o V; i 113. Številk I Ljubljani, t torek 21. matu HTML OfENSKI .Slovenski Narod" velja po postit " Avitio-Ogrnko: za Nemčijo: cek> leto skopaj naprej pol leta „ četrt leta m ^ na mesec ■ K 40— . 20 — . 3-50 celo leto naprej .... K 45*— xa Ameriko In vse-druge dežele: celo leto naprej . ... K 50- - VpraSanjem glede Inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Opravnlstro (spodaj, dvorišče levo). Knaflova ulica it 5, telefon U 85. Iskala vaak dan s?ećer izvseasl nedelje ta praialke. Interati se računajo po porabljenem prostoru In sicer 1 mm visok, ter 54 mm širok prostor: enkrat po 12 vin.f dvakrat po 11 vin., trikrat po 10 v. Poslano (enak prostor) 30 vin., parte in zahvale (enak prostor) 20 vin. Pri večjih Insercijah po dogovoru. Novi naročniki naj pošljejo naročnin.) vedno *^T* po nakasntoL Na samo pismene naročbe brez ooslatve denarja se ne moremo nikakor ozirati. „Narodna tiskarna" telefon št. 85. .Slovenski Narod4 velja ¥ LJubljani dostavljen na dom aH če se hodi ponj t celo leto naprej .... K 36— | četrt leta m . ;r^Z , 9.— pol leta 18 -I na mesec 3-— Posamezna Številka velja 20 vinarjev Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knaflova nlioa tL 5 (v L nadstr. levo), talelon ŠL 54 Pral Maščevanje vlada. Jugoslovani izgnani iz Prage. — > Narodni Listy« ustavljeni. — Vsa zbiranja prepovedana. — Proti Narodnemu Di-vadlu. Praga, 18. maja. (Kor. urad.) Uradno se razglaša: Dogodki državi sovražnega, da vele iz daj nizkega značaja, ki so se odigrali med tridnevno slavnostjo 501etnice obstoja češkega deželnega in Narodnega divadla. so dali oblasti povod za protiukrepe ter je bil izdan od policijskega ravnateljstva v Pragi tovsebinski razglas: Kulturno slavje jubileja kraljevsko-Češkega deželnega in Narodnega divadla se je izprevrglo v mnogih slučajih v politične demonstracije ter imelo končno za posledico celo vrsto veleizdajni-skih dogodkov, ki zahtevajo kar najstrožje protiodredbe. Izključeno je za to, da bi se vsled tega in tudi z ozirom na resni čas, kateremu take prireditve ne odgovarjajo, kaj siičnega v bodoče še trpelo ter se bodo odslej vsa zbiranja in vsi obhodi kratkomalo brezobzirno, in če t reba, s silo raz-gnali. Spominja se na tuuradno prepoved nositi znake in kokarde v barvah več sovražnih držav (belo - modro - rdeče) ter bodo oni, ki zakrivijo tak prestop, kaznovani po § 11. ces. naredbe z dne 20. aprila 1854. Mladostni jugoslovanski gostje se poživljajo, da zapuste Prago. Intendanca kraljevsko-češkega deželnega in Narodnega divadla se je opozorila na gotove obžalovanje vredne dogodke ter se je zahtevalo, da jih odpravi, sicer se eventualno gledališče zapre. Uredništvo periodičnega lista »Narodni i Listv*« je dobilo od policijskega ravnateljstva tale odlok: V pisavi od Vas urejevanega periodičnega lista »Narodni Listy« stopa kljub tuuradnemu odloku z dne 14. februvarja 1918 in tam izrečenega strogega svarila vedno bolj očito na dan stremljenje, da vzbudite razpoloženje in simpatije za ententne države in da tako pospešujete interese naših sovražnikov. Ker so bili dosedaj vsi proti temu očitno državi sovražnemu pisanju •storjeni koraki cenzurne oblasti brezuspešni, odrejam na podlagi zgoraj omenjenega odloka in odredbe celotnega ministrstva z dne 25. julija 1914 v zmislu § 7 lit a, zakona z dne 5. maja 1869 ustavitev lista »Narodni Listv« od 19. maja 1918 naprej. C. kr. dvorni svetnik in vodja policijskega ravnateljstva: dr. Kun z« Vtisk policijskih odredb. Seidlerjeva vlada je po svojih organih izdala odredbo, ki nai bi bila pred nemškim avstrijskim svetom nekako diskreditirala kulturno slavnost češkega naroda in z njimi vseh Jugoslovanov. Ne samo, da je prišla taka prepoved precej pozno, če je hotela razburiti slovanske kroge, je bila velikanska nerodnost. V Pragi se glasom poročil praških nemških listov ni zgodilo niti najmanjše, kar bi bilo moglo dati še tako tankovestnim organom povod za tako postopanje. Strupeni »Prager Tag-blatt« sam priznava, da razun manifestacij, ki so se vršile v Pragi, ni padla niti ena žaljiva beseda na cesti. Jasno je, da so se morali odzvati poslanci in zastopniki gostov zahtevi ljudstva, ki se ni hotelo raziti, ne da bi bilo slišalo iz ust upravičenih in pooblaščenih zastopnikov avstrijskih nenemških narodov, bodrilnih besed v teh težkih časih. ^ V Pragi, 20. maja. Ustavitev Listov44. V soboto se je zbralo na Vaclav-skem namesti pred »Narodnimi Listv« ogromno ljudstva, ki je poslušalo vest o ustavitvi »Narodnih Listov«, ki se mu je prečitala z nepopisnim ogorčenjem ter obsojala postopanje policije in vlade. Policija na konjih je nastopila ter brezobzirno zajahala med ljudstvo. Jezdeci in ostala policija so izpraznili Vaclavske namesti, do kakih rabuk pa ni prišlo. Nagovor Hrvatov in Srbov v Panf@&nu. Povodom velikega slavnostnega zborovanja v Panteonu sta govorila v imenu Hrvatov zagrebški župan Srkulj in bivši predsednik bosenskega sabora Šola. Govora obeh zastopnikov jugoslovanskega hrvatskega in srbskega naroda se glasita takole: Govor župana tira, Srkulia. Braćo! Kad ne bi medju nama bilo baš nikakvih drugih veza do veze krvi, pohrlili bi Hrvati i Srbi, članovi jedinstvenoga naroda Jugoslavenskoga, da s Vama zajedno proslave SOgodiš-njicu Vašega Narodnega divadla, toga plemenitoga žarišča domovinske ljubavi svega naroda češkoga. No, vi ste nam više, nega braća, vi ste preporoditelji naši, vi ste odgojitelji naši. Ta. od vas saznali smo, da smo ogranak velikoga stabla slavenskoga, što više, vi ste nas naučili, kako da sami sebi nadjemo. A znadete li kako? Moramo sagnuti kojih 90 i 100 godina natrag u vrijeme kad je u vas počela živo ključati narodna svijest, kad vam je Pelcl napisao Češku kroniku, Dobrovski stvorio slavensku filologiju, Jungmann izdao povijest češke literature. Onda su vodili djedovi naši oštru borbu s Madjarima za »municipalna prava« naša ili drugim riječima borili su se za državni položaj naš, što smo ga kroz stoljeća čuvali i očuvali. U borbi malo te nijesu podlegli, jer su se grčevito držali službenoga jezika latinskoga, ne misleći da glavnu snagu crpe iz živoga jezika narodnoga. U toj su se borbi naši stari već klonili duhom, bojali se da se na požanskom saboru neće moći više ohraniti od žestine madjarske. Ta je klonilnost spopala in javnost. Tužno je zbog toga oko g. 1831 zabujario pjesnik Pavao Štoos u pjesmi svojoj »Kip domovine« — Crno odjevana žena — slika žalostne domovine naše —€Q svih ostavljena tužno cvili ovako: Narod se drugi sebi raduje. A z menom sinko moj se sramuje, vre i svoj jezik zabit Hrvati — Hote ter drugi narod postati. U toj najkritičniji čas novije povijesti naše evo vaši pomoći, braćo! Naišla je mladež naša na nepresatli izvor narodnoga života, na djela vaši preporoditelja, koja su ih probudila na novi život na rad za narod, fj nj Trna su naši preporoditelji našli najjaču potporu za na rudnu borbu protiv sile i nasilja. Gotovo su na dušak ispili djela velikana Vašega šafaffka — Geschichte der sla-visehen Sprache und Literatur nach den Mundartcn, pa onda Ueber die Ab-kunft der Slaven. Najednom se Hrvat osjetilo, da um lijeva ruka nosi prastaro ime slavensko — SI o v e a a c, desnica njegova da sc zove Srbin, žile nicgo-ve da ga vode na sever k bratu Cehu, Lehu i Mehu. osjetio je da to nije samo san, da to nije samo priea, već da je sveta istina, da red njegov zaprema pol Evrope! Koga da ne napuni .ta spoznanja najvećim ponosom koga da ne zanese najvećim zanosom da ožeže srce, koje je odsada živo zakucalo za narodni — a ne za tudii, mrtvi iezik. Taj velikan vaš, evo učio je istočno krilo naroda našega u Nwom Sadu. Što je bilo Šafafik istočnom krilu njegovu, to je bilo gore drugi* list zapadnomu krilu njegovu. Što je Šafafik umom dokazivao, to je Kolar srcem opjevao dovikujoći cijelom rodu slavenskomu. »Stokrat jsem mluvil, tčd už kričim k Vam, o Slavovć! Bademe, celek, a ne ćrobtove. Bademe aneb všecko. aneb ničim!« Kolaru dugujemo današnji pravopis naš što ga je i^*r;°govoj npnti učenik i njegov gojenac u narodnim stvarima Ljudevit Gaj uveo. po tom je velikanu našem Kolar razbuktio sveti plamen rodoljublja u srcima preporoditelja naših, kojima se činilo, da jim je taj Slovak usta medem omazao. Nijesmo samo braći crpili iz živoga vrutka preporoda Vašega, koji je i nas preporodio. Vi ste rodjene sinove svoje dali, da izgradiuju kulturu našu. Oni su uzgajali najprije našu srednješkolsku mladež a kad su sc otvorile dveri sveučilišta. Vi ste nam dali prve učenjake i učitelji. Imena Kfivanek, Gatler, Za-hradnik. Dvorak, Janeček usko su spojena s kulturom našom. Paznmijeti ćete, braco, za to. što smo vesela srca i puni oduševljenja došli na bratski poziv vaš. na dlani je, zašto je glavni naš grad Zagreb poslao na tu vanrednu slavu pretstavnike svoje. Ta, Zagreb je sijelo preporoda našega, iz njega su vrcale iskre po svemu narodu našem, iskre, što su izletjele s vašega ognjišta, a koje su zapalile sveti plamen ljubavi prema narodnoj grudi našoj, prema svemu slavenstvu, a napose vama. draga braćo! Puni harne zahvalnosti i bratske ljubavi došli smo ovamo, da se poklonimo prahu onih. kojih je uspomena sveta i nama i vama, došli smo, da osvježimo uspomene davne, da se okrepimo na žarištu prosvijete vaše, došli smo, da vas pritisnemo na grudi naše i da vam isporučimo veselje i čestitke cijelog naroda našega i glave njegove, slobodnoga kralj, glavnoga grada Zagreba. Slava velikanom vašim! Na z dar! Govor bivšega predsjednika bosanskog sabora Vojst&va Šole. Častni zbore! U ime Srba, kao dijela jedinstvenog jugoslavenskog naroda naročita mi je čast prilikom ove velike kulturne svečanosti pozdraviti bratski češki narod u doba njegove najteže ali i najsvejetlie borbe. U obnovi srpske kulture početkom XIX. vijeka češki su patrijote, posebno-veliki Šafarik, imali znatna utica-ja na naš duhovni život. Danas je taj uticaj postao još intenzivniji. Prekaljeni u zajedničkoj nevolji mi u vama nauči-smo gledati značajan vodeči elemenat slovenskog plemena, koji je u svestranom kulturnom radu kao uvjetu svakog uspjeha, stvorio najbolje osnove za veliko djelo narodnoga života punoj slobodi. Mi se divimo vašem napretku, učimo se na vašem primjeru i u svakom vašem napretku vidimo i svoj i pozdravljamo vas od srca. Pozdravljamo vas u želji, da idući put, kad vas budemo i pohodili u vašem krasnom Zlatnom Pragu, nadjemo češki narod u punoj slavi ostvarenih svojih ideala sa sjajnoj budućnošću, koja će odgovorati poslanstvu češkog naroda kao jednog od najodličnijih boraca za prava naroda i ideale čovječanstva. Po Vltavi v Zbraslav na grob čeSkih kraljev. V soboto popoldne ob 2. je posebni parnik sprejel slavnostne goste in jih popeljal po Vltavi proti Zbrasla-vu, kjer so grobi starih čeških kraljev. Ob celem obrežju so Čehi burno pozdravljali goste. V kopališčih ob obrežju zbrano občinstvo je priredilo uprav sijajne pozdravne manifestacije; plavalci so priplavali do parnika z zastavicami v rokah, iz parnika se čujejo pesmi: »Kde domov muj« »Lepa naša domovina« itd. Vreme je bilo krasno. Bajno lepa priroda ob široki mirni Vltavi je povečala neizbrisne utise izletnikov. Ob prihodu v Zbraslov je počil topič, občinsko starešinstvo je pozdravilo z navdušenim govorom došle goste. Zahvalila sta se mu za sprejem in pozdrav dr. Fran Novak za Jugoslovane in Kasprovicz za Poljake. Slovesen je bil vhod v Zbraslav in skozi Zbraslav v grajščino gosp. viteza Bautona z Dabenina, ki je vse goste povabil k sebi, jim razkazal umetnine in znamenitosti svojega gradu, potem pa z balkona nagovoril in pozdravil došlece, ki se skupno s Čehi borijo za svojo samostojnost. Poudarjal je med drugim, da je demokracija kit, ki veže trdno češki narod med seboj. Odgovarjali so zastopniki Poljakov. Italijanov in za Jugoslovane dr. Vojeslav Šola in dr. Fran Novak. Slednji je ob burnem pritrjevanju izjavil, da preje* usahne zadnja kaplja krvi Jugoslovanu, predno izgine ljubezen do češkega naroda, na češki zemlji se čutimo brate, pa tudi naša zemlja ob jugu je češka zemlja — domov moj je domov Vaš. Vsi gostje so biil sijajnfTTogošče-ni v grajskem parku. Kakor dohod, je bil slovesen tudi odhod, ob celem obrežju pozdravi, bolj ko se bližamo Pragi, več občinstva. Športni češki klubi so nam napravili impozantno presenečenje. V svojih športnih čolnih so spremljali parnik z obeh strani, med sabo tekmovali, govorili pozdrave iz čolnov — navdušenje je bilo nepopisno. Pestra slika celega spremstva po široki Vltavi je izzvala nepopisno navdušenje. Na pozdrave iz čolnov je odgovoril v navdušenih besedah urednik vikar Smodej, poudarjajoč nerazdruž-Ijivost Čehov in Jugoslovanov. Spremljali so nas čolni do Prage. Težko smo se ločili od parnika — solnce je zahajalo »Pde domov mu« se je razlegal od vseh strani. Spomin na izlet ostane neizbrisen. Pri Husovem sporne« niku. Na binkosmo soboto popoldne so poslali jugoslovanski gostje posebno odposlanstvo z velikim vencem k Hu-sovemu spomeniku na Staromčstskem trgu. V odposlanstvu so bili župan dr. Ivan Tavčar, pesnik Župančič, slikar Jakopič, poslanca "Ribnikar in dr. Budi-savlfević, urednik Bartulović ter glavni urednik »Slovenskega Naroda« dr. Albert Kramer. Ob polaganju je spregovoril pesnik Župančič te - le k srcu segajoče besede: Bratje Jugoslovani — ni nam dalo srce, da bi se ločili od lepe češke zemlje, od milih nam bratov Čehov in od zlate, prezlate matuške Prage, ne da bi se poklonili možu, ki je udaril prve temelje vsej tej čudoviti krasoti, katere odblesk je sijal te dni na nas. Mož stoji pred nami, ki je stal in pal za svojo misel in in za svobodo vesti svoje, zvest, sebi in svoji resnici. Bil je božji bojev-: nik in vedel je, da božji bojevnik lahko z životom umre. da pa duha ne uniči nobena sila. ker je duh tisti sloveči ptič Fenis, ki plane iz plamena s svetlobo obdan, da razkrili peroti čez veke., v bodočnost. Ta sveti mož-mučenik je = svetlo vtelešenje češkega naroda; zakaj ta narod ljubi svojo bitnost tako. da mu življenje brez trdne vere v popoln, svoboden razvoj lastnega bistva ni življe-j nja vredno. Časi zanosa so se menjavali s težkimi, krutimi dobami tlake in muke; glejte, tam na oni strani tega mesta, kjer se je prelilo v par urah toliko najžiahtnejše krvi češke; — in vendar — ta narod v najtemnejših trenot- | kih ni klonil duhom, njegova srčna ljubezen do rodne zemlje, njegova Jeklena volja do bodočnosti mu je po ljutih bojih ustvarila na vseh poljih človeške kulture tolik procvit. da se smelo kosa s prvimi narodi sveta, koliko trpljenja, koliko zaprek, koliko kriz — a nikdar ni omahoval ta čvrsti ročk kadar je bilo T* treba voliti: svobodo ali smrt. Husov narod. — In te dni nas je sprejel Jugoslovane v svojo sredo in videli smo zlasti plod tega trpljenja: pridobitve njegovega duha; uživali smo prepričevalno moč češke besede, očarljivost njegove glasbe, milino bratskega srca. Nikdar ne pozabimo teh dni, vso to lepoto bomo pripovedovali svojcem. AH — ob samih spominih ne smemo Živeti, zakaj spomini so preteklost, mi pa si gradimo bodočnost. Bila bi krivica proti našemu narodu in nehvaležnost proti Čehom. Dela, vztrajnosti, krepke volje se navzemimo od Čehov, da bomo tudi mi tako odločni, trdi in neizprosni y ljubezni do svobode, tako nesebični v skrbi za blaginjo svojega naroda. Še-le potem si bomo zaslužili vso to veliko, vročo ljubezen, ki so nam jo izkazovali za časa našega bivanja med njimi. —» Od teh plamenov, ki so iz Kostnice preskočili in razpalili pred stoletji češka srca, ponesimo iskre s seboj, da razvna-memo doma vse duše z isto ljubeznijo do vsega svojega, da bo naše delo trdno, vztrajno in nesebično kakor je češko. — In potem, samo potem smemo upati, da bo kedaj tudi naša ljubljena, tako zaželjena Jugoslavija tako dobra, krepka in ponosno, kakor je dobra, krepka in ponosna že danes češka, zemlja Husova. — S tem sklepom: poklon Husu, slava Husu, slava Cehom, živela Jugoslavija! Globoko ginjenl so zaklicali zastopa niki Jugoslovanov »Slava nesmrtnemu Husu!«, občinstvo, ki se je zbralo v velikem številu na prostranem trgu, pa jim je prirejalo pri odhodu burne ovacije. Vmešavati se je tudi tu hotela policija ^oda možati nastop župana drjn Tavčarja jo je vendarle preplašil. Proti večeru so se zbirali pred Husovim spomenikom mnogi ljudje, ki so se razgo-varjali o dogodkih dneva ter občudovali jugoslovanski poklonilni venec s tremi krasnimi trakovi v barvah našega naroda. Ko se je storila noč. so policaji tudi te trakove ukradli. Slovanski gostje v trgov* ski in obrtniiki zbornid. V velikem številu so se odzvali slovanski, zlasti jugoslovanski gostje pod vodstvom predsednika ljubljanske trgovske in obrtne zbornice gosp. Ivana Kneza povabilu, da obiščejo praško trgovsko in obrtno zbornico. Posetnike je pozdravil predsednik gosp. Vaclav Nčmec, poudarjajoč važnost in potrebo narodno - gospodarskega zbližanja slovanskih narodov. Po ogledanju prostorov trgovsko - obrtniške zbornice, so gostje obiskali pod njenim vodstvom tiskarno »Narodne Politike«, ki Je eden največjih in najmodernejših zavodov na kontinentu. Tiskarna ima čez 500 uslužbencev, 15 rotacijskih strojev, izmed katerih je eden največji v Evropi, ter nešteto stavnih strojev. Stavi se lahko tisk v vseh evropskih jezikih. List »Narodna Politika« izhaja dnevno v 300.000 izvodih. Sprejem gostov Je bi v okinčani tiskarni slovesen. Po-« zdravila sta jih v imenu upravnega odbora dr. Faček in dr. Vančk, v imenu redakcije njen šef Vaclav Beneš. Za udeležence se je zahvalil poslanec Ribnikar, poudarjajoč važnost In zasluge, ki jih ima za Češki narod tisk. Za narod, ki je brez lastne drŽave, je vsaka tiskarna municijska tovarna. Velika češka tiskarniška podjetja so arzenalL Jugoslovani so prišli, da se nauče Izdelovati za enotno češko - jugoslovansko fronto enotno municijo. Z veliko pozornostjo so si nato slovenski gostje ogledali velikansko podjetje. Posebno prisrčno jih je ganilo, da so bili v vseh oddelkih navdušeno pozdravljeni tudi od stavcev in drugih delavcev. Gostje so zapustili zavod pod najmogočnejšim vtisom. Izleti v praško okolico. Po razglasitvi policijske prepovedi, ki je bila izdana v petek zvečer, je slavnostni odbor za proslavo 501etnice Narodnega divadla takoj preklical vse slavnostne prireditve ter je slovanskim gostom, zlasti Jugoslovanom, priporočal, da naj porabijo ostali čas za izlete v praško okolico. Jugoslovanski gostic so z ozirom na to priporočilo obiskali v večjih skupinah češka mesta ter si ogledali zgodovinske in industrijalne posebnosti in znamenitosti češke dežele. Mesto in okolica Prage je nudila slovanskim gostom obilo razvedrila ter so se skupine z ljubljanskim županom drjem Tavčarjem, Ribnikarjem, Župančičem in dr. Kramarjem ogledale znamenitosti Stran 2. .SLOVENSKI NA.RODV 4nc 21. maja 1918. 113. štev peške jeeiropole In njene bližnje okoli-jc^. Druge skupine so si ogledale znamenitosti češke industrije ter so češki tehnični veSČakl povsod došlim gostom z paivečjo postrežh'ivostjo razkazovali in jazlagali napredek češke industrije in industrijalne umetnosti na najrazličnejših poljih. Ogibajoč se tudi najmanjšemu povodu za nastop preskrbne oblasti, tiiso 3K>gli jugoslovanski gostje preprečiti, da bi jim prebivalstvo ne prirejalo burnih ovacij kjerkoli so se prikazali. Dasiravno ni bil prihod jugoslovanskih gostov nikjer naznanjen, jih je češko jjudstvo takoj spoznalo in sprejelo z iiavdušenjem, ki je postavilo na sramo-ito vse vladne in policijske naredbe. Ljudstvo je obkolilo vozove, v katerih sp se zletniki vozili in je prisililo ljubljanskega župana, da je moral izprego-voriti večkrat par besed. Silnega navdušenja in prisrčnega sprejema kamorkoli so dospeli jugoslovanski gostje, ni mogoče popisati. Umetniški veSer.* , _ Sobota je zbrala na večer Cehe in Jugoslovanske in druge slovanske goste na umetniškem večeru. Izvajanja čc>: *.h umetnikov in virtuozov so bila sprejeta pd občinstva s kar največjim navdušenjem. Razni pevski zbori, med njimi zbor »Lyra«, so nastopili pred zbranimi feosti v modernih in klasičnih čeških skladbah. Večer je tvoril redno dopolnilo slavnostim češke opere. Naši odposlanci so imeli tu priliko občudovati naj-odhcnejŠe češke pevce in godbenike. Užitek in umetniška poglobitev se ne da preceniti. Splošna pa je bila sodba, da tako izbranih večerov, kakorŠen je bil umerniški večer, prirejen siovan-kim gostom, ni bil prirejen med vojno v nobeni metropoli na celem svetu. Na akademiji, ki se je vršila v Obecnem domu, so nastopili češki umetniki Vojan, Destinova, pevski zbor praških učiteljev in češka filhar-minija. Na koncu večera je zapel pevski zbor jugoslovansko himno »Lepa naša domovina« in nato poljsko himno >Sdymen požarow«. Navdušenje med poslušalstvom je bilo velikansko. Pred »Obecnem domom« in pred »Zlato huso« so se dolgo v noč gnetle nepregledne mase ljudstva, ki so poslušale nagovore z balkonov hotela. Končno pa je nastopila policija ter zborujoče ljudstvo razgnala. Poljska akademeir&a mladina. V priznanje velikih zaslug za celokupno slovansko stvar in v navdušenju za probujo poljskega naroda brez ozira na njegovo plemstvo je izrekla poljska mladina, zlasti v Pragi navzoča visokošolska madina, Češkemu poslancu dr. Stranskemu svojo zahvalo za njegov možati nastop v prilog poljskim ljudskim zahtevam ter mu izročila častno diplomo. Slovanska Sipa. V spomin na velike slovanske svečanosti povodom 501etnega jubileja polaganja temeljnega kamna Narodnega divadla v Pragi in v počastitev slovanskih gostov, ki so dospeli na to slavnost £r češko metropolo, je dala praška mestna občina na inicijativo župana ograditi lipo naVaclavskem namesti na desno od •vhoda v hotel >U zlate husy« ter dal nasaditi okrog te lipe, kateri je dal ime >slovanska lipa«, cvetja. Poseben stražnik je bil postavljen poleg spominske lipe, da jo obvaruje poškodb. Jugoslovani so obesili na lipo venec s trakovi fi? čeških barvah in znapisom: »Bratskomu češkemu narodu zavjetni poklon "_jugoslovanska braca.« Vso nedeljo dopoidne so se zbirale množice okoli iipe ter si ogledavale ta živi spomenik češko-jugoslovanske ljubezni. Policija je Jjudi zaman odganjala. Maščevala se je končno na ta način, da je venec odnesla in krasne cvetlice — izruvala! Seveda •ie morala za to preslišati nebroj ogorčenih opazk, značilno pa je, da niti ta očitna provokacija ni spravila ljudstva iz prostovoljne discipline. Za Narodno divadlo v Brnu. V Pragi se je sestavil pod predsedstvom dr. Kramara poseben odbor, ki si je stavil nalogo, da zbere potrebne vsote za drugo češko Narodno di-vadlo. ki naj se zgradi v Brnu. Odbor, v katerem je zastopan Češki Svaz po Frančišku Stanšku, češki narodni svet po Adolfu Prokupeku, klub čeških dramatikov po Alojziju Jirasku in v katerem so nadalje zastopniki še drugih kulturnih konstitucij, je izdal dne 16. maja oklic na češko - slovaški narod, v katerem poživlja na zbiranje prispevkov za Narodno divadlo v Brnu. Triumfalna v&žnla Jugo« Slovanov v domovino. V soboto in v nedeljo so se vračali 'Jugoslovani čez Dunaj domov. Praga se je od njih poslavljala z nepopisno prisrčnostjo in narod na deželi je pohitel, da jim ob slovesu še enkrat izkaze svojo ljubezen. Povsod i na kolodvorih, kjer se je brzovlak ustavljal, so bile zbrane navdušene množice, ki so klicale dragim gostom prisrčne po-•zdrave. Posebno ginljivo je bilo slovo v Benešovu, Taboru, Veselih Mezimo-stih, kjer je češko Ženstvo obsipalo na-!še ljudi s cvetjem in kjer so navdušene množice Drepevaie »Lepo našo domovino«. V Taboru se je v soboto poslovil v imenu tega staroslavnega mesta od jugoslovanskih gostov poslanec Kratochvil, v Veselih Mezimostih jih je sprejela godba in pesem in oba tamkajšnja župana sta imela navdušene nagovore. Veselski župan je posebno slavil našo Ljubljano ter prosil župana drja. Tavčarja, da sporoči slovenskemu ljud- stvu prisego ljubezni in zvestobe Češkega Človeka. Burno aklamiran je odgovarjal župan dr. Tavčar v imenu Jugoslovanov: »Nesemo seboj v svojo domovino ideale češkega naroda. Nič nas ne razdruži. Ne bojimo se ničesar. Persekucije nas ne plašijo; za naše narode so persekucije življenje, za vlado pa navadno pomenjajo smrtN Nepopisno navdušenje je sledilo tem besedam. Polagoma je krenil vlak na-rej, in bilo je, kakor bi plaval v morju urnebesnih Slava in 2mo - klicev. Mogočno so donele naše narodne himne, — katerih, ah tako dragi glasovi, so nam polnili srca in um, ko smo se bližali nemški meji nižjeavstrijske dežele. Proslava v hrvatskem &82(s3?š§S£. — Burni prizori Dne 16. t. m. se je pela v Zagrebu Smetanova opera »Prodana nevesta«, v proslavo 50!etnice divadla v Pragi in na korist slovenskega narodnega gledališča. Mafenka — Trma Polakova — Janko — Rijavec, Kecal — Križaj. Med akti »Hej Slovani«, »Kde domuv maj«, »Lena naša domovina«. Policija izprazni dijaški parter radi poskusa peti »Onam onamo!« Dijaki gredo v glavni pnncr. Policija pa jih hoče odtod izgnati, a celo gledališče z ložami vred se zavzame zanje. Z drugega nadstropja nekdo izpregovori: ^»Naše proslave ne sme motiti policija! Živela slobodna Češka in država Slovencev, Hrvatov in Srhov! Mi hočen:o v miru tretji akt!« Silen oglušen plosk, nato se tretji čin v miru odigra. Po predstavi zopet manifestacija. Danes je izdana naredba, da se do preklica vstopu':?? v dijaški parter ne i "da jejo.več. Frankovci, — njih leden je bil iz gledališča naenan — kuhajo jezo in nove promemorije. MiM oSrožl! na tMMm, D u n a j, 21. maja. Dne 19. maja so bile v državnem zakoniku razglašene ministerijalne naredbe, ki imajo za predmet uvedbo okrožnih vlad v kraljevini Češki. Glasom teh odredb se bo ustanovilo na Češkem popolnoma v okviru programa, ki ga je vlada opetovano zastopala, 12 mest uradnikov zunaj sedeža na-mestništva ter bodo poverjeni tem uradnikom posli namestništvenega delokroga v imenu namestnika. V tej službi bodo imeli ti uradniki naslov okrožnih glavarjev ter se bo imenovalo območje njih delovanja okrožje ter njih vodstvu podrejeni urad okrožna vlada. Prva okrožna vlada naj se uvede s 1. januarjem 1919 v Litomericah in v Kraljevih Vinohradih za okrožje Praga - okolica. Okrožnim glavarjem se bo za njih uredno območje v splošnem dodelil oni stvarni posel, ki pristoja po obstoječih zakonih in naredbah namestniku, zlasti naziranie podrejenih oblasti in organov, izdajanje uradnih odredb in ukrepov ter kompetenca v odločanju v drugi instanci. Namestniku se pridrži vrhovno nadzorstvo o poslovanju okrožnih vlad in njim podrejenih oblasti prve instance ter se namestniku pridrži še cela vrsta agend, glede katerih je vsled njih stvarne posebnosti, bodisi v interesu ekonomičnega poslovanja, bodisi vsled njih važnosti za celo deželo aH vsled njih učinka na deželo, centralizacija potrebna. Poleg tega se pridrži namestniku ter se mu neposredno podreja kraljevsko glavno mesto Praga s sosednimi okraji političnih okrajev Karlin, Kraljevi Vinogradi. Smihov in Žižkov, bodoča Velika Praga z nekako 600.000 prebivalstvi. Iz raznih nujnih razlogov je mogoča ustanovitev okrožnih vlad samo korakoma. Tu gre za pokrajine, ki so enako velike, ali pa deloma celo prekašajo na obsegu in prebivalstvu manjše neposredne avstrijske kronovine. Tako bo štel na podlagi ljudskega štetja iz leta 1910. Trutnov naimani^e okrožje, kakih 270.000 prebivalcev, oudieievice bodo imele 325.000, Časlava 359.000, Tabor 404.000, Plzeni 416.000, Pisek 417.000, Liberce 526.000, Jičin 528.000, Praga - okolica 663.000, Heb 676.000, Kraljevi Gradec 701.000 in Litomence 762.000 prebivalcev. Za vzpored ustanovitve okrožnih vlad pride poleg tega v poštev vprašanje, kje se nastanejo uradi in kje dobe stanovanja za uradnike. Ker so v tem oziru pogoji v okrožjih Praga - okolica in Litomerice najugodnejši, se bodo kakor že omenjeno, s pričetkom prihodnjega leta tam ustanovile prve okrožne vlade. S prenosom velikega dela namesrveniških poslov okrožnim glavarjem se naj v smislu § 9 zakona z dne 19. maja 1868 o ustanovitvi političnih upravnih oblasti olajša poslovanje politične uprave. Kraljevina Češka je ena največjih enotno organiziranih upravnih ozemelj kontinenta. Obsežnost dežele, veliko število prebivalstva, izredni razvoj in mnogostranost gospodarskega in narodnostnega življenja otežkočajo pregled o nalogah danih namestništvu v politični upravi, tako da je moral postati princip osebnega vodstva in odgovornosti namestnika za celotno poslovanje, na katerem je organizacija avstrijske uprave zgrajena, samb fikcija. Če se je morala sedaj v spoznanju tega dejstva, v interesu stvari ustvariti že dolgo spoznana odpomoč ter če se je moral namestnik razbremeniti s tem, da so se ustvarili delegirani organi, k\ so se postavili na Čelo teritorijalno zaokroženim okolišem, je bilo samo ob sebi umevno, da se je moralo pri tem poskusiti odstraniti težkoce, kt so se postavljale politični upravi na Češkem, že v konstrukciji okrožij. V odredbi izvršena obmejitev, ki se kolikor mogoče ozira na narodnostne naselitvene pokrajine, Je torej v prvi vrsti upravna zadeva, ki naj s tem. da se izločijo povodi za narodnostne spore, omogoči mirno poslovanje upravnega aparata. Iz določb naredbe ni mogoče izvajati ogrožanja narodnostnih manjšin, ker se odločitvi o splošnih vprašanjih narodnostnega prava, zlasti o vprašanju rabe jezika z ustanovitvijo okrožij ne prejudicira. S te naredbo uvedena razdelitev v okrožja na Češkem je torej v bistvu prvi korak, ki naj v okviru na-redbene oblasti vlade pojasni in ozdravi razmere najprej na polju politične uprave. Trbovlje, 19. maja. Za danes je bil tu naznanjen shod za jugoslovansko deklaracijo. Kakor prehodimo stvar, se shod ni vršil ali pa se je vršil. Udeležnikov nad 10.000. Prihajali so čez goro iz Zagorja in Hrastnika, prihajali so z železnico. Trbovlje in Vode so bile v slovenskih tro-bojnieah. Vmes ie bilo opažati marsikatero rdečo zastavo. Shod ie bil prepovedan. Je pač danes tako, da smemo pričakovati vsakikrat kadar gre za minife-stacijo naše misli, da nam >ride kaka oblast vmes, kateri naša stremljenja niso pogodu in ki v svojem nemškem na-cijonalnem in vsenem.^kem veleizdaini-štvu ukrepa nam nasprotno. Za Trbovlje same imamo v tem oziru dokazov dovolj v roki. Vemo, da se ie podpolkovnik von Fasching na Dunaju samem trudil na vso moč, da bi ugodil svojim nemško naeiionalnim priganja-čem v Trbovljah z inženirjem Heinri-chom na čelu, da M preprečil dostoino in primerno manifestacijo za naše zahteve po združitvi slovenskega, hrvatskega in srbskega naroda. V to svrho je vedel inženir Ileinrich in ž niim von Fasching po svoje razlagati predpise, ki jih imajo rudniški delavci. Ti namreč so podvrženi vojaški disciplini in vojaki oblasti samo med delom, dočim ie njih prosti čas njim popolnoma na prosto razpolago. Znano je nadalje, da je ta isti von Fasching v zadnjem času provzročil nemškim naeijonalcem na ljubo gotove izpremembe na železnici, ki so brez ozira na pravilno poslovanje železnice in brez ozira na interese premogovne družbe v največjo škodo. Omenimo tu samo en slučaj. Nemško-naeijonalna druhal v Trbovljah ie dosegla s svoiim hujskanjem prestavije-nje 1 uradnika in upa, da bo dosegla potom svoiesra priganiača von Faschin-ga še nadaljne oersekucije Slovenerv. Shod na binkoštno nedelio v Trbovljah pri Šoancu ie bil, kakor že omenjeno obiskan iz vseh premogovnih krajev Spodnje Štajerske in obmejne Kranjske. Poslanci, ki bi morali govo-r iT i na tem shodu so bili že obveščeni, da se shod ne vrši. zato se izmed poslancev shoda ni udoležil nobeden ra-zun dr. Benkoviča. Že dol2:0 ored napovedano uro so se zaceli zbirati z vseh strani kliub temu, da ie bilo vsem znano, da se sl*od ne vrši, v Trbovljah srostte. Prihajali s"o r^š in na vozovih, ki jih ie bil za vsak slučM nripravlial-ni odbor postavil na postajo in prihajali so tudi rudrrii z sodbami. Prostor, kjer bi se moral vršiti shod, je bil že več kot uro pred napovedanim oričet-7:om nabiio polen ter so se začeli ljudje že razhajati, prodno mofvo in zlasti za delavstvo večji kos kruha, da ie hotelo delavstvo manifestirati za mir rn-d narodi, ki naj bo mir sporazuma in na mir meča Vse delavstvo in ves jugoslovanski narod zahteva mir med narodi in zahteva, da se ustvarijo jamstva, da se v bodoče ne razvnnme zonet taka strahovita vojna, kakor io doživliar-o drmes. Po tei vojni zahtevamo zvezo narodov, zahtevamo to zvezo ne na podlagi sile. marveč na nodlagi samoodločbe. Tudi naša vlada ie priznala načela, notom katerih bi bilo mogoče doseči mir med narodi na zemlji. Priznala ie. mir brez kontribucij in brez aneksij ter na podlagi samoodločbe narodov. To priznanjema je veljalo samo tako dolgo, da naši vladi ni kazalo drugače. Zaradi tega ne moremo zaupati naši vladi, ki izpreminja od dne do dne svoje stališče. Naš narod skupaj z vsemi delavci cele monarhije zahteva, da se sklene mir nemudoma, da se sklene mir sprave in ne mir sile. Govornik naglasa na to, da so bili ostali govorniki, ki so bili povablieni na ta shod. brzojavno obveščeni, da je shod prepovedan in se shoda niso udeležili. Na shod pa so bili povabljeni tudi socijalni demokrati, ki so se v posebno častnem številu odzvali temu povabilu. Jasno ie, da mora ves narod v tem velikanskem boiu stati kot en mož za svojimi voditelji. Da socijalni deraokratje dosedai nimaio zastopstva v slovenski felegaciji državnega zbora, ie krivda tarega volilnega sistema, vse slovenske stranke pa priznavajo aociialsim demokratom Isto pravico, kakor sebi samemu. Današnji boi se mora izbojevati proti skupnemu sovražniku. Medsebojne boje, ki so neizoeibni, odlagamo za čas, ko bomo dosegli, kar je nam vsem skupen cilj. Vlada nam no dovoljuje danes povedati, kai nam je na srcu. Ne dovoljuje nam povedati, da zahtevamo svoj kos kruha, da zahtevamo samoodločbo in ta naša vlada nam tudi ne dovoljuje, da dvignemo gtes za mir. Upam pa, da ee bo v najkrajšem času posrečilo vladi dopovedati, da ie prvo. kar potrebujemo mir. kruh in samoodločba. Če vlada teh naših zahtev ne bo hotela upoštevati, potom nismo krivi mi, če pride do jasneiMh opominov. Govornik je na to poživljal zboro-valce. da nai se udeleže, kadar bo prišel zonet glas na nje, v še večjem številu zborovanja za pravice naroda S. H. S. Zaključil ie svoja izvajanja s pozivom, da. nai vsi zo-^rov-'c-i streme za tom, da se doseže demokratična Jugoslovanska država prosta tuiega gospodstva in na podlagi samoodločbe. Viharni dolgotrajni klici so spremljali ves govor poslanca ter so prirejali zborovalci poslancu njegovega govora burne cvaciie. Kot drugi govornik ie nastopil socijalno demokratični odposlanec iz Zagorja gospod Čobal. Razvijal ie načela jugoslovanske socijalno demokratične stranke ter je bilo iz njegovega govora konstatirati, da se popolnoma strinja s temelji načel drugih jugoslovanskih poslancev. Izrecno ie naglašal, da ie vnanrei mo-goče skuono delovanje strank in da so tudi jugoslovanski sociialni demokrat-fe med prvimi, ki bočr> sin :1" ce tr^ba tudi na eorlo za uresničenje ideie združitve vseh jug^'ovan^kih uarodov na podlngi samoodločbe in enakopravnosti. Končno je spregovoril še par besed župnik gospod Časi. ki je naglašal potrebo edinosti med slovenskimi strankami in konstatirah da je zavladala v zadnjem času slož-nost med strankami, kakoršne dosedaj nikdar ni bilo. Manifestacija, ki je bila namenjena za ta dan. se ni mogla izvršiti v tako sijajni obliki, kakor ie bila nam. rađana in to zlasti ne vsled tega, ker so bile bližnje občine obveščene, da je bil shod prepovedan. Pokazala pa se je edinost med udeležniki tega vele-oomembnega shoda in upati je, da se bo ljudstvo in zlasti rudniško delavstvo tudi v prihodnje, ko bo izšel poziv na. nanje, v čim največjem številu udeležilo novega shoda, katerega namest-ništvo in okrajno glavarstvo ne bo moglo več prepovedati. Zaupno zborovanje. Trbovlje in Vode. ki so bile okin-čane z narodnimi trobojnicami, so ta večer doživele manifestacijo narodnega mišljenja in narodnega navdušenja, kakor morda že dolgo vrsto let ne. Povsod ie bilo videti gruče, ki so se raz-govariaJe o nrepevedanem shodu in zaupniki vseh treh iugoslovanskih strank na slovenskem ozemlju so bili primorani sesati se na zaupen razgovor glede nadaljnih korakov zlasti z ozirom na razmere v naših spodnje-štajerskih in dolenjskih premogokop-nih okrajih. Zaunno zborovanje, ki ie trajalo nad poldrugo uro. je imelo ta uspeh, da se je končno dognala popolna edinost med raznimi strankami in da je bilo sklenjeno sklicati čimprej, gotovo pa nred koncem junija zopet shod v Trbovlje. Kakor so bili aostie z velikanskim navdušenjem s strani Trboveljčanov spreieti, tako rudi ni hotelo ponehati navdušeno pozdravljanje, ko so se vračali na kolodvor. Kljub pritisku vlade, kljub denuncijacijom hlapcev nemško nacijonalne veleizdajniške misli ni bilo mogoče preprečiti manifestacije lojalnega jugoslovanskega ljudstva in proletarijata ter nai bodi ta shod glasno svarilo onim. ki se igrajo s samoodločbo in pravicami narodov. Št. R u p e r t, 20. maja- Za danes dopoldne je bil naznanjen prihod poslancev iz širne slovenske zemlje. Naznanjeni so bili poslanec s Koroškega, poslanec iz Trsta in načelnik Jugoslovanskega kluba. Ljudstvo je pričakovalo vse poslance v Št. Janžu. a oba poslanca s Štajerske in Primorske sta dospela v št. Rupert šele z današnjim vlakom iz Ljubljane. Krivo temu je bilo dejstvo, da je bil včerajšnji shod v Trbovljah prepovedan, vsled česar se poslanci niso udeležili tega shoda ter se niso pripeljali v Št. Janž s štajerske strani. Izostal je zaraditega ofici-jalni sprejem v Št. Janžu, tem prisrčnejšl pa je bil sprejem v Št. Rupertu. 2e med vožnjo iz Ljubljane je prirejalo občinstvo na kolodvorih poslancem navdušene ovacije in so bile po vseh poslopjih na Dolenjskem, koder se je peljal mimo vlak. razobešene naše trobojnice. V Višnji gori je vstopila godba, ki je svirala po vseh postajah do cilja narodne pesmi in vmes so prepevali zbori naše narodne himne. V Trebnjem, kjer jc bilo treba prestopiti, je na sto in sto zbranega občinstva navdušeno pozdravilo načelnika,. Jugoslovanskega kluba ter ostale poslance. Polagoma so se začeli zbirati z vseh strani udeležniki na shodu, na s slovenskimi trobojnicami in smrekami okinčanih vozovih ter jih je spremljala naša lepa slovenska pesem. V Št. Rupertu le pozdravil načelnika Jugoslovanskega kluba občinski predstoj- f nik, naglašajoč njegovo neustrašno in neumorno delo za rarod in zagotavljajoč ga ; neomajne zvestobe slovenskega ljudstva v dolenjskih pokrajinah. Nešteto Šopkov in cvetja se je vsulo na načelnika Jugoslovanskega kluba dr. Korošca in niegove spremljevalce ter sta dve gospodični v vznesenih besedah pozdravile prvoboritelja za Jugoslovansko idejo in njegovega tovariša dr. Rybafa. Odgovoril jim je načelnik Jugoslovanskega kluba s prisrčno zahvalo za navdušeni in prisrčni sprejem ter je Izrekal upanje, da se najdejo srca vseh pravih Slovencev v isti misli. Neprestano prekinjen od živahnih medklicev je načelnik Jugoslovanskega kluba v navduševalnih besedah bodril ženstvo k vztrajnemu delu, naglaša-Joč, da Je mogoče le v skuonem delovanju doseči ideale, ki smo si jih postavili. Državni poslanec dr. Rybaf ie v svojem odgovoru naglašal, da prihaja kot zastopnik tržaškega in istrskega Slovenstva, ki zahteva, kakor vsi ostali Slovenci, svojo »staro pravdo«. Zavrača! je v Uvajanjih trditev, da bi bil katerikoli drug narod pretrpel v tej vojni več, kakor slovenski narod in Je v kratkih besedah očrtal stremljenja Jugoslovanskega kluba. Prinesel je obenem tud pozdrave Cehov iz Prage ter končal svoja izvajanja z zahtevo po svobodni ujedinjeni jugoslovanski driavi. V skupnem sprevodu se )e nato pomikalo odposlanstvo iugoslovanskih poslancev v spremstvu neštete množice na veseličnl prostor, ki se Je nahajal na desno stran ceste pod gradom starega kranjskega plemiča grofa Barbota. Vsa pot do ve-sellčnega prostora, kakor tudi vsa pot iz kolodvora v št. Rupert ie bila na desno in levo okrašena s smrekami, s katerih vrhov in vej so plapolale slovenske trobojnice. Na vesellčnem prostoru, enako obdanem s smrečjem, se je dvigal mogočen mlaj, kakršnega smo videli komaj v mirnih časih. Vrh v smrečju in slovenskih trobojnlcah, Je bil obdan od velikanskega bršljinovega venca in bršljin se je vil po celi smreki navzdol. V ozadju prostora je bila postavljena obsežna tribuna, na kateri so se zbrali zastopniki društev, zastopniki dolenjskih korporacij, poslanci, dečki in deklice z zastavami ter žene in dekleta v nad vse dragocenih narodnih nošah. Tu je bil postavljen tudi poseben oder za godbo in za pevski zbor. Zborovanje je otvori! župnik iz št. Janža gosp. B a J c, naglašajoč, da se vrSi zborovanje za ujedinjenje Slovencev, Hrvatov in Srbov v lastni jugoslovanski državi. Opozoril je pri tem, da ie zahtevala deželna vlada kot pogoj, da se vrši shod, da se odstranijo vsi vojni vjetnlki In vsi vojaki v uniiormi. Ko se je to zgodilo, je otvoril shod ter po kratkih besedah In ko so bili izvoljeni za predsednika shoda poslanec Hladnik In za podpredsednika gospod Zupančič in Prijatelj, podelil bedo glavnemu govorniku na tem shodu dr. Korošcu. Govornik Je naglašal, da so želje Jugoslovanskega ljudstva danes predvsem trojne. V prvi vrsti gre Jugoslovanom za mir, v drugi vrsti za kruh in vzporedno z vsem tem za svobodo troedinega jugoslovanskega naroda Slovencev, Hrvatov in Srbov, Govornik Je nadalje isvajal, kako ie prišlo do tega, da so se vse slovenske stranke strnile v skupni boj za skupni cilj In da korakajo danes edine In složne po svoji začrtani poti. Navajal je razne slučaje iz zasledovanja jugoslovanskega naroda, zlasti Srbov in Hrvatov. Poživljal Je navzoče k odporu proti krivicam, ki se nam gode In obetajo za bodoči čas in je pozdravljal vsakoga, ki hoče stopiti v vrst-sobojevnikov za sveto stvar ujedinjen1' Slovencev, Hrvatov In Srbov v las državi. Kot drugI govornik Je nastopil dri" nt poslanec za Trst 113. štev. .SLOVENSKI NAROD*, dne 21. maja 1918. dr. Ryba?f fci je prinesel pozdrave tržaškega prebivalstva ter v istem smislu, kakor načelnik Jugoslovanskega kluba navduševal zboro-valce za idejo združene jugoslovanske države Slovencev, Hrvatov in Srbov. Nastopil je nadalje v imenu Korošcev stolni vikar in urednik »Mirac Smodej, ki je naglašal, da prinaša pozdrave severnih bratov Cehov, h katerim je pohitel, da jim izroči pozdrave zatiranih koroških slovenskih bratov. Opisal je velikansko navdušenje, ki je vladalo v Pragi in ki je dalo moralno oporo tudi vsem jugoslovanskim gostom. Izvajal je nadalje, kako je vlada zasledovala tudi na Koroškem Slovence, a jih ni mogla potlačiti, dasiravno je zastavila vse svoje sile, zlasti proti onim budi-teliem naroda, ki morejo med koroškim ljudstvom največ doseči, to je med duhov-ništvom. Župnik Finžgar je prinesel pozdrave Iz Ljubljane. Iz Krmeia je spregovoril v pozdrav zastopnik rudarjev Strgar, nagla-šaioč, da so tudi socijalni demokratje popolnoma na strani jugoslovanskih poslancev, ki zahtevajo svobodno jugoslovansko državo. Ob petju in godbi, ki se je ponavljala za vsakim govornikom, je končno zborovanje soglasno sprejelo stavljeno resolucijo glede zahteve po samostojni jugoslovanski državi. Stran 3 Dogodki m zapadu. HEMSKO VEČERNO POROČILO. Bero!in, 19. maj. (Kor. urad.) Zapadno bojišče. Zapadno Hnflacha Je napadel Anglež z več stoinijami. S težkimi izgubami je b*l odbit. V ostalem se je infanierijsko delovanje omejevalo na izvide. Na bornih frontah do zgodnjega j_cra tralajoče živimo delovanje je poneiisio v popoldanskih urah in je zopet oživelo še le proti večeru. Med Arrascru in Albertom je sovražnik posebno živahno deloval. Naše baterije so bile tukaj pogostoma pod hudim ognjem. — v. Ludendorif. Berolin, 20. maja. (Kor. urad.) Zapadno bojišče. Na ozemlju Kem-m!a se je ognjeno delovanje zvečer in proti polnoči znatno ojačilo. Davi so se razvili tam ljuti artiljerijski boji. Tudi na ostalih bojnih frontah je bojno delovanje pogostoma oživelo. Na južnem bregu Anere je napadel Anglež zjutraj zgodaj z močnimi silami. V VKIe sur Ancre je vdrl. Poskusi sovražnikov!, da b! dalje prodiral po dolini Ancre, so se izjalovil!. Večkrat proti Morianccurtu naperjeni junš se ie krvavo zlomil pred vasjo. Na mnogih frontnih mestih so b!!i angleški in francoski izvidni sunki zavrnjeni. V bojih na sprednjih polTn ob uspešnem podjetju cevemo St. ftlichiela smo vjeH nekaj so* praznikov. Zadnjo noč so biil London, Dover fn drugi angleški obrežni Krail napadeni z bombam!. — v. Ludendorif. Uničen angleški razdiralec. Dne 14. t. m. je eden naših podvod-nikov ned poveljstvom poročnika linijske ladje H o 1 u b a pred V a 1 o n o s torpednira strelom potonil velikega angleškega razdirale a. — Brodovno poveljstvo. Pregrupiranje entente. Curich. 18. mala. »Neue Zuricher Ztg.< poroča, da je pregrupiranje štiri-zavezniških čet sedaj končana. Belgijska armada stoji od morja do južno od Dixmuidona. Nato pride prva angleška armada. Proti Metcrenu ie vrinjena neka francoska rezerva. Med Meterenom in Bethunem stoji druga angleška or-gle_ka armada, četrta angleška armada od tu do Lvsa. Prostor med Lvsom in Vi!Ion - Bretonneuxom izpolnjujejo ostanki pete in tretje angleške armade. Toh se drži do Oise francoska armada dogi do Favolle. Francoski premogovniki v nevarnosti. Berlin. 18. maja. Težki nemški da-!Qki ogenj na industrijski okoliš Bethu-nc traja še vedno. Dne 10. t. m. so zlasti rovi pri Annezinu in Noeuxu in jeklar-nice Isbergues prišle pod težki ploski ogenj. Neprestano obstreljevanje premogovnega ozemlja v Bethune ie huda nevarnost za preskrbo s premogom na Francoskem. V miru so Francozi nakopali za 40.^6 milijonov ton. sedaj pa ie najmanj 25 milijonov ton odtegnjenih nemškemu narodnemu gospodarstvu. Francoska bo s tem popolnoma odvisna od dovoza angleškega premoga. Nov nemški napad in angleške izgube. Berlin, 18. maja. Iz Curiha poročalo : Angleški višji častnik je sporočil Reuterju. da zavezniško armadno vodstvo pričakuje zagotovo, da ker baje stoji večina nemških rezerv za s o m m-sko fronto, bo od tu prihodnji nemški močni napad. f Častnik ie nadalie zatrjeval, da ni resnično, kakor trdijo Francozi, da so njih izgube večje nego angleške. Angleži da so imeli trikrat več izgub nego Francozi, kar da izhaja že iz uradnih seznamov o izgubah. Francoske izgube. Haag. 18. maja. Odlična francoska osebnost v Zedinienih državah je v govoru v Baltimoru izjavila, da so Francozi mobilizirali sedem milijonov mož. Doslei so izgubili na mrtvih milijon, na invalidih pa tudi milijon mož. Irska zarota. London. 18. maia. (Kor. urail.) Proklamacija lordlajtnanta na Irskem ima nastonno vsebino: zKer smo izvedeli, da so^se nekateri podaniki Njegovega Veličanstva, ki bivajo na Irskem, zarotili in so stopili v veleizdajniško zvezo z nemškim sovražnikom in ker to izdajstvo ogroža ime Anglije in njeno slavno vojaško zgodovino,' ki ie vir velikega ponosa za vso deželo, katere sinovi so se vedno odlično in iunaško bojevali tako, kar kor se tisoči izmed njih bojujejo sedaj v tej vojni in ker je potreba energičnih odredeb, da se nemška zarota prepreči, naperjenih izključno proti temu komplotu, ie dolžnost vseh zvestih podanikov Njegovega Veličanstva, da vlado §a Irskem v vsakem oziru podpirajo, «^ee, uaičiio brezvestna, iarotft in .ve- leizdajniška stremljenja Nemcev, ki se hočejo lotiti časti Ircev v Korist Nemčije. Pozivamo vse zveste irske podanike Njegovega Veličanstva, da ne podpirajo zarote, marveč delajo za učinkovito nadaljevanje vojne, kakor tudi za dobrobit in enotnost države. Da se ta cilj doseže, bomo stavili še nadalnje odredbe, da se doseže prostovoljni vstop v armado Njegovega Veličanstva z upanjem, da bo Irska brez vsakega siljenja v primerni obliki prispevala k obrambni sili in da bo ta prispevek v pravem razmerju k prispevkom ostalih državnih delov. London, IS. maja. (Kor. urad.) Irski državni tajnik Short naznanja, da so odredbe, za katere sprejema z lord-lajtnautom polno odgovornost, naperjene izključno proti nevarnim nemškim intrigam, o katerih so izvedeli. Irska vlada si je na jasnom, da ie število žena, ki aktivno skupno delujejo z nemškim sovražnikom le malo, ali mnogo bi se jih^ lahko zapletlo tia, ne da bi vedele. Vlada upa, da se more zanesti na podporo Ircev ne glede na njihovo vero ali politično naziranje, v kolikor prihaiaio v poštv storjene odredbe. Irska vlada je odločena, da stori vse kar treba, da se ta nemška zarota potlači. Aretacija osumljenih voditeljev nemške zarote so izvrši neposredno. HvJI NASE URADNO POROČILO. Bunai. 19. maja. (Kor. urad.) Na obeh straneh razviio izvldno de!ovanje je povzročilo na tirolski zapadni fronti in v viccntlnškcm gorovju praske, ki so ugoono potekle. Vzhodno hriba Perdca ie bil sovr^inik v bližini-skem boiu dvakrat odbit. V Albanci so boii ponelu'.i. Napadalcem smo vzeli približno sto mož in neka! strojnih pušk. Dunaj. 20. maja. (Kor. urad.) Na jugozapadni fronti delujejo na obeh straneh izvidne čete in letalci prei-koslej najživahneKe. — $ef gen. štaba. Italijansko boi išče. Iz vojaškega razmotrivanja: Iialijauski listi poročajo, da smo odtegnili z zapadne fronte svojo ariil.ierijo in da jo hočemo nastaviti n?. italijanski fronti. S to vestjo so v zvezi gotovo z močnimi silami izvrševani sovražni izvidi med Gar-skim jezerom in izlivom Piave. Posebno važen se jim zdi odsek med Brento in Piavo in sredi tega hriba IV J. a in Asolone. Mogoče je, da bodo Italijani poskusili, da bi se polastili z napadom teh pozicij in si tako ustvarili ugodnejše pogoie za lastna nadaljne podjetja, morda tudi hočejo otežkočiti avsiro-ogr?ko ofenzivo s tega prostora. ITALIJANSKO URADNO POROČILO. 17. maj a. Učinkovit protiogeni in razdevalni ogenj na frontnih od>ekih, kjer je bilo sovražnikovo delovanje izdamo: Ob Tonah.:, v Lagarinski dolini, v VallarsL v asiaŠki kotlini, pri Caval-lu v Brenti in med Cenzonom in Capo Sile. Razpršili smo sovražne oddelke, provzročili v sovražnih črtah eksplozije in požare in zadeli kolone z zalogami. Angleške patrulje so se spopadle s sovražnikom n? asiaški visoki planoti. 3 18. m a j a. V Vallarsi je poskusil sovražnik v prvih jutraniih urah včerajšnjega dne tretiič zaman, da bi zavo-jeval zopet hrib Corno, kateri so naše čete osvojile v noči 10. maja. Dve sovražni koloni, s strojnimi puškami in plamenometi in podpirani po močni artiljeriji, sta napadli naše ooziciie. Prijel jih ie učinkovit zaporni ogenj tako, da sta se morali v neredu umakniti pod jako hudim ognjem naših strojnih in infanterijskih pušk. Dva nlamenometa sta ostala v naših rokah. Hrib Corno se nahaia ves v naši posesti. Nadalini sovražni oddelki so bili z nova z izgubami zavrnjeni na Dossu Alto, (severno pobočie Alfisima), v dolini Brenzella, v zoni Asolona, na gorenjem koncu Or-nica in pri Fenerju. 3 sovražna letala so bila zbita ob srednji Piavi, izmed teh 2 med našimi črtami in tretje v okolici Papadopoli. 10. maja. Na gorski fronti je bilo krajevno bojno delovanje tudi včerai znatno. Na zapadnih pobočjih Montella. kakor tudi severno vrha treh gospodov je naš ogenj gladko zadržal sovražni napadalni poskus. V pokrajini Ada-mella je napadel sovražnik, katerega je podpiral trajajoč artiljerijski ogem". z močnimi silami eno našo izoo=iavlieno postojanko južno hriba Rtabiela. Branitelji so se hrabro vpirali in so zavrnili sovražnika., po nrtilieriii učinkovito podpirani, ki se je moral umakniti, ko ie pustil za seboj okoli 100 mrtvih. V Judikariji ie bila napadena noziciia sovražne postojanke na jugovzhodnih pobočjih hriba Nozzol. Sovražnik ie bil z ročnimi granatami razkropljen. Dobili smo nekaj plena in vjetnikov. Južno Laghi (Posina) ie zadel eden naših izvidni h oddelkov na močno sovražno patruljo in jo je odbil. Severno ^ hriba Grappe so strnili riši drzni voiaki v sovražne črte na pobočjih Čase Tasson, so prizadjali sovražniku izgube in so se vrnili z vietniki. Druga manjša podjetja so bila izvršena z dobrim uspehom, s strani angleških čet iužno Asse, s strani italijanskega i z vidnega moštva v dolini Ornica. Obe artiljeriji s*a se pobijali zlasti živahno v dolini Cor-sa in na asiaški visoki planoti. Na vsej fronti ie vladalo znatno letalsko^ delovanje. Sestreljen ie bil en sovražnikov privezni zrakoplov in 4 letala. Italija išče pomoči pri Ameriki New York. 17. maja. Washington-ski zastopnik >Asociated Brest« brzojavi j a, da je Italija obvestila neobvezno Zedinjene države, da želi, da bi bilo par tisoč mož ameriških čet navzočih na italijanski fronti. VspriČo nemške propagande bi navzočnost teh čet vplivala pomirjevalno na civilno prebivalstvo in vojaštvo. Italijanski listi o avstro - ogrski ofenzivi. Berolin. 17. maja. Italijanski listi menijo, da se bo pričela avstro - ogrska ofenziva koncem maja. Iz železniškega prometa v Italiji in iužni Franciji se da sklepati, da se vrše velika premika- j •nji Italiji in iužni Fran- i Razne volne vesti. Opustitev vzhodnega vojnega ozemlja Izšla je naredba notranjega ministrstva z dne 17. t. m., po kateri se opu sti vzhodno vojno ozemlje, jugozapad no širše in ožje vojno ozemlje ostane še nadalie. Finska. Siockhclni, 19. maja. (Kor. urad.) Poro'ila iz Hc^singforsa ^ pravijo, da Sv/inhufvud noče prevzeti predsedstva finske republike in da se ie izjavil za kor: i'iicijonalno monarhijo. Če bi deželni zbor sklenil ustanoviti republiko na Finskem, ho baie veČina senatoriev odstopila. SocijaHstieniin članom dežel nega zbora se ie naročilo, da naj odlože svoje mandate, češ. da so izgubili moralično pravieo za javno delovanje Socialistični poslanci na Finskem zaprti. Sto*Lliolm. 18. maia. (Kor. ural.) >Afti)!)b^ri'!et-' poroča, da je finska vladi odredila, da se zapro vsi le v deželi bivajoči socialistični poslanci, finskega deCcinega zbora. Tur>ki boji z boliševiki. Carigrad. 18. maja. (Kor. urad.) Tz Baturna poročajo: Po zadnjih poročilih so boljševiki zasedli Derbenstkapon in Peirovsk Boljševiki se trudijo, da bi vzeli def i le Darial, ki leži nW Vladi kavkazom in Tiflisem. Vsled hrabre obrambe Turkov se boljševikom to še ni posrečilo; Po proklamaciji neodv"? nosti Ciskavkazile so pričeli boljševiki Povsod z verio Jiutostio delovati proti Turkom Boljševiki nastooaio nara\ nost br^oVirno proti prebivalstvu, ki se ne more braniti. Zaslišanje bivšega carja. Roiterdam. 18. maia. Troekii ie bil, kj^eor r>orof-a >Dailv Mail<. izvolien v odbor, ki nai v kratkem .mslišj bivšega carja. Obravnava bo v Tobolsku. Sele po sestavi zapisnika bodo sklepali, ali naj bivšega carja prepeliejo v Moskvo ali ne._______ Boji v Vzhodni Afriki. London. 18. maia. (Kor. urad.) Frarno poročilo iz Vzhodne Afrike: A:igle.: ki uradni krogi fo izvedeli te-le podrobnosti o silnih bojih, ki so se vršili dne 5. maja nekako 15 milj vzhodno od Manungpia. kjer se je zbrala preostala, sila, nemških 5et. Maihen oddelek je oni dan presenetil kot predstraža šef generamaioria Kortheva veliko nemško taborišče, vdrl v taborišče ter za-žgal barake. Nemei so izvršili močen protinapad. Angleški oddelek se je na i o umaknil k svoii rezervi. Vefe dan se ie vršil boj moža proti možu, na kar je bil sovražnik popolnoma poražen in se je moral umakniti s težkimi izgubami proti severovzhodu. Nemške čete ie osebno vodil general Lettovr - Forbek. Koncentrično gibanje angleških kolon proti Manunguju traia. Vojaška skupnost med Kitajsko in Japonsko. Pariz, 18 maja. (A g. Hava-.Y >Tempsc poroča, da so aliiraue sile dobile poročilo o dogovoru med japonsko vin do in Kitajsko. Pogodba ima namen, pripravljati voiaško skupno delovanje Japonske in Kitajske, da se preprečijo nevarnosti, ki bi utegnile nastati, ako bi vdrli Nemei, kar bi ogrožalo mir na Daljnem vztoku. Stockriolm. IS. maia. List 2>Dagens Nyheter« pripominja k nameravani vojaški konvenciji, da Japonska stremi naravnost po protekfora.ru nad Kitajsko. Pohod v Sibirijo bi Japonski niii primeroma ne don^šal takih koristi nego polcroviteljstvo nad |£itajsko. nas mM« Iohsl Sofija. 17. maja. (Kor. urad.) Našo cesarsko dvojico so v Rofiji spreioli jako slovesno. Na kolodvoru sta jih pričakovala kraljevič Boris in princ Kiril poleg mnogih civilnih in# vojaških dostojanstvenikov ter nebroi naroda. V kraljevski palači ie cesarja in cesarico slovesno spreiel krali Ferdinand s princesami. Pri svečani pojedini ie napil nriprvo krali Ferdinand in Izražal veselje, da ie sedaj Bolgarska mejaš naše monarhije, kar da bo pospeševalo politični in gospodarski razvitak Bolgarije. V odgovoru je cesar Karel slavil zavezniško zvestobo Bolgarske, ki nai io čimpreje venca blagodaten mir. Cesar ie obiskal tudi bolgarski glavni stan. kjer ga je nagovoril gen^ralisim Je k o v. Cesar ie odlikoval z redovi vse odličnev-o bolgarske civilne in vojaške odličnja-ke, cesarica Žita ie pa podelila zvez-dokrižni red princesama Evdoksiji in Nadeždi. Sofija, 17. maja. (Kor. urad.) Pri dinerju v krsJievsJti palači ie izrekel bolgarski kralj Ferdinand napitnino, v kateri je pozdravil cesarsko dvojico in se spominjal številnih vezi med Bolgarijo in Avstro - Ogrsko. Te zvezi so opravičevale skupno mejo z Avstro-Ogrsko, ki je £=ed~i dosežena. Vsemogočni naj podnira tudi nadalje skupno Cesar Karel je odgovoril z papirnico, poudarjale globoko ganu[je vsled spreiema s strani Njegovega Veličanstva in bolgarskega narodi. Cilj vojne še ni dosežen, ali a trdnim znupa-niem vidim, da so bliža dan. ki po-nlača naše narode za vse trpi jen ie s častnim mirom, polnim blagoslova. L'pa trdno, da se bo prijateljstvo med obema državama vedno boli utrjevalo in postane še boli srčno vsled neposrednega sosedstva. Sofija 19. maja. (Kor. urad.) Cesar Kari. ki je 18. maja v spremstvu prestolonaslednika Borisa odnotoval v bolgarski glavni stan. ie dospel opoldne na kolodvor v Kisfendilu. Tam ga je sprejel bolgarski kralj Ferdinand in generali. Pozdravil ga ie prelekt, nato ie šel sprevod v mesto, kjer je kralj Ferdinand oddelku 5. donavskega polka sporočil, da ie imenoval cesarja Karla za šefa iem polka. Po obedu so odšli cesar, krali in prestolonaslednik v Hisarlik v vilo generala Jekova. Zvečer so se vrnili v Sofijo. Cesarica Žita ie obiskala bolnišnica in šla tudi h grobu kraljice Eleonore. Sprejem na avstro - ogrskem poslaništvu se ie raz-Tj^jBLfii-iap elavie. Zvečer sta cesar jn nja čet v Zgor? . ciji. >SecoIo< poroča, da prihajajo fran- I coske kolonijalne čete na italijansko | cesarica odpotovala v Carigrad. Kralj Ferdinand io podelil avstrijskim ude-ležnikom cesarjevega poseta razna odlikovanja. Železniška konvencija V soboto sta se razglasili dve železniški koncenciji med Avstro - Ogrsko in Romunijo, oziroma med Ogrsko in Romunijo k avstro - ogrsko - romunski gospodarski dodatni pogodbi od 7. maja ^1018. Konvencija govori o napravi novih železniških zvez, o novem železniškem mostu čez Donavo med krajema Co rabi a in Giurgiu, da se dobi zveza z ogrskimi železnicami čez Červeno vežo (Roten - Turn - Pass) in izgradnjo proge Jassv - Pasca-n i za glavno železnico prve vrste. Nadalini členi zadevajo že znane dogovore o povrnitvi železniškega ma ierijala ter iz osebnega, pnliažnega in tovornega prometa pred izbruhom vojne izvirajoče plačilne obveznosti itd. Objavlja se tudi med Avstro - Ogrsko in Romunijo sklenjena pogodba, po kateri Romunska proti letni priznal-nini 1000 levov daje Avstro - Oerska v zakup ladjedelnice v Turn-Severinb z vsemi napravami in poslopji vred. Teh naprav Avstro-Ogr eka ne sme nikdar še naprei dati v za kup kaki drugi državi. Ako Romunska z?.kupne pogodbe ne odpove tri leta prod potekom, velja za podalisano za nadalinih 10 let. Avstro - Ogrska si tudi pridržuje, da deloma ali popolnoma vzarao v zakup otoke Simianu, Korbu in Ostrovumare. Med našo in nemško vlado se le sklenila pogodba, po kateri Avstro-0_Tska najkasneje štiri tedne po podpisu nemško - romunskega miru v ozemlju nad turn - severin^ko ladjedelnico v okviru od Romunije v zakup vzetega okoliša prepusti Nemčiji enako velik del zemljišča, kakor ga obsega dosedanja posebna nemška ladjedelnica, za napravo nove nemške ladjedelnice. Za opustitev dosedanjega nemškega ladiedel-niškega obrata na tem mestu dobi Avstro - Ogrska enkratno odškodnino e," 0.000 mark. Nemška vlada se tudi za veže, da ponudi Avstro - Ogrski lOod-stotno kapitalsko udeležbo pri nemški ladjedelnici v Giurgiu in primerno nad zorstvo v nadzorstvenem svetu. Ta ladjedelnica bo z avstrijskimi in ogrskimi naročili ravnala tako, kakor _ nemškimi. Romunska vlada potrdi to pogodbo v vseh točkah. = Nova večina v državnem zboru? Po praznikih se bodo nadaljevale razprave za sestavo nove delavne večine, v kateri bodo v prvi vrsti zastopane nemške meščanske stranke in poljski klub. Poljaki so od zastopnikov nemško-nacijonalnih strank zahtevali jamstev za izpolnitev svojih zahtev. Te zahteve daleč presegajo jamstveno možnost posameznih strank in segajo celo v področje zunanje politike. Poglavitno prihaja za odgovor na poljske zahteve, od katerih zavisi vstop v delavno večino, v poštev berolinska posvetovanja grofa B u r i a n a. Grof Burian se 24. t. m. vrne iz Carigrada in bo. ko podela svoje agende na Dunaiu nekaj dni pozneje v Berolinu vodil e.ianja o sestavi zveze, pri čemer se bo obravnavalo tudi vprašanje, kako je načeloma rešiti poljske želje. V prvi tretjini iuniia bo grof Burian poljskemu klubu razodel svoja razmotrivanja, nakar bo klub določil svoje stališče napram parlamentu. Obenem bodo tudi delegacije postale aktualne. Ako pojasnila grofa Buriana in Seidlerjevi odgovori zadovolje poljski klub, morejo nemški nacijenalci in krščanski sorijalci računati na pribiižn'o skupino 220 članov, ki bi se jim pa moralo pridružiti še nekaj tucatov drugih poslancev, da se ustvari zadostna večina za nujne državne potrebščine. Ker gre pri tem v odlični meri tudi za ohranitev i^arhmenta, ie upati, da ne bodo samo PWjaki zrn'■"■ni s svojimi zahtevami, nego da se še nadaljne skupine snidejo k pozitivnemu delu v parlamentu. = Okrožja na Češkem. Za 18. t. m. napovedane odredbe o okrožjih zaradi teiniienib težkoč (prav mnogo tabelnega stavka) državna tiskarna ni mogla dogotoviti. Listom se danes ne bodo več dostavile, pač izidejo jutri v drž. zakoniku. Časopisi jih dobe jutri. = Nemška poroči?a 'o »praških vcJeizdajstvIi'.«. Včerajšnja »Grazer Montagszeitong« poroča iz Prage o »praških velcizdajstvih« in sicer iz cenzurnih vzrokov, kakor pravi, samo nastopno: Ves čas narodnega slavja so no-siii udeležniki prepovedane kokarde. Pri cestnih obhodih so peli »fiej Slovani« s podloženim veleizdajskim tekstom. To resem ie pelo občinstvo tudi pri predstavi v Narodnem Divadlu. Do veleizdaiskih dogodkov je prišlo tudi pri demonstraciji pred hotelom »u zlate husvc 17. t. m. Z balkona so se vršili na množico govori, katerih se po določbah tiskovnega zakona ne more priobčiti. Cehi so hoteli 17. znova demonstrirati pa Vaclavskcm namestju, ali policija na konjih je zbrano množico raz-gnala. Cestne demonstracije ponoči na soboto so trajale do 2. zjutraj. V hotelu mi zlate Husv« se je vršil o polnoči meeting, pri tem so govorili Kramar, GJombinski, Stančk, Klofač, Zahradnik in drugi. Razpoloženje je jako razburjeno, ali za pesimistične napovedi ni nika-kega povoda, ker češki poslanci skušajo vplivati pomirjevalno. Vrše se neprestano številne aretacije. Pripoveduje nadalie o slovesni zaprisegi slovanskih žurnaHstov, katere konec je bil zaplenjen. Sotrudnik lista »Prager Tagblatt« ne ve povedati drugega, kakor da se je culturno slavje prevrglo v politične demonstracije. Demonstracije so v petek svečer _9___?te 8YPj višek. V reprezen- | tančni dvorani se je vršil koncert io Je po koncertu ogromna množica spremljala goste v hotel, pred katerim 50 se odigravali prizori, katere opisati bi cenzura ne dopustila. Ker se je pesem »Hej Slovani« s podloženim tekstom pela vedno očitnejše povsod in tudi himne sovražnih držav, ni preostalo druzega. kakor da je policija posegla vmes. Na«; dalje pripoveduje o kongresu žena, ka*j terega se je udeležilo tudi osem Italijan-; skih žena, in o mladinskem kongresu/ na katerem se je povdarjalo. da trehaj zgodovinski pomen slovanstva pretvo-' riti v dejstvo. »Venkov« priobčnje ixvi govore z gosti. Bivši poljski minister.) Glombinski je rekel, da Poljaki še niso1 cel narod, ker so raztrgani v tri dele^j Praktični rezultat praških rx>$vetovarrfl bo ta, da ostane poljski narod v stalni* zvezi s češkim narodom. Navaja nadalje govor drja Concija, ki je izjavil, da^ morajo vsi nenemški narodi skupno na-' stopati. Ljubljanski župan dr. Tavčar pa: je postal v tem nemškem poročilu >srr>, ski poslanec«, ki ne dvomi, da bodo1 Slovani zmagoviti na severu fn na jugu.: — Temu nemškemu poročim se vidi, da*; bi rado veliko povedalo o praških vele-; izdjastvih, ali vse njegovo pripovedo-: vanje se suče pravzaprav Ie okoli pesmf »Hej Slovani-. = AH dobimo v AvstrHo nemško marke? Dunajski »Neues 8-Uhr-BlattcJ poroča, da je v resnih hnancijalnih kro-; gih razširjeno mnenje, da se pristojna; mesta motijo, ako nameravajo opustiti; avstro-ogrsko kronsko veljavo in jo naV mesti ti z nemško markovno vrednostjo^ Me rod a v na oseba poroča imenovanemu listu, da obstoji ta ideja že dalj časa. pa takrat še ni prišla do končnega skTe-' pa. To poročilo se opira najbrž na nedavno konierenco o zvezi, ki v njej. uradno poročilo ugotavlja izrecno, da $e> je tekom razpravljanj obravnavalo tudi^ o globokosežnih gospodarskih vprav šanjih. __ Nove aretaciie v Italiji. Iz Milana: V kraju Ponte Decimo v Genovi le policiia zaprla neko ieklarno in aretirala lastnika in ravnatelje. PodietJeL straži jo vojaki. Ker vzrok oblastvenega ukrepa ni znan. vprašujejo listi, ali ne gre morda tukai za kak nov škandal. r= Besarabsko vprašanje Kijev* 18. maja. Predvčerajšnjim ie dospelai semkaj nota romunskega zunanjega mi-« nistrstva, ki sicer vljudno.pa odločno* odklanja ugovor ukrajinske centralna Rade od 13. aprila proti oriklopitvi Be-sarabije Romunski. Včeraj se je zuna* nje ministrstvo o tem posvetovala — Saško - litevska personalna tmJk ia. D r a ž d a n e. 18. maia. S a S k oj dvorno ministrstvo ao ie doslej« v utemelieni obliki izreklo za namerah vano rešitev saško - litevskesra probles ma. Tudi saški kralj se ne odtegne po* nudbi deželnih zastopnikov z Litve. . = 105 mirovnih zborovanj na An* gleskem Iz Rotterdama: >Daily Mail« poroča, da ie bilo za binkoštne praznike sklicanih na Ajigleškem 105 ndrovnilf zborovanj, na katerih se 1e zahtevalo^ da se dela za dosego sporazumnega mk m. V Londonu ie bilo 18 takih' zboroV vanj. . > ■st Volitve na Portugalskem. Im Lissabone 19. maia. (Kor. orad.) Preia-kušenie volitev v zakonodajne korporacije ie končano. Razmerje le? 108 republikanskih, 39 monarhlstionlh . in 8 katoliških poslancev ter 27 republikanskih. 7 monarhističnih in 9 katoliški senatorii. . ' • sz Clemeneeau proti novi zima] vojni. Iz Ženeve 18. maia: Napram ĆU lavski deputaciji, ki se ie zglasila nj Clemeneeau, da prepreči, da bi mora francoski vojnoindustrijalnl delavci na fronto in bi Jih* nadomestili ameriSki delavci, ie iziavil Clemeneeau na naj-odločnejšl nacUn, da bo francoska vla« da storila vse, da prepreci novo zimsko vojno. nevne vesti. — Rdeči kri_. 8 častnim znakom 11. razreda z voino dekoracijo Rdeče-ga križa so odlikovani gg.: župnik Jožef Potokar, Tržič; davčni npraviteli Franc Bervar. Postojna: davčni upravitelj Jakob Droll, Postojna; davčni kontrolor Ivan Tome Ilirska Bistrica.! obratni vodja električne železnice Anton Miiller, Ljubljana; zobozdravnik Gton Sevdl. Ljubliana; skladiščni pred-stonik južne železnice Ivan Verstov«-šek, Ljubljana. — Odlikovanja pri iužni Železnici. Z vojnim križem za civilne zasluge 3* razreda ie odlikovan višii revident Iv. M a n f r e d a . z vojnim križem 4. razreda prožni mojster Ivan Gregorc, oficiianHnja Josipina ŠircelJ in železničarja Pavel Samotorčan iri Ivan Starman, vsi v Ljubljani. — Učiteljstvo na Kranjskem je rea omilovanja vredno! Bližamo se Jnnf-i u. a še zdai ni nakazanega vinarja državne draginjske doklade za 1. 1918. za te uboge trpine, dasi je bilo nrbi et orbi naznanjeno, da se to zgodi gotovo do 1. maia. Ali ni to prava sramota i i brezsrčnost? Ob čem naj pa ti^ bedni ljudje žive? Mar ob milosrčnosti kmetov? Vse kaže. da gremo kritičnim, časom nanroti! žalostno, a resnično I — Politični razgovori o programa J. D. S. se nadaljujejo v sredo 22. t. m. ob 8. uri zvečer. . — Jutri v sredo popoldne ob H6. uri se vrši seja moškega in ožjega dam-skega slovenskega odbora za vojne invalide v Dobrodelni pisarni. Poljanska cesta št. 4. — Izpred porotnega sodiSca. Da> nes se ie pričelo drugo porotniško zasedanje, ki bo trajalo 5 dni. Obtoženih je 5 oseb radi tatvine, 1 radi goljufije, 1 zaradi detomora in 2 zaradi uboja In težke telesne poškodbe. — Begunski čevlil Begunci, kf stanuieio v Ljubljani, se lahko vpišejo za čevlje in sicer za Št. 24 do 38, 44 in 46 v sredo. 22. maia dopoldne od 8. do 12. ure, dokler bo kai zaloge. Vsak begunec mora priti osebno in prinesti s sebej plačilno polo. — Potrebno seno za prihodnje leto. Vsak kdor ie primoran seno za svoto živali kupovati ali — če ga premalo pridela — dokupovati, nai se nemudoma obrne na deželno mesto Stran 4. Mm, ■ . i SLOVENSKI NAROD*, dne 21. maja 1918. i 13. stev bddelek za seno in slamo v Ljubljani, in nai naznani število in vrsto živine, ki jo redi, in množino sena in slame, ki jo potrebuje in jo želi kupiti. To velja za vse posestnike konj.kakor tudi druge živine. i — S potresne opazovalnice. Sinoči so vsi instrumenti tukajšnje potresne opazovalnice zaznamovali katastrofalen potres, kateremu je sledil kmalu drugi. Pričetek prvega ob 10.45.25. Pri-.cetek drugega ob 16.53.2S. Kazdalja nad 6000 km. j — V Bukovini poslujejo zopet poštni uradi: Brodek v Bukovini, Ka-menka v Bukovini in Uvdesztv za pi-semskopoštni promet. Mihowenv. Ru-;ska Moldawvcia za pisemsko pošto, denarni promet, promet z vrednostnimi pismi in za omejeni promet z zavitki, Crnovice 5, Kapukodrulu in TVatra ;Molda"wycia za pisemskoooštni in denarni ter za promet z vrednostnimi pismi. Petroutz pri Itzkanvh za pisemsko ^pošto in za omeieni promet, Eisenau in ;Strojesztv za denarni promet in za omejeni promet z zavitki. Hlvnicia za pi-semskopoštni in poštnonakaznični promet. |5 — Poštni promet s Finsko. Od se-,'dai zanaprej so lahko pošiljalo tudi blagovni vzorci na Finsko čez Nemčijo in Švedsko. Pristojbine so one svetovnega poštnega društva. Umrla ie v Črnomlju ga. Katarina F a b i a n. N. p. v m.! Iz predilnice v Litiji so odnesli neznani vlomilci več jermenov in drugega blaga v vrednosti nad 6000 K. Znana »Johanca iz Vodic« je bila te dni v Celju aretirana. Hotela je tudi tam delati >čudežec, pri tem pa ie zagrešila tudi nekaj tatvin. Glasbena šola. V učilišču za glasbo in dramatsko umetnost, ravnateljstvo Lutvak - Patonav na Dunaju, IV. Mtihlgasse 30, se prične pouk šolskega leta 1918/19 za klavir, petie, violino, čelo, orgle, kitaro, tečaji za državni glasbeni izpit, dalje za predstavljajočo umetnost, opero, opereto in gledališko igranje in sicer septembra. Za zunanje učenke internat. Prospekt proti vpoši-ljatvi znamke. Kino Ideal. Spored za danes, torek, 21. maja: »Nevidne roke«. Interesanten detektivski film v 4 dejanjih. Sestavil AVilliani Hahn. Poleg tega: »Natakar, plačat !« učinkovita burka v 2 dejanjih in najnovejša poročila z bojišč. Ta spored ostane do četrtka 23. maia ter ni za mladino. Zadnja predstava vsak dan s prvovrstnim gledališkim orkestrom. V kratkem sijajni film: »Bodi luč! II. del.« Kino Ideal. Na Šmarni gori med vrhom in studencem ob vznožju, po romarski poti, fe bil zgubljen na Binkoštni ponedeljek popoldne temnosiv deški suknjič. Polteni najditelj naj ga blagovoli izročiti, 7>roti dobri nagradi v Ljubljani, Šelen-burgova ulica 5. II. pri dr. Žirovniku. Izgubila se io včeraj zvečer srebrna ženska ura. Pobral io je pri Ljudskem domu neki mlad vojak. Ker je dotični vojak znan, se prosi, naj jo prinese na policijski urad, drugače se bode sodnijsko postopalo. Zgubil se ie na cesti za južno železnico v bližjni >zelene jane< črn boa iz marabu. Kdor ga ie našel, naj ga blagovoli prinesti na Stari trg št. 11 a. desne stopnice I. nadstr., kjer bo dobil dobro nagrado. Dežnik, ki je bil v petek odnesen v unijonski kleti, se dobi v našem uredništvu. Aprovizaciia. + Meso na zelene izkaznice B št. 1 do 1200. Stranke z zelenimi izkaznicami B št. 1 do 1200 prejmejo meso po znižani ceni v sredo dne 22. maja v cerkvi sv. Jožefa. Določen je tale red: od 1. do pol 2. št. 1 do 120, od pol 2. do 2. št. 121 do 240, od 2. do pol 3. št. 241 do 360, od pol 3. do 3. št. 361 do 4S0, od 3. do pel 4. št. 4S1 do 600, od pol 4. do 4. št. 601 do 720, od 4. do pol 5. št. 721 do 840, od pol 5. do 5. št. 481 do 960, od 5. do pol 6. št. 961 do 1080, od pol 6. do 6. št. 10S1 do 1200. 4- Meso na zelene izkaznice B št. 1201 do konca. Stranke z zelenimi izkaznicami B št. 1201 do konca dobe meso po znižani ceni v sredo dne 22. t. m. popoldne na Poljanski cesti št. 15. Določen je tale red: od 1. do pol 2. št. :201 do 1320, od pol 2. do 2. št. 1321 do 1440, od 2. do pol 3. št. 1441 do 1560, od pol 3. do 3. št. 1561 do 1680, od 3. do pol 4. št. 1681 do 1800, od pol 4. cfo 4. št. 1801 do 1920, od 4. do pol 5. št. 1921 do 2040, od pol 5. do 5. št. 2041 do 2160, od 5. do pol 6. št. 2161 do 2280, od pol 6. do 6. št. 2281 do konca. -4- Izkaznice za ubožno akciio. Mestna aprovizacija naznania. da se te- kom tega tedna do vštevši sobote ne izdajajo duplikati, ne izstavljajo nove izkaznice in se tudi nobene izkaznice ne prepiše. Goljufije, ki so se vršile ves čas pri vsem razdeljevanju živil in mesa, so primorale mestno aorovizacijo, da je sklenila ustaviti začasno nadaljno izdaianie izkaznic. t Sladkor in kavina primes za III. in IV. uradniško skupino. Stranke z izkaznicami III. in IV. uradniške skupine prejmejo sladkor in kavino primes v sredo, dne 22. maja pri Muhleisnu na Dunajski cesti, in sicer: III. uradniška skupina od 8. do 9., IV. uradniška skupina od 9. do 10. Stranke dobe za vsako osebo V* litra kristalnega sladkorja in lU kg kavine primesi, kar stane skupaj 1 K 50 vin. Prinesite s seboj drobiž in dovolj velike lonce za sladkor. t Sladkor in kavina primes na rumene izkaznice D. Stranke z rumenimi izkaznicami D prejmejo sladkor in kavino primes v torek, dne 22. maja pri Muhleisnu na Dunajski cesti, in sicer od 2. do 3. št. 1—200, od 3. do 4. št. 201—400, od 4. do 5. št. 401 do konca. Stranke dobe za vsako osebo % litra kristalnega sladkorja in V* kg kavine primesi, kar stane skupaj 1 K 50 vin. Prinesite s seboj drobiž in dovolj velike lonce za sladkor. ._a.________ Pristopajte k Jemst! Mfi". Članarina 8 K, ustanovnina 200 K ftazne sMA * Ententna zračna služba. Francija, Anglija in Italija proučujejo načrt za aviatično službo na progi London-Pariz - Niča - Brindisi. • * Najdaljša ulica na svetu. V New Yorku je ulica Broatwai, ki ie dolga 26 angleških mili t. i. okoli 16 km. V tej ulici se nahaia okoli 8000 ogromnih poslopij. Ta ulica ie najdaljša na svetu. * Gozdovi. Od vse zemske površine spada 27 % na gozdove t. i. kakih 30 milijonov kms. Od teh ima F/vropa 8 milijone. Azija 9, Afrika 6. Amerika 8, Avstralijo 2, Bosna, Srbiia in Finska imajo v Evropi največ gozdov, naj-mani jih ima Holandija. * Birmanskih botrov ni treba. V razglasu, naslovljenem na Dunajčane se objavlja, da ni več treba pri birmi botrov in birmanoi lahko pridejo k birmi brez botrov. To se je zgodilo najbrž zato, ker ie čimdalje večje pomanjkanje radodarnih botrov. * 251etnica Poznanske sokolske organizacije. Pred par dnevi se ie vršil na Poznatiskem shod delegatov zveze tamkajšnjih sokolskih ednot, da so proslavili 251ernico obstoja poznan=k sokolske organizacije. Pred vojno bito 291 sokolskih iednot z 12.042 člani, sedaj jih ie 131 s 3971 člani. Po voini bo seveda število zopet raslo. Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«. se sprejme pri — J. Bonaci Čopova cesta Z6 . 2370 (Gospodarski odsek upravičenih pese-stnikov Jesenice odda v najem v planini Rcžca za dobo pet let na javni dražbi v nedeljo, 26. maja cb 3. uri pop. v gostilni J. Klinsr št. 17, Jesenice. Modro volneno ite (mirovno blago) se da v zameno xa barvasto poletne. Poizve se: M rila Terezije cesta št. 6. I. (od 1 — čJ ure popoldne). 2414 gy Kupim (Porjč) na pol pokrit, nov ali dobro ohranjen, primerne teže Ponudbe na Ivana SrpbotnjaK, Sv. jurij ob Taboru, $a° 2412 všnjska dolina. j. Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem so-sodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naša nad vse ljubljena in nepozabna soproga, oziroma mati, gospa po daljši mukapolni bolezni, previđena s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspala danes, dne 17. maja ob pol šesti uri zvečer v 43. letu svoje starosti. Pogreb nepozabne rajnice se vrši v nedeljo, dne 19. maja ob 3. uri popoldne. Črnomelj, dne 17. maja 1918. Žaleča rodbina« • - : V globoki žalosti naznanjam, da je moj soprog, gospod Tonil nadsprevodnžk j&ažne železnice v pokoju v nedeljo dne 19. t. m. ob pol 1. ponoči izdihnil svojo blago dušo, in bil v pondeljek dne 20. t. m. pokopan na pokopališču pri Sv. Križu. Pri tej priliki izrekam prisrčno zahvalo vsem, ki so s sočutjem lajšali bol v dneh žalosti in tuge in vsem, ki so dragega pokojnika spremili k zadnjemu počitku. Ljubljana, dne 21. maja 1918. Marija Vamberger- 985 Zahvala. Za premnoge dokaze iskrenega sočutja povodom smrti našega srčnoljubljenega nečaka in bratranca, gospoda rovška izrekamo tem potom našo najprisrčnejšo zahvalo. Osobito se zahvaljujemo ravnateljstvu filijalke Ljubljana Češke industrijalne banke, darovateljem krasnega cvetja ter vsem, ki so spremili nepozabnega pokojnika k njegovemu prezgodnjemu grobu. V LJUBLJANI, dne 20. maja 1918. 2417 Žalojoči ostali. Komptooristinjo vešča slovenskega in nemškega jezika in pisave SO išče. Ponudbe s spričevali in zahtevami na F. J. ROSET, Zagreb, Ilica 5- 3420 SLO VODO in vino razpošilja 1768 a. Oset p. Guštanj Koroško. dozori v šestih tednih. Kg stane 19 kron in se dobi v trgovini s semeni Sever & ko. preie Peter Lasnfik, Ljubljana Predam trpko! ž?anjarno, gospodarska poslopja, skladišča v mestu Metlika, 15 minut do železn ške postaje, na glavnem trgu trgovina svetovno znana, renomirana, z nekaj orali zemlje, dva velika sadna vrta, 4 vinogradi, zrele hoste, hrasti, smreke, akacije, kostanji. — Polovico kupnine lahko ostane vknjižene. Proda se radi starosti. Natančno pove lastnik F. Skušek, Ljubljana, Šublčeva ulica 3. rfa&srasstll© MILA za pranje perila, izborno peneče in cre'-r> dišeč, 1 zavoj 32 kosov K 18. . Toaletno milo s finim vonjem, roza barve, 1 zavoj 24 vel. kosov S 18.—. Razpošilja do .povzetju. Pri večjem naroČilu naj se pošlje polovica zneska naprej. Najmanj se more naroČiti en zavoi vsake vrste Izvozno podjetle M. Jflnfcer v Zagrebu at 15. Petrin jska ulica 3., III , telefon 23-27. 2178 MSSE&IA PREVEZA zdravniško priporočena Varuje pred prehlaie-'ijem, dobro vsesava, * pije, komodna in praktična, varčuje perilo, se dobro pere ter ostane vedno mehka. Kompletna garnitura E 12'-—, 18*—, na leta trpežna K 24*— 30, najfinejša pa S 38.— In S 42*— Poito 95 vinarjev. V varstvo žensk izmivalni aparat 40'—, 451— K. Po-šiljatev diskretna. — Hig'jen. blaga trgovina 81. Potokv Đona], VL Stlegaauasse 15. 1199 Občni zbor registrovane zadruge z neom. zavezo se vrši dne 20* mala 1018 popoldan ob 3. ari ▼ hranlL prostorih. DNEVNI RED: Poročilo načelstva. 2411 . Poročilo nadzorstva. 3. Odobrenje računskega zaključka za leto 1917. 4. Volitev dveh odbornikov. 5. Slučajnosti. Načelstvo. PRODAJALKA:: se sprejme tako?. Ponudbe na modno imovino H enda v LJubljani. 2379 Stanov s 3—4 sobami in pritiklinami iščem za avgustov termin sli za iako*. Najraiše ob periferiji mesta Posredovanje se nagradi. — Naslov pove upravništvo »Sloven. Naroda«. 2388 Spretni mimiki za prodajani e zajamčeno čistih zavitih dišav se iščejo proti dobri proviziji. 2408 Reiohmann, živila na debelo, Tspllce, Češko, Schlangenbad-strasse 22. Konjak Vino Pri starostni oslabelosti:: želodčnih težavah in prebolelosti je star vinski konjak pravi poživljevalec. Razpošiljajo se že 4 pollitrske steklenice franko z zabojem vred za K 88.— beli in rdeči burgun-dec od 56 litrov naprej liter E 6.8°. — Benedikt Hertl, grasčak na graščini Gallč pri Konjicah, Štajersko. (iz koščakov) en gros za uniforme ln civil zaponke, kavlji, poglice (aftlje) gumbi na zapono (DiuckknSpfe) patentni gumbi VI-1181 Rudolf Bodenmiiller, Ljubljana, Stari trg štev. 8 Učilišče za gtt in drait. iihosi Ravn. Lutwak-Patonav, Dunaj, IV., Muhlg.30. Vse stroke glasbe in predstavljajoče umetnosti. — Javna predvajanja. Prvovrstna nameščanja gojencev. Tečaj za glasbeni državni izpit s pripravljata, razredom a manj napredujoče. Vsako leto okoli \b državno preizkušenih gojencev. Igralska, operna in operetna Šola z odri za vajo. Specialni teJaj za predavamo in govorniško umetnost za nepoklicne učence. Preizkušene prvovrstna učne moči. pouk v razredih, privatni, večerni in počitniški tečaji, internat za zunanje učence. — Prospekti zastonj. 2107 Kupujem: les za jame od 12 cm naprej na mt mehak okrogel les, smrekovo lubje \lansko in le-čreslo / tošnje Sa^J" }od 10 cm naprej Prosim ponudbe s skrajnimi cenami, množino in navedbo roka za oddajo 1745 Vinko Vabič, Žalec, 8 Spodnje Štajersko. Kuiantno poslovanje. Takojšnje plačilo proti duplikatom. Tesar'e m salzarie proti dobremu plačilu (za hrano in stanovanje skrbi eno) sprejme ANTON S T E I N 3 It. Ljubljana, Jeranova ulica či. 11. 175 Trgovski pomočnik vojaščine popolnoma prost, z večletnim spričevalom. icZi menjati mesto kot vodja v već?o trgovino z mešanim blagom. Vprašanja pod „Invalid 27 2409" na upravn. »Slov. Naroda«. Odda se inteligenten 13 leten dečke (realec) v trgovino. Več pove dr. Demšar, Ljubljana, Prešernova ul. Za takojšnji vstop se isue starejša v trgovino z mešanim blagom. Izurjena mora biti sosebno dobro v železninski stroki ter rezanju Šip. — Naslov pove upravništvo »Sloven. Naroda«. 2387 Prazne vreče vsake vrste in suhe gobe kupuje vedno in v vsaki množini ter plačuje po najvišjih dnevnih cenah trgovska firma J« KuSlan, Kranj, Gor. Isto-tam se sprejme trgovski uienec. h vrsie, dvakrat, trikrat in štirikrat vezane razpošilja tvrdka 2351 Jakob Vatoveci Trst. zaupnega, poštenega in veščega vsem poslom v vinogradu, vojaščine prostega, lsćem za avoje posestvo v Letovanlckom vrhu pri Slsku na Hrvatskem, obstoječe iz 5 oralov vinograda, 15 oralov njiv in 10 oralov vinograda. — Ponudbe na: Radko Sraker, Slsak, Hrvaško. 2421 Brivskega vajenca sprejme takoj: J. Kovačevl6, Spod. Šiška itev. 160. 2401 Sprejme se g vsa domaČa Bw» j dela v trgovini — ►•^■H Naslov pove upr. Slovenskega Naroda«. 2405 Dva nova irna žalna damska klobuka se prodasta pri g. T ur k, Dolenjska cesta stav. 18 n. 2403 -w Išče se JMl : JERMENAR: proti dobri plači. — Kje, pove uprav. »Slovenskega Naroda«. 2402 kei sadni mošt prodaja v večji množini tvrdka Anton Huslan, Ljubl1ana9 Karlovska cesta _ štev. 15._179 $0"Dve dami bi radi prevzeli~JpQ| gostilno no račun v kakem prometnem kraju. Ponudbe na upravništvo »Slovenskega Naroda« pod ..gostilna 2406*'. pripravne za mlenje vseh vrst žita prodaja komad po 75 K Adol! Oppen-helm, Morav. Ostrava, Brucken-gasse 13. 2352 Mirna stranka brez otrok išče za avgust ali november lepo stanovanje obstoječe iz 4—5 sob in vseh pritiklin. Ponudbe pod „M. R. 372 2384" na upravništvo »Slovenskega Naroda«. blagajnica rka se sprejuss pri 2373 SHler & Vefova, Llubliana. Srbečico, hraste, lišaje odstrani prav naglo dr. Flesch-a izvir, postav, varovano „SKABA-FORM" rujavo mazilo. Popolnoma brez duha in ne maže. Poskusni lonček K 230, veliki K 4*—, porcija za rodbino K 11-—. — Dr. L Flesch's Kronen-Apotheke (6yfir), Raab Ogrsko. ■- Zaloga za Ljubljano in okolico: Lekarna „prl zlatem jelenu", Ljubljana, Marijin trg. bSO 5£jr Pozor m varstvene roamkn „ssabaform" fuj mnmiiimiiji ^g^%88žžžž^^ muiiiiiliillilj f i I II I I ŠOLALI -9 = I J Injonna z posrbim napirj8m.dnjftazoine!eno zavezo SsybuscoJUbc§t» fy = IIIIIIHlItlllUlI i m 1111111 • r 1111 t 11 ii Nainanilo. Cenjenemu občinstvu javljam vljudno, da sem se s svojo gostilniško obrtjo s Sv. Jakoba trga preselila na Krakovski nasip št. 18. Zahvaljujem se vsem svojim p. t. gostom za obisk in se priporočam v nadalje. Točim pristno belokranjsko vino in pikrtana. Dobi se tudi vedno kaj prigrizka. — Cene zmerne« Marija Zupan, 2404 gostilničarka, Ljubljana, Krakovski nasip 18. -9 BU 5762 897^930247^5 QM