YU ISSN 0040-1978 l^ETO XXXIV., ŠT. 42 Ptuj, 29. oktobra 1981 CENA 6 DINARJEV GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA IZ VSEBINE Spremembe urbanističnega načrta (stran 3) Povsod prisrčno sprejeti (stran 4) Nova generacija mladih vojakov (stran 5) Iz naših krajev (strani 8,10 in 11) Telesna kultura in šport (stran 13) Novi predsednik predsedstva CKZKJ Prejšnji torek je bila v Beogradu seja predsedstva centralnega ko- miteja ZKJ, ki jo je vodil doteda- nji predsednik Lazar Mojsov. V skladu s poslovnikom o organi- zaciji in načinu dela predsedstva CK ZKJ je bil za novega predse- dnika predsedstva CK ZKJ do XII. kongresa ZK Jugoslavije iz- voljen član predsedstva: DUŠAN DRAGOSAVAC. Lazarju Mojsovu je predsed- stvo izreklo priznanje za uspešno opravljanje dolžnosti predsedni- ka predsedstva CK ZKJ v enole- tnem mandatu, novemu predse- dniku predsedstva pa so zaželeli pri delu kar največ uspeha. Dušan Dragosavac je bil rojen leta 1919 v Vrhovcu pri Gospiču v SR Hrvatski. Član KPJ je od leta 1942 in je nosilec partizanske spomenice 1941. Med NOB je deloval predvsem v Liki, po osvoboditvi pa je opravljal več odgovornih dolžnosti v SR Hr- vatski. Leta 1979 je bil izvoljen za sekretarja predsedstva CK ZKJ. Po končani pravni fakulteti v Za- grebu in višji partijski šoli »Djuro Djakovič« v Beogradu, je na za- grebški univerzi še doktoriral iz ekonomskih ved, poleg tega je ugleden publicist in je nosilec več visokih odlikovanj. Du^an Dragosavac, predsednik predsedstva CK ZKJ do 12. kon- gresa ZKJ OB DNEVU VARČEVANJA šE SMO BOGATI... V preteklem obdobju so delovne organizacije v ptujski občini sprejele precej obetavnih stabiliza- cijskih programov, v katerih so sprejele obveznosti za varčevanje na vseh področjih. Kako so bile pri tem uspešne, kažejo najbolje obra- čuni dohodka za prvo polletje leta 1981. S sprejemi stabilizacijskih programov smo se obvezali za gi- banje vseh vrst porabe v okviru dohodka. Uspešnost, bolje neus- pešnost, pa dokazujejo nekateri indeksi, .kot: rast dohodka, ki ima indeks 130, porabljeni material indeks 147, porabljena energija indeks 163, izdatki za dnevnice in službena potovanja v inozemstvo 161, izdatki za prevozne stroške za službena potovanja v tujino 126, izdatki za boleznine 131, izdatki za delo prek delovnega časa 119 indeksnih točk in podobno. Omenjeni podatki kažejo na nestabilizacijsko obnašanje. Prav v teh kategorijah stroškov so naše največje rezerve. Ce bi zmanjšali porabo energije za 1 odstotek, bi prihranili okrog 4 milijone dinarjev, 1-odstotno zmanjšanje porabe surovin bi prineslo 39 milijonov dinarjev, zmanjšanje bolezenskih izostankov za 10 odstotkov bi prineslo 2 mili- jona dinarjev, zmanjšanje dnevnic za 10 odstotkov prav tako 2 mili- jona dinarjev, samo zmanjšanje porabljenih sredstev za 1 odstotek bi pomenilo prihranek na 96 mili- jonih, dinarjih v prvem polletju oziroma 192 milijonov dinarjev v vsem letu. Da bi to dosegli je pot- rebno, da vsak na svojem delov- nem mestu ravna in se obnaša ta- ko, da s svojim delom sam prihra- ni na stroških poslovanja in pa, da drugim pomaga, da lahko zmanj- šajo svoje stroške, s tem pa pri- speva k povečanju družbenega dohodka. Zavedamo se, da je preskrba z raznimi oblikami energije težka, vendar ostaja naše obnašanje nespremenjeno. §e vedno imamo med delovnim časom vključene stroje, čeprav na njih ni delovnega procesa. Na probleme varčevanja bi morali gledati tudi s širšega družbeno gospodarskega vidika, da bi lahko vrednotili posamezne oblike varčevanja, kot primer: za izdelavo kg papirja je potrebno podreti precej dreves. Glavni smoter pri tem bi moral biti usme- rjen v ohranjanje naravnega bo- gastva in s tem tudi surovine, če- tudi je dinarski učinek tega varče- vanja minimalen glede na ceno odpadnega papirja. Podobno je s stroški razsvetljave in kurjave. Varčevanje s časom v cilju bolj- še delovnega izkoristka časa zahte- va od organizatorjev dela, da pra- vočasno določijo dela in naloge neposrednim izvajalcem, da poskr- bijo za pravočasno pripravo stro- jev in materiala, ker s tem prepre- čijo ,,mrtvi hod" strojev ter omogočijo izvajalcem večji delovni učinek in s tem posredno vplivajo na večji dohodek. Na področju skupnih služb še obstoje velike možnosti prihran- kov z racionalizacijo pretoka dokumentacije, informacij in večjo delovno disciplino. Za skupne službe je bilo v polletju letos vpla- čano kot prispevek za 60 milijonov dinarjev več sredstev kot v pretek- lem letu in so ta sredstva za 9 indeksnih točk naraščala hitreje kot dohodek. Ce bi upoštevali da mora rast biti teh sredstev uskla- jena z rastjo dohodka, bi bilo pot- rebno za skupne službe vplačati za 14 milijonov dinarjev manj sred- stev. Varčuje tudi tisti, ki naloge op- ravlja točno in pravočasno. Tako ažurno knjigovodstvo zmanjšuje potrebo po dodatnih obratnih sredstvih in s tem vpliva na zmanj- šanje izdatkov za obresti, za katere. je gospodarstvo v prvem polletju letos odvedlo 122 milijonov dinar- jev ali za 44 milijonov več kot v prvem polletju leta 1980. Omenje- ni izdatki beležijo za 26 indeksnih točk večjo rast kot je znašala rast dohodka. Ta rast gre predvsem na račun kratkoročnih kreditov, če-^ prav se fizični obseg proizvodnje ni toliko povečal, da bi opravičil tako zadolževanje. Podatki iz polletnih obračunov gospodarjenja tudi kažejo, da pogosto varčujerrip na nepravem mestu. Primer: stroški za varstvo pri delu, ki letos beležijo 8 milijo- nov dinarjev, na drugi strani pa boleznine, ki gredo v breme DO, 18 milijnov dinarjev! Za nadurno delo je bilo porabljenih 11 milijo- nov dinarjev, za pogodbeno delo 10 milijonov dinarjev. Znano pa je, da je veliko obolenj posledica nezadostne zaščite pri delu, kolik- šen pa je izpad dohodka, to. je vprašanje zase. Za potrebe tekoče- ga raziskovalnega dela je bilo porabljenih 6 milijonov dinarjev, ob tem pa ugotavljamo, da ni ust- reznih proizvodnih programov, predvsem za izdelke, ki smo jih in še dobivamo iz uvoza. Ugotovitve, ki jih ni malo, zah- tevajo, da ponovno pregledamo sprejete stabilizacijske programe ter varčevalne programe. Ce bomo v teh prizadevanjih konkretni, po- tem bo odpadel marsikateri pro- blem, s katerim se delovne orga- nizacije danes dnevno srečujejo. Ivo Granda O samoprispevku in ekonomski stabilizaciji v prvi polovici prihodnjega meseca, točneje 10,in 11. novembra.^^se bodo sestali delegati vseh treh zborov ptujske občinske skupščine — družbenopolitičnega zbora v torek 10., zborov krajevnih skupnosti in združenega dela pa v sredo 11. novembra. Največ pozornosti bo veljalo predlogu sklepa o razpisu referenduma za drugi občinski samoprispevek za sofinanciranje načrtovanega programa gradnje šolskega prostora v občini Ptuj in uresničevanju ekonomske stabilizacije. Beseda pa bo tudi o spremembi proračuna občine za leto 1981, pripravi in sprejemu dolgoročnega plana občine, spremembi urbanističnega načrta mesta Ptuja, prepovedi prometa in parcelacije nekaterih zemljišč ter o spre- membah odškodnin zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zem- ljišč. Na dnevnem redu so tudi nekatera imenovanja in volitve, i kotar PRIPRAVE NA REFERENDUM ZA SAMOPRISPEVEK Do 5. novembra neposredno z občani Minuli teden so se v ptujski občini nadaljevale aktivnosti v zvezi s pripravami na referendum za drugi občinski samoprispevek za financiranje načrtovanega programa gradnje šolskega prostora v občini. Bili so posveti s predsedniki svetov delovnih skupnosti in rav- natelji osnovnih šol; z direktorji, predsedniki delav- skih svetov in osnovnih organizacij sindikata iz OZD, ter s predsedniki skupščin in svetov skupščin krajevnih skupnosti z območja celotne občine. Na posvetih so podrobneje razpravljali o progra- mu gradnje šolskega prostora — v skladu s tem, kar je zapisano v srednjeročnem planu družbeno ekonomskega razvoja občine Ptuj do leta 1985, ta plan pa so delovni ljudje in občani po široki javni raz- pravi tudi enotno sprejeli. Prav zato danes ne sme biti pomislekov, ali bo referendum uspel ali ne, saj smo se za to smer zavestno že odločili, referendum za občin- ski samoprispevek pa pomeni le eno od nalog pri ures- ničevanju začrtane poti. To vodilo so potrdili tudi vsi navedeni posveti, če- prav so ob tem nekateri udeleženci tudi kritično ob- ravnavali dosedanje delo na tem področju, opozarjali na razne slabosti, ki jih v naslednjem 5-letnem obdob- ju ne smemo ponavljati. V teh razpravah je bilo tudi nekaj posamičnih interesov in lokalnih gledanj. Ob vsem tem je treba znova poudariti velike Uspehe, ki smo jih dosegli s sedanjim samoprispev- kom. Pridobili smo nad 10.000 kvadratnih metrov osnovnošolskega prostora (novi osnovni šoli v Mar- kovcih in v Trnovski vasi, na novo ustanovljena OS Olga Meglič, ki je dobila prostore v dotedanji gimnaziji in OS dr. Ljudevita Pivka, ki ima prostore v Zgradbi prejšnjega centra gospodarsko upravnih šol), ter zgradili in opremili nad 12.500 kvadratnih metrov prostora za srednje šole, ki jih združuje center srednje- ga usmerjenega izobraževanja. Brez samoprispevka vsega tega ne bi bilo in si niti zamisliti ne moremo kak- šne razmere bi danes imeli v šolstvu, če se pred petimi leti ne bi zavestno odločili ZA samoprispevek. Sedaj gre za to, da začeto delo nadaljujemo, da do- gradimo center srednjega usmerjenega izobraževanja z objekti, ki so za normalno šolsko delo nujno potrebni in da v okviru materialnih možnosti gradimo tudi osnovnošolski prostor. Podrobnejši prednostni red gradnje bo še določen. O vsem tem teče podrobna raz- prava na sestankih z delovnimi ljudmi in občani po na- seljih in vaseh ter soseskah in hišnih svetih v okviru krajevnih skupnosti; na članskih sestankih posamez- nih družbenopolitičnih organizacij ter v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in samouprav- nih skupnostih. Vsi ti sestanki morajo biti končani do 5. novembra. Sočasno teče razprava tudi v delegacijah za zbore skupščine občine Ptuj, kjer je v razpravi predlog skle- pa o razpisu referenduma. Tako bodo lahko delegati na sejah zborov skupščine občine Ptuj, ki bodo 10. in 11. novembra resnično izražali voljo svojih volilcev, saj je bila vsebina sklepa obravnavana in potrjena v vseh sredinah, ki ji pravimo — delegatska baza. Kljub temu se moramo zavedati težkega gospodar- skega stanja, ki se odraža tudi na življenjskem stan- dardu delovnih ljudi in občanov. Prav zato je toliko fMDtrebneiše nenehno politično delo, pojasnjevanje in prepričevanje, da se bo na dan referenduma velika večina delovnih ljudi zavestno izrekla za nadaljnjo pot našega razvoja, ki smo si ga začrtali v pjanskih dokumentih. FF V soju svečk Na mestnem pokopališču v Ptuju bo v soboto 31. oktobra ob 9. uri dopoldan osrednja žalna komemoracija, ki jo pripravlja občinska kon- ferenca ZSMS zostalimi družbeno-političnimi organizacijami občine. V kulturnem programu bodo ob tej priložnosti nastopih pionirji OŠ Olga Meglič in komorni pevski zbor Ptuj ter godba na pihala, zbranim pa bo govoril dr. Mitja Mrgole, podpredsednik SO Ptuj. Udeležba na žalni slovesnosti bo le skromna pozornost vsem padlim in vsem. ki jih ni več med nami, je na pa njihovo delo tesno vtkano v razvoj naše socialistične samoupravne družbe. Ni toliko pomembno kolilco rož in sveč bomo postavili na grobove, pomembneje je dogra- jevanje in izpolnjevanje tistega, za kar so se umrli borili. Naš spomin je lahko bogat tudi brez pretiranega okraševanja. Spomin na umrle bogati in spodbuja našo aktivnost, daje nam moč, da vztrajamo, kajti reka življenja teče neusmiljeno naprej ... MG Srečanje tamburaških skupin Nastop tamburašev DPD Svoboda iz Ptuja (foto Ciani) V nedeljo je bilo 2. srečanje slovenskih tamburaških skupin, ki sta ga uspešno izvedla ZKO Slovenije in prosvetno društvo v Cirkovcah. Udeležilo se ga je enajst skupin iz Artič, Metlike, Ptuja, Prevalj, Konovega, Reteč, Vučje vasi, Loč, Središča ob Dravi, Celja in iz Cirkovc. Nastop je ocenjevala strokovna komisija, ki joje vodil Radovan Gobec. Več kot dve uri trajajočo prireditev je spremljala polna dvorana občin- stva, del nastopa pa je posnela ljubljanska televizija. Udeleženci drugega srečanja so povedali, da so.bili z organizacijo zadovoljni in izrazili željo, da bi postala sreča- nja ena od tradicionalnih prire- ditev v tem kraju na Dravskem polju. N. D. SREČANJE PREDVOJNIH AKTIVISTOV V PTUJU v organizaciji Zgodovinskega društva Ptuj in pod pokrovitelj- stvom občinske konference SZDL Ptuj je bilo v torek, 27. oktobra v Ptuju srečanje predvojnih komu- nistov in aktivistov, ki so pred vojno delovali na ptujsko-ormo- škem območju. Po pozdravnem nagovoru predsednice društva Kristine Samperl-Purg, je v imenu pokro- vitelja pozdravil goste dr. CVET- KO Doplihar, pevski zbor OŠ Olga Meglič pa je zapel tri revo- lucionarne pesmi. Nato je vodila razgovor prof Ljubica Šuligojeva o revolucionarnem delavskem gibanju pri nas in oblikah boja za socialistično preobrazbo. Pod- robneje o pogovoru bomo fX)ro-, čali v prihodnji številki Tednika. ' Udeleženci srečanja v sejni dvorani na magistratu v Ptuju Foto: M. Ozmec 2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO 29. oktober 1981 - TEDNIK V TOZD PTUJSKA TISKARNA Prihodnji mesec v novih prostorih V Mesokombinatu Perutnina Ptuj TOZD Ptujska tiskarna je v zaključni tazi izgradnja novih proizvodnih prostorov ob Zagrebški cesti v Ptuju. Da bi zvedeli, kdaj bodo preselili proizvodni ustroj v nove prostore, smo k razgovoru povabili Evgena Cafuto, direktorja Ptujske tiskarne, kije o tem uvodoma povedal: »Sama gradnja naših novih prostorov bo verjetno končana že ta mesec. Sedaj potekajo le še manjša gradbena in obrtna dela. Priprave na to gradnjo so trajale precej časa. Imeli smo težave pri izboru lokacije in urejevanju dokumentacije. Tudi denar smo težko zbrali, vendar smo lansko jesen že imeli vse pripravljeno, tako, da smo novembra že določili izvajalca del — Gradbeno podjetje Gradiš TOZD Grad^ije iz Ptuja. Z zemeljskimi deli pa smo začeli šele letos januarja. Po načrtu bi morala zgradba biti gotova koncem oktobra in upamo, da bo tako. Pohvalili moram gradbenike, ki so svoja dela opravljali hitro in brez zastojev.« Lahko navedete nekaj podatkov o novogradnji, za kakšne površine gre? »Ce primerjamo sedanje prostore Ptujske tiskarne z novimi, ugo- tovimo, da to pomeni velik napredek. Novi prostori se rasprostirajo na 2.500 kvadratnih metrih proizvodne površine. Razen tega so zraven še vsi pomožni prostori, kot jedilnica, sanitarije in upravni prostori. Z eno- stavno primerjavo je dovolj podatek, da bodo novi prostori skoraj 5 krat večji od dosedanjih. Bistvena prednost pa ne bo samo znatno večja površina, ampak predvsem funkcionalna razporeditev. Novi proizvodni prostori so razdeljeni v dva dela. Prvi prostor je tiskarna, kjer bodo razvrščene dosedanje enote: stavnica, strojnica in knjigoveznica. Drugi prostor je osrednje skladišče za papir in ostali material. Razen tega pa je zgrajeno še priročno skladišče in večji prostor okrog 720 kvadratnih metrov, v katerem bomo že naslednjo leto pričeli s proizvodnjo kartonske embalaže. Slednji prostor je tudi osrednji motiv za združitev Ptujske tiskarne s Perutnino. Dodam lahko, da so sedaj že vidni prvi cilji le integracije, kar je za tiskarno vsekakor velik in po- memben dogodek, ter predvsem, dana je odprta pol k napredku.« Koliko pa velja gradnja novih prostorov? »Vsi vemo, da dandanes gradnja veliko stane, vendar mislim, da 50 milijonov za tako velike prostore ni pretiran strošek. Razen tega imamo ob proizvodnih prostorih še okoli 2 ha komunalno opremljenega zem- ljišča, kjer bomo ščasoma lahko še kaj razširili.« Razumeti je. da gre samo za novogradnjo, ne pa tudi za nov proizvodni ustroj, je tako? ,, »Da, Ptujska tiskarna prav zaradi preutesnjenih prostorov ni imela možnosti za nadaljni razvoj. Dogovorili smo se, da v starih prostorih ne bomo več montirali nove opreme, ampak, da zgradimo nove prostore in potem nabavimo novo opremo. Ce bi ravnali drugače, ne bi bilo smo- trno. V sedanjih prostorih je nemogoča kakršnakoli širitev, obstajajo pa tudi drugi problemi. Ce bo vse po sreči, bomo čez teden aH dva že v novih prostorih. Ko bomo opravili preselitev, bomo seveda morali »zajeti malo sape«, potem pa nadaljevali z intenzivnim industrijskim razvojem, predvsem modernizacijo strojnega parka.« * Ali bo možno ob preselitvi v nove prostore še dodatno zaposliti novo delovno silo? »Ne, zaenkrat ta možnost ni dana, lahko pa bomo delovno silo dodatno še zaposlili ob razširitvi v prihodnjem letu. Sedaj nas je v Ptujski tiskarni zaposlenih 79 in zaenkrat nimamo posebnih potreb po novi delovni sili. Znano je da obstaja povsod nezadovoljiva kadrovska zasedba in tako je tudi pri nas. Še marsikaterega kvalificiranega ali visokokvalificiranega grafičnega delavca bi lahko s pridom uporabili, da bi izboljšah kvaliteto in organizacijo dela. Vendar smo s sedanjimi zadovoljni in moramo biti, saj se naš; delavci trudijo po svojih močeh, da bi bili naši izdelki čim boljši.« Ozmec V teh prostorih bo že v začetku prihodnjega meseca stekla proizvodnja Ptujske tiskarne. TEMELJNA ORGANIZACIJA GUMARNA PRVI USPEHI SANACIJE Za okrog 300-članski kolektiv Agisove temeljne organizacije Gu- mama predstavljajo prvi uspehi sanacijskega programa novo spod- budo pri preprečevanju težav, ki so jih pustile odločitve ekono- mskega, tehnično-tehnološkega in nestrokovnega značaja v preteklo- sti. Začetki temeljne organizacije so povezani s spontanim razvojem v sedemdesetih letih. 2e po letu 1970 začenja sistemski razvoj, do- sežena je delitev dela, proizvodni program pa je že razčiščen. Po tej specializaciji se vpelje proizvodnja višjega nivoja gumarstva. V letih 1974/75 dosega temeljna organiza- cija poslovne rezultate, ki t uvr- ščajo v sam vrh gumarske industri- je v Jugoslaviji. Začetki težav se pojavijo v letu 1976, te težave so objektivne, saj ie eumarstvo v AGIS v tem obdobju pred- stavljalo nizek prihodek glede na celotni prihodek v okviru delovne organizacije. Tehnologija, ki je iz- ven tehnologije kovinsko-predelo- valne industrije in poudarek na tehnologijah ki so nosile težiščno vlogo, so prav tako prispevale svo- je, da je temeljna organizacija za- šla v težave. Izhod se v tem obdo- bju vidi v novi investiciji, ki mora temeljiti na poglobljenem stro- kovnem in kadrovskem delu in do- ločeni specializaciji v okviru slo- venske gumarske proizvodnje. S podpisom samoupravnega spora- zuma s Savo Kranj se je specializa- cija Gumarne določila v smeri sti- skanega tehničrfb gumenega blaga. Z njo pa se je del programa Save prenesel v Ptuj. V povezovanju s Savo pa vidi temeljna organizacija svojo nadaljnjo perspektivo. Vrh težav se v temeljni organiza- ciji pojavi ob polletju letos, ko te- meljna organizacija izkaže blizu 10 milijonov dinarjev izgube. 2e v za- četku leta 1981 so v Gumami izdelali temeljito analizo stanja, ki pa je žal niso znali racionalno uporabiti. Zato je je prvega julija 198! prišlo do spremembe poslo- vodnega organa. Takoj pa se je pristopilo k izvajanju ukrepov za izboljšanje stanja v smislu analize — dnevnih ukrepov. Zbor delavcev temeljne organiza- cije je 30. julija sprejel sanacijski program v smislu 152. člena zako- na o združenem delu in Zakona o sanaciji in prenehanju OZD (Uradni list SFRJ štev. 41. z dne 25. junija 1981 - postopek za odstranitev vzrokov po periodi- čnem obračunu). Kolektiv gumar- ne je ugotovil, da so vzroki nastale izgube odločitve v preteklosti in imajo ekonomski, tehnično-tehno- loški in nestrokovni značaj. Ugo- tovitve slabosti v poslovanju in breme za njih razreševanje je ko- lektiv skoraj celoti prevzel nase. Zavedajo se, da bodo samo z la- stnimi napori in prizadevanji naj- več prispevali, da se izvlečejo iz sedanjih težav. Svoje težave so predstavili tudi družbeno-politični skupnosti in samoupravnim intere- snim skupnostim. Sklad skupnih rezerv občine Ptuj je odobril kredit po 6,5 odstotni obrestni meri, da se je pokrila izguba; temeljna or- ganizacija pa ga bo odplačevala 12 mesecev. Samoupravne interesne skupnosti pa sklepov o pomoči v obliki zmanjšanja prispevnih sto- penj še niso sprejele. Kolektiv se je obrnil na KB Maribor za maratorij odplačevanja anuitet za kredite; odgovora tozd še ni prejel. Prizadevanja prvih treh mesecev uresničevanja sanacijskega progra- ma kažejo na veliko prizadevanje in angažiranje vseh zaposlenih, da se izzide iz sedanjih težav. Boris Horvat, v. d. direktorja temeljne organizacij, je povedal, da se je obseg proizvodnje povečal za ok- rog 25 odstotkov; že v mesecu juli- ju se je trend nastale izgube zau-"* Slavil, v prvih mesecih leta se je le- ta gibala po mesecih v poprečju 1,52 milijonov dinarjev; določeni optimizem v nadaljnjem poslova- nju so doseženi rezultati meseca avgusta, ko temeljna organizacija že dosega pozitivni poslovni rezul- tat. V tem obdobju je temeljna or- ganizacija znatno presegla plan iz- voza, ki bo do konca leta še pora- stel glede na širitev proizvodnje termoforjev. Omenjene rezultate je temeljna organizacija dosegla s kakovostno uporabo vseh zmoglji- vosti, ki so sedaj izkoriščene v 95- tih odstotkih. Dela pa se tudi že na proizvodnji transfuzijskih zama- škov, termoforjev in vitklakov; to je na programu, prenešenim iz Sa- ve Kranj. Uresničevanje sanacijskega pro- grama spremljajo tudi določeni problemi, ki so se prvotno kazali v izredno nizkih osebnih dohodkih (tudi sedaj so pod poprečjem AGIS-a), ki so tudi vplivali na ve- liko fluktuacijo delavcev. S po- pravki osebnih dohodkov pa jim je v celoti uspelo zajeziti odhajanje delavcev. Uspešno.st sanacijskega programa ovira tudi pomanjkanje surovin, ki so večinoma iz uvoza. Te probleme pa so dosedaj usp^ šno reševali s pomočjo Save, saj bj v nasprotnem primeru prišlo do zastoja, kar bi negativno vplivalo na ritem dosežene proizvodnje in na možnosti, da se sanirajo težave. Delavci, seznanjenimi s težavami, so spoznali, da je izhod iz težav v njihovih rokah, zato pri svojem delu dosegajo nadpovprečne rezul- tate. Poudarjajo, da jim bo samo doslednost pri uresničevanju spre- jetih ukrepov prinesla izhod iz s^ danjih razmer. Določen prispevek k temu ima tudi sprotna informi- ranost delavcev o doseženih rezul- tatih, saj delavski svet zaseda te- densko. Pomembno je tudi varče- vanje, ti ukrepi so dosegli zavidlji- vo stanje, saj računalniški izvleček škarta kaže, da le-ta dnevno ne izkazuje prek 6000 dinarjev. MG Prostori TOZD Gumama (foto OM) ODGOVORNEJE 00 KADROVSKIH ŠTIPENDIJ V skladu z družbenim dogovorom o štipendi- ranju in z določili ustreznega samoupravnega sporazuma bi morali z začetkom novega šolske- ga leta, t. j. s 1. septembrom zvišati tudi ka- drovske štipendije in to za 20 odstotkov. O tem problemu je na eni od zadnjih sej razpravljalo predsedstvo OK ZSMS v Ormožu, ker namreč v delovnih organizacijah in skupno- stih za tako povišanje nimajo denarja. Razu- mljivo je, da učenci in študenti zaradi tega ne smejo trpeti, zato so na seji predlagali, da bi naj problem začasno rešili tako, da bi naj razliko dobili iz združenih sredstev za štipendije, ki se zbirajo v okviru skupnosti za zaposlovanje. Na seji so mladi poudarjali, da bi morali tako v delovnih organizacijah na področju gospodar- stva kot v družbenih dejavnostih temu vpraša- nju posvečati mnogo več skrbi, saj so kadrovske štipendije eden od pomembnih elementov načrt- ne kadrovske politike. Prav zaradi tega bi mo- rali v bodoče potrebni denar za kadrovske štipendije zagotoviti v letnih načrtih. Pomembna pridobitev Včeraj popoldan so delavci temeljne organizacije za vzdrževanje voz. ki je v sklopu železniškega gospodarstva — centralnih delavnic Ljubljana, predali namenu novozgrajeno halo za vzdrževanje podsta- vnih vozičkov, pomožne prostore, sanitariie in aarderobe. Z novo pri- dobitvijo so se bistveno spremenili delovni pogoji zaposlenih (sedaj so večino del opravljali na prostem); pomembno pa bo prispevala tudi na kvaliteto opravljenega dela. Nov proizvodni prostor meri 1900 m ; za pomožne prostore, sanitarije, garderobo in jedilnico pa je namenjenih dodatnih 970 m". Predhodna investicijska vrednost je znašala 61 mili- jonov 843 tisoč dinarjev, sedanja pa znaša 66 milijonov 545 tisoč dinarjev. "Potrebna sredstva so pridobiPi na tri načine. N^ajveč znašajo združena sredstva železniškega gospodarstva in sicer 56 milijonov 650 tisoč, za katera je že sklenjena vracilna pogodba. 1 milijon 185 tisoč so kreditna sredstva temeljne organizacije, lastna sredstva pa znašajo 8 milijonov 712 tisoč dinancv. Delovno zmago so zaposleni \ tej temeljni organizaciji združili s 40.obletnico vstajejugoslovanskih narodov m narodnosti ter spominom na padle borce Lackove čete v Mostju pri Ptuju. Predajo objekta je opravil najstarejši delavec temeljne organizacije F ranc Femec. mG Nova proizvodna hala foto: OM DOBRI POSLOVNI REZULTATI Ob 9-mesečju so v MIP-u dose- gli zadovoljive poslovne rezultate: celotni priho.dek je v primerjavi z enakim obdobjem leta 1980 pora- stel za 40 odstotkov in že presega 3 milijarde dinarjev. Močan porast pa v tem obdobju beležijo stroški, ki imajo indeks 163. Pri prehram- benih artiklih so se količine gibale v normalnih okvirih, razen pri ne- katerih artiklih, kot na primer pri sladkorju, kjer se vsako jesen za- takne. Najbolj se čuti pomanjka- nje nekaterih artiklov kot na pri- m.er bele tehnike. Deficitaren je tu- di program gradbenega materiala. Stanje je pa nasploh takšno, da tu- di v prihc^njem letu ni pričakovati nekega izboljšanja. Na zadovoljive rezultate pa mo- čno vplivajo ukrepi varčevanja, ki so vseskozi prisotni, boljša organi- zacija dela, skrbno delo delavcev in dobro gospodarjenje. V primer- javi z letom 1980 pa so doseženi rezultati znatno boljši. Skladno s temi so naraščali tudi osebni do- hodki. Povečala pa se je tudi aku- mulacija. Kot je povedal Franc Zadravec, pomočnik direktorja Ml P, je upravičeno pričakovati, da bodo tudi ob koncu leta tako dobri rezultati. V MIP-u imajo tri temeljne orga- nizacije in delovno skupnost skup- nih služb; zaposluje pa nekaj čez 1300 delavcev. Največja temeljna organizacija je Maloprodaja tako po številu zaposlenih kot tudi realizaciji, pa tudi delovni ljudje in občani ji najbolj ,,sledijo". Celot- ni prihodek te temeljne organizaci- je je za 33 odstotkov večji kot v le- tu 1980, porabljena sredstva pa za 36 odstotkov. Zanimivo pa je, da največji porast beležijo stroški, na katere ni mogoče vplivati, kot na primer goriva in maziva. Narašča- jo pa tudi stroški zavoj nega mate- riala in zdravstvenih storitev (tu gre za preglede delavcev, ki delajo v živilski stroki). Indeksi pora.sta prometa po posameznih blagovnih skupinah so zelo različni in so naj- nižji v prehrambenih trgovinah, nekoliko drugače pa je v ostalih trgovinah. Razlika v ceni v Malo- prodaji vztrajno pada, kar se po- tem pozna v slabšem rezultatu. Glede na realizacijo temeljne orga- nizacije je poslovni sklad soraz- merno nizek; prisoten pa je tudi problem obratnih sredstev. Zah- tevna pa je tudi trgovska tehnolo- gija — tu je mišljena oprema trgo- vin, ker morajo biti prehrambene trgovine sodobneje opremljene. Nizek poslovni sklad pa vsem tem zahtevam ne more vedno slediti. Osebni dohodki zaposlenih so se v devetih mesecih leta gibali okrog 8500 dinarjev, medtem ko so kva- lificirani delavci imeli osebni do- hodek med 6500 in 8000 dinarji. Temeljna organizacija Velepro- da'ja skrbi za oskrbo delovnih or- ganizacij Mercatorja SV Slovenije in za temeljno organizacijo Malo- prodaja. Veleprodaja deluje na področju občin Ormož, Lendava, Radgona, Šmarje in Lenart; pokri- va pa tudi potrebe sosednje repu- blike Hrvatske in občin v okolici Celja. Značilno za poslovanje te temeljne organizacije so veliki transportni stroški glede na veliko IX)dročje dela. Celotni prihodek temeljne organizacije sc je v pri- merjavi z letom 1980 povečal za 44 odstotkov; dohodek pa ima indeks 131. Pri stroških pa imajo najvišji porast energetika oziroma goriva in maziva. Veliki so tudi stroški investicijskega vzdrževanja, ker ima temeljna organizacija nekaj večjih skladišč, veliko tovornih vo- zil in druge opreme. Delo temeljne organizacije spre- mljajo težave zaradi nedovoljne opreme. Skladiščne zmogljivosti sicer do neke mere zadovoljujejo sedanjemu poslovanju (razen skla- dišče galanterije), ne zadovoljuje pa njihova oprema. Najbolj kriti- čno je skladišče prehrane, MIP Ptuj dalje je problem tudi v Slove- nji vasi. Temeljna organizacija v obdo- bju 9 mesecev beleži padec vrednostne prodaje instalacijskega materiala, gum, elektro-materiala, delno tudi galanterije; medtem pa pohištvo in gradbeni material ter predmeti široke potrošnje beležijo večje indekse in so večji od doseže- nih leta 1980. Poslovni sklad je glede na delo primeren, vendar bo komaj delno pokril potrebe po ob- ratnih sredstvih, nekaj pa bo osta- lo tudi za nadaljnji razvoj. Osebni dohodki zaposlenih pa so se v de- vetih mesecih gibali okrog 95(X) dinarjev. Zaščita je najmanjša temeljna organizacija in je po svoji dejav- nosti specifična. Razvija dve osno- vni vrsti dejavnosti: proizvodnjo in trgovino z zaščitnimi sredstvi. Proizvodnja pa se deli na tri dele: šivanje usnjene zaščitne konfekci- je, tekstilne zaščitne konfekcije in modne konfekcije. Opustila pa je temeljna organizacija delo po meri zaradi previsokih stroškov in zara- di premajhnega zanimanja. Proiz- .vodnja oziroma dejavnosti temelj- ne organizacije so razmetane na treh mestih. Računa se, da bo nova investicija še letos zaklju- čena in da bo že prihodnje leto temeljna organizacija v celoti pos- lovala na enem prostoru. Delovno področje prodaje zaščitnih sredstev je izredno široko tako, da ima temeljna organizacija skladišče v Beogradu, sadaj pa se ureja skla- dišče v Splitu. Temeljna organizacija se izredno dob--© razvija, dosega dobre poslo- vne rezultate v proizvodnem in tr- govskem delu. Pričakovati je, da bodo poslovni rezultati v novih prostorih še boljši. V poprečju pa so zaposleni v temeljni organizaciji dosegli v de- vetih mesecih leta 9000 dinarjev. Proizvodni delavci in prešivalke ter drugi pa okrog 6500 do 8000 dinarjev. Same temeljne organizacije nimajo lastnih strokovnih služb. Strokovna in druga opravila za temeljne organizacije so tako skoncentrirane v delovni skupnosti skupnih služb, ki ima 130 zaposle- nih. Njihovo delo je več ali manj uspešno. Tako, da stroški, ki jih temeljne organizacije prispevajo za delovno skupnost, po oceni, niso pretirani in da bi vsaka druga reži- ja bila precej dražja, pa tudi delo ne bi bilo tako strokovno. To pa Še ne pomeni, da iz temeljnih orga- nizacij ni pripomb na delo delovne skupnosti, vendar le-te gredo n^ račun prizadevanj za boljše delo. MO TEDNIK - 29. oktober 1981 DELEGATSKA SPOROČILA - 3 SPREMEMBE URBANISTIČNEGA NAČRTA MESTA PTUJA Delegati zborov občinske ^upščme so na prejšnji seji zbo- ^v obravnavali in sprejeli osnu- odloka o spremembi odloka o urbanističnem načrtu mesta Ptu- ja Gotovo je to področje zelo za- ■JjiTiivo za občane, zato smo se ^ločili-za pogovor s strokovnja- Iforna s tega ptxlročja. Janezom geišakom, predsednikom občin- jlcega komiteja za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve, jp Marjanom Berličem. vodjem [jjroja za urbanizem v DO Pro- jekta inženiring Ptuj. Najprej nam je Marjan Berlič pojasnil urbanistični načrt mesta ptuja: »V odloku o urbanističnem načrtu mesta Ptuja je v drugem in (retjem členu zapisano, da so v urbanističnem načrtu določene ekonomske, tehnične in obliko- vne zasnove za mesto kot druž- beno, komunalno in urbanistično celoto, urbanistični načrt pa ob- ravnava ureditveno območje mes- la znotraj meje, ki je razvidna iz grafičnega dela v merilu 1:5000. Ce to prevedem v bolj sprejemljiv jezik, pomeni, da urbanistični načrt mesta opredeljuje področja stanovanj, industrije, centralnih dejavnosti in zelenih površin s tem, daje to vse skupaj vgrajeno v prometno mrežo in na to vezano infrastrukturo. Z načrtom tako določamo fKxlročja na katerih se bo odvijala neka dejavnost, to dejavnost pa kasneje opredelimo s podrobnejšimi načrti, ki se jih izdela po potrebi za posamezna področja na osnovi izkazanih in- teresov vseh sodelujočih v pro- storu.« — Urbanistični načrti doži- vljajo spremembe. Tovariš Bel- šak, zakaj so te potrebne in v kakšnih časovnih obdobjih se običajno pojavljajo? »V odloku o urbanističnem načrtu mesta Ptuja imamo dolo- čeno, da se z ozirom na spreme- njene ekonomske razmere in družbene potrebe urbanistični načrt spreminja po potrebi, naj- manj pa v roku petih let. Odlok o urbanističnem načrtu mesta Ptuja smosprejeli 20. junija 1979. V tem času so se spremenile družbeno- ekonomske razmere, gospodar- ska situacija in potrebe v samem mestu glede na dinamičen razvoj. Tako smo morali na pobudo kra- jevnih skupnosti in spremenjene ekonomske razmere, s tem da smo sprejeli letos tudi družbeni plan. pristopiti k spremen»bi obsic^ čega odloka.« — Tovariš Berlič, katere spre- membe so potrebne v sedanjem urbanističnem načrtu? »Prišlo je do II sprememb m dopolnitev urbanističnega načrta, ki jih lahko razdelimo v tri osno- vne sklope. To so spremembe in dopolnitve področij, ki so že sko- raj v celoti pozidane — gre za to, da omogočimo zazidavo s plom- bami — to so področja ob Za- grebški cesti, na Vičavi, ob Gra- jeni. kot najbolj karakteristični. V drugem sklopuspreminjamovei^i kompleks prostora ii podro^ namenjenega ostalemu zelenju, v tem dokumentu to podro^ ni opredeljeno, v podrete name- njeno industriji v navezavi na prometno mrežo, na izgrajeno infrastrukturo v industrijski coaL Tu gre za logično nadaljevanje izkoriščanja prostora, ki že ima infrastrukturo. Tretji sklop je navezava urej'enega zelenja na večje poseljene površine. IMmer takšne navezave je sedaj Babose- kova graba kjer je strelišče. To strelišče bi se naj v bodoče ob iz- gradnji Rabeljčje vasi — zahod spremenilo v urejeno zelenje. To zelenje si sedaj v grobem že predstavljamo s streliščem zali- tega tipa, ki se lahko pojavi tudi v središču mesta, čebelnjaku \Ttič- karstvom, prostorom za večje igre. potrebne pri takšni zazidavi. V tem kompleksu sprememb pa se posebej pojavlja dopolnite\. ki je vezana na prometno mrežo. To je podvoz pod železniško progo, ki je opredeljen kot faza iz^dnje obvoznice. V grafičnih prilogah, za tiste, ki so te priloge videt, je narisan črtkano. To pa zato, če se bo gradil po fazah, ki so zasta- vljene v tej prometni mreži. Tako se najprej izdela nadvoz Natašina pot za povezavo med stanovanj- skimi področji na eni in indu- strijsko cono na drugi strani da razbremenimo prehod prek žele- znice na Ormoški cesti. Za raz- bremenitev je v teku dogovor z železniškim gospodarstvom, da se ranžiranje. ki sedaj poteka preko prehoda, pomakne proti železni- ški postaji, da, bi bil na prehodu samo tranzitni promet in da so- zapornice spuščene manj časa. Druga etapa izgradnje obvoznice bi bila postavitev v bistvu nove Mariborske ceste, ker je ta cesu sedaj preveč obremenjena. Gre za cesto mimo Potrošnika, pod Ro- kom do zgornjega nutreja prek nepo&djcnega podro^. Tretja faza pa jc polem izgradnja noostu. Pri ton se pa polem vidi potreb- nost podvoza, ker bi ta most pre- ve^dd tranzitnega prometa Na pod\oz pa jc potem vezano tudi lO- da smo spremenili urejeno zdcnjc. konkretno gre za igrišča za rokomet, košarko in pomožno nogometno, v podra^e za cen- tralne dejavnosti — razvoju mle- karne, Soeda pa je potrebno že sedajj rcČL kakršenkoli poseg se bo opravit morajo pred tem biti ^ajeni novi objjekti na novi lo- kaciji, •<• V pogovoru o urbanističnem načnu. o nje^vih spremembah, smo se nekol^o zadržali tudi pri podrobnejši razdelavi. Gre za enostavno vprašanje: če se kdo v urbanističnem načrtu ne najde, ni označen, ali ga potem v prostoru ni? Janez Belšak:»\lenim. da tem u m tako. Pnosior. katerega namen jc tu v grobem opredeljen, dopu- ^ možnost raz:voja vsem deja- vnikom v skladu z njihovimi ma- terialnimi možnostmi in programi razitoja. Tako. da se na p^lagi globalnih opredelitev v urbani- stičnem načrtu pos^ezni deli načina ui^jo z detaljnimi akti, z yjgid:alnimi načrti, ki opredelj ujejo tehnične r^tve in namembnost ptosiora bolj natančno. Maijan Berlič »Naj dopolnim za ilustrac^. Imamo industrijsko cono, kijev urbanističnem načrtu šrafirana s širokimi črtami. To je celotno podro^ od ždeznice do Rogcumice. gre za okrog 170 ha površine. Za to področje je bil iz- delan ureditveni načrt za posa- mezne sklope pa so potem izde- lani zazidalni načrti. Na primer, za IMPTOZD Elektiokovinar je bil izddan zazidalni načrt ki ločDO opredeljuje njihovo upra- vno posJo(^ proizvodno halo. eneigeiski objekt in vse kar je potrebno. Podobno je ob Ormoški cestL ki sedaj dobiva neko mestno podobo kot vpadnica v mesto. Na začetku je Gorenje, potem Ob- dravslu zavod za veterinarstvo in živinorejo, ki razmišlja o ureditvi svv^h objektov, na desni strani so servisi, vse to pa se je delalo s pioidiobnq^imi urbanističnimi ddkumentL ki pa so nastali na osnovi programov organizacij združenega dela in ekonomskih možnosti v prostoru. Ena od idej jc tudi bila. da bi za novimi pro- stori TOZD Elektro Ptuj postavili salon pohištva. V sedanjem go- spcKiarskem trenutku je ta misel morala odpasti in bo izvedena v kasnejšem času. Skratka, ta pro- stor je takšnim dejavnostim na- menjen« Janez Belšak; »Verjetno pri tem koga moti. da ni njihovega imena. Tako kot delovna organiz.acija se tudi to spreminja, ne more biti pisano na kožo nekega investito- rja. mora biti argumentirano, s programi razvoja v tem prostoru na realnih osnovah. Zelo težko jc rezerv irati prostor, potem pa ta ni realiziran, na drugi strani pa ima kdo zagotovljen razvoj in nima prostora. Gre za to, da se prostor definira z nekaterimi objekti inf- rastrukture — s komunikacijami, kanalizacijskim in vodovodnim omrežjem, na katerega imajo no- silci razvoja v prostoru možnost navezovanja. S tem ni njihov razvoj omejen, temveč nasprotno, še bolj definiran.« Marjan Berlič: »Industrijska cona je dober primer ilustracije tega. Definiramo infrasturktumo mrežo in dejavnost, ki bi se naj na nekem področju pojavila. Primer je skladiščna cona ob Rogozniški cesti, kije temu namenjena. S^aj so tu Metalka. MIP, Merkur.Čese še kdo pojavi z interesom, potem ima prostor med MlP-om in Elektrokovinarjem. Na tem pro- storu namreč ne bo proizvodnje, ker hočemo ta pas, ki je potem podaljšan v igrišče in park. ohra- niti kot nekakšen tampon med naseljenim področjem in hru- pnim industrijskim delom.* Govorit^ o in izvajamo spre- membe. ki vodijo k urejenemu prostoru, vse spremembe pa si je težko predstavljati, težko p>ovezati v celoto. Ali smo v Ptuju na pravi poti k urejenemu prostoru? Janez Belšak: »ft-ostor ni mrtva stvar, je življenje. Lahko rečem, da za ta prostor še vedno nismo naredili dovolj. To namreč zah- teva drugačen pristop tako stro- kovnih služb kot vseh uF>orabm- kov prostora. Se vedno nismo pripravljeni sprejeti vseh omeji- tev. discipline, ki jo narekuje ur- banistični dokument. V prostoru se moramo vsi obnašati po nekih pravilih. Tako prihaja do na- sprotij. zlasti tam. kjer niso bili pravočasno izdelani programi razvoja, kjer se ni vedelo za smer razvoja, potem pa se obnašamo jk) trenutnih željah in naletimo na ovire, ki jih je zelo težko premo- stiti. Zato je urejanje prostora v veliki meri odvisno od dobrih planov organizacij združenega dela in od vseh uporabnikov prostora — od SIS do krajevnih skupnosti. Vse pa mora sloneti na realnih možnostih. Dokument namreč ni dober, če ga nato zaradi prezahtevnih vlaganj ne moremo izvesti, če želja ne moremo izpol- niti.« Marjan Berlič: '>Popolnoma se strinjam s tovarišem Belšakom. Opozoril bi še na to, daje urejanje prostora dinamično. V razpra- vah na sejah zborov občin.ske skupščine smo poudarili, da je tudi urbanistični načrt dinamičen dokument, da ni zabetoniran. Zavedati .se moramo tudi tega. da je urejanje prostora dolgoročni proces. Že gradnja hiše traja dalj časa. da ne govorimo o področju kot je mesto Ptuj s svojo okolico. Prav zato bi morali vsi. ki se v prostoru pojavljajo, k temu resno pristopiti, pravočasno pripraviti programe, jih realno zastaviti in prisluhnili tudi tistim, ki se s pro- storom ukvarjamo profesional- no.« 1. kotar Slaba točka prometa — železniški prelaz v Ptuju (foto L k.) URESNIČEVANJE DRUŽBENEGA PLANA V LETU 1982 Odgovorno načrtovati v okviru stvarnih možnosti Na 42. seji zborov skupščine občine Ptuj bo stekla razprava tudi o uresničevanju gospodarske ustalitve v občini in o rezultatih gospodar- jenja v devetih mesecih letošnjega leta. Ta razprava bo tudi (^laga za sestavo osnutka resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine Ptuj v letu 1982. Osnutek republiške resolucije je že v javni razpravi. Splošna ocena je. da resolucija upošteva izredno težavne razmere v katerih se nahaja gosp<.xiarski in družbeni razgoj v SR Sloveniji. Zalo so trezno predvidene stvarne možnosti našega razvoja v prihodnjem letu. Tako je zapisano, da bo družbeni proizvod v celoti porasel realno le za 2 desetini odstotka, število zaposlenih pa se bo lahko povečalo za največ 3 desetine odstotka. Ce bo tako poprečje /.a SR Slovenijo, potem se bomo tudi v okviru občine morali uskladiti s stvarnimi možnostmi. Realna rast družbene- ga proizv(xla bo prav gotovo morala biti začrtana nekoliko višje od republiškega p>oprečja. kljub temu pa bo mnogo nižja, kot smo bili navajeni načrtovati doslej. Enako velja tudi za zaposlovanje. Sprijazniti se bo treba tudi s tem, da bodo sredstva za osebne dohodke zaostajala za 10 odstotkov za rasl;o dohodka in bodo zato realni osebni dohodki za dva odstotka pod letošnjo ravnijo. Posebna prizadevanja bodo veljala boljši, cenejši in kakovostnejši proizvodnji. Le tako bomo lahko bl^o lažje prodali na tujih tržiščih, kjer moramo postati konkurenčni. Ce bomo v okviru SR Slovenije prihodnje leto povečali izvoz za 6 odstotkov, kar je zapisano v resoluci- ji potem bomo lahko uvozili najnujnejše surovine in reprodukcijski material in drugo blago, ki je nujno potrebno za oskrbo občanov. To nam narekuje, da bomo v ptujski občini morali povečati izvoz še bolj od sedanjih prizadevanj. Osnutek republiške resolucije tudi predvideva povečanje pridelka osnovnih poljščin za najmanj 5 odstotkov za vso Slovenijo, za naše — pretežno kmetijsko območje pa pomeni to še veliko več. saj je od uresničitve naših planov odvisna uredničitev načrtov v okviru republi- ke. Pred nami vsemi je torej izredno odgovorna naloga, da kar najbolj trezno načrtujemo in zastavimo vse moči in sposobnosti, da bomo načrtovano tudi sproti uresničevali. Na^i za letošnje leto in rezultati njegovega uresničevanja so nam resno opozorilo za naprej, za bolj stvaren pristop v letu 1982. FF Nova organiziranost občinske raziskovalne skupnosti Tudi minula seja skupščine Raziskovalne skupnosti občine Ptuj, 22. oktobra, je zasedala na robu sklepčnosti. Od 75 delegatov, kolikor šteje skupščina, se jih je seje udeležilo le 38. Osrednja jK>zomost na seji je bila namenjena delovnemu osnutku statuta občinske raziskovalne skupnosti. Zakon o raziskovalni dejavnosti in o raziskovalnih skupnostih in Zakon o skupnih osnovah svobodne menjave dela teijata določene spremembe in dof>olnitve obstoječih aktov občinske raziskovalne sku- pnosti. Tako je ustanovitveni akt že usklajen z določili navedenih za- konov in so delegati na zasedanju skupščine sprejeli sklep o ugotovitvi pristopa k ustanovitvenemu aktu občinske raziskovalne skupnosti. Res. daje k navedenemu aktu pristopila večina ustanoviteljic, vendar pa kljub temu. daje bil rok za pristop 5. julij 1981, do zasedanja skupščine še ni pristopilo 13 delovnih organizacij oziroma delovnih skupnosti in kar 29 krajevnih .skupnosti. Že v ustanovitvenem aktu se spreminja dosedanja organiziranost občinske raziskovalne skupnosti, v statutu pa je ta organiziranost kon- kremo opredeljena. Tako se izvršilna funkcija dosedanjega izvršnega odbora deli na več odborov, komisij in svetov, predsedstvo obstaja le kot metoda dela. obstaja pa tudi možnost ustanavljanja enot in temeljnih skupnosti. Pri samoupravni organiziranosti skupnpsti obstaja vrsta odprtih \prašanj. V 8. in 9. Členu je tako opredeljen variantni predlog o številu delegatskih mest v skupščini raziskovalne skupnosti. Na osnovi izkušenj dosedanjega dela in razprav v skupščini ob obravnavi poročil o delo- vanju delegatskega sistema je namreč bilo izpostavljeno, daje dosedanje število delegatov skupščine preveč. 35 krajevnih skupnosti se zelo malo zanima za področje dela raziskovalne skupnosti, zato je tudi njihova udeležba temu ustrezna. 12 krajevnih skupnosti v letu 1980ni zagotovilo udeležbo svojega delegata na niti eni seji skupščine. Tako komisija za samoupravne akte in izvršni odbor predlagala, da se krajevne skupnosti povežejo v konference delegacij ter imajo v skupščini občinske raz- iskovalne skupnosti 5 delegatskih mest. Kljub celi vrsti odprtih vprašanj tudi razprava na zasedanju skupščine ni dala rešitev. Tako so delegati s pripombami in dopolnitvami v razpravi sprejeli osnutek statuta občinske raziskovalne skupnosti in ga posredovali v 30-dnevno javno razpravo. Veliko zadev je torej še ne- dorečenih, njihova rešitev in opredelitev v statutu pa teija aktivnosti in u-sklajevanja tudi zunaj občinske raziskovalne skupnosti. N. B. PREDLOG SREDNJEROČNEGA PLANA KB MARIBOR V ponedeljek 26. 10. 1981 so delegati Kreditne banke Maribor, j)oslovne enote v Ptuju na 4. redni seji obravnavali predlog srednjeročnega plana banke, k', bo po obravnavi na panožnih konferencah sprejet na *oru temeljne banke. Osnutek srednjeročnega plana je bil dan v javno obravnavo že v začetku oktobra z namenom, da delegati iz temeljne organizacije — flanice banke skupaj oblikujejo plan s pomočjo pri- pomb in predlogov. Na seji konference je bilo ugotovljeno, da so z ob- ■^ločja ptujske poslovne enote poslale pripombe in spreminjevalne predloge Tovarna glinice in aluminija, Proizvodno podjetje Olga Meglič ter Samoupravna stanovanjska skupnost Ptuj. Izvršilni odbor Kreditne banke Maribor je dospele pripombe obravnaval in ^vojil tri pripombe, ki so jih poslale delovne organi- ^cije iz Ptuja. Delegati konference poslovne enote Ptuj so s skle- Pom sprejeli predk>g srednjeročnega plana, ki predvi- 9oča, da bo uresničevanje za- stav Ijenih temeljnih in skupnih dljev izvajano z inve- sticijskimi naložbami, ki bodo temeljile v pretežni meri na samonmncinujju ter združevanju dda in sredstev , kot osnovni in prevlaKtajoči obliki sistema fi- nanciranja dnižbcaac reprodukcije. Dopolnilna sred- stva banke bodo zaio uancriena samo v tiste investi- cijske nakižbe, ki bodo zasnovane na dohodkovnih in reprodukajskih povcavah. V predlaganem srednjeročnem planu banke je za- jet tudi razvoj poslovne enote v Ptuju. Predvideno je, da bo poslovna enota v obdobju petih let zbrala za no- ve naložbe pet milijard dinarjev, ki jih bo usmerjala skladno z usmeritveno politiko banke. Predvsem bo podpirala razvoj kmetijske proizvodnje tako v organi- zacijah združenega dela kot tudi v zasebnem sektorju s širšim vključevanjem kmetij v družbeno organizirano proizvodnjo. V industriji bo podpirala predvsem ko- vinsko predelovalno in živilsko predelovalno industri- jo, v ostalih panogah pa razvoj turizma in drobnega gospodarstva, ki jc doslej relativno zaostajalo. Delegati so poleg obravnave srednjeročnega plana razpravljali tudi o poslovanju poskjvne enote v deve- tih mesecih, o oceni uresnifttvc letnega načrta banke ler o izvajanju investidjske politike v letu 1981. Iz i>oročila je bik) ugotoviti, da so se sredstva v po- slovni enoti kljub težkemu likvidnostnemu stanju po- večala v letošnjem letu za 405 milijonov dinarjev in s tem dosegla 3.158 milijonov dinarjev sredstev. Po- slovna enota je doslej zadovoljivo spremljala potrebe gospodarstva. Najavijčik- potrebe po dopolnilnih sreddv ih do konca leta, predvsem za redno vlaganje v jesensko setev in za zaloge kmetijskih pridelkov, pa bo poslovna enota morala reševati skupaj s temeljno banko in združeno banko. Za pridobitev sredstev je že speljana širša akcija in sicer je v podpisovanju samo- upravni sporazum o združevanju sredstev za tekoče poslovanje na področju proizvodnje in preskrbe s hra- no v SR Sloveniji. Po tem sporazumu bi naj združeva- le sredstva za kmetijske namene tudi banke, ki nimajo v svojem območju kmetijske blagovne proizvodnje. Na seji je bilo tudi ugotovljeno, da sredstva obča- nov ne naraščajo po predvidevanjih. V zaostajanju so predvsem hranilne vloge na vpogled, kar je spričo rasti življenjskih stroškov razumljivo. Večji porast pa je za- znati pri namensko vezanih hranilnih vlogah za stano- vanjsko gradnjo, ker je na osnovi razmeroma ugodnih določil pravilnika za kreditiranje individualne grad- nje, možno pridobiti večja sredstva za gradnjo. O predk>gu piana Kreditne banke Maribor bodo delegati sklepali jutri 30. oktobra na zboru banke. D. Toplak 4-SESTAVKI IN KOMENTARJI 29. oktober 1981 - TEDNI« JUBILEJNI VLAK BRATSTVA IN ENOTNOSTI Povsod prisrčno sprejeti v prejšnji številki Tednika smo zapisali, da bomo v tej številki na- menili več pozornosti letošnjemu vlaku bratstva in enotnosti, ki je popeljal v bratsko Srbijo 1400 nekdaiijih izgnancev in njih svoj- cev. Z vlakom je v Srbijo potovalo tudi 30 občinskih delegacij, med njimi 3-članska delegacija ptujske občine v sestavi Stanko Lepej, Mi- lan Cuček in Franc KlemenCič, ki so skupaj z nekdanjimi izgnanci odšli v Arandjelovac. S to občino v osrčju Sumadije je ptujska obči- na pobratena že od 1%7. leta in je tako letos poteklo že štirinajst let plodnega in uspešnega sodelova- nja, ki se odraža tako na gospo- darskem, kulturnem kot tudi športnem področju. Snujejo pa se že nove, poglobljene oblike sodelovanja. Preveč prostora bi porabili, če bi hoteli opisati vse tisto, kar smo vi- deli, doživeli. Ze takoj uvodoma pa lahko brez dvoma zapišemo, da pa nikdar ne bodo pozabljene vse človeške vezi, ki so nastale v naj- hujših časih naše zgodovine, ko so bratje Srbi leta 1941 izgnanim in pregnanim Slovencem in njihovim običajno kar dokar številnim družinam široko odprli srce člove- ške solidarnosti, ko so vse te dru- žine takoj prve dni sprejeli za svo- je. Tedaj je bilo v razne kraje Sr- bije izgnano kar 80.000 Slovencev od otrok do starcev. Tedaj se je torej začela zgodovi- na bratstva, zgodovina, ki bi ji težko našli primerjavo kjerkoli na svetu. Začelo se je tako, da so Nemci pričeli zavedne slovenske domoljube zapirati v meljsko kasarno v Mariboru, v Rajchen- burg, sedanjo Brestanico, v Stari pisker v Celju, nam pa ie najbolj v spominu grad Bori. To so bili prvi začetki nemškega načrta, da Spod- njo Štajersko naredijo čimprej nemško. Začel se je torej genocid Slovencev. Prvi transport s sloven- skimi izgnanci so Nemci poslali iz Maribora že 7. julija 1941 v Aran- djelovac, drugi tri dni pozneje v Cuprijo, sledilo je še več transpor- tov. Pred 40 leti so srbski kmetje kar tekmovali med seboj, kdo bo vzel pod svojo streho več sloven- skih izgnancev. Lahko zapišemo še to, da se sicer Srbi zavedajo, da so se po vojni Slovenci vrnili nazaj na svoje domove, ki pa so bili več ali manj izropani, uničeni, a vendar so ostali v njihovih srcih. Spomi- njajo se vsega kot da bi se vse to dogajalo včeraj, predvčerajšnjem in ko se stari prijatelji vidijo, je zato snidenje še tohko bolj prisr- čno. Veselju ni ne konca ne kraja. Toliko si imajo povedati in tedaj se tudi nihče ne meni za dogodke v svetu. Ob našem bivanju v Arandjelov- cu smo bili prisotni, ko sta se dve slovenski družini, sicer doma iz Lovrenca na Pohorju, poslavljali od hiše, kjer so jih prve sprejeli pod streho. To so sicer njih otroci kajti starši so že pomrli. Tako je hčerka izročila za spomin Hrabru Pernatu lepo preprogo, ki je sama tkala dolge mesece. Vlak bratstva je le del bratskega sodelovanja med slovenskimi in srbskimi občinami, ki jih povezuje kot zunanja manifestacija. Med temi oblikami sodelovanja omeni- mo, da je recimo KS Rogoznica pobratena s KS Banja v bližini Arandjelovca, kjer smo bili te dni prav tako izredno prisrčno spreje- ti. Učenci OS v Banji so nam pri- pravili lep kulturno-umetniški pro- gram, del tega celo v dokaj lepi in čisti slovenščini. Ta vas sredi Sumadija je še toliko pomembnej- ša, ker se imenuje celo ,,vas hero- ,-v", kajti sama vas je med NOB dala dva heroja Vojo Manojioviča in Slobodana Miniča. Predstavnica KS Banja Nada Karatošič je v svo- jem pozdravnem nagovoru med drugim povedala, da je vas, ki šte- je le nekaj nad 2000 krajanov, dala kar 70 borcev, ki so skupaj šli v boj zoper sovražnika. Le redki so se vrnili. Preveč bi porabili prostora, če bi hoteli opisati vse dogodke, doži- vetja, ki smo jim bili priča povsod na železniških postajah, kjer se je ustavil vlak bratstva, vlak brez voznega reda, ki izmenično vozi na progah med Slovenijo in Srbijo vsaki dve leti, le letos je naredil iz- jemo, ker je letos 40-letnica vstaje vseh jugoslovanskih narodov, 40- letnica slovenskih izgnancev in 20- letnica, ko je iz Slovenije popeljal vlak bratstva in enotnosti v prija- teljsko Srbijo. Prvi tem se spomnimo Titovih besed, ko je dejal: „Brez bratstva in enotnosti Jugoslavije ne more biti močna in srečna!" S tem je brez dvoma povedal v enem stavku vse. Mi pa se zavedamo, da mora- mo to bratstvo, prijateljstvo nada- ljevati. Morda se pri tem spomni- mo, obudimo spomin na leto 1941, ko je Kardelj leta 1941 v Užicah v Srbijo ustanovil Prvo slovensko četo, ki se je imenovala po Ivanu Cankarju. Vsi ti borci, sicer izgnanci iz Slovenije, so padli na Kadinjači, ko so skupaj z borci drugih narodnosti branili preboj sovražnih sil v Užice in s tem tudi umik Vrhovnega štaba s tovarišem Titom. Srbi so dali med vojno izredno velik krvni davek. Tako je okupa- tor oktobra leta 1941 v Kraljevu ustrelil 6000 ljudi, nekaj dni poz- neje pa je Kragujevcu v sedmih urah padlo 7000 iiiev, med njimi kar 300 otrok-učencev in 18 pro- fesorjev. Danes je v bližini Kragu- jevca, v Sumaricama, kar 30 večjih spomenikov, med njimi tudi sku- pini čistilcev čevljev, ki so jih Nemci polovili po ulicah in odgnali na streljanie. Ko je Tito leta 1945 prvič obiskal Kragujevac, je med drugimi o pad- lih junakih dejal: ..Spomin na te heroje, spomin na te žrtve bo živel večno. Ne samo v srcih Sumadij- cev, ampak v srcih vseh Jugoslo- vanov in vsega poštenega člove- štva ..." Ob svojem zadnjem obisku leta 1978 pa je pred spomenikom — muzej'cm prižgal večni ogenj. Danes za vsa ta spominska obeležja nadvse skrbno skrbijo učenci in dijaki Sol v Kragujevcu. Vsak izmed učencev do podrobnosti pozna zgodovino svojega mesta. Tako smo le v nekaj stavkih poskušali prikazati vso vehčino boja, velike žrtve srbskih rodolju- bov, ki so množično umirali pod streli sovražnika. Ni odveč pripomniti, da so poleg Nemcev ubijali še domači izdajalci-četniki. Ijotičevci. nedičevd. Ker so bili borci za svobodo v okolici Kragujevca v svojih napadih na sovražnika vse uspešnejši in ker so Nemci v borbah z njimi izgubili 50 vojakov, 40 je bilo ujetih, 40 ranjenih, je general Bčhme izdal odredbo. ^ je potrebno za vsake- ga ubitega Nemca ustrelili 100 tal- cev, za vsakega ranjenega ali izgubljenega pa 50 talcev. Tako je nato v enem samem dnevu v nekaj urah padlo 7000 žrtev, vendar se Kragujevac tudi teh žrtev ni ustra- šil. Mnogi, ki so bili sposobni, so nato odšli v boj, da tako maščuje- jo svoje žrtve, ki so padle za našo svobodo. V skupini, ki je bila z vlakom bratstva namenjena v Arandjelo- vac, je bila tudi družina oziroma dve družini bratov Pernat iz Lovrenca na Pohorju. Hrabro Pernat nam je med drugim pove- dal: ..Našo petčlansko družino je leta 1941 prva sprejela pod svojo streho družina Alekse Pavloviča. Vse nas so sprejeli z nekakim sočutjem. Celo bodrili so nas v na- ši nemoči, nas tolažili, da bo kma- lu vojne konec, da se bomo zopet lahko vrnili nazaj v Slovenijo, na svoje domove, v kar tedaj skoraj- da nismo mogli verjeti. Pozneje smo se preselili v Beo- grad in tu sem spoznal tudi svojo sedanjo ženo Radico ter se z njo leta 1945 poročil. Prej sem še seve- da skupaj z bratom Bojanom odšel v boj. Med drugimi sem se udeležil znane Sremske fronte. Skupaj sva bila v Pr\'i Krajiški brigadi. Konec vojne sem dočakal nekje na slovensko-hrvatski meji v bližini Krapine. Ko sem po 40-letih zopet v Arandjelovcu, sem nad vse presenečen nad njihovo gostoljub- nostjo. Presenečen sem tudi nad napredkom kraja, ki se vse hitreje širi. modernizira. To so res nepozabni trenutki, ki se z beseda- mi ne dajo povedati, treba je vse to videti, doživeti kajti šele tedaj človek lahko občuti in dojame vso to plemenitost bratskega srbskega naroda ..." Na vlaku smo zaprosili za krajšo izjavo tudi Vasjo Lavriča, predsednika mestne konference SZDL Maribor, ki nam je med drugim dejal: „V dneh, ko smo prebivali v bratski Srbiji, kjer so nas na vsakem koraku nad vse prisrčno sprejeli, smo se tako lah- ko prepričali, da je to prijateljstvo skovano v najtežjih dneh na§e revolucije in naše zgodovine posta- lo že tradicija. Slovenci ne smemo in ne bomo nikoli pozabili tega. kar so bratje Srbi za desettisoče izgnanih Slovencev dobrega storili, ko so nam tedaj, v času vojne odprli svoja srca. V času, ko svet pretresajo dokaj vznemirljivi dogodki, ki grozijo z vojno nevarnostjo, je zato utrjevanje Titove ideje o bratstvu in enotnosti naših narodov in narodnosti še toliko pomembnejše, saj so zadnja dogajanja na Kosovem dokazala, da sovražnik poskuša vncsii v naš socialistični in samoupravni red nemir ter s tem vplivati na našo enotnost, kar pa mu seveda ni in ne bo nikoli uspelo. Ni odveč, če na tem mestu ponovim, da nas že sedaj čaka težka naloga, če bomo znali čez dve leti, ko bodo bratje Srbi prišli k nam na obisk, le-te tiidi tako prisrčno in gostoljubno sprejeti kot sprejemajo oni nas." Vodja občinske delegacije j, Ormoža Mirko NOVAK je pov^ dal: ,,Občutek imam, da znajo bratje Srbi vlak prijateljstva iz letj v leto vse bolj prisrčno sprejeti Letos nas je v Vrnjački Banji, kjcf smo izstopili, pričakala množica več kot tri tisoč ljudi. V središf,, mesta je bil nato velik miting posvečen prijateljstvu. Vse to je resnično impresioniralo. Nikjer ni mankalo nad vse prisrčnih prizorov, objemi starih prijateljev dobrodošli. V času, ko smo bivali v Vrnjački Banji, so nam gostoljubni domačini želeli po. kazati čimveč, kar so zgradili in dosegli s pridnostjo svojih rok. Ob tej priliki smo se poklonili na planini Popinu tudi spominu 52 borcev, ki so tu padli pred 40 leti, ko so branili preboj sovražnih enot, ki so prodirale proti (Titovemu) Užicu, ko so tako bra- nili preboj sovražnih enot v sto, ki je bilo osvobojeno že 1941 leta in kjer je bil nastanjen tudi Vrhovni štab s tovarišem Ti- tom. Pri tem želim povedati še to, da je naša delegacija v času bi- vanja v Vrnjački Banji sklenila do- govor, da bodo tam še tekom le- tošnj^a lega odprli trgovino z očali, okvirji za očala, ki jih izde- lujemo v Ormožu in sicer v tovarni Jožeta Kerenčiča TOZD OPTYL. Tu bo poleg trgovine tudi oku- listična ambulanta. Ni odveč, če povem, da smo se dogovorili tudi o tem, da se bosta Krajevni skup- nosti Ormož in KS Vrnjačka Banja pobratile. Podpis listin o pobratenju bo 27. aprila 1982, ob dnevu OF v Ormožu ..." Preden končamo s tem zapisom vtise, naj zapišem, da smo bili letos v Arandjelovcu kot vedno doslej izredno gostoljubno sprejeti. Tu so nam gostoljubni domačini želeli prikazati čimveč. Tako smo med drugim obiskali tamkajšnji vrtec, kjer so nam najmlajši pripravili izredno ganljiv program, nato še v osnovni šoli v Banji — ,,vasi hero- jev", kjer smo se najprvo pokloni- li spominu na žrtve, položili cvetje pred spomenik Voji Manojioviču in Slobodanu Miniču, učenci šole so nam pripravili lep kulturni program, med drugim celo v slo- venskem jeziku. Ogledali smo si tamkajšnjo vinsko kkt. pa zname- nit vrelec, kjer letno natočijo v steklenice kar 1.7 milijona stekle- nic slatine, ki nosi ime ..Knjaz Miloš". Del svoje proizvodnje iz- važajo na tuja tržišča, smo še izve- deli. Ogledali smo si tudi tamkajšnjo tovarno Rudnik, kjer je zaposlenih 470 ljudi. Izdelujejo moške srajce. Kar 65 odstotkov svoje proiz- vodnje izvažajo. Tu so nam pri- pravili tudi svečano kosilo. Pred- sednika osnovne organizacije sin- dikata Ljiljana Prekovič, nam je v svojem pozdravnem govoru, do- brodošlici med drugim dejala: ,,Dragi prijatelji, bodite prepriča- ni, da so naša srca za vas odprta in da vas sprejemamo kot svoje najbližnje. S tem želimo potrditi naše bratstvo in enotnost, kar smo izbojevali v naši NOB in so- cialistični revoluciji . . ." Franjo Hovnik Več kot 2000 glava ^množica nekdanjih Izgnancev in njihovih svojcev skupaj s svojimi gostitelji (domačini) pred muzejem 25, maj v Beogradu, kjer so si ogledali muzej, delegacija republiške konference SZDL Slovenije je nato položila venec v Hiši cvetja. Vlak je nato nadaljeval pot v Kraljevo, Titove Užice ... Nadvse prisrčno so najmlajši občani Arandjelovca sprejeli in pozdravili nekdanje iz- gnance v svojem res lepem vrtcu. V objektiv fotoaparata smo ujeli tudi predstavnike občine Arandjelovac s predstavniki ptujske občine ter nekaterimi nekdanjimi izgnanci in njihovimi svojci. Posnetek je nastal pred hotelom »IZVOR«, ki ga je predsednik Tito odpri leta 1978. Kdo ne pozna tega veličastnega spomenika, ki stoji v Šumaricah v Kragujevcu ter nas spominja na krvavi 21. oktober leta 1941, ko je na tem mestu pod streli okupatorja ugasnilo življenje tudi 300 otrok — učencev skupaj z 18 profesorji. Le nekaj deset kilometrov vstran pa je Kraljevo, kjer pa je okupator teden pred tragedijo v Kragujevcu postrelil več kot 6000 rodoljubov. Posnetki: Franjo Horvat TEDNIK 29. oktober 1981 SESTAVKI IN KOMENTARJI - 5 INVESTICIJE NA PODROČJU OBČINE PTUJ V LETU 1981 Spremenjeni pogoji gospodarjenja na yseh pCKiročjih zahtevajo tudi drugačen pristop I; investicijskim naložbam. Na tem pt^ročju jpiajo prednost tiste investicije, ki prispevajo k povečanju izvt)/a. proizvodnji surovin s kate- rimi se nadomešča uvoz. proizvodnji opreme s l^atero se nadomešča uvoz opreme in katera je ^niniiva tudi za tuja tržišča m pa v investicije ^ povečanje pridelovanja hrane — investicije y. primarno kmetijsko proizvodnjo. Zaostreni pogoji tudi zahtevajo, da se ptiveča delež lastnih sredstev pri financiranju investicij in zmanjša delež kreditov, težišče je tudi v tem, da .se rok izgradnje investicijskih objektov skrajša ter s tem naložbe usposobijo hitrejši začetek proizvodnje in povečanje ustvarjenega dohodka. V občini Ptuj je bilo v .-narcu 1981 skupaj prijavljenih investicij v vrednosti 2.003 milijo- na dinarjev. Sredstva so bila zagotovljena iz lastnih virov v višini 1.059 mio din ostalo pa iz kreditov 892 mio, iz združenih sredstev 21 mio, iz proračuna 5 mio in samoprispevka 23 mio din. Na negosf>odarstvo je odpadlo vsega 81 niio din vrednosti investicij. Največji delež investicij je odpadel na in- dustrijo in to 72 % predračunske vrednosti. Po vrednosti so predstavljale investicije 43 % doseženega družbenega proizvoda v go- spodarstvu občine Ptuj v letu 1981. Ob koncu polletja so se razmere na p^- ročju investicijskih vlaganj zaostrile. Sprejeti so bili ukrepi, da se investicijska poraba postavi v realne okvire in da se lahko vlaga samo v tiste naložbe, katerih namen je izvozno usmerjen, ali usmeijen v pridelavo dobrin s katerimi se nadomešča uvoz in pa v kmetijske naložbe (melmracije itd). Za Npremljanje investicij so bile določene regionalne komisije, katerih na- loga je prevarjanje investicijskih naložb tako glede smotrnt)sti kot tudi glede možnosti virov financiranja. Ukinjene pa .so vse investicije, razen nekaterih izjem, za področje negospo- darstva. Ti ukrepi .so povzročili na našem področju naslednje; — precej investicij je bilo zaključenih s pospešenim delom, tako je bilo zaključenih 27 objektov v skupni vrednosti 518 mio din, — v mesecih junij—avg^ust so vsi investitorji preverili realnost predračunskih vrednosti in pt>skrbcli za dodatne vire pokritja teh ptnlra- žitev, — v septembru so ponovno ugotovili podražitve in poskrbeli za njihovo pokritje. Na osnovi teh prizadevanj seje obseg in- vesticij zmanjšal tako, da znaša celotna pred- računska vrednost še 1.793 mio din, vključno s podražitvami, ki same znašajo 231 mio din in tako predstavljajo inve.sticije še vedno 38,7 % družbenega proizvoda doseženega v gospo- darstvu občine Ptuj v preteklem letu. Od skup- nega zneska investicij odpade na investicije, ki imajo prioritetni pomen, 318 mio din (TGA in kmetijstvo). Na negosptxlarske investicije pa (xlpade 192 mio din. Delež lastnih sredstev znaša 60,9 % medtem ko je v mesecu marcu znašal 52,8 % skupne predračunske vrednosti. Na osnovi tega bi lahko zaključili, da seje tudi na področju investicij stanje precej iz- boljšalo in da se počasi približujemo postav- ljenim resolucijskim izhciiiščem. Vendar pa je pri tem potrebno upoštevati, da je pri investi- cijah še vedno prisotno dejstvo, da so bila vlaganja v primarno proizvodnjo v preteklih letih nezadostna ter sedaj na teh področjih investicije zahtevajt; večja sredstva, da .sc nadoknadi zamujeno. Da se pa pri investicijskih vlaganjih ne obna.šamo vedno najbolj racionalno, kaže p«.>- datek o uporabi minimalne amortizacije, ki se lahko uporablja za neproizvode in negospt)- darske investicije (nabavo pisarniške opreme. o.sebnih avtomobilov itd), torej za namene, za katere se sicer prosta sredstva poslovnih skla- dov ne smejo uporabljali. Takoje gospKHlarstvo nabavilo iz naslova minimalne amortizacije 34 osebnih avtomobilov v skupni vrednosti 4 mio din. negospt)darstvo pa 5 osebnih avtomobilov. Vendar pa je negospodarstvo porabilo skoraj vso razpoložljivi) amortizacijo, medlem ko je gospodarstvo izkoristilo le 3 % razpoložljive amortizacije za prvo fH)lletje 1981 za nabave, ki .so sicer omejene. Regionalna komisija je dosedaj obravna- vala 5 zahtevkov za investicije in to predvsem s področja naložb v kmetijstvo (melioracije, txlkup zemljišč, obnova vinogradov poškodo- vanih po pozebi itd) in drobno obrt (nabava strojev za obdelavo kovin), vseh 5 zahtevkov je bilo (Hlobrenih. Glede na pt^goje in kriterije po katerih se obravnavajo investicijski zahtevki pred komi- sijami ta zahteva tudi od samoupravnih orga- nov v delovnih organizacijah, da morajo vsako investicijsko naložbo predhodno temeljito pretehtati ne samo z vidika zagotovitve sred- stev ampak tudi z vidika donosnosti naložbe in možnosti preskrbe s surovinami oziroma repro materialom, ker do.sedanja praksa kaže. da so bile tudi na našem področju nekatere naložbe preslabo pripravljene in so oziroma imajo za posledico namesto večjega dohodka izgube. Ivo Granda Kaj vse se je v Sloveniji dogajalo pred skojevsko konferenco v Ptuju dne 26. septembra 1936 Enako aktivni kakor v Ptuju so bili skojevci tudi v Mariboru. Leta 1936, štiri mesece pred Pokrajinsko skojevsko konferenco v Ptuju, so v Mariboru organizirali veliko akcijo v zvezi z mladinskim kongresom v Ženevi. Od pokrajinskega komiteja SKOJ za Slovenijo so dobili navodilo, naj ustanovijo komite za pripravo kongresa. Izvršitev tega navodila je oteževalo dejstvo, da je nekaj časa prej oblast prepovedala Društvo mladih izobražencev, ki je bila napredno usmerjena organizacija. Ce bi še obstajala, bi lahko brez težav prevzela pobudo za formiranje omenjenega komiteja. Mariborski partijski komite, v katerem sta bila med najbolj aktivnimi Leo Novak in Maks Gašparič (oba pa sta bila povezana tudi s Ptujem in Ljubljano, kjer je deloval Ante Novak), je sodil, da bi lahko dali pobudo za omenjeno akcijo prek ženskega društva, ki ga je kot predsednica vodila žena generala Maistra. Da bi bili čimbolj neodvisni, so se odločili, da bi skušali doseči, da se v okviru tega ženskega društva osnuje mladinska podružnica. Le-ta pa bi pozvala na sodelovanje druga mariborska društva. V ta namen se je skojevka Herta Haasova (ki je postala partijska članica v teku akcije, ki jo opisujem) povezala z Maistrovo. Kot je bilo pričakovati se Maistrova osebno ni angažirala pri ustanavljanju mladinske ženske podružnice, temveč je to akcijo prepustila mlajšim. Haasova je poleg svojih znank Mare Godinove in Jelke Furlanove pritegnila še druge, ki so jih predlagali njeni sodelavci, med njimi sta bili še Andrina Kovačič in Zora Serbak. Duša vsega dela je še vnaprej ostala Herta Haasova, ki je sodelavkam pojasnila, da se povsod v svetu mladina pripravlja za mirovno akcijo, pa je zato potrebno pokreniti takšno akcijo tudi v Mariboru. Tej pobudi ni nihče ugovarjal, zato je začela Haasova z nadaljnjimi pripravami. Sestavila je seznam tistih, ki naj bi se udeležili prvega sestanka. Ta sestanek je bil sicer zelo buren, vendar ur:pešen. Vabljeni so bili namreč ljudje raznih političnih smeri, za katere pa so računali, da ne bodo nasprotovali mirovni ak- ciji. To je bilo že v času, ko je Hitlerjeva Nemčija postajala, vsaj v besedah, vse bolj napadalna. Kak mesec pKJzneje pa je že sodelovala na strani frankistov v boju proti španski ljudski fronti. Različnih stališč in gledanj, ki so jih imeli glede akcije za mirovni kongres, ne bi omenjal, zasluži pa našo pozornost predlog katoliških predstavnikov v odboru. Oni so predlagali, naj bi pokroviteljstvo nad mirovno akcijo prevzel mariborski škof. S tem pa niso soglašali nacionalisti, pa tudi ne frakcija komunistov, katere predstavnik je bil R. Svarc, ki je medtem odslužil triletno zaporno kazen v Sremski Mitrovici. Znano je, da so bila med zaporniki komunisti v Sremski Mitrovici velika trenja in da je moral pomirjevalno vplivati celo CK KPJ. Vendar uspeh ni bil ravno zadovoljiv. Spore so nadaljevali posamezniki še pozneje, ko so bili že na prostem. Od Mariborčanov sta bila taka: Vojnilovic in Svarc. Toda to vprašanje sem vsaj delno osvetlil v (prvi) knjigi ,,Spori in spopadi v spominih in dokumentih". Kljub temu je partijski komite v Mariboru odločil, da delegacija obišče škofa in ga zaprosi 2a pokroviteljstvo. Kakor s takratnega tako je tudi s sedanjega gledišča bilo tako ravnanje upravičeno, saj je šlo za to, da doseže mirovna akcija čimvečjo širino. Od krščanskih socialistov je bil v delegaciji Medved, bila p« je seveda tudi Herta Haasova in Še en član. Uspeli niso, ker je prav takrat ,,Slovenec" začel napadati mirovno akcijo kot akcijo ko- munistične partije. Izredno uspešna pa je bila mirovna manifestacija v unionski dvorani v Mariboru, ki je imela povsem antifašistični in an- limilitaristični značaj. Poleg Herte Haasove sta bili zelo aktivni še Silvira Tomasini in Zora Serbak. Herto Haasovo so poklicali celo na policijo in jo opozorili, da jo bodo zaprli, če bo nadaljevala s takimi komunističnimi akcijami. Te akcije pa ji niso mogli oprostiti niti nemški študenti, češ da je bila naperjena proti Nemčiji. Se eno akcijo, ki je bila uspešna pred pokrajinsko skojevsko konferenco v Ptuju, moram omeniti, saj je v njej sodelovalo mnogo skojevcev. Tudi ta je bila v Mariboru in sicer dne 9. avgusta 1936. Nekaj dni prej je Maks Gašparič odnesel v Ptuj letake in pozval tamkajšnje skojevce in partijce, naj organizirajo skupino, ki se bo udeležila te ak- cije. Za kaj je šlo? JRZ je 9. avgusta 1936 hotela v Mariboru in pozneje tudi v nekaterih drugih krajih proslaviti 30-letnico politične dejavnosti dr. Antona Korošca. Z njo je hotela pokazati, da je dr. Korošec kljub ljutomerskim dogodkom, 15. avgusta in 1. septembra 1935 in kljub veličastni manifestaciji, 7. julija 1935 na zletu Svobod v Celju še vedno nesporni voditelj slovenskega naroda. Partija se je odločila za protidemon- stracijo in v Mariboru so jo v glavnem pripravili Leon Novak, Maks Gašparič, Pavle Žaucer in Ivan Kreft, ki je prišel iz Ljubljane. V brežiškem in krškem okraju je vodil priprave Anton Strgar, pri Lenartu v Slovenskih goricah odvetnik Franc Satler, v Vidmu ob Sčavnici pa Jože Sinko, dr. Koroščev nečak. Nazadnje imenovana sta bila krščanska socialista. Vsi omenjeni so razpečavali letake in pozivali ljudi, naj pridejo na protidemonstracije v Maribor. Odzvali so se povsod, največja udeležba pa je bila iz mariborske okolice. Protidemonstracije so bile ne le na zborovanju v Ljudskem vrtu, temveč tudi po mariborskih ulicah in,, kar je najbolj presenetilo, na samem dvorišču polkrijske uprave na Slomškovem trgu. Policija je aretirala več kot sto ljudi in napol- nila z njimi zapore in hodnike v zasteničenem, hotel grafu' (kot so imenovali mariborski poli- cijski zapor), pa tudi dvorišče policijske uprave. Od tu je po vsem Slomškovem trgu odmevala revolucionarna pesem, vse do gesla, ki so ga skandirali v unioriski dvorani na že omenjeni mirovni manifestaciji, gesla, ki se glasi: ,,Car Nikolaj je dal manifest, mrtvim svobodo, živim arest." Najbolj predrzni pa so, ko so jih zvečer izpustili, zap>eli še intemadonalo. Izpuščenim zapornikom so se pridružili še tisti, za katere ni bilo prostora v zaporih in so čakali na izpustitev prijetih. Tri tedne po teh dogodkih so se začele v Mari- boru velike stavkovne akcije tekstilnih in grad- benih delavcev, konec septembra 1936 pa pomembna pokrajinska konferenca SKOJ v Ptuju, o kateri sem v Ptujskem tedniku že pisal. vendar moram opozoriti še na nekatere nadrob- nosti, za katere sem zvedel pozneje. Ugotovil sem, da so na njej pretežno razprav- ljali o tem, da je treba prekiniti zvezo s CK KPJ in se neposredno povezovati z mladinsko komu- nistično internacionalo, da bi se tako izognili ponovnim vdorom, ki jih povzročajo cekajevski kurirji in inštruktorji, ki jih iz tujine z najbolj- šim namenom pošiljajo, pred policijo pa kloni- jo. Na konferenci je imela mariborska delegatka Herta Haasova kratek referat o problemih dela z žensko mladino. Uvodni del njenega referata je celo ohranjen, ne pa tudi organizacijski. Naj naštejem tiste, ki so se udeležih konference: Bili so to: Jože Klep (Smeli), Lidija Sentjurc, Ante Novak, Vladimir Vodopivec, Ivan Bratko, Jože Lacko, Jože Kogej, Bojan Kraigher (Peter), Maks GaŠF>erič in že omenjena Herta Haa.sova. Izostal pa je Vlado Krivic, ker je dobil napačno javko. Druge pristone bo treba še ugotoviti. Partijskemu vodstvu, ki se je takrat mudilo deloma na Dunaju, deloma že v Parizu, so izrekli nezaupnico zaradi tolikih vdorov v partijske vrste, ki so jih, kot že omenjeno, neodgovorno povzročali iz central v tujini posla- ni komunisti. Potrebno je bilo torej odgovoriti na vprašanje, ali je prekinitev zvez s CK KPJ edi- na pot, da se prepreči vdore. Sklenili so, daje to vsaj zaenkrat nujnost, drugo nič manj važno pa je bilo: kako je z razpustom SKOJ. Znano je, da je glede vprašanja usode SKOJ-a prišlo do nesporazuma. Vodstvo mladinske komunistične internacionale je hotelo, da vloga SKOJ ne bi bila enaka vlogi partije, da bi se torej po dveh tirih delalo isto, temveč bi naj bil SKOJ bolj množična organizacija, ne pa vase zaprta sekta. Slovenski SKOJ pa je tak že bil, kar potr- juje tudi pisanje ,,Mladih pot", ki sta jih ureje- vala Dušan Kveder in Lidija Sentjurc. V uredni- ško delo je Tone Cufar uvajal Dušana Kvedra. Dušan Kveder se konference ni mogel udele- žiti, ker je že prej ilegalno zapustil državo, saj je bila proti njemu izdana tiralica, pač pa so bili na njej še drugi Ptujčani. Vseh imen doslej ni uspe- lo ugotoviti, morda pa so se v Ljubljani bivajoči udeleženci konference premalo potrudili, da bi dopolnili seznam udeležencev, vsi pa složno menijo, da jih je moralo biti s ptujskega obmo- čja več, kot je doslej ugotovljeno. Konferenca je trajala kar tri dni, prespali pa so dve noči na Lackovem gumnu. Že iz doslej povedanega pa izhaja, da je bila konferenca zelo pomembna. Tega so se zavedali tudi na simpoziju o SKOJ- u, ki je bil lani v Ljubljani in ga je v>Jugosla> t v malem«. Poleg mladih vojakov, ki so prišli iz vseh krajev Jugoslavije, seje svečane zaobljube udeležilo tudi veliko število njihovih staršev, ki s<.) navdušeno priznavali, da take prisrčnosti ob sprejemu še niso doživeli. Svoj delež v ta svečani trenutek pa so dali tudi mladi ptujske občine in predstavniki občinskega družbeno političnega življenja. .Mladim vojakom je ob tej priložnosti govoril starešina Komnen Žarkovič in med drugim poudaril: ». . .. Starešine in vsi ostali bomo storili vse. da se boste v naši sredini dobro počutili. .Za tem je besedo povzel starešina Milovan Stankovič, kije po tem, ko je skupaj z mladimi vojaki zaključil z besedami svečane zaobljube, povedal; »S tem svečanim dejanjem pred bojno zastavo, pred vašimi starešinami in prijatelji, starši, predstavniki družbeno-političnega življenja, ste kot mladi vojaki vstopili v vrste J L A. Sedaj, ko ste zaprisegli, postajate branilci velikih idealov, časti in svolx>de, zaščitniki bratstva in enotnosti naših narodov in na- rcxlnosti. S svečano zaobljubo ste se zavezali na nezlomljivo zvestobo svojemu narodu, svoji socialistični samoupravni Jugoslaviji, skupnosti bratskih narinlov in narodnosti. Zvestoba .svečani zaobljubi je cenjena pri vseh naših narodih in narodnosti kot največja mogoča moralna vrednost...« Številnim čestitkam, ki so jih mladi vojaki psrejeli, so se pridružili tudi mladi ptujske občine. Največjo čestitko pa jim je izrekel oče enega izmed vojakov, ki je povedal: Zelo sem srečen, ker so nas starešine vojašnice povabile na ta svečani trenutek. Vidim in znova sem srečen, ko ugotavljam, da vam je tukaj zelo lepo. Želim vam f)ovedati in tega se morale vedno zavedati, da moramo vedno in povsod spoštovati bratstvo in enotnost med narodi in nartnlnoslmi Jugoslavije ... Vedno in povsod pa morale spoštovati zaobljubo tovarišu Titu ...« Se besede mladih vojakov. Boštjan Mlakar; »Tukaj semšele 14dni,v.sejevredu. Občutki so pač po pričakovanjih. Težko je več povedati v tem trenutku; neponovlji- vo ...« . Slobodan Bogdanovič; »Srečen sem. ker sem svečano zaobljubil, srečen sem. ker sem eden izmed branilcev domovine. Posebno me veseli. ker so tukaj tudi starši. Vse meje zelo vznemirilo in ne vem. kaj bi še povedal.« .Momir Djurdjevac; »Vseje nepozabno, tega ne bom nikoli pozabil, svečano zaobljubo bom vedno pomnil. Vse se lahko pozabi, le dajanje svečane zaobljube pred celim narodom ne. Vedno je potrebno imeti v mislih bratstvo in enotnost .. .« MG S svečanosti foto I. kotar Čestitke ob svečani zaobljubi Nepozabni trenutek 6 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO 29. oktober 1981 TEDNIH SREČANJA PRUATELJSTVA Osemnajst let sodelovanja Prejšnji leden je bil v Kidričevem pripravljalni sestanek za 18. sreča- nje prijateljstva, ki bo naslednie le- to v Skopju. Sestanek je org> Jra- la Osnovna šola Boris Kidrič Kidri- čevo, ki bo gostitelj učencev in nji- hovih spremljevalcev iz vse Jugoslavije v letu 1982. Po sestanku smo zaprosili za razgovor nekatere predstavnike šol, ki se že dalj časa udeležujejo te velike ma- nifestacije bratstva in prijateljstva naših narodov in narodnosti. Naši sogovorniki so bili: Ivo Glad — rav naidj osnovne Šole Milan Spalj iz Zagreba, Zivorad Ristovič — ravnatelj osnovne šole Brače Jerko- vic iz Železnikov pri Bec^radu, Marija Sjekloča — ravnaidjica osnovne šole Josip Broz Tito iz Skopja, Ivanka Harampieva — glavna in odgovorna urednica ča- sopisa Prijatdjstvo in Brane To- nejc — ravnatdj osnovne šole Boris Kidrič Kidričevo. Na vprašanje, kako je nastala ideja o srečanjih prijatdjstva, je Ivo Glad dejal: „Srečanje je nastalo po katastro- falni poplavi v Zagrd)u 1964 leta, ko je bilo področje zagrebške šole poplavljeno, ko so tej šoli s finan- čno pomočjo pomagali mladi iz vse Jugoslavije. To so bili mladi iz šol, ki se danes sestajajo v manifestaciji bratstva in prijatdjstva. Da bi po- bliže spoznali učence, ki so nam moralno in finančno pomagali, smo jih nasledni lUi leta povabili na proslavo naše šok. Takrat je nasta- la ideja, da se v bodoče vsako leto sestanemo v drugi š^i, v drugi republiki, se pogovorimo o skupnih problemih, predstavimo s svojimi literarnimi, likov Mimi in drugimi iz- delki, da učenci »»hiščcjo svoje vrst- nike, učitdji pa i/menjajo izkušnje pri vzgojnem in i/ubraževalnem de- lu. Povsod so se \ organi/aojo sre- čanj vključili vsi družbeni dejavniki v krajih, kjer smo se srečali. Tako so srečanja do danes vsekakor pre- rasla tiste okvire, ki smo jih predvi- deli ob začetku te manifestacije." Eden najstarejših udeležencev Srečanj prijateljstva je Zivorad Ri- stovič iz Beograda. Svoje vtise iz srečanj je strnil v naslednje misli: „Kot so srečanja prijatdjstva vzniknila spontano, iz čiste člove- ške nuje, da pomaga ponesrečene- mu in prizadetemu, tako se še danes ta srečanja dogajajo kot del redne dejavnosti naših bratskih šol. Smo kot ena družina, ki jo tarejo skupne skrbi, veselijo skupne rado- sti in skupno delo. Ta manifestacija združuje pribhžno šestnajst tisoč učencev, dvakrat toliko njihovih staršev, veliko učiteljev, družbeno- političnih delavcev in delavcev v de- lovnih organizacijah v krajih, kjer delujejo naše osnovne šole. Vsi ti ljudje vedo, da imamo prijatelje po vsej Jugoslaviji in da z njimi sode- lujemo. Zadovoljni smo, da nas naši prijatelji ob obiskih Beograda obiščejo, tudi mi planiramo naše iz- lete tako, da lahko obiščemo udele- žence srečanj. V veliko zadovolj- stvo mi je, da s srečanji sledimo idejam naše NOB in idejam tovari- ša Tita, ki je najvišje postavljal prav bratstvo in enotnost naših na- rodov in narodnosti." Marija Sjekloča nam je predsta- vila program srečanja prijatdjstva, ki bo naslednje leto v Skopju: „Pri planiranju programa sreča- nja v Skopju smo upoštevali dose- danjo zasnovo te prireditve, dodali pa smo tudi nekatere dejavnosti, ki jih do sedaj ni bilo. Aktivnosti bodo potekale v dejavnostih kot so prva pomoč, likovno udejstvova- njc. ljudska obramba in družbena samozaščita, literarna dejavnost. Učenci iz drugih krajev bodo spo- znati naše mesto, sodelovali pa bo- do tudi pri pouku šole v naravi, kar je novost na srečanjih. V programu bodo sodelovali tudi predstavniki J L. A. Program bo torej pester, upa- mo. da bo všeč tudi našim gostom, ki bodo preživdi dan mladosti v Makedoniji." ^.cč^-.u prijateljstva že devet let s. cmlj.- časopis Prijateljstvo. Casi pib nam jc predstavna giaviia ir, .\lgovorna urednica — Ivanka Haralampieva iz Skopja, kjer ča- sopis tiskajo: delavcev šole. Odbor bomo razširi- li še s predstavniki širše družbene skupnosti. Točnega programa srečanja še nismo izdelali. Dejavnosti pri nas bodo potekale tri dni. Aktivnosti bodo potekale v Kidričevem, Ptu- ju, na Pohorju, na prizorišču pos- lednjega boja Pohorskega bataljo- na pa bomo pripravili zgodpvinsko uro. Upamo, da bomo imeli v naši občini tudi ustrezno moralno in tlnančno podporo v pripravah in izvedbi te jugoslovanske manife- stacije bratstva in prijateljstva na- ših narodov in narodnosti." L M fotogratlje: M. Ozmec ,.Časopis smo začeli izdajati z ždjo, da se zapišejo vse te lepote, ki se pojavljajo na srečanjih. Lčeiwi-udeleženci srečanj obja- vljajo v časopisu svoje vtise iz obi- skov prijateljskih šol. V vseh ses- tavkih opažamo veliko navdušenje učerKCv nad srečanji, pišejo pa tu- di o življenju in delu v svoji šoli, o svoiih skrivnostih, željah in lju- beznih. Letos smo že pričeli s pri- pravami na 10. jubilejno številko časopisa. Jubilejna bo le po tem, ker bo deseta, saj zaradi skromnih finančnih srečanj ne more biti nič posebnega". Naš sogovornik je bil tudi Bran- ko Tonejc, ki je na kratko pred- stavil aktivnosti, ki potekajo v Kidričevem pred 19. srečanjem: ..Zaenkrat se z dejavnostmi za pripravo srečanja na šoli ukvarja sedemčlanski odbor, sesta.ljen iz Ivo Glad Živorad Ristovič Brane Tonejc Marija SjcUoča Ivanka Haralampieva Spominske platane v Kidri^e^em. <»poinin na Srečanja Partizanska cesta trenutno največje gradbišče Te dni se prebivaki občinskega sredtšča Slovenca Be>!:;k-4. predvsem tisti, ki stanuj^K)^ ah se srečujejo s tem delom mesta, po- stavljajo v dokaj težaven prome- tni položaj, saj je Partizanska ce- sta. osrednja pnotmetna žila po- vsem razkopana. Delava Ces- tnega podjetja Sknenija ceste namreč obnavlj;i^ ta dd ceste, skupno s posujališči za avtobuse, parkirišči osebnih avtomobilov m obvoznimi križišči. [>ela so te jiesenske dneve v največjem zamahu, zato se avto- mt>biilsli srečuji^ s telavjami razkopanega cestišča, siečevanj z delovnimi stnojji m povrhu še z ozkimi obvoznimi cestamL V po- sebno težavnem položaju so se znašli tudi pe.šci, saj morajo pre- skakovati razkopane dele preho- dov za peščce. ki so posebni) v času dežja še močno blatni. Kot vse kaže dela ne bodo končali do predvidenega roka, saj so se izvajalci gradbenih del prj uresničevanju programa obnove Titove ceste srečali z nekaterimi težavami, ki so vplivala na po- daljšanje časa opravil. Besedilo in posnetki: Viktor Horvat Drl Partizanske ceste, bolj poznan kot ^Iska ulica, bo po predvidevanjih novembra zaprt za ves promet Obnova ceste i mmvm nase^ SlovcMskai Bistrica V občini Ormož varčujejo z vodo Ker letos na našem območjiti m bilo izdatnejših padbivtn,, marsikje vodni izviri usihajo. Tako Jma nsA na območju občine Onnož že od julija naprq občasno zmanjkuje vode. čeprav imajo za cefocno obmo^ občine emiolieit vcMioKodm sistem. Da bi zagoloviE isBjpocirelj- nejšo vodo, porabniike s^taSno opo- zarjajo na gog.podaimoi traSenje vode, ker le tako bo moč zagotovi- ti najnujnejšo vodo tudii tastiam po- rabnikom, ki imajo svojia IbivaMča v višjih legah. — u Pt»»eč letih negodovanj so sedaj odstranili divje parkirišče težkih tovornih »ona pred vhodom v bistriški grad. Na tem mestu bo urejena zelenica in gostraski vrt Grajske kleti NOVOSTI PRI KREDITIRANJU STANOVANJSKEGA GOSPODARSTVA V začetku letošnjega leta je bil sprejet zakon o stanovanjskem gospodarstvu, kmalu zalem pa tudi družbeni dogovor o skupnih osnovah za zagotavljanje in vsklajevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji. Prvi. še bolj pa drugi sistemski akt posta- vljata pred poslovne banke določene obvez- nosti. ki morajo biti izpolnjene do začetka prihodnjega leta in sicer: — za kreditiranje stanovanjskega in komu- nalnega gospodarstva morajo ustanoviti te- meljne stanovanjske banke oziroma posebne poslovne enote temeljne banke za kreditiranje stanovanjskega in komunalnega gospodarstva — za kreditiranje stanovanjskega in komu- nalnega gospodarstva naj bi namenjale banke najmanj 20 % dinarskih sredstev občanov — pri dodeljevanju kreditov svojim varče- valcem morajo banke upoštevati enotne osnove -in merila glede odplačilne dobe kreditov, obrestne mere. najvišjega zneska kredita, stanovanjskega standarda itd. V kreditni banki Maribor bo za kreditiranje stanovanjskega in komunalnega gospodarstva ustanovljena posebna poslovna enota. Plani- ranje stanovanjskih sredstev in plasmanov. odločanje ter evidentiranje pa mora biti zaradi teritorialnega načina zbiranja slano-, vanjskih sredstev organizirano f)o obmogih samoupravnih stanovanjskih skupnosti. Sklep o ustanovitvi posebne poslovne enote za kreditiranje stanovanjskega in komunalnega gospodarstva bi mora! zbor banke sprejeti še v tem letu. * Glede druge obveze: Banka je doslej namenjala za kreditiranje stanovanjskega gospodarstva 15 "iC dinarskih sredstev občanov na vpogled. S srednjeroč- nim planom pa je predvideno, da se lx^o ta sredstva zvišala na 20 %. Za uresničevanje določil že omenjenega družbenega dogovora in zakona glede enot- nih meril in osnov pri dodeljevanju stano- vanjskih posojil občanom je Združena ljub- ljanska banka ob sodelovanju temeljnih bank pnpravila predlog novega pravilnika o stano- vanjskih posojihh občanom. Nov pravilnik je v vseh temeljnih bankah že pričel veljali s I. 10. 1981. torej takrat, ko so ga sprejeli samou- pravni organi v vseh temeljnih bankah. V kreditni banki Maribor pa stopi v veljavo šele takrat, ko bodo k pravilniku dale svoje soglasje tudi samoupravne stanovanjske skupnosti z obtmo«^ KBM. Predvidoma bo to s L novembiroflm Novi pravilnik je v pnmerjavi s pvejjsajim u^odngši za varčeval- ce. nekoiiiko matnj iuig»xien pa za tiste občane, ki se bodo odBoeffi za vezavo dinarskih sred- stev. Bjunkat djyie po tem pravilniku posojila občanom. — ki naimemsko varčujejo za reševanje svc^a stanovanjfskega vprašanja. — ki veži^ sfe^tva ali predhodno varčuji^ za vezavo sredstev na obmogu tistih občin. kaSCTilii sJamovanjske skupnosti so članke banke. K.rediti po tem pravilniku so namenjeni za: — pridofeilev mo^vili stanovanj od proizva- jalcev stanovanj; — nakup druižbenih stanovanj, zgrajenih iz sredstev scMamiKOt^ od stanovanjske skupno- sti — gradiitev siunovanjskih hiš — premovo sflarih stanovanjskih hiš in starih stanov ;itnj — priidobsttev stanovanjske pravice na dnižbenih stanovanjih (plačilo obvezne ude- ležbe po zakonu)! — plačilo odškodnine ob pridobitvi stavb- nega zemljiišča za gjpdnjo stanovanjske hiše od poraščene ofganiizjidje — plačilo koffincimaJlnega opremljanja stavb- nega ^emljpsča - — nakup starih stamovajijskih enot od fi- zičnih oseb pod pogojiem. da prodajalec porabi kupnino. doMjieno iz poso^Li le za nakup ali zidiavo novili stanovanjiskih enot prek banke. Nov pravilnik omejtije zgornji znesek vseh pndob^enih potu^ in sicer — pri gradilvt stanovanjske hiše v zasebni k^s 60% — prii biotovmi zadmžni graditvi in prenovi pa z ^predraamske vrednosti standardnega stanovanja, ki pia Eahko znaša največ 90 m^. Prav tako znesek pndoMjienega kredita (na osnovi varčevanja ah vezave) ne more bili nižji od 30.000 -dmaijiev. Mesečna anuiteta za po- selila po novem pravilmku ne more biti nižja od 500.- dm. l\»o{ilo £ahko dobi le kreditno sposoben občan. doba vračanjaje pri posojpdi — pridob^ienik na podlagi varčevanja 20 let — pndofe^enih na podlagi vezave sredstev pa 15 let — za posojjik za plačilo udeležbe pn prido- bitvi diužboDei^ stanovanja pa 5 let Občan lahko namensko varčuje: — z enkratnim pologom ali — z rednimi mesečnimi pologi. Od varčevalne dobe je odvisna višina kredita in doba odplačevanja kredita. S tem, da je najkrajša doba varčevanja najmanj dve leti, takrat znaša pridobljeni kredit 140 % pri var- čevanju z mesečnimi f>ologi. oz. 180% pri varčevanju z enkratnim pologom od privarče- vanega zneska. Odplačilna doba pa je 11 let. — pri triletni varčevalni dobi pridobi občan pravico do 190 oz. 230 % posojila na privarče- vani znesek, doba odplačila pa je 12 do pol let. Odstotek kredita na privarčevani znesek narašča z daljšo varčevalno dobo, tako znaša — pri 10 letni dobi varčevanja pridobljen kredit 600 oz. 800 %. odplačilna doba pa je 20 let. Občan lahko pridobljeno posojilo uporab- lja le namensko, torej mora banki s predraču- nom, računom, pogodbo ali situacijo, ki jih banka potrdi, dokazati namen uporabe kredi- ta. KREDITI NA PODLAGI VEZAVE Občan dobi posojilo, če veže v banki za določen čas (največ 16 let. najmanj 3 leta) dinarsko sredstvo oz. dinarsko protivrednost prodane konvertibilne devize. Posojilo znaša: — pri vezavi dinarskih sredstev 220 % — pri vezavi dinarske protivrednosti pro- danih konvertibilnih deviz pa 250 % Doba vezave je eno leto daljša od dobe txlplačila kredita. Pravilnik navaja tudi novost, ki je doslej nismo poznali in sicer predhodno varčevanje za vezavo sredstev. Občan bo lahko dobil posojilo, če bo varčeval najmanj tri leta z enkratnim ali rednimi mesečnimi f>ologi in nato vezal privarčevani znesek za določen čas. Pri triletni varčevalni dobi in vezavi teh sredstev bo občan dobil 350 % sredstev — po štiri letni dobi 400 % — pri desetletni dobi varčevanja pa že 750 % posojila privarčevani in vezani znesek. Menimo, da bodo novi ugodnejši p>ogoji pravilnika glede varčevanja vzpKKjbudili več občanov kot doslej, da se bodo odločili za varčevanje svojih sredstev in tako v bližnji bodočnosti lažje rešili svoj stanovanjski pro- blem. Minka Planine TEDNIK - 29. oktober 1981 imaSe kmetijstvo - 7 Vse manj je domačih dvorišč Cas modernizacije in brez dvoma velikega izboljšanja življenjske- ga standarda vse hitreje prodirata tudi v najbolj oddaljene kraje. fJekoč nepogrešljive lesene hišice pokrite s slamnatimi spleti, delo niojstrov. ki ga danes z redkimi izjemami skorajda ne poznamo več, .so že prava redkost. C e pa te so, je njihova življenjska doba že zavidanja vredna. Ob tem pa skoraj obvezno zapisana usodi njenih prednic, ki so jih zamenjale sodobne grajene stanovanjske zgradbe, asfaltirana dvorišča, moderno opremljena gospodarska poslopja, v njih pa je živinsko vprego zamenjal traktor. Skoraj tradicionalna gnoji.šča na dvoriščih so se povsem umaknila ali pa so jim poiskali primernejša jnesta. Lončeni piskri, iz katerih se je pred več leti še tako prijetno kadilo po domačih specialitetah, danes zelo hitro izginjajo. Le tu in tam je mogoče opaziti kakšen primerek, obešen na leseni ograji ali pa so v njega posadili cvetje kot bi se s tem hoteli posloviti od dobrih starih časov domače kulinarike. Spreminjajo se tudi domača dvorišča. Iz njih so izginile domače kokoši, saj so se znašle »za zapahi« v farmah. Tistih nekaj zares doma- čih kokoši pa je doletela ista usoda vrstnic, ki rastejo v farmah. Zagra- dili so jih in tako nimajo težav z njihovim razkopavanjem vrtov, cvetličnih gredic in zelenic, nemalokrat posejanih z angleško travico. Izginile so idile lesenih vozov, velikih lipovih dreves, katerih krošnje so nudile senco utrujenim domačinom pa tudi gostom, ki so prišli ob jraznikih na klepet. Leseni vodnjaki, teh že dolgo ni več tudi zidanih, d kljubujejo zobu časa, je vedno manj. Iz previdnosti, da ne bi zatajil krajevni vodovod, jih mnogi še vedno obnavljajo. Stara lončena in tudi železna posoda je največkrat postala »plen<( vse številnejših zbiralcev starega blaga, ki si s tem želijo vnesti v sodob- no življenjsko okolje del preteklosti, del tistega, o čemer so njihovi starši govorili vsakodnevno. Domača dvorišča so tako postala, razen v posameznih primerih, že prava redkost. Slika in besedilo: Viktor Horvat Pred okoli sto let staro brunarico na obronkih Pohorja se tudi dvorišče ni spremenilo Ocena vzrokov požarov V okviru tedna požarne varnosti so v občini napravili oceno požarne varnosti in analizirali vzroke požarov. Na območju občine je letno okrog 10 požarov na stanovanjskih hišah in gospodarskih poslopjih. Najpo- gostejši vzrok požara so slabe dimne naprave. V jesenskih mesecih pa tudi kuhanje krme za svinje v raznih zasilnih kurilnicah, kjer dimno cev speljejo kar skozi okno ali drugo odprtino pod kap. Podobno je tudi pri žganjekuhi. V obeh primerih je toliko večja nevarnost požara, če je suho in_vetrovno. » Ocenjujejo, da imajo v občini slabe dimne naprave predvsem starejše hiše, teh pa je dobri dve tretjini. Uimniki v starih hišah niso grajeni tako, da bi ustrezali tudi za kurjenje z visokokaloričnimi gorivi, zato hitro razpokajo m nevarnost požara je tu, često pa tudi vzrok. Stalna nevarnost požara je tudi hranjenje hitro vnetljivih snovi na neprimernih prostorih. Za hranjenje plinskih jeklenk, bencina, nafte in podobnih vnetljivih snovi veljajo posebni predpisi, ki določajo kakšni naj bodo prostori, žal pa mnogo gospodinjstev tega ne upošteva pa tudi ne razpolaga z ustreznimi prostori. Tudi pomanjkljive električne insta- lacije so pogosti vzrok nastanka požara, to še zlasti velja za dotrajane napeljave. Na kmetijah so tudi česti primeri samovžiga sena, otave. listja in podobnega, če ob spravilu ni bilo dovolj suho. Do samovžiga pride navadno najkasneje v desetih dneh po spravilu oziroma vskladiščenju. Tudi to lahko pravočasno preprečimo, če smo budni, če reagiramo na značilni vonj, ki se nekaj dni širi iz mesta samovžiga. V zgodnjih spomladanskih mesecih pa so na območju ormoške občine tudi pogosti gozdni požari. V večini primerov je kriva rnalo- marnost oz. nepazljivost ljudi, ko čistijo travnike pašnike in zažigajo suhljad ob vetrovnem vremenu ali pa na ogenj pozabijo in odidejo. So tudi primeri požarov, da kdo iz malomarnosti odvrže tleči ogorek ali vžigalico, kar je še posebno nevarno ob mladih gozdovih. V okviru tedna požarne varnosti so v Ormožu tudi pripravili razstavo fotografij, posnetih ob gašenju večjih požarov ali ob raznih gasilskih vajan na območju občine. Vse to z namenom, da bi občane stalno opozarjali na nevarnost požara, da bi požarna varnost postala del samozaščitnega obnašanja delovnih ljudi in občanov. ODGOVOR KK TOZD KLETARSTVO ..SLOVENSKE GORICE" Prevzem in prešanje grozdja v 40. številki Tednika smo v zve- zi s trgatvijo lahko prebrali kar štiri članke. Dva Članka od teh sta na moč nepreverjena ter zato neresnična in žaljiva. Uredništvu je poznana politična usmeritev družbenopolitičnih organizacij občine Pruj, da ima z zasebnimi kmetovalci kooperacij- ske odnose le DO Kmetijska zadruga Ptuj in ne tudi Kmetijski kombinat Ptuj s svojimi predelo- valnimi temeljimi organizacijami ,,Petovia", Mlekarna in Kletar- stvo. Zato nam je nerazumljivo, da se lahko objavi takšno pisanje, ki je sicer med bralci popularno, vendar politično škodljivo, ker pripomore s svojo nepreverjenost- jo poglabljati ločnico med zasebno in družbeno proizvodnjo. Odgovorni delavci KK Ptuj smo bili vedno na razpolago vašim delavcem za dajanje informacij. Čudi nas zato toliko bolj, da niso našli pota do nas pred objavo teh zlonamernih in neresničnih član- kov. Lahko je nekomu vzeti dobro ime, težje je to popraviti! Delavci KK Ptuj — TOZD kletarstvo pa ne bomo v nedogled prenašali, da nas kdorsibodi blati. V letošnjem dogovoru s Kmetij- sko zadrugo Ptuj smo želeli doseči, za dosego čim boljše kvalitete, tudi cilje širše družbe, da bi trgatev raztegnili na daljše obdobje in določili čas, ko določene sorte dosegajo optimalno zrelost, ter porabiti čimmanj sladkorja za izboljšavo. Zal, ta dogovor ni bil spoštovan in smo bili primorani prevzemati grozdje poznih sort že prvi dan prevzemanja tudi v polzrelem stanju. Pri drugih kmetijskih kulturah se vzame za normalno, da traja žetev pšenice 14 dni, trganje kuruze me- sec dni, puljenje sladkorne pese mesec dni, le pridelek grozdja bi moral nekdo prevzeti s površine 1200 ha v treh dneh! Pripišemo naj še to, da je zasebni vinogradnik s prerano trgatvijo utrpel največ škode sam, saj smo letos (v skupnem dogovoru) vrednotili pridelek ne le po sorti in teži, temveč tudi po sladkorni stopnji. Družbena škoda pa je v tem, da moramo manjkajoči slad- kor naknadno dodajati, čeprav vemo, da primanjkuje sladkorja včasih tudi za najnujnejše potrebe. Glede vrednotenja pridelka letošnje trgatve vam pošiljamo ce- nika za letnik 1980 in 1981, iz katerih je razvidno, da je cena letošnjega pridelka znatno višja^ Menimo, da bi tudi to lahko oz. morali preveriti. Prepuščamo vam v presojo, da storjeno napako popravite v naslednjih številki Tednika, kajti naša temeljna organizacija nosi odgovornost za prevzem, tako količinski kot kakovostni, le v predelovalnem centru v Ptuju. Za organizacijo in prevzemne napake, storjene v krajih pridela- ve, ne nosimo nobene odgovorno- sti, kajti ta organizacija je bila prepuščena izključno Kmetijski zadrugi Ptuj z odborom za vinogradništvo, ki deluje v sklopu KZ. Pozdravljeni! Direktor: JaniGonc, ing. agr. ,PRIP1S UREDNIŠTVA: Ker odgovor ni v skladu z do- ločili zakona o javnem obveščanju, ki v 45. Členu izrecno določa, da ,,tisti, ki zahteva popravek, mora v popravku navesti sporočilo na katero se popravek nanaša, ter številko in stran časopisa, na kateri je bilo sporočilo objavljeno", zato je naša dolžnost, da poskušamo to dopolniti; daje pa nam tudi pravi- co, da odgovor nekoliko komenti- ramo. V odgovoru navajate, da sta dva članka ,,na moč nepreverjena ter zato neresnična in žaljiva", bralcu pa prepuščate ugibanje, katera sta ta dva članka, v čem sta neresnična in žaljiva in za koga žaljiva. Iz na- daljnje vsebine odgovora lahko sklepamo, da gre za članek ,,Kam plove ladja s haloškim moštvom?" ki ga je napisal Janez Mere, doma iz Trdobojc pri Leskovcu, sicer pa je študent 4. letnika FSPN v Lju- bljani. Sam nam je v pripisu napi- sal: ,,Ta prispevek je nastal na osnovi lastnih doživljajev in stika s kmeti in obiska na odkupni posta- ji". V članku živo opisuje položaj zasebnih pridelovalcev grozdja ob letošnji trgatvi in razmere na odkupni postaji, kjer, kot sam pi- še: ,,Le redki so bili tisti, ki so na odkupno mesto pripeljali še hu- man duh ..." V članku je avtor napravil dve bistveni napaki: 1) ni ločeval kaj je kmetijska zadruga Ptuj in kaj predelovalni center KK Ptuj, temveč je vse sku- paj pomešal v KK Ptuj; podobno napako še vedno dela precej ljudi na podeželju, saj to sklepamo iz razgovorov z ljudmi in iz pisem naših bralcev;' 2) nasedel je nergaštvu vinogradnikov, da je cena grozdja ostala enaka, čeprav ,,kmet kar dve leti čaka na novo odkupno ce- no grozdja". Navedeni napaki je treba javno popraviti, zato se v imenu dopisni- ka delavcem Emona Kmetijskega kombinata Ptuj TOZD Kletarstvo ,,Slovenske gorice" opravičujemo. Iz primerjave obeh cenikov, ki jih odgovoru prilagate, nazorno izhaja, da je cena grozdju letos v primerjavi s cenikom lansko leto višja: v 1. skupini za 9 v 11. skupini za 5,2 v 111. skupini za 27,5 % in v IV. skupini kar za 30 odstotkov. Drugi članek, za katerega spet samo domnevamo, da je po vaših trditvah ,,neresničen in žaljiv", je članek ,,Odkup grozdja in še kaj", objavljen v isti številki in na isti strani Tednika kot prej navedeni članek. V njem je samo enkrat zapisano ,,Kombinat", pravilno pa bi najbrž bilo ,,Na odkupni postaji KZ v Cirkulanah"; v osta- lem pa ne moremo ugotoviti v čem bi naj bila vsebina neresnična in žaljiva? Oba članka smo objavili zaradi tega, ker naravnost izzivata odgo- vor, strokovno in politično oceno izvedbe letošnje trgatve. Do- voljujemo si trditi, da takega javnega odgovora ne bi bilo, če ne bi bilo v članku omenjenih napak. V vašem sestavku sami navajate, da dogovor ni bil spoštovan, niste pa navedli — kdo ni spoštoval do- govora!? Res je, da pridelka grozdja ni bilo moč normalno prevzeti v treh dneh, toda ob tem nihče ne razčleni vzrokov, ki so povzročili ,,trgatveno mrzlico", ki je kljub vsem pospeševalnim in strokovnim službam nismo znali obvladati in sta se enako obnašala — tako stro- kovno in družbeno razgledan ,,vi- kendski pridelovalec" grozdja kot najbolj zaostali zasebni vinograd- nik. Se več podobnih vprašanj bi lahko navedli. Pri vsem tem pa je bistven odnos do ljudi, če hočemo, da nam bodo ti zaupali in odnos med ljudmi. Na ta problema naša občasna dopisnika opozarjata v omenjenih člankih, to nam je bilo tudi glavno vodilo, da smo ju objavili. Tako ustava kot zakon o javnem obveščanju delovnim lju- dem in občanom zagotavljata pra- vico, da v sredstvih javnega ob- veščanja izražajo svoja mnenja, poglede in stališča; niso pa to sta- lišča uredništva, temveč tistih, ki so članek napisali in podpisali. UREDNIŠTVO Pri Kovačecovi domačiji na Kukavi je bilo v nedeljo zelo slovesno Gasilci iz Gabernika so „gasili" iz novega hidranta, (Foto: JOS) DOBILI VODOVOD IN TELEFON Pri Kovačecovi domačiji na Kukavi je bilo v nedeljo 25. okto- bra nadvse slovesno. Zbrali so se domačini, predstavniki družbeno političnih organizacij iz Ptuja in številni go.stje, da skupaj proslavi- jo šesti krajevni praznik KS Juršinci. Ta slovesnost je bila toli- ko pomembnejša za vse domačine, saj so praznik združili z dvema pomembnima delovnima zmaga- ma. Od Rotmana do Kukave so dobili vodovod, od Juršinc do Gomile pa telefon. Na slovesnosti je zbrane uvodo- ma pozdravil predsednik skupščine KS Juršinci Franc Hrga. Predsed- nik sveta KS Janko Matjašič pa je v svojem govoru razčlenil potek akcije graditve vodovoda in posta- vitve telefonske linije, dveh izred- no pomembnih objektov za razvoj tega manj razvitega območja v Slovenskih goricah. Zatem pa je še simbolično prerezal trak in odprl vodovodno pipo ob domačiji ter tako dokazal, da niso zaman ves trud in vložena sredstva domačinov. Gasilci iz Gabernika so uprizorili požar na bližnji zgradbi, gasili pa so seveda z vodo iz novega hidranta. Tudi to je pomembno za krajane na Kukavi. Najzaslužnejšim kiajanom, ki so prispevali k izgradnji obeh pomembnih objektov, so podelili priznanja KS, v kulturnem progra- mu pa so nastopili člani moškega pevskega zbora LD Juršinci in učenci OS Slovenskogoriške čete Juršinci. Delegacije pa so k spominskemu obeležju NOV položile še vence. — OM 8- IZ N ASIH KRAJEV 29.oktober 1981 — TEDNIK -Srečanje mladinskih klubov Slovenije v soboto 24. oktobra so se v klubu mladih v Ptuju sestali mladi iz petih slovenskih klubov na tradicionalnem srečanju. Vseh skupaj je bilo tokrat 170, od tega iz Mosta na Soči 63 mladincev, iz Lesc 17, iz Ostrožnega 40, iz Vrbja pri Celju 12 ter iz Ptuja 38 mladincev. Udeleženci letošniega srečanja so se v Ptuju sestali že ob 9 uri dopoldne. V spremstvu vodičev so si najprej ogledali zgodovinske znamenitosti starega Ptuja. Po skupnem kosilu pa so popoldan preživeli na športnih srečanjih. Na igrišču OS Toneta Žnidariča so se pomerili v košarki, tričlanske ekipe posameznih klubov so se med tem v Klubu mladih pomerile v šahu. Zatem so se pomerili še v družabnih športnih igrah. Popoldne so na okrogli mizi o prostem času in mladinski klubski dejavnosti ugotavljali sedanje stanje na tem področju v naši republiki ter se dogovorili za bodoče skupne akcije. Zvečer so udeleženci utrdili svoje prijateljske vezi na tovariškem srečanju. - OM Dobili zazidalni načrt Naselje Zgornja Polskava beleži v zadnjih nekaj letih med zaselki na področju občine Slovenska Bistrica najhitrejši razvoj in rast števila zasebnih stanovanjskih hiš. Toje povzročilo težave na področju nadaljne organizirane zazidave, komunalne urejenosti ter drugih spremljajočih objektov. Pred kratkim so tudi ta problem uspešno rešili, saj^o dobili zazidalni načrt, ki bo odpravil nejasnosti pri iskanju parcel. V ta načrt pa so ob Zgornji Polskavi vključeni tudi bližnji naselji Oljenšak in Bukovec. Pomembno je, da je novi zazidalni načrt upošteval želje in predloge krajanov. Viktor Horvat Koncert na Zgornji Ložnici v okviru praznovanj »100 let šole na Zg. Ložnici«je bil v nedeljo 18. oktobra 1981 popoldne koncert moškega okteta LIO iz Oplotnice in domačega moškega pevskega zbora dr. Josip Vošnjak z Zg. Ložnice pri Slovenski Bistrici. Poslušalci, bilo jih je okoli 120, so bili zelo zadovoljni, saj so slišali lepo in doživeto zapeto domačo slovensko pesem. Želijo si, da bi. bilo v kraju še več takih prireditev. P. ED. Zakaj tako? Eden prejšnjih tednov je minil v znamenju Tedna otroka. V vseh časopisih in revijah smo lahko prebrali visoko doneče besede o skrbi za naše najmlajše. Ker pa je vzgojnovarstvena organizacija nosilka vzgoje in varstva naših najmlajših, ne samo ob tednu otroka, marveč vse leto, bi radi širši krog ljudi seznanili, kako vse leto vključujemo v različne dejavnosti naše najmaljše krajane. V vseh vrtcih že vrsto let pripravljamo različne oblike vzgojnih dejanosti za otroke, ki niso zajeti v organizirano vzgojo in varstvo. Letos pa smo izdelali posebno bogat program. Vključevanje zunanjih otrok se prične že v oktobru, ko se narava razbohoti s svojimi darovi. V tem mesecu pripravimo za vse otroke jesenske dneve: nabiramo in pečemo jim kostanj in se sladkamo s sadjem. Ob tednu otroka prirejamo lutkovrie predstave, ključujemo otroke v redne zaposlitve, z njimi pojemo in plešemo. V zimskem času vsi otroci z velikim veseljem pričakujemo prihod dedka Mraza. Takrat jim tovari^ce pripravimo lutkovne predstave, združene s prihodom dedka Mraza in obdaritvijo. Z istim programom obiskujemo tudi otroke v krajevnih skupnostih. Ker je zima dolga in otroci, ki niso v vrtcu, vehkokrat ne vedo, kako bi se zaposlili, jih vabimo tudi k igram na snegu," sankanju, skupaj z našimi varovanci jih vključujemo v smučarski tečaj. Tudi norčavi pust prinaša možnost vključitve zunanjih otrok v naše organizirano delo, saj jih povabimo, da se udeležijo sprevoda pustnih šem po ulicah našega mesta. Ce starši otrokom ne morejo pripraviti maske, jim z veseljem nudimo tudi to. Ko izginjajo zadnje krpe snega in sonce vabi otroke na travnike in igrišča, jih vzgojiteljice spet vključujemo v vsakodnevne zaposUtve na prostem. Za redne varovance in za vse ostale prirejamo tekmovalne in zabavne igre. Ob Dnevu žensk za vse ženske krajevne skupnosti pri- pravimo skupen program vseh otrok. Ob dnevu mladosti vabimo otroke in starše, da prisostvujejo pri- reditvam, kijih pripravimo z otroki, vključenimi v redno dejavnost. Za vse otroke, ki jim starši ne morejo zagotoviti letovanja, organi- ziramo v poletnem času 1-krat tedensko igralne urice. Toje le okviren pregled programa, ki zajema vključevanje zunarijih otrok v redne dejavnosti. Pri tem pa žal ugotavljamo, da kljub našim naporom vključiti čimveč otrok v različne dejavnosti organizirane vzgoje, naletimo na izredno majhen odziv staršev in otrok. V premislek staršem, KS, DPM, ZSM, DI^O in OZD, naj navedemo samo primer, kakšen je bil obisk ob Tednu otroka, kljub predhodnim obvestilom po Radio Ptuj, v Tedniku in na lepakih v krajevnih sku- pnostih: v vrtcu Med vrti 1 je bil prisoten enotrok, vvrtcu Raičeva 12 dva otroka, v vrtcu Potrčeva 9 dva otroka, v vrtcu Jožefa Lacka dva otroka, na Bregu nič, v vrtcu na Hajdini en otrok, v Budini pet, v Kidričevem dva, v Majšperku nič, v Cirkovah nič, v Gorišnici dvanajst otrok, v Cirku- lanah en in v Dornavi trije otroci. V pripravah programa pa je sodelovalo petdeset vzgojiteljic. V Vzgojnovarstveni organizaciji Ptuj se sprašujemo: ZAKAJ TAKO? Skupna skrb nas vzgojiteljev staršev in vseh družbenih dejavnikov mora biti, zagotoviti vsem otrokom vsaj delček družbeno organizirane vzgoje. Zato želimo, da se na naša vabila odzove kar največ otrok, kijih bomo z veseljem sprejeli. Za pedagoški aktiv: Danila PETROVIČ Helena Podgoršek Na zdravje? Na zdravje pravite, kadar v veseli družbi dvignete kozarec. Mar gre res za zdravje? Ste se že kdaj vprašali, kako učinkuje alkohol na človeško telo? Veste, da vam alkohol, ki ga zaužijete, gre skozi želodčno in črevesno sluznico v kri, da deluje na moč mišic, na živčevje, da še posebej poškoduje jutra. Prepričana sem, da večina tistih, ki se predajajo alko- holu, vedo za posledice. In čemu potem popivanja? Sprašujem, se, zakaj naša družba da tako malo za preprečitev alkoholizma? Zakaj ne prepove uživanje alkohola vsaj na delovnih mestih. Vem za delovno organizacijo, kjer se delavci že navsezgodaj opijajo z alkoholnimi pijačami. Vem pa tudi, da za to vedo vsi njihovi nadrejeni, ki pa se niti malo ne potrudijo, da bi to preprečih. Imam občutek, da nočejo vedeti, da so naredili hujšo kršitev delovnih obveznosti in delovne discipline, če niso odstranili z delovnega mesta vinjenega delavca. In zakaj v takih DO ne poseže vmes vsaj sindikat DO? Statistika govori, da imamo v Jugoslaviji okrog 900.000 alkoholikov in da zaradi slehernega od njih trpe povprečno še trije družinski člani. 1,800.000 delovnih mesecev izgubimo letno v Jugoslaviji ter 50 % delo- vnih in najmanj 20 % prometnih nezgod je posledica alkohola. Zato: Premislite, preden dvignete kozarec z alkoholno pijačo. Po- iščite si razvedrilo na zraku in soncu — ne ob zatohlih omizjih! O. J. Skakanje v vrečah (foto-krožek na OŠ Olga Meglič) Kdo bo ujel več žog? (foto-krožek) Športni dan nekoliko drugače V program šole za šolsko leto 1981/82 smo zapisali mnogo no- vosti. Marsikdo je ob teh novostih razmišljal o tem kako bodo te akcije pedagoških delavcev šole sprejeli učenci, starši, krajani, ^e predvsem pa zaradi tega, ker smo v vse načrte vključili tudi starše. Ko smo o programih dela raz- pravljali s starši na zborih staršev, v svetu staršev in s člani sveta šole pa smo ugotovili, da starši tako usmeritev dela šole podpirajo, si jo želijo in so pripravljeni pri re- alizaciji tudi sodelovati. Ugotoviti moramo, daje šola že v dosedanjem delu aktivno sode- lovala s starši, občani in delovnimi ljudmi v svojem šolskem okolišu in širše in daje le to sodelovanje v prejšnjih letih pogojevalo nove nač^rte. Za nami je prva večja skupna akcija učiteljev, učencev in staršev v novem šolskem letu. 20. 10. smo izvedli športni dan. na katerem so aktivno sodelovali starši, učenci in učuelji. Športni dan je bil sestavljen iz dveh delov. Prvi del športnega dne je trajal od 13,—15. ure. Učenci od 5.-8. razredov so iz- vedli na stadionu Drave v Ptuju športna tekmovanja, učenci od 1.—4. razredov pa športno-zaba- vne igre na zelenicah Panorame. Ob 15. uri seje začel del špor- tnega dne z družabnimi igrami in zabavnimi točkami na igrišču pri domu krajanov v KS Olga Meglič. Na igrišč^u so se zbrali učenci, starši in učitelji šole. Ravnatelj Ervin Hojkerje pozdravil navzoče učence in učitelje, predvsem pa številne starše. Poudaril je pomen srečanja za še tesnejše medseboj- no sodelovanje, povezovanje m zbliževanje šole s starši in druž- beno skupnostjo. Cilj takega odprtega sodelova- nja je prav gotovo v dvigu kvali- tete dela predvsem pa v prevze- manju dela odgovornosti za vzgojo in izobraževanje otrok v -šoli, predvsem pa pri dejavnostih prostega časa staršev kot zunanjih mentorjev. V programu so sodelovali učenci, pedagoški delavci in star- ši. Izvedli smo osem iger spre- tnosti, z zabavnimi točkami. Vsa- ko igro je izvajala ekipa staršev, učencev in pedagoških delavcev. Ekipa je šteta po pef članov. Program je vseocval naslednje točke: 1. skakanje v vrečah — zmagala ekipa učencev; 2. meta- nje pikada — zmagala ekipa staršev; zabavna točka zmagala ekipa staršev; 3. metanje žoge v kos — delitev mesta učitelji-starši; 4. streljanje na gol — zmagala ekipa starsev; — zabavna točka zmagala ekipa učencev; 5. tek- štafeta — zmagala ekipa staršev; 6. igra spretnosti — zmagala ekipa učencev; zabavna točka — zma- gala ekipa staršev; 7. vlečenje vrvi — zmagala ekipa staršev; 8. igra spretnosti — zmagala ekipa uči- teljev. Program je potekal tekoče, brez zastojev. Vsi navzoči so mu z na- vdušenjem sledili, vzpodbujali tekmovalce. Tekmovalci so bili sproščeni, nasmejani. Po programu je ravnatelj raz- delil tekmovalcem pohvale za dosežene rezultate z željo, da se na podobnih prireditvah 'udi v bo- doče srečamo. Program je bil zaključen z no- gometno tekmo mea učenci in starši. Kolektiv in učenci OS Olga Meglič Zabavna Igra (foto JOS) USPEŠNA TURISTIČNA JESEN Na gradu Štatenberg so se v jesenskem času zvrstile kar tri velike prireditve in pritegnile v njegovo privlačno okolico in no- tranjost gradu okoli tri tisoč ob- iskovalcev..To je pravgotovo raz- veseljivo spoznanje ob ugotovit- vah, da je ta kultura zgodovinski objekt iz 17. stoletja bil že nekaj časa zaprt in prepuščen naravnim uničevanjem, ker ni bilo smelosti in kar je še težje, potrebnih fi- nančnih rezultatov. Ker je grad v preteklih letih životaril izključno s sredstvi pridobljenimi iz gostin- ske dejavnosti, ta pa ni bila spo- sobna zagotoviti sredstev za večje posege v obnovo, so ga morali začasno zapreti. S tem pa so iz- gubili še zadnje, najbolj vztrajne goste med katerimi se je še po- sebno uveljavil klub ljubiteljev Štatenberga. Vsa leta nazaj je večkrat menjal lastnika. Zadji med njimi, ki upravlja grad še danes, je gotovo najbolj zagrizeno posegel po pri- zadevanjih, da bi grad Statenberg s svojimi privlačnimi prostori in zanimivim okoljem ponovno za- živel, seveda v turističnem pome- nu. saj za organiziranje drugih dejavnosti sredstev še vedno pri- manjkuje. Nova organizacija Planina-Štatenberg, ki deluje v okviru Certusa iz Maribora, je prav letošnjojesen dokazala, daje mogoče tudi s skromnejšimi sredstvi poživiti predvsem go- stinsko turistične aktivnosti. Po- trebno je bilo nekaj odločnosti in rizika, za katerega pa danes ugo- tavljajo. da se je izplačal. Ne samo, da jim je uspelo na grad pritegniti prek 3000 obiskovalcev predvsem v jesenskem delu sezo- ne. Vse tri prireditve, tako upri- zoritev igra Miklova Zala, lička- nje koruze in vinska trgatev, so opravičile predvidevanja organi- zatorjev. Res je bila prva pred- stava Miklove Zale najbolje ob- iskana. nt^koliko manj pa druga in tretja, toda dovolj je spoznanje, da so vse tri prireditve izvedli brez finančnega primanjkljaja. Seveda pa je ob tem potrebno pohvaliti prizadevnost zaposlenih v TOZD hotel Planina-Statenberg. ki so vse tri prireditve skrbno pripravili na njih pa so nastopile znane osebnosti slovenskega kulturnega in zabavnega življenja. Izkušnje iz preteklih prireditev bodojargani- zatorju TOZD hotel Planina-Šta- tenberg v veliko oporo pri poži- vitvi turistične dejavnosti na gra- du Statenberg, s tem pa tudi ce- lotne dravinjske doline od Polj- čan, Studenic, prek Makol do Majšperka. Letošnje izkušnje so pokazale, da takšnih prireditev prim.ajkuje, njihov uspeh pa je tudi v tem, da se vključujejo v prizadevanja hitrejšega gospo- darskega razvoja nerazvitih ob- močij kot so Makole in Studenice. Tega se krajani dravinjske doline dobro zavedajo in poskušajo po- magati organizatorju pri uresni- čevanju programa turističnega razvoja Štatenberga in njegove širše okolice. Letošji uspehi jesenske tui-i- stične dejavnosti na gradu Sta- tenberg so gotovo velika spodbu- da za nova prizadevanja v tej smeri tudi v prihodnjem letu, če- prav dejavnost še ne bo zamrla. Za to skrbi stalni disko klub, ki ob sobotah zbere številne mlade privržence plesa in sodobne glas- be. Ni inogoče zanikati, da se tudi s to aktivnosno veča zanimanje za obisk gradu Statenberg, saj gre za mlajše generacije, ki se bodo v poznejših letih rade vračale v to okolje in obujale spomine. Besedilo in posnetek: Viktor Horvat Z vinsko trgatvijo so na gradu Štatenberg zaključili letošnje dokaj spodbudno turistično jesen SAD SAMOPRISPEVKA IN DELA V ptmski krajevni skupnosti bratov Rešev. kjer doslej niso imeli niti kvadratnega metra las- tnega prostora za družbenopoli- tične. kulturne, družabne in druge aktivnosti, so ob koncu preteklega tedna na skromen stabilizacijsKi pa vendar slovesni način odprli nov dom krajanov. Marlesova montažna zgradba je sad kraje- vnega samoprispevka, združenih sredstev K S mesta Ptuja, prosto- voljnega dela krajanov in neka- terih drugih virov. Naložba je stala 3,6 milijone dinarjev, vre- dnost dela krmanov naje ocenje- na na več kot 608 tisoč dinarjev. V .skupni vrednosti doma in njegovi finančni konstrukciji predstavlja krajevni samoprispevek več kot 61 odstotkov. Na slovesnosti, ki so seje poleg domačinov in drugih gostov ude- ležili tudi sekretar komiteja OK ZKS Ptuj Dimče Stojčevski, pod- predsednik OK SZDL Janez Vrečer, član izvršnega sveta .skuDščine občine Ptuj Anton Zoreč in drogi, je bil slavnostni govornik predsednik skupščine KS bratov Rešev Oton Polič, predsednik sveta krajevne sku- pnosti Franc Lukman pa je raz- členil aktivnosti ob graditvi doma krajanov ob katerem nameravajo zgraditi tudi prodajalno za vsak- danjo oskrbo prebivalstva na ob- močju te primestne KS. V novem domu krajanov so večnamenska kulturna dvorana in drugi prostori v skupni izmeri 247.5 kvadratnih metrov uporab- ne površine. Otvoritveno slove- snost so popestrili s kulturnim ^oredom učenci osnovne šole Olge Meglič in ptujskega centra srednjega usmerjenega izobraže- vanja. Zdaj je ena glavnih nalog vdahniti domu ddovni utrip in življenje. V ponedeljek zvečer so v njem ze sestali v pripravah za bližajoči se referendum za drugi občinski samoprispevek člani Zk, ki živijo na območju te K S in vodstva družbenopolitičnih or- ganizacij, v tem tednu pa bosta v domu tudi dva zbora krajanov. Načrt za nov dom krajanov so izdelali v TOZD Inženiring Mar- les Maribor, izvajalca del s svojimi kooperanti pa sta bila ptujsko traubeno podjetje Drava in larles. Dom je že ustrezno opremljen, za kar gre zahvala tudi krajanoma zasebnima obrtniko- ma kolektivu Ivana Gomilška iz Krčevine, ki je prispeval za opre- mo 100 tisoč dinarjev in obrtniku Martinu Kokolu iz Maistrove ulice, ki prispeval za opremo 50 tisoč dinarjev. Novdomkrajanovjelep dokaz in potrditev naslovnega gesla ot- voritvene slovesnosti »V^slogi je moč!«. Sahioprispevek in prosto- voljno delo krajanov bosta vodilo tudi za uresničitev nadaljnjih na- log na območju KS bratov Rešev. JOS S siovesDOsti ob otvoritvi (foto L kotar) TEDNIK - 29. oktober 1981 KULTURA iN IZOBRAŽEVANJE - 9 SREČANJE TAMBURAŠKIH SKUPIN TOKRAT JE BILA SELEKCIJA! Lanskega srečanja, ki je bilo prav tako v Cirkovcah, se je udele- žilo kar enaindvajset skupin. Zato se je Zveza kulturnih organizacij Slovenije odločila, da bodo pred letošnjim srečanjem opravili selek- cijo. Med več kot tridesetimi skupinami so izbrali dvanajst ta- kih, ki so bile najboljše. Sr^anja, ki ga je ocenjevala posebna stro- kovna komisija, se je v nedeljo v Cirkovcah udeležilo enajst sloven- skih tamburaških skupin. O delu tamburaških skupin, o bodočih nalogah ZKO Slovenije in o nada- ljnjih srečanjih je predsednik stro- kovne komisije Radovan Gobec povedal: ,,V prihodnjem mesecu bomo organizirali seminar in ustanovili tamburaške zveze. Takrat se bo delo šele prav začelo in trdno sem prepričan, da se bo še izboljšalo. V Sloveniji je šestdeset skupin, med njimi je precej takih, ki le sprem- ljajo folklorne skupine. Veliko je tudi mladinskih skupin. Dogovorili smo se, da bomo pripravili revijč mladinskih skupin in revijo takih. ki le spremljajo folklorne skupine. Tako so na letošnjem sreča.nju so- delovali v pretežni meri tisti, ki go- jijo koncertno dejavnost. Res je, da v Sloveniji na tem področju ljubiteljske dejavnosti ni takšne tradicije kot v sosednji Hr- vatski, se pa ta dejavnost izredno širi. Problem je, ker nimamo do- volj sposobnih vodij, pa tudi inštrumentarij povzroča precej skrbi. Mishm, da bo novoustano- vljena zveza poskrbela za vse to. Notnega materiala pa je dovolj. Zveza kulturnih organizacij Slovenije bo zvezo tamburaških skupin podprla z vsemi možnimi sredstvi, bodisi z denarjem bodisi s seminarji. Sicer pa nam je lahko vzor zveza na Hrvatskem, kjer imajo letos že deseto srečanje svo- jih skupin. Mislim, da si bomo lahko z njihovimi izkušnjami pre- cej pomagali. Srečanji, ki sta bili v Cirkovcah sta nam tudi napotilo za nadaljnje delo. Želimo si, da bi Cirkovce prevzele tudi nadaljnja srečanja, saj je prosvetno društvo odlično izvedlo organizacijski del. Poleg tega pa je to razbremenitev Zveze kulturnih organizacij Slovenije pri tem ogromnem delu." Predsednik prosvetnega društva Cirkovce Anton Brglez je povedal, da je želja društva, prenesti sreča- nja tudi v druge kraje, vendar bo- do srečanje obdržali v Cirkovcah, če je to želja ZKO Slovenije. ,,Mi imamo stalno skupino, ki pomaga pri organizaciji raznih prireditev, tako da problemov s te plati ni. Tudi šola nam precej pomaga in RTP Cirkovce orav tako." Cirkovčani so pripravili nas- topajočim res prisrčen sprejem, pogostili so jih in jih seznanili z aktivnostmi prosvetnega društva. In koliko velja takšno srečanje? . ,,Dotacijo dobimo od Zveze kulturnih organizacij Slovenije," je povedal Anton Brglez. ,,Predra- čun prireditve znaša do 60 tisoč dinarjev, k temu pa ne štejem pro- stovoljnega dela naše skupine, ki prevzema na ta dan na tisoče opra- vil. Upamo, da so udeleženci z na- šim delom zadovoljni. Sicer pa sa- mi pravijo, da nimajo nobenih pri- pomb v negativnem smislu — le pohvalijo nas lahko, so dejali. Po- vem naj tudi, da letošnje srečanje ocenjuje strokovna komisija. Ne ocenjuje pa samo glasbene izvedbe, temveč tudi prihod skupin na oder, njihovo obnašanje med nastopom in odhod z odra. Tu pa se pozna tudi delež organizatorja, saj mora- mo skrbeti, da teče prireditev točno po programu in brez zasto- jev. Mislim, da nam je to tudi uspelo." Vse, kar smo v nedeljo zvedeli v Cirkovcah kaže, da srečanje ne bo ostalo zgolj pregled dela posamez- nih skupin, ampak se bo spremeni- lo v bolj ali manj tekmovalno obli- ko. Tako želi Zveza kulturnih or- ganizacij Slovenije dvigniti kva- litetno raven slovenskih tam- buraških skupin in hkrati prispe- vati k večji afirmaciji te zvrsti ljubiteljske dejavnosti v naši repu- bliki. Glede na zastavljeno delo jim bo to gotovo uspelo. Tekst: Nevenka Dobljekar Foto: Ciani, Kotar V cirkovškem domu krajanov ima vsaka prireditev veliko obiskovalcev. Tako je bilo tudi v nedeljo na srečanju slovenskih tamburaških skupin. Radovan Gobec Anton Brglez Na televiziji slovenska besedo! S. J. iz Školje Loke nam je pisal med drugim tole: »Pričakujem, da se bo Razsodišče opredelilo do sinhronizacije risank na TV Ljubljana. Vsi študiji JRT vrtijo risanke istočasno. V Zagrebu in Beogradu so praviloma sinhronizirane v njihovo besedo, kar je za otroke edino spre- jemljivo. Ljubljana pa vztrajno sili v otroke z napisi, zato veliko otrok rajši gleda neslovenske programe. Prepričan sem, da s tem delamo veliko škodo slovenščini. Na naši televiziji ne mislijo tako. saj je Jože Erman v prilogi Dela za rtv še avgusta zapisal: »K.0 prevzemamo oddaje neposredno iz pro- grama katerega izmed jugoslovanskih tv stu- diov, jih žal ne moremo opremljati s podnapisi; takšne so npr. dopoldanske oddaje šolske tv. mladinske in kmetijske oddaje, razni nepo- sredni prenosi itd. Ob takem gledanju se ni čuditi, da bi nekateri televizijci radi varčevali — na račun sloven- ščine! Kakor smo brali v Delu 2. lO.jebilnaseji skupščine RTV Ljubljane izrečen predlog, naj bi »namesto podnaslavljanja filmov in morda tudi drugih tujih programov v slovenščini prevzemali srbohrvaško podnaslavljanje pro- grama.« Res .so delegati predlog ostro zavrnili in poudarili, da bi »obetani prihranek (ki bi bil majhen) posegel v enega izmed temeljev pro- gramske politike slovenske televizije«. Gro- zljiva pa je že misel, da se nekateri slovenski televizijci sploh ne zavedajo škode, ki bi jo njihovo ravnanje lahko prizadelo slovenščini. Drugod po svetu si sinhronizirajo celo filme za kino: da bi po televiziji (ob kakem neposre- dnem prenosu) poslušali še kaj drugega v ne- domačem jeziku, jim še na misel ne pride. Tako je pri narodih, ki se nimajo bati za svoj jezik. Slovenščina pa je danes v javni rabi izposta- vljena toliko tujim vplivom, da jo moramo reševati, ne samo varovati. Slovenska televizija bi zatorej morala misliti na to, da prej ali slej sinhronizira v slovenščino .še tiste oddaje, ki jih doslej ni, saj bi se, če izvzamemo redke neposredne prenose, za vse druge take oddaje našel način, da bi jih slo-« venski gledalci poslušali v svojem jeziku. A kako naj to pričakujemo od nje. ko bi bili ne- kateri njeni delavci pripravljeni odpraviti še tisto sinhronizacijo, ki jo že imamo?! Razsodišče vabi vse. ki jim ni vseeno, kako Slovenci govorimo in pišemo, naj predloge in pobude za boljše jezikovno izražanje pošiljajo na naslov: Sekcija za slovenščino v javnosti. Jezikovno razsodišče. RK SZDL Slovenije. 61000 Ljub- ljana. Komenskega 7. Dober slovenski jezik rfaj bo naša skupna skrb! IZ MUZEJSKE FOTOTEKE v baroku so se toge in ravne linije- zmehčale in ukrivile, obdržale pa so svečane in težke oblike. Ko pa je v Franciji zavladal Ludvik XV. (1723-1774), se je v tej dei^eli izoblikoval nov, izrazito igriv slog. V okrasju so prevladale simetrija, slikovitost in lahkot- nost, barve pa so postale pastelne in nežne. V modi so bili tudi kitajski motivi. Francoski rokoko je zapustil vrsto posebnih oblik sedežnega pohištva, ki so dobile tudi svoja imena in ko so jih sprejemale druge dežele, so jih prevzele z imeni vred. Rokoko je v evropskih deželah različno odmeval. Najbolj navdu- šeno so ga sprejeli v Nemčiji in Avstriji, v Benetkah se je razvil v svojstveno inačico. Anglija pa je pri tem ostala zelo zadržana. Pač pa je v Angliji v tem času deloval mizar — umetnik Thomas Chippendale (1718-1779). po katerem se celo imenuje stilno obdobje v oblikovanju pohištva. Izdal je knjigo, v kateri je z risbami in tekstom ponazoril svoje delo. Njegove posebnosti so preproste oblike, skladnost in funkcionalnost. Chippendalesko okrasje je umirjeno, odlikujejo pa ga poleg rokokojskih tudi prvine gotske in kitajske umetnosti. Chippen- dale je s svojo pohištvena umetnostjo vplival skoraj po vsej Evropi, uveljavil se je celo v Severni Ameriki. Edino v Franciji se niso oprijeli njegovega stila. Tudi v Pokrajinskem muzeju v Ptuju hranimo lep in zelo značilen stol sloga chippendale iz časa okrog 1750-60. Sedežna ploskev je opeta z usnjem, naslonjalo je predrto in po sredini zvezano s pregrado. Naslonjalo, sedežni okvir in prednji nogi so okrašeni z intarzijo. Cvetlični motivi so prikazani v več nežnih barvah. Usločeni prednji nogi se končujeta v obliki krempljev, ki držijo kroglo. Ta način zaklju- čevanja nog je za chippendale značilen in se ga je oprijelo angleško ime »claw and bali«. Maijeta Ciglenečki Stol sloga chippendale iz časa ok. 1750-60. Fototeka kulturnozgodo- vinskega oddelka F 1080. (20. nadaljevanje) TURNIŠČE (TURNISCH), DVOR, DVOREC V ravnini pri Ptuju. Zagrebška cesta 54/a, prej naselje Breg. Občina Ptuj. Graščina je naslednica gradu Pogrenja. Prvič se omenja 1441 kot Tuernes, kar kaže na obstoj stolpastega dvora. Takrat je po smrti Friderika Ptujskega prešel dvor v posest njegove sestre Ane grofice Schaunberg. V 16. stol. je bil dvor v posesti Szekelyjev oz. njihovih dedičev, ki so ga 1592 kot pristavo Turnischa prodali Davidu pl. In- dungspeugu. Posest je pred 1626 prišla v roke sorodnih Herbersteinov, 1650 pa jo je kupil Johan Vajkart Vetter grof von der Lilie in jo podaril svoji hčeri Katarini Suzani, grofici Breuner, 1676 sije pridobila Turnišče grofica Suzana E. Thurn, kije skupaj s svojim sinom Johanom Maksi- milijanom grofom Thurn-Valsassina pozidala sedanjo stavbo in z nakupom novih imenj utemeljila gospoščino, katere obseg seje malone pokrival z obsegom nekdanje pogrenjske posesti. Očitno pa je bil tak zalogaj za Thurne prevelik, zakaj dežela je gospoščino zasegla in jo 1729 prodala baronu Anselmu pl. Fleischmannu, nato pa so se lastniki naglo menjavali: 1732 državni grof Albert Heister, 1735 Rudolf Avgust baron pl. Cramm, 1749 njegov zet, državni grof Anton Gaisruck, kije 1768 )rodal gospoščino samostanu v Neubergu. Ko so samostan 1786 za časa Jožefovih reform ukinili, je Turnišče prevzel državni verski sklad. 1826 je kupil gospoščino grof.Adolf Schonfeld, 1851 Viljem baron pl. Wal- terskirchen, 1864 Kreditna banka. 1872 baron Hellenbach, 1876 baron Jožef Mayer, 1878 baron Leon pl. Lenval-L6wenstein, 1900 Warren- Lippit. Graščina je v današnji podobi enonadstropna stavba, pozidana na tlorisni ploskvi v obliki velike črke H. Dva dolga, 3x11 osna trakta, pokrita s strmo, štirikapno streho, sta na sredi povezana s prečnim traktom, kiju na eni strani veže, po drugi pa ustvarja dve navzven odprti, skoraj kvadratični dvorišči, opremljeni na vseh treh straneh z elegan- tnimi arkadami. Arkade počivajo v pritličju in nadstropju na rusticiranih slopih, v nadstropju so opremljene z balustradno ograjo. Na enem od (5beh dvorišč so arkade v nadstropju ob predelavi stavbe zazidali, a so optično ostale malone neokrnjene. V pritličju osrednjega dela dvorca je velika avla. Občno konstruk- cijo, ki jo sestavljajo oproge s skupno devetimi križnimi občnimi kapami. Opirajo štiije pravokotni stebri. Iz avle, tlakovane is kamnitnimi plo- ščami, drži dvoramno stopnišče v nadstropje, kjer je na vrhu okrašeno z leseno balustradno ograjo. V avli nadstropja je profiliran lesen strop. ohranjenih pa je tudi nekaj kovanih lestencev in dvoje kovanih kon- zolnih nosilcev — eden od njiju je pritrjen v pritlični avli ob vhodu na stopnišče. V eni izmed sob v nadstropju je lepa neorenesančna peč. V 15. stol. izpričani dvor je bil najbrž preprosta stolpasta stavba, ki so JO za časa turške nevarnosti utrdili z obzidjem in vogalnimi stolpiči. Takšno je upodobil Vischer na svojem zemljevidu 1678. O dvorcu, ki ga je med 1687-1694 pozidal Johan Maksimilijan pl. Thum-Vaisassina in ki naj bi ga bil upodobil Vischer v svoji Topografiji, je Nace Šumi postavil zanimivo tezo. Stavba naj bi s svojim konceptom ponazai^ala priimek graditelja, grofa Th^irna. Obsežnemu jedru so dodani paviljonski izzidki, vsi kupolasto zastrešeni kakor osrednji del stavbe. Nad vsakim pavi- ljonom so v oglih po trije vitki okrogli stolpiči, na vrhu paviljonov nekoliko večji kvadratnega prereza, nad osrednjo kupolno streho pa največji in najvišji stolpič; prava galerija stolpičev s čebulastimi strehami, res dobesedno Turnišče... Ce pogledamo današnjo stavbo, je treba samo izrezati sredi obeh stranskih kril podobni dvorišči, kakor sta danes vidni na fasadi in vrtni strani v osi poti, pa je načrt iz Vischerjeve knjige uresničen. Dodati moramo samo še bogato baročno pokrivalo, ki je dvorec postavilo na prvo mesto med centralnimi zasnovami svoje vrste pri nas . . . Šumijeva teza, da je Vischer upodobil resnično stavbo, ne njen nikoli realizirani projekt, je osupljivo prepričljiva, saj razloži nenavadno Vischerjevo upodobitev, s katero doslej nismo vedeli kaj početi — med njo in današnjo stavbo na prvi pogled ni ničesar skupnega. Vendar je zidava dvorca, kolikor je brez sondiranja mogoče videti, na ključnih mestih vezana, kar kaže. da je stavba vendarle iz enega liva. Sprva predloženi koncept, ki gaje upodobil Vischer, so pač že ob zidavi dvorca iz povsem praktičnih vzrokov poenostavili in stranski krili sklenili, da so tako pridobih na prostoru in povečali stanovanjsko udobnost, ni pa nemogoče, daje bila tako pozidana stavba v skladu s prvotnim načrtom opremljena s kupolami, ki so jih šele pozneje odstranili. To seje utegnilo zgoditi ob prezidavah, ki so izpričane v letu 1827, vsekakor pa pred preureditvenimi deli v letih 1876-1878. Dvorec je takrat izgubil tudi bogato baročno členitev svojih fasad, ki jo občudujemo pri Vischeiju. Na upodobitvi iz o. 1830 v stari Kaiserjevi suiti je dvorec že predstavljen v svoji današnji obliki. Prvotna baročna zasnova dvorca je bila potemta- kem le utilitarna modifikacija načrta, ki gaje predstavil Vischer. V dvorcu, ki ga obdaja prostran park, je bila med 1953—1980 Poklicna poljedelsko-živinorejska šola z internatom, ki se je nato pre- selila v Ptuj. Stavba, kije ostala brez funkcije, je začela propadati. Strop nad enim od arkadnih hodnikov je že sesut. Nadaljevanje prihodnjič Dvorec na Tumišču po preureditvi v letih 1876-78 danes propada Foto: F. Hovnik 10- NASI DOPISNIKI 29. oktober 1981 - TEDNIK Smisel človekovega življenja Velikokrat se kdo vpraša kaj >ploh pomenijo le besede: »Smisel človekovega življenja!« Ce preprosto dojameš te besede, se ti ne zdijo nič kaj bolj pomembne od drugih. Vendar, če pa dobro premisliš, potem spoznaš, da te drobne tri besede imajo nekaj v .sebi in da pravzaprav veliko p(^menijo. Vsako življenje ima določen pomen, kajti vsak človek v času svojega življenja naredi nekaj dobrega. Verjetno na zemlji ni človeka, ki ne bi v svojem življenju naredil nekaj malega, včasih skoraj neponjembnega pa vendar, za drugega človeka velikokrat pomeni zelo veliko. Prav v tem, da nekomu pomagaš, mu nudiš pomoč, kadar jo potrebuje, je smi.sel našega življenja. Življenjski pomen pa je tudi v tem, da se pridno učiš, ali zavestno delaš na delovnem mestu, kajti s tem pripomoreš za majhen delček k razvoju domovine. Tudi naši borci so veliko pripomogli k razvoju, zlasti pa k osvo- boditvi naše domovine. Pa vendar, če .so se v boju vprašali ali ima njihovo življenje sploh kakšen smisel, so lahko ugotovili, da po eni strani njihovo življenje ni imelo pomena, saj so vsak dan lahko pričakovali usodnosmrt. Po drugi strani, pa če so razmišljali bolj z zavestjo in niso mislili le nase. so lahko ugotovili in lahko ugotovimo mi tudi sedaj, daje življenje borcev. imelo velik smi.sel, kajti z bojem so si priborili, oziroma so nam priborili težko pričakovano sovobdo. Njihov življenjski pomen je bil zelo velik. Torej po tem lahko ugotovimo, daje smisel življenja v marsičem, v marsikateri majhni stvari, katere se človek sam včasih sploh ne zaveda, velik, zalo velik. Pa tudi, če nekoga v najtežjih trenutkih razumeš in mu skušaš na nek način pomagati, mu vliti spet vero v življenje, ga s tem velikokrat vzpodbudiš. Na ta način mu življenje prikažeš lepše, vrneš mu spet smisel življenja. Z največjimi vzpodbudami se človek potem spet zaveda, da ima vendar njegovo življenje še pomen. S potrpljenjem in razumom lahko tako nekomu pomagaš s tem pa sam v sebi spoznaš, da si vendar človek, ki zna biti: prijateljski, spoštljiv, potrpežljiv ... do sočloveka. Zdi se mi, da prav v tem spoznaš, da ima tvoje življenje velik smisel, stemdojameš,da si naredilvživljenjunekaj dobrega, lepega . . . Pa tudi v delu spoznaš smisel življenja, saj delo bogati človeka, ga vzpodbuja k nadaljnemu delu. Prav zato je človeško življenje dragoceno, saj vsak živi samo enkrat. Predvsem od človeka samega je odvisno ali bo svoje življenje čim lepše izpolnil. Vsak človek se lahko sam odloča po svojih sposobnostih in močeh. Vsak človek bo živel najbolj smiselno življenje tedaj, če bo v sebi vsestransko razvil vse najboljše sposobnosti in če jih bo namenil v korist .sebi in v blagor drugim ljudem. Tedaj gotovo ne bo čutil svojega življenja kot praznega in izgubljenega. Človek doživlja svoje življenje večkrat zelo trdo. pa vendar tudi lepo. V sebi bo čutil, daje življenje izpolnil človeško, čeprav .so bile na njegovi življenjski poti velikokrat težave. Valerija METLICAR 8. B OŠ HAJDINA Sto let šole na Zgornji Ložnici pri Slovenski Bistrici Osnovna šola na Zgornji Ložnici pri Slovenski Bistrici praznujeletos 100 let svojega dela. Da bi Krajevna skupnost Zgornja Ložnica primerno praznovala to visoko obletnico, .so se odločili, da bodo v ta namen priredili tri prireditve v tednu od 18. do 25. oktobra 1981. Tako bo najprej koncert okteta Lio in moškega pevskega zbora, nato bo predavanje dr. Jožeta Koropca o zgodovini krajev okoli Zgornje Ložnice in nazadnje osrednja prireditev. Ce govorimo o obletnici šole in njeni zgodovini, moramo poseči nekoliko v preteklost. Leta 1787 je postala cerkev Svetega Venceslava (domačini pravijo tudi Venčeslsja ali Venčesla) na Zgornji Ložnici samostojna cerkev. Začela seje nedeljska šola. Okoli leta 1850 je začel učitelj FRANC BRELIH v svoji hiši poučevati učence. Ta pouk je bil prostovoljen in neobvezen. To je bila privatna šola. Leta 1863 je v »Zidarskem mlinu« na Zgornji Ložnici mlinar, narodnjak LOVRO STEPIŠNIK, s pomočjo dr. Josipa Vošnjaka ustanovil prvo BRALNO DRUŠTVO POD POHORJEM. To je bila prva potujoča knjižnica na Slovenskem. Leta 1880 .so na Zgornji Ložnici pričeli graditi prvo šolsko zgradbo. Junija 1880 seje začel prvi pouk. ki gaje organizirala država. Prvi stalni učitelj IVAN POVH, ki je na Zgornji Ložnici poučeval 44 let. je ustanovil prvo šolsko knjižnico, začel s kmetijskim poukom, uredil šolsko drevesnico in trsnico ter pričel z učenci in mladino igrati prve igre. vodil pa tudi prvi zbor. Šola seje leta 1902 razširila v dvoriiurednico, leta 1935 pa v trorazrednico. Leta 1931 je učitelj .STANKO POVH ustanovil na Zgornji Ložnici. v ljudski šoli. JAVNO NARODNO KNJIŽNICO, ki seje leta 1937 pre- imenovala v PROSVETNO DRUŠTVO PRI SV. VENCESLU na Zgornji Ložnici. Učenci in odrasla mladina ter odrasli so zaigrali navadno letno po 6 do 8 iger za javnost (krajane). Leta 1941 je začel okupator z nemškim poukom, a brez večjega uspeha. Med vojno je šola v noči od 7. na 8. avgust 1944 pogorela. Kraj je ostal brez šolske^zgradbe. zato je prve mesece svobode v letu 1945 potekal šolski pouk v naravi, pod štiristoletnim hrastom. Januarja 1946 se je pouk nadaljeval v šolski baraki, ki je bila neprimerna za šolske namene. Leta 1953 .so na Zgornji Ložnici pričeli graditi novo .šolsko stavbo in JO 28.novembra 1955 izročili šolski mladini v uporabo. Šola je postala štirirazrednica. leta 1%2 petrazrednica. naslednje leto šestra- zrednica. danes pa je zopet petrazrednica z oddelkom podaljšanega bivanja. V šoli se tudi danes odvija poleg šolskega pouka tudi kulturno m politično življenje kraja, saj kraj nima drugih primernih prostorov za te namene. P ED. Šolska zgradba — postavljena leta 1955 DAN OZN Druga svetovna vojna ni pred- stavljala samo velike, vseuničujoče in vseobsegajoče vojaške operacije, njena grozodejstva so predstavljala najbolj brutalno ogrožanje in teptanje človeškega dostojanstva, njegove duhovne in telesne celovi- tosti. Ideja o mednarodni organizaciji, ki bi onemogočila ponovitev tak- šnih zločinov zoper svobodo, življenje, napredek, zoper člove- štvo, je bila občutena bolj kot kdaj- koli doslej. Ze 1. junija 1941 so predstavniki 14 drž^v in vlad v izgnanstvu spre- jeli deklaracijo o prostovoljnem so- delovanju vseh svobodnih narodov na svetu. Mnogo pomembnejši in daljno- sežnejši dokument pa je atlantska listina, ki sta jo podpisala Anglija in Amerika pred vstopom v vojno proti fašističnim silam osi. Ta listina je vsebovala misel, da si po uničenju fašistične in nacisti- čne tiranije vzpostavi takšen mir, ki bi omogočil vsem narodom, da bo- do brez strahu živeli znotraj svojih meja in si izbrali takšno obliko dru- žbene, politične in državne uredit- ve, ki bo najbolj ustrezala željam njihovih ljudstev. Kmalu po tem, 1. januarja 1942 so predstavniki 26. držav podpisali deklaracijo Združenih narodov v Washingtonu, v kateri so sprejeli obvezo za uničitev vojaškega stroja fašističnih sil. Pozneje se je tej de- klaraciji pridružilo še 21 držav. Moskovska deklaracija je bil na- slednji korak ustvarjanja nove mednarodne organizacije, ki so jo podpisali 30. oktobra 1943 v Moskvi. Predstavniki velesil pa so 1. decembra istega leta na Teheran- ski konferenci izrazili zaupanje v daljnosežnost Moskovske deklara- cije in izjavili, da bi mednarodna organizacija uživala naklonjenost velike večine človeštva in bi prepre- čila, da bi bodoči rodovi spoznali grozote vojne. Potrdili so svojo odločnost, da bodo zastavili vse svoje sile za čimprejšnjo ostvaritev splošne mednarodne organizacije. Dejansko so bile Združene drža- ve Amerike 21. avgusta 1944 gosti- teljice prve konference, ki je pripravila osnutek ustanovne listine Združenih narodov in se sporazu- mele, da bo ustanovna skupščina Združenih narodov 25. aprila 1945 v San Franciscu. Na konferenci v San Franciscu je sodelovalo 50 držav, med katerimi tudi Jugoslavija. Ta deklaracija je stopila v veljavo dne 24. oktobra 1945. leta. Ustanovitev organizacije združe- nih narodov predstavlja veličastno zmago najbolj občutenih idealov in upov človeštva, predstavlja ip po- meni vir upanja za njegov socialni, ekonomski, kulturni in občečlove- ški napredek, kakor je zapisano v uvodu . . . Ml (LJUDSTVA ZDRUŽENIH NARODOV), KI SMO ODLOČE- NI, da obvarujemo bodoče rodove pred strahotami vojne (ki je dva- krat v življenju našega rodu priza- dejala človeštvu nepopisno trplje- nje) in da znova potrdimo vero v te- meljne človeške pravice, (v dosto- janstvo in vrednost človeške oseb- nosti) v enakopravnost narodov ve- likih ter malih in da ustvarimo pogoje v katerih bosta lahko obveljali pravičnost in spoštovanje obveznosti, izvirajočih iz pogodb in iz drugil^ virov medna- rodnega prava in da pripomoremo k socialnemu napredku in k boljšim življenjskim pogojem v večji svobodi in ki mo- ramo v te namene biti strpni in ži- veti skupaj v miru drug z drugim, kakor dobri sosedi in -družiti svoje moči, da ohranimo mednarodni mir in varnost sprejeti načela in določiti načine, ki bi zagotovili, da se oborožena sila ne bo uporabljala, razen če je to v splošnem interesu. Sklenili smo združiti svoje napo- re, da uresničimo te namene. Združeni narodi so edinstvena tribuna, na kateri predstavniki ve- čine dežel sveta, velikih in malih, bogatih in revnih, močnih in šib- kih, zagovorniki različnih politi- čnih strank in stališč, družbenih si- stemov in kultur, svobodno razpravljajo o vrsti mednarodnih problemov. Mladi ljudje danes predstavljajo 55 odstotkov vsega svetovnega prebivalstva in več kakor 75 odsto- tkov jih živi v Afriki, Aziji in La- tinski Ameriki. Svet je torej na ramenih mladih in se bo hitreje razvijal in spremi- njal kot v preteklosti. Mladi mno- go lažje sprejemajo spremembe in nove ideje in hočejo uveljaviti svo- je poglede za srečnejšo, boljšo in lepšo bodočnost sveta. To dejstvo moramo sprejemati kot odpor mladih proti mnogim nepravilnostim, težavam in krizam našega časa. Ostajajo veliki raz- koraki in dvomi v vrednote indu- strializirane družbe, še vedno ob- stajajo konflikti med različnimi socialnimi ideološkimi in ekonom- skimi sistemi v visoko razvitih in- dustrijskih deželah, ki se razlikuje- jo od tistih, ki žele svobodo, ena- kopravnost, socialno svobodo. To so manj razvite dežele v razvoju. Ta naraščajoča nestrpnost mla- dih, da bi koristili in sodelovali, je postala najučinkovitejša sila na- predka. To je tudi najpomem- bnejša težnja sodobnega sveta, ki obeta izjemne možnosti za razumevanje med narodi, za mir, napredek in svobodo. Tako v raz- vitih deželah, kakor tudi v deželah v razvoju in nerazvitih so prav mladi ljudje žarišče in poglavitna opora vsemu razvoju. Boj za blaginjo večine človeštva lahko izbojujemo le s sodelova- njem in bojem milijonov posamez- nikov in prav tu lahko mladina vsega sveta stori ogromno. Vključevanje mladih v razvojne programe doma in na tujem so najprimernejša oblika dejavnosti nacionalnega in mednarodnega sporazumevanja. Sodobna mlada in napredna gcncracija že prevzema dediščino združenih narodov. V tej dediščini so vzgrajeni najlepši upi, saj so mladi po vsem svetu spoznali, da združeni narodi predstavljajo na- čelo in ideale, za katere se sami zavzemajo. Njihov cilj je, da naj bo svet, v katerem človeštvo živi in dela, svet vzajemnega razumeva- nja, svet plemenitih prizadevanj, ki bodo obogatila veljavo in do- stojanstvo njihovih življenj. Naš pokojni predsednik Tito je povsod in vedno povdarjal, da moramo vložiti vse napore, da bi s svojim delom doprinesli k uspešnemu reševanju kompleksnih in raznovrstnih vprašanj s katerimi se srečujejo narodi, narodnosti in zemlje, in postavili temelje boljše- mu svetu v katerem bo mladina današnjega in jutrišnjega dne ime- la možnost, da raste in se razvija v svobodi in dostojanstvu. Ti ideali pozivajo vso mladino sveta, da spoštuje deklaracijo o širjenju idealov miru med mladi- no, o medsebojnem razumevanju in spoštovanju v prcprič^ju, da mladina po vsem svetu želi mir, pravico in svobodo. Mladina mora postati zavestna svoje odgovornosti v svetu, v kate- rem živi in dela in mora biti prežeta z zaupanjem v srečnejšo prihodno.st človeštva. Generacija, rojena ob koncu druge svetovne vojne in po njej, je bila rojena na pragu jedrske vojne. Pred to generacijo sta dve poti: pot vojne, ali pot miru. Vprašati je treba, v čigavih rokah je znanost, kdo z njo upravlja, kdo jo izkorišča in v kakšne name- ne? Znanost, ki postaja za člove- štvo vedno bolj usodna, je treba podružbiti, da bi bila resnično v službi gospodarskega, kulturnega in političnega in duhovnega napredka, torej v korist miru in v pomoč pri reševanju problemov, ki vznemirjajo človeštvo. Znanost mora biti internacionalna, saj va- njo prispevajo vsa ljudstva in na- rodi. Mladi so dolžni, da zahtevajo zdravo okolje za življenje, zlasti naj bi z vsemi silami vplivali na razorožitev in na oblikovanje pravičnejših ekonomskih odnosov v svetu. Odrasle pa naj bi opozar- jali da imajo pravico živeti v miru, brez uničevanja, nasilja in izkori- ščanja. Znanost in tehnologija sta lahko koristni le, če pomagata uresniče- vati humane in napredne cilje člo- veštva, če torej preprečujeta lako- to, bolezen, katastrofe in pospešu- jeta gospodarski, kulturni in družbeni razvoj in sodelovanje med narodi. V poveljih in deklaracijah in mnogih drugih listinah, ki jih je organizacija združenih narodov sprejela od svojega obstoja pa do danes, je zapisano, da naj bi mla- dina s pomočjo znanosti in tehno- logije, odločno odklanjala vse ob- like nacionalne, rasne, verske in politične diskriminacije, ki ovirajo plodno in vsestransko sodelovanje med narodi in s tem kršijo osnovne človeške pravice. Mladim ljudem je nujno potreb- no sodelovanje z drugimi organi- zacijami doma in po svetu: poto- vanja, srečanja, učenje tujih jezi- kov, športna in druga tekmovanja, vse s ciljem boljšega spoznavanja in razumevanja med seboj. Tudi mi na naši šoli, vsi, učenci, in učitelji, bomo z vsemi svojimi močmi pripomogli in delali v tej smeri, da se s svojim delom čim- boli približamo tem idealom, da širimo bratstvo in enotnost, da delamo v duhu prijateljstva in so- delovanja z vsemi narodi in pri tem čuvamo svojo neodvisnost in svobodo, mednarodni mir in var- nost. Podoba sveta in naše življenje se v njem naglo spreminjata. Spre- membe so tako nagle in usodne, da jih komaj dojamemo. Priče smo dogajanjem, ki imajo zgodovinski pomen za človeštvo, močno bodo vplivali na bodočnost mladih, na njihovo miselnost in socialno po- dobo. Prav je, da se tudi mi v šoli, mla- dina in pionirji, učimo spoznavati svet v katerem živimo, da se učimo razumevati probleme, ki vznemir- jajo sodobnega človeka in da po- zorno spremljamo dogajanja, ki imajo velik in usoden pomen za vse človeštvo. Ljudje žele mir, svet brez vojne, nasilja in izkoriščanja. Moti jih kopičenje orožja in oboroževa- nje, porajanje novih žarišč vojne in napetosti, novi spopadi in nasi- lja. Vedo, da gre oboroževanje na račun revščine v številnih deželah, za krivce in teptanje človekovih pravic. Človeštvo ve, kaj je vojna. Sleherni dan jo spremlja na televi- zijskih ekranih in si ustvarja podo- bo in sodbo kaj je prav in kaj ni. Srečni in ponosni smo, ker živi- mo v domovini svobode, napred- ka, sreče, miru, razumevanja in enakopravnosti, v domovini, kjer se gradi socialistična, samouprav- na družba. Ponosni smo na tvorca njene neodvisnosti, očeta neuvr- ščenosti, našega pokojnega pred- sednika in učitelja TITA, na državnika, ki je socialistični fede- rativni samoupravni Jugoslaviji dal dostojno mesto v svetovnem parlamentu v Organizacijah zdru- ženih narodov. In če ob koncu zaželimo, oziro- ma izrazimo željo, da se vsi spo- mnite na ta dan, na 24. oktober, ki ga proslavlja ves napredni in svo- bodoljubni svet, vsa napredna mladina, in ki mlademu človeku vliva upanje v boljšo prihodnost, potem se spomnimo tudi vseh ti- stih otrok, mladine in odraslih, ki svobode in miru še nimajo, ki še trpe in so lačni, prezirani in poza- bljeni, spomnimo se vseh in z de- janji, ne samo z besedo pomagaj- mo, saj to od nas zahteva naša vest in njihov klic. ZA MIR IN ENAKOPRAVNO SODELOVANJE MED NARODI! Klub OZN na OS Tone Znidarič S priložnostne razstave na Tone Znidarič (foto: I. kotar) Mladi odločneje v samoupravnih organih Mladi občine Slovenska Bistrica so .se že v spomladanskih mesecih skupaj z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami aktivno vključili v postopke ka- drovskih priprav na skupščinske volitve leta 1982. Pomembnost aktivnosti so potrdili tudi s tem. da so prav priprave na volitve postavili kot prednostne naloge tako v OK ZSMS kot tudi osnovnih organizacijah ZSMS v krajevnih skupnostih in delovnih kolektivih. Osnovno vodilo v pripravah mladih je izvoliti na vodilna mesta in v delegacije spos(.ibne in aktivne občane, ob tem pa se zavzemati, da bo med njimi tudi veliko mladih. Izkušnje zadn)ih dveh mandatnih obdobij kažejo, da mladi .še vedno niso dovolj močno vključehi v neposredno odločanje tako v KS kot tudi v delovnih organizacijah. Prav takšna spoznanja pa danes mlade vodijo v pospešene akti- vnosti. da se ne bi ponovile izku.šnje iz preteklih let. Ob tem pa želijo usposobiti slehernega mladinca, da kot izvoljeni delegat ne bo samo pasivni član ampak konkretni soustvarjalec življenja v sredini kjer živi. Prav pasivnost mladih v raznih samoupravnih organih v preteklem obdobju je bila odločilni faktor pri minulih volitvah. Predvsem pa je bilo občutiti premajhno aktivnost mladih pri prena.šanju in uveljavljanju vloge mlade generacije iz mladinskih organizacij v institucije družbenega, gospodarskega in političnega življenja krajevne skupnosti, delovne organizacije in občine. Mladi zato v letošnjih pripravah na volitve posvečajo posebno pozornost oceni dosedanjega dela mladih delegatov v posameznih sredinah, njihovemu prispevku pn uiesničevanju in razvijanju delegatskega sistema kot tudi odpravi slabosti iz preteklosti. Predvsem pa se zavzemajo, da bi vsaka OO ZSMS zagotovila delegata v koordinacijske odbore za kadrovanja in volitve v TOZD in KS. v nadaljevanju aktivnosti pa zagotovila tudi mlade delegate v delegacijah družbe- nop<5litične skupnosti. SIS in drugih sredinah, kjer bodo mladi lahko dali svoj prispevek hitrejšemu razvoju družbene skupnosti in socialističnega samoupra- vlianja. Viktor Horvat BOHAK V VODSTVU V prostorih šahovskega društva sta bila 2. X. in 9. X. odigrana hitropotezna turnirja v ciklusu tekmovanj za prvenstvo društva. Na prvem je sodelovalo 12 šahistov. na drugem pa le 10. Na obeh je premočno /magal Janko Bohak. ki si je s tem še povečal prednost v skupni uvrstitvi pred ostalimi. Prvi turnir: Bohak 16.5 Brglez in Šeruga 15.5. Dajnko 15. Kneževič 14. Srdžanov 12. Butolen 10. Reberc 9. Sedla.šek 8 itd. Drugi turnin: Bohak 15. Pojajžer 14. Dajnko 13,5. Brglez in Srd/.anov 10. Šeruga in Reberc 8. Žlender 7 itd. Po enajstih odigranih turnirjih v ciklusu brzopoteznih tekmovanja društva vodi povsem zasluženo Bohak z 82 točakmi. Sledijo: Šeruga 68".5 točke. Polajžcr 54 točk. Dajnko 52 točk. Brglez 45.5 točke itd. Šahovsko društvo MIP Ptuj obve.šča vse šahiste. da ima Šahovska zveza Slovenije na zalogi šahovske komplete (šahovske figure in šaho- vnice). Komplet stane 190.00 din. Zainteresirani lahko naročijo kom- plete v šahovskem društvu MIP vsak torek in petek. -dj- Nogometni turnir v Žetalah Osnovna organizacija Zveze socialistične mladine Slovenije izŽetal je v nedeljo 18. oktobra priredila nogometni turnir, kije potekal ob domači osnovni šoli. Sodelovalo je šest ekip in sicer OO ZSIViS Macelj, Dobrina, Kočice, Podlehnik. garnizija Dušana Kvedra Ptuj — V. P. 5008/9 in domača ekipa Žetal. V polfinalu sta se pomenh ekipi Ma- clja in F'odlehnika. končni izid. je bil 2:1 za Macelj. v srečanju med Kočicam in Dobrino je bila ekipa Kočic uspešnejša in zma^la s 3:1 (1:1). Nogometna tekma med ekipo JLA in ekipo OO ZS!V1S Zetal pa seje končala z 2:1 za pripadnike Jugoslovanske ljudske armade. V finalni del so se uvrstile zmagovalne ekipe iz polfinala in se pomerile med seboj. Rezultati: KočiceiMacclj 0:4. JLA: Kočice 8:0 in JLA:Macelj 2:4. Prvo mesto je osvojila ekipa OO ZSMS Macelj. drugo je ekipa vojjkov V. P. .5008/9 Ptuj. tretja OO ZSMS Kočice. četrta ekipa OO ZSMS Dobrina, pelo in šesto mesto pa sta si delili ekipi OO ZSMS iz Podlehnika in domačih Žetal. Najboljši strelec je bil Ljubiša Davodovič s šestimi zadetki, član ekipe JLA. Najboljše tri ekipe so prejele pokale v trajen spomin, najboljši strelec pa pismeno priznanje. Turnir je potekal v tovariškem duhu in je popolnoma uspel. D, Papler TEDNIK — 29.oktober 1981 DELO DRUŠTEV - 11 Bistriški grad v ponovnem oživljanju Kljub temu. da ob pomanjkanju potrebnih finančnih sredstev pt)memben kulturno zgodovinski objekt kakršen je grad v središču mesta Slovenska Bistrica še vedno propada, je mogoče predvsem v zadnjih dveh letih opaziti, da postaja njegova vloga v življenjskem utripu ob- činskega središča vedno močnejša. Najpomembnejša je pri tem odločitev, da v grajske prostore naselijo nekatere družbene organizacije, društva in druge dejavnike, ki bdvija največji del likovnega življenja bistriške občine. Tudi ureditev prostorov matičnega urada in grajske kleti je v veliki meri odprinesla k temu, daje danes bistriški grad zaživel m se vključil v vsakdanjost prebivalcev občinskega središča in širšega območja občine. V njem sta našla svoje mesto tudi Telesnokul- luma .skupnost in godba na pihala sindikalne konference IMPOL. Vsi •stanovalci« gradu so za ureditev prostorov, seveda v skladu in zahte- vami zavoda /a spomeniško varstvo, prispevali pomemben delež pri ohranjanju grajskih prostorov. Mnogo težje pa bo zbrati denar za zunanjo ureditev gradu, kar je zelo potrebno, saj je v zelo neurejenem stanju. Sredstva za njegovo zunanjo ureditev pa so tako velika, da jih sama občina v dana.šnjem času stabilizacijskih prizadevanj ne bo zmo- gla. Da pa bi kljub temu rešil kar se še rešiti da. predvsem velja to za nekatere freske, pohištvo, opremo in seveda zJdove, so že pripravili osnutek družbenega dogovora za zbiranje potrebnih finančnih sredstev. Največji del sredstevs potrebnih za obnovo gradu, bi prispevale delovne organizacije. To bi zneslo 40 odstotkov od skupne vrednosti popravil gradu, medtem ko bi 25 odstotkov prispevala kulturna skupnost občine, 20 odstotkov mestne KS. 15 odstotkov druge SIS in pet odstotkov republiška kulturna skupnost. Ob temu je potrebno omeniti, da je sedanja vrednost del, ki bi jih morali opraviti kot najbolj nujna za ohranitev in funkcionalnejšo koriščenje tega pomembnega objekta v občinskem središču, okoli deset miljonov dinarjev. Sredstva za obnovo gradu niso majhna gotovo pa bi se bogato obrestovala, saj objekt že sedaj postaja središče mnogih dejavnostih piomembnih tako za mesto kot tudi .širše območje občine. Besedilo in slika: Viktor Horvat Vhodna vrata v grad prcdhtav^^ imiilo ireAio bogastvo zgodovinske preteklosti in razvoja aMsIa. Brigadirji-obiščimo Jasenovac in Kozaro! Na 6. Zboru članov kluba brigadirjev »Franc Belšak-Tone« Ptuj je bilo sklenjeno, da se v p>očastitev 40-letnice vstaje jugo- slovanskih narodov in narodnosti organizira enodnevno briga- dirsko potovanje v Jasenovac. na Kozaro in v Koprivnico, ki bo v soboto. 7. novembra 1981. Vsi. ki se želijo brigadirskega potovanja udeležiti, naj pridejo na sestanek, ki bo jutri, v petek. 30. oktobra 1981 ob 17. uri v skupščinski dvorani na magistratu v Ptuju. Trg MDB l/II. Na sestanku bo obravnavan in sprejet vsebinski in časovni program brigadirskega potovanja, ki se organizira fx) načelu samofinanciranja in znaša po osebi 650.— din. Obiščimo Jasenovac in Kozaro in se seznanimo z dogodki in bojem v času narodno osvobodilnega boja za svobodo! FB Vabilo v pionirsko gledališče Med načrtu ki si jiih v naslednjii s£zoni postavlja vodstvo ptujskega gledališča in njegova nova režiserka Branka NikL je tudi ustanovitev pionirske gledališke skupine, na kateri bi začeli takorekoč graditi temelje bodočemu gledališču, oziroma bi tu vzgajjali igrake. ki bi lahko že čez nekaj let nadomestih s;tarej^ in tako pomladili številčno ^romen ptujski gledališki ansambel. » Ptujske osnovne štJe so že dobile dcfšse s prošnjo, da med učenci poiščejo tiste, ki bi želeli v tg skupini sodelovati. Ne vemo še sicer kako bodo organizirali to skupino.« pravi Branka Niklova. *ker je prav od pedagoških delavcev odvis.no. s kakšnim mteresom se bodo v ta priza- devanja vključili. P&leg t^ pa bi radi med tem še organizirali nekak javni natečaj, da bi lahko tudi starše prite^h k sodelovanju, da bi sami pripeljali svoje otrdke v ta jpMMiirski studio. V njem bi lahko nato tudi začeli z vzgojo tega mlad(^a kadra. Mfnda najprej z risanjem plakatov, učenjem hoje po odru. da 1» lahko pisaH za gledali^ list s^mi oblikovali svojo vlogo, poiskali rekvizite in tudi pm edali kaj želijo delati. To bi bilo nekako dvakrat tedensko sjrečanje. ko bi se dobib za uro in pol do d ve uri. se pogovorih in tudi ddaE. Nalo pa bi morda vsaka dva meseca povabili tudi starše, da jim pokažemo kaj smo se naučih. Veliko teorij je o tem kako se da mladega človeka vključiti v delo in mu privzgojiti ljubezen do gledališča., menim pa. da je to naš najbolj pogumen načrt ki bi ga radi uresničili.« nam je zatrdila mlada režiserka, ki vabi vse pionirie. da se korapno prijjav^ oziroma pridejo v pisarno Zveze kulturnih organizadj kjer jc pogrebno povedati le ime in naslov, da bodo lahko povabljeni na prvo skupno srečanje. mš Delo občinske zveze prijateljev mladine Vloga in naloga občinske ZPM je opredeljena v ustavi SRS kot samoupravna temeljna družbeno-politična skupnost, ki temelji na sa- moupravljanju m oblasti delavskega razreda in vseh delovnih ljudi. Programski okvir dela občiivske zveze v Ptuju je, da bi v celoti in vsestransko zadovoljevali najrazJičnejše potrebe otrok in družine, je torej idejno naravnana subjektivna sila. ki deluje v skrbi za otroka in starša. Izvaja del nalog za razvoj celotnega v/.gojno-izobraževalnega prtKesa, zadovoljuje interese in pravilno izrabo prostega časa mlade generacije, je mentor pionirske organizacije, skrbi za letovanje, za or- ganizirane oblike interesnega združe^vanja občanov in delovnih ljudi v društvih prijateljev mladine, izobražuje surše in podobno. Nal<^a ob- činske zveze je dvosmerna: načrtuje in usklajuje naloge in spodbuja delo društev in pionirskih ixlredov ter načrtuje ter usklajuje tiste naloge, ki kot izkušnje in aktualni problemi nastajajo v interesu družbene skrbi za otroka v občini. Toliko o t)snovah za delovanje zveze. Zveza pa ima določene naloge tudi pri ustanavljanju društev prijateljev mladine v krajevnih skupnosti. V družbene dokumente smo zapisali naj bi imeli v vsaki krajevni skupnosti društvo prijateljev mladine. Lizika Lacko, predsednica ob- činske zveze v Ptuju, je o tem povedala: »V ptujski občini imamo 17 društev prijateljev mladine, kar je relativno veliko, čeprav še vsa niso registrirana. Toje poseben problem zaradi togih predpisov in pravil. Res. da je v družbenih dokumentih zapisano, da naj bi imeli DPM v vsaki KS, zato na tem področju intenzivno delamo. Že v kratkem bomo ustanovili več društev; pri tem pa bodo sodelovali tudi drugi družbeni dejavniki, predvsem sociaUstična zveza«. V nadaljevanju pogovora smo Liziki Lacko postavili vprašanje o usmeritvah dela DPM v krajevnih skupnostih? Odgovorila je: »Usmeritve dela DPM v KS so po vsebini enake kot jih načrtuje Zveza, le da delujejo na specifičnih potrebah posameznih krajevnih skupnosti. Povezujejo pa se predvsem s socialistično zvezo, komisijami za socialna vprašanja, komisijami za varstvo okolja in po- dobno. Ta povezava je ponekod bolj uspešna, drugje manj.« Občinska zveza prijateljev mladine je letos izvedla vrsto aktivnosti, bila je med organizatorji za organizirano preživljanje prostega ča^ več aktivnosti pa je opravila v tednu otroka, kjer je skupaj s socialnim skrbstvom sprejela določen program za obiske invalidnih otrok indrugih oseb v krajevnih skupnostih. V tem in naslednjih mesecih pa bo aktivnost zveze v glavnem usmerjena k pripravam za enotno praznovanje dedka Mraza v ptujski občini. Določene naloge v zvezi s tem je zveza že opravi la. naj več pa jih bo im ela okrog novega leta. ko bo prireditve v zvezi s prihodi dedka Mraza potrebno tudi opraviti. Pri tem zveza pričakuje veliko pomoč od krajevnih skupnosti in vseh ostalih, ki se vključujejo v ta praznovanja. MG Na igrišču (foto I. kotar) Prizadevanja za organizacijo aktivov V ptujskem društvu invalidov je nekaj čez 450 članov, čeprav ima- mo v občini čez 3000 invalidov; po- leg tega pa aktivno dela še devet poverjenikov. Letošnje aktivnosti društva so v največji meri usmerje- ne v poudarjanje družbene skrbi za invalida oziroma za odstranjevanje ovir, ki tako pogosto spremljajo življenje invalidne osebe, posebej, če je le-ta na vozičku. Kot je pove- dal Milan Mojzer, predsednik dru- štva invalkiov v Ptuju, si v društvu najbolj prizadevajo, da bi ustano- vili delovne aktive povsod tam. kjer je zaposlenih več kot 15 in- validov. Že v kratkem pa bo ustanovljen aktiv delovnih invali- dov v TGA „Boris Kidrič" Kidri- čevo, kjer je zaposlenih okrog 520 delovnih invalidov. Društvo je na podlagi nalog, ki izhajajo iz obvez mednarodnega leta invalidov, posnelo socialno stanje invalidov na terenu, ki bo služilo za nadaljnjo aktivnost. Struktura članov društva kaže„ dat je ena tretjina takih, ki iprejemajo pomoč socialna skrbstva, ki v veliki meri tudi prispeiia sredstva za dejavnosti društva, k snatoi pa je delovnih organizadj, ki dajejo finančna sredstva za njegovo ddlo. Največ perečih probkimn je ras območju Haloz in Slovenskih go- ric. Za vozičkarje pa so EsaJvečja ovira, arhitekt«iske ovire. Neka- tere dekvne organizacije v Ptuju so že pmhihnile tem jM-oblemom in so zgradile rampe. Tako je na pri- mer v zdravstvenem domu in v tigovini MlP-a na Ormoški cesti, kjer živita dve družini vozičkarjev. Se vedno pa je problem za takega univalkia, če ždi v SDK. DffiBtvoBO Svljaije je bogato, predvsem se razvija športna in jrekreativna dejavnost; organizira pa tudi večje število izletov, ki so vediao zdto obiskani. Tudi športni- ki so zek> uspešni, zlasti ribiči in sjrcfci, ki segajo celo po državnih mslovih. MG Danilo Polajžer - mojster šaha Z osvojitvijo naslova šahovskega mojstra je Danilo Polajžer potrdil svoje mesto v Sloveniji. Ta je po desetih letih nov slovenski šahov- ski mojster ter prvi v zgodovini obstoja šahovskega društva MIP Ptuj, kakor tudi v Ptuju samem. Rodi! se je 10. oktobra 1958 v Ptuju. Trenutno je absolvent VTS v Mariboru, oddelku za gradbeni- štvo. Zraven šaha se aktivno uk- varja tudi z nogometom. Nastopa za NK Skorbo. Odkar nastopa za šahovsko dru- štvo je že nekaj let v vrhu perspek- tivnih mladih šahistov v Sloveniji. Njegovi uspehi so sledili odosvojit- ve naslova mojstrskega kandidata na članskem prvenstvu Slovenije, ki je bilo leta 1975 v Ptuju, kakor tudi pozneje lui članskih prven- stvih in drugih podobnih tekmova- njih. Prvič se je v mednarodni kon- kurenci kalil leta 1978 v Mariboru, kjer je bil še brez izkušenj. Nasled- nje leto je tudi prvič sodeloval na državnem jjrvenstvu in dosegel 40 toac. Cas njegovih naj- večjih uspehov se je začel z mednarodnim turnirjem v Mariboru leta 1980, ko je osvojil prvi bal za mostra FIDE. Spo/nal je, kakor sam pravi, ranljivost velemojstrov ter pravilno igro proti njim. Letos je sodeloval na večjih turnirjih v tujini, posebno z uspetiom v Obeir- warthu, kakor tudi a mBai&iKko državna reprezentanco t Gcadtti, kjer je iz šestih partij zbral 4,5 točke. V tem č».u se je tut& pripravljal na vdiko preizktiSitjo ptujskega šaha v drugi zven hgi, kjer so se v-si člani ekipe uspešno kosali z mnogo močnejšimi igralci in knajo tudi vsi enake zasluge za uspcfe ptujskega šaha. Polajžar je v Siigi premagal dva velemojstra, Ivanoviča in Planinca. Posebno poEnembna je bila zmaga nad slo- venskim vderoojstrom, nekdanjim zmagovalcem Vidmarjevega me- mociala. Albinom Planincem. Za tem je šd na Madžarsko, kjer nas je irazvesdil z osvojitvijo drugega balz za naslov mojstra FIDE.Tako je dosegd prvo ter pomembno sjopnico v nadaljnem razvoju Šahovske igre in s tem obogatil ptujski šah. Mnogo zaslug za njegov usp>eh ima šahovsko društvo MIP, ki ga je podpiralo, mu dalo možnost igranja na raznih turnirjih, kjer se je iakl za ta uspeh. Pokazala se je tudi pravilnost šahovske vzgoje v društvu, ki jc v svojem obstoju pridobilo mnogo dobrih šahistov kot so: Podkrajšek, Bohak in Potajžer ler iz mlajše generacije, Vanpooč, Horvat, Pavlin, Brglez in Bezjak. dj. Polajžer na turnirju v Oberwarthu. 12- NASI DOPISNIKI 29. oktober 1981 - TEDNIK MOJA kNJlZMCA Spominjam se Še, bil rn majhen, ko mi jt mamica prebi:aia pripovedke in pravljk:e. Vedno bolj sem si želel, da bi se naučil brati. To se mi je izpolnilo ob vstopu v šolo. Tu sem spoznal, da je v knjigah veliko. poučnega. Obiskujem šolsko knjižnico. Tudi doma imam skromno knjižno polico. Vsaka knjiga me zanima. Iz nje se nekaj naučim, predvsem to, da se življenje deli na dobro in slabo. Vse te zanimive knjige so nam napisali mladinski pisatelji. Vanje so zlili svoje izkušnje in vse, kar jih je spremljalo na njihovih poteh življenja. Dobra in poučna knjiga mi je lahko tudi zvesta prijateljica v ži- vljenju. Janko Turk, 6/b, OS Boris Kidrič, Kidričevo MOJA NAJIJIIBŠA KNJIGA V počitnicah sem prebrala nekaj knjig. Najbolj mi je ostala v spominu knjiga Punčka. Ta knjiga govori o junaški deklici, ki je ime- la očeta v partizanih. Njena naj- ljubša igrača je bila medvedek. Z njim se je igrala doma, včasih pa je stekla tudi preko ceste k sosedu. Tam sta mu risala čebelje panje in medvedek je bil vesel. Tako sta se veselila nekaj dni, a ne dolgo, ker so prišli v vas Nemci in deklica ni več upala čez cesto, ker je bila vedno polna avtov. A ko se je ne- kega dne cesta izpraznila, je dekli- ca stekla preko nje k sosedu. De- ček je imal takrat novo žogo. Brc- nil jo je zek) visoko in padla je na sosednjo nemško dvorišče. Vzel jo je neki fašist in jo vrgd psu. Ta jo je raztrgal. Ko je deklica to vi- dela je stekla domov. Nekaj dni kasneje je prišel domov oče. Vsi so bili vesdi, saj je bik) skoraj konec vojne. Rada bi posnemala tole deklico zato, ker je bila tako pogumna in je prebredla vse svoje težave. Metka Dolenc, 5/b, OS Boris Kidrič, Kidričevo CE BI BILA MARTIN KRPAN V svojem življenju sem prebrala že veliko knjig. To so bile pravlji- ce, pripove^e, pa tudi resnične zgodbe. Zelo zanimiva je bila knji- ga Martin Krpan. Z veliko vnemo sem prebirala vrstice. Zelo všeč mi je bil lik glavnega junaka. Bil je tako močan, da je prenašal svojo kobilico. Se bolj pa mi je bil Kr- pan všeč zato, ker je rad pomagal ljudem v nesreči. Ce bi bila jaz takšen Martin, bi vsem ljudem o- mogočila mir in brezskrbno življe- nje. Ne bi dopustila, da bi bila kje vojna, da bi človek ubijal človeka. Mir med ljudmi bi ustvarjala brez sekir in kijev. Moje glavno orožje bi bila lepa beseda in dober vzgled. In kjer res ne bi bila dovolj lep« beseda, bi vzela kakršnokoli orožje in bi z njim le prestrašila ljudi. Potem bi se vrnila v rojstno domo- vino in bi njej pomagala. Najbolj bi pomagala svojim staršem, ki jih tako ljubim in sp>oštujem. Bila bi ponosna nanje. V mislih bi govori- lo: ,,Imaš tako dobre starše in so te spoštovali. Zelo radi so te imeli, vzgojili so te v tako močno in pogumno deklico." To ljubezen pa jim ne moreš nikoli povrniti. Le z dobro besedo in s pomočjo se lahko malo oddolžiš. Veselilo bi me če bi vsak ljubil svojo rojstno vas in starše kot Martin Krpan. Rika Kovačič, 5/b BIL SEM SAM IN OSAMLJEN V prostem času se otroci zberemo in igramo razne igre. Ob tem pa pozabimo na nevarnosti, ki preti- jo, če nismo previdni. Tako je bilo tudi nekega popol- dneva. S prijatelji smo se zbrali na dvorišču in ugibali kaj bi pKJČeli. Ker smo bili v večini dečki, smo se odločili za igro z žogo. Dogovorili smo se, da bomo igrali nogomet, seveda kar za blokom, ker se nam je pot do igrišča zdela predolga. Hitro smo vsakemu določili vlogo v igri in igra je potekala v prija- teljskem vzdušju. To pa ni trajalo dolgo. Prijatelj je žogo premočno odbil, da je letela visoko mimo mene, tako da je nisem mogel ustaviti. Pristala je sama v^ipi so- sedovega okna. Močno je zaropo- talo, zacingljalo, mi pa smo obstali kot okameneli. Ze čez nekaj se- kund je skozi okno ves razburjen pomolel glavo sosed. Na njegovo ostro vprašanje, kdo je to storil, so vsi počasi dovolj glasno odgovo- rili: ,,Gorazd!" Sosedove ostre be- sede in huda jeza so bili namenjeni meni. Grozil mi je, da bo vse po- vedal staršem. Od samega presene- čenja, da so me obdolžili ix) kri- vem, nisem mogel odpreti ust. Cez nekaj časa sem hotel nekako poja- sniti, da tega nisem storU. Nihče mi ni verjel, obdolžitve pa so bile še večje. Obrnil sem se ter počasi ves razo- čaran odšel. Sedel sem na travo, kjer sem bil sam in se razjokal. Spoznal sem kako hudo boli krivi- ca, še : uje pa mi je bilo, ker nisem imel iiikomur potožiti svoje bole- čine. Želel sem si, da bi jim vsaj iahko povedal da tega nisem storil, da bi mi verjeli. Potolažil sem se s solzami in tiho sklenil, da se s tak- šnimi prijatelji ne bom več igral. Edvard Soršak, 8/a, 05 Kidričevo TRGATEV Ves teden sem se veselila trgatve. Hitro je prišla sobota in že smo bi- li v vinogradu. Bil je lep sončen dan. Ves dan smo trgali grozdje in ga vsipavali v brento. Brentar je nosil grozdje v stiskalnico. V stiskalnici so grozdje stisnili in do- bili smo sladek mošt. Mošt so spravljali v sode. Po končanem delu smo imeli večerjo. Vsi smo bili zelo veseli. Ko se je stemnilo, smo se vračali domov. Tamara Murko 2. c, OS Franc Osojnik VARCUJEM Varčevati sem pričel v prvem razredu. V začetku sem dobro var- čeval, pozneje pa malo slabše. Pri- varčeval bi rad mnogo. Med šolsko uro nam je tovariši- ca povedala, da bo danes poslova- la pionirska hranilnica. Na vso srečo sem imel nekaj denarja in knjižico. Po pouku sem stekel v vrsto, ki je bila že precej dolga. Medtem, ko sem čakal, sem se po- govarjal z drugimi varčevalci. Kmalu sem bil na vrsti. Blagajni- čarki sem dal denar. Drugi uslu- žbenci so vpisali vse potrebno. DaU so mi tekmovalni karton. Na- zadnje sem se podpisal. Karton in knjižico sem dal v torbo. Potem sem pa šel domov. V hranilnici imam že precej denarja. Denar do- bim včasih od tete, očka, mamice in babice. Pri babici sem zaslužil dosti denarja, ker sem vsak dan naluščil dve veliki skledi koruze. Stric Janez pa je ni hotel. Babica me je tudi pohvalila in rekla, naj dam ta denar v hranilnico. Očka in mamica tudi dobro varčujeta. Za ta denar sta kupila barvni televi- zor. Sklenil sem, da bom vedno var- čeval z obleko, časom in hrano. Želim si, da bi privarčeval denar za končni izlet. Robert Kristovič, 4/b, OS Franja Zgeča, Dornava KAKO SEM POSTAL GASILEC Vpisal sem se v gasilsko društvo Majšperk vas. Sem član gasilske desetine. Gasilec postaneš tedaj, ko se naučiš nekaj o gasilskem ra- vnanju. Tako sem tudi postal mlad gasilec. Najprej sem se naučil gasi- ti z brentačo. Pri vajah smo upo- rabljali gasilske cevi in hidrant. Učil nas je tovariš Danilo Hertiš. Med pKKitnicami smo imeli centr- sko tekmovanje. Zasedli smo dru- go mesto. Za konec počitnic smo se peljali v Varaždin. Tu je bilo srečanje slovenskih in hrvatskih gasilcev. Po mestu smo šli v para- di. Tu smo tudi tekmovali. Vsak pionir je dobil medaljo za spomin na srečanje. Gasilec mora gasiti in pomagati preprečiti požare. Fredi Brglez, 3. razred, OS Majšperk BILO JE VESELO Naša šola je imela športni dan. Zbrati smo se morali na stadionu. Igrali smo se razne igre. Med igrami smo tekli tudi štafeto. Iz vsakega razreda so tekla štiri de- kleta in štirje fantje. Tekli smo na 200 metrov. Tudi jaz sem tekmovala. Pred štartom me ni bilo strah, kot vča- sih. Dobro sem se odrezala. S stadiona smo šli z učitelji na Viča- vo, kjer se je ob 15. uri začelo tek- movanje med učitelji, starši in učenci. Prva igra je bila skakanje v vreči. Zmagala je učenka MiJica Vidovič. Druga igra je bila picado, kjer so tekmovali prav tako star- ši, učitelji in učenci. Tokrat je zmagala ekipa staršev. Za picado so sledile še naslednje igre: meta- nje žoge v koš, streljanje v gol, tek z zvezanimi nogami, kdo bo prej pojedel viseče jabolko, luščenje koruze, kateri bo našel v moki prej dinar in Se in še. Zelo zanimiva je bila igra z jabolkom. To je viselo na vrvici in pojesti ga je bilo treba ne da bi se ga dotaknil z roko. Ze- lo smo se smejali. Na koncu je tovariš ravnatelj razdelil pohvale. Želim, da bi bilo v tem šolskem letu več posameznih športnih dni. Mislim, da bi bilo enkratno, če bi naslednji športni dan organizirali starši, ki imajo prav gotovo veliko idej. Pa tudi mi učenci imamo mnogo samostojnih zamisli. Tako sodelovanje med učitelji, starši in učenci je res sijaj- no. Sola in prosti čas — vse je na- še, da svoj delovnik najbolje izko- ristimo gre zahvala našim šolskim in domačim vzgojiteljem. Mateja Cestnik, 5/b, OS Olga Meglič, Ptuj TRGATEV Bila sem v trgatvi pri teti. Obi- rali smo grozdje z brajd. Otroci smo trgali samo spodaj. Pridno smo pobirali jagode grozdja po tleh. Polna vedra grozdja smo odnesli v „prešo". Nestrpno sem čakala na prve kapljice mošta. Bil je dober in sladek. Skoda, da se tako hitro spremeni v vino. Saška 2^dravec 3. c OS Franc Osojnik TUDI JAZ IMAM HRANILNIK TRGATEV Jesen je lep letni čas. Zori nam različno sadje in grozdje. Prav le- po je v trgatvi. Vsi so veseli, poje- jo in poslušajo lepe pesmi. Jaz sem bila samo pol ure v trgatvi. Preveč sem pozobala grozdja in popila sladkega mošta. Zaradi tega sem imela neprijetne posledice. V naslednji trgatvi bom previdnejša. Violeta Hadijaj 2. c OS Franc Osojnik Tudi jaz imam hranilnik, vanj vlagam denar, ki si ga zaslužim sam ali dobim txl staršev. Denar zasluži, kdor hoče delati, kajti, dela je vedno na pretek. Moji starši so zaposleni in jaz vem, da je njihov denar težko prislužen. Zato si vedno želim, da bi jaz nekaj sam zaslužil. Letos sva sestrica in jaz nabrala okrog 350 kg kostanjev, pri tem pa sta nama pomagala tudi mama in oče. Za naš trud in za ta ves porabljeni čas smo prejeli tudi primemo plačilo. 2[nesek je bil okrog 5000 novih din. Ta denar smo tudi pravično razdelili medse. Moj delež sem shranil v mojega strica Cvenka. Za ta denar, ki sem si ga prihranil, bi si rad kupil smučarsko opremo in še kaj, kar ^m potreboval za zimo, kajti mrzla zima že trka na duri. Sedaj, ko bom svoj hranilnik izpraznil, že mislim na pomlad, ko bo prišla sezona za pobiranje polžev. Teh ne pobiram rad, rajši pobiram kostanje, ker tam tudi boljše zaslužim. Pa vendar delati je treba. Denar pa lahko prihranimo še z varčevanjem elektrike in še mar- sikje drugje. Star pregovor pravi: ČESAR NE PORABiS DANES, PRIHRANI ZA JUTRI. Moj striček Cvenk je z menoj zadovoljen. Kar zasmeje se, ko mu pade moj prihranek v trebušček. MATO VARGlC 5. a. OŠ. OLGE MEGLIČ JESEN Temna m hladna noč počasi bledL Skozi raztrgane oblake si lovi pot luna, ki je na svojem nočnem potovanju zdrknila na zahod. Njena srebrna svetloba osvetljuje jesensko pokrajino, ki jo rahlo boža veter. Iz daljave prinaša pesem klopotcev in čričkov, oznanjajoč jesenski čas. Veter neutrudno trga oblake in jih podi po širnem nebesnem svodu. Na vzhodu zažari. Noč seje umaknila dnevu. Zadnja zvezda uga.sne, sonce se že razkazuje s pahljačo rumenih žarkov. Narava se prebuja iz nočnega spanja. Sončni žarki se love skozi veje in poljubljajo čudovito obarvanojesensko listje, ki se že počasi trga raz drevje, da mehko postelje steze in potke. Iz spanja se dramijo škorci in vrabčki. Lete za klicem klopotcev, ker čutijo, da se jim ponuja sladka poslastica. V travah lesketa srebrna rosa, ki jo počasi popijejo sončni žarki. Pajki, ki so si spletli svoje tanke mrežice, se trepetaje prebujajo in že preže na prvo žrtev. Dramijo se polja, na katerih šelesti koruzno steblovje, skozi kate- rega si utira pot jesenski vetrič. Prihajajo ljudje, da pospravijo zadnje darove matere zemlje. Z bližnjih gričev, slovenjegoriških in haloških, pa vztrajno vabijo klopotci, pojoč -»En hribček bom kupil, bom trsek sadil...« Jesen je čas lepote in darov. Jože Vaupotič, 8. a OŠ Gorišnica KO POJO KLOPOTCI Med vejevje seje zapodil veter, boleče vznemiril listje, ki seje streslo in padlo na tla^ Sklonila sem se in pobrala odpadel list. Rjava, rumena in rdeča barva. Čudovita barvna skladnost. Toda v srcu se p)oraja nemir. Kje je nekdanja zelena barva? Kakor da ni več življenja v tem drobnem listju. Vroče si želim, da bi spet doživljala toploto in lepoto cvetočega drevja, zelenih trat. pisanega cvetja, ki jih delita pomlad in poletje. Ne maram sive in vlažne jesenske megle in jutranjega mraza, kiju prinaša jesen. Zamaknem se v pripoved narave: »Moja podoba se spreminja, ker živim po zakonih svojega življenja. Na svoji življenjski poti prehodim čas zelenja in cvetenja, čas bogate svetlobe in toplote, čas pisanih darov, dokler se ne umirim pod mrzlo zimsko odejo. Na vseh življenjskih postajah delim svoje čare.« Molk. V njem se rodi spjoznanje, da jesen ni samo čas umiranja, ampak tudi čas semen za rast novega življenja. Moje srce ni več žalostno. Pogled mi zdrkne čez polja, na katerih se zbirajo kmečki ljudje, da poberejo vse. kar jim je rodila zemlja vjesenskih dneh. Ko jih opazujem, se poraja vprašanje: »Ali doživlja kmečki človek, ki živi sredi ix>lj, travnikov in gozdov, vse lepote, kijih natkejo letni časi?« »Najbrž ne, ker ga nenehno preganjata čas in delo.« Iz razmišljanja me predrami klopotec, ki se oglaša z domačih brajd. Počasi se spustim proti domu in se ustavim pod brajdami, s katerih me vabijo temno modre grozdne jagode. Metka Vajda. 8. a OŠ Gorišnica PRVIČ OD DOMA Vsak človek mora prej ko slej od doma. Tisti, ki gredo od doma v mlajših letih, imajo večje domotožje od tistih, ki povežejo culo v zrelih letih. Spominjam se. kako sem vedno želel za nekaj dni v Maribor, kjer živijo sorodniki. Takrat mi je bilo sedem let. Nekega dne mame in očeta ni bilo doma, brata pa nista pazila name. Izkoristil sem priliko, se oblekel in jo popihal na avtobus ter se odpeljal k sorodnikom. Pot sem dobro poznal, saj smo se večkrat peljali v Maribor. Ko sem prišel k sorodnikom, niso verjeli, da sem se pripeljal na lastno roko. Ko sem jih le prepričal, so brž telefonirali domov in povedali, kje sem in da bom ostal cel teden. Prve tri dni je bilo vse v redu. S sestrično sva se igrala in zabavala: Četrti dan pa sem se spomnil na starše in brata. Doživljal sem veliko domotožje. pa nisem upal povedati. Teta in stric bi me prav gotovo spomnila:. »Sam si se odločil, da boš pri nas preživel sedem dni. Danesje komaj četrti .dan, ti pa že siliš domov.<- Domotožje pa meje premagalo. Vzel sem svoje reči in odšel domov, ne da bi se poslovil od sorodnikov. Vsepovsod .so me iskali, dokler se niso sf>omnili. da sem se najbrž odpravil domov tako, kakor sem prišel k njim. Zavrteli so telefon in zvedeli, da sem že doma. Takoj so si oddahnili. Prebral sem: »Človek potuje {X) svetu, da bi našel, kar potrebuje, in se vrača domov, da to najde.« Borut Šegula. 7. b OŠ Gorišnica V TRGATVI V soboto smo se peljali v Cirku- lane v trgatev. Tam smo začeli obirati grozdje. Bilo ga je polno. Grozdje smo metali v brente in v škafe. Nato je brentar odnesel grozdje v klet, kjer so ga stiskali in nastal je mošt. Mi otroci smo se igrali in se najedli grozdja. Bilo je že pozno fKjnoči, ko smo se vračali domov. S seboj smo vzeli nekaj grozdja. Zobali ga bomo še tak- rat, ko bodo vinogradi obrani. Sebastjan Zupanič 2. c OS Franc Osojnik PRIPOVEDOVALI SO MI Moja stara mama je bila doma v Zupečji vasi na Dravskem polju. Hiša je stala na robu vasi. Mlajši brat je bil kurir, zato so se pri njih pogosto ustavljali partizani. Ko so se nekega dne stara mama in sestre vrnile domov iz službe, so v veliki izbi zagledale Nemce. Sedeli so za mizo in kartali. Pre- strašile so se in hitro stopile v ku- hinjo. Mama jim je povedala, da Nemci čakajo na partizane. Parti- zani so prišli nekoliko prej, kot je bilo dogovorjeno. Takoj za parti- zani so se na dvorišču pojavili Nemci. Ker partizani niso mogli več iz hiše so se umaknili v manjšo sobo in legli pod postelje. Vsak je imel v rokah pripravljeno bombo. Ko so Nemci prišli v hišo, niso ni- česar iskali in nič spraševali. Sedli so za mizo in začeli kartati. Oče in mlajši brat sta se skrila v koruzo in strahoma čakala, kaj bo doma. Doma pa se ni nič zgodilo. Stara mama in sestre so se najedle in opravljale vsaka svoje delo. Vsi so se tako obnašali, kot da ni nikogar drugega v hiši. Mlajša sestra, ki je bila zmeraj dobre vol- je, se je z Nemci celo šalila. Proti večeru so Nemci odšli. Partizani so prilezli izpod postelj. Vzeli so po- što, se zahvalili domačim in odšli. Domači so si oddahnili od presta- nega strahu. Darko Varžič, 5/a, OS Majšperk TRGATEV Dominik, Lucija in Zlatko so Sli v trgatev. Lucija in Dominik sta trgala grozdje. Grozdje sta odlaga- la v brento. Ves dan so pridno delali. Poslušali so pesem klopot- ca. Dominik Hlupič, 2/b OS, Olga Meglič, Ptuj, ŠPORTNI DAN V petek smo imeli športni dan. Razredi smo tekmovali v nabiranju kostanjev. Naš razred je šel v Veli- ki gaj. V gozdu sem zagledala luk- njo, iz katere so letele ose in ena izmed os bi me skoraj pičila. Bili smo glasni zato nismo slišali niti ptičjega petja. Nabrali smo dosti kostanjev. Odnesli smo jih v zad- rugo. Zanje smo dobili 32 din. De- nar smo vložili v pionirsko hranil- nico. Imeli ga bomo za končni iz- let. Valerija Ilešič, OS Vitomarci POČITNIŠKI DOM Nekega dne je prišla sestrična Branka. Rekla mi je, da jo moram naučiti voziti kolo. Dala sem ji kolo. Ko se je spravila nanj, je padla. Rekla je, da se ne bo več vozila. Mama nama je rekla, da morava pobrati jabolka in pospra- viti kuhinjo. Ko sva tisto naredili, sva si naredili ogenj in si pekli jabolka, koruzo in krompir. Napasli sva in site krave gnali domov. Irena Lovrenčič, OS Vitomarci LICKALI SMO KORUZO V soboto je bil lep sončen dan. Zjutraj smo zgodaj vstali. Sli smo trgat koruzo. Proti večeru smo jo šli vozit domov. Zvečer smo pri- pravili stole in začeli ličkati. Prišli so sosedje. Pripovedovali smo si razne novice. Iz teme se je prikazal sosed. Bil je zelo dobre volje. Pripovedoval nam je ,,vice". Kup se je hitro manjšal. Naenkrat je zmanjkalo koruze. Sli smo nabirat in nato k počitku. Majda 2Ladravec, OS Vitomarci NA JUG, NA JI G . . . Jesen je tu. V začetku je kazalo, da bo še kar topla. Ampak prišel je mraz in ohladilo se je. Vsi se topleje oblačimo. Mraz so občutile tudi ptice. Se- livke so že odpotovale na jug, ka- mor gredo vsako leto. Zapuščena in osamljena so njihova gnezda. Pot do toplega juga je zelo dolga in težavna. Zato potrebujejo naše selivke dosti časa, da prispejo do cilja. Vemo, da ptice ne kupujejo vozovnic za ladjo, letalo, vlak, ... s čimer bi potovale na jug. Zanesejo se na svoje peruti. Dobri mornarji, ki slučajno pluje- jo po morju jim nastavijo ugodno hrano. Selivke se vsedejo na ladje, si oddahnejo in pozobljejo hrano. Selivke ne ostanejo na jugu. Tja potujejo samo zato, da preživijo zimo, ki je tam skoraj neopazna. Spomladi se vrnejo v svoja stara gnezda oziroma bivališče. Komaj jih pričakujemo saj so ptice naše ljubljenke. Leja Rotvajn, 5/b, OS Olga Meglič, Ptuj TAKŠNI SO PRI NAS JESENSKI VEČERI Sedela sem na balkonu in brala knjigo. Bil je lep, sončen jesenski dan. Pihal je rahel vetrič. Za- topljena v branje sem pozabila, da je že mrak. Bila je trda tema, a jaz sem še vedno sedela na balkonu. Začutila sem, da me zebe. Sla sera si v sobo po jopico in se hitro vrnila na bal- kon. Opazovala sem zvezde, ki so bile videti kakor na tisoče lučk, ki so sijale v temno noč. Spomnila sem se toplih poletnih lučk, ki so sijale v temno noč. Spomnila sem se toplih poletnih noči, ki so bile tako prijetne. Luna je sijala in pihali so topli vetrovi. Sedaj so noči temne in mrke. Luna ne oddaja pravega sijaja, takšnega kakor ga je oddajala poleti. Vse je bilo tiho, ni bilo več slišati čričkov in tudi žabe so utihnile. Pogledala sem na uro, ki je kazala 20.25. Vstala sem, ter odšla v sobo. Ven- dar zdelo se mi je, kakor, da še zmeraj sedim na balkonu in opa- zujem redke mimoidoče ljudi. Takšni so pri nas jesenski večeri, mrki, tihi in mrzli. Alenka Kokol, 6/a, OS Olga Meglič TRGATEV Naš tovariš iz 4. b razreda nam je povedal, da bomo šli 4. a in b razred v trgatev na družbeno po- sestvo. Prišel je ta dan. Zjutraj ob sedmih smo se zbrali pred šolo. Vsi s kolesi. Prišel je tovariš in nam povedal, kam se naj peljemo. Peljali smo se v Naraplje. Pred šo- lo smo pustili kolesa. Potem smo se odpravili peš v vinograd. S sabo smo imeH vsak svoje vedro, da smo lahko obirali grozdje. Mi učenci in tovarišica smo obirali grozdje. Tovariš je pa bil brentar in štirje učenci iz višjega razreda. Brentarji so imeli pahce. Na palice so si za vsako polno brento, ki so jo zanesli v prikolico, naredili črto. Tovarišica nas je vedno opomnila, če smo kateri grozd izpustili. Nabrali smo tri tone grozdja. Dvakrat smo malicali, ker nas je delo izčrpalo. Obrali smo en vi- nograd in pol. Naš tovariš je znosil največ brent, ker je imel največ črt na palici. Ko smo končali se je po- šalil, da smo bili tako pridni, da bi nas najrajši s palico po zadnjicah. Vrnili smo se vsi veseli in zmučeni domov. Edvard Brglez, 4/b, OS Majšperk TUDI JAZ IMAM KNJIGE NA SVOJI POLICI Knjiga je človeku najboljša pri- jateljica, pravi star pregovor. In to je tudi res. Ce ne bi bilo knjig, bi bili ljudje osamljeni. Čeprav se vsak dan srečujemo z ljudmi, mo- ramo najti svoj mir tudi ob knjigi. Gremo v knjižnico in si izberemo knjigo po svojem okusu. Potem pridemo domov, se vsedemo na stol, odpremo knjigo in že se zato- pimo v pravljični svet sanj. Ko se tako zatopimo v knjigo, živimo z njo kot bi sami preživljali odgod- ke, ki jih pisatelj opisuje v svoji knjigi. Ko knjigo preberem, že grem v knjižnico po drugo. Včasih pa ne grem v knjižnico, kajti tudi jaz imam dosti lepih knjig na svoji polici. Med njimi so tudi te: Doberdob, Pod svobodnim soncem, knjige od tovariša Tita, knjige iz živalskega in rastlinske- ga sveta, pravljice: Slovenske na- rodne pravljice, Mezinčica . . . itd. Knjiga nas tudi uči. Zelo rada be- rem, ker so nam knjige res naj- boljše prijateljke. Nataša Slodnjak, 5/b, OS Olga Meglič, Ptuj TEDNIK -29. oktober 1981 TELESNA KULTURA IN ŠPORT - 13 Velika Nedelja-Partizan Tus 22:21 (11:9) Igrišče RK Velika Nedelja, gledalcev 50. Sodnika: Ži.šek in Salecl i/. Maribora. Velika Nedelja: Zoreč. Zorli 2. Marinič 6, Jurkovič 4. Sladnjak 1, Cvetko 7, Majcen 2. Partizan TUS: Zorman, Leve A. 7, Leve B. 4, Harf 3, Svetec. Sauc 2, Majcen 3, Ošlak 1. Konc 1, Berneker. Čeprav so mladinci Velike Nedeljedo.segli sedmo zarH)redno zmago in vodijo na lestvici skupno z ekipo Šoštanja, z njihovo igro. ki sojo pokazali v soboto zvečer, ne moremo biti ziidovoljni. Mladi igralci se vse preveč zanašajo na svoj talent in pozabljajo, da st^ res kvalitetni dosežki v špčale z-a strele od daleč, saj sta obe vratarki ekipe Itas iz Kočevja daleč najslabši mesti v ekipi. Drava je s šestimi točkami na osmem mestu, v prihodnjem kolu (sobota 31. oktober) pa se bo v gosteh pt)merila z Eto V Cerknem. I. kotar Poraz V Duplici Duplica, igrišče Virtusa. gledalcev 5(X). sodnik Bučar (Novo mesto). PTUJ: Simonič, Skok. Zgeč, Malek. Radolič. Vogrinec, Steiner (Žitnik). Ceh, Vrabl. Korošec, Emeršič. Strelec: 1:0 (67) — Jeglič. Nogometaši Ptuja v gosteh pri zadnjeuvrščeni enajsterici slovenske nogometne lige niso uspeli. Domačini so bili. po poročilih s srečanja, boljši in zasluženo dosegli prvo zmago. Ptujčani so zadetek prejeli iz enajstmetrovke. V nedeljo v slovenski nogometni ligi srečanj ne bo. Prihodnjo nedeljo, torej 8. novembra.se bodo nogometaši Ptuja na stadionu Drava pomerili z Muro iz Murske Sobote. 1. kotar PREMOČAN NASPROTNIK Stadion Drava v Ptuju, gledalcev 20, sodnika Firar in Musič (oba iz Maribora). DRAVA: Vajda, Valenko 2, Milunič 3, Turk, Habjanič, Zmavc, Pušenjak 6, Gobec, Vukašinovič 1, Beziak 5, Terbuc 1, Selinšek. Mladi rokometaši RK Drava so se zelo dobro in z veliko mero borbenosti upirali veliko bolj izkušenim in fizičnr močnejšim gostom iz Griž, ki so vodili ves čas srečanja in zmagah po pričakovanju. Razlika v za- detkih na srečaniu z močnim nasprotnikom kaže, da mladi ptujski rokometaši zelo napredujejo, čeprav je to njihova prva tekmovalna sezona. | kotar PRVI MESTI ZA oš TONE ŽNIDARIČ Rokometni klub Drava je v sodelovanju z učitelji telesne vzgoje ptujskih osnovnih šol izvedel tekmova- nje v pionirski ligi Ptuja. Vsa srečanja so bila odigrana po programu, najboljše igralke in igralci pa Dodo nadaljevali z vadbo v klubskih selekcijah RK Drava. Zanimivo je, da sta v obeh konkurencah (torej pri pio- nirkah in pionirjih) zmagali ekipi osnovne šole Tone Znidarič, enak pa je tudi nadaljni vrstni red. Drugo mesto je osvojila 0§ Franc Osojnik, tretje Olga Mee- lič in četrto Ivan Spolenjak. Večina srečanj je bila zefo izenačenih (zlasti pri pionirkah), med posameznimi igralkami in igralci pa velja posebej pohvaliti igralko Hentakovo, igralca Zmavca, vratarko Gregorec in vratarja Senkiša. V nadaljevanju dela z mlajšimi igral- ci in igralkami bo RK Drava v začetku decembra izve- del tudi prvenstvo mlajših pionirk in pionirjev. 1. kotar Boksarji uspešni v Celju Nekaj prostora bomo namenili tudi ptujskim boksariem. ki redno vadijo in so uspešni tudi na prven- stvih in revijah. Tako so se udeležili medrepubliške revije v Celju, bil; najboljša ekipa, v svojih vrstah pa imeli tudi najboljšega boksarja re- vije — to je Albin Mere. V Celju je nastopilo osem Ptujčanov, med nji- mi so bile nekaterim to prve borbe. Zanimivo je, da je z zmago v ekipi Ptuja prvič nastopil znani karateist polnega kontakta Vladimir Sitar. Ob njem pa še Zlatko Gajšek, Ja- nez Horvat, Zoran Zemljarič, Albin Mere, Ivan Puško in Tone Novak. Brez nasprotnika je ostal le Tone Novak, ki je še vedno strah in trepet slovenskih ringov. Ne brez razloga, saj se z Mercom zavzeto pripravljata na nadaljna tekmova- nja tudi v zveznem merilu. Ptujčani so prikazali najboljši boks in posta- jajo najboljša slovenska ekipa. Nji- hove veščine pa si bomo lahko ogle- dali prihodnji mesec na reviji v Ptu- ju. 1. kotar Še o problemih tekmovalnega nogometa Delo okrog nogometne selekci- je Ptuj Je bila osr^nja tema pogo- vora, ki ga je upravni odbor nogo- metnega kluba Aluminij izvedel minuli četrtek v Kidričevem. Znova smo slišali kronologijo dogodkov in zahtevo po polaganju računov ter izboljšanju stanja. Najbolj spre- jemljiv predlog v tem trenutku jt, da posebna nevtralna komisija te- lesnokultume skupnosti ali ZTKO občine Ptuj na podlagi poročil in izjav analizira stanje ter predlaga ukrepe za boljše ddo v kvalitetnem nogometu ptujske občine. Se bolj pomembno pa je, da se v okviru medobčinske nogometne zveze, če drugi to niso zahtevali, izdela sred- njeročni prodam razvoja nogome- ta v ptujski oKini. Delo pri izdelavi programa bo v kratkem steklo. I. kotar Vesti iz namiznega tenisa V septembru je bil kvalifikacijski turnir za pionirje in pionirke SRS v Kranju. Pri pionirkah je tekmovala Valerija Novak, ker je Sonja Marinkovičže uvrščena s predhodnih tekmovanj na osnovi dobrih rezultatov. Od šest pionirjev sta se v nadaljnja tekmovanja uvrstila Boštian Novak in Igor K rajne. S tem so si Valerija Novak. Boštjan Novak in Igor Krajnc pridobili pravico do tekmovanja naselekcijskih turniijih SR Slovenije. Na kvalifikacijskem turnirju je tekmovalo 49 pionirk in 81 pionirjev. Istočasno sta bila odigrana prva selekcijska tumiija za pionirke na Jesenicah, za pioniije pa v Zalogu pri Ljubljani. V vsaki kvalitetni skupini tekmuje 10 pionirjev oz. pionirk. Na Je.senicah je v I. skupini pionirk SRS Sonja Marinkovič osvojila odlično II. mesto. Edini poraz je doživela z zmagovalko turnirja Tonjo Pandev iz Fužinaija Ravne z 2:1. V H. skupini pionirk je Valerija Novak osvojila I. mesto in s tem pravico nastopa v 1. skupini pionirk. V Zalogu pri Ljubljani so tekmovali pionirji v 4 jakostnih skupinah. V III. skupini pionirjev je Igor Krajnc osvoji! 5. mesto. Boštjan Novak pa v 4. skupini 4. mesto. Upamo, da bodo doseženi rezultati delovali spodbudno in da v prihodnje lahko pričakujemo še boljših rezultatov in uvrstitev. 2. Nepremagljivi Polajžer Ptujsko šahovsko društvo je mesec dni po uspcžnem tekmovanju v drugi zvezni ligi organiziralo hitropotezno tekmovanje na katerem je sodelovala vsa ekipa ŠD MIP, kije igrala v Poreču ter še nekateri najboljši posamezniki v društvu. Sodelovalo je štirinajst šahistov in dve šahistki. Glavni favoriti pred pnčetkom so bili: Polajžer. Pešec. Bohak. Godec in Pernat. Izkazali so se mladi igralci, ki so zasedli prva tri mesta pred predstavniki stareiše eeneraciie. Zmagal je Danilo Polajžer. kije s tem opravičil svojo vlogo favorita ter edini ostal na koncu tumiija neporažen. Presenetila sta z dobro igro Milan Seruga in Jože Dajnko. Ugodno presenečenje starejše generacije je uvrstit^ Pernata na četrto mesto. Vrstni red: Polajžer 13 točk. Seruga 11.5. Dajnko 10. Pernat 9.5. Pešec9, Bohak in Cič 8.5. Peruš 8. Brglez 7.5. Godec 7. Pavlin 6.5. Kneževič in Majcenovič 5.5. Sedla.šek 4.5. Butolen 4 in Vaupotič 2.5. Varaždin- Ptuj- Maribor v soboto, 24. oktobra so se v Va- raždinu na 25. tradicionalnem tro- boju strelci in strelke Varaždina, Ptuja in Maribora z MK orožjem pomerili za prehodni pokal tega srečanja. Po prvem delu tekmovanja so vodili domačini, pred Ptujem in Mariborom. Toda po zaključku se je rezultat povsem obrnil. Rezultati: Pištola — ekipno: 1. Varaždin 955 krogov; 2. Ptuj 948 krogov; 3. Maribor 900 krogov. Posamezno: 1. Kunaj 258 krogov, 2. Gorski (oba Varaž- din) 247 krogov, 3. Pulko (Ptuj), 240 krogov. MK puška: Ženske: 1. Ptuj 964 krogov; 2. Varaždin 962 krogov; 3. Maribor 908 krogov. Posamezno: 1. Albina Pšajd (Ptui). 254 kroeov. 2. Zdenka Mat- jašič (Ptuj) 251 krogov, Danica Mašinovič (Varaždin) 242 krogov. Člani (trostav): 1. Maribor 960 krogov, 2. Ptuj 953 krogov, 3. Va- raždin 878 krogov. Posamezno: I. Gole (Ptuj) 254 krogov, 2. Majhenič (Maribor) 250 krogbv; 3. Belec (Maribor) 245 kro- gov. Mlacinci (trostav): 1. Maribor 884 krogov; 2. Varaždin 830 kro- gov; 3. Ptuj 824 krogov. Posamezno: 1. Kajsesberger (Maribor) 225 krogov; Bošnar (Ma- ribor) 223 krogov; 3. Jazbet (Ptuj), 222 krogov. Skupni plasma: 1. Ptuj; 2."Ma- ribor 3652 krogov; 3. Varaždin 3625 krogov. Prehodni pokal so prejeli Ptujča- ni in to v trajno last, tcer so zmagali trikrat zapored. K. A. Republiški naslov za Marijo Vindiš Ustavimo se pri velikem uspehu ptujske atletinje Marije Vindiš, odhčne dolgoprogašice. Na repu- bliškem prvenstvu v maratonu v Kranju je namreč osvojila prvo me- sto pred znano tekačico Sverčevo, ki ie zaostala za minuto in pol. Pri- reditev je bila v okviru letošnjega tretjega maratona Treh src, na katerem je nastopilo 770 ljubiteljev teka v naravi. Uspeh Vindiševe je toliko večji, ker je prvič v svoji karieri tekla na 21 kilometrov dolgi progi, sicer pa je specialistka za 1500 in 3000 metrov. Tekst in foto: I kotar Marua Vindiš na krosu deta v Ptu- ju. KROS DELA 81 Republiško prvenstvo občinskih reprezentanc v krosu za pt>kale Dela in prvenstvo l jubljanskega armadne^obmc^ja, ki je bilo 18. oktobra v Ptujskih tolicah. je za nami. Se vedno pod vtisom velikega uspeha ptujske ekipe ter prizadevnih organi- zatorjev. smo za to številko izbrali nekaj motivov, sestavnega dela tekmovanja. tek.st in loto: I. kotar Del uspešne ptujske ekipe z osvojenimi priznanji in pokali Dela Tekmovalci so bili na cilju precej utrujeni, saj so se zavzeto borili do konca proge Vojaki so tekmovalcem takoj po cilju postregli s toplim čajem Trenutne uvrstitve med tekom so vodstvu tekmovanja posredo- vali ptujski radioamaterji Lspešna novost — elektronska obdelava podatkov, velika pomoč MlP-ovega računskega centra 14- ZA RAZVEDRILO 29.oktober 1981 — TEDNIK HUMOR Tovariška vedeževaika, kak^ bodočnost kaiejo karte naši gradbeni operativi? Oprostite, ampak dan varčevanja je danes pa bi rad nekaj privarčeval na račun vaših prihrankov. Na pomoč, jager me jaagaa! Kaj se čudiš. si suaa rekla, da naj bom pri- pravljen aa jariš. w pridem k tebi! Predlog za najcenejšo različico rešitve železniškega prelaza na Ormoški cesti. AMATI = znameniti italijanski izdelovalec godal iz Cremone (Andrea. ok. 1520-1580 ali 1611) DALADIER = francoski poli- tik, ministrski predsednik v le- tih 1938-40 ter 1933-34, so- podpisnik munchenskega spo- razunr« (Edouard. 1884-1970) DERAIN = francoski slikar in grafik, ki je skupaj z Matis- seom, Vlaminckpm, Rouaul- tom in Dufvjem osnoval fo- vistično šolo (Andre, 1880— 1954) GRASS = sodobni avantgar- distični nemški pisatelj, avtor odličnega romana ,,Pk5Čevina- sti boben", po katerem je bil posnet film (Gunter, roj. 1927, novela ,,Mačka in ris") MAL = slovenski zgodovinar, ki je končal Grudnovo ..ZgcH dovino slovenskega naroda" (Josip) TVER = prejšnje ime sovjet- skega mesta Kalinin ob reki Volgi RECIJA = starorimska provirv ca, katero je Dioklecijan razde- lil na dve pokrajini REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE VODORAVNO: Hribolazec, literatura, an^ater. Ran, DA, Alava, mungo, Žamend, Čad, 'izot>are, INA, strop, Kok)rado, očak, trasa, Arat, napor, radi- kal, dokop, Evi, Rem, plato, lak, ora, odrt, ara, gon, tr- gači. TEDNIK — 29. oktober 1981 OGLASI IN OBJAVE - 15 OB ZAKLJUČKU TEDNA POŽARNE VARNOSTI Poudarek vzgoji občanov v dneh od 19. do vključno 25. oktobra so v Tednu požarne varno- sti potekale v gasilskih društvih ši- rom naše republike številne preven- tivne akcije, na katerih so gasilci poostrili preventivne požarno var- nostne preglede. Pri tem so odkri- vali nepravilnosti, ki bi lahko ob vsaki manjši iskri povzročile požar. Tudi pri občinski gasilski zvezi v Ptuju so v tem tednu podvojili svoje aktivnosti. O tem smo se po- govarjali s tehničnim sekretarjem Požarne skupnosti občine Ptuj, ing. Štefanom Vidovičem, ki je de- jal: ,,V okviru občinske gasilske zve- ze, torej na območju ptujske obči- ne, smo imeli v lanskem letu 55 ga- silskih akcij. Od tega je bilo 50 akcij gašenja požarov, pet akcij pa je bilo drugega reševalnega znača- ja. Zal še zmeraj ugotavljamo, da se med vzroki za požare najpogo- steje pojavlja človek kot neposred- ni povzročitelj (v več kot 80 odstot- kih). Predvsem gre za malomarnost in nepazljivost. Nekaj manj je igre otrok z ognjem, razen tega pa so se povečali naravni vzroki, strela in podobno. Nekoliko več je tudi raz- nih gradbenih pomanjkljivosti, gre predvsem za požare zaradi napak na dimniških tuljavah, pa tudi za- radi napak na elektro instalacijah. Naj še dodam, da ie bila ocenjena škoda za požare v lanskem letu na prek 18 milijonov. To je seveda le direktna škoda, indirektna pa je mnogo višja." V katerem obdobju pa so požari najpogostejši? ,,Iz podatkov za nekaj let nazaj je razvidno, da so požari najpogo- stejši v spomladanskem obdobju (marec, april in deloma maj) in pa v jesenskih mesecih (oktober in no- vember). V teh dveh obdobjih je tudi največ gozdnih in travniških požarov." Koliko požarnih akcij pa ste imeli v letošnjem letu? ,, Dosedaj smo na območju občinske gasilske zveze Ptuj, kjer deluje 62 gasilskih društev, zabele- žili precej manj požarov kot v istem obdobju lani. Do srede oktobra ni- smo zabeležili nobenega večjega požara. Gre sicer za nekaj travnatih m gozdnih požarov jn nekaj poža- rov na gospodarskih in stanovanj- skih poslopjih. Ce bo tako do kon- ca letošnjega leta, potem bomo z veseljem zapisali, da je leto 1981 _eno najboljših. Prav gotovo je k te- mu v veliki meri pripomogla naša skrb za požarno varnost. Predvsem zato, ker delujemo zadnjih nekaj let s povečano aktivnostjo na po- žarni preventivi. Vedeti je treba, da je mnogo lažje požar preprečiti, kot ga pozneje pogasiti." Ali ste zadovoljni s požarno vzgojo občanov ptujske občine? ,,Mislim, da smo v zadnjem času dosegli določeno stopnjo napredka na tem področju, vendar še zdaleč ne takšne stopnje, kot si jo želimo v naši družbi. Nikakor pa še ne more- mo govoriti o nekakšni popolni osveščenosti naših občanov, recimo o znanju in preventivnem obnaša- nju na podro^u požarnega varstva. Tu nas čaka Se precej nalog. Pred- vsem v združenem delu, kjer je skoncentrirano največ družbenega premoženja. Nič manjša pa ni ne- varnost izbruhov požarov na pode- želju, predvsem zaradi nepravilne- ga shranjevanja raznih vnetljivih tekočin, dotrajanih dimnih tuljav in električnih napeljav. Spomnimo se na večji požar, ki je pred leti v Selah v trenutku upostošil nekaj stanovanjskih in gospodarskih po- slopij. Trudimo se in v precejšnji meri tudi uspevamo, da bi ljudem vnesli v zavest pravilno požarno varnost- no obnašanje. Naša gasilska dru- štva so na podeželju in po raznih KS izvedla številna predavanja o varstvu pred požari." Kaj pa operativa, kako so naši gasilci usposobljeni za požarne akcije in kakšna je njihova gasilsko tehnična oprema? ,,S strokovnega vidika lahko gle- damo na našo sedanjo situacijo in stanje gasilstva v ptujski občini za- dovoljivo. Tudi pri gasilski tehnični opremi. Razmeroma dobro sta opremljeni GD Ptm in industrijsko gasilsko društvo TGA Kidričevo. V teh dveh društvih razpolagamo s precej sodobnimi gasilnimi sred- stvi, s katerimi lahko posredujemo v vseh večjih požarih, tudi zahtev- nejših. Ostalih 60 gasilskih društev pa je v glavnem opremljenih s sred- stvi za gašenje klasičnih požarov. To pomeni, da so opremljena pred- vsem za gašenje z vodo. Vseh poža- rov pa s tem seveda ne moremo ga- siti. Zato smo si v sedanjem sred- njeročnem programu do leta 1985 zastavili nalogo, da bomo posamezne gasilske centre opremili še sodobneje. Za sedaj pa je zani- miv tudi podatek, da imajo naša društva okoli 70 gasilskih vozil, v glavnem tudi z dodatno opremo. Precej vozil je že dotrajanih, zato jih bomo po^si morali izločati in nadomestiti z novimi. Tudi izobra- ževanju gasilskih kadrov posveča- mo vse večjo pozornost in na tem področju zanjemo lepe uspehe. Predvsem na tekmovanjih v repub- liškem, zveznem pa tudi mednarod- nem obsegu. Naša gasilska zveza je med slovenskimi prav gotovo kad- rovsko najbolje zasedena, saj ima- mo verjetno največ gasilskih pod- častnikov, častnikov in višjih ga.sil- skih častnikov. Lahko trdim, da ima vseh 2559 operativnih članov Občinske gasilske zveze Ptuj oprav- ljene izpite kateregakoli ranga. Dejstvo je namreč, da smo gasilci uspešni in učinkoviti le, če smo tudi kadrovsko usposobljeni in izobra- M. Ozmec ^ zmeraj je prevei^ gozdnih požarov. TGA KIDRIČEVO Sklici zborov Pred kratkim so bile v večini TOZD Tovarne glinice in aluminija seje delavskih svetov na katerih so razpravljali o vrsti nalog in proble- mov v poslovanju kot tudi'o delovanju samoupravnih organov, ki imajo prav v tem času spet polne roke dela. Predvsem gre za sklic zborov delovnih ljudi na katerih bodo razpra- vljali o referendumu, na katerem se bodo delavci odločali o nekaterih samotjpravnih sporazumih ter pravilnikih. Gre namreč za določitev besedila sprememb in dopolnitev Pravilnika o reševanju stanovanjskih vprašani TOZD v skladu s samoupravnim sporazumom. Na zborih bodo delavci razpravljali tudi o Pravilniku za povračilo stroškov, ki so jih imeli delavci pri opravljanju določenih del in nalog, sprdemali oodo SS o organiziranju računovodstva in vodenju knjigovodstva o sprejemu SS o urejanju medsebojnih razmerij^pri u.stvarjanju. pridobi- vanju in ra^orejanju skupnega prihodka »DJURO SALAJ« NIŠ, o sprejemu Sb o ustanovitvi izobraževalne skupnosti za metalurško in kovinarsko usmeritev v SR Sloveniji. Zanimiva pa bo tudi razprava o spremembah Statuta TGA v katerem bi naj prišlo do y)rememb in clopolnitev o praznovanju 21. novembra kot praznika D(J, kije dose- daj bil dela prost plačan praznik, medtem ko v bodoče tega več ne bi bilo in bi naj bil redni delovni dan, seveda počaščen z raznimi prilož- nostnimi prireditvami in pro.slavami. France MEŠKO Manekenke Pavle Mavrin so svojo vlogo odlično opravile. (Foto: KOSI) Uspela Mipova modna revija V veliki dvorani restavracije v Kidričevem je bila v soboto uspela modna revija, na kateri so manekenke in manekeni iz Mari- bora predstavili številnemu ob- činstvu nove modele oblačil za jesen in zimo. Revijo so za svoje zveste potrošnike . pripravili v Mercator — Izbira — Panonija Ptuj in ie v celoti uspela. V odlični režiji Pavle Mavnnove so manekeni predstavili številne novosti domačih tekstilnih proiz- vajalcev in konfekcijskih hiš. Nabito polna dvorana pa je z ve.seljem sprejela tudi prikaz oblačil naših pradedkov in babic čevljarja Ivana Galuna iz Prven- c-Strelc. Kmečki manekeni so za spremembo nosili novo Pekovo ODutev. saj je tudi ta primerna za vsako priložnost. Največ aplavza na je požel plesni par Viktorija Tomič in Fredi Novak — ta par je državni prvak v športnih plesih. Tudi prijetna in izbrana glasbena kulisa je dala svoj čar, pa prikupna napovedovalka Ida Baš iz Maribora. Skratka vsi, ki so si to modno revijo ogledali so bili zadovoljni. V drugem delu pa je goste še bolj razvedril popularni pevec Vladimir Sav- cič-Cobi s svojim ansamblom iz Murske Sobote. M. Ozmec Teden od 19. do vključno 26. oktobra je na cestah ožjega območja ptujske in ormoške občine minil precej tragično. Na območju ormoške občine je v nesreči umrl otrok, na območju ptujske občine pa je umrl pešec, ki sc je poškodoval že 9. oktobra letos. Sicer so v nesrečah bile tri osebe težje, dve pa lažje telesno poškodovane. Vzroki nesreč so bili neprevidnost otroka, nepravilna stran vožnje in prehitra vožnja. VOZIL PO LEVI Do nezgode je prišlo v nedeljo 25. oktobra ob 16.45 na lokalni cesti v Grlincih. Voznik osebne- ga avtomobila Jožef Žižek iz Ljubljane je iz smeri Vitomarc pripeljal v blagem ovinku po levi strani, ko mu je nasproti pripeljal voznik kolesa z motorjem Zvon- ko Lovrenčič iz Drbetinc. Prišlo je do trčenja, v katerem je Lo- vrenčič na srečo utrpel le lažje poškodbe. Na vozilu je za okoli 40.000 din materialne škode. OTROK UMRL NA KRAJU NESREČE V četrtek, 22. oktobra okrog poldneva se je zgodila huda prometna nesreča v Krčevini pri Ormožu. Voznica osebnega avto- mobila Angela Jurkovič, Miklavž 36, je peljala po regionalni cesti proti Ormožu. V Krčevini je nenadoma pritekel pred njen avto 5-letni Branko Novak iz Krčevine 6, zadela ga je in mali Branko je na kraju nesreče obležal mrtev .. . Ponovno opo- zorilo vsem, kako je treba voziti previdno skozi naselja in kako je treba otroke že od prvih korakov naprej opozarjati na nevarnost na cesti. UMRL ZA POSLEDICAMI NESREČE V prometni nesreči pri Mo- škanjcih se je 9. oktobra letos hudo poškodoval Anton Trtnik iz Mezgovcev 68. Zdravil se je v ptujski bolnišnici, žal pa mu tudi zdravniki niso mogli pomagati, prejšnji teden je umrl. TRČILA MOTORISTA V soboto sta na lokalni cesti v Lahoncih pri Ormožu trčila mo- torista Ivan Veldin iz Žvaba 3 in Martin Zadravec iz Lahoncev 132. Vsak voznik je imel na svojem motornem kolesu tudi sopotnika. Pri trčenju so bili vsi štirje ranjeni, oba voznika in Branko Trstenjak hudo, Rozalija Veldin pa lažje. NI VEDEL, KOD JE VOZIL V četrtek 22. oktobra ob 15.15 je prišlo do nezgode na Osojniko- vi cesti v Ptuju. Voznik osebnega avtomobila Vinko Forstnarič iz Ptuja je peljal na parkirišče pri avtobusni postaji. Ko je ustavil, je zadaj trčil vanj voznik J. M. iz Ptuja, ki je takoj nato odpeljal naprej. Miličniki .so storilca kma- lu ugotovili, ta pa je izjavil, daje bil tako vinjen, da ni vedel, kje je vozil. Še sreča, da seje vse skupaj končalo brez težjih poškodb. — OM POSVET SEKRETARJEV 00 ZKS Dogovor za akcijo Na posvetu sekretarjev osnovnih organizacij ZK v ptujski občini, bij je v ponedeljek, so največ pozornosti namenili pripravam na referendum za izglasovanje občinskega samoprispevka Komunisti so se dogovorili da bodo v socialistični zvezi sodelovali na vseh področjih življenja iu dela. da bi uresničili to izredno pomembno nalogo. V pripravah na referendum je potrebno s široko akcijo prikazati delovnim ljudem in občanom prepotrebno nadaljnjo izgradnjo centra srednjega usmerje- nega izobraževanja in osnovnošolskih prostorov v občini. Sekretarji so na omenjenem posvetu izrazili odločno pripravljenost za uresničitev zastavljene naloge. Zatem je bila beseda še o pripravah na programsko volilne kon- ference. ki morajo potekati akcijsko. Komunisti morajo na konferencah konkretno oceniti delo posameznih članov in organizacije kot celote in se dogovoriti za akcijo vnaprej. Na posvetu so ugotovili, daje med OO ZKS še vedno nekaj takin, ki niso opravile evidentiranja, zato morajo to storiti še v tem tednu, da bo usklajevalni postopek opravljen pravočasno N. Dobljekar Razstava medičarstvo Ptuja in Varaždina v razstavnem paviljonu Dušana Kvedra v Ptuju so v torek 20. oktobra svečano odprli razstavo medičarstvo Ptuja m Varaždina. Zbrane je uvodoma pozdravila Marija Magdalenčeva, predsednica skupščine kulturne skupnosti občine Ptui. Skozi razstavo na ie navzoče z besedo popeljala Smiliana Marčec. ki je skupaj z Libušo Kašparjevo soavtorica razstave. 1 rebaje dodati, daje ta razstava plod sodeFovanja K tujskega pokrajinskega muzeja in mestnega muzeja iz Varaždina. azstavljeni eksponati in fotografije s odraz razvoja medičarske obrti v Ptuju in Varaždinu. Razstava je bila dobro obiskana, zaprli pa jo bodo jutri popoldne. -OM S slovesnosti ob otvoritvi razstave v pavilijonu Dušana Kvedra v Ptuju. (FOTO: KOSI) ^ Rodile so: Anica Rep, Podlehnik 6/a — Simona; Kristina Murat, Kraigher- jeva 31 — Barbaro; Milica Bede- nik Plajnsko 12 — deklico: Sonja Cimerman, Kog 86 -(- Aleksandro; Slava Zaje, Kidričevo 21 — Mate- jo; Olga Kirič, Ljutomerska 10 — Klavdijo; Marija Ilič, Krempljeva 10 — deklico; Marija Bombek, Hardek 11 — deklico; Terezija Trafela, Pobrežje 138 — dečka; Jelka Mlinarič, Tavčarjeva 7 — dečka; Terezija Rojs, Vitomarci 77 — dečka; Milka Bela, Belšakova 37 — Iris; Zdenka Hang, Spuhlja j44/a — Teo; Pavlina Jug, Ul. Poh. bataljona n. h.. Slov. Bistri- ca — Mladena; Jerica Toplak, Pobrežje 40 — deklico; Marina Roganov, Golobova 4 — Metko; Otilija Ozmec-Najvirt, Krempljeva 1 — Damira; Rozaliia Kokol. Ki- car 66 — deklico; Olga Belšak, Dolena 62 — Dragico; Marija Se- gula, Vitomarci 29 — deklico; Sonja Kokol, Vareja 42 — deklico; Andrejka Skaza, Krčevina n. h. — Matjaža; Danijela Cimerman, Opekarniška 13 — Ksenijo; Jožica Veronek, Lancova vas 5 — dečka;. Poroke: Viktor Gros, Mislinja 243 in Terezija Kokol, Slovenskogoriška 1; Ljubomir Cuček, Natašina pot 1 in Nineta Urbančič, Srbski trg 3; Robert Filipič, Ciril-Metodov dr. 5 in Irena Sirec, Prečna pot 6; Mar- jan Korže, Stoperce 76 in Marija Topolovec, Zg. Sveča 3; Srečko Jelen, Ul. Borisa Kraigherja 18 in Jožefa Petrovič, Ul. Borisa Kraig- herja 18; Ignac Cuček, U. XIV divizije 54, Rog. Slatina in Marija Lipnik, Kupčinji vrh 25; Ludvik Horvat, Kozminci 8 in Ljudmila Bele, Kočice 65; Žarko Lovrenčič, Svrženjakova 10 in Zdenka Rogi- na, Budina 52/a; Stanislav Gajšek, Zetale 60 in Nežika Hajšek, Celje, Saranovičeva 7; Anton Nahberger, Pobrežje 14 in Jelka Ljubeč, Brstje 29; Zvonko Jevšovar, Gaj n. h. in Mira Klaj'darič, Kidričevo 6; Mir- ko Orlač, Potrčeva 26 in Zinka Vrbančič, Zagojiči 25. Umrli so: Marija Sirovnik, Kozminci 8, roj. 1907, umrla 19. oktobra 1981; Antonija Gregorec, Drstelja 26, roj. 1902, umrla 18. oktobra 1981; Janko Lenart, Vintarovci 55, roj. 1931, umrl 19. oktobra 1981; Terezija Vesenjak, Strjanci 22, roj. 1896, umrla 21. oktobra 1981; Franc Jujič, Kokolajnščak 26, G. Radgona^ roj. 1936, umrl 20. oktobra 1981; Gabrijela Lah, Mihalovci 20, roj. 1920, umrla 21. oktobra 1981; Jakob Sedlašek, Zg. Gruškovje 25, roj. 1931, umrl 21. oktobra 1981; Franc Krajnc, Ra- beljčja vas 21, roj. 1899, umrl 23. oktobra 1981; Anton Trtnik, Mez- govci 68, roj. 1946, umrl 22. oktobra 1981; Marija Hvaleč, Kajuhova 1, roj. 1936, umrla 23. oktobra 1981; Elizabeta Bedrač, Dom upokojencev Ptuj, roj. 1891, umrla 25. oktobra 1981; Alojzija Krušič, Jiršovci 54, roj. 1923, umrla 22. oktobra 1981; izdaja zavod za časopisno in radijsko dejavnost RADIO — TEDNIK 62250 Ptuj, Vošnja- kova 5, poštni predal 99. Ureja uredniški kolegij, ki ga sestav- ljajo vsi novinarji zavoda, direk- tor in glavni urednik FRANC LACEN, odgovorni urednik FRANC FIDERŠEK, tehnični urednik ŠTEFAN PUŠNIK, Uredništvo in uprava Radio — Tednik, telefon (062) 771-261 in 771-226. Celoletna naročnina znaša 300 dinarjev, za tujino 550 dinarjev. Žiro račun SDK Ptuj 52400-603-31023. Tiska ČGP Večer Maribor. Na podlagi zakona o obdavčevanju proiz- vodov in storitev v prometu je TEDNIK uvrščen ined proiz- /ode, za kflere se ne plačuje temeljni davek od prometa proiz- 'odov.