„Gorioa* izhaja vsaki torek in soboto. AKo pade na ta dneva praznik, dan poprej. Orednlfitvo se nahaja v „Narodni Tiskarni", ulica Vetturini St. 9, kamor je naslavljati pisma. lefrankirana pism» se ne sprejemajo, enako se ne ovažujejo pisma brez podpisa. ftokopifti dopisov se ne vračajo. TELEFON št. 201. .boric»" stane na (eto 10 K, za pol leta 5 K. za četrt leta 250. TpravnUtvo se nahaja v „Narodni Tiskarn:" ulica Vetturini it. 9. la. ogiatH* se plačuje od čveterostulpne petit vrste po U vin., za vefkratni natis pritneren popust. PoHamezne fttevilke sianejo 8 vin. in se prodajajo w raznih gonških trafikah St. 28. V Gorici, v soboto dne 6. aprila 1912. Leto XIII. Hrvaška brez ujsfave* Če bi bila izbruhnila rpjska proti trem državain, ne bi nas toriko presene^ tilo, kot nas je iznenadilo'fitnenovanje kraljevega komisarja za Hrv!(tsko. Ogr- ski uradni list od srede je objavil ime- novanje bana Ctivaj za'kraljevega ko- misarja za Hrvatsko; to pomeni, da je ustava za Hrvaško-Slavonijo sistirana. Vse pravice hrvaškega sabora so prešle na eno osebo — na ono kraljevega ko- misarja, ki bo vodil usodo Hrvaške, ka- kor se mu bo narekovalo iz Budimpe- šte. — Kriza na Ogrskem, katero so pro- vzročili le Madjari in katero je obso- dil sam cesar in posebno njegov nasled- nik na prestolu, je rodila torej ta udarec za Hrvate, za one Hrvate, ki so vedno in še dandanes zvesto čuvajo pravice prestola. Vsak se vprasa, kaj neki naj pome- ni ta korak. Čujejo se različni glasovi glede imenovanja kraljevega komisarja za Hrvaško, a vsi so edini v tern, da obsojajo madjarsko tiranstvo. Qrof Khuen je izposloval to imeno- vanje pri cesarju in njega zadene vsa krivda eventuelnih posledic. 2e se je mi- slilo, da z njegovim zopetnim imenova- njern za ministerskega predsednika po- nehajo vse homatije na Ogrskem, a ce- na, katero je on postavil za rešitev kri- ze, je vendar nekaj previsoka. Ta naj- novejši an madjarskega nasilstva izziv- Ije vso Evropo. Niti najmanjša evropska državica ni brez ustave, nikjer ne vlada absolu- tizem. Zato je vzbudilo tern večjo po- zornost cele Evrope to Cuvajevo ime- novanje.Avtonomija se je Hrvaški vzela, v Hrvaški vlada absolutizem. To se je tudi koj prvi dan občutilo. Uradni list hrvaske vlade »Narod- ne Novine« od srede je priobčil sledeče cesarjevo lastnoročno pismo: Dragi pi. Cuvaj! § * Na predlog mojega ogr- s k e g a ministerskega predsednika ime- nujem Vas s tem za svojega kraljevske- ga poverjenika v kraljevinah Krvaški in Slavoniji. Na Dunaju, dne 31. marca 1912. Fran Josip 1. r. grof Khuen-Hedervary 1. r. Temu lastnoroenemu pismu Nj. Ve- ličanstva je dodan sledeči proglas no- vega kraijevega komisarja: »Proglašujem gornje imenovanje Njegovega c. in kr. apostolskega Veh- čanstva v splošno znanje in ravnanje. Ker se vsled te odločitve naravno usta- vlja vsako delovanje našega avtonom- nega zakonodajalnega telesa, se s tem prekinijo, oziroma ustavljajo vse pred- priprave glede volitev saborskih po- slancev. Ker je s to izredno odredbo dana popolna in neomejena odgovornost za celokupno avtonomno upravo zemlje nasproti svetli kroni v moje roke, pozi- vam zlasti vse oblasti, a tudi uradni- štvo, da izpolnjuje, zavedajoč se svoje prisege, svoj poklic z največjo točnostjo in vestnostjo. Pričakujem poleg tega pri izpolnje- vanju poverjene mi naloge izdatne pod- pore vseh onih lojalnih elementov, kate- rim je pri srcu napredek in procvit mile nam domovine v vsakem pogledu. Nadejam se, da mi bo s pomočjo vseh onih činiteljev mogoče izvršiti svojo nalogo. Kjer bi pa v izvrševanju svoje na- loge naletel na odpor proti svojim od- redbam ali kadar bi dognal, da se za sodelovanje voljni in pripravljeni ele- menti v tem zavirajo s pretnjami, z u- groževanjem varnosti osebe in imetka ali na drug način, potem bom vporabil vso oblast svojega položaja in vse one odredbe, ki so mi na razpolago kot kra- ljevskemu poverjeniku.« Ista števiika uradnega lista hrva- ske vlade priobčuje tudi naredbo, s ka- tero se je uvedla preventivna cenzura za časopise. Časopis ne sme prej iziti, dokler ga ni cenzor prečital in dal do- voljenje. Poročila o zadnjih političnih dogodkih v Hrvaškem so strogo prepo - vedana. Dan pozneje pa so se odredbe glede časopisja še v toliko spopolnile, da mora biti vsak oseben napad v listu podpisan od pisca, ki ima tudi navesti svoje stanovanje. Vsled zaplembe na- stali prazni prostor se ima izpolniti z drugim gradivom in ne sme se ni z naj- rnanjšo črkico omeniti, da je bil časopis zaplenjen. Časopisi so morali položiti varščino, od katere se potem odtegujejo globe. Z drugo naredbo so se prepoveda- la v Hrvaški in Slavoniji zborovanja. Javni shodi in sestanki so sploh prepo- vedani. Dovoljeni so samo zaupni se- stanki v zaprtih prostorih. Vabila na te sestanke se morajo poslati pismeno in se ne smejo objavljati v časopisih ali potom lepakov ali letakov. Pri teh se- si'^kih se smejo obravnavati le sta- novska vprašanja. — Ali niso s tem vzete hrvaškemu državljanu vse pravi- ce v javnem življenju? Ali se ne name- rava s to odredbo prisiliti rodoljube v to, da skličejo tajna posvetovanja, pri katerih bi jih rad Cuvaj s svojimi po- magači zasačil in s tem imel v rokah dokaze, da je bil predlog ministerskega predsednika za imenovanje in imenova- nje kraljevega komisarja res umestno in celo potrebno?! No, pa izostal je še en dokaz, s ka- terim so nameravali Madjari kovati naj- več kapitala za se in s tem dokazati, da je bilo imenovanje kraljevega komisar- ja potrebno. Madjari so namreč mi- slili, da bo zanetilo imenovanje kralje- vega komisarja ogenj ustaje ali revolu cije na Hrvaškem. Imeli so le v Zagre- bu pripravljenih 350 orožnikov. A kako presenečenje! Nikdo se ni zganil in to Madjare bolj boli kot pa revolucija, ki bi bila le njim v prilog. Enak slučaj imamo že v zgodovini Dogodil se je ta 1. 1851., ko se je pustil Napoleon III. proglasiti za francoskega cesarja. Ta- krat si je on tudi želel barikade v Pari- zu, da bi dokazal, da je res bilo potreb- no obračunati z državi nevarnimi ele menti. In ker na dan njegovega imeno- vanja tega ni bilo, je sam poskrbel za to. Zgodilo se je po njegovi volji in nje- govo vladanje je bilo zagotovljeno. — Bog ne daj, da bi skušali kaj takega v Zagrebu! Tako so pričakovali tudi Ma- *djari nemire in ustajo, da bi se potem štulili, da so prav imeli z zahtevo po komisarju za Hrvaško. No, dosedaj pa je ostalo vse mirno. Svet je prepameten za poulično politi- ko. Hrvatje so pa na drug način sklenili vrniti Madjarom prejete »usluge«. — Bojkot! Bojkotirati nameravajo vse, kar je madjarskega. Poljske pridelke, industrijo, veletrgovino in celo madjar- sko družbo. Napovedal se je vsem na Hrvaškem živečim Madjarom družabni bojkot. Toda ta bojkot je že prekoračil meje Hrvaške in se raztegnil tudi čez Dalmacijo. Daimatinski hrvaški trgovci so sklenili, da se ne bodo več posluže- valf parnikov paroplo.vne družbe »Un- garo-Croate«, ki jev madjarskih rokah. Vse blago, ki se bo vozilo v Dalmacijo, se bo odslej vozilo na Lioydovih parni- kih. Špedicijonerji na Reki so dobili od več hrvaških dalmatinskih trgovcev ukaz, da ne smejo naložiti za nje name- nje'no blago na parnike madjarske pa- roplovne družbe. Če se pridružita boj- kotu še Bosna in Hercegovina in če se ga bodo tudi vsi držali, potem nastane na Ogrskem gospodarska kriza, ki bo bolj rnaščevalno učinkovala kot pa vse krvoprolitje na barikadah. Včeraj je komisar Cuvaj nadaljevat svoje delo. Odstavil je razun v Zagrebu vse župane na Hrvaškem ter izročil ob- einske posle poiicijskim komisarjem. Ker je čul o bojkotnem gibanju, je raz~ glasil, da bo vsak protimadjarski bojkot udušil s skrajnimi sredstvi. Naznanil je tudi, da bo izgnal vse inozemske časni- karje iz Hrvatske, ki bi se hoteli infor- mirat o položaju. Vidi se, da se Madjari boje kritike civiliziranega sveta; toda' ta madež ne bo tako hitro izbrisan iz zgodovine. Ni treba posebe obsojati postopa- nje tega kraljevega komisarja; kajti de- janja se sama obsojajo. In prepričani smo, da se bodo eventuelnemu toza- devnemu protestu v naši zbornici od strani slovanskih poslancev pridružili vsi drugi avstrijski poslanci kajti »sva- ka sila do vremena«. 0 pokritju stroškov za uravnavo naših vodä. Ako zadobi zakon, katerega je sprejet deželni zbor v zadnjern zasedanju dne 29. februarja o uravnavi Soče, Tera z Idrijo in \ ipave kakor tudi o zagradbi hudournikov v njih podrečju, najvišjo sankcijo, bi se lahko pričelo z delom, ki se mora izvršiti v 15. letih vže v pri- hodnjein letu. Kje bi se delo najprej za- čelo in kateri načrti bi prisli prvi v iz- vrsitev, to bo določeval odbor, ki je se- stavljen iz tehničnih zastopnikov vseh činiteljev, kateri v ta namen kaj prispe- vajo. Pelo je proračunjeno, kakor znano, na 11 milijonov kron. Iz priloge, ki tvo- ri del označenega zakona, posnemamo, da bi se prispevki tako-le porazdelili: Socialni demokraf. Češkl: J. Ježek. (Dalje.) »To se ve da ne!« »Nu, pa vendar razni lenuhi in po- tratneži, kličejo vedno: enakost! Očitno ie tudi, g. mojster, da take enakosti, o kateri sanjajo in jo zahtevajo socialni demokrati -¦ na svetu ni in nikdar biti ne more. Le pred Bogoni smo vsi enaki: bogat in ubožec, kralj in berač, plemič in preprosti rokodelec. Da, še večji od- govor bo Bog terjal od kraljev in kne- zov in bogatinov radi njih vladarstva — veliko ostrejši, nego od beračev in Prostih Ijudi, delavcev in rokodelcev. Ko je govoril Kristus o bogatinih, rekel ie, da, težavno pojde kdo v nebesko kraljestvo, ubogim pa božje kraljestvo kar obljubuje, in v Ijubezni do ubožno- sti se je sam rodil v ubožnosti, in tako tudi živel. Žalibog zametajo socialni de- Božje bitje, in posmrtno življenje, pla- čilo in kazen v večnost. Dočim krščan- ski ubožec dela do smrti in potrpežljivo trpi in se tolaži z večnim plačilom, pa vpijejo socialni demokratje, rajši si se- danje osJadimo!« »Da, to je tudi moje geslo, g. dekan, vkljub vsem vašim današnjim razlo- gom. Velikega vprašanja socialnega ne resi nihče z obljubami ali »dunajicami«. nego z dejanji!« »Seveda se z dejanji, ali s takimi dejanji in pripomočki, ki jih ponuja kr- sčanstvo in naša sv. cerkev, le katoli- ška cerkev razreši pereče socialno vprasanje, in morda se vi, g. mojster prepričate o resničnosti te moje trditve sam na sebi, in to dosti hitro.« Dekan je še povedal svojemu fara- nu, da bo krstil njegovega novorojenca na ime Metod, ki ima velike zasluge za razvoj katoliške cerkve na Češkem; na to mu je položil na srce, naj napiše na svoj prapor ime Metod — mesto La- priporoči dušnemu pastirju ter se za- hvali dosti zlobno za vse rešiteljne opo- mine. Dekan Musik je zrl časek žalostno za odhajajocim. Na to reče tiho sam za se: Bojim se zares za tega človeka! Samo po časni nesreči in zlasti milosti božji more biti še rešen (dušno), če se more sploh še govoriti o njegovi rešitvi. II. Cesar se je bal dekan, se je zgodilo prej, nego bi bil kdo pričakoval. Mojster »Nakolenika je sei od de- kanstva naravnost v krčmo k »Zelene- mu drevesu« na Malern trgu med svoje tovariše, katerim je pravil ves razgovor z dekanom; v tem so večkrat napijali novorojenemu Lasallu in sestalnosme jali. Kake tri mesece za tem pa je po- slala bolna žena Kremličkova po deka- na, da bi jo previdel cz sv. skrivnostmi. Beda in bridkosti vsake vrste in hu- žišče, s katerega ni imela več ostati. — Težko se je ločila od tega sveta; bodo- čnost treh neodraslih otrok jo je težila kot klada, na prsih. Njena dota je bila pošla takoj prvo leto; kar je imela kaj vrednega, je propadlo v zastavljavnici, ker ni bilo denarja za rešitev zastav; tudi boljša oprava je bila razprodana pod roko, seveda po ceni. Mož je bil več v krčmi, nego doma — kaj čaka njene uboge otroke? Q. dekan je bil težko bolno se sv. skrivnostmi potrdil za dalnjo pot in jo potolažil, kolikor je bilo mogoče, ter jej dal za slovo še sv. Križ poljubiti; zdai pa dvignc Kremlička svoje roke k uje- mu in pravi, topee se v solzah: »Pre- častiti oče duhovni! Zahvaljujem se Vam za vse, kar ste mi izkazali dobre- ga od prve mladosti, v soli in v cerkvi. Bog tvam plačaj v večnosti z nebeškim kraljestvom! Niti verjeli ne boste kako težko se ločim od tod, dasi mi je bila življenja pot se samim trnjem posuta.« Potrošek za zagradbo hudournikov, K pudrečju JSoce pripadajočih, je prora- Čunjen na 860.000 K, h katerim prispeva poljedelsko ministerstvo 602.000 K, a ministerstvo za javna dela in dežela po 129.« »00 K. V proceiitih izraženo bi prispevalo na prven» mestu imenovano minister- stvo 70, druga dva činitelja pa po 15 odsto. (iorenji tek Soče od Bovca do Tol- miita pobere 780.000 K, od teh sprejme ra svoje rame poljedelsko ministerstvo 390.000 K (ali 50' <), min. za javna dela 156.000 K (ali 20' <) in deželna uprava 234.000 K (ali 30%). Za srednji tek Soče od Tolmina do Ooriče je preudurjenih le 10.000 K, ker je tek reke vže po naravi uravnan. Ttidi ti stroški se razdele nied gori navedene činitelje po istem razmerjn, 50. 20 in 30%. Lravnava spodnjega dela Soče od Ooriec do izliva Vipave bo stala 630.000 K. od Vipave do Zagraja 650.000 K, od Zagraja do Pieris-a 1.350.000 K. ki se porazdele tako. da nosi poljedelsko ministerstvo 50, mini- sterstvo javniii del in dežela 30 od sto cele potrebščine. Od Pierisa do stare Zdobe pobere in a vna va 1,400.000 K, ki se porazdelijo tako-ie: poljedelsko ministerstvo plača 490.000 K (35%), ministerstvo javnih del 756.000 K (54%), dežela 14.000 K (1%) in trgovinsko ministerstvo 140.000 K '(10%). Uravnava stare 2dobe do morja bo stala 1,370.000 K. Od teh prevzame na se poliedelsko ministerstvo 35%, mini- sterstvo javnih del 44%, dežela \(i< in tigovinsko ministerstvo 20%. Veja Korencija bo stala 150.000 K, ki se razdele med gori navedene štiri činitelje v istem razmerju. kakor potro- sek za uravnavo stare Ždobe. Uravnava cele Soee pobere potem- takein skupno 7,200.000 K. Od teh pri- pade poljedel. ministerstvu 3,334.000 K, ministerstvu za javna dela 2,237.800 K, dežcli 1,184.200 K in trgovinskemu mi- nisterstvu 444.000 K. Lravnava Tera in Idrije do rneje bo stala 2,400.000 K, od katerih pride na poljedelsko ministerstvo 1,680.000 K. na ministerstvo javnih del in deželno upravo pa ostali znesek v enakih pri- spevkih po 360.000 K. Za uravnavo Vipave brez pritokov ie proračunjen potrošek na 1 milijon kron. Polovico tega potroška bo krilo poljedelsko ministerstvo javnih del in dežela, in sicer da prvo 200.000 K, de- žela pa 300.000 K. Za zgradbo hudournikov in urav- navo pritokov, spadajočih v Vipavino podrečje, je preudarjenih 400.000 K, od katerih krije poljedelsko ministerstvo 70 <, t. j. 280.000 K, ministerstvo javnih del in dežela pa ostanek vsak po 15% preudarjenega potroška. t. j. po 60.000 K. Skupaj bo znasal torej po- i r o š e k 11 milijonov kron. Ako preračunamo, koliko vseh potroskov pride v korist slovenskemu delu dežeie in koliko italijanskemu. do- bimo, da pride na prvi račun pribhžno 3.500.000 K, na drugi pa 7,500.000 K. Dežela bo prispevala k tern stroš- kom z zneskom 1,904.000 K. Od teh pri- de Slovencem v korist približno 820.000 K, Italijanom pa 1,084.000 K. Toda tu je treba še v poštev jemati kraški vodo- vod, ki bi stal 6—7 milijonov kron, za katerega bo morala tudi dežela nekaj prispevati. Sklepaino z iskreno željo, da bi se oba projekta čimpreje izvršila. Dopisi. V Tolinin, 3. aprila 1912. Pretccei.u nedeljo se je vršil v Tolminu javen shod v gostilni »Pri Kranjcu« v zadevi usta- novitve samostojne bolniške blagajne. Dvorana in vsi pritlični prostori so bili natlačeno polni ljudi. Prišli so obrtniki tudi iz sosednih krajev in posebno do- otvoril shod in volilo se je predsednika, kateri je pozdravil navzoce ter predsta- \ il vladnega zastopnika gosp. komisar- j;i Premrla ter dal besedo glavnemu po- roeevaleu trgovcu gosp. Henriku pi. Ziernfeldu, ki je v tenieljitcm z dokazi podprtem govoru pojašnjcval potrebo ustanovitve samostojne bolniške bla- gajne ter na koncu lepega govora pred lagal sledečo resoliicijo: Pelodajalci in delavci zbrani na javnein shodu dne 31. nuirca, protestiramo proti zavlačeva- nju naše prošnje ter pozivamo c. k. na- mestništvo, da takoj ugodno resi našo prošnjo za ustanovitev samostojne bol niške blagajne za sodne okraje Tolmin, Kanal, Kobarid, Bovec in Cerkno s se- dežem v Tohninu. Resolucija je bila z navdušenjem soglasno sprejeta. Na shod je prišel tu- di neki Stolta iz Oorice, uradnik goriške laske blagajne. ter je ugovarjal prejšaim govornikom ter je bil celo tako predr- zen. da je hotel predlagati drugo reso- lucijo, ki bi bila po godu goriškim La- honom. a mož je slabo naletel, ker obrt- niki so bili tako ogorčeni, da so s hru- pom protestirali proti predrznosti od- poslanca laške blagajne in zahvaliti se ima le zmernosti in olikanosti naših o- brtnikov, da ni naletel na kaj slabšega. lJredsednik je na to zaključil shod ter pozval naše poslance naj energično na- stopijo za koristi obrtnikov ter izposlu- jejo. da c. kr. vlada ne odlaša več z re- šitvijo opravičene prošnje. Polifični pregled. Nadvojvoda Karol Franc Jožef v Peterburgu. Nadvojvoda Karol Franc Jcžei in njegova soproga Zita bodeta meseca ju- nija štiri dni gosta na ruskem dvoru. Nemški protislovanski načrti. Nemško-češki deželni poslanec Per- ko je govoril na shodih v lnomostu in v Solnogradu. Jzjavil je, da morajo vsi av- strijski Nemci složno nastopati, da bo- dočnost Nemcev na Češkem zagotove in da si zgrade prosto pot do Adrije. Ogrska poslanska zbornica se razpusti? Dne 3. t. m. je izjavil po seji ogr- ske poslanske zbornice grof Khuen - liedervary, da bo z vso energijo po-' skušal napraviti v zbornici red. Ce se mu to ne posreči, bo zbornico razpusti!. Khuen je najbrže zopet obljubil, da od- pravi iz zbornice nevarnost za brambne predloge. Kot plačilo za to si je najbrže izvojeval kraljevega komisarja za Hr- vaško. To je dosegel in ker svoje baje dane besede ne more držati, hoče z razpustom ogrske zbornice doseči reši- tev brambnega vprašanja. Ali ni bi! kraljevi komisar bolj potreben za Ogr- sko kot za iirvaško?! Zopetni sestanek nei.-škega cesarja z italijanskim kraljem. Francoski listi javljajo, da se bosta nemški cesar in italijanski kralj zopet scstala v Benetkah. To da se bo zgo- dilo povodom blagoslovljenja novega stolpa sv. Marka dne 26. t. m. Vojria med ustaši in orožniki na Koso* vem. V Bližini vasi Kumata je naletelo orožništvo na 30 mož broječo srbsko četo, s katero se je pričel boj. V boju je padlo 5 Srbov in več jih je bilo ranjenih. 2 oroznik«.! tudi ostala mrtva. Itali^x ¦¦•:< ..¦ - turška vojska. Te dni so imele strokovne organi- zacije v Milanu zborovanje, na katerem se je vsprejela resolucija proti vojski v Tripolitaniji. Italijansko delavstvo je izrazilo nezaupanje proti onim sociali- stičnim poslancem, ki simpatizirajo z voino akcijo v Tripolisu. Na blokado Dardanel pa sedai ni- kakor ni misliti. Italijanska flota se na- liaja sedaj že lepo število mesecev ve- dno na visokem moriu in vojne ladiie se pravijan v aoKin. b tem je nameravana in toliko časa že pričakovana blokada Pardanel za sedaj onemogoeena. Italija. ki je mislila v dveh tnesecih biti tfospodar v Tripolisu, je sedaj še vedno tarn, kjer je bila 14 dni po prvem boinbardiranju Tripolisa. Italijanski listi žc obsojujejo vojsko in čujejo se že gla- sovi, naj se uinakne dekret o aneksiji. Le avstrijski laski listi še vedno pojejo glorijo italijanski vojni slavi v Tripolisu. Darovi. Z a »So 1 s k i Do m« došlo iiašemu upravništvu: Anton Jer- kič fotograf v Oorici 4 K. . Srčna hvala! Oomače in razne vesli. m Umrl je v bolnišnici usmiljenih bratov g. Maks Plesničar, ki je bolehal dolgo časa. Pokojniku svetila večnaluč. Preostalim naše sožalje. *• Cesarsko odlikovanje. Nj. Vel. ce- sar je podelil predsedniku vojaško-ve- teranskega društva za Goriško-Gradi- ščansko, mestnemu učitelju in rezerv nemn stotniku g. Antonu J a k o b i j u naslov cesarskega svetnika za zasluge, ki si jili je pridobil z ustanavljanjem in negovanjem veteranskih drustev v naši deželi. Gosp. Ivanu S i m s i č u, velepo- sestniku in uradniku na )jMontu« je Nj. Vel. cesar podelil zlat križ — za zasluge, ki si jih je pridobil kot vesten in dolgoleteri odbornik in blagajnik ve- teranskega društva in kot pospeševatelj veteranstva posebno v slovenskeni delu dežele. Gosp. Urbanu Gruden, po- sestniku v Petovljah je Nj. Vel. cesar podelil srebrn križ za zasluge, ;ada na sever- liLin Tirolskem sneg. Boje se snežnih plazov. Po celem Ogrskem pada nepresta- no dež in deloma tudi sneg. V več kra- jih je vsled inrazu uničena letina zgod- njih pridelkov. Nevihte so deioina pre trgale telegrafičnc zvcze. \ Kašavi je močan veter izrul drevesa. Na železni- ski progi leže izruvana drevesa in mo- rajo vlaki jako oprezno voziti. — V okolici mesta Arad je bila te dni taka nevilita. da so se podrli koli brzojava in telefona. Slabo vreine. \" Lvovu so imeli \- torek velik siiežni viliar z močnim ve- trom. ki je poskodoval skoro vse nasa- de. TelegrafiJne žice so se pretrgale in sc je moral prekiniti brzojavni in telefo- nicni promet. \' mestu leži toliko snega. da o\ ira promet. Tudi iz Kieva sc poroca. dü je on- dot razsajal hud snezni vihar. Promet na /.eleznici hudo trpi. Telegrafične zve- ze so deloma prekinjene. Ubegli socialno-demokraški posla- nec. I^red meseci se je poročalo, da je socialno - demokraški državni poslanec Silberer neznano kam izginil. Domneva- lo se je. da se je ponesrečil v planinah. Dunajski listi pa vedo poročati, da se nahaja Silberer v Severni Ameriki, ka- mor je zbežal. Poneveril je baje večje svote socialno - demokraškega denarja. Socialni demokratje se hudo jezijo nad nezvestim voditeljem. Jadranska banka« v Trstu. Dne 31. marca t. I. ob 10. dopoldne se je vršil v bančnih prostorih \'l. redni obeni zbor delničarjev -Jadranske banke« v Trstu. Skupni promet v preteklem letu znašal je K 913, 107. 548.58, čisti dobi- Ctk kron 501.538.66 (nasproti prejšnje- iiiu letu za K 151.98fi.74 več). Rezervni fondi so narastli na K 490.000. Dividen- da se je določiia na 61'/'. Ce je kaj resnično dobro, se tudi od sti okovnjakov pripozna kot take. Kako sodijo praktični zdravniki o Fellerjevem fluidu z. v. z. »Elsa-fluid". dokazuje sle- deče pisnio: "Zahvaljujem se Vam kar najbolje na Fellerjev fluid z. v. z. »f!lsa- fluid", katero sredst\fo učinkuje uprav krasno pri vseh revmatičnih bolečinah. Priporočam Fellerjev fluid povsod, kjer je treba. danes pa prosim, da mi zoper pošljcte, kolikor potrebujem za lastno uporabo. Znesek \'am pošljem. Dr. M. Da\ id. mestni zdravnik v Sieniavva pri .laroslavu na (ialiskem'<. Pravi Fel- lerjev fluid se naroči pri E. V. Feller v Stubici. Filza-trg. 264 (Hrvatsko) in si- cer velja 12 malih ali 6 dvojnatih ali _ s|/ecialnih steklenic franko 5 K. Poslano. Kdor drugim jamo kopljeu. Pod tern naslovom je prinesla »So- ia« z dne 2 A. stev. 38 članek v katerem onienja poročila dveh slovenskih listov ("Gorica«. »Slovciiec«) katero se glasi; • da je neki M. strašno brusil pete proti slovenski trgovini bratov Anderwal- dov«< ter končnovpraša: »Kdo je ta M?« Dopisniku omenjenega članka bodi povedano da tiči za črko M. nek narod- ni nasprotnik. Oni M. v katerega se zaletuje do- pisnik na zelo suro\' nacin ki je upravni svetnik in je v tesni zvezi z »oho« oni gospod je najin kolega in sosed ki nam je bil prei kot slei in osobito v tej ne- sreči \ koji sva se nahajala dobei in ne- precenliiv prijatelj. kakoršnih si žejiva v bodočnosti dm več. Dopisnik omenjenega članka raz- drazil jc nama rano na kateri trpiva, tern bolj. ker ie žalil nam ljubega vse- stransko naklonjenega prijatelja, ki se prizadeva z vsemi močmi da naju pod- pre z dobrim svetom in da se reši slo- vensko podjetje poloma. Za njegovo požrtvovalnost inu iz- rekava na tern mestu svojo odkrito ?. ah vain, Art, Anderwald. RÄZPIS. Goriška zveza g-ospodarskih zadrug in društev v Gorici. regristrovana zadrucra z oraejeno zavevo, razpisuje mesto pomožnega uradnika Placa po dogovoru Prošoja z izkazi vsposobljenosti naj se predloži do 30. aprila 1912 predsedništvu M o r i š k e z v e z e". IHlB.t6 ll hnlAPinP 9 Revmaučne bolečine. trganje, zobo ali glavobol ? Ste li oboleii vsled prepiha ali prehlajenja? Poskusile uporabljati blago- v*.*/w ii kJKßiUKjiuu . dejno zdraviino moč dajajoče FELLER jevo mazilo z znamko „Elsafluid* tudi proti tvganju, proti bolečinam v hrbtu in kolenih. To je v resnici dobro! To ni le reklama I Ducat za poskušnjo 5 kron franko. Izdeluje te lekarnar FELLER v Stubici, Elsa trg štev. 264 (Hrvatška.) Vsein gospodlnjam toplo priporočamo KOLINSKO CIKORIJ D.r Feter DefrancescM Corso Verdi 37 odpotuje in ne ordiuira od 7. do 17. aprila. Dne 18. aprila t. j. v ce- trtek po beli nedelji je zopet ua razpolago. JaUa banka v Trstu. Občni zbor delničarjev „Ja- dranske banke" v Crstu z dne 31. t. m. je sklenil izplačaii iz dobička za leto 1911 61 o 4 0 dividendo. Vslecl tega se bode iz- plačeval kupor Jtev. 6 počenii s 1. aprilom t. S. pri blagajnah banke v Crstu, Dubrovniku, Ljubljani, 0- patiji, Splitu, Sibeniku in Zadru po K 25. V Crstu, dne 31. a 1912 Üpravnl svet. Prvi c. kr. priv. strokovni zavod za izdelovanje oblek za gospode vsakega stanu. Zaloga inozemskega in češkegablaga in izgotovljenih oblek. Izgotovljene obleke in blago na meter kakor tudi sukanec in svilo prve vrste se prodaja po znižani ceni. Zaloga oprave k uniformam edino le pri M. Poveraj-u, v Gorici na Travniku štev. 5. V boju proti alkobolu so šumeče limonade, napravljene z Moršncr- jevimi SumeCimi limonadnimi bomboni najboljše sredstvo. Pristni ho le oni, ki imajo sleds Co varstveno znamko, katera se nahfija na Quäkern za- \itku in na \sakem b mb«nu. IVa leto »e jih porabi črez 60 miljonov komadoy. :------- Edini izdelovalec: —----- Prva česka delnička družba orien- tals ih tovarn 2a sladkornelzdelke in čokolade kraljevi \inogradi Dunaj VI. Tbeobaldgasse 4. Svoji k svojim! Podpisani slovenski brivec v Go- rlci Oospodska nlica St. 1 se priporoča si. slovenskemu občinstvu iz mesta in z dežele za obilen obisk. Postrežba točna \l strogo snažna. Brije in striže tudi na mesečno odplačevanje. Na zahtevo brije in striže na domu. V zalogi ima razne toaletne potrebščine po zmerni ce- ni. Prevzema vsa lasničarska dela ter kupuje ženske läse pol2K in naprej kilogram. Franc Novak, Oospodska olica, št. 1. Hiša z gostilno v eni najbolj živalnih ulic v Ljub- ljani s hlevom in šupo, gostilni- škim in vrtom za zelenjavo; pod hišo je 20m dolga in do 4 m vi- soka klet. Hiša je pripravna tudi za vsako drugo obrt, je še 16 let davka prosta, se proda — radi bolezni. Poizve se: Prisojna ul- 5. flova trgovlna z železnlno ~^| Pinter & . Lenard Velika zaloga železa, cementa, kuhinjske posode, raznovrst- nega orodja za poljedelce, mizarje, kovače i. t. d. sesalke, klo- sete, peči, štedilnike in vsi v to stroko spadajoči predmeti. Cene zmerne, postrežba solidna, prijazna in domača. Cenjenemu občinstvu se toplo priporočava Pinter & Lenard. lekarnarja A. THIERRY-jev BALZAM. Cdino pristen z zeleno nuno kot varstveno znamko. Postavno zajamčeno. Vsaka potvorite v, ponarejenje in vsak prekup drugega balzama s prevarlji- vimi znamkami s e kjrzensko-sodnijsko zasleduje in strogo kaznuje. — Ta bal- zam je dobrega učinka pri vseh boleznih na dihala, pri kašlju, pljuvanju, hnpavosti, katar ju v žrelii, bolečinah y prsih, boleznih na pljufah, posebno pri influeiici, zelcdčnih Loleznih, vnetju jeter in vranice, slabi prebavi, te- lesnem zaporu. zobe bolu in ustnih boleznih, trganju udov, opeklinah pri izpuščajih itd, itd. 12|2 ali 6 1 ali 1 vel. posebna steklenica K 5*60. Leharnarja THIERRY - jeyo »AZIleo"i0zpvRTNioB je zanesljivo zdravilo za rane, ščirjevce (ture), poškodbe, vnetja, abscese, odstrani vse nečiste v telo vrinile se reöi in stori, da so bolestne operacije i epotrebne. Zdravi tudi pri zastarelih ranah itd. 2 škatlji staneta K 360. Kupi se: Lekarna pri angelju varuhu, Adolf Thierry v Pregradu pri Rogatcu. Dobi se skoro v vseh lekcnah. Na debelo pa v medicinalnih irdrodünicah. Kupi^tej ie prl ,vrdkl Kupiyte! Kerševani & Cuk G 0 R I G A — Stolnl trg štev. 9 — (Piazza Duomo) ker ta vam nudi le najboljše in najceneje iivalne stroje, dvokolesa, puške, samokrese, »Gramofo- nov« in plošče, vsakovrstno kmetijsko orodje, slamoreznicc, stiskalnice, drozgalnice (stroje za — masteiije grozdje) orala, b*ane itd., itd. — »Original Victoria" Sivalni stroji so pripravni za umetno Tezanje in krpanje, imajo lahki tek, šivajo naprej in nazaj. Original Vic- toria sivalni so napravljeni z dvema gasovama za bitri in podasni tek, so po 20 letni rabi še vedio brezšunnni. Z „Original Victoria" stroji se napravi v eni minuti od 2000 do 30OO ubo- dov (štihov). Za „Originalni Victoria* šivalne stroje jamčimo 10 let. [ Trvdka BERŠEVANI & CUE, opazarja cenj. kolesarje, da ima ko-i lesa raznih tovarn, [kakor Puch, St|y ri a, Waffenrad, Dürkopp terSdomače izdelke. \'sak kolesar, kater kupi pri tvrdki Kerše- v-a n i & Čuk dvokolo, dobi solidno in poštencf postrežbo in si je objed- iirm tudi prihranil naj- manje K 30, ker tvrdka ne vračuna provizije zastop- nikov ali posredovalcev. Vslfd tega je pri tvrdki Kerševani in Cuk po ceni blago. Tvrdka EERŠEVANI & ÖÜK daje tudi na mesečne obrokt Ceniki se razpošiljajo zastonj in franko. /Trihuna* .Splinda* najlažja dvokolesa amerikanskega tipa so došla v velikanskem številu v Gorico Stolno ulico štev. 2-4. Najboljše pomladansko zdravilo • se naredi iz Bhstrahta sarsaparilja, ki je narejen in pripravljen v lekarni pri mestnem vrtu G. TROMBA, v Gor Icl Gorso Verdi 13. To zdravilo hladi in čisti kri, je dober lek proti zaprtju, pospešuje tek in je dober lek proti hemorojdalnim nadlegam. — 1 navadna steklenica stane 2 K, 1 steklenica z jodom 2 K, I ovoj- ček za 6 zvarov (dekotov) 1 K. ALTEMA Je najboljša znamka „dvokoles" francoskeia slstema. Velika zaloga dvokoles, šivalnih in kmetij- skih strojev, gramofonov, orkestrijonov itd. Me- hanična delavnica. Poliranje z električno gonilno šilo. ter emajliranja dvokoles na plin. Kolesarjem v korist! Kdor hoče staro dvokolo obnoviti naj ga takoj poSlje emajlirat ki stane K 6, v različnih barvah K 8 pri BATJEL-U Gorlca, STOLNA ULIOA 2—4. Mehanična delavnica. Prodaja tudi na obroke. Ceniki poštnine prosti. Pottiä 3,Ljubljanske kreditne banke" ____se bavi 2 vsemi v bančno Btroko spadajociini posli.------ J ffloge na hnjižice obrestuie po ^/2%. vloge v tEhccem racunu po dogovopu. T &ORICI ^-'^' -— * ¦ vwfru L in 1 ks f ^W&.yvA,1HWteWaj,vu, ol^^ervnlzaklt>dK800-00^- Izdajatelj in odgovonii urednik Anton Bavcar. Tiska „Narodna Tiskarnatt (odgov. L. L u k e ž i Č.) Odlikovani fotografski atelje Ä. JERKlC, 60RICA, Gosposka ulica štev. 7 priporoča se svojim jcenjenim sorojakom ===== najtopleje. =