Poštnina plačana v gotovini
PROSVETNI DELAVEC
GLASILO ZDRUŽENJ PROSVETNIH DELAVCEV SLOVENIJE
Štev. 9-10 ^	Cfublfana, 16. maia 1952.	^ Leto III.
Z, delegacijo pri	TITI/ v Belem dvoru
Delegacija učiteljev in profesorjev v Belem dvoru, dne 29. aprila
Deagi mazšal 'Uta !
Prosvetni delavci Slovenije, člani društev prosvetnih delavcev, Vam pošiljamo ob Vaši šestdesetletnici tople pozdrave in iskrene častitke!
Mi, prosvetni delavci Slovenije se dobro zavedamo, da ste nam Vi, dragi maršal Tito, najvišji zgled vzgojitelja, ki nam daje moči in pobud pri našem težkem, toda lepem delu. Kot delavec, borec, revolucionar ste nam postali najvišji vzgled požrtvovalnega vzgojitelja. Z vsem svojim življenjem nas učite, kako se je treba boriti za pravice človeka, za pravice malih narodov, za mir in sodelovanje med ljudmi in narodi. Zato ste s svojim zgledom pritegnili vse svoje ljudstvo, da s tako veliko požrtvovalnostjo gradi svojo domovino, brani svoje pravice v nerazdružljivem sklopu bratstva in enotnosti in s temi neposrednimi dobrinami vzgaja vse svoje ljudi v iskrene in značajne borce za resnico in pravico.
Zato smo prosvetni delavci ponosni, ker se z Vami na čelu borimo za vzgojo novih generacij, ker se hočemo po Vašem vzgledu še s poglobljenim čutom dolžnosti boriti za vzgojo novega človeka. Združeni z vsemi množicami delovnih ljudi .bomo še-naprej premagovali vse i 'Jave in bomo vložili vse svoje sue v to, da bomo izpolnjevali svoje naloge na vzgojnem, izobraževalnem in ljudsko-prosvetnem polju ter tako dali Vam in vsej skupnosti sadove naših naporov: boljše in lepše življenje.
Ob Vaši šestdesetletnici Vam prosvetni delavci želimo zdravja in sreče ter moči revolucionarne ljubezni, iz katere bomo še dolgo črpali trdnost, enotnost in požrtvovalnost, iz katerih lastnosti gradimo in bomo zgradili lik socialističnega učitelja.
V torek 29. IV. ob 10. uri je maršal Tito sprejel delegacijo prosvetnih delavcev (12 učiteljev, 10 profesorjev in inozemske goste).
Vsem članom delegacije so vzplamtela srca ob toplem stisku roke velikega učitelja.
Predsednik Združenja profesorjev Jugoslavije Milivoje Uroševič je v imenu delegacije pozdravil maršala Tita in ga seznanil z delom kongresa učiteljev in kongresa profesorjev. Poudaril je, da je težnja učiteljstva vzgojiti zdrav rod, rod, ki bo sposoben nadaljevati svetle tradicije narodnoosvobodilne borbe in graditve socializma. Podčrtal je, da se združenji v celoti zavedata odgovorne naloge pri vzgoji mladine in obljubil v imenu prosvetenih delavcev Jugoslavije skrbeti za svetel lik vzgojitelja novega rodu.
Maršal Tito je v svojem nagovoru delegatom rekel naslednje:
»Tovariši in tovarišice! Nisem mogel prisostvovati vašima kongresoma, vendar sodim, da imata velikanski pomen, saj so na njih obravnavali ne le, kakšen mora biti učitelj, marveč tudi druge važne probleme našega prosvetnega dela. Povsem se strinjam s tem, da je zelo pomembno to, da ste poudarili, kakšen naj bi bil lik učitelja, ker bo potem tudi lik učenca, ko konča šolo, takšen, kakršen mora biti.
Sodim, da vam je naša ljudska skupnost poverila delo, ki ima velikanski pomen. Vi ste vzgojitelji novega rodu, in to delo na tej prelomnici, delo za prevzgojo ljudi v novem duhu, je dolgotrajno, izredno težavno in naporno delo, ki 'se mora začeti že v rani mladosti. To delo je težavno, vendar pa ga je mogoče obvladati. Vi vzgajate mladino, mladi rod, ki ga boste, če bodo učitelji in profesorji dobro poznali svoje delo, če bodo pravilno organizirali to delo — dobro vzgojili. Vem, da je zdaj borba za te otroke, ki so pod vsemi mogočimi vplivi in ki žive v razmerah, ki jim onemogočajo, da bi se normalno razvili pod vodstvom svojih učiteljev in vzgojiteljev. Stara pojmovanja, stari običaji in borba reakcionarnih elementov si prizadevajo z vsemi sredstvi ločiti našo mladino od novega družbenega pojmovanja. To je velika zapreka, ki vas moti pri delu, vendar pa ne smete kloniti. Biti morate borci za tega novega človeka, ki ga ustvarjamo. To poudarjam zategadelj, ker je nemogoče ustvariti socializem, ne da bi ustvarjali ljudi s socialistično zavestjo. To je velikanska naloga, saj ni vse v graditvi industrializacije, v dviganju gospodarstva. Tudi Hitler je imel tovarne in kapitalistični svet jih ima mnogo več. Toda mi ne gradimo samo tovarn, temveč ustvarjamo tudi nove ljudi, ki bodo imeli povsem nove nazore o novih družbe-
nih odnosih. Ustvarjamo nov družbeni sistem, v katerem bodo imeli ljudje tudi drugačen odnos do dela in drugačne nazore do skupnosti sploh.
Tukaj naj vnovič poudarim, da ima vaše delo velikanski pomen in vem, da boste imeli tu še mnogo težav. Umljivo je, da so pri nas še stvari, ki jih v nekaj letih po vojni • nismo mogli obvladati kot n. pr. učbeniki, delovna metodika itd. Nikdar nismo zahtevali in tudi ne zahtevamo, da bi kar naenkrat prekinili s starim, saj bi bilo to nedia-lektično in nematerialistično. Iz sta-
rega nastaja novo: Nova družba se je vselej razvijala iz tistega, kar se je zataknilo in je šlo naprej. Preprečiti pa moramo, da ne bi šli nazaj, in sicer prav pri vzgoji teh otrok.
Vem, da mečejo iz tujine na nas polena in kamenje, češ da odtujuje-mo otroke od boga, cerkve itd., toda ne moremo se strinjati s tem, da bi mladina zapadla v praznoverje. Če poznamo splošne zakone prirode, če smo se povzpeli do te stopnje, da pojmujemo splošni razvoj v vse-mirju in v družbi, se moramo boriti proti praznoverju. Vere ne preganjamo in prepuščamo to volji sle-
PROSVETNI DELAVCI SLOVENIJE
hernega človeka posebej Ne moremo pa dovoliti, da bi otroke, ki jih je treba šele vzgojiti, vzgajali po želji tistih, ki so ubrali povsem drugačno pot, kakor bi mi želeli. Država ima pravico vzgajati otroke in jih mora vzgajati. V tem pogledu ne bomo nikdar popustili pred nikakršnim pritiskom od zunaj. Borba za te otroke more biti učinkovita samo tedaj, če se bo sleherni učitelj, sleherni zgojitelj globoko zavedal svoje dolžnosti. Težko je oblikovati novega človeka, vendar pa je to najlaže doseči, že od rane mladosti. Otroci prihajajo pod različne vplive
zelo lahko. Vi pa morate biti njihovi budni varuhi. Paziti morate, da se ti vplivi ne vsidrajo v njih. Imeti morate pred očmi, da ni važno samo to, da pridejo iz šole razni specialisti in pismeni ljudje, marveč predvsem to, da bodo imeli ti ljudje značaj ponosnega in zavednega socialističnega državljana. Otroci imajo kot odrasli razne sposobnosti, nekateri se laže uče, drugi teže. To je stvar posameznika, značaj človeka pa je nekaj drugega. Paziti moramo, da ustvarimo vsaj pri velikanski večini, če že ne pri vseh ljudeh značaj, ki ga dandanes zahtevamo od slehernega našega državljana.
Vi vidite, da sedaj občuduje ves svet značaj našega ljudstva, in ne le borbenost, marveč tudi moralno silo Jugoslovanov, ki v največjih težavah niso klonili. Tu se vidi značaj naroda; da bi se pa lahko ta narod ne le ohranil, marveč tudi dalje razvijal, mora zahtevati od slehernega svojega državljana, da bo vreden spoštovanja, ki ga imajo sedaj Jugoslovani v svetu. Samo tako se bo pomaknil naprej naš razvoj. Samo tako bo naša država čvrsta in močna, samo tako se bo lahko uprla vsem nevarnostim, ki bi prišle od zunaj.
Želim vam mnogo uspehov pri delu in sem prepričan, da boste premagali vse težave, ki jih imate.«
Po oficielnem pozdravu je sledila zakuska, ob kateri smo delegati v prisrčnem razgovoru osvetlili nekatera aktualna šolsko - vzgojna vprašanja. Tedaj smo se ponovno prepričali o tem, kako iskrena je skrb našega maršala za potrebe in razvoj šolstva in prosvetnih delavcev, seveda prosvetnih delavcev, ki niso samo predavatelji ali uradniki, temveč prosvetnih delavcev, ki so iskreni vzgojitelji socialističnega človeka.
V razgovoru je maršal Tito tudi podčrtal pomen vzgoje staršev naše mladine, to je staršev, ki ali ne čutijo svoje odgovornosti za razvoj svojih otrok, ali pa so še obremenjeni z miselnostjo preteklosti in naprednemu učitelju ovirajo njegovo delo.
Pred slovesom je maršal Tito zagotovil delegaciji, da sedanja prevedba ni zadnja etapa v prizadevanju oblasti za izboljšanje materialnih pogojev prosvetnih delavcev, temveč, da si naše vodstvo prizadeva odstraniti težavne stanovanjske probleme in podobno, ker hoče dati prosvetnim delavcem vse tisto, kar je pobuda za iskreno, vsestransko vzgojno in učno delo.
Polni novih sil smo se poslavljali od našega velikega učitelja in pesem: Druže Tito, mi ti se kune-mo... je odmevala na poti od Dedinja do kongresne dvorane v ulici kneza Miloša, kamor smo prinesli Titovo sporočilo in pozdrav.

USTANOVNI KONGRES
združenja učiieljev Jugoslavije
Dne 26. in 27. aprila 1952 je bil v Beogradu ustanovni kongres Združenja učiteljev Jugoslavije. Kongresa se je udeležilo 144 izvoljenih delegatov in izredno mnogo prosvetnih delavcev ter zastopnikov raznih ustanov.
Kongres je otvoril tovariš Miloš Jankovič, ki je po uvodnih besedah pozdravil delegate in goste, posebno predsednika Sveta za znanost in kulturo ministra Radoljuba Čo-lakoviča, predsednika Sveta za kulturo in prosveto LR Srbije ministra Mitro Mitrovič; predstavnika Zveze sindikatov Jugoslavije Milana Slani j a, zastopnika prosvetnih delavcev Francije Roberta Baillya in Henrija Bauda, zastopnika socialističnih učiteljev Avstrije Leon-harda Schmidta, zastopnika društva učiteljev in profesorjev tržaškega ozemlja jugoslovanske cone Ersilijo Benussi.
Nato so bili kongresu prebrani Pozdravi Mednarodne federacije prosvetnih delavcev in Sindikata Prosvetnih delavcev iz Trsta.
Pozdravi gostov
Prvi je pozdravil kongres minister Rodoljub Colakovič. V svojem govoru je med drugim dejal: Problemi pouka in vzgoje se ne morejo feševati brez učiteljev in profesorjev, delavcev, ki se na tem področju neposredno udejstvujejo. Kon-9res bo gotovo podčrtal, da ne more eiti reševanja problemov osnovnih sol brez aktivnega sodelovanja uči-
teljstva. Važno je vprašanje izobrazbe naših učiteljev, solidnost znanja, njihova splošna kulturna in ideološka zgrajenost. Imamo mnogo mladih učiteljev, ki so se šolali v skrajšanem roku ali v tečajih, zato je splošni nivo njihove izobrazbe nižji — to pa je resen problem — kajti za reševanje problemov naše šole potrebujemo solidno podkovane učitelje.
Vprašanje dviga učiteljske izobrazbe je resno. Mnogo se da pridobiti na tečajih, toda najvažnejše je individualno delo.
V novi uredbi o prosvetno-znan-stveni stroki je podčrtana vloga podeželskega učitelja, ki ima tudi nekaj dodatkov, da bi si mogel nabavljati časopise in revije.
Sodelovanje prosvetnih delavcev v prosvetnih svetih je postavljeno na novo osnovo; doslej ste imeli pravico predlagati, svetovati, a odločal je predsednik sveta za prosveto in kulturo, sedaj so v Svet izvoljeni učitelji organ državno-druž-benega upravljanja. Marsikje pa se v novi vlogi še niso znašli.
Ob zaključku je minister rekel: Bodite uverjni, da boste pri vaši borbi, da izgradite lik socialističnega učitelja, imeli vedno polno In trdno oporo v naši Partiji in v ljudski oblasti; naša socialistična skupnost bo napravila vse, da se še bolj dvigne ugled našega učiteljstva, in ona se bo po svoji zmogljivosti brigala za čim ugodnejše materialne pogoje njegovega življenja in dela.
Zastopnik Central, sveta Zveze sindikatov Jugoslavije je v pozdravu podčrtal vlogo in nalogo učitelja na vasi. Zastopnika francoskih in avstrijskih učiteljev sta v toplih be-sedaj omenjala zveze, ki se vedno trdneje pletejo med njihovimi organizacijami in našimi ter pozivala delegate k še bogatejšim uspehom v narodnem in mednarodnem merilu. Tovarišica Benussi iz cone B svobodnega tržaškega ozemlja je prikazala sliko italijanskega šolstva v Istri, težave, ki jih povzročajo italijanski plačani agenti, opozorila pa je tudi na velike žrtve, ki jih skupaj s poštenim italijanskim ljudstvom doprinašajo hrvatski in slovenski učitelji.
Družbeno-prosvetna vloga sodobnega učitelja
Po pozdravih je imel obširen referat o družbeno-prosvetni vlogi sodobnega učitelja tov. Milisav Miju-škovič. Iz njega navajamo samo nekatere misli, ker bo referat kakor tudi vse delo kongresa izšlo v posebni knjigi, ki bo služila kot študijski material vsemu učiteljstvu.
V preteklosti se je začela razvijati moč učiteljstva takrat, ko je to številčno naraslo in ko je učitelj pričel dobivati dober strokovno-pe-dagoški pouk. Posebno napredni po-kreti mlajšega učiteljstva so v zadnjih desetih letih v vseh pokrajinah bivše Jugoslavije zaradi idealnih stremljenj, požrtvovalnega dela, povezave z delovnim ljudstvom in vere v uspeh, prinesli obilo uspehov za rast prosvete in ugled učiteljstva. Povezanost učiteljske borbenosti z borbenostjo vseh progresivnih ljudskih gibanj predstavlja
največji uspeh učiteljskega pokreta, o čemer so dokaz tudi tisočeri padli heroji in ogromni uspehi učiteljstva v novi Jugoslaviji.
Učiteljev položaj se je z zmagovito revolucijo povsem spremenil. Učitelj ni več uradnik, ampak je svobodna osebnost, če so njegovi ideali istovetni z ideali delovnih ljudi. Ne glede na napake, ki se dogajajo zaradi ozkosti posameznikov, so učitelji pridobili tako v moralnem, pravnem, materialnem in družbenem pogledu. Posebno značilno je pri tem dejstvo, da dobivajo učitelji vedno več pravic in možnosti soodločanja v šolski in prosvetni upravi.
Učiteljeva vloga in njegove naloge so bile po osvoboditvi že večkrat jasno nakazane. Za svoje delo so dobili mnogo priznanja. Osnovno in glavno učiteljevo delo je njegovo delo v šoli, ki je napredovalo tako glede metode kot kvalitete. Prigovorov pa je še mnogo v pogledu vzgojnega učiteljevega vpliva na otroke in okolico. Primere dvoličnosti, mračnjaštva in predsodkov, reakcionarnih teženj, ki prihajajo neposredno iz učiteljskih vrst ali pa posredno iz vrst klera in različnih reakcionarnih elementov, morajo sami učitelji z večjim čutom odgovornosti odpravljati in izključevati.
Družbeno politično delo učitelja pa še ne more omejiti samo na šolsko delo, vzgojne potrebe in kulturne želje mu nakazujejo pot kulturno - prosvetnega in družbenopolitičnega udejstvovanja. Zgledi takih delavcev na področju pobijanja analfabetizma, kulturno - prosvetne pomoči, vodstva kulturno-umetniškega dela, fizkulture, orga-
nizacije čitalnic, ljudskih univerz itd. privlačujejo vedno nove vrste učiteljev in jih zbližujejo z delovnim ljudstvom.
Učitelj je vedno gradil svoj lik iz kvalitetne izobrazbe, ki jo je dobil v šoli, nato pa iz vztrajnega in poglobljenega samoizobraževanja. V zvezi z okrnjeno šolsko izobrazbo je treba še posebej naglasiti, da je šola vedno dajala samo osnovno izobrazbo, a vse drugo je sad samoizobraževanja. Zato je tudi najvažnejša naloga učiteljskih društev in tudi vseh vodilnih forumov, da vzgajajo svoje člane v ljubezni do knjige, tiska in samoizobrazbe.
Znanstveni socializem je nezdružljiv z idealističnimi koncepcijami svetovnega nazora, s predsodki, praznoverjem ali kakršnimi koli neznanstvenimi pogledi na svet. Tudi v naših vrstah imamo žalostne primere učiteljev dvojnega lica, pa tudi verskih fanatikov, zaostalih ljudi itd.
Da bi učitelj zadostil zahtevam, ki jih stavi nanj današnja stvarnost, mora dobiti že na učiteljišču temeljito splošno izobrazbo. Njegovo usposabljanje za delo na kulturno-umetniškem ali tudi na drugih po-priščih je važno, pravo vsebino in smer pa mu daje šele politično-ideološki temelj. Vprašanje, ki mu bodo morala tudi naša društva posvetiti vso pažnjo, pa je, kje naj učitelj dobi dovoljnjega znanja za vodstvo v teh panogah javnega življenja: ali že pri rednem šolanju, ali pozneje v daljših tečajih, kajti pouk, vzgoja in izobrazba se neprestano prepletajo z vsem javnim življenjem in dajejo učitelju tisto mesto, ki mu pripada.
Ustanovni OBČNI ZBOR ZBRUŽENJA UČITELJEV JUGOSLAVIJE
ki je bU 26. in 27. IV. 1952 v Beogradu, je v zvezi z referatom o »Družbeno-prosvetni vlogi današnjega učitelja« in v zvezi z diskusijo sprejel naslednjo
RESOLUCIJO
i.
Učiteljstvo Jugoslavije je po drugi svetovni vojni, bolj kot kdaj koli poprej, postalo in vedno bolj postaja močan činitelj našega prosvetnega in kulturnega napredka'. V svojem povojnem delu in razvoju se je pod vodstvom Komunistične partije Jugoslavije in tovariša Tita opiralo na naj-pozitivnejše tradicije predvojnega naprednega učiteljskega gibanja in se navduševalo ob slavnih primerih učiteljev-herojev, ki so darovali svoje življenje v narodnoosvobodilni borbi kot borci, častniki in politični delavci. Pod takim vodstvom in vzgajajoč se ob takih tradicijah ustvarja učiteljstvo socialistične Jugoslavije danes veliko delo, za katero so njihovi najboljši tovariši žrtvovali življenje, daje svoj delež v izgradnji socializma, v borbi, ki jo naša domovina bojuje za enakopravnost in bratstvo med narodi, za mir v svetu, za obrambo naše neodvisnosti. Naše učiteljstvo je lahko ponosno, da pripada zemlji, ki je danes tako visoko vzdignila zastavo svobode in enakopravnosti med narodi, da je tudi samo za take odnose med naprednimi in demokratičnimi učiteljskimi gibanji v svetu, proti osvajalskim težnjam sovjetskih učiteljev informbirojevskih držav in skupin, prav tako pa tudi proti težnjam reakcionarnih in iredentističnih skupin v nekaterih zapadnih državah.
Naše učiteljstvo je svoje uspehe, svoj povojni vzpdn, svoj pomen in družbeno-prosvetno vlogo doseglo zaradi neprestane skrbi Komunistične partije Jugoslavije in Vlade in predvsem tovariša Tita, ki se izraža v vrsti uredb in v ekonomskem stanju učiteljev ter predvsem b Sklepih III. plenuma CK KPJ. Zaradi take skrbi se je učitelj povzpel iz najnižje lestvice uradniške hierarhije, kjer je bil v stari Jugoslaviji, v vrste tistih strokovnjakov, ki jim naša socialistična domovina posveča največjo pažnjo. Zato ni čudno, da je naše učiteljstvo v ogromni večini globoko vdano Komunistični partiji in naši ljudski revoluciji in da je v obrambi njenih pridobitev in v izgradnji socializmp. tesno povezano z našim delavskim razredom.
II.
Učitelji Jugoslavije imajo največ zaslug, da so se osnovne šole s pomočjo ljudstva v relativno kratkem času osvobodile težkih posledic vojne in raznih ostankov preteklosti tako v materialnem in organizacijskem kakor tudi v učno-vzgojnem pogledu. Kljub tem nedvomno velikim uspehom in kljub mnogim zelo vidnim vzgledom truda in požrtvovalnega dela posameznikov in kolektivov bodo morali naša osnovna šola in naši učitelji rešiti še vrsto nerešenih vprašanj. Med temi vprašanji poudarja Kongres potrebo po povečani borbi proti nekaterim buržoaznim vplivom na mladino, ki obsegajo na poseben način in s pomočjo posebnih oblik tudi otroke v osnovnih šolah, kot je to primer z verskim vplivom, za katerim se zelo često skriva določen politični vpliv ostankov premagane in razbite politične reakcije. Učitelji so dolžni, da zavračajo take vplive s pravilno razlago učne snovi, z osebnim vzgledom in aktivnim borbenim odnosom do vseh stvari in da začno naše najmlajše že v osnovni šoli vzgajati za bodoče državljane naše socialistične domovine.
III.
S ponosom poudarjamo, da je borbo proti nepismenosti ■ to važno nalogo naše revolucije, ki se sedaj uspešno zaključuje ■ v glavnem izvedlo učiteljstvo samo. Prav tako je tudi bilo iniciator, organizator in strokovni vodja stalnega kulturno-množičnega dela na vasi, ki je po vojni doživelo tako velik razmah, kakršnega naša domovina doslej še ni spoznala. Vendar pa je treba poudariti, da se je del učiteljev precej odtegnil Ijudskoprosvet-nemu delu na vasi, ker je napačno razlagal sklepe III. plenarne seje CK KPJ o izvenšolskem delu. Naša društva imajo nalogo, da zavračajo takšne težnje in da delo v šoli in vpliv izven nje na široko povežejo z ljudskoprosvetnim delom na vasi, kajti potreba za tem delom niti ni prenehala niti ne bo mogla prenehati. Izpremenili so se le pogoji za Ijudsko-prosvetno delo na vasi in se bodo tudi nadalje izpreminjali vzporedno z našim revolucionarnim razvojem. Revolucionarne potrebe na vasi zahtevajo preučevanje in diskusijo o vsebini, značaju in metodah kulturno-prosvetnega dela na vasi. Poleg zahteve, da dobi to delo novo vsebino, da se vzdigne njegova raven in idejna čistoča, je danes jasno, da sta vloga in položaj učiteljev v sistemu te dejavnosti drugačni kot prej. Na vasi je danes vrsta družbenih organizacij, ki se borijo proti pogledom zaostalosti, proti praznoverju in neznanju, proti raznim buržoaznim vplivom itd., ki obsegajo vse področje, na katerem je učitelj prej v glavnem sam deloval. Kongres misli, da je dolžnost učiteljev, da se vključijo v delo teh organizacij, da jim nudijo svoje strokovne in organizacijske sposobnosti in predvsem svojo poklicno vnemo in navdušenje za prosvetno delavnost.
IV.
Povečane zahteve, ki jih danes postavljamo pred osnovno šolo, novi pogoji in značaj kulturno-množičnega dela in revolucionarne izpremembe na naši vasi sploh zahtevajo učitelja, ki bo bolje pripravljen za tako velike naloge ki bo imel več znanja, več širine in ustvarjalne moči kot ta, ki so ga do 'sedaj izoblikovale učiteljske šole. Zaradi tega menimo, da današnji način priprave mlajših učiteljev za njihov poklic niti po nivoju niti po obsegu znanja niti po značaju ne odgovarja zahtevam našega časa; to pa zahteva nujno potrebo po reformi učiteljišč.
Ena izmed glavnih nalog naših društev mora odslej biti odstranjevanje slabe in nezadostne strokovne in idejne izobrazbe obstoječega učiteljskega kadra; to bodo društva dosegla s tečaji, seminarji, posvetovanji in z drugimi podobnimi oblikami. Predvsem pa poudarja kongres, naj učitelji intenzivneje in pravilneje uporabljajo strokovni tisk in literaturo, naj tudi sami sodelujejo v tisku, razvijajo smisel in navado za samoizobraževanje, pri tem pa so lahko velikega pomena zanimanje za ta vprašanja, nasveti in vzpodbude šolskega inšpektorja in predvsem društev.
V.
Naša okrajni in mestna društva morajo biti organizatorji in iniciatorji vse te in druge dejavnosti, ki se je naši učitelji lotevajo ali se je bodo lotevali v bodočnosti. Kongres predvsem poudarja, da nudi društvo kot oblika našega organiziranja široke možnosti, da se ta delavnost razvije in vedno bolj bogati z novimi oblikami in vsebino, da se v njej razvije svobodna borba mišljenja, pri čemer se lahko okoristi s pozitivnimi izkušnjami .preteklosti, predvsem z izkušnjami naprednega učiteljskega gibanja v predvojni Jugoslaviji iz tistega časa, ko so ga vodili komunisti, še bolj pa z bogato povojno prakso naših sindikatov. Društvo kot organizacijska in delovna oblika nudi ugodne možnosti za široko in plodno sodelovanje z društvi ostalih prosvetnih delavcev, s pedagoškimi in drugimi strokovnimi društvi in predvsem s sveti za prosveto in kulturo, katerih družbeni karakter postaja z vsakim dnem izrazitejši in ki bo v toliko izrazitejši, v kolikor se bo to sodelovanje obojestransko gojilo in razvijalo.
Glede na to morajo učiteljska društva postati takšne ouganizacije, ki bodo združile napore, organizirale izmenjavo izkustev in diskusije v vseh bistvenih vprašanjih učno-vzgojnega dela v šolah, kulturno-mnozic-nega dela in ljudske prosvete kakor tudi o tistih drugih vprašanjih, ki se tičejo učitelja in njegovega poklica. Kongres misli, da imajo naše organizacije vse pogoje, da postanejo takšne, to pa bo istočasno njihov najvecji doprinos naši socialistični državi.
Diskusija delegatov Pe referatu, ki je bil zelo toplo sprejet, se je javilo k besedi nad 30 delegatov iz vseh republik. Navajamo samo nekatere misli delegatov. Tovariš iz Zagreba je izvajal, da morajo združenja svojemu članstvu nuditi več moralne in pravne pomoči ter se tesneje povezati s Pedagoškim društvom. Delegat iz Slovenj Gradca je prikazal na zaposlitvi učiteljstva svojega okraja, kako važna je evidenca dela in uspehov. Delegat iz Sarajeva je navedel, kako je učiteljski kader te republike opismenil skoraj milijon ljudi, kar je dosegel le zaradi izredne požrtvovalnosti. Mnogi izmed delegatov so navajali primere sovražnih in škodljivih vplivov; verski vplivi so najmočnejši v zaostalih
pokrajinah, klerikalna agresivnost pa narašča predvsem v Sloveniji, Istri, Dalmaciji, Bosni in Makedoniji. Delegati narodnih manjšin — Madžari, Italijani, Albanci — so razpravljali o svojih uspehih pri kulturnem in političnem delu, saj so n. pr. samo Albanci v Kosmetu po osvoboditvi dobili nad 1000 učiteljev, poprej pa niso imeli niti enega. Mnogo problemov, od športnih in fizkulturnih pa do učiteljske izobrazbe in politehnizacije, je bilo še nakazanih.
Delegati iz vseh republik so navedli tudi ganljive primere spontanih zbirk ob snežnih nezgodah na Tolminskem.
Pri obravnavanju strokovnih problemov pa sta na kongresu prihajali stalno v ospredje dve važni ugo-
z ustanovnega združenja profesorjev kongresa |n predmelnih učiteljev
Jugoslavije
Skoraj na sam praznik delavskega razreda — in zdelo se nam je, da ima to dejstvo kar simboličen pomen — nas je 106 delegatov iz vseh republik Jugoslavije ustanovilo Združenje srednješolskih profesorjev in predmetnih učiteljev. S tem zadnjim od petih ustanovnih kongresov, ki so jih imeli prosvetni delavci v marcu in aprilu, je zaključeno prvo obdobje dela naših oi'ganizacij od 1. 1945 dalje, z njimi pa je postavljen tudi temelj za drugo.
In kaj smo vzidali v ta temelj?
Referat, diskusija in sklepi bodo dali našemu članstvu, ki bo gradivo preučevalo, na gornje vprašanje odgovor, lahko pa že tudi na tem mestu ugotovimo, da je kongres dodobra osvetlil eno od kardinalnih vprašanj naše vzgoje, to je vprašanje, kakšna bodi vloga socialističnega učitelja srednješolske mladine, saj je od tega neposredno odvisen lik dijaka naše srednje šole.
Debato o tem vprašanju je še pred samim referatom načela Mitra Mitrovič, ko je v imenu Sveta za znanost in kulturo FLRJ pozdravila kongres. Tole bi bile v glavnem misli iz tega govora:
»Kakor da opravljamo težek izpit, revolucionarni izpit, smo se po zgodovinski nujnosti nekaj let po zmagoviti revoluciji morali z našo Partijo na čelu spustiti v boj za čistost marksizma in to v pogojih, ki so vse preje kot lahki: ko še niso obvladani vsi ostanki kapitalističnega razreda, ko naši relativno majhni državi preti opasnost za njeno neodvisnost, ko imamo še skrajno zaostale predele poleg relativno splošne gospodarske in kulturne zaostalosti — smo pristopili h graditvi najnaprednejših oblik družbenega in državnega življenja.
Pri teh velikih naporih napori naših prosvetnih delavcev ne zaostajajo, celo pa ne po težini in kompliciranosti problemov, za napori naših delavcev.
Socializem sme zahtevati od vzgojiteljev mladega rodu, da v njem dalje razvijajo naše ideale, da jih obogate z novimi. Vsi želimo, da nas bi mladina nadkrilila, da bi bila ustvarjalna in s tem sposobna prenesti velike probleme in rezultate tega zgodovinskega obdobja socialistične revolucije v novi svet, ki se poraja. Dosedanje izkušnje naših učiteljev pa tej nalogi ne bodo mogle biti povsem kos, če se dosedanja zakladnica teh izkustev ne bo obogatila s spoznavanjem vsega novega, kar predstavlja interes sodobne mladine bodisi v splošno političnem in družbenem življenju, bodisi v znanosti in tehniki. Če hočemo imeti vpliv na mladino, moramo biti temu dorasli — znati moramo premostiti razliko, ki obstaja tako glede razvojne stopnje rasti kot tudi glede samega razumevanja. Učitelj ne bo mogel vplivati na učenca, ako se bo na nekak neutra-lističen način izogibal povsem jasnih, vsaj za znanost jasnih, vprašanj. S tem bo izgubljal le ugled, v glavah učencev pa ustvarjal zmedo. Zato bo moral biti stalno na neki vrsti intelektualni straži v dobrem pomenu te besede. Moral bo spremljati razvoj znanosti in si znanje tudi ustvarjati, vedno v s vesti si svoje družbene vloge. Ako bi hoteli prenašati na mlajše generacije samo svojo strokovnost, bi bilo to v socialistični vzgoji premalo, kajti to opravlja tudi šola eksploatatorjev.
Referat Milivoje Uroševiča je imel naslov Vzgojna vloga profesorjev in predmetnih učiteljev, s tem pa je seveda tudi nakazal jedro • dela, ki ga naj kongres opravi. Ker bo referat razmnožen, se bom v tem zapisku ustavil le pri najvažnejših konstatacijah:
Povsem jasno je, da mora profesorjeva osebnost biti taka, da bo mogla z uspehom oblikovati bodočega državljana v duhu etičnih principov naše stvarnosti. V obdobju ogorčene borbe med starim in novim, mora biti profesor predan principom ljudske revolucije, oborožen s teorijo znanstvenega materializma, dober poznavalec svoje stroke, splošno razgledan, izobražen in kulturen, vajen na stalno individualno delo pri izpopolnjevanju svoje izobrazbe.
Ko je referent govoril o pojavih meščanskega objektivizma pri po-
uku in zanemarjanju vzgojnega momenta, je ugotovil, da so tudi ti ena izmed oblik boja reakcionarnih sil proti našemu konceptu vzgoje in izobraževanju.
Prav tako pa je seveda referent obsodil formalistične in vulgariza-torske načine povezovanja predmeta s politiko, kar prihaja do izraza predvsem pri pouku zgodovine.
Zaradi nezadostne skrbi za ideološko raven profesorskih zborov, posebno pa še za ideološko raven staršev naših dijakov so se med temi v zvezi z demokratizacijo našega družbenega življenja pojavili malomeščanski odkloni, ki so sicer obstojali že poprej, pa so bili prikriti.
Dejavnost teh je toliko obsežnejša, kolikor siromašnejše je ideolo-ško-vzgojno delo komunistov in drugih naprednih profesorjev.
Z aktivizacijo Združenja profesorjev v borbi za čimvečjo ideološko čistost pouka in vzgoje, s povezovanjem večjega števila družbenih faktorjev s tega področja se bosta v jasni obliki formirala tako lik profesorja kot tudi lik mladinca — graditeljev nove družbe.
Večina diskutantov je v debati, ki je sledila, dopolnjevala referenta ter navajala konkretne primere za to, da se je ogromen del učiteljstva z vnemo angažiral pri vprašanjih pravilne soc. vzgoje, navajala pa je tudi iz dnevne prakse poizkuse ne-prijateljev naše svobode in našega napredka, da zastrupijo našo mladino s strupom svoje mržnje, šovinizma, licemerstva, pesimizma. So tudi v vrstah srednješolskih profesorjev posamezniki, ki teh pojavov ne opažajo, ker so vzeli svoj eminentno družbeni poklic ozko uradniško, toda v vseh republikah je njih število iz dneva v dan manjše, resnični prosvetni delavci pa prav tako iz dneva v dan krepijo zavest, da je prosvetni delavec v enaki meri vzgojitelj kot je učitelj in da zato do teh pojavov ne more ostati pasiven.
Drugi del kongresa je bil posvečen organizacijskim problemom šole in združenja. Uvodni referat je imel Mirko Paprenica, ki je poudaril, da kongres ne sme izgubiti iz vida materialne baze našega šolstva, ako-prav je in bo ostalo težišče~clela na subjektivnih momentih v boju za kvaliteto pouka in vzgoje.
Referent je plediral za formiranje republiških komisij, ki bi se izključno bavile s sestavljanjem učnega načrta in programa.
Sedemnajst delegatov iz Slovenije je v delu kongresa aktivno sodelovalo. Štirje od njih so uspešno diskutirali, skoraj vsi pa so bili angažirani v raznih komisijah in podkomisijah.	Mr s
Letovanje prosvetnih delavcev v naših počitniških domovih
UČITELJSKI DOM V ROGAŠKI SLATINI je odprt od 15. maja dalje. Prijave sprejema neposredno Uprava Učiteljskega doma v Rogaški Slatini. Dom nudi samo stanovanjem in event. zajtrk. Cena za eno nočnino je din 125 (v objektih zdravilišča je najnižja nočnina din 180). Hrana v zdravilišču stane- dnevno 260—280 din.
Prijavijo se lahko vsi prosvetni delavci, ne glede na Združenje, v katero spadajo. Uprava bo reševala prijave po vrstnem redu, kot bodo pritekale.
POČITNIŠKI DOM PROSVETNIH DELAVCEV V ZAPUŽAH je odprt od 15. junija dalje. Celodnevna oskrbnina za osebo je din 320.—. Društva naj za julij in avgust takoj pošljejo prijave Republiškemu odboru. Interesenti za junij pa naj se priglase direktno upravnici doma, tov. Erženovi, Zapuže, p. Begunje.
POČITNIŠKI DOM PROSVETNIH DELAVCEV NA JEZERSKEM. Cena še ni končnoveljavno določena, bo pa nižja od krajevno običajne cene. Prijave naj društva pošljejo Republiškemu odboru.
REFLEKTANTI ZA DOMOVE SVETA SINDIKATOV naj se za nakazila obrnejo na svoje krajevne sindikalne svete.
tovitvi: V borbi za socialistično demokracijo bodo mogli učitelji zmagati le s široko razpredenim izobrazbenim delom in z budnostjo do sovražnikov tako v učiteljskih vrstah kot njegovi okolici. Nič manj nevaren od domačega pa je zunanje politični reakcionarni pritisk tujih ideologij na vzgojo.
Z enodušnim odobravanjem je bilo sprejeto izvajanje delegatov, ki so zahtevali pravično rešitev vprašanja Trsta, prav tako resolucija, ki jo je predložil tov. Zorn glede našega stališča do Trsta, ter resolucija, s katero je kongres obsodil Frankovo vlado.
Po diskusiji je bila soglasno^ izglasovana tudi resolucija o družbe-no-prosvetni vlogi sodobnega učitelja.
Kongres je sprejel Statut in izvolil Centralni odbor
Potem ko je komisija za statut predlagala delegatom kongresa nekatere spremembe, je bil soglasno sprejet tudi Statut Združenja učiteljev Jugoslavije.
Nato je kandidacijska komisija predlagala kongresu kandidatno listo 34 članov za plenum Centralnega odbora Združenja učiteljev Jugoslavije ter 3 člane in 2 namestnika nadzornega odbora. Na tajnih volitvah je bila lista soglasno sprejeta. Z izvolitvijo plenuma je kongres zaključil svoje delo. Na prvi plenarni seji je bilo iz članov plenuma izvoljeno Predsedstvo Združenja, sesto-ječe iz 13 članov, med katerimi so vsi predsedniki republiških združenj.
PLENUM
centralnega odbora združenja učiteljev Jugoslavije
1.	MILISAV MIJUšKOVIČ učitelj, Beograd
2.	NEDELJKO SAVI C učitelj, Beograd
3.	VLADIMIR PEŠIC učitelj, Beograd
4.	VUKOSAV RUDIC učitelj, Beograd
5.	MILAN ROMCEVIC učitelj, Beograd
6.	DURA SUBOTIN učitelj, Beograd
7.	JELENA ŠIKOPARIJA učiteljica, Beograd
8.	MIHAILO PETROVIČ učitelj, Beograd
9.	JOSIP BALOG učitelj, Kikinda
10.	RATKO TANSKOVIC učitelj, Priština
11.	VLADO SUDAR učitelj, Zagreb
12.	PETAR BORČIČ učitelj, Split
13.	ANTE ARTIČ učitelj, Zadar
14.	TOMA ZALAC učitelj, Zagreb
15.	BOGDAN STAMBOLIJA učitelj, Slavonska Požega
16.	ZINKA ZlBORSKI učiteljica, Reka
17.	VJECESLAV kohanek učitelj, Zagreb
18.	JOŽE ZORN učitelj, Ljubljana
19.	OSKAR PECE učitelj, Ljubljana
20.	ŠTEFAN TROBIŠ učitelj, Ljubljana
21.	JANKO BELEC učitelj., Ljutomer
22.	BRANKO JANJIČ učitelj. Sarajevo
23.	TRIFKO MARJANOVIČ učitelj, Bijenjina
24.	KAKIJA RAJOVIC učitelj, Mostar
25.	DANICA PAVIC učiteljica, Sarajevo
26.	SULEJMAN CELIKOVlC učitelj, Sarajevo
27.	SARŽO ISOSKI učitelj, Skoplje
28.	MILOŠ ŠUKOVIC učitelj, Skoplje
29.	SLAVE MITRESKI učitelj, Bitolj
30.	MILIVOJE PEROVIČ učitelj, Cetinje
31.	JAKŠA NOVAKOVIČ učitelj, Titograd
32.	MIHAILO JO V AN O V SKI učitelj, Skoplje
33.	LJATIF BERIŠA
učitelj, Vučitm
34.	JANČIČ IVO učitelj, Maribor
Nadzorni odbor
1.	DRAGO MUCALICA Beograd
2.	DRAGOMIR STANOJEVIČ Beograd
3.	NOVICA KNEŽEVIC Beograd
*
CENTRALNI ODBOR
združenja profesorjev in predmetnih učiteljev Jugoslavije
1.	UROŠEVIC MILIVOJE, Beograd
2.	HRABAR FRANJO, Zagreb
3.	BOŽIC SLAVICA, Ljubljana
4.	JOVANOVIČ MOMCILO, Sarajevo
5.	PEROVIČ DJORDJE, Cetinje
6.	MARINKOVSKI ILIJA, Skopje
7.	NIKOLIČ MITAR, Beograd
8.	JUHAS MIHAJLO, Zagreb
9.	CEMAŽAR FRANC, Ljubljana
10.	POTOČNJAK IVAN, Zagreb
11.	ISAKOVlC MILAN, Beograd
12.	CAR JOSIP, Zagreb
13.	GABROVŠEK LUDVIK, Ljubljana
14.	JOVANOVIČ MIRJANA, Tuzla
15.	LOPUSINA ILIJA, Plevlje
16.	PAPRENICA MIRKO, Beograd
17.	KEKIČ MIRA, Beograd
18.	LJUBOTINJA DJURO, Lovran
19.	FILIPOVIČ STEVAN, Beograd
20.	RUDOLF IVAN, Maribor
21.	MAHIC MUNEVARA, Mostar
22.	KUNST VILJEM, Beograd
23.	BOSANAC STJEPAN, Slav. Brod
24.	NIKACEV JOVAN, Novi Sad
25.	NIKITOVIC PETRASIN, Beograd
26.	KUSEVSKI VOJO, Skopje
27.	ANTIČ BORKA, Zagreb
28.	MUMDZIJA AHMET, Prizren
29.	TONIC LAZAR, Skopje
Nadzorni odbor:
ZIVANOVIC KRSTA, Beograd
CIPRUS ALEKSANDAR, Beograd
DJAKOVIC DIMITRIJE, Beograd
Za predsednika Združenja učiteljev Jugoslavije je soglasno izvoljen tov. Milisav Mijuškovič, za sekretarja pa Savič Nedeljko.
Ob koncu kongresa so delegati z dolgotrajnim odobravanjem pozdravili brzojavko Centralnemu komiteju KPJ in tovarišu Titu. V brzojavki je naglašeno tole: Zavedamo se svoje odgovornosti pred ljudstvom in se bomo posluževali izkušenj naprednih učiteljskih pokretov iz preteklosti, za vzgled nam bodo svetli vzori — učitelji heroji, ki so padli v narodno osvobodilni borbi in herojska dela delovnih ljudi, ki grade socializem, da bomo tako tudi vzgajali naš mladi rod v globoki ljubezni do svobode in neodvisnosti naše socialistične domovine.
KONGRES ZDRUŽENJA PROFESORJEV IN PREDMETNIH UČITELJEV SREDNJIH ŠOL JUGOSLAVIJE
sprejema na osnovi referata in diskusije naslednjo
RESOLUCIJO
Zaradi velikih revolucionarnih pridobitev in že globokega razvoja demokratizacije gospodarskega in družbenega življenja se tudi kulturna preobrazba naglo razvija. V šolstvu so doseženi ogromni uspehi ne samo v organizacijskem, ampak tudi v idejnem pogledu. Kvaliteta izobraževanja in vzgoje se neprestano izboljšuje ter dobiva vedno bolj socialistično vsebino. Resolucija III. plenuma CK KPJ o nalogah v šolstvu je našo šolsko in prosvetno politiko še bolj usmerila k pridobitvam socialistične izgradnje, naše ljudske revolucije in ideoloških postavk marksizma-leninizma. Tudi zaradi delavnosti prosvetnih delavcev dobivajo državni šolski in prosvetni organi vedno bolj družben značaj.
Naša domovina je po vojni glede srednjih šol zelo napredovala. Otvoritev velikega števila gimnazij, učiteljišč, predvsem pa osemletk, je omogočila šolanje tudi tistim družbenim plastem, ki jim to prej ni bilo dopuščeno. Ogromno hotenje za izobraževanjem v srednjih šolah je kmalu po vojni postalo resničnost. Razen tega je prišlo v naši srednji šoli še do večjih sprememb glede ideološke in politične preusmeritve učnega kadra. Profesorji in predmetni učitelji srednjih šol so z velikim navdušenjem in vnemo vstopili v dobo obnove domovine in izgradnje socializma in vložili do sedaj mnogo naporov pri izobraževanju in vzgoji moralno zdravega človeka z bogatim notranjim življenjem, kakršen je potreben domovini, ki ustvarja najvišje oblike družbenega življenja. Po zaslugi ustvarjalnega dela profesorjev in predmetnih učiteljev, poleg delavnosti ostalih činiteljev, je prišlo v srednji šoli do preloma glede idejnosti v pouku, vnašanja idej znanstvenega materializma, prevladovanja duha z novimi idejami, ki izvirajo iz stvarnosti ljudske revolucije in izgradnje socializma in pozitivnih pridobitev šolske prosvetne in sploh kulturne dediščine naše preteklosti. Profesorji in predmetni učitelji so se zavedli, da je potrebna povezanost med politiko in šolo in dosegli vidne uspehe v borbi za pridobitev znanja, v borbi proti misticizmu, idealističnih razlag naravnih in družbenih pojavov, raznih oblik praznovernosti, verskih predsodkov itd.
Hkrati ko kongres ugotavlja dosežene uspehe, pa tudi poudarja, da so se v delu profesorjev in predmetnih učiteljev kazale precejšnje napake.
Združenja še niso postala v dovoljni meri žarišča zamene izkustev, popravljanja dosedanje prakse, sodelovanja pri širših šolskih, predvsem vzgojnih vprašanjih. Niti približno še niso postala krepka opora svetom za prosveto. Pri delu ni njihovega medsebojnega stapljanja. Njihova medsebojna delavnost obstoji v vzdrževanju zvez in posvetovanju glede posameznih vprašanj.
Precej se zanemarja sistematično delo pri pedagoškem in ideološkem izobraževanju. Nekateri profesorji in predmetni učitelji se ne borijo vztrajno proti raznim malomeščanskim nazorom, ki prodirajo v šolo in kalijo lik našega srednješolskega mladinca. Del vzgojiteljev pojmuje ozko svoj poklic in ga degradira na stopnjo predavatelja in popolnoma ali skoraj popolnoma zapostavlja pri pouku vzgojni moment. Nekateri profesorji in predmetni učitelji pa so razumeli razvoj demokratizacije našega družbenega življenja kot pomiritev idealističnih in materialističnih nazorov.
Profesorji in predmetni učitelji se ne trudijo dovolj, da bi izkoreninili razne malomeščanske nazore med mladino, in ne pomajajo dovolj mladinskim in pionirskim organizacijam pri njihovem delu. Zaradi prizadevanja, da se šola pri pouku poveže s sodobnim življenjem pa včasih naletimo na vulgarizacijo dejstev, dogajanja in raznih dogodkov, predvsem v družbenih znanostih. Takšen način vzgoje osiromaši družbeno misel, izmaliči ideologijo, uniformira znanstveno, filozofsko in sploh družbeno miselnost.
Po Resoluciji III. plenuma CK KPJ se ni posvetilo dovolj pažnje krepitvi ideološkega, političnega in kulturnega dela, ki bi zagotovilo, da bi bili mladi ljudje pravilno vzgojeni in da bi se onemogočil reakcionaren vpliv. Ni bilo dovolj vztrajnosti pri pobijanju in zavračanju raznih idealističnih, religioznih in praznovernih predsodkov tudi med samimi profesorji in predmetnimi učitelji.
Ne skrbi se dovolj za izobrazbo in vzgojo učencev učiteljišč vse od kulturne zunanjosti in kulturnega vedenja pa do pridobitve znanstvenega materialističnega pogleda na svet.
Vzgojni vpliv pedagogov na starše z roditeljskimi sestanki je bil preveč ozek. Ta oblika delavnosti se ne izkorišča za izkoreninjenje raznih zablod in predsodkov, ampak se cesto omeji le na informacije o uspehu in vedenju.
Da bi se doseženi uspehi okrepili in razvijali in da bi se omenjene in druge napake in nedostotki v delu odstranili, sprejema Kongres Združenja profesorjev in predmetnih učiteljev srednjih šol Jugoslavije naslednje
SKLEPE:
V duhu demokratizacije družbenega življenja je potrebno razviti mnogo širšo delavnost profesorjev in predmetnih učiteljev pri reševanju ne samo šolskih, ampak tudi vzgojnih in kulturno-političnih vprašanj sploh. Združenja in sveti za prosveto morajo prosvetna vprašanja skupno reševati. Na ta način bodo dobili sveti za prosveto vedno bolj in bolj družbeni značaj. Če ne bi bilo tega medsebojnega stapljanja v delu, skupnega reševanja vseh važnejših vprašanj šolske, prosvetne in kulturne politike, bi nastopila nevarnost, da. bi sveti zakrneli in se spremenili v birokratske organe.
Združenja se bodo z ideološkim in kulturnim delom, v duhu resolucije III. plenuma in sklepov kongresa učiteljev in predmetnih učiteljev v juliju 1951, borila proti misticizmu, proti praznovernim in religioznim predsodkom in proti drugim idealističnim spačenostim tako med učitelji kakor tudi med mladino in med starši dijakov. Treba bo okrepiti politično ideolo- . ško aktivnost, tako da bo vsebina demokratizacije našega družbenega življenja jasna vsakemu vzgojitelju, kar bo tudi močan činitelj pri odstranjevanju idealističnih, praznovernih in religioznih predsodkov pri delu vzgojiteljev, ki se tudi kažejo pri pouku.
Pred združenji in učnimi kolektivi pa je še trdovratnejša in vztrajnejša borba proti raznim malomeščanskim nazorom. Posebno se je potrebno boriti proti raznim šovinističnim, hegemonističnim in drugim težnjam, ki se razodevajo, ker jih malomeščanski nazori tako rekoč vzrejajo.
Pouk in vzgoja bosta tudi nadalje temeljili na pridobitvah ljudske revolucije in na uspehih in izkušnjah naše socialistične izgradnje. Na ta način se bo najbolj sigurno izoblikoval pravilen lik mladinca socialističnega razdobja. Treba se je truditi, da se pri pouku nekaterih vzgojiteljev odstranijo škodljivi pojavi meščanskega objektivizma, liberalizma, ločitve splošnoizobraževalnega momenta od vzgojnega, zapostavljanja vzgoje itd.
Posebno pažnjo je treba posvetiti primerom vulgarizacije na področju posameznih, posebno družbenih, znanstvenih panog. Takšen način vzgoje ustvarja frazerje, uniformno človeško miselnost, resnično ljubezen, privrženost, vdanost, navdušenje do izgradnje socializma, pridobitev ljudske revolucije in tovariša Tita pa spreminja v golo formalnost in deklarativne izlive. Mehanično uporabljanje splošnih zakonitosti znanstvenega materializma v posameznih znanstvenih panogah je lahko zelo škodljivo in vsiljivo. Zato je potrebno strokovno izobraževanje tesno povezovati z ideološko političnim.
Posebno je potrebno paziti na pouk in vzgojo v učiteljskih šolah. V teh šolah morajo biti na dostojni višini čistoča lika vzgojiteljev in učencev, idejnost in znanstvenost pri pouku in izoblikovanje znanstvenega pogleda na svet. Ne smemo pozabiti, da pripravljajo te šole najvažnejše in najštevilnejše družbene delavce. Učitelj mora predstavljati najmočnejšo oporo družbenega življenja na vasi. Učiteljišča morajo postati kovačnice kadra prosvetnih delavcev socialističnega lika. Posebno pozornost je treba posvetiti učnemu osebju na učiteljiščih.
Precej večjo skrb je treba posvečati vzgoji mladine izven šole. Zaradi tega je potrebno večje sodelovanje z mladinskimi in pionirskimi organizacijami in jim nuditi strokovno in pedagoško pomoč v vseh oblikah njihove kulturne in družbene delavnosti.
Združenja naj sodelujejo z vsemi združenji prosvetnih in kulturnih delavcev.
Kongres izpoveduje pripravljenost profesorjev in predmetnih učiteljev srednjih šol, da še naprej razvijajo vzgojno in znanstveno delavnost, da pri vsakodnevnem delu v šoli in izven šole izhajajo iz principov znanstvenega materializma in pridobitev ljudske revolucije, uspehov izgradnje socializma in podedovanih pozitivnih pridobitev v šolstvu, prosveti in kulturi. Profesorji in predmetni učitelji bodo še nadalje vzgajali mlade ljudi v duhu jugoslovanskega socialističnega patriotizma in jih varovali pred raznimi škodljivimi predsodki in vplivi.
Združenja, ki neprestano skrbijo za materialna in druga vprašanja predmetnih učiteljev in profesorjev, morajo aktivno sodelovati pri prevedbi v nov plačilni sistem v duhu Uredbe in navodil. Centralni odbor Združenja se zadolži, da v sodelovanju s Svetom Za znanost in kulturo FLRJ popravi nepravilnosti pri prevedbi profesorjev in predmetnih učiteljev v nov plačilni sistem, ki jih je pokazala diskusija na kongresu.
Potrebno je krepiti materialno bazo združenj z otvoritvijo fondov za gradnjo domov, klubov, letovišč itd.
Kongres priporoča, da se tudi nadalje neprestano razvija prijateljsko sodelovanje in medsebojna zveza z vsemi mednarodnimi organizacijami prosvetnih delavcev, ki zastopajo načelo obrambe miru v svetu, demokracije in spoštovanja nacionalne neodvisnosti in suverenosti zemlje.
Kongres z ogorčenjem obsoja grožnje Sovjetske zveze- in satelitskih držav z agresijo in novo vojno in se zgraža nad primeri najbolj surovih oblik mednarodnih razbojništev, ki se izražajo v provokacijah, ugrabitvah in umorih naših državljanov.
Kongres profesorjev in predmetnih učiteljev Jugoslavije popolnoma odobrava politiko svoje Vlade v obrambi nacionalnih pravic naših narodov pred agresijo povampirjenega italijanskega fašizma in njegove zveze s Kominformom. Od svoje Vlade zahtevajo skupno z ostalo javnostjo, da se še vnaprej najbolj energično upre kampanji italijanske iredente in korakom zapadnih sil, ki se ne brigajo za naše interese. Prosvetni delavci so pripravljeni, da branijo pravice in nacionalne interese naših narodov in da vložijo vse svoje sile za to, da v duhu obrambe domovine in pridobitev socializma vzgojijo naše mlade rodove.
O čem so na ustanovnem kongresu združenja profesorjev diskuUtali
detegali fo StoueuHe
Kot prvi govornik iz Slovenije je na kongresu nastopil tov. Košar iz Maribora. Diskutiral je o vzgojni vlogi profesorja na podlagi izkustev članstva mariborskega društva in situacije, ki je značilna za to naše obmejno mesto. Ker je del njegovih tehtnih formulacij zajet tudi v resoluciji, naj na tem mestu zadošča ta informacija.
Drugi predstavnik Maribora, tov. Rudolf, je s svojo obsodbo poizkusa, da se sklepajo na račun našega narodnega telesa politične kupčije in s predlogom posebne resolucije, v kateri kongres ogorčeno obsoja početje okoli Trsta, izzval burne vzklike protesta proti obnavljajočemu se fašizmu in Vrsto govornikov, ki so dajali v imenu vseh duška svojemu ogorčenju.
Ostali trije govorniki so diskutirali k drugemu referatu: tov. Jak-hel k problemu nižje gimnazije, tov. Gabrovšek k problematiki učnega načrta za višje gimnazije, tov. Me-
lihar pa k novi uredbi o prosvetno-znanstveni stroki. Ker so njihova izvajanja naletela na močan odmev, ki ^e je kazal še posebej v odmorih, bomo te tri prispevke k diskusiji objavili v celoti. V tej številki dva, referat tov. Gabrovška, ki je bil poleg Uroševičevega mogoče najtehtnejši referat na tem kongresu, pa zaradi dolžine v junijski številki našega glasila.
O NEKATERIH IZKUŠNJAH V DELU NIŽJIH GIMNAZIJ V LRS
(Jakhel, Celje)
Slovenija ima 229 nižjih gimnazij, od katerih jih je 31 v sklopu višjih gimnazij. 601 učiteljstva na teh zavodih je 34% profesorjev, 19% predmetnih učiteljev in 47% učiteljev. V vseh krajih z nižjo gimnazijo je prehod iz 4. raz. osnovne šole v nižjo gimnazijo obvezen in brez izpita.
To so gola dejstva, sedaj pa pridejo na vrsto še nekatere izkušnje, ki jih imamo s tako rešitvijo osemletnega obveznega šolanja.
Prvi in najvažnejši fakt je ta, da je ogromno naraslo število tistih, ki imajo možnost končati nižjo gimnazijo in si tako pridobiti pogoj za nadaljnje šolanje v višji gimnaziji ali pa na srednji strokovni šoli. Ali je ta možnost zgolj formalna, se pravi, ali so dijaki le formalno obdelali gradivo nižje gimnazije, sicer pa njih znanje ne zadošča za nadaljevanje študija? Menim, da morem mirno reči, da so lanskoletni sprejemni izpiti pokazali, da je večina stvarno in ne samo formalno zaključila nižje gimnazijsko šolanje. Imamo vrsto učiteljev, ki so brez potrebne strokovne kvalifikacije dosegli povsem zadovoljive uspehe na nižjih gimnazijah. To je dokaz, da strokovna usposobljenost še ni vse, in da jo je mogoče z veliko prizadevnostjo v marsičem nadoknaditi. To je pozitivno izkustvo.
Vendar pa ostaja še vedno dokaj velik odstotek tistih, ki potrebnega uspeha niso dosegli, zato moram govoriti tudi o težkočah, na katere so naletele naše nižje gimnazije. Kljub zgoraj omenjenemu pozitivnemu izkustvu z učitelji, nam mora biti cilj, dati nižjim gimnazijam strokovno usposobljen učni kader. Tega imamo komaj nekaj nad 50%! Druga težava je v tem, da pošilja osnovna šola v 1. rSzred nižje gimnazije tudi take učence, ki še niti gladko ne čitajo, pa tudi osnovnih računskih operacij v dovoljni meri ne obvladajo. Imamo pa tudi še roditelje, ki so protivniki osemletnega šolanja, pa komaj čakajo, da jim otrok dopolni 14. ali 15. leto, da bi ga nato vzeli iz šole. Zaradi vsega tega se dogaja, da sedi danes v prvih razredih nižje gimnazije razmeroma visok procent nezainteresiranih dijakov, s katerimi je delo izredno težko, če ne že kar nemogoče. Ni zlo samo v tem, da tak dijak sam ne dela, še večje zlo je v tem, da kvarno vpliva na ostale in da zaustavlja normalni potek šolskega dela. Naši učitelji se zavedajo, da morajo storiti vse, da bi tudi te »dijake« vključili v delo, toda izkušnje kažejo, da je to v obstoječih prilikah Sizifovo delo; .zato je večina njih mnenja, da bi bili potrebna naslednja ukrepa:
1.	strožji kriterij ocenjevanja v osnovni šoli;
2.	dopustitev 5. in 6. raz. osnovne šole ob paralelnih razredih nižje gimnazije.
Zavedam se nepopularnosti tega zadnjega predloga, in še enkrat na-glašam, da je predhodno treba izkoristiti vse druge možnosti, da bi bil odstotek nezainteresiranih dijakov čim nižji. Poglavitno je, da je v naši socialistični domovini vsakomur dana možnost izobraževanja, vendar pa smemo po drugi strani od njega zahtevati samo toliko, kolikor more iz sebe da da.
OPOMBE K NOVI UREDBI ZA PROSVETNO ZNANSTVENO STROKO
(Melihar, Ljubljana)
Kakor je znano, so v dosedanjem plačilnem sistemu nastale anomalije po uvedbi denarne vrednosti za živilske karte in industrijske bone, ker se je razlika v plačah nekvalificiranih, kvalificiranih in visokokvalificiranih delavcev in nameščencev skoraj povsem izbrisala in je bil zato razpon plač minimalen.
Prav posebej pa je bilo boleče stanje v zdravstveni in prosvetni stroki v primerjavi z drugimi panogami naše dejavnosti. Zato je bilo s posebnim poudarkom napovedano, da se bo strokovna kvalifikacija pri zdravstvenih in prosvetnih delavcih zelo upoštevala. Obljubljene so bile (Nadaljevanje na 4. strani)
PAVLE FLERE
Kaj in	so pisali slovenski listi
pred sto leti o šolstvu in učiteljstvu
(Konec)
»CELJSKE NOVINE« so izhajale od
1.	julija do oktobra 1848 pod imenom »Celjske slovenske novine«, od oktobra do decembra 1848 kot »Celske novine«, v letu 1849 pa kot »Slovenske novine«. Urednik jim je bil prof. Valentin Kon-šek, tiskal in zalagal jih je tiskar Janez K. Jeretina.*
CN so zastopale v slovenski žurnali-stiki liberalno strujo in to svoje stališče so že kar v začetku poudarile kaj krepko. Ze v 1-3 str. so objavile dr. J. Šubičev članek »Brezzakonstvo«, v katerem napadajo duhovniški celibat in ne zahtevajo nič manj, kot da se odpravi. . . Zavzemale so se tudi za ločitev šole od cerkve, za odpravo samostanov — o čemer bomo govorili kasneje. Razumljivo je, da so se s takim svojim zavzemanjem zamerile marsikateremu duhovniku, ki jih je moralo biti precej med naročniki in so bili tudi dopisniki. Urednik Konšek pa se ni vdal kar meni nič tebi nič. Dr. Muršcu, ki ni bil zadovoljen s Šubičevim člankom, češ da se o tem v slovenskih listih ne sme pisati, je odgovoril: »Bog se usmili! Ali bi ravno slovenski narod moral najdalje ječati v temi?«, na 1-79 pa je povedal vsem nezadovoljnežem tako: »Zaradi tega, kar sem doslej pisal in vzel v časopis, bom na tem in na onem svetu lahko dajal odgovor. Zdaj se mora odkritosrčno go^-voriti in delati. Kdor pa zdaj pod grmom čepi in šele čaka, od kod pripiše veter, da bi se po njem obrnil, ta nima nobene ljubezni do domovine. Jelite. prijetno bi vam bilo, ko bi mi orali, vi Veterniki, pa za nami želi?« Pozneje je vendar izjavil, da se bo varoval takih sestavkov, po katerih bi se brez potre-
* V svojem poročilu bomo označevali letnik 1848 z I, letnik 1849 z II.
be dražili ljudje, zraven pa ne imeli prave koristi. Napake bo le tedaj odkrival, če se bo upal jih s tem poboljšati (1-97).
Po teh odgovorih in izjavah je sicer videti, da se je razmerje med urednikom ter naročniki in dopisniki ublažilo, vendar pa je posebno v II videti, da je zmanjkovalo dopisnikov in izvirnih razprav, zato se je urednik zlasti v drugi polovici II močno zatekal k ponatisom primernih člankov iz drugih slovenskih listov. Za naše razpravljanje nas sicer to ne zanima, ker si hočemo ogledati le, kaj so CN pisale o šolstvu in učiteljstvu, morali pa smo na kratko omeniti zaradi karakteristike CN in njihovega urednik-a. Ako izvzamemo pri tem pisanju za čas in razmere potrebna lokalna poročila in važne pozive za celjsko šolstvo, posebna za gimnazijo, kjer je poučeval urednik Konšek, nahajamo v CN precej značilnih podatkov za takratne liberalne nazore o šolstvu, njegovi organizaciji in o začetkih organiziranja prosvetnih delavcev. To snov razdelimo lahko na štiri poglavja: 1. boj za slovensko šolo; 2. ločitev šole od cerkve; 3. razpravljanje o šolskem - učiteljskem listu; 4. prikazovanje in organizacija učiteljskih zborov.
Na boj za slovensko šolo poziva urednik že v uvodniku na 1-10 rekoč: »Ne pozabite priporočati slovenskih šol in pi-sarnic; in pridnim šolnikom verjemite, ki bi se bili že tudi zdaj radi veliko več s slovenščino pečali, ako bi se ljudstvo samo temu ostavljalo in le za nemške nauke ne_prosilo ne bilo, mislivši. da je slovenščina le za drevo in motiko.« — Mnogo dopisov o boju za slovensko, posebno ljudsko šolo nam pripoveduje, kako trd je bil boj za tako šolo — celo med učiteljstvom samim. Tem je na-
pisal dolg pouk F. K. v svojem članku »Svojim bratam šolskim učenikam« (I-93,99). V njem trdi, da bi že bilo boljše po šolah, če bi naredbe, da se vpelje v šole slovenski pouk, »učeniki z večjo pripravljenostjo pristregli in z vesel jam zadostovali«. Kako pa je v resnici? »V nobeni šoli razen v Čelu, se naredba, ki učenike zadeva, ne spoštuje . . .«, zato se še posebej obrača do učiteljev, »kateri sedaj nekaj iz plašnosti, nekaj iz navade še zmeraj ne upate drugač, ko po starim se v šolah ravnati.« Te navdušuje tudi, naj se vendar začno učiti pravilne slovenščine, da bodo lahko v šoli učili slovensko. Za članek, ki je napisan prav od 'srca, ne vemo, kako je užgal.
Drug tak članek bi bil »Vlastimilov« (11-16), v katerem se pritožuje, kako se v sekovski škofiji (kamor je takrat spadalo v cerkvenem pogledu Spodnje Štajersko — Op. P. F.) za Slovence nič ni storilo. Na mejne fare in večkrat tudi v čisto slovenske kraje so se pošiljali učitelji, ki še besedice niso znali slovenski. Zato — priporoča — naj se vsi slovenski kraji združijo v svoji škofiji.
Kako sistematično in ob vsaki priliki pa so se CN zavzemale za slovenščino v šoli, kaže n. pr. tudi poziv »Prijatelja Slovencev«, naj v smislu § 60 min. naredbe vsi slovenski starši zahtevajo, da opravljajo nijhovi otroci sprejemni izpit v srednje šole v slovenščini. Oba ta članka sta iz Celovca, podpisa »Vlastimil« in »Prijatelj Slovencev« pa kažeta, da sta izšla, ako ne od A. dr. Slomška samega, gotovo iz njegovega kroga.
Razpravljanje o ločitvi šole od cerkve je povzročila »prošnja«, ki jo je proti tej ločitvi ter proti nameri, da se odpravijo samostani in se sekulirajo cerkvena premoženja delila med ljudstvom duhovščina na poziv od zgoraj. Nas zanima tu le zahteva, »da bi se ne odvzela duhovnim oskerb črez šole«. O tem vprašanju se je v 1-50 posebno razpisal Skrebe, ki obsoja siljenje ljudstva k podpisovanju takih prošenj. Pravi pa' tudi, ,da ve, kako mnogi duhovniki svojim faranom »prošnje« niso dali v pod-
pis, prepričani, da je to nepotrebno, ker: »Kakor se zdaj sliši od državnega zbora na Dunaju, ne misli država vse čuvanje črez šole duhovnom vzeti, ampak vlada bo narbrš sklenila, da bodo sose-skini predstojniki s političnimi vradni-kami in duhovni črez šolo čuvali« — kar je duhovnim marsikaj dobro, posebno učitelju pa dostikrat narobe: »če je bil soseski še tako prijeten, fajmeštru, pa zoperen... so tega siromaka semtertaj pretikali in prerivali, kakor slaba družina nezabelen bob v skledi; na zadnje je terplenček šibico proč vergel, in se kakiga drugiga dela podstopil. Zdaj bo seveda drugač: soseska, ki bo učitela redila, bo njega tudi gorvzela.«
Odgovor na to je dal Srebetu A. Lipovšek, »lustva prijatelj na Selah« (I-62), ki sicer tudi ni za prisilno podpisovanje »prošnje«, pravi pa zaradi šole: »Šole se ne smejo nikdar od cerkve ločiti. V take šole ne bo noben kato-Ijški kristjan svoje otroke pošiljati hotel.« Urednik je to izjavo sicer objavil, ni pa se z njo strinjal.
Tretje vprašanje, ki so ga CN obravnavale, je bilo vprašanje posebnega šolskega, t. j. učiteljskega lista. Pri Blei-weisovih »Nov« smo videli, da so se v tem vprašanju omejile le na dva dopisa (»Toneta P . . .« in »A. Praprotnika«), se pa vanje niso spustile. CN pa so se ga oprijele. Obravnavanje tega vprašanja je sprožil predlog, naj bi »Vedež«, ki je bil mladinski list, postal tudi splošno šolski t. j. učiteljski list. Na to se je oglasil v 11-74 »Vedežev« urednik Iv. Navratil, ki pravi, da je »dobil žč lani dopise treh domoljubnih učiteljev« po tem vprašanju. Ali Navratil kot praktični urednik ni pristal na tako rešitev; postavil se je na pravilno stališče, da povezava šolsko-učiteljskega lista z mladinskim časopisom ni mogoča in da mora dobiti učiteljstvo svoj samostojni list. Takega pa bo mogče izdajati šele, »kadar se učiteljski stan poboljša, kar vsak domorodec iz srca želi.« Takrat bi bil tudi Navratil pripravljen »stopiti v zvezo z možmi, ki so v tej reči znaj deni«, in pomagati pri izdajanju učiteljskega lista.
Takoj na to se je iz Celovca oglasil »Vlastimil« z dopisom »Pravična prošnja« (11-84) in se je v njem odločno zavzel za samostojni šolski list; sam pa je uvidel tudi, da takoj to ne pojde. Dokler pa tega ni, je priporočil: »Pošiljajte sestavke od šolskih reči vsake vrste v Slovenske Novine — tako n. pr. poročila o održanih učiteljskih skupščinah, o novih šolskih knjigah, ki se pripravljajo . . .« ipd. češ: »Ne pustite vnemar zlatega časa, kjer je mila mati Slovenija v nevarnosti!«
Tega nasveta so se CN takoj oprijele in v naslednjih številkah skoraj ne manjka kakega takega članka ali poročila. Le da za to ni bilo sotrudnikov in izvirni članki so bili zelo redki. Pač pa je urednik ponatiskoval od povsod, kjer je našel kaj primernega, članke, ki so govorili o šolski in splošni ljudski omiki. Tako iz »Slovenije«, »Pravega Slovenca«, »Slavjanskega Rodoljuba«, »Ve-deža«, »Novic«. V splošnem pa tako po-natiskovanje CN ni bilo v korist, kar je dokazovalo urednikovo zadrego za razmah in celo ia obdržanje političnega lista, CN pa se niso mogle izpremeniti v šolski list.
Prav zanimiva pa so poročila o učiteljskih skupščinah in zborih. Oziroma da povemo takoj, gre predvsem za poročila o takih skupščinah v Slivnici pri Mariboru, ki so bile v tem času štiri, poročila o njih je pisal Oroslav Caf, župnik v Framu. (1-38, 52, 62, 66, 11-166, 175).
Ne bomo prikazali podrobnejše vseh teh poročil o zborih ki so se jih udeleževali duhovski in svetski učitelji — omenimo le, da je na eni teh skupščin bil tudi sprejet sklep, naj bi »Vedež« bil tudi šolski-učiteljski časopis, obširnejše poročilo pa hočemo podati le o IV. skupščini v Slivnici, ker nam obsežni njen opis prav dobro kaže, kakšni so bili ti zbori in kaj se je na njih obravnavalo. Iz tega poročila, ki pravi zanj Caf, da je zato tako obsežno, da bi dalo pobudo in pogon v uspevanju pokazanih učiteljskih zborov, posnemamo, da so na tem zboru obravnavali: 1, Kaj je fcrivo, da je hoj en j e v učivnice toliko vne-
O STALNOSTI SLOVENSKE ŠOLE
in pedagoških delavcev na Tržaškem
Dejstvo, da imajo naši rojaki v angloameriški coni Tržaškega ozemlja relativno v slovenskem zamejstvu še najbolje urejeno in razvito šolstvo, zapelje marsikoga med nami v prepričanje, da je za slovensko šolo in naše stanovske tovariše na Tržaškem preskrbljeno kar v zadovoljivi meri. Zato je prav, da si vprašanje slovenskega učiteljstva in šole na Tržaškem ozemlju ogledamo od blizu.
Na slovenskih osnovnih šolah an-gloameriškega področja je nameščenih 186 učiteljev. Toda njih pravni položaj je dokaj različen od našega. Razdeljeni so v štiri kategorije, ki so med seboj po pogojih, ki jih mora vsak učitelj izpolnjevati strogo omejene in ni mogoč nikak prehod iz ene skupine v drugo.
. Stalnih učiteljev, ki imajo stalnost v službi (četudi ne stalnosti službenega mesta) in po določeni dobi službe tudi pravico do penzije je komaj 36, t. j. 19,3%. V tej skupini so predvsem oni starejši učitelji, ki so po ukinitvi slovenskih šol po fašizmu poučevali na italijanskih šolah, kjer so imeli ali si pridobili stalnost. V nekaterih redkih primerih pa so si ponovno pridobili stalnost starejši učitelji, ki jih je fašizem odpustil iz službe kljub že doseženi stalnosti. Število
stalnih učiteljev pa se s penzionira-njem in odmiranjem starejšega učiteljstva vedno bolj krči, kajti na novo si ne more pridobiti stalnosti noben učitelj, ki poučuje na slovenskih šolah. Angloameriška vojaška uprava dosledno odklanja rešitev tega težkega vprašanja, ki prizadeva naše učiteljstvo in naše profesorje (izmed 153 profesorjev na slovenskih srednjih šolah je le ena sama profesorica stalna). Pri tem se vojaška uprava izgovarja, da ona kot začasna uprava ne more sprejeti takih obvez, ki bi bile trajnega značaja (penzije). To Stališče angloame-riške vojaške uprave ni vzdržno s pravne strani; s politične plati pa je še celo vredno naj ostrejše obsodbe, ker s proglašanjem začasnosti moralno dopušča možnosti obnove fašističnega raznarodovanja. Angloameriška vojaška uprava, ki ni od 15. septembra 1947 naprej več okupacijska oblast, temveč vrši v imenu Varnostnega sveta na svojem področju naloge redne državne uprave, bi morala po duhu in črki uveljaviti določbe statuta mirovne pogodbe z Italijo. V tako reševanje bi spadala tudi ureditev šolskega vprašanja pri čemer bi se uvedla tudi stalnost slovenskih prosvetnih delavcev.
V drugo kategorijo prosvetnih delavcev spadajo oni učitelji in profesorji, ki so do osvobojenj a poučevali na šolah v Jugoslaviji. To kategorijo označujejo običajno z označbo »ekonomska stalnost«. V čem obstaja ta »stalnost«? Prosvetni delavci, ki pripadajo tej kategoriji morajo vsako leto na novo vlagati prošnje za namestitev. Takih je med učiteljstvom 39, med profesorji pa osemnajst.
Z resnično stalnimi so ti »ekonomsko stalni« izenačeni v višini prejemkov, nimajo pa nobene pravice do penzije. Kljub taki jerne-jevski usodi, ki jih čaka, pa jim od-trgujejo od plače tudi prispevek za penzijski fond. Kam gre odtegnjeni denar nihče prav ne ve, ker je računovodstvo v tržaški šolski upravi za slovenske prosvetne delavce »tabh«.
Neka italijanska specialiteta, ki je uvedena tudi v angloameriški coni, je kategorija, ki je imenovana »albo speciale« (poseben seznam). To so starejši učitelji, ki imajo prav vse pogoje izpolnjene, da bi mogli postati stalni, a ,to ne morejo postati, ker ni zanje razpoložljivih siste-miranih stalnih mest. Ti »posebneži« so prav tako negotovi kot ostali začasni, le da imajo pri namestitvi in pri položajih (didaktični ravna-
(Nadaljevanje s'3. strani) za ti stroki posebne mere. Z dolgo pričakovano novo uredbo o prosv. znanstveni stroki je vlada dala ogromen poudarek šolskemu delu; s prav posebnim zadoščenjem smo sprejeli določilo, da se za napredovanje in prevedbo štejejo po tri leta za posamezni plačilni razred.
Če pa primerjamo položaj in plače prosvetnih delavcev z drugimi strokami, moramo ugotoviti, da nekatere odločitve nove uredbe vendarle niso v skladu s tem, kar so drugim strokam priznale zanje veljavne uredbe.
Konkretno:
Učitelj začenja pri XV. in napreduje do vključno VIII. plačilnega razreda. Predmetni učitelj začenja v XIV. in napreduje do vključno VII., pri čemer se mu plača razen v VII. znižuje za 3% od pktče po temeljni uredbi. Če pa predava v višjih razredih gimnazije ali na srednji strokovni šoli, je v plači in napredovanju izenačen s profesorjem 'srednje šole. Prorfesor srednje šole začenja v XIV. in napreduje do vključno VI. plačilnega razreda.
1.	Razlika v študiju med učiteljem in profesorjem srednje šole je torej izražena samo z enim razredom (tri leta), kar seveda ne ustreza razliki v času in naporu, ki ju je profesor zastavil za dosego akademske kvalifikacije. Za ta čas je treba redno računati pet let, ker se le redkim posreči, da dokončajo fakulteto z vsemi diplomami v štirih letih in to le v dobi, ko ni bilo predpisanih domačih nalog. V dobah, ko pa je bilo za diplomo treba izdelati domače naloge, ki jih je mogel študent dobiti šele po obsolutoriju, pa je bilo sploh nemogoče diplomirati po štirih letih. Napor za dosego fakultetne izobrazbe pa se odteguje vsakemu merjenju.
2.	Razlika med predmetnim učiteljem in profesorjem je izražena v treh odstotkih od plače, kar je edinstveni primer zmanjševanja plač. Oba pa začenjata v XIV. razredu.
Postavljamo tale vprašanja:
Prvo vprašanje je, zakaj končno razlikovanje ni izvedeno že tudi v začetku, tako da bi začenjal učitelj
v XV., predmetni učitelj v XIV. in profesor srednje šole v XIII. plačilnem razredu. Pri tem bi morala za predmetnega učitelja sploh odpasti okrnitev plače za tri odstotke.
Drugo vprašanje je, zakaj učitelj napreduje le do VIII. razreda. S tem doseže svoj končni razred že po 21 letih službe; predmetni učitelj do-sež esvoj končni VII. razred redoma tudi po 21 letjh službe; profesor pa (in v nekaterih primerih predmetni učitelj) po 24 letih službe svoj končni VI. razred. Ni uvideti, zakaj bi učitelji glede na izredno pomembno družbeno vlogo svojega poklica ne napredovali do VII., predmetni učitelji do VI., profesorji srednjih šol pa do V. plačilnega razreda.
Tretje vprašanje je, zakaj od poklicev z akademsko izobrazbo (zdravnikov, sodnikov, inženirjev, veterinarjev, profesorjev) edinole profesor srednje šole obtiči v VI. plačilnem razredu, medtem ko vsi drugi napredujejo do V. plačilnega razreda, kar je razvidno iz ustreznih uredb.
Četrto vprašanje je, zakaj je mogoče n. pr. v bančni stroki izvesti napredovanje po šolski in strokovni kvalifikaciji in po sposobnosti, pri uredbi o prosvetnih delavcih, ki je izvedena sicer po strokovni in šolski kvalifikaciji, pa je ta stimulativna možnost povsem spodrezana. Bančni uradnik s srednjo strokovno kvalifikacijo (sred. šolo), po opravljenem posebnem strokovnem izpitu, napreduje do vključno VI. plačilnega razreda (člen 15. uredbe) in torej lahko doseže zaključno skupino profesorja s fakultetno izobrazbo.
Treba bi bilo pri izkazanem strokovnem delu posebne vrste, n. pr. pri pisanju učbenikov, pri uspešnem ljudsko-prosvetnem delu, literarnem delu, znanstvenem delu itd. ustvariti možnost za napredovanje še vsaj za eno skupino, tako da bi učitelji napredovali do VII., predmetni učitelji do VI. in profesorji srednjih šol do V. plač. razreda.
So še nekatere stvari, o katerih bi bilo vredno govoriti. Navodilo o prevedbi zahteva, da se prosvetnemu delavcu šteje v čas za napredovanje le čas v prosvetni službi, ne pa čas, ki ga je prebil n. pr. v fi-
nančni ali bančni službi. Nastajajo zelo mučne situacije: iz finančne službe je bil nekdo poslan za predavatelja predvoj. vzgoje (Knehtl na poljanski gimnaziji v Ljubljani.) Skupaj ima 21 let službe, v napredovanje mu bo šteto samo zadnjih 5 let. Neki profesor zemljepisa je bil deset let bančni uradnik in je na izrecno obljubo tedanjih prosvetnih oblasti, da mu bodo vsa leta všteta, prešel v prosvetno službo po diplomi na univerzi. Prizadet je za deset let. Ko bi bili ostali pri svoji stroki, bi se jim vsa leta štela v napredovanje, tako pa so kaznovani, ker so prešli v prosveto. Vsaka služba bi se morala šteti v napredovanje, pa čeprav ne po tri leta, kakor to velja po prosvetni uredbi, ampak le po določilih tiste stroke, iz katere je prosvetni delavec prišel.
Vprašanje periodičnih poviškov se bo verjetno izkazalo v praksi kot ena izmed spornih točk, ki jo bodo morale novele k dosedanjim predpisom precizneje določiti. Po našem bi moral vsak zaključni razred imeti še periodične poviške, sicer se ustvarja neenotnost v možnosti povišanja zadnje plače. Ni pa mogoče uvideti, v čem bi bila ta neenotnost utemeljena.
Ker se pri sedanji prevedbi ne upošteva čas za periodične poviške, so vsi naši starejši tovariši v primeri z mlajšimi, ki šele bodo dosegli njihovo število let, prizadeti, ali z drugimi besedami, praktično je povsem vseeno, ali imaš 24 ali pa več službenih let tja do 35.
Seveda so to vprašanja, ki jih bo pokazala šele prevedba v polni luči. Zato se bo treba z njimi še ukvarjati, kajti šele praksa pokaže, česar teorija ni mogla predvideti. Opazili pa smo, da se na terenu že pojavlja tendenca, tolmačiti sporne ali še nejasne predpise raje v škodo kot pa v korist prosvetnih delavcev. Ker se s tem maliči duh uredbe — saj je njen eminentno politični pomen prav ta, dati šolskemu delavcu ustrezno veljavo v skrajnih mejah naše gospodarske zmogljivosti — je treba tudi s tega mesta opozoriti vse naše forume, da bo treba praktično izvedbo te uredbe zelo pazljivo spremljati.
mamo. — 2. S katerimi sredstvi se da u6tvo (učenje) dvigniti in krepko oživeti — 3. Kaj je zopet zdaj navadno učno plačilo reči. (Šolnina, s katero je mišljeno »učno plačilo«, krati učiteljstvu spoštovanje in ga postavlja v neugoden položaj napram kmetu, ker ne dot>iya, kar mu gre, starši pa rajši ne pošiljajo otrok v šolo, kakor da bi plačevali šolnino; sklep zbora: učiteljstvo naj se plačuje po srenjski gosposki.) 4. Razprava o tem, kako ilirski pravopis (t. j. gajica) in zvokovanje ali glasovanje (Lautiermethode) v poedinih župah napreduje in, ako je kje kako napotje, ga je kmalu odpraviti. — 5. Svobodno razpravljanje o tem, ali bi se v zborih in zapisnikih rajši materni jezik ne rabil?
—	6. Katere knjige je učiteljem priporočiti, da bi se maternega jezika učili in se v panogi učenja popolnjevali. —
—	7. Beseda o »učivnicam primernem strahovanju«, t. j. o šolski disciplini. — 8. Kako li je v poslednjem zbom odločena vaja v cerkvenem petju uspela. (Ta referat je v CN tudi posebej natisnjen v 11-180) — 9. Predmeti, ki se bodo obravnavali na prihodnjem zboru (ti predmeti naj se določijo vedno vnaprej, da se zborovalci lahko pripravijo na razgovor o njih). — 10. Razprava in sklep o tem, naj se učitelji ne jemljejo iz šol in v vojsko. — 11. Izvolitev odbora za prihodnji zbor.
Mislimo, da ni treba posebej opozarjati na to, kakšna je bila vnema in kakšno zanimanje učiteljstva za te zbore pri tako primernem in aktualnem dnevnem redu. Da pa ni bilo tako le v Slivnici, t. j. v mariborski dekaniji, nam pove še obsežni zapisnik takega zbora iz Vidma, kjer se je zbralo 10 duhov-skih in 8 svetskih šolnikov (11-13). Na tem zboru so se takoj prvič zedinili za razpravljanje in pisanje zapisnikov v slovenščini. Le 3 navzoči niso bili prav zadovoljni s tem sklepom, zato jih p<3-roče valeč v svojem poročilu imenuje »nemčaronski migorepci« . . .,
Skoda, da poročil o takih zborih ni več, ker bi lahko podali precej točno sliko o takratnem šolstvu in učitelj-
stvu, in škoda, da niso imeli šolniki takrat možnosti za svoj časopis . . . Vendar to ne spada sem. Tu naj na kraju le še omenimo, da so CN s koncem leta 1849 prenehale, kar je urednik napovedal že v 11-206, češ da »so v zadnjem so-plaju; brez kavcije si ne upamo dalje pisati, kavcije pa nimamo.« V poslednji svoji številki so še naznanile, da bo na njih mesto v založništvu Fr. K. Je-retina v Celju in pod uredništvom J. Drobniča izhajala v letu 1850
»SLOVENSKA CBELA«, ki pa se ni dolgo, obdržala. Kot »berilo za obudo in omiko slovenskega duha« je izhajala vsak četrtek ter je imela od 3. I. do 27. III. 1850 vsega 13 številk s 112 str.
»Sl. Cb.« je živela največ od ponatisov, pa tudi naročniki so ji odpadali, zato se je že v svoji 13. številki poslovila z naslednjimi besedami: »Premalo število podpornikov ji ne dopušča u zgubo založnika dalje živeti. Mirno bi ona svojo Ojstro osodo sprejela, ko bi ji ravno osoda njene najbolje slovenske sestre »Slovenije« v Ljubljani poslednje ure ne grenila.« — Kakor smo omenili pri »Sloveniji«, je to nasledil uradni »Ljubljanski časnik«.
S prenehanjem »Sl. Cb.« je v Celju za vrsto let slovenski tisk zamrl, v zgodovini slovenskega novinarstva zasledimo zopet šele leta 1880 v Celju tiskan časopis. To.je bil »Popotnik«.
V TRSTU
zaznamujemo iz tistih let dva časnika, oba je izdajalo Slavjansko društvo v Trstu. Prvi je
»SLA V JANŠ KI RODOLJUB«
»Mesečni časopis na svetlobo dan od Slavjanskega Družtva v Terstu« 1849. Ust
»Sl. Cb.« v ljubljanskih knjižnicah nimajo, kar o njej navajam, je posneto iz opisa A. Fekonje v DS 1897 in iz Sle-bingerjeve bibliografije »Slov. časniki in časopisi«.	P. F-
je tiskan v dveh kolonah, leva v slovenščini, desna v srbohrvaščini, obe z istim besedilom. Izšlo je vsega 6 številk. Prva številka pravzaprav ni časnik, pač pa le poročilo članom Slavjanskega društva z naslovom »Dokaz ravnanja in delavnosti Slavjanskega družtva v Terstu od svojiga začetka do konca februarja 1849« — prva (kot 2.) štev. pravega časnika je izšla 27. III. 1849, zadnja (6.) pa 28. VIII. 1849. Kakor izvemo kasneje iz lista »Jadranski Slavjan«, je list prenehal zato, ker je umrl njegov urednik Ivan Cerer, ki mu niso mogli takoj najti naslednika. Program časopisa je izšel v
2.	št. pod naslovom »Našim bralcem«, v katerem čitamo: da hoče »Sl. R.« »prizadevati si, z vodivnimi al podučivnimi sostavki duh narodnosti in rodoljuba Slavjanov jadranskiga primorja obuditi in razdramiti, našim slavjanskim bra-tam mnoge potrebe naroda razodeti, jih v svojih ustavnih pravicah podučiti, opominjati jih na eni strani pred narodom škodljivim naključbam protivnikov, na drugi strani pa zbujati in spodbadati jih, de vse, kar po ustavnih pravicah narodu gre, kakor vpelanje slavjanskega jezika v ljudskih učilnicah itd. pogumno in terdnoserčno po potih postave . . . terjajo . . .Ker se napredovanje ljudstva v izobraženosti in omikanosti nar več od podučenja mladosti perčakuje, in ker se materijalniga blagostanja brez briht-niga na naravoslovske vednosti opertiga kmetovanja in obertnijštva nadjati ne zamore, bomo tudi o teh zadevah razne podučivne sostavke v naš časopis vzeli, za katere pa, ali tudi za same načrte v teh predmetih, se posebno gospodam duhovmikam, učiteljem in brihtnim zvedenim zemljolastnikam priporočimo.«
Zvest temu programu poroča »Sl. R.« že v 3. štev., da je Slav. društvo 6. maja 1849 sklenilo, naj »bi se prošnja zarad vrananja učilne stolice slavjanskega jezika v Terstu« na ministrstvo poslala.	, ,	„	,.
S svojim apelom na duhovnike, uči-tel j e idr. pa uredništvo ni imelo Posebne sreče. Od povabljenih se je v šolskih rečeh oglJsil . edino S. R(udma)š, ki je
tel ji in drugo) prednost pred njimi. Med slovenskimi prosvetnimi delavci je le 6 učiteljev in 3 profesorji s takimi »prednostmi«.
Največje število tržaških prosvetnih delavcev odpade na skupino provizoričnih ali začasnih; med učiteljstvom osnovnih šol jih je 105, med profesorji pa 131. Sem spadajo vsi starejši tovariši, ki ne izpopolnjujejo za zgoraj naštete skupine potrebnih pogojev in vsi mladi učitelji, ki nimajo v sedanji situaciji nobenih izgledov, da bi se njihov položaj kakor koli uredil. Zato še pojavlja med začasnim učiteljstvom, zlasti med ono generacijo, ki je dovršila italijanska učiteljišča, tendenca po' pobegu s slov. šole. Lani so trije taki učitelji polagali v Italiji izpit, takoimenovani »esame di concorso«, ki je potreben za pridobitev stalnosti. Po opravljenem izpitu so bili nameščeni na tržaških italijanskih šolah, kjer bodo prav gotovo dosegli tudi stalnost. Samo ob sebi se razume, da morajo tudi začasni učitelji ponovno leto za letom vlagati prošnjo za namestitev.
Položaj slovenskih pedagoških delavcev ima, kot smo ugotovili po zgornjih pojasnilih, značaj začasnosti in negotovosti. To pa je posledica neurejenega položaja slovenske šole same.
Po zdravi človeški logiki bi človek sodil, da je po zmagi nad na-cifašizmom vprašanje obstoja slovenske šole na Tržaškem enkrat za vselej rešeno in izven vsake diskusije. Spočetka je tudi izgledalo, da bo tako, saj je ZVU v avgustu 1945 izdala upravni ukaz, okrožnico št. 4 v kateri napoveduje izpremembe obstoječih zakonov, »ki so potrebne za izločitev fašizma in za obnovo šolstva.«
Po tej napovedi bi bilo povsem razumljivo in pravilno, da bi ZVU razveljavila § 17 fašističnega šolskega zakona iz leta 1923, ki določa, da se drugojezičnim šolam v Italiji postopoma izpremeni učni jezik v italijanskega. S takim postopkom, bi se povrnili na predfašistično stanje in šole, ki imajo značaj stalnosti (in na teh sistematizirana stalna mesta) bi postale zopet slovenske. Toda to se ni zgodilo, kajti ZVU ni razveljavila fašističnih določb šolskega zakona, temveč je z navadno uprav-
no okrožnico (št. 8 z dne 8. oktobra 1945) »ustanovila« nove slovenske šole, ki jih smatra ZVU sama za začasne, t. j. za ustanove, ki stoje tako dolgo, dokler stoji tudi ona. Pravno pa »obstojajo« stalne italijanske šole tudi tam, kjer jih danes ni, t. j. v povsem slovenskih vaseh kot je Zgonik, Saleš, Repentabor, Gropada itd.
To »pravno« tolmačenje prihaja do izraza zlasti sedaj, ko se italijanski šovinisti trudijo »obnoviti« svojo italijansko šolo tudi v povsem slovenskih vaseh, v katere naseljujejo z namenom penetracije italijanske izseljence z Reke, Pule in ostale Istre.
Zgoraj citirana okrožnica ZVU št. 4 iz avgusta 1945 je napovedala pravilno reševanje vprašanja slovenske šole na Tržaškem. Kako je torej mogoče, da je prišlo potem do take rešitve, ki je kljub temu, da daje Slovencefn nekaj šol, vendarle krivična in diskriminacijska? Italijanski šovinizem, ki ga je zmagovita JLA v majskih dneh prisilila, da se poskrije po mišjih luknjah, se je pod angloameriško upravo takoj razbohotil. Temu je pripomogla splošna politika angloameriške vojaške uprave, ki je bila nasprotna jugoslovanskim zahtevam; v šolstvu pa je posebej vplivalo dejstvo, da je bil zavezniški častnik za šolstvo poročnik Simoni po poreklu Italijan in da je imel za svetovalca za slovensko šolstvo kolaboracionističnega begunca prof. Barago. Ta brodolomec z ravnokar potopljene nacistične barke ni imel moralnih kvalitet, niti hrbtenice, niti dovolj sposobnosti in poznavanja problema, da bi se mogel uspešno upreti zvitim mahinacijam ponovno vstajajočega italijanskega šovinizma.
Tržaški Slovenci težko občutijo krivico, ki jim jo prizadevajo odgovorni činitelji s tem, da ne uredijo dokončno položaja slovenske šole in slovenskih prosvetnih delavcev. V zadnjem času so stanovske, kulturne in politične organizacije naših tržaških rojakov sporazumno ponovno predložile to vprašanje Zavezniški vojaški upravi z zahtevo, da jo dokončno reši v duhu obstoječih določil statuta T. O. in v smislu načel o narodni enakopravnosti in o človečanskih pravicah.
Brez; dolžnosti ni pravic
»O veliki koristi za ljudstvo, ki izhaja iz ločitve cerkve od države, se je že pri nas precej pisalo, kakšne dolžnosti pa sledijo za državo oziroma šolo, o tem pa še marsikaj ni bilo povedanega.« (Prosv. del. 5-6/52).
Ne samo »marsikaj«, ampak nič bistvenega oziroma konkretnega ni bilo povedanega o teh dolžnostih, ki se tičejo v prvi vrsti šole. Prosvetni delavec je prvi postavil vprašanje pred nas: »Ali naj uvedemo moralo kot poseben šolski predmet?«
Prepričan sem, da bo vsakdo, - ki je vsaj bežno razmišljal o kopici problemov, ki so povezani s tem vprašanjem, odgovorili ne samo »da« — ampak, da je to celo nujno ipotrebno, oziroma, da bi biM morali postaviti to vprašanje in ga tudi zadovoljivo rešiti že 9. maja 1945.
V	naslednjem bi želel navedeno trditev utemeljiti na ta način, da jo bom skušal osvetliti z več strani.
Svetovni nazor predstavlja eno najvažnejših razpotij, na katerem se ljudje razhajajo. Imamo ljudi, ki nimajo lastnega svetovnega nazora, dalje jih imamo z absolutnim (!) svetovnim nazorom, najmanj pa je nedvomno takih, ki bi imeli neki relatvino izdelan svetovni nazor.
ge važnejše razpotje kot je razpotje po svetovnem nazoru, je tisto razpotje, v katerem je obsežen odnos do stalnosti svetovnega nazora, to je z drugimi besedami, ali je ta odnos do svetovnega nazora dialektičen ali nedialekticen, ali nekdo trmasto vztraja na svojem prepričanju, ker ga smatra za dokončnega in absolutnega in ne glede na kar koli a priori odklanja vse, ali pa je, ne samo pripravljen, ampak zavestno tezi za tem, da izpopolnjuje svoj svetovni nazor neprestano s popolnejšimi spoznanji.
V	vsakem svetovnem nazoru zavzema nedvomno zelo važno mesto vprašanje boga, kot že imenujemo z eno besedo vse tisto, 'kar služi ra podlago vsem veram in neveram. Vemo, da je bila v pre-
teklosti morala pri ogromni večini ve-zana na vero, na obveznosti do boga.
Znanost in filozifija pa ne priznavata nobenega razodetja, zato odklanjamo verovanje in hočemo prepričanje. Ta prehod od -verskega svetovnega nazora k znanstvenemu svetovnemu nazoru, prehod od razodete vere in iz nje izvirajoče morale k prepričanju, to je k razumu pa je največja in najtežja revolucija, ki se je doslej vršila na svetu.
Za razredni boj so značilne predvsem tri sestavine:
1.	gospodarski boj,
2.	politični boj in
3.	ideološki boj.
Socialistična revolucija lahko vpliva najodločilneje predvsem na prva dva sestavna dela razrednega boja, medtem ko je zmagovito izbojevana socialistična revolucija šele podlaga, da se ideološki boj z večtisočletno tradicijo šele učinkovito začne.
Ko jemljemo ljudem z znastvenim svetovnim nazorom postopoma boga, jim istočasno odvzemamo tudi moralo, ki je osnovana na obveznostih do tega boga, v katerega nekdo veruje. Tu je pa jedro problema, tu je tista nevarna točka, ko lahko obvisimo v zraku, da se tako izrazim.Tu je tisto kritično mesto, ko lahko zaide tudi socialistična družba v moralno krizo, če ne bomo temu vprašanju posvetili pravočasno potrebne pozornosti. Popolnejši, to je znanstveni svetovni nazor nalaga istočapio tudi večje dolžnosti in če teh dolžnosti ne izpolnimo, gremo mimo življenja, kar pa ne more ostati brez težkih posledic. Naša dolžnost je, da posredujemo namesto morale, ki je temeljila na verskem svetovnem nazoru, višjo moralo, ki bo temeljila na znanstvenem svetovnem nazoru in to ni lahka naloga, kajti tisti, ki , ne veruje v božje razodetje, se oslanja na lasten razum in tega ne zmore vsakdo takoj in v enaki meri. Tu nastaja tisto življenjsko vprašanje, za katerega je vredno živeti.	(Nadalj. na 5. str.)
)bjavil na str. 16, 17, 21 in 25 članek z laslovom »Slovenske šole« — v prvih na-laljevanjih s podnaslovom »Njih potre-3a«, v zadnjih dveh s podnaslovom »Njih lamemba«. V prvih obravnava z ozirom la dotedanje šole, v katerih so pouce-/ali le nemško in latinsko, potrebo po slovenski šoli in po izobrazbi prepro-;tega ljudstva v domačem jeziku, v zad-ijih dveh pa daje navodilo, kako naj je to godi v šoli v jeziku ljudstva, ki mu je šola namenjena.
Kaj več nimamo poročati o »Sl. R.«, H mn ie no kratkotrajni dobi bil na-
»JADRANSKI SLAVJAN«
Poduči ven Ust ljudstvam koristnih re-_ Na svitlo dan od Slavjanskiga ružtva v Terstu.«	List,	ki	je izhajal	od
larca do avgusta	1850,	je	urejal Simon
Aidmaš ter ima 6 številk. Že 5. štev. pa 2 naznanil, da »okolnosti, ki se J}150 ale lahko prevideti, so prisilile odbor, a je . . . sklenil izda vanj e druztveniga ista s prihodnjim mescam Avgustam staviti« — ker »pamet nam svetuje molkniti, ter bolje vreme dočakovati.« - Kasneje opozorimo, kako sklepamo ihko na »okolnosti«, ki jih omenja to
aznanilo.	„	^	......	T
Po programu v	1. štev.	naj bi bil	»J.
,1« »Hteramo-podučiven«, v njem so riobčeni članki v slovenščini in srbo-rvaščini, pa ne vzporedno v kolonah akor v njegovem predniku. Ne bomo e ozirali na časnikovo politično pre-ričanje, ki je bilo močno avstrijsko in seskozi zavzeto za Habsburžane, ome-ijamo le pedagoške članke, ki so um-jivi samoposebi, če je bil urednik listu I. Rudmaš, ki smo ga že večkrat sre-avali v našem pregledu kot pedagoške-;a delavca in ga bomo še srečali.
Ce mimogrede omenimo življenjepis Fovana Miletiča, »osnovatelja serbskih kolah u Terstu« <13), moramo kaj več mvedati treh Rutimašovih člankih v J Sl.«, Ti so: »Osnova pripravivnice na-odnih učivnic« (30), »Slovenske šole — fjih učilno načinstvo ali osobita meto-
dika« (76) in »Detovodsko potovanje v Kraicling na Švajcarskim (97, 121).
Drugi navedeni članek »Slov. šole« je nadaljevanje članka »Slov. šole« v »Sl. R.« in govori podrobnejše o načinu poučevanja in šolskega dela sploh.
Članek »Osnova pripravivnice narodnih učivnic« je napisan povodom opozorila naučnega ministrstva (»ravnavstvo uka«) o predšolskih ustanovah, ker — pravi opozorilo, da bo šolsko oblastvo v šolah vpeljalo »času primerne poprave« ker je hkrati pozvalo »vsa učilišča, naj mu prikažejo poprave, ki jih po svoji skušnji spoznajo.« Tak oklic je prišel Rudmašu kot nalašč; takoj se je razpisal in zahteval predvsem »sposobne učenike« ter uvedbo predšolske vgojne naprave, ki naj premoste vzgojno delo od domače vzgoje do dela v šoli; pa — pravi — »ne takih ohra-nivnic, bolj bi se jim reklo morivnic,« ko »nesrečni otročiči, ki so iz njih prišli, niso za noben daljni pouk, za nobeno dejansko podučenje več . . .« Kot praktični šolski organizator daje tudi meto-diška navodila; saj — pravi — »pri vsakem poduku so dve reči nar poglavitni-ši: razverstitev in prisvojenje,« za kar je potrebno: »ogledovati, govoriti, šteti, risati (po pikah), gibati se, kerščansfci nauk.« To je važno za »pripravivnice«.
Tretji navedeni članek »Detovodstve-no potovanje« je obširen popis potovanja treh slovenskih tržaških šolnikov (S. Rudmaš, Mihael Švab in Janez Knobl), ki so se odpravili (ob svojem strošku) v Švico in Nemčijo. Ogledali so si šole: učilišče z internatom v St. Gallenu, v Kreuzlingu, potem pa so šli iz Švice preko Badenskega na Bavarsko naprej po Nemčiji. Ogledali so si šole v MUn-chnu, Augsburgu, Schwabachu, Bambergu in Leipzigu. V potopisu pravi Rudmaš, da »so se na pot odpravili de bi šolstvo po nemškim, ki se toliko hvali, posebno v takih šolah, ki se med per-vimi imenovati smejo, ogledali, in tako v stanu bili, prav razsoditi, kakšne so rečene šole proti našim: in ko morebiti kaj takšniga v njih našli, ki bi austrijansko ljudstvo bolj omikati per-
na mednarodne učiteljske kongrese
Ob članku R. Michela o »Mednarodni federaciji učiteljskih združenj« (št. 7—8)
Marsikoga je v zadnji številki »Prosvetnega delavca« presenetil po dolgih letih prvi glas iz mednarodnega pedagoškega sveta. Članek generalnega tajnika »Mednarodne federacije učit. združenj« Roberta Michela nam je osvežil spomine na predvojno dejavnost in povezanost, ki smo jo gojili z zamejstvom že od leta 1928, ko smo obiskali 1. mednarodni kongres v Berlinu. Tedaj je ■ slovenske šolnike zastopala 12 članska delegacija, ki je ves teden sledila zanimivim referatom o stanovski solidarnosti, nato pa na pedagoškem kongresu poslušala Ker-schensteinerja, Kaestnerja, Fischerja, Karsena in Gloeckela, ki so takrat pomenili višek pedagoške znanosti.
V Weimarski Nemčiji je prevladoval tedaj vpliv socialdemokratov, kar je na kongresu prišlo popolnoma do izraza: vzgoja je socialna žnanost, ki je tesno povezana z življenjem. Ogromna šolska razstava je kazala zato tudi življenjske principe svojega šolskega sistema, ki je takrat tičal v rokotvornosti, pa tudi Gaudigovo »prosto duševno delo« so zelo poudarjali.
Sovjetska zveza se takratnega 1. kongresa v Berlinu ni udeležila, pač pa je istočasno v Leipzigu organizirala kongres odločnih šolskih reformatorjev in je zanje priredila šolsko razstavo, ki smo si jo spotoma ogledali tudi nekateri udeleženci berlinskega kongresa. Navdušili so nas primeri kompleksnega (strnjenega) pouka, ki so ga v SZ mojstrsko izvajali do leta 1938.
Leta 1937 nas je Mednarodna federacija vabila na stanovski učit. kongres v Parizu, kjer so istočasno pripravili mednarodni pedagoški kongres. Nad 3000 delegatov je zastopalo 40 držav. Ker zastopniki politične osi Rim-Berlin niso bili na-
vzoči, je kongres izžareval demokratizacijo vzgojnega oblikovanja v znamenju vedno živih načel: liber-te-egalite-fraternite. Vendar se je politično vrenje in kipenje predvojnih let poznalo na splošnem razpoloženju. Svetovna razstava, ki je bila istočasno v Parizu, je ideološko pokazala vzhod in zapad kot 2 svetova. Nemški in ruski paviljon sta se razlikovala kot dan in noč, zato je tudi kongres bil živ odraz časovne problematike. Pismo tajnika La-pierra mi je lep spomin in dokaz, da so želeli tudi udeležbo Jugoslovanov.*
Prireditelji določijo 3—4 glavne teme, o katerih se referira in diskutira potem v plenumu. V Parizu n. pr. so bile glavne teme:
1.	Kako pojmuje država vzgojo in kako določa vzgojni smoter?
2.	Država in napredek osnovnega šolstva in ljudske prosvete sploh.
3.	Odnos političnih, filozofskih in vzgojnih problemov.
4.	Pojmovanje socialnih dolžnosti.
Ves teden so se vrstili zastopniki držav in poročila o stavljenih problemih. Najbolje so takrat nastopili Cehi, ki so z obširno delegacijo (prosv. minister, vodja šol. reforme Prihoda, predsednik učit. organizacije, vodja ogledne šole v Zlinu) podali izčrpne znanstvene referate, dokumentirane z razstavljenim materialom. Nobena druga država se ni mogla lepše afirmirati kot odlična pobornica za šolstvo.
Kakšen je potek takih mednarodnih kongresov?
Vzporedno (včasih žal istočasno) zasedajo sekcije s specialnimi refe-
* Znano je, da bi 9. kongres Mednarodne federacije učiteljskih združenj moral biti avgusta 1936 v Beogradu, a se je kot »nezaželen« moral vršiti potem v Ženevi.
(Nadaljevanje s 4. strani)
Kaj je doslej v tem pogledu napravila naša šola?
Rušili smo in rušimo, nekateri zavestno, drugi po »uradni« dolžnosti (!) verski svetovni nazor. Zrušili smo ga v toliko, v kolikor smo ga uspeli zamenjati z znanstvenim svetovnim nazorom. S tem smo istočasno rušili tudi moralo, Id je bila vezana na ta verski nazor.
Ali pa smo uspeli vzporedno in v enaki meri privzgajati samo ob učnih predmetih višjo, to je socialistično moralo? Osebno sem prepričan, da to ni bilo mogoče, zato je nastala neka moralna diferenca, ki jo je treba odpraviti prav z uvedbo morale kot samostojnega šolskega predmeta poleg ostalih činiteljev Morala, ki temelji na razumu, je najzahtevnejša morala, ki jo poznamo, in take morale ne moremo privzgojiti nenačrtno in mimogrede, kajti širjenje znanstvenega svetovnega nazora in iz njega izhajajoče morale ne sme roditi niti zatiralcev, niti dvoličnežev in klečeplazcev, ker bi bilo prav to po načelih višje, nekonfesionalne morale amoralno in zato nazadnjaško. Zavedati se moramo, da ima narava čas, le človek je nepotrpežljiv, čeprav ve, da je vse odvisno od vsega.
Težko bi bilo danes ugotoviti obseg diference nad porušeno versko moralo pri učencih in dijakih v naših šolah in med tisto socialistično moralno višino, na katero bi bili morali dvigniti našo šolsko mladino pa pri tem morda nismo vedno in povsod uspeli.
Jasneje se ta diferenca odraža pri odrasli mladini in sploh v družbi. Vsi smo doživljali leta po vojni, ko so si mnogi razlagali svobodo čisto po svoje: hudiča in pekla ni, vsakdo lahko počne, kar hoče. Želel bi, prav v podkrepitev svoje uvodne trditve, da moramo verouk, katekizem in verske pridige načrtno zamenjati s poukom socialistične morale, navesti na kratko vsaj tri take momente, ki zelo jasno nakazujejo, kako pereča so ta vprašanja:
1.	odnos do družbene imovine,
2.	odnos do dela,
3.	spolno vprašanje.
Poglejmo uvodnik Slov. poročevalca z dne 25. januarja tega leta, ki obravnava sodno statistiko:
»Ko smo pred dnevi pri naših sodnih oblasteh poizvedovali, kakšpl posli dajejo ljudskim sodiščem na kazenskem področju največ dela, smo zvedeli, da pre-
stopki proti družbenemu premoženju. Povzročena škoda se ceni mesečno povprečno na okrog 15,000.000 dinarjev . . . Toda vedeti moramo, da gre pri tem samo za ugotovljena kazniva dejanja . . . Skratka, ni skoraj podjetja, ki bi ne bilo prizadeto. Sodna statistika kaže, da se poneverbe množe, da gre mnogokrat za visoke zneske in da se z njimi povzroča občutna škoda.«
Z navedenim problemom je istočasnno povezan drug moment, to je nepravilni odnos do dela. Ko se uveljavlja po naših podjetjih načelo rentabilnosti, so nekateri mnenja, da se bo s tem rešilo tudi vprašanje nepravilnega odnosa do dela. Vendar tudi tu stvar ni tako enostavna kot je morda videti, kajti komunistično družbo bo mogoče ustvariti šele takrat, ko bo človeku delo prva in na j večja potreba (Engels).
Pri doraščajoči mladini bo torej potrebno ustvariti niz moralnih kvalitet, kar pa ne bomo dosegli nenačrtno, predvsem pa ne preko noči.
Končno bi se še dotaknil svobodne ljubezni. Ce prečitamo razravo v Sod. ped. 1950, str. 260 »Nekaj besed o vzgoji spolne morale pri naši mladini« nam bo jasno, da tudi v tem pogledu še zdaleč nismo storili tega, kar bi morali storiti.
Z uvedbo morale kot šolskega predmeta ne bi zamašili samo tiste moralne vrzeli, ki se iz najrazličnejših vzrokov veča iz dneva v dan in postaja vedno bolj problematična z vsemi svojimi da-lekosežnimi posledicami, s tem bi dali naši šoli tudi na zunaj tisto moralno vsebino, ki je marsikdo ne more ali noče videti, skratka šola bi pridobila na ugledu tudi pri tistih ljudeh, ki bi morali hote ali nehote priznati, da tisti, ki ne hodijo v cerkev, zato še ne živijo kot živina in da socializem ni taka družbena ureditev, kjer bi lahko vsakdo počel kar bi se mu poljubilo, ampak nasprotno, da je to družbena ureditev z najvišjo moralo, ki je kdaj obstajala.	S-e
Objavljamo prispevek našega sotrud-nika S-e kot uvod v debato, ki smo jo načeli v predzadnji številki Prosvetnega delavca. V članku smo črtali daljši odstavek, ki naj bi osvetlil nastanek verskega svetovnega nazora; bralci bodo zato imeli občutek, da manjka v članku nekaj prehodov, kar pa, kot rečeno, ne gre v breme našega dopisnika.
Uredništvo
pravno bilo, de bi ga . . . ministru uka . . . predložili, de bi se vpelalo.« Potopis navaja iz vseh krajev, ki so jih obiskali, organizacijske in metodične posebnosti, zaključuje pa: »ni jim... žal, de so to pot storili, ker so narprej Snašli, de zgledna poglavitna šola v Terstu, kar kar se glaskovna vodba in zraven vzajemno ali medsebojno podučenje saj v spodnjim razredu že več let sem s dobrim nasledkam, ki se po nemškim vidi, rabi — če se na nje notranje ravnanje gleda, ni ravno toliko zad za narsloves-nišimi šolami; zraven pa se tudi prepričali, de njih podučne in detovodske vodila so vodilam enake, po kterih se Švajcarske, Monakovske, Bamberške in tipske šole ravnajo.«
Razen teh člankov ne smemo prezreti v listu poročila »Ozir na dozdajne opravke slavjanskega drnžtva« (5), ki ga je tudi napisal S. Rudmaš. V njem navaja usodo prošnje društva za vpeljavo slovenščine v šole v Trstu dn tržaški okolici, ki je bila vložena pri tržaškem magistratu že leta 1849, pa še ne rešena. Iz poročila izvemo, da prošnja iz Trsta sploh ni bila poslana naučnemu ministrstvu na Dunaj, marveč je bila — zaprta v miznici šolskega referenta. De-putacija se je odpravila k temu, ki jih je prijazno sprejel, govoril o tem, kako ve, da je vse to potrebno itd. itd. Ko čitaš to poročilo, razbereš iz njega prav jasno vse tisto jeguljasto licemerstvo, s katerim zna slepiti birokratizem. In to poročilo je pisal vodja c. kr. normalke v Trstu, ki je bil hkrati tudi urednik pri tržaški upravi nepriljubljenega »slav-janskega« lista. Tako pa moremo soditi, da so se izcimile tiste »okolnosti«, zaradi katerih je list prenehal: Rudmaš je bil premeščen kot šolski svetovalec in nadzornik v Celovec in tako je bil pregnan iz Trsta edini, ki je bil sposoben za listovnega urednika . . . Slovenski tisk pa je zamrl v Trstu do 1866, ko sta Izšla za kratko dobo »Ilirski Primerjan« in »Tržaški LJudomil«.
V CELOVCU se je leta 1850 osnoval list
»SLOVENSKA BCELA«
»Podučen in kratkočasen list. — Na svit-lo izdajana s pomočjo več rodoljubov.« Časopis je bil razdeljen na polletja in je izhajal prvo leto kot mesečnik, drugo kot polmesečnik, kasneje pa štirinajstdnevno. Urednik mu je bil Anton Janežič. Ker je prvo leto zače) izhajati šele v juliju 1850, imamo zanj le en polletnik.
Najvažnejši članek o šolstvu in izobraževanju sploh je v tem letniku spis Svečana (A. Einspielerja) »Omika in izobraževanje Slovencev«, ki je izšel v petih poglavjih. I. pogl. (23) govori o izo-obrazbi sploh; II. pogl. (51) prehaja na šolstvo. Kot prvo zahtevo postavlja, da morajo biti šole »narodske«, za Slovence tedaj slovenske, poleg tega pa praktične, t. j. da bodo učile za vsakdanje življenje potrebne reči. Kot vzorec za praktično šolo navaja Amerlingov načrt za šole na Češkem. Opiraje se na ta načrt razpravlja v III. pogl. (87) o tem, kako bi se mogle slovenske učilnice že prihodnje leto popraviti, in nasvetuje: 1. strogo paziti, da bodo pridno hodili v šolo vsi otroci od 6—12 leta; da se po vsej Sloveniji uvedejo »Teržaške bukve, ki so prav lične, dober kup in v novem pravopisu natisnjene«; da se že z novim šolskim letom ustanove »pripravnice« (Vorbereitungsschule), v katere naj bi hodili otroci 6 let stari in, »ako starši želijo, tudi mlajši,« — kot vzorec za take šole navaja načrt »Osnova pripravivnic narodnih učilišč« po »Jadranskem Slav-janu«, IV. pogl (109) govori obširneje o »učilišnih slovenskih knjigah« t. j. o šolskih knjigah, kakšne naj bodo, ter navaja knjige za osnovne šole in daje svoja navodila za sestavljanje srednješolske čitanke, katera zaključuje z zahtevami: čitanka za Slovence v nižji gimnaziji mora biti: 1. tiskana za latinico in cirilico s »tiskanimi in pisavnimi pismeni«, 2. mora obsegati v prvi polovici slovenske, v drug pa tudi »ilirske« sestavke, teh pa sestavitelj čitank ne sme šele izumiti in spisovatl, temveč jih v sloven-
rati, ki pritegnejo zlasti praktike. Tam se namreč mora prikazati teorija, prenesena v prakso. V Parizu je na primer 7 sekcij obravnavalo ogromno snov, da so navadno udeleženci v veliki zadregi, kam se naj odločijo. Slabost kongresov je na-trpanost, ko ob slovesu skoraj vsakdo obžaluje, da je slišal in sodeloval le pri majhnem delu celote. Kongresni zborniki, ki jih pozneje čitaš doma, nadoknadijo zamujeno. Najbolj poučne za šol. praktika so v tujini hospitacije. V Parizu nam je n. pr. Decrolyjeva šola s 4 razredi posredovala nepozabna doživetja.
*
Z mednarodnih pedagoških kongresov smo se vračali polni optimizma, čeprav se cilji Mednarodne federacije niso nikoli doslej uresničili. Lepe besede o humanizmu, o mednarodnem sodelovanju, o utrditvi miru in svobode med narodi so 22 let po prvi svetovni vojni doživele neuspeh ... Kljub temu Federacija nadaljuje z delom od leta 1947 spet z vsakoletnim kongresom, ki naj združuje skupne težnje. Žal o dosedanjih kongresih v Edin-burghu, Interlakenu, Stockholmu,
Amsterdamu in Jeru nismo informirani. Naslovi vodilnih kongresnih misli v članku Roberta Michela nam dajo slutiti, da so po pretekli vojni razpravljali že o važnih zadevah: Načela učnega osebja, strokovna priprava učiteljev, načela o pravicah otrok, deklaracija o pravicah človeka v pouku. O vsem tem bi morali biti obveščeni, ko stopamo v vrste mednarodne učit. organizacije. Posebno še, ker smo v srečnejši situaciji kot so druga včlanjena združenja. Robert Michel namreč zaključuje svoj članek s sociološko ugotovitvijo:
»Zares, mi vemo, da niti šola niti učitelji ne morejo sami izpremeniti družbe. Prav zato pa se tudi zavedamo ogromne moči vzgoje pri tvorbi jutrišnjega človeka in zato hočemo nadaljevati borbo za mir, za spoštovanje človekovega dostojanstva in za svobodo osebnosti.«
Naša država pa se po NOB-i razvija že v novi družbi, kjer že vzgajamo današnjega človeka; zato je prav, da FIAI visoko ceni sodelovanje Jugoslavije pri bodočem delu mednarodne zveze.
E. Vrane.
Pouk splošno izobraževalnih predmetov na srednjih strokovnih šolah
Na republiških ustanovnih občnih zborih, ki jih je imelo Društvo učiteljev in profesorjev šol, smo veliko razpravljali o liku absolventa srednjih strokovnih šol in s tem v zvezi tudi o pouku splošno izobraževalnih predmetov na teh šolah. Tudi zvezni kongres tega društva je načel to vprašanje, ni pa sprejel glede tega vprašanja riikakih konkretnih sklepov. Vsekakor pa je potrebno pred revizijo učnih načrtov in predmetnikov za srednje strokovne šole razčistiti vprašanje, kakšen namen naj imajo srednje strokovne šole, kakšno izobrazbo naj posredujejo dijakom, skratka, kakšen naj bo lik absolventa srednje strokovne šole.
Brez dvoma je naloga srednjih strokovnih šol predvsem v tem, da vzgajajo strokovno usposobljene in idejnopolitično razgledane kadre, ki se bodo zavestno usmerili k naporom za izgradnjo socializma v naši domovini. Po drugi strani pa mora srednja strokovna šola dati svojim absolventom tudi solidno splošno izobrazbo. Pomen splošne izobrazbe na srednjih strokovnih šolah poudarja tudi resolucija III. plenuma CK KPJ in Djilasov referat o nalogah v šolstvu.
Kongres pedagoških delavcev na Bledu v oktobru 1. 1950 je prav tako večkrat podčrtal, da je dobra in solidna izobrazba naše mladine temelj za strokovno izobrazbo.
Splošno izobraževalni predmeti, t. j. materin in tuji jezik, zgodovina In geografija in morda še nekateri drugi predmeti, dajejo izobrazbi dijaka na srednjih strokovnih šolah stopnjo popolne srednješolske izobrazbe.
Brez dvoma pripada na strokovnih šolah prednost strokovnim predmetom, zato imajo na razpolago več učnih ur. Po drugi strani pa je potrebno tudi splošno izobraževalnim predmetom omogočiti, da vsaj nekoliko dosegajo svoj cilj.
Absolvent srednje strokovne šole mora slovnično pravilno obvladati materin jezik, imeti mora zadostno stilistično spretnost tudi za pismeno izražanje.
Prav tako mora absolvent srednje strokovne šole, n. pr. komercialist v praksi obvladati pismeno in ustno vsej en tuj jezik. Zato je bilo zgrešeno, ko sta se poučevala ali se še poučujeta v.nekaterih srednjih strokovnih šolah (n. pr. na ekonomskih srednjih šolah) dva tuja jezika,
namesto da bi dodelili enemu več učnih ur in bi potem absolvent obvladal vsaj en tuj jezik .
Pouk zgodovine daje dijaku širšo kulturno razgledanost. Poleg izobraževalne naloge ima tudi in predvsem vzgojno nalogo. Pomen idejnopolitične vzgoje je treba prav na strokovnih šolah podčrtati: absolvent srednje strokovne šole mora biti povsem na jasnem glede perspektive našega družbenega in gospodarskega razvoja, globoko mora doumeti našo družbeno-gospodarsko problematiko, ker le tako bo mogel z uspehom in zavestno reševati probleme, na katere bo kot bodoči gospodarstvenik naletel pri graditvi našega socialističnega gospodarstva.
Se važnejši je na srednjih strokovnih šolah v nekaterih ozirih pouk geografije. Dijak mora biti prepričan, da segajo pogoji za izgradnjo našega socialističnega gospodarstva globoko v zemljo, t. j., da so utemeljeni z našim prirodnim bogastvom in z geološko osnovo naše zemlje.
Pouku splošno izobraževalnih predmetov je potrebno dati zadostno število tedenskih ur, da bi mogel profesor obdelati učno snov vsaj približno tako, kot to zahteva sodobni pouk, t. j. da bi mogel dialektično predavati, vzgajati in naučiti dijake. V nasprotnem primeru pa mora profesor ostati na površju in se zadovoljiti s skopim in formal -stičnim znanjem.
Samo po sebi se razume, da ne bomo splošno izobraževalnih predmetov na srednjih strokovnih šolah poučevali v takšnem obsegu kot v gimnazijah, ker zato ni dovolj časa.
Poleg tega imajo srednje strokovne šole različno stopnjo strokovnosti: pri nekaterih prihaja strokovni značaj šole bolj do izraza, pri drugih pa manj. Splošno izobraževalnemu tipu srednjih šol se močno približa Ekonomska srednja šola. Pri drugih srednjih strokovnih šolah pa prihaja strokovni značaj veliko bolj do izraza. Zato tudi pouk splošno izobraževalnih predmetov ne bo pri vseh teh tipih šol v enakem obsegu. V izrazito strokovnih šolah, kot so Tehnična srednja šola, Gradbeni tehnikum, Srednja zobotehnič-na šola, Srednja šola za medicinske sestre, Srednja šola za medicinske tehnike, Kmetijski tehnikum, Delavski tehnikum, Gozdarski tehnikum, Srednja veterinarska šola itd.,
sitih in »ilirskih« knjigah poiskati in zbrati. V V. pogl. poudarja zahtevo po dobrih učiteljih, za to pa je potrebno:
I. da se »revni in žalostni stan učitelje« izboljša, 2. da se učitelji za svoj »visoki in imenitni stan« dovoljno pripravijo in izobrazijo (opozarja na učiteljišče v Kreuzlingu, ki ga je opisal S. Rudmaš v svojem potopisu), 3. da bodo učitelji v omiki vedno napredovali, za kar je treba: a) da se drže učiteljski zbori, b) da učitelji berejo dobre »detovodske« knjige in časopise.
Razen tega obširnega in sistematičnega Einspielerjevega spisa imamo v tem letniku le še en članek, ki se direktno nanaša na šolstvo, t. j. Jurija Varla spis »Sole na deželi morajo slovenske biti«. Ce omenimo k temu še »Prijateljski dopis iz zlatne Prage« (63), ki ukazuje na potrebo »šol za slovensko mladež«, in dopis pod istim naslovom (127), ki obsega navodila, kaj naj bo šolska čitanka in v kakšnem duhu naj bo pisana (oba dopisa je podpisal »Jernej Polčanski«), smo izčrpali vse, kar je priobčenega v tem
letniku o šolstvu.
V letu 1851 imamo v I. polletniku najprej A. Einspielerjevo metodično navodilo za elementarni pouk v čitanju in pisanju pod naslovom »Pismenkovanje, slovkovanje in glaskovanje« (12), kjer se posebej bavi tudi z razliko med »slov-kovanjem« (silabieren) in »glaskovanjem« (lautieren), dalje istega pisca navodilo »Kako se učenci učijo zajedno pisati in brati« (44) in »Kako zajedno učiti glasko-vati in pisati«. Omeniti je še Jak. Pri-farskega »Nekaj od ljudskih šol ha Kranjskem« in A. Praprotnika vzgoje-slovni zapisek »Učitelj mora dobre volje biti!« (46).
Po teh opombah pa se moramo za ves ta letnik obrniti k S. Rudmašu. Ze na drugem mestu smo povedali zanj, da je bil iz Trsta prestavljen za šolskega svetovavca in nadzornika za Ljudske šole v Celovcu. Tukaj se je komaj razgledal, je že priobičil v »Sl. Bč.« tega letnika oklic »Učiteljem ljudskih šol na Koroškem« (60), v katerem je spodbujal na dobro in pravilno delo v šoli. Oklic pa
ni bil kar papirnat — Rudmaš je razpisal v njen nekakšno tekmovanje in je za nagrade pri tem tekmovanju dal »400 raj-nišov« — kar je bržčas prvo nagradno tekmovanje za slovenske učitelje, pa menda tudi edini primer, da nadzornik iz svojega da sredstva za nagrajevanje...
Med drugimi pa se je Rudmaš v tem letniku izdatno oglasil z metodičnimi navodili. V I. poli. imamo njegov »Kratek navod v številoslovje« (76, 93, 109, 124, 139 in 157), ki predstavlja pravo podrobno in praktično navodilo za elementarno računstvo, v II. poli. pa je nadaljevanje teh navodil pod naslovom »Kratko številoslovje« (40, 87, 122, 139, 171 in 181), ki obsega naslednje metodične obravnave: »Pošteva dvojke, trojke do šestke«, »Od sedmiške do devetke«, «, »Pošteva dese-tek«, »Pošteva dvajsetek itd. do stotek«, »Razstava: polovina, tretjina«, »Cveterti-na, petina in šestina«, »Sedmina, osmina«, »Devetina, desetina do stotin«, Jednaj-stina«, »Dvanajstina, petnajstina, šestnajstina in drugi deli rajniša«, »Izrajtba odstotkov. Menitba konvencijskega denarja v Šajne in nazaj«, »Tristavka«.
S temi svojimi metodičnimi navodili je postala »Sl. Bč.« v tem letu naravnost šolski list. Kaj takega A. Janežič z njo ni nameraval, ni pa se dalo in se ni smelo zajeziti prizadevanje S. Rudmaša in A. Einspielerja. Zato so se odločili za način, o katerem pove vabilo na naročbo za leto 1852, ki pravi: »Iz Bčele bomo vse šolske sestavke izločili in jih natiskovali v posebnem listu .Šolski prijatelj* 1 — tega da bo urejeval Andrej Einspieler, naročal pa se bo skupno z ,Bč.‘«.
Tako smo z letom 1852 dobili prvi slovenski šolski časopis pod naslovom »šolski prijatel«, ki je bil le v svojih prvih 4 številkah priložen »Bč.«, potem pa je izhajal samostojno in se obdržal (z nekaterimi spremembami v naslovu) do leta 1882, t. j. do Einspielerjeve smrti. »Sl. Bč.« je od leta 1852 naprej bila bolj leposlovno glasilo do konca 1853., v pri-hodnem letu pa jo je pod istim urednikom zamenjal »Glasnik slovenskega slovstva.«	... ! : 'M
je stališče splošno izobraževalnih predmetov še težje. Pa tudi na teh šolah bi se dal z malo dobre volje izboljšati položaj splošno izobraževalnih predmetov. Nekaterim strok, predmetom so učne ure skoraj prebogato odmerjene. Z boljšo organizacijo pouka, z večjo uporabo učil, skic in podobno bi marsikje lahko odpadlo risanje na tablo, ki vzame toliko časa. S tem bi se morda vendarle dalo dobiti nekaj učnih ur, ki bi jih dodelili spolšno izobraževalnim predmetom.
Lažje in povoljneje je stališče splošno izobraževalnih predmetov na ekonomskih srednjih šolah. Tu se ti predmeti poučujejo v večjem obsegu kot v ostalih izrazito strokovnih šolah. Poleg tega se na teh šolah poučujejo tudi predmeti (n. pr. politična ekonomija), ki niso tako izrazito strokovni in dajejo dijaku splošno, ekonomsko-komercialno izobrazbo.
Prav zaradi tega, ker daje ekonomska srednja šola svojim absolventom več splošne izobrazbe kot ostale izrazito strokovne šole, je potrebno probleme ekonomskih srednjih šol v sklopu srednjih strokovnih šol vedno posebej obravnavati. Posebno, od ostalih ozko strokovnih šol ločeno rešitev zahteva problem mreže in vpisa dijakov na ekonomske srednje šole; to rešitev naj upošteva perspektive razvoja našega socialističnega gospodarstva, ne pa trenutno, morda celo navidezno prenatrpanost kadrov s srednjo ekonomsko izobrazbo. Prav tako je potrebno posebej, ločeno od ostalih srednjih strokovnih šol, obravnavati problem vpisa absolventov ekonomskih srednjih šol na gospodarsko fakulteto. Pavle Urankar
DELO GIMNAZIJSKEGA UČITELJSTVA V HRASTNIKU
Po republiških občnih zborih je delo po društvih zaživelo. Na tukajšnjo nižjo gimnazijo je bilo v tem šolskem letu nastavljenih več mladih vzgojiteljev. Zato so tukajšnji člani društva na svojem sestanku sklenili, da bo težišče dela v izpopolnjevanju glede metodike pouka. Temu se more ustreči le s čim pogostejšimi sestanki strokovnih aktivov, ki so povezani s praktičnimi nastopi in diskusijo. Tako je bil sklican prvi sestanek strokovnega aktiva matematikov in fizikov z vseh gimnazij okraja Trbovlje 4. marca 1952 v Hrastniku. Po nastopu iz fizike: »Mehanika tekočin« v III. razredu in iz matematike »Lastnosti paralelograma« v II. razredu gimnazije, se je razvil živahen razgovor. Moramo priznati, da nam je ta, sicer skromni delovni sestanek prinesel zaželene sadove. Kmalu zatem je tudi trboveljska gimnazija pripravila hospitacije za slaviste, matematie, fizike, biologe in kemike. Žal, da so se teh zares plodnih sestankov udeležili le člani društva iz Hrastnika. Tudi z Dola pri Hrastniku so povabili biologa in slaviste iz Hrastnika na medsebojno hospi-tacijo.
Strokovni sestanek aktiva zgodovinarjev in geografov je bil 22. aprila spet na gimnaziji v Hrastniku. Udeležili so se ga skoraj vsi člani v okraju. Hospitacije so bile pri pouku zgodovine v I. razredu s temo:	»Nastanek rimske mestne
občine«, v II. razredu: »Razpad nje-maniške države — fevdalna anarhija« in v III. razredu iz zemljepisa — tema: »Čehoslovaška«. Dvourna razprava, ki je sledila, je prinesla mnogo pozitivnih in negativnih ugotovitev. Pozitivne se bodo dale s pridom uporabiti pri nadaljnjem pouku. Novi učbenik za občo zgodovino je hvalevreden, le da je šp vedno pretežak, in služi zato mnogo bolj predmetnemu učitelju kot dijaku
Po vsem tem smo prišli do sledečih zaključkov: Če so sestanki sploh plodni, so nedvomno najbolj uspešni sestanki strokovnih aktivov. Tovariši, ki poučujejo iste predmete, z večjim zanimanjem sledijo pri hospitacij, v debato pa radi posežejo na osnovi lastnih izkušenj. Tako se krešejo misli, razprava postane zanimiva, neprisiljena, dobre prijeme si prisvajajo še ostali, one pa, ki so se izkazali za slabe, pa opuščajo. Tako je postala ta oblika dela, ena od najplodnejših. — Zaradi medsebojnih hospitacij strokovnih aktivov ne trpi preveč delo na zavodu na dan sestanka. Pomagamo si • s suplenca-mi. Izgubljena ura pa se more ne samo enkrat, temveč gotovo večkrat nadoknaditi z boljšimi metodičnimi prijemi, ki smo si jih pridobili ravno na takšnem sestanku. Udeležba na teh sestankih aktivov je zadovoljiva, le iz Radeč pri Zidanem mostu se do danes še ni nihče odzval povabilu. Morda zato, ker je nižja gimnazija v omenjenem kraju po uspehu v okraju najboljša. Tedaj bi ostali radi, da bi nas vsaj oni povabili k sebi in nam pokazali, kako delajo. Tudi mi si želimo njihovih dobrih uspehov, seveda če niso doseženi z milejšim ocenjevanjem in z manjšo zahtevnostjo.
V maju so še predvideni sestanki strokovnih aktivov na gimnaziji y Trbovljah in Hrastniku. Računamo, da se bodo ojunačile tudi še druge skupine društva profesorjev v okraju Trbovlje in nas povabile.
Lorenčič
O telesni Kasni v šoli
razpravlja vzgojna rubrika v Vestnikov! prilogi1 »7 dni« v Mariboru. Zgodi se namreč večkrat, da starši pošiljajo šolnikom prečudne prošnje ». . . prosim, natepite fanta v šoli, ker doma nič ne uboga«, kakor da bi staro Slomškovo geslo »Šiba novo mašo poje« bilo še kaj v veljavi. Pisec članka tudi pravi, da so nekateri nepremišljeni starši pred kratkim odobravali uzakonitev telesne kazni na Bavarskem, o kateri so poročali naši časopisi. Na nekem roditeljskem sestanku je celo nekdo na glas zahteval spet šibo v šolo, »kakor na Bavarskem«. Vse to zahteva, da tudi šolniki zavzamemo svoje stališče.
Zares so klerikalni oblastniki v Monaljtovem pozabili na svojega znamenitega pedagoga F. W. Foersterja, ki v svojih delih odločno odklanja telesno bol kot vzgojno sredstvo: »Vedno je telesna kazen najbolj nenaravna, najbolj somo-voljna, najbolj nevarna od vseh kazni. Kdor drugega bije, se ne more oprati suma, da je sam surovina ali pa je — duševno nenormalen.« To je bilo napisano po prvi svetovni vojni. Danes pa (po zverinstvih nacistov, ki so izšli baš iz istega mesta!) pod pretvezo, da »rešujejo vero« blagrujejo šibo in klečanje v šoli. S tem nehote dokazujejo, da je imel Foerster v zadnjem stavku prav! Zakaj bi se torej ogrevali za take surovine? —
Kaj hočejo doseči klerikalni veljaki s sramotnim uvajanjem šibe v svoje šole? S svojim usodnim ukrepom so ponižali šolo v struho-valno ustanovo, ki naj v prvi vrsti »učil poslušnost božjim in posvetnim postavam v znamenju strahu božjega«. Po svoji dogmatiki menijo, da bo »vsak za nespokorjene grehe sojen lin vržen- v brezno večnega pogubljenja, zato je treba že v otroku vzbujati strah in ga od greha odvračati s kaznijo, ki povzroča bolečine«. To je bistvo klerikalne »moralne vzgoje«, ki naj po načelu »močne roke« rešuje, kar se danes še rešiti da. Za vsakega trezno mislečega naprednega človeka pa sc drakonični vzgojni ukrepi sredi kulturne Evrope XX. stoletja strahovita zabloda.
Vtepanje »strahu božjega« v kosti mladine je znano tudi pri nas: v stani Avstriji in predaprilski Jugoslaviji je »nravno-verska« vzgoja oblikovala vernega, poslušnega, ponižnega in pohlevnega človeka. To je bil cilj tedanje vladajoče gospode. Šiba je bila navidezno prepovedana, vendar se je zlasti katehet j e nikoli niso mogli odreči. V »strahu božjem« so samozvani vodniki razvijali poslušnost, hinavščino, svetohlinstvo in petoliizništvo. Ni čuda, če se je mogla tedaj izoblikovati in ovekovečiti hlapčevska natura slovenskega naroda (B. Ziherl v Člankih in razpravah, str. 197). Nravstveni lik »krepostnega« Slovenca je šele mogla korigirati NOB, ki je s svojo zmago nad zlem dokazala nešteta junaštva.
Vsemu nazadnjaštvu ise je pri nas že pred desetletji najbolj odločno uprl razredno zaveden proletariat, ki je spregledal in zavrgel /srednjeveške nazore. Revolucionarno je posegel tudi v vzgojo. Ta mora s humanimi sredstvi oblikovati socialističnega človeka, svobodnega in odločnega, ki mu je vsako
izkoriščanje tuje. To je naš vzgojni smoter. V borbi, da ga dosežemo, v mladini razvijamo družbeno zavest tako, da se bo znala vedno podrejati interesom ,skupnosti. Osebno dostojanstvo tudi v okviru skupnosti ni prazna beseda. Zato socialistična vzgoja telesno kazen kot ponižujočo odklanja. Po poti znanstvenih resnic vodimo mladino v lepšo bodočnost, pri čemer se odločno upiramo vsaki mistični misli o »večnem pogubljenju v peklu« ter zavračamo vsako strahovanje in telesno kaznovanje kot osveto za storjene »grehe«.
Pedagogi in starši iščejo danes najboljša pota prepričevanja in dokazovanja za vzgojo poštenih, resnicoljubnih in delovnih ljudi. Brez skrivnostnega misticizma bodo postali v poštenem kolektivu poštenjaki, rasnicolj ubneži v skupnosti, ki laž sovraži, pridni delavci ob skupnem delu itd. Vse to brez uporabe strahu in sile! »Če strah ne bo več vzgojno sredstvo, kakšno naj bo potem nadomestilo?« Tako sprašuje marsikdo.
Ze pred sto leti je Marx spoznal vzgojne učinke, ki prihajajo od ko-(lektiva in vplivdj o na |vse člane skupnosti. Ideja kolektiva torej ni nova, zato jo je sprejela socialistična družba kot težišče vzgojnega oblikovanja. Učitelji in profesorji dobro vemo, da je n. pr. organizacija razreda kot kolektiva odločilna za vzgojne uspehe celote in posameznikov. Seveda vedno vse gladko ne teče. Poedinci sklepov včasih ne izvajajo in pravila celo kršijo. Kaj storimo v takih primerih?
Na Bavarskem učitelj take učence namlati, da ga pošteno boli roka. Prav nič ga ne skrbi kakšen učinek ima kazen, saj mu je — po njihovi
£e jpcebevite...
»V slepi ulici« — Tako je imenoval v bavarskem deželnem zboru pri razpravi o proračunu drž. ministrstva za uk in bogočastje minister tega resora vprašanje * učiteljske šolske izobrazbe. Po poročilu v »Bayer. Schule« je dejal: »Priznamo želje učiteljev, vemo, da si žele iz slepe ulice učiteljske izobrazbe, da stremijo po visokošolski izobrazbi. Pripravljeni smo in hočemo ustreči tem stremljenjem učiteljev.« — Proti učiteljski visokošolski izobrazbi se je oglasil z dvema vprašanjima poslanec prelat Meixner in vprašal: »Ali ne bo taka preureditev učiteljske izobrazbe škodovala kvalitetnemu naraščaju naših učiteljev?« Drugo vprašanje pa se je tikalo financiranja,, češ da ima pri taki preureditvi prvo besedo minister za finance in se bo z njo moral pečati predračunski odbor deželnega zbora: »Tam pa izpregovorimo tehtno besedo o tem vprašanju.«
Ali se pri naši obravnavi o učiteljski šolski izobrazbi z razpravljanjem o štiri ali petletnem učiteljišču ne nahsjja isto vprašanje tudi »v slepi ulici«?
*
Na odprtem partijskem sestanku
je na neki šoli bila predlagana za novo članico neka tovarišica, češ da je bila med vojno izgnana in da je kot tečajnica opravila vse izpite.
strahovalni teoriji — bolečina samo »plačilo za storjeni greh«. Iz mladostnih izkustev pa vemo, da tako »plačilo« porazno vpliva na otroka. Namesto, da bi prestopek obžaloval, v jezi kuje naklepe za maščevanje. Vzgojni učinek je negativen, ker zavest krivde ne prihaja do izraza, čeprav trenutno otrok morda res uboga. Vendar se z nevzgojniim ukrepom mnogokrat poruši ravnotežje med učencem in učiteljem, ki ne zna preudarno reševati kočljivih vzgojnih zadev.
Vse drugače obravnava take »grehe« organiziran razredni kolektiv danes. Učenec, ki je n. pr. pozabil nalogo, se mora zagovarjati pred celotnim razredom. Ni mu vseeno, kakšnega mnenja so njegovi součenci o njem. Hudo mu je in iskreno obžaluje svojo malomarnost. Razred se kot celota čuti zaradi nerodnosti enega učenca prizadet, zato mu opomin ne izostane. Ko ga potrdi še razrednik, je zadeva učinkovito končana. Prihodnji dan pozabljivec pokaže nalogo in s tem popravi napako. Izrek vzgojne kazni po delovni skupnosti je za prizadetega najhujši udarec, ki nikoli ne izzveni v prazno. Prepriča ga, da je prizadel kolektiv, zavest krivde mu utrdi voljo k dobremu in mu ojači odnos do skupnosti. Učenci brez strahovanja in telesne kazni uvidijo, da morajo zaradi lepega sožitja vskladiti svoje ravnanje s tovariško celo to.* Razvijanje kolektivne zavesti med mladino pomeni pa že tudi zmago socialistične morale.
Vzgojni članek v Vestniku bo starše poučil, da jim Bavarska ne more biti za vzgled. Naša šola ne more in ne sme biti kaznilnica. V našo miselnost pa naj vedno bolj prodira prepričanje, da nas socialistični humanizem vodi do boljših vzgojnih uspehov — brez telesne kazni.	—c.
Druge motivacije ni bilo. Navzoči •tovariši so se spraševali, če je to že res dovolj za članstvo naše vodilne polit, organizacije, saj dotična nikoli ne sodeluje niti pri šolskih proslavah, niti pri pionirjih.
☆
Iz letnega poročila Samopomoči prosv. delavcev v Sloveniji za 1951:
a)	Gibanje članstva:
1. januarja 1951 je bilo 677 moških, 1477 žensk, skupaj 2154 čl.;
med letom umrlo 19 moških in 26 žensk, skupaj 45 članov;
med letom izstopilo (izključenih) 6 moških, 25 žensk, skupaj 31 čl.;
ostalo, 652 moških, 1426 žensk, skupaj 2078 članov;
med letom vstopilo 27 moških, 75 žensk, skupaj 102 člana;
31. decembra 1951 je bilo 679 moških, 1501 ženska, skupaj 2180 61;
absolutni prirastek v letu 1951 2 moška, 24 žensk, skupaj 26 članov.
b)	Na posmrtninah je bilo izplačano v letu 1951 din 472.500.—
c)	Iz socialnega sklada je bilo izdano članom brezobrestnih posojil v znesku din 130.500.—
☆
V Sarajevu je 15. aprila letos izšla prva številka novega glasila prosvetnih delavcev:	»Prosvjetni
list«. List je organ Združenja prosvetnih delavcev LR Bosne in Hercegovine. Izhaja štirinajstdnevno.
»Nevsiljivo vzgojno snov« predvaja Mestno lutkovno gledališče v Ljubljani, kakor to zagotavlja v svojih časopisnih vabilih upraviteljem osnovnih šol s podeželja. Kje so le iztaknili pedagogiko, ki pozna »vsiljivo« in »nevsiljivo« vzgojno snov?!
»Kdo pa je bil tisti pesnik Kie-avicz?«
»Kiewicz? Še nikoli nisem slišal.«
»No, ime mu je menda Mic!«
»Aha, to bo Mickievicz, ki mu je Slovenska Matica na hrbtu svoje zadnje knjižne izdaje tako zelo »kulturno razpolovila ime . . .«
PREGLED
blagajniškega poslovanja v društvih do 15. maja 1.1.
1.	Članskih znamkic še niso naročili in niso poslali poročila o prevzetih znamkicah:
a)	učiteljska društva: Gorica, Kranj, Mozirje, društva s področja bivše podružnice Poljčane, Postojna, Sežana, Tolmin in celotnega poročila o prevzetih znamkicah društvo Celje;
b)	profesorska društva: Gorica, Sežana, Šoštanj;
c)	vzgojiteljev: Murska Sobota, Postojna, Sežana, Tolmin;
2.	Obračune o porabi članskih znamkic od januarja do marca niso poslali:
a)	učiteljska društva: Celje, Dol. Lendava, Gorica, Ilirska Bistrica, Kobarid, Kranj, Ljubljana-okolica vzhod, Maribor-mesto, Maribor-okolica, Mozirje, Murska Sobota, društva s področja bivše podružnice Poljčane, Postojna, Radovljica, Sežana, Tolmin;
b)	profesorska društva: Gorica, Idrija, Ilirska Bistrica, Kočevje, Krško, Ljubljana-okolica, Radgona, Sežana, Sor štanj, Tolmin, Trbovlje;
c)	učit. in profesor, strokovnih šol: Idrija, Ljubljana;
d)	vzgojiteljev: Celje, Kranj, Ljubljana, Murska Sobota, Postojna, Radgona, Sežana, Slovenj Gradec, Tolmin, Trbovlje;
e)	društva defektologov: Celje, Veržej .
3.	Pregleda pod 1. in 2. sta hkrati zrcalo o nezadostnem nakazovanju kvot. Ponovno, morda vendar enkrat ne neuspešno, opozarjamo blagajnike, naj pošiljajo kvote le na sledeče številke tekočih računov v Narodni banki:
Združenje učit. Slovenije: 604-95321-7
Združenje prof. Slovenije: 604-95321-6
Združenje učit. in prof. strokovnih šol Slovenije: 604-95321-5
Združenje vzgoj. Slovenije: 604-95321-4
Združenje defekt.{Slovenije: 604-95321-3
Prispevke za Učiteljski pevski zbor pa pošiljajte na štev.: 604-90331-10
Prosimo Vas, da na hrbtni strani položnice vedno označite, v kakšen nafnen nakazujete znesek.
4.	Društva učiteljev in društva profesorjev obveščamo, da bodo dobila do konca meseca maja nove štampiljke, zato jih naj ne naročajo sama.
KNJIGA O KNJIGAH
Pisatelj Oskar Hudales je obogatil našo, zadnje čase nekoliko usihajočo originalno mladinsko književnost s svojo sedmo, doslej najboljšo knjigo »Mladost med knjigami«, ki je izšla pred kratkim v mariborski založbi »Obzorja«.
V tej svoji knjigi se je ozrl na gmajno svojih otroških let, motreč jo skozi kristal izčiščenega ozračja dozorelih in umirjenih let.
Knjiga je tako prisrčno napisana izpoved o mladostnih letih, da lahko velja kot vzor take življenjepisne povesti, ki neprisiljeno vzgaja od začetka do konca, ki vodi otroka iz stvarnega življenja k doživljanju etičnih vrednot resnične kulture.
Brez vsakega, mladoletniku tako zoprnega moraliziranja razgrne knjiga pred dečka in deklico poznega otroštva in pubertetnika, katerim je knjiga prvenstveno namenjena, ves niz vzgojnih vprašanj oikoli knjige: kdaj naj pričenja brati in zakaj, kakšne knjige naj otrok bere in kako naj jih čita, kakšno bodi njegovo ravnanje s knjigo, kako si naj ustvarj*
lastno knjižnico, kako si naj knjige na pošten način pridobi in si jo izposojuje, kaj pomeni knjiga otroku in človeku sploh.
Povest prikazuje pot k samostojnemu vzponu na višjo izobrazbeno stopnjo po knjigi. Ganljiva, privlačna in močno vzgojna so poglavja o bralski strasti preprostega žagarja Janeza ali drvarja Lukača, dogodek, ko poljski vojak poljubi knjigo »Z ognjem in mečem«, ki jo je napisal veliki njegov rojak idr.
Obenem pa knjiga prikazuje vso plitkost slabo pisanih, vsebinsko malovrednih in vraž j e verskih knjig, ki so včasih poneumnjevale naše preprosto ljudstvo ter bile nekoč v kulturno sramoto našim knjižnicam.
Prepričujoč razkriva tudi slabe strani nezmernega branja, ki zavajajo lahko mladino tudi do nelepih dejanj. Z naravnost cankarjevsko' prodorno globino in občutenostjo je opisano poglavje o branjevki s knijgami, boj med strastno dečkovo željo po knjigi in med poštenostjo.
Dovršeno je opisana pretresljiva zgodba žagarja Florijana, sprva nasprotnika vsake knjige, ki pa je s pravilnimi prijemi pozneje vzljubil knjigo. Delo tudi pouči mladino, da »ni vse zlato, kar je napisano v knjigah«, in o tem, da je treba razločevati dobro knjigo od slabe, ker »sicer se resnici v življenju nikoli ne bomo približali.«
Pisatelj zaključuje svojo »Mladost med knjigami« s spominom na II. svetovno vojno, ko so, kakor v času škofa Tomaža Hrena, ki ga knjiga tudi omenja, gorele grmade slovenskih knjig v dobi okupacije: »Pepel je padal na zemljo kakor pomladansko seme, iz katerega dozore novi plodovi, lepši in boljši od starih«.
Knjigo Oskarja Hudalesa bere odrasel človek z užitkom, kajti pisana je s tisto srčno toploto, da bi mogel o njenem bralcu reči s pesnikom Simonom Jenkom: in spomin se mu posili ter na tihem solze briše.
Knjiga je vredna, da se uvrsti med obvezno čtivo na naših nižjih gimnazijah in strokovnih šolah, še posebej zato, ker uči mladino o pravilnem odnosu do knjige in o trajni ljubezni do lepe, napredne knjige, katera vroče žari iz vsakega poglavja.
Vsem odraslim, posebno pa še staršem, toplo priporočamo, da to knjigo preberejo kot eno izmed redkih dobrih slovenskih življenjepisnih mladinskih del, ki odkrivajo oni notranji svet njihove mladeži, ki je tesno povezan s knjigami, ki jih bere.
Knjiga ima umetniško visoko vredne ilustracije akad. slikarja Ante Trstenjaka in jo je v smislu naslova in vsebine zelo okusno in občuteno opremil arhitekt Jaroslav Černigoj. Knjiga je prvo popolnoma — tudi po tematiki — novo slovensko literarno delo založnice »Obzorja«, ki postaja na severen! meji Slovenije važen kulturni faktor, ki zasluži pozornost in podporo vse naše javnosti.
S Hudalesovo knjigo si je založnica odprla tudi pot med našo slovensko mladino.	A K
OB^VESTILO
»Prosvetni delavec« mora zaradi tehničnih ovir zopet iziti v dvojni številki. Ponovno prosimo vse predsednike društev, da takoj s pomočjo društvenih blagajnikov in poverjenikov za tisk pregledajo poslovanje pri plačevanju naročnine. Ker dela
uprava temeljito revizijo naročni-
kov zaradi nerodnosti plačevanja in nerednostih v dostavljanju, prosimo, da tudi takoj na dopisnici sporočite upravi »Prosvetnega delavca« vsako nerodnost v dostavljanju lista. Zopet smo ugotovili, da šest okrajev sploh ne odvaja denarja za naročnino, mnogi drugi pa zelo malomarno. Uprava je sklenila, da bo z mesecem junijem pričela s sodnim izterjavanjem. Zato smo tudi ustavili pošiljanje lista vsem onim, ki dolgujejo naročnino za list od leta 1951 dalje. Naročniki bodo dobili te dni opomine z naznačenim zneskom, ki ga dolgujejo.'
IZ PEDAGOŠKEGA ZAPISNIKA V CELJU
V Celju sicer še nismo ustanovili Pedagoškega društva, se pa v pravcu udejstvovanja na vzgojnem področju od časa do časa sestaja pedagoški aktiv, ki zajema pedagoške delavce Celja in celjska okolice. Vsi se zavedamo perečih problemov, ki so v vzgojnem oziru posebno težki v nekaterih družinah, ne glede na to, da smo dolga leta vzgojo staršev zanemarjali.
Prva pot k izboljšanju so roditeljski sestanki. Kajpak je vedno tako, da tistih staršev navadno ni, ki so pouka najbolj potrebni. Ledina je težka, toda treba jo je orati; pedagoškega optimizma ne smemo izgubiti! Da zainteresiramo široke ljudske množice za vzgojna vprašanja, smo se poslužili m. dr. tudi celjskega lista »Savinjski vestnik«, v katerem objavljamo od časa do časa članke ali razpravice o vzgoji. Tako je list objavil v 2. štev. daljši članek »Za vzgojo staršev!«, ki obravnava pereča vprašanja odnosa staršev do vzgoje in do otrok oz. njih vzgojnost samo. V 3. štev. sta bila objavljena članka »Nekoliko besed o pionirski organizaciji« in »Važnost in pomen gospodinjskega tečaja v Celju«. — V Celju se namreč na gospodinjskem tečaju poleg drugih teoretičnih in praktičnih predmetov predava tudi pedagogika. Predavanja o vzgoji na takem tečaju imajo dvojen pomen: seznanjajo bodoče matere s predmetom samim, istočasno pa vplivajo tudi vzgojno na nje same. Zanimivo je, da kažejo gojenke tečaja, ki so delavke, kmečke hčere, nameščenke (tečaj se vrši po službi), za pedagogiko zgledno zanimanje. — V 4. štev. »Savinjskega vestnika« je bil nadalje priobčen članek »Ob sklepu 1. poli. na II. celjski gimnaziji« s problematiko učnih uspehov na tem zavodu. Odmev je 1. polletje našlo še v 6. štev. v članku »Se o uspehih in problemih šolstva«. V 7. štev. smo brali uvodnik »Sola in cerkev« s sodobno problematiko zahtev socialistične vzgoje v naših šolah. Ob celjskem vzgojnem tednu je bilo v 8. štev. objavljen članek s pozivom »Udeležujte se predavanj vzgojnega tedna v Celju!«, a v naslednji številki kot odmev vzgojnega tedna uvod »Za socialistično vzgojo!« Vsi navedeni članki so bili konkretno-stvarni in so se lotevali zares aktualnih Vprašanj iz življenja našega delovnega ljudstva.
Vzgojni teden v Celju, ki se je vršil s sodelovanjem članov Pedagoškega društva, je priredila Ljudska univerza in pomeni pravzaprav prvi večji poskus v Celju, zainteresirati širše ljudske množice za vzgojna vprašanja. O njem je Prosvetni delavec že poročal.
Kot uvod v vzgojni teden so se vršili po vseh celjskih šolah roditeljski sestanki. Ti zbori so bili na nekaterih zavodih naravnost odlično obiskani.
Krožki na posameznih šolah so agilni. Učno osebje se s primerinimi referati strokovno izpopolnjuje, pri čemer se seznanjajo tudi s sodobnimi pedagoškimi dognanji. Pereč je študij delavske do-raščajoče mladine (obrtni vajenci ozir. učenci v gospodarstvu), dalje delo pionirske organizacije odnosno še živahnejši stiki z roditelji na katerem koli področju, ki zadeva vzgojo ali sploh življenje naše mladine. Pripravljamo ustanovitev »Društva prijateljev mladine«. Kajpak ne bo dovolj le ustanovitev društva, pač pa delo, delo!
Od celjskih šol ozir. vzgojnih zavodov bi posebno omenil dve naj mlajši celjski vzgojni ustanovi: učiteljišče in pomožno šolo. Učiteljišče bo poslalo letos na teren svoje prve maturante. Za hospitacije in učne nastope služita učiteljišču kot vadnici obe celjski osnovni šoli: na I. osnovni šoli se vadijo trije III. letniki, na II. osnoiv. šoli pa oba četrta letnika. Dijaki četrtih letnikov nastopajo tudi na trirazrednici pri Sv. Lovrencu pod Pržinom pod Štorah.
Pomožna šola je lani obhajala petletnico svoje ustanovitve. Nje delo je pomembno predvsem zaradi tega, ker odkriva leto za letom več duševno zaostalih otrok, razmotriva njih pojav, proučuje vzroke in nudi učencem s posebno nego in učnim delom v smislu zdravstvene pedagogike potrebno vzgojo in izobrazbo. V dneh 19. in 20. aprila t. 1. so priredili gojenci te šole posrečeno akademijo, ki so se je udeležili na svojem obisku v Celju tudi defektologi iz drugih krajev Slovenije.
Ob zaključku tega pisma bi še rad omenil, da smo z velikim zanimanjem in veseljem vzeli v roke novo »Zgodovino za osnovne šole«, ki so jo napisali agilni člani našega pedag. aktiva Pečnik Mojca, Pogačnik Janko in Fran Roš.
Albin Podjavoršek
J
flfo, m	Naročajte pri
Miadinska
KNJIGA
PODRUŽNICE:
LJUBLJANA MARIBOR SOLKAN DOBROVO ŠT. PETER pri Gorici AJDOVŠČINA SEŽANA
KOZINA-HERPELJE
LJUBLJANA
Šolam, uradom in ustanovam dobavljamo blago na odprt račun — plačilo z virmanom
Vse šolske in druge knjige •
AhUkmciai
UtneliMHZ
knjig za nagrade pionirjem
šolske in pisarniške potrebščine tiskovine, embalaža
IZPOPOLNITE KNJIŽNICE !
Knjige za šolske učiteljske in ljudske knjižnice Posebne zbirke po znižani ceni
Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik Jože Zorn. Uredništvo in uprava Ljubljana, Masarykova št. 14/1. Telefon 45-86. Letna naročnina din 250.—. Številka čekovnega računa 604-90321-10
Tiska tiskarna »Jože Moškrič«, Ljubljana