Posamezna Številka 14 vinarjev
S«. 23.
V UttM, v pedema, sne a. lamrarja tu.
Leto XLVL
■b Vel)« po pošti: sm
M Mlo lato naprti • • K *— m ca meaac „ .. „ 3'SO saBMril|0Ml0MM>. „ «•-.
»s ostale tnoiMUtvo. N «*_ :
V Ljubljani na dom* S« ml« leto napnj K 32--r uniHMO „ ..K 2-70 ■ f »pnrl prt)*Mo neu&n2-50 ,~
s Sobotna izdaja; % >
Za oelo lato.....K
;m Memčljo oetoletno. „ 10--sa ostalo laoaamatvo. „ ,13 —
S. *> ir.
__Vr' ■•
tuostolrina petltvrsta (72 mm Mroka k 3 iuiu visoka ali nj» proslor)	'
sa enkrat . . . . po 50 v aa dva-in večkrat . „ 45,, prt večjih naročilih primeren popust po dogovoru. ■ Ob sobotah tfvojai tarlt
-—Poslano: ~ ■ t-Enostolpna petttvrgta K 1-— Ssbaja vsak dan izvzemši ne-! dalje in praznike, ob 3. ari pop. Retlna letna priloga vozni red
HT Uredništvo Ja v Kopitarjevi nllol Stev. 6/U1. Rokopisi se ne vračajo; nefranktrana pisma Be no — sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. a=
Političen list za slovenski narod.
Upravntštvo je v Kopltarjovi ulloi št. 6. — Račun poštne hranilnioe avstrijske št. 24.797, ogrsko 26.511, bosn.-hero. št. 7563. — Upravniškega telefona št. 188.
JešKo veleizflalsivo".
Ker nemška vlada z ministrskih mest in nemškonacionalni politiki v« svojih glasilih z velikim hrupom razglašajo češki narod kot narod veleizdajalcev; ker se njih ropotajoči muziki pridružuje tudi krščansko misleče nemštvo; ker se je temu koncertu pridružil, žal, tudi krožek bivših jugoslovanskih prvakov, ki na podlagi doclej nezaslišane krščanske morale s sumniče-njem, zavijanjem celo naše najbolj nesebične može poizkuša nemški in slovenski javnosti in najvišjim krogom očrniti kot veleizdajalce, može, katerim bi se niti najbolj propala zloba ne upala očitati niti iz-kušnjavc za veleizdajo, kaj šele zavestno misel ali celo besedo: zato naj navedemo iz tega poglavja nekaj misli slovitega nemškega leposlovca Hermana Bahra, čigar vrnitev v katoliško cerkev nam je še vsem v živem spominu.
B a h r je izdal lansko leto knjižico »S c h w a r z g e 1 b« (pri Fischerju v Berlinu, cena 250 Mk), kjer je zbral razne članke o sodobni zgodovini, ponajveč predavanja v raznih mestih, zlasti nemških. Eden izmed člankov obravnava na 23. straneh (79—101) češko vprašanje. Kakor sploh Avstrijo, tako poizkuša tudi Češko ž njenimi narodnostnimi boji psihološko razrešiti in tudi dogodke za časa svetovne vojske nepristransko razjasniti. On je sicer še vedno mnenja, da je mogoča močna Avstrija kot država narodov, toda zahteva za vse narode pravičnost, enakost:
»Avstrija je v Evropi prvi veliki poizkus, ki se doslej še ni popolnoma posrečil ki se morda ravno sedaj posrečuje, poizkus organizacije narodov v prostosti (str. 18.) — Če je država narodov enkrat tako daleč, da vsi njeni mnogobrojni glasovi soglašajo, kako doni narodnostna država proti temu orglanju grmeče fuge slabotno in tenko!« (str. 19),
Narod sam pa in njegove pravice lepo in globoko pojmuje:
»Vsak človek, je dejal Lagarde, je misel božja, Bog pa nima navade, da bi isto misel dvakrat mislil... In kakor vsak človek, je tudi vsak narod misel božja. Kdor ga zatira, je morivec načrta božjega.« (2S—29).
Da hoče biti resnično pravičen, nam je dokaz odstavek na str. 35 in 36., kjer odkrito pripoveduje, kako se je avstrijske nemške inteligence polastil iredentizem,
ko je nastala mogočna nemška zvezna država na razvalinah nekdanjega rimsko-nemškega cesarstva. Sam, pravi, je nesel iredentsko adreso avstrijskega visokošolskega dijaštva k Bismarcku za njegovo 70letnico.
Zelo plastično karakterizira »vladanje« v Avstriji:
Vsi narodi, pravi, so v vojski za Avstrijo kot Avstrijo za vsakršno žrtev pripravljeni. V miru pa, ko noben avstrijski narod ne vc niti, kakšne pravice, niti kakšne dolžnosti da ima, niti kaj sme, niti kaj mora, ko vsakega zdaj s čezmernimi obljubami dražijo, zdaj v najbolj upravičenih upih varajo, vsakomur z vsem migajo, pa ničesar ne drže, ko si mora vsakdo svoj delež moči, svoje stališče v državi, celo vsakateri narodnostni dih dan na dan šele iznova osvojiti, z zvijačo pridobiti, prime-šetariti, se ne čuti noben narod v Avstriji svojega življenja varnega . . . Četudi sedanjega ogromnega trenutka, največjega, ki ga nam je Bog izza turških vojska podaril, zopet ne porabimo, da vendar enkrat vsem avstrijskim narodom zagotovimo njih temeljne pravice, cla nc bo nobenemu izmed njih treba vsak dan šele vnovič za svoje golo življenje beračiti, bi bili nevredni, da smo ga doživeli . . . Doslej ... se je pravičnost zdela slabost, ume-vanie drugih že sporazum z njimi, in kdor je le svetoval ž njimi se pogajati, izdaja-vec.« Zahteva pa tako uredbo, da noben narod ne bo mogel drugega tlačiti. (Str. 42—45).
Z nepopisno duhovitim sarkazmom biča lenega, potuhnjenega »dvornega svetnika«, ki pri nas vlada, ki je živi resničnosti nateknil mrtvo, spačeno masko enotne »državne misli«, ker je tako laglje »vladati« (58—78). Ko tako osvetli zgrešeno podlago, nam poizkuša razvozlati Češko ž njenimi pojavi:
»Fox je svetoval že 1797, naj se z Irsko po irsko ravna, ne po angleško. In Justin Mac Carthv, sam Irec ... priznava, da Anglija z Irsko dobro misli, toda po angleško, od tega pa cla nič nimajo, dokler se jim tudi po irsko dobro nc godi. Prav-tako zahteva Češka, da jo po češko vladajo. Pri vsem tem pa priljubljena primera Češke z Irsko niti popolnoma nc soglaša. Irsko je Anglija osvojila in si jo podvrgla, štirikrat celo... Češka ni bila nikoli osvojena, Češka se je za Habsbur-žane prosto odločila. Ni osvojena dežela.. ampak s tem, da je hkrati z Ogrsko v prosti odločitvi prišla k Habsburžanom, je
šele nastalo, kar se je odslej imenovalo Avstrija. Češka je Avstrijo pomagala ustvariti. Dotlej.. . Avstrije ni bilo (79).
Če se o Avstriji govori, se je treba vedno vprašati, o kateri Avstriji. Marsikdo si udarja na prsi in zagotavlja, da je hvala Bogu, še dober Avstrijec, toda zanj pomeni to, da dualizma ne priznava: če pravi Avstrija, meni Avstrijo doktorja Aleksandra Bacha. Zopet drugi, ki se ima za dobrega Avstrijca, 1. 1867. priznava, toda iz tega sklepa, cla mora, kar je Ogrom prav, biti tudi za druge pravično: ta upa na nekako 1. 1867. tudi za Češko, in ne le za Češko, ampak za vse avstrijske zgodovinske osebnosti, s čimer bi sc federalistična Avstrija oktobrske diplome iz 1. 1860. na višji način izpolnila, (Pripominjamo, da jc knjiga izšla pred majniško deklaracijo, ki zahteva narodno pripadnost kot podlago federalizma.)
Če torej že nikoli prav ne veš, katero Avstrijo kdo meni, in kaj ima za avstrijsko, je še težje, napraviti si pravo sliko, če začno kak narod ali stranko sumničiti, da ni avstrijska. Ta sumnja vedno izhaja od centralistov (ali pa od duhov, ki so enako absolutistični, kakor n. pr. pri nas), ... od stranke, ki je deset let vladala ... pa še danes po pisarnah straši. Ta ima vsako resničnost za neavstrijsko, in ta še danes misli, da se da zgodovina s peresom prečrtati in odstraniti, življenje narodov izbrisati, država iznajti (82, 83).
Ker je vsaka iz obeh narodnosti na Češkem premočna, cla bi se dala drugi za-treti, pa nobena tako močna, da bi drugo mogla zatreti, se obe ozirata po pomoči in si ogledujeta po niej najprej v državi, kmalu pa tudi preko mej.. . Češki Nemec se spomni na močne brate za gorami, začne se proč-od-rimska gonja, Čeli pa postane panslavist, vseslovanska romantika sc ga polasti, iz češkega prepira se zdi, da nastaja evropska nevarnost... Ves strah se razblini, če bi Češko po češko vladali. Tega pa dvorni svetnik noče. Ker dvorni svetnik seveda ne mara močne Čehe. Ker hoče dvorni svetnik Češko slabiti. Ker za dvornega svetnika ni nobena cena previsoka, da sc Češka prepreči... Ker dvorni svetnik potrebuje izmozgano Češko. Zakaj šele če iz mnogolčine Avstrije nastane ena sama brezoblična godlja, more nastati dvornosvetniška Avstrija departe-mentov, kjer bi bila vsaka dežela le še številka: ideal birokratov (87—89).
Na straneh 91—101 prinaša poročilo, ki ga je napisal za nekega avstrijskega politika o svojem zadnjem bivanju v Pragi
Sliki Hrvatov, Sr&ovin S!oveecev.
Piše P. Bohinjec.
(Dalje.)
Dc 1. 1790. so imeli Hrvatje osebno edinstvo z Ogrsko. Tega leta se je personalna unija spremenila v realno. Odločevala je pri tem razredno gospodarska politika hrvaškega plemstva, ki se je po realni uniji zedinila z ogrskim plemstvom proti germanizatorični politiki Jožefa II.
Na skupnem državnem zboru 1. 1790. v Budimu sta se sklenila namreč ta dva zakona:
1. Hrvaške županije sprejemajo na-redbe od ogrskega namestništva. 2. O hrv. davkih razpravlja skupni državni zbor, toda ločeno od ogrskih davkov.
Ogri so začeli uvajati madjarščino v javno življenje, Hrvatje pa so še. vedno zagovarjali latinski jezik, zato pa je madjari-zacija na Hrvaškem vedno napredovala.
Ko se jc 1830. začel ilirizem širiti, je pridobil zase hrv, inteligenco in meščanstvo, večina plemstva pa je bila zoper. Šele leta 1847. sc je hrvaški jezik uvel v šole in urade.
Leta 1848. sc je dosedanji hrv, sabor spremenil po naredbi bana Jelačiča v »narodni sabor« in Hrvatje so sc odločili od Ogrskega, sklicujoč sc nc na zgodovinske pravice. kakor dcslci, ker so jih sami za-
pravili, ampak na prirodno pravo. Tako je nastal hrv. narodni politični program, ki je bil obenem jugoslovanski program.
Avstrija bodi zvezna država, vsaka narodna skupina imej svoj zbor in vlado, na Dunaju je pa skupna vlada za vojaštvo, finance in trgovino, odgovorna osrednjemu odboru, na katerega pošiljajo posamezne narodne skupine svoje poslance. Jugoslovanska narodna skupina bi obsegala Hrvaško, Slavonijo in Dalmacijo z Reko ter srbsko vojvodino in slovenske dežele.
L. 1848. ni uresničilo našega niti slovenskega niti jugoslovanskega programa. Marčeva revolucija je pomedla absolutizem, zmagala jc demokratična ideja, ki je osvojila meščanski stan. Naš slovenski narod jc našla nepripravljen. Meščanstvo jc bilo nemško in laško, edino slovenski kmetski stan je tvoril jedro slovenskega naroda, a ta jc bil še premalo prebujen in socialno odvisen. Zalo slovenski narodni program ni mogel biti drugačen kakor pri-rodnopraven, ker Slovenci niso imeli za seboj nobenega zgodovinskega razvoja, nobene svoje samouprave. Slovenski poslanci niso nastopali v državnem zboru kot narodna celota in ne po točnem programu.
Ravno tako slovenski časniki. Slovenci so bili vladna stranka, vendar so prenehala politična društva in še Blcitveisove »Novice« so sc komaj obdržale, da jih ni zašilo državno pravdništvo. Petra Holzerja so postavili celo pred vojno sodišče zaradi njegovega vseslovenskega zemljevida.
Državni svet ie pokazal 1860 dve
stranki: centralistično, ki je bila za kar najobsežnejšo osrednjo oblast, in federalistično, ki je polagala državno edinstvo na razširjenje pravic posamičnih dežela. Sad te stranke jc bila ministra Go-ltthovskega o k t o b c r s k a diploma, povračujoča ustavo v zmislu federalizma. Po odporu je sledil 1861 februarski patent, ki se suče v centralizmu.
In ta še traja.
Madžari se sklicujejo na zgodovinsko pravo, Hrvatje so 1861 zamudili popraviti napako iz I. 1790. ter so se izjavili za dr-žavno-pravno zvezo z Ogrsko, pripravljajoč tako pot d u a 1 i z m u.
Slovenci so sc v boju proti nemškemu centralizmu oklepali oktoberske diplome, poudarjajoč narodno enakopravnost in razširjenje deželne avtonomije. Čutili so pa, c!a deželna avtonomija pobija narodno enakopravnost in zato co iskali zgodovinsko skupino ter so jo nar^i v notranje-avstrijski skupini. 25. 9. 1865 so Slovenci skovali v Mariboru ta-le narodno-politični program: Kranjskemu vojvodstvu naj sc povrne zemeljska celota, kakor jc bila ustanovljena v pismu cesarja Karla V. z dne 16. 3. 1522: združijo naj sc s Kranjskim Istra, Trst, tisti del Krasa, ki jc zdaj pod Goriško. Skupne zadeve ilirskega kraljestva (Kranjsko, Koroško, Primorsko) in štajarsko vojvodino (Innerosterreich) naj zastopa skupen zbor poslancev vseh skupnih dežela. Narodna uprava naj sc uredi po zgledu ogrskih ko-miiatov (soseska, občina, župnija). <na.1jc.)
(za časa vojske). Samo najzanimivejše odstavke!
Zelo sem vesel, da sem bil v Pragi, sedaj se šele zopet oddahnem, zakaj sedaj vem, cla vse to ni nič res, kar si pri nas ljudje tedne, mesece skrbno razburjeni o Češki na ušesa šepetajo. Ni res, da je Češka v notranjosti za Avstrijo izgubljena. .. Slišati sem moral marsikatero grenko besedo zoper Dunaj, pritožbe zoper krivične ali brezmernc sodbe sodnij, zoper sumničenje od strani oblastev, ki nobenim zaslugam ne prizanaša, bc?nc izbruhe zoper nemško sumničenje in obrekovanje Čehov, niso mi tajili, da se češko ljudstvo udeležuje te vojske zoper svoie slovanske brate lc prisiljeno, vsled zavesti dolžnosti clo Avstrije, srečava! setn najglobjo neza-upnost pred bodočnostjo, trepetajočo ner-voznost, nedopovedljiv strah, cla bi Nemci utegnili ta trenutek izrabiti... to pa vse njih vere v Avstrijo ne bo omajalo ... Za Avstrijo ostane pripravljeno, cla se le ne zahteva od n:ega kaka žrtev njegova bistva, njegovega ljubljenega jezika, njegovega gospodarskega razvoja. Česar se boji, zdaj bolj kot kedaj, je, da bi ga nc nonem-čili, iz dežele njegovih očetov ne napravili mrtve province .. . Ta strah sem našel uovsod, ccio pri tako modrem, častitem, že skoro poduhovljcncm možu, kot jc gen-ljivi stari Mattuš, ki je stal še Palacke-mu in Riegru na strani, celo pri tako umnem, osamelem človeku, kot jc ekscelenca Fiedler, avstrijski minister. Toda znamenj ruskega mišljenja nisem nikjer našel. Celo med pristaši, učenci, -prijatelji Masaryko-vimi nc. Naj se vsakdo še tako čuti Slovana ali pravzaprav: čuti duševno zvezo z vsemi Slovani, zoper nevarnost političnega nagnjenja k današnji Rusi ji so Čehi imuni-zirani. ,
ffiepl Ir. M v «!•
i imm ziKteve 21 ji.
Kar nas je danes presenetilo, jc bilo stališče, ki ga jc zavze' minister zunanjih zadev nasproti mirovni noti predsednika ameriških Zveznih držav, objavljeni dne 8. januarja. Presenetilo nas je zaradi tega, ker je zavzel danes naš minister nasproti ameriški ponudbi izredno prijazno stališče. Iz listov, katerim stoji on blizu, smo slišali po 8. januarju čisto druge glasove. Tako jc pisal Fremdenblatt 10. januarja: »To so nesprejemljivi in neprijazni glasovi, ki prihajajo iz poslanice; kajti ona ni nič drugega kakor okrepljen odmev govora g. Lorda Georgesa. In na to imamo samo en odgovor: Nesprejemljivo. Dne 12. t. m. je pisal isti list: »Poslanica je agi-tatorična obleka, v katero so oblekli Ame-rikanci svojo voljo do vojske in moči.« Glasilo nemškega zunanjega urada Nord-deutsche Allgemeine Zeitung« jc pisalo 10. januarja: 14 točk Wilsonovc poslanice ni program za svetovni mir, amp-k mogočna sinfonija volje do nemira ■ Danes pa je naš zunanji minister zavzel nasproti večini točk prijazno stališče in tudi glede ostalih ubral glas, ki vsaj ni odbijajoč. Ko je zunanji minister zavračal 10. točko Wilsonovc poslanice, v kateri zahteva Wilson avtonomijo za avslroogrskc narode, je rekel, da je možnost, da si vstvarijo ti narodi samoupravo, že dana s tem, ker ima Avstrija najbolj demokratičen parlament, ki sploh na svetu obstoji. Proti temu moramo slovesno protestirati. Mi imamo sicer poslansko zbornico, v katero se voli po splošnem volilnem redu; toda volilna pravica ni enaka. Gosposka zbornica, katero imenuje vlada, je pa sestavljena tako »pravično«, da celi deli naroda, kakor n. pr. Slovenci, nimajo notri niti zastopstva. Na ta način se vslvarja v zbornicah kakor tudi v delegacijah iz večine manjšina, ln s tem je onemogočena proizvedba enakopravnosti narodov, in vsaka ideja spora-zumljenja se razbije ob odporu narodov, ki so po ustavi privilegirani.
Drugi del jugoslovanskega naroda je podrejen ustavi Ogrske. 60 % nemadjar-skega ogrskega naroda ima samo 7 man-•lalov v otfrskem parlamentu. Hrvatska-
O".
ima navidezno avtonomijo; Bosna in Her- | cegovina pa vzdihuje pod absolutizmom. VsTed tega je trditev, da garantirata ustavi A\ .-trije 'in Ogrske narodom prost razvoj, - ''r;1 jamčita samoodločbo, neresnična in . ačunjena samo na to, da se varajo ne-• ■<• ">irani. Mir, ki bi vstal iz sedanjih • :<v, bi ue bil nikak mir narodov Av-rlvf !,e,.bil bi samo uvod za boj na nož : :rt avstroogrskih Slovanov, močna ra socialnega napredka vseh prizadetih n.rodov. S tem bi bil mednarodni mir neprenehoma ogrožen. Mi vsled tega morajo vztrajati na svoji stari zahtevi, da se cla našim narodom nepotvorjena samoodločba in da se na podlagi te samoodločbe pripustijo zastopniki vseh avstroogrskih narodov k mirovnim pogajanjem.
Zunanji minister je sprejel princip prostosti morja; toda koj mu jc dodal omejitev, da sc ne sme tangirati maiestas (Ho-heitsrechte) našega zvestega turškega zaveznika. Mi vidimo tukaj staro igro grofa Czernina, da pripozna sicer načelo, da ga pa v prihodnji minuti zopet prekrši s kako izjemo. Brezdvomno misli v tem slučaju minister na dardanelsko vprašanje, ki se jc smatralo dosedaj vedno za mednarodno. Kajti da bi bile Dardanele le teritorialno vodovje, to stališče se da pač težko zagovarjati. Tudi glede načela »br^z aneksij« vidimo pri našem ministru isto dvojno igro. Za Avstrijo in Ogrsko pripoznava najčistejše stališče »brez aneksij«, vendar pa ne stori ničesar, da bi se tudi Nemci in Bolgari zedinili na isto stališče ter tako odstranili eno največjih ovir splošnega svetovnega miru. Govornik dokazuje to trditev iz pogajanj v Brestu Litovskem in iz zadnjega govora bolgarskega poslanika Rizowa, ki je v dunajskih listih razglasil hudo aneksijonistično stališče Bolgarov. Mi hočemo, da se vse odstrani, kar bi oviralo separatni mir z Rusijo, ker smo tudi mi mnenja, da je to važen korak do splošnega miru, če tudi ne odločilni.
Glede pogajanj z Ukrajino zahteva natančnejših podatkov, kako daleč so dozorela, in izvaja, da bi bilo v veliko pomir-jenje prebivalstva, ako bi se nam razglasilo, v kakem obsegu je pripravljen dovoz živil iz ukrajinske države.
Gleda pogajanj z Ukrajino želi govornik tudi vedeti, v kakem obsegu se je dalo Ukrajincem dovoljenje, interesirati se za naša notranja politična in kulturna vprašanja, ter konstatira, da se je grof Czernin s tem dovoljenjem odpovedal svojemu stališču, ki je izključevalo vsako vmešavanje v notranje razmere druge države.
Če je grof Czernin rekel, da so težave i prehrano v Avstriji krivi predvsem ne-dostatek premoga, težave v transportu, organizacijske krize in ne v prvi vrsti pomanjkanje živeža samega, potem moramo obžalovati, da je naš minister tako slabo informiran. Ta slaba stran njegova je lahko usodepolna za njegovo postopanje pri pogajanjih. Govornik navaja na to pomanjkanje na jugu. Ako se nam pravi, da moramo vzdržati, potem mora govornik na to odgovoriti, da to ni nikako vzdržanje, če jih je že tisoče in tisoče pomrlo od glada. In zato se moramo res vprašati: Ali naj gremo do konca z drugimi zavezniki? Ali naj, kot je to rekel delegat dr. Wald-ner, držimo zvestobo za vsako ceno? Vsaka pogodbena zvestoba ima tudi svoje meje. Saj tudi učitelji mednarodnega prava priznavajo, da ni to nikak narodno-pravni delikt, če država, opirajoč se na droit de conservation (pravico samoonra-ne) ne drži več pogodbe, ker se je ne more držati. In zato vprašam: Ali naj držimo ob strani nemškega zaveznika se tudi za ceno, da jih umrje na tisoče in zopet tisoče, da ubije celo agrarno, obrtno in indu-strijalno narodno gospodarstvo? Da se uniči vse kulturno delo na desetletja ali da vsaj zelo oslabi? Da nastane vsled lakote in razdraženosti ljudstva anarhija? Da nastane nevarnost za dinastijo in obstoj države sploh?
Grof Czernin bo dobil sigurno zaupnico; kajti če bi ne bil prepričan že vnaprej, da jo dobi, bi je niti ne stavil. Vendar pa ga opozarjamo, da delegacije niso veren izraz narodnega razmerja v Avstro-ogrski, ne avstrijske in ne ogrske delegacije. V Avstriji je Slovanov 60 %; pa imamo skupno samo 26 mandatov v delegacijah. Nemcev je 35 %, in imajo 31 mandatov. V ogrski delegaciji ima 10 milijonov Madjarov 35 mandatov, 5 V2 milijonov Slovanov 5 mandatov, 3 milijoni Rumunov nobenega, in dva milijona Nemcev tudi nobenega. Bosna z 2 milijon, prebivalcev v delegacijah sploh ni zastopana. Jugoslovani, ki štejemo 7 milijonov 800.000 prebivalcev, smo zastopani razmeroma najslabše, ker imamo samo sedem delegatov. Vsled tega grof Czernin na podlagi glasovanja v delegacijah ne more reči, da ima zaupanje vsega prebivalstva. Njegovo stališče se bo izpremenilo, ako dovoli narodom pravico samoodločbe in jim dovoli dostop k mirovnim pogajanjem. Dokler sc to ne zgodi, Jugoslovani do njega nimamo zaupanja.
Mariborsko pismo.
Maribor, 24. jan. 1918.
Včeraj je imel gospodarski svet za mariborski okraj sejo, ki je potekla, kakor je izvedel Vaš dopisnik, zelo burno. Seji sta prisostvovala tudi dva zastopnika prehranjevalnega urada na Dunaju. Kmetski zastopniki so nastopili silno ostro proti načinu, kakor se rekvirira blago po kmetih. Navajali so take argumente, da jim zastopnika dunajske centrale sploh nista vedela kaj ugovarjati. Od neke hiše so zahtevali več sena nego so ga sploh pridelali. S čim naj potem kmet krmi svojo živino. Štiri leta vam že dajemo vse, doprinašamo vse mogoče žrtve, a česar nimamo, vam ne moremo dati, je rekel neki slovenski župan, nemogočega ne zahtevajte od nas. Čulo se je tudi mnogo pritožb s točno navedenimi podatki, da puste na eni strani na tisoče vagonov sena in slame, da gnije, dočim pobirajo na drugi strani kmetu vse, da nima niti krme za lastno živino. Kmetski zastopniki so bili tako silno ogorčeni, da se našim kmetom plačuje najboljša mast po 7 K 20 vin., dočim se prodaja smrdljiva ogrska mast po 44 K. Kako se da to opravičiti? — Odgovora seveda niso dobili, a oba zastopnika dunajske centrale sta se mogla prepričati, kako napeti so odnoš^ji tu doli in menda bosta pač poročala, da ne kaže strun še bolj napenjati.
Kaj vse je dovoljeno Nemcem? To je zopet enkrat pokazala »Mprburgerica«, ki poroča, da so nemški dijaki in drugo občinstvo priredili minuli ponedeljek obhod po mestu in ob tej priliki priredili dr. Vr-stovšku »podoknico«. Sedaj napada »Mar-burgerica« strastno dr. Vrstovška, ker ni mirno dopustil, da bi mu gosposka sodrga demolirala hišo. Po mnenju Nemcev bi torej morali Slovenci molčati tudi takrat, ko jim Nemci pobijajo šipe in rušijo domove. Naj se obrnemo tako ali tako, vedno moramo igrati vlogo jagnjetal
Nemci in deklaracija. Nemci kar ne morejo preboleti, da je v Mariboru in predmestjih podpisalo že do danes preko 2000 žen in deklet jugoslovansko deklaracijo. Zato lažejo dalje o neki »Los von Osterreich - Bewegung«. Ne vedoč, kako bi opravičili to veliko število podpisov, lažejo, da so pridobljeni z lažjo in zvijačo. »Marburgerica« zatrjuje skoro v vsaki številki, da nabiralke podpisov varajo žene, deklice in otroke (?) ter včasih tudi go-vord, da se gre za ohranitev vere ali pa tudi za — mir! Ker podpisov ne morejo utajiti, bi jih hoteli opravičiti na tak način, po onem znanem: »Hilf, was helfen kannl« Ta listič mariborskih posilinemcev se — z drugimi nemškimi listi vred — čudi, kako da oblastnije mirno gledajo to sramotno agitacijo in da ne ukažejo orožništvu, da bi energično nastopilo proti temu »švin-dlu«. — Onžništvo, ječe, vislice, to so stvari, na katere se osredotočuje vsa državniška modrost naših Nemcev.
Spopadi med slovenskimi in nemškimi dijaki v Mariboru, Z ozirom na že javljene demonstracije nemških dijakov v Mariboru so se sedaj organizirali tudi slovenski dijaki v obrambo. Prišlo je že par večerov po vrsti do burnih nastopov, vendar hujših spopadov do sedaj ni bilo. Priporočamo našim dijakom, naj v vsakem slučaju ohranijo mirno kri in naj se ne dajo izzvati do činov, ki bi jih mogli spraviti v nesrečo. V zadnjem času se posebno opaža, da nemško časopisje na uprav strasten način napada mariborskega škofa dr. Napotnika. In vendar ravno nemško časopisje nima niti najmanjšega povoda za take napade. Škof Napotnik se sploh ne bavi s politiko, ne nastopa niti najmanje v javnosti in se v nikakem oziru ne eksponira. Vzlic temu ti neprestani napadi. Škof dr. Napotnik ima pač eno veliko napako: da je rojen Slovan. To pa je v nemških očeh že tako velik greh, ki mu se ga ne sme odpustiti. Zato tudi ni čudno, da to vsakdanje hujskanje v «Marburger Zeitung« ne ostaja brez vpliva na mladino.
Prilika za nemške obrtnike in rokodelce vseh vrst, ki se nikdar več ne povrne, se ponuja z naseljevanjem v Gorici. Tako poročajo nemški listi. Tam ni skoro nikakih rokodelcev, a ono malo število, ki so ostali, ne morejo storiti vsega, kar je treba napraviti v razrušenem mestu. Po-: sebno bi dobili trajno delo in dober zaslu-; žek kovači, ključavničarji, mizarji in te-i sarji. Pa tudi za vse druge obrtnike bo v Gorici mnogo posla. Bilo bi zelo želeti, ko 1 bi se naš obrtni stan, ki je vsled vojske tako zelo trpel, okoristil s to priliko. V 1 poštev prihajajoče oblastnije bodo gotovo pozdravile in pospeševale naseljevanje pridnih in marljivih Nemcev. — K temu nemškemu pozivu moramo le zaklicat': Slovenci na krovi Mi nikakor ne smemo držati križem rok! To tem bolj, ker se Nemcem že obljubujc pomoč oblastnij Tu treba tem bolj strniti vse naše vrste in časopisje nikakor ne sme prezreti sličnih pozivov v nemškem časopisju.
Državni zbor.
Zborovanje agrarnih zastopnikov.
Pod predsedstvom poslanca Jarca je imela v sredo 22. januarja popoldne Prosta zveza agrarcev, ki obstoji iz agrarnih zastopnikov vseh kronovin, živahno posvetovanje, ki se ga je udeležil tudi ministrski predsednik dr. pl. Seidler, poljedelski minister grof Silva-Tarouca in zastopnik prehranjevalnega urada. Posvetovanje. je bilo sklicano v ta namen, da izrazi nevoljo vseh agrarnih krogov brez razlike narodnosti in stranke nad obljubami, ki jih je dala vlada stavkujočemu delavstvu glede prikrajšanja na deležu žita in moke pri producentih in glede omejitve domačega mlenja.
V	otvoritvenem govoru je omenil poslanec Jarc umetno napravljeno naziranje, kot da je producent kriv pomanjkanja živil, češ da prikriva pridelke. To nikakor ne odgovarja resnici; vlada pa vendar s svojim nastopom podpira to napačno mnenje, Stvar je poljedelce zelo razburila, tako da poslanci ne jamčijo in ne prevzamejo odgovornost? za nikake izraze ljudske nevolje.
Izmed ostalih govornikov je protestiral krščanski socialec Stockler energično proti temu, da se pri oddaji umetnih gnojil bolj upošteva veleposestvo kot male kmetije.
Ministrski predsednik je zagotavljal, da se bo zavzel za izražene težnje. Predlagal je, naj se ustanovi stalen odbor kmet-skih zastopnikov, ki bo v trajnem stiku z vlado in pospešil vsako akcijo.
Zborovalci so sklenili soglasno, pozvati vlado, da se regulira kvota žita za osebo na deželi, da se pridrže dosedanji njlini po deželi, da se razdele umetna gnojila pravilno brez protežiranja velepose-stev; kmetskemu prebivalstvu naj se preskrbi petrolej in sladkor, ne da hi morali ljudje to dobivati le potom zamenjave, prav tako tudi obleka in obuvalo. Dovoli naj se prebivalstvu, dati za domačo porabo kože doma zaklanih živali v ustroj.
[eierpeiacije jasosiovanskeoa kluba.
1. Preganjanje župnika Volčiča.
V	seji dne 22. januarja je vložil Jugoslovanski klub 67 interpelacij; od teh je namenjenih približno 40 za delegacije. Interpelacije objavimo polagoma, v kolikor nam bo to mogoče. Danes objavimo en slučaj iz interpelacije dr. Korošca in tovarišev dne 22. januarja na celokupno vlado. Interpelacija je nadaljevanje one interpelacije, ki so jo vložili isti vlagatelji v 13. seji 22. zasedanja (to je 3. julija 1917) glede zapiranja nedolžnih Slovencev na Štajerskem, na katero niso še dobili meritornega odgovora.
Dne 1. avgusta 1914 je vprašal v Gosposki ulici v Mariboru profesor verouka Ivan Vreže župnika Friderika Volčiča po novo uvedenih predpisih glede legitimacij, ker namerava potovati na počitnice. Med njunim kratkim pogovorom se je peljal na kolesu mimo prav počasi neki če-tovedja in zaklical jasno: »Že zopet dva črna veleizdajalca!«
Nekaj minut pozneje so se srečali župnik Volčič, župnik Josip Sigi in učitelj Vi sočnik in izpregovorili kot znanci med se boj nekaj besed. Takoj je stopil k njim ne ki infanterist z nasajenim bajonetom tako blizu, da je mogel slišati vsako besedo, in je ostal tam, dokler se niso ločili. Ta dva slučaja sta značilna za to, kako so vplivali na vojsko v sovražnem smislu nasproti Slovencem sploh in posebe še nasproti duhovščini.
Zvest svojemu geslu, obrekovati Slovence, je prinesel ptujski »Štajerc« dne 1. avgusta 1914 ovaduški dopis iz Brezdna poln zavijanj, laži in splošnih sumničenj proti srbofilstvu »naših farjev«. To je dalo povod, da je po višjem naročilu (ritmojstra Eggerja) žandarmerija iz Marenberga poizvedovala od hiše do hiše; uspeh je bil ta, da ni nikakega vzroka, zapreti župnika Volčiča.
Nato je nabral ritmojster baron Egger, vodja oddelka za varstvo železnice v Ru-dečbregu pri Mariboru, bodisi po višjem ukazu ali pa bržkone na lastno pest, novega materijala nasproti župniku Volčiču na podlagi obskurnih podatkov in to je povzročilo, da se je pripeljala ad hoc 20. avgusta 1914 posebna komisija graške-ga domobranskega divizijskega sodišča v avtomobilu v Brezdno. Komisiji je načelo-val major-avditor Hans Seliger. Zaslišal je nekaj strank, da bi dobil vzroke za aretacijo župnika. Ko sta dve priči ostali trdno pri trditvi resnice, jima je grozil major, da ju odpelje v Gradec, Jakobu Sebastjanu je grozil vrhu tega s sabljo in^s svojim major-skim dostojanstvom, Matiji Kreinerju pa s samokresom; oba je obdolžil lažnjivosti.
Končno je našel major tri osebe, ki so se ponudile, da dokažejo župniku srbofil-stvo, sovražnosti proti Nemcem in antlmi-litaristično mišljenje. To je zadoščalo, da
je Izrekel takoj aretacijo župnika, odredil hišno preiskavo in dal prepeljat; župnika v zapore graškega deželnega sodišča, kjer je ostal slednji skozi celih 50 dni.
Župnik je seveda vprašal takoj po vzroku aretacije; major ni mogel ali ni lotel odgovoriti nič konkretnega, ampak je odgovoril le v splošnih izrazih: »Vi ve-jate splošno kot fanatičen Slovan in sovražnik Nemcev, potovali ste enkrat »doli« — leta 1912. je moral župnik na zahtevo zdravnikov dr. Jankoviča, Škofa in Appela k morju, a ni zapustil državne meje — sicer boste pa izvedeli že v Gradcu.«
Da je major navedel takoj na mestu obdolžitve, o katerih se je razpravljalo potem v Gradcu in ki so mu bile že v Brez-dnu pismeno na razpolago, bi bil župnik lahko dokazal na mestu svojo nedolžnost s pomočjo prič in bi se izognil dolgotrajnemu zaporu v Gradcu.
Pri hišni preiskavi jc vzbudila major-jevo nevoljo zlasti knjiga: »Aus dem Vila-jet Karnten«. Major je rekel: »Kdor imenuje avstrijsko koronovino vilajet, ta ruš! temelje državne ustave.« Župnik: »Tega nisem vedel.« Major: -Poteip pa niste zmožni, bi^i župnik.« »Slovenca« je ozna« čil major kot » srbofilski list , češ, da so ga mu tako opisali.
Major se jc odpeljal v avtomobilu, zaI župnika pa se je pričela v spremstvu orož-nika križeva pot po železnici. Že na postaji Ribnica — Brezdno so zasmehovali duhovnika vojaki in zijala in marsikak* pest se je dvignila grozeče, a orožnik jim je odločno odkimal.
V Mariboru se je preril mob do leti-peja, kričal in ozmerjal, zahteval izročite* veleizdajalca, da plune nanj in ga obesi} vmes so bile mnoge »daraec. Orožnik je' moral pozvati v obrambo župnikovo vojake, ki so nastopili z nastavi i .. nimi bajoneti.
Isti prizor se je ponovil ob prihodu y Gradec po polnoči. Kljub vojaški pomoS je moral orožnik s svojim telesom Ščititi župnika pred dejanskimi napadi.
Ob vratih celice preiskovalnega zapoi-ra v Gradcu so klicali vojaki stražniki naf-grše psovke: »Saupfaffen, Hundeschweine( Schweinskerle«,« da treba vse obesiti, »a-mo škoda vrvi itd.
Dne 23. avgusta je bil župnik zašlilan po majorju; v pol ure je pobil vse obdolžitve, na kar se je odločilo: »iVaše izjav« se bodo preiskale uradno.«
Še enkrat je marenberška žandarmerija poizvedovala natančno in brez uspeha. 6. oktobra je bilo odločeno, da se ittp^. nik Volčič »takoj« izpusti iz zapora. Župniku se je to sporočilo 8. oktobra in tedaj je rekel major: »Zelo obžalujem Vaš žalostni slučaj — a glavni vzrok Vaše aretacije je bil, ker se je v Brezdnu splošno govorilo, da ste velik prijatelj župnika Bračiča, proti kateremu imajo težke ob* dolžitve,«	j
Nad logiko takega vzroka za aretacflo se je čudil zelo (dne 13. nov. 1914) pristojni okrajni glavar (v Slovenjem Gradcu) preko katerega se je odredila aretacija.
Imenovani župnik Bračič je bil teden pozneje, 15. oktobra 1914, brez obtožbe — izpuščen.
Cerkvena višja oblast je vprašala žup-nika Volčiča, kaj je ukrenil proti obreko-valcem. Ta je zahteval od njih, naj prekli-čejo svoje neresnične podatke, ker ni hotel imeti še enkrat opraviti s sodnijo.
Ta obzirni nastop župnikov je pora-i bila občina, da ga je naznanila še enkrat politični oblasti zaradi »inkvizitoričnega ravnanja in vznemirjanja prebivalstva«^ Še enkrat je poizvedovala žandarmerija in pomirila okrajno glavarstvo glede pravih namenov župnikov, na kar je okrajno glavarstvo opustilo nadaljnje preganjanje.
Da je bilo preganjanje Slovencev sistematično, kaže izjava podžupana v Brezdnu nasproti župniku Lorenčiču iz Št. Ož-balta, da je v okraju Slovenji Gradec 400 »zaznamovanih«, in zmagoslavno govorjenje občinskega odbornika istotam, da jih bo iz Brezdna še deset sledilo župniku v Gradec.
Zanimivo je še to, da je bila žandarmerija v Marenbergu večkrat grajana od strani predstojnikov & ritmojstra Eggerja zaradi svojega poslovnajai končno pa se je izkazalo, da je imela prav.
To so glavni podatki iz zgodbe Volfi-čeve; nekatere stranske t'ogodbice podobnega značaja smo opustili, ker časopis itak ne zadošča, da bi se opisale vse protiza-konitosti, ki so se izvršile nad našim narodom v tej vojski. In naj sc potem kdo čudi, če hočemo preprečiti, da bi se take krivice preprečile, s tem, da zahtevamo lastno državo?
Koroški Slovenci m ileklsracilsko
Celovec, 24. jan. 1918.
Lancs sc je ob ogromni udeležbi ljudstva vršil v veliki dvorani hotela Trabe-singer v Celovcu občni zbor »Katol. političnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem«. Do tisoč mož je bilo
v nabito polni dvorani zbranih, da niso mogli vsi v dvorano, je na slovesen način odobrilo politiko Jugoslovanskega kluba in se izjavilo za majniško deklaracijo.
Ogorčenje, ki je tlelo v dušah koroških Slovencev zavoljo preganjanj, in ne-vzdržljivo hrepenenje po svobodi izpod jarma gospodujoče nemškonacional. stran-ne, je na shodu dobilo duška in se razvilo v sijajno manifestacijo. Takega navdušenja in odločne volje Koroška o zadnjih velikih narodnih taborov v Šmihelu nad Pliberkom in v Št. Jakobu v Rožu pred vojno ni doživela kakor na tem občnem zboru.
O položaju v deželi je poročal društveni tajnik Smodej in med viharnim odobravanjem zborovalcev obračunal s političnimi nasprotniki, ki so bili Slovencem pripravili tri leta poniževanja, obrekovanja, zatiranja, preganjanja, tri leta ječe. Razkril jc taktiko nemških nacionalcev in pokazal v pravi luči njihove fraze in politične »šlagerje». Njihov račun je bil, uničiti slovenstvo na Koroškem. Na shodih v Beljaku in Celovcu so hoteli napraviti črto pod ta račun, pa vse zaman. Ničesar stvarnega niso mogli zoper Slovence navesti, pogrevali so le stare, že neštetokrat ovr-žene laži. Preiskave zoper Slovence so bile stroge: Do nagega so nas slekli, prešteli vse kosti in pregledali od zunaj in znotraj, pa te preiskave so dokazale le, da smo bili koroški Slovenci do skrajnosti lojalni, kljub temu, da so vse vlade obsodile koroške Slovence na smrt. Naš patriotizem je bil heroičen.
Govornik dokaže pangermansko delovanje nasprotnikov; toda vlada je molčala in si zatiskala oči.
Krivcev preganjanja ni kaznovala in šc do danes ni dala preganjanim nobenega zadoščenja. To zadržanje vlade nam vsiljuje prepričanje, da centralna vlada hoče na vsak način vzdržati zloglasni koroški sistem in je to prepričanje potrdila z najnovejšo, krivico, da je nastavila v Pliberku nemškega notarja.
Preiskovalna komisija, proti kateremu nastopu se slišijo mnoge pritožbe, je politič. nasprotnike hudo razburila, ker do-sedaj niso bili vajeni, da bi se kdo drznil, mešati jim štrene. Saj je dosedaj dobivala centralna vlada informacije ,o koroških Slovencih v njihovem smislu. Informacije so dajali posl. Dobernig in deželni predsedniki, od Schmied-Zabierova sem pa Koroška ni imela več neodvisnega,' samostojnega deželnega predsednika. Saj je značilno za informacijei z Koroške, da je svoj čas celo grof B a d e n i prav resno in "zaupno vprašal rajnega koroškega državnega poslanca Lamberta Einspielerja, ali jc res, da so na Koroškem — tudi Slovenci. Sedanji deželni predsednik pa je nazi-ranja, da na Koroškem sploh ni nobene slovenske občine, ampak so vse jezikovno mešane, (Viharna veselost.) Torej šteje menda vsako občino, kamor je poslala šolska oblast proti volji ljudstva kakega nemškutarskega ali nemškega učitelja zavoljo tega za jezikovno mešano. Očividno smatra za Slovence le — narodnozavedne Slovence,
Govornik spominja na vojne hujskanje nemških nacionalcev, ob velikanskem odobravanju raztepe hinavske nemške fraze o »kranjskih hujskačih na Koroškem« ter konstatira enkrat za vselej: Koroški sistem nas ni mogel napraviti kulturno tako nezrele, da ne bi se zavedali, da smo vsi Slovenci en narod, naj si prebivamo v tej ali oni deželi, in prosimo le svoje rojake po drugih kronovinah, da nas kar najizdatneje podpirajo. (Gromovito odobravanje.) Ko omeni samoodločbo narodov, zaori po dvorani »Živela samoodločba«, in ko izjavi, da je v imenu stranke v Ljubljani podal izjavo za deklaracijo, odobravanje kar noče ponehati.
Govornik omenja stališče Slovencev do krščanskih socialcev takole: Med vojno smo dobili novega nasprotnika. Stranka, s katero nas je desetletja vezala krščanska misel, stranka, s katero smo desetletja ramo ob rami bojevali zoper korupcijo v deželi, nas je v najhujših dneh zapustila in zadnji čas z razvito zastavo krenila v tabor naših nasprotnikov. Na beljaškem shodu je zoper nas zavzela strogo bojno pozicijo. Dež. posl. Walcher je v Beljaku pročodrimovcev Wolfa in dr. Ange-rerja grozil s krvavimi glavami, v Celovcu je pa glavni urednik »Karntner Tagblatta« v imenu stranke denunciral Slovence in udarjal ob radikalnejše strune kakor Dobernig. Odkritosrčno obžalujemo to dejstvo, čestitamo jim pa vendar, da so našli vendar enkrat voditelja v dr. Angererju. Kdo bo v boju odnesel krvave glave, bo pokazala šele bodočnost. Mi bomo izvajali posledice, in kdor je in hoče biti naš pristaš, bo držal disciplino.
Zborovalci so z ostrimi medklici obsodili postopanje krščanskih socialcev in r odobravanjem in vzkliki pritrdili stališču, ki ga je zavzelo v tem vprašanju politično vodstvo.
Poročevalec omenja obnovitev V. L. S., ki jo je hotel dr. šusteršič zavesti v ve-čnp spanje, (Ogorčeni klici.)
Posl. dr. Lovro Pogačnik, od zborovalcev navdušeno pozdravljen, se je v svojem govoru zahvalil za prisrčne ovacije in pozdravil shod imenom S. L. S. na Kranjskem. Prinaša pozdrave Jugoslovanskega kluba (ploskanje in klici: živeli naši poslanci!). Dr. Korošec je nameraval priti na shod, pa je ravno za ta dan določil grof Czernin sporočilo v zunanjem odseku o mirovnih pogajanjih. (Viharne ovacije dr. Korošcu.) Govornik ostro obsoja preganjanja in pravi: Posl. Grafenauerja so zaprli, ker je rekel, da je na Ruskem več živil kakor pri nas. Danes pa vsi nemško-nacionalni voditelji vpijejo in tolažijo: »Po-trpite, ki umirate lakote, iz Rusije bo prišlo žito.« (Bučna veselost.)
Oriše zgodovinsko podlago majniške deklaracije in spominja na samostojnost koroških Slovencev, ki so še pred 500 leti v slovenskem jeziku ustoličevali svojega kneza. Zgodovina dokazuje, da smo bili najbolj demokratičen narod. Nato razloži vsebino in pomen deklaracije, povdarja nasproti Nemcem zgodovinsko gostoljubnost slovensko. Pripravljeni smo sprejeti Nemce kot goste, če treba kot prijatelje, nikdar pa kot tlačitelje.
Govoru je sledilo dolgotrajno odobravanje, znak da koroško ljudstvo dobro umeva pomen majniške deklaracije,
Na Njega Veličanstvo cesarja Karla I. glavni stan, je občni zbor na predlog zbo-rovega predsednika poslal udanostno brzojavko,
Posl. Grafenauer, zadržan vsled bolezni, je ooslal občnemu zboru navdušen pozdrav in poziv, da se vsi strnemo za deklaracijo. Izvoljen je bil z velikim navdušenjem za društvenega predsednika, pri vojakih nahajajočemu se dr. Brejcu je občni zbor izrekel najtoplejšo zahvalo za njegovo vzorno delovanje in popolno zaupnico.
Soglasno so bile sprejete naslednje Resolucije:
, 1. Na 24. občnem zboru »Katoliško poli-: tičnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem« iz vseh delov dežele zbrani j koroški Slovenci se slovesno in z navduše-I njem pridružujemo deklaraciji Jugoslovan-I skega kluba z dne 30. maja 1917 za samostoj-j no jugoslovansko državo pod habsburškim i žezlom.
2.	24. občni zbor »Katoliško političnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem« z gnjevom in ogorčenjem protestira zoper sistematično preganjanje Slovencev in zatiranje vsega slovenskega med vojsko in z užaljenim državljanskim ponosom očitamo vladi, da ni ščitila najprvotnejših državljanskih pravic nedolžnih slovenskih mučenikov; protestiramo zoper tako sestavo preiskovalnih komisij, ki ne jamči za objektivno postopanje, in zoper način kako so nekateri člani teh komisij dejansko postopali. Konštatiramo, da do danes poklicani faktorji niso niti z mezincem genili, da bi popravili storjene krivice, vsled česar se nam vsiljuje prepričanje, da centralna vlada in njeni organi hočejo krivce kriti in nevzdržni sistem koroškega vilajeta na vsak način vzdržati.
3.	Pozdravljamo Jugoslovanski klub, izražamo klubu popolno zaupanje, obsojamo vsak poizkus razdora med Jugoslovani ter zato najostreje obsojamo izstop poslancev dr. Susteršiča in Jakliča iz Jugoslovanskega kluba.
4.	Koroški Slovenci izražamo svojemu državnemu in deželnemu poslancu gospodu r ranču Grafenauerju prej ko slej in sedaj še bolj kakor prej svoje najpopolnejše in brezpogojno zaupanje in trdno pričakujemo, da se mu da v najkrajšem času možnost za izvrševanje svojih poslanskih mandatov.
5.	Občni zbor navdušeno pozdravlja odločno mirovno akcijo, ki jo je započel poglavar katoliške Cerkve, najmogočnejše verske organizacije celega sveta, sveti oče Benedikt XV. v svoji noti z dne 18. avgusta 1917, naslovljeni državnim oblastnikom vojskujočih se narodov. Ta mirovna nota je našla elementarni odmev v srcu vseh narodov in tudi v srcih koroških Slovencev, kajti ljudska duša koprni po miru. Pozdravljamo pa to mirovno akcijo posebno šc zato, ker je sveti oče kot prva moralna sila na svetu pogumno in jasno začrtal edino pot, ki vodi do svetovnega miru in do miru med narodi v Avstriji. Papeževa načela so: 1. na mesto surove sile naj stopi pravica, kajti narodi se ne dajo uničiti s silo; 2. stremljenjem narodov naj se zadosti po pravici in možnosti; 3. prepire narodov naj izravnavajo razsodišča, ne pa oborožena sila; 4. potemtakem naj se države razorožijo in naj se odpovedo militarizmu; 5. s tem bi si narodi prihranili ogromne stroške, ki jih sicer požira militarizem, in popravili bodo lahko vse nastale škode.
Te zdrave demokratične ideje so zmožne započeti novo dobo človeštva ter ustaviti neplodni duh sovraštva med narodi.
. 6. Občni zbor konštatira, da se nemško-nacijonalnih političnih prireditev udeležujejo samo narodni odpadniki, taki, ki se pri ljudskem štetju vpisujejo za Nemce, doslednjo tudi pri vseh političnih volitvah z Nemci volijo m pri nemških društvih sodelujejo. Protestiramo, da Nemci te mrtve ude slovenskega naroda vlačijo na političen oder kot zastopnike koroških Slovencev, da bi na tak nepošten način javno mnenje zbegali, in v nepoučeni javnosti obudili misel, kdkor da je sploh kak zaveden koroški Slovenec ali pa celo — kar v najnovejšem času lažejo — pretežna njih večina na nemški strani.
7.	Z globokim ogorčenjem konštatiramo, da je sedanja vlada po smrti slovenskega notarja v Pliberku ugrabila to našo posestno stanje in kljub protestu naših poslancev imenovala za notarja v Pliberku Nemca, ter tako pokazala, kako si predstavlja samoodločbo avstrijskih Slovanov ustavnim potom, Zato prosimo Jugoslovanski klub, da proti sedanji vladi nadaljuje najstrožjo opozicijo.
8.	Občni zbor radostno pozdravlja aktualni sklep vrlega našega Jugoslovanskega »duha, ustanoviti nemški list na Dunaju, ki bo zastopal naše pravice in interese. Nemška žurnalistika začenši od N. F. P. do K. T, BL
je izgubila napram Slovanom docela duševno ravnovesje, in hujska dan za dnem z lažmi in klevetami, ter obrekovanji proti vsem slovanskim avstrijskim narodom. Nemško pisan list, ki naj informira javnost je zato krvavo potreben.
9. Občni zbor političnega društva, zavedajoč se brezprimerne važnosti, ki jo predstavlja dandanes duševna bramba, namreč časniki, zahteva, da se naše edino glasilo »Mir« preosnuje in poveča v meri, ki bo odgovarjala zahtevam sedanjega velepomemb-nega _trenotka. Koroški Slovenci bodo v teh odločilnih momentih z veseljem doprinesli žrtev zvišanja naročnine, zavedajoč se, da s tem zadoščajo zahtevam časa, ki tirja od njih apodiktično močnejše opremljen list. Nadalje poživlja današnji zbor vse zaupne može, da razvijejo širom naše dežele temeljito nadrobno in intenzivno agitacijo za razširjenje našega edinega glasila med vsemi ljudskimi plastmi. Geslo naj bo: »Nobena slovenska hiša naj ne bo brez »Mira«.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 26. jan. Uradno: S topovi so posebno živahno streljali na visoki planoti »Sedmih občin« in na. obeh straneh Brent.e.
Dunaj, 26. jan. Uradn~: Na Asiaški visoki planoti in vzhodno od Brente so tudi včeraj s topovi zelo živahno streljali. Odbili smo sovražni napad oroti našim postojankam na Monte Pertica.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 26. jan. Veliki glavni stan: Zahodno bojišče: Na flanderskem pozorišču med jezerom Blankart in Lysom, pri Len-su in na obeh straneh Scarpe od ponedeljka dalje topovski boj. Naša pehota je po-izvedajoč pri Lensu, Croisellesu in Epehy-ju vjela več mož.
V posameznih odsekih vojne skupine nemškega cesarjeviča, pri prekopu Oise-Aisne, v Champagni in na obeh bregovih Moze so streljali. Vestfalske napadalne skupine so privedle po kratkem pripravljalnem obstreljevanju iz francoskih jarkov v gozdu Avocourt 24 ujetnikov in eno strojno puško. Popolnoma je tudi uspel presenetljiv napad proti sovražnim črtam pri gozdu Caurieres. Zadnje dni je bdo sestreljenih v zračnem boju in z ~emlje 25 sovražnih letal. Naši letalci so z uspehom napadali francosko severno obal. Dobre učinke so opazovali v Dunjkirchnu, Calai-su in Boulogne. Poročnik Roeth je zažgal včeraj v nekaterih minutah tri francoske pritrjene zrakoplove.
Italijansko bojišče: Na Asiaški visoki planoti in na obeh straneh Brente so se razvili živahni topovski boji. Z drugih bojišč nič novega.
Berlin. 27. jan. Veliki glavni stan: Zahodno bojišče: Skoraj na celi bojni črti so se le malo borili. Ob manjših nastopih južno od Oise in v zgornjih Vogezih južno od Lusse smo privedli ujetnike.
Italijansko bojišče: Na Asiaški visoki planoti in vzhodno od Brente so živahno streljali. Izjalovil se je napad Italijanov proti Monte Pertic.
Z drugih bojišč nič novega.
Berlin, 25. jan.
V glavnem odseku državnega zbora je državni tajnik pl, Kuhlmann odgovarjal na izvajanja raznih govornikov tako-le:
Grof pl. Westarp je v nasprotju z večino govornikov zavzel stališče, da bi morali v Brestu na podlagi vojaških uspehov zastopati stališče aneksij. To je sedanji vladi spričo njenih načel in cele njene preteklosti docela nemogoče.
Posl. Ledebour je podal o ukrajinski radi in stališču njenega odposlanstva v Brestu Litovskem sliko, ki ne odgovarja resnici. Mi zastopamo stališče, da sta tako Finska kakor tudi Ukrajina ravno tako upravičeni za svobodno diplomatično akcijo na zunaj, kakor katerakoli druga država. To je logična razlaga boljševiških nazorov.
Poslanec David je opozoril, da so se zastopi na Litvanskem pametno in pošteno sestavili. To smatram za izraz zaupanja. Kakor hitro se sklene z Rusijo mir in bodo vojaški oziri dovoljevali, bomo takoj štorih potrebno za razširjenje teh zastopstev že med vojsko.
Na nežne pripombe posl. Naumanna o boljševiški metodi opozarjam, da je Trockij sam dvakrat odkrito priznal: naša vlada temelji edino Ie na moči. Boljševiki vladajo s topovi in strojnimi puškami. Finsko republiko so slovesno priznali, ako pa se hočejo finski zastopniki udeležiti mirovnih pogajanj, jim pravico do tega načela neomejeno priznavajo, dejansko jim pa delajo največje težave. Naj omenim še usodo toliko napovedane konstituante. Boljševiki so se pripravili nanjo s tem, da so poslali pred Tavrijsko palačo dve kri-žarki, ki sta svoje ostro nabite topove naperili na okna zbornicc. Ko tudi ta argument ni pomagal, so gospode enostavno z bajoneti razgnalL*-•
Posl. Naumann je govoril tudi o avstro-ogrski rešitvi poljskega vprašanja*
Ta izraz ni srečno izbran in ga bomo potem, ko pride na vrsto kardinalno vprašanje — srednja Evropa — opustili. To vprašanje je zelo težavno, o čemer priča že okolnost, da kljub večmesečnim pogajanjem med Nemčijo in Avstro-Ogrsko in Poljaki stvar še ni tako daleč dozorela, da bi se dalo o njej kaj poročati. Kar je rekel grof Czernin o Poljski, to moremo mirno reči tudi o drugih obmejnih narodih. Tudi mi imamo enako zaupanje v vzgojno moč velike svobodne nemške države na tp narode in nemška politika se nc bo nasproti njim nikoli poslužila malenkostnega policijskega pritiska, ki bi povzročil baš nasprotno od tega, kar bi moral, namreč: svobodn o, odkritosrčno, Prijateljsko raz-mer e med nami in obmejnimi narodi,
Maksimalistična ruska vlada vodi še drugo politiko nego odkrit in Došten mir z ob sovražnimi vladami centralnih velesil. Morete se pa zanesti na to, da bo naša
resna volja za mir
tudi v bodeče premagala vse ovire in šla stvarno in potrpežljivo tisto pot, ki nas more dovesti do pametnega in poštenega miru. Hvaležno moram prizi.ati, da nam je v tem oziru dana močnejša in širša podlaga nego doslej.
Državni tajnik za notranje stvari \Vallraf je rekel glede boljševiškega poziva na splošni štrajk, da smatrajo zavezniške vlade za svojo dolžnost, da v vseh okoliščinah ohranijo javni red in varnost.
Konzervativec Grafe pritrjuje, da bi bi! o razrahljanje zveze z Avstro-Ogrskol obžalovanja vredno, a podobni članki, ka* kor jih je zadnji čas prinašal »Fremden-i blatt«, naj rajši izostanejo.
V
+ S.':od v Mengšu. V nedeljo 27. t. nuje Kmečka zveza za kamniško dekanijo sklicala shod, katerega se je udeležilo nad 600 oseb. Govoril je državni poslanec dr. Lovro Pogačnik, ki je natančno razložil pomen in zgodovino majniške deklaracije. Govorili ?o nadalje še kaplan Klemen-čič, posestnik Bore, ki je predlagam, naj se Kmečka zveza za kamniško dekanijo preosnuje v Kmečko zvezo za cel kamniški politični okrai, kar je bilo sočasno sprejeto: oosestniki Štrcin, Dolenc',' Škofic, Peter Likar in Benkovič. Soglasno so bile sprejete naslednie resolucije:
Zborovalci Kmečke zveze za kamniško dekanijo, zbrani na občnem zboru v Mengšu, slovesno izjavljajo, da S. L. S. še obstoji. Najstrožje obsojajo poskus stranko razbiti. Poživljajo poslance, ki jim je S. L. S. poverila mandate, a so sedaj odpadli, da iste cdlože. Slov Kmečko Stranko kot nepotrebno odklanjajo.
2.	Zborovalci zbrani na shodu v Men-gšu se Vaši prevzvišenosti najtonleje zahvaljujejo, ker ste se s svojim vplivom zavzeli za jugoslovansko misel, stonili pogumno na čelo in združili vse stranke. Zahvalo smo Vam dolžni, ker ste nam pokazali iz domačih političnih zmed Dravo pot.
3.	Pozdravljajo jugoslovansko deklaracijo, sc zahvaljujejo Jttgoslov. klubu za izjavo z dne 30. maja 1917. Naša najodkri-tosrčnejša želja je, cla združeni s Hrvati in Srbi postanemo samostojni pod žezlom Habsburžanov.
4.	Zborovalci prosijo vodstvo Zadružne zveze, naj ukrene vse, da sc čimpreje ustanovi Zadružna banka.
5.	Kmetijska dražba naj po svojem glasilu »Kmetovalcu« nikakor ne priporoča nove Slov. Kmečke Stranke,
Po shodu se je vršil občni zbor Kmečke zveze, ki je izvolil sledeči odbor: Štrcin (Komenda), predsednik, Pirnat (Homec), Bore (Šmarca), Gams (Mekinje), Prelesnik (Stranje), Trobevšek (Loke v Tuhinju), Mrak (Podgorje), Rode (Rova), Kompare (Mengeš), Ercej (Vodice).
. 7h ® Koroškega nam pišejo: Naši časopisi javljajo, da namerava Jugoslovanski klub izdajati na Dunaju glasilo v nemškem jeziku. Verjemite, če kateri del našega naroda, tedaj smo mi koroški Slovenci v stanu umevati prav intenzivno živi pomen te namere. Sleherni dan vidimo kako gro-madijo naši narodni protivniki sumničenje na sumničenje, kleveto na kleveto in kako ostanejo gorostasne trditve, napačne informacije, ki jih dobiva neslovensko občinstvo po svojih glasilih, nc-zpodbito _
ker ogromna množica nič ne izve o naših popravkih, ker je nevešča našega jezika. Nekdaj smo mogoče smeli ignorirati neopravičene napade, danes ko gre za naš obstanek, za našo boljšo bodočnost, bi bila to neodnustna indolenca.
-J- Inozemstvo o govorih Czernina in Hertlinga. »Daily News«: Iz govora grofa Hertlinga se razvidi važno dejstvo, da je sprejel razgovore, ki sta jih pričela WiIson in Lloyd George; še važnejše je, ker se je podrobno pečal z Wilsonovim orogramom. Govor v celoti ne tvori temelja miru, a vrat. mu tudi ne zapira, če bi bii ta govor zadnja beseda Nemčije v teh rečeh, bi bilo obnebje temno - zadnja beseda se ne bo
li in v. AUUhtf JUi
izpregovorHa z govorniškega odra in jo nc bo izpregovorila vojaška Nemčija, marveč ocl lisic Nemčije, ki bo samozavestna po svoji demokraciji in po svojih zvezah z zavezniki. Govor grofa Czernina jc jasen; ni ga mogoče prezreti. Grof Czernin je pod-vzcl morebiti najuspešnejši korak, ker predlaga končnoveljavna po^janja z Ameriko, V sporazumu je za to vlogo Wi!son najsposobnejši. -Corriere d' Italia«, »Avan-ti« in Giorriale d'Italia« pravijo, da sta Hertling in Czernin izjavila posebno željo, da se pogajata s sporazumom in z Ameriko: posebno z \Vilsonom, dasi so v praktičnih vprašanjih sovražniki še daleč narazen. »Secolo« je pisal: Czernin je molčal glede na Srbijo, Črnogoro in z ozirom na zasedeno ozemlje v Italiji. »Corriere della sera«; Govora grofa Czernina in Hertlinga se razločuje*- kakor meč in sablja. »Nieu-we CcuranU (Nizozemsko): Czerninov govor je brez dvoma zelo izboljšal položaj glede na sporazumen nir. »Vaderland« (tudi nizozemski list): Značilno je, ker ne smatrajo le zvezne osrednje velesile, marveč že tudi Angleži Wilsona polagoma govornikom sporazuma. Splošno se more_ od Czerninovega govora več upati na hiter m'r, kakor od Hertlingovih izvajanj. Švicarsko časopisje pripisuje govoroma Hertlinga in Czernina velikansko važnost in upajo n osebno glede na Czerninov govor, da se vojskujoče države približujejo, švedsko časopisje govor grofa Czernina zelo
uspesne presoja.
-L Občni zbor
Slovenske Kmetske
Zveze se bo vršil dne 4. februarja 1918 v dvorani hotela »Beli vol« v Celju.
-j Vsenensško zborovanje v Gradcu. V Gradcu so sklicali Vsenemci dne 26. t. m. zvečer zopet shod. Zadnjega so iim socialni demokrat" razbili. Vsenemci so zborovali zastraženi od policije. Govorila sta med drugimi tudi poslanec Wolf in dr. Schreiter. Wnlf je napadal Czernina. Naglašal ic: mi smo zmagovalci, kot je dobro povedal general Hoffmann, ne pa Lahi in Angleži. Zavzemal se-jp za osvojevalni mir in za najožjo 2vezo z Nemčijo. Zborovalci so zaključili zborovanje s pesmijo »\Vacht ara Rhcin-. Socialni demokrati so se zbrali na trgu Jakommini, kjer se jc vršilo zborovanje, velike množice delavcev, ki so ]'oteli vdreti v dvorano so zborovanje neprestano motili. Prišlo je do pretepov med soc. demokrati in delavci. Policija je končno izpraznila trg.
je izvedelo, d" je bilo febrrrrj d-i CO najboljših vsled dogodkov
Izjavo
goslovanov so
za državno ujedinjenje Ju-
podpisali dijaki vseh štirih zagrebških vseučiliških fakultet. Podpisovanje še ni zaključeno.
-f »Kazen za Čehe.« »Neue Freie Presse;< komentira včerajšnji govor ministrskega predsednika: Čehi vedo ocl današnjega dne, da po svoji sedanji politiki niso zmožni za vlado. Iz njihovih vrst se ne morejo jemati ministri. Kaj je nastalo iz njihove politike? Poraz za Čehe, nc samo za čas, ki je odmerjen sedanjemu rodu, ampak še daleč v prihodnosti. — »Ar-beiter Zeitung« k temu dostavlja: To je šolski zgled za otročje presojanje češke j politike, kakršna je v navadi skoro pri vseh Nemcih. Čehi ne morejo postati ministri! Ali pa bi Čehi morebiti hoteli prevzeti mesta v ministrstvu? Tega nočejo. ; oni hočeio češko državo. Izgubili so milost ! na zgoraj, ki je niso niti iskali. Česar nem- j ške meščanske stranke nikakor ne raz- ! umejo, je bas to, da deluje ta sklenjena, j smotrena narodna volja, ki je vrgla s sebe j vso navlako oportunistične politike, od j nekdaj in ki osredotočuje vso energijo na \ en in le en cilj. Zato je tudi otročje, če kdo misli, da bo ministrov govor Čehe pretresel, ko je vendar znak nove češke politike, da ne reflektira na darila vlade. Prav tako je tudi neokusno večno krošnjarjenje z »veleizdajo«. Ker to, kar jim očitajo nemške meščanske stranke kot veleizdajo, je Čehom le idealno narodno delovanje v dosego češke države. Dokler Nemci ne razumejo, da zavzema v zavesti vseh ne-nemških narodov lastna država prvo mesto, seseda ni misliti na kako sporazum-Ijenje. Mesto da govore neprestano o ve-leizdaji — prav kot bi cel narod zamogel učiniti veleizdajo — naj bi mislili Nemci na to, kako si bodo sami priborili lastno državo v okviru narodnostne države. — Tudi na Slovenskem so pisali, da je Jugoslovanski klub zagazil v močvirje politične brezpomembnosti. Tu je odgovor na taka očitanja. Oporlunizem ni vedno višek politične modrosti.
Naš državni dolg. V Avstriji pride ra posameznika 2475 K državnega dolga, pred vojno pa samo 445 K. To je povedal sekcijski načelnik dr. Grimm pri enketi o melijoracijah. Pred vojno smo imeli 13 miljard državnega dolga, sedaj pa 72 milja rd.
čno ministrstvo ustanovilo vojno-kreditni zavod s sedežem v Celovcu. Temeljno glavnico zavoda tvori vloga drž. uprave v znesku 30 milijonov kron in vloge akcijskih bank in zavarovalnic, ki delujejo v ožjem južnem vojnem ozemlju. Upravni svet sestoji iz 15 članov, katere imenuje finančni minister za tri leta. V prvem upravnem svetu so 3 Slovenci, 2 Hrvata, 10 Nemcev in Italijanov.
-f- Upor srbskih vojakov na solunski fronti. Ženevski list »Feuille« je prinesel poročilo od srbske strani o vojaškem uporu na solunski fronti. Začetkom decembra sta se uprla dva pešpolka, ki sta napadla angleške čete in je bilo zaradi tega aretiranih mn~go čis*nikov in vojakov. Kljub najstrožji 7.'*ri na Krfu in v Solunu se ie pričel vsled tega, ker obsojenih po prekem solastnikov, upor, ki se je v Rusiji še bolj razširil. Kakšno je razpoloženje med četami, se vidi najbolj iz tega, da od februarja 1916 ni obiskal čet noben minister niti poslanec. V začetku novembra 1917 je poskušal Pašič pomiriti čete. Srbska vlada je sporočila, da bodo dobivali vojaki mesečno po 10 frankov, njihove rodbine pa 100 frankov, na kar so vojaki odgovorili: »Mi nismo plačani, podkupovanje ne prinaša zmage, vi si želite sposoditi milijone, da nam daste tisoče.« Vznemirjenje raste, ker se ni izpolnilo pričakovanje, da bodo zavezniki naoravili konec razkošnemu življenju na Krfu. Neki višji srbski častnik, ki je bil po zadušenem uooru aretiran, je rekel svojim vojakom: »Vi veste, da so ram bila zaorta vsa pota, da obvestimo Wilsona in Clcmenceaua o našem obupu. Oprostite nam, ostanite vedno ljudje, ki sc boste borili za svojo domovino!«
-j- Dr. Vukotič in deklaracija. Pooblaščeni smo izjaviti, da je inlamna laž, kar je trdila »Re.mica«, da se je posl. dr. Vukotič nekoč izjavil, da je jugoslovanska deklaracija največja nesreča za Dalmacijo, — Oj »Resnica« kako imaš kratke noge!
Splošni bojkot nemških izdelkov organizira ncwyorška trgoska zbornica za dobo po vojni, če bo Nemčija obdržala sedanji vladni sistem.
Odmev? Czerninovega govora.
Dt?naj, 26. jan. »Matin«, »Journal des Debats« in drugi pariški listi pišejo z ozirom na Czerninova namigavanja, da bi se med Dunajem in Washingtonom začeli pogovori za splošni mir, da ni nobene nade na to. To pa že zato, ker je vse, kar je bilo v Czerninovem govoru spravljivega, izpodbil v svojem govoru Hertling. Vojska se mora nadaljevati.
Berlin, 25. jan. Liberalni »Borsencou-rier« piše, da je vplival Czerninov govor osvobodilno, kar se o Hertlingovem ne more trditi. Czernin je mogel govoriti jasnejše, enostavnejše, ker je položaj držav, ki jih zastopa, enostavnejši in jasnejši nego nemške države.
Lugano, 26. jan. Italijansko časopisje se trudi iz govorov grofa Czernina in nemškega državnega kanclerja prebivalstvu dokazati, da je treba vstrajati dalje in vojsko nadaljevati.
naša srca iz tisočerih ran, na bojiščih nam padajo očetje, bratje, možje, sinovi in naši zaročenci, doma trpimo bedo in trpljenje. Ali kri in solza ne smeta biti zastonj preliti. Svoje gorje darujemo v prid naši mili domovini. Solze sestra, mater in nevest naj glasno zahtevajo skupno s krvjo, ki jo prelivajo očetje in bratje naši, naši možje, sinovi in zaročenci, ujedinjenje našega jugoslovanskega naroda. Prost mora bili, prost moj rod, na svoji zemlji svoj gospod! 2. Izjavljajo, da v polnem obsegu odobravajo neustrašeno delovanje naših poslancev, zbranih v Jugoslovanskem klubu. 3. Iz dna srca pozdravljajo odločen in krepak nastop našega nam tako priljubljenega kneza in škofa v prid naši narodni stvari za ze-dinjenje jugoslovanskega naroda. 4. Me slovenska dekleta in žene pozdravljamo iz dna srca delo našega papeža Benedikta XV. in našega cesarja KarlaL, da bi se skoro vrnil med narode tako zaželjen mir. Resničen mir prinese našemu narodu le zjedinjena Jugoslavija v okviru habsburške monarhije, kakor jo zahteva majniška deklaracija. — 931 podpisov.
Slovenske žene in dekleta v občini Rn-folče se z navdušenjem pridružujemo majniški deklaraciji in izjrekamo zaupanje našim poslancem v Jugoslovanskem klubu, ter jim kličemo: neustrašeno naprej za našo lepšo bodočnost, Najodločneje pa obsojamo vse one poslance ki v teh težkih časih razdore in prepir sejejo med nami. — Sledi 115 podpisov.
Popravek. Objavili smo, da je 233 žena in deklet v Bačni podpisalo deklaracijo. Ime se pravilno glasi Bočna.
■PK
klub in
Žene in dekleta občine Trebeljevo, okraj Litija, se pridružujejo jugoslovanski deklaraciji. (Sledi 14S podpisov.)
Žene in dekleta iz Kamne goricc so se izjavile za deklaracijo. (224 podpisov).
Žene in mladenke, možje in mladeniči, kolikpr nas je še doma ostalo, iz župnije Cel pri Vipavi, se pridružujemo enoglasno Jugoslovanski deklaraciji," želeč poslancem Jugoslovanskega kluba najboljšega uspeha, ter obsojajoč vsakega razdiralca Jugoslovanske edinosti. Sledi 177 moških ter 304 ženskih in dekliških podpisov.
Podpisane žene in dekleta iz vasi Le-penjce pri Bohinjski Bistrici navdušeno pozdravljamo majniško deklaracijo Jugoslovanskega kluba ter zahtevamo pod habsburško dinastijo ujedinjenje našega slovensko-lirvat-sko-srbskega naroda. (21 podpisov.)
Ženstvo občino Dobrova pozdravlja toplo deklaracijo 30. majnika 1917, po kateri upa, da doseže jugoslovansko samostojnost pod našo slavno habsburšo dinastijo. Z vsem srcem se zahvaljuje Njegovi svetosti, sv. Očetu Benediktu XV. in presvetlemu cesarju Karlu za njuno očetovsko delovanje za mir med narodi. Tej izjavi sledi 230 podpisov.
Z vseh strani le oglašajo občine za majniško deklaracijo, nikakor ne smemo tega zamuditi žene in dekleta občine Hotederšica. Krepko in z največjim navdušenjem se pridružujemo državnopravni deklaraciji Jugoslovanskega kluba. Zahtevamo odločno v svojem imenu n v imenu naših očetov in mož, sinov in bratov lastno jugoslovansko državo, pod habsburškim žezlom. Prost mora biti naš narod, na svojih tleh, svoj gospod! To je vzklik s krvjo napojene zemlje naših državi zvestih sinov. — Sledi 309 podpisov.
Žene in dekleta župnije Vrabče se z navdušenjem pridružujemo izjavi slovenskega žen-stva za majniško deklaracijo Jugoslovanskega kluba. — Slede 203 podpisi.
Podpisana dekleta in žene župnije Bloke slovesno izjavljajo: 1. da so z; dušo in srcem za majniško deklaracijo Jugoslovanskega kluba ter zahtevajo v habsburški monarhiji zedinjenje našega slovensko-hrvatskega-srb-skega naroda. V, strašni vojni nam krvavijo
—	Odlikovani učitelji. Nadučitelj pri Sv. Bolfenku na Kogu Franc Cajnko je odlikovan s častno svetinjo za 40letno službovanje. — Učiteljski kandidat Karel Zupančič, sedaj kot poročnik v vojaški službi, je bil odlikovan z zlato brabrostno svetinjo in s Signum laudis. — I. Kranjc, učitelj pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju, jc imenovan za vojaškega akcesista.
—	Obiteljski večer dunajskih Slovencev se vrši v soboto, dne 2. svečana v restavraciji »Kaiserhof«, Felderstrassc.
—	Občni zbor podružnice Rdečega križa v Ilirski Bistrici se vrši v hotelu »Ilirija« dne 3. svečana 1918 z običajnim dnevnim redom. Začetek ob 4. uri popoldne; v slučaju nesklepčnosti se vrši zborovanje pol ure pozneje brez ozira na število na-
I vročih članov. — Odbor.
—	Duhovniška vest. Anion Žnidaršič, žup. upr. je bil 23, t. m. kanonično umeščen na župnijo Drago.
—	Poročil se je g. Janko Ramovš iz Borovnice z gosp. Maro Gcorgijevič iz Mitrovice Sremske. Naše najprisrčneje čestitke.
—	Cene pri nas in drugod. Na potovanju stopim iz vlaka in grem v restavracijo, da si »privežem« dušo. Že kompletno obstoječa večerja je obstojala iz 2 kosov telečje pečenke, riž na masti, košček torte, 1 jabolko in kruh ter četrt litra vina. Račun; 4 K 80 vin. In to v restavraciji tirolske postaje. Interesantno jc, koliko bi to stalo recimo v navadni gostilni v Ljubljani. Brez dvoma od 8 do 10 K. Zakaj jc pri nas taka draginja? Istotako je v drugem pogledu, na primer z obleko; obleka, ki je stala pred vojsko kvečjem 40 do 50 K. stane danes 400 do 500 K. Oblast, kje imaš oči?
—	Iz Mokronoga nam poroča apro-vizacijski odbor, da sta v »Slovencu« omenjena gospoda kupovala prešiče za apro-vizacijo, ne zase, ker mesečni kontingent za januar šc ni bil pokrit.
Splošna uravnava porabljanja žita in mlinskih izdelkov. Deželna vlada razglaša: O porabljanju kruha in moke se izdajajo tedenske in potne izkaznice. — Izdajajo se uradno in veljajo za eno osebo. Tedenske izkaznice se izdajajo vsakokrat za dva tedna in veljajo za oba koledarska tedna, ki sta na njej označena. Tedenske izkaznice se glase na 2520 g kruha in 500 g moke. Mesto moke se. smejo oddajati proti tedenskim izkaznicam ludi drugi mlinski izdelki v isti količini.. Potna izkaznica sc glasi na koledarski dan in na 240 g kruha
1 - — 4 O C\ I I. m V* ** « M /1 II rt m ftfr« McrtKn I: <
p Izvršilna naredba k novemu begunskemu zakonu. »Osrednji odbor za vrnitev beguncev in obnovo Primorja«, Dunaj, I„ Bank-gasse 2, poroča: Dne 22. t. m. je b.šla nemška izdaja X. državnega zakonika, ki je pod številko 19 objavil naredbo notranjega ministrstva z 16. t. m., s katero so objavljene izvršilne določbe begunskega zakona z dne 31. decembra 1917, d^ zak. št.. 15. Ta izvršilna naredba določa za prvo inštanco, ki odmerja begunsko podporo, tako: Na Dunaju »Zentral-stelle der Fursorge der Kriegsflflchtlinge in Wien«, II. okraj, Zirkusgasse 5. — Za begunce v okrožja policijskega ravnateljstva v Pragi »Zentralstelle der Fltichtlinfjsfiirsorge in Prag«. — V Brnu tamošnje policijsko ravnateljstvo. — V Ljubljani in okrajnem glavarstvu okolice: okrajno glavarstvo v Ljubljani, oddelek za begunce. V taboriščih z ločeno upravo: vodstvo taboriščne uprave. — V vseh ostalih krajih okrajna glavarstva. Točka 3. izreka načelo, da begunci prosijo za podporo vedno v tistem kraju, kjer so stanovali, stanujejo ali bodo stanovali v tistem času, za katere prosijo podporo. Če so kdo preseli v kak drug politiški okraj, mora prositi za nadaljevanje begunske podpore tisto okrajno glavarstvo, v katerem se nahaja novo bivališče. Prošnjo pa morajo vložiti pri prejšnjem glavarstv, v katerem se nahaja dotedanje bivališče. Podporo do 21. julija 1917 nazaj more dovoliti ic listo glavarstvo ali tista oblast, ki smo jo navedli s nočetka, kjer je begunec živci v označeni dobi. Važna in nova je 4. .točka, ki določa, da morajo begunci prositi za naknadno podporo na podlagi § 9 begunskega zakona (do 500 dni po 1 krono za vsako osebo, ako so bili begunci evakuirani in so bcgunci živeli ves tisti čas v krajih, v katerih begunska podpora takrat šc ni bila dovoljena) pri okrajnem glavarstvu svojega domačega bivališča. Goriški begunci, naj žive kjerkoli, morejo torej presiti za to naknadno podporo edino le pri glavarstvih v Tolminu, v Gorici, Sežani, Gradišču in v Tržiču. Tudi prošnjo je treba izročiti po okrajnem glavarstvu ali listi oblastrriji sedanjega bivališča, ki smo jo v začetku omenjali. Izvršilna naredba pravi, da se naznanijo take zahteve s formularjem, in sicer v obliki zapisnika, česar pa nismo našli v rečeni številki zakona. Zelo važr.a jc. tudi določba 5. točke, ki določa, da je za begunce na Ogrskem, Hrvatskem in v Bosni, l:i doslej še ne prejemajo podpore, pooblaščena za odmero begunskih podpor: Fiirsorgestelio _ »ur ostcrreichische Kriegs-fluchtlingc fur Ungarn uncl Bosnicn«, ki je oddelek prej omenjene Zeutralstelle na Dunaju, II. okraj, Zirkusgasse 5. — Na to določbo opozarjamo mnoge naše begunce v drugi državni polovici, ki so sc doslej obračali na nas. Prosimo pa. naj vsakdo prosi sam. Le tistim begunecm, t-i si nikakor sami nc morejo pomagati in rirnajo v bližini nikogar, ki bi jim šel na roko, smo pripravljeni izposlovati podporo, ako nam kratko in jasno podajo potrebne podatke: imena in starost, rojstni kraj, običajno bivališče pred begom, sedanje bivališče s točno označbo zadnje pošte in okraja. Dalje točno navedbo dneva, ko so zapustili domačijo, kje so doslej prebivali, koliko časa v posamičnih krajih, od kdaj so slalno v dosedanjem bivališču. Točka 6. določa za pritožbe kot drugo inštanco na Dunaju notranjo ministrstvo, povsod drugod deželno vlado. Točka 7. določa, da morejo prosili za begunsko podporo posamičniki vsak saia zase ali njih pravni zastopniki, pa Judi očetje ali sploh glave
redbin za &
V zadnjem slučaju morajo .....
bori in tudi bcgunci sami. Točka 8. določa, da morajo begunske skrbstvene oblasti izročati takim beguncem, ki hočejo v smislu v §
osebne izkaznice, ki ,ii posclske knjižice
ni zastopnik), pa mdi očetje ah splon uiave redbin za celo rodbino skupaj, kakor tudi begunski odbori, torej tudi r?3 osrednji cabor. V zadnjem slučaju morajo dobiti odločno od-
5." noiskatj kako dele: delavske
ali na 180 g kruha in 40 g moke. Osebe, ki se popolnoma prehranjujejo v človekoljubnih in dobrodelnih zavodih, učiteljiščih in odgojevališčih, v prisilnih delavnicah, jetnišnicah, zavetiščih itd., nc dobe izkaznic. Te zavode določiti pristoji političnim okrajnim oblastvom (mestnemu magistratu). Ti zavodi smejo dobivati kruh in moko v okviru po § 2. ukaza urada za prehranjevanje ljudi z dne 16. januarja 1918. 1., drž. zak. št. 16, dovoljene porab-ne množine brez izkaznice proti lastnemu, z zavodovim pečatom opravljenemu potrdilu; v teh potrdilih mora biti navedeno število v zavodu oskrbovanih oseb in teža dobavljene količine kruha in moke, ter morajo ž njimi, peki in trgovci z moko za nadomestilo za odrezke izkaznic ravno tako postopati kakor s temi. Dajati težko bolnim osebam ugodnosti pri prejemanju mlinskih izdelkov je pridržano deželni vladi. Z zdravniškimi spričevali opremljene prošnje je neposrednja, vložiti pri deželni vladi. — Iz zdravniškega spričevala mora biti razvidna vrsta in stopnja bolezni. Ta ukaz dobi moč z dnem 3. februarja 191B
nadomeščajo itd- —
Prejeli srno tudi 2c zelo obsežno ministrsko naredbo o vračanju .beguncev. Ta naredba mora biti razglašena tudi no .časopisih. Zalo naj povemo danes le toliko: V skupino A kamor se begunci morajo vrniti, spadajo kra-ii: ves ajdovski okraj, v goriškem pa Dorn-berg, Gorenja Trcbttša in Prvačino, v komen-skem okraju Brje, Gabrovica, Štanjel, Št. Pola j, Slivno, in Veliki Do!, v sežanskem okraju vse občine razun Zgonika, ki je uvrščen v kategorijo B, dalje ves cerkljanski okraj, v tolminskem okraju občine Grahovo in Ponikve, končno ves kobariški okraj izvzemši občino Drežnica. Vsem tem beguncem bo begunska podpora ustavljena najdalje 1. aprila t. 1. V tem pogledu je določenih več izjem, ki bodo objavljene v časopisih. — V skupino B, kamor je vrnitev pogojno dovoljena, so uvrščene naslednje občine: v kanalskem okraju vse občine, v goriškem Bilje, Čepovan, Osek, Oze-Ijan, Renče, Šempas, Trnovo, Vogersko, Ver-f.ojb.1, Št. Fcrjan ic Kojsko, v krminskem okraju Kopriva, Muša iti St. Lorenzo, v Gradiščan-skero Fara, Gradišče - Bruma, razun mesta in Zagraj, v komenskem okraju B>'cstovica, Komen. Gorjansko, Kobjcglava, Mavhinje, Na-brežina, Pliskcvica, škrbina, Temnica in Voj-gčica, v kobariškem okraiu Drežnica, v tolminskem Sv. Lucija, Tolmin in Volče. Vsi ostali kraji so v skupini C, kamor je vrnitev fic zabraniena. Dovoljena pa je v 12 slučajih, l«i bodo objavljeni v časopisih. Vojaško potno dovoljenje ne bo več potrebno. Vsi bcgunci imajo pravico do proste vožnje tudi za svoje blago.
p Za obnovitev Bovca. Prejeli smo: Kakor drugi sem se bil tudi jaz napotil pogledat v Bovec. Veselega nisem videl. Vse opustošeno in uničeno, hiše vse poškodovane. Vendar je do 70 hiš takih, da bi se dale prirediti za stanovanja, ako bi sc poškodbe na strehah za silo pokrile z deskami in napravila vrata in okna. Vse to bi se dalo dobiti iz italijanskih barak, ki jih je po Dobreh in Nakleh vse polno; to so bili preje Italijani pobrali iz naših hiš. Namesto, da bi se za družine napravile barake, naj se raje popravijo hiše, To pa čimpreje, ker bo drugače zima in moča šc ostalo uničila. S hrepenenjem čakamo trenutka, da bi se mogli vrniti v našo domačijo, toda kje naj si preskrbimo hrano in vse druge potrebščine, kje naj dobimo orodje in živino za obdelovanje polja, in kje semena? Tu nimamo drugega, nego kar nam da aprovizacija, čarati ne znamo. Naj sc zgane vlada
in preskrbi potrebno, da se bomo mogli vrniti domov in začeti z delom za obnovitev naših krajev. Naši možje in fantje, ki so pri vojakih, morajo dobiti dopust, da nam pridejo pomagat.
p Mestni župnik gospod Josip Jug, kateri je vstrajal v Gorici od izbruha vojne do 25. oktobra 1917, ko je bil od Italijanov pri umikanju iz Gorice šiloma odpeljan, se nahaja najbrže v Via Reggio ali v rirenze — Toscana — Italia.
p Objava. Z dnem 1. februarja t. 1. se zopet odprejo poštni uradi Brazzano, Komen in Mariano in sicer za sedaj samo za pisemsko pošto vštevši službeno in zasebno rekomrndacijo in za denarni (poštno-nakaznični in poštnohranilnični) promet. Z istim dnem se razširi pri poštnih uradih Krmin, Gorica 1, Tržič, Ronke, Zagraj in Sv. Lucija ob Soči službeni delokrog na promet z vrednostmi pismi in z zavitki in pri poštnem uradu Prvačina na promet z zavitki. Pri zavitkih se omeji najvišja teža na 10 kg in označba vrednosti na 100 kron.
p Plin je v Trstu mestna plinarna v nedeljo, dne 27. januarja, zopet zaprla radi pomanjkanja premoga.
p 293.000 K v leseni blagajni. V stranskem poslopju stare vojašnice v Rocolu v Trstu je nameščena pisarna rezervne bolnišnice. Tu je imela bolniščna fiprava spravljen denar — v leseni blagajni/ Ob blagajni sta opravljala stražo dva vo"jaka, ki 'sta se menjavala v službi. Te dni je> bil eden teh vojakov prestavljen drugam, eden jc pa dobil dopust; na blagajno ni nihče mislil in tako je ostala brez straže. 23. t, m. dopoldne so jo našli odprto in (prazno: tat je odnesel 293.000 K erarične-iga denarja v bankovcih po 1000 K. Zaprli so nekaj osumljenih vojakov.
p Marija C.ej roj .Pertot, sedaj stantv-jča v Gorici, via della Croce 6, prej na Ra-utu, poizveduje po svojem možu Francu ^ej, ki je bil pred devetimi meseci v Le-bringu pri Arbeiter Sammel Kadru I„ baraka 11. Kdor bi kaj vedel o njem, naj sporoči na zgoraj navedeni naslov.
p 171etni roparski morilec. Anton Petrovič, 17letni infanterist v Trstu, ki je pod pretvezo, da ji bo prodal vrečo bele moke, zvabil slaščičarko Bassa v vojašnico, jo ondi zadavil in oropal, je vojaško sodišče obsodilo na 18 let težke, poostrene ječe. Petrovič je popolna sirota; mati ie umrla žalosti, ker je moral sin tako mlad k voja-
Ikom. Fant je bil menda zgodaj izkvarjen. Vse kaže, da je moral Petrovič pri zločinu imeti pomagača, ki ga pa noče izdati. ; p Dornberžani povprašujejo svoje županstvo, ali je kaj storilo, da bi se mogli ivrniti domov obdelovat svojo zemljo.
p Umrl je v Lipnici na Štajerskem g. I Andrej Čermelj, trgovec in posestnik v Go-
Irici na Komu.
p Nujno prosim, da mi naznani naslov, kdor kaj ve o mojem očetu, ki je 72 let star, rojen pri Testeni št. 132, občina Kal-Levpa, in je ob 11. soški ofenzivi zapustil svoj damači kraj. Sporočila na naslov: Valentin Lepušček, k. k. Res. Spital, Bar. 6a, Bruck a. d. Leita.
p Hranilnico in posojilnico v Devinu [prosi nekdo, ki ima ž njo opravek, naj bi Ina tem mestu naznanila, kje se sedaj na-jhaja in posluje.
EMU o preskrbi z mašijo.
V članku z dne 21. t. m. obžaluje »Kranjsko deželno mesto za vnovženje živine«, da so se razveljavile rekvizicijske naredbe za prašiče, in za-trjuje, da bi se prebivalstvo Kranjske preskrbelo s slanino p<i maksimalni ceni 8 K 40 vin. kg, ako bi ostala rekvizicija v veljavi. Članek je sicer naperjen v prvi vrsti proti vladi, toda sposoben tudi povzročiti slano mnenje o prašičerejcih, ki baje »na Dolenjskem so zaklali 5 do 6 prašičev, dočim so jih včasih kf^li le po dva in prodajajo slanino pod roko 30 do 40 K kg.« Sam sem eden izmed največjih prašičerej cev na Dolenjskem in si torej smem dovoliti v protiodgovor tudi pojasnilo. Mislim, da jo trditev o velikem številu zaklanih prašičev pretirana, ako ne naravnost ^neresnična. Pri meni je ravno narobe: Jaz sem v prejšnjih letih redno klal 4 do 5 prašičev na leto v povprečni teži 250 kg, dočim leV>s dozdaj le enega 95 kg težkega. Menim, da tu<Jj v celi tukajšnji razsežni župniji ni najti nobene hiše, ki bi bila dozdaj zaklala več kot dva praši&a. Narav lost nemogoče je danes kmetu, prodati Dež. mestu prašiča za tako ceno, da bi oddajalo slanino » 8 K 40 vin. Ker hoče Kranjsko dež. mesto imeti tudi svoj dobiček — bi dobil prašičerejec k večjosnu do 6 K za kg masti — dejansko so do konca plačevali okroglo 5 K. Pred tremi dnevi sem kupil blago za obleko, ki je stalo 588 K. Ako bo stala še potrebna priprava in delo le 112 K, bo stala gotova obleka 70Q K. Računajoč kg masti oo 6 K hi bilo za eno obleko treba okroglo 117 kg masti. Dobro rejen prašič dd približno tretjino masti svoje žive vage. Za 117 kg masti bi bilo treba torej najmanj devet prašičev, ki bi tehtalo skupno 351 kg, torej vsak okrog 175 kg. Že prvi pogled kaže potemtakem, da bi takšna rekvizicija bila za kmeta ravno tako krivična, kakor je za njega krivična dozdaj ve-ljavna rekvizicija goveje živine po cani, ki jo plačuje Deželno mesto; povrh tega je vzveja takšnih dveh prašičev le v prav malo hišah mogoča. Lani je bila grozna suša, na mnogih krajih na Dolenjskem tudi toča in povrh je še moral dati kmet koruzo po slepi ceni iz hiše, tako da je ne preostaja za družino, kaj šele za prašiče. Brez koruze pa nc bo nihče zredil špehariev, ki bi tehtali 175 kg. Najjasnejši dokaz, kako neprimerna je MU svinjska kupčija, je dejstvo, da se za to po razveljav. ljenju prisilne rekvizicija že nihče nc zmeni.
ljubljanske novice.
lj Društvo zasebnih uradnikov in uradnic na slovenskem ozemlju s sedežem v Ljubljani vabi na svoj I. redni občni zbor, ki se vrši v soboto dne 16. februarja 1918 ob 7. uri zvečer v salonu restavracije »Glavnega kolodvora« v Ljubljani s sledečim vsporedom: 1. Poročilo predsednika.
2.	Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Volitev preglednikov. 5. Volitev odbora in preglednikov. 6. Raznoterosti. — Odbor.
lj Uboj v kavarni »Ilirija«. V soboto zvečer so pili v tukajšnji kavarni »Ilirija« češki in bosenski vojaki.. Čehi so bili veseli in so prepevali, Bošnjakom pa petje ni bilo pogodu in so hoteli češkim tovarišem petje zabraniti. Vsled tega je nastal hud prepir, v katerem so Bošnjaki Čehom očitali nelojalnost. Na ta način razburjenim Čehom so se postavili Bošnjaki z golim orožjem po robu. Kavarnar Mikec sam vojak, ki je šele pred kratkim prišel na kratek dopust, je začel miriti, a eden Bošnjakov ga je podrl na tla. V tem trenutku je prišel pozvani redar, kateremu se je po velikem trudu posrečilo razbur-, jene duhove pomiriti.. Ni še redar odšel, že je prepir znova butil in eden Bošnjakov je med drugim na surov način razžalil tudi kavarnarico, tako da je sedaj tudi njen mož posegel v nastali pretep. Kruto razžaljena žena tudi ni ostala prekrižanih rok ter je s stolom udrihala v živi klopčič. To je enega Bošnjakov tako raztogotilo, da je potegnil bajonet in s tako silo zabodel ka-varnarja, ki se je potegnil za svojo ženo, v hrbet, da mu je prebodel srce. Mikec se je zgrudil in bil takoj mrtev. Sedaj so se pretepači hipoma razbežali. Priče so hitele za njimi in naredniku Puklu se je posrečilo, da je na glavnem kolodvoru dotekel in prijel morilca. Le-ta jc izpovedal, da se piše Milan Todorovič, Da je to res pravi ■storilec, priča okolnost, da je bil njegov bajonet okrvavljen. Njegovih ožjih tovarišev doslej še niso izsledili.
lj Šolske vesti. Glasbeni učitelj na učiteljišču Anton Dekleva je pomaknjen v 8. či-novnš razred; vadniški učitelj Anton Lenarčič pa v 9. činovni razred. •— Za suplentinjo mesto obolelega učitelja Franca Gale na prvi mestni deški ljudski šoli je imenovana Karla Šinkovec, — Na drugi mestni deški ljudski šoli ie imsnovan za začasnega učitelja Janko Lenarčič; aa začasno učiteljico pa Ljudmila Slanovec.
lj Licitacija konj. Pri razpečevalnici konj v Ljubljani, Nušakova vojašnica, se bo vršila 1. ip 16. februarja 1918, vsakikrat ob 9. uri dopoldne, licitacija voznih konj in žrebet. K licitaciji bodo pripušČeni le taki ponudniki, ki bodo imeli od politične oblasti potrjeno legitimacijo, da so kmetovalci.
lj Nove izkaznice- za kruh. Ker se oblika nove izkaznice za kruh zelo razlikuje od sedanjih izkaznic, se stranke opozarjajo, da pod nobenim pogojem same n e režejo kart, ker bodo peki in prodajalci kruha šele dobili navodila, kako je rezati nove krušne izkaznice.
lj Mleko. Mestna aprovizacija ima sicer zadnji čas več mleka, vendar le toliko, da ga dobe komaj najmlajši otroci po pol litra na dan. Dokler se množina mleka ne zveča, se pri razdelitvi nikakor ne more vpoštevati starejših otrok, niti drugih oseb. Občinstvo se vsled tega opozarja, naj ne hodi zastonj po karte za mleko.
li Marmelada na rumene izkaznice B. — Stranke z runjenimi izkaznicami, zaznamovanimi s črko B, prejmejo marmelado v torek,
29.	t. m., v sredo, dne 30. t. m, in v četrtek, dne 31. t. m. na Poljanski cesti št. 15. Določen je tale red; V torek, dne 29. t. m. dopoldne od 8. do 9. ure št. 1 do 100, od 9. do 10. ure št. 1U1 do 200. od 10. do 11. ure štev. 201 do 300, popoldne od 2. do 3. ure štev. 301 do 400, od 3. do 4. ure št. 401 do 500, od 4. do 5. ure št. 501 do 600. — V sredo, dne
30.	t. m. dopoldne od 8. do 9, ure št. 601 do 700, od 9. do 10. ure št. 701 do 800, od 10. do 11, ure št. 801 do 900, od 2. do 3. ure popoldne št, 901 do 1000, od 3. do 4. ure štev. 1001 do 1100, od 4. do 5. ure št. 1100 do 1200. — V četrtek, 31. t. m. dopoldne od 8. do 9. ure št. 1201 do 1300, od 9. do 10. ure št. 1301 do 1400, od 10. do 11. ure št. 1401 do 1500. popoldne od 2. do 3. ure št. 1501 do 1600, od
3.	do 4. ure št. 1601 do 1700, od 4. do 5. ure št. 1701 do konca. — Vsaka oseba dobi 1 kg marmelade, kilogram stane 2 K.
lj Prodaja petroleja na izkaznice za samce (št. 2) se konča koncem tega meseca. Prodajalci morajo napovedati ostanek petroleja dne 1. februarja ter hkratu predložiti vse karte in prejemnice za petrolej v mestni posvetovalnici.
lj Zgubljeno. Zgubila se je na poti od Sv. Jakoba do I. državne gimnazije srebrna zapestnica z uro. Najditelj naj jo odda v našem uredništvu.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
F. G. v Gradcu. Dogovorite se med seboj, sestavite izjavo in kdo naj pobere podpise. Želje Vam ne moremo izpolniti, ker se morate lastnoročno podpisati.
Kupita se
dve kozi
(breji). Cenj. ponudbe se prosi na naslov: Marija Novinc, Sora 33, p. Medvode, Gorenjsko.	261
Proda se star, dobro ohranjen k
Sprejmejo se takoj
icai
za navadna dela za neko graščino b4izu Ljubljane. Naslov se poizve pri upravi lista pod št. 269 (ako znamka za odgovor).
ERNEST ŠKERL
adjunkt južne železnice
BERTA ŠKERL roj. DRAŠLER
poročena.
Ljubljana	Borovnica
dne 28. januarja 1918.
Naslov pri upravi lista pod štev. 257.
Vdovec brez otrok, samostojen gospodar, posestnik in rokodelec, se želi seznaniti in poročiti z gospodično od 24 let naprej, ali mlado vdovo brez otrok, poštene družine, pridno gospodinjo, izurjeno v kuhinji pri delu, iz Kranjske ali Primorske.
Resne ponudbe do konca februarja po-I štev. 268 na upravo Slovenca.
Tajnost zajamčena.
Semena
Korenje, belo . . « . < kg po 360 K Korenje, rumeno . . , . kg po 420 K
Čebuljno seme.....kg po 96 K
Špinača (seme) . . . . . kg po 30 K Sladorna repa, bela . . 100 kg po 580 K: sveža, kalilna, ponudi trgovina semen Fran Vlasak, Praga II.* Mariengasse 4.	273
Podpisani vljudno prosi dotično odkritosrčno osebo iz Loške doline, naj mi v bodoče ne pošilja več anonimnega pisanja. Prvič naj se nc meša v moje, temveč naj se ozira na svoje zadeve, drugič pa take osebe, ki si ne upa z imenom pred me, sploh ne upoštevam.	265
IVAN AVSEC, Kočavas, sedaj četovodja pri trd. top. polku štev. 4.
v »
Sil li H ili 1111
Cena 155- K.
Poljedelski stroji in orodje!
Teža uri-
Dilzno !5fKff.
Poljedelski siroji in orodje!
Mlin se razpošilja opremljen z zamahnim kolesom in lakiranim vsipalnikom. Cena mlinu je v tovarni 155 K, plačljivo vnaprej brez odbitka; zavijanje in poštnina se računi za lastno ccno separatno. Mlin melje troje vrst izdelka, in sicer: debeli zdrob, fini zdrob in iino moko. Za kvaliteto, da naročnik prejme dober in nepokvarjen mlin, se jamči! Mlin se naroča pri tvrdki
D. STUCIN, Dunaj, XVIII. okraj, Hohnegasse štev. 4.
(Dopisuje se slovensko.)	274
Na najvišje povelje Nj. c. in kr. Apost. Veličanstva.
III. izredna
c. kr. državna loterija ,
za vojnooskrbne namene.
Ta denarna loterija vsebuje 21.146 do-< bitfcov v gotovini v skupnem znesku 625.000 K. Glavni dobitek znaša 200.000 K< Srečkanje se vrši jav"o na Dunaju 21. fe-. bruarja 1918. Srečka stane 4 K.
Srečke se dobe pri oddelku za dobro-, delne loterije na Dunaju, III., Vordere ZollamtsstraBe 5, v loterijskih kolekturah, tobačnih trafikah, davčnih, poštnih, brzo-< javnih in železniških uradih, menjalnicah itd. Igralni načrti za kupce zastonj. Srečke se pošiljajo poštnine prosto.
Od gen. ravnateljstva drž. loterijej [oddelek za dobrodelne loterije). i
i«

SaR*.
Naznanjamo pretužno vest vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša iskrenoljubljena, dobra mama, gospa
v petek, 25. januarja, po kratki bolezni, previdena s sv. zakramenti, mirno v Gospodu zaspala v dobi 68 let.
Pogreb predrage rajnke se vrši v nedeljo popoldne ob 4. uri na domače po* kopališče na Jesenicah.
Jesenice, dne 27. januarja 1918. 277	ŽALUJOČI OSTALI.
V neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znanccm pretužno vest, da je naša nadvse ljubljena hčerka, sestra, svakinja oziroma teta,
gospodična	v
Jelica Cotman
dne 26. januarja ob /i 5. uri popoldne po dolgotrajni zelo mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb se vrši v ponedeljek ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Mestni trg št. 9. Počivaj v miru, draga Jelica! Ljubljana, 26. januarja 1918. 280	ŽALUJOČI OSTALI.
Nikakih strganih nogavic več!

Iz 6 parov strganih nogavic dobite 4 pare celih, lepo popravljenih, proti ceni 1 K 50 vin. za par. Nosijo se lahko tudi v nizkih čevljih. V popravilo se sprejemajo vse strgane nogavice, različne kakovosti. Vljudno se prosi stopal ne odrezati, čeravno so popolnoma strgana.
Sprejemališče v Ljubljani: TRGOVINA PRI »GORENJKI«, POGAČARJEV TRG 3.
Brez posebnega obvestila.
Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naša iskrenoljubljena, dobra mati, oziroma sestra, stara mati in tašča, gospa
Ivana Serjun roj.
posestnica v Idriji
v nedeljo, dne 27. januarja, ob 4. uri zjutraj po kratki, mučni bolezni, previdena s tolažili sv. vere, boguvdano preminula.
Pogreb nepozabne pokojnice se vrši v torek, dne 29. januarja 1918, ob 2. uri popoldne iz hiše žalosti Rimska cesta št. 12 na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maše zadušnice se bodo darovale v več cerkvah.
V Ljubljani, dne 27. januarja 1918.	271
Karolina Vončina roj. Serjun, dr. Alfonz Serjun, c. kr. okrajni zdravnik v Cerknem, Marica Peternel roj. Serjun otroci.
Franc Kos	Lizika Serjun
brat.	sinaha.
Hinko Peternel, deželni računski svetnik
zet
Vsi vnuki in vnukinje.
Mestni pogrebni zavod v Ljubljani.
Sprejme se za takojšnji nastop
Jernej Juvan, Sp. Hrušica, Sostro 15.
Kupim v bližini mesta ali na deželi v prometnem kraju	252
manjše posestvo
pripravno za gostilno ali trgovino. Vzamem tudi v najem. — Ponudbe pod »Posestvo« poštno ležeče, Bohinjska Bistrica.
Deklica
išče mesta kot učenka v kako trgovino;
vajena je tudi nekoliko šivanja. Ponudbe na upravništvo »Slovenca« pod štev. 266.
mr Slaščice
in ogrsko pecivo dobavlja naravnost konzumnim društvom tvrdka 249	OT. WILDT,
Praga, Karolinin dol, Češko.
Prodaja
se po zmernih cenah v večji množini
oglje, wermuth-vino in milo za pranje
v večjih kosih pri tvrdki A. KUŠLAN, LJUBLJANA, Karlovska cesta štev. 15.
,	Kupim vsako količino
sueže repe
Cena po dogovoru.
Jos. Oražem, željama Selo-Moste, Ljubljana.
malo hišo
Z vrtom ali stanovanje z 2 sobama vzame
mirna stranka v najem. Ponudbe pod »A« na upravo »Slovenca«.
Učenec
s primerno šolsko izobrazbo, se takoj sprejme ▼ trgovino mešanega blaga.
Kje, pove upravništvo >Slovenca« pod štev. 331, ako znamka za odgovor.
Sprejme se dober
krojaški pomočnik
vajen velikega finega dela. — Istotam se sprejme proti dobri plači tudi dobra
samita.
Feliks Potočnik, Gradišče št. 7, Ljubljana. SPREJME SE TAKOJ izkušen ::-
vrtnar (samec)
eventuelno tudi invalid) za zelenjavo in sadni vrt. — Plača po dogovru. —
Ponudbe pod »Vrtnar 253« na upravništvo tega lista,	253
10 in tudi več poštenih in marljivih družin
dobi delo
na veleposestva Vitanje, železniška postaja Celje ali Konjice, Štajersko. Vsaka rodbina dobi stanovanje, drva, del zemljišča za krompir in zelenjavo, mesečno 60 litrov mleka, 4 kg mesa, moko po predpisu ter plačo po dogovoru. — Ponudbe v slovenskem, hrvatskem ali češkem jeziku. Istotam se takoj sprejme
m mirni
(špan), ki je izurjen v vseh poljedelskih poslih in se more izkazaU z najboljšimi spričevali.
Ponudbe sprejema oskrbništvo veleposestva p. Vitanje.
Župnijski urad Škocijan pri Mokronogu
razpisuje službo
zvezano s cirhovniško. Plača srednja. —:::— Nastop takoj.
Pridna, peT-rn
OJL^iijLJBi
vajena ? aih cioaačio dil, kakor tudi otrok, se iakoj sprejire. Natančni naslov pove upravništvo »Slovenca« pod štev. 218.
Naprodaj je v Ljubljani
mm mt
in nekaj parcel.
Naslov se poizve v upravništvu »Slovenca« pod štev. 237,
Ženitna ponudba.
Inteligenten, trgovsko naobražen mladenič išče v svrho ženitve znanja z gospodično ali vdovo, ki bi imela lastno posestvo, oziroma trgovino ali gostilno.
Le resne ponudbe s sliko naj se pošljejo na upravo »Slovenca« pod »Tavkač«. 245 -:: Tajnost zagotovljena. ::-
A. VIII. 817/17/10.
PROSTOVOLJNA SODNA DRAŽBA NEPREMIČNIN.
Z dovoljenjem c. kr. okrajnega sodišča v Ljubljani, odd. VIIL, so po prošnji dedičev Marije Oražem, posestnice v Mostah št. 81, na prodaj po javni dražbi sledeče:
1.	nepremičnine, za katere se je ustanovila pri-stavljena izklicna cena, in sicer: zemljišče vlož. št 274 katastralne občine Moste, obsegajoče parcelo št. 32/1, vrt, sedaj njiva, in 32/2, hiša št. 81 v Mostah pri Ljubljani, t. j. hiša z magacinom, drvarnicami in pralnico, skupno za 19.742 K 45 vin.
2.	Premičnine, t. j. razna sobna oprava, obleka, perilo, orodje, v cenilni vrednosti 1397 K 20 vin.
Dražba se bo vršila dne 4. februarja 1918 (v ponedeljek) dopoldne ob 9. uri na licu mesta v Mostah št. 81.
Ponudbe pod izklicno ceno se nc sprejmo.
Na posestvu zavarovanim upnikom ostanejo njihove zastavne pravice brez ozira na prodajno ceno.
Dražbeno izkupilo je plačati na roki g. c. kr. notarja Mate Hafnerja v Ljubljani, Miklošičeva cesta 8t. 6 kot sodnega komisarja. Dražbcne pogoje je mogoče vpogledati pri navedenem gospodu sodnem komisarju med uradnimi urami.
Pred dražbo je položiti vadij 2000 K.
V hiši št. 81 v Mostah, ki je še štiri leta davka prosta, se je do sedaj izvrševal gostilničarski obrt in trgovina 7. mešanim blagom.
C. kr. okrajno sodišče v Ljubljani, oddelek VIII., dne 18. januarja 1918.
preprodajalca
priporočam po znano nizkih canah svojo zalogo
zvezd vseh vrst port
poitepejev
med. obvez
redov
sabelj
bajonetov
mečev
kapel
pasov
čepic
rokavic
ovojnih gamnS usnjenih gamaš vojaškega sukna egal. sukna gumuov vseh vrst
ln prittklin zgotovlj. uniform dežnih plaščev kožuhasUh vreč kožuhov vseh vrst
čepic znakov rož za čep'ce ovratnikov vseh toaletnih in galan>etl]8kih predmetov glavnikov krtač mila
zobne paste
brilantlne pudra
Instrumentov za
nohte parfumov ogledal
brivskih aparatov potnih
necessalrejev ročnih kovčekov velikih in malih
3133
SpioSnl zaood za nniformlranle
RUDOLF BODENIMILLER
Ljubljana, Stari trg 8.
Kdor namerava prodati še kaj
3263
naj ga takoj ponudi tvrdki
J. POGAČNIK LJUBLJANA, Marije Terezije cesta 13.
Išče se
učitelj za violino
za dečka. — Naslov se poizve pri upravi lista pod št. 256.
NA PRODAJ dve veliki, oziroma več malih mestnih
stavbnih parcel
Lepa lega blizu glavnega kolodvora v Ljubljani — Pojasnila daje dr. ANTON ŠVIGELJ, odvetnik v Ljubljani, Dalmatinova ulica 11.	244
Za obilne dokaze odkritega sočutja povodom smrti naše preljube, nepozabne tašče, mame, sestre, tete, svakinje, stare mame, gospe
posestnice
izrekamo tem potom vsem našo najprisrčnejšo zahvalo.
Osobito pa se zahvaljujemo preč. duhovščini, gasilnemu in reševalnemu društvu, bratovščini sv. Jožefa, prijateljem, prijateljicam in sploh vsem, kateri so nepozabno na njeni poslednji poti spremili.
Kranj, dne 24. prosinca 1918.	ŽALUJOČI OSTALI.
Tužnim in potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš preljubljeni soprog, oče, bral, tast, stari oče in stric, gospod
Josip Hrovatin
nadučitejj v pok. in hišni posestnik
dne 26. januarja ob 9. uri zjutraj, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v 74. letu po kratki bolezni mirno v Gospodu zaspal; ni mu bila dana zaželjena vrnitev v ljubljeno Gorico.
Pogreb predragega pokojnika bo v ponedeljek, 28. januarja 1918, ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti, Glavni trg 115, na tukajšnje pokopališče. Preljubega pokojnika priporočamo v blag spomin in molitev. Kranj, dne 26. januarja 1918.	258
ŽALUJOČI OSTALI.
Venci se na izrecno žeJjo blagega pokojnika hvaležno odklanjajo.
Najglobje žalosti potrti naznanjamo vsem prijateljem in znancem pretre-sujočo vest, da je naš iskrenoljubljenl soprog, oziroma sin, brat, svak in stric, gospod
Ivan Mikec
hotelir in kavarnar
v soboto, dne 26. januarja t. 1., ob 11. uri ponoči, zadet od zločinske roke, nenadoma preminul.
Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši v torek, dne 29. januarja 1918, ob uri popoldne iz mrtvašnice v deželni bolnišnici na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maše zadušnice se bodo darovale v več cerkvah.
V Ljubljani, dne 27. januarja 1918.	278
Helena Mikec roj. Matek	Anton in Marija Mikec
soproga.	stariši.
Franc, Josip, Nežika, Frančiška, Mihael, Alojzij in Marija
bratje in sestre. Vsi ostali sorodniki.
Mestni pogrebni zavod ▼ Ljubljani.
Št. 64-Pr.
Razpis.
Podpisani deželni odbor razpisuje sledeče službe okrožnih zdravnikov na Kranjskem:
1.	V Far i v kočevskem okraju s sedežem na P e t r i n j i z letno plačo 1600 kron, aktivitetno doklado 200 K in s pravico do dveh petletnic po 100 K. Poleg tega dobiva zdravnik za uradna pota v Osil-nico in Banjaloko 3000 K na leto;
2.	na Grosupljem v ljubljanskem okraju z letno plačo 1600 K, aktivitetno doklado 200 K in s pravico do 2 petletnic po 100 K;
3.	vLogatcus sedežem v Plani-n i z letno plačo 1400 K, aktivitetno doklado 200 K in s pravico do 2 petletnic po 100 K. Poleg tega dobiva zdravnik od občine Planina še posebno doklado letnih
500 K;
4.	v L o ž u z letno plačo 1600 K* aktivitetno doklado 200 K in s pravico do 2 petletnic po 100 K;
5.	na R a k i v krškem okraju z letno plačo 1400 K, aktivitetno doklado 200 K in s pravico do 2 petletnic po 100 K. Poleg tega uživa zdravnik za brezplačno zdrav-
ljenje ubožcev v občini Raka. prosto stanovanje z vrtom in vinogradom;
6.	v Senožečah z Iotno plačo 1600 kron, aktivitetno doklado 200 K in s pravico do 2 petletnic po 100, K;
7.	v Trebnjem z letno plačo 1400 kron, aktivitetno doklado 200 K in s pravico do 2 petletnic po 100 K;
8.	v Žužemberku z letno plačo 1400 K, aktivitetno doklado 200 K in s pravico do 2 petletnic po 100 K. Poleg tega dobiva zdravnik "za zdravniške uradne dneve v Ambrusu, Ajdovcu in na Smuki 800 K letne odškodnine in 400 K stanarine od zdrav&tveno-okrožnega zastopa.
Prosilci za te službe naj pošljejo svoje prošnje podpisanemu deželnemu odboru
do 22. februarja 1918
in jim prilože dokazila o starosti, upravičenju do izvrševanja zdravniške prakse, avstrijskem državljanstvu, fizični sposobnosti, nravnosti, dosedanjem službovanju ter o znanju slovenskega in nemškega jezika.
Od deželnega odbora kranjskega.
V L j u b 1 j a n i, dne 22. januarja 1918.