•
leto. Izhaja dva krat
■ '»•' i JSm vi na teden.
. tt t t 1 t M rsšk ■ ',.^'itu at -
Mp^j^fflffl T nip j iwi ui ny wvv	-- »	' •	"^^^fc'P'"''	. -J	. p p^-',; ■
i .	. _	amm	I	----L :, ^ ___ L-	• .. v^^^HL f-K limr'-te	':' ■ U*. .-» 4-
_	__	mm	Hj MMHk	M	4MB	MK	japr .Jjmm^
■ H ^PM ■■pi . l^l^^i^nilM ■ >; j^P^B MH^^^^RH HHiF :
IV HP n lllll mH	.HMIVIV BKIIB IM
■■■i V BiBl^^l vIB^^^IVIh wk^^vL fl^^TM HIBI lil M
CLEVELANDSKA AMERIKA
Excellent advertumf medium.
ST. 46. - NO. 46-
CLEVELAND, OHIO, TOREK, 9. JUNIJA 1914.
•-wV <
LETO VIL VOL. VIL
Mistne novice.
pri	—.———
Nekaj pojasnil pri splošnem zanimanju slovenskih društev glede delegatov in konvencije.
STVAR NAPREDUJE.
—Šestnajst slovenskih društev je imelo v nedeljo sejo. K desetim društvom je poslal pripravljalni odbor za Narodno stavfoo svoje .govornike, ki so bili povsod sijajno-sprejeti. Člani so z zanimanjem sledili govorom in živahno odobravali njih ideje. Vsa društva, ki so imela seje so tudui izvolila delegate za skupno konferenco.
Odbor je sprevidel, da je potrebno podati nekaj občnih navodil raznim -društvom. Sledeča so navodila ^Konvencija se 'bo vrŠHa db večernih urah, ker za zborovanju po dnevu ni potrebnega denarja. Zvečer se bo delo ravno tako dobro odpravilo. IJan se določi, kakor hitro dofbi odbor pisma in imena delegatov od vseh društev. Več društev mora odboru oprostiti, kateremu je nemogoče poslati na vsako sejo govornike. Odbornikov je samo deset, in vsakdo dobro ve, da ti ne morejo ' biti navzoči ,pri vseh sejah, kajti hoja od enega društva do druzega vzame^čas. Vsa ona -društva torej, ki so že imela seje, pa ni bilo govornikov na sejo, naj to upoštevajo, da je nemogoče poslati na vsako sejo govornike. Volijo pa nai delegate vseeno, ker smo vsi enaki in vsak delegat, ki je bil pravilno zvoljen do* i vso pravico pri zborovanju. Za pojasnila se je obračati do tajnika, vendar je odbor prepričan da je v pismu skoro vse po:3snenc. Dru-štveni tajniki naj &e posliižijo pri odgovorih priložene kuver-<c. ki je že preJit bljena z - i nam k o. Nekater« tajniki so že p-i-j odgovorili na p;smo od od-1 - ra, predi., se j- vršila^«jih r seja. To je nepravilno. Stvar se mora na seji^razpravljati in odločiti, potem se .odgovori. Ona društva, ki radi govornikov, katerih ni bilo na sejo niso volila delegate, naj to store pri »prvi priliki, ker kakor rečerio, nemogoče je poslati na vse seje govornike. Pripravljalni od* bor ima vsak teden seje, dela veliko, in, na j večje veselje odboru je, leer se društva briz razlike zanimajo za zgradbo. Prihodnjo nedeljo, t. je. drugo nedeljo ima 18 društev seje. Kolikor bo mogoče pridejo na razne seje govorniki, kamor jih pa ne bo, »pa naj društvo vseeno voli delegate in naj po svoji najboljši previdnosti vse potrebno ukrene.
—Umrl je rojak A. Smrdel, star 32 let, doma s Selc pri Sla-vini. Bolehal je čez leto za vodenico. Tu zapušča ženo.
—Starišem Modic je umrla 5 dnij stara hčerka, starišem Sko-larič 3 tedne stara hčerka.
—-Umrl je v peteflc popoldne A. Oražem za sušico v starosti 34 let. Pokojni je že dolgo bqlehal. Doma je iz Strug pri Ribnici, kjer ima mater in sestro.. V Ameriki je bival 9 let. Tu zapušča soprogo, 3 otroke, ibrata in mnogo sorodnikov. Bil je član dr. sv. Vida, št. 25 KSJ Jed. Pogreb se je vršil v pon-deljek zjutraj.
—Umrl je Rud. »Primožič, ki se je nahajal dve leti in pol v bolnišnici v Warrensville. To je oče druaine, katere najstarejši sin je utonil 3. maja v jezeru. Družina je bila tudi jako
liliM Ul1 •	bo ezni
Strug pri Kiomci, Divai v /mmc-
jočo ženo, 2 sestre in 4 otroke. Bil je član dr. sv. Jan. Krst, 37 JlSiKJ; Pogreto se je vršil v soboto. /
—'Um/rla je v Collinwoodu Marija Gregel v starosti 52 let, potem ko je 8 mesecev bolehala za tešfko boleznijo. Doma je iz Brežic Stajerko. Tu, zapušča s sinov in 2 hčere. Pogreb se vrši v torek. Mir pokojnikom I
—V četrtek zvečer je zopet sodnija odprta za vse one rojake, ki mislijo vložti prošnjo za prvi papir ali drugi državljah-ski papir. Poskrbljeno bo, če bo le mogoče, da bo navzoč tudi U. S. examiner, ki bo rojake takoj izprašal, in se bo tako prihranilo rojakom dvoje potpv. Prosilci za druge papirje naj pripeljejo ipriče s seboj. Zbirajte se pri M. Setnikarju na 6131 St. Clair ave. komur je pa( pot znana, naj odide takoj na sodnijo in najkasneje naj se vsi zberejo do tri četrt na sedeni. Kdor nima še prošnje spisane, mu jo spišemo" na sodniji. Naprej torej za vaše državljanske pravice!
-^Nekdo je pred kratkim trdil, da od onih $4.00, ki jih plačajo prosilci za drugi držav, papir dobi $2.00 Mr. Haserodt kot coutaty clerk, $2.00 pa. Mr. Jos. Jarc kot pomožni klerk. Ime tega človeka, ki je sicer vsem znan, za danes ne objavimo, ker uipamo, da bo dovolj pameten in viprihodnje molčal, če neče slutiti hudih posledic' Ker se pa s takimi govoricami lahko osmeši državljanstvo smo od sodnije pooblaščeni sledeče izjaviti: Postava zahteva, da odpadeta $2.00 vladi Zjed. dr;av, $2.00 pa uradu elerka do s vote $3000 na let 1. Kar pride v clerkov urad več kot $3000 na leto, dobijo zops: Zjed. drži-ve. In kdor hoče pregledati knjige county elerka, bo videl, da se je letos plačalo že v county blagajno $.'62000 od prosilcev za držav, papirje, torej je absolutno nemogoče, in postavno prepovedano, da bi si kdo prilastil le en cent od pristojbin za državljanstvo. ČŽodftija je zvečer rojakom zastonj na razpolago, učitelji pol-kluba delajo zastonj, Jarc na spdniji dela zvečer zastonj, kar ji: sodnijsko dokazano, naš časopis pa pomaga, kjer more, da rojikom olajša pridobitev državljanstva. Zato se svari vse 6ne, ki bi hoteli vedoma lagati še sedaj, ko je stvAr razložen^ da bodejo imeli opravka z višjo sodnijo, da se jim pristriže jezik. Pridobitev državljanstva je državija stvar in sodnijskd zadeva, in o tem se ne more nihče šaliti.
—Sedem oseb je popadalo na cestah v nedeljo radi silne vročine, ki je vladala v nedeljo. V parkih se je mudilo nad 200.000 ljudij. Vremenski prerok ne obljubi/je boljšega vremena za ta teden.%
—«Po najnovejši sodnijski odločkvi so društva prosta dav-da na svojo društveno lastnino. Znano je, da je upeljan z np-vrm letom nov davek o osebni lastnini in dohodnini, toda društvom za njih lastnino ne bo treba plaJčevati 'davka.
—Poročili so se Prank SfČP par in Annie KužnSk, Alojzij Novak in Mbry Zakrajšek. Jos Virk in Rosie Jerše, Frank Mi-helčič in Helena Ogrizek. Bilo srečno!
—'Napadi v dev. parkih se ponavljajo. Po deveti uri zvečer sploh ni varno hoditi v padce. Vsak dan se pripeti kak napad na dekleta in tudi na
Bojkot razstave.
Katoliški duhoyni so sklenili bojkotirati panamsko razstavo, ker bo zastopal' italijansko vlado Ernesto Nathan.
RAZNE RESOLUCIJE
iNew York, 7. junija. Katoliška duhovščina se pripravlja na bojkot panamske razstave, ki se mora vršiti prihodnje leto v San Francisco. Voditelji panamske pacifične razstave se bojijo, da zgaibijo nad stotiso-če dolarjev, ker katoliške Jed-note baje nameravajo odpovedati vse konvencije, ki bi se imele vršiti tekom razstave v San Francisco. Vzrok za bojkot je, ker je italijanska vlada postavila kot svojega zastopnika na razstavi dr. Ernesta Nathan?, svoječasnega župana mesta Rima, ki je odkrit sovražnik katolikov.
rMed člani katoliških Jednot so se že začeli pobirati podpisi, da se odpovedo konvencije, in da se katoličani sploh ne smejo udeležiti panamske razstave. Ogromna katoliška organizacija po imenu "Laymen's Leagues for Retreats and Social Studies'' se je postavila na čelo gibanja, In poleg privatnega dela posameznih duhovnov in organizacij so začeli tudi katoliški listi agitirati proti razstavi. Ernesto Nathan, ki je bil svoje dnij župan v Rimu, je po rodu Jud, in pod njegovo* vlado se katoličanom v Rimu ni posebno doibro godilo, dasi-ravno je bil kot župan mesta vedno pravičen. Je pa mož ve-vikih zmožnosti in učen, in zato ga je italijanska vlada poob-lastilla, da jo zastopa pri otvoritvi panamske razstave.
Katoliško, časopisje bo skušalo sedaj agitirati na vse krip-lje, da se katoličani ne udeleže razstave, in da se tekom razstave niti ena katoliška konvencija ne vrši v San Francisco. \ _
Rojakom po Ameriki! Naš popotovalni zastopnik je Mr. ANTON SABEC,
ki bo obiskal vse rojake po vseh naselbinah Zjed. držav, najprvo obišče Ohio, West Virginija in Pennsylvania. On je pooblaščen pobirati naročnino, oglase in vse tiskovine, postavljati zastopnike in izvrševati druga opravila v zvezi z našo tiskarno in listom. Prosimo rojake, da mu pomagajo v svojih naselbinah, za kar jim b0 hvaležno upravništvo lista.
"Clev. Amerika".
Stavka tesarjev v ladjedelnici, pri . Sv.Roku. priblflno aoo tesarjev v ladjedelnici pri Sv, Roku je stopilo v stavko, in sicer radi mezdnih diferenc pri akordnem delu.Vrše se pogajanja med tesarji in vodstvopi ladjedelijke.
—iMestni svet je naročil od East Ohio Gas Co. 600 novih svetilk za parke v vzhodnem delu mesta. Ena taka svetilka velja mesto $7.50 na leto.
—Ogenj, ki je nastal zadnji teden na dvorišču slov. šole je nastal radi neprevidnosti otrok
Nova yo|na.
Huerta hoče blokirati pristanišče Tampico. Zjed i njene države bodejo začele streljati na Mek-sikance.
KRIZA NEIZOGIBNA.
Washington, 8. junija! Kriza glede nreksikanske zmešnjave je postala akutna. Pogajanja za mir se bodejo v najkrajšem času razbila, in Zjedinjene države so danes na predvečeru prave vojske napram Meksiki. Vso to krizo je povzročil predsednik Huerta, ki je zapovedal, da meksikanske topničarke blokirajo. pristanišče Tampifco, katero mesto so vstaši zavzeli. V Tampico je namenjenih nekaj parnikov s streljivom za ustaše, in to streljivo hoče dobiti Huerta za sebe. Huerta je naznanil oblastem, da namerava zapreti pristanišče in se polastiti streljiva, Mornariški tajnik Daniels se je izjavil, da Zjed. države nikakor ne bodejo trpele, da se pristanišče Tampico blokira, (pač pa zalhte-vajo Zjed. drzave>. da ostane Tampico prosta luka. Ameriški admirali v meksikanskih vodah so dobili naročilo, naj gledajo na to, da Huertove . topničar-ke ne bodejo blokirale Tampico, in igorajo na vsak način gledati, da ostane Tampico od* prto za vsak promet. Meksikanske topničarke Zaragoza in iBravo ste odplule iz Puerto Mexico, in admiral Badger poroča, da ste v nedeljo ponoči pluli mimo Vera 9ruz naprej proti Tampico. Krflkrka Zjed. držav Tacoma in topničarka Sacramento sledijo mekfeikan-skim tojpničarkam. Kaj bodejo naredile ameriške vojne ladije,' če skušajo meksikanske topničarke blokirati Tampico, ni hotel nihče izmed mornariških uradnikov povedati. Rear Admiral Badger poroča v Washington, da se nahajajo meksikanske topničarke tako 'blizu Tampica, da lahko začnejo s streljanjem na to mesto v pondeljek ob 5. zjutraj. Pa tu-di ustaši se pripravljajo. Ob obrežju so naredili velike nasipe, kamor so postavili pet teških oblegovalnih topov. Nadalje naznanja admiral Bodiger, da je admiral Majo premestil svojo vojno zastavo'na oklop-nico Minnesota, ki je prav v bližini Tampica, in da je pripravljen za sprejem meksikan-ski'h topničark. Ko je to poročilo prišlo v Washington je bil mornariški tajnik Daniels v cerkvi ter je takoj zapustil cerkev in se podal v svoj urad. 'Kakor hitro se sproži prvi ame-nški top pri Tampico, se mirovni dogovori prenehajo, in odločilo bo zopet orožje. Visoki politični uradniki so prepričani, da z blokiranjem Tampica se pričnejo prave sovražnosti napram Huerti, in da bo to otbjednem .znamenje za ameriško armado, da se napravi na pot rz Vera Crtfz proti Mexico City. Dru^a možnost je, da bodejo skušale Zjed. države pregovoriti kapitana Antila, ki pelje orožje za ustašt, da ne iz* loii orožja v Tampico. S tem bi bil odvrnjen napad na Tampico. Tretja možnost je, da bo admiral Badger sicer dopustil meksikanskim ladijam blokirati Tampico, toda zahteval bo, da ostane Tampico odprto pristanišče. Na vsak način pa vlada v Tampico ne pričakuje nič dobrih uspehov,
o—
Thaw plačuje.
Concord, N. H., 7. junija. Thaw je moral plakati včeraj dvema zdravnikoma $4-575, ker sta ga preiskala, da je aadrav.	. ,
Nasi dopisi.
Clevoliind, O.. Cenjeno uredništvo. Nekateri ljudje imajo dandanea raznovrstne domišljije, da blufajo naš dlovenakl narod do skrajne meje. V Am. SI. sem pred nedavnim fiital neki dopis iz Clevelanda, pod katerega je podpisan neki "Knausov prihodnji odjemalafe". T&ki ljudje, ki nimajo toliko poguma, da bi podpisali svoje popolno Ime, so vedno Isti, ki nimajo dobre vesU, ln ki raje pišejo dopise za druge, da drugi gredo za nje po kostanj v žrjavico, da sami ostanejo pknti. Sam Knaus je priznal, da bi bil raje ob |600, kakor da jo privolil, da se sme njegovo ime zlorabljati. So ljudje, ki bi morali blU danes Slovencem hvaležni, da so to, kar so, ln ki nikdar ne pripustijo^ da bi se smel slovenakii narod prebuditi lz večnega spanja, ln ravno take OBebe so Usta zapreka, da Slovenci v Cleve-landu ne morejo nikdar nlOesar doseči, Kdo Izmed Slovencev ima časa delati tako dolgle dopise kot so oni, v katerih se obira slovenske delavce iz Clevelanda? Jaz dobro vem, ln kadar bo mera polna, potem pa pazite Slovenci, na katere se bo zvrnil kup gnoja. Da bi delavce še danes kdo farbal In metal pesek v oči, je le prepozno, ne rečem, so še nekateri lju-je, ki se pustijo vleči za nos, in tem je mar samo za dolar, četudi po Kranjcih smrdi, dolar je pa 14 100% ameriške vrednoatl Zdražbo delati zna vsak. Enemu nt ta po volji, drugi Je zoper narodni dom, in pravi, da so cerkve bolj potrebne itd. Mogoče je le res, da je cerkev potrebna, toda ali Je ne bi Se mogH Imeti? Koliko denarja so naši rojaki že nesli v zadnjih 20. letih v župnišče, bi imeli le lahiko pet cerkva in zidanih, ne pa dolg na leseni baraki! Kakšno gospodarstvo Je to pri slovenski cerkvi »v. Vida, ko se gospodje bahajo po Am. SI. koliko tavientov so kolek te nanesle, pa je Še po 20. letih dolg na leseni baraki?! Šlovensku društva, splošno skoro vsak Slovenec da kolikor toliko za cerkev, ln prepričan sem, da ga ni Slovenca v Clevelan-du, ki ne bi kaj daroval za cerkev, če'ne direktno pa lndlrektno, to se praVl, Slovenec Je podpiral domače trgovce, |n ti so darovali večje svote cerkvi. Da so pa zamogll darovati, so pa morali denar od rojakov dobiti-Trgovci delajo kupčijo z nami, Imajo dobiček od nas, in torej se lahko re-Ce, da je vsakdo kollkortoiiko pomagal cerkvi. No In čemu darujemo toliko cerkvi, ko se v dvajsetih letih nekaj plank ne more plačati, pa Je taka baharitja, kako velike so kolekte! Jaz mislim, da posamezniki" denejo preveč v žep, cerkev pa pustijo razpadati. Le premislite ljudje, koliko tisočakov Je nesel Hribar s seboj, in o današnjem župniku Ponlkvarju se tudi govori, da Imajo ie mnogo tavientov, In Bog ve, koliko bo nesel b Seboj, kadar bo zapustil faro! Za vs* ko najmanše delo mu morate plačati, za krst, za poroko, za pogreb ln skoraj še za spoved. Poleg tega Ima pa župnik še $1000 letne plače, prosto stanovanje ln Bogve kaj še! Seveda Slovenci plačajo to stanovanje, plačati morajo $1000, ln konečno temu celo oporekal ne bi, toda poleg tega rojaki še privatno plačujejo župniku za vsak krst, pogreb, poroko ln <fru«e prilike, to je pa le preveč. Če te kričijo po novi cerkvi, pa naj se ta denar zbira sa cerkev, kar je za krste, poroke in pogrebe, kajti po mojem skromnem mnenju ima duhovni gospod župnik, ki nima družine (?) vendar na leto en Uboč dolarjev dovolj, in prosto stanovanje, da se pošteno preilvl. In ravno radltega, ker je le vsak prlmoran, da mora za vsako delo Is župnlšča toliko plačati, Je Slovencem nemogoče, da bi prišli še ,v 100 letih do nove cerkve, če se ne bo prej stara podrla. Poglejte faro sv. Mihaela na West Side. Veliko manjša fara, pa Imajo šolo in cerkev zidano, plačano, raz veta šole ne vem. Komu se Imajo faranl sahvaliti? Dobremu voditelju, kateremu nI bilo za denar, ni bil lakomntk, pač p« Je vsako leto daroval vbo svojo plačo, id Jo je dobil od faranov. To Je bil pravi vodnik, ker Je bil prepričan, da ga denar ne bo odrešil pri ivellčanju duš. Pri nas je pa ravno narobe. Pri nas je le tisti dober ln veren katoličan, ki pridno podpira župnika, potem pa če Ima svojo drulino preskrbljeno ali ne.
Pa še nekaj Je. Pred kratkim sem bil skupaj s 70 let starim molem, ki ml je začel praviti, da ga je naš slovenski lupnlk napadel pri spovedi, zakaj da se v petek ne posti. Mol, ki je splošno Bpodtovaa ln Ima svoje versko prepričanje, mu Je odgovoril, da zajutrkuje, kosi in večerja to, kar mu predstavijo, da on ni svoj gospodar in je tudi le prestar, da bi se moral postiti, župnik pa mu je pri spovedv dal za pokoro, da mora več za cerke% darovati, pa mu bodejo grehi odpuščeni. Stari mož je prišel do prepričanja, da je to vse skupaj humbug, da ne gre nikdar več k spovedi.
Kdo torej vero v nič devlje, In se uorčuj* lz nje, da vleče dobičke? Tisti, ki se Imenujejo Kristusove namestnike, Toliko za danes, kadar ml pa še kaka pametna šine v glavo, pa prosim g, urednika, da ml zopet odmeri nekoliko prostora.
John tterbenc.
_n_
Nič za delavce.
■ _JA
Berolin, 7. juTiija. Bavarski državni zbor je z veliko večino odklonil predlog, katerega namen je bil delavce zavarovati proti brezposelnosti. Uničene so bile toe delavske predloge. V bavarskem deželnem zboru ima večino klerikalna stranka, in je med njimi mnogo duhovnom. Sosijalisti so,v državnem H>on| priredHi, velike demonstracije radi odklonjene delav-
Evropske novice.
Albanski kralj Viljem, ki je že enkrat pobegnil s prestola, je sklenil, da ostane v Albaniji.
MORSKA
DEMONSTRACIJA.
'London, 7. junija. Sedaj se zatrjuje, da namerava albanski knez Viljem ostati na prestolu m vsako revolucijo s krvjo potlačiti. Evropske velesile so klnezui obljubile svojo pomoč. Angl'ija in Nemčija pošljejo bojne ladije pred glavno mesto Drač, dočim je tam že več av^ strijskih in laških vojnih ladij. Baje se bo javno mnenje ljudstva albanskega v kratkem popolnoma spremenilo, nakar zavlada v dežeili mir,
Dunaj, 6. junija. Neki baje hipoma zblazneli kmet August Tomics se je zabarikadiral v cerkvenem stolpu v Hoflaynu in streljal na vsakega, ki se mu je skušal približati. Včeraj je ustrelil nekega kmeta ter njegovo ženo in hči teško ranil, potem pa je vzel puško in 500 nabojev ter se zabarikadiral v stolpu. Ko se je policija bližala stoplu* je besnež ustrelil dva policista in štirinajst ranil. Tomics je iz stolpa naznanil policiji: Ko bom izstrelil zadnji strel, tedaj se pa obesim. Živega me ne dobite.
Dunaj, 6. junija. Vsa Avstrija trepeče pod nezno&nimi vojaškimi in drugimi davki. Vojno in mornariško ministerstvo zahteva še enkrat tolikšno svo-to za armado in mornarico kot sedem let nazaj. Vlada neprestano zatrjuje, da živi v miru-lz vsemi vladami, in ljudje se vprašujejo, zakaj je treba potem toliko novega orožja. Vojni minister je zahteval ogromno svoto 930 milijonov kron, in sicer za armado 575 milijonov kron, za mornarico 180 milijonov kron in 175 milijonov za rezervo in trdnjave. Sedem let nazaj je znašel ves vojni proračun skupaj 480 milijonov kron.
London, 6. jflinija. Lord Chamberlain je prepovedal predstavo Kristusovega življenja ii) trpljenja v Anglij;. Predstavo bi vbdili znani igralci iz Obe r a m mergau a.
Budimpešta, 6. junija. Škofov vikar rumu-nske ortodoksne cerkve je doživel neljub dogodek v Bukare-stu, kjer ie skušal prrsostovati seji rumunske akademije znanosti. Delegatje so mu Vkli, naj ziiprfsti dvorano, ker pa ni ihotel iti, so stopili vsi delegatje v kot, kjer so zborovali, vikarja so pa pustili samega na sredi dvorane. Ko je po seji šel prelat v svojo kočijo, ga je napadlo 200 'dijakov, ki so ga pretepli. Avstrijska vlada je protestirala radi tega dogodka pri rumunski vladi.
Rim, 6. junija. Hen. C FriCk je obljubil pol milijona dolarjev papežu za Velasquezovo sliko, ki predstavlja papeža Jnocenca X. Papež je odklonil ponudbo.
DENARJI V STARO DOMOVINO poilljemo:
60 kron .......... 10.35
100 kron .......... 20.50
800 kron .......... 41.00
300 kron .......... 61.50
400 kron ........ . . 82.00
500 kron .........t 102.50
1000 kron .......... 204.00
2000 kron.......... 403.00
5000 kron .......... 1018.00 .
Poitarlna je viteta pri teh avoUh. Doma ee nakazan* svote pepolnome Izplačajo brez vinarja odbitka.
tale denarne poliljatve Izplačuj« * kr. poštni hranilni urad v 11 de 12 dneh.	--j, •-a^-vj •
."ga r.gy.wj!^
00 fOW'W v (wvifii v prijioruvBiiwifi
P" £RAN°K «AKtlMI* «* CertlWMtt New y.rk, N. V.
rtZjrsr« m.
CLIVtLAND, a
Proti-trust postave
Poslanska zbornica v Washing-tonu je sprejela vse anti-trustne postave, kakor jih je vlada 'predložila.
PANAMSKI TARIF. |
VVashfinigiton, 7. junija. Pri včerajšni seji poslanske zbornice kongresa so bile sprejete tri postave, ki so naperjene proti trustom. Vse tri točke je predlagala vlada, s katerimi je na celi črti prodrla. Prva je točka kongresmana Claytona, ki določuje, cfa se delavskih in far-marskm organizacij ne sme smatrati kot organizaciji trgovini škodljivih, in se z njimi ne sme tako postopati kot s tru-sti. Ta točka je bila sprejeta z 275 proti 54. Covington tr-govinska predloga sta bila J sprejeta brez opozicije. Ta točka določuje, da se ustanovi posebna komisija treh članov, katerim bo podeljena oblast kontrolirati one kompanije, ki trgujejo v raznih državah. Samo dva člana smeta biti ene in iste politične stranke, vsak komisar Je postavljen za dobo 6 let in ima vsak $10.000 plače na elto. Urad na korporacije -bo odpravljen, ravno tako korpo-racijski komisar in pomožni komisar. Vse korporacije, ki iiha-jo kapitala nad pet milijonov pridejo pod upravo te komisije in morajo vsako leto poročati komisiji o vsem svojem delovanju. Tretja točka, ki je bila sprejeta, se tiče delnic in bon-dov železnic. Pri prodaji iit . uporabi bondov so se vršile silne sleparije dosedaj, kakor se ? je skazalo pri zadtiji preiskavi New Haven železnice. Odslej naprej bo trgovinska komisija vse delnice in bonde železnic strogo kontrolirala. Vsako iz- , dajo delnic in bondov morajo železnice najprvo naznaniti komisiji, kii jih mora odobriti.
Washington, 6. jun. V pou-deljek bo prišlo najbrž do glasovanja glede plačevanja ameriških ladij za plovbo po (panamskem prekopu. To točko je poslanska zbornica že sprejela, kakor jo je Wilson odobril, in senat se je o njej posvetoval skoro 6 tednov, in sedaj bo prišla z mnogimi ^remem-bami na glasovanje v ponde-ljek. Kakor znano določa ta točka, da morajo tudi ameriške ladije plačevati davek, kadar plovejo skbzi panamski prekop, dočim je bilo pod Tafto-vo vlado sklenjeno, da ameriškim ladijam ni treba plačevati davka.
I. W. W. v Tarrytown.
Tarrytown, N. Y., 7. joinija. V tim mestu je bilo včeraj vse mirno, dasiravno so se člani I. W. W. izjavili, da bodejo skušali svoje zaprte tovariše rešiti iz ječe. Rockefellerjev pastor v tuk. baptistni cerkvi se je pri današnji pridigi izrazil, da je vse dobro, kar je Rockefeller naredil v Coloradi.
Ne marajo brezposellnih.
Fostoria, Texas, 7. junija. Sem je dospelo včeraj 50 brezposelnih iz Californije. toda na kolodvoru jih je čakalo več de-putijev in vaških maršalov, ki . so prepovedali vhod v, vas. Brezposelni so se potem uta-
borili nekaj milj proč.
stav .
, "Franc Joseph" obstreljen.
Dunaj, 7. junija. Ko je plfJ mimo albanskega pristanišča j pžirnik Franc Joseph od Aostro
Am^nViinC. SO VStiiSl ZSiCvi«
^rejjati r na paraik. Več sto strelov je bilo oddanih.
CLEVELANDSKA AMERIKA.
IZHAJA V TOREK IN PETEK.
NAROČNINA:
Sa Emfk........1.......................$3.00
T* fhitlmil po polti.................. $2.80
fsusMsni številk* po 3 cm to.
DspW km irnlptf In osebnosti h ne i|/tjuiu|o
Vmi pisma, dopisi in denar naj m polica na:
CLEVELAN DSKA AMERIKA,
•11» ST. CLAIR AVE. N. E. ____CLEVELAND. O._
HDWARI) KAUSH, Publisher. LOUIB J. PIRC, Editor,
ISSUED TUESDAYS AND FRIDAYS.
Rend by 1B.OOO Slovenian* (Kralners) In the Citjr of Cleveland and daewhcrc. Ad-«r-tiring rates on request.
TEL. CUV. PRINCETON 189
Bate red as sccond-cIasB matter January 5th 1900, at the post office at Cleveland, O. andrr the Act of March 3, 1 H78.
No. 46. Tuesf 'J June 9 1914.
Delavci morajo uporabiti svoje pravice.
t ■ »
Nasprotniki delavcev vedno trdijo, da delavec veliko več zahteva za sebe, kot se mu more dati, da je torej delavec pretiran v svojih zahtevah. Nikdar se ne more dovoliti delavcu, kar zahteva. Pravijo, da bi rešitev delavskega vprašanja, kakor zalWtevajo to rešitev delavski voditeflji, zanetijo revolucijo po celi zemlji.
'Veliko ljudi je tudi, ki trdijo, da delavci niti ne vedo, kaj .zahtevjjo in če bi se delavcem vse to spolnilo, kar zahtevajo, da bi se ne znali okoristiti s temi dobrotami,, ali po domače povedano, ti sovražni-I ki delavcev pravijo, da so delavci — tepci f «	,
Tako govorijo pogostokrat ljudje, ki niti ne vedo, kaj je to delavec, ki ne vedo, in se. ne ^zavedajo, kako ogromno kul-**urno nalogo vrši delavfcc na tej Zemlji, ki ne vedo, da je delavec Hiti, ki proizvaja vse, kar ima l mo za korist in udobnost na-, iegi življenja, pa naj dela delavec s krampom ali lopato, v tovarni ali na farmi. Toda izkoriščevalcem je vse to po-stranska stvar. Oni pač vidijo, da ie delavec poti in znoji, ne priznajo pa delo, to trpljenje, iz enostavnega vzroka, ker ga niso nikdar poskusili.
Zato je pa delavcu potrebno, da zna svoje pravice uporabljati in se boriti za nje. Delavcu ni potrebno samo da zna in razume svoje delo,, posluša povelja svojih« gospodarjev, on mora tudi se zavedati, da je član človeške družbe z vsemi pravicami kot jih ima kapitalist ali sploh kaka druga oseba, in ker to mi priznamo, je potrebno, da zvemo, kaj pravzaprav delavec zahteva.
Delav-ska teŽflftr gre poglavitno za tem, da bo v svojth pravicah in dolžnostih kot svoboden član države, da bo enak vsem drugim razredom človeške družbe, druga zahteva je, da se postavno določi delavne ure, in da so te delavne ure tudi pošteno plačane, in dadobi delavec v slučaju onemoglosti, nesreče ali starosti pokojnino od države, da svoja stara leta lahko v miril' in brez skrbi preživi.
In to bi se moralo čimprej uvesti, kajti današnje delavske razmere so tako žalostne — le poglejmo v coloradske zmešnjave, pa imamo dovolj, da ■vzkliknemo: Delavec je danes zadnji pes na svetu!
Uvesti bi se moral takoj osemurni delavnik, in to je ie laku živa* potreba, da so jo celo razne kapitalistične stranke uvedle v svoj program, la love delavske glasove.
In da se delavca ne sme prežeč napenjati in siliti k delu, ki ga ne more obvladati, vsakdo razume, ker vsakdo ima le eno moč, dvoje rok in nog. In radi silne draginje, ki je nastala pri vseh današnjih potrebščinah, pa je treba tudi urediti delavske plače. In sicer se morajo te plače urediti postav-
nim potom, da nimajo kapitalisti vsak trenutek priliko, da odtrgajo plačo ali pa spodijo delavca od dela, kadar se jim ljubi. iPo postavah bi se morala urediti najnižja plača, katero bi moral delodajalec plačevati svojim delavcem.
Osknb starih delavcev, njih udov in otrok je tud«i silno važna zahteva ; in popolnoma opravičena. 'Delavec, ki je 40 ali 50 let svojega življenja žrtvoval v korist in napredek človeštva, potrebuje miru, ko mu izmučeni -tali ne morejo več gibati. Danes pa se pripeti, da vidimo stare, izdelane siromake pocestaih. prositi milodarov, ker je človeška družba tako umerjena, da ne naredi ničesar r.i svoje trpine. Kdo more danes več tožiti o nehvaležnosti sveta kakor ravno dclavec na svoja stara leta! Država bi morala postaviti zavode za stare in onemogle \z ljubeznjivo postrežbo, in ti zavodi bi se vzdrževali poglavitno s državno pomočjo, a ponekoliko tudi od zaslužka, katerega bi delavec plačeval za časa svojega zdravja in moči. Seveda imamo že danes take hiiše, toda koliko in kakšne? Poglejte v mesta tned delavske naselbine, pa bodete povsod našli tisoče in t-isoče starčkov, udov in razcapanih otrok, za katere se ne zmeni nihče!
To je nekaj glavnih zahtev delavca, ki ima srce in ki hoče dati priznanje delavski stvari, mora priznati, da so te zahteve popolnoma upravičene, nič pretirane, in je dolžnost človeške družbe, da čimprej vse to uresniči v korist delavca.
In sedaj pa nastane vprašanje, kako naj se vse to zgodi, da bo delavec enkrat videl svoje zahteve uresničene? Kako naj se delavec bori za svojo pravico?
V državi, kakor so Zjedinje-ne države, ni treba mnogo po-mišljati. Vsak državljan ima polno volivno pravico, in ne bi bilo troba mnogo boja, če bi delavci pri volitvah skupaj potegnili, da bi uresničilil svoje zahteve. Zato, ker so delavci brezbrižni za politični položaj, ker se ne brigajo .za intrige po-litikanov, ki vodijo delavca za nos, zato pa je tako. če bi vsak delavec skrbel, da bi prišel ob pravem času na volišče in da si preskrbi takoj, državljansko pravico, kdaj bi že delavci lahko pometli smeti, ki jim zastavljajo pot do napredka! Delavska 9tvar bo rešena, kadar bodejo delavci jediuri. Ka dar bo imel vsak delavec pravico glasovanja, in bo to pravično uporabil, in z enim mahom se spremeni delavski položaj delavcem v korist. Potem ne bo zapiranja lovaren, ne bo dolgih ur strašnega dela, ne bo nizke plače. Delavec ho dobil tokko za svoje delov se bo pošteno preživel, kaj prihranil, se spodobni) oblekel,in za starost ko bo dve tretim svojega življenja daroval javnosti v korist, ne bo imel skrbi aa be-raško palico.
Zveseljem opazujemo pri naših 'Slovencih zanimanje za državljanstvo. Z veseljem opazujemo, da postajajo naši slovenski delavci čimdalje bolj zavedni, da mislijo se kaj, vec kot le na garanje, da se zanimajo za politiko. 150 novih slovenskih državljanov tekom 5 mesecev letošnjega leta samo v Cle-velandu, pomeni precej.
iNa delo torej, delavci, za svoje pravice. Tešfci boji so še pred vami, mnogo jih je, vaša w.trajnost, zavednost, zanimanje za politiko in delavska solidarnost bo premagala vse težave, s katerimi se danes borite.
Strelice.
Po preteku tre«hi mesecev,
evo jih nekaj zabeljenih! • * *
. Razne cerkve uracln3 poročajo, da se je obisk cerkev v zadnjih desetih letih jako znižal, 30 procentov ljudij hodi manj v cerkev kot pred 10. leti. Mi se nič ne čudimo. Včasih so šli ljudje v cerkev, da dobijo tam tolažbo in zabavo, danes pa se v cerkvi pridiga poli-
tika, bojkot časopisja in agiti-ta se proti delavcem! (Rev. Bustard.) Politiko, delavski položaj 1« časopisje, vse to delavci doma bereje, v cerkvi pa pričakujejo božje besede, katere pa danes ni več, ker so duhovni Boga pregnali iz cerkve. /
Sedaj pa se bo ustanovila posebna komisija, ki bo študirala, zakaj delavci nimajo dela! Kako je svet bedasti Zakaj je treba dragih komisij in preiskovanj ! Vprašanje se prav lahko reši: Dajte delavcem delo! * * *
"Am. SI." mora postati dnevnik, tako piše Rev, Oman Jane? zu Kranjcu v Joliet. Kaj ima Oman v resnici toliko blata za elevelandske delavce, da ga ne niore dvakrat na teden odlol-žiti v Joliet, in mora vsak dan
gnoj kidati?
* *
"Ave Marija'' mora postati tednik, tako piše Rev. Oman Janezu Kranjcu. No, no, no, no! Le .počasi! Avstrijska država je že itak bankerotna, in teško bo iz nje izprešati, da bi podpirala "Ave Marijo*'. Avstrijska vlada že sedaj plačuje na leto 1000 kron podpore "Ave Mariji", in ta modra vlada že ve, da več ta list tudi vreden ni.
Sicer pa svetujemo Rev. Omanu, kot smo že svetovali mnogim drugim: če ni za te. pa
.pojdi v samostan, Ofelija! • » *
Vsi smo ginjeni, kako izdajalski Am. Slovenec zagovarja avstrijsko vlado in cešrja! Cele kolone porabi na prvi strani lista, da poveličuje avstr. ccsar-ia! Menda zato, ker so Slovenci v Avstriji sami grofje in kne-z>i! V Jolietu imajo "vodnega doktorja l^vca". ta hi moral pregledati Kranjcu in Bcrku možgane, da cfožerie, koliko vode je v njih.
» * *
Vsi se spomnite,, da je svoje dnij "Am. SI. z velikanskimi črkam? na prvi strani Tista naznanil, da je "Velikodušni" prijatelj Kranjca Carnegie daroval jblietsfci slovenski cerkvi — orgije! No in sedaj mio zvedeli, da je Carnegie Kranjca dJ>ro potegnil. Murno* orgel; z i cerkev, mu ie po»M—Lcr-j.-rljce za' asta
*	• m
"Orgije pa pojejo, pwjejo s'hdko! Kranic se pa joka..ker orgelj ne bol Oj ž npel pa žan-gel, pa hulafdrara! Carnugjirpa
pa svoje? fflooše ima.
*	• *
Da bodejo naši čitatalft! razumeli: Pfrišlo je namreč v javnost, da jjiffetsAca cerkev, nikdbr, ne bo dobila orgelj od Ckrne-gie, ker je bilo vse skupaj bluf in zvit manever Kranjskega, Janeza,, kij je pod pretvezo, da pošlje (Carnegie ongljjv nafar* ibal svoja ovčice, da bi toliko) več prinesle njemu za> aerkav..
^ m
Chas. PVst, znani; milijonatr in ' somžhfk unijskihi delavcev, je pred nedavnim umrl ban zai ono bolftifiriJb/ttateTo bi moralla preprečiti od njega izdelovana "slatina kava". Taflko je samrt
kazvovaila njegove lain. • * *
iNeki francoski učenjak jie iz<-računaf, da se bo solnce tekom dva milijona let spremenilo v led, in da bo konec vgaki živi stvari na zemlji. We should worry!
•1 * *
V Coloradi imajo ženske že enaindvajset let popolno volivno pravico! In ni je tlabše, groznejše državne uprave kot je v Colorado.
"Am. S." piše:*"Kaj je to "eskapada"? Morebiti kos polente, ali zmečkan papir s klobasami in .zeljem? Naš nasvet Kranjskemu Janezu je: Put
that in yotfr pipe and smoke it! * * *
Predsednik Wilson je z veseljem sprejel ipodpredsedničo ženske lige v Coloradi, ki se bori proti štrajkarjem. Sodnika Lindseya, ki je prišel štraj-karje zagovarjat, pa ni imel časa sprejeti v avdijenco! Stat
pro ratione voluntas? ♦ * *
Zveza slov. duhovnov že išče korita! Am. SI. naznanja, da bo zajedno s konvencijo KSKj,
vršila tudi konvencija — slov. duhovnov. E che si non biene,
e si biene trovato!
* * *
Mi damo nekaj nasvetov raznim duhovnom v njMi zvezi, kaj naj si zberejo za predmet njih goVora pri delegatih K. S. K. J.: Rev. Kranjec bi lahko, govoril, kalko se tajnem igla-soyanj-u vrže šest glasov v klobuk, mesto enega, nadalje kako se delegat kupi za $300.00 v Jolietu, jalfo zanimiva razprava bi bi>la tudi o različnih učinkih in kakovosti "šnof-to-baka", na katerega se razume Kranjski Janez, potrebno bi bilo tudi razjasniti, koliko je Rev. Kranjec dobil od sirot in udov Jugo Slovanske Katoliške Jednote, da sedaj več udov in sirot strada, Kranjski Janez pa denar tišči v žepu, in koneč-no tudi svetujemo, da se znanega Pogorelca nastavi .za duhovnega vodjo, ker se na ž<u»p-
n'išča jako dobro razume. * ♦ *
IPastor Rev. Sears v New Yorku je bil tožen od svoje žene na ločitev zakona, ker je žena pričala pri sodniji, da je videla, kako je du'hovna spremljala neka 'M-iss Langdon po koridorju v kimono in razjple-tenimi lasmi! Well, what of it? Čistemu je vse čisto.
* * *
A propos! Vrhovni general zveze slov. duhovnov pater Za-krajšek lahko govori na konvenciji tudi sledeče: Kako se uporabi 1000 kron na leto od avstrijske vlade za blufanje slov. delavcev v Ameriki? Koliko let ječe da ameriška vlada. če kdo ruje proti njeni ustavi? Koliko velja poroka pred duhovnom in koliko pred civilno oblastjo? In konečno: Koliko je neveljavnih slovenskih porok v Ameriki, in kdo bo duhovnom grehe odpustit?
Iz stare domovine.
KRANJSKO:
Ustrelit »je maja1 po (Ga>-renjskem splolšno znani mesa*, gostilničar ih posestnik Lovro Pristave po domače 4<,Pernuš" na Javorniku radi slabih' gmo*-nibi razmer.. Mož jij bil svoj čas zelo podjeten in: jje imel tudi prexl leti gostilno v Kranjski gori pri "Pošti":. Zadel se je revež tako nesrečno, da ie svojo) diisio izdahnil po groznilhi mukal] š ele dtujg.i dan.
Koncem majni'ka je odpovedala tnkajšnja tovarna več- db-lavcern delo, okoli 60 jih ji* jo-pati v teku 14 dhii odpuščenih; jnekaterim se je pa akorrfha pltairai reduciralai Pač žfctostni časi! Vsled teh, razmerje prišlo nekaj savtškib trgovcev;, gostil!--nnrarjev in posestnikov nai Rant tako tvrdka Kovač, Arh f. dr. Posestva so se na jaiv.nr ;ttor prodala pod1 polovico, cenjene vrednosti;.
Vlom in tatvine v ntsvomsš« I item okrajpr. Kakor s« nam z jdtolenj^fce pSkroča, jie tatinska 1 družba, kii že dlje časa .vznemirja DoJensiko, še vedno pridno na delu. V zadnjem častt se je utaborila v gorskih vaseh pod Gorjanci. Kmetje tožijo, da ni nobena hiša več vama pred vlomi in tatvinami. Po načinu, kako se tatvine vrše, sumijo, da mora biti to kakšna domača družta, kateri so razmere po vaseh in hišah dobro znane. Pred nekaj dnevi se je po Novem mestu potikal neki tuj človek majhne postave, ki si je sumljivo ogledoval vrata in okna posameznih hiš, ter se pri tem previdno skrival v .zakotju, če je outil v bližini kakšnega človeka. Najbollj všečne so mu )ile kavarne «in trgovine. Sumi se, da je bil to agleduh one vlomilske družbe, ki je na Dvoru, v Soteski in tamošnji okolici prirejala vlome v trgovine ter povrtala blagajne.
S kakšnim denarjem zidajo klerikalne Društvene dome. — Nekje na Gorenjskem je župnik, ki se noče prav posebno vmešavati v politiko. Ker pa I škafu taki duhovniki ne ugajajo posebno, ga je škof prav trdo prijel. Ukazal mu je, naj zida pred vsem Društveni dom. Ker pa župnik ni imel denarja, da bi spolnil to srčno željo ško- |
vzame denar. In škof riiu je baje svetoval, naj vporabi za to cerkveni denar, ki ga bo*pozneje že nadomestil z denarjem,
iztisnjenim jz ljudstva. Ne vemo, če je to res. Toda pripovedoval je to župnik sam, ko se je vrača^ od burne konferefice pri škofu, pni katefi se je baje govorilo tudi neki kurateli..
Utonil je na praznik Vnebo-hioda v Senožečah v pivovarniš-kem bajarjiu Jožef Peče, trgovski vajenec pri A. Zadniku. Sel se je vroč kopat v tri metre, globok bajer, prijel ga je krč in bi bil kmalu še drugega po-teignil v globočino, ki ga je skuj , šal rešiti. Doma je bil v Zatič-ni na Dolenjskem. Bil je prav prikupljiv dečko, star šele 16 I.
Razmere pri kočeskem rudniku ali smrtna nesreča pri kočevskem rudniku. V pondeljek dne 18. maja med 9. in 10. uro dopoldne je v strojnici poleg kovačnice kočevskega rudnika smrtno ponesrečil i81etni vajenec Janež Sehmuck iz Moos-walda |pri Kočevju. Schmucka je zgrabil transmisijski jermen, ko je bil sam v strojnici, ga vrgel na neki tram, pri čemur si je glavo razbil, desna roka pa je obtičala med kolesom m jermenom, katero mu je docela zmečkalo, deloma pa od vročine, nastale vsled vrtenja, sežgalo. Ta nesreča se pripisuje rudniškemu vodstva ker ni bilo napravilo v strojnici, ki je bolj temna, nikake luči, in pa, ker niso bili jermeni in kolesa i. dr. prav nič zavarovani; da bi pa to moralo biti, je najlepši dokaz dejstvo, da je nwfm'sko vodstvo takoj po nesreči odredilo, da se je še isti dan vse to naredilo.
Požar. Na skednju posestnika Fr. Peterima v Kosezah je iJubnrhml te dm požar, ki je iiiničif ta skedenj" m skedenj soseda, ki se piše tudi Fran Pe-terlin. Ptoi rma 500O kron škode in je bil zavarovan za 1800 K, drugi ima 6aoo K škode in je bil" zavarovani za 2400 K.
Rop. Ko se jer vrača! v pon-deljielc ob rr ponoči v gostilni čar Ivan Vilar iz Podgorice domov, ga- jjt mr cesti napade! 1 neki mož iz fatrno-Šnje okolice ' ter mu vzel uro. Dozdevnega ' roparja: je orozmstw aretiralo. ' Strela ubila. Med nev ihto j dne 19. maja je zadela strela v gručo ljudi' * attains Cerklje v krškem okrajin StnJa je udarila v dežnik, pnd katerega so jstali na prostem polju posest-inilt Josip Ferenoalt fn posestni- j jkovi hčerki Rbzaliji Horžepo- | jva lini iMarijjp Sleeveneeva iz j ■ Skopice. Fierencak ii* Stoven- j |č«va sta bilki na- mestni mrtva, Horženova seje c«®ne!taj časa jzopet zavedli.
, Kopališče Toplice na Dolenjskem. Kopališcna serija se je pričela* c. majhi&a. Toplice so I oživele in se prebudile ii zim- I skega spanja, in ttafcor je soditii j iz mnogar&rojnift prijav z Dur j naja, Girawfca,. Krsta, Ljubljana |j itd., s« bo tetrašttja sezona nad! j vse cftraedanje »godneje razdre- j la. Vsako leto« je večje zammnn j je za "toplice tako od stranii©br' ] iskovalcev, kakor tudi od sfcra- 1 ni adravnikor, in sicer ne sa- J mo iz avstrijL dežel, ampak tu- 1 di ie Ogrske, Nemčije, Italije i. j Dalje na tretji strani. j
"frank ČERNE,
SLOVENSKA TRGOVINA
S FINIMI URAMI, DIAMANTI, GRAMOFONI, SREBRNINO IN ZLATNINO.
6084 8T. CLAIR AVE.
Kadar želite kopiti dobro uro in drugo zlatnino, Columbia grafofonc, plošč« t vacb jesikib, pocebno importira-ac slovenske ploMe is stare domovine ter vse ▼ to stroko spadajoče predmet«, obrnite se saapoo na arojeya rojaka. Prodajan tudi na mesečna odplačila. Točno popravljanj« or, zlatnine in grafofonov. Vsako blago je jamčeno.
Čistenje in likanje oblek.
DOBRO DELO.	N1ZK£ CENE.
Molke obleke................#1.00 ženske kiklje...................SO«
Molke snknj«................fl.OO Ženske dolge sukt^r.......|1JQ
Jop«............-..................fOc Žensk« obleke.............flJt
The DAMM DRY CLEANINS Cd.
1574 E. 55d» ST. EsUSS*
A. J. DAMM, potiorodja.
JOSIP
Ml,
6308 St Gar Amine.
Slovenski ^
grebni zavod, zaloga pohištva, pečij in barv. Kočije in avtomobili za poroke, krste in droge prilike.
Se priporoči Narodnim Slovencem za naklonjerat m pqdporo I Postrežba vedao ločna m poltena.
Tal. Princeton 212S W
New-York
Drjr
Cleaning
Co.
fVipovabiva cenjenim rojakom najino čistilnico oblek Naročila aa hitro in skrbno izvrlijo. Sprejemava vsa v naie atroko spadajoča dela« molke in ienake (tudi svilene) obleke in slamnike.
Brata Kunsteu,
6603 ST. CLAIR AVE
Prebavni neredi!
kakor zapeko, neprebava, slaba prebava, otrpla jetra, napihovanje, nečiati jesik, kislo izpehavanje in ioKnica aabtevajo skrbno in pravilno zdravljenje.
Severov Zivljenski Balzam,
(Severa's Balsam of Life) je anan kot pravo zdravilo zoper take nerede. Njegova raba med okrevenjen aH ppnavliajočo mrzlico bo pomagala bolnika bolj hitro
okrevati ter mo bo Ohranila moč. Cena 75 centov.
-- ■'
ljudje, Id ti privolijo odvajalo v obliki aladkotja, posebno otroci in alabetni ljudje bodo na
šli SEVEROV TAB-LAX aelo prijetni in uspeini pripravek. Cena 10 in 25 centov.
, --------— ,
OSEBNO ČISTOST
■. t • *
visoko priporočajo vsi zdravniiki strokovnjaki in zdravoilke oblasti sedežnega časa.
Severov Antisepsol in Severovo Zdravilno Milo
(Severn's Antisepsol)	1	(Severn's Medicated Skiii 8oap)
sta dragocena pripomočka osebne čistosti. Im^jo aa stotine uporsb v vsakem domu. Antisepsol kot ustno i ispiralo in milo sa toaleto, kopelj in ismivaqje Cena vsacega je 25 centov.
-r~-rn—mn—"^rr---r——'—TirmiM^^^a^MŽ^^^M^^^^^^ri^^ž^^ffii^^SiŽmŽA Ifl'fflMr'''': ^
Naprodaj »o ▼ ▼••K lekarnah. Zaktavaita Savarava. Aka vas Ukaraar mm marm nl«iH — fA
W. F. Severa Co.
CEDAR RAPIDS IOWA
dr. Kopališče je krasno na novo urejeno,'y vseh prostorih je vzorna čistost, sploh vse ugodnosti, ki jih more nuditi le moderno radioletivno kopališče.
Dvoboj v Litiji? Psa lekarnarja Brillija in dr. Premrov^ sta pred gostilno pri Kati na Ustju pri Smartnem v četrtek, dne 21. maja, skočila drug v drugega. Navzoči dr. Premrov nato večkrat ustreli iz revolverja, nakar pride iz gostilne Brilli in zakliče dr. Premrovu, čemu strelja, saj nitfmo v Albaniji! V odgovor mu dr. Pre-mrpv napove dvoboji Že drugi dan, at petek, prideta k Brillitu dva častnika iz Ljubljane kot sekundanta dr. Premrova. Nato je šel Bnilli prosit znane gospode zase za sekundante. To da litijskim gospodom se ta np-spametnost ni dopadla in so se opravičili. Med tem časom sta se gospod^ oficirja sprehajala po tngiu in vzbujala' občo pozornost. Kmalu je po trgu izvedet), za kaj se gre. Da ne bo škandala, so nekateri gospodje prevzeli vlogo posredovalcev in pregovorili oba due-lanta za poravnavo.
PRIMORSKO.
,-i
Umrl Je v Sv. Luciji veleposestnik gosp." Ig. Kovačič. Zaslužnemu narodnjaku bodi (zemlj^ lahka!
Za ii.oo kron dragocenosti ukradenih. Kakor smo že poročali, bilo je vlomljeno v nedeljo v stanovanje družine Coen v ulici delle Acque. Družina Coen je šla namreč v nedeljo popoldne na izprehod, kar so neznani vlomilci porabili. Ukradenih je bjlo več dfugih dragocenosti za 7000 K, pozneje se je pa še dogualo^da manjka tudi še za 11.000 K razne zlatnine in sličnega blaga, ki so pa bilč zavarovane proti tatvini z vlomom. O tatovih še sedaj nimajo nobene sledi.
Drobne novice. Zbesnel mornar, 44letni mornar Matej Pau-lovič pričel je v jezi v svojem stanovanju v ulici del Solitaro . v Trstu tako razgrajati in razbijati pohištvo, da je obstajala nevarnost za njegove sostanovalce, da koga ne ubije. Poklicani redar ga je z velikim trudom aretiral in odpeljal na policijo«, kfler je mornarju počasi ohladila jeza. — Smrtna nesreča pri delu. 32letni težak Anton Petrič, ki je zapos-Ijen v skedenjskihi plavžih', je v sredo padel z višine 20 metrov z odra ter zadobil težke rane po telesii. Prepeljali so ga v deželno bolnišnico, kjer je kmalu na to umrl. — Morilec inženirja Pichlerja aretiran? Na otoku Krfu je bil baje aretiran " te dni neki človek, katerega {zunanjost odigovarja bajt popolnoma osebnemu popisu onega M'arija Zanierja, ki je pred štirimi meseci umoril inženirja Pichlerja v Tržaškem tehničnem zavodu. Na otoku Krfu aretirani človek se je legitimiral ? dokumenti, ki se ne, glase na ime Zanierja. — Stre-1 la je ubila na produ ob Soči ipod št. Andrežem 43letnega Josipa Batiča, ko je vpzil gramoz. Bil je na mestu mrtev. Zapušča ženo in vec malih otrok. — Napad, V Lqkovcu je napadel do-sedaj še neznan storilec učitelja Trothd z nožem in mu pre-rezal obleko na roki in prsih. Pri tem je učitelj na omenjenih mestih dobil v*č ali manj hu«de j poškodb* in je moral iskati zdravniške pomoči. — življenje »i je hotel v Trstu ipletni zasebni uradnik Jakob Cozzi, s , tem, da je izpH steklenico ben- -čina. Zdravnik rešilne postaje n*u je izpral želodec in pustil nato v dbmači oskrbi. Vzrok j samomora je baje nesrečna ljubezen.	;
ŠTAJERSKO.
PovBodi kar mrgoli Spiceljev, zato se je že opetovano svarilo občinstvo, naj bo v- svojih izrazih skrajno previdno, ker je ^med Slovenci pctfno Svih inker dandanes slišijo tudi stene. A to ni samo naše mnenje, tudi zadnja "Marburger Zeitutng'' »piše: "Na železniških progah proti jugu v zadnjem času kar mrgoli tajnih policistov in vsakdo ima lahko na poti od Pra-
sta, zlasti pa od Ljubljane do Trsta in'doli v Istro prijetno zavest, da potuje v varnem spremstvu."
o—--
• i \
Vsi pričakujemo, da vsakdo pometa pred svojimi "vrati, toda kaj pa potem če nima svojih vrat in niti — metle?
kazum ni težak, kdor ga ima dovolj.
"Spoznaj samega sebe!" —* kakšna sre^a za nas, da je to tako težavno, kajti če bi vsakdo spoznal samega sebe, bi se po-streljala polovico lj-udij.
Gospa Fortuna je ženska kakor vsaka druga; zmenite se a njo za sestanek; in bodite prepričani, da bo prišla vedno prepozno.
Malijglasi.
Se ena poskušnja.
'Mr. John Smego, Joliet, 111. ki je dolglo bolehal na želodčnih težavah je poskusil še enkrat, kakor sam pravi: 2e leta sem imel težave z mojim želodcem in odločil sem se, da še enkrat poskusim s Trinerjevim ameriškim grenkim vinom, Takoj sem se boljšega počutil. J. Smago, 509 Francis St. Joliet., 111. Vsakdo bi moral poskusiti Trinerjevo ameriško grenko vino, ko začuti kake nerednosti v želodcu ali odvajalnih organih. To zdravilo očisti odvajalne organe in jih dela bolj močne. 'Po lenarnah. Jos Triner, izdelovalec, 1333-39 So Aslvland ave. Chicago, 111. če imate prehlajen vrat, bolečine na hrbtu, ramah ali nogah, poskusite Trinerjev liniment. Je jako močan.
RAZPRODAM
vse otročje obleke, hlače, kape, slamnike, nogavice in srajce. Vse moške obleke >in klobuke. Ugodna .prilika za birmance in botre.
Otročja obleka prej $5.50,
sedaj samo ........$3*75
Moška obleka prej $17.00
sedaj ............. $9.45
Vse mora biti razprodano v najkrajšem času, vsled tega sem se odločil cene tako znižati, kakor še nikoli poprej. Oglejte si in prepričaj« se. JOS. GORNIK. 6113 St. Clair avenue. Trgovina vseh moških potrebščin -in krojač prve vrste.
Pozor rojaki in rojakinje!
Kdor izmed vas ima stroj za šivanje polomljen ali mu dobro ne šiva, naj se obrne na mene, ker jaz popravim stroj dobro in po nizki ceni, vsakovrstne stroie. Popravljam tudi b'icilclje in gramofone. Vse delo garantirano. Josiip Likovič, 6421 Metta ave. Cleveland, O.
--m
Hiša naprodaj in 3 loti prav po nizki ceni. Hiša stoji v neposredni bližini treh pouličnih železnic na stop 119. Vprašajte 1301 E. t67 St.	^ (48)
^ kaznaMJO:***"
Vsem cenjenim članom dr. Srca Jezusovega se naznanja, da je posebni odbor sklenil pri kvanredni seji dne 24. maja sklicati vse društvene člane k glavni seji dne 14. junija, pri kateri se bo sklepalo in odločilo svoto za stalno mesečno odplačevanje, to je da vsak član plača eno svoto mesečno in nič druzega..Določilo se bo tudi svoto z>a pfwmrtnino in za bolniško podiporo. Ker je stvar važna in tudf potTebna, vabljeni, da se sej« gotovo udeležite.	ODBOR.
Pohiitvo naprodaj, za dve pse-bi z ren.tom vred. .3 sobe. Po jajco nizki ceni radi odhoda v staro domovino. 6030 Carry av.
Soba s posteljlo, zajutrek se odda poštenemu fantu. Foizve se od 5. ure popoldan naprej na 5909 Proser ave na dvorišču.
Dva že rabljena, toda dobro ohranjena.fnotorna kolesa (mo tor-cycle) se iprodasta po jako nizki ceni. Vprašajte na 6521 St. Clair ave.	(47)
Naprodaj je čedno pohištvo za družino in f*nte. Jos, Zakraj-šek, 1306 E. 55* St. (46)
<_ ?£•-«» ■ •■ '-; - fill'Ml \ •	■ E/» f ■
NOVO slovensko podjetje.
Cenjenim rojakom naznanja-, va, da sva pripravljena prevzeti vse kar se tiče stavbenega dela, novo ali staro. Vam dobro znana Fr. Hočevar, 1099 E. 64 St. in Vincenc Badalič, 19708 Shawnee ave. Nottingham. Vsa naročila se izvršijo v popolno zadovoljnost	(50)
POZOR!
Vsem članom SDZ in rojakom sploh se naznanja, da bo imelo dr. št. 6 SDZ dne 4. julija piknik na Louis Recher-jevih prostorih v Euclid, Ohio, kjer se garantira vsem najboljša domača postrežba. Oni, ki ljubijo sveži zrak in razvedrilo, so najuljudneje vabljeni da st vdeleže.	ODBOR.
(40—54 Tues).
Soba se odda v najem za dva fanta brez hrane, 1165 Norwood Rd.	(47)
Na stanovanje in hrano se spre j meta dva poštena fanta. 1311 E. 53th St.
Soba se odda v najem za dva fanta. 1118 E, 63rd St. (47)
POZOR SLOVENCI!
Ako hočete denar dobro naložiti, zanimajte se, dokler vam je dana dobra prilika za novo mesto New Duluth, Minn tik $25.000.000 velike topilnice od U. jS. jeklene korporacije. Ta kompanija bo postavila 84 tovaren (šap), od katerih jih je danes že 16 gotovifh. in katere bodejo meseca februarija 1915 v tiru. Mesto New Duluth ima najboljšo bodočnost, in kdor kupi v teh krajih lote, lahko tekom enega leta svoj denar podvoji. Prodajamo lote naprej od $475 na lahka mesečna odplačila. Vsak kdor se zanima, naj se zglasi, dokler sem tukaj. Za prvih 15 kupcev je prosta vožnja od tukaj v Dur luth in nazaj.
Chas. Rebek, 6121 St. Clair ave
POZOR!
Naročnikom in rojakom v Farrell, Pa. in okolici naznanjamo, da je za t a mošnje kraje naš zastopnik Frank Kramar, Box 5, Farrertl Pa. Rojakom ga toplo priporočamo kot pooblaščenega za pobiranje naročnine*	Clev. Amerika.
Pohištvo naprodaj za 12 fantov'radi odhoda v staro dojno-vino. 1021 E. 62nd St. (46)
Hiše naprodaj.
^tža na Oi. ces. 6 sob »za dve družini^ škriljeva streha, porch pred hišo, klet, kopališče in podstrešje. Cena $2700. Takoj $400, drugo vsako leto $100 in šest odstotkov.
Hiša na Prosser ave. za 4 družine, lep lot, cena $4000. Takoj $1100, drugo vsake tri mesece po $50, in 6%. Hiša se sama splačuje.
Hiša na 61,ces. 9 sob, za 2 družine, cena $2650. Hiša na 58. ces. 8. sob, s« lahko naredP za 3 družine, hlev zadaj^ cena $2800, plača se $1000 takoj, drugo na lahke obroke. H-iša na Norwood Rd. za 2 družini, velik lot, prostor za kokoši. Cena $3300.
Hiša na 76.ces. 7 sob, skoro nova, cena $3300. Dve hiši na Norwood Rd., 6 družin. Rent na mesec $62.50 cena $6600.
Hiša na Carl ave. 10 sob, 2 družini, velik lot, cena 3600. Hiša na Carl ave. 8 sob, lepo urejeno, cena $4100. Dve hiši na Stanard St. na enem lotu, cena $3400.
Lepo priliko imate Slovenci, katere .veseli kupiti, oglasite se pri meni, v kratkem času imam nekaj farm naprodaj zelo poce-'.ni, kaklotr tudi nekaj trgovin. John Zulich, 6120 St. Cl^ft ave. nasproti iKnausove dvorane. ______.____ q\
Priporočilo.
Svojim prijateljem, znancem in rojakom sploh priporočam moje prostore, kjer točim raznovrstne mehke pijače, okusen sladoled in smodke, cigarete ter tobak. Posebno ob nedeljah dobite pri meni dobro zabavo. Postrežba vedno točna. Rojakom se priporočam za obilen obisk. Chas. Armbruster, 6400 Št Oair ave.	(48)
• w-v- r'... Vid«*
NAZNANILO.
Spodaj podpisani naznanjam da sem dobil iz starega kraja slovenske plošče in grafofone, torej rojaki, ako želite kupiti slovenske plošče ali grafofone po nfedci ceni, imate sedaj lepo priliko, ker vem da bodete zadovoljni z blagom in cenami. Cene so za plošče, oe kupite eno 90c, če kupite tri, jih dobite po 85c in 6 plošč dam po 80 centov. Če kupite pri meni gra-fofon za $15 vam dam 6 plošč, če kupite za $25 vam dam 12 plošč. Torej rojalci, sedaj je prilika kupiti grafofon po najnižji ceni. se priporočam za obilen obfisk. Slovenski urar in zlatar, Jos. Marinčič, 6408 St. Clair ave.	(52)
Naprodaj je stroj za polnenje steklenic za pivo, žganje ali drugo pijačo. Zajedno tudi stroj za "taps" in zaboj "tapsov", in 60 zabojev steklenic. Telefon ^Princeton 2723 W. 6424 Spil-ker Ave.	(47)
POZOR!
Rojakom v Loralnu priporočamo kot natega zastopnika Mr. Frank Veverja, ki Je splošno znan Slovenec v Loralnu, ki Je popolnoma opravi« Cen sprejemati naročnino ca nal list Loralnske naročnike prosimo, da se pri nJem aglasljo, kadar bi radi pla-Call naročnino. Rojakom v Loralnu ga priporočamo. "Clev. Amerike
Delo.
Takoj dobijo slulbo premogarJI, ki bi delali v novih pre|nogovih Jamah, ki so odprte šele eno leto, v vzhod-nem Kentuckyu, ob Norfolk In Western Railway, bllsu Williamson, W. Va| Lepe plače se lahko zaslutijo. Udobne nove hiše, dobra voda, pripravne trgovine. Fina zdravniška postrežba. Poaebno se telijo molki s družino. Plfiite ali oglasite se pri Pond Greek Goal Co. Stone, Pike Co. Kentucky.	(47)
Bell East 2377 W. Cuy. Central 6678 R. — iPlin in Kisik. Uradnfe ure od 9—12, in od i—5. Pondeljek, četrtek in soboto zvečer od
Dr. F. L. KENNEDY, zobozdravnik Dretje zob brez bolečin. Delo garantirano. Govori se slovensko in nemško. 5402 Superior ave. vogal 55. ceste. Cleveland, Ohio.	(23-46)
National Drug Store!
Slovenska lekarna.
vogal St. Clair ave. in 61. ceste. S posebno skrbnostjo izdelujemo zdravniške predpise. V zalogi imamo vse, kar je treba
v	najboljši lekarni.	(45)
PRIPOROČILO.
Vsem cenjenim nevestam se najtopleje priporočam v nakup vsakovrstnih, cisto svežih m modernih poročnih ob* lek, vencev, šlajerjev, šopkov kakor tudi vsefh drugih potrebščin spadajočih v to stroko. Vsaka nevesta ali ženin ima v slučaju poroke, iprecej velike stroške, torej če si želite vaše j stroške zmanjšati in pri naku- ] povanju blaga prihraniti pre- • cej denarja, kupite kar potre- ] bujete za poroko pri meni, kjer j dobite vse potrebščine vedno ] ceneje 'kot kje drugje. Na dan ] poroke pošljem k vam na dom ] dobro izurjeno spletkalko las, ] ki vam splete lase in vas opra- ]
vi	za poroko, popolnoma brez- j plačno. Za obilen obisk in pod- j piranja mojega . poduzetja se j vam najtopleje priporočam in j vam bom tudi vedno hvaležen j Beno B. Leustig, 6424 St. ] Clair Ave. blizu Addison Rd <
.____ ( A»\ \
Dr. I. J. FINK, zobozdravnik.
Kanškov blok, vrata št. 3. Uradne ure; od 10 dop. do 8. tevečer. V sredo in nedeljo samo dopoldne.	(23-46)
Naprodaj v Coilinwoodu i
posestva in zemljišča (loti) ; prav po nizki ceni, Slovenski prodajalec Josip Vidmar,15217 ; Luknov ave. N. E. blizu šole.
; ■ ' 115) i
Plm n na miga sb-voskabi.il
z najboljšim žganjem, vinom, likerji rumom in konjakom
Priporočamo se cenenim slovenskim gostilničarjem po celi Ameriki, da nam pišejo za cene mkombA pijač, katere potrebujejo v svojih gostilniških prostorih. Naša kompanija je pnra in slov. družba ki prodaja najboljše in najbolj različne opojne pijače po zmerno nizkih cenah, a
^tega garantiramo za vsa-lago, katerega vam prodamo. Na tisoče naših odjemalcev lahko priča, da so bili pri us vedno točno, dobro in pošteno postrežem. Slovenci, zahtevajte vedno in povsod pijače, ta jih prodaia prva in najstarejša slovenska družba. Hi vam lahko prodamo vsakovrstne pijače ceneje aE po isti ceni kot največja kompanija.
• wt OHIO BRANDY
DISTILLING COT
Pin almaska draft* n prtdajo opojalh plj»e
6102-04 ST. CLAIR AVE. >CLEVELAND, OHIO
Ali
poznate te ljudi?
Oe vam. val prijatelj all val sosed pove, da je bil ve« let bolan, da je obupal nad sdrav-nlkl In nad sdravlll, da je potem ozdravel v nekaj tednih In •loer radi nafilna naiefa sdrav Ijenja, In da sedaj dobro ipl ln Ima slast, da je popolnoma idrav In a veaeljem dela.,
ALI BI MU VRJELI?
Vpraftajte:
M. AntonCIfi 102« B. 61at flt. A. Arndorff, 1171 St Clalr av«. a. AkJallc, 8317 Pulaakl ave. Loula Cat, 1043 B. *lat St. Geb. Bo«, Masai Ion, Ohio.
' .!■ A'? '
Ti so aamo nekateri _ lamed stotin, katene smo onAraveU. % Stotine pisem od onih, katere smo ozdraveli, je na vpogled v naših uradih od ljudlj, ki so prišli v to mesto kot
ZADNJE ZAVETIŠČE da OZDRAVIJO
Ml vsak' dan odpošiljamo la našega urada ljudi, ki so se osdravell. Da, ozdraveli, da ostanejo zdravi, močni in zdravi moije ln ženske.
V naših uradih ne vprašujemo samo, pa£ pa preiščemo oe- j lo vaše telo. Mi pogledamo v 1 notranjost vašega telesa a X žarki, preiščemo vašo kri ■ ml- j kroskopom. Ml ne ugibamo, pač pa takoj povemo, če mo- ] rete ozdraveU ali ne.
' Frank Ghrtlc, 6133 Bragg Rd. pravi, da je veselje ozdraviti pri nas, ker nI noža In nič časa zgubljenega pri delu.
Naši uradi so najbolj priprav-nI za zdravltve vseh kroničnih boleznlj, revmatlzma, nervoz nosU in krvnih boleznih, kakor bolečin v grlu, pljučah, želodcu, Jetrsh In mehurju. Zdravi se tako kot v velikih sanstori-jih v Evropi. To zdravljenje
dobite samo v uradu •
DR. L E. SIEGELSTEIN
PERMANENT BUMi. 74« EUCLID AVE. BUŽU 9- CESTE.
CLEVELAND, OHIO
Jk . l. ti it	i*
/ To je zdravilo, ki \ /ima za seboj 45 1 'uspeha. Pravega dobi-te pod znamko sidra.
TUJUFON PRINCETON IfrM L
MIHAEL SETNIKAR
Slovenska Gostilna
6131 ST. CLAIR A VB.
Pripsrois rojakom In (bsitfosi pwo slov—ho Jvorono v CW kuafe saveseBoe, Igro, poroko in InrstM slavaooti, kakor twK aa vse
PuJiJi w*h*wS» il|iwl*b

Pozor, posestniki!
' u	• - '	u, ,-V K -.i'/': -t.;	t S ■•
Cenjenim hišnim posestnikom tCIo* velandu in okolici naznanjam, da popravljam hiie in izvriijem vsa kontrak-torska dela po najnižjih cenah. Vsako svoje delo garantiram. Priporočam se rojakom ▼ obila narofila. Obrnite se z zaupanjem do mene, in gotovo bodete zadovoljni.
Josip Demšar,
6608 Bliaa Ave., vogal 66. ceate.
Pelo garantirano
Slovensko Podjetje.
laTsrsjas prati opji is Origin sez^sn.
--
POSEBNOST! Varnostni bondl sa društvene uradnike po 26c od $100.00 na leto. —Javni notar. — Pojasnila In nasveti zastonj.
AUGUST HAFFNER,
NEVESTA Z MILIJONI.
(Nadaljevanje romana "Grof Monte Cristo" in nadaljevanj« romana "Vladar svata")
Spisat Al. Dumas.	:::	Potlovenil L /. P\
"Toda povem ti, da je to ple-; menita žena, reče Staunton. <Jt*Ralf te bo lahko upeljal pri njej. Ko jo enkrat vidiš —"
Klic Bootha ga prekine v njegovem govoru. Igralec se je bil .medtem dvignil in gledal proti točilni mizi. I v "Pri vseh Bogovih spodnje-,';■».ga in zgornjega sveta," zakli-gCe Booth, in divje, skoro de-S nionično veselje se pojavi na njegovem obrazu, "krasno, imenitno! Zopet jo imam P
'/Kdo, koiga, kaj imaš?" vpraša Howard slastno. "Ono deklico pri točilni mizi?"
Booth ne odvrne takoj, pač pa sprazne svoj kdzarec in za-
'Nič posebnega ni, toda srečen slučaj. Meseca februarija ? lem bil tu inkognito. Imel sem opraviti z možmi, kr so bili ina j čelu revolucijskega gibanja, se-: veda tudi z Jeffersonom Davi-som in Benjaminom. Imel sem dolgočasno življenje. Stanoval sem v malem prenočevalis&u v | Rocketts. Tu so bivali tudi ne* fekf nemiki naselniki in z njimi ona deklica, katero vidim sedaj pri buifetu. Ni bila oblečena iHcot naseljenci, in tudi nekaj plemenitejšega je imela na sestri. Je jako lepa,, krasnega sta-||i|*, mogoče osemnajst do de-pvetnajst let stara, in nekaj od-| ločnega berem na njenem I) obrazu, kar me posebno inte-I resrra. Govorila je jako malo z m drugimi, in stanovala veČino-ma sama za sebe. Morale so M. I ti pač posebne razmere, ki so iJo prisilile, da se je odločila za Sjjia pot v Ameriko. Začel sem § poizvedovati in dognal sem, da ^naseljenci nekoga tukaj čaka« 1 jo, ki jih pelje v notranjost de-liek, da je dekle tudi nemške-|ga rodu, toda z nobenim na-' seljencem v sorodu. Zvedel J- Mm tudi, kje stanuje. V mali podstrešni izbici nad menoj. Odločil sem se, da kujem železo, dokler je še vroče, in pu-\ dal sem se neke noči navzgor | v podstrešno sobo. Slišal sem, da se je eden izmed Nemcev imenoval Wetzel, potrkal sem torej predrzno na vrata, in na njeno vprašanje, kdo je, sem odgovoril: Wetzel. Takoj je ixiprla, tbda odskbčila, ko je zagledala niene.
In ker sem v trenutku prvega pogovora z njo, da zna pje-cej dobro angleško, sem smatral stvar za pol dobljeno, ker V nemškem jeziku se ne bi mogel tako svobodno gibati. Povedal sem ji, da me je njena lepota premagalal, predvsem pa me jo ganil trpeči izraz na njenem obrazu, in da nisem prišel iz nobenega druzega vzroka k njej kot da zvem, kaj jo trpinči, da ji pomagam. Videl sem seveda, da je ostala sprva popolnoma mrzla napram meni, in me le raditega ni hotela pregnati iz sobe, ker ni hotela narediti škandala. Toda polagoma me je začella z večjim zanimanjem poslušati. Opazil sem. da mi segajo njeni pogledi v srce, da bi skušala brati, kaj se godi v moji notranjosti. Sedaj sem pa uporabil vso mojo umetnost in zgovornost, da ii dokažem, da jo sicer blazno ljubim, toda ne radi mene, pač pa v njeno lastno-korist. Namenjena je v notranjost dežele, v divjino, in tako žalostna cvetka vendar ne more prebi-vfati pri napol divjih ljudleh. Takoj sem uvidel, da nimam pred seboj otroka, pač pa odločen značaj, ki se je boril sam s seboj, kaj naj stori. Polagoma mi je .začela odgovarjati. »Prišla je iz Nemčije, je rekla, iz dobre družine, in zakaj je šla v Ameriko, mi ni hotela razodeti. Že sama je dolgo časa premišljevala ali naj se pridru-
menjefU v New Mexico ali ntj
si poišče v mestu dobre službe. Toda bala se je sama ostati v tujini, zato jo je misel, da se oklene moža, ki ji j>omaiga do eksistence, čimdalje bolj izdajalsko opletala. Toliko sem pa razumel, da se ta trdnjava ne da dobiti s prvim naskoniom, in da nri je potrebno, da si najprvo pridobim njeno zaupanje. Povedal sem ji torej, da Riiclimond ni moje stalno bi-j vališče, da se nahajam tukaj j skrivej, da se pozabijo posledi-j ce nekega dvoboja, katerega sem imel v New Yorku. V New Yorku pa imam mnogo zvez z najboljšimi hišami, in ne <1)0 mi teško ji preskrbeti pošteno delo. Moj načrt je bil da jo pregovorim, da ne gre z naseljenci, pač pa ostane v Riclimondu, nakar bi jo pozneje zvabil v New York. Ce ostane prepuščena meni, sem bil svoje zmage gotov. Zapustil sem jo po dveh urah, ne da bi mogel kaj druzega doseči kot poljubiti roko. Odbila je mojo ponudbo, da pride drugega dne v mojo sobo, dovolila pa je, da jo zvečer za kratek čas obiščem. Tekom dneva pa sem dobil od Benjamina pismo, da se moram takoj podati , v Washington, da tam govorim neko osebo, ki je bila poslana od predsednika na jug. Posrečilo se mi je dobiti mojo lepotico na stopnjicah. Dal sem ji svoj naslov, in obljubila mi je, da me v New Yorku obišče. Popoldne ob dveh sem odpotoval, toda o deklici nisem več slilšal, tudi pisala mi ni. in sedaj — glej jo tam pri bufetul Radoveden sem, kakšen obraz bo naredila, ko me zopet vidi. Oprostite mi za pet minut. Pozdraviti jo hočem."
Z lahnimi elastičnimi koraki gre Booth v veliko točilnico. Staunton in Howard pa gledata za njim vsa začudena, pa tudi nekaj nevoščljivosti je bilo brati v njujih očeh.
"Sapramensko nadarjen in zvit človek!" mrmra Staunton. "Ta bo nekega dne še kaj naredil, o čemur bo ves svet govoril — j)tav kako hudičevo delo!"
Medtem je prišel Booth do bufeta. Mlada gospodična je pra vkar govorila z M rs. Brown in je spoznala igralca Šele, ko je stal tik nje pri bufetu. Za trenutek prebledi, potem pa ji udari kri v lice. Najbrž je bila silno prestrašena radi tako nenadnega obiska.
Booth si je to dobro zaporu« nil, kajti trdno je imel svoj pogled uprt na mlado deklico. V njenih potezah je 'bilo nekaj finega. plemenitega. Bila je tako silno ganjena, da je skoro začela trepetati in je komaj vrnila pozdrav igralcu.
"Kako me veseli to srečanje, Miss I" reče Booth z jako ujludnim glasom, dočim gostil-ničarka in obe drugi deklici z začudenjem gledata na mladega igrallca, ki je bil sicer vajen, da se približa le najbolj obo-ževanim krasoticam. "Prav je od vas, ker ste tu ostali. Toda zakai mi ves ta čas niste ničesar pisali? Prosil sem vas lepo] in vi ste mi obljubili."
Bilo je premišljeno od Bootha, da je govoril javno in •uJjudno. ker s tem je vrgel od sebe krivdo, da hoče na skrivnem mešetariti. Občeval je z deklico kot -z damo iz najboljše družbe. To je moralo tudi deklici ugajati, posebno v druščini njenih tovarišic.
"Oprostite mi, Sir" reče. Nisem hotela uporabiti vaše dobrote, ker sem slučajno sama dobila pošteno delo, da lahko izpeljem svoje načrte."
"In stopili ste v službo pri Mrs. Brown?" nadaljuje Booth "Lepo! V dbobri hiši ste, kar, vam bo vsakdo pritrdil."
Mrs. Brown se priklone. Botih pa nadaljuje:: "Tudi jaz stanujem v tej hiši, n upam, da vas mnoigokrat vidim!" Potem se pa priklone in zopet odide k svojim tovarišem. Ko stopi v sosedno sobo, kjer sta ga tovariša z radovednimi pogledi pričakovala, se vrže na stol in se zaničljivo smeje sam s seboj.
"Vse je dobro!" reče potem. "Kakor bi gorela, taka je bila, ko me je zagledala. Torej me še ni pozabila. Zvedela bo sicer dovolj o meni, ker druga dekleta ji bodejo marsikako zlodje-vo stvar povedale. Toda ona stanuje v tej hiši — pobegniti mi ne more. Ah, kaj pa je to?"
Booth pokaže s prstom proti oknu, ki je bilo obrnjeno proti glavnemu trgu.
"E", reče Staunton, "moji ni-gri so konečno prišli od Liberty plantaže."
iProsti zamorci Mr. Buhtin-g-a?*' vpraša Booth. "Kaj se pa zgodi z njimi?"
"Vlada naj skrbi za nje,", odvrne Sta-ivnton. "Prokleto! Glej! kako so jih zdelali moji ljudje! Za trenutek moram ven, da govorim z saržentom, ki načelj-uje moji četi." t "Jaz grem s teboj," odvrne Booth. Dobro je, če si ogledamo to svojat, da se tem laglje smejemo 'bedakom iz Severa, ki hočejo te opičje ljudi postaviti v enako vrsto z nami."
Naši znanci se dvignejo, Howard plača za pijačo, potem pa odidejo na prosto.
Na cesti se je nabrala četa postopačev in otrok, ki so pso-vali ./amorce ter jih obmetavali s kamenjem in blatom. Ko pride Booth hliže in se hoče zaničevalno nasmejati, prevzame celo njega neka groza, ko vidi, kako grozno so razmesarjeni uboigi ljudje — med njimi tudi ženske in dekleta, nekatera skoro bele barve. Mlade, sicer lepe ženske in dekleta so ogledale, kot da bi vstale iz gro ba. Večina njim je -billa obleka potrgana s telesa, in vse so gledale pred seboj z izrazc/m temne groze.
"Goddam! Poglejte te ženske!'' zakliče Staunton. Adutje so jih hudo zdelali. Preprečiti nisem mogel, dasi mi ni ljubo, ker lahko čutim posledice. Več kot štirideset sen) jih odpeljal iz Liberty plantaže, sedaj pa jih je tu Še petindvajset, drugi so spotoma najbrž obležali."
Staunton sitopi k saržentu, ki nuv sporoči, koliko zamorcev je spotoma zgmbil. Nekaj žensk se je samih usmrtilo, druge so pa vojake dražile, da so jih zabodli, druge so pa umrle od utrujenosti. Potem >a pelje saržent svojo četo mimo vladnega j>oslopja, kjer vpraša, kam naj zamorce spravi. nakar mu naroče, naj jilh >elje na glavni trg, kjer dobi daljna naznanila.
Medtem ko je Staunton govoril s saržentom, je zagledal Both med opazovalci nekega moža, ki je pozorno motril ves položaj. In v resnici je bil to jako zanimiv človek. Snežno beli lasje, snežno bela brada je pokrivala njegov obraz, ki se je zdel, da je vlit iz brona. Vsaka poteza je bila kakor z dletom narejena, in zmotnjava je bila tako velika, da je Booth z velikim nemirom čakal, da se mož premakne m se Booth tako prepriča, če ima pred seboj kip ali pravega človek. Starec je moral biti star kakih sedemdeset let, in znamenje, da je živel v hudem tropičnem podnebju. Najbolj čudovite pa so bile njegove črne oči. Ležale so globoko v jamicah, toda iz-ražalle so nadnaravno jasnost : ter so žarele kljub starosti v J mladeniškem ognju. Zdajci so j njegove oči obrnjene na nigre, |
in v njih siibral izraz grenke resnobe. Cel svet je ležal v teh
pogleldih, toda kateri svet? Kateremu poklicu pripada ta
mož? Kakšno preteklost ima za seboj ?
Booth, katerega so enaki značaji vedno zanimali kot igralca, je neprestano opazoval starca, in v sebi je čutil neprijeten strah, če bi se moral s tem starcem kje srečati. Takega obraza še v svojem življenju ni videl. Zdajci pojgleda starec na njega, in nehote je moral Booth svoj pogled upreti v tla, .zadelo ga je kot pšica, kakor magnetičen tok. Ko Booth zopet pogledq nazgor, I opazi, da starec opazuje zdajci Stauntona, trdno, ostro, jasno. Staunton še vedno govori s saržentom.
Booth je čutil in vedel, da ta mož ni prišel, da bi zasraniova! j zamorce ali pasel svoje dopa-denje nad njimi. Kaj torej namerava? Neki dečko je prav-J kar pobral kamen, da ga vrže na zamorce. In tu, prvič se mož zgane. Njegova desna roka se hitro dvigne in se dotakne leve roke paglavca. Dečko za-kriči,' spusti kamen, pogleda starca, potem se pa boječe umakne kot pes, ki je dobil brco. In vendar se je starec dečka komaj dotaknil. Bootlui se je zdel ta človek kot pravični, ostri sodnik nad zvezdami. Mrzel pot ga oblije in najraje bi -e skrivej splazi! proč.
Tu se pa mahoma dvigne ve-il«!, lepi in močni zamorec z ."\ezano roko, katero mu je na Liberty plantaži eden izmed v.rakov ranil, kc ie je branil, zazre starca in skoči hipoma p»*oti njemu. Pred starcem pa-[ te na kolena in zikliče nekaj ru iazumijivih besed v tujem je-ziku. Zraven p s zdihuje, da sega do srca, in da se polasti vseh okoli stoječih groza. Starec, ki ie naenkrat postal predmet občudovanja vseh, mu odgovori nekaj 'besed v tujem jeziku. Toda ko spre»gx>vori nekaj besed bolj ostro, se zamorec dvigne, toda ne neha dalje tožiti.
"Hola, kaj je to!" zakriči Staunton. "Mož, pustite nigra, vi ne smete govoriti z njim v tujem jeziku. In ti, niger, pojdi na svoje mesto, ali ti pa ustrojim hrbet, da boš pomnil celo življenje. Zakaj mu niste rok zvezali?"
(Neki vojak odvrne, da je
LAUBOVGOLtoEN
KRUH
je narejen v pekarni tako čist, kakor od vaše matere, draga gospa. Okusen kruh, vsak hlebec zavit v papir. Vsi pročelji.
*	The
Jacob Laub Baking
Cwpaiy
4919 LORAIN AVE.
Fino zobozdrav-ništvo.
Dr. A. A. Kalbfleisch,
zobozdravnik
6424 St. Clair-ay.
. .^pfil
Govori se slovensko in - hrvatsko.
Točna postrežba. Časopisi na razpolago.
Ženska postrežnica.
Edini cobozdramiiki urad ▼ maslu, kjer se govori slovensko
i, i imel proste roke raditega, ker
mu j* roka presekana in ker je
bil sicer ves čas pameten.
Starec pa spregovori nekiaj besedi k črnou in slednji se (takoj vrne k svoji četi. Potem pa koraka starec k Stauntonu, in čudno je bilo, kako se mu 'je vsakdo umikal.
"Ali mi hočete odgovoriti nekaj vprašanj, Sir"-reče z globokim, toda prijetnim glasom v najboljši angleščini.
"Zakaj pa ne, kar^.govorite," odvrne Staunton z zelq teškim in skoro umetnim glasom, kajti kakor hitro je tujec spregovoril, je postal Staunton bled, njegove oči so se razširile, kakor I človek, ki čuti v daljini usode-polno smrt.
"Ti zamorci so iz Li'berty plantaže?" vpraša starec.
Da, Sir!"
Dalje prihodnjič.
A j	i
Anton iVOlRI* Ji*.
a "vil t&viiu. w •
r	•	.	A	firtOTII M A t
322* Lakeside Ave.
DOBRA POSTREŽBA Z NAJBOLJŠIMI PIJAČAMI IN SMODKAMI.
J. S. Jahlonsfci,
...■■■.— ..■■■.! ..■I..|||'	III
Slovenski fotograf
«22 St. Clair Ave.	MM Broadway
Izdeluje slike za ičnitbe in drulinske slike, otroške alike, po oajnovejii modi ln po nizkih cenah. Za $3.00 vrednostnih slik (en docat), naredimo eno veliko sliko ▼ naravni velikosti zastoj
m* VSE DELO JE GARANTIRANO. fM
Prank Sakser
Glavni urad: 82 Cortlandt St., NEW YORK, N. Y.
Pošilja
DENARJE1 v staro domovino
potom c. kr. poštne hranilnice na Dunaju; hitro in ceno.
Podružnica: 6104 St. Clair Ave., CLEVELAND, O.
i *
Prodaja
PAROBRODNE LISTKE
za vse prekmorske parobrodne družbe po izvirnih
"7*.—-■---—— ■ - - -f-v- ••-.*- - — —
cenah.
Tisoče Slovencev se vedno obrača na to staro tvrdko, a nihče ne more tožiti o kaki izgubi.
POZOR *
m VaVII ■
Ob priliki podeljenja birme, ki se vrši v najkrajšem času, se najtopleje priporočam vsem cenjenim botram in vsem drugim Slovenkam v nakup vsakovrstnih finih in modernih ženskih kakor tudi otročjih oblačil za birmo, kakor tudi vencev, rokavic, nogavic in vsega druzega.
Ker je v naši naselbini precej Slovenk, katere teško dobijo gotovo obleko v trgovini, vas torej opozarjam na to, da vsaka Slovenka, ki želi dobiti do
birme fino in moderno narejeno obleko po svoji meri
> •
jo lahko dobi pri meni, če si obleko naročite in to zadnjega časa do TORKA, 9. JUNIJA ZVEČER;
Opozarjam vas tudi, da imam še nekoliko finih ženskih sukenj, oblek z žeketom in princes oblek, katere dobite po najnižji razprodajalni ceni. ^
Moja edina želja je vse moje odjemalce vedno zadovoljiti in to z najboljšim blagom po najnižji ceni
Za obilen obisk se najtopleje priporočam
Beno B. Leustig,
6424 ST. CLADt AVE. BLIZU ADDISON RD.
Pozor! Moja trgovina je tekom meseca junija, julija in avgusta vsako sredo popoldne zaprta.