r ZUNANJE POLITIČNI KOMENTAR: Izredno zasedanje Generalne skupščine OZN O DELU DELOVNE INŠPEKCIJE — str. 3 PROBLEMI AMATERSKIH ODROV: Zakaj ni režiserjev — str. 5 — str. 2 O PERSPEKTIVNEM RAZVOJU ŽIROVSKE OBČINE — str. 3 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZA GORENJSKO ^ETO XI., Št. 62 — CENA DIN 10.— KRANJ, 15. AVGUSTA 195» Ameriški strokovnjaki ▼ Kranju V sredo, 13. avgusta, sta pridela v Kranj g. Josef Rotschild newyorške univerze in g. ^Varrd iz kalifornijske univerze. njuno željo jih je sprejel Predsednik OLO Vinko Hafner. ^ njim sta se razgovarjala kaki 2 uri. Zanimala sta se za organizacijo ljudske oblasti pri nas, *a volilni sistem in podobno. Precej sta spraševala tudi o konkretnih oblikah finančnega sipina in predvsem za odnose 'tted okrajem, oziroma med ob-c,nami in podjetji. Zanimala sta Se tudi za sistem planiranja pri nas in za možnosti vplivanja sudskih odborov na plansko gozdarjenje v podjetjih. Da bi se z nekaterimi stvar-Wl1 še podrobneje seznanila, sta ameriška strokovnjaka po razgovoru s tovarišem Vinkom Haf-nerjem obiskala še tovarno obutve »Planika« v Kranju. K. M. Sprejem v BPT Tržič, 14. avgusta 1958. Organi samoupravljanja in poetične organizacije Bombažne Predilnice in tkalnice v Tržiču So pripravili danes popoldne Sprejem 12 svojim delavcem, ki 'shajajo v pokoj. Med njimi je ''a na sprejemu tudi Angela Arnež. ki je delala v BPT 33 let, ne da bi kdajkoli izostala ozi-toma zamudila delo. Razgovor s podpredsednikom OLO Kranj Svetom Kobalom Zavrženi milijoni Zakaj so na Gorenjskem gradbena dela najdražja? Gradbena dejavnost je zlasti letos zelo intenzivna. Povsod, na Jesenicah, v Tržiču, Kranju in drugih središčih so v teku mnoge, zlasti pa stanovanjske gradnje. V rabi je vsak stroj, primanjkuje delavcev, predvsem pa gradbenega materiala. Hkrati se sliši s strani, da so gradbena dela tu na Gorenjskem najdražja. Koliko je resnice na tem in kakšne so možnosti, da bi te težave odpravili? Za to pojasnilo smo se obrnili na podpredsed- Podpredsednik OLO Kranj Sveto Kobal nika OLO Kranj, tovariša Sveta Ko bala. »Ras je,« nam je odgovoril. »Pomanjkanje gradbenega materiala in gradbenih zmogljivosti sploh, pogoja visoke cene gradbenih del.« »Katerega materiala pa najbolj primanjkuje?« »Opeke. Tu je danes ozko grlo v gradbeništvu. O tem smo se posvetovali pred dnevi s predstavniki naših opekarn. Samo za letošnjo gradnjo nam primanjkuje kakih 10 milijonov kosov zidne opeke. Gradbena podjetja jo bodo morala uvoziti iz Vojvodine. Toda s prevozom opeke tako daleč, se ta povprečno podraži za 2 dinarja pri kosu. Za ves okraj torej že samo letos pomeni to izgubo 20 mibjonov dinarjev.« »Ali ne bi mogle naše opekarne povečati proizvodnjo, da ne bi uvažali opeke tako daleč?« »Težko. Vsaj ne v doglednem času. Naše opekarne so tehnično slabo pripravljene. Veliko računamo na opekarno v Cešnjevku. Ona potrebuje za rekonstrukcijo še kakih 10 milijonov dinarjev. Potem bi se njena zmogljivost lahko povečala na 5 milijonov kosov opeke letno. V opekarni v Dvorski vasi je rekonstrukcija tudi nujna. Pripravljajo se za zvezni natečaj, ki bo v jeseni, da bi od tam dobili denar za rekonstrukcijo.« »Kaj pa je z ostalimi opekarnami?« »Računamo prav tako na opekarno v Stražišču. Skoda da tam niso še pripravili niti elaboratov za obnovo. Opekarna v Bobovku pa je v težavah. Njihova dobra ilovica bi zadostovala samo še za kaki 2 ali 3 leta. Raziskovali so že okolico in našli nekaj, toda še ni jasno, kako bo. Perspektivni plan predvideva tudi ustanovitev nove opekarne pri Skof ji Loki. Toda stvar se šele raziskuje.« »Kaj pa je z opeko iz žlindre na Jesenicah?« »Ta opeka ima bodočnost. Za sedaj sicer delajo le opeko za nižje stavbe. Možno pa je, da se bo proizvodnja te opeke povečala in da bo zadostila potrebe gornje doline. Mislim pa, da je ilovica za zdaj najcenejša surovina za opeko.« »Kaj je bilo ugotovljeno na posvetovanju? Kakšne so možnosti za povečanje proizvodnje?« »Potrebna je rekonstrukcija v vseh opekarnah. Iz sklada za stanovanjsko gradnjo bomo dali denar za povečanje zmogljivosti opekarn. Druge poti ni. Predvsem moramo dati 10 milijonov dinarjev opekarni v Cešnjevku. Sele potem bo rekonstrukcija tam končana in bo prišla do veljave. V Dvorski vasi pa potrebujejo 47 milijonov. Ne glede na to, ali bodo prišli v poštev pri zveznem natečaju ali ne, bomo mi skušali že iz naših skladov zagotoviti prvi denar za začetek rekonstrukcije. Stalni uvoz opeke nas zaradi dragih prevozov stane preveč milijonov.« K. M. ATOMU — SIMBOL GORENJSKEGA SEJMA VIII. gorenjski potrošniški in turistični sejem je zaključen. Bila je to nedvomno uspela gospodarska, kulturna in družabna prireditev, dobrodošla v obdobju naj-intenzivnejše turistične sezone. — Uspeh je očiten in se kaže že v številu obiskovalcev, ki je preseglo vsa, še tako optimistična pričakovanja. Nadalje, v enotni, okusni ureditvi razstavnih prostorov. Sejem je bil tudi prvič — vsaj v malem — res pravi sejem in ne samo razstava. Doseženi promet v prodaji na drobno, ki se giblje okoli 50 milijonov din, kaže, da organizatorji niso ravnali napak, ko so zahtevali od razstavljalcev, naj vse tisto, kar razstavljajo — tudi prodajo. Letošnji Gorenjski sejem je bil prvi korak k novemu sejmu. Prvi poizkus, preiti od več ali manj jalovih lokalnih razstav, k sejmu, ki bo imel širši pomen in bo dopolnilo množici ostalih sejmov pri nas, ne pa samo njihova bleda kopija. In koliko je sejem uspel v tej smeri? Delno je, o tem smo govorili že v uvodu. Delno pa je bil še vedno kompromis med hotenji organizatorjev in stvarnimi možnostmi. Kljub jasni usmeritvi, naj bi se na sejmu prodajalo vse, kar je razstavljeno, temu ni bilo tako. Večina razstavljalcev je še vedno le razstavljala, ne pa tudi prodajala. Razstavljeni so bili celo predmeti, ki jih sploh ni mogoče kupiti. Na drugi strani pa spet taki, ki jih človek zastonj ne bi več vzel. Videlo se je, da so nekatera industrijska podjetja sodelovala na sejmu zgolj iz »lokalne* (da ne rečem — lokalistič-ne) obveznosti do prireditelja, ne pa zaradi lastnega interesa-. Mno- VIII. Gorenjski sejem zaključen Letos 43.000 obiskovalce? J5 000 OBISKOVALCEV VEC KOT LANI — PRVI KORAK OD RAZSTAVE K SEJMU — 50 MILIJONOV PROMETA V PRODAJI NA DROBNO Pretekli ponedeljek je bila v raiVJu zaključena največja gospodarska prireditev leta — VIII. gorenjski sejem. Sejem je bil od-Prt od L—H. avg. Ogledalo si ga Je 43.000 ljudi, oziroma 15.000 veČ SpIiGi:.l KRAIGHER NA JESENICAH v torek je obiskal Jesenice ! ai* Zveznega izvršnoga sveta tovariš Šergej Kraigher. Tova-ls Kraigher se je dopoldne za-rzal v 2elezarni in se zanimal 5* nekatere probleme podjetja. gledal si je tudi nekatere obra-le jeseniške Železarne. . Popoldne pa se je sestal na "bčinskem komiteju ZK s pred-^'Vftiki Občinskega ljudskega jWbora (in nokaUn-imd. javnimi delavci z Jesenic. Zanimal se Predveem za gospodarska vprašanja Jesenic. -k kot lani. Sejem so si ogledali tudi mnogi ugledni gostje, med njimi podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj, predsednik Ljudske skupščine LR Slovenije Miha Marinko, predsednik republiškega Izvršnega svota Boris Kraiger, državna sekretarja Lidija Sentjurc in Marjan Brecelj ter generalni sekretar predsednik;! republike Jože Vilfan. Na sejmu so bili ostvarjni ug je bilo še pozimi — klancu navzdol. S kolesom. Pa me je na ovinku spodneslo, da sem odletel v tisto železno ograjo ob klancu. Prisotni so me sočutno pogledali, potem pa je eden izmed njih rekel: »Pazi, da ne boš padel!« — Pa povejte, če to ni najčistejša zloba! Jaz tako zlobne zlobe nisem zmožen — čisto majčkena zloba me je pa le popadla ,pa sem rekel, ko je Kari vpil nad Karlijem (»Le kje si se naučil teh besed?!«): »Ja, to se sprašujem tudi jaz,« Zdaj je sosed Kari še enkrat onemel, bolj zar-deti v obraz, kot je že bil, pa ni mogel. Zato je rekel samo nekaj polglasnih besed, od katerih je bilo na koncu nekaj kot ». . . emtiboga!«, pa se je lotil Karlijeve zadnje plati. Človek, ki bi poslušal vse, kar je Kari rekel pri tem opravilu, bi se začudil, koliko tujih jezikov obvlada naš na prvi pogled zelo preprosti sosed. Govoril je namreč samo v nekaterih južnoslovanskih jezikih in v italijanščini, vmes pa je povedal tudi nekaj madžarskih besed. Kar milo se mi je storilo, ko je na koncu spet spregovoril v milem materinem jeziku (pravzaprav: očetovem) in rekel lepo po slovensko »Hudič!« Pa se človek ne bi vprašal, kje se je mali Karli naučil teh based?! Ja, res, kje se jih je naučil? Nekateri pravijo, da je preklinjanje kot kajenje: čeprav veš, da ni prida, se vendar ne moreš ločiti od njega. Ampak čudno: to pravijo samo tisti, ki sami tudi preklinjajo! Res čudno. Izmed ljudi, ki ne preklinjajo, mi še nihče ni rekel kaj takega. Saj je glede kajenja menda ista stvar. Mogoče imam malo pridigarskega daru. Morebiti ga res imam — vsaj čisto malo. Ampak kljub temu ne bom zdajle pridigal o tem. kako preklinjanje ni lepo, kako ni človeško, kako ni niti najmanj socialistično, kako nekulturno je. Saj to vemo vsi — tisti, ki preklinjajo in tisti, ki ne! Od časa do časa je pa le prav, če se spomnimo na to. Kajti marsikatere napake se zavedamo, pa je ne odpravljamo tako zavzeto, kot bi mogli. Majhen sunek od časa do časa pa včasih le malo pomaga. Saj ne zamerite teh nekaj nespodobnih besed v tem članku? PETER STRUNA spevala vsa gospodarska podjetja v Selški dolini, svoj delež pa sta primaknila tudi »Transturist« iz Škofje Loke in Gozdno gospodarstvo iz Kranja. Hkrati s popravilom ceste pa so po vsej dolini podrli nekaj hiš, ki so bile tik ob cesti in so ovirale promet. Cesto so na teh krajih tudi razširili. KONČNO VENDARLE Na Češnjici že dlje časa obstaja čevljarska zadruga »Ratito-vec«. Njene delavnice pa so raztresene po vsej Češnjici, ker so brez skupnih prostorov. Ze pred nekaj leti so zato začeli misliti na novo, skupno poslopje, kjer bi bil proizvodni proces lahko razdeljen po fazah in zalo tudi hitrejši in cenejši. Vendar takrat dalj kot do temeljev niso prišli. Delo je zamrlo in temelji so .skoraj začeli propadati. Pred kratkim pa so z deli vendarle na novo začeli. Upajmo, da jih sedaj ne bodo opustili prej, preden no bo poslopje dograjeno, NOV ZDRAVSTVENI DOM V SELŠKI DOLINI Zvedeli smo, da so se na občini v Železnikih dokončno odločili, da pričnejo jeseni z gradnjo Zdravstvenega doma. Sredstva za gradnjo bo deloma prispeval ObLO Železniki, deloma pa Okrajni zavod za socialno zavarovanje. OSVEŽENI SPOMINI NA ' JELOVICI V nedeljo, 10. avgusta so na štirih krajih Jelovice postavili spominske kamne. Tako je obeležen kraj, kjer je bil pred 17. leti ustanovljen Cankarjev bataljon, kraj, kjer je bilo že 1938.1. važno posvetovanje komunistov in kraj, ker je bilo 17. julija 1941. leta posvetovanje o oboroženi vstaji na Gorenjskem. Vsi ti. kraji so označeni z lepimi kamni, kamor so vklesani zgodovinski datumi in kratko besedilo. Na svečanostih, ki so bile ob tej priliki, je govoril predsednik Okrajnega odbora ZB NOV tov. Ivan Bertoncelj-Johan in Ivan Križnar v imenu krajevnega odbora ZB v Kropi. Odkritja teh spominskih kamnov se je udeležilo tudi več delegacij in predstavnikov organizacij ZB. K. M. IZ DEŽJA POD KAP Pred kratkim je bil izpuščen iz okrajnih zaporov v Kranju tovariš M. K., ker je prestal kazen Toda namesto, da bi šel domov, se je že tisti večer vrnil na zidno ograjo zaporov in izročil njegovemu znancu v zaporu novo žago, da bi le-ta lahko prežagal mrežo v oknu in tako zbežal. Dogovoril se je namreč že prej s sotovarišem v zaporu za pobeg - seveda proti' lepi .nagradi. Pomagal bi mu pri pobegu iz zapora in potem koj še čez mejo, kamor sta oba želela. Morda bi se vse te nakane celo uresničile, če se ne bi žaga pokvarila pri delu. Beg ni uspel. Namesto prostosti pa si je prizadevni organizator pobegov le podlajšal zapor za novih 10 mesecev. KAJ BO Z MOJSTRSKO ŠOLO? Mojstrska šola na Jesenicah je bila do konca pretečenega šolskega leta na proračunu OLO Kranj. V nastopajočem šolskem letu pa v okrajnem proračunu za to šolo ni zagotovljenih finančnih sredstev. Ker Železarna Jesenice šole ne more sama vzdrževati, za vzdrževanje pa doslej od drugod ni posebnega zanimanja, je nadaljnji obstoj mojstrske šole na Jesenicah negotov. Spričo potreb po mojstrskem kadru v podjetjih železarske stroke, šole ne bi kazalo ukinjati. Ker prizadeta podjetja odvajajo v sklad za vzgojo kadrov precej sredstev, bi nemara kazalo, da se del teh sredstev nameni za vzdrževanje šole. REKORDEN OBISK NA KRVAVCU V nedeljo je bilo na Krvavcu preko 2000 ljudi, kar je doslej rekordno število. Planinski postojanki, ki nista pričakovali takega obiska, sta le s težavo postregli gostom. Precejšen obisk je tudi med tednom, če je lepo vreme. -an SPET STRELA V KAMNIKU V ponedeljek zvečer je med hudo nevihto strela večkrat udarila v Godiču pri Kamniku. V novo zgrajeni hiši, ki še ni vseljena, je popolnoma razce-frala strešni tram in poškodovala streho. Po udarcu v električno napeljavo pa so pregorele varovalke v vseh sosednjih hišah. NESREČEN PADEC Martin Gjurin iz Kamnika je na poti po Tuhinjski dolini padel s kolesom in so ga morali prepeljati v ljubljansko bolnišnico. BORIVOJ KAMENOVIĆ RAZSTAVLJA NA JESENICAH Po uspeli razstavi svojih izdelkov v Kranju in Tržiču razstavlja Borivoj Kamenovič sedaj na Jesenicah. Za razstavo je med Jeseničani precej zanimanja. NAŠI NAROČNIKI PREJELI ZAVAROVALNINO Državni zavarovalni zavod, Podružnica Radovljica nam je sporočil, da je pred kratkim izplačal našim naročnikom — Franji Strniša iz Kranja, za .smrtno nezgodo moža 20.000, Andreju Hafner i/. Škofje Loke za io°/o trajno invalidnost 4.000 in Marij' Šifre* iz Trebije za 30% trajno invalidnost 12.000 dinarjev. 4673^6 KRANJ, 15. AVGUSTA 1958 Glas Gnrenj^e 3 Iz perspektivnih načrtov naših občin Trikrat večja proizvodnja Ob zaključku V Žireh bodo napredovali še z večjim zagonom kot drugje v "kraju, da bi dohiteli zamujeno. Vrednost proizvodnje v industriji bodo v petih letih dvignili od 759 milijonov na 2 milijardi ln 115 milijonov MANJ ŽITA — VEC DOHODKOV Čeprav kmetijstvo v žirovski združitve Gorenjske turistične podzveze z upravo Gorenjskega sejma itd. Ob takem sejmu pa bi se potem lahko nanizale še posebne razstave, kakor: obrtniška, morda tudi industrijska, ribiška, lovska, foto- iz načrta, bodo v Zireh hitreje melnih sredstev v Ljubljani, po amaterska itd. Na teh razstavah napredovali ta leta kot drugod. Gorenjskem sejmu pa jih bo mor- bi obiskovalec dobil vpogled v (Nadaljevanje s 1. str.) prodajali svoje izdelke vsi raz-stavljalci. Ne bi pa se smelo več dopustiti, da na turističnem sejmu razstavi n.pr. ljubljanska tovarna koles »Rog« kolesa, ki jih je ma- V splošnem, kot je razvidno , . . 6 ^ •,' ' ■ ' ^ v ^Miic , j lo prej razstavila na sejmu pro ■n ur, „;:|,,,; „, povečane proizvodnje in Čeprav kmetijstvo v žirovski ^ ^odni do- da še kje, medtem ko teh koles - dejavnost posameznih gospodar- hkrati tudi dohodkov bodo v Žireh veliko naredili, sezidali, občim ne pomeni veliko pri ivieuifiii, . trenutno _ v prodaji m do- skth panog na Gorenjskem, hkra- Preuredili, olepšali njihov kraj in olajšali življenjske pogoje skupnem dohodku, je vendar hodek v okrajnem merilu avigai ^ Mom sp uveijaviti načelo, ti bi se seznanil z lepotami nase Prebivalstvu važno za preskrbo prebivalstva. ietno le ja 6,1 %, bodo v Žireh naj se vse^ kaT je razstavljeno, domovine in vsakovrstnimi moz- V Zireh in okolici je značilna doee H ^oriX\ dvojni učinek in tudi prodaja. nostmi počitniškega razvedrila. OBVEZNOSTI »ALPINE-h TUDI GLAS ŽENA JE PRODRL tako imenovana samopreskrba in 6 , , pQ mnen)u mnozih pa so uve- Take razstave bi bde dobra do- Kaknr • «, „ i« «nH 2ene v Zireh so na raznih seveda drobnjakarstvo. Vsak sku- zvisab vsako leto narodm doho- b^jSi^^^^io^ sestankih, pa tudi na zborih vo- ša pridelati za svojo družino, in dek 11,2%. 2ele2arno.S uiko Si prT^nienu Uvcev večkrat govorile o slabo sicer vae^ar^bu^ razen y- ^ naloge mi- g« mislijo samo na ~Alpino~. u^enih trgovinah, o poman]- sob m kave Skušali Joto sv uresmcevati skupno z vse- Morda ci \r (om ^JToto-,, kliivi preskrbi, o zanemarjanju tovati in vpbvati, da bi kmelje j SSo mSčne Z^o ti^Tel'- njihovega čipkarstva in podob- sejali in pridelovali samo tiste mi organizacijami, društvom ^^toTdtnSnjSia^ no- rastbjie' ki ™'iboli .^Peva30. podjetji. Veliko pap nčakujejo ^nju si tudi domačini ne bi V perspektivnem načrtu so Žita, zlasti pšenice naj bi sejali zlB&tA ^ občanov, ki naj bi z m°sU zamisliti njihovega kraja upoštevali tudi te želje in pred- čim manj. Vec pa krompirja, deloni; prispevki in na drug na- rvZirov, brez »Alpine«, niti ko- loge. Do 1961. leta mislijo v Zi- ztasti kot čin pomagali, da bodo postavlje- lektiv »Alpine« brez prikupne- reh odpreti kar 4 lepe trgovine, vino in drugo, lako Doao, srn %TT fa starega Irga z: Sini in 1 in sicer eno za zelenjavo, drugo pravijo, lahko imeli kmetje tud! m nacrt se presegli 8t*ki čez Soro. Zato se perspektivni načrt go- £°ra3.k^a ?nrla °S6 ,2" sole tudj, nove tržnice, ki • razdobje 1957 do^ 1961. leta, predvidena. prav tako ^ urJe. za manufakturo, naslednjo za tržne viške in s tem seveda tudi konfekcijsko blago in trafiko. več dohodkov. Gospodinje bodo prav gotovo ve- Veuk napredek si obetajo tudi sele tudi, nove tržnice, ki je z uvajanjem nove vrste goveje Prvi vrsti neslani-, nnv na Predvidena- **** tako hodo ure" živine, ki bo namenjena večino-kolektiv?Alp^ A defavci te- dIU n°V° se^e- ma za meso. Seveda bodo mo- ja kolektiva so prevzeli velike 23 P°večanJe obrtne dejavno- rali povečati pridelovanje sena Obveznosti Do 1961 leta bodo ^ ^ čipkarstva so v perspek- is drugih krmil Med Sovro in 27»§nih' proizvodnjo kar za ~78.5 odstotkov. Vrednost skup-e Proizvodnje v industriji bo £°segla 1961. leta več kot 2 mi-'lardi dinarjev in se bo tako zatone potrojila od zmogljivosti y začetku uresničevanja postavnega načrta v 1956. letu. Seseda ti uspehi v glavnem vise a izpolnjevanju obveznosti, ki 3lh Je dal kolektiv »Alpine*. • V-Zporedno z uresničevanjem Izstavljenega načrta in poveča- K .M. Ijavljanju takega koncepta na polnitev turističnega sejma. Prire- poti predvsem prostori. V teh jene bi bile lahko v dosedanjih prostorih, kjer je sejem sedaj, so sejemskih prostorih in morda tu- prireditelji vezani na določen rok di v prostorih nove Tekstilne — na čas šolskih počitnic. Novi šole. sejem pa bi vsekakor moral biti Da se bo ideja o novem sejmu odprt nekoliko dlje, kot so bili dokončno izkristalizirala in dobila sedanji. Najbolje pa bi bilo celo, v praksi končno podobo, bo miče bi bila v prostorih sejma od- nilo vsekakor še nekaj let. Nekaj prta stalna razstava, kakršno ima let trdega dela. Prvi uspeh na tej Bled-Commerce. S tem v zvezi se poti, naj bo samo vzpodbuda or-pojavlja tudi problem stalnega ganizatorjem pri njihovem delu. strokovnega kadra, morebitne S. B. Kako uveljavljajo Zakon o delovnih razmerjih v naših kolektivih Predpisi, iiilitili in delo Ugotovitve izrednih inšpekcijskih pregledov v 98 podjetjih Gorenjske Proizvodnjo pa so predvideli no YeHko izdatkov za gradnjo in •bnovo v Zireh in drugih va-"eh njihove občine, za moder-n'zacijo in rekonstrukcijo tovar-ne itd. Skupno bodo za to po-rabilj kar 312 milijonov dinar-^ev- Največ bodo dali za potre-bp industrije, kar je upraviče- no saj jim bo industrija v glav- am tudi dala dohodke in tudi n'tro vračala vloženi denar. Za *° so predvidevali 118 milijonov, "iti stari Zirovci pa gotovo niso v«loli tolike gradnje hiš in sta-f°Vanj, kot si jih obetajo v teh tin- Skoraj 100 milijonov dinarjev je za stanovanjsko grad-J? Predvidenih samo iz občinah skladov, kar je za tako maj-kraj kar precej. Do 1961. leta ^■o sezidali 124 stanovanj. Se-je ob tem treba računati še delež, ki ga bodo prispevali pri teh delih tudi sami prebi- Valci z individualnimi gradnjami. Tudi za ostalo komunalno zadnjo v občini so določili v P°rspektivnem 27 m Ziri 1961. leta dokaj dru-gačne kot danes. Urediti in pojaviti mislijo razne ceste, glav-n° cesto proti Skofji Loki mi- tivnem Sl'j° celo asfaltirali načrtu več kot Ko je zbor proizvajalcev pri OLO letos maja razpravljal o prekomernem zaposlovanju novih delavcev v nekaterih podjetjih, je na koncu sklenil, naj posebna inšpekcija pregleda stanje zaposlenih in potrebo po novih delavcih v naših industrijskih in drugih podjetjih. Inšpekcije, ki so nato začele sistematično raziskovati te probleme, so se zanimale zlasti, kako poteka sklepanje in urejanje delovnih razmerij, kako poteka zaposlovanje novih delavcev in podobno, kar je letos urejeno precej drugače z Zakonom o delovnih razmerjih. Pri tem je vrsta vprašanj, ki življenjsko zanimajo delavce. Tu je vprašanje, kako podjetja zaposlujejo delavce, zakaj hkrati iz istih podjetij odhajajo že zaposlen' delavci, kdo so ti delavci, ki iščejo delo, kdo so tisti, ki hodijo iz podjetja v podjetje in podobno. Zaradi nepravilnega zaposlovanja je bilo letos, do konca junija javljeno kar 354 prekrškov v podjetjih. Mnogi so bili prijavljeni, ker niso pred tem na- naj bi se v vsem letu (v industrijskih podjetjih, kar pa je glavno) povečalo število zaposlenih le za 581 delavcev. Celoletni plan je torej visoko prekoračen že v prvem polletju! ga zakon predpisuje, skrajšali sobotno delo, tako, da bi bili v soboto prosti že ob 11. uri, namesto ob 2. popoldne. Kot so ugotovili, je večina delavcev v naših podjetjih ime- V mnogih podjetjih so se bra- la 10 do 20-minutni odmor med nili z dokumentacijo, češ da ni- delom že pred sedanjim zako- so zaposlili toliko delavcev, kot nom. Sedaj je predpisan polur- so jih zaprosili. Res je, da so ni odmor. Povsod so to upošte- jih zaprosili skupno 4527, se vali. Izjema med vsemi indu- pravi še 555 več, kot so jih za- strijskimi podjetji je samo to- poslili. varna »Plamen« v Kropi, kjer Toda zaposlovanje novih de- so namesto polurnega odmora lavcev pogoja mnoge komunalne med delom uvedli skrajšani de- težave v industrijskih središčih, lovni čas. Če pa delavci tudi pri Tu nastaja še večje pomanjka- takem sedem in polurnem delu nje stanovanj, šol, domov in res ne potrebujejo počitka za vseh drugih javnih naprav od malico itd. in če tak način upo- vodovoda, kanalizacije in elek- rabe polurnega odmora doseže tričnega omrežja do parkov in svoj smoter pri fizični odporno- sprehajališč, kar je vse delov- sti in razpoloženju delavcev in nim ljudem potrebno. ZAKAJ VEČ DELAVCEV? Razumljivo je, da so inšpekcije iskale pri podjetjih zlasti opravičilo, zakaj hočejo in imajo več delavcev. Pri 28 industrijskih podjetjih so to opravičili z večjo proizvodnjo. Gradbena podjetja so zaposlila večje šte- s tem pri večji produktivnosti, pa je seveda drugo vprašanje. BREZ NADURNEGA DELA NE GRE Tako so povedali v 57 podjetjih. Zakon zelo omejuje nadurno in nedeljsko delo z občutno tendenco, da se odpravi, kjer je le mogoče. Kljub temu, da so to vrsto dela omejili, ga znanih prosta delovna mesta, vilo delavcev sedaj spomladi, ko njso nikjer popolnoma odpravi- ker niso javili prekinitev delov nega razmerja odhajajočih delavcev, ker so zaposlili nove de- je pričela nova gradbena sezona. Zanimivo pa je, da je 5 podjetij dokazovalo, da je to po- li. Največ nadurnega in nedeljskega dela so inšpekcije ugotovile pri remontnih delih. Veliko lavce brez delovnih knjižic in vzročil polurni odmor med de- tega je tudi v prometu. Drugod PO DELU PRED »ALPINO< lom, v dveh podjetjih pa so zaposlili nove delavce zaradi uki- lov načrtu predvideli nad Selom mislijo meliorira u vsa ki- popravili 26 milijonov dinarjev. Zgradili sla zemljišča, za kir bi porabili ne mostove, v Sovri pa bodo novo pekarno, prostore za 15 milijonov dinarjev. O teh Zireh imajo v načrtu mizarsko podjetje, uredili in vprašanjih so že mnogo govorili e mostove čez Soro. .a zborih volivcev je bilo že Voh S°vora tudi o glavnem povodu Dobračeva — Ziri. V *Pektivnem načrtu je končno gSavidena obnova tega objekta. ■J redno in dobro preskrbo z . striko bodo zgradili tri nove ^sformatorske postaje, in si brez zdravniškega pregleda podobno. PLAN PREKORAČEN ŽE V PRVEM POLLETJU! Kot najvažnejše vprašanje, ki je sploh vzbudilo pozornost trpela proizvodnja. Zbora proizvajalcev in potem tudi inšpekcije, je bilo, koliko delavcev so letos znova zaposlila naša podjetja. Končna ra- opravičujejo tako nadurno in nedeljsko delo s tem, da pri- nitve nadurnega in nedeljskega manjkuje strokovnih delavcev, dela. Hkrati pa so v podjetjih da povečajo produktivnost na povedali, da bi lahko opustili sploh, da je to sezonskega, za-61 delovnih mest ne da bi za to časnega značaja itd. Večina podjetij pa je izjavila, da ni moč opremili bodo tudi prostore pod- kmetje na Zirovskem vrhu, Do-jetja -Kroj«. Prav tako bodo oračevem, na Ledinicah. v Vra- riali sredstva podjetju »Remont«, niku, Doleh in drugod. Ker bo- Čunica je pokazala tole: zapo- Kladivarju« in drugim. Hkrati do gojili govedo za meso, se bo slili so jih 5704, odšlo pa jih je zmanjšal odkup mleka, in sicer v tem času 2271. Skupno število od sedanjih 200.000 litrov na zaposlenih se je torej povečalo ogrevali za to, da bi z vsako- 150.000 litrov. kar za 1455. Plan pa predvideva, dnevnim polurnim odmorom, ki bodo uredili novo elektrodelav nico in čevljarsko popravi jamico, kar je zelo potrebno v Zireh. NE BO JIM TREBA V LOKO POLURNI ODMOR ALI »ANGLEŠKA SOBOTA« Takih ugibanj je bilo precej preteklo zimo, ko je bilo govora o polurnem odmoru med delom. Nekateri so se namreč Veliko upravičenih pripomb in j,, v Dobračevi, Novi vasi in v pritožb je bilo na raznih zborih tfu ^ovc<*a ^•s0 pozabili na volivcev tudi o slabi zdravstve- jtf'.tririkacijo nekaterih odda- nj siuzbi v Zireh. Pacienti so V 2 vasi- Cel° o kanalizaciji m(>raii malone za vsako stvar l£? Ji bil° f f°VOra- Ti. leta za to se niso pred- f'c>na sredstva. Predvidevajo Kot je predvideno bo v pri- c)a bi v tem času izdelali hodnjih letih tudi v Zireh Zdrav- V. zasedanje Delavskega sveta jeseniške železarne Za sedem odstotkov bolje ko lani Več kot za 14 milijard prometa v prvem polletju uaiiističneffLllaCiJ'Ski na'"rt V Ur" KtVenl d°m" Uredili ga b(>do v V ponedeljek dopoldne je imel Hkrati pa so na zasedanju de- dohodek. Na ta račun je kolek-T° bi hn™ razvo'u tega kraja, prostorih Zadružnega doma Tam DS jeseniške železarne peto red- lavskega sveta ugotovili, da so tiv že prejel izplačanih 1178 mi 7*l*««uzacijo v prihodnjih obdob Jih. . Gladina kot tudi športniki in lz'etniki pa se bodo morda raz-Ves^lili tudi načrta, ki predviđa gradnjo lepega kopališča. Le~to, kot je rečeno v per.sp:>k Pu popolnoma odstraniti nadurnega dela, marveč da ga Jfe treba še razširiti v prid večje produktivnosti, ozir. interesov skupnosti. KOMISIJE ALI DIREKTORJI? Za uveljavljanje Zakona o delovnih razmerjih bi bili potrebni razni organi delavskih svetov in upravnih odborov. Toda, kot je ugotovljeno, jih marsikje še ni. Disciplinskih komisij niso imeli (to je bilo ob pregledu, meseca junija) v 14 podjetjih. Še huje pa je to, da v štirih podjetjih ni bilo niti komisij za sklepanje in odpovedi delovnih razmerij. Člani delavskih samoupravnih organov so sicer izjavili, da so to nalogo zaupali kar direktorjem, ki so že prej dobro oprav- diti še ambulanto za oči. za uše- nern načrtu, maj bi bilo v sklo- sa. nos in grlo in za ženske bo novega športnega igrišča. lezni ^cHo^Tih^ni^h'oM h' bo;sp!°*na int zobna ^j!?"!! no Mjo. Sprejel je zakljJčni'ra- letos "tudi znižalTnekatere stro^ lijonoV dinarjev. Hkrati je DS ijaHto delo"."Toda zakonu s tem - m tud, posvetovalna, za mate- -.un a leto 1957 s por kar ie ze nja v prvem polletju. Iz poročila avtomobilov, so tudi pri tem ve- * r.c . ,i ' .... . . j . . .rl ,., ... ' . /s j letos. DS je določil tudi 13.348.000 je bilo razvidno, da je jeseniška liko pristedili. Čeprav so med „. „ - , i_. ' JJ,. ,. , . dinarjev na račun proračunskega železarna prodala za nekaj nad tem kupih se dva osebna avto- 14.028 milijonov dinarjev proiz- mobila, so imeli v prvem pol-vodov. To pomeni za 7% več kot letju 48 tisoč km manj prevože-lani. Letošnji proizvodni stroški nih, kot lani v istem razdobju. Ko so govorili o delitvi čistega o klanju telet (ki morajo biti objektivnih vzrokov. Ti pa so: dohodka (o tem je predhodno stara 3 mesece). Bili so mnenja, podražitev premoga, višji proiz- razpravljala tudi sindikalna poda bo uredba slabo vplivala na vodni stroški pri plavžu, slabša družniea). so upoštevali načela, preskrbo potrošnikov z mlekom, kvaliteta koksa, sprememba raz- da je delitev dohodka treba obratovati nova SM-peč. S to nju, BPT v Tržiču, Železarna zato bi bilo nujno istočasno or- morja vložka pri Simens-Marti- v.skladiti z doseženimi uspehi pečjo se bo letna proizvodnja Jesenice, »Planika« v Kranju, ganizirati skupna pitališ5a te- novih pečeh itd. Samo zaradi podjetja. Skupno so ustvarili ne- jeklarn dvignila skoraj za 40.000 »Šešir« v Škofji Loki in druga) let, kamor bi kmetje oddajali Spremembe vložka pri SM-pečeh kaj inad 1820 milijonov dinarjev ton jekla, s čemer bo zagotov- je bilo tudi v zaostanku z ana- teleta po treh tednih. je bilo letos proizvedeno jeklo čistega dohodka Od tega je DS ljena surovina za javorniške litsko oceno delovnih mest. Č. R. za 306 milijonov dražje. določil 1400 milijonov za osebni valjarne. U K. M. Reorg anizacija kmetijskih zadrug niki govorili tudi o novi uredbi pa so bili višji od lanskih, zaradi prispevka jeseniški občini. -k V nedeljo je bil v Podnartu sestanek upravnih odborov kmetskih zadrug Podnarta, Ljubega in Dobrave ter zastopni-OZZ, članov občinskega Sveta za kmetijstvo in zastopnikov SZDL. Na sestanku so razpravljali o združitvi gornjih treh zadrug v eno samo kmetij-sko zadrugo. Dalje so zadruž- NOVA SIMENS MARTINOVA PEC V JESENIŠKI JEKLARNI V sredo. 13. avgusta je v jek- lo malo. Inšpekcija ima za slabo tudi to, da je imelo do konca junija samo 6 podjetij že izdelane pravilnike o delovnih razmerjih. Prav tako neka podjetja še nimajo izdelanih pravilnikov o tehničnih in varnostnih ukrepih. Kar 11 podjetij, med katerimi so lami jeseniške Železarne pričela bila tudi večja (»Iskra« v Kra- KRANJ, 15. AVGUSTA 195S Zdravstveni dom Kranj, Polj- samo do 31. avgusta 1958. Ko Prodam nov namizni vzidljiv ska pot 8, telefon 218, naročila bomo pričeli z delom bomo ob- rje prost štedilnik. Naslov v za prevoz bolnikov, telefon 04. vestili v časopisih. Tovarna pre- oglasnem oddelku. 1373 Se želite izučiti poklica? V kranjskem okraju je precej učnih mest še nezasedenih Mali oglasi sitih odej in tapetništva »-Odeja* Skofja Loka. 1366 Privatnikom ne objavljamo malih oglasov pred vplačilom. Cena malih oglasov je: preklic 20, izgubljeno 10, ostalo 12 din od besede, naročniki imajo 20% popusta. Telefonska številka naročniškega in oglasnega oddelka je: Kranj 475. Trgovskega pomočnika-co sprejme takoj. Trgovsko podjetje »Borovo« Kranj. Nastop službe možen tudi pozneje. 1357 Holchaker Franc, dentist Kranj, Prodajalna tobaka in šolskih potrebščin v Stražišču obvešča, da ima na zalogi večjo izbiro Posredovalnica za delo OLO Kranj in Obrtna zbornica okraja Kranj sporočata, da so v okraju še prosta učna mesta v obrtnih sledečih obrtnih 3. Prodam zazidljivo njivo 5000 kvadratnih metrov Kokrica — delavnicah Rupa — Kranj. Kopač, Kokrica strok: 24, Kranj. 1374 Upokojenka z znanjem nem-šolskih potrebščin po najnižjih ščine išče honorarno zaposlitev, krajevnih cenah. Cenjenim od- Ponudbe poslati na oglasni odjemalcem se vljudno priporoča, delek pod »upokojenka«. 1375 13G7 Trgovsko podjetje -Storžič« Parcelo na Bledu za leseno Kokrica sprejme vajenko za pro-vveekend hišico iščem. Ponudbe dajalno v Britofu. 1376 Skofja Loka - z opisom na upravo lista pod Sprejmem v uk učenca-ko. Ma-»parcela za weekend«. 1368 nufaktura, konfekcija -Pri Kranj- Prodam delno vseljivo enodru- cu<<> Kranj. 1377 žinsko kmečko hišo na Bledu. Ponudbe na upravo Usta pod »Bled 500«. Kamnoseki: Kranj Krovci: Kranj — 2. Pečarji: Kranj — 2, Radovljica - 3, Tržič — 1. Kraaj Zamenjam dvosobno stanovanje v centru Tržiča za enako v Kranju ali okolici. Naslov v Eno- ali dvosobno stanovanje oglasnem oddelku. 1378 ob progi Jesenice—Radovljica ali Obžalujem besedo, ki sem jo ne sprejema strank od 15. do Jesenice—Bohinjska Bistrica išče izrekel vpričo tov. miličnika iz 25. avgusta. 1358 tričlanska delavska družina. Po Izgubil sem v nedeljo 10. av- nudbe z opisom na upravo li- prodam moško kolo -Vesta gusta najlon plašč od Šenčurja sta pod -družinsko stanovanje«. Kovači: Bled — 1, Bohinj — 1, Kranj — 2, Radovljica — 2, Cerklje — 2, Skofja Loka — 2, Ziri — 1, Gorenja vas — 1, Železniki — 1. Kleparji: Bled — 1, Jesenice — 2. Kranj — 4, Radovljica — 1, Vodovod, instalaterji: Kranj — 2, Skofja Loka — 1. Izdelov. eem. izdelkov: Radovljica — 1, Skofja Loka — 1. Čevljarji: Bohinj — 1, — 2, Skofja Loka — 6. Mesarji: Bled — 2, Jesenice — 3, Bohinj — 1. Cerklje — 1, Ra-lesar.ii: Bled - 4, Bohinj - 1, dovljica - 3, Skofja Loka - 5, 1, Kranj — 2, Ra- Tržič — 1. 1, Skofja Loka — 2. , T „~ __ 4 Peki: Bled — 1, Jesenice — *t Kranj — 2, Cerklje — 1, Radov- Jesenice dovljica Tržič — 2. Zidarji: Bled — 2, Jesenice — 2, Bohinj — 2, Tržič — 2. Steklarji: Bled — 1, Kranj — — 2. Kolar ji: Bled — 1, Radovljica — 1, Tržič — 1. Lesostrugarji: Jesenice — 3. Sodarji: Kranj — 1. Pletarji: Radovljica — 1. Sedlarji: Cerklje — 1, Kranj — 1. 1379 Zlatnarjeva 10 (Stražišče) Kranj. 1355 Pozor! Hiša s polnim vrtom VAJENCE sprejmemo v uk v sadja 800 m* na lepem in pro- mehanično, avtomehanično, klju-metnem kraju, blizu Kranja na- čavničarsko, kleparsko in vodo-prodaj. Cena 550.000 din. Naslov vodno inštalatersko stroko. Za-v oglasnem oddelku. 1371 poslimo tudi več kleparjev in Prodam vzidljiv štedilnik — vodovodnih instalaterjev. Plača levi, na 2 plošči in bakren ko- P° tarifnem pravilniku. Obrtno Delo na usluge prešitih odej thček v dobrem stanju. Stirno- kovinsko podjetje Skofja Loka. za privatne osebe sprejemamo va 13, Primskovo, Zadnikar. 1372 Zgubila sem modro jopice od mmUmm^mmi^mm^lt^^^^m^mmimmm^^^mmmmm^^m^ml^^^^^^^ vrtnarije Lap do Kokrice. Pošte- do Naklega. Poštenega najdite lja naprošam naj ga proti nagradi vrne na ime Osojnik Štefan, brivec, Šenčur. 1365 Pretekli teden sem v Gregorčičevi ublci našel ključ od specialne ključavnice za kolo. Lastnik ga dobi v oglasnem oddelku. CENJENI KINOOBISKOVALCI! NOVOST! S 1. septembrom bodo naši kinematografi Stor-žič, Svoboda in Triglav omogočili tudi rezervacijo vstopnic. Obiskovalci bodo lahko rezervirali vstopnice tudi telefonič-bo. V dopoldanskih urah se poslužujte telefonske številke 120 za vse kinematografe, v popoldanskih urah pa naslednjih telefonskih številk: Storžič tel. št. 120, Triglav 375 in Svoboda 413. Vsak kinoobiskovalec, ki je vstopnico rezerviral, mora navesti točen naslov, kajti po rezervaciji je dolžan vstopnico odkupiti. Vstopnice je dvigniti najpozneje 15 minut pred pričet-Rom kinopredstave. Rezervacija vstopnice velja 10 dinarjev. Rezervacija se nanaša na dan, ko predvajamo film, izjema je sobota, ko bo moč rezervirati vstopnice tudi za nedeljo. IN ŠE ENA NOVOST! Od 30. avgusta dalje bodo v spored kinopredstav kina Storžič uvedena sobotna predpremierska predvajanja filmov ob 22. uri. Kino-obrati DIJAŠKI DOM V KRANJU bo na javni dražbi dne 20. 8. 1958 ob 10. uri dopoldne prodal 276 kvadratnih metrov obsegajoč zidan provizorij na Zlatem polju, Kidričeva 4, ki je služil v stanovanjske namene. Prodaja se kompletna stavba, kakor stoji, z izklicno ceno 1,000.000 dinarjev. Stavba se prodaja pod pogojem, da jo kupec podere in odpelje najkasneje do 15. 9. 1958. Pravico do dražitve ima vsakdo, ki pred licitacijo položi varščino 20.000 din in ki dokaže, da je zmožen plačila celotne kupnine. da jo iz Vojvodine po din 8,90 in Hrvatske din 9,60. Bobrovec iz Slovenije po din 14,14, cement PC-15, Z-250 a 9,60 din, PC 350 a H,H din, iz Istre PC 250 po din 11,90, iz Slovenije. Betonsko železo od 5,5 mm dalje posreduje kmetijskim zadrugam in ostalim podjetjem Agencija Slovenija, trg. posredovanje, Ljubljana, Kotnikova ul. 16, telefon 30-685 in 30-194. OBVESTILO POTROŠNIKE, KI SO IZPOLNILI ANKETNE LISTKE OB PRILIKI TEKMOVANJA IZLOŽBENIH ARAN2ERJEV LRS V KRANJU OBVEŠČAMO, da so bile za nagrade izžrebane številke 162, 684 in 1653. Kdor poseduje kupon anketnega lista, ki ima katero izmed teh številk, naj se javi v tajništvu Trgovinske zbornice v Kranju, Prešernova ulica 11/11, da sprejme eno izmed razpisanih daril. Darilo je prevzeti najkasneje do 1. septembra 1.1. Trgovinska zbornica Kranj RAZPIS Komisija za podeljevanje štipendij pri občinskem ljudskem odboru Jesenice razpisuje na podlagi 7. člena temeljnega zakona o štipendijah (Uradni list FLRJ, št. 32-349/55) naslednje štipendije za šolsko leto 1958/59 1 NA PRAVNI FAKULTETI 1 NA EKONOMSKI FAKULTETI 1 NA SOLI ZA SOCIALNE DELAVCE K prošnji, taksirani z din 180.— državne in 90.— občinske takse, ki jo je vložiti do 25. avgusta 1958 na Občinski ljudski odbor Jesenice, je priložiti: a) kratek življenjepis, b) potrdilo o vpisu na šolo oziroma potrdilo o že opravljenih izpitih, c) potrdilo o imovinskem stanju prosilca in staršev, d) potrdilo podjetja o zaslužku staršev in o prejemu otroških doklad, e) potrdilo oziroma priporočilo študentske organizacije ali organizacije s/.DI.. Zaradi nujnih potreb kadra bomo sprejemali le prošnje prosilcev zadnjih letnikov . Komisija za štipendije nega najditelja prosim, vrne v oglasni oddelek. Prodam kravo po petem teletu, 5 mesecev brejo. Hotemaže 12. Gozdne parcelo 48 arov v bližini Sk. Loke, pripravno za nabavo stelje, prodam za nizko ceno. Finžgar, Sp. trg 25, Skofja Loka. Prodam klavir v dobrem stanju. Naslov v oglasnem oddelku. Prodam motorno kolo Saks 98 ccm. Naslov v oglasnem odd. Prodam radio aparat Lorenc 8 cevni, igra na baterije po dogovoru. Juraj evčič Mlaka 12, Kranj. Kupim harmoniko 5 vrstno, kromatično, vsaj na 2 registra. Naslov v oglasnem oddelku. Brivskega vajenca sprejmem takoj. Janžekovič, brivec, Delavska 20, Kranj. Takoj sprejmem vajenca za soboslikarsiko in pleskarsko obrt, dobrega risarja — Kotnik Zdrav-ko, Mojstrana 38. Oddam sobo 2 moškima študentoma za 1 leto. Naslov v ogl. oddelku. Akvaristi pozor! V ponedeljek 25. VIII. ob 17. uri bo v restavraciji -Jelen« ustanovni občni zbor našega društva. Vsi akvaristi m oni, ki se za to navdušujete, pridite sigurno. — Pripravljalni odbor. Zamenjam 550 kom. emona opeke za zidake in kljukce. Naslov v oglasnem oddelku. -STORZlC«, Kranj: 15. in 16. avgusta franc. film -OČKA, MAMICA, MOJA ZENA IN JAZ« ob 18. in 20.15 uri. 17. avgusta ob 10. uri amer. film -DEMONSKA ZENA«, ob 15. uri amer. barv. film -ONA JE VEDELA KAJ HOČE«, ob 17. in 19. uri francoski film -OČKA. MAMICA, MOJA ZENA IN JAZ« — zadnjič, ob 21. uri amer. barvni film -ZENA Z NEAPELJSKIH ULIC«. -PARTIZAN«, Kranj: 15. avgusta amer. film -DEMONSKA ZENA« — zadnjič. 16. in 17. avgusta premiera avstrijskega barv. filma -MOZART« — ob 20. uri. -TRIGLAV«, Primskovo: 16. in 17. avgusta amer. barv. film ŽENA Z NEAPELJSKIH ULIC« — predstave v soboto ob 20. uri, v nedeljo ob 17.30 uri. -SVOBODA«, Stražišče: 16. avgusta ob 20. uri amer. barvni film -ONA JE VEDELA KAJ HOČE«, 17. avgusta ob 16. uri amer. barv. film -ZENA Z NEAPELJSKIH ULIC«, ob 18. in 20. uri amer. film -DEMONSKA ZENA«. NAKLO: 16. avgusta ob 20. uri amer. film -DEMONSKA ZENA, 17. avgusta ob 16. uri avstrijski barv. film -MOZART«, ob 18. in 20. uri amer. barvni film -ONA JE VEDELA KAJ HOČE«. -KRVAVC«, Cerklje: 16. in 17. avgusta franc. film -HEROJI SO UTRUJENI«. Predstave v soboto ob 20.30 uri, v nedeljo ob 16. in 20. uri. -SORA«, Skofja Loka: 15. do 17. avgusta amer. barv. film -DVA TEDNA LJUBEZNI«. -RADIO«, Jesenice: 16. avgusta ob 18. in 20. uri amer. barv. cinem. film -PRIŠEL JE IZ LARAMIE«. 17. avgusta ob 10. uri dopoldan matineja mladinskega filma, ob 16. uri predvajamo samo v primeru slabega vremena, ob 18. in 20. uri amer, barv. cinem. film -PRIŠEL JE IZ LARAMIE«. 18. avgusta ob 18. in 20. uri amer. barvni cinem. film -PRIŠEL JE IZ LARAMIE«. -PLAV2«, Jesenice: 16. in 17. avgusta amer. barv. film -NEVŠEČNOSTI S HARRYJEM« predstave v soboto in nedeljo ob 18. in 20. uri, v nedeljo ob 10.30 uri matineja mladinskega filma, ob 16. uri popoldan predvajamo samo v primreu slabega vremena. 18. avgusta zaprto. ŽIROVNICA: 16. in 17. avgusta amer. barvni film -SKRIVNOSTNO MOČVIRJE« — predstave v soboto ob 20.30 uri, v nedeljo ob 17. in 20. uri. Cena DOVJE: 16. in 17. avgusta ruski Jože, barv. film -VESELA ZGODBA VOJ. BROVKINA« — predstave v soboto in nedeljo ob 20. uri. BLED: 15. in 16. avgusta amer. film -DOBRA ZEMLJA«, 17. in 18. avgusta ital. barv. film -GIUSEPPE VERDI«. Predstave ob delavnikih ob 18. in 20.30 uri, ob nedeljah pa ob 15., 18. in 20.30 uri ter matineja ob 10. uri. RADOVLJICA: 15. in 16. ob 20. uri ter 17. avgusta ob 16., 18. ljica "— 1, Skofja Loka — 1, Ziri — 1, Tržič — 1. Slaščičarji: Kranj — 2, Radovljica — 2, Skofja Loka — 1. Sirarji: Bohinj — 1. Dežnikarji: Jesonice — 1-Vrvarji: Kranj — 1. Barvarji: Radovljica — 1. Mlinarji: Radovljica — 1. Tapetniki: Bohinj — 1, Radovljica — 2, Jesenice — 1, Kranj — 1. Dimnikarji: Skofja Loka — 2, Jesenice — 3, Ziri — 1, Tržič — 2. Tisti, ki se zanimajo za uk ▼ kakšni od navedenih strok, naj ^ft^.f^'J^TS1.^ *e obrnejo na pristojne občinske posredovalnice za delo, kjer bodo dobili podrobna pojasnila o •MAŠČEVALEC IZ D AL AS A«. LJUBNO: 16. do 17. avg. amer. barvni film -BRODWAYSKA navedenih učnih mestih. USPAVANKA«, v soboto ob Posredovalnica za delo OLO 20. uri, v nedeljo ob 16. in in Obrtna zbornica 18- uri- okraja Kranj »Komisija za štipendije pri Obč. LO Cerklje na Gorenjske" razpisuje naslednje ŠTIPENDIJE: 1 za študij na Ekonomski fakulteti, 1 za študij na Višji upravni šoli, 1 za študij na Ekonomski srednji šoli, 1" za študij na Srednji šoli za medicinske sestre, 1 za študij na Dvoletni administrativni šoli. Prednost pri razpisu imajo otroci padlih borcev in žrte* fašističnega nasilja ter prosilci višjih letnikov. Višina štipendije znaša do 6000 oziroma do 8000 din, upoštevajoč vrsto i* letnik šole. Prosilci morajo vložiti prošnje pri Obč. LO Cerklje in j* kolekovati z 180* din državne takse ter 90 din občinske tak«« (v gotovini). Prošnjam je priložiti: 1. življenjepis, 2. zadnje šolsko spričevalo in potrdilo • vpisu v šolo, 3. potrdilo o imovinskem stanju prosilca in staršev, 4. potrdilo delodajalca v katerem sta starša zaposlena gl®' de višine plače in otroškega dodatka, 5. mnenje študentske oziroma mladinske organizacije in SZDL. Otroci padlih borcev morajo predložiti potrdilo ZB. Vsako prilogo v kolikor ni samostojno taksirana, je kolekovati z 25 din državne takse. Rok za vlaganje prošenj je do 25. avgusta 1958. Občinski LO Cerklje Komisija za štipendije e Jedetana — toliko bodic sem v zadnjih dneh na-paberkoval, da mi bo zdaj zdaj razneslo mojo popotno malho. Hudo navskriž mi gre, ko ne vem, česa bi se najprej lotil. No, nič ne de — bom kar po vrsti začel. Kar mi bo pa ostalo, bom pa na-solil v slabih časih, se pravi, tedaj, ko bodo ljudje jenjali grešiti... # Med vsemi obrobnimi stvarmi, ki so spremljale Gorenjski sejem, je bilo nagradno streljanje za koštru-na najbolj razburljivo. Matiček, ko bi slišali, kako so od jutra do večera »pokale« tiste zračne puške. Na las tako je bilo kot na fronti. Puške so pokale, koštrun pa, ki je stal privezan ob strelišču, se je pa režal. Prav zagotovo je vedel, da s tistimi puškami, ki imajo to čedno lastnost, da nesejo okrog ogla, strelci ne bodo kaj prida škode napravili. Navsezadnje se je pa nekomu le utrapalo, da je tisto tarčo na pravih koncih preluknjal. Bojda je bil to človek, ki ni še nikoli v življenju držal v rokah puške. Menim, da bi bilo prav, da bi takšno nagradno streljanje, če bi se še kdaj primerilo, opravili s puškami, ki nosijo naravnost. # Ondan, ko je sonce še bolj darežljivo razsipavalo svoje blagodejne žarke, sem se proti večeru sprehodil po kranjskem kopališču v Stra-heči dolini. V velikem bazenu sem našel le dva plavalca kranjskega »Triglava«, ki sta marljivo trenirala, v malem bazenu pa zajetno žabo, ki ni kazala nobenih znakov življenja več. Prav čudno se mi je zdelo, kako da je žaba poginila, pa mi je dejal moj spremljevalec: »Kaj ne bi crknila, ko je pa revica padla v tako mlakužo!« # No, če že govorimo o kopališčih, ne bo napak, če spregovorim tudi o jeseniškem kopališču. Pravzaprav sem v stiski, če smem tisti bazen, ki meri vsega 8 krat 5 metrov, sploh imenovati kopališče. Če nimajo boljšega, pa naj ostane pri tem. Tistikrat, ko sem si to kopališče v Ukovi ogledal, sem se močno čudil, kako da v tako velikem mestu s še večjo industrijo, niso uspeli do danes zgraditi kopališča, ki bi ustrezalo jeseniškim razmeram. Dokler Jesenice ne bodo dobile novega kopališča, kar bo menda še dolgo trajalo, bi pa morda kazalo otroškemu živžavu v bazenu stopiti malce na prste. Navsezadnje morajo kdaj pa kdaj tudi odrasli kopalci priti na vrsto. e No, če smo že na Jesenicah, pa še o prodaji vozovnic na tamošnji železniški postaji. — Ko sem zadnjič kupoval pri blagajniškem okencu vozovnico, sem moral blagajničarko, ki je ta čas z nekom v nedogled klepetala, tako dolgo čakati, da se mi je od samega čakanja skorajda zanohtalo. Razburil sem se, ljudje so me pa potolažili, češ da tudi pri drugih okencih pogosto ni drugače. • Podobno je tudi na blagajni železniške postaje Lesce. Razlika je le v tem, da tamošnji uslužbenec ne kle-peče, temveč je z drugimi opravili tako zaposlen, da do prodaje vozovnic skorajda ne pride. Možakar zares ni prav nič kriv, potniki morajo pa le čakati. Prav bi bilo, če bi dali temu, z delom preobremenjenemu uslužbencu, nekoga za pomoč! • Glejte, pravkar sem izbrskal iz torbe nekaj, kar sem hotel že zadnjič povedati! Namreč to, da je propaganda za občinski praznik na Jesenicah hudo šepala. —" Prireditve v počastitev praznika sploh niso bile objavljene z ustreznimi plakati, pa tudi sicer je bilo vzdušje mlačno... • Tistega dogodka, ki mi je na spodnjem delu suknjiča navrtal precejšnjo luknjo, pa le ne smem zamolča-ti. V soboto, 2. avgusta, se je zgodilo. Z večernim vlakom sem se pricijazil z Jesenic v Kranj. Ker me je hudo žeja-lo, sem skočil v buffet na postaji in naročil malinovec. Ko sem se pozneje odpravil proti izhodnim vratom, s0 bila ta že zaprta. Zaloputnili so jih medtem ,ko sem se nacejal z malinovcem. K° sem staknil železničarja, ki ima na skrbi izpuščanje potnikov s postaje, ta o kakršnemkoli odpiranju vrat ni hotel ničesar slišati. »Madonca,« sera vzrojil-»Kaj menite, da bom čakal do naslednjega vlaka? Izpustite me ven — pa basta!« Vse skupaj ni nič pomagalo. Na koncu me je pa vse tako ujezilo, da sem pozabil na svoja častitljiva leta in ugled ter se pognal čez ograjo. Takrat je pa reklo: »Rsk!« in že sem imel v suknjiču čedno luknjo. Odsihmal se sprehajam (zlasti pred Marjano) z rokama na hrbtu, čeprav pravijo, da to ni dostojno. Vas pozdravlja Vaš BODIČAR! KRANJ, 15. AVGUSTA 1958 O delu kranjske Svobode in Prešernovega gledališča smotrnim vodstvom utreti tisia pota, ki vodijo do pra>e podobe kulturno-prosvetnega izobraževanja Ker smo tik pred novo sezo no, bi morda kazalo, spregovo- zadnji sezoni: riti tudi o DPD »Svoboda« Kranj center in o njenih uspehih in neuspehih v preteklem letu. Podoba je, česar se menda zaveda tudi upravni odbor »Svobode«, da je bila dramska sek-^ja med vsemi sekcijami naj-manj uspešna. Odveč bi bilo pisati o živahni dejavnosti ih doseženih uspehih moškega, ženskega in mešanega nostjo Prešernovega gledališča v premier predstav obisk gostovanja Q X! C S™ O cn O-, > ^ Q vj X 4 35 9.168 11 188 47.656 52 Občutne razlike v primerjavi številk so docela razumljive in razstave gorenjskih slikarjev-amaterjev v Kranju LJUBO ZUPANČIČ: NOČNI LOKAL (akvarel) Pevskega zbora »France Prešeren« in 0 godbi na pihala. Nič Manjših uspehov nista zabeležili ^obraževalna sekcija s svojimi °etrtkovimi predavanji in z jezikovnimi tečaji ter baletna sek-ClJa z odlično uspelim baletnim Nastopom ob zaključku sezone. Seveda pa ne kaže te površne °cene jemati kot edinozveličav-*}Q merilo, ki ne bi dovoljevalo ?e večjih uspehov. — V mislih lhiam predvsem delo izobraževalne sekcije; polje izobraževanja je še vedno ledina, v katero 30 vrezane šele prve brazde. Ker sem že uvodoma spregovoril o gledališčih, se bom po-IPJ omejil le na delo tukajšnje dramske sekcije. K temu me si-|jj predvsem dejstvo, da je bilo j-ej dramski sekciji zaupano kulturno poslanstvo, ki ga je Pfeteklo sezono, se pravi do Ukinitve, opravljalo poklicno ^edališče. t Vodilna misel, s katero je za-cela dramska sekcija pod čisto n°vimi, vendar ugodnejšimi po-9°ji opravljati svoje poslanstvo, Se je glasila približno takole: funkcijo poklicnega gledališča naJ opravlja poslej amaterska J9ralska skupina, kar bo ceneje, "krati pa bo dosežena v kultur-?°-prosvetnem delu večja mno-2lcuost.« Po enem letu ugibanj 0 uspešnosti amaterske dejav-n°sti pa smo prišli na čisto: bre-£je kulturnega poslanstva počenega gledališča, ki smo ga "aprtili šibkim ramam ne najboljšega amaterskega gledali-S°a> je bilo pretežko. Posledico so jasne: sledil je predvsem °očuten padec kvantitete in kva-"tete gledaliških predstav. Oglejmo si torej realizirani epertoar dramske sekcije v mi- ju so gostovali v Prešernovem gledališču le stražiški gledališč-niki. V prihodnje bo treba bolj na stežaj odpreti vrata vsem dramskim skupinam z Gorenjske in iz vse Slovenije. Ob gledališču pa bo verjetno potrebno razen tehničnega kadra, ostvariti vodstveni (režiserski) in morda celo manjši igralski kolektiv, ki naj bi tvoril jedro gledališke dejavnosti te ustanove. Samo tako bo Prešernovo gledališče lahko dajalo vzpodbudo dramski dejavnosti na Gorenjskem, predvsem pa v Kranju saj je bila v pretekli sezoni gledališka dejavnost vseh kranjskih Svobod dokaj pičla. Vseh 15 gostovanj, ki jih je pripravila uprava PG (mišljena ja le dramatika) je zabeležilo 68 predstav s 17.692 obiskovalci. — Do sem je vse v redu. Brž ko pa začnemo razmišljati o gostovanjih nekaterih skupinic, ki so se predstavile kranjskemu občinstvu z vsebinsko plehkimi in banalnimi veselimi ter nekakšnimi slabo naštudiranimi večeri narodnih pesmi, prihajamo v navskrižje s smotri, katerim je namenjen, če se hočem izraziti bolj poetično, v Talijin hram. — Prav gotovo nisem edini, ki je grajal nastop varietejske skupine v kranjski gledališki hiši. V novi sezoni bodimo torej pri izbiri gostov, ki jim odpiramo vrata na oder, bolj kritični. Ob upoštevanju letošnjih izkušenj in spodrsljajev, ki so spremljali delo sekcije in Prešernovega gledališča, ne bo težko ob smotrnem vodstvu utreti bodočemu delu tista pota, ki vodijo do prave podobe kulturno-prosvetnega izobraževanja. S. Š. DEMONSKA ŽENA Kljub temu, da naslov filma in ime glavne igralke precej obetata, film repertoarja naših kinematografov ne bo posebno požlahtnil. Glavni spodrsljaj filma je mestoma v zelo šibkem scenariju in neprepričljivi ter posiljeni zgodbi, kar rešujeta predvsem odlična igra Joane Cravvford in dinamika dogajanja. Brez zadrege lahko trdimo, da filma niso posneli zaradi zgodbe, temeveč zaradi Crawfordove. Film je v režiji Ronalda McDougala, ki je napisal tudi scenarij, posnela ameriška filmska družba -Columbia«. V vidnejših vlogah nastopajo še: Barrv Sullivan, Betsv Pal-mer in John Ireland. MOJIH ŠEST KAZNJENCEV je ameriški kriminalni film po romanu D. P. VVilsona, čigar glavna odlika je dokaj nenavadna, vsekakor pa izvirna zasnova zgodbe. Na filmski trak so posneli zgodbo o psihologu, ki skuša s človekoljubnostjo, zaupanjem in z vero v človeka prevzga-jati kaznjence v zloglasni ameriški kaznilnici Sing- Sing ni jim pokazati, da pozna življenje tudi druge, vsekakor lepše poti od tistih, po katerih so krenili. Druga odlika filma je osupljiva prepričljivost in duhovitost brez za lase privlečenih razmišljanj o psihologiji človeka — v našem primeru kaznjencev. Film je netendenciozen, v zapletih jasen, pripoved je temperamentna in brez grobosti, ki bi se jih z ozirom na zgodbo lahko nadejali. Pronicanje v sociološko problematiko ne učinkuje pridi-garsko niti nezanimivo. Zanimivo pa utegne biti tudi to, da režiser Hugo Frego-nese to pot ni segel po renomiranih igralcih, temveč tolmačijo like bolj ali manj neznani igralci. Prav zategadelj tudi njihovih imen ne kaže naštevati. Ne bo napak, če pripišem, da je bilo do realizacije tega filma tudi režiserjevo ime v filmskem svetu neznano. S tem filmom, kjer lahko v polni meri zaposli svojo iznajdljivost in temperamenten režijski talent, se je njegovo ime povzpelo na lestvico uspešnih filmskih ustvarjalcev. aa NOVA GLEDALIŠKA SEZONA PRED DURMI Zakaj ni režiserjev? nui , *U sezoni. °ila š Uprizorjena so a štiri dela, in sicer: VVolfova j farna »Kotorski mornarji«, da-»n G°rinškova otroška igra A'troška kapica«, S. Olivera ko-edUa »Čudovite pustolovšči-<( in ob zaključku sezone ope-£ta Radovana Gobca »Planinca roža«. Se jasnejšo podobo pa nam bo ^°sredovala primerjava dejavni dramske sekcije z dejav- Razmišljanje o amaterski gledališki dejavnosti opravičljive. Amaterska dramska sekcija, pa naj bo še tako marljiva, ne bo mogla nikdar tekmovati s poklicnim gledališčem niti po kvantiteti, da o kvaliteti uprizoritev ne govorim. To pa še vedno ne sme biti opravičilo, ki bi zmanjševalo krivdo za razne neuspehe in pomanjkljivosti, ki so spremljale delo dramske sekcije kranjske »Svobode«. Doseženi uspehi niso posebno zavidljivi, kar gre predvsem na rovaš nepripravljenosti, s katero so kljub idealnim delovnim pogojem začeli preteklo sezono. Prva pomanjkljivost je bila predvsem v tem, da sekcija ni imela dovolj spretnega in agil-nega vodstva. Temu so se pridružile še nekatere specifične težave in nerodnosti, ki so že od vsega začetka pogojene z delom naših igralcev-amaterjev. Semkaj sodi predvsem nediscipliniranost nekaterih članov igralskega kolektiva, ki je napore že tako krhke igralske garniture bolj ali manj demobilizirala. Z igralskim ansamblom, čeprav je štel okrog 70 ljudi (s številkami se ne kaže ponašati!) je vsako resno delo onemogočeno. Čas je, da se sprijaznimo z mislijo: z dvigom množičnosti pada v danih pogojih tudi kvaliteta! O tem bi vsekakor kazalo razmisliti v prihodnji sezoni. Eno je jasno. Vsi igralci, dobri in slabi, ne morejo hkrati sodelovati pri vseh predstavah, ne da bi bila ogrožena kvaliteta uprizoritve. Ne bo napak, če se ob zaključku tega zapiska lotimo še dela Prešernovega gledališča, ki je po odpustitvi poklicnega ansambla še ostalo. Uprava gledališča je z organiziranjem gostovanj tujih poklicnih in amaterskih gledališč skušala zapolniti vrzeli, ki jih je puščalo delo dramske sekcije. To pa ji vedno ni povsem uspelo. Predvsem je, kaže, dopustila Svobodi-center določen monopol na svojih deskah. Od drugih dramskih skupin v okra- V poletnih mesecih le malokdo razmišlja o novi gledališki sezoni, ki bo zdaj zdaj pred vrati. Od vseh panog prosvetne amaterske dejavnosti čaka največ skrbi dramske sekcije in gledališke družine. Naj bo torej namen tega članka še pred začetkom sezone osvetliti nekaj teh problemov, ki so postali akutni pojav v našem amaterskem gledališkem delu in ki jih kljub dobri volji najrazličnejših forumov in požrtvovalnih posameznikov sicer iz sezone v sezono rešujemo, vendar nikoli ne rešimo. Zatrdno ne drži jadikovanje nekaterih, da je gledališko ama-terstvo pri nas na rakovi poti. Festival amaterskih gledaliških družin v Velenju konec junija je bil v resnici veliko doživetje, ki priča o kvalitetni rasti in moči gledališkega amaterstva pri nas. Odprl je celo vrsto pobud in svetlih perspektiv. \7a žalost na tem festivalu ni sodelovala nobena gledališka družina z Gorenjske, ki je v slovenskem merilu eno najizrazitejših »teatr-sko dejavnih območij«. To nerazumljivo dejstvo, ne glede na konkretne vzroke, ima morda deloma svoje korenine prav v problemih, ki se z njimi vsakodnevno srečujejo naše igralske družine. Eden teh je pomanjkanje režiserjev, ali točneje: starejši režiserji počasi odlagajo svoje delo, mlajših ljudi, ki bi bili voljni in sposobni prijeti za delo, pa ni, ali pa so zelo redki. Da bi ta pojav omilili in zadostili potrebam po režiserjih, prirejajo občinski in okrajni sveti Svobod vse do Zveze Svobod in prosvetnih društev v Ljubljani najrazličnejše režiserske tečaje. Toda odziv na te tečaje je dokaj pičel; še več — skrbno pripravljen in kvaliteten režiserski tečaj v republiškem merilu je morala Zveza Svobod v Ljubljani zaradi premajhnega števila prijav preložiti na jesen. Kje so vzroki za to? Se mlada generacija res ne zanima za kulturno-prosvetno izobraževanje, ali točneje — za amatersko gledališko udejstvovanje ? Tega bi si ne upal trditi. Vzroki za nezanimanje so v pogojih dela in zmogljivostih, ki jih premorejo odri naših »Svobod« in prosvetnih društev. Nagel razvoj, vzporedno z vsemi drugimi panogami družbene dejavnosti, je tudi v našem amaterskem gledališkem udejstvovanju postavil višje formalne kvalitetne zahteve in že skoraj izrinil pojem priložnostnega in čitalniškega diletantizma, ne samo pri gledaliških amaterjih, temveč tudi pri občinstvu. Vplivi dovršenosti filma, vpliv poklicnih in močnejših amaterskih gledaliških družin ni ostal brez posledic. Občinstvo si želi in zahteva, če ne zavestno, pa podzavestno, tudi na domačem odru gledati vsaj kolikor toliko dovršeno izvedbo dramskega dela. In če svojim igralcem velikodušno odpušča nerodnosti v kretnji in govoru — saj ve, da niso umetniki — ne more s še tako veliko mero iluzije in razumevanja odpustiti dejstva, da so na odru kulise, ki jih poznajo še iz časov, ko so igrali še stari starši, da je oblečen vsak po svojih možnostih, da je ta ali oni igralec z barvami in črtami na obrazu smešen, pa naj si še tako prizadeva zaigrati resnega moža in, da je sumljivo utripanje že tako pičle luči znak stalne nevarnosti, da se prej ali slej vse skupaj konča v temi. Kako je ob takih dejstvih šele igralcu, ve samo tisti, ki je to sam izkusil. Ves trud in požrtvovalnost igralske družine z nesreč- Beseda, dve o pevcih z Javornika 30-članski moški pevski zbor DPD -Svoboda« Javornik, ki ga že dlje časa uspešno vodi zborovodja Polde Mejač, sodi nedvomno med najboljše pevske zbore jeseniške občine. O živahni dejavnosti zbora od 1945. leta dalje, bi lahko marsikaj zapisali, vendar naj zadošča ugotovitev, da sodeluje ta vokalni ansambel na vseh proslavah in podobnih prireditvah v domačem okolišu, razen tega pa se je udeležil tudi obeh revij vokalnih ansamblov na Jesenicah in v Kranju. Zbor se vsako leto odpravi tudi v Trbovlje, kjer obišče tamkajšnji pevski zbor Svoboda L, nato pa trboveljski pevci obiščejo pevce z Javornika. Seveda sta obiska prvega in drugega ansambla povezana s pevskima koncertoma. S. nim režiserjem na čelu se porazgubi ob vseh tistih pomanjkljivostih, ki jih ugledajo gledalci, še preden pride igralec na oder. Teatru pravimo pri nas gledališče, zato ne smemo pozabiti, da pridejo ljudje v teater predvsem gledat! Igralski družini, ki jo pogosto spremljajo taki spodrsljaji, tudi ob največjem navdušenju prej ali slej poide veselje, ki ga vedno bolj upadajoči obisk publike še bolj zagreni. In že smo trčili ob drug problem našega amaterskega gledališkega dela. Že preprost račun pove, da lahko samo tri naj-skromneje opremljene premiere v precejšnji meri izčrpajo društveno blagajno, z minimalno vstopnino od predstav pa je treba kriti stroške tantiem, izpo-sojnine in vrsto nepredvidenih stroškov, tako, da bore malo ostane. Naše »Svobode« prav gotovo še niso izkoristile vseh možnosti, da bi tudi same prišle do finančnih sredstev; večji viri sredstev, ki jih nudi družba, pa so stvar bodočnosti in seveda tudi razumevanja in agilnosti posameznikov. Kako pereč problem je to v resnici, pove že bežen vpogled na odre v območju bivšega radovljiškega okraja. Le redko kje brezhibno deluje zastor, oder ni opremljen z zadostnimi zavesami, le redko kje imajo vsaj zadovoljivo število svetlobnih teles, da o električnih napravah, ki ponavadi sestoje le iz nekaj sumljivo povezanih žic, sploh ne govorimo. K tem še pridenemo, da je mnogo odrov, ki so last bodisi zadrug ali TVD »Partizan«, kar včasih ne samo otežkoča, temveč docela onemogoča delo igralske družine. V takih dvoranah so pogosto še redne filmske predstave (Dovje, Kranjska gora, Ljubno, Javornik), ki zaradi svojega rentabilnostnega računa ne poznajo razumevanja za ubogo nerentabilno gledališko kulturo. Ponekod so sicer ta problem za posamezne uprizoritve za silo uredili s primernimi pogodbami, toda problem vaj in tehničnih priprav s tem še ni rešen. Po vsem tem ni težko ugotoviti, da stanje naših odrov ni ravno zavidljivo in da je prav v tem stanju marsikje iskati vzrokov za pomanjkanje režiserjev. Res je, da to povsod ne velja. Do kam pripelje tudi prevelik oder, je lep primer Kropa. Zaradi preobsežnosti odrskih površin nimajo zadosti zaves, ki bi zakrile odrsko goloto, scena za tako velik oder pa terja izdatke, ki jih dramska družina ne zmore. Nekdaj agilni in znani gledališki amaterji v Kropi spijo spanje pravičnega in se tolažijo z mislijo, da ni režiserja. Razumljivo je, da vseh teh problemov ni moč rešiti čez noč. Toda računati je treba z njimi in jih postopoma reševati. -ac- KRANJ, 15. AVGUSTA 1958 Med gorenjskimi mladinci na avtomobilski cesti Kot ena družina Naš cilj: © postati čim večkrat udarna brigada % Tudi prihodnje leto bom šel v brigado # Vsi bi bili radi šoferji VKarteljevem, blizu Novega mesta je zraslo pred meseci novo naselje. Naselje mladinskih delovnih brigad »Su-tjeske«. V njem je trenutno 8 brigad iz vseh krajev naše domovine, med njimi tudi kranj-eko-goriška MDB narodnega heroja Iva Slavca-Jokla. V brigadi so 103 mladinci, v večini delavci, °^ tega je 54 Gorenjcev. Na avtomobilski cesti bodo ostali dva meseca. Sele šestič so se vrnili z dela. ko sem jih obiskal. V naselju so Se novinci, a so imeli vendarle ysi že polno prijetnih vtisov. V Po^enku, ki se je neprisiljeno izpredel med nami, so mi jih VPrek pripovedovali. S sotovariši J goriškega okraja so se že prvi dan sprijateljili. Sedaj pa podajo domala že vse ljudi iz naselja. Tudi delo jim gre kar dobro od rok, čeprav so imeli prvi <*an težave. komandant brigade Tine Klemene; č, delavec v tovarni gumi-fc^ih. izdelkov »Sava« v Kranju, le o tem pripovedoval takole: *prvi dan smo dosegli le 40% j^ne. Lahko si predstavljate, kakšni smo bili tisti večer. Je-"■H smo se na normirce, nadzorne in tudi nase. Volje, dodela Pa nismo zgubili. Morda nas je Prvi neuspeh še bolj podžgal pri ^u in že naslednji dan smo jtormo precej presegli, čeprav je ^a — in je še sedaj po našem j^nenju — precej visoka. Delo. p ga opravljamo, ni lahko. Obdamo nasip, ki je tu pa tam tudi po 15 m visok. Kljub temu normo sedaj redno presegamo in smo jo do včeraj v povprečju izpoLnili 113%. Tudi s kvaliteto našega dela in z disciplino pri delu so nadzorniki zadovoljni in so nas ocenili s prav dobro oceno. Imamo vse pogoje, da že v prvi dekadi postanemo udarna brigada. To vam sicer povem na uho, ker je za sedaj to le naša skrita želja.« Vsi so pritrdili. Da bi potrdil tisto, kar je povedal že komandant, je Ivan Cvek, dijak elektrotehniške šole v Krškem, doma iz Bohinjske Bistrice, pristavil: »Danes smo precej naredili, mislim, da je bilo kar 60% presežka.« Ivan je letos prvič v brigadi in se mu, kot pravi, »kar dopade«. »Tudi prihodnje leto bom odšel v brigado,« je povedal, zraven pa pristavil, da je .napravilo nanj najgloblji vtis pristno medsebojno tovarištvo vseh mladincev v naselju. Potem pa se je oglasil Lega-tov Urban iz Krope. Niti povedati bi mu ne bilo treba, od kod je, ker ga je izdala izgovorjava. »Poznamo se domala že z vsemi mladdnci v naselju. Najbolj sem se začudil, kako hitro smo se spoznali s tovariši iz ostalih sedmih brigad. Tu sem imel prvič možnost, da se spoznam z mladinci iz vse naše domovine, iz Beograda, Tuzle, Sarajeva, Zadra. Vsak od nas ima sedaj že posebno ime »za razpoznavanje«. Mene poznajo kot Krpana, Franceta kličejo za »Ostjo« in tako naprej.« Po delu kosilo S Francem Markunom iz Tržiča sva se pogovorila o športni dejavnosti v brigadi. On je namreč športni referent. Bil je precej hripav, ker je bil prejšnji uan dežurni brigade in je preveč vpil. »Vsak prosti čas izkoristimo, da letamo za žogo,« je dejal France. »Zal pa v naselju ni nobenih igrišč, kajti naselje leži v ozki kotlini, in zato ne moremo organizirati nobenih tekmovanj.« V besedo mu je vpadel Urban iz Krope. »Napišite še tole,« mi je dejal, »kar nas je mesojedcev, nam je obljubil komandant naselja, da bomo v jedilnici skupaj sedeli in dobili večje krožnike.« Brž sem ga povprašal, kakšna je hrana. In jo' je pohvalil, celo to je dejal, da je je dovolj. Milana Magazina, mizarja iz »Elana« v Begunjah, ki je kulturno-prosvetni referent v brigadi, sem dobil pri delu. Skupai s tovariši iz kulturno-prosvetne skupine se je pripravljal na veseli večer. »Namenili smo se,« mi je pripovedoval, »da v vsaki dekadi pripravimo prireditev. Najprej je prišel na vrsto veseli večer. Pripravili ga bomo demo v slovenščini, delno pa v srbohrvaščini, ker bi nas drugače večina mladincev v naselju ne razumela. Posamezne točke smo pripravili sami. Tudi za glasbeni del programa je preskrbljeno, saj imamo v brigadi harmonikarja, kitarista in precej dobrih pevcev.« Prisluhnil sem. Na vrsti je bil prizor: šoferski izpit na avtomobilski cesti. »Koliko ste star?« je vprašal strogi glas kandidata. Kandidat se je začel izvijati, nazadnje pa je le odgovoril, da natanko ne ve, da pa ve, da je šest let vlekel mater za krilo. . nato šest let hodil v šolo in da sedaj šest let že dela. »Torej osemnajst let?!« je hitro zračunal izpraševalec. »Da, ne, morda. Pozabil sem povedati, da sem vmes jedel še dve leti v menzi.« »To se ne šteje, saj to tako ni bilo nobeno življenje!« ga je zavrnil član izpitne komisije. »Veste, to je precej dolga zgodba s temle izpitom,« je dejal Milan. »Vsak izmed nas ji je dodal svojo domislico in zato se vleče kot jara kača. Jaz na primer sem prispeval tisto o avtomobilskih znamkah. Član komisije vpraša kandidata, kakšne avtomobilske znamke imamo. Zemeljska dela na avtomobilski cesti Ljubljana—Zagreb so v glavnem končana. Na sliki: Prva gorenjska mladinska brigada »Staneta Žagarja« pri delu Kandidat nekaj časa razmišlja, potem pa odgovori: Jmamo zvezne, republiške, okrajne in občinske avtomobile.'« »Kaže,« sem ga prekinil, »da je med brigadirji za avtomobile in mehanizacijo nasploh največje zanimanje.« »Res je,« mi je pritrdil. »V avto-moto krožku je vpisanih preko 80 brigadirjev in vsi redno hodijo na predavanja. Imamo pa tudi fotografski tečaj, ki pa ga obiskuje le enajst mladincev.« Ko sem odhajal, je lilo ko,iz škafa. Ilovica se je zmehčala v lepljivo blato. »Ce bo jutri dež,« mi je dejal komandant, »bomo imeli brigad-no konferenco. Pogovoriti se moramo o dosedanjem delu, o ureditvi tabora, disciplini in podob- nem. Kajti tudi od ureditve tabora in discipline v njem je odvisno, kolikokrat bomo dobili častni naslov — udarna brigada.« Kaže, da komandant venomer misli samo o tem. Mladincev v barakah in pod šotori pa dež ne moti. Ko spe-šim v hrib, me spremlja vesela pesem. Pesem mladinskih delovnih brigad . . . -ik Drobne od vsepovsod MEDNARODNI SEMINAR V KRANJU V ponedeljek dopoldne se je v Dijaškem domu na Zlatem polju v Kranju začel tradicionalni mednarodni študentski seminar — kvekerjev, ki mu prisostvuje okrog 35 gostov iz 16 držav. Glavna tema seminarja je »Ideološka nasprotja in svetovni mir«. Program dela je skrbno pripravljen in verjetno bodo gostje iz številnih delov sveta kakor do sedaj, tudi tokrat odnesli s seboj nepozabne vtise na našo ožjo in širšo domovino. I. V. V PREDOSLJAH SO PRAZNOVALI Kmetijska zadruga v Predos-ljah je v okviru praznovanja občinskega praznika priredila tekmovanje mladih zadružnikov v košenju. Vsak tekmovalec je moral pokositi 3 are detelje. Prvi je bil Franc Sajevic, Britof, 2. Janez Kovač, Suha in 3. Ivan Nograšek, Predoslje. Kmetijska zadruga je najboljše kosce denarno nagradila. Razen tekmovanja koscev pa je kmetijska zadruga organizirala še razstavo plemenske živine, na katero so pripeljali 30 najboljših krav. Komisija je priznala prvo mesto kravi s posestva Brdo s 3900 litri mleka na leto, drugo kravi posestniki Janeza Kovača s Suhe s 2700 litri in tretje kravi Janeza Skod-larja iz Predoselj. Lastniki so bili nagrajeni. -an GASILCI GRADE V GORJAH PRI BLEDU SVOJ DOM Prostovoljno gasilsko društvo v Gorjah pri Bledu gradi gasilski dom. Člani so s prostovoljnim delom že postavili temelje, upravni in nadzorni odbor društva sta na svoji seji pooblastila 10 gasilcev, ki bodo po okoliških vaseh zbirali finančna sredstva za dograditev doma. Tako je do sedaj 30 posestnikov v vasi Poljščica darovalo za novi dom les in gotovino v vrednosti 140.000 dinarjev. To naj bo vzgled okoliškim vasem, saj je gasilski dom v Gorjah res zelo potreben. GASILSKO DRUŠTVO ' V JELENDOLU JE RAZVILO PRAPOR V nedeljo je gasilsko društvo v Jelendolu razvilo svoj prapor. Slovesnosti se je udeležilo poleg številnih domačinov tudi nekaj predstavnikov okrajne In občinske gasilske zveze in krajevne oblasti. Društvo dela šele 4 leta, vendar ima že popolno gasilsko opremo. -an JESENIŠKA TRŽNICA BO DOGRAJENA DO DNEVA REPUBLIKE Jeseničani bodo za Dan republike dobili novo tržnico. To so sklenili zastopniki Sveta za komunalo in predstavniki gradbenega podjetja »Sava« na skupnem sestanku. Uvideli so, da je dograditev tržnice nujna in podjetje »Sava« je obljubilo, da bo tržnico v vrednosti 40 milijonov dogradilo do 29. novembra. Jeseničani pozdravljajo pozornost podjetja in upajo, da bo obljubo izpolnilo. '.".v/tv.* " " " • V77T.v.v.7,7.v. .7,7 '.v.v.v TRAGEDIJA VVILHELMA LASA v severni steni Triglava ? niti primerjati ne more s ti-,to Tonija Kurza v severni steni ^carskega Eiggerja. Eiggee je vJsok 3974 m, njegova severna etena pa je v letih pred drugo ^etovno vojno pomenila enega lzmed zadnjih treh nerešenih ^r°blemov Alp: poleg nje sta nepreplezani le še severna *«na mogočnega Matterhorna j v led odeta stena Grandes °rasses v francoskih Alpah. , ^° leto 1935 so se plezalci iz jurskega Munchona spoprijeli jf z vsemi tremi: brata Toni in r;,nz Schmitel sta pn-ph /;ila se ,trno steno Matterhoma, Petera ^ Maier Graude:; Jorass.-s, Sedl-^lyer in Mehringer pa sta se Pustila v boj z Eiggerjem. Ven-var — zmagala Je gora, ki ju ni izpustila 12 svojega objela V DRUGI POLOVICI JULIJA ',i6 so alpinisti Andreas Hinter-wxifcs<.t, Toni Kur/., Kdi Ka.iner ■* Wiiiy Angerer vstopili v ae- erru, steno Kvjgcrja. Ob dalj-°«ledu v Gnndelvvaldu se je rl° radovednežev, med katerimi j* h'do nič koliko turistov pre-r>«Mnih, da gre četvorica pro-lino v smrt. V Kiggerju se ^e tudi po trikrat na dan menja-'1° vreme; od sonca do nepro- <***m SMRT NA VRVI dirne megle, sodre, toče in snega .. . Cez njegove skale in za-ledenela snežišča so noč in dan grmeli v dolino plazovi kamenja, ledu in snega. Švicarji so vsak poskus, preplezati to steno, označili z očitnim samomorom, postavili celo straže pod steno im prepovedali vsako reševanje v primeru nesreče. Nič čudne";i torej, če je ob drznem dejanju četvorice prisluhnil ves svet. PROTI VEČERU 18. JULIJA 1936 je bila gneča okrog daljnogleda v Gri.ndelwaldu neznosna. Plezalci, ki so dotlej plezali v navezah po dva in dva, so se nenadoma združili. Razburjeni opazovalec je pripovedoval okrog stoječim: »Edon leži! Trije se sklanjajo okrog njega. Zdaj . . . zdaj mu dva obvezujeta glavo. Spet se je dvignil! Gredo naprej!« V višini 3200 m so si plezalci uredili na majhnem, skopem prostorčku noč išče. Drugo jutro jih je že ob pol osmih zakrila megla. Cel dan jih nihče ni videl. Nervozni spremljevalci v Grin-delvvaldu so preživljali mučno nedeljo. Zvečer se je stena spet pokazala in .štirje ljudje v njej. Samo za 200 m so napredovali cel dan! Bili so na mostu, kjer sta se prejšnje leto zadnjič pokazala očem Sedlmaver in Mehringer. Nihče si ni mogel pojasniti, od kod nenadoma ta njihova počasnost. V ponedeljek, 20. julija. Posamezniki so leno sučejo okrog nočišča. St'kajo glave, posvetujejo se. Končno .so se le pomaknili naprej. Korak za korakom, centimeter za centimetrom. Grozno počasi, ubijajoče. Nazadnje — umik! Zakaj? Cemu? Vsem je bilo jasno, da se je morala zgodili nesreča. (Pozneje so ugotovili, da je taiel Wiely Angerer rano na glavi.) Sele zvečer so jih opazovalci spet zagledali. Se celih 900 m jih je ločilo od vznožja stene. Ponoči je bilo že vsem jasno, da ne gre več za dosego alpinističnega cilja, temveč le še za štiri človeška živi jenja. In zato se je v torek, 21. julija, ko je lilo v potokih in je zapadel nov sneg, naselila skrb v ljudska srca. Onemogli plezalci so stali ob enajstih dopoldne nad zadnjo. največjo zapreko, 200 m visoko Rdečo steno. Ob vzponu so porabili zanjo dve uri. Toda sedaj? Izčrpam, premraženi, napol zmrznjeni, lačni — krog in krog njih pa slapovi vode, plazovi snega, ledu in kamenja. Preostal jim je samo še spust po vrvi čez steno, čez sto metrov visok previs. Zabili so kline in pripravili vrvi za spuščanje. Tedaj so zaslišali iz odprtine, skozi katero so ob gradnji železnice na Jungfrau odmetavali odvečni material, klice pro-govnega čuvaja. To jim je vlilo novega poguma. Vendar čuvaj čez dve uri, ko je prišel znova pogledat, razen obupanih klicev »Na pomoč!« ni slišal ničesar. Na telefonski SOS klic so s posebnim vlakom — kljub temu, da so Švicarji reševanje takih »samomorilcev prepovedali — prišli trije gorski reševalci in izstopili ob odprtini, od koder je čuvaj vzdrževal zvezo z ponesrečenci. Posrečilo se jima je, da 6o splezali 100 m pod Tonija Kurza, ki je visel na vrvi, in se z njim sporazumeli. Zaradi noči so se vrnili v predor. Vedeli so vse: edini, ki še živi, jo Toni Kurz. Pod njim visi mrtvec, nad njim je mrtvec, zadnji pa je že strmoglavil v globino . . . Viseč na vrvi sredi med dvema mrtvima tovarišema je Toni Kurz prebil četrto noč v steni. Drugi dan je mladi Toni Kurz z zmrznjenimi prsti iz 12 m dolge vrvi začel olvijati posamezne vrvice ter jih nazadnje zvezal. To '50 m dolgo špa#o je vrgel vodnikom, ki so se mu na to razdaljo približali. Nanjo so navezali novo, 40 m dolgo plezalno vrv. klin in oponko. Vse to je potegnil k sebi in takoj zabil klin. Končno, po šestih urah mučnega čakanja, so videli vodniki vsi srečni, kako se Kurz nad njhovimi glavami spušča po novi vrvi vedno niže. Celih 30 m se je že spustil. Z nogami se je tedaj odbil od previsa in vodniki so se ga že mogli s cepinom dotakniti. Njihovo veselje je bilo nepopisno. To. v kar so že komaj verovali, bo vendarle postalo resnica. Tedaj pa — V Kurzu je življenje zastalo. Roke so mu padle ob telesu, glava se je nagnila nazaj, telo je omahnilo. . . Samo dva metra nad svojimi reševalci je Toni Kurz umrl. -zk Ne moremo reči, da se je Bled letos slabo pripravil na sezono. Morda je urejenejši — pa tudi bolj obiskan — kot v vseh dosedanjih povojnih sezonah. A je vendar naš fotoreporter ujel ob zadnjem obisku tudi takole sliko, ki predstavlja detajl iz blejske čolnarne. Nov dokaz, da je zelo prav, da je preureditev kopališča — pa tudi čolnarn — na enem prvih mest v perspektivnem planu občine. Če niste bili NA SEJMU Čudni piščanci Sejem je razgibal Kranjčane - Indija je pa tam -Mota roža ima dva cvetova - VatčeU in „Argo" jt hi »NAJBRŽ JE NA SEJMU,« so ti rekli, če si hotel koga v teh dneh na večer poiskati doma. Res, na sejmu si našel kogar si hotel. Kranjska ulica (saj je samo ena ali ne?) je bila prazna, komaj da je tu in tam skočil kdo čez cesto. Kranjčani pa tudi okoličani so enajst dni večer za večerom odhajali na sejemski vrt, kjer so prijetno pokramljali in se poveselili. NAVADA JE ŽE, da razni »mistiki«, »živalski vrtovi«, »ljudje brez kosti« in drugi podobni, izkoristijo take priložnosti, kot je bil sejem in se kot »izredna senzacija samo za nekaj dni« ustavijo v kakem kraju. Tako smo imeli priložnost videti v Kranju kar dve strelišči in cirkus (»majmunski raj« je k sreči izostal). Predhodnik cirkusa je bilo majhno strelišče, pri katerem so se ustavljali ljudje le prvi dan, kajti takoj za tem se je ob Koroški cesti naselilo novo strelišče, ki je imelo še smešna ogledala in Tip-top (razmišljal sem, kaj naj to pomeni, pa še ne vem). Tako seveda »direktor« gornjega strelišča ni mogel vzdržati konkurence. Kljub svoji velikosti (velik je bil nekaj nad 190 cm in tehtal je okoli 100 kg) in kljub skoraj sebi enakemu sinu, se je lahko samo še jezil. Končno ga je preblisnila sijajna misel. Odišavil je rože, ki so bile nagrada pri streljanju. Še istega dne se je nek strelec ponašal s tako rožo ob doljnem strelišču. Ko ga je »direktor« tega strelišča zagledal je vzrojil: »Naše rože imajo dva cvetova, če pa ta roža diši, bom kupil jutri parfuma, da bo dišalo celo strelišče in ne samo rože, pa naj še oni če more!« Tako je tudi ta ideja stokilogram-skega direktorja propadla in kmalu jo je s cirkusom vred odkuril iz Kranja. »JA, INDIJA JE PA TAM, točno tam doli. Švica pa zadaj, ravno za ramo. Fantje ne smejte se, jaz sem imel zemljepis vedno pet, danes ko je pa vse tako zanič, bi imel pa še več!« Bil je podoben zlatokopu iz cowboy-skega filma. Imel je rdečo srajco, širo-kokrajen klobuk in dolge sive hlače. Bil je pijan. »V Italijo moraš pa čez morje. Točno takole doli. Vidiš tistega dolgina?« »Ja.« »No, ravno tam doli. Pa Neapelj tudi. Ha, jaz vem to. Pa prst znam zviti. Takole do roke.« Skrivil je palec do lahti in me pogledal z neprikritim ponosom. Ko sem Ce bi v paviljonu kranjskega podjetja »Vino« točili vino za poizkušnjo zastonj, kot so pri »Argo« juho, bi verjetno človek ne mogel mimo. Saj je bilo že tako gostov vedno dovolj. Zaradi dobre kapljice, zmernih cen in morda tudi ljubkih točajk, ki jih je naš reporter takole »presenetil« ga zvil tudi jaz, se mu je obraz skisal in nato zresnil. »Veš, to znava pa samo midva, pa ni treba nobenemu praviti!« je zaupno šepnil in še pristavil: »Ja, ampak kje je Italija pa nobeden ne ve tako kot jaz!« Brez slovesa me je ta zemljepisni gemj zapustil in odkoracal med mizami. PLESAL SEM. Vedno me skrbi, kaj naj se pogovarjam s plesalko, da ne bo mislila, da sem bedak. Tokrat sem plesal z uslužbenko na sejmu. Čez dan je razdeljevala Argo juho. To me je rešilo, da sem spravil iz sebe nekaj besed. »Razdelite dosti juhe?« sem planil z vprašanjem. Malo začudeno me je pogledala, a vseeno odgovorila. »Rekord smo dosegle preteklo nedeljo, ko smo razdelile nekaj nad 1000 skodelic, drugače pa smo jih manj.« »Imate morda stalne obiskovalce?« »Seveda, nekateri pridejo večkrat k nam, nekateri pa pridejo celo z večjo posodo. Nek starejši možakar, staromodno oblečen pride vsak dan dvakrat.« »Kaj pa kadar je zasmojeno ?« vprašanje se je slišalo precej drugače kot sem mislil. Izgubil sem takt in se že bal, da bom zapravil vse simpatije. »No, to se nam še ni pripetilo!« je s poudarkom in malo užaljeno dejala. Končno sem le spet ujel takt in trdno sklenil, da se ob valčku ne bom nikoli več pogovarjal o Argo juhi. TO NI VSE, bo morda rekel mladenič s Preddvora, ki si je pridobil naklonjenost plavolase natakarice, to ni vse, bo rekel oni, ki je dobil hladno hrenovko, to ni vse bodo dejali tisti, ki so vsak večer skakali čez ograjo, to ni vse, bodo dejale užaljene prodajalke, ki niso dobile nagrade. Res, to ni vse, je pa del sejemskega življenja, ki je bilo letos tako, da bi si ga prav gotovo želeli tudi drugo leto. Mt. Teranovemu Petru iz Bistrice pri Naklem, je koklja zvalila — račke-Skrbna mati ni opazila prevare vse dotlej, da svoj mladi rod ni pripeljal3 do vode. Brž ko so račke zagledale vodo, so postale neposlušne. Naš fotoreporter je obupano mater ujel prav v trenutku, ko je mislil3' da bo prišla ob ves zarod. DONAVA JE NAJGLOBLJA REKA V EVROPI Sava, najdaljša jugoslovanska reka, je pri Zagrebu globoka povprečno 6 m, pri Beogradu pa doseže že kar 17 m. Najgloblja pa je pri vasi Popoviči blizu Sremske Mitrovice, kjer doseže globino 26 m. Donava pa je najgloblja reka v Evropi, saj doseže v soteski Djerdap 82 m globine, kar je toliko kakor 25 nad- ripajoce jezero V Novi Zelandiji imajo svojevrstno jezero, ki »diha«. To jezero, ki ga domačini imenujejo VVakatipu, leži vi-sokov gorah in je dolgo 84 km, široko 5 km in na najglobljem delu globoko 380 m. Uokvirjeno je z vencem visokih gora in vsak dan privablja tisoče turistov. Zanimivo je, da se gladina vode jezera vzdiguje in pada in da v jezero priteka več vode kot odteka. Med tamkajšnjimi domačini je zelo razširjena legenda, ki govori o nastanku tega jezera. Pred mnogimi leti, kakor govori ta pravljica, je živel v tem predelu velikan Te Tipue, ki je nekega popoldneva zadremal. Zaradi velike vročine se je vnel in zgorel ves, razen glave. Zato ima jezero obliko črke Z in spominja na človeka, ki leži zvit v klopčič. Stalno zviševanje in usihanje vode pa je po domačinih v zvezi z velikanovim srcem, ki še vedno bije. Znanstveniki se zavzemajo, da bi čimprej odkrili skrivnosti tega tajin-stvenega jezera, vendar so raziskovanja otežkočena, ker z visokih gora, ki jezero obkrožajo, stalno pihajo močni vetrovi, ki razburkajo vodo in so tako točne meritve skorajda onemogočene. stropni nebotičnik. Tu je Donava precej globlja kot Jadransko morje med Isiro in Italijo. TUDI ITALIJA BO GRADILA ATOMSKO LADJO Na kongresu znanstvenikov, ki je bil pred kratkim v Rimu, so pokazali načrte za gradnjo velike petrolejske ladje na atomski pogon. Po načrtih bo motor dajal ladijskemu vijaku 32.000 KM, kar bo zadostovalo za hitro«* 18 vozlov na uro. Ta ladja bo spadala med največje petrolejske ladje na svetu. Dolga bo več kot 200 m in široka nekaj tel 30 m. Za pogonsko silo bo uporabljala uran in bosta dve toni tega goriva zadostovali za deset tisoč ur plovbe. VLAK VOZI 140 KM NA URO Najhitrejši nemški vlak Tce Helvetia. ki vozi na progi Hamburg—Zurich doseže največjo hitrost 140 km na uro. Povprečna hitrost pa je 97,9 km na uro. ČUDNA GARAŽA Ob cesti na Grossglockner so zgradili petnadstropni stolp, ki ima obliko spirale in je v njem prostora za tisoč motornih vozil. ^~^\ FRANK OWEN: EDDIE CHAPMAN P R I POVED UJE Šestnajstega novembra je moj rojstni dan. In taistega dne je prispel ukaz, da se moram vrniti v Pariz. Torej so naposled vendarle sklenili, da pojdem v Anglijo. Zdaj je šlo samo še za to, da s strokovnjaki opravim zadnje priprave. Tisto noč je Dienststelle slavila moj rojstni dan. Povabljeni so bili vsi moji prijatelji in po večerji mi je Von Grunen podaril v spomin zlat vžigalnik. V svojem govoru sem se zahvalil njemu in ostalim in zatrjeval tem Nemcem, da se nikoli ne bom sramoval nobene reči, ki sem jo skupaj z njimi počel. Naslednje jutro sem odpotoval v Pariz. Razgovori, ki sem jih imel tam z Mauriceom, mojim bivšim učiteljem, so bili tehnične narave in nanašali so se na to, kdaj bom oddajal po radiu. Najin načrt je bil takšenle: Sporočati moram samo važne novice. Po treh dneh bivanja v Angliji moram navezati prve stike z Nemci, jim sporočiti, kje sem pristal, pa tudi to, ali je vse v redu. Nemci me bodo poklicali prvi in njihov znak bo ostal nespremenjen: jaz pa bom svojega spremenil vsak dan. Tri črke za prepoznavanje bo treba vzeti iz prvih treh šifriranih črk v mojem sporočilu, mimo tega pa smo se dogovorili, da bodo oddaje dopoldan in popoldan. Kadar bom imel sporočiti kaj važnega, jih moram o tem v naprej obvestiti in oni bodo, če bo to potrebno, noč in dan sedeli zraven sprejemnika, vse dotlej, dokler ne bodo slišali mojih novic. Napočil je december 1942. V dvorcu so se obširno pripravljali na božične praznike. Kupili smo bili jato gosi, jih pitali vse poletje in zdaj so bile godne za zakol. Prašič Bobby je bil res že prašič in pol. Omejili smo mu svobodno gibanje, da bi mu tako preprečili, da bi prehitel urne pse in v svoji internaciji je postal debel in samozadovoljen. Krmljenje Bobbija smo prepustili Wolfu, ki je nedavno prispel v Dienststelle. VVolf je bil postaven, zelo točen fant, ki je bil vedno skrbno negovan in manikiran. Kadar je mešal kašo za Bobbyja, je imel na sebi rokavice in odvračal je obraz od korita, medtem ko so se mu tovariši smejali. VVolf mi je pripovedoval o dogodku, ki mi je razodel prave odnose med Nemci. Njegov brat je bil letalski kapetan, hud pijanec in lahkomiseln človek, toda dober vojak. Slovel je kot izvrsten strelec z brzostrelko. Nekoč Su v njegovi kantini, potem ko so popili več steklenic piva, burno razpravljali o zaslugah Viljema Tela. VVolfov brat je izjavil, da se vsakdo lahko kosa z znamenitim zadetkom — skratka, da lahko iz oddaljenosti dvanajstih korakov zbije jabolko človeku z glave. Da bi to dokazal, je ukazal nekemu vojaku, naj si položi jabolko na svojo glavo in se postavi dvanajst korakvo od njega. Vojak se je obotavljal in bil videti na smrt prestrašen. VVolfov brat ga je ozmerjal, češ da je strahopetnež, ga odrinil stran in si sam položil jabolko na glavo. Zatem je ukazal nesrečnemu vojaku, naj vzame svojo brzostrelko in strelja. Ukaz je bil izvršen in krogla ga je zadela naravnost med oči. Von Grunen je vedno nasprotoval nepotrebni uporabi orožja; često je imel navado reči, in mislim da upravičeno, da se skoraj toliko ljudi ubije pri čiščenju pušk, kolikor jih pade v dvobojih. Letalsko poveljstvo je poslalo natančne zemljevide Južne Anglije s fotografskimi povečavami, ki so kazale izoblikovanost zemljišča, na katerem sem imel pristati. Rečeno mi je bilo, da moram pristati v krogu petih milj, razlike pa da so pač odvisne od vetra, višine itd. Nekaj časa sem proučeval točke na fotografskih posnetkih, da bi se dobro seznanil z raznimi mejniki in železniškim1 postajami. Po načrtu bi moral pristati v okolici Londona okr