj. — Skladatelj Mari] Kogoj — Kanalec. »Novi list« v Gorici piše v zadnji Štev.: »Majhen je Kanal (pri Gorici), skromne so okoliške vasi, a ta okraj je dal in daje Še vedno Slovencem imenitne može. Valentin Stanič, prvi prosvetitelj goriških Slovencev v začetku 19. stoletja, šlritelj slovenske knjige, ustanovitelj giunonemnice v Gorici se je rodi! v Bodrežu (pri Kanalu). Kanalci so bul slovenski skladatelji Josip Kocjan-člč in brata Avgust ra Janko Leban. Kanalne slikar Cargo. Najimenitneiši pa le skladatelj Marij Kogoj, vodilna osebnost v moderni slovenski glasbi, čigar opera »Crne maske« se je vprizorila lansko leto«.« — »HeiR V Veiikovcu se je te dni vršil občni zbor podružnice Sudmarke, ki je začela zopet silno delovati na Koroškem ter aa vse načrne pospeševati nemštvo. Najboljši dokaz >nemštva« na Koroškem je pač Bsta novega odbora: Za predsednika ie bi) izvoljen Franc Gornik, za njegovega namestnika dr. Siegfrid VVreounig (Bogomir Bre-zovnrk), za namestnico blagajn'čarke ga. Brna Medved ter med odborniki ga. Johana PhischJutschnig (Ivana Plevščičnik). Občm zbor se je vršil v gostimi Tschebufl (Čebul). Izvoljeni so bili torej večinoma čistokrvni Nemci. — Nove legitimacije trgovskih potnikov. Zbornica za TOI v LJubljani razglaša, da je Izdala od 20. avgusta do 19. novembra 321 novih legitimacij za trgovske potnike In sicer od št 1105 do 1426. — Iz »Uradnega lista«. »Uradni list kr. banske uprave dravske banovine« z dne 24. t m. objavlja pravilnik o sestavu in področju banskega sanitetnega sveta, uredbe za transport vina ob morski obali in izvršilno uredbo bana dravske banovine 0 dopuščanju motornih vozil in šoferjev. — Modernizacija lagrebškega glavnega kolodvora. Te dni so začeli na zagrebškem glavnem kolodvoru prevažati blago v vagone s prvim električnim traktorjem, kakršne imajo kolodvori v večjih mestih v inozemstvu. V naši državi so ga uvedli prvi ? Zagrebu. Na glavnem kolodvoru so postavili tudi megatone, ki naznanjajo prihod in odhod viiakov, ki pr;:v dobro funkcijonirajo ter ne atuliji. samo potnikom, ko jih obveščajo o prihodu in odhodu vlakov, temveč opozarjajo tudi potnike, naj pazijo v vagonih na red in snago ter opozarjajo železniške uradnike, kje so nameščene garniture posameznih vlakov, da se tako preprečijo pri premikanju nesreče. Služijo torej vsestransko in doslej v največjo zadovoljstvo potnikov in železniškega osobja. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo večinoma oblačno, sicer pa neizpreme-njeno. Novega snega je zapadlo pri nas 1 cm, tako da ga imamo zdaj 3 cm. Včeraj je bilo po vseh krajih naše države oblačno in skoro povsod Je snežilo. V Splitu so imeli dež. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 9, v Skoplju 3, v Ljubljani 0.6, v Mariboru in Zagrebu 0. v Beogradu —3. Davi je kazal barometer v Ljubljani 756.2 mm, temperatura je znašala —2.2. * — Vremensko poročilo JZSS. JZSS je prejel davi sledeča vremenska poročila: Mrzli Studenec: megla, smuka neugodna. Velika Planina: zapadlo je okoli 40 cm svežega snega, smuka je ugodna in zelo dobra slasti v Tihi dobni. Na grebenih je veter fineg odpihni Planica: 40 cm snega, smuka izvrstna. Perilo zo lobode bele šrtfon, ceffr .m po peten srajce z 2 ovrataško-jik od na,\Ta petjem v 3. dejanjih. Prav veselo sem bil iznenađen, ko sem cul, da je izšla igra »Desetnik in sirotacac. Jaz sem jo pred leti vprizoril. Izposodil sem si jo odi avtorja v rokopisu. Ze takrat je bila igra vsestransko dobra in je gledalcem izborno ugajala. Bili 60 pri nekaterih prizorih gi njena do solz. Zdaj pa je, kakor vidam, igra če izpopolnjena in zato še toliko več vredna. Igra je zelo vzgojna. Nj© jedro je pred vsem zbujanje usmiljenja do ubogih, žalostnih in zatiranih. Veseli, žalostni in ginljivi prizori se menjavajo hitro med seboj n delajo igro ves čas privlačno. Moj namen ni, da bi pisal oceno. Jaz hočem tem potom samo obvestiti vse one, ki so se zanimali za Desetnika ze pred leti, da ga zdaj lahko dobe v Učit knjigami. Jas n- pr. boijBe is hvaMutjSe igre Še nisem videl. S tem bodi rečeno \se. Sploh pa, kaj bi to! Pojdite, kupite jo, vpri-zorite jo, pa govorite potem sami I P. B. — Smuški tečaj na Travni gori 912 m med Sod raži co in Loškim potokom (poleg Blok) priredi o božičnih počitnicah g. Rudolf Badjura iz Ljubljane. Pouk brezplačen. Oskrba v gostilni »Pri Leučkuc s prenočiščem vred na dan pri bi. 45 do 50 Din. Skupni odhod iz Ljubljane dne 25. t m. z jutranjim vlakom do postaje Žlebič-Sodražica, odtod peš skozi (5 km) Sodražaco na Travno goro pribl. 2 in pol ure. Kdor pride za nami, naj se zglasi v Sod raži ci v gostilni »LovrenčiČ<, kjer dobi vse potrebne informacije, eventualno tudi vodnika. Vsakdo naj prinese seboj tudi eno odejo za slučaj, Če bi se nabralo več udeležencev nego je sedaj priglašenih. Snega je okrog 30 cm. Ob ugodnih razmerah bo povratek e Travne — 751etni starec ubijalec Leta 1923 so seljaki v vasi Šiljakovirii našli v vinogradu Tome Kaka človeško lobanjo. Vse je kazalo, da gre za lobanjo kmeta Djura (Jr.-čića in da ga je ubil njegov tast Tomo. Ta je sprva vse tajii, potem je pa priznal, da je L 1922 kuhal žganje z ženo Jano in zetom Gjurom v svojem vinogradu. Pili so žganje in se sprli. V popolni pijanosti je Tomo zeta udaril s sekiro Po glavi in ga na mestu ubil ter ga nato zakopal v vinogradu. Zaradi zJočina v pijanosti je bil obsojen samo na en mesec ječe. — Nesreča vlačilca z našo koruzo. Predvčerajšnjim je jugoslovenska ladja »Dalmacija« rešila pri Lincu vlačilec, ki je med vožnjo dobil tako težke poškodbe, da se je začel potapljati. Na njem je bilo na-tovorjenih 40 vagonov koruze iz Jugoslavije. »Dalmacija« ga je potegnila še pravočasno k obali. p»ravami neumorno na delu, tako da tKXfc> udeleženci prav prijetno presenečeni. Opozarjamo na prireditev že sedaj. "31/n —lj Lutkovo gledališče na Taboru ; ono-vi 25. in 26. L m. vselej ob 16. uri Pavel Goheve >Peterekove poslednje sanje:, božična povest v 4. slikah e prologom. — Igra je pri evoji premijeri uspela vsestransko zadovoljivo in žela priznanje. Za številni obisk se priporoča vodstvo. —lj Za zimske suknje kljub znižanim cenam še 10% popusta pri Novaku, Ljubljana, Kongresni trg. —lj Običajna Ciril Ho tod ova veselica dne 5. januarja 1930 bo v Narodnem domu (vhod iz Bleiveisove ceste). 732/d —U Pregloboko je pogleda] včeraj v kozarček mizarski pomočnik Henrik Z. iz Ljubi ane. Naleze! se je toliko bož e kapljice, da je nezavesten obležal. Prepeljali so ga v bolnico, kjer so ugotovili, da gre za zastrupljenje z alkoholom. Henrik se davi še ni zavedo!. S e fe cas szm novoletni ošlms da stoDi »j 8 «»*ih kako Se počutijo,« dobiš odgovor: >Et gospod, zadovoljni smo, da smo pod — svojo streho I< RODOLJUBI t Darujmo za monsign. Toma Zupana sklad v korist C. M. D.! filctjvečja i$(sha fe p\i 1 anfctt —lj 35ebe# zebe!... Zadnje dni je opažati pritisk raznih strank na trgovce g kurivom, da si nabavijo za sik) potrebno blago. To so družine, ki so odlašale s kurivom do tel jem domaČe glasbe dobro dofle. Dobivajo i zadnjega, dokler ni pritisnil mraz, Zima ne se v vseh knjigarnah. Cena je selo nizka, i pozna feale! -1- i —lj Seznam izgubljenih predmetov, pri- | javljenih policijski direkciji v Ljubljani v j času od dne 1. do 15. t ul: 70 Dn, 100 Din, j 110 Din, 120 Din, 150—160 Din, listnica, v j njej okoli 800 Din, vozni red in vizitka na j ime Dolar Janko, listnica z nad 3U0 Din in I računom od preoaoga na ime Kovic Anton, j torbica, v njej 100 Din in železniška legiti-; mari j a, glaseča se na ime Vrbove Valentina, i učiteljica, ženski briljantni prstan; zavitek, j v njem 6 m blaga za obleko, zimska suknja s pelerino in kapuco, zavitek, v njem 00 dkg barvaste volne, listnica in potni list, glaseč se na ime Uuss Simon, deška čepica št 54. zastavlja Ini list od zastavlja ln ega risalnega I orodja, slika (fotografija), drag spomin na ( umrlega zaročenca, ročna torbica, v njej denarnica in li^ok električne cestne železnice : In dinamo za kolesno svetiljko. —lj Seznam najdenih predmetov, prijav, ljenih policijski direkciji v Ljubljani v času od dne 1. do 15. t m.: 80 Din, ročna torbica, v njej 100 Din, 2 žepna robca in malenkosti zlat prstan s 3 kamni, red belega orla z meči, 2 moška dežnika, buldog - psi ca, pes volčje pasme, stroj za šivanje spisov, moška srajca iu namizni prt, 7 in pol m sukna s podlogo in drugimi dodatki in moški šal. Iz kavame Union so bili prineseni tile tam pozabljeni predmeti: aktovka, moSci klobuk, 5 palic, 4 moški dežniki, 3 žepni robci, moška srajca, ovratni 5ak 2 para rokavic, 2 posamezni rokavici, usnjat pas, cigaretna doza, knjiga lOrundriflfi des romisehen Rechtea-c več cigaretnih ustnikov in drugih malenkosti brez vrednosti. — V železniških vozovih je bflo najdenih: 18 dežnikov, 3 aktovke s spisi, 4 palica, šal, pelerina, etui, knjiga, 1 kg krede, 2 damski torbici, zavitek obleke, damski klobuk, 3 škarje, par manšešov, krilo in kladivo, —U Silvestrovanje aa Belleme! Prireditev pevskega društva »Ljubljanski Zvone 1 zanimivim vsporedom. Dva jarz-banda, pevski in komilni nastopi, ples! —lj Merkurjev ples. Senzaija vsake plesne sesije je bila in ostane prireditev tra-dirijooabiega Merkurjevega plesa. Vrši se ta ples tudi to sesijo in sicer v soboto, dne 11. januarja 1930 v veliki dvorani hotela Pod božično drevo najlepše darilo je gramofon in plošče. Pod najugodnejšimi pogoji za najnižje cene donite edino le pri »TEHNIK" JOSIP BANJAI, Ljubljana, Miklošičeva e. SO V palači Okrožnega urada (nasproti sodišča) — Samomor mlade shsžklnjo. V Zagrebu si Je hotela včeraj končati življenje komaj 191etna služkinja Angele Puksnl Izpila je v stanovanju svojega gospodarja večjo količino ocetne kisline. Na njene klice na pomoč so domači poklicati rešilno postaja Nesrečno dekle so odpeljali v bolnico, njeno stanje je brezupna Kaj je služkinjo gnalo v smrt tik pred božičnimi prazniki, ni bilo rnojgoče ugotovili. —Ij Slovensko fllharmonlčno društvo v LJubljani priredi v soboto dne 28. mv v salonu hotela »Štrukelj« svojo boSčnlOO t obdaritvijo članov. Začetek točno ob 8. uri. Tudi nečlani dobrodošli. U Uprava našega lista Je preida za Društvo slepih Din 40, katere Je darovan neimenovana za Božič- Srčna hvala! —lj Teška nesreča aa vogala Komsflske-ga in Kolodvorske lice. Včeraj okoli ltt. se Je na vogahi Komenekega in Kolodvorske ulice pripetila težka prometna nesreča, katere žrtev je postal postresček Alojzij Golob iz LJubljane. Golob je vozil na kolesu Iz Kolodvorske proti Komenekega ulici, istočasno pa je nasproti pri vozu 1 avtomobil OlJZD. Kolesar se ni mogel avtomobilu dovolj hitro umakniti iu je »vozil vanj. Sunek je bil tako silen, da je Golob jdletel v zid bližnje hiše in nezavesten obležal. Zlomil si Je levo nogo, zadobO pa je tod i težke notranje posodbe. Kdo js kriv nesreče, ie ni ugotovljeno. V porabljajte KOLIKSKO CIKORIJO in prepričali se boste, da je izvrsten dodatek za kavo. Vsem našim cen j. odjemalcem želimo vesele Božične praznike in srečno Novo leto. Kolinska tovarna hranil d. d. v Ljubljani. —lj Zastrupljen Je. Z rešilnim avtom so morali včeraj prepeljati v bolnico mlado služkinjo Ido Legnar, zaposleno pri tovarnarju H. v Ljubljani. Služkinja se je med delom nedavno zbodla e iivanko, vendar se za poškodbe ni zmenila. Ranica pa se je Infiiurala tn nastalo je nevarno zastrupljen je, ki se je začelo naglo širiti. Stanje Legnarjeve je precej nevarno. —lj Risalna oradja kupite najboljše pri Pr. P. Zajec, Izprašan optik, Ljubljana. Stari trg 9. 85 T lj— Pod božično dreve kaseto finega srebrnega jedilnega pribora. — Zaloga pri F. C*ud«»n. Prešernova 1. Iz Celja —c Silvestrov večer Sekala se bo vi Ml. kakor vsako leto. tudi letos v Celjskem domu (Hotel /Ui »one). Ker so bile te dni raz-sh"»jene od gotove strani neosnovane govorice, da se sokolski Silvestrov večer letcs ne bo emo naprošeni, da sporočimo resnico in na to celjsko narodne javaoet tudi opozorimo. —c Posipajte bodaike. Opozorili smo že inšue lastnike in upravitelje, naj pločnike oziroma hodnike pred svojimi poslopji puste popolncma o£i?titi snega in ledu, kar ne zadostuje, dn jih le po«ujejo z žaganjem in pepelom vrhu ctrjeaega snega. Tudi ni ćo-rolj^n > med pepelom posipati razne kuhi niske odpadke, nesnago, steklene drobce itd. Vsak izgovor je izključen in se bo krivec v slučaju pregreška najstrožje kaznoval. Prve prijave glede kršitve teb predpisov so že bile vložene na policiji. V izogib kazni in neprijetnostim naj vsak stori svojo dolžnost. —c Nočni nsmirneii. Tukajšnja policija je imela v preteklih nočeh zopet polne roke dela s ponočnjaki in raagrajači. V poli* ci jekom zaporu so morali prenočiti v soboto oziroma nedeljo zvečer: 45-1 etni brez-stanovanjski delavec France J., 29-letni potnik Ivan L., ki se je spri e svojo ljubico iu •*Oo*°n<- Prireditveni odbor Je s predprl- to oznanil celemu mestu z divjim vpitjem in raagrajaojem, dalje MMetai aOupiiselal natakar France Zn 20-ltdni delav.-c »olde D. In l?-le!nl delavec [van 1 raj Uri z Gaberja. kor -u *m:»Un!i noč za beii dan. —c N>po«iti*en roicik Pri aekeai »'M-skem trcowti znpr>slpni eosaih Ivan D. je peljal v pot«»k rveosf oVovpreaea rm j-o najprometnej.Sih atteai brez »salu - ljUe. Ko ga je stražnik opozoril, tmj Mopi t voza in vodi konje za ivAdo, kov i. n n.i lovi, je voznik etražnika robato ta v rnil. anjad i bo imel sitnosti in nepotrebno plačevanje —c Boiifnira mr-tnim delavcem M stna občina je izplačala me-lnim asiavseoi n uslužbencem, ki nimajo n:i i 1VO Din sečnih prejemkov, božiouiio 1 aasski SliJOO Din. Oženjeni so prejeli no -!oo hin fasad !>a po 200 Din. —c V občinski kmetijski odbor as MM \ zadnji seji mestnega občinskega sv.'ta izvoljeni sledeči občinski odborniki: gg. iiav-nikar, Jani?, 2umer in Rebensciie;;.1. kot namestnika pa gg. Brinar in dr. Skob-rue. V smislu zakona o pospeševanju kmetijstva se bo ustanovil tudi poseben občinsJd kmetijski sklad. Vsej nasi današnji nakladi smo pntl'V. okiu£no ;vik>2© zaradi »voj« trCv*w ■**k tn sc^fdnasti pri nas dobro zn-am Baokovm ki kamaodi-tna dnrfba A R<.-kn I dru*. Zi*8reb. — Pri vsa4c«sn žrebanj &vžy\ve raa.mtrve k*&crt)e se izplača mnoze vet;#\.;h ooVtaov tnr se sai pred koledarskim terminom. Z mešanimi občutki smo jo sprejeli. Mladina in športniki veselega, radostnega obnaša," filistri in zapečnjakarji skeptično, siromaka pa z bojaznijo v srcu. Skrbi za topio obleko, obutev in kurjavo jih navdajajo. Kdo bo zmogel vse to, ko je pa borba za vsakdanji kruh že itak težka. Mlad na. nima pomislekov. Nji pomeni nima radost in veselje. Veselo se bo dričkar la, drsaJta in smukala po zamrznjenih bajer-jih, pobeljenih bobnih in hribih. In smučarji si oprtajo smuči, pa hajdi v belo ravan, na sveži zrak v prelepo naravo. S podstrešij in čumnat so prišle na dan smuči in sanke. Namazati jih bo treba, da bodo lažje dr osle po snegu, pa urediti stremena, zakrpati dres, če se je morda Lani malo strgal. Smučarjev je vsako zimo več. Pred leti smo jih lahko sešteli se na prste, zdaj jih je pa že več tisoč in vse kaže, da bo doseglo letos njih število v Sloveniji najmanj 10.000. Vse hoče na »dilce* in res ni treba posebej poudariait, da je postalo smučanje za Slovence pravi nacijonakji sport, tako kakor je plavanje poleti. Zato bo nemara naše vrle smučarje zanimal letošnji program JZSS, »animale jih bodo prireditve, zimska tečaji in druge novico iz smučarskega sveta. Začnimo kar s tečaji- Tečaji JZSS Smučarski klub Ljubljana je zgradil m otvoril na Planici prvo smučarsko kočo. Tam se bo vršil od 6. januarja savezni smuski tečaj za tekmovalce pod vodstvom inženerja Janše. Istočasno bi se imel vr§vtj savezni tečaj tudi na Klopnem vrhu na Pohorju pod vodstvom inž. Hansena, kaT pa se ni gotovo, ker Han sen še ni prispel. Tečaji za tekmovalce se bodo vršili tudi na Bledu od 6. do 12 jan. v Rohm Ju od 13. do 19. januarja, dočim bo za skakače prvi tečaj v Ljubljani od 7. do 19. januarja in sicer na novozgrajeni skakalnici na Rakovni- Od 1. do 10. januarja se vrše tečaji za začetnike in izkušenejše smučarje v Kranjski gori in v Bohinju pri Sv. Janezu. V Bohinju bo vodil tečaj Hinko Šircelj, v Kranjski gori pa Klofutar. Od 15. do 25. januarja se bo vršil smuški tečai pri Sv. Križu nad Jesenicami, vodil ga bo Jože PogaČar. Ti tečaji so zlasti za začetnike izredno važni, kajti pridobe si potrebno izobrazbo, vežbajo sistematično in pravilno ter si pod vodstvom prznanih smučarskih strokovnjakov izpopolnijo tehniko. Bled, Bohinj in Kranjska gora kot amsha letovišča Edino naše zimsko letovišče je bila doslej Kranjska gora. Na Bledu se je običajno nehala sezona že s 1. oktobrom, potem je Pa zavladalo mrtvilo do naslednje spomladi. Približno isto je bilo v Bohinju, čeprav so bili Bohrnjčani v tem pogledu nekoliko agilnejši. Letos se je pa položaj Lz-preinenil in vse kaže, da postaneta tudi Bled in Bohini zimski letovišču Pobudo za to ie dal JZSS, dalje Putnik in mere-dajni faktorji, ki so uvideli, da je spričo naraščajočega zanimanja za zimski sport, predvsem za smučarstvo. več kot potrebno preurediti in pripraviti oba bisera naše prekrasne Gorenjske tudi kot zimski letc-visči Gostje, ki bodo letos prihajali na Bled in v Bohinj, bodo imeli ves komfort, aa razpolago Jim bedo tudi stalno učitelji za smučanje. Tečaji bodo brezplačni. Letošnja mednarodna zimska tekmovanja bedo nekakšna oficijelna otvoritev zimske-tujske sezone v obeh letoviščih. Na zimsko sezono sc posebno živahno pripravljajo Blejci. ki so poskrbeli, da bo zadosti kurjenih sob na razpolago. Dc-sedaj je pripravljenih nad 300 sob. Dn-go, kar utegne zanimati tudi Ljubljančane, je, da bo Kazino otvorjen, čim zapade prvi večji sneg na Bledu. Letos bo v naših letoviščih mnogo tu|cev V zvezi s pripravami na Bledu in v Bohinju ter velikimi mednarodnimi tekmovanji je organiziral »Putnik« po vseh podružnicah v državi veliko propagando ter priredi več takozvanih družabnih potovanj. Dosedaj se ie prijavilo 150 udeležencev iz naše države Za naša zimska letovišča so se pa začeli zanimati tudi tujci. Munche-ner Reisebureau organizira družabno potovanje v našo državo. Prijavljenih je tudi mnogo udeležencev iz Bavarske. Na Madžarskem organizira tako potovanje turistični biro naše države v Budimpešti: tehnični odbor Češkoslovaške smučarske zveze je na svoji zadnji seji sklenil, da pošlie na tekmovanja naimočnejšo smučarsko ekipo, obenem pa pri red; skupen telet čeških srm-čarjev po Jugoslaviji. Tega izleta se bo nemara udeležilo par sto smučaTiev Seveda bodo v prvi vrsti posetili Gorenisko. ker ostali kraii naše države za smučarje niso tako privlačni. Nemška smuška zveza je sklenila poslati v Jugoslavijo na mec'- narodna tekmovanja elito .svojih tekmr-valcev in sicer 12. Isti tekmovalci se udeleže v februarju mednarodnih tekmovanj v Oslu. To ie dokaz, da Nemci jn tudi drugi računajo, da bodo prireditve na Bledu in v Bohinju res mednarodnega značaja. Skakalnice Na Gorenjskem rasto skakalnice kakor gobe po dežju. Letos je bilo zgrajenih več novih skakalnic, med katerimi omenimo v prvi vrsti krasno skakalnico v Bohinju, ki je bila zgrajena pc načrtih inženieria Har-sena. Skakalnica ie tehnično dovršena in nedvomno najlepša v vsej južni Evropi. Niti Avstrija, niti Češkoslovaška se ne mc-reta ponašati s tako moderno skakalnico. Na skakalnic^ bodo dosegljivi najmanj 50 meterski skoki. Veljala je 120.000 Din. Stroške nosita obe bohinjski občini Poleg skakalnice so zgrajene tribune za sodnike in za reprezentanco, dočim bodo za rmb,:-ko šele drugo leto ali kasneje. Skakačica Je blizu vas! Porje, na pol pota med Sv. Janezom in Bistrico. Druga največja skakalnica ie na Bledu, ki jo je zgradil inž. Tarasa. Tudi na tej so mogoči skoki do 50 metrov, vendar ne v takem obsegu, kakor v Bohinju. Skakalnica ie v Zaki. Zgradil jo ie lani SK Bled, letos so jo morali neko'fko preurediti, ku. Od 20. do 26. januarja bo tečaj za skakanje tudi v Bohinju pod osebn m vodstvom inž. Hansena, v februarju se pa nadaljujejo smuški tečaji na Bledu, Dovjem, v Mojstrani in Kranjski gori. Trajali bodo povsod najmanj teden dni. Najpreje pridejo na vrsto začetniki. Za te je priredil JZSS celo vrsto tečajev. Od 26. decembra do I. januarja priredi SPD tečaje v Kranjski gori, v Bohinju pri Sv. Janezu in na Klopnem vrhu na Pohorju, V Kranjski gori bo vodil tečaj znani smučar Klofutar, v Bohinju Janez Kveder, na Pohorju pa Janez Taivčar. Najstarejša skakalnica je v Dovjem-Mojstrani, na kateri so mogoči skoki do 35 metrov. Na tej skakalnici se je doslej vsa leta vršilo državno prvenstvo. Skakalnica je vsekana v živo skalo Skoki na njej so zato precej težki. Četrta skakalnica je v Kranjski gori. Na njej so mogoči skoki do 35 m. Tu se vadi in pridno skače zlasti mladina, med' katero vlada za smučanje veliko navdušenje. Veselje je gledati fantiče, kako samozavestno skačejo z nje. Nove skakalnice so bile letos zgrajene na Jesenicah, kjer jo je po navodilih inž. Janše zgradilo Bratstvo, Jala je na šmarjet-ni gori pri Kranju in na Rakovniku pri Ljuoijsni. Na skakalnici na Jesenicah so mogoči skoki do 20 metrov, na oni v Kranju do 25 metrov. Skakalnico v Ljubljani je zgradil smučarski klub Ljubljana, ki prav pridno dssuje na smučarskem poiju. Prireditve Zžmskosportni program JZSS je za sezono 1929'30 izredno pester in bogat. Dosedaj je prijavljenih 84 prireditev. Med najvažnejšimi omenimo: Mednarodne s muške in skakalne tekme na Bledu in v Bohinju od 29. januarja do 2. februarja. O tej prireditvi smo nedavno že obširno poročali. Prva prireditev naj bi se vršila že v decembru. Če bo dopuščaj teren, priredi LSK 29. L m. medklubsko tekmo na 4 km v ljubljanski okolici. Druga medklubska tekma bo 1. januarja v Bohinju, 5- januarja pa mecTkrubska štafeta na Jesenicah. 6. januarja bo v Ljubljani medklubska tekma za prvenstvo Ljubljane na 18 km. Priredi jo Ljubljana. 12. januarja bo klubski dan a prireditev klubskih tekem. Istega dne bo v Kranjski gori tekmovanje na 18 km, katero priredi SPD Kranjskaaa gora — ter v Dovjem-Mojstrani in na Bledu na 18 km ter skakanje 11. m 12. bo v Ljubljani kombinirano smušiko tekmovanje. Priredi ga SK Ilirija. 19. januarja bo na Pohorju medklubska tekma na 18 km za prvenstva mariborskega okrožja. Priredi jo SPD v Mariboru. Istega dne bo v Kranju smuška tekma, priredi jo Sokol. 25 in 26. januarja bo v Dovjem-Mojsrani: Prvenstvo dTavske banovine v kombiniranem tekmovanju. Priredi ga SK Dovje. V Mariboru bo prvenstvo Maribora na 18 km Priredi ga Maribor. V Ljubljani bodo mladinske tekme, katere priredi Ljubljana. 8. februarja bodo v Ljubljani mladinske tekme na 3 in juniorske tekme na 6 km. Priredi jih Ilirija. Važna je tu-di tekma 2. marca v Mojstrani: Tekma prvakov na 18 km ter 9. marca na Pokljuki: vztrajnostna tekma na 30 km za prvenstvo dravske banovine. Poleg teh ie še cela vrsta prireditev v manjših krajih širom Gorenjske, pa udi v Zagrebu, Sarajevu, na Fruški gori pri Novem Sadu itd. Drsalne tekme 5. in 6. januarja bo tekma seniorjev v umetnem drsanju za prehodno darilo dr. Mnogo lažje in uspešneje se perejo in čistijo podi, posode, okna, kadi, marmornate plošče i. dr., ako se za pranje uporabna SCHICHTOV OMMJMHL idealno sredstvo za čiščenje. Fuchsa, tekmi juniorjev in dam v umetnem drsanju na drsališču Ilirije v izvedbi istega kluba. 11. in 12. januarja tekma dečkov v umetnem in hitrostnem drsanju na drsališču Ilirije ter 18. in 19. januarja državno prvenstvo v umetnem drsanju za dame in gospode ter junior je na drsališču Ilirije. 1. in 2. februarja bodo na Bledu mednarodne drsalne tekme ter še dve dr-salnai prireditvi na Bledu dne 9. in 16. februarja. Dne 26. januarja bo na Jesenicah, v februarju pa v Rušah sankaška tekma. Hudiča izganjajo z Belce- fmbom Kje tiči glavni vzrok, da je položaj na našem knjižnem trgu tako obupen Ljubljana, 24. decembra. Namreč iz slovenske knjižne krize. Naši listi prinašajo dan na dan jadikov;-nja, da propadajo slovenska založništva z domačimi knjigami in da je zavladala med našimi literati doslej neznana mizerija-Statistično dokazujejo, da se proda škandalozno malo slovenskih knjig založniki odklanjajo rokopise domačih avtorjev, kajti z najslabšim tujim šundom je boljša kupčija kakor z izvirno beletrijo. Občinstvo čita skoraj le še dnevnike, ki prinašajo aktualne senzacije, zlasti drastično pisane zločine in škandale, ki se dogajajo ne le doma, nego po vsej Evropi. In če jih zmanjka v Evropi, segajo po krvoločnostih in perverznostih v Ameriki, Afriki, Aziji in Avstraliji, da jih servirajo hvaležnim čitateljem, hrepenečim po čim dalje bolj osoljenih in papriciranih dogc-divščinah. Knjige kupuje le še malokdo; za par dinarjev, si jih lahko vsakdo izposodi po javnih knjižnicah vsak teden nov kup. Največ nemških,, prevodov iz francoščine, angleščine in vseh možnih tujih jezikov. Pustolovski in detektivski, talmihistc-drično senzacijonalni, rafinirani erotski in orijentalsko brutalni romani se požirajo. Dosezajo se v tem pravi rekordi; po dva romana prelistajo na dan in iščejo le najbolj efektnih epizod. Značilno ie, da navajajo vse statistike na prvem mestu VVallaca! — Položaj nase knjige je torej obupen Ako bi ne imeli književnih družb, bi prišlo med narod ni cevno malo knjig. Leposlo\ -no - vednostni mesečniki se vzdržujejo le še z deficiti, ki groze s polomi celo str-rim podjetjem Da krošnjarijo nekateri p:-satelji s svojimi knjižicami osebno po hišah in da so se pojavili agentje, ki nabirajo naročnike po rodbinah in pisarnah, je novost, kj dokazuje le, da ni bila še nobena doba nevarnejša izvirni produkciji, kakor je sedaj. Vprašati pa je vendarle treba, kie so vzroki, da smo pad3i tako globoko. Glavna nesreča je zadela našo slovensko knjigo pač, ko smo izgubili Notranjsko, Primor-sko, Goriško in Koroško. Z njimi smo ir-gubili ogromno število konsumentov slr-venske knjige in abonentov naših družb, zbornikov in dnevnikov. Tej nesreči se je pridružil padec zan -manja za knjigo v naši banovini zaradi vsesplošne malerijaffistične mentafinosti ki prevladuje vedno močneje. Borba za obstanek na eni strani in fanatična Ljubezen mladine za vse sporte in plese, ta dva črva iznodjedata korenine naše knjige. Srednji stanovi, nekdaj navdušeni in vztrajni ljubitelji knjig, ne morejo dandanes* več žrtvovati za lepo knjigo denr-T-ja, ki jim je potreben za življenje, obleko še žele čitati, si kngige skoraj samo še izposojajo. Večina pa ne čuti nobene pi-trebe za knjigo, ker j i zadošča dnevnik, ah' pa sploh ne čita. Vendar bi bilo lahko še dovolj odjemalcev slovenskih knjig, ako bi jih poki* cani fakiorji primerno privabljali in Du-vduševalL Književnost je ozko zvezana s knjigotiskom in oba sta končno obrt, ki je odvisna od pravilno usmerjene trgovine. Noben artikel *ne gre« brez primerne reklame, ki vzbuja zanimanje in privablja odjemalce. Nobena roba pa se trgovsko ne more uveljaviti, ako jo zamolčuješ ali jo celo pobijaš ter odjemalce odstrašuješ. Javkati nad to krizo, a obenem plačevati načelne sovražnike domače knjige, tu znamo v svoji originalnosti resnično le Slovencu Nihče ne ugovarja med nami barbai-stvu, da naši dnevniki ali popolnoma za-molčujejo knjige, ki jih ni izdala bas tiskarna ali založba tiste barve, ki je znak dnevnika, ali Pa jih načeloma trgajo in odklanjajo. Pri nas ima vsak literat hočeš nočeš moraš, svojo marko. Zaradi te ma.-ke te vsekakor dve ali tri, če ne štiri, nasprotne marke razceirajo in pomandrajo, da te »noben pes več ne povoha*. Zgodi se, da te prizna desnica, a zato te opljuje sredina in omeče z naj debelejšim smradom levica. Zgodi se, da te ljudstvo sprejme z odprtimi rokami ter se ti osebno in pismeno zahvaljuje za veliki užitek, ki si ga pripravil ljudem' s svojo knjigo. A takoj nato čitaš »kritiko«, da je baš to ljudsko zanimanje in navdušenje nc-ovrgljiv dokaz, da ie tvoje delo »šund . Zakaj čitatelji — nimaio besede njih so*'-ba je brez vrednosti! Velja samo obsodba gospoda »kritika«, kj m" še napisal niti najslabše črtice in je slaven le kot načelen mrcvar Nasprotno pa čitaš sijajno hvalisanje istega »kritika« o delu, ki ga ne vzame v roke skoraj nihče ali pa ga odlaga takoj z nevoljo. Zakaj neovrgljiv dokaz velike literarne vrednosti je baje dejstvo, da ljudje dotične knjige ne marajo in ne č-tajo. Knjigotržec proda morda na hvalisr-jočo kritiko par izvodov več, ko pa sp(-znajo čitatelji, da so bili varani, dolgo časa ne kupijo sploh nobene knjige več. O knj -gi, ki jim je bila všeč, so čitali, da je »šund«, o tej hvaiisani pa vedo sami, da je »šund«: torej logično sklepajo, da sta »šund« obe. Najpametneje je, da poslej ne kupijo drugega, kakor VVallaca, ki ga p -vzdigajo do neba vsi knjigotrški reklamni prospekti Le pri nas je mogoče, da izdaja ze-ložba knjige domačih avtorjev in pušča, da jih načelni mrcvarji v mesečniku iste založbe trgajo in smešijo ter proglašajo za ničvredne. Nikjer na svetu ne najdeš založbe, ki bi dovolila, da ji kvarijo ku' -čijo kritiki v njenih lastnih listih, zboru -kih in mesečnikih Saj to bi «e reklo zažigati lastno hišo In to bi pomenilo, da si daje založništvo javno dokazati, da je tako neumno, da ne kakor slepa kura, ki le še slučajno najde zrno. ALi si morete predstavljati takle poli • žaj? Na pragu glavnega vhoda v trgovino ali obratovalnico stoji gospodar in vpije: =-Pridite, ljudje božji, moja roba je imenitna, zajamčeno solidna in viedna denarja!« — Na pragu v skladišče Pa stoji trgovčev agent, ki se dere: »Bežite, ljudje, da ne boste osleparjeni! Roba ni vredna počenega groša!« — V naši knjižnj obrti pa se dela prav tako. Zato, ker smo »bolj kunštnl« kakor ves ostali svet in deklamiramo: ^Kritika mora biti svobodna!« — Da, kritik.?. r>l-jektivna, kj ne vidi le nedostatkov, nego tudi vrline ki vzgaja in razlaga, ne pa le mrcvari, ubija in smeši, — kritika, ki si jemlje svobodo in tudi daje svobodo, ne Pa omejt-r.a, klikarska, monomanska, ki priznava le enega, dva boga, vse druge Pa pošilja k vragu. 2ivela, poštena kritika! Le tako kritiko dopuščajo in priznavajo največji kulturni narodi. Narodi, katerih eno samo mesto šteje več prebivalcev kakor vsa Slovenija z izgubljenimi in američanskimi rojaki vred. Poznamo novejšo in najnovejšo I -teraturo teh velikih narodov in lahko Tičemo: ako primerjamo število prebiva'-stva, razmere, konsum in honorarje pf] tujih velikih narodih z razmerami na litini, ki jo zovemo svojo domovino, nas ni treba biti sram Danes pisateijevati za Slovence pome-nja golo žrtvovanje Slovenski roman« -pisec, ki bi računal svoje duševno delo po urah, zasluži manje kakor navadni ročni delavec. Luksusa, da dela jedva za papir in črnilo, si ne more privoščiti noben naš literat, ki nima drugega zaslužka. Velika večina si za pisateljevanje odtrguje čas za počitek in spanje, ker sicer sploh ne bi utegnila. Več pa jih je, ki ob vsej tvoji produktivnosti trpe naravnost bed", zlasti oženj enci. Še zmerom velja Prešernova: »Slep je, kdor se s petjem vkvarja — Kranjec moj mu osle kaže — on živi, umrje brez d'narja.« Takih »slepcev« bo čim dalje ranaj. Že naši zborniki nimajo več dovolj izvr-nega gradiva in ne morejo izhajati brez prevodov. In večino slovenske knjižne produkcije tvorijo prevodi. Drugače pač ne more bitu »Das Lied, das aus der Kc-hle dringt, ist Lohn, der reichlich lohnet« — v današnji bedni dobi ne velja več. Za »slavo« s kolom po glavi pa se zahvaljuje pač vsakdo. Tako ostanejo le še redki de* belokožci in pa oni, ki lahko s ponosom izjavljajo po Goetheju: »Wir wollen veniger gelobet urd mehr gelesen sebi.« Bibliofil. Božična premijera! Senzacija! HAKRY PIEu m stanovanje. Ljudje, Id Se utegnejo in ki 1 zna razločevati slabega od dobrega, da je v filmu njegovih največjih sen> zacij! Jta boliši prijatelj Predstave oba božična prazni* ka ob 3., y25., 6., in 9. uri. Kino Ideal Stran 6 Stev. 234 Roparska romantika pred 100 leti Zanimiv prepis protokola iz starih novomeških Kstin Med redkimi starimi novomeškimi li stinami je prepis protokola, ki ga je pred 100 leti sestavila krupska gosposka pri zaslišanju roparja Martina Lončariča- Protokol ni popoln, ker obsega Ie par vprašanj, stavljenih Martinu Lončarrču, vendar pa je kljub temu zanimiv, ker nam priča, kakšne so bile varnostne razmere na Kranjskem v prvi polovici 19. stoletja. Poleti 1- 1829. je bil zasačil carinski urad v Krmačini na hrvaškr-kranjski meji sumljivega neznanca, ki se je skušal vtihotapita brez potnega lista s HrvaŠkega čez mejo na Kranjsko. Predan krupski gosposki je Izjavil, da se piše Martin Lončarič. Gosposka mu je zastavila med drugimi tudi tale vprašanja: 2. Vprašanje: Lončarič povej, kod si se potikal, ko si zapustil mater, in s čem si se pečal? Odgovor: Ker so bili moja mati zelo ubogi, so me oddali še kot otroka kmetu iz neke vasi blizu Ljubljane, ležeče proti Novemu mestu. A ne spominjam se niti Imena kmetovega, niti imena vasi. Hišo bi pa še našel, če bi bilo treba- Pri tem kmetu sem pasel živino pet, sest ali sedem let. Kar me nagovori nekega trne voznik, ki je pripokal skozi vas, naj grem z njim po svetu. Ker se mi pri kmetu ni godilo najbolje, ampak sem moral fnarsikaterikrat stradati, me je voznik labko pregovoril, da sem odšel z njim. Toda nisem ostat dolgo pri njem; ušel sem mu, ko sva privozila do Brezovice pri Samoboru, ker nisem maral ostati dalj pri njem. Sel sem v vas ter stopil pri kmetu Štefanu Zoriču v službo. Pri njem sem služil za pastirja tri leta, potem pa sem šel v Zagreb k njegovemu sorodniku čevl;arju. Izučil sem se pri njem čevljarstva in mu služil dve leti za pastirja; potem sem pa tudi temu ušel in jo popihal v Sisek. Tam sem dobil službo ter se vozil dve leti z žitnimi ladjami v Karlovec. Ko pa sem se tudi tega dela naveličal, sem sklenil, odpotovati v Trst Na poti ob reki Korani sem jo mahnil skozi gozd, Irer sem ugledal štiri s pištolami in handžarji oborožene može- Vprašali so. me, odkod in kam in ali ne bi hotel morebiti z njimi. Ker sem slutil, kakšni ljudje utegnejo biti, sem se obotavljal- Tedaj me je eden od njih prijel za roko in moral sem z njimi. Hodili smo kakih šest ur zmerom po gozdu. Zdelo se mj je, da smo na poti proti Reki; naposled smo dospeli do roparske tolpe, ki je Štela kakih 30 glav. Peljali so me pred svojega poglavarja, o katerem sem pozneje zvedel, da je bil nekdaj narednik pri nekem madžarskem polku. Vprašal me ie, ali hočem ostati pri njfa kot ropar. Iz strahu pred roparji si nisem upal reči, da ne: ostal sem pri njih fn dobil takoj tudi nekaj orožja. Bilo to na cvetno nedeljo l. 1826-Precej drugi dan smo odrinili v Kostai-nico na Turško, kjer pa so le pobrali orožje enemu ondotnih krčmarjev. Meni niso dali roparji drugega posla, kakor da sem jim nosil prtljago in stal na straži. Iz Kostajnice smo krenili čez Savo v okraj kriškega polka, kjer pa roparji tudi •niso dobili drugega kakor živež, ki so ga jemali krčmarjem. Najbrž zato smo odrinili na Madžarsko v Kanižo, od tam pa čez Čakovec proti Zagrebu, kjeT smo menili pri nekem kmetu dobiti veliko denarja. A pogorel je bil teden dni pred našim prihodom. Vendar smo šli k njemu vsi, kolikor nas je bilo, 32 glav. Našli nismo drugega kakor v neki stari skrinji 6 goldinarjev. Pustili smo mu jih in mu vzeli le perutnino, ki nam jo je moral še sam odnesti v bližnji gozd. Mudili smo se tam kakih 14 dni. potem pa odšli zopet na Turško- Bilo je okoli malega šmarna L 1826. Na Turškem smo ostali vso zimo v gozdih in jemali tam le živež in živino. Napadli smo nekega vlaškega duhovnika, ki smo mu ugrabili 2000 goldinarjev v srebru in zlato uro; ljudi pa nismo poškodovali nobenega. Pri tem napadu sem po ukazu glavarjevem stal z napetim petelinom pri vratih duhovnik ovi n; streljati se mi je reklo le tedaj, če bo kdo njegovih ljudi streljal name. A tega ni bilo treba, ker jc I župnik dal denar radovoljno. Tri dni pozneje mi je dal naš poglavar 6 goldinarjev in dejal, da mi denarja nikoli ne bo manjkalo, če bom priden. O binkoštih 1. 1827 smo zapustili zopet turško zemljo ter šli v vojaško granico do Ravne gore, kjer smo se mudili kakih 14 dni; živeli smo ob živinčetfh. ki smo jih jemali s paše. Od tam smo se peljali čez Kolpo ter vzeli bogatemu mesarju štiri sto goldinarjev v srebru in nekaj vina. Bilo nas je takrat 35- To pot nisem od plena dobil ničesar; tudi pri napadu nisem bil navzoč, ampak sem le stražil na poti z nabito puško- Vrnili smo se v Ravno goro in od tam zopet na Turško. Bali smo se namreč, da nas utegnejo zaslediti in poloviti. Na Turškem smo ostali do meseca septembra 1. 1827., potem pa smo šli za nekaj časa zopet čez mejo v granico, pa se kmalu vrnili na Turško. Odtod smo planili samo enkrat sredi najhujše zime meseca decembra čez Kolpo, pa še takrat ne vsi, ampak samo polovica, diugi so ostali na Turškem. Nakanili smo bili na metliško graščino, če bi se pa to ne posrečilo, pa na nekega mesarja v Ozalju Na tega nas je napotil neki Aletličan v naši tolpi, Matiček, ki zna tudi nemški in hrvaški. Zaletel se ie k nam v vojaški obleki in z vsem vojaškim orožjem Služil ie v madžarskem polku z rdečimi nasivi- Bil pa je v naši družbi še drug Metličan, ki je preje tiaotapil tobak, zato ga je menda tudi tako rad in obilo nosljal. Ta dva sta nam napravila načrt za napad na Metliko ali pa na Ozalj. Toda nakane se nismo upali izvršiti, ker nas Je bilo premalo. Ko smo se mudili kakih 14 dni v gozdih blizu Karlovca, smo se vrnili zopet na Turško, kjer smo dobili vse svotc ljudi in še več. kakor smo jih bili zapustili- Ostali smo na Turškem vso zimo. Omeniti mi je še, da me je nekako leto osorej, ko smo prestopili turško mejo, ob-strelila straža na meji v desno nogo, enega naših roparjev pa usmrtila: a tudi od cesarske straže je pal eden. To omenim le zato. da morebiti ne pozabim povedati. Na Turškem smo ostali potem vso zimo. Napadli nismo nikogar, ampak plenili Ie živino iz hlevov, kolikor smo je potrebovali za živež Metlike in mesarja v Ozlju pa nismo pozabili, toda sklenili smo ta ali oni napad poskusiti šele tedaj, kadar nas bo toliko, da se bo to Iehko zgodilo po dnevi- Med temi pripravami pa sem jo potegnil od roparjev, katerih je bilo takrat brez mene že 61 AH bodo Izvršili nakano na Metliko in Ozalj ali ne, ne vem; takrat, ko sem jim ušel, so bili to sklenili prav za ti dno. Ušel pa sem jim. ker so z menoj grdo ravnali in me celo pretepali. 11. junija 1. 1828. so me zjutraj ob dveh poslali po vodo. To priliko sem porabi] ter pobegnil od njih Potem sem se skrival pred njimi, in ker sem bil brez potnega lista, tudi pred graničarskimi stražami- Tako sem bil prišel do Krmačine, namenien v Samobor, da dobim tam dela- V Krmačini so me prijeli in semkaj privedli. 3. Vprašan?e: Povej po pravici, kaka znamenja imalo roparji, kaki rojaki so in kako le enemu ali drugemu ime ali kako se piše! 3. Odgovor: Priimka ne vem nobenega izmed naše družbe, ker smo se klicali le po krstnih imenih. Poglavarju smo pravili le Jušinac. t. j. Josip in močne postave je, širokega, rdečega obraza, privihanega širokega nosu. činih oči in črnih las ter nosi kito pa črne velike brke. Govori skoro samo madžarski, vendar pa tudi nekaj malega nemški in hrvaški-O njem vem, kakor sem že rekel, samo toliko, da jc bil preje narednik v nekem madžarskem polku. Nahaja se v tej družbi tudi še neki Sta-jerc Jože, doma iz Brežic. Večinoma so roparji vojaški begunci ogulinskega, oto-čanskega in kriškega polka. Tem pa še krstnih imen ne vem, ker so me imeli vse bolj za fllapca kakor za roparja in so mi tudi !e taka dela naročali. Med roparji je 12 Turkov v kratkih zelenih hlačah in rdečei.i iu-htnih čižmah z zaponkami. Trije so pravj Turki, nosijo se popolnoma po turško in so ostriženi, devet pa jih je turškiii Vlahov s kitami; ti so tudi najstarejši med vsemi roparji. Trojica pravih Turkov nosi nizke, Vlahi pa visoke Štula-ste turbane rdeče barve. Oblečeni so v rdeče suknjiče s kratkimi rokavi ter se ogrinjajo z rdečimi plašči. Ostali roparji se nosijo po graničarsko, imajo črne usnjate kamižole, bele hlače in graničarske vojaške plašče- A vsi. tudi Metličana in Štajerc, so dobro oboroženi s puškami, revolverji, nandžari in na obeh straneh brušenimi dolgimi noži- 17. Vprašanje: Kateri roparji so hodili v Karlovec In Reko strelivo kupovat In pri katerih trgovcih so ca kupovali? Odgovor: Ker se za to nisem brigal, zato tega tudi ne vem povedati; samo toliko vem, da je dvakrat šel po strelivo v Karlovec neki Vtafe Lozo. 20. Vprašanje: Ali pri tej roparski tolpi n| ogleduhov. ki pogledalo in pretaknejo kraje, kjer meniio pleniti? Pač imajo roparji take ogleduhe. To sta dva Turka, ki znata nemški, hrvaški, francoski in italijanski. Če gresta na ogled, se najrajše vozita ter pravita, da iščeta službe ali pa tudi da skupljata živino. Zato sta tudi vedno dobro preskrbljena z denarjem. Ker znata oba brati in pisati in ker imajo roparji mnogo pečatov, si sama zapravljata potne liste. Eden od njiju, Nace, je kakih 30 let star, vitke rasti, mleč-natega obraza in zelo ljubeznivega vedenja- Nosi se navadno po naše, in sicer po gosposko; drugi ogleduh pa (kako se piše ali kako mu je ime. ne vem) se oblači skoro vedno le po turško, samo da ni po turško ostrižen, ampak ima kratke črne lasa in črne brke- Star je kekih 40 let. Vedenja ravno nasprotnega kakor Nace; vedno se drži čemerno in kislo; brati in Pisati pa zna Še bolje kakor Nace, ker je hodil večinoma v Trstu v šolo. 44. Vprašane: AfI se ne veš spominjati posameznih, še natančnejših znakov m posebnosti o roparjih? Odgovor: Dostaviti moram le še to, da je pri roparjih sedaj kakfn 10 Italijanov; vsi so vojaški begunci, iz kater h krajev pa ne vem. Tudi ne vem ne njih priimkov ne n:ih krstnih imen. Eden teh Italijanov se je dogovoril z lastnikom kopališča pri Varaždinu, z nekim grofom, da mu izkoplje vodnjak, ter je dobil že tudi nekaj denarja na račun. Začel ie nekaj delati in ;e uvide!, da bo imel škodo. Zato jo je skrivaj popihal iz ondotnega kraja in se nam je pridružil pri Turški Kostajnici. Roparji so ga klicali za Jurka. Star :e kakih 35 let. srednje visok in čokat? obraza je okroglega, ima šilast in malo upognjen nos pa žolte lase in brke. O starosti svojih tovarišev vem še to, da je samo eden izmed njih, avstrijski Vlaa, mlajši od mene, vsi drugi so starejši- Ub3 je svojega brata, zbežal na Turško in se nam tam pridružil. Kako mu je ime in kako se piše, ne vem. Vsi drugi roparji so čez 30 let stari, nekateri tudi čez 60; štirje so celo popolnoma plešasti. Ti stari tekajo in skačejo veliko spretneje kakor njihovi mla'ši tovariši. Eden teh mi ie ob priliki rekel: >Tebe potolče lahko vsaka stara ženska, ker ne moreš z mesta, kadar Jo treba bežati.c S temi besedami se konča zanimivi zapisnik, ki ga je dala gosposka prepisati ter ga je tako prepisanega poslala vsem dolenjskim občinam. Roparja Lončariča so odvedli zopet v zapor. Kaj se je dalje z njim zgodilo, listine ne pripovedujejo. Konzum sadja, piva in vina V šestih mesecih je Ljubljana konzumirala nad 1,200.000 kg svežega sadja in približno za 24 milijonov piva in vina Ljubljana, 23. decembra. j hodarstvenega urada ima 12 mitnic in še kontrolo na pošti. V zadnjih treh mesecih je pasirala mitnice naslednja množina Ljubljana jc od junija do konca novembra konzumirala velike množine sadja. Od junija do konca oktobra je konzum sadja bi tro naraščal, potem rapidno nazadoval. To se vidi tudi na sadnem trgu, kamor sedaj v zimskem času — tudi ob velikih tržnih dnevih — ni več tako velikega navala kmetskih prodajalk sadja, kakor spomladi, poleti in jeseni. Sadni trg je od novembra naprej sLabo obiskan. Zdaj so naprodaj le jabolka po 3—5 Din kg. Hrušk in lepih jabolk je prav malo. Trpežni lepi gambovci so redki. Glavni vzrok tiči v tem, da je bil letos izvoz finega sadja razmeroma velik, čemur je pripomogla tudi jesenska razstava na vetesejmu. Precejšnje množine lepih jabolk so sle v inozemstvo, zato jih sedaj primanjkuje na dom. trgu. Marsikoga bodo zanimali podatki o dovozu sadja v Ljubljano, za kaerega je bila plačana mestna vžitnina. Ta sadje je bilo določeno izključno le konzumu. Za žganje-kuho namenjeno sadje, ki so ga v mesto uvozili fabrikanti žganih pijač, je užitninc prosto, zato nudijo naslednji podatki točno sliko množine sadja, katerega je Ljubljana konzumirala v zadnjih šestih mesecih. Konzum svežega sadja je bil po mesecih naslednji: 61.123— kg 151.041.— » 177.601.— » 328.796.50 » 369.31530 » 121348-50 » zadnjih šestih me- junij julij avgust september oktober november Ljubljana je torej secih konzumirala 1,209.425-50 kg svežega sadja ali nad 12 in pol vagona. Ta konzum predstavlja več milijonsko vrednost. Koliko so ljubljanske gospodinje faktično izdatle za sveže sadje, je težko izračunati, ker se ni v mesto uvoženo sadje vrstno specificiralo in so dnevne tržne cene varirale. Ce računamo, da je stal kg svežega sadja po%m>rečno 5 Din, vidimo, da je Ljubima izdala za sadje celih 6,047.12730 Din. Zanimivo jc, odkod so na trg dovažali sadje, kolike miiožine in kje so bile 6,047.127.50 Din To nam kaže statistika o kontroli sadja na posameznih mitnicah. Okoliš mestnega do- sadj4.785.— » 7. Zelena jama 5.839.— » 8. Zaloška cesta 3.450.— » 9. Poljanska cesta 28392. » 10. Dolenjska cesta 1539230 » 11. Ižanska cesta 12.151— b 12. Blervveisova cesta 374.— » 13. Pošta 864.50 31373— kg 11.903.— kg 15.896.— » 3.45030 19.733.— » 11.236-— 16.705.— » 8.619.— » 147.088.— » 71.843.— » 22.994.— * 34.430.— b 4.084.— » 8.840.— b 13.606.— » 8.680.— » 52375.— » 38.084.— » 37.94030 » 21.927.— » 5.327.— > 872.— » 245.— » 1.438.— b L744.— » 226 — » Ti podatki jasno kažejo, kje so glavne linij« dovoza sadja v mesto in te katerih krajev je Ljubljana dobivala v prvi vrsti sveže sadje. Prednjači glavni kolodvor z Metelkovo ulico. Po železnici se je sadje do-važalo razun iz inozemstva, še iz domačih krajev: Litije, Štajerske, Krškega, Brežic in dalje. Na Poljansko cesto so gravrtmaJi kraji od Stepanje vasi, Dobrunj, Sostre hi raznih daljnih vasi v hribih, kjer je bilo letos izredno mnogo čreSenj in češpelj. Na Dolenjsko cesto so prihajati s sadjem vsi kraji ob dolenjski žel. progi tja do Bele Krajine. Gorenjska je dala Ljubljani razmeroma malo sadja. Konzum piva in vina nam nudi prav tako zanimivo in poučno sliko, koliko milijonov Ljubljančani požetio po grhi. Pred vsem je presenetljiva paralela Charles Petiit: Žena in miš Nekega jutra je dal slavni Ceng*Ki* Ping poklicati v svoj kabinet svojo staro ženo Niang To je bil izreden do* godek in sluga, kateremu je bilo naro* ceno sporočiti gospe Čeng-Ki=Ping go* spodovo željo, jc kar zazijal od prese« nečenja. Odlična dama je sladko spala v svoji postelji, podobni omari, na kon* cm ženskih soban. Počivala je pobož« no med svilenimi blazinicami kakor gosenica v kelihu rože. In moralo se ji je sanjati nekaj krasnega, kajti v spa* nju se je smehljala in kazala škrbaste čeljusti. Sluga, misleč samo na svojo dolž* nost, še opazil ni vseh njenih čarov, pobral je v kotu ostanek mandarinovc čepice v obliki pavjega peresa in po? žgečkal z njim filozofovo ženo pod kljukastim nosom. Takoj je glasno kihnila. Pavje pero je pomagalo. Zdramila se je in za* vedla, da je še na zemlji. Sedla je in si pomela z rokami za* spane trepalnice. Končno se je prika* zalo v votlinici nad mesnatimi lici majčkeno črno očesce. Sluga je ponovil: Hitro se zbudite, gospa Njegova visokost vas pričakuje. Gospa Čeng*Ki*Ping je zlezla iz po* ttelje Razprostrla je roke da bi obra* nila ravnovesje, kajti noge je imela pohabljene po stari modi. Vsa prestra* lena se je odmajala v možev kabinet. ČengsKi^Ping je sedel v naslanjaču iz izrezanega črnega lesa za pisalno mizo, na kateri so ležali štirje pisar* ski zakladi: čopič, rdečkast papir, palU čica kitajskega črnila in kamen. Bil jc slabe volje in velika očala so mu visela po strani na razširjenih no* snicah. kar je pričalo, da je razburjen. Čim je zagledal svojo ženo Niang, je srdito zakričal: — Če vam izkazujem toliko časti, da vas sprejmem v tem hramu znano* sti, gospa, ne smete misliti, da se vam hočem prikupiti. Nikar nc mislite, da hrepenim po vaših čarih. Stara gospa je drhte sklonila glavo in prekrižala roke na prsih, kakor bi se žc v naprej kesala svojih grehov. Mož je nadaljeval osorno: — Prav kar sem opazil, da je miš ponoči oglodala moj najdragocenejši rokopis. Krivda zadene vas,^ kajti kot zakonska žena ste odgovorni za red v moji hiši. Prav za prav bi vas moral kaznovati takoj in odrediti, da vas pretepo do krvi. Toda iz spoštovanja do vaše viso* ke starosti in iz hvaležnosti za sinove, katere ste mi rodili in ki bodo skrbeli za kult mojih prednikov, vas ne dam pretepsti, toda samo pod pogojem, da ostanete v mojem kabinetu, dokler ne ujamete miši. Če je ne ujamete do ve* čera, do solnčnega zahoda, vas kaznu* jem tako, kakor ste zaslužili. In Čeng*Ki*Ping je vstal ter odšel na vrt, da pomiri razburjene živce Ko je ostala gospa Čeng*Ki*Ping sa* ma, je začela tarnati: —Ah, kako sem nesrečna! Kako naj ujamem to vražjo miš? Saj sploh nc vem, kje ima gnezdo. Pa tudi če bi vedela, kako naj jo uja-nem, jaz, tako stara, tako nadložna? A poleg tega se že od mladih nog strašno bojim miši. Vsa prestrašena je omahnila v mo* žev naslanjač in se zamislila nad kruto usodo. Kar se je zdrznila. Iz knjižnice se je začulo tiho, nomembno škrabljanje: krak, krak, krak. — Veliki Budba! — je začela moliti gospa Čeng*Ki*Ping, — usmili se me! Ta zlobna živalica prav gotovo gloda še druge moževe rokopise. To je višek nesreče. Potem je začela razmišljati, kako priti spaku do živega. Če miši ne uja» me, bo bičana, a to bi pomenilo hude bolečine in sramoto. Zbrala je ves svoj pogum, pograbila omelo in se po prstih približala knjižnicL t: Krak, krtk, krak, — je glodala miška, skrita med starimi knjigami. Po dolgem obotavljanju, se je go* spa Čeng*Ki«Ping ojunačila in potrkala na polico. Nastala je tišina. Sovražnik se je ustrašil. Ojunačena je potrkala močneje. Miška ie skočila iz svojega skrivališča in padla na ramo ubogi že* ni ki se jc tako prestrašila, da ji je kar kri zastala. Sreča v nesreči je bila, da je miška takoj smuknila na tla in izginila. Vsa prestrašena je zbežala gospa Čeng*Ki*Ping v kot, sedla jc na pru. čico in sklenila, da se nikamor več ne gane, čeprav bi se miš vrnila in pohru* stala rokopis. Raje se da do krvi biča* ti, kakor da bi ponovila to strašno bitko. A ure so minevale počasi do tre* nutka, ko so zadnji žarki zahajajočega solnca zalili s škriatom papirusove ste* ne kabineta. Meja časa. katero je bit določil Čeng*Ki*Ping svoji Ženi, je bila dose* žena. Drhteč po vsem telesu je Niang čakala, kdaj se vrne gospodar. Kaj po* reče? In glej, baš v zadnjem hipu se je ta vražja miš znova pojavila, to pot ne več v knjižnici, temveč na sami učenjakovi mizi. Z neverjetno predrznostjo je brska* la po pisalni mizi in zdelo se je, da se počuti kakor doma. Kar se je ustavila in si začela cinično umivati gobček s tačicam i. Potem — o, grozna profana* cija! — je natrosila celo vrsto majčkenih bobkov po zveriženih čačkah, ka* med pivom in \ inom V dnevih hude vročine popijejo Ljubljančani mno^o pi\a, pa postane hladno, konzum piva pddc na sprotno pa konzum vina narašča. Za pn-mer si oglejmo podatke o pivu Ln /a zadnjih sest mesecev v naslednj tabel; mesec pivo v ino juoij 154.125.— 1 2BJML— 1 .Mij JLM-537.— » a rS rVSO.— • avgust 2M.162-* IS7.R5SJ50» september 3UjK37JDb 2X1496*— » oktober 170.400.— » 23ZSM._» november 62.737.50» y*9.05^sr*. Ljubljančani so torei r tem i^sm pop 1,056.999 litrov piva Prvo v primeri z drugimi opojnimi puncami ni drago, vendar pa zapijejo Ljubijan čani tudi na penah težke tisočake. <> rl **amo 1 prva po 4_50 Din, vkrrmo, da so m prva in vina. Te suhoparne Številke so tu pivu 4,756.495.50 Din V istem času so Ljubiiajačani popili 1,366.960 litrov vina Ce računamo, da so se Ljubljančani zadovoljili Je s cenejsitni vrstami vin in da so povprečno plačevali ?a 1 vina 14 Din, pn-demo do zaključka, da je Slo v Šestih mesecih za vino 19,137.440 Din Ljubljančani bo torej pofmab po jjrlu od začetka junija do konca novembra 7a 23,893.935.5 Din piva in vina. Te suhoparne številke so za naše razmere vek> ugovorne „Žena in dom" nov mesečnik, je za bo&ič razposlan po deželi, da nase ženarvo, ki mu je namenjen, presodi, če ga sprejme ah' zavrne. »Lep je« je rekla prva dama. kJ sem ga ji pokazal, in tako je dejala tudi druga m tretja. Po tej oceni, ki jc najugodnejša, kar jo žena more izreči, ne dvomim več, da se bo Ust držal. Imeli smo sicer novemu mesečniku podobno revijo »Vesna«, ki je pa po kratkem, a lepem življenju zamrla. Čeprav je bila zelo potrebna, dobro tirejevsna in tudi lepa. Sam pobijam svojo optimistično trditev, da bo nova revija obstala, boste rekli. O. ne — takrat po prevratu so bile druge prilike kakor danes. Nade tiskarne se niso bile zmožne, da bi bile izvršile težko nalojjo po taki ceni, ki bi ne ovirala razširjenja lista. »Vesna* je bila namreč mnogo predraga, čeprav so izdajatelji za njo žrtvovali ogromne vsote. Previsoka cena ji je zaprla pota med najširše sloje. »Žena in dom« je še mnogo lepša, modernejša in pestrejša ter tudi živahnejša, pa vendar 12 zvezkov stane le 48 Din na leto, torej zvezek s 40 stranmi, polnimi aktualnih ilustracij in sočnega teksta za 4 Din! Vsakdo, kdor je novo žensko revijo prijel v roko, je dejal: »Tudi 10 Din je vredna!« Ali 130 Din je že denar, ki ga večkrat obrnemo v roki, prodno ga izdamo, 48 Din pa zamore tudi oajbolj »Labo plaćana privatna uradnica, saj to nizko vsoto lahko razdeli na več obrokov, čeprav mora potem plačati nekaj več. Kor je na naslovni strani večbarvna Gasparijeva stika JasSce, sklepam, da bo imela vsaka številka sezoni primerno sliko. 2e s prvo številko je konzorcij flustrovane revije »2ena in dom« obdaril naročnike z elegantno v platno vezanim koledarjem, ki j« v njem dosti prostora za gospodin j-sfco knjigovodstvo vsega leta. Obenem pa razpisuje lepotno konkurenco, ki naj na prav originalen in soliden način izbere najlepšo in njej po lepoti najbližje Slovenke ki bodo bogato obdarovane. Vse za 48 Din — to je občudovanja vredna podjetnost — obenem pa garancija, da bo revija uspevala in se še izpopolnila in povečala. Revija je razveseljiva slika visokega kulturnetJa nivoja nase žene. ki tudi ▼ vsakdanjem življenju ne more biti več brez umetnosti. Že na prvi strani imamo iz A. G. Kosove razstave portret slovenske dame, na drugi nekrologa in sliki pianistke Dane Koblerjeve in igralke Berte Buksko-ve, na tretji pa dr. Lah ove spomine na češko pisateljico Gabrielo Preissovo — torei sMkarsvo, glasbo, dramo in Etera turo. V filmski svet nas vodi hollvwoodskl filmski iirralec _ Slovenec Jože Znidaršlč — List. ki nam nrrisire svo!^ slavno k^eeico in ro-jakinjo, lepo Zalo Zarano iz Kranja Naslednji članek ooroča o »DomaČi stanovani-ski kufturfc. kfer po oetih ilustracilah naših tnteriierfev lahko nresodimo. da se tudi v umetnostni obrti lanko merimo z večimi sosedi. S stanovanisko kulturo se pečata tudi članka o seda! tako modernih kakteiah in o sodobnem domu. čenrav ori tem rc-vifa ne zanemaria naveza kmeriškera dr-rri tere je bil naslikal Čcng«Ki*Ping s kančkom svojega vzvišenega čopiča po rdečkastem papirju. Gospa Čeng*Ki«Ping je vsa iz sebe opazovala ta grozni prizor. Toda ga« niti se ni upala. Naenkrat so se pa vra* ta odprla in filozof se je vrnil v svoj hram. Prvi pogled je veljal miši in njeni svinjariji. Zagledal je pa tudi svojo že« no Niang, ki se je klanjala v svojem kotičku in gledala moža tako prestra« seno, kakor da čaka na usmrtitev. Ta čas se je Čeng*Ki*Ping počasi približal svoji ženi. Iztrgal ji je iz rok omelo, potem se je pa obrnil previdno k pisalni mizi. dvignil je roko in z enim udarcem zdrobil nesramni zveri« ni koščice. Ko je nesrečna miška obležala mrtva, se je obrnil zmagoslavno k svo« ji ženi, rekoč: — Tudi vas bi moral takole kresni* tL Toda smilite se mi, ker ste bolj mrtvi nego živi. Kaj vas ni sram, da se tako bojite miši? Tedaj jc stara Niang zajecljala: — Saj sem ji ves dan kljubovala. Zaničljivo jo je pogledal, skomig« mi je z rameni in zagodrnjal osorno: — Od stare mačke bi imel več kori* stL Pojdite domov, gospa. Pod nobe« nim pogojem vas nočem več videti. Niste vredna biti žena velikega moža. Stran 8 tSLOVFNSKl NAROD«, dne 24. decembra 1929. 5 ev _>< 4 I vedno kriv avtomobilist Pešec in avtomobilist se marata pobotati — Kaj je beba storiti, da preneha napeto razmerje med arrtomobŠisti in pešci IVm za dnem poroča domače in inozemsko časopisja o večjih ali manjših nezgodah, povzročenih po avtomobilih. Psihološko je umljivo, da vzbujajo take vesti pri masah prebivalstva že nehote odpor proii avtomobilistom, ki se izraža bodisi v brezpogojnem obsojan.u avtomobilizma sploh in vsega, kar je z nJim v zvc-zi, bodisj Pa celo v dejanjih, ki so zmožna resno ogrožati zdravje in življenje ne le šoferja ob volanu, temveč tudi njegove sopotnike Treznemu čitatelju pa se mera prav mnogokrat vsiljevati vprašanje, je H nezgode kriv vedno le avtomobilist in ne mnogokrat morda tudi pešec, povo-ženec. Kliub termi, da ima skoro v vseh primerih zadnjo besedo sodišče, ki pogostnimi vozača radi nekrivde oprosti, obvisi pri mestnem in podeželskem prebivalstvu obeležje krivde le na avtornobilistvt. On je tisti zamorec, ki se za javnost ne • '•• ima oorati in bodi njegova nekrivda na nezgodi še tako iasno in dokumentarično dokazana. Dejstvo je, da ie postal avtomobil v zadnjem desetletju Pri nas glavno vozilo in da si osvaja čim darje bolj vse pr. -inetne žile in je nujna potreba, da se prebivalstvo, podeželsko in mestno, s tem dejstvom sprijazni in z n-im računa. Z brezplodnim nerganjem in zabavljanjem se razmah avtomobilizma ne da ustaviti, komaj zadržati in ne kaže drugega, nego da se pešec in avtomobilist pobotata in dovolita drug drugemu živeti brez medsebojnega trenia. IBoj med človekom, ki hodi in onim, ki se vozi, sega že v pradavno preteklost-Ko je človeštvo izumilo prvo leseno kolo, in ga vporabljalo pq vozu, se je gil-Ijive'ši pešec že moral umikati mani gibljivemu vozilu, ki ga je vlekla žival. Ta potreba umikanja je že takrat vzbujala pri pešcu nezadovoljnost in odpor. Cim hitrejša Je bila vozna živina, tem večji je nastal odjror proti vozilu in naraščale so prometne nezgode, ki jih je zakrivil bodisi voznik ali pešec skoro vedno radi pomanjkl ive opreznosti. Pa se je človeštvo temu ogrožanju osebne varnosti od strani razmeroma počasnih vozil v teku sto in tisočletjih polagoma prilagodilo in danes nikomur gotovo ne pade v glavo, da bi se zgražal, ako vozi po cesti katerakoli vprežna živina. Kak vik in krik se je dvigal Še v polpreteklem času. ko so začeli za takratne dobe »silovito naglo« dirjati po cesti kolesarji. Danes se ob kolesarja nihče ne obrecne, ker si ie kolo kot prometno sredstvo osvojilo ves svet in ga rabita revež in bogataš, meščan in kmet. Pešec in kolesar se drug drugemu pievidno izogibljeta in je nastalo med obema nekda' hudima nasprotnikom trajno I-remirje. Naglo živimo, naglo napredujemo! V kiatkin letih ie postal gospodar ceste avtomobil in je čisto gotovo, da bosta našla pešec in šofer platformo, na kateri se sporazumeta čim prej tem bolje in je iz tega razloga prav in dobro, da se razčistijo vse one zadeve, ki ta sporazum ovirajo in ga zavlačujejo. Šofer, v mestu in na deželi! Povsod gre glas o nJem, da divja, da je brezobziren in da je vedno le on kriv vsake nesreče. Velja! Toda ne za vse šoferje, pač pa morda za 5% vseh šoferjev, ki so že razvpiti divjaki, ogroževalci pasantov in kandidati smrti. Radi morda 10 takih neugnancev v celi dravski banovini morajo trpeti vsi drugi avtomobilisti, ki so vedno oprezni, ki vozijo zmerno in razmeram odgovarjajoče in ki so do skrajnosti obzirni napram pešcem in voznikom. Prav gotovo soglašajo vsi ti z idejo, da bi se vsakemu iz one peščice pri prvem najmanjšem prestopku radikalno preprečilo vsako nadaljne divjanje s tem, da bi se mu vzelo dovoljenje do Šo-firania, kar bi bilo njemu samermu v prid — saj se mora vsak tak prej ali slej ponesrečiti — kar bi bilo v prid vsem pešcem in voznikom, in to bodi Pribito, vsem avtomobilistom drugega kova- Glavna ovira sporazuma med šoferjem m ne-šoierjem bj se s tem odpravila. Avtomobilistovi nasprotniki! Vozniki in pešci na deželi m v mestu tvorijo zelo važno poglavje, ki mu je treba posvetiti precej pažnje. Konservativni podeželski voznik vozi v dobri polovici primerov po sredi ceste, ali pa. ker je vprežna živina tako navajena, na levi strani ceste. Zato se mora avtomobilu, ki mu prihaja razmeroma Počasi nasproti, prav naglo umakniti na desno stran, kar povzroča v njegovi duši jezo in nevoljo. Vse to bi odpadlo, ako bi se držal voznik veljavnih predpisov, ki vele: vozi po desni polovici ceste, Razun -ljivo ie, da so v takem primeru upravičene kozje molitvice šoferja, ki mora brzino vožnje zmanjšati, prav spretno manevrirati ali celo voz ustaviti, da ne pride do neljubega incidenta, katerega najšibkejši izraz je par krepkih kletvic ali surovih opazk od strani voznika, a težje posledice tega so poškodovana vozila, polomljeni udje ali pa razne druge manjše ali večje nevšečnosti. Nerazumljivo ie nadalje, da vozi s prav malimi izjemami voznik ponoči brez luča. Šofer vidi kar naenkrat pred seboj v svetlobnem stožcu reflektorjev voz in je vedno odprto vprašanje, ali se je v takem primeru mogoče izogniti tudi manjšim neprijetnostim. Ako je v predavtomo-bilskih časih bil potreben predpis, da mora vsak voznik imeti ponoči luč, v koliko večJi meri je to potrebno danes, ko je promet neprimern večji in naglejsi. Gotovo ni simpatično- da se v katerikoli zadevi kh-četa na pomoč orožnik ;n straž rk, a ,e v tem primeru vsaka sentimentalnost odveč, saj igrata v takem slučaju zdravie in živ* ljenje ljudi glavno vlogo in je p? po n oma prnviino, ako zahteva mimo avtomobilisra vsa poštena javnost, da se v tej zadevi napravi red. Mestni vozrr\ se vseh ten predpisov drži, ker ga vedno nadzira budno <~ko pestave, tam zunaj na deže!i pa je svet v*»i:k :r. oči p'stave |e m.ii.v n malo je tud v tt'~ stvari las*ie uvidevnosti- Pešcu bi trebalo vsekakor dokazati in SM.er prav temeljita da ni avtr.mor^ska c »sta (no idilično izpre iinhSče, kjer se človek lahko poglobi v rvojo notranjost, kjer more udobno šetajoč. sanjariti ali pa celo čitati časopis- Na prometni cesti je vsakemu pešcu potrebna pazlivost z oz> rom na lastno varnost kakor tudi iz razloga, da prometa ne ovira. Tudi skupina treh ali štirih oseb, ki gredo vštric po razmeroma ozki cesti, ie ogrožena, osobito če nosijo posamezniki jerbase na g!*vi. Težko je taki skupini se izogniti tudi z zmerno brzino vozečemu avtomobilu, osobito na ovinkih, ko ljudje v mesebojnem pogovoru prav lahko preslišijo Šoferjev signal. Naravnost nevarno pa je skoro vedno prečkanje prometne ceste od strani pešcev, ki v slučaju resne ali namišljene nevarnosti kažejo vse znake popolne nerazsodnosti. Normalni človek pogleda, predno namerja preiti cesto, oprezno na desno in na levo ter gre s hitrejšimi, a energičnimi koraki na stran. Boječnež se tudi ozre aa desno in levo, hoče preiti cesto, je zopet noče, okleva in se spusti navadno na drugo stran v kar najbolj nepravem trenotku, tako da prestaja šofer v takem primeru kar natež-jo preizkušnjo. Najbolj nevaren je prečkar, ki se sredi ceste skesa in 'o ubere nazaj. V tem primeru mora biti Šofer res mojster, da prepreči nesrečo, saj mu pešec naravnost drvi pod kolesa. Naš pešec in voznik sia razmerama mnogo manj disciplinarana kakor avtomobilist. ki ne vozi samo okoli domačih vogalov, pač pa tudi po inozomsivu, kjer so zadevni predpisi mnogo strožji, a sta voznik in pešec v Avstriji, Nemčiji in Ita.'ifi, in sicer v mestin In na dežed v zadevi cestnega reda skoro popolnoma izšolana- V velikih mestih, n. pr. na Dunajn se vrS promet brezhibno, in ie redki so primeri, da se zgode nasreče kljub naravnost slovitemu razmahu avtomobilizma. Tako je v Nemčiji zrastlo število motorni!, vozil v enem samem letu preko 30% (do 900.000 na 1.250.000), v Ameriki izpodriva avtomobil železnico, naša država pa napreduje v primeri z inozemstvom mnogo bolj p časi. Vzrok leži nedvomno tudi v slabem stanju naših cest, ki so vse prej kakor avtomob;l-ske, in v ne manjši meri v neopravičeni mržnji prebivalstva napram motornemu vozilu. Še ena pereča zadeva bodi omeni ena! Mojster mora biti vsak mož ob volanu osr- bito ob sobotnih in nedeljskih večer, urah, ko se mora boriti ne le z nediscipliniranm pešcem in voznikom, pač pa žalibo^ mnogokrat z vin enimi bratci, ki jim alko.iolni duhovi manjšajo razsodnost in jih silijo k pogumnim dejanjem in kretn am pijanca-Da pomenja scfiran'e v takih razmerah pravi križev pot, o tem bo priča! brez pridržka vsak avtomobilist. Obojestransko pravilno presojanje problema ter medsebojna popustljivost in obzirnost, pred vsem pa tečno ravnane po cestno - policijskem prometnem redu je potrebno, da se zabrusi o, ali vsaj omilijo vse ostnne, vladajoče danes med avtomobilistom in pešcem ali voznikom. Cela zadeva je namreč mnogo važnejša, kakor se zdi na prvi pogled. Tujski promet, ki ;e dandanes sila važen faktor v našem narodnem gospodarstvu, trpi gotovo pod tenu razmerami. Veljavo države ceni inozemstvo Po različnih vidikih in je gotovo smatrati za enega najvažnejših število avtomobilov, ki se nahajajo v državi; nič manj važen ni ta faktor z ozirom na državno - brambno pripravljenost, saj igrajo motorna vozila v slučaju volne kar največjo vlogo. It, vseh teh razlogov bi bilo želeti, da bi vsi v to poklicani činitelji, državna oblast, časopise in Šola delovali na to, da prenena med obema strankama brezplodni boj, ki ni nikomur v prid, pač pa celokupnosti v škodo in naši državi ne v čast pred inozemstvom. z filmskega sveta Janet Gaynor filmska pe- »Kristina« ie nien najnovejši film. Nikoli ne vidimo divne, male Janet Gay-nor v filmu drugače kakor edinole siromaš-Ona se ne sme Dokazati v filmu, kot niene družice v razkošnih oblekah ali polne na -lepšega nakita. Ona mora ostati vedno le mala, uboga o^oelčica. ki doseže šele no hudem trplie-niu svoio srečo- Nikdar ne pride po no kak bogataš, kak Drine ali kak odličnejši snubec, temveč vedno le kak dober mladenič, siromašen kol cerkvena miš. Vendar bi Janet Gavnor za nič na svetu ne meniala svoiih vlog. kaiti edino te vloge so ji prinesle slavo in ime ene najbolj Dril ubijenih filmskih igralk. Janet Gavnor ni nikaka lepotica, vendar je tako očarljiva v igri ki nastopu, da se DrikuDf slehernemu cledalcu. Film »Ob zori«. »V sedmem nebu«. »Angel ulice« in nedavno predvajani film »Štrrie vragi« ootr.ujejo vse :e navedbe v polnem obsegu. Najnove ši film Janete Gavnor ie film »Kristina«. Ta film predstavlja kulminacijo njenegra umetniškega ustvarian a. V njem nam predočuje naivno, malo holand-sko deklico ki neprestano sanja o lenem stasitem mladeniču, ki nriaha na belem konju, io zasnubi in se poroči z no- Končno je tudi prišel ta mladenič, toda brez neoru lik ne ere in tako mora uboga naša Kristina mnogo pretrpeti, da pride končno do svoje sreče. Partner Janeie Gaynor v tem filmu ie z-ooet mladi Charles Morton. ki ie bil že nien Dartner v filmu »štirie vrači« tn ki takrat oobllka srlednla r ve'Odm veseTem Morton le nedvomno velik talent Spominja nekoliko na Charles Farreila ter ie izvrsten v igri m na s to cm. Kristinineza očeta, dobrodušnega starca, igra Rudolf SctTildkrairt z vso rutino velikega Igralca In mojstra. Grela Gardo, Niis Astner -dve švedski sfingi Nanovelši filmski partner Grete Garbo ie Nils Asther. hrralcc z velikim talentom m izvrstno igra. Po rodu Šved. kakor Greta Garbo. si ie s svoitmi velikimi uspehi prav kmalu pridobil ugled in naklonjenost cele pri Američanih, ki sicer tujce ne gledaio prav rjdi. Prvi skupni film Grete Garbo in Nils Ast.iera ie velefilm »-Dive orhideie* V tem filmu igra Nils Asther totadeir* princa z Jave. Len ie. stasrt. vročekrven, včasih krut. včasih oa zooet izredno nežen. Vroče ljubavne besede lepega moža, krasota divjih krajev in eksotični nimbus. ki ie obdaial mladega orinca. vse to le povzročilo, da se ie mlada lepa žena starika* vega milijonar a izneverila svojemu možu in se zaljubila v leneea princa. Toda proti pričakovanju se konča ta film srečno, kaiti Greta spozna svoio zmoto in se vrne k možu. Fikn sam ie krasen. Greta Garbo in Nils Asther podajata v nJem dve kreaciji — naravni in docela verjetni. Naravni posnetki so Polni čaia- Drugi skupni flfcn Je »Zasužnjene duše«. Našo Dublrko bodo gotovo zanimale nekatere tajnosti iz preteklosti oboževane Grete Garbo. Ko ie prišla v Hollvwood, le r\pkn ameriški filmska reviia nr^ko svoie* Greta Garbo in Nils Aster iz veiefilma »Divje Orhideje« Marv Reinhart: Adoptirana Elisa — Kaj je to? \Vilson se je ustavil in zagledal v temo. Thompson je nehal roži jati s ključem v ključavnici in tesno si je zapel suknjič. — Raje kar hitro od* pri! — jc zašepetal plaho. — Miiauu! Ni bilo dvoma. \Vilson je prižgal vžigalico in se ozrl. V kotu pri vra» tih je čepela siva mačka. Dlako je imt'ii polno primrznjenega snega, a rep otožno iztegnjen. Zamižala je na svetlem, toda takoj je prihitela in se zaćoin proseče stiskati k Thompscno. vi nogi. — Bože moji Ta ubogi živalica je vsa prezebla! Na, či*č>či. Pboo;* muc* ki No. pojdi k meni. — Menda hočeš reči, — je dejal Wilson, ko se je bila mačka udobno zlekmila na Thompsonovi roki, — da vzameš to mrcino s seboj? Kakor bi ne vedel, da gospa Higginsova ne trpi mačk Pa tudi name ne smeš pozabiti. Pomni, da delim s teboj radost, ža^ lost tn stanovanje. Thompson je protestiral. — Cuj, — je začel prigovarjati prijatelju, — ali nimaš modrega traku, da bi ji ga privezal okrog vratu? Prijartelj je pa molče odprl vezna vrata in hželjpo stopnicah, Thompson je položil mačko v naslanjač, a omehčani Wilson jo je pokril s svojo suk* njo. Ko sta oba odložila suknje in klobuke, je sedel Thompson k oknu. — Kako krasen večer je nocoj, — je vzdihnil in pogledal na uro. — Naj* lepše na svetu je dobra večerja in par* tija* bridgea. Si opazil ono vitko svet* lolaso dekle v modri obleki? — Aha, že vem* katero misliš, — je odgovoril Wilson in skril zdehanje. — Mar ni dražestna? — Nič posebnega ni. Zdi se mi, da ima prevelik nos. — Povej mi vendar kaj je pravza* prav bilo. Kaj nisi nocoj prisedel k nji za mizo in igrail po večerji z njo bridge? Kaj pomeni to? — Nič! — V/i 1 som je znova zazde* hal in začel skrbno zapirati okno. — Rad bi vsaj malo spoznal ženske. Go* spodična Hardvjeva je bila moja na? sprotnica in dvakrat je igro dobila, čeprav sem dobro pazil. Čudim se, kaj vidiš na tem posebnega. — No mo^da ničesar, — je žago* drnjal Thompson. — Lahko noči Zjutraj od osmdh je potrkal sluga Williarn na vrata. — Dobro! se je začui zaspan glas. — Želite vode? — Da, William. — Wikon se je bil že zbudil. — Gospodu Thornpsomi pa prinesi steklenico mleka. — Prosim? — Mleka, steklenico mleka, — Mleka — no da, gospod, se ve* da, že razumem. — Glas mu je zve* nel nekam presenečeno. — Ali naj bo z whisky? — Ne, samo mleko, samo malo po* greto. Ko je William nekam v zadregi že odhajal po stopnicah, se je Thompson obrnil k Wilsonu. — Povej no, duša krščanska, čemu ti pa bo toplo mle* ko? Kaj se boš z njim bril? Wilson se je samo zmagoslavno nasmehnil. — Tako, tako, a kdo je prinesel snoči mačko domov? Kaj jo misliš vzeti v jedilnico k zajtrku? Thompson je molče pograbil bri* saoo in skočil v umivalnico. a— G romska strela! — je planil ta* koj nazaj in pustil vrata odprta. — Cuj dragi, koliko mačk sem pa prine* sel snoči? ^ — Eno, — je zamrmral \Vilson za* mišljeno. BaŠ je bil privlekel iz žepa fotografijo mJadega dekleta in jo je zaljubljeno ogledoval. — No a zdaj jih je tamkaj šest! — Šest? Bog mi odpusti grehel — Wilson je planil s postelje in hitel v sosedno sobo, kjer je bil pustil mačko. Res, bilo jih je šest. Pet čisto majčke* nih* črnih, belih in lisastih, šesta pa siva, velika in dobro rej ena. Wilson je počil v smeh. TlKmpsoa je pa stal, ka* kor vkopan. — Kaj poreče na to gospa Higjjin* sova? — je vprašal plaho. — Kaj bi mogla reči? Mislim, da n zapre sapo. Kje je mleko? Mteko je že stalo za vrati, toda »račka, krščena na čast gospe Higsursove Elisa, ga ni hotela piti iz steklenice. Prinesla sta torej skledioo za mik) in Wil-son, ki je mimogrede prebiral novine, bi bil kmalu vse pohodil. Ker sta morala v pisarno, sta zaklenila Eliso z njeno rodJbino v kopalnico in sklenila poskrbeti za njeno bodočnost drwi dan, v nedeljo. Pozneje je zbral Wilson ves svoj pogum in telefoniral gospodični Ethel Hardyjevi. Odzval se mu je ženski glasek. — Kako se počutite, gospodična Hardyjeva. Dober dan, gospa Higgtnso-va, — je na-daljeval Wilson telefonski pogovor. — Kako se počutite? Zdelo se je, da se gospa Hig'ginsova ne počuti nič kaj dobro. Bila je zelo razburjena. — Še nikoli nisem preživela tako grozne noči, kakor snoči. William pravi, da sta prfšla z gospodom Thomp s ono m povsem trezna domov, toda glasovi, ki so se sftsall iz vajine kopalnice, to je bilo nekaj strašnega. Kakor da k!.-če nekdo za vrati na pomoč in prosi usmiljenja. A mi nima-mo ključa. — Pomirite se, gospa Higginsova, ga švedskega koresr>r>ndentn zved^ia nravi vzrok Gretinesia molka. Rodi*e!ii Gre:e Garbo so bili zelo siromašni. Ona c tnora-la kot mlado dekle delati v brivskem salonu. Dozneje Da re bila prodaiulka v ItnsU modni trgovini. Z del^m svojih rok ie vzdrževaia svoio mater, ker u je oče umrl v zjrodnii mladosti Greta se e tedai naj* brž sramovala svoiih dekliških let. kar ie bilo Da DODolnoma neupravičeno, kait: svet smatra baš za največ e lunakc take Ihidi« ki so se s svoiim lastnim sreni em d vi smili iz bede in siromaštva- Druza ta nost. katero ie odkrila ona-inena reviia. ie oa ta. da ie Gretino Dravo ime Greta Gustavson. Do 15. leta i k b 'a na večia zabava zahajati v cledališJe in kino. Pozneie se ie seznanila z nekim igralcem, ki ie ambteijozno deklico s:>ra\ 1 v dramsko Šolo kraljevskega gledališča v Stocknolmu. Ta zavod, ki za subvencio-nbra država sama. sore cma le naibob nadarjene eoienke. ki nolože izpit ored HP9> Ko komisijo orofesoriev in kritikov in gledaliških igralcev. Po šestmesečnem študiju Je Greta Garbo noložila izoit in bila sore-ieta v to šolo. Kasneie lo e oridobil za film švedski režiser Moritz Stiller in od teta časa datira začetek niene velike filmske kari ere- Leopard, ljubavnik »Žene so onasnelSe kot leonard« — nravi Nfs Asther. Slavni filmski igralec Nils Asther ima to navado, da v vsakem mestu, kamorkoli nrkle. vpraša na Drej za zoološki vrt. katerega si potem ob orvi orfllki ogleda- NHs Asther namreč zelo liubi žrvaH ia Američani pravio, da taki 1 udie niso slabela značaja temveč, da ie ta lastnost doka« dobrega m plemenitega človeka- V MoOlv-woodu Dozna v zoološkem vrtu vse divje zveri no imenu, zahaia celo k niim v klet. ke» se z njimi zabava, lih riadi ia krmi. ter :.m prinaša slaščice. Nekoč ie Imotl mladega leoparda po imenu Q!ga Sklenil ie vzett ga k sebi na dom. čim doraste toliko, da bo mogel zapustiti mater. Te le tudi stori) 1a Nils Asther ima s tem leopardom narvecj« veselje. Po cele ure se % aita vera. ca ne« guje x veseljem m ponosen e. ker ca leopard na naimaniši migljaj uboga. Toda Če so srečni tudi oni Ihidie. Id stanuje r s Nils Asthrom v isti bik. tega ne moremo povedati. Leopard ie skratka aiitienec Nfis As t ara- »Leopard! so moje aaiLuMe z> vj.ii. v njih e mnogo sraciJe hi nadi nijud-ni so. ako se udomačeni« — ie rekel Nils Astner nekemu novinarju. »Odlikuje ah w soka inteligenca io tudi nežnejši so od drugih žtvaii« ie pripomnil smeiet Na vprašan e* če so leopardi ooajot ie odgovoru: »Se daleč ne tako. kakor žensk* !< Res je sicer, da te leopard lahko verižne ali celo uble. toda ženska te iahfco rriae mm. rris« vse živlienie<. _ N)eo zaKHaflt. fant In dekle se vračata pozno zvečer iz kavarne. — Tacnle se gugata dva možakarja, pravi dekle. Da bi naju le n« napadla. Fant začne na vso moč bežati. — Kam pa bežtf ? — Po revolver Krem. NadprodifkcOa. — Ce se vam godi res tate sdabo. zakaj bi ne poskusili delati namesto da beračite? — Vse je zaman, gospo« vea mesta so zasedena. Celo sevenrf tečaj sta odkrila dva hkrati. V ram zrmtrebuieva. — Veš kaj? — se je oglasil VVilson nenadoma. — Poskusiva v letcarni. To je edlrd lokal, ki je Se odprt. P>dt in izpusti mačko iz kopalnice, jaz pa morda ta čas kaj najdem. Cez četrt ure je bil ves upehan doma in zmagoslavno je po'eenil iz žepa lonček. — No, Eliza, — je mrmral in izpraznil lonček v skledioo za m Po. — Glej, jmetanice sem ti prT-nese', smeta-nice, ki jo rabijo gospodinje za čokolado. Efca je lizala in vihala konoek tepa. Potem je blaženo zamurlikala in začela snažiti sebi in svojim potomcem koža- Stev. 2Q4 »S T. O V F N S Kl N A R O D«, dne 2A. decembra 1929. Stran 7 kotiček £3 Slušateljice ljubljanske univerze Letos jih je že 172 — Prve Slovenke v javnih poklicih — Največ slušateljic ima filozofska fakulieta j Največ slušateljic si je izbralo seveda jezikovni studii. Sploh je opažati, da se slušateljice ogibljejo tako zvanih prirodoslovno matematičnih ved, kjer gre več ali manj za čisto spoznavanje, Ki zahteva predvsem intelektualne sile. Večje nagnjenje kažejo pa do tako zva nih duhovnih ved, kakor jezikoslovje, zgo dovina itd., kjer že metoda raziskovanja ni strogo matematična, temveč čisto svoje" vrstna, ker raziskuje enkratne dogodke v vsej njih kompleksnosti in ne splošno ve Ijavne resnice; to so vede, pri katerih ne gre toliko za čisto spoznavanje, kakor za neko vrsto razumevanja ali umevanja. Presenetljivo pa je skoro dejstvo, da izmed 102 slušateljic na filozofski fakulteti študira največ in sicer 16 germansko sku pino, ki ima kot glavni predmet nemški jezik s književnostjo ali angleški jezik s književnostjo. Po številu pride za to skupino skupina za narodni jezik s 15 slušateljicami, ki ima kot glavni predmet slovenski ali srbohrvat sk jezik s staroslovenskim jezikom. Število slušateljic potem po skupinah stalno pada, skupina za narodni jezik in književnost, ki ima kot glavni predmet zgodovino južnoslovanske književnosti, šteje še 11 slušateljic, romanska skupina, ki ima kot glavni predmet francoski jezik in književnost s staroirancoskim jezikom, pa 10 slušateljic. Večina slušateljic se torej pripravlja za filološki študij, jezikoslovje je očividno najbližje njih duševni strukturi in posebno še germanistika, kar je morda samo s tem razumljivo, da smo bili in smo še pod vplivom nemške kulture. Gotovo bi presenetile številke, če bi zbrali statistiko onih Sloven cev med inteligenco, ki poznajo recimo nemško Literaturo bolje, nego svojo slo vensko ali slovanske. Da je izmed jezikov »takoj za nemškim« najbližja slušateljicam slovenščina, je že bolj razumljivo in konč no je lepo število slušateljic romanistike tudi nekako v duhu časa. Zanimanje za eksaktne vede LJubljana, 24. decembra. Pred vojno se je, kakor znano, Avstrija izmed vseh evropskih držav najdlje upirala pripustiti tudi žensko mladino na moške srednje šole. Višja izobrazba žen ske mladine je bila mogoča samo na ženskem učiteljišču, na licej ih in višjih dekliških šolah. Zato je razumljivo, zakaj smo Slovenci dobili šele po prevratu in z ustanovitvijo svoje univerze akademično izobražene žene. Od ustanovitve univerze narašča hitro od leta do leta število slušateljic m letos jih je na univerzi nič manj neto 172. V štirih letih se je število slušateljic, kakor smo že poročali ob začetku letošnjega zimskega semestra, podvojilo. Se zanimivejšo sliko pa dobimo, če pogledamo slušateljice, kakor so se porazde" lle po fakultetah in skupinah. V luči te statistike se nam kaže zanimanje žensk za ta ali oni študij in seveda tudi zanimanje za ta ali oni poklic. Pravi poklici Slovenk Po podatkih, ki jih je zbrala znana voditeljica slovenskih po emancipaciji stremečih žen Alojzija S teb i jeva v knjigi »Slovenska žena«, smo imeli že pred vojno lepo število učiteljic, otroških vrtnaric, učiteljic ženskih ročnih del, poštnih uradnic in žen, izobraženih za razne trgovske posle. Drugi poklici, kakor farmacija, zobna tehnika, višja mesta po bankah in trgovinah, v kemičnih laboratorijih so se šele pozno pri nas začeli polniti z ženami. Novi poklici so nastali za naše ženstvo po vojni, kakor poklic oskrbnih sester za nego dece, poklici v ambulatorijih, sestre, bolničarke Ltd. L. 1872 je bila nastavljena prva slovenska poštna uradnica Marija Vrhovec pri eraričnem mvojavnem uradu v Ljubljani. Zdaj je v poštni službi že oKoli 1000 žensk. V komunalno službo je bila sprejeta pri ljubljanskem mestnem magistratu prva ženska 1. 1905. Zdaj je na mestnem magi stratu že okoli 50 ženskih moči. L. 1904 se je Slovenka Julka Arho v a prva posvetila suhoparnemu Študiju ra čunovodstva in je službovala v Gradcu. L. 1912 je ga. Albina Arh - Potoka rje v a kot prva ženska položila na Dunaju izpit za poučevanje na trgovskih šolah. Slovenke v akademskih pokiicih Prva Slovenka, ki je položila izpit iz filozofije na Dunaju 1. 1905, je bila profe sorica Marija W i r g 1 e r , ki poučuje zdaj na ženski realni gimnaziji v Ljubljani. Leto pozneje 1. 1906 smo dobili prvo Slovenko doktorico filozofije Marijo Urbasovo. Prva slovenska zdravnica je bila dr. Eleo nora Jenko, poročena Groverjeva. Po prevratu je dovršilo medicinske študije še okoli 20 žensk. Prva Slovenka, ki je promovirala na praski češki univerzi, je bila Ana Jenko* v a, ki živi sedaj poročena v Pragi. Študirala je kemijo na filozofski fakulteti, kjer je promovirala kot doktorica filozofije. Poročena je in živi stalno v Pragi. Nekaj časa je študirala tudi v Parizu pri slavni madame Curie in zdaj pomaga možu, ki je vseučiliški profesor na praški češki uruverzi. Kakih 30 žensk je po prevratu absohviralo tudi filozofske študije. Juridičnj stadij doslej ni bil posebno priljubljen. Prva Slovenka, ki je absorvira* la juridično fakulteto 1. 1923 v LJubljani, je Milena Pire, hči ljubljanskega odvetnika dr. M. Pirca. Sledili sta jj 1. 1925 Berta Leskovar in 1. 1926 Ljudmila C v i r n. Prva Slovenka - snženjerka kemije je bila Valeska Pire, ki Je diplomirala v Pragi 1. 1922. Pet let pozneje ji je sledila v isti stroki sestra Zvezdana Pire, obe hčerki odvetnika dr. M. Pirca. Valeska Pirčeva je poročena z ruskim emigrantom Nikolajem Ronžinom, ki je tudj inženjer kemije. ^Kemična« zakonca sta se izselila pred leti v Francijo m sta bila z:-poslena v kemični tovarni v Creilu, nedavno sta jo pa mahnila v Buenos Aires, kjer služita peze. Rodbina odvetnika dr. Pirca ima pa še četrto hčerko s fakultetno izobrazbo in sicer Nevenko, ki je at-solvirala pred leti v Berlinu eksportno akademijo. Torej rekord, kakršnega menda ni dosegla doslej še nobena rodbina v Jugoslaviji. — L. 1925 smo dobili Slovenci še. dve inženjerki kemije m sicer Zoro Ji rak in Rado Zupančevo. Precej žensk je absolviralo tudi že srednjo tehnično šolo, in sicer gradbeno stroko. Ravno tako narašča število absol-ventinj državnega konzervatorija v Ljub ljani. Polnijo se z ženskimi močmi od leta do leta v večjim številu tudi stroke, kakor farmacija, trgovstvo, zoboteh-nika itd. 102 slušalici filozofske fakultete Od ustanovitve univerze v Ljubljani ima filozofska fakulteta vedno več slušateljic. Fakulteta ima 27 filozofskih sku pin, ki pripravljajo za poklic srednješolskih profesorjev v raznih strokah. Zanimivo je, kako so slušateljice razdeljene po strokah na tej fakulteti. Aij naj ženske študirajo? > Kdaj gre naprej dama in kdaj Preseneča pa tudi dejstvo, da je izmed slušateljic ljubljanske univerze druga večja skupina, ki se zanima za ekzaktne vede, torej za vede, kjer je treba imeti predvsem »možgane«. Tako študira teoretično mate matiko kar 6, fiziko pa celo 8 slušateljic Kar se drugih skupin tiče, kjer so slu šateljice dobro zastopane, zavzemata po vseh že naštetih prvi mesti geografska skupina s sedmimi slušateljicami in biolo ška, slovanska in zgodovinska skupina, vsaka po 6 slušateljic. šele vsem tem skupinam slede po šte vilu slušateljic najprej klasična skupina s klasičnima jezikoma kot glavni predmet, ki ima 3 slušateljice in skupina za narodno književnost z zgodovino južnoslovanske književnosti kot glavnim predmetom, ki ima 2 slušateljici. Sledi 7 filozofskih skupin, ki premorejo samo po 1 slušateljico; to so čista filozof ska, fizikalno kemijska, pedagoška, prak tično kemijska, fizikalno - geografska sku pina in skupini za narodno zgodovino fn umetnostno zgodovino. Brez slušateljic so skupine za uporabno matematiko, za astronomijo, za mineralo gijo in geologijo, za orijentalsko filologijo, za primerjalno književnost, za etnologijo Ln etnografijo ter psihološka skupina. O filozofskih skupin je torej takega značaja, da doslej še niso po vsebini svojih predme tov vzbudile zanimanja tudi pri — slušate-ljicah. Razen teh 102 slušateljic, ki so poraz deljene po skupinah, kakor je razvidno, šte je filozofska fakulteta še 10 izrednih slu šateljic. Tudi kemija jih zanima Velik vzor slušateljicam na tehnični fakulteti je najbrž madame Curie v Parizu, I kajti od 17 slušateljic jih tu študira 9 ke rnijo; da hočejo žene tudi »graditi«, in si cer lepo graditi, priča veliko zanimanje za arhitekturo ,kjer je letos 5 slušateljic. Kul turno geodezijo študirata samo 2, gradbeno stroko pa samo ena slušateljica. Na juridični fakulteti je končno 28 red nih in 1 izredna, na medicinski fakulteti pa 14 rednih slušateljic. S tem imamo stati stični pTegled slušateljic na naši univerzi, ki je obenem slika zanimanja naše ženske akademske omladine za posamezne poklice in stroke. vi O« Najboljše, naftrafnefse. zato u V nemški reviji »Archiv der Frauen-kenntnisse« je bil objavljen nedavno zanimiv članek o studiranju žensk. Iz članka ie razvidno, da po naciranju mnogih učenjakov in strokovnjakov akademska izobrazba žensk večinoma ne zadovolji, ker ne dosežejo svojega cilja- E. Bucure pravi, da so ženske bolj nadarjene za kor-kretne, kakor za abstraktne predmete, da imajo več smisla za jezike, kakor za matematiko. Vsi pa priznavajo, da ženske na visokih šolah po marljivosti fn častihler-nosti daleč prekašajo moške. Po končanih študijah se pa pri študiranih ženskah hitro ohladi zanimanje za razne vede in razmerje je obratno. Zato so ženske kot učenjaki redke kakor bele vrane. Giese je zbral podatke o odličnih javnih delavcih in med 10.0i30 ni bilo nobene ženske, razen nekaterih, ki so se udejstvovale v glasbi in literaturi. Zanimivo je, da imajo v Nemčiji Študirane ženske več izgledov na možitev kakor neštudirane. V Ameriki, kjer Študirajo ženske že zelo dolgo, je pa število poročenih študiranih žensk od leta do leta manjše. Ameriški učenjak Yerks je ugotovil, da vpliva studiranje ameriških Žensk zelo slabo na duševni razvoj naroda, ker mnosa nadarjena dekleta odločno odklanjajo zakonsko življenje in vzgojo otrok. Kako vpliva akademska izobrazba na rod-bnisko življenje, priča zanimiva statistika Maxa Hirscha. Po nji je bilo od 100 višjih državnih uradnikov, starih 30 do 35 let, 32.8% samcev. Med nižjimi uradniki pa znaša ta odstotek samo 6.1. Odkod žensko junaštvo Zgodovina pozna mnogo žensk, ki so žrtvovale za svoje prepričan e in ideje najdražje kar so imele — svoie življenje. 2e v srednjem veku so občudovali junaško Lukretio* ženo Tarquinia Collatina, ki se ie junaško žrtvovala in katere smrt ie bila baje vzrok razpada rimskega cesarstva* Sveta Cecilija je umrla mučeniške smrti okrog leta °30, Sv. Ana pa 1. 303. Devica Orleanska, ki :e rešila mesto Orleans, le bila sežgana 30- maja 1431 v Rouenu kot čarovnica in krivoverka. Nesrečna škotska kraljica Marija e umrla kot veleizdajalka 18. februarja 1587 na morišču. Umrla le za svoje prepričanje, da je zakonita kraljica svoje dežele. Klasičen primer ženske, ki ie žrtvovala svojemu prepričanju življenje, je Charlotta Cordav. Na pTedveečer dneva, ko >e dosegla francoska revolucija z napadom na Ba-stUlo višek, je umorila vodjo revokici:e Marata. Čez štiri dni ie bila obglavljena. Pred dobrimi sto leti je izvršila žena nemškega pisatelja Charlotta Stieglitz samomor, da bi s svojo smrtjo vzpodbudila moža k pesniškemu ustvar anju- To 'e nekaj primerov, kakršnih pa pozna zgodovina še mnogo. V prejšnjih časih so se pletle okrog ten junakinj cele legende in njihovo junaštvo je bilo obdano z mistično gloriolo. Naša doba je pa trezneša m skuša psihološko pojasniti te primere ženske požrtvovalnosti in hrabrosti. Ženska je že po naravi taka, da se prav lahko odloči Žrtvovati življenje za idejo, ki Jo je nenadoma prešinila. Vzrok tiči v tem, da ženska duša kal lahko podleže vplivu velikih idei. V tem je tudi razlika med duhovnim življenjem ženske in moškega. Ženska reagira na čustvene dojme mnogo boli nego moški. To velja seveda za ženske, pri katerih prevladuieo le ženske lastnosti, in za moške, pri katerih prevladuješ izrazito moške lastnosti. Znano je pa. da je takih žensk in moškm na svetu malo in da imajo večino moški in ženske, pri katerih vidhno lastnosti obeh spolov- Posledica fiziološkega ustroja ženske je tudi nestanovitnost n enega značaja. Ženska dolgo ne more preboleti žalosti, pozabi hitro na jezo, menja pogosto svoje simpatije in je zelo nagnjena k fanatizmu. Zato je bolj usmflena, pa tudi bolj kruta, kakor moški- Te ženske lastnosti pa vplivajo na čut pravičnosti. Ženske pogosto zahtevalo pod neposrednim vplivom kaznjivega dejanja nastrožjo kazen, čim ?e pa dotični obsojen, se jim zasmili in rade bi ga rešile kazni. Ta pojav vidimo dan za dnem v rodbinskem živPenju in v vzgoii otrok. Večja čustvenost ženske je v tesni zvezi z njeno primitivno, pogosto podzavedno duševno-stjo. Ženska je po svojem telesu in materinstvu tesneje združena z naravo, nego moški. Ona nas spomina na človeka v prvotnem duševnem stanju, ko je nagon prevladoval nad razumom. Ta tesna zveza z naravo se kaže pri ženski posebno v materinstvu- Cut materinstva, s katerim se ženska najbolj približuje naravi in katere-ga vidimo tudi pri živalih, je moškemu v bistvu primitiven in nerazumljiv, ker izvira iz telesnega razmerja med materio in otrokom. In ta čut, ki se oglaša tudi pri ženskah brez otrok v hrepenenju po predmetu, katerega bi mogle negovati, je pravi vzrok, da so mnoge ženske tako požrtvovalne in junaške. Cesto zdrami velika ideja to hrepenenje po požrtvovalnosti in prisili žensko, da pozabi nase in žrtvuje življenje svojemu prepričanju. Ženska je rojena mučenica, določena za to po svojem duhovnem življenju. Ta specifična poteza ženske duše nam tudi pove, zakaj imajo nekatere ženske tako velik vpliv na svo'o okolico, na moške, na rodbino in celo na usodo celih narodov. Ce gre moški z damo po stopnicah doli. mora pustiti damo naprej, seveda če stopnišče ni pretemno in če ni nevarnosti, da bi dama padla- Ce pa gresta moški in dama po stopnicah gori, mora iti moški vedno naprej. V gledališče vstopi moški prvi, ker ima vstopnice, ki jih da biljeter-ju in ker mora odvesti damo na nen sedež. Isto velja za vstop v restavracijo in tudi za odhod iz gledališča ali restavracije. Če gre dama v zasebno stanovanje sli sprejemnico, ji brezpogo no gre prednost Tudi pri vstopu v tramvaj pusti pravi ka-varil damo vedno naprej. Olika zahteva da moški v tramvaju ne sede, dokler ne sede vse dame. Tega se pri nas ža! meški ne drže. Če se pelje dama z moškim v tramvaju, izstopi vedno moški prvi in pomaga dami izstopiti- Pravi kavalir pomaga izstopiti tudi starejši bul dami. če idi, da je to potrebno. Deset zapovedi za zdravje ženske Privošči svojemu telesu dovo j počitka. Potrebuje ga. da nadomesti porabljene sile. Ce si zvečer zaspana- ne ostani predolgo v družbi Zapomni si, da je najbolj zdravo ono spanje, ki se začenja ob 10 zvečer. Varuj se razburjenja, preveVkega napora in pretiranih kretenj po jedi. Med prebavo mora telo mirovati. Ne jej nikoli, če nisi lačna in privošči organizmu med vsako jedjo vsaj 2 do 3 ure presledka. Ne pij, če nisi žejna, ne pij tik pred jedjo, niti takoj po jedi. Preveč tekočine razredči Želodčni sok in hrana postane neprebavljiva- Bodi v vsem zmerna, posebno pa v alkoholu, da ne dražiš ledvic in da te ne bodo na stara leta mučile razne bolezni. Ne pozabi na gibanje, ki je zelo zdravo. N© zanemarjaj fzprehodov in sporta, če se ne utrudiš v gospodinjstvu, ki je najbolj zdrav tn najkoristne ši sport. Drži se vedno pokonci ln d'haj globoko skozi nos, da bodo imela pljuča dovoli zraka. Negni svoio kožo. Važno ie, da se pore ne zamaše. Kopanje in umivanje pogosto nadomesti zdravnika- Premaguj se. Ne dovo!:, da te prevzame jeza ali žalost. S tem škoduješ svo emu srcu in živcem- ki ti odpove Jo službo, če ne ravnaš z njimi tako, Kikor zahteva narava. Kombinirane obleke Zadnja leta pritiska moda na žepe, ker zahteva skoro za vsako priliko in čas drugačno obleko. Ni torej čuda, da zavzemajo v kolekcijah modnih salonov več prostora obleke, katere lanko obleče:o dame večkrat, pa so vendar elegantne. Z modo je neKako tako, kakor s stanovanjsko krizo. Ljudje, ki so primorani stanovati v tesnih stanovanjih, si pomagajo na ta način, da kombinira:o sobe in da jim služi ena soba v več svrh. Kakor pri stanovanjih, tako so tudi pri oblekah posrečene ln ponesrečene praktične in nepraktične kombinacije. Ponesrečena in nepraktična je gotovo kombinacija popoldanske in večerne obleke z rokavi, ki se v zapestju zapenjajo-Pač je pa zelo hvaležna kombinacija male in velike večerne toalete s kratkim plaščem iz krep - georgeta, lame ali prozornega velura, ki zakriva veliko večerno toaleto, če gre v gledališče, na večerno prireditev itd. Povsem nova ie kleja kombiniranja male svilene obleke z volnenim delom, ki lahko tvori krito. Zelo orginalno je pripenjanje in odpenjanje vlečke ali pravzaprav podal šanega volana na krilu večerne toalete- To pa zahteva krilo z bogatimi gubami in volani, med katerimi se skrije zadaj do tal segajoči volan, ki napravi iz male veliko večerno toaleto. Vse ženske, ki so v službah, poznajo udobnost telovnikov odnosno kratkih plaščev, pletenu iz duveti-na ali kashe, ki dobro hranijo ves dan malo popoldansko obleko, od katere se vidi samo svileno krilo in košček ovratnika. Barve Kako dolgo že nosijo dame črne obleke? Menda od sveiovnc vojne, ko so se navadile skromnosti in ko niso hotele ničesar, kar bi preveč kričalo- Privadile so se tudi črnim ansamblom tako, da so mislile, da nobena drug? obleka ni elegantna. A vendar je ena črna obleka podobna drugi, pa naj bo še tako lepo narejena. Zato so se začele elegantne dame črnin oblek ogibati, ker hočejo biti večkrat nove. Zdaj je nastala temeljita izprememba, ki pa seveda ne pomeni, da se črne obleke ne nosijo več- Vsaka dama, ki ima količkaj bogato zalogo oblek, ima tudi črno obleko, katero obleče, kadar ne ve, kaj bi oblekla. Črne obleke so iz muselina. tafta, velura ali čipk, poživrene navadno s svetlo garnituro ali svetlo podlogo. Črna obleka prinaša tudi v letošnji zimski sezoni mnogo čarov, ni pa neobhodno potrebna niti tam, kjer je zaloga oblek velika. V gledališču, restavracijah in na čaankah ne bodo več prevladovale temne barve. Niti one dame. ki si lahko privoščijo samo eno družabno toaleto, se ne odločijo za črno. Izberp si obleko sveže tn žive barve, kajti barve so letos zmagale in so razliku.ejo samo po časa in priložnosti, ob kateri se nosijo. Tako je določila moda letos nekatere barve laai j učna za dopoldanske izprehode in /a reče i ie prireditve Ce gre dama dopoldne v mesto po opravkih ali na izprehod, ii prip r->ča moda praktično obleko angleške i rca, toda blago ne sme biti progasto, niti kockasto. Za take obleke je moško b!ac:< . ii katerega se delajo gladke žensko red::ic .-te. Popoldanski plašči imajo brez Izjemi obliko princese, dopoldanske redingorc s , pa ohranile klasično obliko, a v barvi prevladujeta beige in rjava- Tcmncisi odtenki beise so dopoldne najbolj pril ub'.jeni. Plašči nimajo kožunovinastih marišet. edini okrasek je širok ovratnik iz trpe/ne-da krzna. Elegantne Parižanke ne nosiio dopoldne plaščev svetlejše barve na pr. dahiia ali zelene. Te barve se nosijo samo popoldne. Zelena barva v vseh odtenkih ie prekrasna vedno, če je obleka svilena. Večerne obleke imajo svetlejše odtenke, čeprav so priproste. Tako postane rjava barva zvečer zlatenkasta, oranžna rdeča, temno zelena pa svetlo zelena. Za večerne toalete prinaša moda letos tudi nekaj novih in zelo lepih barv, tako diskretno tirkisovo, pavje modro in odtenke barve orhidej, katerim so obeta sijajna bodočnost Te barve so enako lepe v kropdešlnn. satenu in mu-selinu. Ko pa začutijo modni saloni čez nekaj tednov zopet pomlad, se pokažejo vse >a nUdinske barve, bois de roise, sin e modra, svetlo zelena itd- Toda pomlad je še daleč. K smučarski sezoni Dobili smo prvi sneg tn morda ga bo tudi letos preveč, kakor gn Je bilo lani. Smučarski sport se pri nas od leta do leta bolj razvija in zdaj. ko ie pokrila snežna odeja tudi ntžave, bo smučanje kmalu v polnem razmahu O pravilni smučarski opremi pouči vsako začetnico njen klub, če le na pravem mestu. Kijub temu hočemo v naslednjem kratko opisati opremo, ki jo rabijo smučarke. Odkar so začele goji t j smučarski sport tudi Francozinje v Savojsldh Alpah, so si pariskj modni saloni izmislili mnogo smučarskih dresov. Pariški modni žurnali so prinašali vse polno fantastičnih damskih smučarskih dresov, letos le pa konec tega kaosa. Tudi pariški modni saloni so namreč spoznali, da ima pravi sport svoje zakone, k j niso podvrženi fantazijam mode. Dober smučarski dres ne sme propuftcati vode, kajti smučarka pada v sneg te bi mm sicer zmočila, čevlji morajo biti taki, da se lahko noga svobodno giblje, sicer nI mogoče poklekati tn delati ostrih ovinkov. Zdaj nosijo večinoma tudi dame pri smučanju dolge hlače, ki so lahko spodaj pod-vezane aH pa od hoten ožje, ne smejo pa bitj ozke v kolenih. Hlače, kakršne nosijo dame pri jahanju, niso za smučanje, ker se noge ne morejo svobodno gibati.. Iz tega sledi, da smučarski dres ni posebno eleganten, zlasti pa niso lepi veliki čevlji. Toda s tem se je treba sprijazniti, če se hočemo na smučeh počutiti udobno in varno. Eventualno lepoto vitke postave in dražestnih nožic lahko pokaže dama zvečer, ko se izpremeni iz okorne smučarske bube v ljubkega, pestrega metuljčka. Kakor o dobrem lovskem dresu, tako velja tudi o smučarskem, da je tem boljši, čim udobnejši in starejši je. Blago za smučarski dres mora biti trpežno in mehko. Preveč toplo ne sme b>ti, saj se smučarka tudi v lahki oblek« dovolj segreje Toplo obleko vzamejo smučar n s seboj samo zato, da bi jih ne zeblo, če počivajo, ali če je zima posebno strupena. Najboljši je topel telovnik aH Pa bluza odnosno pulover pod suknjič. Pri blagu Je treba paziti, da ne gre ob barvo, ker se pri smučanju pogosto potimo. Trpežni čevlji, ki ne pr opuščaj o vode, so nujno potrebni vsaki smučarki. Isto velja za tople rokavice. K smučarskemu dresu spada končno smučarska čepica, ki varuje ušesa mraza, oči pa snega Pletene barvaste čepice se nosijo samo ob lepem vremenu. Aforizmi Ženske, otroci in narodi hnajo pravica biti nehvaležni in to pravico zlorabljajo. Ljubosumna ženska ie sovražnica talenta, slave, časti in sreče moškega, katerega ljubi. Ona je ceJo sovražnica negove-ga življenja, ker Jo lahko pomiri same njegova smrt. Boži a previdnost je dala vsakemu Človeku negeve igrače: punčko iz cunj otroku, otroka možu, moža ženi, ženo pa hudiču. Ni skoro ženske, ki bi ne našla solz, če hoče zabrisati svojo laž. Ženske so močno podobne otrokom, kf padejo in vstanejo, ne da bi plakali, če ni blizu nikogar, ki bi jih pomiloval in tolažil. Dobra žena. — Kako si ka»i zadovoljen z ženo? Ti kaj pomaga? — Pa še ka»ko! Vsa pisarna mi izroča raz pečate rra. Popularizirana zdravniška veda. Zakaj pravijo vašemu prokuratu »slepo črevo«? — Ker Je zefo občirffoiv m čisto odveč. Doslovno. — Je res, da vaš mož vedno govori sam s seboj, 5e je sam? — Tega ne vem, ker nisem rrikoli pri njem, če ie satu. * Mistinguette dobiva 600 pisem dnevno Katko moški nore za njo — Čestilce ima tudi med člani vladarskih rodbin Slavna pariška ptesalk« MistinsjiicM tffipoved-ute netoag prtgjod « svoje«« bjroeea žMjenJa.' O mani jo napisana že ceia literatura, v kateri je poleg resnice tudi mnogo fantazije. Res težko govorim z moškim dve minuti, ne da bi mi pretila. nevarnost, da boš druga dan čitala v novdnah, da sem z nJim zaročena. Seveda so take in enake vesti o meni izmišljene. Moram pri ali zanemarjati ga zavorjo njega. Malokdo se zaveda, da mora plesalka ali igralka posvetiti vsako minuto življenja svoji karijeri, če hoče sploh kaj doseči. Ce pripravljamo novo revijo, vztrajam na tem, da mi vsak prizor večkrat ponove, da ga lahko presodim in odobrim ali zavrnem. Nočem se izdajati za umetnico, čeprav moram nadzirati vse, razen kulis. Tudi osnutki novih kostumov so večinoma moje delo. Neprestano moram begati od tesaiičarjev, krojače v in šivilj do fotografov rn manikink, poleg tega pa sprejemati dolge procesne gostov. Zato ni čuda, da nimam časa za one romantične epizode, katere mi ljudje tako radi pripisujejo. Vsak dan dobivam 500 do 600 pisem in poleg tajnika, ki vodi moje trgovske posle, imam še dva draga, očeta m bčer, ki ne dela/ta nič drugega, kakor odpirata mojo korespondenco in odgovarjata na ona pisma, ki po njunem mnenju zaslužijo odgovor. Tretjina vseh pisem se nanaša na ljubezen, od vseh strani se oglašajo moški, ki mislijo, da bi dosegli nebesa na zemtlji, če bi jih imela rada ali če bi se poročila z njimi. Mnogi me tudi prosijo, naj jim preskrbim službo pri gledališču ali pa me vprašujejo, kakšne nogavice bodo moderne in kakšno kremo ali puder rabim, da bi si ga tudi sami nabaviti. Med mojimi čest+ki je mnogo takih, ki se ne znajo premagovati in prekoračijo m«eio dostojnosti. Eden naj-originaJne&ih je bal mož, ki je prispel peš iz Saarhrucka v Pariz, kjer ga je našla policija vsega izmučenega. Izjavil je. da sem njegova žena, kartero hoče odpeljati domov. Odvedli so ga na porcijo in mi telefonirali. Bila sem zelo zaposlena, vendar sem pa mislila, da bo najbolje, če si dotičaiega moža sama ogledam. Odšla sem na policijo m ga vprašala, če me pozna .Izbuijii je oči in mi zatrjeval, da me še svoj živ dan ni videl. Ko sem mu pa povedaia, da sem Minstinguett in da me mora vsaj na videz poznati, če sem res njegova žena, je zakričal, da je moj mož. Smilil se mi je, toda pomagati mu nisem mogla. Dala sem mu toliko denarja, da se je lahko vrnil domov. Siromaku se je bilo najbrž zmešalo ob pogledu na mo-j efotografije in vtepel si je v glavo, da sem njegova žena. Pa tudi med ženskami so nekatere moje ekscentrične oboževalke. Neka starka je trdila za ždve in mrtve, da sem njena hčerka. Nič ni pomagalo, da so ii povedali, da je moja mati še vedno živa in da biva v mojem gradu v Bougivalu, katerega je zgradila slavna madame Dubarry. Poleg neštetih pisem dobivam tudi darila in pošMjke vseh vrst, pogosto od anonimnih pošiljateljev. Včasih so v njih tudi dragulji, a eno darilo me je posebno razveselilo. Btl je miniaturni japonski vrt. Nekega dne sem dobila biserno ogrlico, na kateri je bilo gravirano ime največjih pariških draguljarn. MisEla sem, da gre za imitacijo, ko sem pa pokazala ogrlico veščakom, se je izkazalo, da so biseri pristni. Življenje gledaliških umetnikov je težko in zdi se mi, da bi bili vsi Pripravljeni pomagati si medsebojno. Med nepriznanimi pevci v zakotnih kabaretih so pogosto pravi geniji, katere bi bilo treba samo gmotno in moralno podpreti, da bi se povzpeli zelo visoko. Maurice Ghevalier je moj znanec že od mladih let in veseh* me. da sva skupaj nastopala v času, ko ga javnost še ni priznavaJa. V najinem prijateljstvu je prišlo do romantične prigode med svetovno vojno, ko je bil Chevalier ujet in interniran v Nemčiji, pa so ga na mojo prošnjo in osebno intervencijo pri španskem kralju poslali nazaj v Francijo. Smejem se ljudem, ki trdijo, da me španski kralj strastno ljubi. Govorila sem ž njim samo trikrat, enkrat v Parizu, drugič v Deauville, kjer je z menoj plesal, tretjič pa v Cannesu. V Gan-nesu sem se seznanila tudi z angleškim prestolonaslednikom, ki mi je iskreno Čestital k reviji, katero je posetil. Ce je spioli med člani vladarskih rodbm kdo, ki me iskreno obožava, je to nedvomna brat bivšega afganskega kralja Inavatullah. Kadarkoli pride v Pariz, si da rezervirati v mojem gledališču ložo za vsak večer in za ves čas svojega bivanja v Parizu. Pred leti je odredil, da mu morajo poslati vsako mojo fotografijo. Zvedela sem, da so vdrli v njegovo palačo med revolucijo uporniki in na&M v njegovem kabinetu cel kup mojih fotografij. Sibirsko bogastvo se bliža Evropi Sovjetska vlada projektira v Sibiriji drugo veliko železnico, ki bo omogočila izkoriščanje ogromnih naravnih bogastev Sovjetska viada je organizirala že mnogo velikih znanstvenih ekspedicij, ki raziskujejo ogromna naravna bogastva severne Sibiriie. Pri tem gre v prvi vrsti za proučevanje dalekosež-nega načrta, po katerem naj bi se Sibirija z vsem svojim neprecenljivim bogastvom približala Evropi. Načrt se nanaša na tako zvano veliko severno železnico, ki bi vodila sporedno s sibirsko železnico, katera veže zdaj Daljni vzhod z Evropo. Velika severna železnica bi vezala najkrajšim potom tri oceane: Severni, Ledeni, Atlantski in Veliki ali Tihi. Sibirska železnica bi se po uresničenju tega načrta dotikala treh oceanov v Munnanskem pristanišču, ki nikoli ne zamrzne, v Petrc-gradu preko Baltiškega morja in v sovjetskem pristanišču na Daljnem vzhodu nasproti južnega dela otoka Saha-lina. Kakšen je praktičen pomen tega grandijoznega načrta? Velika severna morska pot je že zdaj na Karskem morju. Toda ta pot je prosta samo nekaj mesecev v letu. Po Karskem morju lahko napravi parnik v letu samo eno vožnjo. Za razvoj paroplov-be ni na razpolago dovolj trgovskih parnikov. Razširjenje paroplovbe bi bilo mogoče samo tedaj, Če bi zgradili na obali Karskega morja velika pristanišča s skladišči in vsemi pripadajočimi napravami. Poleg tega bi bilo treba ustanoviti v bližini pristanišč večje naselbine, ki bi živele samo od dela v pristaniščih. Če pa pomislimo, da vlada v onih krajih skoro pol leta polarna noč in da bi bilo prebivalstvo več mesecev v letu popolnoma odrezano od sveta, vidimo, da ta načrt ni izvedljiv, kajti sedanja oblika gospodarskega življenja potrebuje za svoj razvoj nepretrgan promet. Poleg tega ne veže ta pot Sibirije z notranjimi ruskimi tržišči. Velika severna pomorska pot služi v resnici samo ozkemu pasu zemlje na skrajnem severu. Med temi ogromnimi pokrajinami in sedanjo sibirsko železnico se pa razprostira veliko ozemlje, na katerem sploh ni nobenih prometnih žil. To pokrajino bi lahko nazvali pokrajina nedotaknjenega bogastva. Ogromni pragozdovi se razprostirajo tu na več* tisoč kilometrov daleč in odkar je zemlja obljudena, ni še zapela v njih sekira. Orjaška drevesa rasto, Se str- rajo in padajo, trhla debla leže vsevprek tako, da je v pragozdu vsaka ornijentacija izključena. Leto za letom uničujejo sibirske pragozdove ogromni požari. Na pogoriščih pa kmalu zraste novo mlado drevje. Tu leži mrtvo prirodno bogastvo, katerega vrednost je nenprecenJjiva. Posebno bogate so naravne zaloge šote, ki bo igrala v industriji veliko vlogo, čim s© posreči priti do nje. V Sibiriji so tudi ogromne reke, po katerih bi se lahko razvil živahen promet Ob, Irtiš, Jenisej in Lena so dolge Po 4000 km, Nižnjaja in Tun-guzka po 3500, Viljuj, Aldan in Išim nad 2000, Čulim in Tobol pa po 2000 km. Vse reke so tudi zelo Široke. Ob je široka na nekaterih krajih 30 do 40 km. Porečje reke Ob in Jeniseja meri vsako nad 300 milijonov ha. V vse glavne reke se izliva mnogo manjših rek in pritokov. Cela tisočletja že teče tu voda brez vsake koristi za človeštvo in se izliva v Ledeni ocean. Lahko si mislimo, koliko energije je zbrane tu in koliko koristi bi imelo od nje človeštvo, če bi jo izkoriščali. Sibirska železnica vodi večinoma po ozemlju gornjih tokov rek, ki so razmeroma plitve tako, da promet po nlih zaenkrat še ni mogoč. Nova železnica je pa projektirana nekaj sto km severno od sedanje sibirske železnice in sčasoma bi dobila mnogo stranskih prog in zvez s sedanjo železnico. Na ta način bi bilo tudi omogočeno izkoriščanje vodnih sil velikih sibirska rek. Stroški za prevoz ogron -nih množin premoga iz kuzneekega bazena v uralske železarne bi bili malenkostni. Vse kaže, da nastane v teh krajinah v doglednom času obsežen sistem prometnih žil na kopnem in po rekah. S tem bo tudi odprta pot do ogromnega kompleksa rodovitne zen> lje, katero bo mogoče obdelovati. Milijoni ljudi se bodo lahko naselili v Sibiriji in živeli v blagostanju. Že zdaj irstanavljajo nove industrijske kraje in poljedelske naselbine. V Sibiriji so d?-ni vsi pogoji za izdelovanje železniških vagonov, za ustanovitev tovarn za avtomobile, aeroplanei poljedelske stroje, orodje, papir itd. Od evropske Rusije loči severno Sibirijo Ural, ki se vleče od severa proti jugu na razdalji nad 2000 km. Ta del sveta, v katerem so zakopani pravljični zakladi priroč- nega bogastva, še vedno spi. Naloga nove sibirske železnice bo zdramiti ga in obogatiti z njim vse človeštvo. Drogerija »SANIT ASc je t Ljubljani samo ENA: na Dunajski cesti 5 (birk Frelihova hiš«). Haremi so postali predragi Potopisna črtica o deželi, kjer so ženske oči žareče, zapeljive in poželjive Neka evropska dama, ki je potovala po Orijentu, opisuje življenje orientalskih narodov, posebno pa položaj žensk, ki so bile prav do zadnjega obsojene na sramotno življenje v haremih, zdaj so pa večinoma rešene m-ženjstva. ČLm smo pustili za seboj Gibraltar in se približali afriški obali, je zakipelo okrog nas živahno vrvenje. Evrc-pa je bila za nami, bili smo v Afriki Zemlja je ista, samo življenje je dn-gačno, intenzivnejše, temperamentne -Še, zgoščeno v ozkih ulicah. Temperament afriškega življenja je pa drugačen, kakor temperament pariških bulvarjev ali neapolskih korzov. V Tangeru hite mimo nas Francozi, Španci,, Angleži, Arabci, Senegalci, židje in kaj vem, kdo še. Tudi ženske vidim, toda večinoma samo oči in noge v opankah. V Evropi vidi človek na ženski skoro vse, v Afriki pa zelo malo. In baš zato, ker je vse drugo zakrito, so menda oči tako žareče, zapeljive in poželjive. Kmetice in tudi siromašnejše meščanke nimajo zastrtih obrazov. Te nosijo na glavi bele rute, povrh pa še široke slamnike, okrašene s pestro volno. Te ženske so me zanimale po svojem vedenju in položaju v zakonskem življenju. Po mestu hodijo resno in dostojanstveno, vse izražajo samo oči, doma v haremih je pa drugače, tam žive. Spremljevalec, visok Arabec v belem plašču in rdečem fesu, je nas opozoril na dostojnost Diskretno sem ga vprašala, koliko ima žen. Samo eno, ker jih ne morem imeti več in ker je to zdaj tudi predrago, mi je odgovoril. Brez obotavljanja se mi je izpovedal. Oženil se je kot 181etni mladenič zaradi vojne, katere se ni hotel udeležiti. Vzel je 141 etno dekle. V mestu je nam kazal dame, žene in gospodične. Go- spodične so bile še deklice, o katerih bi človek mislil, da so komaj zapustile otroški vrtec. Arabčeva žena je rodila dva otroka in umrla. Možu ni preostajalo drugega, nego da se je drugič oženiL Za prvo je plačal staršem 300 pezet, koliko je dal za drugo, pa ni hotel povedati. Z drugo pa ni bil zadovoljen, ker ni lepo ravnala z otročičema iz prvega zak<-na. Toda nesreča nikoli ne pride sama. Že pri samem spominu se je Arabec prijel za glavo. Ženi sta se prepirali, obe sta hoteli imeti prav, bili sta ljubosumni druga na drugo, kričali sta zjutraj, opoldne in zvečer. Ubogi mož ni mogel poljubiti ene, da bi ne začela druga besneti. In tako prav za prav ni imel nobene žene. Razmišljal je, katera je kriva, da doma nikoli ni miru. pa ni mogel ugotoviti. Vprašal je svojo mater, ki je živela pri njem, pa tudi oni ni vedela. Končno je drugo ženo odslovil in ji izplačal odpravnino. Eno si je pridržal in dejal je, da mu popolnoma zadostuje. Mimogrede je nam pokazal krasno vilo, kjer biva imeniten gospod s 30 ženami. Pripomnila sem, da je lahko imeti več žen, če jim ni treba neprestano kupovati novih oblek. Arabec se je zarezal in odgovoril, da je to samo na ulici, v haremu je pa drugače. Kar dobi ena, hoče tudi druga, tretja, Četrta itd. Vsaka si izmišljuje kaj drugega. Kdor samo potuje po Afriki, težko pride v pravi harem. Haremi, katere pokažejo tujcem v arabskih kavarnah, so v glavnem apaške bežni ce, kakršne vidi človek v Parizu ali v Londonu. Če hoče vzeti Arabec novo ženo, je njegova odgovornost večja od odgovornosti moškega pri nas, ko si poišče novo ljubico. Arabec mora ženo kupiti, ko se je pa naveliča, jo pusti v haremu ali pa ji mora izplačati odpravnino. Lov na vohune Vladfinor Oriov, ki je bil pod carskim nežiimom v Rusiji državni svetmk hi preiskovalni sodnilk za zk>čdne po zakonu o zaščiti države, je bi5 po prevratu sovjetski sodmi uradnik in kot tak je zbral pToti sovjetski vladi zanimiv materijal, ki ga je v iHTozemstvu objavH. Te dni je izdal zanimivo knjigo »Moreči, ponarejate! in provokaterji«. v kateri oprsutie med drugam usmrtitev ru-sftsega podpoBrowAa Mjiasojedova, obsojenega med vojno zaradi vohainstva v pr5d Nemci)! na smrt. Mjatsojedov se je tafco upiral krvniku, da so ga morali skozi vrata varšavske trdnjave nesti i»n vleči na morršče. Neprestano je kričal, da noče -umreti. Krvnik ga je moral zvezala, pnedno mu je zadrgnil vrat. Onk>v pripovedaije v svoji knjigi tudi zafftiimivo zgodbo, kako je postaj 35-letni ruski polkovnik in notoričnd pijanec S tein zarada strastne ljubezni do svoje lakomne kuharice zločinec. Steiin, ki je bril žirtev oderuhov in kateremu je pretil škandal, se ie s v<^^Jo nekega oderuha seznanil s pustolovcem, ki mu je predlagal, naj začne v Lvovu izdelovati ruske bankovce. Preskrbel si je potni ttrt na tuje ime in odpovoval s pustolovcem v Lvov. Spotoma so ga na vlaku napadii Štirje avstrijski častniki in ga odpeljaM na Dunaj. V vojnem ministrstvu na Dunaju je dobil 700 rublj-ev in odgovoril je pismeno na več vprašanj, ki se mu pa niso zdela sumljiva. Potem sta ga dva avstrijska častnika odpeljala v separinaneim kupeju I. razreda z brzovlakcm do Rave na ruska meji. Stein j« kmalu potrošil za žganje in dairiila svoji fljubioL vseli 700 rurildev in oflnenoerri pustolovec ga je drugič iz-vabH na Dunai. To pot so se pa nanašala vprašanja v avstrijskem vojnem ministrstvu na važne vojaške tajne in Stein ni hotel odgovorili. PrisEkM so ga s tem, da so mu zagrozili s preiskavo. Ponovno se je vrnil v Ravo, kder je zopet zapravil ves denar. Pustolovec mu je zagrozil, da ga razkrinka, če mu ne i>r« -skrbi pri štabu varšavskega, kijev-skega in petrogtrajskega vojnega okruga tajnih zemljevidov generalnega štaba. Posrečilo se mu jih je dobita in odpotoval je z njimi na Dunatf, ne da bi vedel, da so mu Oritovi agenta že za petami. V restawaCBjn na obmejni postaji je btf Stein aretiran. Hotel je smrufrirati blaanost in kričal je: »V nebesa hočem! Ne zadržuj me, sicer te raztrgam!t Ko ga je pa Orlov vprašal, kako je ime njegovi kuharici odnosno Jjubaci, je priznal, da ie res vohunil za Avstrijo. Tudi moški so histerični Na ameriški univerzi Colgati sta proučila psrhojoga Laord in Mac Ckimpha okrog 600 skišateijev in skcšateljac, da določita smer in intenzivnost njihove duševnosti. Ugotovila sta. da je med ženskami 10 odstot/kov več nxxrčečdh m pesimističnih značajev, nego med moškimi Utrujenosti je bolj podvrženo 90 odstotkov študentk več nego študentov. Tuda neurastenija je pri dekletih bolj razvita, nego pri fantih. Nasprotno je pa histeričnost pri študentkah in studerrrtili enako razvita. Ta ugotovitev pomeni hud udarec za m-Tjade Američane, ki so ponosni na svoje zdrave žavoe ter praktičen smisel za sport in telovadbo, v resnici so pa histerična kot ženske, katerim se ta bolezen pogosto po krivici očita. Omenjena psihologa sta tudi ugotovila, da so ženske pod enakimi pogorji boli sanjave in da imajo te malo smisla za praktične stvari, dočim kažejo moški že v dioaških Vetih večje zammajnje za praktično življenje, nego za razne fantas:strani pa 3 tekmovalke. Pri tekmi naših članic Čehinie ne bodo tekmovale, pač pa pošljejo sodnice. — S propagando za IX. vscsokolskl zlet, ki bo v letu 1932. v Prasi, so bratje Čehoslovaki že začeli. Zlet ho v kratkem oficijelno naznanjen mestu Pragi. Propagandni odbar. ki ie imel te dni svojo prvo se:o, namerava čimprej izdati pni propagandni plakat, razne brošure- reklame za hotele itd. — Na Češkem se na naš vsesokolski zlet že prav pridno pripravljajo. Po društvih se zbirajo zletni fondi, prirerajo se jezikovni tečaji za srbohrvaščino i td. COS pa namerava prirediti več predavanj o Jugoslaviji s skioptičnimi slikami- Božična in novoletna voščila Šfcudeisti vo#no tehniške šok in skvvonsko drja-Šitmo v KraiSiiiJevcu, zbrano v ste 'ven-skera sred-nfe&oBskem č^bnaže-vato-em dT-uStv-u »Pro"bixIa<, po&iir4a vsorn čftarteuj-cim vSI-ovemsike-ga Mairotfa« .Marjan Teliair.kio. predsednik; Jo-s^ Keretta, taj-mnk" w hb'ja'T'lk; Drago Jcđin, 'iin'lm'.ter; Arotcn •FWkt>, odboan.:k; Mirko Strimulk. oObomr'lk. Cfcunv. Gr^o.be.'ni'ik Ivan. Marjan SUamuJfc, Bek-*:i J-una!, FrffrvNŽ-c Josip. Cnrizer Lem, Pa-v/č Joško, Knan.5c Ađrtf. M.a»nget% Flori j-an. Lochnuor Dra^i-.u^jn, Pto-srtcibeir Karei, Skniha.!a A.rWd. Kilnam Hans. Iva-novic Ateksai^der, Canieik France. HnflO Vaitx>ve«n in zavane«« pe>ei?<»p-e-n mesta Kranra m okoBoe, posr'/va Ko&ecdk O. Pratnjo, artaJJang&ki narodark v Skopan. Dunajski pendonat za deklice in nadaljevalna šola za izomiko (Wiener Tčchter-Pensionat und Fortbildungs - Schule) Carola v. KastalF MIL I.ancc- Vsi šolski tipi. jeziki, glasba, cospo-dinjsivo, kunanje, umetna obrt, ročna dela, slikarstvo, sport, itd. Internat, to pol-internat, eksternat. Najboi Se re-^£ference. Moderna hi^ij., korrrion. tekoča mrzla in gorka voda. Literarno krošnjarjenje Pred leti se je pri nas razpasla vsiljiv* razvada, da pisatelji najrazličnejših kuj in izdajajo knjige in revije v lastnih zalo^ba^ in potem z njimi krošnjarijo od hiše do hišo ter ponujajo evojo robo, kakor bi prosili podpore. Ali ne čutijo, da 6 tem avtorji izrekajo sami kaj neugodno, po pojmovanju vefine celo uničujočo kritiko svojih del v Ljudje pač mislijo, da stvar, ki je noče -la ložiti založnik, ni vredna, da bi izšla. Ki drugi strani pa tudi drži, da smo od kro>-njarjev vajeni kupovati le >šund< in zato nadlegovanj kupci tudi &odijo, da tudi knjige niso dosti vredne, če jih pisatelji morajo ponujati po hižah. Seveda so med deli tudi izjeme, vendar jib krošnjarenje diskreditira tako, da samozaložnik Škoduje tudi prodaji svoje knjige po knjigarnah. Najbolj literarni krošnja rji nadlegujejo nas državne uradnike. Skrajno netaktno in uekolegijalno pa je, če celo državni uradnik teka od urada do urada in ponuja svojim znancem in neznancem svoje tiskane duševne proizvode- V lastnem uradu to vsiljivo postopanje diši oelo po izsiljevanju in korupciji. Velikemu delu samozaložnikov tudi krošnjarenje ni potrebno. Culi smo ce lo o gospodu pridobitniku, možu najvišje^ socialnega položaja, da je baje njegova služkinja nosila spomine svojega dostojanstvenega gospodarja od hiše do hiše na prodaj. Taikrat so po trafikah prodajali tudi Jeran-čičeve spomine in zagrebški šund, ki pa j« pa policaja hvalevredno zatrla. Prišli fuio lako daleč, da celo založniki osebno hodijo od urada do urada in zbirajo naročnike in subskribente. Bog pomagaj, to j^ vendar pod častjo uglednega stanu. Ali si moreta predočiti starega g. Bamberga, Schwentner-ja in dr., Se bi s knjigami v aktovki prosjačili dnevničarje in tipkarice, naj k«3 jib usmilijo? Ali je krošnjarenje skladno z doktorskim naslovom in z ugledom, ki ga mora varovati vsak državni namescener Kje je decorum?! Gospodje pisatelji in založniki vsi vedo, da uredništvo kljub svojim mizernim raz meram vendar Še vedno pokupi aajver knjig, vedo naj pa tudi, da si jih znajo sa mi poiskati, kakršnekoli in kjerkoli hočejo Zapomnijo naj si, da tudi literarnim krošnjarjem veljajo napisi in prepovedi: Krošnjarenje je zabranjeno I Državni uradnik. 2839 Pijte! MERIN Čisti jabolčni sok Najboljša brezalkoholna pijača — Dobiva se povsod TVORNICA A R K O ZAGREB 19 Marcel \Priatlet — Služba me kliče v pralnico. Predivo se pa grofica vrne, pridem še nazaj. Sama ii sporočim, da jo čaka sel njenega soproga. Marija ie odšla in Maxime de Frileuse je ostal sam. Najprej se je radovedno ozrl po sa-lončku, kjer sa je bila pustila sobarica. Ugajal mu je, ker je bil zelo intimno opremljen. Na stenah so visele lepe slike. Poleg vrat v predsobo so bila še dvojna vrata, vsaka na drugi strani. Rila so odprta. Skozi okence v steni se je videlo širno morje, segajoče v nedogledno da-liavo. Polkovnikov sel se je najprej nagic-dal morja. Potem so ga pa začele zanimati novice, posebno o vojni v Maroku. Začel je citati novine. Bil je tako zatopljen v čitanje, da ni sh'šal. kako so se v drugem nadstropju odprla vrata na hodnik, takoi za njimi pa vrata Mižnje sobe. Maxime se je zdrzrril šele ko je zasijal v sosedni sotri glasove. Takoj je spoznal, da sta se grofica de Rovalioie in njjena krščenka vrnili naravnost v sofbo, ne da bi šli skotzi salon in prej. predno se je vrnite sobarica iz spalrpice. Seržant je vstal, da bi opozoril dami nase. Toda en stavek je zadostoval, da je obstal kakor vkopan. _Kaj vam pa je, draga totrica? —>. je vprašal deklislki glas. — Nič, dušica, nič, — je vzxiihmila grofica resignirano. — Ne odgovarjajte mi tako, prosim. Ptičica, ki ste jo pobrali in segreli v svojem naročju, je že toliko stara, da vse razume. Jasno je, da trpite. Vsak dan ste drugačni. Zdrava barva izginja z vašega obraza. Vaša ramena se upogib a jo kakor pod težo strašne utrujenosti. Prepričana sem, da trpite. Zakaj mi ne dovolite deliti z vami bridkosti? —Ne, draga moja. so stvari, katerih tvoja ušesa ne smejo slišati. Saj se ti še sanja ne, kako podli so ljudje in kako strašno je ždvljenje na svetu. Tvoja duša je še neomadeževana. Noben madež ne sme priti do nje. Maxime de Frileuse se ni hotel pokazati. Iz pogovora med Moniko de Rova-ljoie in Yveto Boise mu ni ušla nobena besedtica. Obe sta hneli očarljiv glas, prvi je zvenel otožno, drugi plaho. Srečno naključje je naneslo, da so bila vrata iz sobe v salon odprta. Toda Maxime de Frileuse ni mogel več zlorabljati tega naključja. Prisluškovanje se mu je zdelo nedostojno. — Botrica, — se je začni ta Čas Yve-trn glas, — botrica. rri prav. da mi ne zampate. Zadnje Čase ste vedno bolj molčeči, in to vas polagoma ubija. Zagotavljam vas, da sem vredna postati vaša zaupnica. Zaupajte mi svoje težave, ne bo vam žal. Raje zvem Še tako bridko resnico, samo da se i/Jitclmu dvomov in shrtenj, ki mi grene žfvrjerrie. Moja fanta-zija ima prosto pot. Slutim — Mila Yveta . . . — Vse noči ne zatisnem oči. V stanem in oo prstih Se spJazhn k vratom vaše spalnice. Poslušam vaše vzdihovanje in pritajeno plakanje. In polasti se me obup, ker vas iskreno ljubim, pa vam ne morem pomagati. Zdi se mi, da sem vam postala naenkrat tuja... in ta misel mi je neznosna. O, če bi vedeli, kako sem nesrečna. Če imate kako tajno, zaupajte mi jo. Če vam hoče kdo storiti kaj zalega, povejte mi njegovo ime. Znala vas bom braniti. Maxime de Frileuse je zaslišal te besede v hipu, ko je hotel stopiti iz sa-lončka. Neka notranja sila ga je zadržala. — Je polkovnik de Royaljoie vzrok vašega trpljenja? — ie vprašala Yveta z drhtečim glasom. — Ne, ne... kaj pa misliš! Hubert je v vsakem pogledu vzoren zakonski mož. Eldino, kar mi ne ugaja, je njegova pretirana hrabrost in disciplina. Vem, da ne pazi dovolj na svojo glavo. Neprestano se 'bojiim zanj. — Kaj vam torej je. botrica? Maxime de Frileuse, ki je še vedno prisluškoval, je spoznal, da je Monika slednjič sklenila izdati svojo tajno. Slišal je, kako je poklicala Yeto k sebi. Stopil je k vratom, da bi ne preslišal nobene besedice. Monika je globoko vzdihnila, rekoč: — Drago dete, pripovedovala ti bom zelo žalostno zgodbo. PoskrŠai me dobro in povej svoje mnenje, da bom vedela, če ti lahko povem vse. Grofica de Royaljoie je za hip umolknila, potem je pa začela svojo povest: — Nekoč sta živela fant in dekle, ki sta se vroče ljubila. Toda rojeni roditelji, visečTi na tradicijah in predsodkih, so se odločno uprli poroki, s katero bi se bile i izpolnile vse želje in nade mladih src. Fant in dekle sta se morala ločiti. Bila sta vsa obupana, toda pomagati si nista mogla. Ker pa premaga mladost vse ovire, sta se domenila, da se sesta-neta in pogovorita o svoji bodočnosti. Neke jasne noči je prišel fant na vrt. Tu je našel dekleta, ki mu je priseglo večno zvestobo. Domenila sta se. kako odstraniti vse ovire, ki so ju ločile. On, marljiv, energičen in inteligenten fant, je prisegal, da postane bogat in s tem vreden dekleta, katero je že smatral za svojo nevesto. Da doseže ta cilj, je sklenil izseliti se iz Francije. V tujini bi moral ostati dve leti. Ta žrtev je bila potrebna in dekle se ji ni protivilo. Toda v trenutku, ko je videla, da odpotuje ljubček tako daleč, se je spozabila. Postala je njegova žena prej, predno sta se pred bogom in ljudmi za vse življenje združila. Fant je odpotoval s trdnim sklepom popraviti svojo napako. Toda usoda je hotela drugače. Komaj je prispel v kolonije, ga je položila strašna tropična mrzRca na bolniško posteljo. Po kratkem trpljenju je umrl. ne da bi slutil, da postane njegova uboga nevesta, ki se mu je bila pred slovesom udala. mati. Ntesrov priiateLi je obvestil dekleta o nesreči. Mislila je. da tega udarca ne bo prebolela. Toda imela je toliko moči. da ga ie prebolela, kajti mislila je na nedolžno brtje pod svojim srcem. Vendar pa ni imela oo^eruma priznati rnditeliern. da postane mati. kajti njen oče bi te sramote ne prenesel. Tn tako je lagala. Skrila se ie. da H roditelj ne vedHi da le norodih. Podila dra^estno d>k!;co tore: ?e-na m mati, ne da bi roditelji kaj vedeli. To je bila njena prva laž, pri kateri jo morala vztrajati. Prišel je čas, ko se jc morala ukloniti neizprosni očetovi volji in postati žena drugega. Grofici de Royaljoie ni bilo treha nadaljevati. Maxime de Frileuse. stoječ pri vratih, je videl, kako dekle prebledeva in drhti. In ko se je umakni] od vrat je začul Yvetin krik, ki je pričal, dn jc dekle vse razumelo. — Yveta, dušica, hčerka moja, ali mi odpustiš? — O, mati, kako moreš kaj takeci vprašati? Ta trenutek ie najlepši v trojem življenju. Nepopisno srečna sem, ker vem, da mi ona. ki sem jo tako iskreno ljubila, ni več samo botrica, temveč mati. — Razumeš, zlata mamica?... Tessa imena, tega sladkega imena doslej nisem mogla izgovoriti. Teta Bo\se me te imela zelo rada. toda bila je že staru. Bila mi je bolj babica ... dočim ste vi tako lepi in tako dobri, da sem si že'ela biti vam podobna, če sem le pomislila na n>jo, ki mi je dala življenje. Tn ta vroča želia se mi je izpolnjen... Mamica... mamica! Maxime je slišal, kako se mati in h.Či poljubljati. Njuna sreča je b;la nepopisna. — Nisem mogla več vzdržati! — je nriznala Mo-nika. — Tajna me je dtiJHIa. Kaj bi bilo z menoj, da me nisi prisilili odkriti izmučeno srce? Znova sta se objeli In poljubili. Nesrečna žrtev bratovščine »Črne pe-•m-niVe* se je prva iztreznila Yveti ie izdala tajno nienecra roistva t"^: MtO, ker so jo preganjali ti lopovi. Zacepetala je: Živčni glavobol? Vsi, ki trpite na živčnem glavobolu, migreni, nahodu itd., ter se vsled tega čutite nerazpoloženi in nesposobni za delo, nabavite si takoj: o s al < prameic so nosljan}* Z uspehom boste zadivljeni! »Nosale prežene bolečine, razbistri in osveži glavo tako, da se prijetno razpoloženje kmalu povrne. POMNITE! »Nosal« ne škoduje ^ želodca, srcu, ledvicah itd., ker se ^yEV ne uživa, temveč šnofa. — Zahte- Jj vajte v lekarnah in drogerijah iz- BAHCVtC rečno »Nosal« a Din 10.— z napisom proizvajalca: APOTEKA Ljubljana t Vesele božične praznike in srečno novo leto f ♦ želi vsem svojim cenjenim gostom in odjemalcem ♦ gostilna In trgovina J. MARENČE Dolenjska cesta 20 (Gesel <8 v# v vsem našim cenjenim prijateljem in znancem Centrala za splošno gramofonijo (#t*cifffo/etf A« Rasberger, Ljubljana, Miklošičeva 34 uOULOJaPOULJUUUUlJLlU^ B. ■ HJUPr § PRIPOROČA SE s Parfumerija tStrmoli4 LJUBLJANA, POD TRANČO 1 j □rx3Dcoj( n h n m u u o^mrnaro u u lULorrinnrTTriTrii HOSH r j L Svojim cenjenim edjemaicem, li^i prijateljem in gnaneem $eti |^Jj ^ ve&eCe &o$icne M ptatnifbe tet n M §dtavo in ste- r i veletrgovina s cmem R Homenda p%% Kamniku L 1 M n 1 j > mM ali c^asi< Vsafca beseda 50 p*ur. PZoća «e lafcJeo ttufl p Zd odgovor znamko 1 — Na vprašanja brc* -wn» odftovarfamA — KajmanJ&i o£la* IHn Trgovski lokal lem, oddam na prometna ces::. Jovewtaj>e3n add bce*. Posestafci, : oddajale iofcaJ-e, stanovanja, cb trk* m zanesljivo name, na »p sredorvaliko«, ber imam več odk mailoev. Marila Jančar, Sv. Pote cesta 27. 29< Žcleznato vino kJcamarrja dr. Q. Picooava v Ljdbfjari krepča oslabele, na krvne, odrasle in otroke. 87 V Karlovcu prodamo večja obfckt, dve kisa dusbrćjL, upe&an žeiezniSkl Iraiosk Ove bSi za stanovanja, zalo ren». bikxx Vprašati: Janko Catrfta^i.: Kantovac. 2907 2 strugar« pomočnika za fes, mlada in spretna, s hrano in stanovanjem v baši sprejme s 30. Oececnbmotn strojarska OeJavnr-oa s poponoen Babic. Rečtea-L&ško. 2908 Motorno kolo BSA aili AJS. 500 com, s pnikoK-oo, le izborno obnanoemo, kup*m oaArcana. gamenjađn za Piach 220 mota dopiačHru. — Dr. SiMnenfliaiK. Murska Sobota. 2910 Itnclilkc poceni L. Vilhar urar LJUBLJANA Sv. Petra c 36 Stojnica lesena, z opeko krita, ugodno na ivodaj. Ponudbe na upravo »Slov. Naroda € pod »Stojnica«/2863. Drva - Premog - Koks t>n družbi »KURIVO«, Dunajska ;esta 33. Javim skladišča. Telefon 3434. 107/t Hrastovega lesa prodam večđe nw»žin-e. prvovrstnega, posekanega mi do voza spr&vijenesa. FiKp Skok, Kapljava«, Sv. Pa-vei pri Preboldu. 2589 X Premog in DRVA najboljše vrste dobavtia L Pogačnik Bohoričeva 5. Telefon 2059 944- Dražba nepremičnin iz konilairane mase Antona Kajđefta v Kočevju se bo vršila dne 30. t» 31. decembra 1029, vsakokrat ob 8. ura pri ofenajneni sodišču v Ko-SevfU, dne 2. in 3. JamuanJa 193u, vsakokrat ob ooi 9. hI v obemsto pisarni v Mozttu. — PodffoftmeJSI dmažbemii razpored m dražberaf pogoji so 'initeresenftom na razpota-sd v pisarna dr. Lmfrvoka GrobeAnćIfca, notarja v R'bmiioi, in prt Jos*pa Ranikffiu, žandrarroeiržjsfceffn *udua\n v pnfenfa v Kočevju. 2909 Zaluziie lesenih tekstilnih rolet (dereo nitki) rolete iz gradeLna se do* be naiceneje pri tvrdki PETER KOBAL Kranj — Slovenija Tel »torarb. 32 ILIRIJA koks unajska c 46. _Telefon 28-20 Vino opolo ajamčeno pristno, za praznike .oma ves december, čez atice j Din 10. —, brez mestne ntiteM-i Dm 7.50 v hotela »BeUevne«, Mfi v sodtSkiii. Ne zarmidšte agod-pritke! 2645 Brivske obrti S« rad iznSfl fant brez staršev, po možnosti z vso oskrbo pri mojstru, hran BizovkSar, Medvode it. 20- 2590 LIDIJA drva. oalje 20odstoine kronske bone kupuje Pučka šted&orrica, zatočni zavod d. d.. Osgtefc, Dosacioina uL 27. 110/L Poročne prstane and« najceneje Ivan P a k » ž, UubiraJKU Pred Škofijo 15. 2820 Želodčno tinkturo ; pnedzicušeno, proti zapnt.ru in dmu-gkn OaMooC— želodba pniporoCa dr. G. PScoo^, iefcarnnr t L>ub-ijani. 87-i. Strojevodja za žago od sedem polnolajmeoi-oov v Sloveniji se sprejme. Nastop takoj. Oferte z označbo za* btev sa A. Sntej, Zameb III, poStni pretinec 10. 2814 Izčrpanim brezplačno poSljemo »Nov naem pomlajevanja in tečen;* or im«. povratek moči, z^r^viA, delovne sposobnosti in podajanje aktrvoesa življenja. Obrane se na naslov: MSoŠ Markovič, Beocrad, FraQi Mftana 58. 2867 Strojnik star 30 let. neožeokn. popoAea «b-sHncot, vesren in natančen, snrojvi k!ifi>čanrni5ar — zmožen in vešč pa-*«nb strojev. dieseirnotorfev, bencinakr!h ter motorjev na aesalut pfin, ve*č vseh popravi elektfmike m splošno vseh del v večjah obratio, žel; mesta na kafri večji ža-gu oziroma sličoern podjetfj«. Gre ti'idl izven Slovenije. O razome-var^n in natančnosti priponođBiivo spriče^aJo na raz pote go. — Ponudbe m nprevo »Slov. Naroda« pod značko »Vesten m z dolgo prakso«/30. 2866 KlavBrii! Svarim pred nakupom navidezne-ca Mara. cenrb Uavirtrr! Kapajte sa obroke od Din 400*— prve svetovne fabrikate: Bdsea-dorfer. StHnwav. FSrster, HSlzI, Stlntl origfi.al, U to nesporno oajboUsi! (labka. nredm mens-ntka). Prodaja jib Izktjscnn Is sod. zvedenec ie bbv a5k. Olssbese Matfot Alfonz Breznik Mesta! trt i ZA ZIMSKE SUKNJE vktjub znižanim cenam še 10% popusta pri NOVAK U spec. trg. sukna LJubljana, Kongresni trg Izkoristite priložnost! Centralne lžarjave vodovode Inženir Gustav Zetnanek & Cof družba z o. z. Ljubljana, Knafljeva ul.št. 10 —Telef. 2621 Premog in drva dobite sajbotjs« vn&te pri RUDOLF VELFPrCU, trcovlna a fcnrtvoni. UttMjmtM VIL, Sv. Jeranka oesta ft. 28. TcMon 2708. 101-L KLavirje strokovno nrialuje ii popravlja a JURASEK. Uubljam, Kljocavnicar-ska nttea 3. Mestni tre 22. 92-L Stanovanje za dijaka petoSofca reai. fini. s brano s 1. )an. 1930 pri bo4j$i rodbini v Ljnb-ftnni. Scem. Ponodbe sprejema gospa Haons. DnbDana, GregorOi-čm 7. 2852 Hefc iiiiiuijii. •-Dynamo _ Sok, 2B0 VoH, 15 HP — tvrdke Sfarnem-Sobockeri, proda Jo9kx> »Mjaron. t Borovnici. 2732 Kratek klavir črn, dobro ohranjen, ceno na prodal. Nas tov v opravi »Stov. Naroda«. 2591 Klavirje in pianane prodajo, dp06ofu)e, po-pravsja in časao ag4ašnje na]cene]e — Sudi na obroke — tovarna klavirjev WARBINEK, Ljubljana, Gre-gorciceva 3, Rimska cesta 2. 2&S5 Budilke 3Jet3» )aTr*stJVO, Dan 60.—, dobite samo pri tvrdta IVAN PAKI2, — Uubijatta, Pred škofijo 15. 2305 Posest ReaUtetna pisarna, družba z o. z. LJUBLJANA MJUD&JCeva c. 4 odda sledeča stanovanja: DVOSOBNO, mesto, Din 500.—. DVOSOBNO, Siska, Din 600.—. ENOSOBNO, SSka, Dm 400.—. STIR1SOBNO, bfiz« KaTtavske ceste. Din 1000.—. ŠTRISOBNO. korrrfcvrtno. mes.*troke, za dame (mehke ščetine), za gospode (trde ščetine). Mstno samo v originalnem m o dro-zel enem omotu z na-dsom ChlorodonL Dobiva se povsod. — Pošljite nam a oglas kot tiskovino (omot ne zalepiti) dobili bodete rezplačno eno poskusno tubo za večkratno uporab Vomice Zlatorog. Oddelek Chlorodont, Maribor. nmnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnr Sa drobno! Xa debelo! ion Najcenejše in najboljše kupite vse prvovrsne vjpvarslce lastne izdelke, motvoz, žimo, afrik, kapok« nepremočljive konjske plahte itd samo pri Prva kranjska rr varita in *rg:ovina s konopnino B □ □ □ n □ Ivan Ada ie □ □ □ Ljnbljai-a. Sv. Petra c. št. 31. Tel. št, 2441, Maribor, Vetrinjska al. št. SO. Tel. fit. »454. Celje, Kralja Petra e. št. 33. rii h a n b n uLonnaraamaanrTTT^^ Za Sosic in »Veco leto velikanski prihranek na izdatkih za obleke, ker dobite narejene obleke znamke »TIVAR« po originalnih tovar* niških cenah: za fante od Din 110.—, za dečke od Din 190.—, za odrasle vsake velikosti Din 290.—. Zimske suknje od Din 450.—, suknene hlače od Din 89 naprej. Izvrstna izdelava, cene brez konkurence. Samoprodaja »TIVAR« oblek IVAN KOS, družba z o. z. Sv. Petra cesta št. 23. Najbolje sredstvo Sidal) za čiščenje kovin Pazite na ime si no L- ter odklanjajte ponarejene znamke! ! Hualcžna nooolefna in [ božična darila š so edinole J. PETEL1N-CA SIVA NI STROJI ter pisalni stro URANIA v treh velikostih. DRES-D EN-S KI fabrikat Elegantne opreme, NAJBOLJŠI MATERIAL, 10/o POPUSTA samo pri JOSIP PETELIHC # LJUBLJANA Ob vodi poleg Presern. spomenika. - Tekf. 1293 Dalmatinska vina BREZ HRUPA! in velike reklame, toda v prepričanju, da Vas bo naše blago popolnoma zadovoljilo. Vam priporočamo za praznike po znižanih cenah čez ulico sledeče: Split superior lastni pridelek a Din 11.— ružica viško viško viško prošek prošek Split superior last. prid. ekstra » opolo posebno fino » belo posebno fino » belo (vugava) sladko » črni stari iz suhega grozdja » beli stari ekstra iz suh. grozdja » Malaga original 6 let staro 12. — 13. — 11.— 11.— 26— 28.— 32— Vermut, šamoš, konjak Medicina], slivovka, tropinovec itd. po nizkih cenah. Operna klet, Gledališka uL šL 2; gostilna pri »Univerzi«, Zu dovska steza št. 4; gostilna pri »Trnovskem zvonu«, Krakova ski nasip; točilnica Puharjeva ul. Št. 1; gostima pri stari cer= kvi v Šislci, pri »Dalmatincu«. Prepričali se bodete, da ne cena, temveč blago dela sebi re* klamo.. Vinska veletrgovina LOZK & PADOVAX Ljubljana, Dunajska c. 9 IrOEU/ER Pisalni strofi za pisarno potovanje ima na zalogi tu/rika Ml ud. fiaroja, £)ub liano ŠELENBURGOVA UL. 6 — Tel. 29-80 j □ E E E E E E E E E E E E E E E E El El □ □ El El Pristou & erkoslikarja specijalista LJIBLJAM Resljcva cesta 4 Sv. Pel 1a c. M Telefon 290** us anovljeno 1903 Specia.lii.eta t stektene napihne taC(c »vetCcGni rekiantni napisi pCeeevinaste e\ke. ffrCoVGStt čd dnevne svetlobe QCe-ieeee ste&Cene napisne ia6£e, C3 □ ra H [3 ra ra ra ra ra ra ra ra ra ra ra ra ra ra ra ra ra JI Za pod božično drevesce priporočamo našo bogato izbiro zelo prikladnih daril kakor: Razno modno blago za obleke in plašče Fine modne barhente in barzune osobito najfinejše znamke 9Linden" Velour, sifon, razno svilo Sifone in b a tiste od Din 9"— naprej Barvaste batiste za domsko perilo Cefirje za moško perilo Garniture za spalnice in jedilnice Preproge za divane iz piiša, volne in svile Vsakovrstne posteljne odeje Preproge, predposteljnike Erotirne in platnene brisače Linotei na meter in odmerjen Platneni in batistasti žepni robci Največja izbira zastorov itd. A (£ E. Skaberne, Ljubljana • Kreditni zavod za trgovino in industrijo LJUBLJANA. Prešernova štev. SO (\ lastnem poslopiu) Olirestovanja tiog, nakup \u prodaja »sako ▼rstnib »reduusinib papirjev, devii in valut borzna oarorila predujmi in krediti v«abr rrsie, e*kompt iD inkaso nieuie ter naka sila t tu io inozeman«, rurban 2706 IM «7 L UraMe: Josip 7npanrV, — Za »Narodna s Jeaertek. — Za opravo in inseraoii del fista: Oton Chratof. — VsL v Uubliant X$*