101. številka.
Ljubljana, v torek 5. maja 1903.
XXXVI. leto.
Ishaja vsak dan »večer, isrimsi [nedelje ;in |praenike, ter velja po poitl prejemaš aa evstro-oarske defiele aa vae leto 95 K, aa pol leta 18 K, am Četrt leta 6 K 60 h, aa eden mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano a pošiljanjem -a dom aa vae leto 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, n eden mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj. vetja [aa celo leto 22 K, aa pol leta 11 K; aa Četrt leta 5 K 50 h, aa eden mesec 1 K 90 k - Za tuje dežele toliko teč, kolikor znaša poštnina. — Na naroCbo brez istodobne vpofthjatve naročnine ae ne oajra. — Za oznanila pladnje ae od peteroetopne petit-vrste po 12 h, Ce se oznanijo enkrat tiska, po 10 h, Ce se dvakrat, in po 8 h, Ce ie trikrat ali veCkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" franko vati. — Rokopisi se ne vračajo. — Ursdnletvo In upravnletvo je na Kongresnem trga 8t. 12. — UpravniStvti naj 80 blagovolijo   pošiljati naroCnine, reklamacije, oznanila
t. j. administrativne stvari. — Vbod v uredništvo je ia Vegove ulice 6t. 2, vhod v upravnifitvo pa s Kongresnega trga Bt. 12.
„Slovenski Narod" telefon št. 34. Fosamesne številke po IO h, „Narodna tiskarna11 telefon fit. 85.
Že izboljšujejo!
Kdo? — Klerikalci! — Kaj? — Nase plače!  —  Kdo je z njimi? — -i nskarji-ueitelji! — Glas izmed občinstva : Sramota! — — — Toda čuj m o !
Duhovniki kot zvesti pristaši Mak-pčeve stranke so obesli narodnost na klin ter so postali dan za dnevom ne-EnosnejBL Dobivali so češee tajne pouke m nastop v javnosti v duhu klerikalizma, nas nčitelje so zaceli prezirati, do časnikih obrekovati in preganjati. Klerikalizem ima za svoje geslo n a d-vlado nad narodi v posvetnem : podarstvu. Da jim je pa mo-■eče to izvesti, je treba mnogo truda in borbe. Za izvedbo tega ideala so tak i izprevideli prvaki, da je treba dobiti v svoje roke šolo in učiteljevo. Da bi se to lažje doseglo, smo čuli z lec brati mnogo pastirskih pisem brezverski šoli in nčiteljstvu. Preden so začeli ljuto borbo, je bilo treba Drej ljudstvo nahujskati zoper sedanjo loto in nčiteljstvo.
Pokojni kardinal Missia kot ustvarit eli. pokrovitelj in vodnik našega klerikalizma je  moral  dobiti   za izvoje-; zmage svojim idealom vojskovodjo. In dobil je Š u s t e r š i č a.
General vojske je bil dobljen. )Iissia je dobil nadškotijo goriško in postal tam kardinal, a vrhovno poveljstvo je še vedno vodil sam. Dokler je bil on živ, je vodil vso vojsko z Teliko spretnostjo, sedaj po njegovi smrti pa se je začelo vse podirati: ostal je general brez maršala. Jeglič ni Missia.
Značilno je bilo gledati vojsko-ranje klerikalizma z napredno stranko pri državnozborskih in deželnozborskih volitvah. Pri prvih je nastopil učitelj kot kandidat nasproti generalu klerikalizma, predrzna misel, a vendar velikega pomena za nas. Ves klerikalni aparat je bil pokonci, v strahu, da bi ae zmagali mi. Takrat smo videli, kaj more klerikalni aparat in kakšnih poniževalnih sredstev se poslužuje za zmago.
Z lec so agitirali od nedelje do nedelje, po hišah so hodili duhovniki, in od njih fauatizovane ženske so vplivale na svoje može. Denarja so za to volitev potrosili na kupe, in vendar je dobil naš kandidat nepričakovano število glasov (12.000).
Veselimo se, ker je ta boj vzel duhovščini jako veliko ugleda in spoštovanja. Celo kmetje so govorili: „Zdaj pa sem trdno prepričan, da imajo tudi duhovniki svoj trebuh za boga." Vojska je tukaj, vojevati se je treba do konca. Učitelji se ne moremo in ne smemo dati klerikalizmu pod noge, ker bi bila pod njihovo nadvlado naša smrt gotova.
Lahko nam je raz videti, zakaj „Slovence- tako z namenom laže, obre-kuje in opravlja. Učitelji nismo varni pred njim, ker 'ne trobimo z njim v eden in isti rog, zato nas bije, ponižuje in zasramuje, kadar in kjer more. Radi častikraje so bili njegovi uredniki že večkrat sodno preganjani in kaznovani, a vse to smatra klerikalizem kot preganjanje cerkve, in kaznovane stranke si Štejejo še v Čast, da smejo toliko trpeti za vero. Krivoprisežniki se smatrajo za mučenike cerkve, zato vidimo vlagati proteste svojega vladike pri višji sodniji ali ga vidimo celo moledovati na najvišjem mestu za pomi-loščenje takih ljudi. Za skrajno nemo-ralično življenje duhovnikov ima on popolnoma gluha ušesa, vse jim odpusti in pregleda, samo da so ne-ustrašljivi in pogumni bojevniki za klerikalni ideal. Ne samo to, da niso taki javni pohujšljivci nič kaznovani, ampak za svoje zasluge dobe še dobre I fare, med tem ko mirni in treznoživeči zaman prosijo zanje.
Povedali smo že, da je general te moralično propadajoče stranke dr. Šu-steršič. Pri njem je narodnost deveta briga. On gleda le na to, kako bi iz-vojeval zmago za svoj ideal. Da bi lažje uničil steber napredne stranke, naše trgovstvo, je napovedal temu vojsko. Napravil je svojo klerikalno gospodarsko organizacijo, razne poso-
jilnice, mlekarne, kmetijske zadruge in konsumna društva. Znano je kot beli dan, da klerikalci niso bili in ne bodo nikoli dobri gospodarji in voditelji narodov. Pri njih je narodnost pa-ganstvo, zato nimajo srca in pravega Čuta za narod. Znajo na lahek način živeti, a za vztrajno delo, trpljenje in požrtovalnost za narodno blaginjo jim je malo ali nič mar. Zato vidimo, kako z bob naj o na prav lahkomišljen način razna društva z raznimi slepili in lažmi, da spravijo lažje naroden denar v svoje kremplje, potem delujejo nekaj časa prav lah komisij o no, a kadar zabredejo v dolgove, si umijejo roke, narod mora pa plačevati. Razna društva hirajo in propadajo, narod ima pri njih zaupanega mnogo milijonov denarja, dolgovi radi lahkoraišljenega gospodarstva rastejo dan na dan, škof sam je zadolžen do ušes, katastrofa se bliža, denarne podpore ni od nikjer. Ako ne dobe klerikalci prav kmalu pomoči, nastane polom, da ga bo slišati daleč po svetu.
Sedaj lahko razumemo, zakaj je dal general dr. Šusteršič tako izjavo učiteljstvu. Pravi, naj ne delajo in rujejo učitelji zoper duhovne in cerkev. Lepa je ta! Vabili so nas k sebi klerikalci na razne načine, ko so nam dajali poprej po svojih glasilih zaušnice dan na dan. To se pravi: Tukaj ti dam zaušnico, pa bodiva prijatelja, saj veš, da te potrebujemjza svoje namene; kadar te ne bom več potreboval, ti bom dal kakor Lueger na Dunaju še nekaj zaušnic, potem lahko greš, kamor hočeš ! Tista duhovščina, ki pravi, da je naša šola brezverska, da je učitelj stvo brezversko, duhovščina, ki nas ob rek u je, ponižuje, preganja, prezira in nam čast j e m 1 j e, k j e r 1 e m o r e, tista duhovščina si upa še trditi, da smo ji nasprotni. Stisni psa za rep, pa kmalu vidiš, kaj napravi! Neumno bi bilo od nas, da bi bili klerikalizmu za vse presta no poniže-
vanje in trpljenje še za šta-f a ž o!
Klerikalizem je bil in ostane narodni izobrazbi nasproten, torej je in bo nasproten tudi učiteljstvu. Ne čudimo se, če slišimo, da hočejo rajši razbiti deželni zbor, nego bi nam privolili izboljšanje plač. Ako bi deželni zbor glasoval za stalno podporo 1 milijona K za saniranje klerikalnih gospodarskih podjetij, takrat bi gotovo ne razbili deželnega zbora, takrat bi ne vpili, da mora priti naša dežela na kant. Seveda je drugače takrat, ko gre za krvavo zasluženi denar učiteljev. Zanje ni denarja, ker so klerikalci šoli, učiteljem in narodni prosveti nasprotni že iz principa. Tudi se ne čudimo, da se je klerikalni general delal norca iz učiteljev, trdeč, da morajo prostovoljno prispevati višji uradniki za izboljšanje naših plač, ker imajo ti največ dobička od šole. Ta izrek je tako neumen, da se mu morajo smejati koze na paši. Radi bi vedeli, koliko je pri volji dati v ta namen dr. Šu-steršič, škof in bogati župniki.
Ker služimo narodu, zanj trpimo in žrtvujemo vse svoje moči, zahtevamo tudi od naroda pošteno plačilo. Naj klerikalcigrozekolikor hočejo, delavci zanarodnop ros veto moramo biti plačani tako, da ne bomo umirali za lakoto.
Tu imate, Slomškarji! Vaš pokrovitelj in zaščitnik vam je zabrusil v obraz, da noče na nikak način tudi vam izboljšati plač. Mislili sto, kakor mnogo dunajskih učiteljev, da boste srečni pod klerikalno zastavo. Zmotili ste se!
A mi se ne motimo: Dokler vlada ljubljansko skotijo brezprimerna, uprav fantalinska predrznost in oholost iSu-steršičeva, toliko časa ne bo mogoče, da bi se napredno učiteljstvo še kdaj družilo z ljudmi, ki poljubljajo umazane roke!
Individiju pa, ki je glumačil in hotel dne 19. pret. m. v „Katoliškem domuu v Ljubljani imeti za osle (kdor
drugim jamo koplje, pade sam vanjo) naše učiteljstvo, bodi poslan v primernem  spoštovanju  odkritosrčni — f e j !
„Učit. Tov.".
Klerikalno zadružništvo na Kranjskem.
Interpelacija dr. Tavčarja in tovarišev na ministerskega predsednika kot voditelja ministerstva notranjih del in pravosodja ter na poljedelskega ministra v seji poslanske   zbornice dne* 28. aprila se glasi:
III.
Po nedvoumnih določbah zakona mora torej vsaka zadruga dati čisti dobiček svojim članom.
Če neče čistega dobička direktno med zadružnike razdeliti, mora istega plodonosno razdeliti. Zadružnikom bi bilo najbolje ustreženo, če bi zadruge po naležitvi primernega rezervnega zaklada znižale obrestno mero za dovoljena posojila. Tako ravnanje bi bilo res zaslužno in primerno namenu zadruge.
Pravila »Ljudske posojilnice« so torej v direktnem nasprotju z imenovanimi določbami. Največji del članov ima samo opravilne deleže. Ti člani sploh ne dobe ničesar od dobička. Deleži se obrestujejo samo kapitalistom, samo imeteljem glavnih deležev, velika večina Članov se izkorišča v prid imeteljem tah glavnih deležev.
Določba zadružnih pravil o razpoloženem zakladu je očiten škandal. S to določbo se da polovica po odbitju dividende in prispevka rezervnemu zakladu ostalega dobička na poljubno razpolago načelstvu; zadružniki pa nimajo nikakega vpliva nanj in niti pravice nimajo, zahtevati računa o porabi tega razpolož nega zaklada. Načelstvo porabi lahko ta zaklad tudi za politične namene, za volilno agitacijo ali ga pa lahko kar v svoj žep spravi, ne da bi mogel kdo ugovarjati. To je očitno varanje zadružnikov. Ta razpoložni za-
Praška pisma.
s:ovanjeVele Nigrinove v »Narodnem divadlu".;
V resnici, malo težko je Slovencu, kadar pomisli, koliko talentov lam gre leto na leto iz dežele. In najboljši so, ki odhajajo- Oirode se &am in odtujijo po duhu in mnogo-bat tudi po jeziku. Mi se jih radi spominjamo, radi se hvalimo ž njimi, ali niso več naši, izgubljeni so nam * samo ime nam ostane v registru, ^j smo imeli že mnogo slikarjev, tiparjev, slavnih učenih mož; ali kdo *e, da so bili naši, kaj imamo od 'jih? Delali so za druge ljudi, pisali *> v tujem jeziku in mi nimamo AiČesar pokazati svetu — to nam je totalo od njih v trajno korist. Koliko fcnorjev smo poslali v svet, ali naš Ji niti eden! In naia dramatična taletnost? V Pragi, v »Narodnem divadlu« slišali so se že vsi slovan-P jeziki raz odra, samo mi Slovenci I nismo pokazali bratom, ki bi nas W sprejeli z ljubeznijo, ki bi z vetjem priznali naše vrline. Ali skoro Qimamr> priti s čim. Morali bi pokalu' nekaj  bogatega,  globokega in
umetniškega, da bi vspelo na odru, kjer so gostovali že prvi svetovni umetniki, pred publiko, ki s kritičnim očesom promatra vse, pa naj bi prišlo tudi v imenu bratstva in slo vanstva. In lahko bi, ali to je naša tragika, tragika malega in revnega naroda, da nimamo sredstev, da bi si ohranili najboljše, kar je bilo nekdaj naše in kar bi bilo še danes, da smo večji in bogatejši.
Take melanholične misli so me obhajale v pričo triumfov velike dramatične umetnice, Vele Nigrinove, ki je prišla iz Beligrada v zlato stoletno Prago, kakor interpretka srbske dramatične umetnosti. Srbija jo je odgojila do te veličine, kjer stoji danes, iz srbskega naroda je črpala duh in kri svoje umetnosti. A bila je nekdaj naša. Pri naa v Ljubljani je nastopila svojo pot k današnji vi-fiini. In da nismo tako mali, da nam ni umetnost Se vedno luksus, za katero nimamo denarja, ker nam kruha nedostaja, — bila bi Se danes naša. Gospa BorStnikova bila bi naša, ki tudi misli v Pragi gostovati, razume se s polnim pravom, pod zastavo hrvatske umetnosti. In Se mnogo drugih slavnih imen mi je prišlo na misel, ki so bila nekdaj naSa, a da-no» niso več.   Ni to morda netepa
zavist do naših bratov Srbov, ki mi je budila ta čustva v srcu ali človek je vendar sam sebi najbližji, se trdi po vsi pravici.
Vela Nigrinova je velika umetnica. Prekosila je ono, kar se je od nje pričakovalo. Kdor ve, kako Cehi ljubijo svojo Hano Kvapilovo — ta čisti tip prave umetnice, katera se ogiblje vedoma vseh efektov šablon -ske gledaliSčne tehnike in deluje z vso priproetoatjo globokega, resničnega čuvstvovanja in velike, redke inteligence, — ta bo vedel oceniti pripoznanje češke kritike, ki stavlja v nekaterih scenah Velo Nigrinovo nad interpretacije Hane Kvapilove. V eeloti gdč. Nigrinova pač ni tako zaokrožena in do vseh- detajlov dovršena osebnost, kakor je Hana Kva-pilova, njeni umetniški karakterji niso tako skladni in premišljeni, kakor od njene &e3ke koleginje ari zato so mnogokrat neposred nejši in toplejši. Vela Nigrinova nima onega obsežnega in presenečujočega intelekta predstaviteljice moderne, Češke dramatične umetnosti, ali zato ima ved temperamenta. In temperament je ono, Čegar Čehi nimajo preveč in čegar tudi njihova velika inteligenca vselei in povsod nadomestiti ne more.   A potem-, če se po-
misli: Belgrad in Praga! Dvomim, da so v Belgradu gledališčne razmere popolnemu in svobodnemu razvitku dramatične umetnosti osobito ugodne, dvomim, da more gdč. Nigrinova igrati le one uloge, ki odgovarjajo njeni umetniški individualiteti in potem v Belgradu tudi ni onega modernega duha povsod, v literaturi in v društvu, ki vlada v Pragi, in iz katerega bi mogel dramatični umetnik črpati vedno nove intencije. Ne vem, če je še kateri slovanski narod, ki bi tako cenil svoje umetnike, kakor je češki in ne vem, če je našla Vela Nigrinova ono nego od merodajnih faktorjev in ono razumevanje svojega umetniškega stremljenja od občinstva v Belgradu, katero vživa Hana Kvapilova v Pragi. Praga je središče kulturnega gibanja, takorekoč vsega avstrijskega slovan stva, mesto, preko katerega morajo iti vsa nova gibanja iz zahoda in severa na vzhod in jug in obratno. Velike francoske, nemške, italijanske in ruske operne in dramatične družbe, vae veličine dneva se zaustavijo tudi v Pragi. Bdlgrad pa leži na periferiji srednjeevropske kulture in naravno je, da vse moderne vrvenje* ne seza do tja ali pa ne v taki neposrednosti sili.
Zato je veliki talent Vele Nigrinove, ki je ravno v modernih ulogah žela največje vspehe, občudovati tembolj. V »Madame sans gene« je tuintam še spominjala na staro de« klamatorsko šolo, v Sudermanovemu »Domu« pa je bila sama naravnost. Omenjam, da je tudi v »Madame sans gene a vspela sijajno, — ali to ji je bilo tem laglje, ker češke umetnice nimajo tega, kar se pravi temperament, a temperament je v tej ulogi glavna stvar. Zato mislim tudi, da je bil njen vspeh v Sudermanovi drami globji in istinitejši, osobito ker so Čehi videli ravno v tej ulogi dovršene kreacije svojih domačih umetnic in je bilo težko podati tu nekaj novega in tako skladnega, kakor je dala Vela Nigrinova. Kritika jo je vsa navdušeno hvalila, nekaterim je bila pač pri nastopu premalo »grand dama« ali to je bilo le zato, ker so bile menda njene toalete — premalo pariike. Francozki vpliv!
Čudovito je, kako zna umetnica celo svoje bitje, dušo in telo, prilagoditi svoji ulogi. Druga je bila v »Dami s kamelijami«, druga v »Monni Vanni«, druga v »Madame sans gene« in druga v Sudermanovem »Domu«. Njeno masko v »Dami s kamelijami« je občudovalo vse, in človek ni verjel
klad snaša že kacih 30000 K; zadružniki so torej  že za 30 000 K opeharjeni. V pravilih liberalnih po sojilnio ni najti tacih določb.
Vzlio mnogoštevilnim in težkim obtožbam proti »Gospodarski zvezi« je o. kr. poljedelsko ministrstvo tej zadrugi za zadnja tri leta dalo 15000 K subvencije, za letos pa ji obljubilo subvencije 5000 K. Lahko je umeti, da je to subvencioniranje po vsem Kranjskem provzročilo največje ogorčenje, saj stoji ta zadruga na čelu vseh konsumov in se bavi z dvomljivimi kupčijami, celo z umazanimi kupčijami, kakor jih navadno delajo samo takozvani »Sanirungs-juden«.
Omenjena subvencija se je dovolila »Gospodarski zvezi« za revi zijo njenih zadrug in za pospeše-vanje zadružništva. Na kak način pospešuje zadružništvo in kako izvršuje revizije, to kažejo kazenski akti pri c. kr. okrožnih sodiščih v Mariboru, v Celju in v Novem mestu Pri teh sodiščih tečejo namreč kazenske preiskave proti revizorjema »Gospodarske zveze«, Pelcu in Sali-ikarju. Kakšni kapaciteti sta ta dva, se razvidi iz tega, da je eden po svojem poklicu mesarski pomočnik, drugi eksekutor.
Kar sta ta dva revizorja že storila na polju falsificiranja bilanc in drugih dokumentov, je kar velikansko. Falsificirajo se knjige, računski zaključki, bilance — vse se falsificira in c. kr. poljedelsko ministrstvo pospešuje to očitno goljufijo iz državnih sredstev.
Z ozirom na predstoječa, kar možno kratka izvajanja si dovoljujejo podpisanci vprašati:
1. Hoče li gospod ministrski predsednik kot vodja ministrstva notranjih del naročiti političnim obla-stvom, da strogo nadzorujejo vse zadruge in natančno pregledajo vse predložene bilance?
2. Hcče-li    gospod ministrski predsednik kot vodja justičnega mi nistrstva:
a) naročiti sodnim oblastvom, da natančno pregledajo v svrho registriranja zadrug predložena pravila:
b) naročiti c. kr. deželnemu sodišču v Ljubljani, da »Gospodarsko zvezo« in »Ljudsko posojilnico« zaradi njiju zakonu z dne 9. aprila 1873., drž. zak. št. 70, nasprotujočih pravil uradoma črta iz zadružnega registra, oziroma, da ukrene kar treba, da se pravila teh dveh za drug spravijo v soglasje s citiranim zakonom?
3. Kako mora gospod poljedelski minister »Gospodarski zvez:« dovoljeno  subvencijo  opravičiti in je-li
svojim lastnim očem, da je ta zlom Ijena postava, bujna in kipeča postava Vele Nigrinove. Zdaj se je videla večja, zdaj manjša, kakor da premeni za vsako ulogo vso sebe, svojo Čud in lice in postavo. Njeno fino, nervozno lice izraža, kakor zrcalo vsa njena čustva a osobito iz razovite so njene velike, temne in globoke oči. Prekrasne so te oči, polne duše.
Čehi so vzprejeli umetnico z vso svojo ljubeznjivostjo. Niso navajeni prirejati burnih ovacij, naš južni način oduševljenja jim je dokaj tuj ali to pot so tudi oni stopili iz svoje navadne rezerve in pohvala je bila glasnejša in živahnejša, kakor inače v njihovi zlati hiši nad Vltavo. Obilo vencev, cvetlic in drugih darov, častnega slavlja in banketov je pričalo, kako mila in draga jim je bila, ne le kakor gost iz slovanskega juga, in ne le kakor predstaviteljica srbske dramatične umetnosti, ampak tudi kakor prava, velika umetnica.
Srbi v Pragi so ji priredili s slovanskim klubom in društvom čeških len slavnostni koncert, po katerem 80 jo pozdravili tudi praški Hrvatje, naši slovenski visokošolci v Pragi pa so ji zapeli nekaj naših lepih domačih pesmi j.
Srbi se lahko ponosijo ž njo pred svetom, nam pa naj bode žal, da ni več nada! X.
voljan, ustaviti vsako nadaljnje subvencioniranje te zadruge ?
Na Dunaju, 28. aprila 1903.
Zakaj tako?
Z Dolenjskega, 1. maja. III.
Pri prehodu v novo gospodarstvo morajo največ tlake puščati kat. duhovniki in drugi fevdalci. Premoženja teh, nastala iz dela tlakarjev ter ubožnejših meščanov, prihajajo v roke ljudi in mase, ki začenjajo tretjo dobo gospodarskega razvoja, kapitalistično gospodarstvo. Ekspropriacija ekspropriatorjev. Zanimivo je Sombertu slediti, kako razvija v posameznih panogah srednjeveške družbe prevrat gospodarstva, kako predrugači ta prevrat v počasnem delu vse naziranje ljudi proti koncu srednjega veka in že prej v 12—13 stoletju in spravlja strarejše naziranje v stran. Sombert pravi, da glavni vzrok revolucije je to, da se je obudil v ljudeh pridobitni nagon. Prej je bilo prvo, pridobiti Živež. V vsem srednjem veku je bilo mnenje, da je denar zato na svetu, da se ga potrosi za konsum. Zaradi tega je bilo prepovedano jemati obresti od posojil. Tu nastane na koncu srednjega veka poželjivost po zlatu. Vsak samostan je imel peč, v kateri je kak Alkimist skušal zlato delati. „Nack Golde driiugt, am Golde hiiugt doch alles." Želja, bogat postati, auri sacra fames je v prsih vseh, ali kakor Simmel pravi: „Die Erhebung des absoluten Mittels, — des Geldes — zuin hochsten Zweck." Zdaj je nastalo vodilo: po gospodarjenju zaslužiti denar. Kar je prej služilo za pridobitev živeža ima zdaj služiti v kovanje, pridobivanje denarja. Staremu bogatašu Jakobu Fug-gerjn je pisal nek drugi bogataš, naj se poda v mir, saj že ima dosti. Ta mu je odgovoril, da ima vse drugo mišljenje; on hoče profitirati, dokler more.
Cerkev je hotela vse ljudi za nebesa pripraviti, gonila jih je v križarske ;in druge vojne ali provzročila je ravno nasprotno, kar je hotela. Duh otrok tega sveta je oživel. Nastal je posvetni tluh, posvetno naziranje življenja. Evropejci so videli v križarskih vojskah bogate lepe kulture Bizantincev, Arabcev in ta pogled jim je zbudil pojmovanje in hrepenenje po lepšem življenju tu na zemlji. Mesta so dobila važnost in prevago, v mestih je promet le z denarjem mogoč. In tu so se našli ljudje, ki so imeli dosti denarja, akumuliranega premoženja in fužinarstvo je spravljalo vedno več zlatnine in sre-brnine v svet. Fužin so se pa držali radi meščani!
„Kje in kedaj je nastala ta nova doba v razvoju gospodarstva, se ne ve, pač pa so jo započeli ljudje, ki niso imeli tedaj običajnih sredstev bogatije v zemljiščih ali druzih dohodkih, ljudje nižjih slojev. In trezne, energične narave so to morale biti in ljudje s večjimi duševnimi darovi, ki so pa bili dobro orijentirani v navadnem gospodarjenju. Kapitalistični duh je nastal v boljših kramarjih, in pri zakotnih oderuhih. Nagon pridobitve v navedenem smislu je specifično plebejično duševno razpoloženje. Ali gonilna moč je, s kojo razbijajo mase ljudstev sestavo starega aristokratičnega sveta. Parveni je ta Človek. On demokratizira in postaja temelj narodne družbe. S tem podira stare naredbe. Madež nelepega v iskanju večjih profitov, v zaslužkih z denarjem se zgubi na njem. Sombert mora priznati da je meščanstvo oni činitelj, ki je vse to provzročil. Meščanstvo je odvzelo fevdalni gospodi in cerkvi po njih nabrana bogastva, da je lahko plačalo vojake ter puške, ter ž njimi razdiralo gradove teh gospodov kmetijskega gospodarstva. Na mesto veljave po zemljiščnem bogastvu, stopila je veljava lastništva denarja. Denar je dajal politično veljavo.
In to meščanstvo je imelo nabrana bogastva fevdalne gospode, lahko je uvedlo drugo gospodarstvo, gospodarstvo mašine. Obrt je morala postati delo trgovca in trgovec celo drugačen. Moral je nastati ekonomični nacijonalizem, to je princip, vodilo gospodarljivosti (Wirt-schafllichkeit>, vodilo, z mogoče majhnimi sredstvi učiniti mogoče velik efekt«
Gospodarjenje je postalo stvar račun-jenja. Tega prejšnji svet ni poznal. To, kar se pravi podvzetje, je novo. Računsko se mora dati podjetje v celoti po njegovi vrednosti pojmiti in razložiti. Do 13 stoletja Še niso poznali arabskih Številk. Računali so po prstih, zapisovali rimske itevilke. Leonardo Pisomo je n vedel leta 1202 arabske Številke in zdajšnje računanje in 1494 je izdal Luka Paciolo knjigo v dvojnem knjigovodstvu. Prve ure pridejo v tem časn na dan. „Time is moneyu, čas je denar, dobi svojo veljavo. V dvojnem knjigovodstvu postane kako podjetje v računu jasno in nekaj neosebnega, pregledno, ako je zdravo, dobro začeto in izpeljano. „Dvojno knjigovodstvo je personifikacija kapitala. Kapital stopi nasproti podvzetniku samostojen. Lovro Stein, bivši profesor na Dunaju razvozlal je ta pojm do te konsekvence, da je vzel kot mogoče, da se zamore kako podjetje goljufati po lastnem gospodarju — podvzetniku." Soli und Haben stoji kot diviza nad vsem zdajšnjim gospodarstvom.
Velika revolucija luteranizma ima v tem razvoju gospodarstva svoje korenine. Katoliški prazniki so zdaj bili potrata Časa. Preveč jih je bilo. Cerkvene svečanosti ravno tako. Potrata delavskih moči in časa. Življenje v samostanih je bilo negospodarsko in zaradi tega nemoralično, zdaj v nasprotju z eksistenčnimi pogoji razvoja gospodarstva. Reformacija je hotela človeško naravo oprostiti, napraviti individualizmu prosto pot. „Duh individualizma je duh kapitalističnega konkurenčnega gospodarenja. Ne to, kar je ljudem skupno, to, kar jih loči, je vrednejše v življenju, pravi to novejše naziranje. Ta individualizem je ustvaril potrebo po slobodi osebe, potrebo prostosti od vseh vezi. To naziranje je postalo ideal mase, gospodujoče naziranje naše družbe. Ta individualizem se kaže po Lutru v verstvu, po Carteziju v filozofiji, po recepciji rimskega prava na pravnem, po umetniških renesance na umetniškem polju. Die specifisch moderne AVeltauf-fassung, die auf dem Postulat strieter Kausalitat aufgebaut ist, ist aus inner-stem kapitalistischen Geiste geboren. Es \vird zu zeigen sein, dass die er-stec, in dem bezeichneten Sinne gebo-rene Geister dies nur vvaren und sein konnten, \veil sie Kaufleute vvaren. — Die moderne Naturvvissenscbaft selbst ist aus dem Hauptbuchc geboren vvorden."
Vsako ljudstvo ni za to ustvarjeno. Grki, Italijani, ki so že prej kakor Nemci začeli kapitalistično gospodarstvo, židje, ki so bili pijonirji istega po vsi Evropi, Angleži, ki so ga doma in v Ameriki gojili in izgojili do veli-cega drevesa, so za to pripravne rase. Mej Slovani so to Cehi. Mej Slovani bili bi to tudi mi Slovenci. V 16 stoletju smo bili luterani. Luteranizem je navajal k samoupravi lajikov v cerkveno - premoženskih stvareh, jih učil racuniti tudi s tem v lastnih gospodarstvih, učil jih je samostojnosti in odgovornosti. Luteran se direktno Bogu spo-veduje, ne išče posredovalcev med sabo in Bogom. Luteranska prekucija vzela je drugod fevdalcem in zlasti katol. cerkvi dosti premoženja. — Doba luteranizma je bila najsijajnejša vse naše zgodovine. Bogati so bili naši meščani in grajščaki, dobri bojevniki v vseh ozirih. Goljufati pa so se dali, mehke narave so postali po toliko duševnih bojih s Turki. Papeštvo se jim je postavilo na pot, še silno bogato papeštvo je krmilo zatiralce protestantizma na naših tleh in spoditi so se dali naši najboljši ljudje iz rodnih jim dežel, oropalo jih je kat. duhovenstvo in še kdo drugi premoženja. Mesta so zgubila premoženja, grajščaki so plačali kot kazen akumuliran denar in najhujše: vodilni stanovi, najkrepkejši človeški materijal je šel na tuje, Jez nitje in državni policaji so jih pregnali. Kri, najbljša kri se je s tem narodu puščala. Na mesto teh ljudi je prišel slab katoliški, tuj Človeški materijal, ki je še to skoraj zapravil, kar je še ostalo po tem ropu bogastva v naši zemlji. Meščanstvo se dolgo ni moglo višje popeti, kmet pa je gineval v tlakarstvu naprej in neveden, nešolan stopil iz njega z malimi kosi poljedelskega sveta in še ti so bili obremenjeni z odveznin-skim dolgom«
Lahko je, da je šel iz naše zemlje naš boljši premog po tujcih na tuje in se še vozi. Lakko je, da so zaspale naše fužine, ki so že v 13—14 stoletju bile odprte, v 16 stoletju pa v lepem razvoju. Knapi so bili avand - garda voditeljev luteranizma pri nas. Vse polno spominov je v naših hribih na te čase zgodnjega kapitalističnega gospodarstva pri nas. Utonilo je vse, kar je dalo upati na času primeren razvoj gopo-darstva. Kje so kapitaliji, ki so drugod novo gospodarstvo podprli, ga vzdigniti pomagali? V Rimu, na Dunaju so, v Nemčiji so jih pustili deloma „bandažirani" naši luterani! Zdaj snuj industrijo, zdaj kupuj veleposestva s praznimi rokami !
„Slovence" norčuj sc še dalje iz nas Dolenjcev! Tvoji predhodniki so bili ista vlada, ki je nas uuičila. Nimamo železnine, kakor v Erzbergu pri Leobuu, nimamo premoga, da bi bil prvi na svetu, naša Krka tudi nima Niagara-slapov, ali vender krije naše ozemlje dosti bogastva, katero bi kapitalistično gospodareč Slovenec v normalnih razmerah bil dvignil in ž njimi na svojem ozemlju ustvaril lepo indu-strijelno gospodarstvo. Zdaj smo kmetje, ubogi kmetje in naš meščan nima kaj glodati, ker mu kmet ničesar zaslužiti ne da. In „roke" smo. Štejemo le po rokah v Ameriki. Zdaj smo fabrika za pripravljanje teh rok za Ameriko. Industrija uničuje obrti. Tuja industrija, naše obrti. Na njih mesto ne prihajajo moderne obrti. Naše trgovstvo je po večjem služabnik večjih v tujini, ali par večjih v Ljubljani. Malo jim dajo življenja.
Uredniki „Slovenca" so dobro uganili, da so ponatisnili omenjeni spis, dali so nam priložnost, da jim pokažemo : zakaj je taka reva na Dolenjskem, na Slovenskem sploh. — In vsi znameni-tejši ekonomični pisatelji izvajajo iz tega velikanskega kapitalističnega gospodarstva socialistično, zadružno. Tudi Werner Sombart pravi, da še nismo pri koncu razvojev. Kap. gospodarstvo napotuje zadružno, vežba individualizem v socialno mišljenje in delo. Skozi to dobo in njegovo delo mora narod, ako hoče deležen biti gospodarstva zadruge. Ta kap. doba uvežba v industrijelnem delu, ta uvežba v intenzivnem poljedelstvu, ta pripravlja tudi zadrugarje na kmetiji. Dobro kapitalistično izgojen narod lahko reče: „imamo novo gospodarsko obliko pred sabo, katero kratko s tem določimo: produkcija mas narodov za mase s kapitalom mas". Mi Slovenci! — Mi smo še pod vlado skrivljenke, ki nas je uničevala in nas uničuje.__
Italija in Avstrija.
Odkar so se zamotale razmere na Balkanu, piha v italijanskih političnih krogih, in to tudi v oficialnih, ćimdalje ostrejše sapa proti Avstriji. Dolži se tudi črnogorskega kneza, tasta italijanskega kralja, da neti proti-avstrijsko mnenje, ker mu je Avstrija zoperna. V istini pa so temu vzrok italijanske aspiracije na albansko primorje. Italija namreč računa, ako ji izpodleti v Albaniji, zahtevala bo od Avstrije za odškodnino južno Tirolsko, takozvani Trentin. Morskega nabrežja v Albaniji namreč ne sme Avstrija niti za p6 prepustiti, ker bi bila sicer od morja ločena in s tem tudi izključena iz gospodarskega svetovnega prometa. To ve seveda prav dobro tudi Italija in ravno zato se na vse načine trudi, da si izposluje od odločujočih velesil nekako zgodovinsko pravico do albanskih morskih bregov. Sicer bi ta svet ne imel za Italijo tolike važnosti, dokler nima sveta na Balkanu sploh. Toda za samo nabrežje ji tudi ni toliko, te-muč potrebuje le ta svet, oziroma potrjeno pravico do njega za zame njavo napram Avstriji. Značilno je, da italijanska iredenta posega vedno le po Avstriji. Saj so kraji kakor francoska Nizza in Korsika, angleška Malta, švicarski Veltlin itd., kraji, do katerih bi imela Italija, ako se že sklicuje na zgodovino, mnogo več prava, kakor na tirolski Trentin in naše Primorje. Zakaj pa tam ne po-vdarja Italija svojih pravic? Ker je bila Avstrija tista država, ki je Itali-
janom Se vedno odnehala, jim popu. ščala kos za kosom svojega ozemlja, ako se je le vztrajno zahtevalo. A zahtevati s tako prepričevalno pr&. vico pa zna malokdo tako kakor Italijani.
Balkan.
Dinamitni atentati v Solunu bo pokazali, da je položaj na Balkanu postal veleresen. Vsled teh atentatov so Turki provzročili grozno klanje med solunskimi Bolgari. Albanoi pa se kličejo, naj se zbero pod svojimi zastavami za boj proti kristijanom in proti inozemskim državam, ki bi ho« tele na Balkanu intervenirati.
Dobri prijatelji Turkov, to so Nemci, dolže Bolgarsko, da pospe, šujo in vodi u stajo Bolgarov v Ma-cedoniji ter daje ustašem dinamit orožja in oficirjev. Vsled tega je po sodbi nemških listov nemogoče pre-prečiti dovažanje orožja in dinamita v Macedonijo, dokler se Bolgarska ne kaznuje. Turčija naj začne vojno proti Bolgarski — to je vodilna misel nemških listov. Najnovejše vesti z Balkana poročajo, da se je v Solunu zgudil nov atentat na neko turško stražo. Napadalec je bil ubit. Turški poslanik na Dunaja je bil pri grofu Goluchowskem in je prosil, naj Av-strija resno in zadnjikrat posvari Bolgarsko zaradi podpiranja mace-donskih ustašev. Neki bolgarski dr-žavnik pa je povedal uredniku »\Vr. Allgemeine Zeitung«, da bolgaiska vlada ni niti v najmanjši zvezi z ma-cedonskimi ustaši. Ustaši hočejo na vsak način doseči intervencijo. Ustaši hočejo prebivalstvo Bolgarske razbu. riti ali vzlic temu ne sme upati na podporo od te strani. Vojne ladje pred Solunom tudi ne bodo imele moraličnega vpliva in zato ne preostane druzega, kakor da zasede vojaštvo velesil Solun. — Dunajski »Fremdenblatt« naznanja, da se pomnoži pred Solunom ležeča avstrijska eskadra.
Politične vesti.
— Kvotna deputacija hoče poslanca barona Schwegla izvoliti poročevalcem.
— Ex-lex na Ogrskem, katero stanje vlada od 1. maja, je za sedaj rodilo to posledico, da sta dva poslanca izstopila iz vladne stranke. Najbrž jima sledi še več drugih.
— Bolgarsko sobranje. Pri dopolnilnih volitvah v sobranje je bilo izvoljenih 11 vladnih pristašev in 3 epozicionaloi.
— Nemški cesar v Rimu. Obisk nemškega cesarja v Rimu obuja veliko pozornost Sprejem je bil jako sijajen, toliko bolj, ker je cesar Viljem pri Italijanih zelo priljubljen. Tudi papežu je nemški cesar napravil vizito. Najbolj se opaža, da sta nemški cesar in italijanski kralj pri napitnioah pri slavnostnem dineju trozvezo popolnoma ignorirala in govorila le o tesnem prijateljstvu med Nemčijo in Italijo. Z ozirom na počeščenje angleškega kralja in na to ignoriranje trozveze bi začeli na Dunaju pač že lahko premišljati, kaj  pomeni ta molčečnost.
— Saksonski kralj Jurij se je vrnil predvčerajšnjim v Draždane in korespondenčni urad poroča z veliko radostjo, da je bil sijajno sprejet in kake ovacije so mu priredile žene in dekleta. Tega pa korespondenčni urad ne pove, da so dobili vsi drž. uradniki strog ukaz, da morajo njih žene in hčere kralja navdušeno sprejeti, med tem ko so neodvisne korporacije, kakor obrtne in trgovske zadruge, sklenile, da se sprejema ne udeleže; da delavcev ni bilo zraven, se samo po sebi razume.
Vsesokolska slavnost v Ljubljani.
Na poziv k udeležbi vsesokoUko slavnosti v Ljubljani ob priliki 4 'letnice ljubljanskega »Sokola« je nižje-avstrijska (dunajska) sokolska žup* odgovorila odboru ljubljanskega »Sa-
je v prilogi*
Priloga „Stovensuemu Maroou" št IOI, dne 5. maja 1903.
£ola«, da zeio obžaluje, da se dunajskimi Sokolom ni moći osebno udeležiti te pomembne slavnosti. Letošnji izlet v Lvov in v Češke Budčjovice, fcakor tudi že davno določeni župni izlet v Znojm in v Moravske Bud4-jovice — vse to na isti dan, na kateri je določena slavnost v Ljubljani ~- da izčrpavajo vsa gmotna in časovna sredstva členstva dunajske župe, tsled česar ji ni mdgoče misliti letos pa dostojen obisk Kranjske. »Docela ge zavedamo«, piše dalje župno predsedstvo, »velike važnosti sokolske misli za širni jug slovanski in h o -čemo v bodoče večjo pozornost posvetiti vzajemni naši gotiki. V tem smislu se je izrekel tudi zadnji župni občni zbor, ki je na ustna eni poziv prijateljev sklenil leta 1904. prirediti korporativni obisk (hromadnou n a-vštevu) bele Ljubljane in prelepega Kr*tsa. Ne upamo se prositi, da bi svojo slavnost odložili na prihodnje leto, vendar pa upamo, da nam laskavo priskočite s svetom pri prihodnjem našem izletu, ki naj po-niore k dainjemu zbližanju, ki mu velja naš odkritosrčni ,Na zdar!«
Tudi nekatera slovenska sokolska društva so izrekla željo, da bi se slavnost preiožila na poznejši čas, ker bi se je sicer ne mogla udeležiti tako n-nogobrojno, kakor to zahteva važ nost vsesokolskega izleta v Ljubljani.
Vsled teh dopisov in iz drugih nižje na vedenih razlogov so Gdsefei za vsesokolsko slavnost sklenili v ponedeljek v skupni saji, da je v s e-sckolsko slavnost preložiti na prihodnje leto, štirideset-letnico ljubljanskega »Sokola« pa praznovati letos na dan ust a n o v it v e ljubi j anskega »Sokola« na priprost način, nekako tako, kakor je lani svojo 401et-nico proslavil praški »Sokol«, ki je priredil ob tej priliki javno telovadbo slojih članov in priprosto slovesnost, h kateri so poslala svoje zastopnike razen sokolske zveze sokolska in druga društva večinoma le iz Prage in iz njene okolice.
Vsesokolska slavnost se je predvsem preložila iz ozira na češke brate na Dunaju, katerih sklep, tako mnogobrojno posetiti našo domovino, moramo pozdraviti z odkritosrčnim veseljem. Slavnost prihodnje leto se bo Driredila v kar največjem obsegu in na tak način, da bo moči dostojno in za slovensko sokolstvo častno sprejeti dunajske Sokole. Upati pa je, da se dunajskim Sokolom prihodnje leto )ridružijo v večjem številu tudi So-ioli z Moravskega in Češkega, ki bi se slavnosti letos težko mogli udele žiti, to pa iz tistih razlogov, kakor dunajski. Ravno tako se je s Hrvat-ssega nadejati večjega števila ude-ležnikov, kakor letos, ker se tudi hrvatski Sokoli udeleže letošnje slavnosti v Lvovu.
Spored slavnosti je sklenil pripravljalni odbor razširiti posebno v telovadnem oziru. Odbor upa, da se javne telovadbe, ki bi bila letos omejena skoro samo na slovenske telovadce, drugo ieto udeleže v velikem številu tudi češki Sokoli. Tako bo našim Sokolom prilika, da v Ljubljani vidijo vzorno telovadbo in železno disciplino Češkega Sckolstva. Vzgled, ki nam ga dado Čehi, more postati naravnost odločilnega pomena za razvoj slovenskega Sokolstva. Razen javne telovadbe se priredi tudi velika tekmovalna telovadba, kakor za slo-Tenske Sokole tako tudi za goste. Tudi tekmovalna telovadba* je največje vzgojevalne važnosti za slovensko Sokolstvo. Na drugi strani pa dobe vsled preložitve slavnosti slo-ženska sokolska društva priliko, da se kar najskrbnejše pripravijo na slavnost. Celoletno naporno delo samo je že za slovensko Sokolstvo čredne važnosti. Saj se večinoma po naših sokolskih društvih dela samo fciesec ali dva pred javnim nastopom. Tekmovalna telovadba pa bo brez dvoma provzročila celoletno intenzivno delo, živahno gibanje v naših školskih društvih, ki izvestno ne bo brez trajnega vspeha za slovensko školstvo, ki se tako privadi neprodanega dela, ki edino more ro-
diti tiste sadove, ki jih mora Sokolstvo dati narodu.
Poziv!
Glasom sklepa upravnega odbora se vrši letošnja glavna skupščina »Zaveze avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev« dne 30. in 31. maja v Brežicah.
Brežiška posojilnica nam je drage volje prepustila »Narodni dom« za zborovanje, koncert, banket itd. Či talnica pa priredi povodom skupščine na bmkoštno soboto in nedeljo koncert, z vojaško godbo. Vse potrebne predpriprave vodi čitalnični odbor, pomnožen z odborniki učiteljskega društva.
Častite tovarišice in cenjeni tovariši, ki se bodo glavne skupščine v Brežicah udeležili in žele preno č i š Č a , se tem potom uljudno in nujno prosijo, da to naj d al je do 2 0. t. m. javijo po dopisnici g!>^p učitelju Mart. Vodeniku v Brežicah. Vsak naj tudi pove svoje želje glede prenočišča, ali želi isto v gostilni ali pri zasebnikih, ali pri tovariših sosednih šol. Na te želje se bode po možnosti oziralo.
Gospodje pevci in gospodične pevke, ki žele pri koncertu sodelovati, se uljudno prosijo, da se nemudoma zglase za note pri gospodu I g. S u p a ii u, učite iju v Brežicah.
Cenjena bratska društva naj agi-tujejo, da bode udeležba čim mnogo-brojnejša in častnejša za nas.
Odbor sevniško-brežiškega učiteljskega društva.
J. Knapič,
predsednik.
Dnevne vesti.
V Ljubljani. 5 maja.
— Osebne vesti. Stavbni pri-Btav pri železniškem stavbnem vodstvu na Jesenicah g. Hubert Bo-ro\viczka je premeščen v Splet; na njegovo mesto pride g. G. Kothe iz Gorice. — Gozdni oskrbnik v Gmundenu g. Etbin Schollma-yer je poklican na službovanje v poljedelsko ministrstvo.
— Simon Rutar f - Pogreb po nesračenega prof. Rutarja je bil danes popoludne   ob   5.   uri.   Pokojnik je pokopan  v rakvi slov. pisateljskega podpornega društva.
— Odvetnik dr. Brejc se
preseli — kakor je razvidno iz uradnega razglasa odvetniške zbornice — v Celovec. S tem je končan tih, a zato vendar hud boj, ki se je že dolgo časa vršil v klerikalni stranki. Brejc je visoko letal, ali dasi je imel v klerikalni stranki zvestih prijateljev, le ni mogel doseči svojega cilja. Brejcu je bil na potu Šusteršič — Šusteršiču pa Brejc, drag druzega nieta nikdar maraia, četudi nista tega svetu kazala. £u-steršič ni Brejca nikdar pustil do korita, nego povsod protežira! Schweitzerja, ki hodi za njim brez pogojno, čez dra in strn. Tako je bil Brejc navezan na klijentelo, ki si jo je sam pridobil in klerikalna klijentela ni dosti prida. Sustersičeva frakcija bi se bila Brejca že davno rada odkrižala in ga je nagovarjala, naj se preseli v Radovljico ali v Celovec. Brejc se dolgo ni mogel od ločiti. Slovenec je pač vsak najraje v Ljubljani, tudi klerikalni Slovenec, čeprav ta v socialnem oziru nima v Ljubljani nič prijetnega, ker v na-rodno-napredno družbo ne more, primerne klerikalne družbe pa nima. Končno se je Brejc vendar odločil in prepusti bojišče Šusteršiču in Schweitzerju, sam pa pojde sreče iskat v Celovec. Da bo v Celovcu v političnem oziru delal zdražbe, to je ob sebi razumljivo in se kmalu pokaže.
— Kaj si vse upajo kaplani proti učiteljstvu. Pred nedavnim časom smo pisali o nekem kaplanu, kateri je pri seji kraj. šol. sveta izustil besede, da ne smejo brati učitelji „ Učiteljskega Tovariša". Ta kaplan je bil Petrič v Škofji Loki. Komaj se je beseda vletela, že zopet je storil dejanski prestopek zoper vmešavanje v šolske stvari. Po nekaterih krajih je navada, da šolski otroci strežejo pri raznih cerkvenih obredih. To naj bi Že bilo, ako s tem otroci ne zamujajo ponka in učnih nr. Toda marsikdaj zamude zato po eno ali poldrugo uro pouka. V Skorji Loki je tudi
ta  razvada. Cerkovnik v slučaju velikega ali malega pogreba nalovi nekaj učencev, katerih eden nosi križ, eden kadilnico, eden škropilnico itd. Seveda se zaračuni vse to za „veliki" pogreb, mej tem ko se plača takim dečkom par   krajcarjev, ali pa sploh ničesar. Dne 21. aprila je bil tudi neki pogreb. Dva dečka iz 5. razreda sta bila pri tem pogrebu kot strežnika in sta vsled tega   zamudila pouk. Razredni učitelj gospod Šemc ju je 'zato pridržal po šoli, (ko  je imel tudi posebno uro) da \ sta   naredila  zamujeno  nalogo. V tem pa pridrvi domišljavi kaplan Petrič v razred in vpraša po učencih. Ko mu učitelj pove vzrok pridržanja po šoli, začne   kaplan vpričo učencev ; vpiti: Vi  radi tega nimate pravice     nobenega     zapreti, le p oj di domov!" Ta impertinenca tega kaplana!   Ker je učitelj   primoran v obrambo svojemu ogledu naznaniti stvar pristojni   oblasti,  upamo, da  bode ta poučila take prepotentne ljudi, da naj se ne vedo v šoli vsprico učencev tako, kakor 'kozji pastirji.   Svetovali bi tudi gospodu učitelju naj tega „dušnega pastirja in kateheta" naznani sodišču, da mu tudi tam odkažejo plačilo za tako junaštvo. Slovesno in z vso resnobo pa apeliramo na višje šolske oblasti, naj že končno narede gotov red, da se ne bodo  te vrste  vsiljivi  ljudje venomer vtikali v šolstvo  in  kratili učiteljstvu že tako pičli ugled. Takih odločeb, ki bodo  jasno začrtale, koliko ima duhovščina pri šoli, takih je treba, da ne bodo razni nezreli  kaplani uganjali svojih pustolovskih eksperimentov med učitcljstvom. Saj vendar nismo več v dobi   učiteljev-mežnarjev! Hierarhija dela in dela!!  Ni zastonj  poslal škof vprašanj   na   svojo   podrejeno duhovščino, kako si zopet pridobiti šolo pod svojo suknjo!  Ker je v zadnjem času slavni deželni šolski svet že izdal toliko naredeb v zboljšanje šolstva, ne bilo bi napačno, če bi tudi v tem oziru branil šolo pred   napadalci.  Ti namreč tudi s tem  oslabujej o šolstvo. — In da  še spregovorimo   o   tem kaplanu Petriču, je  tudi Vzrok, da isti zamuja šolo, kar najbolj more. Od prvega Četrtka v  marcu  do   16. aprila t. 1. je zamudil izmed 12 ur nič manj kakor 8 ur.   To je namreč v takozvani hribovski šoli, v kateri je vsak teden po dve   uri   in v katero   hodijo   otroci iz hribov oddaljenih več kakor dve uri in pol.   Letos 28. januarja bi imel imeti ta kaplan v prvem in  petem razredu verouk. Ni ga bilo ter se je opravičil, da   gre   obhajat v bribe. Ministrant (učenec V. razreda) pa je povedal uei-I telju na vprašanje, kje je katebet: Šli so v   Soro  fajmoštra vezovat,  ker je jutri   njih   god.   Taka   so   obhajila v hribih!    S   takimi   razlogi   zamuja ta kaplan učne ure, katerih pa potem ne nadomesti.  Vzpričo od začetka povedanega insulta kaplanovega na učitelja pričakujemo splošnega odobravanja vseh redkosejanih   „Slomškarjev"  in svetujemo naj letos o Binkoštih na svojem „ občnem"   zboru  imenujejo ravnotega in še druge take prijatelje šole, častnim članom.  Digni sunt — vredni so tega! H.
— Iz občine Jurjevica pri Ribnici se nam piše: Iz »poslanega« v »Slovenskem Narodu št. 94 smo zvedeli, da imamo že zbranega župana gosp. Drobnica. — Gosp. DrobniČ je sicer vse časti vreden mož in se nam ne zdi prav nič čudno, da ee je naveličal trobiti v Brešarjev rog in bi ga mi čisto radi sprejeli za župana, če bi hotel ter bil naš občan. Povdarjati pa moramo, da imamo tudi pri nas, hvala Bogu še nekaj takih mož, kateri zaslužijo županski stol. Imamo pa, žali-bog, tudi take, katerim županske Časti toliko pristojajo, kakor Jakliču deželnozborski mandat. Županovali pa bi ravno ti posebno radi in tudi Brešarju so ti najbolj po volji. Vam, g. Brešar, se najsrčnejše zahvaljujemo za preveliko skrb, katero nam izkazujete, še bolj pa za prijaznost, da ste zapustili Ribnico in šli v So dražico osrečevat ljudi, da bo vsaj vsa ribniška dolina videla in spoznala, s katero vnemo skrbite aa razdiranje miru v družinah v oeli občini. Uverjeni pa bodite, g. Brešar, da Brežanom ravno tako gotovo ne
bo nikdar županoval tisti, katerega boste Vi za to določili, kakor gotovo Vi ne boste nikdar sodraški župnik.
— Umrl je 2. t. m. v 61. letu svoje dobe g. Avgust Jak, dolgoletni knjigovodja in potnik v tovarni za milo in voščene sveče g. Pavla Seemanna na Glincah pri Ljubljani. Pogreb vršil se je včeraj ob mnogobrojni udeležbi znancev in prijateljev. Pokojnik — dober narodnjak, eden ustanoviteljev ljubljanskega »Sokola« in drugih narodnih društev, praznoval je minolo leto avgusta meseca svojo šestdesetletnico in so ob tej priliki njegovi prijatelji in znanci konstatirali, da je za ta leta nenavadno čvrst in krepak. Meseca septembra vzel je zopet potni les v roko in si pri tem nakopal hudo bolezen. Prišel je namreč na svojih potovanjih tudi v take kraje, kjer ni dobil drugega nego jajca, bidb kruh in — tirolski petijot. Umrl je po dolgem bolehanju. Naj v miru počiva.
— Nedeljski pesizlet ljubljanskega „Sokola11  ae je cb-
nes«-l prav imenitno, vsekakor pa dosegel namen pešizletov. Pod vodstvom podnačelnika br. D r e n i k a je korakalo 22 telovadcev po Dunajski cesti, »kozi Jezico, Gameljiie v Tacen. Pozdravi jih streljanje, pozdravijo jih raz strehe vihrajoče narodne trobojnice. Pred oddelek ta canške požarne brambe pa stopi nje načelnik g. Malenšek ter v prisrčnih besedah zakliČe »bokolorn«: *Dobro dcšh«! Odgovarja mu pod-starosta br. dr. Ravnih ar zahvaljujoč vrle požarne brambovce za nepričakovani, krasni vsprejem. »Sokoli« se v Tacnu niso mudili dolgo časa. Misel, da v Medvodah nastopa kranjski »Sokol«, jim ni dala miru, dokler ni kakor enodušno zaorii klic: hajdmo v Medvode! Požarna bramba jih spremlja do polovice pota, a ob 6. uri je ijubl;anski »Sokol« že v Medvodah navdušeno pozdravljen od mnogobrojnoga občinstva, s strani kranjskega »Sokola« pa od staroste br. Cirila P i r c a. Po kratkem enournem odmoru jim kliče podna-Čelnikovo povelje: »nastop v red« in navzlic pretečim hudournim obla kom veselo odkorakajo proti Ljubljani. No, kakor običajno tako tudi ob tej priliki »Sokolu« ljubljanskemu dež ne prizanese. Prisiljeni so v Vižmarjih počakati na viak. Vsem je čitati z lic zadovoljnost in radost zaradi dobro vspelega izleta. Preko-rakalo se je do 25 km, med korakanjem izvajalo redovne vaje — a na večer bih so vrli »Sokoli« še tako Čili in čvrsti, kakor bi naj sto-prav pričeli korakati na izlet
— Ženskega telovadnega društva telovadna skušnja,
ki se je  vršila v   nedeljo v telovadnici »Narodnega doma«, je dokazala tudi letos, kako resno  teži društvo po napredku in v spesni vršitvi svoje važne naloge.   Že lani nas je prese netila   muogovratnost vaj   in točna njih izvedba, kakor tudi lepo število izvajajoč'h telovadk.  Letos je nastopilo še večje število telovadk. Prostih vaj in vaj s palicami se je udeležilo nad 50 leiovadk, vaje  na  orod|u pa sta izvajali  letos  2 vrsti  po 7 telovadk. Vseskozi točno izveden srečno sestavljen vspored je pokazal izdatno izpopolnitev  društvenega vadbenega sestava, pokazal, da se društvo dobro zaveda svojega namena, podati priliko za  kolikor  moči vsestransko telesno vadbo, ki je prvi pogoj za prospešen in zdrav razvoj telesa. Proste vaje, izvajane v dveh oddelkih, so podale občinstvu verno sliko sistematične vadDe teh  vaj,  ki jim je pri ženski telovadbi odmeriti največjo mero. V prvem oddelku, — ki sta mu gracijozno predtelovadile gospodični    Minka    Jebačin in Bela Kavčnik, — od lahkih začetkov stopnjevane do  težjih vaj so dosegle proste vaje vrhunec glede težavnosti in kompliciranosti v drugem oddelku, ki mu je predtelova-dila načelnica  gospodična  K a j z e -1 j e v a izredno točno  in elegantno. Naravnost vzorna izvedba teh težkih vaj, ki ne stavijo samo telesni okretnosti ampak  tudi   spominu velikih zahtev, je vzbudila v občinstvu občudovanje in dolgotrajno glasno pohvalo.   Tudi vaje s palicami ki sta jih predtelovadili gospodični Jelka Kavčič   in   Milena Svetek točno in mično, so se  izvajale povsem eksaktno.   Orodna telovadba je podala vaje na konju ua  Šir  in na mizi na sir pod vodstvom gospodične Kaj zelje ve  in  vaje  na bradlji (na čir, a prožno desko) ter na konju vzdolž   ppd   vodstvom gospodične Vike Svetkove.   Vaje so obsegale vsakovrstne mete: skrčne za-nožne, prednožne zanožne in odločne.
Deloma jako težke vaje so so izvajale z izredno sigurnostjo in eleganco in donesle vrlim telovadkam obilo pohvale. Vse priznanje zasluži izvrstna asistenca gospodičen voditeljic. Nastop, kakor k prostim vajam in k vajam s palicami tako k orodnim vajam je pokazal precejšnjo izvežba-nost v redovnih vajah in v korakanju ter lepo disciplino. Vsa telovadba je pričala o neutrudljivem požrtvovalnem delu načelnice gospodične Josipine K a j z e 1 j e v e, ki sta ji v priznanje njene vztrajnosti in neumorne sti vročila društvena starostka gospa dr. Tavčarjeva košek s cvetlicami, podstarogta ljubljanskega »Sokola« dr. Ravnihar pa šopek s trakovi.
— Ljubljansko učiteljsko druitvo si ogleda v četrtek, 7. t. m. ob 2. uri popoldne korporativno tukajšnjo c. kr. glavno tobačno tovarno. Po ogledu pa prir-.di majhen popoldanski izlet k Travnu na Giince. K cgledu in izleta vabi naj-uljudneje vse častite člane odbor.
— G!at»na redna skupščina društva učiteljev in šolskih prijateljev okraja ljubljanske okolice se bo vršila dne 4. junija ob 9. uri dopoludne v mali dvorani »Mestnega doma« v Ljubljani.
— Kipi naših slavnih mož. Tukajšnjemu narodnemu trgovcu s papirnatim blagom, gosp. Jerneju Bahovcu se mora priznati hvalevredna podjetnost, da je založil lične kipe slovenskih odličnih pesnikov in pisateljev. Ker so se zdeli prvotni kipi premali, hoče založiti iste znatno povečane. Dosedaj je gotov kip Kersnikov 25 cm vis ik brez podstavka. Cena 3 K. Prešernov kip pa je celo 40 cm visok ter velja samo 7 K. Kmalu se bodo dobili tudi drugi kipi, kakor Levstik, Jurčič, Vodnik, Slomšek, Cimperman itd. v povečani obliki S tem bo izpodnešen izgovor ljubiteljev hišnih okraskov, da ni soh domačih odiičnjakov. Gosp. založnik pa tudi zasluži, da se ga podpira, ker ima s podjetjem velike stroške.
— Na naslov južne železnice. Ljudje, ki so se vozili na včerajšnji semenj iz Notranjske v Ljubljano, so se prišli pritožit v naše uredništvo, da so bili vozovi od Logatca do Ljubljane tako prenapolnjeni, da je bilo v vozu, kjer je prostora za 48 oseb, 80 odraslih in 4 otroci. Tudi na peronu, kjer je stati piepovedano, se je gnetlo v»e poino ljudi, da, celo v živinskih vozovih so bili potniki. Južna železnica bi se morala vendar nekoliko ozirati na take dneve nenavadno velikega osebnega prometa.
— Izpred sodišča. Gospod Pavel Peterca v Ljubljani ovadil je sebe in nekatere gospode, ker so igrali prepovedano igro. — Ovadeni so bili od c. kr. okraj, sodišča kaznovani z denarno globo, gospod Pavel Peterca — ovadite!], — pa ker je stvar noznanil, ne bode kaznovan temveč še dobi tretjino vplačanih denarnih glob.
— Izžrebani porotniki. Za prihodnje zasedanje porotnega sodišča v Novem mestu so izžrebani kot porotniki: Alojzij Rtzzoli in Pran Čeaarek v Ribnici, Mirko Dra^os v Dolenjcih, Pran Zupančič pri Sv. Križu, Ivan Est v Radečah, I»an Sterie v Krškem, Ivan Seljan v Dobrovi, Anton Oiiorn v Mostu, Fran Gole v Zagorici, Jjs. Osvald v Kočevju, Martin M^lnerič v Črnomlju, Anton Dejak v Dolenji va«i, Anton Rudesch v R«bnici, Ivan Švegelj v Srednjih Radencah, Ivan Stajer v Desincu, Ant. Rajmer v Metliki, Ivan Hdiller v Radečah, Jernej Gnidovec v Zg. Ajdovici, Anton Wetz iz Pod-kraja, Jos. Erjavec iz Zaorradca, Jos. K(un iz Ribnice, Martin Žnidaršič iz Jezera, Anton Kužnik iz Trebnjega, Mihael Tauses s Hriba, Anton Šuklje iz Gorenje Lokvice, Štefan Pirnat iz Višnjegore, Juvaj Šute iz Brezovice, Anton Hu ec iz Mokronoga, Andrej Stritar od Sv. Križa, Jos. Jaklič iz Schalkendorfa, Jos. Gliha iz Velike Loke, Matija Koračin iz Radne, Ivan Majcen iz Dvora, Jos. Ferlih iz Št. Ruperta in Jos. Bercar iz Kamenj. Nametniki so: Ivan Pintar, Ivan Jakše, Ivan Mirtič, Ivan Recelj, Poter Ebner, Andrej Ape, Ivan Moravec, Jos. Windischer in Ivan Konda, vsi iz Novega mesta, oziroma iz Kandije.
— „Deseti brat" v Celju. Pri tej predstavi v nedeljo je bila dvorana v »Narodnem domu« tako polna, kakor še menda nikoli dosedaj. G. Danilo iz Ljubljane, ki je nastopil v vlogi Dolefa je bil burno pozdravljan ter se mu je izročil lep lavorov venec.
— Sodnijsko zasledovan Župnik« Okrožna sodnija v Gorici zasleduje katoliškega duhovnika Cesarja Zamitta iz Mortegliano v Italiji zaradi hudodelstva nečistosti zoper naravo in zaradi hudodelstva oskrumbe. Zamitta je nazadnje služboval v Cervignano.
— Tri nesreče v Trstu. V
nedeljo je pred mestnim pokopališčem v Trstu padel neki delavec v 7*/i m globoko 'amo in se tako poškodoval, da je umrl. Kriv te nesreče je mestni magistrat, ker je pustil dotično jamo brez ograje. — Finačni stražnik Štefe je bil v noči med soboto in nedeljo dvakrat priča večjih nesreč, dva moška sta padla — ali sama skočila v morje ter utonila. Prvi je bil 521etni delavec Anton Musina iz Kormina, identiteta druzega utopljenca pa ee še ni mog-la dognati.
— Akademično društvo ■■Slovenija" na Dunaju priredi
svoj I. redni občni zbor dne 8. maja 1903 Lokal: VIII Badweisser Bier-halle> Alserstrasse 7
— Izpred sodišča. Kazenske obravnave pri tukajšnem dež. sodišču. 1.) Jakop Barbič sploh „Maridel" duinar iz Ilirske Bistrice, je ponoči od 19. na 20. malega travna se splazil v urarsko delavnico Ivana Dekleva v Ilir. Bistrici in tam iz miznice vzel približno 22 K. Ker je obtoženec od istega denarja le 2 K zapil, vse drugo pa lastniku nazaj vrnil, ga je sodišče na 5 tednov težke ječe obsodilo. 2.) Gašpar in Ana Lovko iz Martinaka, sta sedela popoludne dne 22. marca t. 1.  pred  domačo hišo in nista pazila, kedaj se je oletni sinček Janezek od njih odstranil. Otrok jo je krenil proti  vaškemu potoku,  kjer se je iz mostička na glavo v vodo prevrnil; ko so ga iz vode potegnili, je še parkrat zdihnil in umrl.  Oče in mati sta bila zaradi te malomarnosti obsojena vsaki na teden  strogega zapora. 3.) Peter in Jožef Kogovšek ter Jak. TrČek, so popoldne 17. januarja t. 1. v bližini Petkove a ubili srnjaka in ga potem mej seboj razdelili, kar obdolženci ne taje. Peter Kogovšek je bil obsojen na 4 tedne težke ječe,   Jože Kogovšek in Jakop Trček pa vsaki na 3 tedne ječe. Ženi  obtožencev,   Marijana Kogovšek in Frančiška Trček pa vsaka na 8 dni zapora zategadelj, ker sti vedoma vkra-deno meso jedli. 4.) in 5.) Ant. Peterle, posestnikov sin iz Cikave, Janez Leben in Jakob Jenko iz Žlebov so se hoteli odtegniti vojaški naborni  stavi s tem, da so nameravali odpotovati v Ameriko, bih so pa od   tukajšnjega redarstva zasačeni in odvedeni v zapor. Obsojeni so bili vsaki na 10 dui strogega zapora in vsaki na 10 K denarne globe.
— Mednarodna panorama.   Ta teden   nas  vodi panorama   po   Kočinskinskih pokrajinah. Tu vidiš v naravni obliki prebivalce teh krajev, vidiš   obdelovati zemljo, tam zopet prišedše   bojne ladje, pri stanišče. 50 slis nam predstavlja raa lične kraje in njihove znamenitosti. Kogar zanima tuji svet, ta  n*j po rabi to  priliko.   Prihodnji  teden se rjopeljemo v največje svetovno mesto London.
— Berač — tat. Danes do-poludne je prišel v prodajalnico Marije Mediceve na sv. Petra ceste št. 2 beračit brezposelni čevijar Fer dinand IlinčiČ, 47 let star iz Tolmina in ie pn tej priliki vkradel imeno vani prodajalki par čevljev, vrednih S kron. Policija je IiinČiča aretovala in izrečila sodniji.
— Vojak se pogreša. Častniški sluga Gottfried Pruger, stanujoč na ceati v Mestni log se od 30. t. m. pogreša. Navedenec se bi moral 30. t. ro. zvečer odpeljati v Innichen, a do 3. majnika ni prišel tjekaj in se najbrže tudi ni odpeljal, ker je marš-ruto in vse stvari, ki bi jih bil moral vzeti seboj, pustil v Ljubljani. Domneva se, da je izvršil samomor ali pa je pobegnil v Ameriko.
— S kladivom po glavi je udaril v Ivančni gorici kovaški mojster Ivan Rozman kovaškega pomoćnika Franceta Lenarčiča in ga težko ranil. Pri pijači žganja sta se sprla in spoprijela. Ivan Rozman je pobegnil.
— V premogovniku ponesrečil. V Trbovljah je v premogovniku ponesrečil premogokop Matevž Hribar. Padla mu je na glavo truga in mu izbila zobe in ga tudi sicer na glavi poškodovala. Ponesrečenca so pripeljali v tukajšnjo dež. bolnico.
— Tri prste odtrgalo. Mi zarski pomočnik Anton Smole iz Bbrzine je včeraj na Križajevi žagi v St. Petru na Krasu ponesrečil. Žaga ga je zgrabila za desno roko in mu tri prste skoraj popolnoma odtrgala.
— S kolom po glavi. V Šmartnem pri Savi je včeraj popoludne posestnikov sin Franc Kočar pred neko gostilno napadel posestni-kovega sina Janeza DolČiča in ga udaril s kolom tako po glavi, da ga je težko ranil. Tudi očeta Dolčiča je pretepel.
— S strehe je padel včeraj popoludne v Št. Petru na Krasu tesar Mihael Zele in se tako pobil, da so ga morali pripeljati v bolnico.
— V Ameriko se je odpeljalo danes ponoči z južnega kolodvora 239 izseljencev s Kranjskega in 29 s Hrvatskega.
— Izgubljene reči. Uradni-kova vdova A. V. je izgubila dne 3.
t. m. dopoludne neznano kje v mestu zlato iglo z diamantom. — V mestu so bili izgubljeni kuponi od oblioraci* ogrske kronske rente štev. 832, 602; 332, 603; 332, 604; 332, 605; 332, 607; 332, 608 in 034 459. — Natakarica Helena Mervar v Ilirski Bistrici je izgubila na Starem trgu srebrno za pestnieo s tremi priveski. — Nared nik I. R. je izgubil nekje v mestu denarnico z bankovcem za 20 K.
Najnovejše novice. Bivša saksonska prestolonaslednica princezinia Lujiza je povila hčerko. — V Brightonu na Angleškem je umrl nekoč jako slavni kapelnik in skladatelj Luigi Arditti v starosti 80 let. — Na MontBlanc hočejo zgraditi električno železnico; za sedaj do visočine 2820 metrov. — Med ogrskima poslancema Barto inViazontavemje bil vče raj dvoboj na sablje. Povod so dale parlamentarne dogodbe.—V Bern i so zaprli ravnatelja švicarske drž. smodnišnice zaradi poneverjenja. — V Harkovu na Ruskem je zgorel velik del tovarne za lokomotive. Škode je  nad  dva milijona rubljev.
— Blizu Reke so našli truplo 301etnega moža. Konstatiralo se je, da je to neki Josip Šorn z Dunaja in da se je sam ustrelil.
* Madjari in Hohenzollerji. Kossuthovci zadnji Čas radi groze, da bo nemška vladarska rodbina naslednica habsburške dinastije na ogr skem prestolu. Nedavno je pravil poslanec Zoitan Lengvel v ogrski zbornici natanko, kako se v nemški vladarski hiši pripravljajo za ogrski prestol. Na berolinskem dvoru se pojejo madjarske pesmi, plešejo »čar-d*š« ter »hudo« ljubijo Madjare. Nemški cesar je svojega drugega sina samo zato dal krstiti na ime A 11 i 1 a, da ga bo napravil svoječasno za ogrskega kralja.
* Lurških čudežev vendarle ne bo konec. V tolažbo vsem trcijal-karu bodi zabeleženo, da se je francoski ministrski predsednik Combes dal preprositi in pusti lurško cerkev še nadalje odprto, ker imajo trgovci, obrtniki in poljedelci od mnogoštevilnih romarjev veliko korist.
* Glavo sv. Neže je našel v Rimu jezuitski pater Fiorian Tou-barce v cerkvi Sancta Sanctorum Našel je v nekem zaboju dragoceno srebrno omarico. V tej omarici je bila mrtvaška glava in zunaj napis: »C*put Sanctae Agnesi«. Prej se je mislilo, da so glavo med pustošenjem Rima 1. 1527. uničili, a zdaj je zopet upanje, da je ni zadela taka usoda in se zatrjuje z vso gotovostjo, da je omenjena glava av. Neže
Napredek" časnikarstva. V Parizu obstoji skrivna dru žba roparjev in morilcev »Apehi«. Veiiki pariški dnevnik »Le Journal« je hotel pisati o početju družbe posebno zanimivo ter zajemati iz »pr-votnih» virov. V ta namen je sprejel za   poročevalca najintelegentnejšega
— člana družbe. Njegovi tovariši so ga nazivali »doktor«. V uredništvu so bili z novim »sotrudnikom« zelo zadovoljni, le zdajpazdaj je izginilo kaj iz uredništva, enkrat suknja, drugič cilinder itd. Ravno ko je hotel šef uredništva novega repoterja zaradi tega izprašati, prišla je policija ter odvedla »doktorja«, ker je bil vpleten v najnovejši roparski umor.
* Vino razvezuje jezik. Iz Bieline javljajo hrvatski listi nastopni dogodek: Leta 1894 je bil v neki šumi pri Gordačini umorjen neki Salko Skrobanovič. O zločincu ni bilo sledu do nedavno, dokler ni stvar goli slučaj spravil na svetlo. Dne 9. t. m. se je logar lija Gospovič v pijanem stanju hvalil, da je že enega spravil s sveta in da bi mogel še koga. Navzoče so te besede osupnile in vzbujati se je začel v njih sum. Naznanili so stvar sodišču. Preiskava je že opravičila sum in je ubijalec ed leta 1894. izročen sodišču.
* Brezplačna vožnja po železnici. Na progi ruske želez niče Sornovice-Varšava je zapadel nedavno tolik sneg, da je bil promet več dni ustavljen. Ko si je končno upal prvi vlak zopet odriniti proti Varšavi, je previdna železniška uprava delila na vseh postajah brezplačne listke potnikom tretjega razreda, ki pa so se morali zavezati, da bodo v slučaju potrebe — sneg kidali. In ta previdnost je bila potrebna, kajti kmalu so se pripeljali v kraje, kjer se je vlak moral uataviti in »tretje-redniki« so dobili lopate ter v potu obraza sneg kidali s proge.
Prebivanje v Lhassu stolici Dalai-Lama. Mnogi po tovalci potrudili so se že priti v Lbassu, stolica Dalai-Lame, no vsi njihovi poskusi ostali so brezvspešni. Vstop v to stolico, katero mnogi učeni pisatelji nazivajo »Tibetskim Rimom«, je inozemcem-drugovereem sploh strogo zabranjen. Nedavno tega je neki japonski   učeni   budist —
dobil dovoljenje priti v »sveto mesto«. Japonec, priš^dši iz daljnih stranij, to je iz zemlje, kjer solnoe vzhaja, šel je na to potovanje samo zaradi tega, da bi izvedel, v čem obstoji razlika med verskimi obredi japon ekejja in tibetskega budizma. V trenutku, ko so prebivalci in predstavi-telji vlasti v mestu Lhassi izvedeli, da inostrane« Japonec izpoveduje isto religijo Bude, so oni nastežaj razmahnili mestna vrata ter ara sprejeli izvanredno radostno in mu tudi pokazali vse znamenitosti tega starodavnega mesta.. Japonec je potem napisal podrobno doživljaje svojega vrlo zanimivega potovanja, ta interesantni spis izide v nedolgem času na svetlo in sioer v japonskem in v angleškem jeziku. — Iz Ruske »Njive«.
* Nenavadne zapreke. Sedaj   grade železnico   od najjužnejše točke čez celo Afriko do Kaire. Delo pa je dobilo nenavadne nasprotnike. Na progi  Buluvvo  napadajo  delavce neprestano — levi. Raztrgali so že mnogo domačinov. Zadnji čas so vdrli že parkrat v šotore južnoafriških policistov ter jih več odnesli.
" 20.000 dol. za žvižganje. Miha White, policijski seržant v Cbi-cagi, ne more več žvižgati, ker je bil ranjen na poulični kari v neki nesreči. Zato toži poulično železnico za 20.000 dolarjev odškodnine in pravi, četudi dobi to svoto nazaj, bo vendar slabo poplačan za izgubo žvižgalne moči.
* Roosevelt — strah op et-nik. Predsednik Roosevelt je pravi strahopetnež, kajti njemu ne zadostujejo detektivi in telesna straža. Radi tega nosi seboj vedno revolver, da je na ta način za vsak slučaj pripravljen. Ko je obiskal tamkajšnji kapitol, ostavil je svojo suknjo v guvernerjevi predsobi. Ko sta prišla z guvernerjem iz dvorane nazaj v predsobo, podal jima je sluga suknje, katere sta pa zamenjala. Guverner je našel v Rooseveltovi suknji revolver, radi Česar se je zelo prestrašil. Toda Roosevelt ga je kmalu potolažil.
* Originalen razpis. Ameriški miljonar, bankir Farson je ravnokar razpisal mesto sobarice. Dekletu ki bi bilo voljno pri njem za sobarico služiti in sicer do njegove smrti, zapustil bi en milijon dolarjev razun visoke plače in daril. Dotično dekle pa mora biti pravi „Ideal~ v smislu Far-sona. Kot lastnosti takega ideala navaja : dekle mora idealno streči, gostom njihove zahteve že na očeh brati, kujati se ne sme nikdar, rabiti ne sme nikdar priprostih izrazov, biti mora modra in se zavedati, da je služkinja. Vpričo tujcev ne sme nikdar govoriti o družinskih razmerah, oblečena mora biti posebno lepo, dalje mora biti izvrstna kuharica, točna vratarica in si mora svojo obleko sama delati. To in enako zahteva pravi drugi Krez. Seveda tudi pouudeb ne bo manjkalo.
* Indijanceva vdova bogata dedinja. Iz Kalispela, Mont., se poroča: Matildo Youngquiest, katera je na Švedskem podedovala bogato dedščino, katero so pa več let zaman iskali, so sedaj našli. Zvedelo se je, da je ona vdova necega Cree Indijanca na Blackfoot rezervaciji. Njo so kot malo dote Cree Indijanci seboj vzeli ter njene stariše umorili, tako da je tudi ona postala popolna Indijanka. Spoznali so jo po nekem zlatem okrasku, katerega je dobila Matilda kot dete od svojili starišev. Najdena švedska Indijanka bode v kratkem, s svojim stricem, kateri jo je našel, odpotovala na Švedsko.
* Dober svet. Kdor si želi lepo trato narediti, temu priporočamo, da si naroči od c. in kr. dvorne trgovine za semena Edrnund Mauthner v Budimpešti travno mešano seme »P r o m e n a d n e g a ali Marjeti-nega otoka«. Že 29 let pošilja Mauthner za krasne nasade v Budimpeštu in Marjetinem otoku ta travna semena. (309—47)
Nemiri na Hrvatskem.
Nagla sodba. Ogrski korespondenčni urad razglaša: Zaradi puntov prebivalstva proti oblastvom, zaradi napadov na osebno svobodo (?) in tuje imetje (??!) razglasi veliki župan beiovarsko križevske velike županije preki sod za ves ta okraj in za mesto Kriievac. Vojaštvo in •rožništvo je že na potu v ta okraj. — O uzroku tej razglasitvi prekega soda se poroča, da je bila v Kri-ževcu nastala prava revolta. Kmetje iz okolice, zlasti iz vasi Bogačevo, so se začeli puntati, čim se je raz nesel glas, da je prišel ban grof Khuen-Hedervary na obisk h graj-šČaku Hedroszvju. Med kmeti in orožniki je prišlo večkrat do boja. Kmetje so nekaj žandarjev razorožili, žandarji pa nekaj kmetov ranili. Župana so kmetje zaprli v njegovo hišo.
V nedeljo so nastali zopet boji in se je streljalo. Kmetje so z naskokom zavzeli Hodroszvjev grad in so zahtavali, naj jim graj ščak izroči bana. Grajščak je moral v cerkvi priseči, da bana ni pri njem. — Tako lakonično se poroča o teh dogodkih, da poročilo mnogo zamolči, si je lahko misliti.
V zagrebškem občinskem svetu je obč. svet. Gašparović predlagal, naj se prekrsti po banu grofu Khuenu imenovani trg. Po burni razpravi je bil ta predlog odklonjen. Neki dijak je bil aretiran, ker je z galarije napravil neki med-kl c. Gašparović je tudi interpe liral zaradi madjarskih napisov na kolodvorih. Župan je obljubil, da se ti napisi odstranijo.
Telefonska in brzojavna poročila.
Celje 5. maja. Pri tukajšnjem okrožnem sodišču se je vršila danes obravnavaa zaradi banke-rota klerikalnega k onsuma v Vitanju. Obtoženih je bilo sedem kmetov, ki so bili člani načelništva in nadzorstva tega konsuma, potem bivši poslovodja Molej in revizor „Gospodarske zveze" Seliškar. Predsedoval je sodni svetnik Grego i i n, konsumarje je zagovarjal dr. Brenčič, revizorja „Gospodarske zveze" Seliškarja pa je zagovarjal dr. Schweitzer. Obtoženi kon-sumarji so ubogi hribovci, ki večinoma še brati in pisati ne znajo. Obtoženi kmetje so povedali, da pri konsumu sploh niso imeli ničesar govoriti. Konsum je bil popolnoma v rokah duhovnikov, ki so delali kar so hoteli. Načelnik tega konsuma se je zaklinjal, da sploh ni vedel, da je on načelnik, da so ga napravili za načelnika, ne da bi ga bili vprašali. Mož sploh ni vedel, da je pri društvu in se je silno hudo val na posl. Ž i č k a r j a in na druge duhovnike, ki so imeli pri konsumu besedo. Obtoženi odborniki so povedali, da so sami kupovali v drugih trgovinah in ne v konsumu, ker je bilo blago povsod boljše in cenejše, kakor v društvu. Po odhodu župnika - poslanca Zič kar ja sta vodstvo konsuma prevzela mež-nar, ki je pa pred obravnavo umrl od jeze, ker je društvo bankero-tiralo, in poslovodja, ki je sedaj radi neke goljufije zaprt. Konsum ima pri vitanjski posojilnici 19.370 K dolga, na blagu je pa 2673 kron dolžan. Čista izguba, ki jo morajo plačati kmetje znaša 17.3 09 K. Sam državni pravdnik je pripoznal, da so bili kmetje zapeljani od duhovnikov in je radi tega priporočal, naj se jih milostno sodi. Obravnava proti Seliškarju se je preložila, ker teče proti njemu v Mariboru druga preiskava zaradi falsificiranja bilanc in računov in se obe zadevi združita Od konsumarjev jih je bilo radi prestopka § 486. kazenskega zakona in § 80. zadružnega zakona obsojenih 5 na 1 teden, 2 na 5 dni, poslovodja pa na 14 dni.
Dunaj 5 maja Današnja seja poslanske zbornice je vzela ob polu 2. popoldne nenaden konec — postala j a nesklepčna, ker ni bilo navzočih 100 poslancev. Začetkom seje je vlada izjavila, da sploh ne odgovori na Biankinijevo interpelacij o glede nemirov na Hrvatskem. Predlog, naj se otvori o tem negativnem odgovoru razprava, je bil odklonjen. Zbornica je potem nadaljevala razpravo o predlogu dr. Stranskega glede nadškofa Kohna in afere Rectus. Govorila sta Reichsstiidter in dr. Stran-s k y, na kar je zbornica s 7 0 proti 35 glasom priznala nujnost predloga dr. Stranskega. Proti nujnosti je glasoval tudi „lepi klub". Meritorna debata o tem predlogu je bila jako ži-
vahna. Eisenkolb je govoril z\ „Proč cd Rima", Mali k je vzbujal z ob i Čaj ni m i svojimi nesmiselnim; izvajanji veliko veselost, zagovornik nadškofa Kohna — dr. Hruban — član „lepega" kluba, pa jemo. ral požreti marsikako grenko. Upij so nanj: „Sram Vas bodi, da Kohna zagovarjate!" „Koliko Vam je škof plačal za ta zagovor ?" itd, Govorila sta tudi opat Baumgartner in Chcc Pri glasovanju je bilo od danih 66 glasov za Stranskega predlog, 30 pa proti njemu Ker je bilo le 96 poslancev navzočnih, je moral podpredsednik Žaček sejo zaključiti Prihodnja seja bo v torek 12. maja.
Carigrad 5. maja. Vlada je bolgarskemu eksarhatu naznanila, da škofa v Strumnici več ne pri-znava kot škofa in mu je uka zala, zapustiti Strumnico
Carigrad 5. maja. Oficiozno se razglaša, da je vlada vsled stališča velesil glede dogodkov v So-lunu popolnoma pomirjena.
Zavarovalne vesti.
C. kr. priv. zavarovalna društvo
Stiiinione fi&rialm di Sicurfa
v 'IVtrsrttJLv
Iz računskega poročila in zaklepa za poslovno   leto   1902.,   kateri  se je predložil v občnem zboru tega dni dne 30. aprila t. 1. povzamemo sledeče važnejše točke:
Pri sekciji za zavarovanje na življenje  vložilo se je ponudb za K 47,035.478-— zavarovane glavnice izgotovilo  pa  se je pogodb za b 41,269.204*—    zavarovane glavi Zavarovane   gotovine   bilo je km leta  1902 okroglo   255 miBijonov kron glavnice in K 670.060*— r čisti priraščaj proti preteklem letu znaši tedaj K 17,292.404-—.  Premijskih dohodkov je bilo K 10,957.477, izplačanih je bilo pri zavarovanji  na smrt in na doživetje, vštevši rent K 5,096.070—. Pomožni   premijski rezervi za znižanje  obrestne mere odkazalo   se je   K 400.000"— in znaša ista sedaj  K 1,500.000-—. Premijske rezerve in prenosi  pri oddelku za   zavarovanje   na   življenje znaša koncem leta 1902 skupno 69,639.167 kron.
Premijskih dohodkov v oddelkih za zavarovanje proti elementarnim nezgodam (požarom in poškodbam pri pre-vožnji) vštevši zavarovanja proti tatinskem ulomu bilo je K 20,907.575*—, vzvratna zavarovanja so veljala K 9,393.695*—, za škode izplačalo se je — odštevši vzvratnega zavarovanja — K 7,078.901*—. Premijske rezerve v teb oddelkib znašaj K 12,265.978"— in odštevši vzvratnega zavarovanja K 6,694.368* —.
Vrednost vrednostnih papirjev, kateri so v posesti družbe se je vsled kurznega zvišanja za K 2,072.042*— povečala in se je ta znesek odkazal kurzni rezervi.
Po predlogu ravnateljstva določila so se sledeča odkazila: K I8O.000* za povišanje razpoložne rezerve oddelka za zavarovanje na življenje (bilanca A in K 200.000-— za povišanje ra* položne rezerve bilance B in znaša prvonavedena rezerva sedaj kron 900.000, drugonavedena pa kron 1,200.000"—. Kot dividenda se je določila svota 180*— za delnico.
Rezerve društva so se proti poteklem l*etu, z ozirom na gori navedenega odkazila za K 8,697.057'— povišale in znašajo z 31. decembrom 190? več D6g0 82 milijonov kron i. s.: Premij ske rezerve (za lastni račuu, t. j. po odbitku vzvratnega zavarovanja) kroi 69,755.750*—, pomožna rezerva za znižanje obrestne mere K 1,500.000— • dobitvena rezerva K 7,133.898— in kurzna rezerva. K 3,700.580*—.
Glavni zastop za Kranjsko
ima tvrdka (121^
Ivan Perdan
v Ljubljani, Cesarja Josipa trg štev. 13.
Darila.
III. Izkaz darov poslanih pijaški kuhinji v Kranju od j6. januarja do 30. aprila t. L:
županstvo Mošnje  10 K, po dr. V. btem-piharju     -»kazenska    poravnava Krišelj-£rolih« 10 K, preostanek za šopek (JO v, Sini. Ratart c. kr. prof. v Ljubljani   6 K, pet. Majdič v Olju 20 K, župnik Matija jereb   v   Predvoru   3 K,   nadinženir Fr. Žužek v Ljubljani  10 K, Ant. Tre ven iz Jesenic 10 K, gdčna. Rozalka Deisinger iz Škofje   Loke   nabrala   pri   občnem zboru olepševalnega društva škofjeloškega v gonilni   Deisinger 20 K,   Antonija   in Fran fršina iz Šenčurja G K,  vesela družba v rilni pri gospej Ivani   Muiej v Radov-vi 3 K, neimenovane 140 K, prof. kolegij za februar 15 K, preostanek prebitka trnovskega plesnega vem-ka dne 1. febru-aja 1903 SO K, vstopnina   na zamujeni bal   10 K, gospod   in   gospa   Graiser iz Šenčurja 10 K, ker se nista  mogla udeležiti   nedeljskega   trgov, plesa v Kranju, V. Zavrl, nadueitelj v Begunjah pri Lescah 5'40 K. katere so nabrali v veseli družbi t>redpustnega kluba samcev pri g. Fajdigi na Zgoši po humorističnem   predavanju s potovanja zmrzlega   petelinčka gg. J. Ra-kovec, J.  Gašperin   in A. Mencinger, kazenska pravda Hanžiča   Gašperlin M. (po dr. Fr. Prevcu) 12 K, župnik Fr. Rajčevič v Grahovem  35 K, A. Z.  najdenih 10 v, c. Pet. Majdič, povodom nakupa trgovine W,   Killerja   v blagi   namen   200 K, gospa   Eliza   Matajc iz Stražišča 186 kg krompirja   in   27   kg  fižola,   kaz. pravda L. Gašperlin   proti  J. Lužovc (po dr. Fr. Prevcu) 10 K, mesto venca na krsto bia-gega   in    miroljubnega    župnika - dekana ljutomerskega   Iv. Skuhale   g.   notar Ant, Šlamberger 20 K, prof. Jeršinovič najdenih o- v.. Fr. Jezeršek  iz   Kranja 10 K kot vstopi^iia. za trgovski ples, kaz. poravnava Ognar   ca.   Zupan   (po   dr.  Fr. Prevcu) 10 K,   g. Jos.   Boncelj,   trgovec v Železnikih, povodom poroke svoje hčere Line z g. Ant. Globočnikom (po uprav. Gorenjca) 10 K. župnik  Fr.  Porenta v Krizah pri Tržiču   10 K, J. Rakove  in  C. Pire za zabavo  v  kupeju   2 K.   prof. kolegij za marec   14 K,   gospa  Ferdinanda pl. del. Negro   20 K, v kazenski  zadevi M. Leve proti J. Jurca radi razžaljenja časti plača g. Jurca 10 K (po sod. adj. Antloga), namesto venca na krsto pok. prijatelja Andr. Žumra:   prof.   dr.   V. Korun   v Ljubljani 3 K,  dr.   Iv.  Kladva,   c. kr. okr.  sod. v Tržiču 10 K, c. kr. poštne pom. uradnice v Kranju 6 K, g. Mar. Mavr   10 K, nadalje   odborniki   Dij. kuh.   svojemu članu K (dr. Edvard   Savnik, V.   Majdič. in dr. Fr. Prevc   po   1 K,  Ant. Šlamberger, dr. Fr.  Kropivnik in Ant. Zupan po 2 K) Rajm. Sušnik, gostilničar v Kranju JO K, po  5 K: ces. svet. in župan   K.   S-vnik in Urban   Zupanec v Ljubljani,  po 4 K: dr.   Kušar,    tiskarnar    Lampret, Janko 3Iajdič, prof. Ant. Peterlin, sodnik Fr. Peterim,   Ciril   Pire,   Iv. Rakove   in tvrdka R. & Rooss,   po   3 K:   Rudolf   Kokalj in dr.  Val. Štempihar,   po   2   K:  J (esnik, B.   Kajzelj   in   J.   Mejač   iz   Ljubljane , A. Grčar   iz   Radovljice,   prof.   dr. Herle, H. Rebolj, Al. Seliškar, Iv. Valenčič, prof. Jeršinovič, dr. Zmavc, Vrban_ in Savan in načelnik  Iv. Batagelj,   po 1 K: J. Hudo-vernik, K. Jager, F. Pollak, Janko Sajovic in Fr. Savnik, notar Šlamberger (po prof. dr. Zmavcu)  3 K,   Fr. Roblek   letni prispevek 10 K, Pet. Majdič iz Celja mesto venca na krsto umrlega ravn. Žumra 10 K, posojilnica v Radovljici  100 K, nadzorni-feova   nagrada   40   K,   N. iz   M.   30 K, prof. kolegij   za april 12 K,   Al. Seliškar izgubljenih 98  v., poravnava   kaz. zadeve Manice   Polajner   proti   Jul. Kmet (plača s.ednja) 10 K, kranjska hranilnica  v Ljubljani 100 K, A. P. odklonjeno povračilo za   vstopnico   k   oratorijskemu koncertu Glasbene Matice dne 22. aprila 1903 8 K, dr. Ant. Arko v Skofji Loki, povodom sprejema krste   pok. rojaka   dr.   Fr. Moharja, kr.   kot. Iječnika z sv.  Ivana   Zelini svoj honorar   10 K, kaz.  zadeva   Mine Golob proti   Lovr.   Kunstelj   (po  sod. adjunktu J. Antlogu) 5 K, Jos. Prosenc, glavni zastopnik Feniksa v Ljubljani 10 K.
Zahvaljujoč se za blage darove, prosi odbor vse podpornike in prijatelje mladine, naj ostanejo Dijaški kuhinji v Kranju naklonjeni še nadalje.
Proti prahajem, luskinam in izpadanju las
deluje najboljše priznana
TaiB-cMniD tiittira
Svila za bluze
katera okrepeuje 1»mI»««, odstranjuje lupite in preprečuje Izpadanje lan.
1 steklenica z navodom 1 K.
Razpošilja bo z obratno poŠto ne manj kot dve steklenici.
haloga vseh preizkušenih zdravil, medic, mil, medicinal. vin, specijalist, najfinejših parfumov, kirurgičnih obvez, svežih mineralnih vod i. t. d.
Dež. lekarna Milana Lensteka v Ljubljani, Resljeva cesta it 1
poleg novozgrajenega Fran Jožefevega
iubil. mostu (204—16)
od 00 kr. do Ugld. 35 kr. za meter —
zadnje novosti! — Franko in že oearl-njeno. Bogata izbira vzorcev s prvo poŠto. Tovarna za svilo ftenneberg, Ziirleh. 6 (40—2)
Za bolne na želodcu f
Kadar komu ne tekne
jed, ali je želodec slab, ako se neredno prebavi j a, pri glavobolu, če izvira od pokvarjenega želodca, pri želodčnem krču etc. etc. priporočamo ža od desetletij znane in vsled svojega izpričanega in izkazanega vpliva posebno priljubljene Brady-jeve želodčne kapljice (marijaceljske). Imamo v dokaz tega stroko vnja&ka odobravanja kakor tudi ne-brojna priznalna pisma, v kojih se to sredstvo v toplih, da često nedopovedljivih izrazih zahvale, hvali in priporoča. Nizka cena 40 kr. za majhno in 70 kr. za veliko steklenico omogočuje vsaj-kemu, da more to izkazano, izvrstno sredstvo v zalogi imeti ter se ga poslužiti, kadar nastane potreba.
Brady-jeve želodčne kapljice (marijaceljske) je možno kupiti v lekarnah, vsak pa naj zahteva izrecno Brati y-jeve želodčne kapljice (marijaceljske) ter naj pazi na varstveno znamko in podpis, da se obvaruje ponarejenih izdelkov.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 2. maja: Avgust Jak, knjigovodja, 60 let, Gorupove ulice St. h, Carcinomahe-patis — Avgust Tičar, zidarjev sin, 9 mes., Cerkvene uiice St. 21, črevesni katar. — Emerih Za vadil, stroje vodjev sin, 9 let, Res-ljeva ceata št. 25. vnetje možganske mrene. — Josip Dolenec, krojač, 69 let, Cerkvene ulice št. 7, spridenje jeteter.
Borzna poročila.
Ljubljanska
„Kreditna banka" v Lj ubijani.
Uradni kurzi dunaj. borze Naložbeni papirji.
i*a*/t majeva renta
5. maja 1903.
4-20/« srebrna renta   .   . . i* o avstr. kronska renta . i°/o     „ zlata 4° o ogrska kronska „ 4%     „    zlata „ i% posojilo dežele Kranjske iVa0'«) posojilo mesta Spijeta 41 «•/•     n        » Zadra 4l/t°/o bos.-herc. žel. pos. 1902 4°/0 češka dež. banka k. o.
4°/o     ii      »      ii      ž- °-4V*°/o zast. pis.gal. d. hip. d. pešt.   kom. k. o. z 10* o pr. .   .   .   . .
zast. pis. Innerst. hr.
,.     „   ogr. centr. deželne hranilnice zast. pis. ogr. hip. b. obl. ogr. lokalne železnice d. dr.  .   . .
„ češke ind. banke 4°/0 prior. Trst-Poreč lok. žel. ia/0 „ dolenjskih železnic ($•/,    „   juž. žel. kup.
*'/*•/.
dl/ o/
* /s /o
* ii /o
4l/a°/o av. pos. za žel. p. o.
Srečke
Srečk«.
od ieta 1854
1864
/6
11 it
tizske......
zemlj. kred. I. emisije
d      »»   **■ ii ogrske hip. banke . srbske & frs. 100"—
turške.....
srečke    . .
8asilika
Kreditne . . . .
InomoSke n . . .
Krakovske „ . • .
Ljubljanske „ .
Avstr. rud. križa „ . .
Ogr. ,. ,, „ m       m .
Etudolfove „    .  . .
Salcburške „ Dunajske kom. „
Delnice
Južne železnice . . . Državne železnice. . , . Avstro-ogrske bančne del. Avstr. kreditne banke . . Dgrske , „ Zivnostenske „      . .
Premogokop v Mostu (Brux) Alpinske montan .... PraSke želez. ind. dr.    . .
Etima-Mur&nyi.....
Trboveljske prem. družbe . Avstr. orožne tovr. družbe Češke sladkorne dražbe .
Valute 1
C. kr. cekin......
20 franki.......
20 marke.......
Sovereigns ......
Marke........
Laški bankovci.....
Rubjji........
Denar
100 75
100 60
101 10 12120
99 55 121*30
9975 100—j 100'—
102 — 9960 99 60
101 —
107 20 101 —
100 80 100 20
100*—
100 — 98 50 99-50
30775
101 —
174- -183 — 249 — 158 — 276 —
259 — 90 —
117 50 19 —
438 — 8i25 74— 70— 54 90 27 — 68 —
a 75 —
440-—
48-688 —
1613- 50 672 50 723-252 — 676-387*50
1676— 482'— 385 — 350-155 —
11-32 19*07 2343 23 94
11697 95 25
252*50
Blago
100 95 10O 80 10130 121-40 99 75 12150
100*55
100 60 102-—
108 — 102 —
101*50
101 20
101-—
101 —
9975 309 75
102 —
184 185 252 159 281
263' 93 —
118 50 20.—
442'-8^25 78*— 75 — 5590 28 — 72 — 79 —
445'—
49 — 687 —
16?3 — 67.; 50 724* — 253-— 682 — 388 50
16 80 — 483 — 390 — 361.50 157 —
1136 1909 2349 24 —
117 15 9545
253-50
Žitne
cene
dne 5.
Termi
f tarioa za maj  .   . . .      „ oktober. .
33
v Budimpešti.
maja 1903.
Koruza
3VQ3
•t
ii
m
za 50 kg
ii   50 n
maj   .   .   .    „ 50 „
maj.....50 „
julij  ...    „ 50 1t
oktober.  .   M BO „
erektiv.
Nespremenjeno. 5 vinarjev ceneje.
767 741 646 631 635 556
Meteorologično poročilo.
Viiina nad morjem 306*3.  Srednji aračnJ tlak 736 0 mm.
	Cas opazovanja	Stanje barometra v mm.	o«> B g i|	Vetrovi	Nebo
4.	9. zv.	726 6	126	al. jzahod	oblačno
5. »	7.zj. 2. pop.	7265 7284	89 155	brezvetr. ar. jzahod	deS i oblačno
Srednja včerajšnja temperatura 137°; normale: 12 5°. Mokrina v 24 urah:   8 3 mm.
Tužnim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest,  da je naš pre-ljubljeni oče itd., gospod (1239)
Matej Šolar
posestnik in fužinar
danes ob 11. uri zvečer po dolgi in mučni bolezni v 76. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb pokojnega bode v sredo, dne 7. t. m. ob 6. uri popoludne.
Maše zadušnice se bodo brale v farni in podružni cerkvi v Kropi. Kropa, dne 4. maja 1903.
Fran Šolar, Josip Šolar, kaplan, sinova. — Kati omož. Oblak, Marija omož. Jalen, Ivana, hčere
Globoko užaljenega srca javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je loga Vsemogočnemu dopadlo, na-"}ga, iskreno ljubljenega očeta, od-nosnSk brata, svaka, strica, blago-rodnega gospoda
Ivana Loger
c. kr. sodnijskega nadsvetnika v p.
danes ob 10. uri dopoldne po dalj šem boiehanju, previdenega s svetimi zakramenti za umirajoče, v 84. letu svoje dobe k Sebi poklicati Pogreb dragega pokojnega bode v sredo, dne 6 t. m., ob 5 uri popoludne od hiše žalosti.
Sv. maše zadušnice se bodo darovale v samostanski cerkvi v Novem mestu.
Dragega pokojnika priporočamo |v blag spomin. (1240)
Novo mesto, 4. majnika 1903.
Žalujoči ostali.
Zahvala.
Za mnoge dokaze pre3rčnega so-žalja ob smrti blagorodnega gospoda
Avgusta Jak
tovarniškega knjigovodje
kakor tudi za častno spremstvo ob pogrebu izrekajo najtoplejšo zahvalo darovalcem prekrasnih vencev, sorodnikom, prijateljem in znancem ter ostalim udeležnikom pokopa
11138: žalujoči ostali.
Ljubljana, dne 4. maja 1903.
Zahvala.
Za mnoge dokaze prisrčnega sočutja ob času bolezni in smrti naše preljube in nepozabne hčere, ozir. sestre, svakinje in tete, gospodične
Marice Majaron
gojenke IV. 1 pripravnice
izrekamo prisrčno zahvalo čč domači duhovščini za tolažilne posete v bolezni, dalje vsem onim, ki so prišli od blizu in daleč in so s svojo vdeležbo žalno slavnost dokaj povišali, kakor tudi darovateljem krasnih vencev in domačemu učiteljstvu za častno spremstvo s šolsko mladino. Posebno topla zahvala pa bodi izrečena gg. pripravnikom za krasno ganljivo petje ter velečastitemu g. profesorju Kržiču, ki se je z gospodičnami gojenkami IV. letnika, součenkami umrle, izvolil pogreba vdeležiti 11232)
Obenem bodi vsem prijateljem, znancem in sorodnikom iskrena zahvala za izraženo sočutje.
V Borovnici, 1. maja 1903.
Žalujoči ostali.
za bolne na želodcu
Kadar komu ne tekne jed, pri želodčnih nadlogah, pri slabosti, glavobolu vsled slabega prebavljanja, pri želodčni slabosti, pri nerednem probavljanju itd. pomagajo takoj (2541—12)
Bradyjm želodčne S kapljice.
Na tisočo zahvalnih In priznalnih pisem 1
Cena steklenici s podukom, kako jih rabiti. 80 vin., dvojne 1 K 40 vin. Dobiva se v vseh learnah.
V Ljubljani v lekarni ,prl zlatem orlu',
Jurčičev trg. Svari so prod ponarejenimi Izdelki, pristne marijaceljske kapljico morajo  imeti var atvono znamko" In podpis 0*4K53fp
„Slovenski Narod"
se prodaja v posameznih izvodih po 10 h v sledečih trafikah v Ljubljani:
L. Blaznik, Stari trg št. 12. M. Blaž, Dunajska cesta št. 14. H. Dolenc, južni kolodvor. M. Favai, Spodnja Šiška pri kolodvoru.
H. Fuchs, Marije Terezije cesta, nasproti Kolizeja.
A. Kališ, Jurčičev trg št. 3. A. Kane, sv. Petra cesta št. 14. A- Koch, Cesarja Jožefa trg (Mahr-ova hiša)
I. Kos (J  Schweiger), Kolodvor-
ske ulice št 26. A. Kustrin, Breg št 6. J. Kušar, sv. Petra cesta št. 52. J. Sušnik! Rimska cesta št. 18. A. Svatek, Mestni trg št. 25. F. Šešark, Šelenburgove ulice št. 1.
Zidani most: Mary Peterman, trafika na kolodvoru
Št. Peter na Krasu: A- Novak, na kolodvoru juž. želez. . Trst:
Mihael  Lavrenčič, Piazza Ca-serma št. 1.
Mesečna soba
za 2 gospoda se odda s 15 majem.
Stari trg štev. 32.
(I. nadstropje.) (1233)
Dobro ohranjena 1228-1
garnitura
in jedna pisalna miza se ceno proda.
Gosposke ulice štev. 15.
InJUBLJANSK
MESEČNIK ZA KNJIŽEVNOST IN PROSVETD.
LETNIK XXIII. (1903).
Izhaja po 4 pole obsežen v veliki osmerki po eden pot na mesec v zvezkih ter stoji vse leto 9 K 20 b,   pol leta 4 K 60 h, Četrt
leta a K 30 h. Za vse neavstrijske dežele 11 K 20 h na leto. Posamezni zvezki se dobivajo po 80 b.
„Ndrodna Tiskarna" v Ljubljani.
V Ameriko
je najkrajša,  najprijetnajša   in naj-ceneja vožnja čez Francosko
Havre — New-Tork ali Antwerpen — New-York, Havre — Fhiladelpliia ali Ant werp en - Philadelpliia.
Natančnejša pojasnila in cene naznanja rado voljno in zastonj    (1204 —2;
Jvan BihcU
zastopnik generalne agenture (za celo Švico)
v Buksu (meja) zraven kolodvora.
Benitna ponudba7
Upokojen oro3niški postaje-vodja, j nekoliko premoženjem, išče tem potom gospico, oziroma vdovo brey otrok, staro ne nad 32. let, potrebno vzgojeno, dobrih lastnostij, šivilja ima prednost. J meti mora vsaj tri tisoč kron premoženja,  oziroma hišo 3 nekoliko zemljiščem omenjene vrednosti,   v  prijavnem kraju, na pr. v bližini mesta, trga ali jfelejniške postaje.  Pismene ponudbe,  ako mogoče s sliko in pravim naslovom, do t2. maja pod „Odkritosrčnost", poste re-Stante, Ljubljana. a216-l)
Pozor! Pozor!
Prostori
na Kongresnem trp št. 12 v Ljubljani
v kojih se sedaj nahaja »Nirodna (1212 -1) Tiskarna«
oddajo se s 1. novembrom t I.
u najem.
Prostori se dajo porabiti deloma kot privatna stanovanja, deloma pa so primerni z<* kavarno ali restavracijo.
Izredno ugodna lega!
3šče se
za avgust stanovanje: z 1 veliko svitlo sobo in prostorno kuhinjo ali pa dvema manjšima sobama. — Ponudbe do 7. maja na upravništvo „Slov. Naroda** z zahtevo najemSCine. (1237—1)
Stanovanj e
s petimi sobami in predsobo, se takoj odda. a2i7—2) Več s* izve na Sv. Petra nasipu štev. 49.
Komptoarist
s trgovsko šolo. vojaščine prost, želi vstopiti V službo tudi izven Liubljane.
Ponudbe pod ,Komptoarist št. 19', poste restante Ljubl|ana. (1181—2)
Sprejme se
učenka
za manufakturno trgovino R. NMKLAUC v Ljubljani
Špitalske ulice štev. T>. 1239—1
Lepo stanovanje.
V elegantno izdelani novi hiši v obljudeni ulici se oddasta dve suhi in svetli stanovanji s 3 in 4 sobami in z vsemi pritiklinami za mesec avgust. Oboje stanovanji se lahko porabite kot eno. — Vpraša se v upravništvu „81ov. Naroda." (1227 — 2)
Lesna trgovina Htt*
Ivanka Tauzher
išče v lesni trgovini dobro izurjenega
agenta.
Biti mora vešč slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi.
Ponudbe na firmo v Ljubljani.
Občni zbor
„Centralne posojilnice slovenske"
v grškem (U35) se preloži na 28. t. m.
v istih prostorih in ob isti uri z istim dnevnim redom.
Uitta!!
Pristna
štajerska gorska vina
razpošilja od 14 kr. višje
Ivan Wouk v Foljčanah.
Iz prijaznosti  vsprejema naroČila in daje pojasnila gospod (975- 9)
Ivan Belič, gostilničar Ljubljana, Dunajska cesta štev. 6.
Triumph-štedilna ognjišča
za gospodinjstva, ekonomije i. t. dr. v vsakoršni izpeljavi. 2e 30 let so najbolje priznana. Priznana tudi kot najboljši in naj-trpežnejši izdelek. Največja prihranitev goriva' Specijaliteta: Stedilna ognjišča za hotele, gostilne, restavracije, kavarne i dr. Cenik« in proračuni na razpolago. Glavni katalog franko proti doposlani anamki. (862—12)
Tovarna za stedilna ognjišča „Triumph"
Golcl»c3timltlt «V Min.
ola   13,    O-ozen}« trljale©.
Josip fteich
->* parna
barvanja in kemična spiralnica ter likanje sukna
Poljanski nasip - Ozke ulice št. 4.
se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. Poitrezbu toeiiB. 20 Cene nlzlte.
Optični zavod
J. P. GOLDSTEIJS
Ljubljana, Poči trančo 1
priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih očal, lovskih in potnih  daljnogledov ter vseh  optičnih predmetov.
Zalega In edisa prodaja
22 zaznamovanje periia.
I£ gramtnophonov
ki igrajo izrecno močno in natančno.
■» 1     XgX»JW     liil^V.Jl^     UiUVUU     14-1    I I C* H— I I W*i .
Vi
4
1
vp2
Stari'trg 21. Glavni trg 6. Vegove ulice 12.
Pekarija
in slaščičarna
i
ZALAZNIK
m P
Prodaja moke
in raznovrstnih živil.
Prodaja drv in oglja.
Stari trg 32.
ž*8
m m
I
J. S. Benedikt
v Ljubljani, Stari trg
i k   glavne prodajalne na voglu).
i
■
Največja zaloga
klobukov
najnovejše fapone.
Prodaja na drobno !n debelo.
Cenilci brezplačno.
i
l f ■ ~' c,T.'iiT n q rt »i^ipa—.flg
Avg. Agnola
Ljubljana
i Dunajska cesta št. 13
Velika zaloga. steklenine, porcelana, svetilk, zrcal, šip itd. itd.
Steklenice, kozarci, vrčki itd.
po najnižjih cenah.
J
Angeljnovo milo
JVI&rzeljsko   (belo) milo
——  Jamčeno Čisti Jedrni mili. — --
a znamko
(972-9)
sta najbolj koristni Štediilli ITI iN za hišno rabo!-----------------------------------—=
Dobivate ju po špecerijskih prodajalnicah.
Tovarna mila
Pavel Seeman
Ljubljana.
Stanovanje
s 3 sobami in pr iti kli nami, se odda za avgustov termin.
Povpraša se Tržaška cesta št. 33 v Ljubljani. _ _ (1196—3
Pariška svetovna razstava 1900.
MMMU 3*1 "
DuD0CTEUR PIEBbE
SPARIŠ
Svetovnosiavna ustna voda.
Dobiva se povsod.     (231—*9)
Ces. kr. avstrijske državne železnice.
C. kr   ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku.
veljaven od dno 1. maja 190.3. leta. Odhod iz Ljabijane juž. kol. Pfaga čez Trbiž- Ob 12. uri 24 m ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak. Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v Aussee, Solnograd, čez Klein-Reifling v Steyr, v Lioc na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, čez Selzthal v Solnograd, Inomost, cez Klein Reilling v Šieyr, Line, Budjevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Prago, L:psko, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel. Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 1. uri 40 min. popoldne osobni vlak v Lesce-Bled, samo ob nedeljah in praznikih od 31. maja — Ob 3. uri 56 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Monakovo. Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bre-genc, Curih, Genevo, Pariz, čez Klem-tteining v Sieyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Franeove vare, Karlove vare. Prago (direktni voz i in II. razrj, Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo. iDjrektni vozovi 1. ia 11. razreda.) — Proga v Novo mesto la v Eocevje. Osobni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj v No^omesto, Straža, Toplice, KoCevjo, ob 1. uri 5 m popoludne istotako, ob 7. uri 8 m zvečer v Novo mesto, Kočevje. Prihod v Ljabijs.no juž. kol. Proga i* Trbiža. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo, Inomost (direktni vozovi I in II. razredaj, Franzensfeste, Solnograd, Line, Steyr, Ljubno, Celovec, Beljak. — Ob 7. uri \Z m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. un lb* m dep'Mne oaoum vlak z Dunaja čez Amstetten, Prago ^direktni vozovi I in II. razr), K&iJore vare, Heb, Marijine vare, Plzen, Budijevice, Solnograd, Lanu, Steyr, Pariz, Cierievo, Car       Bregenc, Inomost, Zeli ob j^eru. Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, St. Mohor,
Pontabel. — (H* 4. uri 44 m popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthaia, Beljaka, Celovca, Moi akovega. Inomoata, Franzenslesta, Pontabla. — Ob 6. ari ol m zvečer osoom vlak 2 Dima>o I ;ubna. beljaka. Celovca, Pontabla, Crez Selzthal jz lnomosta, čez Klein-Keitling iz Slcji, Linca, Budjovic, Pizna, Marijinih varov, Heba, Francovih varov, Prage, Lipskega — O.j 8. un 38 m zvečer osobm vlaK iz Leace-Bied sauuo oo nedeljah in praznikih od 31. maj.*. — pioga ;z Novega m©sta faa Eccfevja. Oaobni vlaki: Oo is. uri 44 m zj. iz Novega mesti, in Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 35 m zvečer istotako. — Oahod iz Ljubljane arz. kol. v Kamni*. Mešani vlaki: Ob 7. uri 2b m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoludne, ob 7 un 10 m in ob 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih, — Prihod v Ljucljano drž. kol. iz Eanimka- Me&aui viaki : Ob 6 uri 49 m zjutraj, ob 11. uri 6 m dopoludne, ob 6. uri 10 m m ob 9 uri 55 m zvečer samo ob nedeljah in praznikih. (Ij
Stanovanje
iz 3 sob in priti klin, z vporabo vrU odda se za 1. avgust t. i. 1215.:
na Kuhnovi cesti štev. 23J
lepa, piva. 2letna eSoejaj se po nuj ceni proda. (1195—d
liv«? ne pri  J. Kandušer, tr.B govcu v Mengšu.
I__________________ft
" -^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^
m®
ta«
i
mm
Trgovina z železnino „MERKUR"
PETER
mM
T 0*1]u, C3t«l61eb. oesta štev.
priporoča  svojo veliko zalogo
m|t>OIJi«ga 2«l«z« In jekla, pločevina, žico, kakor žioo za ograje, Htm ialeznlne, vsakovrstnega orodja za rokodelce, različnih Sag, poljedelskega orodja In sicer orala, brane, motike, kose, srpe, grablje Hi strojev; vsakovrstnih ponev, kljucalnicarskih izdelkov ter okov za vrata In pohištvo, z rabljev, vijakov in zakov, hišne in kuhinjske p€ ^ ^3 tehtnlo, sesalke, meril in uteži, raznovrstnih stavbinskih potreb464 ' t V
vsega druzega blaga za stavbe, hiše, vrte Hd. Traverze, cement, strešna lepenka, trsje za obijanje stropov (štet ^ lončena oevl, samokolnioe, oprav za strelovode, ter vse v stroko železne trgovine spadajoče predmete.
Tomaževa iHndra, zxa4>>oliSe umetno arJXojHak.
^ Bogata izber vsakovrstnih nagrobnih kriftov. 4e
Postrežba točna.
Gene nizke.
mestne hranilnice
Aktiva.
v Novem mestu dne 31. decembra 1902.
Račun hipotečnih posojil     .   . . ,, obresti: Zaostale
„      občinskih poaojil ....
„ menic........
„ meničnih obresti: Zaostale „ tekoči........
zalog.........
„ efektov........
efektnih obresti .... „     zamudnih obresti: Zaostale
„ inventarja.......
„ zavarovalnin......
„     uradnih stroSkov .... „     pro diversi
h blagajne.......
K
1392548 13093 99824 180247 39 87199 2790 336025 5371 968 599 46 47 2068 25871
h
66 06 50
59
94
55 82 19 64 22 fi9 99 58
2176742
33
Račun vlog.............
„ hipotečnih obresti: Predplačane .
„ obresti občinskih posojil: Predplačane
„ meničnih obresti: Predplačane .   . .
„ založnih obresti: Predplačane   .   . .
w davkov in pristojbin......
„ izgube in dobička: Čisti dobiček . .
Pasiva.	
K	h
2149080	06
8420	07
998	70
2623	36
4	82
126	65
16092	67
2176742, 33
Aktiva.  Bilanca rezervnega zaklada dne 31. decembra 1902. Paaiva.
Račun efektov: Vrednostni papirji
Viseče obresti ........
Poslovni dobiček.......
K h
54740 02
560 61
16093 67
71394
30
Račun glavnice
K
71394
71394
h
30
30
Bilanca posebne rezerve za kurzne izgube dne 31. decembra 1902.
Aktiva. Pasiva.
Račun glavnice Dobiček pri efektih
(1220)
CD O
z lepim sadnim vrtom,   je  na prod,
v Toplicah, na Dolenjskem
V^ć pove lastnica Zofija Pračei
tifff
celo   prvo   nadstropje, obetojece štirih   sob,   predsobe,   sobe za k in jo. k«-pel j i itd.   oddati  je   s  1. avgustom v Mayer-jevi vili, Levstikove ulice. n
Pojfjpnila  pri  lastniku, Kuhnovs cesta št. 23, pritličje, desno.
Mlad trgovski pomočnik
izurjen v žeieznini in šp*-ceri}SK^i; bifrgu, elužbujoč sedaj v večjem met^ na de/.eli, želi svojo službo preme niti v Izubijano, eventualno tud' i kako večjo mesto na deželi. (1200—2 Ponudbe naj e*e bUgovo^o pc slati na upravrnštvo »Slov. Nfar pod šifro: ,Trgovski pomočnik št. 15
Aleksandrov
c$mi in romance
Slegrantno opremljena knjiga S portretom in autografom pesnika in uvodom /j peresa
dr. Jvana Prijatelja. Cena:
Ukusno broš. Jf 3*50, po pošti Jf 3'70, v izvirni platneni ve^bi Jf 5'—, po pošti Jf 5'20.
2alošil ; W>
Lat*. 5cbluentner Ljubljeni.
• S
Rstmatslistiro mestns hranilnice v {fovem mestu.
S
PROTIN
revmatizem ozdravi se popolnoma zanesljivo po uporabi naše maže, ki se izdeluje v moji stari podedovani iz-delovalnici, in katera ozdravi že v kratkem času kostenico, protin, trganje v udih; tako so popolnoma ozdravile celo osebe, ki so bile že leta privezane na postelj. Za uspeh jamčim. Poftilja se v steklenicah z navodilom % iljeiiiu Mtirtia v Mladi Boleslavi št. 9 (ČeSko). — Na 8t< tine dopisov svedoči o dobrem uspehu
i
VašH Blagorodje! Ne morem si kaj, da bi Vam ne izrekel zahvale za poslano mi mazilo z navodilom, ker nisem več mislil, da ozdravim. Trpel sem velike bolečine v levi nogi m v križu poldrugo leto, nisem se mogel po koncu postaviti ter sem bil že primoran se po zemlji plaziti. Poslušal sem VaS svet in, hvala Bogu, edino Vaše mazilo me je popolnoma ozdravilo, za kar izrekam srčno zahvalo in Bog Vam povrni mnogokrat!
V Svikovi pri Pardubicah, 2./5. 1895 (1158-3)
Fr. Buditi*, kmetovalec.
Cenjeni gospod! Vase mazilo proti ,protinu-Gichtu, se je v nali rodbini že mnogokrat dobro izkazalo, za kar sprejmite naj-arčnejčo zahvalo
Z velespostovanjem
Aut. Puiu#.ll. kmetovalec
V Perući, dne 30. srpana 189©
»m •
•
t)
m
9 •
• •
•
•
i
m
■J
•
• • « f * *
#
«
*
9 « • •
• •
•
• •
vf
• •
:
0 •
Spretna šivilja
za perilo in obleke #
se priporoča. (1201-2) )elo solidno in po zmernih cenab.
Alojzija Geržina
Vodmatu, kavarna pri „malem slonu".
ta
Jfajtepše
fci
eleposestvo
Spodnjem Štajerskem   je na prodaj. Ceua 70.000 K.
'oslopij je 14 in vsa zidana. Proda se idi samo polovica s krčmo, prodajalno, iuogiadi, njivami, hostami in travniki.
Ponndbe pod ,,A. B." na uprav-ištvo „Slov. Naroda." (690—12)
U prospeh
Ustfedni
JlHampolško lođensko blago.
I Moderno sukno za obleke
'z I iz čiste ovčje volne razpošilja po zelo nizkih cenah (763—14)
1    Karol Kocian
e I tovarna za sukneno blago
B)lv Humpolcih  na Češkem.
IkSF" Vzorci na zahtevaoje franko. ~V83
Prodno drugod
kupite olje, poskusite prej svetovno znano tvrdko;
American
mmm ur
Ta družba razpošilja:
Olje za parne cilindre
za prevroč sopar, kakor tudi olje za stroje in vretena.
Naša olja so čudovito cena ter se j z njimi mnogo več prihrani, kakor pa z I drugimi fabrikati te vrste, in so priznano najboljša olja sedanjosti.
Popolna priznanja iz vse Evrope
so na razpolago.      (693—9,
Zastopnik s
Mihael Kastner v Ljubljani.
i
Pcdgradska posojilnica in hranilnica.
k 88-1902." (1203—2)
Stavbeni razglas.
Odda se izvršitev stavbe
^Girodnl Dom".
Trošek proracunan je na K 39.000. Pismene   ponudbe  vložiti   je do 15. maja in priložiti vadij v znesku
£ 1950.
Načrti, troškovnik in stavbeni poboji so na uvid v posojilnični pisarni.
Stavbeni materijal (kamenje, apno) P deloma pripravljen.
Zveza v Podgrad je iz sledečih postaj: Trnovo - Bistrica ali Šapljane 10 km), Herpelje-Kozina (20 km).
Podgora t Istri, 1. maja 1903.
Starešinstvo.
IWilhelmov zeliščni sok mnogo let že priljubljeni
A zoper
1 steklenica K 250 Poštni eolli = 6 steklenic K 10 —
franko       a (2721—7> na vsako poštno postajo pošilja
Franc VVilhelm, lekarnar
c. kr. dvorni zalagatelj v Neunkirchen, Spodnje Avstrijsko.
Jot znamenje pristnosti je na zavoja ciljen grb trga Neunkirchen (devet cerk?a). Dobiva se v vseh lekarnah.
^jer se ne dobi, se pošlje direktno.
„LJUBLJANSKA
Akcijski kapital K 1,000.000-
Kupuje  In prodaja
KREDITNA BANKA"
vse vrste rent, ustavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev
in deviz.
Promese izdaja k vsakemu žrebanju.
v Ljubljani, Špitalske ulice štev. 2.
ZiBNjm h ikskMjtili Dali predijse u mdustii pafirji.
izirebane vrednostne papirje in Zevv-auruje) ezedke proti
vnovCuje zapale kupone. Isrujrasaal lzjutel.
Vinkulugo in devinkuluje vojaške ienitninske kavcije.
Podružnica v SPLJETU.
Denarne vloge sprejem«
▼ tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dne vzdiga. (2975*05)
Promet s čeki In nakaznloami.
Kranjsko društvo v varstvo lova.
k
XI. rednemu glavnemu zborovanju
ki bode
dne 20. maja 1.1. ob pol 8. nri zvečer
■v restavraciji wpri Maliču".
Dnevni red: (1234—1)
1. Računsko poročilo za leto 1902.
2. Poročilo revizijskega odbora.
3. Volitev štirih odbornikov, in nadomestna volitev enega odbornika.
4. Volitev revizijskega odbora za leto 1903.
5. Posebni predlogi.
Samostalni predlogi za glavno zborovanje se morajo naznaniti vsaj osem dni poprej pri društvenem odboru.
V Ljubljani, dne 5. maja 1903.
Odbor.
Izvolite ogledati mojo
novo urejeno sukneno zalogo
v kateri se nahaja blizu 1000 raznovrstnih vzorcev
3F
Zrep&jte m s
Imbaškim re-
ditnim pivom
katero se dobi v steklenicah pri
Sdmtind 3(avčič-u
Ljubljani, Prešernove ulice
nasproti glavne poste. (11—101)
3(ontorista
in
trgovskega pomočnika
vojaščine prosta ter
blagajničarko
ne pod 30 let staro sprejme špecerijska trgovina v Ljubljani.
Ponudbe: Poste restante št. 7 Ljubljana. (1189-3)
Službe iddo
trgovski pomočnik
za železno in špecerijsko trgovino, prost vojaščine, vešč slovenskega in nemškega jezika.
Pojasnila pod „<St. 101" poste restante Ljubljana. (1150—3)
Trgovina.
Na prodaj je radi preselitve
dobra trgovina
z mešanim blagom
ob novograjeni železnici na Gorenjskem, kjer je vedno 4—5000 delavcev in je promet jako živahen. Pogoji so jako ugodni.
Kupci naj se blagovolijo pismenim ali ustmenim potom obrniti do Ivana Kač-a v Žalcu. (ii6o-3)
So
R. MIKLAUC
knjigotržec
V Ljubljani, Dvorni trg štev. 1.
Naznanjam, da sem prevzel od sNarodne Tiskarne8 v Ljubljani v izključno razprodajo Jurčičeve zbrane spise, potem letnike in posamezne številke »ljubljanskega Zvona1 in vse one knjige, katere so izšle v založbi „Narodne Tiskarne". —
Te knjige so:
Josipa Jurčiča zbrani spisi, zvezek I. do XI, broširan a 60 kr., elegantno vezan a 1 gld.
Posamezne Številke »Ljubljanskega Zvona14 po 40 kr.
Zbirka zakonov. L Kazenski zakonik, vezan k 3 gld.
Zbirka zakonov. II. Kaz. pravdni red, vezan a 2 gld. 80 kr.
Zarnlkovl zbrani splsL I. zvezek, bro&iran k 50 kr.
Dr. Nevesekdo: ,.4000". Povest, bros. a 50 kr.
A. Aškerc: Izlet v Carigrad, broš. k 20 kr.
Turgenjev: Otoi ln sinovi. Roman,
broširan a 50 kr. — »Url novelo, bros. k 20 kr. BeneS-Ti ebizsky:   Blodne dnle.
R^man, bro&iran a 70 kr.
Lefeb vre: Pariz v Ameriki, broširan a 50 kr.
Stat nominis ambra: Časnikarstvo ln nail časniki, broširano k 40 kr.
Jeli nek: Ukrajinsko dumo. Povest,
broširana k 15 kr. Hale vy: Dnevnik, broširan k 15 kr.
— Bazno pripovedke, broširane k 40 kr.
— Dve povesti, broS. k 25 kr. Theuriet:  TJndlna. Povest, broš. k
20 kr.
A. Trstenjak:  Slovensko gleda
UiČe, broširan izvod k 1 gld. Jurčič: listki, bros. k 15 kr.
— Gregorčičevim kritikom, broi. k 30 kr.
Avstrijski patrijot: „Partelwesen der Slaven", broširano k 50 kr.
Po znižani ceni priporočam: Fran Kocbek, Pregovori, prilike In reki. Prej
50 kr., sedaj numo SO kr*
Sprejemam tudi naročila na vse modne žurnale, na vse domače in tuje časnike ter knjige.
Največja in najcenejša zaloga, na drobno in na debelo
pravili švicarskih ur, ter zlatnine], in srebrnine.
^
0 •n
a
Št. 379. 8rebr. obesek
gld. —40, zlati z ametlstom gld. 4—5.
Št. 298. Zlata cil.-rem., z 10 kamni in dvojnim pokrovom gld. 24*—, 23 —
Št 438 Zlati doublo-uhanl, mali 70 kr., srednje veliki gld. 1—, veliki gld. 120; zlati, 14 kar., mali gld. 190. srednje veliki 260, veliki 3*40.
Št. 234. Srebrna cil.-rem., &16 u kamni gld. 470 do 550.
Št. 391. Srebrni obesek, močan gld. — 70.
Št. 295. Srebrna cil.-rem. z 10 kamni in dvojnim pokrovom gld. 650—V50.
(1210—2)
Št. 434. Zlati double-uhanl, 90 kr., večji gld. 120. Zlatl,i!4,kar., gld. 250, večji gld. 280.
Št. 418. Srebrna broška, golobČek na vejici gld. —'86.
Št. 333. Srebrna verižica za dame gld. 1*60. Double-zlato gld. 250. Zlata, 14 kar., gld. 10 —, 20—.
Št. 411. Zlata double-broška gld. 1*40 do 3*—; zlata, 14 kar. gld. 3 — do 9*—.
4
9 S Vi
p
9
s
o
Št. 469. Novo zlato i gld. 170-2 dO.
Št. 454. Novo zlato gld. 3 20 do 4 —
i
Jratt Čuden
Vljudno vabim in se priporočam za obilni obisk
urar, trgovac in posestnik, ud švicarskih tovarn ur in založitelj c. kr- nvstr. drž. dol. železnic.
8Q
30
Štev. 15.102.
Ustanova za ženitno opravo.
(1179-2)
Pri mestnem magistratu ljubljanskem podeliti je za tekoče leto ustanovo w znesku 200 K osnovano po tukajšnjem občinskem svetu povodom srebrne
poroke Njih VeliČanstve.
Do te ustanove imajo pravico uboge, poštene in v Ljubljano pristojne dekleta, ki so se v času od 24.. aprila 1902 do današnjega dne omožile in je prošnje za njih podelitev vlagati ffo 20 maj« t. I« pri tem uradu.
inag^istrat ljio."bl3air^ailci
dne 24. aprila 1903.
Najlepše likano perilo
se zajamči tudi »«»v»Jeiil roki po jako priprosti vp< -< svetovno slavnesa
meridanskega škroba na lesk
Fritz Schulz jun., Actiengesellschaft
t«t Iielp9Ela.  3 (660-3)
7l«t«i ovalinio ko pristen, Ce ima vsak zavoj poleg stoje« Globus (TaratT.no ildld MBlIHJd        znamko). V rudeCkastih zavojih h 100 gr. vaebine na prodaj
Sieloma razsiava Pariz 1900  v veČini špecerijskih in drogerijskih trgoTin in prodajalnic mila.
Prostovoljna razprodaja.
Prostovoljno se razprodajo
(1230 -1)
hiŠ«l v Ljubljani v Kolodvorskih ulicah
v katari se nahaja več let prav dobro obiskovana gostilna,
gospodarska poslopja, njive, travniki in gozdi.
Nekatere parcele so vsled svoje ugodne lege pripravne za stavbišČa.
Hiša je pripravna tudi za vsako drugo obrt. Plačilo po dogovoru.
Pojasnila v pisarni gosp. dr« Albina Kapus, odvetnika v Kolodvorskih ulicah h. št. 35.
Imam večjo zalogo
VOZOV
vseh vrst.
1077
Vozove izdelujem tudi po najnovejši dunajski in pariški modi
Fran Wisjan,
v Ljubljani, Rimska cesta št, II. zz= izdelovalec vozov ,
Šfc. 1945.
Razpis natečaja.
(1229)
\a petrazrednl c. fcr. rudniški ljudski Šoli V Idriji
je stalno popolniti
mesti dveh učiteljev in ene učiteljice
z dohodki IV. (četrtega) plačilnega razreda idrijskega učnega osobja, t. }. z letno plačo 1000 K, aktivitetno doklado letnih 200, oziroma 160 K, ter s pravico do 6 petletnic po 100, oziroma 80 K.
Lastnoročno pisane in po predpisih opremljene prošnje z dokaz lom učne spoaobnosti za ljudske šole z nemškim in slovenskim učnim jezikom je predpisanim službenim potom
=   tekom štirih tednov
pri podpisanem c. kr. rudniškem ravnateljstvu uložiti.
C. kr. rudniško ravnateljstvo v Idriji
dne 1. majnika 100$.
Pozor!
Pozor!
■ r
Priporočam svojo bogato zalogo puik nainovejMih elatemov in najno-'*vcj£e   vrate,   revolverjev   i. t. d.,   vseh   pripadajočih   rekvizitov in
ii.ii iiirlJe, poasbno pa opozarjam na
občinstvu
eartrocevne puške
katere izdelujem v svoji delavnici in katere se zaradi svoje lahkote in priroCnoati vsakemu najbolje priporočajo.
Ker se pečam samo z izdelovanjem orožja, se priporočam p. n. za mnogobrojna naročila ter izvršujem tudi v svojo stroko spadajoče iii poprave točno, solidno in najceneje.
Z valasposfcovanjem (643—18)
Fran Sevčik
puškar v Ljubljani, v Židovskih ulicah.
lliiHtroinii cenik se pošilja no zahtevo zaztonj. ~mm
AV6UST REPIC
sodnr
Ljubljana, Kolezijske ulica 16
("V   Trnove xxx)
izdeluje,   prodaj« in popravka vsakovrstne
po najnižjih cenah.
Su'.mnih ostankov veliko v zalogi.
Za pomtadHe m t poletio sezono
se priporoča trgovina s suknenim, s platnenim in z manufakturnim blagom
HUGOIHL
I    xxxv Ljubjani x x x ^   v Spitalskih ulicah it. 4.
Vzorci na zahtevanje poštnine prosto
co
■ MU
c5
s*
spredaj ravna oblika,
ne ti       na želodec.
priporoča v največji izberi
Alojzij perschć
v Ljubljani Prod škofijo *t. 21.
UMinon-liano
leta
1842.
Tovarna in prodaja oljnatih barv, firneža in lakov.
—►-t  Električni obrat, f*-
Brata Ebnt
Prodajalna in komptoar:
Miklošičeva cesta it. 6.
Delavnica:
Igriške ulice št. 8.
Pleskarska mojstra o. kr. drž. h e. kr. prit. Jož. želez.
Slikarja napisov.
Stavbhska in pohištvena pleskarja.
Velika izbirka dr. Schoenfeld-ovih barv v tubah za akad. slikarje.
Zalega čopičev zrn pleskarje, slikarje in zidarje, štedilnega mazila za hrastove pode, karbollneja itd.
Posebno priporočava slav. občinstvu najnovejše, najboljše in neprecenljivo sredstvo za likanje šotnih tal pod
imenom „Rapldol". Priporočava se tudi si. občinstvu za vse v najino stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot priznano reelno in fino po najnižjih cenah.
t a.
\
Prid. Hoffmann
v Ljubljani, Dunajska oosta
priporočaj svojo največjo zalogo
vseh ust
\
/
R
žepnih ur
zlatih, srebrnih, iz tule, jekla in nikla kakor tudi atenskih ur, budilk in sa-I Ionskih ur, : vse samo ooore do najfinejše kvalitete
nizkib csnab.
▼ tepnih in stenskih urah so vedno 19 v zalogi.
Popravila se Izvršujejo nejtooneje.
Eisisisnsrsisfi
JllkO ZleJlAVIti
I so
koncertni aparati
s ptoSčaml.
Aparat kakor kaže prtbbj staaa 78 JJ.
Vefiji aparati, kakor tudi
automati za gostilničarji
do MO K. (732-1
Prodaja tudi na obroke,
gOVOri, VellUev lafcera
se smeje, gramofonskih ploš^
POJ6 Id       Zamenjava starin ploSč.
zvizp. O a  CexLiad x«u»tor>.3- • -«e>
i Stanovanja.
S Za avgustov termin so v novih Kopoikovih hiwah na Blei
3? weiaoas ceoti Še mnogovrstna stanovanja za oddati. Jako elegantna, Wt najnovejše urejena in dobro presušena, tudi s porabo vrta. Najboljši zrak 0t in solnčni kraji. Stanovanja obstoje iz 3, 47 5 sob, na zahtevanje pa {Qr tudi iz 7 do 8 sob; pri vsakem stanovanju je 1 predsoba, 1 soba za jat služkinjo, jedilna shramba, klet, podstrešni prostori itd. Pri večjih stanu vanjih so tudi kopalnice in periinice. Izbrati je mogoče pritličje, I., II. "J* ali III. nadstropje.   Cene so jako nizke.
«Več se poizve pri lastniku istotam ali pa v Šelenbungovih ^ ulicah otev. 5 (v trgovini s cvetlicami in semeni).       (3134—39)
«a«ft«a««««aaaoa«a«aaaaaaa«ft«i
|OO^Ba4
Vsled izpraznjena polovico trgovinskega lokala
velik def svoje zaloge
in sicer v oddelkih
I^T prodati po zolo znižanih cenah.
Najprej se bode prodajalo : raketi, kolesarski plašči iz kaučuka, palice za izprehod, palice za lirlbolazce, vsakovrstna igrače, košarice, potne ko v čeke in različni galanterijski i usnjeni izdelki. (1180—3) Prodaja pričetih vezenin, uzorcev, predtiskanih ročnih del itd. se
bode pozneje naznanila.
Priporočam poslužiti se ugodne prilike za prav ceno in dobro nakupovanje in belježim z velespoštovanjem
tjubljana, jffestni trg St. 8.
prej Karol Karinger.
Zarezane strešnike
vštricne (Strangfalzziegel) in francoske (gepreste Falzziegel)
zidarsko opeko
CCItlCnt roman in portland
glinaste peči in štedilnike
plošče za tlak samotne in cemetne
kakor tudi (854-7)
vse drugo stavbinsko blago
ponujajo po najnižjih cenah v poljubnih množ nah
F. P. Vidic & Comp., Ljubljana, i
Oddaja trgovine. H
DovoUm si naznaniti svojim p. n. večletnim zvestim odjemalcem, da sem svojo TO let obstoječo
galanterijsko in tapiserijsko trgovino
gospodični Blanki Nemecz.
Zahvaljujoč se najsrČneje  za vedno mi  izkazane- prijazno naklonjenost prosim udano,  da blagovolite  meni izkazovano za&pa prenesti na mojo naslednico, ter se priporočam
z velespoštovanjem
(H66-3) Karol Karingor.
Z vljudnim ozirora na gorenje naznanilo, mi je čast naznaniti, da sem bila 19 let v eni prvih tukajšnjih, trgovin galanterijskega blaga in igrač za po9k>vodinjo ter sem si v teku časa pridobila dovolj znanja, da> zamorem izpolniti vse v tej stroki mi stavljeno zahteve.
Obetajoč, da si bom prizadevala, zadovolji« svoje cenjeno odjemalce v vsakem oziru s.e priporočam
z veiespoštovanjem
B.anka Nemecz.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr* Ivan T avl ar.
Lastnina in tisk .Narodno tiskarne".