i i \PorociloIJS" | 2023/10/4 | 17:08 | page 74 | #1 i i i i i i Vesti Ob 70. obletnici odprtja glavne stavbe Instituta »Jo zef Stefan « (8. 2. 1953) Pre sernov dan, 8. februar, je slovenski kulturni praznik, ki ga vsako leto v spomin na najve cjega slovenskega pesnika Franceta Pre serna tudi primerno praznujemo. A le malokdo ve, da so pred 70 leti na Pre sernov dan na Jamovi cesti 39 slavnostno odprli prve lastne prostore Fizikalnega instituta Jo zefa Stefana. In stitut se je od takrat zelo pove cal, ve ckrat spremenil svoje raziskovalne cilje in ime. Danes se imenuje Institut »Jo zef Stefan «. Postal je najve cji slovenski raziskovalni zavod na podro cju naravoslovja in tehnologije, ki obsega ve c stavb in ima enoto v Podgorici (Reaktorski center). V njegovih 28 raziskovalnih odsekih in 21 centrih deluje 1170 ljudi, od katerih je 568 raziskovalcev z doktoratom. Njegovi skromni za cetki segajo v leto 1945. Ze na prvi povojni seji predsedstva Akademije znanosti in umetnosti (AZU) 15. junija 1945 so na predlog predsednika slovenske vlade Borisa Kidri ca, ki je bil vse do svoje smrti odlo cen podpornik slovenskih kulturnih in znanstvenih institucij, raz- pravljali o ureditvi raziskovalnih in stitutov pod okriljem Akademije. Ker niti okvirno ni bila znana nan cna podpora dr zave, brez katere znanstve- nega sredi s ca po sovjetskem vzoru ne bi bilo mogo ce ustvariti, je ostalo le pri idejah. O zamisli so razpravljali tudi na ljubljanski univerzi, kajti novih institutov ni bilo mogo ce ustanoviti brez sodelovanja njenega znanstvenega osebja. Komaj dober mesec po seji AZU, 27. julija 1945, je Anton Peter- lin, izredni profesor na Filozofski fakulteti in edini visoko usposobljeni zik na Univerzi, na seji univerzitetne uprave predlo zil na crt za izgradnjo zikal- nega in stituta, ki ga je zelel opremiti z nevtronskim generatorjem na podlagi reakcije D(d,n) 3 He za prou cevanje sipanja nevtronov v snovi. Ze naslednji mesec je prek predsednika AZU Franceta Kidri ca od nje- govega sina Borisa dobil 3 milijone lir (v dana snjem denarju okoli 125.000 evrov) v bankovcih po 100 lir za nakup instrumentov za potrebe takega in- stituta. Ker je bilo denarja za tri kov cke, je za pot v Milano, kjer je zelel kupiti zikalne aparate, pregovoril asistenta Antona Moljka in Antona Ku- hlja, profesorja mehanike na Tehni ski fakulteti. Pred odhodom v Trst in naprej v Milano pa jih nih ce ni opozoril, da bi morali od zavezni skih oblasti vnaprej pridobiti dovoljenje za uvoz denarja. Ko so se 31. avgusta 1945 odpeljali v Trst, se je angle ska mejna kontrola cudila, da nosijo denar na 74 Obzornik mat. fiz.70 (2023) 2 i i \PorociloIJS" | 2023/10/4 | 17:08 | page 75 | #2 i i i i i i Ob 70. obletnici odprtja glavne stavbe Instituta »Jožef Stefan« (8. 2. 1953) Slika 1. Anton Peterlin v pogovoru z Mladenom Pai cem (na levi), predstojnikom Oddelka za jedrske reakcije na Institutu »Ruđer Bo skovi c « v Zagrebu, in s Stevanom Dedijerom (na desni), upravnikom Instituta za jedrska istra zivanja v Vin ci. Slednji je leta 1966 na univerzi v svedskem Lundu ustanovil in dolga leta vodil Research Policy Institute. ©Institut »Jo zef Stefan « tako neverjeten na cin. Na poti z avtobusom naprej v Milano je v Vicenzi policijska kontrola potnikov pri njih na sla ta ogromen znesek denarja, jim ga odvzela, vse tri pa odpeljala v zapor. Novembra so jih premestili v tabori s ce za begunce in nato v britanski voja ski zapor v Padovi. Verjetno bi se dolge mesece zivotarili v zaporu, ce ne bi posredovali angle ski parlamentarci, ki jih je predsednik slovenske vlade Kidri c na obisku v Ljubljani prosil za pomo c. Po skoraj stirih mesecih so jih 21. 12. 1945 izpustili iz zapora, tako da so se tik pred bo zi cem vrnili v Ljubljano. Prizadevanja za vrnitev zaplenjenega denarja so trajala dobrih sest let, a povrnili so le pi clega pol milijona lir. Odprava v Italijo se je izjalovila, a ni zaustavila izvedbe Kidri ceve zami- sli o osrednji vlogi akademij pri organizaciji mre ze znanstvenih in stitutov, ki naj bi tvorili osnovo naprednega gospodarskega razvoja Jugoslavije. Spo- mladi 1946 je predsedstvu AZU predlagal ustanovitev zikalnega in stituta in statusno nadgradnjo kemijskega laboratorija, ki ga je vodil Maks Samec, v kemijski in stitut. Tistega leta so okvirno sestavili statute ve c in stitutov. Na Peterlinovo pobudo v dopisu z dne 28. 8. 1946 je glavna skup s cina AZU Obzornik mat. fiz.70 (2023) 2 75 i i \PorociloIJS" | 2023/10/4 | 17:08 | page 76 | #3 i i i i i i Vesti Slika 2. Vrhunski slovenski znanstveniki na odprtju v sejni sobi in stituta (od leve proti desni): zik Lavo Cermelj, ravnatelj In stituta za narodnostna vpra sanja, strojnik Anton Kuhelj, rektor Tehni ske visoke sole, zgodovinar Fran Zwitter, rektor Univerze v Ljubljani, umetnostni zgodovinar France Stel e, vodja Sekcije za zgodovino pri SAZU, matematik Josip Plemelj, ustanovni clan Akademije v letu 1938, in kemik Maks Samec, upravnik Kemi cnega instituta SAZU. ©Institut »Jo zef Stefan « na svoji seji 21. 12. 1946 po iniciativi III. razreda za leto 1947 predvidela »ustanovitev posebnega zikalnega instituta za raziskovanje atomskih jeder in speleolo skega instituta v Postojni. Za oba je ze izdelan statut in v prora- cunskem predlogu so tudi krediti za njuno aparaturo «. Toda v letu 1947 se ni veliko premaknilo. Sele na glavni skup s cini 20. 12. 1947 so potrdili statute petih na crtovanih in stitutov, med njimi Fizikalnega in stituta, in imenovali njihove upravnike. V zvezi z novim zakonom in statutom Akademije, ki se je preimenovala v Slovensko akademijo znanosti in umetnosti (SAZU), so na skup s cini 14. julija 1948 sklenili preurediti svoje in stitute in potrdili dopisnega clana Peterlina za upravnika Fizikalnega instituta SAZU. A in- stitut razen upravnika ni imel ni cesar: ne osebja, ne opreme, ne literature in ne svojih prostorov. Do leta 1950 je gostoval v prostorih Fizikalnega in- stituta Filozofske in Tehni ske fakultete v visokem pritli cju starega poslopja univerze na Kongresnem trgu. Leta 1948 je jugoslovanski minister za gospodarstvo Boris Kidri c postal predsednik Zvezne planske komisije in bil kot tak odgovoren za izvedbo 1. petletnega gospodarskega plana. V ta namen je ustanovil Zvezno upravo 76 Obzornik mat. fiz.70 (2023) 2 i i \PorociloIJS" | 2023/10/4 | 17:08 | page 77 | #4 i i i i i i Ob 70. obletnici odprtja glavne stavbe Instituta »Jožef Stefan« (8. 2. 1953) za pospe sevanje proizvodnje (SUZUP), ki je med drugim nancirala razvoj znanosti in izgradnjo raziskovalnih in stitutov. SAZU je pridobil investicijska sredstva iz zveznih skladov, tako da so po na crtih arhitekta Janka Omahna lahko za celi adaptirati nekdanje skladi s ce Kmetijske dru zbe na Salendrovi ulici za potrebe Kemi cnega in Fizikalnega instituta. Fizikalni institut je dobil prvega sodelavca, radijskega tehnika Leona Gradi sarja, ki ga je redno nastavila Akademija. Za celi so nabavljati literaturo in opremo za laborato- rije, a ker SAZU ni imel na voljo dovolj denarja, ni bilo pravega napredka. Peterlin je uvidel, da mu brez pogovora z ministrom Kidri cem ne bo uspelo uresni citi hitrega razvoja in stituta. Zato se je 15. 12. 1948 sestal z njim v Beogradu, toda ker je Kidri ca, tako kot veliko politikov tistega casa, o ca- rala velikanska energija atomske bombe, je zelel nancirati le raziskovanje uporabe jedrske energije. Ce je Peterlin hotel dobiti denar za svoj in stitut, je moral spremeniti njegovo raziskovalno usmerjenost in jo prilagoditi zah- tevam politikov. Kidri c je na sestanku 16. 2. 1949 odobril Peterlinov na crt in stituta za jedrsko ziko, ki bo pripravljal postavitev jedrskega reaktorja, in privolil v manj si oddelek za Peterlinovo strokovno podro cje, prou cevanje polimerov. Kidri c, ki ni imel pravega zaupanja v uspeh Savi cevega jedrskega in stituta v Vin ci za postavitev jedrskega reaktorja, je za gradnjo in razvoj ljubljanskega in stituta odobril ogromno denarja, ki ga je uspe sno upravljal ljubljanski zastopnik SUZUP Milan Osredkar 1 . SUZUP je 19. 2. 1949 iz Beograda pisno obvestil Peterlina o investiciji 40 milijonov dinarjev (danes okoli 10 milijonov evrov) za Fizikalni institut in 30 milijonov dinarjev za Kemi cni institut v letu 1949. Ta in poznej se zvezne investicije so omogo cile postavitev zgradb Fizikalnega instituta, predavalnice in sest stanovanjskih hi s za sodelavce na Vi cu, nakup nujno potrebne opreme, literature in instru- mentov, nastavitev tehni cnega in administrativnega osebja ter strokovno iz- obra zevanje nadarjenih mladih ljudi v priznanih jedrskih sredi s cih v tujini. Februarja 1949 se je torej za cel hiter in uspe sen razvoj Fizikalnega insti- tuta, ustanovljenega na glavni skup s cini SAZU 20. 12. 1947. Za ukinitev ali razpust tega in stituta in ustanovitev novega Fizikalnega instituta SAZU v februarju 1949 ni nobenih podatkov. 1 Milan Osredkar je po ukinitvi SUZUP-a januarja 1953 pre sel na in stitut, kjer je bil kot student 3. letnika zike redno nastavljen kot pomo cnik upravnika. Direktor in stituta je bil v letih 1963{1975. Obzornik mat. fiz.70 (2023) 2 77 i i \PorociloIJS" | 2023/10/4 | 17:08 | page 78 | #5 i i i i i i Vesti Arhitekt Emil Medve s cek je po Peterlinovih zamislih izdelal na crte za stavbe in prostore, in z. Zivi c za delavnico in in z. Omahen za notranjo opremo. Avgusta 1949 je bil odobren lokacijski na crt in izdano gradbeno dovoljenje za glavno stavbo. Proti koncu leta so za celi izkopavati in betoni- rati temelje ter naslednje leto nadaljevali gradnjo. Peterlin, ki je vseskozi od blizu spremljal gradnjo, ki je trajala dobra tri leta, je v svoji neobjavljeni avtobiograji napisal, da se je ta vsako pomlad ustavila: »Izvrgli so srbski pomo cniki iz prora cuna ves denar za ljubljanski in stitut, ker je bil denar baje bolj potreben drugje, skoraj gotovo kje na srbskem ozemlju. Torej sem se moral prito ziti pri Kidri cu, ki je svojega pomo cnika grdo ozmerjal in zahte- val ponovno vklju citev v predra cun. To se je ponavljalo vsako leto. Vendar bi bilo napa cno misliti, da so bile slovenske oblasti kaj bolj naklonjene in- stitutu. Vsako jesen, na koncu gradbene sezone, so obile zidove rasto cega in stituta z deskami, da se ne pokvari, ko stoji brez nadaljevanja, ker denarja za zidavo ni. Da gre tu za ve c, za enkratno mo znost postavitve slovenskega in stituta, to je za vse preve c, tega se nih ce trenutno ne zaveda, ker se vsi preve c ukvarjajo s samim seboj. « Zdelo se jim je »popolnoma nepotrebno, da se porablja dr zavni denar za tako nepotrebno stvar, ko vendar ze imamo podoben institut v Beogradu«. Leta 1949 je Peterlinu uspelo na in stitut pritegniti ve c studentov vi sjih letnikov, ki so delali zastonj ali za manj si honorar. Sestavljali so razne me- rilne naprave in z njimi ze izvajali meritve ter re sevali nekatere teoreti cne naloge, ki so bile potrebne za nadaljnje delo. Napredovala je tudi adaptacija za casnih prostorov na Salendrovi ulici. Leta 1950 se je »posre cilo izvr siti toliko instalacij . . . , da se je mogel vseliti kemijski in elektri cni oddelek, oddelek za jedrsko tehniko in skladi s ce materiala «. Stevilo zaposlenih, ste- vilo laboratorijev in obseg raziskovalnega programa in stituta so se stalno pove cevali. Dogajale so se tudi druge spremembe. 24. 5. 1952 so na seji razreda za matemati cne, zikalne in tehni cne vede SAZU sprejeli Peterlinov predlog, naj se Fizikalni institut poimenuje po Jo zefu Stefanu (1835{1893), najvidnej sem slovenskem ziku svetovnega slovesa. In stitut se je od tedaj imenoval Fizikalni institut Jo zefa Stefana (FI JS). Novembra 1952, ko je bila zgrajena glavna stavba in stituta in se je za cela selitev iz provizorija na Salendrovi ulici, je raziskovalno delo potekalo ze v 13 laboratorijih, od ka- terih so imeli le trije vodjo z doktoratom. To sta bila Franjo Havli cek, ki je 78 Obzornik mat. fiz.70 (2023) 2 i i \PorociloIJS" | 2023/10/4 | 17:08 | page 79 | #6 i i i i i i Ob 70. obletnici odprtja glavne stavbe Instituta »Jožef Stefan« (8. 2. 1953) vodil dva laboratorija, in Ljubo Knop. Druge so vodili diplomirani sodelavci France Brem sak, Edvard Cilen sek, Janez Dekleva, Bibijana Dobovi sek (por. Cujec), Darko Jamnik, Lado Kosta, Velibor Marinkovi c, Gorazd Mohor ci c, Anton Moljk in Ivan Perman. V njih so se posve cali studijam za postavitev reaktorja, problematiki obogatitve urana in izdelave jedrskega goriva UF6, se ukvarjali z izdelovanjem planparalelnih plo s c za na crtovani interferen cni refraktometer in velikih organskih kristalov za scintilacijske stevce, izvajali analize uranovih rud, izdelovali jedrske emulzije za odkrivanje sledi fotonu- klearnih reakcij, razvijali jedrsko tehniko in pripravili gradbene na crte za prizidek za betatron. Gradili so razne merilne in strumente ( stevce), van de Graaov pospe sevalnik za 2 MeV, nevtronski generator z napetostjo 140 kV, masni spektrometer in polindustrijsko napravo za pridobivanje te zke vode z elektrolizo. Za raziskave makromolekul so izdelali aparat za sipanje svetlobe in aparaturo za meritev dvojnega loma v toku ter izvedli meritve na vzorcih, pripravljenih na Institutu. Vsa ta dela ne bi bila izvedljiva brez odli cnih izdelkov iz mehani cne, elektronske in steklarske delavnice. Na in- stitutu je bilo zaposlenih 77 sodelavcev, od katerih so bili trije, med njimi upravnik Peterlin, le honorarno nastavljeni. Od novembra 1952 je raziskovalno delo na Institutu po civalo, kajti vsi sodelavci so bili zaposleni s selitvijo iz provizorija na Salendrovi ulici v nove prostore na Jamovi 39, z urejanjem laboratorijev in s pripravami na slav- nostno odprtje glavne stavbe in stituta. Za odprtje so po zamisli docenta Antona Moljka v visokonapetostnem stolpu pripravljali razstavo jedrskih merilnih naprav in zgodovinski pregled razvoja jedrske zike in tehnike od Becquerelovega odkritja radioaktivnosti leta 1896 do danes. Razstavo, raz- deljeno na osem poglavij, so poleg Moljka uredili predvsem M. Copi c, D. Jamnik, E. Cilen sek in L. Kosta. Pomagali so jim studenti vi sjih letnikov, ki ve c mesecev niso po celi ni c drugega. Modele in » zive table «, na katerih so ponazorili principe nekaterih pojavov, merilnih naprav in pospe sevalnikov, sta izdelala tehnika Leon Gradi sar in Davorin Toma zi c. Na Pre sernov praznik 8. februarja 1953 dopoldne so se v veliki preda- valnici in stituta zbrali njegovi zaposleni in stevilni ugledni gosti (v Knjigi gostov je 70 podpisov), med njimi najvidnej si znanstveniki iz Slovenije in drugih republik, predstavniki oblasti, politi cnih in znanstvenih ustanov, kot so Univerza, Akademija, raziskovalni in stituti . . . Slovesnost je odprl pred- Obzornik mat. fiz.70 (2023) 2 79 i i \PorociloIJS" | 2023/10/4 | 17:08 | page 80 | #7 i i i i i i Vesti sednik SAZU Josip Vidmar, ki je na kratko orisal velik pomen Fizikalnega instituta Jo zefa Stefana za razvoj znanstvenega dela, cestital vsemu de- lovnemu kolektivu in vodji in stituta ter razglasil, da je glavna stavba od- prta. Peterlin je nato podal kratek pregled razvoja in stituta. Odprtje so s kratkimi nagovori pozdravili se Stevan Dedijer, vodja Jedrskega in stituta v Vin ci, Mladen Pai c z Instituta »Ruđer Bo skovi c « v Zagrebu, Zeljko Marko- vi c, predstavnik Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu, in nazadnje Slobodan Naki cenovi c, predsednik Komisije za pomo c znan- stvenim ustanovam. Po slovesnosti so si gostje pod vodstvom upravnika Peterlina ogledali laboratorije, delavnice in druge prostore in stituta. Ogled so zaklju cili z obiskom razstave, kjer so gostom strokovni sodelavci FI JS pokazali in razlo zili razne poskuse, razstavljene table in modele. Na » zivih tablah« sta bila princip in potek nekaterih pojavov, merilnih instrumentov in pospe sevalnikov prikazana z raznobarvnimi lu cmi, ki so se po vrsti pri- zigale in uga sale. Razstava, ki je bila tisto popoldne odprta za javnost in nato vsak delavnik od 10. do 12. ure in po dogovoru ter od 22. februarja do 1. marca tudi od 15. do 18. ure, je lepo uspela. Obiskalo jo je ve c kot 10.000 ljudi. Po ogledu razstave so vodilni sodelavci in stituta ugledne goste odpeljali na slovesno kosilo v novo urejeno restavracijo na Ljubljanskem gradu, na katero pa so morali cakati skoraj tri ure. Med cakajo cimi so se razvili stro- kovni in drugi koristni pogovori. Po Peterlinovih besedah prisotni visoki slovenski politiki niso dojeli pomena in stituta za napredek slovenske znano- sti in njenega uveljavljanja v svetu, kajti »edina opomba, ki sem jo sli sal od predstavnikov ljubljanske vlade, ki so pri sli na proslavo, [je bila,] zakaj imamo dva taka instituta v dr zavi, ko ima vendar Indija samo enega «. Ve cina sodelavcev in stituta se slavnostnega kosila ni udele zila. Po pri- povedovanju izredno sposobnega tehnika Davorina Toma zi ca je po zaprtju razstave praznovala na in stitutu. Vodi ci, ki so popoldne obiskovalce vodili skozi razstavo, so ze bili na in stitutu, preostali pa so se zdaj v spremstvu zakonskih partnerjev, dru zinskih clanov, kolegov in prijateljev vrnili na in- stitut. Vrnil se je tudi upravnik Peterlin. Praznovanje je organiziral kemik Jo ze Slivnik, znan po tem, da je leta 1962 prvi na svetu sintetiziral spojino XeF 6 . Najprej je pevski zbor sodelavcev in stituta ob instrumentalni spre- mljavi zapel nekaj narodnih pesmi, nato je sledil ske c okrog kulise, velikega 80 Obzornik mat. fiz.70 (2023) 2 i i \PorociloIJS" | 2023/10/4 | 17:08 | page 81 | #8 i i i i i i Ob 70. obletnici odprtja glavne stavbe Instituta »Jožef Stefan« (8. 2. 1953) okenskega okvirja, ki ga je izdelal in stitutski mizar. Za dekle v narodni no si, laborantko Marino Spenko, ki je stala za oknom, sta se pod njim potegovala dva fanta, Toma zi c v no si in njen mo z, laborant Jo ze Spenko v obi cajni obleki. Potem ko so zapeli Avsenikovo pesem »Dve let‘ in pol sva se midva ljubila . . .«, prispodobo na tri leta trajajo co zidavo in stituta in njen uspe- sen zaklju cek, se jim je pridru zil celoten zbor in skupaj so veselo zaklju cili predstavo. Potem so skupaj s Peterlinom praznovali, peli in plesali dolgo v no c. Razigrani mladi ljudje, ve cina precej mlaj sih od 44-letnega Peterlina, so ga pozno zve cer vpra sali, ali lahko na in stitut pripeljejo se njegovo zeno. Potem ko so dobili pritrdilni odgovor, je sofer Vinko Ravnikar v in stitutskem avtu odpeljal Toma zi ca in izvrstnega elektronskega tehnika Stanka Vr s caja k Peterlinu na dom, kjer sta zbudila njegovo zeno. Ko je ta dojela, za kaj gre, se je z veseljem pridru zila praznujo cim. Tistega leta so za glavnim poslopjem prizidali se poseben del za betatron svicarskega podjetja Brown Boveri in stavbo najmodernej se predavalnice v Jugoslaviji za potrebe FI JS ter za potrebe studija zike in matematike na univerzi. Potem ko so bili do jeseni dokon cno urejeni in usposobljeni laboratoriji in delavnice, se je vse delo lahko osredoto cilo na raziskovalne probleme. In stitut, ki ob svoji ustanovitvi konec leta 1947 poleg upravnika Peterlina ni imel nobenega sodelavca in je bil brez znanstvenega podmladka, lastnih prostorov, instrumentov in literature, se je v petih letih do odprtja svoje glavne stavbe na Vi cu 8. februarja 1953 ze lepo razvil. Ustvarjene so bile idealne razmere za hiter, obetaven in produktiven razvoj: moderno opremljeni in prostorni laboratoriji in delavnice, rasto ce stevilo mladih, spo- sobnih in s casoma visoko kvaliciranih zikov in pogoji za interdisciplinarno raziskovalno delo, ki je pogosto potekalo pod pretvezo, da je potrebno za razvoj jedrske zike in za postavitev reaktorja. Za celo se je neverjetno bujno delo, ki je po nekaj letih obrodilo bogate sadove. Sodelavci so se s svojim raziskovalnim delom uveljavili v mednarodnih znanstvenih krogih in tako prinesli in stitutu svetovno priznanje. Razmah raziskovalnega dela ter rast sodelavcev in njihovih dose zkov so se nadaljevali do danes. Zelimo si, da ostane tako tudi v prihodnosti. Tatjana Peterlin Neumaier Obzornik mat. fiz.70 (2023) 2 VII