93. Jt8WllRo.
v Uniiijnni, i nedeljo ZZ. aprila 19Z3.
Leto mi.
Q
Izhaja vsak dan popoldne, lsvsemil nedelje la praznika.
Irtserati s do 9 petit vrst A 1 D, od 10—15 peti t vrst i 1 D 50 p, večji insemtt petit vrsta 2 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici petit vrsta 3 D; poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 O; ženitne ponudbe beseia 75 p. Popust le pri naročilih od 11 objav naprej. — Inseratnl davek posebej.
Vprašanjem glede inseratov na} se nrilo!i znamka za odgovor.
Upi a valit vo „Siov. Naroda*' ln „Naredna tlakama" Kaaflova nlica St 9, pritlično. — Telefon ftt. 304.
Dredaiiiro „tlo*. Dopise apre|ei
Naroda" Kaaflova alte a ft I, L nadstropfe
Telefon eter. 94. ta le podpisana la zadostno franko van o. Rokopisov ao no vrata. "aP9
Posamezna Številke:
v Jugoslaviji vse dni po Din 1-— v inozemstvu navadite dni Din 1, nedelje Din 1*25
PoStnina plačana v gotovini.
»Slovenski Narod" velja:
v Ljubljani
po pošti
12 mesecev 6 . 3 . 1
Din
120-— 60 — 30-— 10 —
Din
144-— 72'—
36 — 12"—
V Inozemstvo
Din 216 — .    108--. 54--1S--
Pri morebitnem povišanju se ima daljša naročnina doplačati. Novi naročniki naj  pošljejo v prvič naročnino vedno   gSOJT pO nakaznici. Na samo pismena naročila brez poslatve denarja se ne moremo ozirati.
D združevanju nacionalnih sil.
Glasovi, ki se sedaj množijo radi združenja nacijonalnih sil v Sloveniji, zaslužijo splošno pozornost Novinarski motrilec javnega življenja in narodovega razvoja jih bo še posebej upošteval. Kakor je geslo združenja za ene taktično sredstvo strankarskega razširjanja, tako za druge lahko pomeni nekaj globljega, nekaj idealnejšega. Namreč pre-osnovo javnega delovanja, duševno združenje naprednih sil, izpreobmenje in klic po novem življenju.
Priznajmo! Polom 18. marca ne pomeni samo strankarskega poraza, temveč v prvi vrsti moralično in strokovno nesposobnost slovenskega naprednega življa za javno in politično delo. Mesto, da se je v svobodni državnosti povspel na višino prvega javnega, duševnega in političnega činitelja svoje pokrajine, je razpadel v anarhistične brezpomembne drobce. Mesto strokovnega gospodarskega in socialnega tehničnega in zdravstvenega dela, svežega kulturnega in prosvetnega ustvarjanja ter dozorele državljanske politike smo zašli na stranpot vsesplošnega zabavljanja in brezdelja. Če je danes napredni živel j razcepljen in nezadovoljen, niso krive razmere. On sam nosi odgovornost. Velika doba je našla male ljudi in še bolj nesposobne inteligenčne kroge.
Petletna bilanca naprednega in nacionalnega slovenstva je pač klaver-na. Zato ni nič čudnega, ako se javljajo glasovi, ki kličejo na zopetno združenje, na prenovljeno javno delovanje. Hočemo izpregovoriti o tem geslu s stališča, ki ni strankarsko omejeno, temveč ki vidi v novi paroli čuteno potrebo naših širših nacijonalnih krogov, da se organizirajo za novo, poglobljeno in izpopolnjeno javno delo, da se združijo k novi borbi za naše nacijo-nalne resnice.
Saj imamo take življenjske resnice! Prvo, najsvetlejšo — našo državno idejo. Samo brezprimerna lahkomiselnost omalovažuje svetost zgodovinskih naključij, ki so nas storile državno samostojne in nas postavile v eno vrsto z ostalimi evropskimi državami. Državnost je za vsak narod krona njegove nacijonalne aspiracije, vrhunec njegovega nacionalnega ponosa. Da ni prišla Jugoslavija, bi bili Slovenci likvidirali s svojim jezikom in s svojo slovansko krvjo.
Druga resnica! Ali nam niso naši književni predniki pokazali pota svobodnega notranjega ustvarjanja, široka in v brezkončnost vodeča,   da lahko
oplodijo Človeško življenje z notranjo srečo in zadovoljnostjo. Imamo velike vzore pri drugih narodih, kako jim pa sledimo? Sodobna socijalna stremljenja, gospodarska snovanja, družabna sožitja, tehnični in industrijski napredki, šolska in zdravstvena stremljenja so primeri, odkoder bi mogli zajemati znanje in pobude za samostojno preosno-vo naših domačih prilik. Treba je samo dobre volje, delavnosti in pa strpljivosti
Združevanje in poglabljanje nacijonalnih sil v naši pokrajini in vsi klici po njem zadobe iz tega vidika nov pomen. Ne gojitev partizanskega članstva, temveč združevanje inteligence in naroda k novemu javnemu delu. Stranke in voditelj! si morajo postaviti nove cilje. Stranka ni samo organizacija, ki dobavlja državni upravi vrhovne voditelje. Strankino delo mora biti v prvi vrsti posvečeno javnosti, narodu. Svoje sile naj razvija v vzgojnem smislu. Naj budi, vzpodbuja, vzgaja, navdušuje za velike cilje državnega in kulturnega dela. Stranka razvijaj zajednico ustvarja-fočih delavcev, dvigaj aktivne sile iz naroda, organizirati jih k smotrenemu delu v korist države in posamnika. Pri nas se pojmuje stranko kot pripravo za volilne borbe in kot družbo, ki uresničuje svoje zasebne interese. Stranka pa mora postati narodna institucija, element civilizatoričnega in političnega napredka. Misel kolektivnega gibanja in združitve oseb, ki se medsebojno vzpodbujajo in navdušujejo za velike življenjske resnice, ji mora biti jedro in hmelj. Javno, duševno gibanje, pokret idealno usmerjenih, k pozitivnemu delu pripravljenih ljudi, ne pa volilna agitacija.
Politični voditelji morajo postati duševni voditelji. To so pa taki, ki nosijo v notranjosti ogenj ljubezni do bližnjega in neodoljivo silo blagovesti novih življenjskih resnic, pa najsi so političnega, gospodarskega, socijalnega ali duševnega značaja. Stranka, ki ne temelji na duševnem gibanju, je obsojena, da propade. Prej ali slej.
Napredno in narodno gibanje pred vojno je bilo takšno. Sedaj imamo nacionalni pokret, državnost in neizmerne naloge, ki nam jih zastavlja politična in kulturna samostojnost. Živeti nam je treba na lastnih nogah, z lastnimi razumi moramo voditi svojo državno in javno usodo. Pokažimo, da je v nas dovelj dobre volje. Zberimo se k skupnim posvetovanjem za novo združitev naprednega nacionalnega dela.
Sedaj ni čas razmišljati načelne in osebne spore. Treba je delati. Kdor čuti potrebo po delu in borbi, se bo pridružil in bo premostil osebna nagnenja. Ne s kritiko, ki je anarhistična in ki cepi naše vrste, temveč z dobrohotnostjo, z delavnostjo bomo premostili se-
danji padec naprednih javnih sil in bomo omogočili novo duhovno združitev, novo sintezo naprednega slovenstva. Začnimo delati javno, prosvetno, kulturno, političnovzgojno, zdravstveno, tehnično!
naša uprava.
Vsak objektivno sodeč človek mora pripoznati, da je uprava danes že taka, da naravnost boli in peče naše ljudi. Ni čudno, da se obrača gnjev zoper državo, ko ta ne samo trpi. ampak nekako naravnost pospešuje slabo upravo. Da pa ta način upravljanja občutevajo tudi že naši bratje na jugu, dokazuje nam razprava drja Milenka R a d o-tiča, kotarskega predstojnika (menda v Bosni ali Slavoniji), katero je priobčil v letošnji februarski številki »Policije«, ki velja za poloficijelno glasilo ministrstva za notranje stvari. Ni moč misliti, da bi lastnika in glavna urednika tega mesečnika, ki sta obadva načelnika imenovanega ministrstva, ne imela izrazitega namena s priobčltvijo R a d o t i -ć e v e g a članka: »Zašto nam je uprava loša?«, načeti problem tudi za Srbijo, ki je na tako upravo že od nekdaj navajena: Ali se tudi v Srbiji že svita, da je treba napraviti kraj takim razdorom? Naj v naslednjem navedemo ogrodje Radotlće vih misli, katerim hočemo dodati tudi nekaj svojih opazk.
R a d o t i ć trdi, da so prvi početki našega državnega bitja nastali brez vsake državne autoritete. Najmanj trojno upravno področje (Srbiia, Prečani, Crna gora) je bilo in je vzrok nemožno-sti, da se ustvari brzo jedinstven ustaljen pravni red za celo državo. Ustava ni vspostavila avtoritete države, ker še niso izdelani zakoni v izvedbo ustave. Zakonske praznine naj bi izpolnile uredbe, ali pri tem bije državno avtoriteto najhujše to, da njene oblasti načel naredb ne izvajajo dosledno; n. pr. pri agrarni reformi, glede prava zborovanja, lovske pravice itd. Pa tudi poedini državni funkcionarji, ki so poklicani, da vzdržujejo avtoriteto države, po svojem pojmovanju in po svoji dispoziciji ne pospešujejo ugleda države. Vzroki so dvojni! Prvič : Državni organi stoje* pod vplivom svoje okolice, ki hoče, da izpolnjujejo njeno voljo. »Partija« postavi nosilca vrhovne oblasti, ti nosilci pa zbirajo okoli sebe svoje ljudi, stvori se cel niz organov, odvisnih od eksponentov ene specifične skupine. Dnevno smo svedoki nepotizma v državni upravi, ni nobene-
| ga spoštovanja do uprave, nastaja utis nasilja, poraja se vsepovsod desorga-nizacija, — korektivi po ustavi (nezavisna sodišča, samoupravne jedinice, ustroj upravnih sodišč) pa Še ne funkcionirajo. Drugič: Pravno in materialno stanje državnih službenikov ni urejeno. Uradništvo nima potrebne kvalifikacije. Ne zadostuje disciplinarna sankcija za nepravilnosti uradovanja. tudi kazenske sankcije so potrebne.
K vsem tem hibam uradništva pride še nediscipliniranost skupin, ki sodelujejo pri podelbi državne oblasti na eni in pa nekritičnost javnega mnenja na drugi strani. Koalirane grupe se same med seboj silno napadajo in ni akta oblasti, ki bi ne bil predmet nebrzdane kritike v novinah, klubih, na ulici... Posledice so nesigurnost pravnih dobrin ali celo oseb n. p.r v Slavoniji in Vojvodini (sic!), hajdukovanje celih čet po več let v južnejših pokrajinah. Prometna uprava je £isto za nič, valuta propada, trgovinski odnošaji pešajo, imamo »defekturni budget«. Izhod je po Radotić-u : ustvari naj se absolutni pravni red, ustali absolutna državna avtoriteta, uredi pravno in materialno stanje javnih organov; poda naj se najstrožje kazenskopravne sankcije za nepravilnost uradovanja, reformira naj se javno mnenje v pravcu večjega altruizma.
Priznati moramo, da se je R a d o t i c pošteno potrudil, podati v svoji studii sistematično zgradbo vzrokov naše slabe uprave — Fortiter in re, pa precej suaviter in modo. Na drugi strani pa ne bo kaj prigovarjati naši trditvi, da pokazovanje razmer v — zrcalu našim južnim bratom ne bo dosti imponiralo, osobito, ko je ob vsej resnosti opisovanja prilik in neprilik od R a -d o t i Č a predlagani »izlazak« dokaj meglene narave. Mislimo, da bi se bil moral R a d o t i ć ozreti še po globljih vzrokih propadanja državne avtoritete, ki kvari našo upravo! Ti so: Način, kako se je ustava ustvarila, — politični moment, o katerem tu ne moremo razpravljati. Dalje, nesmotrenost glavne ideje ustave, t. j. uniformiranje (šablon-ski unitarizem) pravnih odnošajev v državi z zelo heterogenimi pravnimi men-
talitetami potom najnesrečnejšega določila, da naj ne veljajo več nobeni regionalni pravni predpisi, ako niso v skladu z ustavnimi določili (ki pa so pravzaprav le smernice za bodočo zakonodajo), doči mse niti poskušalo ni, tako »baje« razveljavljene regionalne zakonite predpise nadomestiti z drugimi. Slednjič: Vladajoče stranke v parlamentu same niso pokazale zadostne energije, da niti interesa, da bi se ustave vsaj same striktno držale. Samo par primerov: komaj dober mesec za ob-narodovan'em ustave pride tehnično zgrešen zakon o zaščiti države, ki odreja za — politične delikte smrtno kazen! Zakon o državnem računovodstvu se opira na več mestih na določila ustave za Srbijo iz leta 1903 ... Kje je ostala resnost, samo spoštovanje državnih zakonodajalcev?
Ustava garantira, da bo do 29. j u n i j a 1923 obnarodova-na službena pragmatika. Me-stOr da bi se z vso energijo poprijeli tega dela, ko je bil že čas, razpustili so nar. skupščino in tirali in še tirajo tiste državne uradnike, ki nočejo postati hudodelski zaradniki, v obup! Skomizga-nje t. zv. narodnih voditeljev z ramami, da se tu ne da ali nI dalo nič napraviti, je tisti pravi vzrok naše slabe uprave. Pri dobri volji, ob pravilnem razumevanju, kaj pomeni za državo pravno in gmotno fundiran upravni aparat, s primernim Čutom za tisti stan, ki je nositelj državne uprave, bilo bi rešeno tud! vprašanje državne uprave in avtoritete — državi v prid! Dr. M. Dolenc.
IZ RADIKALNEGA KLUBA.
— Beograd, 21. aprila. Včeraj popoldne je radikalni klub imel sejo, na kateri je razpravljal o vprašanju predujmov na vojno odškodnino za kraje Srbije in Črnegore. Za tem je klub razpravljal vprašanje prehrane pasivnih krajev. Več radikalnih poslancev je kritiziralo dosedanje poslovanje dr. Mar-kovica glede dovolitve predujmov. Minister pravde dr. Markoviić je ta očitanja zavrnil, naglašujoč, da je v tej zadevi postopal vedno objektivno. Tekom debate o prehrani pasivnih krajev so poslanci grajali postopanje ministra za socijalno politiko Perica, navajajoč, da premalo skrbi za prehrano teh krajev. Minister se je izgovarjal, da nima na razpolago za to potrebnih zadostnih kreditov. Poslanci so zahtevali tudi od poljedelskega ministra točen statističen pregled o stanju letošnje setve. Poljedelski minister ni mogel podati točnega poročila.
Pr. 2.
Vznemirljiv pojav.
Zdaj je položaj tak, da ml možgani
pešajo.
Oziroma ni prav, da rečem, da mi pešajo — ta izraz ni povse točen.
Tudi uri se ne bi smelo očitati, da peša, recimo, če bi opustila redno svojo hoio, Bogu ljubo in ljudem, tik tak od sekunde do sekunde, od minute do minute, ampak bi jo nagnala ne vem kakšna notranja sila, da pozabi svoj katekizem in vse in nenadoma skoči od treh na pet, zraven bije polnoči in potem bezlja naokoli kakor žival na paši in je ne mine nebrzdanost navzlic opominom in grožnjam.
Pohvaliti seveda ni take ure. Ali ne peša ne. Moči ji ne pojemajo, še preveč jih ima in sploh bi imel o urah povedati še marsikaj.
Moj svak je tovarniški ravnatelj in ima pet in sedemdeset ur in pol, starih in mladih, in še jih zbira. Imel je pred sabo kupček rjaste rejne, jaz nisem ve-Sčak za tako reč, meni se je zdelo, da je bil vmes polomljen glavnik in par skrivljenih žebljev in zraven je ležal potrt mlinček za kavo. Svak pa je rekel, da sta rejna in mlinček polovico ure in če Še dobi, česar mu manjka, ne vem, ali podkev ali žlico ali kali, pa
bo ura cela in bo celo dragocena starinska ura, taka na vreteno. Njegovemu psu pa je ime hekca!
Toda, sem prišel malo iz tira, to je baš tista moja hiba v možganih, ki me vznemirja. Dasi bi bil nezaslužen očitek možganom, da mi pešajo. Raje je res nasprotno, še preveliko mi razodevajo silo, nagačene so gradiva in delavne voie in samo to je napak, da gradivo preveč nedočakano sili na dan: to bi rad povedal, a hkratu tudi to in to, vse se gnete venkaj kakor občinstvo iz koncerta, v gneči pa trpe misli in njih jasnost in preglednost
Toda ne pešajo mi ne možgani. Nego tako je, kakor sem dejal, da je pri uri, ki je skočila iz pravega tira, in bi o svojem svaku rad povedal še to, da so mu vse stene v stanovanju že pokrite z urami in si zdaj prizidava št eno sobo, ker mu je zmanjkalo zanje prostora. Kadar bi pa gospa rada vedela zaradi kuhe ali kosila in sploh, ka-liko je na uri, mora vsakikrat po telefonu vprašati vratarja v tovarni, kajti ni običajno nobena navita od vseh pet in sedemdesetih ur in ne teka nobena. Ako ima Človek eno uro, jo navije; pet in sedemdesetim uram na seveda ni kos, da bi stregel vsem, in ne streže nobeni«
Kar pa se tiče mojih možganov, tekali in kazali so do zadnjih dni čisto
pravilno. Mislim, uverjen sem celo, da mi ni počilo notri pero, to bi bil čutil, niti nisem izgubil iz glave kolesca. Pre-udarjal sem čudno prikazen, pa ji ne najdem drugega vira in druge korenine nego naše dnevno leposlovje.
Človek je inteligent in rodoljub, ima narodne in kulturne dolžnosti in čita domače dnevnike. Vsak dnevnik pri-občuje v svojem listku znamenit roman iz svetovnega slovstva, roman je roman in je dolg in se mu vlečejo v listu nadaljevanja pol leta in dalj.
ČitaŠ roman dan za dnevom, vsak dan ga je trideset vrstic ali štirideset, potem pa moraš čakati štiri in dvajset ur na nadaljevanje. V tem listu junak zine, da bi izpregovoril odločilno besedo, holaj! pa se tik za dvopičjem preneha čtivo. In drži junak štiri in dvajset ur usta odprta do sledečega lista, če je pa zinil zadnji dan tedna, ostane nebogljen v mučnem svojem stanju osem in štirldest ur. Ne vem, ali je to kulturno. In je roman jako zanimiv in bi človek lahko skoprnel, ko je sredi najbolj napetega položaja istorija prekinjena in ti ostanejo možgani brez utehe razburjeni do drugega ali tretjega dne in ne moreš vmes ne jesti ne piti ne spati in delati tudi ne in če vendarle delaš, ti višji delo zvržejo in reko, da je škarta.
Mislim, da čtivo v taki obliki žlv-eem ne de dobro.
Pa so v naših treh ali štirih dnevnikih kar trije ali štirje romani, drug je razburljivejŠi od drugega: »Krvaveči kvadrat«, »Maziliena copata«, »Trije mušketirji« in ne vem ta hipv kako se imenuje Četrti, in jih vse berem sproti, vsakega romana vsak dan trideset vrstic ali štirideset. Potem pa štiristroko razburjen čakam nadaljevanja in se mi v napetosti mešajo dogodki: »Mazi-Ijena copata« posegava v »Krvaveči kvadrat« in trepetam, ali se ne izcimi iz zapletenega položaja še vitežki dvoboj med prizadetima urednikoma ali skrivnosten zločin o polnoči.
Ne vem, ali se drugemu rodoljubnemu Čitateljstvu godi tudi tako, ali sem le jaz tak, da mi ne tekne leposlovje v lekarniških obrokih.
Poizkusil sem telesno hrano, kako bi mi šla tako porazdeljena. Vzel sem žlico juhe in imam juho jako rad in se mi je še hotelo juhe, toda sem užil le eno žlico, in potem koj meso, pa ne več kakor za pol zoba, potem samcat grižljaj sladke jedi in potem zopet od kraja juho, meso, sladko jed, juho, meso, sladko jed, vsake jedi ne več nego za na-prstnik, in zraven sem srkal pivo, vino in malinovec, vsakikrat majhen po-žirek, toliko, da sem si zmočil usta. Pa se mi je res od telesne hrane take tudi zmešalo, vse je imelo na ladnje enak okus, pivo in malinovec, meso in sladka jed in je bil želodec ogorčen kakor
zna biti ogorčen le naročnik, odpovedal je abonnement in ?e vrnil prejeto s povratno poŠto in je bil ta njegov eia Še najboljša stran mojega kosila.
Možgani pa ne znaio bruhati, bolje bi jim bilo, da znaio. Tako pa vse vrvi v njih in mi je v glavi kolobocija, kakr* sna je v hiši pri svaku, kadar slučajno navije vseh pet in sedemdeset ur in poK da gredo. Nekatere gredo z muziko, nekatere brez, in ni ropot od ur nič manjši nego v tovarni od stroiev in je hekca, svakov pes, mlade dobila od ropota. In prav za prav ne vem, zakaj toliko pišem o svakovih urah, ki mi niso kaj mar. ampak me le *krbe mofgani.
Imam družino in sem stopil, da si poiščem sveta in pomoči pri doktorju.
Poslušal me je in je rekel, da je zmaga gotova in da bo tožil vse tri ali štiri liste za živčni Šok, za prestane duševne bolečine, za stroške zdravilišča, za odhod zaslužka in za dosmrtno mesečno rento — kar podpišem naj pooblastilo in prinesem ubožno spričevalo.
Zmotil sem se bil sirota in me je noga zanesla k jezičnemu doktorju namesto k zdravniku!
Pa so me potolažili prijatelji, da je spričo odlične stopnje sodobne vede za mojo bolezen precej enako, ali sem bil pri takem doktorja ali pri takem.
In sem Še vesel, da nisem zašel k urariu.
Parlamentarna situacija.
PRED ALTERNATIVO: KOALICIJSKA ALI HOMOGENA RADIKALNA VLADA. — RA2POL02ENJE V RADIKALNEM KLUBU, — VODITELJ SLS PRI
KRALJU.
** Beograd, 21. aprila- (Izv.) Včerajšnji dan je potekel v razpletu parlamentarne in vladne krize brez vsakega bozitivnega rezultata. Je to sedmi dan Krize. Krona je včeraj nadaljevala konsultacije z načelniki parlamentarnih skupin. V tem oziru je bila v skupščini senzacija dneva, da je bil na dvoru po-.vprašan o parlamentarnem položaju voditelj SLS dr. Korošec, kar je v skupščini bilo predmet mestoma zelo živahnim debatam. Tudi včeraj so klubi imeli Sestanke, nekateri pa oficielne plenarne Seje, V vseh klubih so se zbirali poslanci ter razmotrivali, razpravljali in debatirali o nadaljnem razvoju krize in O nje najugodnejši rešitvi. Iz radikalnih in revizionističnih vrst se z vso močjo, resnostjo in zgovornostjo forsira sestava homogene radikalne vlade. Revizio-hisrJ zatrjujejo, da bi tako vlado dejansko in moralno podpirali, če bi dala garancije, da lojalno izvrši končni sporazum, ki bi vplival na pomirjenje Hrvatov, Srbov in Slovencev.
Radikalni klub je dopoldne in popoldne bil zbran v velikem Številu v svojih klubovih prostorih. Zanimivo in značilno za radikalno taktiko je dejstvo, da je klub v vprašanju rešitve krize popolnoma rezerviran, da samo opazuje in razmotriva razvoj političnih dogodkov kot postranski opazovalec, da do danes v klubu še n? pričela načelna politična debata o državni, parlamentarni In vladni krizi in da se sploh še ni v kluba ventiliralo vprašanje o obnovi koalicije z demokrati. Radikalni klub je na včerajšnjih sejah razpravljal zelo obširno o vprašanju izplačila vojne odškodnine oziroma o predujmih na njo ter o perečem vprašanju zadostne prehrane pasivnih krajev, kjer je nastopilo znatno pomanjkanje življenjskih potrebščin.
Čeprav radikalni klub oficijelno še Ml načel gori omenjenih aktuelnih političnih vprašanj, vendar vlada v radikalnih vrstah neobičajno veliko zanimanje za ta vprašanja, vrše se živahni privatni razgovori. Opažati pa je tudi močno strujo, ki je za sestavo homogene radikalne vlade. Radikalni poslanci-seliaki (Odločno zahteva to, da se kriza čimprej reši In da parlament nastopi pot resne-ira ln uspešnega zakonodajnega dela. — Druga struja v radikalni stranki pa z vso prevdarnostjo in premišljenostjo forsira obnovo koalicije, kateri bi se Imeli pritegniti tudi zemljoradnik!.
Radikalci, pristaši homogene vlade, navajajo za svoj načrt razlog, da je ra-tllkalna stranka tako močna, da je v položaju Izrabiti sedanji politični moment jta da prične reševati vsa sporna politična vprašanja v Interesu države. Dru-fei pa zopet računajo, v kakšen mučen položaj bi prišla radikalna stranka, če pride v Beograd s svojo gardo Radić In bi se odločil za demokratsko koncepcijo v zadevi rešitve srbsko - hrvatskega spora, to je, da bi se Radiću pridružili Davidovtćevi somišljeniki. V tem slučaju ta struja nasvetuje, da bi bilo treba takoj preiti na nove volitve, ker bi bil položaj vlade v parlamentu neizdržljiv in bi imela zveza Radić - Da-Vidovtč padec radikalne homogene vlade za posledico.
Demokratski klub včeraj ni Imel plenarne seje. V klubu ni bilo oficielne politične debate o situaciji, vendar so bili v klubu zbrani zelo mnogoštevilni poslanci, ki so v živahnih razgovorih razpravljali nadaljni razplet parlamentarne krize.
Živahnejše življenje, nekako veselo razpoloženje pa je bilo včeraj opažati v jugoslovenskem, muslimanskem ln lemljoradniškem klubu,
Vojislav Lazić je zemljoradniškemu klubu poročal o svoji predsnočni avdi-jenci na dvoru in o nje razultatih. Klub Je nato nadaljeval debato o nadaljni klubovi taktiki, a definitivnih sklepov ni sprejel, kajti odločitev je bila pridržana glavnemu odboru zemljoradniške stranke, ki se sestane v nedeljo dne 22. t. m.
Ze okoli 9. dopoldne se je včeraj raznesla po kuloanih narodne skupščine vest, da dvorni žandarm s pismom v roki išče načelnika Jugoslovenskega kluba dr. Antona Korošca. Korošca V parlamentu nI dobil. Pozneje pa se je kmalu potrdila kombinacija, da je tudi dr. Korošec pozvan v avdijenco. Klerikalni klub je bil včeraj vse dopoldne polnoštevilno Izbran, razen poslanca Žebota. V klubu je vladalo nervozno pričakovanje. Ko pa je prejel dr. Korošec vabilo od maršalata za avdijenco. Je zavladalo med klerikalci veselo razpoloženje, čeprav so bil! prejšnji dan selo potlačeni. V klubu je prejšnje dneve v resnici vladalo nekako ogorčenje, nerazpoloženje in klerikalci so začel! z raznim! triki ln iziavami grozit!. V koliko jim bodo te grožnje in nekatere naravnost izzivalne izjave prinesle zaže-ljenih uspehov, to bo pokazala najbližja bodočnost. Zanimivo je dejstvi, da dr. Korošec do danes še ni demantiral v raznih listih razširjenih vesti, kako se Je izrazil o kralju: »Pa jaz mislim, da Srbski kralj ne vodi računa o tem, da pozove Slovence ln Hrvate na posveto-
vanje«. Klerikalni klub Je včeraj z napetostjo pričakoval, kaj prinese dr. Korošec z dvora, kamor je bil odšel točno ob 12. Dr. Korošec je bil sprejet od Nj. Vel. kralja v enourni avdijencl Ob 15. je bila nato sklicana plenarna seja Jugoslovenskega kluba, ki je trajala do 17. Dr. Korošec je poročal o avdijenci. Klerikalni poslanci o rezultatih avdijen-ce disciplinirano molče in so v vseh izjavah sedaj zelo, zelo rezervirani. Kolikor je Vaš dopisnik mogel iz klerikalnih krogov točno izvedeti, je gotovo, da je dr. Korošec kralju, ki se je zanimal tudi za razmere v Sloveniji, na-svetova! sporazum na bazi punktacIJ, sklenjenih v Zagreba. Tudi današnji »Balkan« poroča o tem in pristavlja, da je dr. Korošec izjavil kralju, naj Pasle! sestavi homogeno vlado na temelju sporazuma s Hrvati In Slovenci Revi-zionlstični blok bi tako vlado lojalno podpiral na potu sporazuma med bratskimi narodi. Ni. Vel. kralj je pazljivo poslušal izvajanja dr. Korošca.
Krona se za to še ni definitivno odločila in bo danes nadaljevala posvetovanja z načelniki strank. Klerikalni klub je dalje na včerajšnji seji sklenil, da ostane kompaktno Še nadalje zbran v Beogradu ter bo pričakoval končni razvoj krize, na kar se določijo nadaljne smernice.
Muslimanski klub je včeraj nervozno pričakoval poziva dr. Spaha na dvor. Ta poziv včeraj ni sledil. Muslimani upajo, da bo dr. Spaho pozvan na dvor tekom današnjega dneva. Dr. Korošec je tudi muslimanskemu klubu podal poročilo o svoji avdijencl.
Kakor sedaj vse kaže, se bo kriza zategnila gotovo še do konca prihodnjega tedna. Krona bo tekom današnjega dneva zaključila konzultacijo z načelniki parlamentarnih skupin ter nato poverila na temelju dobljenih informacij gotovi vodilni politični osebi mandat za sestavo nove vlade.
Mandatar bo potem imel nalogo, stopiti z vsem! strankami v oficijelne razgovore v zmlslu navodil, danih od krone. Jasno je, da prehaja kriza v odločilni moment, ko se objavijo gotove smernice, kakšen program naj ima bodoča vlada. Revizijonisti upajo, da bodo radikalci prodrli pri kroni z načrtom o homogeni vladi in o sporazumu, na drugi strani pa so zopet resne kombinacije o ustvaritvi široke koalicije med demokrati, radikali in zemljoradnik!.
Tak je parlamentarni položaj koncem tega tedna.
RAZPOLOŽENJE V RADI-KALNI STRANKI.
S-* Zagreb, 21. aprila. (Izv.) Zagrebški demokratski listi naglašajo po informacijah beogradskih političnih krogov, da je vloga Ljube Jovanovića, dr. Laze Markovića, Trifunovlča in Trifkoviča v radikalni stranki ta, da pripravljajo teren za koalicijo z demokrati. Ljuba Jo-vanovlć je snoči bil pri Pašiću ter mu obširno poročal o razpoloženju v radikalnem klubu. Šanse za koalicijo so večje. Značilno je, da je Trifunović sedaj ognjevit zagovornik koalicije z demokrati, dočim je bil poprej pristaš sporazuma z Radićem. Nasprotni koaliciji so ministri Vujičič, Uzunovič ln Velja Vukičevič.
ponuja sporazum.
Radičevo pismo Paštftt.
— Beograd, 21. aprila. (Izv.) Ministrski svet sedaj za časa krize nima rednih sej. Vrše se le konference posam-nih radikalnih ministrov. Včeraj popoldne je bil v ministrskem predsedstvu sestanek ministrov in kakor poroča današnji Cicvarićev »Beogradski Dnevnik«, je ministrski predsednik g. Pašič ministrom naznanil, da je dobil od Stjepana Radića pismo, v katerem ga obvešča, da je Radič pripravljen nadaljevati razgovore, započete v Zagrebu.
— Beograd, 21. aprila, (Izv.) Po kratkem odmoru je Radić v Beogradu zopet začel lansirati vesti in izjave, s katerimi hoče opravičiti svoj govor na nedeljski skupščini ln želi nadaljevati pogajanja z radikali. Včerajšnje beogradske »Novosti« priobčujejo • daljši in-tervlew z Radičem, iz katerega je posneti, da Radič upa na nadaljevanje pogajanj z radikali, ker niso bila formalno prekinjena. Glede očitkov Ljubi Jovano-viću se Je Radić zelo opravičeval ter naglašal, da je treba besedo »magarac« tolmačiti v dobrem smislu besede. Magarac pomeni tudi prefriganega Človeka.
Politične vesti.
»BUDOMA« C
MffiH
BUDĐHJF&
TRAOCMARK C
Slovenski ouisider. Danes je »Slovenec* dosegel rekord svojega na* toicevanja. Posrečilo se mu je pridobiti »slovenskega outsiderja« (po domače klerikalnega podrepnika), ki je napisal hokus*pokus, kakršnega klerikalna žur* nalistika v celem svojem petdesetlet« nem delovanju ni zmogla. Hokus*pokus dičnege outsiderja obstoja v jokavi kleveti, da so napredni Slovenci s »Slov. Narodom« pravzaprav aasramovalci in sovražniki slovenskega rodu in da so klerikalci, ti spoštovani klerikalci, ti velecenjeni klerikalci predstavitelji naj* bolj »žarke slovenske zavesti«. Že sama ponovitev tega hokus*pokus je tako razvidno smešna, da je treba pomilo* vati g. outsiderja, ko zagovarja stran* ko, ki se je od vsega začetka bojevala proti pojavom »poganskega« slovenske* ga naci jonalizma. Kje je bil »slovenski patriotizem« klerikalne stranke, ko se je pred vojno bil slovenski napredni svet za obstanek slovenskega naroda?
Ali niso bili napredni sloji vsi glasniki slovenskega duha in oznanjevalci slo* venskega  duševnega  življenja? Kleri* kalci so razvijali dunajske in habsbur* ške prapore in dušili svobodno napred* no življenje! Kje so bili klerikalci, ko je slovenski napredni svet in njegova omladina   zagrnila   jugoslovensko dr* Žavno in nacionalno idejo, videč v njej pot do zlate svobode in slovenske sa* mostojnosti? Vi imenujete to idejo in njeno današnje obrambeno delo v na* Sem listu »zasramovanje lastnega ro* du«, tisto idejo, ki daje naši domačiji po dvatisočletnem suženjstvu ponos in samozavest državnega naroda! V tem tiči vaša protidržavnost in protinacijo* nalnost, ki jo zakrivate pod plašs kle* rikalnega avtonomističnega stremljenja, o katerem je znano, da ga redijo, samo ker bi se radi polastili slovenske po* krajine v obsegu in po primeru izpred vojne. Za nas je jugoslovenska država In njena  nacija vrhunec slovenskega nacionalizma.   S   tem nacionalizmom smo     kronali     napore slovenskega obrambnega  dela  pred vojno. Jugo* r'ovenska  država  in  njeno prebival* stvo daje Slovencem šele pravo živ* Ijensko moč.  Priznavamo, da so Srbi izgubili spoštovanje pred nami. Zelo so nas cenili, danes pa ne več. To je povsem naravno. Kajti odpor SLS in njenih kulturnih hlapcev proti državni uredbi, kakor so jo predlagal! Srbi in ki je za v e enaka, je mora! roditi raz* očaranje.   To razočaranje so povečali še razni outsiderji, fci so po svetovni vojni postali pravi kulturni outsiderji, to se pravi možje, ki so zavrg'i tradi* cije pridnosti, delavnosti in kulturnega ustvarjanja, kakor so učili naši veliki možje in ki so se zoperstavili jugo* slovenski  državi  H   težnjam  po čim tesnejššem vzajemnem duševnem živ* ljenju  med Srbi, Hrvati  in Slovenci. Oprijeli  so  se  rajši podzemeljskega zabavljanja in zahrbtnega zastruplja« nja javnega ozračja. Kakor pri Hrva* tih, velja tud! za Slovence, da je vsega zla kriva nesposobna, nem arij iva, brez* delna inteligenca, Indolenca kulturnih outsiderjev je povzročila, da so Srbi zaman  čakali  v Beogradu na pomoč treznih, kulturnih Slovencev in da so morali sami urejevati državo. Slovenski outsider je tisti, ki se je izločil sam, prostovoljno,   namenoma, samohotno iz javnega življenja in ki je trudapolno, naporno, težko, bridko in vseprej ka* kor hvaležno javno delo odbil od sebe. Mi se svojih nazorov ne sramujemo, pošteni so. Srečni smo, da je slovenski čut dobil v jugoslovcnski državni in nacionalni zavesti svoj vrhunec.
ss Krvav nacljonalisticnl spopad v Sarajevu. Iz Sarajeva javljajo, da je ponoči 19. t. m. prišlo med nacijonalisti in frankovci do spopada, ki je zahteval krvave žrtve. Nasproti 20 nacijonalistom je stalo 6 frankovcev, med katerimi so se nahajali tudi bivši poslanec Hrvatske težaške stranke prof. Jankovič. prof. Tandarić in Jure Sočo, ravnatelj Saveza seljačkih zadrug. Frankovci so vsklikali »Zivio Radič, živela republika!«, nacijonalisti pa so odgovarjali z »Dol Radić, dol republika!«. Neki nacijonalist je udari! prof. Tandariča s palico po glav!, nakar je le-ta izprožil iz revolverja. Nacijonalisti so začeli streljati. Ko sta dva strela težko ranila frankovca Sočo v trebuh, so nacionalisti pobegnili. Na mestu je ostal le ranjeni nacionalist maturant Stojakovič. Policija ni mogla izslediti krivcev. Težko ranjene so prepeljali v bolnišnico. O Soči dvomijo, ali ga rešijo, medtem ko Stojaković, dasi težko ranjen, ni v smrtni nevarnosti
=r »Bosna je Jugoslovanska«. Ko Je Radić o priliki razgovorov med opozi-cijonalnim blokom ln radikalno stranko zastavil vprašanje Bosne in Hercegovine in zahteval od Spahovcev, naj se izjavijo, da je Bosna in Hercegovina hrvatska in ne srbska zemlja, so le-ti vstali proti taki izjavi in odločno nanašali, da je Bosna in Hercegovina jugo-slovenska ter v tem oziru niti srbska, niti hrvatska, Bosanski muslimani stoje na stališču jugoslovenske ideje in v smislu te ideje zastopajo tudi Bosno in Hercegovino« Ta odgovor« ki so ga dali
Spahovci Radfcu vpričo zastopnikov radikalne stranke, zasluži, da ga preči-tajo tudi naši avtonomisti, ki toliko po-vdarjajo svoje slovenstvo, ne vedo pa pri tem, da je slovenstvo kot državnopravni pojem nonsens, da smo politično vprašanje slovenske narodnosti rešili z zaščitno silo velike jugoslovcnske države. In če že govorimo o posebni vlogi slovenstva, se to more nanašati samo na kulturno udejstvovanie s pomočjo slovenskega jezika. Pišimo knjige v slovenskem jeziku, vzgajajmo svojo deco v slovenskem jeziku, občuj-mo v slovenskem jeziku, ustvarjajmo v slovenskem jeziku! To je slovenstvo, ki sme in ki je potrebno, da živi še dalje. Pri tem pa postavljamo tako slovenstvo v živi stik s srbohrvatskim jezikom in življenjem, da eno in drugo približamo!
= Mala antanta so adeloži ekspedicije v Nemčijo? Nemški listi poročajo: V Pragi je bila 16. t. m. podpisana konvercija med Francijo, Češkoslovaško in Poljsko glede eventuelno ekspedicije proti Nemčiji. Listi poročajo na-dalie, da se silno oborožujejo ne samo Češkoslovaška, marveč tudi Poljska, Romunija in Jugoslavija. Vse te države zatrjujejo, da se oborožujejo radi bolj-šcviške nevarnosti, v resnici pa Ere samo za ekspedicijo proti Nemčiji. — Strah ima vedno velike oči, zato širijo nemški listi bajko, da se bo Mala antanta pridružila Franciji in se udeležila njenega pohoda proti Nemčiji: Teh nemških vesti pač ni treba demantirati.
= Padi prt\'kXčv.cKa štra'ka obsojen! italijanski železničar*!. Radi političnega štrajka 1. avgusta lanskega leta je prišlo v Milanu pred sodišče 93 železničarjev. Obsojenih je 83, drustf so oproščeni. Obsodba se glasi za vsakega na globo 2000 lir in odstranitev iz službe na 3 mesece; železničar Zappa je obsojen na mesec dni zapora in 200 lir globe. Po razglašeni obsodbi je sledila izjava, da so glasom amnestije odpuščene vse globe in zaporna kazen za Zappo. Obveljala je samo obsodba pristava Virgila Bedognija. ker :e povodom štrajka zapustil svoje službeno mesto.
= 150 milijonov za narodna milico In karabfnjerjo. Iz preventivnega italijanskega proračuna je razvidno, da se računajo stroški za varnostno službo na 150 milijonov lir. Od teh se porabi 100 milijonov kot povišek stroškov za karabinjerie !n 50 milijonov za častniške in podčastniške zbore narodne milice. Za tajne stmške je določenih tri-stotisoč lir. Socialistični listi, ki se Davijo s tem proračunom, vprašujejo, ali se Ttaliia tako bliža ravnotežju v svojem proračunu? »150 milijonov lir več za karabmjerje ln narodno milico, k! so edina sila, na katero se vlada lahko zanese.« Odpus^aio se uradniki, znižujejo se mezde, razširja se delovni čas v izkoriščanje proletarijata — tačas pa vlada pomnožule stroške za narodno milico in orožnike! _
Razgited po slovanskem svelu.
— K?ko hočejo pomagati bolgarskemu nradn'štvu. Bedo uradnlštva pozna'o dandanes skoraj vse države. Tudi v Bolgariji preživraio državni uslužbenci težke čase. Uradniško vprašanje Je tam že dolgo na dnevnem redu in v nekaterih ozlrih morda Se bol' pereče kakor pri nas. Dočim Je kriva v našem slučaju večinoma slaba državna uprava, je Bolgariji kot premagani državi, kl Ima na svojih plečih še reparacl'e m Je v gospodarksem ozrru gotovo na slabšem kakor naša, v sedanjih razmerah malodane nemogoče rešiti povollno uradniško vpra-šnnie. Nekatera ministrstva si hočejo pomagati fz te krize na ta način, da Iščeio novih dohodkov. Našli so nov vir denarnih sredstev, k! je namen'en edinole »bednemu uradnštvu« posamnlh ministrstev. Začeli so namreč prirejati »dobrodelne ilteraturno-muz'kalne in plesne večere« s sodelovaniem igralcev m pevcev. Posebna komisija višjih ln nlž'lh uradnikov pa obiskuje banke, trgovce, apoteke, gostilne itd. prosi milodare za loterPo bednih uradnikov tega ali onega ministrstva !n ponula vstopnice. Tako hočejo uradj potom samopomoči in premožnih sloev premagati državno krizo. Seveda to ne ugaia javnosti in listi se ieze na državno upravo, češ, da država na čelu z ministri, pod člilh pokroviteljstvom se vrše te prireditve, demonstrativno priznava težak položaj svojga uredništva. Pravijo, da Je to stanje nevzdržl'rvo, kalt! država, k| premore 4 do 5 tnilljardnl budžet, ne sme tega dovoliti. S tem ona riskira, da ostane brez poltenega In dobrega uradnlštva.
— Življenje v sovjetski Rusiji. Neki ruski emigrant je pre'el od svojega znanca pismo, ki ga je priobčilo »Nov.'e Vremja«. V uvodu se avtor pritožuje, da so mu poštne podgane pojedle potice, ki mu jih Je posla! prijatelj za praznike iz Inozemstva in nnda-Ihjie: Ne čudi se, da ti tako malo pišemo. PoŠtnf tarif raste od dne do dne ln za naše razmere pomeni pismo razkošle. Ne premoremo baš mnogo mflPonov. Duhovnlštvo so prisilili Jemati patent na Izvrševane cerkvenih obredov. Tak patent stane 500 milijonov na leto. K sreči Je mogoče kupiti patent za bož'o službo za Štiri mesece In Jaz sera Izkoristi! to priliko. Proda! žito In seno In kupil patent. Kako bo s to stvarjo po štirih mesecih, ne vem. Bržkone ne bo de-narja, kl mi ga prlmanjkule Se za najpotrebnejše stvari. Nekateri duhovniki Iz okolice niso mogli več prenašati preganjanja in so izjavili, da so pripravljeni odpovedati se
svojemu poklicu in obdelovati zemljo. DrugI, ki skrbe bol) za posve'no b'agostanje, so se pridružili živi cerkvi. Za odpad od cerkve so Jih prišteli za rdečearmeJce. Nekemu našemu  znancu-duhovnlku  so  dali boTŠe-vikl kot rdečearmejcu celo 25 oralov zemlje. Ne vemo, kako bomo doživeli svoj vek in odgoji! otroke.   Nameravsm©   lotiti se sadjereje In čebelarstva. Toda tudi r tej stroki so ne<PTemagl ive ovire.   Treba je imeti dovođenje, patente, plačati vsak davek vnaprej itd. Človek zavida umrlim. Hvali Boga, da ne pozneš našega življenja, da ne vdihavaš našega zraka. Bojra smo razžalill in zato nas   e kaznoval. Obdala nas skrb in beda. Kaj bo iutrl, ne vemo. Morda Ista beda ali pa še slabše. Tud v bodočnosti ne vidimo ničesar dobrega. BHža se pom1ad. Včasih 3e seljaka skrbelo, kako bodo obdelovali zmeljo, kal bo s pašniki, setvijo, živino in  drugim  gospodarstvom.  5edaj va vsega tega ni treba. Živimo kot ptice — na se'emo ln  ne  žanjemo  in  vendar Živimo. Drugače so razmere nelzpremenerc. Aršir (okrog 90 cm) koten;ne stane 10 m:li:onov Torej nam r\ čnstrpna. Platno, rusko platno se rabi za perilo fn za vrhn:o obleko. FSe-ničnega kruha Je v IzobH'u. Treba ;e samo dati 6 funtov rži. pa dob'š 1 funt pšer.ične-ga kruha. O sladkorju sploh n; vredno govoriti. Kakšen okus ima,   to nam ie znano samo še po spominih preteklosti. Z.uo pa je poceni ča;. Vseh vrst. kakor komu usrana. Ta kuha ječmen, oni rž, zopet drugI Ustje, z jablane. Težko 'e sicer, vendar pa tipamo, da lakote r.e bo. Samo da ostane duša v telesu, potem bo že kako. Vedno premišljamo  o gredah  in čebelah.  Toda   misliti je treba o drugih stvareh: odkod vzeti denar za patente  in davke. Od  sadnega drev!a zabteva'o davke, od kokoši davke če dihaš, sedli ali se voziš, tudi davke. Davek plačaj celo od  zaslužka, s katerim si nameraval plačat! davek.  Povsod   nered,  pnv?od pomanjkanje in človek ne ve, kam bi se delal.
ariborsko pismo.
Maribor, 19. aprila 1PZ1 V teh hladn h dneh, ko toplomer pri nizko visečih oblakih tudi opoldne komaj j prilezo na 10C, se poleg splošne politične situacije tudi v naši Javnost: mnogo razpravlja o akciji naprednega bloka, ter o akciji sporazuma med pridobitnimi in delavskimi sloji. Da se ne bo zopet zaman zlivala voda v Dravo, je potrebno, dn so si glavni propagatorjl ene kot druge ideje 2e vnaprej na Jasnem glede morebitnega uspeha. In na Jasnem si znajo biti le tedaj, ako zvedo iz nepristranskega vira za odkritosrčno mnenje tistih ali vsaj večine tistih", ki zamorejo postati v enem kot drugem slučaju odločilni faktorji. To so srednji ln nižji sloji brez razlike stanu, posebno seveda uradništvo In delavstvo.
Za ustanovitev naprednega bloka, po mojem mnenju ravno označenih slojev, ni potrebna revizija programov v to svrho v po§tev prihajajočih strank, marveč samo temeljita sprememba dosedanjega Izvrševanja tozadevnih programov. In tu pride v prvi vrsti v poštev prava. Iskrena demokracija, to je tista glavna gonilna sila, ki Je do sedaj našim naprednim strankam V veliki meri manjkala v splošnem občevanju s svojim članstvom. Ta masa Je postala namreč zelo občutljiva, ker trpi vsled gospodarske krize In išče pomoči. 2e sam način, kako so do sedaj voditelji naprednih' strank sprejemali te vrste prosilcev in kako so se tudi sicer v vsakdanjem življenju obnašali napram svojim pripadnikom ni pri* pravljal polje za širšo napredno koncentracijo. Volitve so pokazale, kam Je krenila večina naprednega volilstva. Zatekla se je naravno k onim, ki so jim z odprtimi roka* mi delali obljube ln jim nudili tudi nekaj pov moči.
Vse kaže, da se možje na vodilnih mestih naprednih strank še sedal nočejo izpa-metovati. Z glavo pokonci ln s preziranjem se danes ne pridobivajo simpatije. Treba Je z visokega stopiti med vsakdanje potre-1 be naprednega življa. To Je demokracija v praksi. Brez take demokracije je akcija naprednega bloka že vnaprej pokopana, lo velja zlasti glede sporazuma med pridobitnimi In delavskimi sloji. Čudili smo se, ko Je klerikalna stranka dobila toliko glasov iz vrst naprednih strank. Ampak bilo Je čisto naravno: lakota, pomanjkanje In neizpolnjene obljube. Napredne stranke so mnoge odbile od sebe tudi s tem, da so se često zavzemale za prononsirane svoje ljudi, dočim so druge naravnost odbijale od sebe. Tudi v tem oziru je naš štajerski klcrikalizent bolj praktičen, d Žebot n. pr. ne vpraša nikogar po njegovem pravem političnem mišljenju, nego mu ko| ponudi pomoč. Tudi ne agitira toliko med svojimi ljudmi, kolikor med onimi, koje še !e misli pridobiti za j svojo stranko. Napredne stranke tudi pre* malo poznajo, koliko zaleže dobra volja m prijazen nasvet. Velika pogreška dosedaj Jd bila tudi. da se Je rinila takokvazna advo*» katska politika v ospredje. Klerikalci se tudi v tem oziru že zdavno korigirali taku* ko. Omalovaževanje tkzv. malih ljudi v napredni stranki le po mnenju naših nižjih sic-* jev pravzaprav največja rak - rana * stranki.
To Je neffaj predpogojev, aKo se hoče Izpeljati napredni blok ter akcijo sporazuma med delavstvom ln pridobitnim slojem. Gle* de zadnjih bodi še pripomnjeno. da se mora delavskim slojem pustiti samostojnost strokovne organizacije. Le samostolnost na obefl straneh zamore v kritičnih slučajih dnvesti med razrednimi nasprotniki sporazuma, vsaka druga fuziia bi bMa le divji sakoe*, praktično brez pomena. Napredni pristaši na deželi kot producenti vsakdanjega Uveza pa smejo računati na uspeh le tedal. ako bodo odslej pri svojih Interesih iipoštevall tudi Interese konsumentov v mestu. Ne za osebe, zre za stvari!
Zbirajte znamke za „Jugoslovensko Matico"!
stev. 93
SLOVENSKI   NAKOUc   dne 22 aprila 1^23.
Strun 3
Gospodarstvo.
ZA INDUSTRIJO SLOVENIJE IN PROTI TERORJU.
Splošno se priznava, da mora Slovenija nadomestiti s produktivnim industrijskim delom in z marljivostjo svoje trgovine, kar njeni zemlji primanjkuje na plodnosti. Če hočemo svojo deželo obvarovati siromašnosti, moramo vse več industrializirati jo in zlasti poskrbeti za intenzivno   elektrifikacijo vse dežele. Le potem smemo upati, da si zadosti prislužimo in da pridemo do splošnega narodnega blagostanja. Razume se, da stremimo za tem, da naj gre   produktivnost   industrije v korist narodu in v korist naši narodni državi. Neopovržno dejstvo je, da so Slovenci v tem stremljenju dosegli znatne uspehe. Navzlic mnogim težavam, ki ovirajo napredek naše industrije, so se vendar v splošnem domača slovenska podjetja ohranila in ojačila in ustanovila se je po slovenski podjetnosti cela vrsta novih industrijskih podjetij, ki obetajo lepo   napredovanje. Nacionaliziranje podjetij, ki so bila po prevratu last tujih družb, se je v veliki meri izvršilo. Če se od raznih strani trdi, da so te nacionalizacije le navidezne,   je taka trditev v splošnem pogrešna. Do malih izjem se danes vsa svojčas popolnoma tuja podjetja upravljajo ob sodelovanju Jugoslovenov   in   domaČega kapitala. Istina je, da je še dokaj podjetij v posesti sodržavljanov nemške narodnosti, zlasti   kjer gre za zasebna podjetja, vendar določa ustav naše Kraljevine, da uživajo njeni državljani enake pravice. Nikakor ni koristno sklicevati se danes v 5. letu države in ko je zasebna lastnina ustavno zajamčena na revolucionarno pravo, ki naj bi omogočilo odvzeti inozemcem ali državljanom neslovenskega Jezika nasilnim potom lastnino ali premoženje. Nasilnim potom se ne da izvršiti nacionalizacija industrijskih podjetij, ker bi se s tako nacionalizacijo podjetja uničila, ne da bi se dvignil nas ugled in naš kredit zunaj meja Kraljevine. Uprava velikih tvorniških podjetij zahteva mnogo energije, talentov in Izkušenosti, kakršnih ne more nadomestiti niti dobra volja, niti šolski študij. Ml nočemo ali ne moremo zagovarjati posam-nika industrijca, ki bi žalil našo narodnost ali deloval zoper lnteresp naše države.  Radevolje bo naša organizacija nastopila z izdatnimi sredstvi proti podjetniku ali podjetju, ki se pregreši proti narodu In drŽavi Protiviti pa se moramo nezakonitemu nasilnemu postopanju, ki resno ogroža ugled Slovenije in njeno blagostanje.
Znano je, da nosita trgovina m industrija v Sloveniji bremena, kakršnih ne občutijo naši vrstniki v  ostalih pokrajinah Kraljevine.   Neznosne so zahteve naših davčnih uradov ln pretežke so dajatve, koje nam nalagajo novi socijalni zakoni. Mizerno je stanje naših železnic, nedoslednost trgovinske ln carinske politike, kritično pomanjkanje na plačilnih sredstvih, vse to nas tlači ln slabi Nejasni politični položaj po volitvah od 18. marca t. L Je povzročil, da se v Beogradu pojavlja zahteva po bojkotu slovenskih produktov,  dočim  nas izkušnja uči, da  je   gospodarski Zagreb Sloveniji nenaklonjen. K tem pretnjam in težavam pa se je v slednjih tednih pridružil nov nasprotnik naši industriji, ki je tem nevarnejši, ker izvira njegovo stremljenje iz idealnih narodnih motivov: Nacionalistična mladina je započela akcijo Čiščenja v Sloveniji po načelih radikalnega nacionalizma, 2e prvi pojavi take delavnosti dokazujejo,   da so važni interesi našega gospodarstva ln našega narodnega blagostanja  po njej resno ogroženi. Mi radi posredujemo v vseh slučajih, kjer bi industrijsko pod-jetfe ali njega predstavniki grešili zoper upravičene narodne težnje. Doslej pa nismo bili naprošeni za sodelovanje in posredovanje v takih slučajih. Naša dolžnost je, da ščitimo In branimo interese naših članov, kadar so ti ogroženi po komurkoli, najsi gre za ukrepe ustavnih Činiteljev ali za dejanja drugih organizacij in oseb.   Opozarjamo vso javnost slovensko, opozarjamo   tudi   vlado v Beogradu in njene predstavnike v Ljubljani, opozarjamo zlasti tudi naše politične stranke na veliko nevarnost, ki
greti blagostanju našega ljudstva, ako odo nepremišljeni čini mladih nacionalistov upropastili lepa podjetja, ki množijo bogastvo naše dežele in nudijo zaslužek tisočim delavcem. Odločno svarimo pred terorjem, ki se napoveduje našim gospodarskim podjetjem v glasilu »Orjune« in ki mere povzročiti usodne poslediee zrn podjetja in za tisoče delo jem al ee v vseh vnt. Kajti notorično je dejstvo, da je položaj industrije skrajne kritičen m da večina naših tvomie v nevarni krizi le z žrtvami, do vratu zadolžena, jedva še vzdriroje obra tavanje. Apeliramo na razsodnost voditeljev nacionalističnega gibanja, da naj skrbijo sa strogo disciplino v svoji organizaciji in preprečijo line, Id največ škodujejo bal vzvišenim eiljent, kojim posvečajo svoje sile.
—g ŽfrHl trg v Somboru. Sombor, 20. aprila (Izv.) Ker je kurz dinarja stabilen, so stabilne tudi cene. Pšenica notira 455—460, oves 260—280, moka »0« 685—700, otrobi 165—175. Tendnca neizpremenjena.
—g Beogradska produktna borza 20. aprila. Koruza po vzorcu franko Beograd povpraševanje 270 ponudba 280, slive 95— 100 kg franko Pasova povpraševanje ponudba 650 zaključek 600. Tendenca kole-bajoča.
—g   Novosadska   borza   20. aprila.
Baška pšenica 76—77 kg 8 vagonov 450— 453 baška 77—78 kg 2 vagona 455, baš-ka 78—79 kg 1 vagon 455. Ječmen baški 64—65 kg duplikat kasa 2 vagona 315, ba-3ki 64—65 kg 1 vagon 315. baški 66—67 kg po vpraševan'e 312^. Baški oves ponudba 290, sremski 1 vagon 297 koruza baška promptno 7 vagonov 257M—260, sremska 2 vagona 280. baška 203% defektna 2 vagona 2575-4, baška kvaliteta garantirana posta'a 3% vagonov 557K. baška kvaliteta garantirana 2 vagona 267V?, baška kvaliteta garantirana okrogla 4% defektna 2 vagona 270, baška za maj duplikat kasa ponudba 270. Fižol bel? baškt povpraševanje 465. Baška moka »00« predelana 2 vagona 675—680. »0« perseiana 687M, »2« 1 vagon 645, »7« 1 vagon 455, banatska »0« povpraševanje 685. Otrobi v papirnatih vrečah ponudba  115. Tendenca neizpremenjena.
—g Poročilo z žitnega trga. Pretekli teden na žitnem trgu zopet nI prinesel posebnih sprememb. Pšenica K 18.50, koruza 10.70, oves 11.70, ječmen 12.50, moka »0c sama se išče za izvoz ter notira do 27.80, med tem, ko se jo dobi v zvezi s črno moko po K 26.80 do 27.—, vse franko vojvodinska postaja. V Ljubljani velja moka »O« K 30.
—g Svinjski sejem v Mariboru dne 20. aprila. Prignalo se Je 267 svlni. Cene: 5 do 6tednov stari 700 do 1000 K, 7 do 9 tednov 1200 do 1400 K, 3 do 4 mesece 1800 do 2600 kron, 5 do 7 mesecev 3500 do 4200 K, 8 do 10 mesecev 4600 do 5400 K. Kupčija slaba, ker ao manjkali kupci iz Južne meje in iz Koroške, zato so tudi cene nlžle kakor na zadnjem sejmu.
—g Tržne cene v Mariboru. Novi tržni cenik izkazuje r o petno pod ražen je najbolj potrebnih življenskih  predmetov,  mesa in sladkorja. Cene mesa L vrste 21 do 22 Din (do sedaj 20). Druga vrsta 20 do 21 (do sedaj 19), tretja vrsta 19 do 20 (do sedaj 17.50). teletina 21 do 22.50 (do sedaj 19), druga vrsta teletina 19 do 21  (do sedaj 17.50, svinjina 32.50 do 37.50 (do sedaj 30 do 35), prekajeno meso 45 do 50 (do sedaj 41 do 45), sladkor v prahu 2730 (do sedaj 26), v kristalu 25 (do sedaj 24, v kockah 27 (do sedaj 26). Podražile so se tudi že kože, ln sicer: 1 komad konjske kože 175 Din (do sedaj 125 do 150), 1 kg goveje kože 15 do 17JO (do sedaj 1230 do 16.25), telečje kože 2030 do 2230 (do sedaj 1730 do 20.—). — Ostali predmeti izkazujejo v splošnem do* sedanje cene. Kakor je razvidno, preti tudi y Mariboru najpreje kriza glede živinskih in mesnih cen. Bati se je, da se bo bridko maščevalo, ker so šli na merodajnih mestih brezbrižno preko naših opetovanih nas ve« tov, da bi namreč energičen in iz veščakov sestavi jeni aprovizacijski odsek vsaj glede aprovizacije  mesa  vstvaril še pravočasno remeduro. Če se je to posrečlo v Zagrebu, kjer imajo mesarji na občino še večji vpliv, ne vemo, zakaj bi se ne posrečilo vsaj nekaj ■Učnega tudi v  Mariboru.   Prišli  smo pa tako daleč, da večina ljudi iz srednjih slojev si ne more več privoščiti koščka mesa. ne ker ga ni, ampak ker je predrago. Tudi mesarji ao prišli v zagato. Eksistirati bodo mogli le še tisti, ki so obenem tudi izvoz* ničarji — to so tisti, ki so že od vsega početka umetno navijali cene, vzbudili strast pod ražen Ja tudi pri Živinorejcu, samo da so I polnili svoje žepe, prav nič vpoštevajoč, • kaj se bo zgodilo z revnimi konsumenti, pa j tudi z njihovimi  lastnimi  tovariši,   ki  so ! omenjeni le na podrobno prodajo. Na te vrste mesarjev Izvozničarjev smo že zdavno o po* j zorili oblast,   da  se ta dvojna koncesija nikakor ne strinja z dejanskimi razmerami. Ali je kdo izvozničar, ali pa je samo mesar za drobno prodajo, oboje skupaj bi ne smel biti. — *
—g Kmetijski pouk po deželi: Oddelek za kmetijstvo priredi v tretjem tednu tekočega meseca sledeče poučne tečaje m predavanja: V nedeljo, dne 22. aprila: 1.) V 2uŽenberku po prvi maši v šoli, o živinoreji, Gregorc. 2.) V Lučah pri Višnji gori pri županu ob 3. url o izboljšanju kmetijstva, Jereb. 3. V šmarieti po rani maši v šoli, o zatiranju trtnih   škodljivcev,   Ambrož. 4.
V Mostah pri Kamniku ob 13. url, o sadjarstvu, Marinček. 5. V Mallgori ob 15. uri, o čebelarstva, Zdolšek. 6. V Suharju ob 11. uri v šoli, gnojenju, Konda. 7. V Srednji vasi v Bohinju, ob 11. uri v Gasilskem domu, o Izboljšanhi bohinjskega sira, Pevc. 8. V Dupljah, predpoldne, o pridelovanju krme in o vzgoji mlade živine, Hladnik. 9.
V Naklem popoldne, isto predavanje. Hladnik. 10. V Ribnici na Pohorju, o zadružništvu in o pospeševanln živinoreje, VVernig.
11. V Gorenji Rožici o kmetijstvu, StrekelJ.
12. V Hotiži v Prekmurju ob 3414. uri. o škodl'ivcih in o boleznih rastlin, Vojsk. 13.
V Šalamoncih v Prekmurju v šoli ob 14. uri, o izboljšanju kmetijstva, Pavlica. 14.
V Selcih, o opravilih v kranjiča In v A. 2. panju. Okom.
—g Podružnice Jadranske banke na Je* sanicah. Jadranska banka, a. d. v Beogradu, otvori s 1. majem t. 1. svojo stalno podru ž* nico na Jesenicah na Gorenjskem. Ob se« I vara#*r*padni državni meji ah ieleraiei, ki druii severne deiele Avstrijo. Češkoslovaško m Nam« jo p rako Jugoslavije na joga z Italijo, bo ta podružnica, z d rušena z me« i n jamico, iz trgovskega in zasebnopromet? nega vidika velike važnosti in praktičnega
Eomena, temveč ker jamci Jadranska ban* I a, eden najuglednejših bančnih zavodov i Jugoslavije, s svojimi obsežnimi zvezami in ' mnogo k roja-trni podružnicami hi afilactjami za najteeacjšo in najkulaatnejlo izvršitev . vseh poverjenih ji bančnih transakcij.
— g Italijanska kseflavanja. Tta-■bi zavzema v izseljevanju prvo mesto.
V letih 1919—1922 se je izselilo 883.681 Italijanov. Anglija tn Irska sta imeli v tej dobi 634.514 izselieneev, Nemčija NjOM in tvedska 96MU \
Kultura.
REPERTOAR NARODNEGA GLEDA LISCA V LJUBLJANI.
OPERA
i Sobota, 21. aprila: Rigoletto Red B
j Nedelja, 22. aprila: Janko in Metka Izv. DRAMA
Sobota, 21. aprila: Hasanaglnice. Gostovanje g. Mihajla Markovič.i iz Zagreba-Nedelja, 22. aprila: ob treh popoldne: Kraljestvo dobrote ln ljubezni. Mladinska predstava. Prireditev gojencev »Mladinskega doma«. Izven Zvečer ob osmih: Revizor. Gostovanje g. Mihala Markoviča iz Zagreba. Izven Ponedeljek, 23. aprila: Hasanaginlca- Gostovanje g. Mihajla Markoviča iz Zagreba Red B
• • •
ŠENTJAKOBSKI ODER V LJUBLJANI.
V soboto, 21. aprila: Razvalina življenja.
V torek, 24. aprila: Razvalina življenja.
• • c
— Zanimiva dramska predstava. V ne-
j deljo, dne 22. t m. se vprizori v letošnji I sezoni prvič zabavna ln slavna Gogoljeva : komedija »Revizor« z gostom g. Markovi-I čem  v  vlogi poglavarja.   G.  Markovič Je
iimel kot »Hasanaga« v Ogrizovičevi »Ha-sanaginici« popoln  uspeh.    Njegovi krinki trdijo, da Je kot poglavar v »Revizorju« j še boljši in da je ta vloga sploh njegova ; največja kreacija, V vlogi Hlestakova nastopi pri tej predstavi prvič   g.   Put jata. Pred 17. leti Je v ruskem mestu Hersonu v njej debitiral, na njej je sezidal svoje gle-i dališko Ime, igral jo je pozneje več nego stokrat, z eno besedo,   ta vloga je glavni j povod njegove nagle in uspešne gledališke j karijere.
— Pri predstavi »Rigoletta« v soboto I dne 21. t m. poje naslovno vlogo g. Levar, I vlogo Snarafucila pa g. Betetto.
— Mladinska predstava. Igra za mla-' dino »Kraljestvo ljubezni in dobrote« Je ! polna! živahnih prizorov In raznih čarobnih I dogodljajev.    V njej nastopi kralj, škratje
metuljčki, razni duhovi in ostali prebivalci čarobnega kraljestva. Mladinski dom na \ Kodeljevem Jo uprizori s svojimi gojenci v ; dramskem gledališču ln sicer v nedeljo, dne ! 22. t m. ob treh popoldne. Vstopnice so na ■ razpolago pri dnevni gledališki blagajni v ; opernem gledališču in pol ure pred pred-; stavo pri blagajni v dramskem gledališču.
— Ibsen na slovenskem odru. Gosto-| vanje ge. Vere nam je doneslo z velikim
prlznavan'em   spre'eto   Tbsenovo »rfedda ; Gabler« ter smo, občudujoči Igro umetnice, boli nego kedai občutili želio, da vidimo šc kako drugo delo velikega Norvežana na našem slovenskem odru. Prva Ibse-nova drama, s katero so se Slovenci so-znanfli, je b*la »Nora« v Gestrinovem prevodu z g. Borštnikovo v glavni ulogi Sledila je dolga pavza.   potem so se pojavili »Strahovi«,   »Sovražnik  svojega ljudstva« In »Stebri naše družbe«. — Prevode teh del sem   dal   jaz   dramatičnemu društvu brezplačno na razpolago, v namenu, da so-znanim svoje   rojake s temi znamenitimi deli: Za časa svo'ega bivanja na Dunaju je tako na dvornem, kakor na nemškem narodnem gldališču bil   Ibsen   z nekaterimi deli stalno  na  repertoar'u,   druga  so se uprizorila priložnostno;   parkrat  so prišli tudi Berlinci (zlasti Relnhardtov ansambel) gostovat na Dunaj, skoro izkl'učno z Ib-senovlmi dramami In takrat so bili za mnogoštevilne Ibsenove čestilce posebni prazniki. Imel sem torej priliko, da sem skoraj vsa dela,   nekatera uprizorjena od raznih odrov, videl na pozorišču.   Tudi slavnega Zacconl-ja s svojo družbo sem imel priliki občudovati kot Osvalda  v  »Strahovih« v italijanski predstavi v Karlovem gledališču. Ker imamo v osebi g. Rogoza umetnika, za katerega nas lahko zavidajo veliki svetovni odri, Je upravičena želja, da bi nam on podal to ulogo, ki nam bo nudila brez dvoma velik umetniški užitek. Ne vem, ali Ima ga. Vera še kako Ibsenovo ulogo v svo.:em repertoarju vsekako bi želel videti in občudovati jo kot »Noro« ali kot   »gospo z morja«, ako bi to bilo možno. Širšim krogom najdostopnejši   bi bili   »Stebri naše družbe« (na Dunaju sem jo videl s slavnim Mutterwarzerjem kot konzulom Berm'ckom) ali »Sovražnik svojega ljudstva«. Morda se z ednim ali drugim delom zopet oživi Ibsen na našem odru. Dr. Fr. Gčstl — Zdenka   Zikova,   primadona naše opere, je pred kratkim gostovala na Narodnem dtvadlu v Pragi. Mislimo, da ustre-žemo našemu občinstvu In da zaledno tudi izpolnimo svojo poročevalsko dolžnost, Če na kratko podamo kritike nekaterih večjih, v umetniškem oziru gotovo zelo merodajnih čeških listov. Tako piše'o »Nar. LI-sty«. Pretekli teden Je nastopila kot gost gospodična Zikova, članica ljubljanske opere. Uloga, ki si ;o Je izvolila, nI bila lahka m tem občutljive'ša, ker razpolaga Nar dl-vadlo« za naslovno vlogo Pucclnijeve To-ske s prvovrstnimi močmi kakor sta gospi j Matnrova in Slavikova. Tudi so na prvem i češkem odru nastopale že Toske, Izvrstne j v pevskem kakor tudi v Igralskem oziru kakor na pr. Toska Eme Destinove. Vkljub vsemu temu Je gospodična Zfkova s svojo j interpretacijo ugajala.  Bila  je simpatična v svoji pojavi, s svojim glasom in z gla- ( sovnfm predavanjem. Njen glas sicer  ni > zelo mogočen m bi zvenel najlepše v mla- , dodramatfčnih nlogah. V višin? postaja n:en j glas blesteče   zvonek in uspeva običajno leno. Gospodična Zikova je pala zelo čustveno in okusno. — »Nar. Pollt-ka« jej je posvetila to-le priznanje.   V petek zvečer Je nastopila   gospodična   Zikova, članica ljubljanske   opere,   v  Pneetnljevi operni drami »Toska«. K vrlinam, dokazanim že v prejšnjih svoih nastopih. Je dodala še krepko Obvladanje te vloge. Pravilni in čustveni način n'tnega petja omogoča ae bai velikemu sopranu,   da dinamično shaja, pri tem po'no In lepo don? in brez vsake težave obvlads pevsko okičene fraze kakor tudi široka mesta dramatičnega stopnevanja. Ljubka vaaajičina, neprlsll ena igra ta pa
temperament poživljs'o celotni vtis zelo nežne, vike, toda simpatične pevke. »Večer« je poročal: Včeraj je nastopila Zd. Zfkova članica ljubljanske kr. opere, v Puccinijevj Toski got gost. Njen nastop, v glavnem kakor tudi v Igralskem oziru. Je zelo znamenit. Zdenka Zikova" ima lepo doneč sopran, čisto višino, lep izgovor, obvlada z vso sigurnostjo svoj glas. ki je dobro izšolan. Lepa, elastična postava, izvrstna, premišljena igra jo podpirata pri povsem uspelem predstavljanju empir-'unnkin'e. Kdor pozna vfšmo In resnobo praške zlasti glasbene kritike, ki se bli?a svetovni absolut-nosti fn strogosti in ne pozna nobenih oz;-rov zlasti tudi napram pevki-domačinki mora h gori malodane doslovno navedenem praškim kritikam iskreno čestitati mladi, a neustrašeni primadoni naše ljubljanske opere. Razume se, da tudi mi sklapamo to svoje poročilo z odkritosrčnimi čestitkami v nadi, da se bode gosp :a Zikova, ki, ka-kar čujemo, ostane ohranjena naši operi in bodoči sezoni, v novih vlogah Verdijeve Alde, Puccini.ive »La fanciulla del \Vesu, Kovafeviceve »Kozlnke« Itd. izkazala za vedno lepše rastočo »moč« naše ljubljanske opere, za priznano in spoštovano ljubljenko našega sicer že precej strogega občinstva.
— Mladinska opera »Janko in Metka« se poje v nedeljo dne 22. t. m. Režija in scenacija bosta pri tej predstavi nekoliko spremenjeni, posebno v drugem dejanju. Opera spada med najboljša in najpriznanej* ša umetniška dela za mladino. Začetek ob pol osmih.
— »Re\'tzor* s Put jato v ncr1nvni v/ogi in e gostom Mcrkovičcm v vlogi pofhverja se igra v nedeljo dne 22. t. m. Poglavar t »Revizorju« je priznano najboljša in naj* efektnejša kreacija, enako »Rcvror« H le* sa':ov Putjatova. Oba sta doscg'a povsod ravno v tej vlogi največje uspehe. Predstava obeta biti zato za vse 1 i*-hitelje gledališča posebno zanimiva. Začetek ob 8. zvečer.
Glasbeni vernik
— Glasbeno-dramafČna   turne'a. Ivo
Habrš^ik. Stane Melihar in Anton Subell so priredili glasbeno-dramatične večere v Tolminu in Gorici. BiH so tudi v Pos^'ai in Ilirski Đistrld. Danes poseti:o A'dov-ščino, ;utri pa Vipavo. Vspored ;e zanimiv. Zato pričaku emo vsa! v teh kraMh več zanimanja z?, umetniške nastope kakor je bilo v Gorici!
— AVadcmsko društvo politehnike Iz Lwowa priredi dne 28. t. m. koncert v Uni-nnski dvorani. Proizvajali bodo poljske kompozicije bogatega programa. Opozarjamo P. n. občinstvo, da si preskrbi vstopnice že v predprodaji naše »Glasbene iMati-ce«, ki aranžira koncert. Vab.mo vse, da V kar največjem številu posetijo koncert, ker je to prvi slučaj, da nas obiščejo bratje Pc-ljaki. Kakor znano prirede Poljaki turnejo po celi Jugoslaviji in nikakor ne smemo zaostati za drugimi mesti nafe kraljevine. Naša narodna dolžnost je, da jim priredimo najprisrčncj*i sprejem. To je obenem njihovo poučno potovanje, na katerem žele spoznati pobliže naš narod.
SGkoIsfvo.
SOKOLSTVO IN DRŽAVA.
Kakor na grozne sanje se spominjamo na dneve našega suženjstva, kakor na razkošno pravljico na prve dni naše svobode. Koliko je bilo tedaj načrtov, koliko raznih predlogov in prelepih sanj o bodočnosti našega naroda, o velepomembni In veliki vlogi, ki Jo bo Igrala naša država v zvezi evropskih držav. S prehitro Je prišlo razočaranje. Na mesto skupnega dela za skupni veliki smoter — medsebojni spori in strankarski boji ter obstoj države ogrožajoče delo posamnikov.
V petem letu svobode ne moremo naprej, ne moremo delati za to, o čemer smu vedno sanjali. Videti Je, da tu nekaj manjka, a mi se Še tega ne zavedamo. Sokolst-vo Je poklicano, da posveti temu vprašanju največ pozornosti in začne z Inicijativnim delom tam, kjer je to najbolj potrebno.
Zavedati se moramo, da nam manjka predvsem tradicij samostojnega državnega živllenla. da Imamo sicer svojo državo, a manjka v širših vrstah ljudstva državna zavest, a kar Je najhujše — v novo državno življenje smo vstopili z državljani, kl so bili vzgoleni v sovraštvu do države in njenih naprav. Ko Je stopil predsednik češke repvblike prvikrat na svobodna tla češke države, je izrekel besede, da Je treoa »pfevvchovat« — »na novo vzgajati«. Popravljati Je pa mnogo težie. kakor vzgajati. Ni čudo potem, da razni črnogledi v petem letu obupa vajo nad obstojem državw in nad bodočnostjo naroda. Takšni nazori so pa pretirani. Le ozrimo se na ogromno delo, ki ga smo Izvršili že pred ln med vojno v novi državi I Koliko nasprotstev m drugih težkoč smo morali premagati in uspeh Je bil le velik. To Je najlepši dokaz, da Je Jedro našega naroda zdravo in dobro! Treba ga Je samo podučiti o tem, o čemui se prej ž nlim ni govorilo ln ni smelo govoriti. Povedati mu le treba o tem, kaj Je vsak državljan dolžan ne samo sebi, ampak tudi okolici, občini, državi. Dosedaj smo podučevali ljudstvo samo o njegovih pravicah. O dolžnostih ni nikdo govoril. Ne bomo II spoznavali svojih dolžnosti napram svoji državi, država ne bo uspevala. V kratkih besedah rečeno: potrebna je državljanska vzgoja.
Čakali smo, da začne takoj po prevratu s to vzgojo šola. Žalibože, šola pri teh velikih nalogah, ki jih Je morala Izvršiti v tako kratkem času, ne more še izpopolniti v polni meri svoje naloge. Takšna državljanska vzgoja zahteva več In pri tem morajo sodelovati vsi poklicani faktorji.
Predvsem ne sme dalje časa čakah Sokolstvo! Začeti mora s tem delom v lastnih vrstah. To Je njegova dolžnosti
Ustanovitelj Sokolstva nI hotel vzgo. liti samo zdrave, močne In lepe ljudi, temveč tudi nravnostne v najširšem smislu besede, ker samo taki lahko v polni men razumejo geslo: »osebnost nič.« TyrŠ je Izrekel načelo: »Naša stvar ni za stranke, temveč za cel narod« in Je dosegel to, da stoji danes Sokolstvo v strastnem strankarskem boju kakor skala, okoli katere se zbirajo vsi rodoljubi brez razlike strank in razredov. To nam je najlepši dokaz, kako globoka so načela Tyrša In ako bi šel cel narod za njimi, bili bi danes mogočna država na svetu. Zbližanje vseh razredov, delo za celoto, smisel za izpolnjevanje dolžnosti In za čast itd. — skratka državljanska vzgoja — to je ideja velikega Tvrša.
Toda nova doba — nove naloge! Naša naloga je pa tam težja, ker je prej nosila odgovornost za vse naredbe in za vse vladanje tuja vlada.. Sokolstve pa mora premagati vse tcikooe. pred očmi nam mora biti blagor naroda in države. Posvetimo državljanski vzgoji našega članstva, zlasti pa naraščaja, največ pozornosti. Proevetni odseki imajo tu hvaležno polit za delo. Pripraviti moramo naš narod za bodoče težkoče, ki ga čakajo, a samo samozavesten in zaveden državljan bode storil s vole dolžnost .
V to svrhe bi morali prosvetni edsekl skrbeti predvsem sa predavanja, potom katerih spoznava naraščaj in članstvo našo državo, njen ustroj, ustavo, posamezno zakone, kraljevo rodbino, monarhijo In republiko, socijalizem demokratizem. verstvo, svobodo,   vojaške   organizacijo, de-
nar, finacijelna vprašanja sploh, naše sosede, njihovo politiko in njihovo stremljenje, našo zunanjo politiko, škodo alkoholizma, nalezljive bolezni Itd Itd. Vse to mora bi« sistematično urejeno, da dobe udeležniki teh predavanj glavne pojme o vseh zadevah, ki razburjajo današnjo Javnost. Taksna sistematična vzgoja bi onemogočila marsikatero demasoštvo, ker samostojni državljani delajo po lastnem prepričanju. Sokolstvo Je poklicano v prvi vrsti, da začne s tem delom, ker mu ne more biti vse-no, kakšno stališče zavzema njegovo članstvo napram drŽavi. Kjer smo prej rušili, moramo danes zidati!
Sokel Lfubijana. Društveni prosvetni odsek je pričel v četrtek dne 19. aprila t. 1. v telovadnici v Narodnem domu s svojimi predavanji. Otvoril je prvo predavanje pred« sednik prosvetnega odseka, br. E. Mejak, ki je v svojem nagovoru poudarjal veliki po* men sokolskega prosvetnega dela in razvil program, po Katerem hoče društveni nro« svetni odsek vršiti svoje delovanje. Nato se je vršilo predavanje br. E. Gancla o »So« kolski ideji«. Pokazal je br. predavatelj v vsej jasnosti velikanski pomen sokolske ideje, objasnil natančno stališče Sokolstva napram veri in politiki. Predavanju so sledili navzoči bratje In sestre z velikim zanima* njem In vsakdo izmed njih Je moral priti do zaključka, da naše stremljenje je in mora ostati, da sokolska ideja prodre ved* no globlje m globlje med narod in da se končno ves naš narod zbere pod sokolsko zastavo. Predavanje zasluži ob tako globo* kem razumevanju sokolske ideje po br. pra* davatelju, da se ga natisne in pride tako v roke tudi naši najširši javnosti Društveni prosvetni odsek bo skrbel, da se priredi kar največ predavanj, ki bodo mnogo pripo* mogla do poglobitve velike naše sokolske
ideje.
— Sokol I. v Ljubljani. V soboto čine 21. L m. ob 20. uri se vrši v Taboru v društvenih prostorih predavanje brata Cirila Petrovca: »Junaštvo v srbohrvatski narodni pesmi«. Bratje In sestre, udeležite se v velikem številu! — Prosvet. odsek Sokola I.
— Sokol I v Ljubljani obvešča svoje članstvo o sklepih zadnje odborovc seje: Člani (*ice) se morajo do 26. leta udeleže* vati redne sokolske telovadbe. O izjemah (telesne hibe, tehtni poklicni zadržkih skle* pa odbor. Tozadevne opravičbe morajo biti podane z verodostojnimi dokazili pismeno na odbor do 1. maja. — Jeseni se prično za članstvo obvezna predavanja o sokolski mi* sli in organizaciji. Nato sledijo za elane obvezni idejni sokolski izpiti. Za vrstni red izpitov bo merodaina starost in presoja glede dovoljne poučenosti o nalogah Sokol* stva. — Nove odredbe se bodo posebno do* sledno in stroga izvajale v vrstah mlajšo sokolske generacije.
— Tombola Sokola II. se vrši 22. aprila ob 15. Le v slučaju, da stalni dež onemogoči prireditev, bo preložena na 29. aprila. Dobitki so res krasni in dragoceni. Za par dinarjev naj vsak poskusi svojo srečo. Le malodušni ne bodo igrali.
— »Sokol« Ljubljana II. razvi:e dne 10. mala 1923 naraš^ajskl prapor. S tem hoče društvo nagraditi svoj marlfrl in požrtvovalni naraščal. Pro-shno vsa drrštva. ki se hoče*© udeležiti te svečanosti, da nam takoj vpošl:eio v smislu razposlanih pri:av-nic vse zaprošene podatke ter jih obenem prosimo, da ne prirejo na ta dan nobenih društvenih prireditev. Društvo nadal'e naznan'a, da obha'a dne 3. jnni'a 1923 svo:o 151ernIoo ter prosimo, tudi za ta dan mnogoštevilne udeležbe ter da opustijo sveje event. prireditve. Zdravo!
— Sokolsko gleđariče v Padovl»*cl uprizori v neder« dne 20. rm. ob esmih zvečer zabavno komadi;o te kmcčkenca žlv-laaja »Pritožna bukve«. To bo zadnla redna stzi'ska prtdaava, ki jo uprizori članstvo. Na praznik 10. maja zvečer in v nedeljo 13. maja popoldne igra društvena šolska deca pripovedko »5negu!člca m ikratje«. V soboto \9. ma'i se praznu;e druga obletnica pričetka ar?cTbe z družabnim večerom za člane sokolskih društev in n'fhove družino.
■■mini amuLUBnii i■ 111 mi m>
— Cevne »uotifte od domač*h tovarn tvrdke Peter Kozina & Ko. % znnmko »Peko«, 'er so Isti priznano na bol'š' ln na:-cene >: Glavna zaloga na debelo In drobno iJubljana, Breg 20, ter Aleksandrova cesta St L
Stran 4
»51 OVFN5KI   N A ROD«   dnr 22. aprila 1928
Štev. 93.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, dne 2 J. aprila 1923.
r ' *-*•» T*-* nerazdeljeno Slovenijo. V najnovejši številki ugledne revije »No* jVa Evropa« priobčuje vseučiliški pro* fesor dr. Leonid Pitamic dve zelo zani* tnivi in tudi politično velevažni raz* J>ravi. Prva razprava se tiče »Razme* ^itve države«, druga pa nosi naslov *«Nasa severna meja«. Obe razpravi pri* ©bčimo tekom prihodnjih dni v celoti, Jker je nam ur*dništvo »Nove Evrope« Svoječasno dovolilo, da smemo v svo*
Iem listu ponatisnili vse Članke, ki bi »fli važ i in zanimivi za našo javnost. Za danes navajamo samo iz razprave iNaša severna meja« zaključni odsta* Vek uglednega našega znanstvenika, ki ae glasi ta!co!e: »... Edina prava poli* tika je tudi na naši severni meji, pra* (Vična doslednost in  dosledna pravic* 'bost, najslabša politika pa nasilje na ena strani in umetno favoriziranje na* Vodnega odpadništva na drugi strani. LČe jc po Vidovdanski Ustavi ustano* ^ritev dveh oblasti v Sloveniji neizogib* se bo morala pač ustava spremeniti. In če se — mogoče s pravico — trdi, Ida sta se Ljubljana in Beograd premalo brigala za prej omenjene kraje, se da pomagati vsaj na polju politične upra* ye tako, da se ustanovi v Mariboru ali Celju ekspozitura pokrajinske oblasti v Ljubljani z obligatornim uradnimi <dnevi ljubljanskega pokrajinskega šefa W Mariboru. Samo iz upravno*tehničnih ozirov bi  se mogoče dala zagovarjati ustvaritev dveh provincij ali oblasti v Sloveniji. Iz navedenih zunanjepolitič* nih ozirov se mi pa zdi neobhodno potrebno, da ostane slovenska pokra* jina nedeljena z enim glavnim tnestom, naj si bo to Ljubljana ali Ma* ribor ali kak drug kraj; iz tradicijonal** :llih in še drugih razlogov pride pač le iLjubljana praktično v poštev. Kaj nam namreč   pomaga  najlepše zamišljena jarazdelitv ▼ oblasti«, če ravno z njo prihajamo v nevarnost, da zgubimo to zemljo,   katero   hočemo   tako lepo 'upravljati!« — Prav iste ideje je za* Stopal naš list svoječasno,   a so nas garadi njih ljuto napadali posamniki, ki so lokalne in osebne interese stav* iljali višje kakor državne in narodne. jtVeseli nas, da zastopa g. dr. Pitamic \y bistvu isto stališče glede razdelitve jSlovenije v dve oblasti,  kakor ga je aagovarjal naš list.
— Za enotno napredno organizacijo, jz Primorja smo dobili pismo s to-Ie (vsebino: Slovenske naprednjake vseh 'struj prosimo in rotimo, da pokažejo 'tvojo naprednost in politično zrelost s tem, da pozabilo na eventualne doseda-Jije medsebojne spore ter se združijo v boju proti zločinskemu klerikalizmu, v fcorbl za ohranitev jugoslovenske drža-jjre ta kulture. Tak skupni nastop proti »kupnemu sovražniku bo najlepši dar jSr teh kritičnih dneh na oltar domovine. [«— Iz Krškega smo dobili ta-le dopis: Krajevna organizacija demokrat, stranke v Krškem, zbrana na svojem sestanku dne 15. aprila, zahteva, da se zbero voditelji vseh naprednih struj in sklenejo na skupnem posvetovanju ujedinjenje vseh naprednih strank v močno napredno organizacijo. Dr. Tomo Romih*
— Seton Watson v avdPend pri kralju. Nj. Vel. kralj Aleksander je včeraj sprejel Setona VVatsona v daljši av-diTnca. Kakor smo že javili, je predsednik znanstvene akademije dr. Leon Cvi-jtč priredil na čast angleškemu publicistu večerjo, na katero so bili povabljeni zastopniki jugoslovenske publicistike, znanosti in književnosti. Seton VVatson se bo danes dlje časa razgovarjal s Šefom demokratske stranke Ljubo Davita vičem.
— Blažena Jugoslavija! »Jugoslov. Lloyd« piše: V Osjeku je točil neki re-Stavrater te dni mnihovsko takozvano Paulansko pivo po 32 K čašo jedva 3 decilitrov. Nikogar ni vznemirjala tako visoka cena, ker se je pilo neizmerno. Ali je potreba, da se uvaja tako pivo in SI z uvozom takega luksusa slabšamo svojo trgovsko bilanco? Ne gre pa samo za pivo. V izkazu glavne direkcije earinamice je razvidno, koliko uvažamo Iuksusnih In gurmanskih predmetov Samo na voljo objestnežev, ki hočejo mnihovsko pivo, francoski šampanjec, holandski liker in jaki Švicarski sir, italijanske sardine, tirolska jabolka in gu-Ijene slive iz Bretanje, da ne govorimo O drugih delikatesah, za katere odhajajo milijoni dinarjev iz dežele. Neki dan smo v naglici izračunali okoli 400 mi-ntjonov dinarjev vrednosti nepotrebno uvožene piiače in jedi. kakor je tudi nepotreben Paulanerbrau!
— Združenje naprednega živifa v Sto* ventji. K dosedanilm glasovom glede zdru* frnia nnn^dnih Slovencev se ie pridružil tudi urednik celjske »Nove dobe« g. Ivan t*rekoršek. ki izvaja ▼ danes objavljenem članku »Za jedinstvo naroda« te*le lepe misli: V kratki dobi štirib let. Id so potekla od * rojstva našega otvobojenja smo po za* slugi neresnih in zlobnih hujskačev naroda prišli za ljubimi brati Hrvati tudi mi Slo« venci srečno tako daleč, da gleda masa slo* venskega ljudstva pod sugestijo klerikalne protibeogradske in protidriavne gonje na aai Jugoslovanski Beograd m na nalo drža*
. ve kot aa nekaj tujega, eevralnee* nam
Slovencem, od  koder prihaja za mas vse
zlo, vsa nesreča in vse krivice. To je uspeh večletnega sistematičnega prevratnega dela, ki ga vrši med našim narodom katoliški tisk in katoliška duhovščina. Na adreso ljudij, ki so nekdaj v Avstriji za Judcževe cekine
f>rodajali nemškemu Dunaju slovensko zem* jo in slovenske duše, ne kaže apelirati, da odjenjajo s svojim brezvestnim protidržav* nim delom, ki pripravlja Slovencem težke čase. Naš apel in poziv velja naši narodni inteligenci, vsem tistim možem naroda po mestih in na deželi brez razlike stanu, ki še niso pozabili črne dobe našega suženj* stva, ki se še spominjajo Časov slovenske brezpravnosti. Vstanite iz brezbrižja, časi v kojih živimo, so veliki, od nas vsakega zahtevajo celega moža, ki ne sme biti bilka na vodi — ki bodi skala ▼ viharju I Zdru* Žitev narodnih sil v enotno, zdravo, pošteno formacijo je danes postulat naroda, ker je to potreba naroda.
— »Akademsko pevsko društvo Po-1ytehnike iz Lwova« priredi 28. t. m. koncert v Unionski dvorani. Ponovno se obračamo do ljubiteljev glasbe in še posebej na narodno čuteče občinstvo, da sprejme ob tej priliki po enega ali dva akademika omenjenega društva na stanovanje za dva dni. 27. in 28. aprila. Cen;ene ponudbe blagovolite poslati na naslov: »Društvo priintellev poljskega naroda«, Slomškova ulica 7.
— Za »zbolišanje« prometa. Po sklepu ministrskega sveta se Imaio krivci za nesreče, ki se dogode na železnicah, najstrožje kaznovati. Sedaj je ministrstvo saobra-ča;a sklenilo, da pozove na odgovor postajne načelnike za vsako nepravilnost, ki lo zagrešijo podrejeni jim organi. Ministrstvo motivira svoj ukrep s tem, da le šef na postali dolžan, da brezvestne In nevarne uslužbence naznani ministrstvu, da jih kaznuje ali odslovi. — Menimo, da Je krivda na raznih nesrečah, ki se dogaja'o dan za dnevom, čisto drug'e. Plača'te železničarje, da bodo mogli živeti, skrbite za železniške naprave, da ne bodo v tako desolatnem stan:u, pa bo tudi mani nesreč. S kaznovanjem ponafveč nedolžnih ljudi ne boste mnogo napravili. Zlasti pa ne z odpušče-nlem. Lahko se namreč zgodi, da bo železniška uprava pač Imela vazone Itd., ne pa osobla. Saj že seda* prlmanlku:e moči, ker beže sposobni uslužbenci od železnice v privatno službo.
— Za stol robe v postali L.raHJarm gt kolodvor. Predeli smo In prlobču'emo: Zadnje čase nasta'ajo v postali Ljubljana gl. kol. velike prometne težkoče vsled Izredne-za nakupfčenia vozovnih tovorov, tako za lokalno oddajo, kakor za tranzit in za oca-rinlen'e. Zda* stoji v Zalogu preko 200 zadržanih vagonov. Ako se tel kalamiteti takoj korenito ne od pomore, bi bila železniška uprava prlsU'ena seči po skrajnih sredstvih, da vzdrži promet v polnem obsegu, t. J. skrajšati prosti oddnini rok na naimanj-šo mero n. pr. 6 ur, aH oddamo robo Iz-tovorltl fn namestiti k'erkolj na stroške In nevarnost pre'emnika, aH po najnovejši odredbi Ministrstva za promet robo takoj prodati, če le pre?emnik (pravočasno ne prevzame ln odpeVe. aH ustaviti nadallnl dotok robe za nedoločen čas, ali prepovedati ponovno preda?o (reekspedlcllo) In robo Iztovorlti itd. S takimi stro^mi odredbami bi bilo prebivalstvo v občutni meri prizadeto. Zato se predvsem obrača železniška uprava na vse interesente s pozivom, naj upoštevalo nien težki položat ln naj Storl'o s svoje strani vse v svrho nujne ureditve, n. pr. naj pospešijo avlzlranie robe s tem, da po možnosti sproti prevzamejo obvestnice na postarl, da neposredno nato Izkupljo tovorne liste, plačajo pristojbine in robo brezpogojno odpeljejo v predvidenem roku, ln da zlasti robo, ki Jo na-merava'o poslati naprej v Istem vozu, takoj po dohodu odpremHo na novi naslov. Posebno omerfamo glede ponovnih predal carinskih pošilk, naj si pošiljatelj pravočasno preskrbijo vse potrebne izvozne, uvozne in carinske papir le, da se more ocarlnjenje In odprava neovirano IzvrŠti. Upamo, da naš apel ne bo ostal brezuspešen (n da ga bodo vsi prizadeti vsestransko uvaževall v svrho vzpostavitve normalnega prometa.
— Iz Ameriko. V Clevelandu se Je ponesrečil 47 let stari Pran Oblak, ko se le vračal ponoči domov. Povozil ga Jc avtomobil. Pokojni ki je bival v Ameriki 18 let, je bil doma Iz Železnikov. Zapušča ženo In tri otroke. — V Leadvlllu Je pogorela slovenska cerkev. Zgorelo Je tudi župnišče. Ogenj Je nastal na'brže radi pokvarjene električne napeHave. Nabirajo se prispevki za zsrradbo nove cerkve — »Ameriška domovina« beleži z veseljem vest, da le Imenovan za konzula v Clevelandu Slovenec dr. Ivan Peme, katerega nestrpno pričakujejo, mu kličejo »dobrodošel!« in žele, da bi deloval za iskren sporazum med ameriškimi in domačimi rojaki.
— Letošnja stavbna sezona obeta postati prav klavrna zaradi pomanjkanja kreditov. DosedaJ so v mestu prijavljene menda samo 4 nove zgradbe. Nova stavba se pripravlja na zahodni strani Kolizeja. Pokojninski zavod je začel z ometavanjem svojih hiš ob Potu v Rožno dolino In ob drž. cesti proti Jezici. Tstotako se tudi na Mlrju samo dokončava}o lanske stavbe. Stanovanjska beda torej še ne bo tako kmalu omiljena.
— Tip predrznega nemškut»rja. Pišejo nam: Tam nekje na Pesnici pri Mariboru se Je naselil svoječasno neki Hojnik Iz Kranjske ter se kmalu prelevfl v strastnega nemšlcutarja. Pisati se le začel Hotnfgg ter bil pole* Menhardta In Pascola najpre-drznejšl zasramovalec Slovencev. Kot tak Je povabil nemški Schulvereln, naj zzradl na njecovem svetu na Ranci nemško šolo. •Schulvereln« Je Judežcvo ponudbo sprejel, odkupil svet ter začel dovafatl stavbni materijal. Načrte pa Je prekrižala volna. Stavblšče Jt zadela Ista na oda kakor vse Uaovlao tega strupenega druitva.  BU<% Je
prodano zavedni Slovenki. Ko Je to zvedel Hoinlgg, ki pa se ]e v Jugoslaviji začel zopet pisati Hojnik, Imel Je drzno čelo, da se je pritožil na deželno vlado, češ da je zemljišče še vedno njegovo, ker je bila kupčija s Schulvereinom le navidezna (sleparska); on In njegova žena da sta svet »Schulverelnu« podarila pod pogojem, da zgradi nemško šolo. Ker se torej Izdajal-stvo ni posrečilo, zahteva H. nekako nagrado. Žalostno, da takega značajneža trpe v slovenskih krogih, kjer sedaj Igra nekako vodilno vlogo ter se je ob sprejemu g. pokrajinskega namestnika znal vsiliti v ospredje kot nazovornik v imenu slovenskega prebivalstva.
— Združene papirnice Vevče, Go-ričane in Medvode d. d. v Ljubljani nas prosijo za ugotovitev, da v včerajšnjem »poslanu« imenovani polir I. Ambros ni bil in ni pri njih v službL
— Celjske novice. Nesreča. Oskar Rltovšek, slaščičarski vajenec pri Petričku je te dni Iz svojega stanovanja v Razlasovi ulici streljal s flobertovko na vrabce. Po cesti so šli v tistem času ravno učenci Iz okoliške šole. Strel le po nesreči zadel 8letnega učenca Franca Naraksa iz Gaberja. Kroglji-ca mu Je pri desnem rebru predrla meso ter ga nevarno poškodovala. Spravili so ga v bolnico. — Pred okrožnim sodiščem sta se te dni radi tatvine zazovarja-la 281etni Alojzij Ostrožnik. tesarski pomočnik iz Lokrovca, in Franc Jelen, čevljar v Liscah. Oba sta radi tatvine že predkazno-vana. Izvršila sta po celjski okolici celo vrsto tatvin. Jelen je prejel 18, Alojzij Ostrožnik pa 15 mesecev težke leče. — Štefan Gruber, ki le že bil tudi predkaznovan radi tatvine. Je stalno ogrožal s tatvinami Teharje in Celle in razne kraje v konjiškem okraju. Okrožno sodišče mu je te dni zopet za izvršene tatvine prisodilo 15 mesecev težke leče. — Cene sladkorju so se v Celju zopet dvignile za 1 D prt kilogramu. Sladkor v kockah stane 2S kristalni pa 27 D k«. — Predavanje o s k a u t s t v u. katero je bilo napovedano za nedeljo popoldne ob 17. v mali dvorani Narodnega doma. odpade, ker Je zadržan predavatelj. — O r I n n a v Celju Je prejela čtanske znake. Dobe se v društveni pisarni v Narodnem domu. — Pevski koncert. Kakor se nam poroča, priredi dne 14. maja t. 1. najstarejše beogradsko" pevsko društva »Stankovlč« v Celiti pevski koncert z Izbranim sporedom. Celiska narodna društvu imajo v ponedeliek 23. t. m. ob 18. v malt dvorani sestanek, na katerem se bo sklepalo zl^de slavnostnega sprejema »Starkovl-ča«. Vodstvo prireditve je prevzelo Celjsko pevsko društvo.
_ Mariborske vesti. Zanimiva razprava v Mariboru. V ponedeljek dne 23. t m. se vrši v Mariboru pred kazenskim senatom zanimiva raznrava proti znanemu pustolovcu Alsdarju pl. Kottasu. famozuemu dopisniku »T?b^ra« o madžarskih pripravah za vojno proti Jugoslaviji. Kottas se bo v davnem zagovarjal radi čisto vvjrame kun-čile z m^ko. ker Je Pri tej kupčij! osleparil peka Robavsa. Kottas le Zagrebčan Ima razne politične In privatne afere na svol! vesti. Zagovarjal «ra bo b'všl državni pravdni, sedaj kazenski za*ovo*n»k z. Borz!. — Kottasu sta nasedla dr. Kukovec in »Tabor*. Tzpod Kottasovega peresa Je »Tabor« priobčil serijo krvavih člankov o eToz~čem madžarskem napadu na na*o kraljevino In dal te članke tudi Plakatirati. Bilo Je to v »risu vladne krize ob razpust" narodne sfrae-*čine. Ta Kottusova »razkrila« H naj učinkovala na Javnost tako, da b\ prišlo do sestave »koncentractlske« vlade.
_ Razne nesreče. Na postali Zidanmost
Je prišel vsled lastne neprevidnosti železniški delavec Anton Ocepek med premikajoči vlak. ki ga Je pritisnil črez prsa in mu zlomil rebra. — Smerdu Josip, strojnik lužne železnice na Rakeku, Je obsekaval ob železniškem tiru drevje. Pri delu se Je vsekal v desno nogo. — Anič Renat, ključavničar v tovarni »Bistra« si Je pri delu poškodoval desno roko. Vse ponesrečence so prepeljali v bolnico.
— Pretep. Janez Vidmar iz Št Vida pri Logatcu ie prišel v gostilno Franca Zalarja pri Št Vidu ter se začel prepirati z drugimi gosti. Ker gostilničarju Zalarju to nt bilo po volji. Je hotel nasilneža odstraniti Iz gostilne. To pa Vidmarju nI bilo všeč. Potegnil Je Iz žepa nož ter ga zasadil gostilničarju v trebuh. Domači zdravnik mu le dal prvo pomoč, nakar so Zalarja prepeljali v ljubljansko bolnico. Njegova rana Je zelo nevarna.
— Nesreča na savskem mostu v 7.a* grehu. Včeraj opolnoči Je našel tramvajski sprevodnik Anton Pintarič na savskem že* lezniškem mostu truplo želzničarja. ki mu ie bila glava tako razmesarjena, da ie nI bilo spoznati. Leva noga je bila odsekana, desna polomljena, truplo in obleka popol* noma raztrgana. Na lice mesta pozvana re* darstvena zdravstvena komisija ie ugoto* vila, da se ponesrečenec imenuje Djuro Viš* nievič, zavirač državne Železnice. Po vsej priliki je padel iz osebnega vlaka, ki je vozil iz Zagreba v Baker.
— Cpknrice! Gosnodinle! Dva rodova se nosTo klekljane čipke kupl'ene pri Os-redn'1 čipkarski zadrugi v Ljubljani Pod Trančo St. 1, garantirano samo lepo delo Iz trpežnega, pristnega lanenega sukanca. V prometu to rud! enake čipke Iz bombafa-stega sukanca (Olanzgam) na videz lepe a trpe le neka! let ter Izgube po prvem praniu svo'o obliko. Te se nikakor ne more'o z na-s*mil prlmeriatl. Za slabo blago le vsaka cen* pretirana. Dobro b^ago pa ni nikdar predrago, čipke se dobe. dokler trata sedanja zaloga sukanca, primeroma še po nizki cent. zato na! nobena gospodm** ne zarnnr?! nrH^ke n^Mne^ n^kttpa. rVoda'a se rudi lepo konfekcflsko blago. Oospe fn Čipkarice dobe vse potrebščine za klekljane In vš!van*e konfekc!:e po na nižil ceni. Od-daia se rudi delo na dom (dober postranski zaslužek). Spreiemaio se tudi naročila za Izdelovanie čipk In konfekcije po zadružnih ali zadrugi Izročenih vzorcih. Glej tudi da-aaiajl tnserati — *
— Chemotechna. V Ljubljani, Mestni trg št. 10, se :e otvoril laboratorij za Izdelovanje kemečnih farmacevtičnih ln sorodnih produktov. Domačemu podjetju želimo najboljši uspeh.
— Promenadnl koncert muzike Dravske divizije, kapelnik dr. Jos. Cerin, v nedeljo 22. t. m. cb 11. v Zvezdi. Spored: 1.) Dvo-fak: Odlomki Iz opere »Trdoslavci«. 2.) VenzI: »Nepozabni,« pesem. 3.) Rcssini: Ouvertura k operi »Viljem Teli«. 4.) VVas-ner: Nočni spev Iz muz. drame »Tristan m Izolda«. 5.) Šincel: Ruske pesmi.
— Koncert v kavarni Evropa v soboto dne 21. trn. Začetek ob 21. zvečer. Vstop prost. Svira vojaška godba.
— Jajca so draga, meso Je drago, zato uživate »Pekatete«, ki so enako redHne. kakor meso. So najcenejše, ker se zelo na-kuhajo.
— K!no »Tlvon« predvaja samo še danes in jutri v nedeljo veliko moralno dramr* »Velikomestni vampirji«. — V prned.ljck sijajna premijera prekrasne drame »Krivci«, v glavnih vlosah Anton Tiller in lisa Lorm.
Iz PrekmuTJa.
Julijska krajina.
— Cankarjeva drama »Jakob Ruda* v» Podpori pri Gorici. Velika je bila drznost izobraževalnega društva »Podgura«, da je izbralo to sicer jako lepo, a tudi jako težko Cankarjevo dramo. Kdor je pred predstavo slišal, da misli podgorsko društvo res uprl* zoriri to dramo, se je gotovo smejal. Pode* želski odri niso vajeni uprizarjati tako tež* kih dram in tudi podeželsko ljudstvo ni vajeno gledati težkih iger, in to ravno radi tega, ker si mali odri ne upajo na dan z drugimi kakor ljudskimi igrami. »Podgora« si ie upala, zato so vsi pričakovali kar naj* večjo polomijado. Pred dobrim letom je »Podgora« uprizorila Finzgarjevega »Divje* ga lovca«, ki je d^bro uspel in so ga morali ponoviti. Preko »Tihotapca« je društvo sto* rilo veil'c korak do »Navadnega človeka«, ki je uspel tudi nad vse pričakovanje dobro. Ali z uprizoritvijo Cankarjeve žaloigre »Ja* kob Ruda« je bi! storjen vendar malo pre* velik in predrzen korak. Zato je bil dvom nad uspehom upravičen. Toda uprizoritev dne 8. t. m. je pokazala, da so se motili tisti, ki so prorokovali neuspeh. Gledalcev ni bilo veliko, ker je mnoge odvrnil od obiska — dvom nad uspehom. Ko se je pa po uprizo* ritvi raznesla vest, da kaj tako velikega in lepega še ni videl noben podeželski oder, so vsi zahtevali ponovitev igre. S to Igro je »Podgora« pokazala, da se lahko tudi po* deželski diletantje lotijo težjih del. Sedaj obljublja uprizoriti zcoet eno Cankarjevih dram, »Pohujšanje« ali »Kralia na Beta j* novi«. Igralne moč! so jako dobre: režija v rokah mladega osmošolca Marija Breganta, ki Cankarjeva dela nrecej dobro razume, in pa vztrajnost pri društvu so nam poroki, da smemo pričakovati še kaj jako lenega od tega mladega društva. Ko bi tudi druga društva, ki Še spijo, se zbudila ln začela pomagati pri kulturni zgradbi, potem bo naša kri tu doli ostala vedno čista.
— »Ta proračun Je čista komedia«! Tak vsklik se je ču! v tržaškem mestnem svetu pri razpravi o proračunu za 1923. Razprava ie tekla urno kot hudournik In namah je bilo odobrenih vseh 5 kategorij proračuna, tako da ni bila mogoča nfkaka stvarna kritika. Na to le zaklical svčtnik Cupola: Ta proračun Je čista komedija. Planil? so nani drugi svetniki ln ga ozmerjali. Zveza občinskih nameščencev zahteva os emu m! delavnik.
Iz Koroške.
— Is Ledine nam poročajo: Pretekli teden sta nastala v naši občini kar dva velika požara V sredo dopoldne je izbruh* nil ©geni iz doslej Se nemanih vrroVov pri p. d. OaSperSiču na Pečnici In upepelil trem posestnihom vsa poslopja s krmo in orod* jem vred ter povzročil prizadetim ogromno Pogorelo je ori p. d. AV»onču, Brdinču in Gašperšiču. Takoj drugi dan navrh, in sicer tudi opoldne le nastal ogenj pri p. d. flču na Kopanju. Obema velikima posestnikoma
ie zgorelo do malega »se premično premo* ženic, ker radi pomanjkanja vode in hitre pomoči — hiši ležita docela osamljeni — nI bilo mogoče ničesar rešiti. Ljudje so bili deloma z doma. Vsi pogorele!, najbolj pa znani slovenski rodoljub Jožef Gailer. p. d. Ilč. so silno težko prizadeti. Treba jim bo vsetranske pomoči, ako jih nočemo premi* stiti popolnemu gospodarskemu ruinu. Za* varovalnina je v vseh slučaiih tako maVn* kostna, da pri sedanji draginji ne prihaja v poštev. V občini se je pričela akciia za pomoč pogorelcem. Obračamo se tudi do slovenskih rodoljubov v Sloveniji, zlasti pri* jateljev in znancev prizadetih z iskreno prošnjo, da zbirajo darove za nje in denar pošljejo na naslov: Politično in gospodar* sko društvo v Celovcu, Viktrinf?erring 2r>/T, ali pa na županstvo Ledince. Darovi bodo objavljeni v »Koroškem Slovencu«.
— Koroški Slovenci in — fužnotirolski Nemci. Znano je, da se Je avstrijski zvezni kancelar dr. Seine! potegoval pri Mussoli* niju za to, da bi fašisti opustili Nemcem sovražno početje na južnem Tirolskem. Utemeljeval je to svojo intervencijo s tem, da so tudi ti Nemci, ki se nahajajo danes pod italijansko državo, ohranili nezmanjšan čut za pripadnost k nemštvu. Mussoiini je odgovoril, da kot nacionalni Italijan dobro razumeva težnje južnotirolskih Nemcev in da bo posredoval pri vrhovnem svetu nje* gove stranke. Kako različno je stališče dr. Seiplovo, ki jo je zavzel v Beogradu na* pram koroškim Slovencem in v Milanu v zadevi južnotirolskih Nemcev, dasi je Av» strija po st. germainski mirovni pogodbi obvezana izvesti manjšlnjsko zaščito, do* čim Italija takih dolžnosti po mirovni no* godbi nima. In vendar je avstrijski kancelar kazal razumevanje In upoštevanje samo za nemško manjšino, ki živi pod Italijo, dočlm se je glede koroških Slovencev v Beogradu Izrazil, da mu niso znane — razven dveh šol — nikake pritožbe, kar niti ne odgo» varja resnici, ker je bil dr. Seipel pred odhodom v Beograd informiran o položaju in zahtevah slovanske manjšine na Koro* škem. Kako drugačen je bil rudi odgovor Mussollnljev In Seiplov. Mussoiini dobro razumeva nacionalne težnje tirolskih Nem* cev, ker je sam nacionalen Italijan, dr. Sel* pel ne oporeka statističnim podatkom in poročilom, ki so popolnoma resnična In Jih zavrača z izgovorom In lažniivimi trditvami, kakor to hočejo imeti vsenemcl. ki smatralo zatiranje slovanskih manjšin v Avstriji kot tvojo domeno. Tako se ne dela za mir in ^?ber sporazum med državami.
— Kakšne učne moči Imamo ob madžarski meji. V dol. lendavskem okraju imamo tri obmejne šole. ki Jih vodijo madžarske učiteljice, ki niti slovensko ne znajo. Učiteljica v Cemibi se javno ponaSa v slabi nemščini, da slovensko sploh ne zna. Kako so vendar mogls te Madžarke napravit, pred mariborsko izpraševalno komisijo izpit iz slovenščine. Merodajue oblasti se bedo morda izgovarjale, da ni usposobljenih moči. Baš na imenovani šoli je deber učitelj domačin, zanesljiv Jugosloven, kt govori lepo in pravilno slovenščino. Pa ne da bi imela tam madžarska duhovščina odločilno besedo, ker so šole verskih cbčin — pač žalosten preostanek Iz Madžarske.
— To ie gospoda»-stvol železnica od Dol. Lendave do madžarske meje je mrtva, vendar pa stoje — pravrranrav so »tali — na tirih celi parki železniških voz brez varstva ln gosprdarja. Ker le tam veliko pomanjkanje kurjave, Je hod lo prebivalstvo razbijat vozove ter odnašalo les In tudi železje. Iz Istih vzrokov so požaranl že skoraj vsi brzojavni drojrovi In odneseni z Žico vred. Sedal pridejo na vrsto še železniški pracovi in tračnice. Toda kdo bi se brigal za take malenkosti. k?dar bo zooet treba železnic ln brzojava, nabavimo novo, saj naša država je bogata na železu.
—Prekmurske železnice so pravi nnl-kum. Na projrl Čakovec — Dol. Lendava vozijo vlaki s tako previdno počasnostjo, kakor teče srednje kmečko kljuse. češ da so tračnice in mostovi že trhli ter lahko gre vse narazen. Iz Murske Sobote do Hodoša bi moral vsak voziti trikrat na teden, toda Ijudj se zaneseljo bolj na svoje nojre. ker enkrat ni premoga druzič pa Je stroj pokvarjen. Ni čudno, da ljudstvo ne more biti navdušeno za Jugoslavijo tcr Imajo madžarski hujskači hvaležne poslušalce.
Turistih in sport.
Sto- P1an!nsko društvo ▼ Trste (poprej podružnica »Slovenskejra plan. društva) je na svo'em rednem občnem rboru izvolilo za predsednica zopet irosp. dr. Mateje Pretnera. Mislio se "e. da se ustanovi Planinsko društvo v Gorici kot centrala za vse bivše podružnice SPD, aH ker Je tam ta misel zaspala, se predlože nova pravila PD tržaški prefekturi v odobritev. Društvo Je prlredMo lani več Izletov. V oskrbi Je Imelo pričetkom preteklega leta Jamo v Drvačah fn v SUv-em. Divnška jama je bila pogostoma poškodovana. Sedaj lo Ima v oslcrbl drugo društvo. Jama v Sllv:em le lepo oskrbovana. Nekateri italijanski listi so se drznili podtikati društvu prot'držav-no politično agitacl'o*. Vse Iz nerazumljivega sovraštva do Slovencev. Društvo Ima sedal nad 120 članov. Odbor hoče energ!5-no delovati v korist društvu. Upamo, da odslel ne bo več nagalanja In nasprotovanjf slovenskemu kulturnemu društvu.
— »Ko pomlad nam cvetje trosi«... Lovci! V popolnitev okra?be VaSth g lovskimi trofeji opremljenih sob ne zamudite si nabaviti L Rozmanovo »T. Ju-goslovensko lovsko koračnico« — »Srečni lovec«, ki Je simpatične vsebine za enoglasno petje s spremljevanjem klavirja in violine. Dobi se v Narodni knjigarni in knilgarnl Klelnmayr ln Bam-berg v LJubljani.
— Ilirija : Celje 71. t. m. V nedello ob pol 16. se vrši na igrišču Ilirije pred drž. kolodvorom nogometna tekma meri TliHIo In S. K. Celje. S. K. Celle. ki je ojačen letos z nekateri novimi Igralci. Je od lanskega le* ta zelo napredovalo. Z Atletiki S. K., svojim lokalnim tekmecem, je Igralo pred kratkim neodločeno 3:3. — Ob 14. uri igra pred* Igro lunlorsko moštvo moštvo Iliri ie proti mladinskemu moštvu »K-akova«. Ob sla/ bem vremenu predigra odpade.
— Klub kolesar'ev In motocIkTstov »Ilirija« v LJubljani priredi v nedello 29. tm. vsakoletne otvoritvene kolesarske d'rke na progi Llubl!ana-št. Vid s sledečim vspo-redom: Novinci km 3, lunlorl 5 km, seniorU 3 km, damska 2 km, glavna 10 km, hnndl-cap 5 km. tolažilna 3 km. — Prijave sprejema gospod Oskar Kflrner v trgovini L Oorec palača Ljubljanske Kreditne banke do 25. tm. do 18. ure ter se s tem zakl;u-čijo, pozneiše prijave se ne bodo sprejemale. Zvečer ob 20. uri se vrši v Hotelu »Tivoli« športno družabni večer s tekmami na aiparatih. Vstop prost.
— Motoklub »Slovcnijac v LlublhnL Društveni Izlet v KranT-Tržič se vrši v ne-delo 22. tm. Zbirališče: Vegova ulica, odhod točno pol dveh. Prosi se obilne udeležbe, ker Je vožnja predskušnja za prvo »non stop« vožnjo. Odbor.
Društvene vesli.
— Ustanovni občni zbor Šahovskega kluba na Viču, se Iz nastalih zaprek preloži od 29. aprila ti. na poznejši čas. Pri-pravljalnj odbor.
— Ruski odbor v Ljubljani prosi svoje člane, da se udeleže I. splošne seie kolonije dne 21. aprila ob 6. zvečer v odboru, II. v Mestnem domu dne 22. aprila (v nedeljo ob 3. popoldne.
— Društvo zasebnih nameščencev«
Občni zbor krajevne skupine Ljubljana se vrši v pondeljek 23. t. m. ob 8. uri zvečer v Mestnem Domu (velika dvorana). Dnevni red je bil objavljen v »Glasilu« 5t. 3. Posebnih vabil se ne bo razpošiljalo. Z ozirom na veliko važnost tega občnega zbora pričakujemo polnoštevilne udeležbe. Osrednji odbor.
— Društvo orožnišklh vpokojencev za Slovenijo v LJubljani vabi svoje člane in članice na 4. svoj redni občni zbor, ki bo dne 6. maja t 1. rb 9. dopoldne pri »Novem svetu« v LJubljani z ob čajnim dnevnim redom. Eventualni pismeni predlogi naj se predlože 6 dni pr*"1 nb£nim zbo-
1 rom predsedstvu.
Telefonska In brzolauna poročila
turčija se približuje jugoslaviji.
ZANLMJVE IZJAVE IZMET PASE. — USPEHI LAUSANNSKE KONFERECE. — STALIŠČE TURČIJE.
— Beograd, 21. aprila. (Izv.) Ko Je set turške delegacije za lausansko konferenco Izmet paša odpotoval iz Carigrada. Je odposlal našemu ministru zunanjih zadev dr. Nin-čiču brzojavko kratke vsebine: »Na poti skozi kraljevino SMS mi Je zelo do tega. da Vas pozdravljam in da Vam izjavim svoje najboljše želje. — Izmet paša.«
V diplomatičnih krogih naelašajo, da Je nastalo med dr. Ninčićem in Izmet pašo oa-krito zbližanje In da Turčija resno misli vzpostaviti z našo državo najboljše atike. Izmet paša sam Je za lojalno in odkrito prijateljstva
Ko so novinarji včeraj Izvedeli, da pride ▼ Beograd Izmet paša, se Je na kolodvoru pri prihodu orijent - expresnega vlaka zbralo večje število zastopnikov beogradskega In zunanjega tiska. Izmet paša Je snoči res potoval skozi Beograd v Lausanno. V Imenu zunanjega ministra dr. Ninčiča Je Izmet pašo pozdravil direktor političnega oddelka v zunanjem ministrstvu g. Todorovič. Ko Je Izmet paša na svoje vprašanje, ali potuje dr. Ninčie tudi v Lausanno. dobil negativen od-
govor. Je bil nekoliko iznenađen In Je obžaloval, da ne more z Ninčičem v Lausannl razpravljati važnih vprašanj. Zastopnikom tiska Izmet paša ni dal nikake izjave. Pooblastil pa Je svojega tajnika« da Je podal tole načelno izjavo:
Izmet-jpaša Ima sedaj seboj vsa polno-močja za podpis in zaključenje mirovne pogodbe. O mosulskem vprašanju se to pot ne bo več razpravljalo, ker Je likvidirano s poslednjimi notami med Turčijo in zavezniki. Turčija bo zahtevala definitivno ureditev za Turčijo najvitalnejših ekonomskih in finančnih vprašanj. Ore za Ista vprašanja, o katerih se Je razpravljalo že na lanski kou ferenci. Izmet-paša In vsa njegova delegacija gledajo na svoje delo zelo optimistično in so pripravljeni na gotove koncesije, če tu di na drugi strani opazijo dobro voljo. Ce pa naše pravične zahteve — Je končal tajnik — zadenejo na tako opozicijo, kskor lani. potem takoj zapustimo Larusanno kar pa nc bo pomenilo več samo prekinjenja pogajanj, tem takoj zapustimo Lausanno. kar pa ne
komunističen puč v porurju končan.
ROPANJE IN UBIJANJE MIRNEGA PREBIVALSTVA — KRVAVI SPOPADI S POLICIJO. — KOMUNISTIČNA VSTAJA UDUSENA. RDEČA GARDA RAZ.
KROPLJENA.
— MGnster, 20. aprila. (Wolff.) V Mul-tielmu se je s pomočjo policije Iz Duisburga In muhlheimskih meščanov danes posrečilo pregnati vstaše iz magistrata in mesta. 20 s karabinkami oboroženih oseb, med njimi dva voditelja, je bilo aretiranih. V Barmenu so se vršile istočasno velike demonstracije Stavbinskih delavcev, ki so jih ščuvali ko* munistlčni agitatorji.
— Mulheim, 20. aprila. (Wolff.) Teror vstašev v mestu, kjer vlada sedaj zopet normalno življenje, je bil neznosen. Obo* roženi gardisti so preiskovali na ulicah mi» moidoče. ki so jih deloma pobijali. Nekemu meščanu so ugrabili 220 tisoč mark. Ko se Je ob 4. popoldne pokazal pri oknu veliki »upan, je padel od zunaj strel. Krogla pa !• šla nekaj centimetrov nad njegovo glavo. Ko je hotel zločinec Še enkrat ustreliti ga je zadela krogla iz magistrata. V neko go-stilno v Mulheim*Broich so vlomili štirje vstašl, pili pivo In odšli, ne da bi plačali. Po preteku desetih minut so se vrnili pred zaprto gostilno, ustrelili gostilničarja In ra« nili z nožem njegovega sina. V mestu so oboroženi gardisti vlomili v neko trgovino
in ugrabili blaga v vrednosti enega milijona mark.
— Berlin, 20. aprila. (K. B.) »B. Z. a. M.« poroča iz Miilheima: Mesto Mulheim.
ki je bilo včeraj docela v rokah komuni*
Stičnih rdečih gardistov in njihovih prista* šcv iz zločinskih krogov, je bilo depeš po* noči od te pospode osvobojeno. Kriminalni policiji v Mulheimu, ki bi bila lahko vztra* jala v obleganem magistratu, je bila poslana na pomoč kriminalna policija Iz Oberhause* na in Duisburga, ki je še ponoči začela napad na hariVade rdečih gardistov na vseh mestnih izhodih. Spopad je bil zelo hud, ker so imeli rdeči gardisti Izvrstno orožje, ki so ga dnhil pri ropanju trgovin z orožiem. Človeških žrtev na obeh straneh je bilo 8. Število ranjenih je veliko. Rdeče gardiste se je posrečilo precej razkropiti; 40 voditeljev je bito ujetih. Dnnes zjutraj Je bilo mesto zopet v rokah oblasti.
KOMUNISTIČNA STRANKA ODKLANJA ODGOVORNOST. — Mahlheim. 20. aprila. (Izv.) Zanimivo Je. da glasilo komunistične stranke »Rutir Echo« objavlja Izjavo, v kateri odločno odklanja vsako odgovornost knmimlstičnb stranke za zadnje Izgrede, naglašaJoC. da se Izgredov nf udeležil noben prepričan komunist, marveč da so izgrede povzročili elementi Iz vrst zločinskega proletarijata, na-hujskan! od francoskih agentov.
poslovna in volilna vlada!
Zagreb, 21. aprila. (Tzv.) »Novosti« Javljajo iz Beograda: Po Informacijah iz zanesljivega vira bo sestavljena široka radikalna demokratska poslovna In volftvena vlada, v katero eventuel-no vstopijo tudi zemljoradnik!. G. Pa-i!6 bo po končani konzultaciji strankinih načelnikov dobil mandat za sestavo take vlade.
prihod poljskih dijakov v beograd,
— Beograd, 21. aprila. (Izv.) Snoči Je prispelo »Akademsko pevsko društvo politehnike v Lvovu« v Beograd. Na kolodvoru je poljske akademike na zelo prisrčen in bratski način sprejelo beogradska akademska omladina ter zastopniki raznih kulturnih in prosvetnih dm§tev. Danes zvečer prirede akademiki v novem gledališču koncert, za katerega vlada veliko zanimanje. V nedeljo si akademiki ogledajo zanimivosti mesta, zgodovinske kraje in obiščejo tudi Avalo, kjer se poklonijo neznanemu srbskemu votaku-funaku. Iz Beograda potujejo akademiki v Južno Srbijo.
preokret v reparacij. skem problemu.
— Pariz, 20. aprila. (KB.) »Journal• poroča, da Je včeraj popoldne Barthou sporazumno z belgijskim odposlanikom Delacroi* Izdelal prvi projekt reparacijskega načrta. Projekt pomeni preokret, kaj« v nJem se reparacijski problem prvič ne obravnava s strogo finančnega stališča, marveč se upoštevalo tudi ugodnosti, ki bodo sledile lz sklepa obsežne gospodarske pogodbe z Nemčijo. Ker Nemčija ne more nadomestiti celokupnih vojnih stroškov, hočejo zavezniške države omejiti svoje zahteve na vpo-stavltev tega. kar Je uničila vojna. Francoska In belsrijska vlada bosta bržkone dolo-
čili vojno odškodnino na 36 milijard zlatih
'angleški reparacijski
načrt.
— London, 20. aprila. (Tzv.) »Ti-mesc javljajo, da je angleška vlada odločena poseči z intervencijo za rešitev ruhrskega problema. Angleška vlada pripravlja popolnoma nov reparacijskl načrt
Frankovci Izzivajo v Sarajevu.
— Sarajevo, 21. aprila. (Tzv.) Glede krvavih spopadov med frankovci in Ju-goslovenskimi nacljonalisti je sedai ugotovljeno, da so frankovci nastopali izzivalno in da so bili frankovci deianski in pravi povzročitelii krvavih spopadov. Policija je aretirala dva nacijonalista Marka In Srečka Biizulića. ki sta priznala, da je eden udaril ?očo, drugi pa s polico dr. Jankoviča. Ugotovljeno je sedai. da je težko ranjeni Soča prvi strel;al In da je najbrž on sam težko ranil nacijonallsta Stojakoviča.
21. april v italiji.
— Rim. 20. aprila. (Izv.) Dan 21. aprila, obletnica rojstva rimskega mesta ki je ao-ločen tudi v nadomestitev majskega delavskega praznika, bo zelo slovesen po vsej rtalijl. Tu bo velika vojaška parada In vojaštvo, mornarica In narodna nrlfca bo defilirala pred ministrskim predsednikom Mu>-solini) em. Sledil bo ogromen obhnd po mestu. V obhodu stopajo v ospredje fašisti in narodna milica. Izvrši se zaprisega vojaštva. Rim bo Jutri ves v slavnostnem oblačilu. General Dlaz je izdal na vojaštvo poseben proglas. Značilno Je. da sled: državni himni vselej fašistov. »Oiovinezza«. Uradna preložitev delavskega malskega paznika na 21. april Je vpliva'a na široke deb.vske mase najneugodnejše. Čutijo se zadete na najobčutljivejši strani. Zato pa vlada razlaga delavstvu, da je proslava 21. prila narodnega in delovnega pomena   ter predstavlja
sveti obred napram odvisnosti na čisto Italijansko delavsko torišče. Industrijska in druga podjetja imajo vpoštevati 21. april za delavski praznik.
— Trst, 20. aprila. (Izv.) Tu bo Jutri velika proslava 21. aprila. Zaprisežena bo narodna milica, sledil bo velik vojaški In faši-stovski obhod. V nedeljo pridejo fašisti z raznih strani dežele.
Tržaški mestni svet Je v današnji seji sklenil, da imajo biti mestni uradi dne 21. aprila zaprti in se proglasi ta dan za de» lavski praznik, vslcd česar odpade v Trstu doslej običajna proslava 1. majnika. Ime* nom komunistične skupine je protestiral Juraga proti vtikanju nepoklicanih činite* Ijev v delavske radeve. Delavci ne namera* vajo opustiti svoje majske proslave dela.
nova vlada na švedskem.
— Stockholm. 19. aprila. (Havas.) Novi kabinet je sestavljen na temelju koalicije z meščanskimi strankami. Hendenstjerna prevzame zunanje ministrstvo Malmroth narodno obrambo, Beckon finančno mlmstr-stvo in VVohlin ministrstvo trgovine. Vlada izjavlja, da je ministrski predsednik zaman skušal doseči sporazum s socijalisti. Dalje vlada izjavlja, da smatra obrambo države za najvažnejše vprašanje. Obrambo namerava organizirati s pomočjo vseh sredstev, ki lih Ima na razpolago.
opcijski rok v julijski krajini.
— Rim. 20. aprila (Izv.) Ministrski svet je odobrfl predlog za podalšnn-e opcijskega roka na 60 dni po razgbsitvl nove naredbe. Prefekti sprejemajo tačas op-cPske prošnie, ki so dopustne samo. ako se dokaže, da so bili Interes'rancl proti svoji volji ovirani, predložiti opci.sko pro-šnio v prvotno določenem Času.
zaupnica italijanskih klerikalcfv mussoli-niju.
— Rim, 21. aprila. (Izv.) Glavni odbor Italijanske ljudske stranke je spre;el dnevni red, s katerim se Izreka zaupn'ca laš1-stovski vlad'. Formalno Še ni gotovo, če bo vodstvo fašistovske stranke ta sklep odobrilo. V pozitivnem slučau ostane'o član? Italijanske ljudske stranke še nadalje v vladi
NOVI SENATORJI.
— Rim, 20. aprila (Tzv.) Kralj le na predlog ministrskega predsednika Imenoval 6 novih senatorev. Ti so: dr. Anton Gros-sich na Reki, odv. A. Taccon! Iz Splita prof. A. Clppicio Iz Trogira, F. Cremonesit bivši rimski župan, conte Vanominfatelll, podpredsednik društva »Dante Allghierl« in V. Morello.
DON STURZO NE POTUJE NA DUNAJ.
— Rim, 20. aprila. (Izv.) Agenzia »Volta« Javlja, da Je voditelj Italijanske ljudske stranke don Sturzo odgodll z ozirom na resnost notranjepolitičnega položaja svoje potovanje na Dunaj, kjer Je Imel stopiti v stike z avstrijskimi krščanskimi socijalci v s vrh o ustanovitve katoliške »bele interna-eijonale«.
IZVOZ KNJIG IZ AVSTRIJE PREPOVEDAN.
— Dunaj, 20. aprila. (FCB.) Glavni odboi pod predsedstvom prezidenta dr. VVeiskirch-nerja Je na današnji seji odobril odlrk vlade glede prepovedi Izvoza knjig. Predlo* dr. Danneberga. da naj vlada dovoli Izvoi. knjig v Nemčijo brez kontrole, Je bil tudi sprejet.
KONEC STAVKE ANGLEŠKIH POLJSKIH
DELAVCEV.
— London. 20. aprila. (Izv.) Na Intervencijo J?amsav Macd^nalda Je bila stavka poljedelskih delavcev končana pod poboji, da delavci podaljšajo tedensko delo na 50 ur In da se delodajalci obvežejo povišati tedensko mezdn za 25 šilingov.
POSKUSEN ATENTAT NA VSEUClLI-SKEGA REKTORJA.
— Krakovo. 20. aprila. (Izv.) V hiši vsa učillškega rektorja Nathansona v bližini univerze Je snoči eskplodirala bomba ki Je napravila ogromno matcrijnlno škodo. Povzročitelji atentata so popolnoma neznanL Smatrajo, da Je bil to politični atentat.
vremensko POROČILoT"
— Dunaj. 20. aprila. (Uradno vremensko poročilo.) V Avstriji veje hladen vzhodni veter. Nebo je bilo večinoma rblačno. Temperatura, ki je znašala zjutraj 5*. Je dosegla opoldne 12* (na Dunaju samo 7*). Minimum, ki že več dni leži v zapadni cball Evrope, se Je znižal in se bo br?kone preselil proti Jugovzhodu. Vreme bo hladno. Pričakovati Je splošno slabo vreme, večinoma oblačno, semtertja morda nekaj časa tudi Jasno, hladno, včasih dež In severovzhodne vetrove.
BAERAN NASTOPIL KAZEN.
— Praga, 20. aprila. (Izv.) Vzklicno sodišče je zavrnilo pritožbo veleizdaje na štiri leta obsojenega Baerana ter potrdilo prvo sodbo. Bacran je sedaj kazen nastopil.
KATASTROFA NA MADŽARSKEM JE ZAHTEVALA 14 ŽRTEV.
— Budimpešta, 20. aprila. (M. B.) Število Človeških žrtev ob priliki katastrofe v ferrolimi tovarni za g *mbe se je zvišalo na 14. Enega izmed lastnikov t vame, stavb* nega mojstra Morica Schncllerja je policija aretirala, ker se je v tr.v*-ni izdeloval celu* loid brez dovoljenja oblasti.
Borzna poročila.
— Curili. 21. aprila. (Izv.) Današnja predborza: Beograd 5.60 (včeraj def. 5.55). Berlin 0.210. Amsterdam 215*'«. Nevi Jork 551.—, London 25.65, Pariz 36.55, Milan 27.25, Praga 16.42%, Budimpešta 0.11. Varšava 0.120. DunaJ 0.00775. Sofija 4.20.
— Trst, 20. aprila. Zagreb 20.40. Berlin 0.03, Praga 60.40. Pariz 134.25. London 04.—, Novi Jork 20.10. Curih 3SS.—,
— Dunaj, 20 aprila. Devize. Beograd 714-—. 716, P. aga 2119.—, 2125.—, Curih 12.0O0.—, 129^0. Valute: dolarji 70.725.—, 71.025.—. dinarji 704.—, 708.—.
_x- Berlinska borza notira dolarske asi$*
nacije. Od ponedeljka (23. aprila) se bodo na berlinski borzi uradno notirale dolarske asignacije.
Dopisi.
— Iz Novega mesta nam pišejo! V prfd »Kola jugoslovensklh sester*,  le priredila    ljudskošolska    mladina   v Novem mestu v soboto 7. tm. v Narodnem domu otroško Igro: »Med Škrati In med vPaml« v 5 de'an'm z živo sliko. Pet:e In ples s sprem1;evan;em    na    glasovnriu. Osebe: Krali Svetoslav, Vitrvslava,  njegova Žena, Bogomila, nJim hči. Zvezdana, kraljtca vil, Bfserin, kralj škratov, Pisanin, n'egov sluga. Gozdne, vodne,   gorske vile,   mali In večf Škrati, vojakf. deklice, stražniki T. In ITI. deianle se vrši pred duplino Škratov, II. v gozdu svete gore, IV. pred gradom škratov, V. v kraTevskl dvorani za ča«a star'h  Slovanov.    Nalašč    navajamo v?s program, da se razvid? slovanski značnj le Igre, ki le nekaka  melodrama. Priredil io 'e g. prof. Modrl'an. kl le bil duša cele prireditve. Od meseca februara Je oseb« no vod'1 minde di'etante s pomočio fjorn-čega   učitelistva   in  učitel'a   telovadbe, ki *e naučil otroke plesne prodiTkcI.'e fn mimike tako, da se le zdelo, kakor da b* bMe na  odru  pristne  b?!er;ne.  Vsa prireditev le b?la v rokah HudskoŠolsk;h otrok ^anlh In človek se ne more dovoli naČndPI, kal v«e se da doseči že v 1 tidski šoli pod vodstvom  spretnega   fn  domoljubnega učitelistva. Celo spremlievnn?e in Igrai'e n klavirju le oskrbela 1'udskošoUka učenka sama.  V podrrbno  oreno  Modri'nnove lere se  ne moremo  spuščati, ker nismo imeli rokopisa pri rokah. Ugotavlamo le, da te igra pisana v gladkih verzih.   In vso to dolgo,   nad 2 uri trajajočo igro  so otroci igrali gladko tako, da je bM šepetalec skoro nepotreben. Nik?er nI bilo čuti takozvn-nega »pojočega tona«, ki se rad vtihotapi v vezano in r'mano besedo. Nekaj drugih, malih nedostatkov je pač bilo, rola to se le zgubilo v celoti. Pri neki pesmi pete In klavir nfsta bila v skladu, a mlada pianistka le to tako! čutila ter ie prav naredila, da je tednj z Igranjem prenehala. **'ccr so vsi  Izva:alci  hvalevredni,  posebno srčka-na sta bila kraljičmn In deklica, pr r-Vr?e-na v knl'evič£.   Oba sta Igrala prav dobro.  ves  aranžma  Je bil  sijajen, kostumi prnv lepf in bogati. Dvorana Te b'!n polna občinstva,    ki  le  frenetično  p^o^kalo. Ob sklepa ie ob živi sliki pr'šel tudi prof. Mo-driian na oder in neki škrat se mu le pri odhodu ob bučnem   smebu   In   ploskan'u obesM  na   hrbet.   Tako   delu;e novomeško nčitel'stvo  uspešno  v  šoli   in   zunaj šole. ?vo:erra delovanj ne obeša na veliki zvon In pohvple v svo;! skromnosti ne išče. ?aj ie priredbo že več veselic, o katerih časniki n?tl poročali niso. Igra se je ponovila v nedelio 8. tm. popoldne ob znižanih cenah. Tudi  materralni  uspeh  :e prav povoiien. Svetovali bi le še, da se otroške veselice prirejajo ob popoldanskih urah, ne pa zvečer.
— Iz Stične na Dolenjskem. Z ozirom na dopis v »Slov. Narodu« z dne 8. t. m. ie treba popraviti pomoto, ka:tl napovedanega koncerta nj prlredla ljubljanska »Glasbena Matica« marveč ga je priredil In spretno vodil g. Dušan Petrič lz L:ubljane s svojo privatno kapelo (kvintet) In sicer v prid »Glasbene Matice« v Novem mestu. Koncert se je vršil na belo nedeljo popoldne v tukaišnii društveni bralnicl, ki je bila polna do zadnjega kotička In sicer tako, da so moral zakasneli ostati na prostem. Odkritosrčno  le treba  priznati, da  so  se vse
programne točke izvajale zelo dobro kar Je
pridalo frenetično odobravanje navzočega občinstva. Oddaljenim gostom lz Višnje ?ore, St. Vida in drugih krajev ki so st kljub slabemu vremenu koncerta udeležili gotovo ne bo žal. Ob tej priliki moramo čestitati mladem:! koncertnemu voditelju — kapelniku Dušanu Petriču, učitelu na glasbeni šoli »Glasbene Matice« v L ubijani In njegovim sotrudnikom-koneertistom na prav lepem uspehu, ki je nudii občinstvu mnogo užitka ter pripomogel »Glasbeni Mati d« v Novem mestu do lepe gmotne podpore. —•
— Z Gleda nam pišejo: Po stanovanjih se Že živahno povprašuje. Da bodo leto« stanovana zopet dražja, kakor doslej, ne more rikogar iznenaditi, sai ie v zadn;em Ie:u v cenah vse tako znatno poskočilo. Pred vojno so Imela stanovanta tedan:fm. razmeram primerne cene. ki so bile prav posestniku In tujcu. Zahtevana cena se je brez vsakega barantanja spreela 'n plačala. Danes e to drugače. Marsikateri stanodajalci stavijo take cene. da se tu ec, ko jih zasliši. kr.r obrne in odide. Prugj zopet, ki ne iščejo pret;ran-'h cen, pa n;ma:o nikake-ga ravnila, kaj b? bilo primerno [n si ne ve-d6 pomagati. Da se ta stvar kolikor mogoče uravna, se je lotil vprašan'a odbor Prometnega društva. V poštev je vzel samo privatna stanovanja po vilah !n hišah, na stanovanja po hotelih in sohe, tudi privatne se ni oziral. Po tehtnem prevdarku se je zjedfnfl za primernost naslednjih sezonskih cen: za stanovanje dveh sob s kuhinjo 3—5000 Din., za 3 sobe s kuhinjo 5—7000 Din. za 4 sobe s kuhinjo 6—9000 Din. pri posebn;h ugodnostih (izredno ugodne pri posebnh ugodnos'ih (izredno ugodna ieca ob iezeru aH sicer s koparščem. čolni Itd. 10.000 D. Razume'o se stanov, popol« noma opravl'ena. Cene še večllh stanovanj ali celih vil pa se niso rarmotrlvale In so prepLŠJcne prostemu dogovoru med strankama. Da Bled glede cen ne prde še ne slabše Ime, je nuinc želeti, da se stanodajalci teh cen drže. ki itak niso n'zke. Tudi takse so se morale na novo uravnati, ker v prošli sicer dobri sezoni, se ie pokazal velik prlmanjk!:ai. Bistveno so se spreme* nile v toliko, da se ne priznava takse pro* stih dni, da Je dnevna zdravlška taksa 2 d;narja In toliko tudi godbe na, ter so se dvignile sezonske takse e I 30 na 40 Din. Državni uradniki plačujejo polovico, a Imajo to svojstvo Izkazati. Obža'ovatl se mora, da krute živllenske rs.*mere nareku'e'0 take cene In da !e osobito slovenski sploja nostl silno oteženo aH naravnost onemogočeno bivanje na Bledu, v tem rajskem kotd slovenske zemlje.
— Z Dolenjskega nam pišejo: Neko prošnlo imamo do funkcijonarjev dolenjske železnice, ki vozi iz LJubljane proti Novemu mestu in nazaj in upamo, da jo bodo v pri« log prizadetih potnikov na tej progi tudi uvaževali. V Ljubljani, Novem mestu. VIJ. njisori fn tudi drugod se vrše mesečni tU celo tedenski semnji. Ob tej priliki se vozi Po tej železnici mnogo občinstva na sern> nje, toda vlaki so tako nezadostno preskrb*^ lični z osebnimi vagoni, da se morajo potnik! ob velikin navalih posluževati živinskih vagonov. Dotični potniki plačujejo voz* nino za osebne vagone, zbog pomanjkanj* le-teh pa so primorani voziti se v živinskih vaeronov. To pa se ne dogaja samo ob semenjskih dnevih, ampak tudi ob nedelJaK In ponedclikih. ko se meščani In drugI vo-* zijo na Izlete in nazal. Opazili smo ta ne* dostatek tudi ob božičnih, velikonočnih (o drugih praznikih, ko se peljejo naši dijaki In dijakinje za praznike domov In se pO praznikih vračalo v Šolo. Enaki nedostatelo to Je poman'kanje osebnih vneonov, smo doživeli po letošnjih velikonočnih prazn'kils> ko le naša Šolska mladina prihajala na počitnice In se vračala. Radi velikega navala potujočih Je morala šolska mladna — poleg drugih — potovati v živinskih vagonih* kjer ni sedežev In Še v takih vaeonlh nI bilo zadosti prostora In sicer tako. da so morali mnogi stati na hodnikih. Da Je take vožnla. od sedaj še mrzlih dnevih, v hlgl-Jeničncm oziru zdravlu nevarna In škodlll-va Je samo ob sebi umevno. Nnlna potrebe le. da se temu zlu odoomore In da v bodoč!« Iludstvo po vagonih ne bo tako natlačeno« Nal se preskrbe za take slučaje vaconl m zadostnem Številu. Na p^dlasl teh dejstev prosimo upravo dolenlske železnice. naj ukrene potrebne korake, da bodo vlaki za časa semnlev In šolsk;h počitnic preskrbljeni z zadostnim številom osebnih vagonov, da ne bodo sprevodniki tlačili ljudi f živinske vagone.
Glavni urednik: KASTO PUSTOSLFMSEK
#        Odgovorni urednik: VALENTIN KOPITAR.
Kupi se do 60 klafter suhih BUKOVTH DRV. VEČ VAGONOV JAMSKEGA   LESA.   OGLJA IN PREMOGA.  Plačam takoj. — Ponudbe  pod  »Drva'4225« na Bpravo »Slov. Naroda«.	Plačilni natakar z več'ernimJ spričevali I5ČE SLUŽBO. — Ponudbe pod »Zanesljiv/4196« na upravo »Slov. Naroda*.		
	VoMka zavarovalna družba išče anilne zastopnike ZA CELJE. PTUJ TN OKO* LTCO  PKOTI  VTSOKI PROVIZIJI. — Ponudbe pod: Za-varovalna drvžba št. 1^2/4207« na upravo »Slov. Naroda«.		
SEHĐSmLLiaE			
Ulzit&e in kuverte priporoča v Ljubljani.			
	•irfjfeJFlILJIiJbJbJcJli'1 Zamenja se posestvo z gostilno In trgovino mešanega Maga  na  deželi  ZA   HTSO S TROOVSK1M  LOKALOM V MESTU radi družinskih razmer. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 4224		
PB35irBHCBBBtPl			ItBuHtltBuJBtLJB
Mesto hišnice
išče Ženska, ki je vajena vsakršnega dela, tudi šiva* nja in obdelovanja vrta. — — Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Delo/4166«.
6 velikih zelo močnih zabojev,
nrikladnih za transport stror jev, PRODA »NARODNA TISKARNA*.
Išče se kuharica
(starejša) a daljšo prakso, spo« -~hns za vodstvo vsega gospodinjstva. Daljša spričevala. Ce-hinie l«r»aio prednost. — Josip BERCMAN. LJubljane, Poljan, ska cesta R5. 4188
Spretna šivilja
PREVZEMA na dom oble* ke in kostume. — Fino delo ;n jako zmerne cene. — Naslov pove uprava »Slovenskega Naroda«. 4212
Državna uradnica
2ELI MESTA V PISARNI, ev kot telefonist k a pri večji centrali sli za druga pisarniška dela. Prevzame tudi samo popoldansko službo. — Ponudbe pod »Pridna/4213« na opravo •Slov. Naroda«.
Novo pohištvo
ZA SPALNICO, pollrlrano, hrastov les In kuhinjo, SE ZA ftOOO Din PRODA. — Ogleda se na Vrtači št. 3. pritličje, prva vrata. Vhod Iz Bleiweiso-v« cesta med hišama it. 3 m 5.
4199
Prodaste se
DVE MASTVNT OREHOVI SPALNTCI in SEDEM SRED* NJE VELIKIH DVOJNIH OKEN — na Sv. Jakoba nabrežju št. 27. 4195
ODDASTE SE TAKOJ
dve meblovani sobi
s 1. majem: ena soba s po« nebnim vhodom. — Poizve se: Sv. Petra eeata Jkt 43 (pri hišniku). 4108
Knjigovodja,
samostojen, ne^kten bilanc* nfk, ISCE SLLT2BE prt večjem trgovskem, industrijskem ali Gradbenem podjetju. Nastopi lahko takoj. — Ponudbe pod »Organizator/4201« na upravo »Slov. Naroda«.
Službe išče šofer,
trezen in pošten, z večletno prakso in dobrimi spriče* vali; najraje k tovornemu avtomobilu. — Ponudbe pod »Šofer/4220« na upravo lista.
80.000 kron posojila
NUDIM proti dobrim obre» stim in zadostnemu jamstvu. — Ponudbe pod »Posojilo 1189« na upravo lista.
Proda se
▼ velikem Industrijskem kraju na Spodnjem Štajerskem mala HIŠICA s trgovino mešanega blaga in vrtom.— Dalje 5e ena PARCELA ra zida vo nove hiše. Cena 180.000 kron. — Pojasnila daje Joa. Strman. Kostrevnira. poita Šmartno pri Litiji. 4221
Proda se njiva ,
V SPODN.TT SISKI v obsegrj 102Sm» a 40— Din. Zelo pripravna za zidanje dveh ali treh hi$. — Naslov pove uprav« *SIov. Naroda«. 4191
Bfestnt trg |y.
50 Din
ttane iimrt pa* •*it«h'ta I    n«n«aHS kater*
KienmtTKlaln med mrnlm
Peter Seralto
I. lune Slovan tka b-rvari,«, krzn»rstvo In stro irst o
llubljana, Krl2evni$ka ullra 7,
Barva 11-ff je kože, katere Izdeluje v nalmodernejSe garnitur*. Prevzeme tudi vsa popravila v moderniziranje.
D6A
32
Stran 6.
*S L O V E RS K I   NAROD« dne 22. aprila 1923
Stev 93.
£nš bolečine v obrazu? V celem leeu?
Uporabljal Elza-Fluid!
Potrebuješ ti dobrodejno in okrepčava i no mazno?
Uporabljaj Elza-Fluid'
Ati te muči glavobol? Zobobol? Trpinje?
Ooorabllai Elza-Fluid!
Ali želiš naiboljše za njegovanje zob, kože, glave?
Uporabljaj Elza-Fluid!
Al si preveč občutljiv glede mrzlega zraka?
Uporablja' Elza-Fluid!
fif[ želii dobro domače in ko-eaietsko sredstvo?
UporabUaj Elza-Fluid!
Fel'erjev pravi Eizafiuid je mnogo močnejši, izdatnejši in boljšega delovanja kakor francosko žganje. Nekoliko kapljic zadostuje da tudi ti rečeš:
Na stanovanje
SE SPREJME GOSPOD. — Naslov pove uprava lista. 4219
KUPI SE dobro ohranjena
žična ovira.
— Ponudbe se sprejemajo: Stari trg 17 (v trafiki). 4208
Učiteljica
SPREJME popoldanske IN* STRUKCIJE za ljudsko šo* !o. — Ponudbe pod »Točnost 23/4164« na upravo lista.
TO JE NAJBttLJ&E KAR SEM KEDAJ OKUŠAL!
Išči Elzafluid v vseh dotičnih poslovnicah, vendar pa zahtevaj sjtmo pravi Elzafluid lekarnarja reUer. Ako naročiš naravnost, stane a pa kova ne m in poštnino če se denar pošlje naprej ali po povzetju
S tfnHtitfl afl 1 šveriiahn stekle in ffin 24
12 dvofnatta ill 4 {pecilne sfpklenice Din 84
24 uVOjnatiH ali 8 Spac.M nih steklenic Dio 146
38 dwji!tiieli 12 Specijalnih steklenic Din 208
Kot pri moti Elza-obliž zooer kurja očesa 2 dinarja in 3 dinarje: Elza-
Kt.hii irtniki 4 dinarje; Elia-ivedska knra za želodec 10 dinarjev; Elza-saaonkl prsni in kaieljni sok 9 dinarjev; ■BmSMs olje 30 dinarjev; Elza-kolonska Y*4a 15 dinarjev;  Elza'sumski  miris za
8bo 15 dinarjev; Glvcerin 4 dinarje In diaariev; Lvsol, Lvsoform 12 dinarev; Mataki Čaj od 1 dinarja dalje; originalno Sadikam francosko žganje velika ste ki e-
Ei iS dinarjev; Elza voda ze nsta dlnarjav; Elza-mrčesnl prašek 7 di-•v, strup za podgane in miši 7 dinarjev. Za priniot se pakovanje in poštnima posebej računa.
Na te cene se računa sedaj 5°/o doplatka. Pisma je natančno Šdresirati na: EUGEN FELL£A. lekarnar, STfJBiCA DONJA, Elza-B it 236, Hrvatsko.1_
len dve meblovani sobi
separatnima vhodoma. — im mesečno 5000 kron. Ponudbe pod F. C. 156/4206« ^pa upravo »Slov. Naroda«.
Seno,
vagon, prima, sladko in pol vagona polsladke OTAVK, obo* je sprešano, NAPRODAJ. — Vpraša se: Oskrbništvo grašči* ne, Pragersko. 4161
Kupimo 51 do 100 priprost stolov.
Ponudbe pod »Stoli/4187« na upravo »Slov. Naroda«. 4187
PESO kupimo!
Uprava hotela »SLON«.
4222
Na stanovanje
v sredini mesta SE SPREJ* ME BOLJŠI GOSPOD. — Naslov pove uprava lista. 4202
Kontoristinjo
S PRAKSO, zmožno slovenske« ga, srbohrvatskega, nemškega ienka, stroiepisja in stenogra* fije SPREJME VELETRGOVI. NA V LJUBLJANI. — Ponud* be pod »Veletrgovec/4183« na upravo »Slov. Naroda«.
Pozor!
Dve kolegi
SE CENO PRODASTA radi odhoda k vojakom. — JUVAN, Novi Vodmat, Ciglarjeva ulica štev. 117. 4211
Dva čevljarska pomočnika
za fina šivana dela proti dobre* mu   plačibi   In   rraipenv* 'ielu DOBTTA SLUŽBO pri
Ignacu POTOČNIKU, Selen* burgova  ulica  4,   II. dvorišče.
fstotam se sprejme dobra sa* mostojna šteparica za luksuzna
dela.
4204
Velika ra soroda j a slamnikov »a dam~. deklice in gospode po tovarniških cenah vsako sredo in soboto na trgu Sv. Jakoba, tretja stojnica od mostu.
Sprejema se tudi prelikanje in prebarvan ie.
Izbira velika! 4176
S mm kronami
PRISTOPIVA k dobro vpe, ljanemu podjetiu v Ljublja* ni KOT KOMPANJONA, eventualno s sodelovanjem. — Ponudbe pod ReeInost/4185 na upravo »Slov. Naroda«.
DVE DOBRO IZURJENI POMOČNICI, specielno za no vršne ione In francoska dela. Reflektira se na one z večletno prakso. — Naslov pove uprava lista. 4200
Ia ipodafeavsti'Uslra
terpentinska olja
prozornočista dobavlja po izredno ugodnih cenah točno
Hans Katzler,   Chemikaliengrosshandlung, W!en Z.
Schrankenberggasse 27. Spretni strdke va;eni zasto*>rv'ki se soreimelo.
CD ■ CD ■ CD ■ CD £ CD U CD 3 CD S CD ■ CD B CD S CD £ CD ■
BnkoDO OiUe
■ CD ■
0 0
0  vsaka množina, franko Spielfeld ali Rosenbach se g
o stalno kupn'e. -
S Ponudbe se prosi na ■
■ Steirensald Gesellschaft m. b. H., Grcz, 2
0
CD!
Rechbauerstrasse 3. ■ CDBCDBCDBCDBCDBl
■ O
Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem prijateljem in znancem, da je nas iskreno ljubljeni sin, brat in stric, gospod
Emil Gmeiner
v petek, dne 20. t. m. ob 5. uri popoldne po mučni bolezni previden s tolažili sv. vere v Zagrebu mirno v Gospodu zaspal.
Zemeljski ostanki blagega pokojnika se bodo prepeljali v Radeče, kjer se vrši pogreb v nedeljo popoldan na tamkajšnjem pokopališču.
Radeče pri Zidanem mostu, dne 21. aprila 1923.
Ana Omelner, mati. Terezija Polley9 roj. Gmeiner, hči. Anton in Maka Gmei&er; brata.
Val ostali sorodniki.
Zahvala.
Vsem, ki so nas ob prebridki izgubi našega dobrega sina, brata, svaka in strica, gospoda
Vinko Korenčana
tolažili, oz. za vse nam došle izraze iskrenega sočutja terekamo najprisrčnejšo zahvalo.
Osobito se zahvaljujemo gg. zdravnikoma dr, Ma-rottu in dr. Sabcu za pokojniku olajšano trpljenje, Čč. duhovščini, vsem darovalcem vencev in šopkov ter njegovim prijateljem, kateri so mu z obiski zadnje ure znatno olajšali ter vsem drugim, ki so spremili nepozabnega pokojnika na njegovi zadnji poti.
Vrhnika, 21. aprila 1938,
iahajeft! estaH.
Zahvala.
Za številne izraze iskrenega sožalja povodom prebridke izgube, ki nas je zadela, za poklonjene krasne vence in cvetje ter za mnogobrojno čaščeče spremstvo na pokojnikovi zadnji poti izrekamo najiskrenejšo zahvalo.
Posebej pa se zahvaljujemo zlasti preblagi gospe, ki noče biti imenovana, za ljubeznivo skrb, stavbeniku gosp. V Treo in gg. uradnikom in Šentjakobskemu pevskemu zboru za prekrasno v srce segajočo žalo-stinko. Nadalje najtoplejša zahvala vsem njegovim prijateljem in znancem, ki so na kakršenkoli način pripomogli proslaviti pokojnikovo zadnjo pot.
V Ljubljani« 21. aprila 1923.
Žalujoči rodbini
Molć in Završnik.
1rW.
Mestni pogrebni zarod
Friderik Laschan nI. Sol:*eln, blagajniški predstojnik v pokoju naznanja, potrt neizmerne žalosti, v svojem kakor v imenu svoje svakinje gospe £ate SchiscUkar in vseh ostalih sorodnikov pretužno vest, da je njegova iskreno ljubljena soproga oziroma sestra, gospa
dne 20. aprila ob 3. pop., previđena z vsemi svetotajstvi, po kratki bolezni, mirno v Bogu zaspala.
Pogreb drage pokojnice se vrši v nedeljo, dne 22. aprila ob 4. popoldne iz hiše žalosti, Frančiškanska ulica 2, na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v več cerkvah.
Predrago pokojnico priporočamo v molitev in blag spomin I
V miru naj počival
Venci se hvaležno odklanjajo.
V Ljubil ani, dne 20. aprila 1923.
Kot sostanovalec
S HRANO SE SPREJME GO* SPOD. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 4192
Dve hiši,
?na v Studencih pri Mariboru, Ciril »M e t od ova ulica 4 (lokal za mesarijo ali trgovino, vrt, druga na Pragerskem 74, (štiri sobe, dve kuhinji, velik vrt) SE TAKOJ PRODASTA. — Vpraša se: Gostilna Luršak, Pragersko. V obeh hišah stano* vanje takoj na razpolago. 4162
POPOLNOMA NOVA
spalna oprava
iz trdega lesa SE PO UGODNI CENI PRODA. — FLANDER. Celovška cesta 90. 4214
Biaoajničarka
SE SPREJME s 1. majem. Go* srK^diČne z dobrimi spričevali In informacijami, pri starših sta* rr-joče, naj se ponudijo pod »Stalnost/4190« na upravo lista.
Naznanilo!
Hiša
z dobro vpeljano trgovino z mešanim blagom SE pod ugod* nimi pogoji PRODA. Z malimi stroški se lahko preuredi v sta* novanjsko hišo. Oddaljena je par minut od postaje in eno uro od Celja. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 4175
Dobroidočo trgovino
z mešanim ali špecerijskim bla* tfom v večjem kraju Slovenije KITPIM ALI VZAMEM V NA* JEM; vstopim tudi kot druzabs nik ali poslovodja v večje pod* jat je te stroke. — Ponudbe na vpravo »Slov. Naroda« pod »Večji kraj/4042«.
Proda se družinska hiša
zidana in z opeko krita, z malim vrtičem, nekaj njive in malo vinograda, vodnjak, 20 korakov od glavne ceste, četrt ure od kolodvora. — Cena 60.000 Din. — Ogleda se v Poljčanah St. 67. 4103
Nesebicnena znanja
želi v svrko medsebojnega pri* jateljstva samo s starejšo, po* čolnoma samostojno damo (40 do 50 leO vseskozi idealen go* spod sredajih let (uradnik). Tajnost strogo zajamčena. Prijavne p#*udbe pod »Ve* i/4M§« m* uprav« lista.
Sanatorij in oMhaRSie
(Erholungshtdm) efr. Pečnik v Rogaški Slatini — Sečovo zraven Slatine.
Da
Da se aaamasaM ****** tem*, bob nim na n*h*nfih bolesnih, ka* kar tudj vsem. kt to potrebni odaolltkm, bivanje In sdravnh š%m *drmvlf*njm. Kresna aotčnm lega, seJnSne nore itd. — Za notranja, ifvčne, presnovne (Stoffweehsel) im bolezni dihah nih eeamnmv. — Prospekti gratis.
4147
Ceni. damam naznanjam, da ne izvršujem modistovske obrti več pri g. štemberger na Dunaj* ski cesti 9, temveč jo Izvršujem odslej v Gosposki ulici 6, ter se cenj. damam priporočam. ^4nfca Dermota, modistinja.
4177
Prostovoljna javna dražba
ca. kg 5000 Črnega istrskega brinja
se v ponedeljek 16 aprila nI vršila, pač pa se vrši v posedsljek 23. aprila
ob 3. pop. v Ljubljani, Slomškova ul. 11. Interesenti se vabijo.
Turinski Chiribiri avtomobili, 12 HP.
Debego, črkovni razmnoževalnih
Vse  novo, promptno dobavno. Brezkonku-renčne vpcljevalne cene, ima v zalogi
Glavno zastopstvo za Jugoslavijo
M HFihl Ui.
Z ah vala.
Za Izkazano nam sožalje ob prebridki izgubi naše predobre mame, gosge
Hne Zalar
izrekamo našo najsrčnejšo zahvalo.
Posebna hvala cenj. darovalcem prekrasnega cvetja ter vsem, ki so spremili drago pokojnico na nje zadnji poti.
LJUBLJANA, 21. aprila 1923.
Žaliročl ostali.
Zahtevajte ponudbo I Papir na debelo« Tvornleka zaloga,
Speclaliteta:
vojni
(papir za pakovanfe)
vseh vrst, dalje tiskovni, konceptnl, pisarniški, risalni
papir 1. 1 d.
po tvorni A ki ooni vedno v zalogi.
Glavna zaloga: ABADIE cigaretnega papirja.
A. LAMPRET
LJUBLJANA
Krekov trg 10-
Teleton 247.
2 tovorna auto Praga, 3-5 tonska,
1 tovorni auto Tatra, 5 tonski,
1 nat-Torlno, 25 er,
1 priklopni voz 3 tonski, vsi s polno
novo gumo, skoraj novi, dalje
1 luksuzni Pnch, tipa XII. pop. nov,
1 luksuzni Pucb, tipa VIII, malo rabljen
po ugodni ceni
na prodaj pri Antozavodib
a
□ □ □ □
t
Telefon 541.
Poslanska cesta 69.
UiUiUjaiaiaiajUiLiifciia
natoeCle transportno podjetje sneta
evroph ___
nmERiKH
CHI1HDH
mm ndprtM tvorfn. Hajhffra|ia ta naIbol}ia zotza preko I Hntner^ana i ift«taiiraa z tfnonttfn pWflPRESS" m mm ffMfnc vOakc. Odkrn* vsake ne4ef|e. Dallnc tnfor-I vazoHi en. Mma, panmeaa vtunoa. srtllnflc. nred-
CHnHDian PHCmC, Zagreb, JmUMena ulica br. 30.
10SIP ZIDAR, LJUBLJANA, Wilsonova (Dunajska) cesta 31.
5
stev. 93.
SLOVENSKI NAROD- dne 22. aprila 1923.
stran 7.
Moške obleke in čevlji
NAPRODAJ. — Naslov po* ve uprava »Slov. Naroda«.
Juta
i-vrece,
dobro ohranjene, za 75 kg KU* PIMO  V VSAKI MNOŽINI — Pismene ponudbe pod Šifro >Vreče/4210« na upravo lista.
Sprejmem kuharico,
zmožno samostojnega gospo* dinfstva in vsega hišnega dela. — Janez ZORMAN, Spodnja
Šiška pri Ljubljani.
4179
Brivski pomočnik*
mlajši, dober delavec, DOBI TAKOJ STALNO MESTO pri Albinu Šinkovcu, brivcu in las* ničarju, Vič prt Ljubljani. 4180
Kupim rabljen stroj
ZA MEŠANJE BETONA od 70 do 100 litrov, ter MOTOR za ljubljanski tok od 3 do 4 PS. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 4178
Svarilo I
Svariva vsakogar, kdor bi dal bodisi kar hoče g. Andreju RobinSčflku v najinem imenu na  kredit,  da   nisva plačnika
Josip in Leopoldlna Mastnak.
Mesečno sobo,
MEBLOVANO in SOLNCNO. IŠČE v okolici Ljubljane GO. 5PA. — Ponudbe na upravo Slov. Naroda« pod »Okolica 4062«.
Izobražena vdova,
▼a jena hišnega dela. Šivan ia, klavirja in nemSČlne, ŽELI S L U 2 B O. — Ponudbe pod »Simpatična/3^94« do 28. aprila na unravo »Slov. Naroda««.
Gospodična
z večletno prakso, zmožna eno? in dvostavnega knjigo* vodstva ter vseh pisarniških del, IŠČE PRIMERNEGA MESTA na deželi. — Po* nudbe pod »Vestna/3952« r,a upravo »Slov. Naroda«.
Kupim ali vzamem v najem
majhno kmetsko hišo
z vrtom na Gorenjskem v bližini kolodvora. — Ponud» be ped »LctovI5če/3986« •jpravo  »Slov. Naroda«.
Prodaše HIŠA
V SREDINI MESTA, pri, nravna za vsako obrt. — Naslov pove uprava »Slo* renskega Naroda«. 4087
na
Čebulček
NAM PREOSTAJA ter ga nudimo po znatno znižani ceni.
Trgovina   s semeni SEVER & KOMP. LJubljana,
\Volfova ulica 12. 4072
Damske svilene nogavice
v vseh modnih barvah NA PRODAJ. CENA 90 dinarjev.
»FORTUNA«, Krekov trg 7/8. 4096
Kupim delnice
»SLOV. TRGOVSKE DELNI. 5KE DRU2BE« po današnjemu stanju odgovarjajoči ceni. Ponudbe z navedbo cene in Števila na upravo »Slov. Na roda« pod »Izjemni interesent 40S3«.
Kino ,.Ernemann"-aparat
(JUBILEJNI SISTEM), malo abljen, z vsemi potrebščinami, SE PRODA. — Poizvc se v foto«atelijeju I. Pogačnik, Ljub. ljana, Aleksandrova cesta 3. — Na ieljo se pošlje tudi slika
4110
Trgovska hiša
V Industrijskem kraju na Sta* jerslcem radi bolezni za »pred* volno valutno ceno« NAPRO* DAJ. Hiša je pripravna za ve. letrpovca    za    vsako   obrt. —
Naslov pove uprava liata. 4071
Odda se lokal
ZA MANJŠO OBRT na pro, metnem kra |u. — PRODA SE MALA HI5TCA za dve osebi za 20.000 Din. — Pismene po* nudbe na: D. Godec, Ljubila* na VII. Planinska c. 195. 4168
Tvrdka F. TERDINA v Ljubljani   SPREJME mlaj* šega. dobro izvežbanega
frnnvskena nemočnika
Pismene ponudbe naj ae poS* ljejo na tvrdko. 4121
APNO!
94.25%, izborno za zidanje. DOBAVT PO NTZKT CENT
t RUCI G A J, Kranj 104.
4120
Izvežbana sobarica,
25 do 35 let stara, ki je že biln kot taka nameščena. SE IS<*:E K MALI DRU2TNT NA HR* VATSKEM. Plača 100 kron. — Ponudbe na upravo »Slov. Na* roda« pod »Sobarica/4115«.
Privatna uradnica išče proti dobri najemnini
meblirano sobico,
c€ mogoče s posebnim vho* dom. — Ponudbe pod »1. maj« oik/4129« n   upravo liata.
Koncipijent
z daljšo prakso. ĐI RAD PREMENIL svoje sedanje MESTO. — Ponudbe pod »Koncipijent/4139« na upra* vo »Slov. Naroda«.
Knjigovodkinja
(BTLANCISTKA), zmožna po* nolnoma samostojnega knjigo« vodstva. SE SPREJME TAKOJ PRT VEČJEM TRGOV. SKEM PODJETJU. — Ponud. be so nasloviti na poitni dal št. 102.
pre« 4102
v večji tovarni železa £ELT PREMENTTI SVOJE MESTO. Vešč je tudi vseh pisarniških poslov. Govori slovensko, hr« vatsko, francosko in nemslco. — Ponudbe pod »2elezninar 4058« na upravo »Slov. Nar.«.
Išče se
pridna, starejša ženska za oskrbo malih otrok. Hrana v hiši; plača dobra. — Po* nudbe z navedbo doseda* njih služb pod »Ljubeznji* vi/4111« na upravo lista.
Kuni se vinska posoda
(dobra In zdrava) za belo dolenjsko vino od 70 do 80 hektolitrov. Sodi naj vsebu« jejo po 4. 5. in 6 hI. — Po* nudbe (pismene ali ustme* na: T- i Sušnik, Ljubljana, ka. varr<t »Slon«. 4017
Potnik
Proda se
OPRAVA IZ MEHKEGA LESA ZA ENO SOBO, PISAL. NA MIZA. OMARA ZA LED in OMARA ZA JEDILNO SHRAMBO. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 4125
Gostilniška koncesija
SE VZAME TAKOJ V ZAKUP. — Narfov pove uprava »Slo    Naroda«. 4130
Minka Karo,
DAMSKA KiiOJACICA, LJUBLJANA Sv. Petra c. 58 se priporoča za delo cenj. da inBm v mestu in na deželi. — IzvrHuje vsa v svojo stroko spadajoča dela. — Pofstrežba točna, cene solidne. 3718
Krasno nnsestvo
NA GORENJSKEM fletoviščni kraj) SE PRODA. Deset ure* ienih sob, električna razsvet. liava. vodovod In vse dmge ugodnosti: čez 20 oralov zem* !je. — Naslov pove uprava lista pod »Raj/3579«.
Vinograd z vilo,
moderno investiran, oddaljen IS m'nut od kolodvora Semič v Belokrajfnl, v nafholjSem aranu. orvovr*tni pridelek do 70 hI, Vratna lega, vodovod itd. SE TAKOJ PRODA. Cena 300.000 dinar lev. — Naslov pove urra« v a»Slov, Naroda«, 3881
Seno,
suho, polsladko in zdravo, v balah na vagone od 5* do 7000 kg. ^ranko vsaka postaja v Slo* veniii po 2 Din ta kg. — PSE* NIČNA SLAMA v balah, fran* ko vsaka postaja v Slovni ii, no 1 Din 40 p za kg. NAPRO. DAJ. Dohava takoj. — I. OB* LAK, Vrhnika. 3°91
domačeg, zdravog i suhog, veeu količinu prodaje u z povoljne uvjete
Ivan Refićeci
SISAK. 3867
Amerikanci nozorl
PRODA SE trinadstropna tr* govska, dvakrat vogalna hiša v sredini mesta, na naibolj prometni točki, z mnogoletno vpe. ianiml trgovskimi lokali. — Le resni direktni reflektanti pride* jo v poštev. — Ponudbe pod »Cena Din 700.000« na Anončni zflvod Drago Beseljak, Ljublja* na. Sodna ulica 5. 3761
rSCE PROVIZIJSKEGA ZASTOPSTVA; je 29 let star. rmožen slovenskega, nemškega in deloma-tudi hrvatskega je* rilca z večletno trgovsko pra* kso. Nastop takoj ah' pozneje. — Ponudbe pod: Trgovski potnik, poštni predal ŠL 156, Ljub* Mana. 4060
Proda s? na periferiji mesta
enodružinska vila
s štirimi sobami in prffiklinami. elek'rfčno razsvetljavo in vodo* vodom. Na razpolago takoj dve
sobi, ostalo pa v jeseni. — Več se poizve: Trnovski pristan 14, Ljubljana, 4038
PRODA SE na Selu-Moete pri
Ljubljani
enonadstropna hiša,
H Je pripravna za vsako obrt. Poleg prostornih kleti, spodnjih obrtnih lokalov in velikega skla* dilča je v hiši 12 večjih, oz.manj* Sili stanovanj. Pri hiši je lep kostanjev senčnat vrt In vrt za zelenjavo, kakor tudi dvoriščno gospodarsko poslopje. — Na* slov pove uprava lista. 4165
Trsouci. T pnrfumerlsti, Mrlstl!
VeHVn zalogo brlvnaga mila, kolonjske vode, pudrov, Odola. aoboib past, mila Spaick. glicerin, Eau de Colorjne glicerin, lipov •vat, Bath »o a p Itd. priporoča za odjem na debelo po ugodnih cenah
parlnmerija URAN,
LJUBLJANA, Mestni trg IU
Idrijske
čipke
(z najfnejlega lanenega sukanca
prodaja
Ortia [ioHa Btm
Pod Tranco it 1.
Krasno posestvo
nn periferiji mesta LfnMlaae SE POD ZELO UGODNIMI POGOJI PRODA. — Obstoji iz dveh enonadstropnih hiS z vsmi pritiklip'»mim. Dalje je prostorna trgovina s pisarno, obširno skladišče, lep, velik hlev, prostor za spravljanje se« na in vozov in nekaj vrta. — Pro«tor ie zelo ugoden za kako večjo obrt. Prodaste se tudi po* samezni hiši. — Naslov se **ve v upra* i lista. 3509
5/ občinstvu se priporočam ZA IZDELAVO MOŠKIH OBLEK; računim za delo od 700 kron naprej. Delo
izvršujem po meri. K. PRE MRU, krojaški moj* ter. KRANJ. 4137
Jetika!
Dr. Pe&nltc ord n ra za pljučne bolezni vsaki torek in petek v Sv. Jurju ob |. ž., v Slatini pa za notranje bolezni. Čitajte njegove 3 knjige o jetiki. 7<=27
IŠČEMO   TREZNEGA. DE* LAVNEGA SAMSKEGA
paradnega kočllaža
(tudi za štirfvprego). P'ača 50 dinarjev dnevno, ena letna, ena zimska obleka, en par čevljev Potni stroški se povrnejo. — Pismeno javiti: Uprava cpčin* skog groblja — Split. 4029
Elektrotehnično podjetje.
Izvršuje po zmernih cenah vse naprave za električno fuč, pogon, telefone, elek. trična zvonila, naprave stre« lovodov, popravila itd.
H/AN MIHELČIČ, Lepi pot št. 12, Ljubljana. 3792
1000 dinarjev nagrade
dam dotičnemu, ki mi pre* skrbi ali odstopi v sredini mesta ▼ T. nadstropju eno aH tudi dve sobi, primerni tudi za pisarno. — Ponudbe pod »Plača dobro/412S« na upravo »Slov. Naroda«.
lep vinograd naprodaj.
Devet oralov velik, dva orala nrima vinograda. na*1en*a lega nol ure od postaje Slivnica pri Mariboru, tri hiše z močno pre« *o. lepa klet z vinom in poso* dami. eadonosnfk. travniki, po* lia in gord. — Natančne!*« po« '»sti''(! dflie Marija Koprivnik. Marihr»r. Radiov« ulica št. 15. 1. nadstropje. 3596
PRIDELOVANJE VATE
LJUBLJANA ROŽNA ULICA 19.
Prideluje in Ima v zalogi vse >rsfe pamučne vate. Za odeje, krznarstvo, bartdafiste in knrtr fekcifonarje. 36S7
Iščem službo
K OTROKOM. Sem tudi dobra šivilja,; govorim «amo nemško. — Ponudbe pod »Sreča Ml 49« na upravo »Slov. Naroda«.
V najem se odda
LETNO STAVO V AN JE v Begunjah pri Lescah na Gorenjskem, obstoječe Iz treh sob, kabineta In kuhir;c. mirn1' stranki bre* otrok. — Več sc izve: Poljanska cestr. 6711. 4132
Trboveljski premog in drva
stalno v zalogi vsako množino.
Družba ILIRIJA
LJUBLJANA. KraMi Petta trg 8 Telefon 220. 2243
Rabljene britvice
(Gillete, Mem itd.) se spre* iemnjo v električno bruse* nie v drogeriji I. C. KO; TAR, Ljubljana, Wolfova ulica 3. — Zunanja naroČiln hitro in točnol 4099
Bolniški voz
za ulico In dom. dobro ohra« njen. CENO NAPRODAJ. — Ogleda se na Zabjeku v trafiki.
DOBRO OHRANJEN
pisalni stroj
z vidno  pisavo SE  KUPI. —
^onu'-'Se   t   navdbo   cene In
sistema pod »D. d it 4124« na pravo »Slov. Naroda«.
Dvckolesa. motorji,
OTROČKI VOZIČKI. ŠIVAL. NI STROJI. PNEUMAT1KA NA  DEBELO  IN DROBNO
POCENI. »TRIBUNA*,   tovarna dvoko* le*, otroških vozičkov In delov. Ljubljana, Karlovska C. 4. 3611
Pozor!
Originalna NOVA PUCHOVA DVOKOLESA s torpedo in dobro pneumatiko po Din 1000.— Več najnovejših MOTORJEV, novih Jn rabl)en}b in različnih OTROŠKIH   VOZIČKOV SE
POCENI PRODA. »TRIBUNA«.   Ljubljana, Kar, lovska cesta 4. 3916
Teod. Kom. Uubljans
Poljanska cesta fit. 3. Krovec stavbni, ga^nferliibl In okrasni
klepar. In^alBcHe vettovodo«. flajrart itrelcedov. faptl to in Itotfrtrjprav! Izdelovanje posnd iz ptočevfne za f'rnež. barvo, lak   in   med vsake
velikosti kakor tudi posod (škatle) za konserve.
Velika zaloga Emajlirana In luksuanr
posssda.
Priporoča se
Ana Bas 3577
Ljubljana, Res jeva cesta 4.
ti
„DI A M A L T
Pozo- pekli .DIAMALT* to-v«mf Hanser In Sonolka, Dunal-Stadlau, v predvojni kakovosti *e zopet dobi pri glavnem zastopniku za Jugoslavijo
EDUARO DUŽflNEC. Zagreb
Skladišče: Strossmaverova ul. 10.
Za mesto LJubljano
rfoN sr   .D1AMA1.T"   v pekarni VILJEM   BIZJAK, Gospo* svetska cesta 7»po oiigina' nI tvorniški ceni. 3133
DEPOTi
1 O V I SAD
Jermenska  ul. S.
Dražba
cerkvene njive v Tomačevem.
V ponedeljek 23. aprila eb 9. dopoldne bo poleg pokopališča pri Sv. Križu na javni dražbi prodana njiva cerkve av Maijete v Tomačevem. Prodali bomo posamezne parcele za stavbe ali tudi celo njivo skupaj. Svet leži ob glavni cesti v Tomačevo blizu mesta in je pripraven za stavbe.
PraMtojnlatvo.
Gnfi»n niHie
li Dol h drug
LJubljana,
Bohoričeva ulica 20
Spreten uradnik
izvežban samostoien delavec, docela vajen vseli trgovskih del, z znanjem eksporta, bančnih trans akcij, zmožen reprezentaci e, spreten pri občevanju z odjemalci in delavci. Govori: hrvatsko, slovensko, češko, razume italijansko, francosko, turško. Zlasti je vajen me^ne in žitne stroke ter bi rad takoj premenil službo. Želi vodilnega mesta aH mesta opore Šefa ali vodje podružnic*, najraje na deželi. Je oženjen, 36 let star, In lahko položi neka! varščine. Ponudbe na upravo Sloven. Naroda pod .Dolgoletna praksa 4155"
Rabljeni in generalno reparirani
stroji
Parni stroji Dieselmotorjl Motorji na surovo olje Stroji za strojarne in
obdelovanje lesa In
kovin
Mlinske naprave, vse garantirano obrata zmožno.
Zelo ugodna eaaal
Vprašanja na an. zavod .Apolle*, Ljubljana, SUri trg 19 IL
OTROŠKA
ai?KA
NAJBOLJS* hrana za
: DOJENČKE, OTROKE ia DOJILJE ~
: SLAD0VNI
3
KAKAO
KREi'llO ZA
BOLNIKE Ia REKONVALESCENTE
vsa ks starosti «*# j
mapavki paotzvooi iz Cistzoa slada
.VrTAL«. d. d. za tvornico hrano.
za oaza. KSAVEasKA cesta a
Delniško društvo ▼ Zagreba
Preradovičeva 2 TELEFON 23—88 BRZOJAVI: ASTRA.
Važno za industrijalce
in poljedelce
Eahtevafte Informacijo In ceni u • I
mestni te-aifti moistor
V LlubManl
-revzame vsakovrstna tesarska dela, iakor sfn-šne stole, kupoc. stolpe, mostove, vrtne ulice itd. Parna žaga z vsem1 stroji za obdelovanje lesa. 1141
LOKOHOBILI
sa skladičta  Zagreb i L ubi a a*. WoU-Lans
HP 1910 10 20
l yi2
1918
15 25 t8 3S
1917 20 33 ]yi8 22/35
1912 1917
24 0
2o/35
1911 23,45
HP
191 ? '0/45
1919 31 -19
19 0 3-/57
192u 40 60
19!rt 50/70
1913 55'-2 1912 70/96
1914 70,100
Vsakovrstni
vozovi
se izdelujejo, kakor so 'ud1 stalnno v zalogi pri MARTIN MALI. sedlarstvo in ličanje avtomobilov, Domžale. Sprejemajo se vozovi tudi v zameno in popravilo. Solidno delo' Cene zmerrcl Združeni obrtniki: LOŽAR, DragomelJ,        MALI, KOŽAR.
Dorrža'e. 35^6
HP
1901 85'120
1913 90 125
1914 100/130 1909 100 150 1914 130 1^0 1908 145 199 1921 170 235 19^7  260 330
Vršaci 1 samohodni iokomob:IL Lokomobllni kotlovi, jednogodiš* nje tvorničko jamstvo. Prvoiaz* redn >, generalno popravljeni. Sa* vjesno iskušani. Lotenje svakim gorU om.
KUMI STROJEVI
Zagrebački zbor. paviljon 400
Braća fischer 9. 8.
Zagreb, Pantovčak 5
Gostilna ali restavracija
SE VZAME V NAJEM takoj ali pozneje. — Ponudbe pod »Gostilna«, poštno ležeče Litija.
3956
TVOR.VICA PERILA \$C:E
provizijskega potnika
ZA SLOVEN1TO. — Ponudbe na poštni predal ŠL 126. Ljub* ljana I. 4151
.KORHIHT'
zajamčeno nravi asbestni ikrtlj za krit: e streh.
Koran 11 ne premoči, ne odzrbe, se ne I ml in ne trga. je popolnima iipuren proti ognju, toči in vih.irju, tehta na 1 m' samo 12 12 k^. je neomejeno trpežen, ie boljši kot vsi eterniti, je najboljša n najcenejša streha, ker ne po trebu;e nikdar popravila.
Fran HoCeuar
Žirovnica (Mosta) Gorenjsko.
Brez Iisv ne vlečejo na crno ali morSro
čisto bela
izdelujem pod jamstvom       BRUŠENJE STEKLA ,,VITRUM" Novi-SAO lil, Futoškl put 48
Vel ka zaloga klobukov In slamnikov se dobi pri
Franc [erar
drnba s o. x. tovarna v Štabu posta Domžale.
Prevzema o se tudi atarl klobuki n slamniki v popravilo pri Ko-vačevič i Tfšan v Ljubljani, Pre* šernova ul ca št. 5. Spre emanje v sredo« Zaloga v Celju, Gosposka ul. 4.
OGLEDALA
francoaka zavarovalna družba v Parizu osnovana leta 1828. Skupna glavnica 400 miljonov frankov. Prevzema vse vrste požarna In živ« i enska zavarovanja. Pojasnila da i t to vsi krajevni zastopniki Ia Generalno zastopstvo asa Slovenijo, Ljubi sna. šv. Petra
ces.a št.   3.   Agilne zastopnike sprejemamo pod ugodnimi pogoji!
Glasoone plošče
za harmonike iz medi. aluminija, cinka, čisto umerjene, z usnjem prevlečeni koti za meh,  (zgotovljene trivrstne in štrirjvrstne harmonike, vsi glasbeni instrumenti in strune.
Miislfc-SIaas S, Standbergf Graz,
Keutorgasse 4t.
hrei naplate drž. trošarine s
• Vi
za bencin v Vraplu pri Zagrebu.
Ia* dup. raf. petrolej
Plinsko olje Vsa mineralna olja Cilindrska olja
amerik. provenijencije
Avto olja Tovotna mast Parafin
po najnižjih dnevnih cenah.
Knjigouodja
v veletrgovino v mesta na Štajersken se takoj sprejme. Ponudbe na upravo Slovenskega Naroda _ _ pod Stalno 4167.___
Theodoiite, tachvmetre, n velaojske instrumente, planimetre, pan» tografe,  nivelačne   In  trasirne   letve, merilne   trakove, libele, ogaritm. računala, šablone za pismo, trioglata, prismatična in druga
precizna merila. 3284 Risalna orodja, risalni stolovi. Aparate za svetlotlsk, svetlobne, prozorne in druge tehniške papirje
ima stalno v zalogi.
Viljem JSecivjifaircIt
delavnica sa precizno mehaniko Llnbljana, fielenbnrgova
nlioa 4 v'm dvorišču). Vsa v stroko spadnjoča popravila se izvrše točno In solidno I
CD*
0
al
o
■
o
o
m
o
m
o
■
o
■
o
si
o
m
o
■
o
m
o
■
o
CD
0
■
o
m
o o
■
o
a
o
o
o
a
o
a
0
a
o
a
o
a
0
B
0
lOlOiOlUfOlOIOlOBOlOIGIOI
Meščanska korporacija v Kamniku
razpišejo sloibo
gozdarja
■ fakultetno Izobrazbo. Eveotneloo ataloo namesčonje po zado-
roljivem enoletnem pro¥izorl|n. Ponndbe |o itaviU do 20. maja 1923 na gospodarski odbor
MEŠČANSKE   KORPORACIJE V KAMNIKU.
91
lomile v Jnakn narod,".
Lister!!!
Vsem p. n. trgovcem in konfekcijonarjem te priporočam za nakup listra, katerega imam v vseh kvalitetah In barvah po najnižjih tovarniških cenah v zalogi v Ljubljani, Dunajska cesta štev. 65. Z odličnim spoštovanjem
A. DULAR
manufaktura sna gro« ta komi-aljaka uloga rvrdka
STIASSMT Jb
3844
UUBLJONA, Mire 4.
Največji davki
(S)
za tobak, svalčice fn ceno pri tvrdki:
katere plačate Vam nastanejo, ako ne gledate na to, kje kuoujete, zg bite denar in imate poleg tega le večkrat sitnosti. Poskusite enkrat z ilustrovanlm katalogom tvrdke H. Suttner, (imetnik Henrl Malre), Ljubljana a t. 4. Ta
»Vam svetuje resnično dobre ure, Specijalne znamke .IKO" iz lastne tvornice v Švici, kakor tudi druge dobre žepne ure, zapestne, svetilne in stenske ure, verižice, prstane, zapestnice, uhane, namizno orodje, krstna in blrmska darila ter vso drugo zlatnino in srebrnino. Pa tudi porabne predmete kakor: škarje, nože, britve, lase-strižne in brivske stroja, steklorezce, doze smotke, nažigače in denarnice kupite dobro in H. Suttner, (imetnik Henrl Malre), v Ljubljani fit. 4.
Znižanje naročnine.
Naročnina na dokazano najrazšlrjenejSI nemlki dnevnik v Češkoslovaški Republiki in v tujini
Prager Presse
znaša sedaj za Kraljevino Srbov, Hrvatov In Slovencev mesečno samo
za Jutranje In večerno izdanje    .........Din 40*—;
samo jutranje Izdanje.............Din 28*—;
poedina Številka jutranja z večerno........Din 1*80;
številka nedeljsko izdanje z ilustrovano prilogo  .  .   . Din   3'—.
DranHF DfDS^D prinaša najboljše in objektivne rlaHLJKI rlCJlC informacije o dogodkih, trgovskih, finančnih in industrijskih razmerah Male Antante, Srednje Evrope in vseh drugih držav, posreduje vrlo in neprestano vzajemne poslovne zveze vsake vrste (iskanje in ponudbe vsakovrstnega blaga) tako da je največji In najuspešnejši oglasnik. Številke na ogled in ponudbe oglasov brezplačno.
Uprava PRAGER PRESSE, Praga
IVsdndova 5. (Češkoslovaška Republika.)
Račun poštnega čekovnega urada v Zagrebu 40.156. > . . .    .  Ljubljani 30.264.
,     pri Podružnici Ljubljanske kreditne
banke v Mariboru........11.258
Nogavice, rokavice!
največja izbira
pri tvrdki
L i L UMI a»a
L Mikuš
Ljeljaa. sata tu IS.
aissritl svoja ntosa dežnikov a solntnl-kev tar sprahajalaih palic
Ptimfli ii tefriijtja ttna ■ ulita.
pleskarska H lilanka
delavnica
Ivan Brioeli, Dnna]ska e. 19,
se priporoča. Izvršitev točna, cene zmerne. 2530
„Aikadont"
ZOBNA PASTA, USTNA VOPA, ZOBNI PRAŠEK.
Dobi se povsod. Glava« zaloga drogerija A. KANC, Ljubljana, 2964
Priporoča ae
preoMMica slamnikov za tm ii tt-■ar tokov za DOSPOde
Barborič - ZaurSan
UUBUBIUI, mestni trg ». ?.
Po nižii ceni
Kakor v sszlji se sprejmejo v pooravilo in poletno shrambo damski in motki Kožuhi. V zalogi vsakovrstna kožuhovina.
Knnarstvo L. ROT
LJUBLJANA, Gradišče štev. 7.
G. F. Jurasek
Ljubljana Mftfia.12-Uglaftujem ter po t rablja m I
glasovirje in harmonije, Spedjelno strokovno in ceno!
Vreče,
RABLJE K IN DOBRO OHRANJENE — KUPIM. Jos. BAHOVEC, Ljubljana, Sv. Jakoba trg 5t. 7. 410
Mn lepenko rhirih
F.JtJDESlal (HoBfiDnta!l«il«rpa»pi)
dobavlja takoj v vsaki množini najceneje
3os. R. puh, £jnbljana,
Grad.ška ulica 22. Telefon 513.
BLUZE
najnovejfte, Izredno nizke cena«
Francoski
RIPS, PLATNO, ETAMIN, BATIST, F0URLARD SVILA, OPALBA-TIST
za damska
obleke.
Srečko Vrši!!. 3
Selenburgova ulica a#t
Prosim, oglejte si izložbo in nizke cene!
STE GU lli DROGI
pisarna v Ljubljani, v palači Ljubljanske kre.ltne banke, Dunajska c. 1 b, Iti. nad.
Koncesijonirano podjetje za: vodovodne inštalacije, parne in vročevodne kurilne naprave, popravilo in postavitev kotlov za visoki pritisk, parne napeljave, lastna delavnica za stavbno in strojno ključavničarstvo na Viču-Glineah 5
Specijalno podjetje za napravo in dobava modernih sag,  tranesnlftii In strofa* «• obdelovanje lesa.
[LaLiutunijianunsuum
mu -
+^       Najkrajša linija, sama tt dni Ctl BOrJe
Glavno zastopstvo Slavenska banka d. d., Zagreb
Važne listke In tozadevna daje zastopnik
IVAN KRAKER, LJUBLJANA
KOLODVORSKA DUU STCV. 41
svitJornmen In avltlornjav, zajamčeno ćlst v sodih in ročkah,
terpentinsko olje, Dekalln
in laneno olfe nudimo po najnižjih dnevnih cen* h.
Hrovat &Comp., Ljubljana.
Telefon laterarban 901.
2939
Brzojavke i Horvatport.
Akcijonarska družba
za prometne in železniške potrebe
Ljubljana, Earlovska cesta 30.
Lokomotive, vozički, prekucniki, platoskl vozovi, okolesja m poljske železnice ter vsakršen drugI materijal za poljske železnic« t o 6 n o In ceno a skladišča v Ljubljani aH Zagrebu. — Zahtavajta ponudbe !
!
0B,pl^fr.^";.Tm Pnch in Waff cnraa
UTTIitil/fl naJb°lJše nemške znamke ter vse druge llllullrtU   potrebščine po najnižjih cenah pri tvrdki
IGN. VO
LJubljana, Sodna ulica 7. Podružnica: Novo mesto, Glavni trg 73.
CT5 O OO
Josip Fe
LJUBLJHKfa, So. PeSra nasip 7.
Priporočamo na veliko in malo galanterijo, nogavice, razne sukance, gumbe, čipke, vezenino, sprehajalne palice, kravate, srajce, čevljarske in krojaške potrebščine.
Nalnlije cene. Postrežba točna.
Naznanjam vsem prijateljem in znancem,
da se preselim iz Maribora v Karlovac, kjer otvorim s
prvim majem
hotel, kopališče, izvrstno letovišče na Korani v Karlovcu. Za obilne
obske se priporoča
Vinko Bavec ln drug.
Naznanilo.
Naznanjam, da prodajam  manufakturno blago: razno, sukno, hlačevino, kambrike, blago za zimnice po znat-no znižan h cenah.
Nakup ugoden!   Oglejte si cene!
SVAN KOS,
Manufaktura: Celovška cesta 2
(Seidlova hiša) Siska
Ljubljana
podružnica:
trgovina manufakture in perila za delavstvo
Sv. Petra cesta 23
Modni salon
Stuchhf-Maške
J   Ljubljana« Židovska ulica 3
PriporcCa naissueiše modele slam-nlkOD, sollenih klobukoo In čepic
Piiznano nizke cene.
Lastne hladilne naprave.
Lastna prodajna mesta v največjih tržiščih inozemstva.
Vstreljeno d viačino
srne, divje koze, divje prešiče, zajce, fazane, jerebice,
kljunače, divje race
kupuje
vsak čas in vsako množino po najvišjih cenah od
oddajnih postaj
E. VAJDA
veletrgovina z divjačino ČAKOVEC, Medjimurje, Jugoslavija. Telefon interorb. štev. 59, 4, 3. Brzojavi: Vajda Čakovec
Večje love prevzamemo potom naših organov od lov'/č.
Soliden ln točan obračun. 3930
r
I
t
Posestniki novih stavb
se vljudno opozarjajo na našo veliko izbiro nižje navedenih predmetov, kateri pridejo pri urejevanju novih stanovanj v poitev in sicer i
Iftllka izbira praprot oseb vrat Iz notna. Jata, kokosovega
vlakna In ltaala|a ta nraaratflka Izdelanik zastora« na ki
Iti metre. ITInketi hi gobelini za prevlaka Platno za rolete ta verande. Različno posteljno parila, kakor rfvka brez Ifva, gradi za Itavfce tn blazine, pernica, Hnelaata ta votaaoa odala, Hoane odeja Iz klala, kretona,
Cen« primerne!
JU E. Slutene,
Postrežba solidna I
93
SRPSKA FABRIKA TEPIHA
LAZAR DUNDJERSKI" A. D.
Veliki Bečkerek (Banat).
Najmodernejše urejeno domače podjetje za izdelovanje vsake vrate Furne. Velvet, Papestryf Bouclef Kid-derminster. Derna, Hollander, Jute, Manila preprog in moketov, kakor tudi splošno znanih specijalitet
roče.o delanih Smyrna preprog.
Zagrebški velesejm
Industrijska palača paviljon &t. 53.
Vsa potrebna pojaanila daje organ v paviljonu, ki eprejema tudi naročila.
JT IF=r-J
6948
006885
RV
Stev. 93.
i
2
»SLOVANSKI   NAKODc dne 22. aprila 1923.
stran. 9.
»."m**«srn. Jmmma mmm znntr
Ne zabaravite si prigodom posjeta Zagreba nabaviti prvo i jedino domaće djelo bez kojega nije niti jedna domaća radnja,  to Je
Dažoltea. Dobiva oo na tamom Zofjrobo&fcom Zboru, o naručuje l*ramo kod PRIVREDO* KNJIŽARE, Zagreb, Peeeenlea VI. broj 9
Arkada Averčenko:
Kako se rodi deca?
Slavni Clemenceau je podal v francoskem parlamentu sledečo uradno izjavo:
»Mirovna pogodba ne predvideva za Francijo dolžnosti imeti kolikor mogoče veliko število porodov, ko bi to vendar moralo stat! tam na prvem mestu.
Ce se Francija ne odreče neplodovito-sti, boste zastonj vpletali v pogodbo še tako ostre člene, boste zastonj jemali Nemčiji topove — Francija bo vse eno poginila, ker ne bo več Francozov.«
Torej dejstvo je, da so Francozi, baš Francozi, brez porodov.
Vsekakor je resničen pregovor, ki pravi, da hodi čevljar brez čevljev. Kako naj se odstrani to grozno zlo
— neplodovltost — zlo, ki grozi s poginom celega naroda?
Čeprav zavzemam v Časnikarskem svetu mesto premiera, sem vendar — kaj pa hočeš, zadeva je preresna — vzel ▼ roko skromni poročevalski zapisnik, oster svinčnik in se odpravil kot čisto navaden poročevalec na interviewe s komurkolf.
L Pri Ivanu KapKonlčn Trepakrtra.
»Da. da!« mi Je rekel čislani trgovec na prvo vprašanje. »Tudi jaz sem bral; bral sem in se prestrašil.«
»Povejte, kakšne korake bi vi predlagali, da se prepreči to zlo?«
»Saj gotovo veste, kaj je Francoz. To je prav zares čuden človek. On bi zmirom gonil samo tisto — tru-Ia-la! Kakor se zvečeri takoj dene cilinder na glavo in steče na Champs - Ervsees pfesat kankan z grizetkami. Jaz bi tako napravil: Champs - Etvsćes zapreti! Placa du Carrouse! zapreti! Tudi Grand Općra bi zaprl Raje sedi doma pri ženi
— pa imaš pravo opera! In da se po osmi uri zvečer prekine vsako poulično življenje! Kakor hitro pride kdo na ulico — ga takoj zgrabi stražnik za ovratnik — hop CefizeLH »Kam pa? Marš domov!« Veste, vi ljubi moj, jaz prav dobro poznam Francoza; kar vzemite mu tru-Ia-la, vzemite mu Place du CarrouseL, kankane in Šari tane — pa bo postal eden najzvestejših mož! Ljubi mož! Ljubi moj, saj potem ne bo imel drugih opravkov, kot sedeti doma pri ženi in roditi otroke. Potem ne bo — namreč Francoz — Maupassanta še pogledati hoteL Tako tudi zapišite!«
Tako sem tudi zapisal
n. Sosed po klopi v drevoredu.
Vprašal sem: »S Čim se pečate?« »Taka nekaj kupu/em   m prodajam.«
»Pa prej?«
»Odkrito povedano — stvar je Že mirrdla —- pri žandarmeriji sem   bil za
vohuna.«
'Hm, da. Ampak vse eno bi mi mogoče lahko povedali, kako bi se v Franciji daJo povišati število porodov?«
»Kako? Jasno, kako.«
»Namreč?«
»Recimo, v predmestju Saint-flono-rc stanuje gospod Jean. V istem predmestju stanuje tudi gospodična Luiza. Kaj bom napravil? Se! bom k taisti Lui-at in ji bom rekel: »An, mademoiselle Luiza . . . VI ste ranil! srce mojega prijatelja z Amorjevo puščico.« Saj dobro veste, kako radovedni ljudje so to. gospodične. Takoj bo: »Ah, ah, koga pa?«
— *Prav tistega Jeana. k! stanuje v predmestju Saint-Honore.«- Evo. intriga je že tukaj. Potem bom pa še! k Jeanu m rekel: »Bon jour, mon ami Jean!« — »Bon jour!« bo odgovoril Jean. Potem mu pa tako namignem in se s prstom
dotaknem boka — Francozi radi tako delajo — in bom rekel: »Bon jour, že dobro, bon jour, ampak zakaj ste ranili srce neke gospodične — odgovorite mi na to vprašanje!?!« Sedaj pa takoj — kje in kdaj in seznanite me, no, pa je šlo!«
»Oprostite, vi govorite sedaj o poroki, mene pa zanima zadeva porodov. Tam mi je neki izvedenec pripovedoval, da Francoz, kakor hitro se zvečeri, pokrije cilinder in steče na Champs - Ely-sćes plesat kankan.« ' Sobesednik se je zmagoslavno za-I krohota!
»Steče? Pri meni ne bi stekel. Kar poizkusi naj! Jaz bi ga istotam na ulici prav pri hiši vprašal: »Kam pa. mon ami Jean?c — »Kankan grem s prijateljicami plesat« — »Aha. jaz pa k vam v vas. No, le pojte, jaz grem pa k vaši ženi v vas, da ji ne bo dolgčas. Ah, mon cher, kako ste srečni, da imate tako ženo. Kakšne prsi, kakšne rame so to! In nožice! Kar pred očmi mi je, kako zna poljubovati!« Po teh besedah bo gotovo letel retour domov, kot kakšen nažgan zajec. Tn lahko si mislite, da ne bo plesal na Champs - rTlv-sćes, ampak da bom jaz Čez eno leto plesal kankan pri njem pri krstu!«
ITI. Prt po$tnem uradniku Popečnievu.
Ko sem prišel k nJemu in mu zastavil prvo vprašanje, nf dolgo časa mogel razumeti, kaj hočem imeti od njega.
Končno je rarrtmel in obraz se mu je razjasnil.
»Kai je storiti, da bi imeli Francozi otroke? Zelo enostavno! Treba je upe-Hati pokroviteljski, rnaioritetm sistem.«
»To je?«
»Takole: Recimo, da ima nekdo enega otroka. Na rokav dobijo našitek, kakor ga imajo vojaki, kr so bili na vojski enkrat ranjeni, saj veste. S tem našitkom dobi povsod 10% pornista. Če pride v gledališče ali če se vsede na tramvaj — dobi povsod 10fto popusta. Ce ima dva otroka — dva našitka, ao-bi že 20% popusta: pri treh otrocih, tri našitke m tako dalje. Če si pa tak ptič, da jih Imaš kar deset — prosim! Potem imaš vse brezplačno: jej — kolikor hočeš, pij — kolikor hočeš! Hodi po gledališčih, kolikor hočeš! Stanovanje zastonj, hrana zastonj...«
»No, ampak vzemite slučaj, da ima tisti nekdo dvanajst otrok. Kaj pa potem, ali mu mora država po vašem Še plačati 20% za vse?«
»N-no, nafc, čemu nelrl. Saj se mu lahko da kakšna medalja.«
»Kaj pa kar se tiče tistih, kf so brez otrok —? Kaj ne dobijo tisti nobenih olajšav?*:
♦Tisti? Olajšave? Jaz bi pokazal takim falotom!! Ce pride na tramvaj gospod z našitki — človek brez našitkov, skidaj se s sedeža! Če pride gospod z našitki prosit na kak urad za službo — uslužbenca brez našitkov takoj stran, na njongovo mesto pa — prosim! Vidite, tako bi naredil — in takoj! Pri meni še dihati ne bi mogli!«
Majhna deklica je prihitela v sobo in rekla:
»Papa, Griša je leze! na mizo. Manja ga je pa potegnila za nogo in on je padel naravnost Bobiku na glavo; Kotjka pa ni vedel, za kaj gre, in je začel tepsti mene in Lfličko. Medve mu pa nisva prav nič naredili, medve sva zibali Musjo.«
»Kaj pa starejši delajo? Kje je Vo-lodja? Kje je Kolja?«
• »Kolja in Volodja sta šla v kinematograf, Sonja pa bere,«
»Kdo so ti?« sem vprašal začuden; »tile Kolja, Volodja, Sonja?«
»Moji so vsi. Deset ciganov. Pomislite, če bi bil jaz v Franciji... Vse bi dobi! zastonj.«
IV. Pogovor z majhno deklico.
Ko sem še! navzdol po stopnjicah, sem srečal majhno deklico, ki je bila najbrž tudi zastopnica rodu Popeč-njevih.
^Poslušaj, punčka,« sem jo vprašal. --Francozi nimajo otrok, kaj naj storimo, da bodo imeli otrocičke?«
Dotaknila se je s prstom spodnje ustnice in se zamislila.
»Ali pa imajo papane in mame?«
»Da, vidiš, to bi se pa mogoče Še lahko dobilo!«
»No, vendar. Potem je pa lahko!«
»Namreč?«
»Vidiš, tako se to napravi P siva se usesti na stopnjico.«
»Vsediva se! No?.-
»Najprej se mora papa prijemati za glavo in kričati: »Se eden? Kaj še ne bo tega konec!« Potem pride taka ženska s tako vrečico, potem pošljejo tiste otroke, ki so že, k teti in tako se potem prikaže nov otrok. Ves je rdečkast in kriči kot nor.«
Tudi to mnenje sem obelodanil, dasi ni sicer mfcogo vredno, vendar ga je pa izrekla oseba, ki je s to težavno zadevo v zvezi.
V. Pogovor s samim seboj.
Končno me je zanimalo izvedeti svoje lastno mnenje. Kaj bom odgovoril na zastavljeno vprašanje? — Saj sem jaz vendar človek, ki sem v življenju marsikaj videl, opazi! in celo izkusil.
*Kaj boste rekli k tej zadevi, Arka-dij Timofejič?« sem vprašal in se udobno usedel v naslonjač.
>Kaj bom rekel? Samo to bom rekel: Vsa rešitev Francije leži v povzdi-gi patriotizma. Ni večjih patriotov na svetu, kot so Francozi in patriotizem je njih zatočišče in moč,«
Mislite si sledeči pogovor na plesu:
> Madame, čast mi je. predstaviti se: Charles Duran. Smem prositi za valček?«
*Ne. hvala, že moram domov.«
»Domov? Tako zgodaj? Kaj vas čakajo otroci?«
*Ne, jaz nimam otrok. Mož je doma.«
»Nimate otrok? Moža pa imate?« »Da.«
»Hm... Čudno, Dovolite mi, da vam nekaj zašepetam na vaša ušestca!« (SepeČe.)
»Gospod, vi ste znoreli! Kako se upate!?«
»Madame! Saj je vendar Clemen-cean kategorično izreke!...«
»Da, ampak kaj imam jaz pri tem?«
»Madame! Vi ste Francozinja! Mar boste dopustili, da se čez deset let zopet prikradejo tiste umazane švabske kan ali je v našo kra&io Francijo In... in da... da ne bomo imeli dovolj moči, da se jih ubranimo...!«
»Oni ga bodo pa... ubili!«
»Madame! Smrt za domovino je lepa smrt Na takega sina je lahko vsaka mati ponosna.«
»Ampak mene vendar čaka doma mož...«
»Madame! Naj vas čaka tisoč mož. — Francija ne more čakati. Vratar! Suknjo te dame...«
»Poslušajte, saj je že pozno ...«
»Madame! Bolje pozno kot nikoli. Kočijaž! Keb! Kočija! Hudič s teboj — hitreje...«
»Moj Bog... Ampak jaz se bojim, da me ne boste več spoštovali...«
»Madame! Da bi jaz?!... Sedaj se veseli ves narod, vsa Francija in vas spoštuje... No, poženi konja z bičem, kanalija!... AIo!...<
Da; veliko, vzvišeno in čudovito čuvstvo ie patriotizem!«
Vi. mednarodni vzorčni vele-semeni v Pragi.
Ce stvarno premišljujemo © vseh okolnosiih, ki so učinkovale na uspeh letošnjega spomladanskega velesajma v Pragi, moramo izjaviti, da se je moralno in kupč.jsko nepričakovano dobro obneseL Razstavljalci so bili zadovoljni z njegovim mirnim in dostojnim potekom, vzornim razdeljenjem posameznih skupin m z obiskom tujih naktipovalcev. ki so se zbrali v veliki množini iz vseh mogočih delov sveta.
veleseiem je združil v svojih prostorih 2053 izložb češkoslov. in inozemske industrije vseh panog, Številka, k! gotovo vsakega preseneti in ob enem prepriča, da so se Mednarodni praški velesejmi 2e tako v-živfl? Jn da so za gospodarsko fivtjenle češkoslovaške republike tako potrebni, da jim ne more Škodit! najobčutnejša kriza. O udeležbi posamnlh industrijskih skupin nam priča sledeča statistika:
Stavbnega    velcseima se je udeležilo
razstavljalcev. od teh so bile najštevil-ne'<e sekcije umetnih stavbnih gmot. načrtov In stavbnih konstrukcij. Kovinska industrija je bila nepričakovano številno zastopana, 490 tvrdk, od katerih so bili najštevilnejši stroif in pripomočki za vse industrijske panoge, kakor gospodarski stroji, lokomobili. motorji itd. Elektrotehnika, mehanika in optika je bila kakor na jesenskem velesejmu številno enako zastopana (75 tvrdk). Pohištveni trg in leseno industrijo je razstavilo 121 tvrdk. Tekstilna industrija, ki je proti jesenskemu velesejmu nekoliko popustila, ie štela 229 razstavljalcev jn so bile najbolj zastopane tkanine, bombaž in bombažna preja. Oblačilno industrijo in konfekcijo ie zastopalo prav dobro 128 tvrdk. Galanterija in sorodna industrija je imela 121 razstavljalcev. bog iablonska industrija, po kateri ie bilo popraševanje dosti živahno, ni ocenila sedaj važnosti Praškega velesejma tn Je bila njena udeležba manjšega obsega. Kožno industrijo je zastopalo 108 rvrdk. steklo in porcelan in fino keramiko je reprezentiralo 7! tovaren i« so bili: votlo, vlito m brušeno steklo, kakor tudf porcelan, favenca, majolika, fina keramika m najštevilnejša zrcala. V umetni Industriji Je razstavljalo 26 tvrdk. kemija in zdravstvo sta nepričakovano narasli na 91 razstavljalcev. Prehrana in poljedelski proizvod! so bili dobro zastopani (T 14). godala in Igrače je razstavilo 34 tvrdk. Iz grafike, papirja, šolskih m pisarniških potrebščin se ie udeležilo 106 razstavTialcev. dragulje, zlatnino, srebro in nre ie sijajno reprezentiralo 25 prvovrstnih tovare«, mešano skupino ie tvorilo 110 reprezentantov. Kolikor nam le znano, imajo vse navedene skupine 13.530 uradnikov m 207.985 delavcev; te Številke pa gotovo niso zanesljive, in mislimo, da dosega-o najmanje 300.000.
Ve lese jma so se udeležili (po Številu obiskovalcev) trgovci rz Nemčije, Avstrije, Kraljevine SHS. Ogrske, Anglije, Francije Poljske, Švedske. Danske Se v. Amerf-rike, Italije, Holandske. Belgije, Norveške, Rumunske, Turčije, španske, Egipta. Indije, Japonske. Juž. Amerike, Juž. Afrike, Batavije, Kube, Estonske, Litve, Finske Rusije, Bolgarije itd. Kljub slabemu vremenu je bila udeležba prav lepa in se ceni obisk iz Češkoslovaške republike in inozemstva na 90—95.000.
Prišle so oficijelne delegacije mesta Marsafile in tamošnje trgovske zbornic« z univ. prof. podžupanom dr. Plattonom na čelu, dalje delegacija Zagrebškega Zbora s predsednikom Radkovičem, delegacija Zveze slovenskih mdustrijcev s predsed-
nikom Drag. Hribarjem in tajnikom in*. Sukljetom, delegacija Ljubljan. velesej-ma \Z ravnateljem Dularjem tn tajnikom Egonom baronom Zojsom. delegacija nemških, švedskih in kanadskih trgovskih zbornic in mnogo drugih.
Nepričakovano dobra je bila udeležba kupcev iz španske in sicer Iz Barcelone, Valencije, Corone. San Sebastiana in Madrida. Španska vlada je poslala špecljelno delegacijo v osebi g. Juana Miquela y Cus-co, ravnatelja poljedelske in kreditne banke v Barceloni, ki je predaval mnogoštevilnim poslušalcem o Španski in mogočih kupčrskih zvezah s Češkoslovaško republiko. Po njegovih besedah srečamo im na jesenskem velesejmu veliko Izložbo španske industrije. Prj tej priložnosti moramo omenfti konference Latinske Amerike t i. Sredn/e in Južne Amerike, k! so si ie udeležili oficiielni delegati, poslaniki Hi generalni konzuli. Kako veliko je bilo zanimanje za razstavljene predmete, naj prt-ča nekoliko kratkih podatkov:
Zanimali so se trgovci iz Nemčije: sa stavbno .industrijo, pletarske Izdelke, pisarniško pohištvo, klubovke in usnjeno pohištvo; iz kraljevine SHS: za proizvode iz katrana, železo, šamote, fino keramika pletarske proizvode, pisarniško pohištvo, klubovke. ti^rveno poh'Štvo, tekstltije, konfekcijo, ovratnice, svilo, izdelke iz bombaža in lodna. naramnike, perilo za gospode, bolniške naprave m električne aparat« za zdravljenje: Iz Anglije: za pletarsk« proizvode, pisarniško pohištvo, klubovke, usnjeno pohištvo, bolniške naprave In električne aparate za zdravljenje: iz Franci}«? za šamotove deščice za obkladanje stetv fino keramiko, telovadno orodje, športne potrebščine, motocikle, kolesa, kuhinjsko orodje In posodo, bolniške naprave 1n električne aparate za zdravljenje: rz Poljske: za tekstilije In konfekcijo; Iz Švedske I« Danske: za stavbno Industrijo, azbest, umetni mramor, cevi za dimnike, šamotov« deščice za obkladanle sten. naramnike In perilo za gospode: Iz Severne Amerike: ur pohištvo, bolniške in električne aparate trn zdravljenje; iz Italije: za pletarske proizvode, pisarniško pohištvo, klubovke hi usnjeno pohištvo: iz Holandske: za ftno keramiko, priprave za visoko napetje. In petroleine silnožaTcče svetilke: iz Belgije; za železno pohištvo, blagajnice, tehtnic« in bakrene proizvode: iz Norveške: za naramnice, perilo za gospode; iz Romunsko-za ovratnice, svilo, izdelke ?z bombaža 2n lodna; te Turčije hi Armenije: za tekstilije in konfekcijo: iz Argentinije: za priprave za visoko napetje in petrolejske silno-ž are če svetli jke: iz Alžira: za telovadno orodje, športne potrebščine, motocikle, kolesa, kuhinjsko posodo in orodje; iz Bolgarije: za ovratnice, svilo, izdelke iz bombaža in lodna. Kratko rečeno: vladalo i« splošno zanimanje za vse. tndi iiajnestas-nejše razstavljene predmet«.
fz navedenega Je razvidno, da se far pomen Praškega velesejma že razširil po celi Evropi tn prekmorskih drŽavah In da si ie Praga priborila kot velesejmsko mesto doma in v tujini že skoro prvo mesto.
Razne stvari.
— Klub svobodne lin bežni v Sai lafeta.
V Sarajevu, pa tudi v nekaterih drugih mestih bolj na jugu naše drŽave, so r modi škandali svoje vrste. Ža pred volno smo čitali o posebnih klubih svobodne ljubezni, kjer se zbira nadebudna mladina iz nižJCb družabnih krogov, da nemoteno in blazirano izvaja športne ekscese. Sarajevska »Kritika« objavlja seda i razkritje o enakih razmerah v glavnem mestu Bosne, pri katerih sodelujejo učenke tamošnje ženske preparandije. Gospodične so se shajal« a svojimi ljubavnik! v neki sobf na Košev? ulici, kjer so prakticirale skupne spolna nastope itd. Škandali te vrste b. se po naših južnih mestih Že morali nehati. Žalostno spričevalo za šolsko oblast pa le tudi« ako mora šele Časopisje nastopiti m pokazati javnosti, prizadetim staršem tn iolsk* oblasti sami nagnusno rano.
LJUBLJANA
Mastni trs IO.
Kemični laboratorij
sa iadelovanfe desinlenclj-
sklh sredstev
Trstiezastrope
izdeluje in prodajo na debelo in drobno po najnižjih cenah. Pri večjih mnoŽT.ah znaten popust. anton steiner, Ljubljana, Jeranova ulica 13, Trnovo.
Me
agiašuji«
popravlja jellfM In te**o
te: gre kftfi na deželo.
Feliks Povšer'&r
Prava turska električno pržena
i mljevena
kava
3408
garantirano podpuno čista, sa zlatnom medaljom odlikovana, dobije se dnevno svježa, najjeftinije jedino kod t t,
Jofo B. Jovanović,
(Tnala, Bosna)
Raza šil amo pošt. pake^ma od 5 kg. t« na više, na doplatu (po-
uzece>.
45
(j.,      š^fk tudi Vi ne
■t   \ ^S) smete, * .^a«Taw ampak pojdite takoj in si oglejte velikansko zalogo sukna, volne, platna, ce-fira, hlacevine. robcev, modrovine ter sploh vso manufakturno robo v veletrgovini R. Ste>mecki. Celje, katera prodaja radi  velikanskega nakupa direktno iz prvih svetovnih tovarn po čudovito nizkih cenah.
Zahtevajte cenik! 1228
Stlafl
•jpgnatMfmto
LUDVV1G
HINTERSCHWEICER&C0
MtoCH»NENf^3R!* .FlStNGiESSM G - t H LICHTE NEGG beVVELS.0.0
l
AUOUST LEVNNEN. NBAZ
a. l m
1
stran 10.
„SLOVENSKI NAROD"   dne 22. aprila 1922.
/V. »o.
P   I  S  A  L  B  I     S T ZASTOPSTVO
F R
o J
SLOVEBIJO
A N C BAR
LJUBLJANA, CABKARJEVO NABREŽJE S
TELEFON 407.
anooanje
obstoječe iz dveh sob in kuhinje, m išče v Ljubi) ao I proti dobri nagradi. — Ponudbe na pisarno drja LUCKMANNA v Ljubljani, Gradišče štev. 4.
Izolačne plošče 3282 laolačno zmes Ceresit in Watproof Portland cement Živo apno
Opeko zidno In stresno Alabaster-glps
Ruberoid, hamburiki Stresno lepenko Lesni cement (smolo) Stresni lak Katran In karbollnsj Asfalt naravni in umetni Bitumen (asfaltni kit)
In druge stavbene potrebščine nudi
LJUBLJANSKA KOMERCIJALNA DRUŽBA
Ljubljana, Blelvrelsova oesta fttev, 18.
Prevzema ssfattoiranja bi imšovsojo fcslloiltnega tiskal
-E?».
V portland cement
iz tovarne cementa Zidani most za promptno dobavo 100 vagonov 90 ceni od Din 70—- za 100 kg v juta vrečah. — Din 78*— za 100 kg v papirnatih vrečah incl. vreče. -* Din 82'— za 100 kg v
sodih inc. sod.
Jatastc vreče se zaračunajo posebej, in sicer: po 50 kg vsebine
Din 12*— in po 35 kg vsebine Din 6*25 po komadu, in se vzamejo
po isti ceni franko Zidani most v teku 30 dni nazaj
Dobava promptna, dokler traja zaloga.  Naročila naj se blagovolijo
poslati na
ravnateljstvo tovarne cementa Zidani most-
i
i
i ■
B
IBelBBaWf^a}>
nor I I
PozorI PozorI
Za novo dograjeno tovarno za železno industrijo I s kompletnimi najmodernejšimi stroji, ležečo na S prometnem kraju tik železnice
S8
Potrebni kapital Din 1,000.000*—. Stanovanje na razpolago. Ponudbe pod Severi na anončno družbo Aloma Companv, Ljubljana, Kongresni trg 5.
i
B
i
I
fl
t i
jiijiiJkjEiODiD
j j j _i j j
irunrržFiFTFTFl
lil
d. d.
'        ¥ LJubljani =
prodala
Iz slovenskih premogovnikov velenjski, ientlanškl In trbo-veifskl premog
vseh kakovosti, v celih vagonih po ortg. oeaah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi u industrijska podietfa in raspeiava na debelo
Inozemski premog ln koks vsake vrste ln vsakega Izvora ter priporoča posebno Ia čehoslovaftkl In angleSkl koks za livarne ln domačo uporabo, kovaški premog, črni premog ln brikete.
naslovi PROMETNI ZAVOD ZA PHEMOO, d. d. eentrala v LJubljani, Mlklotffteva cesta 19/11. Podruinlea v Novem Sadu (Bačka).
J J J J
TEH
JJJJJJJJJJJJJJ
Trgovski sotrudnik
starejša, dobra, agilna moč špecerijske stroke išče mesto v večji trgovini. Sprejme tudi mesto potnika ali skladiščnika. Nastop s 1. junijem 1.1. Ponudbe pod „Spreten in marljiv 4051* na upravo Slovenskega Naroda. 4051
Parcele za fabrike iN industrije
n Novom Sadu kraj željezničke pruge i domova. Za fabriku ili drvara   sposobna   veča mesta.
Jedno Bvetualno  sa drvarom na prodaju.
Pobliže kod LJUDEVITA REINERA, drvotržća,
Novi Sad. 3672
Viničar,
oženjen, srednje starosti, priden, pošten m zanesljiv SE SPREJME z boljšo me« sečno plačo v trajno službo na večjo vinogradno posest na Dolenjskem. — Ponudbe n. opravo »Slov. Naroda« pod »Viničar/3769c
Hloizij Lenček
staobenl In galanterijski klepar
Lfubllana, So. Petra cesta 29
se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. Cene zmerne. 4010 Delo solidno.
st. 225.
3813
mu
Prodaja lesa.
Iz gozdov mesta Kočevje se ponudbenim potom proda približno 1500 stoječih jelk v doprsnem premera od 40 cm naprej, dalje približno 500 stoječih bukev, drevje polomljeno od vetra in pri sekanju poškodovana debla.
Pismene ponudbe Je do 1- maja 1923 vložiti prt tukaj-šnem uradu.
Za kavcijo je položiti 50000 kron (12500 Din) v gotovini. Pogoji se lahko med uradnimi urami (od 8 do 12 ure) vpo gledajo pri tukajSnem uradu, ali pa proti položbi 25 Din dobe popisi'
Premoženjska oprava v Kocevgu,
dne 11. aprila 1923
Jtabavka ogrevnih drva.
Dne 28. aprila 1923 godine n 11 sati prijepodne održat če se ustmena licitacija (zdražba) za nabavku tvrdih ogrevnih drva u kancelariji Intendanture Komande Dravske divizijske oblasti u Ljubljani (kasarna Vojvode Mišica, objekt XIV., prije Belgijska vojašnica) za garni-zion ljubljanski za količinu od 9000 (devethiljada) kub-nib metara.
Ponude primaju se i na manje količine. Dobava (isporuka) mora se izvršiti u vremenu od tm juna 1923 godine do 31. decembra 1923 godine.
Kaucija 5% od vrednosti ponudjene količine drva. Uslovi — pogoji za dobavu drva mogu se vidjeti svaki dan kod označene intendanture, kao i kod Komande Vojnog okruga u Mariboru i Celju i kod Komande mesta u Ptnju i Slov. Bistrici.
Komanda Dravsko dMsffsko oblasti E, krof 5400
od 8. aprila 1923 god. 4138
uteze iz Ijevanog željeza, kao i sav trgovački lijev dobavlja uz najniže dnevne cijene s
tvornica strojeva II BJELOVARU
Stanovitno, nepremočlj'ivo sredstvo za pokrivanje streh in izoliranje proti vlagi, že desetletja poznano in preizkušeno
C i s i o brez katrana, zato li-oenfe za vzdrza-vanje nepotrebno. Vzorce in proračune pošiljamo brezplačno.
Hrvatska Indostr. Ratraoa 11 Zagreb,
mksva ul. br. tO. — T*l„ bi*.
BREMEN
Direktna zveza s prekrasnimi ameriškimi vladnimi parnlfcl. Neprckotv tiivl po udobnosti, snaZnostl ln Izborni prehrani. HKra ln varna kMflav ..Georae Washingtonw .America" ..Presldent Roosevelt ..Presldertt Hardtmr
Zahtevajte natančnejša pojasnila In vozni rađ 9L 217.
UNITED STATES LINES
□
C1DD
lil
Dionička glavnica: Din 50.080.000'-
• as«
Rezero: Die 32,515.000'-.
9 m
Bled, Cavtat,
cm«,
Dobrno u lk,
Ercegnoot, Jelša,
drililci
Jesenice, KorCula, Rotor, Kranj, Ljubljana, lllarlbor,
fltefttoofE, Preoalle,
Šibenik, Zagreb.
Hmerihanshl odio.
Hastoo za brzo|ave: JUDRfiriSROL t
Hfillirani zauodJ:
Jadranska bnka: Trst, Opatija, Wien, Zadar. Jj Frank Sakser State Sffnk: Cortland Street 82, New-York City. m Banco Yn|OSlaoo da Cirile: Valparaiso, Antofogasta, Punta Arenaa, jtjj Puerto Natales, Porvenir.
J-i-l-l-l-l-lJJJ^^
_H
mffiiripTFTiTii' !■ u» II-1, m m n n. m m n p i
Jugoslovenski Lloyd d. d., Maribor
Ruška cesta 45
Mi izdelujemo v svoji 10.0003 veliki tvornici z električnim pogonom na 200 strojih:
OBLEKE
MOŠKE OBLEKE
SUKNO
I Prodaja samo na preprodajalce.  — Na želj^lqdr"^w5fi|
HOJ DEČKE DEKLICE
Mi inaao velike tovarniške zaloge nemških in čeških predilnic:
SUKNO za DAME
—■ GOSPODE OTROKE
|tetna kolekcija že gotova. — Poset skladišča se priporoča! |
K9
lastnina ia  tisk   »Narodne tiskarne«.
^^G.U