dab Л ». хМјелје OLASItO DBUVCEV letnik 28 TOVARNE Glavni cilji: produktivnost, kakovost, likvidnost Franci Mlinar, vodja finan-o računovodskega sektor- Ob tem, ko ocenjujemo po-ovno uspešnost in načrtu-° delati vnaprej, ja najprej poudariti zna-> ki so oblikovale na- delo v preteklem letu. tn ino^ letnim načrtom za levi . ko so bili vidni toko-gospodarstvu (hi-inflacije), smo zato nekatere cilje, hr. ♦ bo težko in da raf 1 l^še delo intenzivi-zmanjšati za-ki je posledica dela 'Mnogih področjih. _ smo se v načrtih i,„.° navzeli za izvajanje ne- ^rih ključnih usmeritev: In i ^^^oljšati obrat kapita- zmanjšati zaloge ^ . doseči večjo uskladitev proizvodnjo in prodajo povečati produktivnost iskati programe v mrt-У v.®®2onah in sploh delati „1 4° selekcijo programov, donosnost in doseči tiklov prodajo teh ar- znižanje investicij le "a nujne potrebe — poleg tega smo se dogovorili za racionalizacije na vseh področjih — načrtovali smo tudi postopno rast osebnih dohodkov, tako da bi 20 % zaostanek za republiškim povprečjem ob koncu leta 1988, ob koncu leta 1989 zmanjšali kolikor je mogoče največ. Ob vseh teh načrtih smo računali na normalne vremenske pogoje in s tem tudi normalno prodajo zimske in smučarske obutve. Čeprav tega ni bilo, ocenjujem, da smo se precej približali načrtovanim ciljem, saj lahko že danes zapišem, da bo letni rezultat pozitiven, seveda brez večje akumulacije. Še enkrat pa bi rad poudaril, da Alpina v zadnjih dvajsetih letih še ni delala v tako nemogočih pogojih, kot so bili lani, saj je na rezultat poleg nezanesljivih pogojev poslovanja, vplivala tudi izredno zmanjšana kupna moč prebivalstva. Tako smo lani med letom zmanjšali nivo zadolženosti za kakih 30—40 %. Položaj seje sicer ob koncu leta poslabšal, saj smo zaradi izpada prodaje izgubili okrog 2 milijona nemških mark. Čas vezave sredstev (zaloge) smo vse leto (razen decembra) zmanjšali. Koeficient obračanja zalog materiala se je skrajšal za 11 dni, koeficient obračanja zalog končnih izdelkov pa za 12 dni. To kaže na našo večjo doslednost in spoštovanje rokov in večjo usklajenost na relaciji nabava—proizvodnja—prodaja. Toda tu so še rezerve; če smo to dosegli z doslednostjo, bodo za nadaljnje uspehe na tem področju potrebni dodatni organizacijski prijemi, saj je vezava materiala in končnih izdelkov (30 dni) še vedno predolga. Tu bodo potrebne neka- žiri, marec 1990 tere vsebinske spremembe v našem delu. Iz analize produktivnosti lahko razberemo, da se je ta povečala za več kot 4 %, da pa posamezni oddelki še vedno veliko odstopajo v negativni smeri. Torej so rezerve tudi tu. Očitno bo potrebno bolje organizirati celotni poslovni proces, skratka, na-črtnejše delo. Kar zadeva selekcijo programov in iskanje donosnih artiklov lahko rečem, da smo spremljali vsak posel in da smo se izogibali poslov, ki niso obetali vsaj minimalne donosnosti. Kot že rečeno, smo v preteklem letu vodili zelo omejitveno (restriktivno) investicijsko politiko. Kot pomembnejšo bi omenil le gradnjo v Rovtah, kjer pa je deloma sodelovala tudi občina Logatec, in pa nabavo najpotrebnejše strojne opreme za proizvodnjo. Prizadevanja v smeri racionalizacije so tudi bila, vendar jih je težko podkrepiti s številkami; se je pa to zanesljivo odrazilo na skupnem rezultatu. Ob koncu te ocene še beseda o osebnih dohodkih; le-ti so januarja 1989 znašali v masi 900.000 DEM januarja 1990 pa smo za OD namenili že kar 1.600.000 DEM. Letos bomo morali začete procese še nadaljevati. Glavni cilj pa bo morala biti večja produktivnost in kakovost na vseh področjih. Kako biti kos omejitveni monetarni politiki, ki bo grozila s sanacijo vsem, ki ne bodo dosegli solventnega poslovanja? (to pomeni, da bodo vsak trenutek z zasluženim denarjem poravnavali svoje obveznosti). To bo glavna os našega poslovanja. Mislim, da smo to sposobni. Franci Mlinar m če vas nekdo vpraša, kaj je največji problem Alpine, verjetno ne boste v zagredi — to je denar. Denar potrebujemo za sprotne stroške, nabavo materiala, plače ... Seveda pa tudi za investicije, celo več, sredstva za prestrukturiranje proizvodnje, saj se v svetu pojavlja vse več računalniško podprte tehnologije tudi za potrebe čevljarske industrije. Hitra prilagodljivost, kakovost in solidno poslovanje so sedaj vedno bolj pogoj konkurenčnosti. Mislim, da so nam prav slabi časi v tem pogledu odprli oči. Ostane vprašanje; kako do denarja: ali s splošnim varčevanjem, boljšim poslovanjem. uvedbo delavskih delnic ali celo z ustanovitvijo mešanega podjetja, v povezavi s tujimi partnerji. Trdim, da se ne bomo mogli ogniti nobeni teh variant. Spoznati bomo šele morali, da je cilj podjetja predvsem profit in dottfe plače, to pa, ob ohlapni, res pravi odgovornosti vseh, ki smo v tem procesu, ni možno doseči. Samostojnost je namreč zelo relativen pojem. NrP. DOCOYflRJflfflO (E -DOCOYORIll SfflO SC Direktorji so za skupni nastop Konec prejšnjega meseca se je v Alpini sestalo nekaj direktorjev usnjarsko predelovalne industrije, ki delujejo v okviru splošnega združenja usnjarsko predelovalne industrije pri gospodarski zbornici Slovenije. Na srečanju je bil tudi sekretar združenja Tomaž Menih. Kot je navada, je kot gostitelj srečanja najprej govoril naš direktor Bojan Starman, ki je najprej ocenil splošne gospodarske razmere v državi in nekatere ukrepe, ki smo se jih lotili v Alpini. s posveta direktorjev usnjarsko-predelovalne industrije Slovenije Bojan Starman je izrazil upanje, da se bo inflacija ustavila, kot je ocenil kot pozitivno naravnanost reforme, opozoril pa je tudi na večje stroške porabe materiala, višje obresti, kot je bilo napovedano, višje prispevke, davke in carine, višjo raven BOD (bruto OD) iz katerih izhaja večina dajatev ... Ob tem pa smo priča mnogo slabši prodaji na domačem tržišču (vreme, kupna moč); prodaja na Vzhod je nezanesljiva: manjša se naša konkurenčnost na zahodnem tržišču. Menil je tudi, da je dinar precenjen za 30—50 %. Nelikvidnost je vedno večji problem, težko je tudi izterjati denar na domačem tržišču, prav tako od vzhodnega izvoza, ki poteka preko Centrotekstila. Menil pa je, da smo v Alpini skušali te razmere ublažiti. Kot pomembno dejstvo je ocenil enotnost v podjetju, povečanje produktivnosti, ustrezna denarna in cenovna politika, prizadevanja za ustrezno selekcijo programov in tržišč, racionalizacija proizvodnje in investicij. Naš cilj je, je zatrdil Bojan Starman, da dosežemo raven kvalitete in storilnosti mi nam7 Objavljamo nekaj mnenj in izzivov. Upamo, da se boste oglasili z vašimi mnenji. Organiziranost: Če se menedžer do svojih sodelavcev ne bo obnašal pozorno in kazal, da ve, da je od njih odvisen uspeh oddelka, ne bo uspeha. Organiziranost: Treba se bo naučiti poslušati sodelavce in jih nenehno spodbujati in dograjevati. Kadri: Za uspešno delo je važna motivacija, ki jo menedžer svojim sodelavcem lahko izraža na različne načine. Ustvarjalne ideje namreč ne padajo z neba. Denar: Položaj kot je danes, ko imamo družbeno lastnino in menedžerje, ki pravzaprav niso nikomur odgovorni, obstaja velika nevarnost za usihanje premoženja. UREDNIŠTVO kot je na Zahodu in s tem približevanje tudi z osebnimi dohodki. Za leto 1990 je napovedal nadaljnja prizadevanja za zmanjševanje stroškov, večjo storilnost vseh, večjo intenzivnost dela v vseh procesih, zlasti z uvajanjem vrednostne analize... Svojim kolegom je predlagal razpravo o tem, da bi se po pogojih poslovanja čimbolj približali zahodni konkurenci: zmanjšanje prispevkov, uvoznih dajatev in taks: prizadevanje za pridobivanje sredstev za reševanje pa-nožne podkapitaliziranosti: zaustaviti skrito prelivanje dohodka iz naše panoge; izboljšati stimulacije za izvoz. V zvezi s tem bi se kazalo obrniti tudi na izvršni svet Slovenije. Predlagal je tudi, da bi se dogovarjali za skupne akcije na področju nabavnih in prodajnih pogojev: bodoči nastop v Sovjetski zvezi; zavzel se je za večjo medsebojno informiranost, zlasti pri nastopanju na tujih trgih; morebitne skupne firme v tujini, itd. Prisotni so se v daljši razpravi večinoma strinjali z ocenami in predlogi. Ugotovili so, da je glede na značaj panoge (delovno intenzivna) potrebno ustrezno in odločno ukrepati, sicer lahko razmere postanejo pogubne. Omenili so tudi nove razmere, ki nastajajo: od kolektivnih pogodb, do prispevkov. Menili so, da bi le-ti morali biti vezani bolj na dobiček (in ne na dohodek). Posebno so poudarili prizadevanja za skupni nastop v tujini, zlasti še, če se bodo razmere slabšale. Pri tem pa so se zavzeli za predhodne načrtne razgovore s Centro-textilom. Ob koncu so na pobudo sekretarja združenja govorili o novi organiziranosti gospodarske zbornice in združenj. Menili so, da mora biti organiziranost GZ taka, da bo res koristila gospodarstvu in da bo hkrati učinkovito zastopala interese tako v republiški, kot zvezni gospodarski zbornici. Nejko PODOBNIK Inavscije' TEKAŠKA OBUTEV ŠE BOLJ IZPOPOLNJENA Zimski sejem ISPO v Miinchnu predstavlja proizvajalci športne opreme, ki je namenjena zimskim športom, obenem pa je tu razstavljena športna oprema, ki se uporablja vse leto. Alpina na tem sejmu predstavi smučarske in tekaške čevlje. Je pa to za nas prilika, da si pogledamo izdelke, našo konkurenco in njihovo napredovanje v razvoju. Letos na področju tekaških čevljev ni bilo videti posebnih novosti. V glavnem ostajajo izboljšane kolekcije iz prejšnjih sezon, popestrene z novimi barvnimi variantami, okrasi in napisi. Pri tekaških čevljih se pojavljata dve skupini proizvajalcev. Prva je Salomonova, ki se s svojo vezjo in podplatom povezuje z drugimi proizvajalci tekaških čevljev. Druga je Rottefella, firma s katero sodeluje tudi Alpina. Sistem vezi Rottefella je, glede stabilnosti čevlja na smučki, bolj izpopolnjena, vendar sta si (po funkciji) s Salomonovo vedno bolj podobni. Kdo bo v borbi za tržišče uspešnejši, je vprašanje, ki je pomembno tudi za nas. Na splošno je zaradi zim brez snega čutiti upadanje povpraševanja za smučarsko in tekaško opremo. Janez SEDEJ KAKO UmnRIOfflO vtisi 5 sejma v Zagrebu Odločili smo se, da tokrat povprašamo za vtise več naših ^lavcev, da bi dobili informacijo z več vidikov. Sodelujejo: '^agda Rupnik, Marjeta Sporiš in Slavko Kristan. Več novosti v opremi kot modelih Na letošnjem sejmu v Zagre-"U je bilo največ obutve, nekaj Galanterije, oblačil iz usnja, Spodnjih sestavnih delov obutve, "netnega in naravnega usnja. J ®"tavljale so tudi firme, ki iz-Oelujejo razne stroje in naprave, "'se uporabljajo za izdelovanje Obutve, kakor tudi za predelavo in dodelavo usnja. Alpina je na lepo urejenem razstavnem prostoru predstavi-'a svoj zimsko športni program, "led ostalo obutvijo pa sta naj-izstopala Peko in Lilet. Na splošno sem dobila vtis, da izde-lovalci obutve niso ponujali posebnih novosti, razen nekaterih, ' so imeli na policah posame-modele s strojno vezenimi "Motivi. Večji napredek je bilo opaziti "led izdelovalci strojev. Tu ima ^se vidnejšo vlogo računalni-, Pri USM so razstavljali ši-valni avtomat, v katerega vstavi- mo program šivanja, ki ga izdelamo posebej na računalniški postaji. Avtomat nam omogoča, da program izdelamo neposredno na šivalnem avtomatu in ga direktno uporabimo. Tako lahko funkcije šivanja spreminjamo po želji in potrebah, brez večjih komplikacij. Preko komandne plošče pa lahko različne faze šivanja izvajamo ročno. IKOS je predstavil senzorski sekalni stroj, ki avtomatsko spreminja višino hoda mostu, glede na material, ki ga določimo. Med stroji za navlečenje konic je USM predstavil stroj, ki prime čevelj v konici in nabriz-ga lepilo; ob straneh konice pa dve pomični glavi nanašata lepilo. Na montirnem ekranu ob tem lahko kontroliramo vse podatke, ki jih rabimo. Marjeta SPORiS Računalnik že tudi v proizvodnji Po nekaj letih sem letos spet obiskal Zagrebški sejem. Za ti-ki te možnosti niso imeli, *1?] povem, da gre za komercial-01 sejem usnja in obutve. 1 so bile razstavljene ko- 'ekcije končnih izdelkov vseh jugoslovanskih proizvajalcev — Od velikih družbenih tovarn do ^'spešnejših zasebnikov. Iz tuji-•Je so bili predvsem Italijani in francozi in celo podjetni Taj-vanci. Samo po sebi se ponuja vprašanje — primerjave naših izdel-ov z drugimi. Kljub temu, da na programu lahke obutve neposredno ne sodelujem, lahko zelo neobremenjeno zapišem, da na-kolekcija sodi v vrh jugoslo-^nske ponudbe. Vendar se ob pohvali ne kaže uspavati, do-n še kako dobri so tudi naši najbližji tekmeci v boju za preži-etje. Zelo očitno kaže zobe tudi izza odprtih meja. Alpina je razstavljala tudi mučarski program, ki pa je bil na tem prostoru brez primerljive konkurence. 1 Poleg izdelanih čevljev smo si in ogledali razne materiale n stroje za izdelavo čevljev. Mo- Uporabljen je vsak konček Kot že leta doslej, je tudi letos ^РШа sodelovala na Zagreb-em sejmu usnja, oblačil, obu- tve in modnih dodatkov sko Ijalo Predstavili smo našo smučar- m apreski obutev. Razstav-je veliko sorodnih podjetij, barvnih kombinacijah. Okrasi so bogatejši, uporabljajo se me-talizirani materiali, zlasti v zlati in srebrni barvi. Veliko je potiskanih materialov. Posebno se to opazi pri podlogi zgornjih delov in streljki, ki je ponavadi v barvni kombinaciji z zgornjim delom. Torbice so usklajene z obutvijo; so raznih geometrijskih oblik, z modnimi dodatki. Po izgledu, obliki in posameznih linijah je izstopala italijanska modna obutev. Poudarjena je uporaba naravnih materialov. Pri otroški obutvi je bilo videti, kako spretno je mogoče vsak najmanjši odpadek materiala pri sekanju, uporabiti za sestavne dele otroških čevljev. Videli smo prav zanimive barvne kom-' binacije. O strojih pa tole; šivalnih strojev ni bilo veliko. PFAFF je poskrbel za primerno demonstraci: jo svojih strojev. Stroji imajo programsko nastavitev šivanja naprej-nazaj, dolžine šivov, pri- lagajanje debelini materialov, šivanje geometrijsko določenih standardnih oblik. Ročni razrez zgornjih delov pri šivanju je avtomatski; s tem se skrajša čas izdelave. Za nas je bil zanimiv STROBEL, kjer je problem enakomernega ubiranja zgornjega dela pri šivanju notranjka. Razstavljeni stroj je izpopolnjen, tako da sam ubira, delavka notra-njik in zgornji del samo vodi ob vodilu. Razstavljen je bil tudi stroj za tanjšanje s programsko nastavitvijo. Izpopolnjeni stroji, ki se pojavljajo na tržišču, bistveno skrajšajo čase izdelave in s tem tudi pocenijo proizvodni proces. Že ob domači ponudbi na trgu se velja zamisliti, koliko časa bomo lahko še z našo strojno opremo konkurirali s cenami in kvaliteto, da ne govorimo o konkurenčnosti s tujimi podjetji. Magda RUPNIK goče ni odveč ugotovitev, da se bodo najboljši in najdražji čevlji še vedno izdelovali iz naravnih materialov. Vidi se tudi, da je sodobna tehnika storila svoje tudi v tehnologiji izdelave raznih umetnih materialov. Razstavljeni in delno tudi v obratovanju so bili prikazani tudi stroji za čevljarsko in spremljajoče industrije. Poseben vtis je dajala računalniška oprema. Razvoj te opreme in selitev računalniško podprtih sistemov iz razvoja v neposredno proizvodnjo (zaenkrat le še na ključne stroje) dokazuje, da se je Alpina v preteklosti dokaj pravilno orientirala. Razstavljenih je bilo še veliko raznih strojev, tudi bolj enostavnih in seveda mnogo cenejših. Kot zanimivost lahko povem, da so bili ti zadnji v glavnem sejemsko prodani zasebnikom. Vse to kaže, da bomo uspešno preživeli le, če bomo v stanju obvladati osnovne zakonitosti kot so; dober design, trženje, produktivnost in kvaliteta, kvaliteta! Slavko KRISTAN V razvoju morajo paziti na mednarodne predpise v pogojih vse večje konkurence je pravni red še pomembnejši: To velja tudi za področje pravnega monopola, ali z drugimi besedami zaščite naših proizvodov, inovacij, patentov... To je bil povod za pogovor s prof. dr. Krešom Puhari-čem, izvedencem za to področje, ki so se ga udeležili nekateri delavci razvoja, komerciale in pravne službe. Kot je povedal dr. Krešo Puharič, se bomo ob izraziti izvozni usmerjenosti tudi mi povsem prilagodili civilizacijskim dosežkom na trgu in vzpostavili učinkovito informacijsko povezavo s svetom. Kar pa zadeva naše ravnanje v praksi, je še posebej opozoril na kaj vse moramo paziti. Vedno moramo paziti, da ne bomo trčili na interese drugih, ki nam bi onemogočili normalno poslovanje na tržišču, kar konkurenca vedno poskuša. Zato moramo razvojne odločitve graditi na osnovi informacijske baze podatkov. Zavedati se namreč moramo, da je naša možnost (ob slabem domačem povpraševanju) vedno bolj v izvozu, zato se bomo morali prilagoditi mednarodnim predpisom. SO bili le smučarski če-JI. katere je bilo najti le na na- šem razstavnem prostoru. Razstavni prostor je bil primerno urejen. Kolekcija obutve je bila usklajena s kolekcijami proizvajalcev oblačil, tako barvno, kot po modnih značilnostih. Proizvajalci obutve in oblačil so predstavili svoje izdelke v naravni barvi usnja ter različnih Dr. Krešo Puharič nas je opozoril na nujnost prilagoditve našega dela mednarodnim predpisom, med drugim tudi zaščite patentov. Skoda, da je bila za razgovor le jedilnica ЧЈ. КПКО UfTVnRinfflO »Smo sredi viška sezone za pomlad-poletje« je povedal vodja sekalnice ZDRAVKO PIŠLJAR. »Predvsem izdelujemo polizdelke: salonke za Sovjetsko zvezo in sandale za domače tržišče. Vodja sekalnice Zdravko Pišljar Značilnost sekalnice je, da je včasih zelo veliko dela, ko kljub dodatnim delavcem, ki pridejo iz drugih oddelkov, moramo delati tudi nadure. Moram reči, da polizdelki modne obutve prihajajo bolj sproti, medtem ko je proizvodnja športne obutve bolj razdrobljena in je zato tudi pri nas več menjav. Dejstvo pa je, da je treba pri nekaterih artiklih za izdelavo več minut, pri nekaterih pa manj. Tako se dogaja, da pri (po minutaži) manj zahtevnih artiklov včasih kak dan ni dovolj dela, drugič pa je ravno obratno. Kar zadeva samo pripravo proizvodnje, kakšnih večjih pripomb nimam. Le po predvidenem redu vse ne gre. V zvezi s polizdelki, ki jih dobimo, imamo večkrat težave z napakami kooperantov, medtem ko iz naših šivalnic prihaja boljša kakovost. Tudi sestavni deli niso vedno povsem usklajeni, čeprav se je to že precej izboljšalo. Naše najbolj pogoste napake, ki včasih povzročajo škart obutev pa se pojavijo pri pribijanju napetnikov, namestitvi cantos podplatov (odstopa v krčki). Take stvari se dogajajo večinoma zaradi hitrosti in ne zaradi neznanja. Tudi v teh primerih mislim, da bi morali bolj misliti na delo in ne samo na plače... Sicer pa je tudi sodelovanje med oddelki dobro. To pride predvsem v poštev ob menjavah sezon, ko včasih težko dosežemo, da delavci gredo v druge oddelke, še težje pa jih je potem dobiti nazaj. Skratka, mislim, da delo kar dobro poteka, želim si le, da bi pravočasno vedeli, kaj bomo delali in da bi dobivali kvalitetne sestavne dele«, je zaključil Zdravko Pišljar. Jože Modic dela na namestitvi podplatov. »Včasih pridejo preširoki, drugič pa preozki podplati«, pravi. »Mislim, da do škartov pride ker v pripravi dela ni vse zadosti preizkušeno, premajhna pa je tudi vmesna kontrola, od sestavnih delov, pokvarjenih sekal, strojev ... Norma je tu kar huda, kar 750 parov je treba narediti. Milena Kune (mazanje) in Marija Kavčič (oblačenje) pa pripovedujeta: »Obroba je včasih slaba; ali iz slabega materiala ali ni ustrezno po-tanjšana (posebno to velja za sestavne dele kooperantov). Včasih so tudi pete škart. Take stvari bi morale videti že kontrole v oddelkih, kjer sestavne dele delajo. Tako pa je povsod premalo odgovornosti, tudi tistih, ki nam delo pripravljajo. Potem pa smo za vse me krive, ko nam vračajo iz montaže..л Tu delamo na 5. oz. 6. skupini, kar je premalo; to se vidi že po tem, da nobena mlada delavka tega ne more delati«. Irena Pusta vrh kot kroj ilka gornjih delov v sekalnici spodnjih delov dela že več let. »Večinoma sekam notranj-ke za surf, kadar pa tega dela ni, pa tudi kaj drugega. Kakšnih posebnih težav ni; pri delu (razvijanju bale) mi včasih kdo pomaga. Sicer pa kar gre. Le zaslužek ni posebno visok. Za normo je tre- ba nasekati 3000 parov in če možnost za razmišljanje, hočem boljšo pldčo, moram predvsem organizatorjem, o nasekati precej več«. bolj usklajenem delu, vsem To je bil bežen utrip iz na- skupaj pa za kakovost, kot še sekalnice. Morda teh ne- naši edini možnosti na trgu. kaj vtisov ne ponazarja de- ж. p janskih razmer, pa je vendar ' ' Jože Modic in Branko Leskovec Milena Kune in Marija Kavčič Irena Pusta vrh seka sestavne dele коко umnRiiifflo Sami ne moremo izdelati vsega Kooperacija ali bolj po do-skupno sodelovanje, 2 dvema podjetjema ne-Pretrgoma že nekaj let. Prvo ki leži dobrih 3km pred Varaždinom. ^rat sodi v podjetje VIGO JVaraždinska industrija sorništa) iz Varaždina. V od-Iftn v Vinici je zaposlenih . ° delavcev, pretežno ^'isk, ki izdelujejo za Alpi-gornje dele za brizgani program. Tako dosegajo tudi olj še rezultate. Delajo dvo-^mensko pa tudi veliko so-ot. Zaradi dobrega sodelo-^nja je prišlo letos celo do pobude in prizadevanja za P''ipojitev oddelka k Alpini. vsesplošne gospodar-negotovosti je ostalo še kot je in čas bo pokazal nadaljnjo pot. Drugo podjetje je v Novem ^arofu, ki je 17 km naprej gT Varaždina, v smeri proti ^grebu. Letos že poslujejo kot samostojno podjetje. Iz podjetja, imenovane-sf^jana Marinič, sta na-lah dve samostojni podjetji. Eno je obdržalo staro poimenovanje, drugo pa si je nadelo novo ime Zagorka. Slednje sodeluje z nami in zaposluje čez 450 delavcev, pretežno mladih. Delajo vse programe za Alpino. Že drugo leto zapored so izdelali tudi kolekcijo za športni program. Torej, preko 600 delavcev v obeh podjetjih se stalno trudi in izdeluje gornje dele za Alpino skozi vse leto. Modeli so od sezone do sezone različni in vpliv mode močan, zato so tudi potrebe po gornjih delih različne. To povzroča iskanje dodatnih kapacitet. Tu pa se že pokaže tržno gospodarstvo, ki zahteva višjo ceno. Od srede lanskega leta nam izdeluje gornje dele tudi DERBY iz I&iževcev, ki se je odcepil od matičnega podjetja Šimecki iz Zagreba. Od Novega Marofa je še 42 km do tja. Dodatne količine trenutno izdeluje tudi KTK Visoko (Kožno tekstilni kombinat). ^ideset godina prodavaonice Alpina ^ Karlovcu proda vaonicaam, ko Je so u preteklo j godlnl slavile jubilej, naiu se 1 prodavaonloa u Karlovcu« Otvcrena Jt davne 1959. godln«, Z oddelkom v Knežini, 80 km naprej od Sarajeva, preko Romanije. Zaradi oddaljenosti je sodelovanje tu veliko težje usklajevati. Lansko leto so nam priskočili na pomoč še v Beogradu. Firma Branko Babič. Letošnjo ponudbo za sodelovanje je morala odkloniti, ker je že imela pokrite kapacitete. Veliko lažje je poslovati s prvimi tremi podjetji na Hrvaškem, ker so praktično skupaj — v enem predelu, pokrajini. Vsak dan vozi tja kamion. Tja material — nazaj gornje dele. Spotoma še čevlje v Ptuj, Varaždin, ali skoči po material v Čakovec ali Maribor. Samo bežna ilustracija že pokaže kolikšne količine gornjih delov potrebuje Alpina vsak dan in jih dodaja k tistim iz domače šivalnice v Žireh, Gorenje vasi, Cola, Rovt. Sodelovanje in tesnejše povezovanje bo še potrebno in želje, da bi zmogli vse narediti sami doma ali v večji bližini, so neuresničljive. Alfonz ZAJEC Za zaključek je morda zanimivo vprašanje, ki si ga moramo zastaviti takoj: kako realizirati novosti, ki se pojavljajo v modelih, tehnologiji, strojni opremi? Čisto zanesljivo se ne moremo zadovoljiti z odgovorom — možnosti. Pot moramo najti! " ''olovozu mjesecu, u bližini nakadainjt trinioa, vrlo frekvantnom Razvojta grada 1 prasaljanjen trinlc«, prodavaonloa Je '^diu eve slabi Je, te Je valjalo na6l bolju lokaclju« " P'^leže 1976, eodlne doilo Je do preseljenja u danainji prostor, °>*jkanje znanja. Kako je s 14 v vašem oddelku? Ciril STANONIK: bi poudaril, da se veliko wztia ustrezna kvalifikacija (šo-1 ^ Kranju), ker so ponavadi de-sn^^-' naredili šolo, bolj re-u ! zavzeti pri delu in imajo o°{°^.eno znanje, ki so si ga pri-Dr'ri • ^ šoli. Delavci, ki pa ? v tovarno že iz osnovne pa še niso osebnostno dozo- reli delu m to se pogosto kaže pri VIDMAR: jJ-®žko bi rekel, da smo se bi-'^eno popravili pri kvaliteti, če-Prav si prizadevamo, da bi jo iz-°4šali. Kje je torej vzrok za to? sako leto delamo popolnoma artikle, nastopajo novi ma-^riali, barve in vedno se mora-na novo učiti in prilagajati. Gndar tudi pri modelih, ki jih ®lamo že dalj časa, ni kakšne klf • razlike in jih marši-izdelamo slabše, kot smo J n ze pred časom. Tu so ponava-ri' tudi orodja, ki so po &4ši uporabi neprimerna in jih ^reba popravljati; ali pa vča-'n kakšno napako celo spregle-amo. Tako seveda ne more biti ®kovostnih izdelkov. ■ludi nova orodja so včasih problematična, posebno v začet-,4 sezone, ko smo ponavadi v . esovni stiski in pride do »izsi-Jevanja potrditve orodja«. Tako Stene orodje nedodelano, ti probleme skušamo reševa-skupaj z razvojem, vendar am vedno ne uspe, ker so roki "e'zprosni. Velikokrat pri testiranju ugo-treb°' ne odgovarja in je popravljati. Zelo pogost bro vedo, kakšen mora biti izdelek. To seveda ne velja za vse delavce. Robert BOGATAJ: Strinjam se z dejstvi, ki so jih navedli že drugi, da je kvaliteta vhodnih surovin bistven dejavnik, ki vpliva tudi na kvaliteto končnega izdelka. Nabavna služba je zadolžena za nabavo naravnega in umetnega usnja in drugih sestavnih delov, v zadnjem času pa smo začeli opravljati še kontrolo pri prevzemu. Velik problem pri nas je pomanjkanje kadra za prevzemanje materiala. Včasih smo imeli tri prevzemalce, zdaj imamo samo enega in tako morajo to funkcijo opravljati tudi referenti in kontrolorji. Tako se zgodi, da dobimo material tudi brez prevzema. je neujemanje barv in to lo v različnosti materia- Ih' z novimi tampoprinti imamo težave. ; vsem tem imamo srečo, da /namo v našem oddelku že ne-dei stalne in dokaj dobre lavce, saj se ne menjavajo tasti kot so se včasih. Ti-odd 11,^° že dalj časa v našem 'ku, obvladajo stroje in do- Robert Bogataj Tudi pri nas se zavedamo, da moramo stroške zmanjšati, vendar je težko najti ravno pravšen material, ki ne bo predrag in hkrati še ustrezen za kvalitetno obutev. Zato se pospešeno ukvarjamo tudi z raziskavo tržišča in kot zanimivo tržišče za nas se kaže Južna Amerika. Kar zadeva kvaliteto in reklamacije, so le te najbolj pogoste prav na domačem trgu. Druga stvar je tudi, kako informiramo potrošnika, kakšen izdelek je kupil. Navajamo še premalo podatkov o izdelku in njegovem vzdrževanju, kar bo treba izpopolniti, tako kot delajo to, na primer, v Italiji, kjer skoraj ni možnosti, da bi kupljen izdelek lahko reklamirali. Na kvaliteto tudi zelo vplivajo majhne in razdrobljene serije, ki so že dalj časa problem, saj v nabavi težko zagotovimo primeren material za majhne serije. Problem so tudi ponaročila, kar zadeva ponovne dogovore z dobavitelji. Tudi roki so kratki; imamo več kooperantov, ki jim moramo zagotoviti delo; čas od vhoda materiala, do končnega izdelka pa je za nas predolg. Delo-življenje: Kako zastaviti delo, da bomo dosegli napredek? Stane CAR: Rešitev je v spremembi miselnosti ljudi. Kadar se bomo prav vsi, vsak na svojem delovnem mestu, zavedali, da bo treba delati drugače (bolje), če bomo hoteli konkurirati na tržišču, ki ga bo vedno težje ohranjati. Treba bo tudi bolj upoštevati in nagrajevati ter omogočiti napredovanje stroki, kajti tudi kadrovanje pri nas ni ustrezno. Ni prav, da ljudi premeščamo na tista dela, za katera niso bili usposobljeni; nekatera najodgovornejša mesta pa zasedajo kadri brez ustrezne prakse in izkušenj ... Anica KAVCiC: Če hočemo, da bomo dosegli napredek je potrebna predvsem doslednost vsakega pri vsaki operaciji, kar sicer pogosto poudarjamo. Mislim, da je bodočnost v avtokontroli, kajti klasična oddelčna kontrola, ki jo imamo že trideset let, se ne obnese več. Medfazni kontrolor naj bi opravljal druga dela (pripravlja-lec partij). Omenila bi še velike serije, ki nam vsekako prinesejo največ: želimo si več takih naročil. Tu je pomemben faktor tudi nagrajevanje in z avtokontrolo bi lahko delavce tudi ustrezno stimulirali. Milan TRCEK: Korak naprej na našem področju bi napravili tudi z uvajanjem standardizacije, ki jo že dolgo poznamo in skušamo prenesti v naše delo. To delamo skupaj s Pekom in Planiko in vsekakor se tu kažejo velike prednosti za vso čevljarsko panogo. To pomeni poenotenje raznih sestavnih delov in s tem znižanje stroškov ter boljšo kvaliteto. Seveda, preden bo to možno izpeljati v praksi, bo še precej stroškov (menjava orodij pri kooperantih ipd.). Na tem projektu dela posebna komisija, ki se uradno sestaja in upamo, da bodo rezultati koristili vsem. To je izrednega pomena tudi zaradi tega, ker vemo, da velikih serij ne bo in bi na ta način skrajšali tudi čas priprave proizvodnje ter zmanjšali možnost napak, vse v prid zmanjšanju težav v proizvodnji in s tem boljši kakovosti izdelkov. Ciril STANONIK: Za dosego napredka je treba upoštevati več dejavnikov: Omenil bi predvsem prilagajanje tržišču po kvaliteti, ki jo zahteva nek artikel in da je na trgu uspešen. Pomembno je, da bi imeli sposoben strokovni kader, ki bi dobro sodeloval med celotnim poslovno-proizvodnem procesu. Prav tako so pomembni medsebojni odnosi v vseh oddelkih in službah. Skratka, gre za koordinacijo po celotni poslovni verigi. Ciril VIDMAR: Tudi jaz menim, da bo potrebno več samokontrole. Vsak delavec bi moral skrbeti za to, da bi delal le kvalitetne izdelke. Zaključek: Kvaliteta je torej tisto, kar od nas pričakuje tržišče in ne tisto, kar si vsak od nas misli o našem delu. To pa je sedaj že nekaj več kot samo kakovosten izdelek; mora biti tudi moden in lep, pravočasno na trgu in v primerno široki ponudbi, za ustrezno ceno. V podjetju pa to zahteva sodobno organiziranost, podprto s sodobno tehnologijo v organizaciji, tehnologiji in pripravi dela in seveda tudi sami proizvodnji. Ob jasnih programskih ciljih, bo seveda lažje ukrepati sproti. z izbora športne opreme, ki jo prodajamo v šestnajstih naših prodajalnah. Za dokup skrbi Karla Križnar итко umnRMfflo Kako pospešiti domačo prodajo Na domačem tržišču prodaja zadnje čase precej upada. Vzroki so znani. Vse višje cene na domačem trgu in vse manjša kupna moč. Po zadnjih podražitvah hrane in ostalih življenjskih stroškov, ostane le še malo sredstev za take nakupe, kot je obutev ali oblačila. Obutev zimske sezone smo prodali slabo. Ostalo nam je veliko obutve. Kolekcijo za sezono jesen— zima 89 smo prodali tudi našim grosistom. Naj ob tem omenim še tole: pri visoki inflaciji v novembru in decembru, smo bili skoraj edini, ki smo s cenami sledili inflaciji. Gro-sisti pa žal cen naše obutve niso dvigovali, zato so bili naši škornji pri njih precej cenejši kot pri nas. To kaže na to, da bi grosistom morali ponuditi drugačno kolekcijo kot za ostali del domače prodaje. Za različne modele so lahko tudi cene različne, za enake modele pa naj bi veljale približno enake cene. Vsi vemo, da kot potrošniki obiščemo vse več prodajaln, preden se odločimo v kateri bomo kupili čimbolj ugodno. Na domačem tržišču se moramo potruditi, da bo naša kolekcija (tako po modelih, kot po ceni in kvaliteti) boljša od konkurence in tako pristop-nejša za kupca. Morda je to ena izmed misli, o kateri bi se kazalo pogovoriti. Ali pa je rešitev kje drugje? Bojan KONČAN Dvadeset godina Alpine u Zagrebu IV. Krajem februara 1970. godine otvorena je proda-vaonica Alpina Zagreb IV. Prodavaonica se nalazi u općini Dubrava, u glav-noj ulici Prosinačkih žrtava 29 i smještena je u privat-noj stambenoj zgradi, sa ukupnom površinom 70 m'. Konkurencija u općini Dubrava, što se tiče obuće, je dosta velika, medutim od otvaranja naše prodava-onice mi možemo biti zadovoljni sa postignutim rezul-tatima. Prodavaonica je imala svoju prvu adaptacij u 1979. godine, kad smo dobili novi interijer te centralno grijanje. Najveći nedostatak je skučeni prostor te neade-kvatan izlog. Postavljen plan za 1990. godinu dosta je velik, ima-j uči u vidu situaciju na tržištu, te pada kupovne moči. Ipak se nadamo da sa dobrom kolekcijom, pravo-vremenom dobavom obuče uz maksimalno zalaganje nas zaposlenih u prodavaonici možemo realizirati postavljene planove. Cijelom kolektivu Alpine mnogo uspjeha žele pro-davači prodavaonice Alpina Zagreb IV.: Tomislav Spa-ravac, Vlasta Gustovič, Gracija Sokači i poslovoda Nikola Fortunič. v ZAČETKU TEGA MESECA IZBOR KOLEKCIJE ZA SEZONO JESEN-ZIMA — 90/91 Sodelovalo je 14 poslovodij, ki so naročili športna oblačila iz vnaprej izbranih izdelkov dobaviteljev Topra, Elana, Visa, Slovenijašporta in Korsa. Gre predvsem za oblačila za smučanje in prosti čas. Ocena je bila, da je ponudba primemo široka, izboljšati pa bi kazalo sistematiko naročanja. Očitno pa je bilo, da so v prodajalnah še zaloge tovrstnih oblačil, ker so bila naročila dokaj previdna. (Aktualni intervju) Največji problem je prostor — ki ga ni (Pogovarjamo se z aranžerjem Branetom Ruparjem.) Delo-življenje: Brane Rupar je pri nas aranžer že nekaj let. Katere so pravzaprav vaše naloge? Brane Rupar: Urejam izložbe v prodajalnah na Gorenjskem; pa štirikrat letno pripravljam dekoracije in sporočila za vseh 72 Alpini-nih prodajaln. Ob sejmih pa sodelujem tudi v firmi, ki pripravlja razstavni prostor ... Delo-življenje: Kako ocenjujete trenutno urejenost Alpininih izložb? Brane Rupar; V tem pogledu moja ocena ni najboljša. Na to vpliva več dejavnikov. Polovica izložb v prodajalnah je namreč odprtih, vsakomur dostopna in ko se iz izložbe vzame le en čevelj, je izložba praktično podrta. Drug problem je v tem, da so naše izložbe zelo različne; za neko izložbo je dekoracija zato primerna, za drugo ne... Res je tudi to, da v prodajalnah moja navodila in dekoracijo uporabijo bolj ali manj posrečeno, odvisno od interesa in smisla, ki ga imajo. Mislim, da bi morali pri urejanju izložb najti pravi odnos med razstavljeno obutvijo in dekoracijo. Delo-življenje: Tako je torej sedaj; kaj pa nameravate naprej? Brane Rupar: Letos smo se res lotili obširnega projekta, pri katerem sodelujemo z zunanjimi strokovnjaki, ki bodo v nekaj mesecih pripravili predlog koncepta aranžiranja naših prodajaln. V bistvu gre za izdelavo standardnih elementov za opremo izložb. To ne bo poceni, mislim pa, da bo lahko to lep napredek. Delo-življenje: Naloge so zahtevne; kakšni pa so pogoji za delo? Brane Rupar: Ti pa so res slabi; niti risalne mize ne morem postaviti nikamor. Nujno bi moral imeti atelje z ustrezno opremo; potrebno bi bilo tudi kupiti sito tiskarski stroj... Kasneje pa bi kazalo zaposliti še vsaj dva aranžerja, saj v drugih firmah na tem področju delajo celotni timi z arhitektom vred. Delo-življenje: Vendar poskušate vseeno, kajne? Brane Rupar: Da, toda ni enostavno ustreči vsem različnim interesom v prodajalnah. Mislim, da bi bil napredek že v tem, če bi lahko tu v centrali napravili načrt, koncept urejanja prodajaln, organizirali dejavnost, predvsem pa dosegli dogovor s prodajalnami na terenu, kako se stvari lotiti. Mislim, da bi se v zvezi s tem moral srečati s poslovodji nekajkrat letno. N. P. Načrtovana prodaja če izhajamo iz tega, da ljudje imajo zimsko obutev, posebno še, če je zima taka kot je zadnja leta, potem res težko pričakujemo dobro prodajo. Pravzaprav lahko le na različne načine spodbujamo oz. pospešujemo prodajo; na primer s prodajo na tri čeke, s ponudbo cenejše obutve in s časovno pravilno tempirano ponudbo. To pomeni, da iz skladišča prihaja v prodajalne sproti, ravno pravi čas. Pospešujemo tudi dokup obutve, ki v tem trenutku vseeno gre. Pri tem bi omenila, da take obutve, kot so smučarski čevlji, ne kaže razprodajati, ker so preveč dragoceni. Nekateri menijo, da bi s sindikalnimi prodajami prodajo lahko pospešili. Mislim, da je sedaj tudi to precej nemogoče. Olivera JEREB YflZnO IE Dfl YCfflO hcwlrev/^ fievUe ^ zaposlovanje se je Dg,®4evalo tudi februarja. 7 dol razmerje je nastopilo ГА7Л z delom pa je v tem obju prenehalo 18 delavcev, ij, so pričeli: Uroš Dolinar la dp^^^ Bogataj, ki sta nastopi- Ig J . —ata iiadLu^i" bi_ ® 2 v obratu Gorenja vas, Al-ctfl ^®'arec in Francka Kavčič linr,* Šentjošt, Milan Po y S6k kot nrinravTiiV \/ RP.C športne kot pripravnik v RPS obutve, v neposredni proizvodnji pa sta v oddelkih v Žireh začela delati Marjeta Podobnik in Valentin Benedičič. V mesecu februarju so z delovnim razmerjem prenehali naslednji delavci: iz skladišča in odpreme Franc Grošelj in Anton Debeljak, iz RPS športne obutve Marija Kavčič, iz oddelkov v neposredni proizvodnji v Žireh Zofija Bogataj, Vera Benedik, Marija Kavčič, Amalija Kogovšek, Jakob Dolinar, Francka Capuder, Martina Gregorač, Stanislav Novak in Sanda Kopač, iz obrata Gorenja vas sta prenehala Marija Ažbe in Pavel Miklav-čič. Z delom so iz prodajaln prenehali: Ljubica Magdić iz Bjelo-varja 2, Dejan Elez iz Sarajeva 2 in Gordana Grozdanič iz Zemu-na in Franc Kukman iz Novega mesta. Ve? Kavčič iz sekalnice, Marija Kavčič RPS, Pa- ' "liklavčič, Veronika Benedik, Malči Kogovšek na spreie-pri direktorju OB VSTOPU NA NOVO ŽIVUENJSKO POT ^Р^^б/аисетп Renati Gomboc iz obrata Gorenja vas ter "^esenfco in Jožetu Modicu ob sklenitvi zakonske zveze ^^stitamo, na novi življenjski poti jim želimo mnogo ^ftievanja, zdravlja in sreče! ^^terami kotiček (Joie <_ . (1922), slovenski pesnik) UBEŽIŠ ie^hli zemlji je spočet, ah jo ljubil, da hi ^ je ta svet, *" zffubii, fnordo poet ubežiS cvetove onostranstva, spet fc*"'' veseliš. Upokojili so se Ho-4 " »1 sfcp,„ kakor iz pregnanstva *** »n neien pohitiž. u fo'jubiž se na smrt fci (deževno, v ceste, in u .P° Votrt, in y ljubice nezveste P^dzen vrč, ki z njim si sprt. Ta čas v krajevni skupnosti »v začetku marca bomo nadaljevali z gradnjo tretje faze referendumskega programa, to je gradnja tretje etape pločnikov do mostu čez Rakulščico«, je pripovedoval tajnik KS Vinko Kopač. v celoti dograjena do konca leta 1991«. Ob tem si dovoljujemo uredniški komentar v obliki vprašanj predvsem РТГ in ostalim strokovnjakom: Kako bi ravnali, če bi se nenadoma pojavila konkurenčna firma. Tu mislimo na absolutni monopol, ki skriva vse stroške in racionalnosti pod zaveso podražitev materiala in nemogočih pogojev poslovanja. Kako neki uspejo drugače delati v tujini, ko ni nikogar, da bi taki firmi kaj podaril?! »Druga pomembna postavka v krajevni skupnosti so ceste«, zatrjuje Kopač. »Cesta proti Goropekam ima že spodnji ustroj in če bo vse po sreči, bo letos asfaltirana. Vemo, da bo za to cesto 2/3 sredstev prispeval kraj oz. krajani 1/3 pa občinski odbor za komunalo: Tu so odprte ceste: asfaltiranje na Ledinici, Cesta Jurišnega bataljona, cesta na Breznico ... Povsod so potrebe, zahteve, volja. Denarja pa ni«, je zaključil Vinko Kopač. Regulacija se je pričela in kaže, da za letos tudi končala. Reguliran je bil le manjši del od Logaške ceste do izliva v Soro; potem pa je zmanjkalo denarja ... Tudi na pitno vodo v krajevni skupnosti razmišljamo, predvsem na pobudo krajanov, ki prihajajo z vseh strani. Prav gotovo bo tudi za to treba usmeriti del sredstev. Kaj naj rečemo ob koncu: potreb je vedno več kot možnosti; vrstni red pa naj postavljajo organi krajevne skupnosti (prav zares) ob strokovno utemeljenih dejstvih. Ob pomanjkanju informacij pa ljudje dvomijo, sumijo, izgubljajo prizadevnost, na katero pa bo morala še naprej računati vsaka krajevna »vlada«. N. P. »Prav tako kot drugo fazo, bo tudi letos gradil Tehnik iz Škofje Loke. Vemo, da sredstva, ki smo jih izglasovali z referendumom, ne zadostujejo, zato smo se z izvajalcem del dogovorili za kratkoročni kredit. Govorice o nadaljevanju gradnje pločnikov proti Županu so zaenkrat le govorice. Res pa je, da smo naročili izdelavo projekta za enostranski pločnik po desni strani ceste, ki bo predvidoma izdelan maja. Kako bo naprej, ne morem reči... Naročili smo tudi posnetek razmer na cesti proti starim Ži-rem od mosta čez Soro. Seveda ni še nič rečeno, da bo do gradnje prišlo, posebno še, ker je tu še povsem neurejena komunalna infrastruktura«. Zanimalo nas je tudi, kako napreduje telefonija? Vinko Kopač pravi: »Centrala je plačana; to je šlo iz sredstev telefonskih naročnikov, krajevne skupnosti in delno SLO. Glavni kabel za povezavo Gorenja vas—Žiri je že kupljen, sedaj zbiramo denar za kable v omrežju, ki so se izredno podražili. Kot kaže bo treba obstoječe omrežje deloma obnoviti (premajhna zmogljivost), dograditi, zamenjati kable, ipd. Pošte pa še ne bo, ker PTT nima denarja. Skratka, računamo predvsem na to, da bo telefonija Dolgoletnim sodelavcem Francu Grošlju, Antonu De-beljaku, Mariji Kavčič, Zofiji Bogataj, Veri Benedik, Mariji Kavčič, Amaliji Kogovšek, Jakobu Dolinarju, Francki Capuder, Mariini Gregorač, Mariji Ažbe in Pavlu Miklavčiču, ki so v mesecu februarju odšli v pokoj, želimo v nadaljnjem življenju mnogo zdravja, zadovoljstva ter veliko veselja pri aktivnostih, za katere jim je v času delovnega razmerja primanjkovalo časa. Regulacija Osojnice se je začela in tudi končala. Pravijo, da je zmanjkalo denarja. Kako daljnovidni načrtovalci! TO JE Ш KRAJ Odprto piano predaedniJcu slcupiSla« krajavn« акцрпоаи тааа druibanim gibanjam in mtrankam _ Spottovani pradaadnUct Vemo I d* j« g spremenjeno zakonodajo «kup5@ina mnogo bolj odgovorna ta predvolilna dogajanja; poleg tega pa, menim, prav skMpSSina nora skrbeti sa osnovne pogoje aoSitja v kraju, saj je to temelj sa skupna prizadevanja krajanov. Za to pismo sem se odloSil po zboru voliloev, ko so iz dvorane (za mnoge neopazno) zaieli odhajati nekateri krajani, ki so svoj Sas Imeli (ali ie Imajo) ugled, zaupanje in spoštovanje širšega kroga ljudi. Odhajali so z izrazom ogorienja in zagrenjenosti, po niS kaj prizanesljivih reakcijah aktivistov novih druibenih gibanj. Ob tam sem se spomnil na leto I960, tedaj, ko smo se po razfor-mlranju okrajev odločali, kako bo z našimi občinami« Tedaj je v Žireh prvič prišlo do razkola in to v sami zvezi komunistov, med tistimi, ki so bili za referendumsko odločanje in "vladajočimi*. Poraženci so bili reformist! in ostalo je veliko zamer in sovraštva. Vse skupaj se je ponovilo 6ei približno deset let, le da je bil rezultat obraten. Tedaj tudi ni bilo važno, kakšnega nazora je kdo - in to je bil napredek. Toda spet je na drugi strani ostalo polno zamer in sovraštva. Od tedaj naprej žirovske "vlade" nikoli niso bile ideološke, temveč praktične, z vsemi dobrimi in slabimi lastnostmi in prakso. Tako je tudi sedaj. Torej modri možje in bistre žene te zelene doline! Tu živimo skupaj garači, intelektualoi, svetovljani in zapečkarji; različnih prepričanj, malo dobri in malo slabi, torej čisto navadni ljudje... He smemo dovoliti, da se v evforiji ^et razplamtijo strasti, politikanstvo, sovraštvo, duševna in « tem materialna beda. Predlagam zato, da se vodilni vseh družbenih gibanj takoj sestanejo, skliče pa naj jih predsednik skupščine krajevne skupnosti - kot se spodobi. Takoj je potrebno dogovarjanje, kako bomo delali skupaj in ne vsak posebej« Vladanje je namreč služenje ljudem in ne manipuliranje z njimi« Tega odločilnega trenutka za nadaljnjih deset let ne smemo zamuditi, zato naj vsak pokaže svojo pripravljenost in odgovornost. 5e dopustimo, da spet ostanejo zamere in sojofjitvo. Marec 1990 ČRNA PIKA V tako lepo urejenih Žireh najdemo tudi takole svinjarijo. Na obrobju Žirov, ob mostu čez Soro je dobiti vse: ostanke cest, stavb, bele tehnike, razpadajoče živinske ostanke ... s predvolilnega zbora volilcev za potrjevanje kandidatov v ZZD občinske in republiške skupščine. Za zbor ZZD občinske skupščine smo potrdili naslednje kandidate: Aleš Dolenc, Franci Kavčič in Janko Rejc, za ZZD republiške skupščine pa Borisa Marklja in Francija Mlinarja. 2. marca se je v Žireh prvič predstavil DEMOS — združena opozicija Slovenije. Med gosti so bili tudi Spomenka Hribar, Izidor Rejc in Viktor Blažič Z zbora volilcev v Žireh, kjer smo potrjevali kandidate za zbore občinske in republiške skupščine in vodilne funkcije v republiki Za mrliško ^ vežico so darovali Ob smrti Ivane Kristan s Sela: — Ciril in Branko La-hajnar — 200 din — Marija Logar s Sela 65 — 50 din »DELO-ZlVUENJE« je glasilo ALPINE Žiri. Ureja ga uredniški odbor: Meta Bogataj, Jana Erz-nožnik, Jožica Kacin, Marija Košir, Tanja Mo-horič, Vladimir Pivk, Anuška Kavčič in Jernej Podobnik — glavni in odgovorni urednik. — Izhaja mesečno, naklada 2200 izvodov. Fotografija: Tone Pintar. Tisk: Gorenjski tisk, Kranj.