Poehrtna plačana v gotovini
Spedizione in nbbonamento pnstale
Prezzo - Cena Ur 0.5C
štev. 10
V Ljubljani, v četrtek, 14. januarja 104.3-XXI
Leto VIII.
Izključna pooblaKenka ca oglaSevan)« Italijanskega (n tujec« | Izvora Onione PubbUcitA Itaiiana & A_ Milana
I
UredotStve In apisvai Kopitarjeva 0. Ljubljana Redazlone Ammtntstraztonei Kopitariev« & Lublana
2oneees1onaria eaelualva per la pnbbUelti dl provtntenza (taliana ed eaterai Uniona Pubbllolt* 1 taliana SL A. Milana
Bollettino no. 963
Sensibile perdite del nemico
Azioni di ricognizione nella Sirtica 14 carri armati distrutti, 4 velivoli abbattuti sul fronte Tunisino
n Quartier Generale delle Forze Armate co-municas
Sul fronte sirtico azioni degli opposti elementi esplorativL
Negli scontri dei giorni scorsi nel Fezzan tl nemico ha subito perdite sensibili. Abbiamo prešo una cinquantina di prigionieri, fra i quali due uf-ficiali.
In Tunisia risultano distrutti nei combatti-menti tuttora in corso 14 carri armati, due auto-blinde e numerosi veicoli.
Un aeroporto libico veniva bombardato e mitragliato da una iormazione dei nostri velivoli che invendiavano un deposito di carburante e di-struggevano a terra appareccbi e automezzi.
Altri reparti della nostra aviazione hanno agito su posizioni avanzate dcllo schieramcnto avversario nella regione tunisina.
Quattro aerei sono stati abbattuti dai caccia-iori delTAsse nei duelli della giornata. Due nostri apparecchi non hanno iatto ritorno.
Alcune bombe, sganciate sul abitato di Sciac-ca (Agrigento) nel pomeriggio di ieri, causavano danni limitati; £ra la popolazione civile sono se-gnalati sette morti e un ierito.
In seguito ad azioni nemiche abbiamo perduto due siluranti; gran parte degli equipaggi č salva.
Uradno vojno poročilo št. 963
Občutne izgube sovražnika
Ogledniški nastopi v Sirti 14 tankov uničenih, 4 letala sestreljena na tuniškem bojišču
Italijansko uradno vojno poročilo 963 pravi: Na Sirtskem bpUičn nastopi nasprotnih si ogledniških oddelkov.
Pri spopadih v Fezzanu je nasprotnik prejšnje dni imel znatne izgube. Dobili smo kakih 50 ujetnikov, med njimi dva častnika.
V Tuniziji kaže, da je med boji, ki še vedno potekajo, bilo uničenih 14 tankov, 2 oklepna avtomobila ter številna vozila.
Oddelek naših letal je bombardiral in s strojnicami obstreljeval neko libijsko letališče. Zažgal je skladišče goriva ter na tleh uničil stroje in avtomobilska vozila.
Drugi oddelki našega letalstva so nastopali proti prednjim postojankam sovražnikove razporeditve na tunizijskem področju.
Osni lovci so v dvobojih tega dne zbili 4 letala. Dva naša stroja se nista vrnila.
Nekaj bomb, vrženih na kraj Sciacca (Agri. gento) včeraj popoldne, je povzročilo omejeno škodo. Poročajo o sedmih mrtvih in enem ranjenem med civilnim prebivalstvom.
Zaradi nasprotnikovih nastopov smo izgubili 2 torpedovki. Večina posadk je rešena.
f	**
Sovjetske sile se zaman zaganjajo v nemške
in madžarske postojanke
Posadka v Velikih Lukih se junaško brani — Hude sovjetske letalske in oklepne izgube Zavezniške izgube pri krajevnih spopadih v Tuniziji
Hitlerjev glavni stan, 14. iamuurja. Nemško vrhovno poveljstvo je včeraj objavilo tole uradno vojno poročilo:
Na zahodnem Kavkazu je nasprotnik zopet obnovil svoje že dalje časa prekinjeno krajevno bojno delovanje in ponovilo skušal vdreti v postojanke nemških in madžarskih čet, prf čemer je bil v obrambnem ognju zavrnjen s hudimi izgubami. Na gorskem bojišču so nemške čete zavzele številne bojne postojanke. N a ostalem južnem bojišču trajajo borbe dalje. Uničenih je bilo 28 sovjetskih oklepnikov.
Po močni topniški pripravi so začele sovjetske čete no nekem odseku madžarskih čet napad, ki je bil v ogorčenih borbah s sodelovanjem nemških čet zavrnjen. Nemška in madžarska brza bojna letala so podnevi in ponoči uspešno obstreljevala izhodiščne postojanke in sovjetske čete v pokretn.
Pri nadaljevanju nemških napadalnih nastopov na srednjem odseku bojišča je padlo v naše roke več sto ujetnikovv ter veliko število oklepnikov in topov.
Oporišče v Velikih Lukah se brani dalje z junaško hrabrostjo, medtem ko napredujejo nemški napadi za razbremenitev oporišča.
Na področju 1[Imenskega in Lado-skega jezera je nasprotnik izvršil močne napade, ki pa so se razbili ob žilavem odporu iiemskih cet. Sovjetske čete so izgubile v hudih borbah 52 oklepnikov.
V ogorčenih letalskih bojih so nemški lovci sestrelili1 52 letal, med temi 36 na severnem odseku bojišča, pri čemer ie šlo z izgubo eno samo nemško letalo.
V Tuniziji je nasprotnik pri trajajočih krajevnih bojih izgubil doslej 14 oklepnikov, 2 oklepna oglcdniška voza in veliko število mo-
. tornih vozil. Dnevni in nočni napadi nemškega in italijanskega letalstva v severni Afriki so bili naperjeni na topniške postojanke in zbirališča čet. 4 nasprotna letala so bila sestreljena.
V zgodnjih jutranjih urah današnjega dneva so angleška letala zopet izvedla slepe vzne-mirjevalne polete nad zapadnim nemškim ozemljem. Nastale izgube in škoda so neznatne. Nad obalo Rokovskega preliva je nasprotnik včeraj izgubil 2 letali.
•
Berlin, 14. januarja, s. Nemški tisk je objavil članek topniškega generala Paula Hasseja o zimskem vojskovanju v Rusiji. General zlasti poudarja, da nemških čet ni presenetila zgodnja in nepričakovano ostra zima kakor lani, marveč da stojijo vse drugače pripravljeni pred nasprotnikom, ki je močno oslabel zaradi velikih izgub poleti. Potem popisuje utrjene črte, zgrajene na vzhodnem bojišču, ki si jih ne smemo predstavljati kakor utrdbe v Franciji med preteklo svetovno vojno. Gre samo za utrjene postojanke, ki imajo bistveno nalogo zaščititi važne železniške proge in ceste, a so vendar v neki meri zaščitene proti napadom z bokov in iz zaledja. Med temi izpostavljenimi utrjenimi postojankami so veliki prazni prostori, ki pa jih z vseh strani branijo s križnim ognjem najbližje utrdbe. Za temi so rezerve, ki so pripravljene za protinapade ali za okrepitev pomožnih utrjenih postojank. Vendar ni nasprotniku mogoče preprečiti, da ne bi vdrl v prazen prostor, ki je le slabo branjen, in da z velikimi
Zmagovita in napeta letalska bitka nad Napolijem
Popis boja, pri katerem je bilo sestreljenih polovica nastopajočih
ameriških letal
Napeli, 14. januarja, s. Naglemu posegu italijanskih letalskih oddelkov, določenih za obrambo Napolija, se je posrečilo zadržati napad, ki ga jo v ponedeljek pozno po [ml dne izvedlo nasprotnikovo letalstvo, ter zadati nasprotniku izgubo polovice letal, uporabljenih pri nastopu. Ker so štirimotornike, ki so v raznih patruljah drveli proti mestu, takoj zagledali, so letala, ki naj bi jih prestregla, odšla že dolgo prej, preden so se nasprotnikova večmotoma letala približala cilju. Italijanski lovci so hiili še na višini, ko so nasprotniki dospeli nad Campagno. Obrambna letala so po radiu vodili iz prestregovalnih poveljstev, ki jim je zaupana obramba Napolija. Ta letala so odletela v patruljah, potem pa so posamič nastopala zoper nasprotnike, kj so jim jih sproti kazali.
Patrulja lovcev, ki ji je zapovedoval mlad nižji častnik, je prestregla prvo skupino štirimo-tornikov, prihajajočih z jugovzhoda. Zadela in zažgala je letalo, ki je bilo na čelu nasprotnikovega oddelka. Stroj je v plamenih padel blizu Acerra v salernski pokrajini. Lovci so nadaljevali napade zoper ostale šiiriinotomike tako, da
Romunski državni poglavar na uradnem obisku v Hitlerjevem glavnem stanu
Popolno soglasje med Nemčijo in Romunijo glede nadaljnjega vojskovanja
proti skupnemu sovražniku
Fiihrerjev glavni stan, 14. jan. s. 1. januarja je Hitler sprejel v svojem glavnem stanu romunskega državnega poglavarja maršala Ari-tonesca. Navzočna sta bila pri sprejemu tudi nemški zunanji minister von Ribbentrop, podpredsednik romunske vlade prof. Mihael Anto-nescu, ki je spremljal romunskega ministrskega predsednika. Snidenja, ki je poteklo v ozračju prijateljstva i„ vojnega bratstva med Nemčijo in Romunijo, prijateljstva, ki je bilo dokazano v bojih, so se poleg tega udeležili še Jodl, z romunske strani pa vojni minister, divizijski general Dobre, načelnik romunskega generalnega »taba ter divizijski general Štolfa, ki so se vsi udeleževali tudi vojnih posvetov.
Razgovarjali s? se o vseh vpraš.aiijilj, ki se nanašajo na vojskovanje obeh narodov in na trdni sklep, nadaljevati z'vojno proti skupnemu sovražniku do popolne zmage. Ugotovili so, da njihova naganja glede vprašanj, ki se nanašajo na nadaljevanje vojne na vojaškem, političnem in gospodarskem polju, povsem soglašajo.
Tudi nemški minister za narodno gospodarstvo ter pooblaščeni minister Clodius, predsednik nemško-roinunske komisije sta prisostvovala gospodarskim razgovorom v glavnem stanu.
Ob tem objsku sta romunski ministrski predsednik maršal Antonescu ter podpredsednik romunskega ministrskega sveta prof. Antonescu obiskala nemškega zunanjega ministra von Ribbentropa, ter imela z njim končne razgovore.
Obisk maršala Antonesca v Hitlerjevem glavnem stana i« potekal v duhu prisrčnih bd-nošajev med oDcma narodoma. Maršala Antonesca in prof. Mihaela Antonesca so na njuni jx)ti spremijali divizijski generali Dobre, Štolfa
in Rozin, glavni tajnik v finančnem ministrstvu gazmirtza, polkovnika Popp j„ Davides, glavni ravnatelj romunskega ministrstva za narodno gospodarstvo. Andomide, romunski voja-ški dodeljencc v Berlinu ter nemški poslanik
so zažigajne krogle na levi strani zadele zadnjega prostaka v nasprotnikovi skupini. Treščil je na tla blizu Liani ja v aveUinski pokrajini.
Medtem je druga skupina pod poveljstvom častnika, ki se je že izkazal, ko je pri nekem prejšnjem nasprotnikovem napadu na Napoti zbil eno letalo, krenila proti nasprotnikovim letalom, prihajajočim z jugozahoda. Toda veliki bombniki so se obrnili in se oddaljili, preden so prišli na sireljaj. Tretja lovska patrulja je ujeta nasprotnikova letala, ki	so	v višini 50	m letela	proti mestu. Do spopada	je	prišlo nad	Procido.	Poveljnik
prestregovalue patrulje je napadel zadnje letalo na levici, ga po drugem snopu strelov zažgal in videl, kako je padlo v morje blizu Isehie. Dve drugi italijanski letali sta nad sorrentskim polotokom prestregli ostale bombnike, jih zadeli s streli iz strojnic ter jih prisilili, da so se oddaljili prpti jugu.
Nazadnje je	en	lovec sam	drzno napadel štirimotornike med	Napolijem in	Caserto.	Posrečilo
se mu je silovito obstreljevati letala. Poveljnik patrulje se je potem zapletel v boj s poslednjim letalom na desnici. To se je po nekaj snopih strelov vnelo in je treba soditi, da je najbrž izgubljeno. Se eno letalo je treščilo na tla, kakor pravi uradno vojno poročilo, no zasluoi protiletalske obrambe.
v Nasprotnik je skupaj izgubil štiri letala. Ker kaže, da Je nasprotnikovih štiri motorni kov. ki so se udeležili nastopa, bilo vsega skupaj osem in so bili razdeljeni na patrulje, je treba domnevati, da so več teh patrulj večkrat prestregla različna obrambna letala, ko so krožila nad mestom. Pri zmagovitih nastopih so se posebno odlikovali piloti: poročnik Berini, poročnik Monaco, poročnik Masitelli, višji narednik Serafini, višji narednik Rastoretto ter narednik Fornai.
Naj novejša »Dokazila o nasprotnikovih bedastočah«
Rim, 14. jan. s. Včerajšnja »Dokazila o nasprotnikovih bedastočah« pravijo:
London. »Times« prinaša v dopisu iz Ail-žira na pol šaljiv popis lova na italijanske jadrnice po Sredozemskem morju, lova kj ga vprizarjajo angleške podmornice. Med’drugim omenja, da morala italijanskih zajetih posadk pada, Zlasti Sicilijanci jasno izražajo svojo jezo zoper Nemce, zakaj oni silno težko prenašajo nemško gospodstvo na svojem otoku. Isti list poudarja v dopisu iz Ženeve, da na francosko-svicarski meji nemški carinski uradniki zamenjavajo italijanske in da so se nemške čete skoraj docela umaknile iz Savoje, nadomestile pa so jih italijanske, ki tvorijo zdaj posadko v Parizu,	J	K
London, »New« Chronidle« prinaša iz Moskve dopis Ilije Lhrenburga, v katerem prinaša nekaj domnevnih odkritij o vojnem duhu Italijanov po razgovorih z italijanskimi ujetniki na ruskem bojišču. Dopis ima naslov: »Italijani, zajeti v Rusiji, trdijo, d« sovražijo Ducejevo vojno.« Dopis se končuje s poudarkom, da italijanski vojaki znova prejievajo socialistično himno »Rdeči prapor« in pravi: »Vsekakor bi bilo smotno govoriti o revolucionarnem vrenju v italijanski vojski. Fašizem italijanskega ljudstva tu zastrupil, tomveč omamil. Dobro sem poznal Italijo pred Mussolinijevim časom. Spo-
minjam se tistega veselega, živahnega, duhovi-i tega ljudstva. Te Italije ni več. Ljudje, ki zdaj j stoje pred nami, so preplašeni, osupli in do dna nesrečni, če primerjamo z njimi begunce od Caporetta, se zde junaki.«
London. Dopisnik Agencije Caravas poroča: Spet nove italijanske tovarne so bile zadnje čase prestavljene v Nemčijo. Neki diplomatski dopisnik pravi, da ta preselitev obsega tri milanske avtomobilske tovarne, dve milanski letalski tovarni, eno tovarno za tanke iz Genove in dve tovarni z« izdelovanje čelad iz okoilice Rima. Napadi angleškega letalstva so Nemcem dali pretvezo za te ukrepe, da bi takp imeli pod lastnim nadzorstvom v Nemčiji italijanske tovarne, proden se bo Italija kot zaveznica osi sesula.
Nemški poslanik obiskal španskega zunanjega ministra
Madrid, 14. Januar Jo. e. NeroSki poehmtk von
Moltke se je v spremstvu odpravnika poslov včeraj predstavil zunanjemu ministru Jordanu s katerim se je prisrčno pogovarjal
silami skuša doseči uspehe za vsako ceno. A pri tem boljševiki tvegajo obkolitev in uničenje v »žepih«. Vsi ti napadi veljajo Sovjete znatne izgube v moštvu in oklepnih vozilih. General Hasse nato omenja strahotne razmere, v katerih živi civilno prebivalstvo v notranji Rusiji, kjer ga mučita glad in mraz Celo važnejši sloji, kakor industrijski delavci in vojaki morajo trpeti hudo pomanjkanje v prehrani, kakor priznavajo sovjetski listi sami. Nemški general zaključuje s trditvijo, da Nemci lahko gledajo na bodoči razvoj bojev na vzhodnem bojišču z večjim zaupanjem kakor preteklo zimo. V prihodnji pomladi se bo videlo, kaj Je ostalo od sovjetskih armad in njihove vojaške sile.
Priprave na morebitni letošnji nemški vdor v Anglijo
Lizbona, 14. jan. s. Poveljnik teritorialne obrambe na londonskem področju ie v nekem •razgovoru s časnikarji dejal, da sc ie do Dtin-keraueu bolj kakor kdaj treba bati poskusov za sovražnikov vdor v Anglijo. Če se sovražnik izkrca na angleških obalah, naša obramba ne bo zadostovala, da ga ustavi. Tedaj bo potrebno čim obsežnejše sodelovanje civilistov za ojačen je obrambe. Naša teritorialna obramba že dela in se pripravlja in to tako. ko da bi do nemškega vdora utegnilo priti leta 1943. Zaradi lega ie bilo določeno, da mora na tisoče civilistov sodelovati pri vajah ter se izučiti, da bi se mogli boriti podobno, kakor je to bilo v Stalingradu.
Kako so Sovjeti osrečili baltiške države
Luc/ano, 14. jan. s. Dopis, ki ga je listu »Corriere del Ticino« pod naslovom »Sovjeti v baltskih državah« poslal Paul Genlizon. popisuje zmešani preobrat, ki ga ie v vsem državnem življenju baltiških dežela povzročfla po sovjetski zasedbi uvedba marksistične blago-vesti. Iz podatkov v člankih ic inoči dobiti eno samo prepričanje: boljševiki nameravajo sovjetski red presaditi na zahod. Kar se je zgodilo v Rigi bi se zgodilo tudi v Madridu, v Bruslju in Bernu, če bi se boljšcviški val mogel razlili nad Evropo, kakor se je na baltiške pokrajine. Izročila, navade, običaji, postave, vera, ustanove, vse bi se podrlo ter izginilo v sovjetskem redu.
Anglija kliče pod orožje nove letnike
Lizbona, 14. januarja, s. Včeraj se je v Londonu zbral zasebni svet v Buckinghamski palači. Kralj je podpisal odlok, ki poziva pod orožje nove letnike. Ta odlok zadeva mladeniče, ki so dosegli 18. leto starosti med časom, odkar je bil objavljen zadnji odlok. Prav tako pa kliče v vojaško službo tudi mlajše ženske. Vrh tega je bil podpisan kraljev odlok, ki zadeva mobilizacijo neporočenih žensk, rojenih med 1. julijem 1922 in 21. decembrom 1923. v skladu z zakoni o narodni službi. Odlok znižuje starost vpoklieancev od 20 na 19 let.
Vesti 14. januarja
Romunski tisk razpravlja o poročilu, ds so
Združene države kupile od Sovjetske Rusije za 63 milijonov dolarjev zlata in pravi, da bi med tem zlatom utegnilo bitj tudi romunsko zluto, kateremu se Romuni niso odrekli. Listi omenjajo, da sovjetska Vlada ni nikdar hotela vrniti Romunom kronskih draguljev, zlate zaloge romunske državne banke in drugih vrednosti, ki so jih med prejšnjo svetovno vojno poslali v Rusijo. Tedaj so to zlato cenili na 7 milijonov zlatih levov
Ladje,- ki jih je dozdaj izgubila v sedanji vojni Anglija, bi vse skupaj sestavljale veliko brodovje. Zadnje mesec? so bili napadi osnih podmornic zelo močni, je včeraj povedal angleški morn. minister Alexander. Poslanci turške ljudske stranke so na včerajšnji seji sklenili predlagati nove volitve za državni zbor.
Turška vlada je izdala ukrep o prisilnem delu za tiste, ki doslej še niso izpolnili določil
0 obvezni enkratni oddaji premoženja.
Po vseh Združenih državah so te dni začeli ? veliko propagando proti uživanju opojnih pijač. Veliki propagandni lepaki zatrjujejo da je treba poraze pri Penil Harbourjn, Hongkongu in Singapooreju pripisovati posledicam pijanstva, prav tako tudi zlom l'rancije. S tem hočejo ameriške oblasti a JTu ,za l)(ff'aze prevaliti na druge rame. Angleška admirali teta je objavila izgubo britan-sko korvete >Moriaold<
Zad^t *r! ‘!ni K p° re< Ko»‘uniji tako hudo sne-O’ ''akor ž? Po1 stoletja ne. Dva dni so bile z.veze z raznimi kraji pretrgane. V Bukarešti so morali šolske počitnice podaljšati do današnjega dne.
Iz Las Palnins« poročajo, da se je kontraadmiral
1 astor, pomorski poveljnik Kanarskih otokov, odpravil na nadzorstveno potovanje, da bi
v JJr®8ledal pomorske naprave n avsem otočiju. v R.mu Je umrl italijanski poslanik v Madridu Francesco Lequio Rodil se je v Rimu 1. 1892 in bil prostovoljec v svetovni vojni. Zaradi vojaških zaslug je bil večkrat odlikovan.
Zakaj je prišlo do odpora proti komunizmu?
Preprosta, toda utemeljena beseda kmečkega fanta s št. Jošta n. Vrhniko
St. Jošt nad Vrliniko, 14. januaarja.
Oktobra (941 so se pri nas pojavili prvi glasniki OI. Poudarjali so. da je dolžnost vsakega Slovenca, da OF podpira in z njo sodeluje. lo delo je začela in vneto nadaljevala učiteljica Elizabeta Nagode, pomagali pa so ji Mivšek Jože. šolski upravitelj na št. Joštu in njegov brat Viktor ter organizirani komunist Grintav Ciril.
Po_ neuspelem začetku so skupno z vrhniškimi in verdskimi partizani poskusili nov način. Ustanavljali so Zdravstveno zadrugo. V ta namen so sklicali sestanek, katerega sta se udeležila dr. Grampovčan in Furlan Franc. — Dr. Grampovčan je na sestanku pojasnil, da namen sestanka ni skrb za bolnike, ampak potrebna zveza z ljudmi za partizanske mreže. Te lima.niee niso ujele nobene muhe.
Partizanski organizatorji so bili izredno vztrajni. Vse zimsko polletno brezuspešno delo jim ni vzelo poguma. Spomladi so se slišale vedno pogostejše grožnje, da bo treba nekaj ljudi, _ ki so na poti partizanom, odstraniti. Organizirali so oborožen nastop.
Med 19. in 20. aprilom je prišlo okrog 150 oboroženih partizanov na št. Jošt. Spodili so skupaj vse Jjudi iz naselja št. Jošt in jim hoteli dokazati, da so danes oni gospodarji, ki jih
te treba ubogati. Kdor ne bo ubogal na lepo 'C se d o, bo na grdo. Tolkli so z revolverji po mizi, grozili in hoteli od nekaterih izsiliti gotova priznanja. Govorili so. da so oni edina oblast, kateri se mora vsak Slovenec podrediti, da so prava slovenska vojska, škofovo poslanico, ki je visela na zidu, so raztrgali in še po po raztrgani tolkli. Kaplanu so strogo prepovedati pridigati, kar bi nasprotovalo partizanskim načelom .Pri tem »mitingu« so biti navzoči tudi domači organizatorji.
Jo je bil prvi oboroženi nastop partizanov na št. Joštu, ki naj bi spravil na kolena vse ljudi. Učinek je bil nasproten: vsi ljudje so videli, s kom. imajo opraviti, kaj bodo doživeli, če zavladajo partizani. Videli so, da je temeljno vodilo partizanstva sila, grožnje in umori, če grožnje ne zaležejo. Poleg groženj so si ljudje zapomniti tudi tatvine in rope.
Po tem obisku je bil odpor ljudi tem večji, čim bolj so partizani grozili. Partizanom ni šlo v račun, da bi- vprav teh hribovcev ne mogli ustrahovati, ko so vendar dobili na svojo stran že večje kraje. Postajali ko vedno bolj divji in vedno pogosteje «o prihajali z grožnjami, da bodo ves »zaostali in upornic št. Jošt požgali :n Ijidi pobili.
Meseca junija so začeli pogosteje ropaii po hišah živila, obleko, denar, živino, prašiče ter obrtnikom orodje. Ljudje so uvideli, da partizanom ni za svobodo, mir, red. temveč le za življenje brez dela na tuj račun. Ni treba naštevati, kako «o se morali fantje in možje skrivati pred razbojniki, kako «o morali tedne in tedne v strahu preživljati dneve, in še bolj noči. Na drugi strani^ pa je bilo vsem ljudem znano stališče, ki ga je zavzela oblast do tistih krajev, ki sb dajali pomoč partizapom. Junija 1942 so komunisti naropali mnogo živeža, po nd-' * katerih hižah vse, do zadnje žtice.
To so bile obupne razmere, noči in dnevi brez mirti, sama niegotovost, neprestan strnhr;* neprestane grožnje o pobijanju, ropanju itd.
če upoštevamo samo to obnpno sfanje,””je razumljivo, da je obup prieilil ljudi k sarno-
Partizanskl poraz v Temsniški dolinici
Ljubljana, 13. januarja.
Partizani so svoj »zmagoslavni« pohod na osamljene vasi v Temeniškl dolinici klavrno končali. Požgali so sicer na Primskovem in v Dolenji vasi nekaj kmečkih domov ter tako tudi tod nadaljevali s svojim poslanstvom, toda vse to so drago plačali. S Prfmskovega poročajo, da so imeli partizani v borbah okrog 100 mrtvih in hudo ranjenih, nad 10 partizanov pa je ušlo svojim zločinskim poveljnikom in se razbežalo na vso strani. Partizani so mrtvo pokopali blizu Primskovega, ranjence pa odvlekli proti Čatežu.
Ljudje, ki so bili priče ogorčenih bojev, pripovedujejo o partizanskem poveljniku z mlado tajnico, v 'katerem so spoznali kmetje bivšega višnje-gorskega sodnika dr. Jožeta Rusa. Ta »general« je klavrno končal svoj »zmagoslavnih j>ohod na mirne vasi, kamor je pred leti prihajal In kjer je našel le odprte roke.
Zahtevajte povsod naš list!
obrambi. Če smo hoteli rešiti samo življenje, smo morali prijeti za orožje. Ljudje so spregledali, saj niso moglj doumeti, da sta za »svobodo« potrebna rop in požig. Vedeli smo, da rešitelji naroda ne morejo biti tatovi, morilci, roparji m delomržneži vseh vret, saj so videli, da so bili najvnetejši partizani ravno tisti ljudje, ki bi radi na tuj račun oblastno brez dela dobro živeli.
Ako smo hoteli rešiti življenje, preprečiti oblast roparjem in morilccem, zagotoviti mirno življenje družinam ter za vselej uničiti narodu in veri najhujšega sovražnika, smo morali prijeti za orožje in se braniti.
Komuni«ti-«o hoteli imeti na št. Joštu svojo propagandoz-jn verjetno tudi vojaško središče za te kraje. Dokaz za to trditev je propagandni in zdravniški material, ki je bil spravljen v neposredni bližini 5t. Jošta in katerega so zaplenili komunistom.
Zakaj so komunisti zverinsko pobijali poleg krepkih fantov in odločnih mož tudi’ matere, ki so zapustile komaj rojene otroke, in poštena dekleta, more razumeti lo tisti, ki pozna zločinski komunizem.	•
25. julija 1942 so partizani doživeli na Šent j nas komunisti morili. Zakaj so morali vsi ti Joštu hud poraz. Vsa komunistična »zmagovita in j umreti in od kod so prihajala navodila za umore, nepremagljiva« sila je morala priznati, da je ne- pa drugič.
Prof. Ivan Vavpotič na zadnji poti
premagljiva le pri neol>oroženih, a premagljiva, če naleti na oboroženega — četudi maloštevilnega — nasprotnika.
Začeli so pobijati. Kakšni razlogi so vodili komuniste, da so pobijali vse, kar so dobili v roke? Pobijali kmetske gosj>odarje in njihove delavce, hlapce, dekle, pobijali skrbne očete in matere, zažigali otroke. Zakaj so pobijali ljudi, ki so bili dobri Slovenci in dobri katoličani, nekateri najboljši katoličani v fari? Zakaj so pobijali ljudi, ki niso imeli prav nobene zveze z oboroženim nastopom proti komunistom?
Komunisti so hoteli maščevati svoj poraz na Št. Joštu s splošnim morjenjem in klanjem. V slepi in zločinski strasti so klali vse, kar so dobili v roke. Vsej bližnji in daljni okolici so hoteli dati krvav zgled, kaj bodo naredili drugje, če si bodo ljudje upali zoperstaviti se komunistom. Morili so najboljše ljudi, katerim je bilo delo in molitev ter skrbna ljubezen do družine najvažnejše opravilo. Zakaj prav te? Vedeli so, «le je večina ljudi na Št. Joštu zvesta škofovemu stališču proti OF. Z umori so se hoteli znebiti načelnih nasprotnikov.
Zakaj so pobijali kmetske delovne ljudi, očete, matere, hlapce, dekle, zažigali otroke, puščali pa doma le nebogljene otročičke? Zato, ker je trdna resnica, da je vsak pravi komunist nujno po svoji naravi zločinec.
To so samo nekateri razlogi, zakaj so pri
1/AmiinJoU m/vi>il! TI.. i. •___ _________1:	.	f!
Ljubljana, 14. januarja.
Slovenski likovni umetniki 6o včeraj položili prof. Ivana Vavpotiča k počitku na božji njivi pri Sv. Križu. Že pred tretjo uro so se zbrali pogrebci pred veličastno kapelo sv. Petra na Žalah, da izkažejo pokojniku zadnjo čast. Pogreba so se udeležili v Častnem in velikem številu stari in mladi slovenski umetniki, zastopniki mestne občine in raznih kulturnih ustanov. Med odličnimi udeleženci pogreba so bili prof. Šantel. predsednik Društva likovnih umetnikov z odborom in Člani, skupina neodvisnih, dr. Windischer, predsednik Narodne galerije, načelnik prsvetnega oddelka mestne občine dr. Pretnar kot zastopnik župana, dr. Brilej za SPD, za ljubljansko vseučilišče univ. prof. dr. Polec in univ. prof. dr. Zupanič, dr. Dular, ravnatelj ljubljanskega velesejma, mnogo pokojnikovih tovarišev in soboriteljev izza dobe modernega impresionizma in še mnogi drugi.
Prof. šantel se je po molitvah poslovil v imenu vseh slovenskih likovnih umetnikov s toplim govorom, poudarjajoč, kako je neizprosna usoda iztrgala iz vrst slovenskih umetnikov še vedno mladostnega ustvarjalca, nadvse delavnega sno-vatelja in znamenitega slovenskega umetnika, ki jo bil dan na dan pri svojem slikarskem stojalu s paleto v roki ter z mladeniško vnemo slikal in slikal, a vendar še našel čas, da Re jo udeleževal dela za stanovsko in strokovno dobro slovenskega
bistre oči, ki so skoraj petdeset let posredovale med čudežno lepoto narave in Tvojimi ustvaritvami. Z nepogrešno natančnostjo so gledale in presojale te oči oblike, razmerja in barvitost božje narave. In zdi se mi, da čujem Tvojo živahno govorico, ko si s strogo avtokritiko tehtal svoje delo in tudi z gorečim zanimanjem in veliko simpatijo zasledoval dela svojih slikarskih prijateljev, posebno pa, ko si nad dve desetletji sodeloval pri vsaki akciji naših umetniških združenj, zlasti pri Društvu slovenskih likovnih umetnikov ki si mu dalj čaas predsedoval in klubu »Nade«, ki si mu bil predsednik ves čas. Poslušam in gledam Te v duhu, kako si s svojo visoko izobraženostjo in s svojim dolgoletnim izkustvom vedno sodeloval kot naš duševni vodnik in svetovalec. Kje najdemo namestnika in naslednika?
Ivan Vavpotič, eden izmed najzmogljivejših ,in najpopularnejših, slovenskih likovnih umetnikov je mrtev. A mrlvo je le njegovo lelo. To pa, kar je ustvaril slovenskemu narodu s svojimi neštetimi risbami, .ilust.racijaVni. plakati, diplomami, dekorativnimi, sceničnimi načrti, kompozicijami, portreti, pejsaži in tihožitji, bo ostalo vedno živo.«
Z Zal je nato krenil žalni sprevod na pokopališče. Bil je dostojen pokojnika. Ob odprtem grobu se je od Ivana Vavootiča poslovil v Imenu mladih, neodvisnih likovnih umetnikov g. Stane Kregar, izrekajoč pokojniku zahvalo in priznanje, ker se jo mnogo trudil za mlado generacijo slo-
likovnega umetnika »Ko slojim pri krsti«, je ) venskih umetnikov. Nato so se od pokojnika tiho omenil govornik, »se mi zdi, da Ti še gledam v poslovili vsi njegovi prijatelji, znanci in drugi.
Odmev zgodbe o zlatem zakladu
Ljubljana, 14. januarja.
Pred malim kazenskim senatom se je včeraj dopoldne ponovila zgodba o zlatem zakladu, ki je bila lani predmet živahni razpravi, ko je bil Anton Uršič obsojen zaradi zločina vlomne tatvine in zločina po čl. 1 prepovedi o odsvojitvi in izvozu dragih kovin in dragih kamnov od 3. septembra 1941 na 3 leta robije.
Uršič je marca lani odnesel Katarini Kme-tetzevi v drvarnici med premog zakopani zlati zaklad v vrednosti nad 184.000 lir. Nekaj zlatnine jo poprodal raznim zlatarjem in drugim osebam. .Zanimivo je, da je bil prvotno Anton Uršič deležen amnestije v smislu člena 2 amnestijskega dekretn od 17. oktobra 1942. Proti odločitvi okrožnega sodišča pa se je državni tožilec pritožil na apelacijsko sodišče, povdarjajoč, da je Uršič izvršil zločin tatvine zlatnine v posebno obtežujočih okoliščinah in prilikah, ko je izrabil zaupanje Kmetetzeve, ki ga je bila naprosila, da sta spravila zlati zaklad med premog v drvarnico, ko se v normalnih časih zlatnina ne skriva v drvarnice, izrabil je tudi stiske in strah oškodovanke, kakor tudi prilike, nastale po vojni. Bil je Uršič tako brezvesten, da je ovadil Kmetetzevo oblastem, češ da hrani tajen arhiv in material. Doživela je ta zato hude hišne preiskave Zaradi vseh teh okol-noeti pač ne more biti Uršič deležen amnestije.
Apelacijsko sodišče je ugodilo pritožbi državnega tožilca in razveljavilo prvi sklep o amnestiji. Priznalo Je Uršiču amnestijo lo za dobo 6 mesecev, v kolikor je bil Uršič obsojen zaradi zločina po 61. 2 o prepovedi nakupa dragih kovin, ostanek kazni pa se mu ni priznal za amnestijo.
Od omenjenega zlatega zaklada je neki rud-
niški obratovodja Karel S. kupil po nekem prekupčevalcu, ki je zlatnino kupil od Uršiča, zlato okovje ure in zlato moško uro. Zaradi nakupa teh zlatih predmetov se je moral sedaj Karel S. zagovarjati pred malim kazenskim senatom, ki je bil v tem primeru še pristojen za sojenje, ko spadajo drugače vsi zločini po omenjeni prepovedi pred vojaško vojno sodišče. Karel S. je v bistvu priznal, da je kupil zlato okovje in zlato moško uro. Bil je obsojen na 1 mesec in 7 dni strogega zapora in na plačilo 100 lir denarne kazni, pogojno za 1 leto.
Huda kazen zaradi tatvine prašiča
Ljubljančan Polde Železnik, star -komaj^ 23 let, samski delavec in njegov kompanjon Tone Malnar, 27 letni samski delavec, ki je bil že obsojen na večletno robijo, sta bila zaradi zločina tatvino 100 kg težkega prašiča obsojena, in sicer prvi na 6 mesecev strogega zapora in drugi na 1 leto in 6 mesecev robije. Zakaj drugi hujše? To sta vedela prav dobro tudi oba obtoženca in sta dogovorno tako zagovor prikrojila, da bi po njiju kalkulaciji prejel Malnar milejšo kazen, ko bi se jima posrečilo sodnike pridobiti za njiju zagovor. Ponoči 19. oktobra je bil iz zaklenjenega hleva odpeljan 100 kg težak prašič posestnici Mariji Slapničarjevi v Mostah. V hlevu je bil prašič zaklan, naložen na voziček in odpeljan v temni noči. Okoli 2 ponoči pa je vojaška patrola zalotila na cesti dva neznanca, ki sta vlekla majhen voziček, na katerem je bilo nekaj zakritega. Patrola je oba odpeljala na stražnico, kjer so kmalu pojasnili, kako sta prišla neznanca do lepega, v sedanjih
S Štajerskega
Koncerti za zimsko pomoč. Včerajšnjo nedeljo so na Spodnjem Štajerskem bile spet zbirke za zimsko pomoč. V teku januarja priredijo posamezne krajevne skupine Heimatbunda koncerte in pestre večere, katerih čisti dobiček bo prav tako namenjen zimski pomoči. V Mariboru pripravljajo veliko prireditev v Gotzovi dvorani za 23. januar. V Ljutomeru bodo imeli pester večer 17. januarja in bodo sodelovali člani mariborskega gledališča. V drugih krajih datum prireditve še ni določen.
Nesreče V zadnjih dneh se je v Mariboru in drugod na Spodnjem štajerskem primerila vrsta nesreč, od katerih naj navedemo najbujše: 3-letna Rozika Celcerjeva iz Limbuša se je polila z vrelo juho in dobila opekline po vsem životu. Pri padcu z bunkerja si je 38 letni Janez Kamer iz Selnice ob Dravi zlomil hrbtenico. Zaradi poledice se je ponesrečilo več oseb v Mariboru in okolici. 62 letna zasebnica Ivana Bračičeva iz Maribora je pri padcu dobila poleg zunanjih tudi hude notranje poškodbe.
Z nožem sc je nevarno ponesrečila kmetica Marija Prejačova iz okolice Ptuja. Ko je rezala meso, ji je nož podrsnil ob kosti in se ji je konica zadrla v desno oko Nevarno poškodovano so prepeljali na očesno kliniko v Gradcu. Oko je, žal, izgubljeno, pa tudi sicer je rana sama na sebi huda.
Nesreče. Levo roko si je zlomila 84 letna vdova po pomožnem delavcu Elizabeta Hitzlova iz Maribora in 55 letna postrežnica Justina Zajčeva, prav tako doma iz Maribora. S poškodbami na glavi so pripeljali v bolnišnico 52 letno ženo delavca Gertrudo Kerovo iz Spodnje Nove vasi. 35-letni tovarniški delavec Anton Vučak iz Št. Lenarta v Slov. goricah si je pri delu poškodoval desno nogo, 4t letnega nameščenca Iv Ivankoviča iz Maribora in železničarjevo soprogo Alojzijo Dobrškovo iz Laporja so pripeljali v bolnišnico z zlomljenima nogama.
Novi grobovi. V Zgornjem Radvanju je umrla 83 letna zasebnica Jožefa Berdnikova. Pokopali so jo v Limbušu. V Velenju je umrl 56 letni poštar Franc Kotnik. V Celju je umrl 49 letni okrožni zemljiški uradnik Janez Fauland, doma iz Gradca.
V Marenbergu pa je umrl zasebnik Hans Lukas. — Na vzhodni fronti jo padel 28 letni Walter Herber, kočevski rojak, čigar starši živijo zdaj v Pri lipah pri Brežicah.
Viničarski naraščaj. Na Kapeli pri Slatini Radencih se bo pričel 15 februarja nov 10 mesečni viničarski tečaj. Mladi posestniki in kmetski sinovi se bodo izobraževali v vseh strokah sodobnega vinogradništva In sadjarstva. Obisk tečaja in preskrba sta brezplačna. Edini pogoj je, da je tečajnik član Heimatbunda. Tudi pri Ljutomeru bo istočasno trajal 10 mesčni viničarski tečaj. Prijave za oba tečaja se bodo zaključile 10. februarja.
Dunajski učitelji na Spodnjem Štajerskem. Na slavnostni prireditvi na Dima ju se je poslovilo n®d 100 gojencev zaključnih letnikov dunajskih učiteljišč, ki so nato odrinili v službo na Sjx)d-njem Štajerskem in na Gorenjskem. Mariborski dnevnik pravi ob tej priliki: V namenu, da se spet pridobljene pokrajine ne samo vnanje, temveč tudi notranje, povežejo z Rajhom, je bilo primerno, da se duševna obnova v sebi zaključenega kulturnega področja poveri učiteljskemu zboru, ki po skupnem študiju tvori duhovno enoto.
Življensko gibanje v Mariboru. V drugi polovici decembra eo v Mariboru zabeležili 96 porodov (49 dečkov in 47 deklic) ter 51 smrtnih primerov; in sicer je'umrlo 33 moških in 18 žensk.
V božičnih praznikih je bil v Mariboru dosežen rekord porok. Vsega skupaj je bilo sklenjenih 60 porok, od tega 50 samo v poslednjih treh dneh pred božičem.
časih zelo cenjenega prašička. Ta je bil vrnjen lastnici, zlikovca pa sta bila odpeljana v zapor.
Pred sodniki malega senata je prvi Polde Železnik vse priznal, vse je prevzel na svojo odgovornost, zatrjujoč svečano in _ lepo sodnikom, da njegov tovariš Malnar ni niti slutil, kaj peljeta na vozičku, ker ga je ponoči poklical, naj mu gre pomagat prevnžut neko težko stvar. Tudi Malnar, ki je tatvino tajil in odklanjal odgovornost, se je slično izgovarjal. Toda v svojih zagovorih sta si prišla tako daleč v navkrižje glede časa in drugih okolnosti. da njima sodnik^ niso verjeli, pač pa se prepričali, da sta pri tatvini dogovorno delala.
Kazenski senat in kazenski sodniki so na okrožnem sodišču le deloma izmenjani. Kot kazenski sodnik je bil senatu za predsednika dodeljen s. o. s. g. Joža Barlčevič, ki je bij doslej sodnik na civilnem oddelku. Dosedanji sodnik dr. Julij Felaher pa je prevzel civilni oddelek Ic.
Opozarjamo na nedeljsko predstavo Gregori-novega dramskega dela »Oče naš«, ki je na sporedu v Drami. Začetek ob 14, konec ob 17. Cene so znižane od 15 lir navzdol.
S. S. VAN DINE:
i$k>Uvnastn£ tekač
—‘itilihlllliiillii,  -^liiiiilHHii;;:- Tiliaiiiliiilsu, JfaMilill« 
611 Naslednje jutro sva z Vaneejem našnji jutranji časopisi o njem že po-* malo pred deveto uro prišla k Mark-	ročajo.«
hamu v njegov urad. Upravnikov po-j »Sovražim časopise,« je odvrnil Vnn-močnik Sivacker naju je prosil, naj cc raztreseno. »Ali mi nočeš raje kar počakava v predsobi, ker je imel nje- ti povedati, kaj se je zgodilo?«	I
gov predstojnik delo. Vdano sva sedla j »Nek» deklica je snoči v Pnr'?,, in čakala. Tedaj pa se je nenadno	ginila. Malo prej 90 jo videli da je
pojavil pred nama Ileath. Držal je	govorila z neznanim človekom. Davi je
roke v žepih, njegov obraz pa je bil	njen oče prihitel'k meni, a jaz nisem
še strožji kakor po navadi.	mogel storiti drugega, kakor da sein
»Toda, na podlagi fesa si prišel do	kot kri. Nekaj časa sem	jih	gledal, ka- »Povedali so mi o vašem odkritju,	ga poslul na urad za pogrešance. To je
tako neverjetnega sklepa?«	kor bi mi neka magnetna sila priko- : -pod Vahce,« je odgovoril, »d da VSe. Si zadovoljen?«
»E, do njega nisem prišel toliko na yaIa oči nanje. Nenadno sem se potem vam po pravici povem, ne zdi se im j »Zadovoljen pač nisem. Rad bi o podlagi kakšnega modrovanja,	kakor	»pomnil: Škof Arnesson	je bil ena naj-	ravno preveč prepričljivo Mislim, da	tem zvef)cl kaj več. Me boš že razii-
na podlagi prepričanja, ki ga	potrju-	zlobnejših osebnosti,	kar	si jih je	ne moremo vtakniti kalina v kletko že	mr|<3 ti«ti park v bližini Druckerjeve
jejo dejstva. Zdaj razumem, zakaj st kdaj zamislil kak dramatik: pošast, ka- samo zato, ker je njegovo ime natiska- |,j§e je j{raj) me §e prav p^ebno je zločinec izbral ono ime za podpis fere kruta brezobzirnost je na kar no v kakšni knjigi «	—
Kriminalni roman
tistih slovitih listkov. Čez nekaj mi- najbolj nor način prihajala do izraza.
nul ti bom že lahko pokazal neovrgljiv dokaz, ob katerem boš obstrmel.«
Kmalu nato smo že bili v knjižnici na njegovem domu.
»Jjokaz je bil ves čas tu jirj rokah,«
XXIII. p o g 1 o v j e.
Zadnje dejanje.
Torek, 26. aprila ob 9.
zanima ...«
Markham se je vdal.
»Kakor želiš. Torej bilo je takole: Petletna deklica Magdalena Moffat se je igrala « skupino otrok včernj_ po-
jvohlne okrog petih v parku. Videli so}
»Pa je odkritje kljub temu nekaj vredno,« je odvrnil Vancc.
Čez deset minut_ nam je Suacker pomignil, naj vstopimo.
»Oprostite, da sem vas pustil ča-Prišlo je, kakor bi biJa udarila stre- kati,« se je takoj opravičil Markham. ..	.	.	.
je dejal, ko nas je povabil, naj «e- la. Odkritje je bilo tako nenavadno, »A imel sem čisto nepričakovanega jo potem, kako sc je povzpela na nek demo.	da nam je vsem kar sapo zaprlo. In s gosta «	, hribček v parku ter izginila n« drugo
Iz knjižne omare je potegnil knji- tem odkritjem je kruta zadeva « Je- | Takoj smo razbrali 7. njegovega stran. Ko je njena vzgojite jica čez go Ibsenovih del.	knčevimi zločini stopila v zadnje raz- obraz.a, da je bil globoko zamišljen. Pp*c.nJ m.,n.uL s , ??. ‘'sti. hribeek, n a
»Poglejte sem,« nam je dejal, ko je dobje. Razgovor, ki smo ga imeli na-j- »Nova uganka,« je nadaljeval, *šc bi jo ^poiskala, Oklice m bi'10 nikjer 1 knjigo odprl. »To so Ibsenovi »Preten- slednje dopoldne v Mnrkhamovi de- te dentr«. Prosim vas. da si natančneje lovni sobi, je bilo bolj podobno vojne- pri
ogledate imen« oseb, ki nastopajo v mu posvetu.	I	dogodek	~r—	.	-	...	-	■	...	_
tej drami.«	j Redkokdaj sem videl okrožnega parku blizu Druekerjevih in Dillar- da so videli svojo malo tovarišico
Markham je ves začuden potihem upravnika tako poparjenega in vsega dovih. Kdo bi še kaj razumel? Toda nekim, neznanim človekom. A jjolicij bral. Jaz 6cm tista imena oseb bral v dvomili, kakor tokrat, ko se je pre- preidimo na dejanje sa.tno«	_	Prav	D1^’	ne ve* ka‘kben J
tez njegovo ramo. Med njimi nam je cej pozno poslovi! od nas.	| »Kaj se je zgodilo v parku?« je bil tisti neznanec.«
eno takoj padlo v oči:	I »Ne vidim, kaj bi se dalo storiti,« vprašal brž Vanče.	I »Magdalena...« Vancc je izgovoru
»Nicola Arnesson, protestantovski je dejal. »Kakšne dokaze pa imamo Markham je nagubal čelo.	Injeno ime, kakor bi užival nad njego-
škof v Oslu.«	proti Arncssonu? Nobenih. Lahko bi »Nič takšnega, kar bi_ nas nepo- vo blagozvočnostjo._ »Trenutek, Mark-
Zdelo se mi Je, da Prte tega imen«, se posflužili spletke in ga dobili v mre- sredno zadevalo,« je odvrnil slabe vo- ham, ali veš, če je deklica poznata zapisanega v tisti knjigi, bodejo v oči žo... A tudi to je težko.«	lije, »ugrabljenje 'nekega otroka. Da-1 Druckerja?«
»Nova uganka,« je nadaljeval, »še bi jo poiskala, deklice m bulo nikjer • nam je bilo treba. Najbolj čudno več. Ni je bilo mopoče najti čeprav ri vsej tej stvari p« je, da se je novi so se tako iskali. Otroci, ki so se agodek odigral spet prav v tistem l>rej z njo skupaj igra 1, so povedali,
»Gotovo ga je poznala. Njen oče. mi je povedal, da je bila hčerka večkrat z drugimi otroki pri Druckerje-vih.. .<
»Poznam jo!...« je vzkliknil Vanče. »Poznam to deklico! Vesel otrok je bila. Imela je svetle kodre na glavi... Prav tista je, ki je prinesla rože Druekerju na dan njegovega pogreba!«
»Kaj poveš?«
»čemu sc je njen oče obrnil prav nate?« je vprašal Vanče.
»Ker me pozna že davno, že let..-. Snoči se mi je Moffat zdel, kot bi bil znorel. Kraj, kjer je deklica izginila, prav v bližini tistega mesta, kjer je bil Tekač vprizoril svoje dejanje, gu tako silno vznemirja, da je kakor brez glave... A čemu na"T izgubljamo z razpravljanjem o tem dogodku,«
Izraz groze se je nenadno pojavil v
Vaticejevih očeh.
»Rotim te. molči o tem, molči!« Ves razvnet je začel hoditi po sobi sem in tja, Ileath in Markham pa sta ga osupnjeno pogledovala. »Da, da... Vse se strinja. Tudi čas se vjema ...«
V hipu se je obrnil, stopil k Mark-liamu ter ga prijel za roko.
»Pojdi!« je dejal, »pojdi takojI Zdaj je še zadnja prilika, da jo rešimo! Niti minute časa ne smemo izgubiti.«
Markham se je 2 zamahom otresel Vancejcve roke.
»Ne bom zapustil urada, dokler mi vsega ne razložiš!«
TOMAŽIČ'BERANEK
37.
Ko je dečko bil čarovniku sporočil, da je tudi drugo delo že opravljeno, je čarovnik zabrusil svoji ženi v obraz:
»JIu, kaj praviš zdaj? Pa si rekla, da tvojega naloženega dela ne bo zmogel!«
To je čarovnico še bolj razjezilo: »Kar molči! Zdaj pa pojdeva k moji materi, največji čarovnici devete dežele; ona bo že vedela za delo, ki ga ne bo zmogel!«
Sla sta iz koče na jaso, kamor se je položil bel oblak: sedla sta nanj in na njem odplula.
•  ___________________________________________
Ko smo nahoditi in prehlajeni
38.
In oblak se je zopet ulegel po zemlji; stopila sta v kočo njune matere, velike čarovnice, ki je čepela v naslonjaču vsa zgubana.
Čarovnik ji tedaj potoži:
»Tam v prvi deželi sem ugrabil mladega fantiča, gro-fiča, ki sva ga hotela umoriti. Tega pa najina hči ni dopustila; zato sva mu naložila dvoje težkih nalog, a je oboje del izvršil. Zdaj pa ^va prišla, da poveš tretje delo ti, ki si najbolj zvita in premetena, in to tako delo, katerega ne bi mogel izvršili niti on sam, niti takrat ne, če bi mu pomagala najina hči!«
Mrzlo vreme, ki je zadnje dni nastopilo, je marsikomu oskrbelo poleg mrzlih nog še nabod in kaSelj. Pa saj nj čudno. Usnje je drago, podplati .tanki, da je kaj, pa ti mraz kar mnmo-grede zleze v telo. V starih časih, ko se je še dobil »ta zeleni«, ti ni bilo treba drugega, bot stopiti v gostilnico in stisniti nekaj kozarčkov pelinkovca. Prijeten občutek toplote te jo razživel, da 90 zardela premražena uSesa In si pozabil na mraz in burjo. Danes je drugače. Zelenega ni več ali je tako drag, da si ga človek ne more privo-,f#iti pri vsakem prehladu. Treba bo pač poseči ho, domačih sredstvih, ki so .Uidi zelena, le ne tako huda.
t > Občutek hladnosti preženemo z vročim čajem angelike, bazilike, kolmeža, kadulje in grekuljice. Od vsake rastline vzamemo po 10 g in dobro zmešamo. Za eno skodelico vode rabimo eno polno žlico te mešanice. Čaj dobro osladimo z medom ali sladkorjem in mu dodamo par kapljic žganja.
Tudi nahod je zoprna bolezen, saj človek nima nikoli dovolj robcev pri sebi. Vendar ni dobro, da ga prehitro ustavimo. Domača zdravila, ki »e uporabljajo proti nahodu so zelo uspešna in ozdravijo poleg nahoda tudi glavobol. Najhitreje premagamo nahod, če zvečer, predno ležemo počivat, spijemo vroč čaj, ki pospešuje potenje. Taki čaji so:
Kamilice (flores Chamomille) 20 g Cvetje bezga (flores Sambuci) 30 g Glavinec ((herba Cyanus) 50 g ali
Lipovo cvetje (flores Tilioe) 20 g Kamilice (flores Chamomille) 30 g Bezgovo cvetje (florec Sambuci) 50 g ali
Lučnikovo cvetje (flores Verbasci) 30 g Lipovo cvetje (florec Tiliae) 80 g Leskove inačice (ament. Coryl. avell.) 40 g ali
Lipovo cvetje (flores Tiliae) 30 g Lapuh (folia Farfare) 20 g Trpotec	(folia	Plantagin.) 20 g
Mačeha	(herba	Violae tricol.) 80	g
Vijolica	(herba	Violae odorutae)	30	g
Od vseh	teh mešanic vzamemo po 1	polno žli-
co za skodelico vode. Zvečer spijemo 1 do 3 sko-
prav toplega čaja. Ti čaji pa ne ozdravijo nahoda, ampak tudi prehlade, če jih pia-o vzamemo Zeno močno na potenje, povi-
delice
samo nahoda vočasno
Šajo toplino telesa in olajšajo kašelj.
Pri hudem nahodu izpiramo nos z brusničnim, z metlikiniin in gladičnikovim čajem.
Name9to izpiranja so se pri nas precej udomačili razni rastlinski praški za noslanje. Teh se sedaj bolj težko dobi, vendar jih lahko sestavimo in naredimo sami brez večjih stroškov. Spodaj imenovane zeli dobro presušimo in jih zmeljemo ali zdrobimo v moženarju. Rastline nato skrbno presejemo skozi fino sito, ostanek znova zdrobimo. Dobljeni prašek zapremo v pločevinasto škatlico, da se ne izdiši.-,Rastline, ki jih rabimo za noslanje, naj bodo stare kvečjemu eno leto, ker starejše rastline nimaio več v toliki meri zdra-vilnih snovi.	•
Prašek prvi:
Korenine črnega teloha (rhizoma Ileleborus niger	5	g
Cvetje šmarnic (flores Convalari)	15	g
Korenina kopitnice (radix Arari europ.)	30	g
Korenine vijolice (risoma Iridis)	50	g
Prašek drugi:
Listje betonike (folius betonicae)	20	g
Rutica (Ruta gravcoleus)	2j?'g
Kopitnik (radix asari europaeum)	20	g
Korenina črnega teloha (radix helebar. niger	20	g
Prašek tretji:
Milnični prašek (sapon. medicat. pulv.)	a,	g.
Vijolica (radix Iridis)	20	g
Fižolova moka (phar. seminim phaseoli) 75	g
Tako sestavljeni praški tiCinkujejo jako naglo,, zdravijo nahod, preženo glavobol in lajšajo bolečino v pljučih. Poleg tega pa moramo skrbeti za tople noge.
Ljubljana
športni drobiž
Uradna objava CONI-ja št. 2
Sporočilo društvom. Vsa športna društva »iianske pokrajine morajo sporočiti zaupniku C’ONl-ja do 20. januarja t. L barve tekmovaliihi dresov odno6no krojev (majic in hlačk) za vse odgovarjajoče odseke
Opozorilo, sporočamo vsem dosedanjim predsednikom športnin združb, da »o bili potrieni tudi za leto 1943-XXI. Predsedniki, ki nameravajo zamenjati kateregakoli svoiih sodelavcev, morajo predložiti tozadevne predloge do 30. januarja U 1.
Imena društev. Športna društva, katerih imena se nanašajo na stvari, osebe, kraje ali simbole biv še Jugoslavije, morajo zaprositi pri zaupniku CONI-ja za dovoljeme. da »mejo spremeniti društveni naziv in predložiti novo ime. ki ga mislijo prevzeti. Rok za to je do 30. januarja L L #
Pred kratkim je zasedala v Budimpešti madžarska športna zvez a, ki je podala 6Voj letni obračun o delovanju v preteklem letu. Iz njenega poročila je zanimivo, da je na celem madžarskem ozemlju kar 1328 športnin prc*torov in igrišč, 135 veli-
kih plavalnih in tekmovalnih bazenov, ki so pokriti, 299 nepokritih bazenov, 666 šolskih telovadnic, 89 ostalih telovadnic, ki so namenjene privatnim telovadcem, 279 čolnarn, 17 velikih in modemih skakalnic za v vodo, 2380 teniških igrišč in 32o drsališč. Iz navedenega je jasno, da madžarska država veliko žrtvuje za vzgojo svojega športnega naraščaja, saj pa tudi uspehi urjenja ne zaostajajo.
Nemški športniki tudi v januarju ne bodo počivali, ampak imajo na sporedu nekaj prav zanimivih športnih prireditev: 1. in 3. januarja so imeli celo nogometne tekmo, kjer je slovaški prvak Bratislava igral nekaj tekem z nemškimi klubi v Berlinu in Dresdenu. Enkrat je tekmo izgubil, enkrat pa dobil. — 9 in 10. bodo velike drsalne tekme parov v Dllsseldorfu. — Od 22. do 20. bodo v Celovcu priredili velike zimsko-športno igre z mednarodno udeležbo. — Od 23. do 24. bodo velike drsalne hitrostne tekme prav tako v Celovcu. — 23. januarja bodo sabljači imeli svoj dan. Pomerili se bodo v medmestnem troboju Dunaj-Berlin in Offenbach. Sabljali bodo na Dunaju. — 24. januarja se bodo pomerile damske telovadkinje iz Berlina, Hamburga ln Leipziga med seboj. — 24. januarja bodo imeli tudi
(tbfesfiln
Včeraj je umrl g, Karel Avser, poštni inšpe.. tor. Pogreb je danes, dne 14. t. m. ob pol štirih iz kapele sv. Jožefa.
Med pianisti, ki v poslednjih letih nastopajo na koncertnih odrih srednje Evrope, je na enem prvih mest sloveče ime prof. Gina Gorinija. Pianist Goiini je velik umetnik, ki si je nadel nalogo, da goji poleg najlepše klasične in romantične glasbe tudi moderno Stareklasični glasbi Se je oddolžil na sporedu, ki ga bo izvajal v ponedeljek, dne 18. t. m. v Ljubljani s Scarlatijevimi Tremi sonatami in Bachovim Preludijem ter fugo v Es-duru. Na sporedu ne bo manjkal Chopin s svojo Fantazijo op 49. Dalje sla zastopana Brahms z Balado op. 10, št. 3 v h-molu in Debussy z dvema krajšima skladbama: Refleksi v vodi in Golliwo-gov ples. Iz moderne klavirske literature bo zaigral svojo sonato in Casellova Dva ričerkara na ime Bach. To je njegov spored za ponedeljkov koncert, ki mora navdušiti in zadovoljiti vsakega poslušalca. Koncert bo v veliki filharmonični dvorani. Začetek ob pol 7. uri zvečer. Predprodaja v Knjigarni Glasbene Matice.
»Vihar v kozarcu.« Razdor med zaročencema, spor med prijatelji, dva se najdeta na sodniji in se imata rada... Vse to se plete v prijetni komediji, katero bo uprizoril »Rokodelski oder« v nedeljo ob 5 uri popoldne. Kdor se hoče pošteno nasmejati, naj predstave ne zamudi . Predprodaja vstopnic bo fia dan predstave od 10.—12. in dve uri pred pričetkom v društveni pisarni, Petrarkova 12-1. desno.
Triglavska roža, delo mladinskega pisatelja Mirka Kunčiča, bo ▼ nedeljo, dne 17. januarja razveselila mlado in staro na odru frančiškanske prosvete. Preprosta zgodba otrokove ljubezni do svoje matere in še večje ljubezni matere do svojega sina. za katerega žrtvuje svoje oči, bo napolnila srca vseh s svojo prisrčnostjo in dobroto. — Predprodaja vstopnic bo od četrtka dalje v trgovini Sfiligoj, na dan predstave pa pri dnevni blagajni.1 Preskrbite si vstopnice, ker je že veliko zanimanja za novo igro.
fjfubtJanško gledališče
Dremat
Četrtek, 14. januarja ob 17.30: »Primer dr. Hirna».
Red Četrtek	1
Petek, 15. januarja ob 17 30: »Poročno darilo«.
Izven. Zelo znižane cene od 12 lir navzdol. Sobota, 16. januarja ob 17.30: »Primer dr. Hirna«. Red A.
Nedelja, 17. januarja ob 14: »Oče naš...«. Izven. Znižane cene od 15 lir navzdol. Ob 17.30-»Deseti brat«. Izven. Znižane cene od 15 lir navzdol.
Opera j
Četrtek, 14. januarja ob 17: »Thais«. Red B.
Petek, 15. januarja ob 15: »Slepa miš«. Opereta.
Izven. Znižane cene od 18 lir navzdol. Sobota, 16. januarja ob 17: »Beg iz seraja«. Premiera. Re<l Premiereki.
Nedelja, 17. januarja ob 11: »Angel z Jvfom«. Mladinska op>ereta. Izven. Znižane cene od 15 lir navzdol. Ob 16: »Thais«'. Izven. Cene od 24 navzdoL
ROKODELSKI ODER
Nedelja, 17. januarja ob 5. uri »Vihar v kozarcu«. Opozarjamo na predprodajo vstopnic, ki bo na dan predstave ^jd 10.-*-12. in dve uri pred pričetkom v društveni pisarni, Petrarkova 12-1. desno.
boksarji svoj dan. V Breslavi se bosta jxmierili državni reprezentanci Nemčije in Švedske. — Od 25. do 31. t. m. bodo priredili Slovaki v Bratislavi velik mednarodni turnir v namiznem tenisu. Udeležili se ga bodo tudi Nemci z močnim zastopstvom. — Zadnjega tega meseca se bodo po-merili nemški rokoborci z italijanskimi. Tekme bodo gledali v NUrnborgu. — Na zadnji dan, v tem mesecu bodo zaključili tudi končno tekmo, tci bo odločila, katero hokejsko moštvo si bo za letos priborilo naslov nemškega državnega hokejskega prvaka. To je nemški spored za januar.
Ob koncu (ega meseca bodo prišli v dunajsko plavalno in skakalno šolo pc trije madžarski najboljši tekmovalci moškega in ženskega spiola. Tu bodo deležni skakalnega pouka in &e bodo še bolj 6popolnili v tej športni panogi.
Meseca maja bodo v Budimpešti priredili medmestne 6kakilne tekme med Dunajem in Budimpešto. Udeležili se jih bodo najboljši skakači v vodo. Kakor smo žc poročali, bodo tudi letos na drs
Koroškem izvedli drsalni teden. V okvirju teh prireditev bodo nastopili tudi umetni drsalci z Madžarskega, Hrvaškega in Slovaškega. Torej mednarodna udeležba, pa ne velikega formata.
20. in 21. februarja bodo na Dunaju izvedli table-teniško^ prvenstvo za okrožje Donau-Alpenland. Tekme bodo gotovo zanimive, saj bomo na njih videli tudi nekatera bolj znann imena.
A TVENNKRT:
DVE SIROTI
Iz njenih ust 60 vrele psovke na račun slepe deklice, za katero je starka v svoji blodnji mislila, da se še vedno nahaja, v izbi.
»Ah, ti ničvrednica. . ti misliš, da boš zastonj jedla kruh? Nak, motiš 6e ... Peti moraš! Moj kerub rabi denar. Zato moraš peti... Ne? Ti bom že jaz r>o-kazala!«
Ko 6e je priplazila do zida, se ji je posrečilo, da se je spravila na noge in se približala mizi, na kateri je bila še skoro polna steklenica žganja in zraven nje prazna steklenica, v katere vrat je bila zataknjena prižgana sveča
Pograbila je steklenico z žganjem, toda njeni tresoči se roki se ni posrečilo obdržati jo pokonci. Tedaj 6e ji je tekočina razlila po mizi in obleki. Končno 6e ji je posrečilo obdržati steklenico v rokah. Z drugo roko je prijela za svečo in majavih korakov, se je obrnila proti stopnicam. Toda, ko je dospela do 6rede sobe, so ji noge odpovedale in padla je na tla. Ko je sveča prišla v dotiko s 6raJco, ki je bila prejoojena z žganjem, je nastal ogenj, ki je 6tarko v nekaj hipih vso zajel ..
Slepeča svetloba in strašna vročina 6ta za hip 6tarki vrnila zavest. Plameni 60
jo oblizovali in ji cvrli me60. Zaznala je vso nevarnost in začela kričati:
»Pomoč... pomoč...! Peter!«
Toda nihče 6e ni odzval. Tedaj pa je 6tarka vsa v plamenih odprla cestna vrata | in zbežala v temo. Na njene krike se je , odprlo nekaj vrat, ki so se pa takoj zaprla, kajti sosedi 60 bili navajeni teh jiijanskih izgredov. Nihče ji ni prižel na pomoč. Vsi so odmahovali z rokami m zmigavali z rameni češ, saj bo dobro, I ako se 6vet znebi takšne sodrge.
Pc nekaj korakih se je beračica vrnila v hišo, padla na tla in se premetavala po tleh hoteč zadušiti ogenj, ki je že smodil njeno meso. Plameni so lase že uj^epelili.
Bila je straina na pogled! Oči 60 6e ji izbu!|ile, roke pa je obupno zvijala zaradi žgoče j>ekočine plamenov. Se zadnji krik se je utrgal iz nje in žena ustreljenega Frocharda je izročila svojo dušo Bogu ali pa zlodeju.
Plameni 60 začeli oblizovati tudi zamazano slamnjačo, na kateri je Luiza mnoeokrat zaspala.
Hip nato je b'la že vsa soba v ognju.
Peter in zdravnik 6ta prispela v bližino ceste, vozilo pa 6e je ustavilo, ker ni moglo nadaljevati poti zaradi nametanega železja in odpadkov. Moža sta iz-
stopila in jo peš mahnila naprej. Ubogi i fant je plakal in prosil Boga, da bi pri-1 šel še o pravem času na mesto in rešil mater, tisto mater, ki ga' nikdar ni ljubila, pač pa ga je naredila za pravega 6užnja.	I
Ko je vstopil v ozko ulico, je fant nenadoma obstal kot prikovan. Daveč krik se je mu izvil iz grla, ko je zagledal bajto v plamenih. Planil je naprej, toda zdravnik ga je zadržal, ga prisilil, da se je vsedel, in mu naročil, naj ga počaka.	>
Ni bilo težko prisiliti k jx«lušnosti tega ubožca, ki je bil od bolečine čisto strt.	|
Peter je vtaknil glavo med dlani in 6e bridko zjokal. Bila je na vse, zadnje le njegova mati!
Zdravnik je skušal priti do izbe, ki je bila osamljena, toda vse 6kupaj ni bilo nič drugega kakor en sam zubelj plamenov. Iz soseščine se ni nihče pri- j kazal in nihče ni priskočil nesrečnici na pomoč.
Stopil je čez cesto in potrkal na neka vrata. Nek moški mu je odprl in mu na vprašanje odgovoril, da 6ta v hiši, ki je gorela, stanovala 6tara Frochardova ir njen 6in Peter. Oba 6ta živa zgorela Nič mu ni žal zanjo, pač pa mu je žal za 6ina. Vendar je za ubogega fanta to boljše, saj se je zanj nehalo trpljenje.
Ko je to izrekel, je zaprl vrata pred nosom presenečenega zdravnika ki 6e je j»časi vračal proti me6tti, kjer je bil pi»til Petra.
Cin* je Peter zaslišal, da 6e mu približuje dobrotnik, mu je jiopil nasproti i in zaskrbljen povprašal:	1
»In mati?!«
Zdravnik je poklical kočijo in porinil predse šepavca, ki je hotel za vsako ceno skočiti pogledat, kaj se je zgodilo Fro-chardovi.
Po kratkem molku, ko se je kočija že oddaljila iz ozke ulice, katero so ognjeni zublji še vedno osvetljevali je povedal zdravnik Petru, da je njegova mafi umrla.
»Za prebivalce ulice Lourcine ste tudi vi mrtvi in to olajšuje mojo nalogo. Sedaj mi morate obljubiti, da me boste v vsakem pogledu ubogali in *e mi pustili voditi Spomnite se, da je sin ustreljenega Frocharda mrtev in da ga ne smete več obuditi k življenju!«
»Zakaj 6e zanimate zame? Kaj bi radi, da bi jaz storil? Zmerom so me V6i sovražili, vsi 60 me zapustili Moja jx>-šteno6t ni mogla zbrisati z mojega imena neizrečene sramote. Vsi me sovražijo.«
»Ne vsi! Sjx>mnite 6e na tieto siroto, ki 6te jo vi ščitili pred nasilnostjo vaše
matere in vašega brata. sf>oninite se slepe deklice, kateri 6te vedno govorili tolažilne in upajoče besede. Luiza vas ne
sovraži!«
»Toda, če bi vedela...!?«
»Ne 6me vedeti!«
Zdravnik ie dal kočijažu naslov bolnišnice Sv. Alojzija in vozilo je kmalu prispelo do cilja.
»Počakajte tukaj, dokler vas ne dam poklicati.«
Pet minut kasneje je prišel po fanta bolniški vratar in ga pospremil v posvetovalnico, kjer je bil zdravnik dr. Hebert.
»Sedaj boste ostali tukaj, dokler bom juz smatral za potrebno. Uživali bo6te
gos'oIjubje pii vratarju, ki bo z vami dober,« potem se je obrnil na moža ki je spremljal Petra: »Dali mu boste jesti in mu fioekrbeli tudi za obleko.«
Peter je začel sopsti.
»Vas boli noga?« ga je vprašal zdravnik. »Potrpite, saj vam jo bomo poskušali naravnati. No, no, ne bojte se, pač pa ostanite mirni, kajti za to bom skrbel jaz. In sedaj na svidenje. Lojze Raymond, 6aj se vi tako pišete, ali ne? Dobro se imejte in sanjajte lepe sanje.'
Vratar je odpeljal s seboj mladeniča, ki je bil ves n sebe, mediem ko se je zdravnik vrnil na svoj dom.
Luiza od tistega dne pod 6Vojim oknom ni več čula vzkl:kov svojega prijatelja in to ji je povzročalo bol. Grofica ni mogla dognati vzroka te bolečine in nekega dne je dala jx>klicati dobrega zdravnika.
Ko je potolažil grofico, je zdravnik tlebert želel videti Luizo.
»Tale očesca so j>a jokala.« je rekel deklici. »Zakaj? Ne smete tako, če hočete ozdraveti.«
Deklica je prebledela, hotela nekaj reči, toda jjosrečilo se ji je samo izjecljati:
»Doktor..., gosj>od doktor...«
< Ta obisk je potrdil zdravnika v mne-
bl^ž f3 6e ^ <*atl V6*'k€ °Perae‘ie *e P1'1' XI.
Ko je noč prebil v solzah, je bil Peter naslednjega dne poklican v zdravnikovo posvetovalnico. Čim je Peter vstopil, ga . je zdravnik posadil v naslanjač.
I »Sedaj, dragi moj, pa se bova malce i pomenila. Od kdaj si ti šepast?«
Ženske v nemški železniški službi
Že zdaj jih je pri železnici zaposlenih nad f 00.000
Pomoč, ki jo nemška žena daje svoji domovini * vojnem času, je brez dvoma znatna. Danes re* ni skoraj nobenega polja človekovega udejstvovanja, kjer ne bi nastopala tudi ženska. Tako so zdaj ženske v zelo velikem številu v službi tudi pri nemški drž. železnici.
Zenske so bile v Nemčiji, pa tudi še marsikje drugod v Evropi zaposlene pri železnici tudi že pred sedanjo vojno, torej tudi v normalnem mirnem času, čeprav niso opravljale takšnega posla kakor ga sedaj v vojnem času. Bile so zaposlene samo po uradih, predvsem kot pisarniške moči, zlasti pa še kot tipkarice. Zdaj pa izdajajo ljudem tudi vozne listke, opravljajo službo nadzornic pri železnici, navadnih zaviračev na vlakih, kretničarjev, po-stajenačelnikov in celo strojevodij.
Pri nemških železnicah jc danes zaposlenih dobrih sto tisoč žensk. Porazdeljene so po raznih panogah železniške službe ter opravljajo svoj, vsekakor precej odgovoren posel v veliko zadovoljstvo svojih predstojnikov, pa tudi potujočega občinstva. Tako so izurjene v tem poklicu, da bi jim človek pač ne pripisoval, da so kdaj opravljale kak drug posel- In vendar so ga. Naj navedemo samo dva primera.
»Bila sem zaposlena,« je pripovedovala radovednemu časnikarju ena teh nemških želez-ničark, »v neki modni trgovini. Moja naloga je bila razkazovati ljudem, ki so prišli v trgovino, zadnje modne novosti. Prišle pa so razne omejitve tudi v oblačilno industrijo in izgubila sem prejšnjo službo. K sreči sem neko jutro brala v časopisu, da tudi ženske lahko vstopijo v železniško službo kot sprevodnice, strojevodje, nadzornice itd. Evo me, zdaj nosim modro železničarsko obleko. Nadomeščam zavirača, ki zdaj opravlja svojo novo službo nekje na zasedenem ozemlju.«
»Bila sem hišna gospodinja,« je časnikarju pripovedovala neka druga sedanja nemška že-'ezničarka, »in sem bila tudi domača šivilja, če je prilika nanesla. Nekega večera mi je mož, ki je železniški nadzornik, pri večerji dejal: Ali veš. da zdaj jemljejo v železniško službo tudi ženske, ki so pripravljene pri tem
poslu nadomestiti moške, ki so bili poklicani pod orožje? Bi ti hotela postati moja tovarišica v službi? Odgovorila sem mu, da zelo rada in tako zdaj poleg domačih opravil opravljam sedem ur na dan službo skladiščnika pri železnici.«
Seveda ni bilo dovolj, da so se ženske samo prijavile in na pristojnih mestih izpovedale, da ni bile pripravljene opravljati namesto vpoklicanih možJRili železniško službo. Niso jih kar tako brez nadaljnjega sprejeli v to službo, saj vendar ni tako lahka in neodgovorna. Morale so prej obiskovati določeno dobo posebne tečaje, ki so jih priredili nalašč v ta namen. V svoji novi stroki je morala vsaka prijavljen-ka biti primerno usposobljena. Morala je opraviti nekak sprejemni izpit, poleg tega pa še z zdravniškim spričevalom dokazati, da je zdrava in da bi službo, ki se je zanjo odločila, lahko opravljala, ne da bi to njenemu zdravju kaj škodilo.
Železničarko, ’ i opravljajo službo po železniških uradih, nimajo posebne uniforme, imajo pa jo tiste, ki so zaposlene na vlakih bodisi kot sprevodnice, strojevodje, nadzornice in podobno Te nosijo prav takšno obleko, kakor so jo nosili prej moški, katere so zdaj ženske v službi nadomestile. Njihova uniforma je torej modra. Razlikuje se od moške le po tem, da ženske namesto baretke nosijo nekako čepico. Le postajenačelnice nosijo, kadar so v službi, živordečo baretko.
Kakor rečeno, je v Nemčiji zdaj zaposlenih pri železnici dobrih što tisoč žensk. Že to je lepo število, a kakor vse kaže, ni -še do^ končno. Naraslo bo prav gotovo še znatno, saj je vedno zno‘va izpraznjeno kakšno službeno mesto, na katerem je bil moški, a so ga v sedanjem vojnem času poklicali v drugo, nujnejšo službo. Zaenkrat še ni bilo mogoče sprejeti v železniško službo vseh žensk, ki so zanjo že zaprosile, in teh je že zdaj na tisoče. Spričo , tega ni. nevarnosti, da bi železniški promet trpel zaradi kakšnega pomanjkanja železniškega osebja, bodisi da je zaposleno po uradih ali pa na vlakih samih.
HENRIK SIENKIEWICZ
POMAN V SLIKAH
Časopis z 2100 uredniki!
Da japonska živi s časom, dokazujejo med drugim tudi njeni časopisi. Neko nemško poročijo pravi, rta japonski dnevniki brez dvoma | spadajo med najbolje opremljene na svetu i oziroma med tiste, ki imajo največ urednikov in ostalega uredniškega osebja. Da si ustvarimo vsaj približno sliko — pravi omenjeno poročilo — kakšna je tehnična ureditev kakšnega velikega japonskega dnevnika, zadostuje, če pomislimo, da ima na primer list »Asa.hic v Osaki in Tokiu skupno 2100 urednikov. Skratka, kar skoraj cel polk ljudi, ki služijo pri enem samem časopisu. P« tudi pri drugih japonskih listih, vsaj pri večjih dnevnikih, imajo izredno mnogo urednikov. Pravijo, da jih je ori vsakem večjem listu vsaj 500 do 10<)0.
Hvala Bogu, da smo »samo« ljudje...
No, pa še nekaj o požrešnosti. Pravijo, da je med vsemi živalmi najpožrešnejši pajek. Za »zajtrk« poje štirikrat, za >kosilo« devetkrat, /a »večerjo« pa kar trinajsktrat toliko, kakor pa tehta 'sam. — Če hi na primer človek, ki tehta recimo 80 kg. hotel posnemati pajka, bi moral zu ja trk pojesti celega voliča, za kosilo voliča in šest rejenih ovac, za večerjo pa kar dva voiličfl, osem ovac in štiri prašiče! — Res, hvala Bogu, da smo »samo« ljudje!
Pravi obraz uporništva na Hrvaškem
Zagreb, 13. jan. s. »Nova Hrvatska« prinaša pod naslovom »Boj do zmage« članek, v katerem se bavi z gverilo komunističnih partizanskih tolp na ozemlju Hrvaške. Piše. da ta boj spada v okvir velikega boja, ki se bije za osvoboditev evropskih narodov izpod mednarodnega judovstva. Sovražna propaganda — piše omenjeni list — je zaman poskušala, naprtiti hrvaškemu narodu odgovornost za nered in spopade v notranjosti države. Danes je dokazano, da so že prec) ustanovitvijo nove flrvat-ske mislili na gverilsko vojskovanje in ga organizirali, ter da so poskrili orožje, ki naj bi v ugodnem trenutku nastopili z njim. Pravi obraz uporništva — nadaljuje list — je zdaj že jasen. Uporniki kot orodje v rokah Moskve bijejo neizprosen boj, da bi na Hrvatskem sprevrgli politični, socialni in verski red. Ta boj — končuje Nova Hrvatska« — prehaja zdaj v poslednje razdobje. Kljub težavam in žrtvam bo v deželi spet vzpostavljen red.
Mumijam lasje še kar rasejo
Res nekaj presentljivega so zadnjič ugotovili v nekem nevvvoršikeun muzeju. Strokovnjaki, ki se razumejo na starinske dragocenosti, kakšne so na primer starodavne egiptovske mumije, so na svoje veliko presenečenje opazili, da imajo mumije V tistem newyor-škem muzeju kar precej daljše lase, kakor pa so jih imele pred nekaj desetletji. Ko so jih izmerili, so videli, da so lasje na glavah minnij zrasle v zadnjih 26 'letih za celih 12 cm! Za zabavo v Ameriki na vsak način dobro »kube. Če so lasje egiptovskih m turni j namreč vedno rasli, vsaj tako naglo, bi se brada kralja Matjaža pač morala skriti pred njimi
Zaradi predolgega molčanja postal mutec
54-Ietni kmet F-rantišek Gajdošik, doma nekje iz prašike okolice, sc je iz prejšnje svetovne vojne srečno vrnil domov. A kmalu je bilo te njegove sreče konec, zakaj povedali so mu, rla njegovih dveh otrok ni več med živimi. Ob-dolžil je svojo ženo, da je kriva njune smrti in nazadnje je prišlo celo do tega, da je ženo spodil, sam pa se je umaknil nekaim v samoto in žive! tem dolga leta kot pravi pušča.vnik. Izogibal se je Ij.idi in z nikomur ni hotel več spregovoriti niti besede, tako ga je smrt njegovih dveh otrok potrla. Vse do pred nedavnim se je držal tega svojega prostovoljnega molika, in če je komu hoteli odgovorili n« kakšno vprašanje, mu je odgovor napisal na listek papirja. Zadnjič pa je zvedel, da mm je umrla tudi žena. Ko so mu to žalostno novico sporočili, je odprl usta — Bog ve, ali je hotel izraziti svojo žalost nad ženino smrtjo, ali pa kaj drugega — a govoriti ni več znal. V dolgih letih svojega prostovoljnega molka je ]>ostuil mutec. Tudi zdravniki si ne znajo razložiti tega nenavadnega pojava, da bi kdo zaradi svojega predolgega molčanja mogel izgubiti dar govora.
Čudna pomorska prikazen - ladja brez posadke
Približno pred tremi tedni — pišejo iz Lizbone. — so portugalski ribiči opazili neko ladjo, kako se je bližala plitvini in je bila res nevarnost, <ta lx> nasedla. Ribiču so začeli dajati znamenja tisti neznani ladji, a niso dobili nobenega odgovora z njenega krova. Zato so se ji približali, stopili na njen krov in na svoje veliko presenečenje ugotovili, da na ladji ni žive duše. le mačka je vsa preplašena tavala po zapuščeni ladji. Kmalu potem je tista neznana
jr rjJ
I
r
»■ s /
183.
Nastopila je mrtvaška tišina. Nihče se ni ganil, nihče ni črhnil besede. Tedaj pa je Vinicij planil kakor ponorel, strgal togo s sebe, v sami tuniki zdrvel iz palače ter vpil-
»Vae misero mihi — joj meni nesrečniku!«
Neron pa je povzdignil roke ter zamaknjeno zaklical
»Gorje ti, slavno mesto Prijamovoln
Vinicij je komaj utegnil veleti nekaj sužnjem, naj Jezdijo za njim, potem je planil na konja ter v temni noči podil proti Rimu. Golo glavo je pritisnil konju na vrat ter dirjal v sami tuniki in kar na slepo Zdelo se mu je, da mu za hrbtom jezdi nesreča sama in mu vpije na ušesa »Rim gori!« Jezdec in konj sta v jasni mesečini bila podobna prikazni iz sanj, ko sta letela mimo vil in temnih cipres.
/ ‘
1
ladja izginila v morski megli Kakor piše nemški dopisnik CE iz Lizbone, je bi] to nek angleški parnik, ki ga je torpedirala nemška podmornica in ga je nato njegova posudka zapustila.
EIAR - Radio Ljubljana
Petek, 15. januarja: 7.30 Pe.vmi in napevi — 8 Nupoved časa, poročila v italijanščini — 12-20 Plošče — 12.30 Poročila v slovenščini — 12-4.5 Komorna glasba — 13 Napoved časa, poročila v italijanščini — 13.03 Poročilo Vrhovnega poveljstva oboroženih sil v slovenščini — 15,10 Koncert Radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. Šijanec, glasba za godalni orkester _ 13.45 Pisana glasba — 14 Poročila v italijanščini —■ 14.10 Orkester Cetra vodi dirigent Barzizza — 14.50 Simfonična glasba — 15 Poročila v slovenščini — 17 Napoved časa. poročila v italijanščini _ 17.15 Prenos za Madžarsko — 19 »Govorimo italijansko«, poučuje prof. dr- Stanko Leben — 19.30 Poročila v slovenščini
— 19.45 Polke in mazurke — 20 Napoved časa, poročila v italijanščini — 20.15 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20.30 Operetno glasbo vodi dirigent Gallino — 21.05 Koncert Radijskega orkestra, vodi dirigent D. šijanec, operna glasba — 21.45 A. Nicotera: Pogovor s Slovenci, predavanje — 21.55 Orkester Cetra vodi dirigent Barzizza — 22.45 Poročila v italijanščini.
Predsednik Roosevell bo ameriški zbornici predložil načrt za novo povečanje davkov, ki je potrebno za plačevanje vojne, S tem mi6li vlada dobiti novih 6 do 15 milijard dolarjev za vojno.
Spet en dokaz za gospodarsko podjarmljenje južnoameriških republik po Združenih državah je ustanovitev posebnih nadzorstvenih in preskrbovalnih _ uradov po vseh tistih krajih v Južni in Srednji Ameriki, kjer so kakršni koli rudniki. To dokazuje po eni strani, kako Združenim državam primanjkuje ljudi, po drugi strani pa, da se hočejo polastiti vseh naravnih bogastev na ameriški celini.
GEORGU SARD \ty vi/ vty \1/ \t/» \V
-'Jv ✓JC
HUDIČEV
(LA MARBA0D1ABLE) Posloveui) K. N. Ij A TA
20
»Očividno nisva znala uganiti po tvojem okusu, Germain. Moraš nama torej pomagati in nama povedati po resnici, kakšno bi rad. Gotovo živi kje kakšna ženska, ki je zate ustvarjena, zakaj ljubi Bog nikogar ne postavi na svet, ne da bi mu pripravil sreče v kakem drugem človeku. Ce torej veš, kje bi dobil tisto žensko, ki ti je je treba, dobfidi si jo. In naj bo lepa ali grda, mlada ali stara, bogata ali revna, midva z mojim starim sva pri volji, da pristaneva. Zakaj ne moreva te več gledati tako žalostnega in ne več mirno živeti, če vidiva, da ti nisi srečen.«
»Mali, dobri ste kakor sam dobri Bog, in oče prav tako,« je odvrnil Germain. »Ampak vaše sočutje mojih bolečin ne ozdravi. Dekle, ki bi jo jaz rad, ne mara zame.«
»Torej je premlada? Nespametno je zate, če si se navezal na kakšno mlado!«
»I no, tako je, ljuba mati, toliko sem bil neumen, da sem se zagledal v mlado in samega sebe zato zmerjam! Trudim se na »so moč, da bi ne mislil nanjo. Pa naj delam ali jx>čivam, naj bom pri maši ali v postelji, s svojimi otroci ali z vama, zmeraj mislim nanjo in na nič drugega misliti ne morem.«
»Potem psi kaže, da si uročen, Germain? Ne bo drugega zdravila zoper to, ko da si dekle premisli in te usliši. Bom že jaz morala poseči vmes in pogledati, ali pojde ali ne. Povedal mi boš, kje je in kako ji ]« Ime.«
»Jojmene, ljuba mati, ne upam si,« je rekel Germain, »ker se boste norčevali iz mene.«
»Ne bom se norčevala’ iz tebe, Germain, saj trpiš in ne maram ti nakopavati še več trpljenja. Ali ni morebiti Fanchetta tista?«
»Ne, mati, ni.«
»Ali Mosetta?«
»Ne,«
»Tak pa povej, saj ne pridem do konca, če naj naštejem vsa vaška dekleta.«
Germain je sklonil glavo ig se ni mogel odločiti,-da bi odgovoril.
»No,c je rekla mati Mauricovka, »danes ne bom več silila vate, Germain. Morebiti boš jutri bolj zaupljiv ali pa bo tvoja svakinja spretnejša rn bo prej izvabila iz tebe, kar moram vedeti.«
In je pobrala košaro, da bi razprostrla perilo po grmovju.
Germain je ravnal kakor otroci, ki se vdajo, kadar vidijo, da se ne bomo več ukvarjali z njimi. Šel je za svojo taščo in ji nazadnje drhte povedal ime Guillettovc Maričke.
Mati Mauricovka je debelo pogledala. Marička bi bila zadnja, ki bi se je domislila. Ampak bila je toliko obzirna, da ni nič rekla in da si je svoje samo mislila. Ko pa je videla, da je Germain zaradi njenega molka šo bolj poparjen, mu je jx>molila košaro in mu rekla: »Ali mi zalo ne boš pomagal pri delu? N8si vendar tole košaro za mano in daj, da se pomeniva. Ali si dobro premislil, _ Germain? Si se do kraja odločil?«
»Moj Bog, ljuba mati, nikar ne govdrite! Odločil bi se bil, če bi mogel uspeti. Ker me pa dekle ne mara uslišati, sera se samo zato odločil, da bom skušal vse skupaj preboleti.«
>Ia če se tl n« posreči?«
»Vsaka reč ima svoj konec, mati. Kadar konju preveč naložijo, se	sesede. In kadar vol	nima	nič več krme,	pogine.«
*Ali se to pravi, da boš	umrl, če ti ne uspe? Bog	ne	daj,
Germain! Nimam rada, da možak, kakršen si ti, takole govori, zakaj če tako govori, tako tudi misli. Ti si pogumen mož, slabost pa je »krepkim ljudem nevarna. »Daj, zaupaj, že razumem, kako bi te moglo revno dekle, ki ji vendar izkažež veliko čast, če jo zasnubiš, odbiti!«
»In vendar je resnica, odbija mc.«
»In zakaj?«
»Ker da ste jj zmeraj izkazovali same dobrote, ker njeni domači mnogo dolgujejo vaši družini in ker se vam noče zameriti, če bi me odvrnila od bogate ženitve.«
»Če tako govori, se vidi, da ima srce na pravem meslu in da je poštena. Ampak s tem tebe ne ozdravi, Germain. Saj ti gotovo pravi, da te ljubi in da	bi te	vzela za moža,	če bi bili mi	za	to?«
»Saj to jo najhujše!	Pravi,	da v srcu nič	ne čuti zame.«
»Če govori drugače, kakor misli, samo zato, da te odvrne od sebe, je dekle, ki je vredno, da jo ljubimo in da ji spregledamo njeno mladost zaradi njene velike modrosti!«
»Da,« je rekel Germain in prešinilo ga je upanje, ki ga poprej še ni sluftl, »to bi bilo zares modro in pošteno ravnanje! Ampak je tako pamelno, da mislim, da govori le zato tako, ker ji res nisem všeč.«
»Germain,« je rekla mali Mauricovka, obljubil mi boš, da se boš za ves ta teden pomiril, da se ne boš nič več trapil, da boš jedel, spal, da boš veder kakor včasih Jaz bom govorila s svojim starim, in Če ga pridobim zase, boš že izvedel, kak<5 dekle zares niaU 1 teboj.«
Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: lože Kramarič. — Izdajatelj: Inž. Sodja. — Orednik: Mirko Javornik. — Rokopisov ne vračamo. — »Slovenski dom« izhaja ob delavnikih ob 12. — Mesečna naročnina 11 lir, za inozemstvo 20 lir. — Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6, III. nadstropje. — Uprava: Kopitarjeva ulica 0, Ljubljana. — Telefon štev. 40-01 do 40-05. — Podružnica: Novo mesto.