РТ«оЛбГ Lefo 3t, št. 50a LJubljana, četrtek 28. februsrfa 1929 Села 2 Din ltorofenna си a rta mrs^no 25 Din. га inozemstvo ДО Din UredniütTo: Ifiibljana, Knafiova uli=a & Telefon it 312a. 3123 3124. 8125 tn 3126 Mar i bor: Aleksandrova ceste 18. Telet iL 440 Celje: K oceno va ulica 1 Telefon ii 190. Rokopisi m ae »raiafc _ OjcIsaI po tarifa. _ Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko (JpravBiitT«! Ljubljana, Freie rnova ulica 54. Telefon it 3122. 3123, 8124 3125 u> 3126 (aeeratni oddelek; Ljubljana PreSer* nova ulica 4 Telefon St 2492. Podruinica Maribor: Aleksandrova oe-«ta ia Telefon SI 455 fedruinir* Celje; Kooenova ulica 1 Telefon it 190. Računi pri poŠt бек ca vodih: Ljub» lj* na »t 11.842. Praha čislo 78.1ЯО; Wie» (fr. 105.241. Ljubljana, 27. februarja. Po tolikih težavah se zdi. da je končno sporazum z Grško vendarle dosežen. Zadnje vesti, ki prihajajo o tem, kažejo, da se je doseglo soglasje v vseh doslej spornih ah vsaj ne razčiščenih točkah. V najkrajšem času se vrne grški poslanik v Beograd in predloži naši vladi besedilo pogodbe, ki sta ga soglasno sestavili obe delegaciji. Do formalnega podpisa pogodbe, ki končno uredi vse doslej nerešene zadeve med Grško in Jugoslavijo, sedaj m več daleč. Ni treba dokazovati ali posebej utemeljevati. da so vesti iz Aten vzbudile v vsej državi splošno zadovoljstvo. To tembolj, ko so se poga.;anja z Grčijo vlekla toliko let. prav za prav vso povojno dobo. se tolikokrat znova pričela, a se vedno nanovo prekinila: pozitivnih rezultatov ni bilo mogoče doseči. Ko je znova prišel na krmilo Venizelos in ko je stari grški politik, ki se je tolikokrat izkazal kot iskren zagovornik prijateljstva do Srbije, odnosno Jugoslavije. prevzel vodstvo grške notranje in vnanje politike, smo upravičeno pričakovali ugodnejšega preokreta v odnošajih med obema državama. Zakaj od koga naj pričakujemo politične uvidevnosti. ako ne od tega mojstra državniških poslov. Vedno so se nam zdeli grški pomisleki proti našim zahtevam glede solunske luke neutemeljeni. Grčija je dobila strah pred Jugoslavijo. Svoj čas so v Atenah računali samo z mnogo manjšo Srbijo, in se naslanjali na njo; po ve-Kki vojni so se začeli bati. da bo Jugoslavija združila v svoji vnanji politiki težme Srbov in Bolgarov ter pričela z ekspanzivnimi težnjami proti makedonskemu primorju. posebno pa proti Solunu. Morda se iz grške bojazni zrcali spoznanje, da meja med Grško in Ji:go-slavib v Makedoniji res ni prirodno utemeljena, da biva onstran meje slovanski živelj kompaktno, pred vsem pa. da makedonsko zaledje nujno potn buje gospodarskega kontakta z najbližjim morjem pri Solunu. Toda v Atenah in Solunu, kjer sedaj odločujejo maloazijski begunci, bi mogli spoznati, da povojna doba ni čas za ekspanzivno politiko, marveč čas za notranjo konsolidacijo, za notranjo utrditev stanja, ki so ga ustvarile ogromne spremembe volike voine. Mirovna politika je danes geslo povsod in mora biti tudi pri nas. Zato bi bili v Atenah napravil mnogo pametneje, da niso gledali strahov, kjer j.ih ni bilo. marveč bi stremeli za tem. zadovoljiti nas v Solunu čim bolj in čim prej. Zakaj s tem bi se eventualna težnja po politični oblasti nad Solunom najuspešneje in najučinkoviteje izpodnesla. obema državama pa bi bi'lo prihranjenega obilo razburjenja in medsebojnega obdilževanja Zato smo tembolj zadovoljni, da se je vsaj sedaj doseglo soglasje. Nikakih poročil še ni dozdaj. da bi bilo mogoče iz njih sklepati, v kaki obliki se ie dosegel sporazum in kako se je normiral naš trgovinski dostop do Soluna, liverjeni pa moramo biti, da ie bila uvidevnost Venizelosa v korist zastopnikov naših gospodarskih teženj, zakai drugače bi pač ne moglo biti pozitivne rešitve. Sporazum z Grčijo pomeni skupaj s pogajanji v Pirotu novo, pozitivno linijo naše balkanske politike. Stopili smo končno iz sterilne faze čakanja in prešli v inicijativnost. ki jo je moral svet pričakovati od nas kot največje in najmočnejše države na Balkanu. Želimo samo. da bi v tei smeri in taktiki nadaljevali, da bi se uspehom na grški strani čim prej pridruži! tudi pozitiven rezultat v pogajanjih z Bolgarijo. Ako se to doseže. bi bili likvidirani dve najboli komplicirani vprašanji naše balkanske politike. Mogli bi upati, da se na taki osnovi zares doseže in uveljavi tudi v praksi načelo: Balkan — balkanskim narodom. _ Svet DN ne bo zboroval v Madridu Ženeva, 27. febr. s. Junijsko zasedanje «veta Društva narodov, ki naj bi se bilo po prejšnjem vabilu španske vlade vršilo v Madridu, se zaradi sedanjega resnega no» tranjega političnega položaja najbrže ne bo vršilo v Španiji Kakor menijo v poučenih ženevskih krogih, zastopnik Španije pri Društvu narodov na zasedanju v marcu ne bo ponovil povabila svoje vlade Domneva, da svet Društva narodov v juniju ne bo zasedal v Madridu, je tem verjetnejša, ker svetovna razstava v Barceloni, zaradi teh« r čnih težkoč najbrže tudi ne bo otvorje» na v juniju. Nezaupnica nemški vladi odklon iena Berlin. 27. febr. s. Na današnji seji dr. Javnega zbora ie bil odklonjen komunistič» ni predlog za nezaupnico celokupni vladi proti glasovom komunistov, nemških naci» jonalcev in narodnih socijalistov Predlog za nezaupnico obrambnemu ministru Grö» nerju pa ie bil odklonjen proti glasovom komunistov in narodnih socijalistov, pri čemer so se nemški nacijonalci glasovanja vzdržali Zaključek ljubljanske železniške konference Konferenca je končala z zadovoljivim sporazumom, ki bo olajšal promet med Jugoslavijo in Češoslovaško LJubljana, 27. februarja. Dva dni trajajoča železniška tarifna konferenca v Ljubljani je bila danes ob 17. zaključena s podpisom konferenčnega protokola. Konferenci je predsedoval češkoslovaški deiegat min. svetnik Vojteh Kocourek. Prva slična konferenca se je lani koncem junija vršila v Pragi. Ker so se pojavile težkoče v vprašanju razdelitve prometa, se je praška konferenca prekinila, tako da je smatrati ljubljansko konferenco za nekako nadaljevanje praške. Konferenca ie obravnavala vprašanja, ki se nanašajo na sestavo direktne železniške tarife med Češkoslovaško in Jugoslavijo; na podlagi sporazuma doseženega v Ljubljani bo poznejša tarifna komisija, ki bo zborovala v Pragi, izdelala osnutek direktne tarife. Avstrijski in madžarski delegati so se z nočnim brzovlakom odpeljali na Dunaj, oziroma v Budimpešto. Češkoslovaški delegati odpotujejo jutri v Prago. zastopniki naše generalne direkcije pa v Beograd. Načelnik dr. Marko vre o konferenci Načelnik komercijalnega oddelka pri generalni direkciji državnih železnic gospod dr. Dragomir Markovič je po končani konferenci podal zastopnikom ljubljanskega tiska o pomenu ljubljanske konference naslednja poiasnila: »Dne 26 in 27 februarja se je vršila v Ljubljani v palači oblastne direkcije državnih železnic konferenca češkoslo-vaško-jugoslovenske tarifne zveze, ki je imela nalogo, da končno določi načela, po katerih naj bi se izdelala direktna tarifa za prevoz robe med Češkoslovaško in Jugoslavijo. Ta tarifa bo velikega pomena za razvoj gospodarskih orilik obeh držav, ki so že dalj časa zahtevale te tarife ter je bila ta zahteva izražena tudi v trgovinski pogodbi, sklenjeni med Češkoslovaško in našo državo. Direktna tarifa bo nudila izvoznikom in uvoznikom obeh držav dvojno korist: 1.) Naši pridobitniki bodo г lahkoto mogli ugotoviti na podlagi nove tarife najcenejše postavke za posamezne relacije. po katerih nameravajo transpor-tirati svoje blago. 2.) Direktna tarifa bo pomenjala znat- no znižanje napram normalnim tarifam, ker je vsaka sodelujoča železniška uprava za to tarifo odobrila popust od svoje normalne tarife'. Kakor obe železniški upravi, tako tudi pridobitniki obeh držav pričakujejo od direktne tarife, da bo ugodno vplivala na nadaljnji razvoj medsebojnih ekonomskih zvez. Tarifa bo s svoje strani prispevala, da postanejo zveze med obema bratskima narodoma in zavezniškima državama še tesnejše.» Na vprašanje zastopnikov tiska, katera vprašanja so se obravnavala na ljubljanski konferenci, je g. dr. Marko-vič omenil: »Predvsem vprašanje popusta, ki so ga posamezne železniške uprave pripravljene dovoliti za to direktno tarifo. Dalje vprašanje kvotizacije. to je razdelitve prometa. To vprašanje je bilo najtežje in je izpolnilo skoro vso konferenco. ker so si bili interesi posameznih železniških uprav nasprotni, saj ima razdelitev prometa največji vpliv na dohodke železnic. Bila je torej naloga konference, da je našla solucijo, ki bo. kolikor je to mogoče, zadovoljila upra\dčene zahteve vsake posamezne železniške uprave. Konferenci se je posrečilo. da je to vprašanje, na katerem se ie delalo od junija 1928. dalje, povolj-no rešila. Kot tarifna valuta je bila na konferenci določena češkoslovaška krona in to zato. ker se bo ta direktna tarifa izdelala na podlagi češkoslovaško-avstrij-ske. odnosno češkoslovaško-madžarske direktne tarife, ki tudi določata kot tarifno valuto češkoslovaško krono. Za predmete, ki se bodo izvažali iz naše države na Češkoslovaško in za katere je treba vozarino plačati naprej (fran-kirati) je uvedena dinarska valuta. V tarifo pridejo vse one vrste blaga ln vse one postaje, za katere se bo na podlagi izkušenj ugotovilo, da obstoja ta potreba. Direktna tarifa bo obsegala tudi postavke za naša pristanišča. Naši delegaciji je uspelo doseči privoljenje vseh ostalih prizadetih železniških uprav, da so koncedirale iste olajšave, kakor jih dajejo tako zvane jadranske tarife pristaniščema v Trstu in na Reki. Direktna tarifa, ki se bo končno izdelala po posebni tarifni komisiji v Pragi, bo začasno veljala za eno leto. Nato se bo lahko na temelju dobljenih izkušenj podvrgla temeljiti reviziji.« Podpiranje poljedelstva iz prihrankov v oblastnih preračunih Naredba ministra za poljedelstvo — Pospeševanje umnega kmetijstva in širjenje kmetijske izobrazbe Beograd, 27. februarja, p. Minister za poljedelstvo dr Frangeš je izdal vsem svojim podrejenim organom sledečo naredbo: »Zaradi novega stanja v državi bodo v samoupravnih proračunih doseženi pri poedinih postavkah precejšnji prihranki. ki iih bo treba naknadno razdeliti v razne gospodarske svrhe podrejenega vam področja. V odobrenih samoupravnih proračunih so predvideni za pospeševanje poljedelstva minimalni krediti. Zato naj se vsi doseženi prihranki porabijo v prvi vrsti v sledeče namene: l.) za ustanavljanje in podpi- ranje poljedelskih zadrug, zlasti zadrug za pospeševanje živinoreje: 2.) za licen-ciranje in premiranje plemenske živine; 3.) za nabavo plemenske živine: 4.) za poljedelske in druge gospodarske tečaje: 5.) za osnovanje in podpiranje poljedelskih knjižnic in čitalnic; 6.) za pobijanje živinskih in bilčnih kug; 7.) za ureditev vzornih gospodarstev po absolventih poljedelskih šol; 8.) za nabavo semena in umetnih gnojil: 9.) za zgradbo vzornih hlevov in gnojišč. Ministrstvo za poljedelstvo bo tudi od svoje strani podprlo vsak tak koristen predlog podrejenih organov.« Vprašanje Izenačenja koledarja Odločitev je prepuščena pravoslavni cerkvi — Mnenje bivšega ministra ver dr, Janjrca Beograd, 27. februarja, r. Kakor znano, je izenačenje koledarjev začasno odstavljeno z dnevnega reda, ker se le minister ver dr Alaupovič postavil na stališče, da je to pred vsem notranja zadeva pravoslavne cerkve in da naj zato njeni predstavniki sami določijo primeren trenutek za tako veliko reformo. Današnje »Vreme« objavlja o tej zadevi izjavo bivšega ministra ver dr. Vojislave Janjiča. ki pra.vj med drugim: »Vprašanje uvedbe novega koledarja je notranja zadeva pravoslavne cerkve same. Naša pravoslavna cerkev je v načelu za uvedbo novega koledarja, ker le sedanji koledar netočen, ni pa za Gregoriianski koledar. ki le istotako netočen. Na vsepravoslavnem kongresu 1. 1921 v Carigradu, na katerem je našo cerkev zastopal rrcitropolit dr. Gavrilo Dožič, je bil za vse pravoslavne cerkve Po predlogu naše delegacije sprejet novi koledar, čegar teoretično stran je izdelal univ. prof. dr. Milankovič Edino ta koledar more sprejeti srbsko-pravoslavna cerkev Toda ona ne more niti noče tega storiti sama Storila bo to v sporazumu z vsemi pravoslavnimi cerkvami. Vprašanje koledaria ni samo formalnost. Za praznovanje velike noči obstoje kanonski predpisi in kanoni so zakem za pravoslavno cerkev. N« strinjam s« niti najmanj« z mnenjem tkzv. gospodarskih krogov. И dalejo v zadnjem času svoje izjave o vseh vpraSanjih ne glede na to, ali so ali niso v zvezi г gospodarstvom. Srbi so stoletja živeli skupaj s Hrvati Oni so v Avstriji slavili hrvatske, kakor srbske praznike, pa so vendar dobro stali v gmotnem oziru. бе bol] klasičen primer proti mnenju gospodarskih krogov pa so židje. V vseh državah na svetu se drže svojega koledarja in svoje vere. Istočasno pa praznujejo tudi vse praznike dotičnih držav, držeč se državnega koledarja in vendar so najbogatejši narod na svetu. Bo-gati so zato. ker so pametni ln dobri delavci. Onemu, ki noče delati, ne more pomagati noben koledar, pa niti tak. v katerem bi ne bilo nobenega praznika.«. Jugoslovenski depoziti na Madžarskem Beograd. 27. februarja, p. Službena agencija Avala ie objavila nocoj sledeči komunike: V skladu e četrtim odstavkom prvega člena konvencije- sklenjene med našo državo in Madžarsko o ukinitvi omejitev glede izvoza depozitov z de 22. februarja 1928, objavljene v »Službenih Novinah« Št. 256 dne 3. novembra 1928. je določen glavni inšpektorat finančnega ministrstva kot oblast, ki je v naši državi pristojna za izdajo dovoljenj posestnikom za svobodno razpolaganj« • svojimi depozitu Prvi življenski glas od Trockega Trockij se je javil iz Carigrada moravskim komunistom Naselil bi se rad v Nemčiji Brno, 27. februarja g. Kakor smo že iwrocali, se je sestal na Češkoslovaškem odbor komunistične opozicije, ki hoče omogočiti Trockemu bivanje v češkoslovaški republiki. Ko je odbor ne-oficijelno sondiral teren pri merodajnih vladnih mestih in ni dobil odklonilnega odgovora je odposlal Trockemu dve brzojavki prvo v Carigrad, drugo pa v Angoro. Niti na prvo, niti na drugo ni prejel odgovora. Na ponovno nujno brzojavko v Carigrad, v kateri je odbor ponudil Trockemu, da bi ga dva zastopnika odbora prišla v Carigrad obiskat, je prejel odbor danes zvečer, kakor poroča »Brünner Tagesbote« iz Carigrada brzojavko, naslednje vsebine: »Čakam na nemški odgovor. K vam bi potoval pozneje. Тгоскце. Ta brzojavka ie prvi neposredni življenski das Trockega, odkar je odpotoval iz sovjetske Rusije. Posebno zanimivo ie dejstvo, dp ie bila brzojavka odposlana iz Pere, predmestja Carigrada, kar znači, da so bile vse vesti zadnjih dni, da se ie Trockij preselil v Angoro popolnoma izmišljene. Trockij biva potemtakem še vedno v Carigradu. Iz brzojavke izhaja, da hoče Trockij očividno počakati na nemški odgovor, na kar bi se šele odločil za morebitno preselitev na Češkoslovaško. Afera francosko-belgijske pogodbe Angleški zunanji urad odločno zanika avtentičnost nizozemskega tiska — V krogih Društva narodov pravijo, da slična pogodba ni bila registrirana London. 27. febr. (10.) Ker je zunanji minister Chamberlain prehlajen in moral ostati v postelji, je odgovarjal aa celo vrsto interpelacij o francosko- belgijski vojaški konvenciji iz 1. 1920. podtajnik za zunanie zadeve. Locker Lampson. Podtajnik ie izvajal: »Vsebina not. izmenjanih med belgijsko in francosko vlado o medsebojnem vojaškem sporazumu je bila podpisana že 7. septembra 1920. Namen tega dogovora ie bil ojačiti garanciie za mir in varnost, kar ie popolnoma v skladu z duhom dela Društva narodov. Dogovor ie bil registriran pri Društvu narodov 4. novembra 1920. Jaz nisem videl vsebine tega dogovora, ki v ostalem ni bil namenjen za objavo, niti mi ni poznana njegova poznejša interpelacija.« Glede navedbe, da je bil sklenjen tudi med Anglijo in Belgiio vojaški do- govor. je Locker Lampson odločno zanikal to trditev in izjavil, da ni angleški vojaški ataše v Bruslju nikoli razpravlja! o tem vprašanju. Ženeva, 27. febr. s. V zvezi z včerajšnjim govorom zunanjega ministra Vandervelde» ja v belgijski zbornici ugotavljajo v kro» gih Društva narodov, da francosko»belgij» ska vojaška pogodba ni bila niti po bese» dilu niti po vsebini registrirana v Ženevi. Tajništvo Društva narodov ima samo dve formelni noti, v katerih si belgijska in francoska vlada medsebojno potrjujeta, da sta sklenili vojaško pogodbo. Obe noti vsebujeta sicer opombo, da pogodba oja« fuje s paktom Društva narodov zasigurano varnost in služi mirovnim namenom, ven* dar pa popolnoma molčita o značaju po» godbe Belgijsko»angIeška vojaška pogodba iz leta 1927, o kateri je какот znano pisal »Utrechtsch Dagbiatt« pa tajništvu Dru» štva narodov v Ženevi sploh ni znana. Aretacija dunajskega ženitvenega sleparja Oženjenec, ki sklepa zaroke na prevara in zapravi njen Dana), 27. februarja, g. Dunajski varnostni oblasti je bila pred nekaj dnevi vložena kazenska ovadba proti trgovskemu zastopniku Leopoldu Meislu, bratu kapetana avstrijske nogometne zveze Hugona Me i si a. Ovadba očita Meislu ženitvene sleparije, goljufijo in poneverbo. Varnostna oblast je »a-kcj uvedla preiskavo in ugotovila, da Meisel trenutno ne biva na Dunaju. Izkazalo se je. da je dobival pisma v Prago, odkoder so bila poslana delje v Nachod, kjer je bival pri svojih sorodnikih. Dunajska policija je zahtevala njegovo aretacijo in Meisel je bil у Nachodu aretiran in izročen «odišču v Kraljevem gradcu. V prihodnjih dneh bodo Meisla odvedli na avstrijsko mejo, kjer ца bo prevzelo avstrijsko orožništvo in pripeljalo na Dunaj. Ovaba navaja, da je bil Meisel, levo in desno — Vsako nevesto denar z naslednjo žrtvijo dasi je oženjen in živi njegova soproga v Subotici, zelo pretkan ženitveni slepar. Že na Dunaju je spoznal damo, s katero se je zaročil ter jo nato pregovoril, da je prodala svoje stanovanje ter mu izročila denar. S tem denarjem se je nato Meisel odpeljal s neko vdovo, 9 katero se je tudi zaročil, v Pariz, kjer je zapravil od prve zaročenke izvabljeni denar. V tem času je poneveril tudi mnogo komisijskega blaga švicarske tvrdke, kjer je bil nameščen. Meisel ludi v Nachodu ni bil brez aročenke. Tamkaj je predstavil svojo tretjo zaročenko sorodnikom z zagotovilom, da je poroka določena že za prve dni prihodnjega tedna. Tretja Mei-slova zaročenka, ki stalno biva na Dunaju, se je po aretaciji Meisla vrnila doinov. Rekonstrukcija Udržalovega kabineta Pr "«a. 27 febr. h Za naslednik* ministra za enačentie zakonov dr. Gažika. ki ie nedavno odstopil, ie bil danes imenovan poslanec dr Liudevit Labavi Slovaška ljudska stranka se ie zadovoljila s tem 00rt-feliem. Finančni položaj Italije Beograd 27. februarja p. Tukajšnje Italijansko poslaništvo je izdalo o finančnem položaju Italije sledeči komunike: »Poročilo italijanske državne banke 1 dne 31. januarja dokazuje, da razpolaga italijanska državna blagajna z likvidno vsoto 1097 milijonov lir in da je proračunski presežek istega dne znašal 45 milijonov lir. Notranji državni dolg znaša 87.073 milijonov, obtok novčanic pa 16.589 milijonov lir in s« Je torej zmanjšal za 4 milijone lir. To poročilo tudi dokazuje, da le Italijanska blagajna v stanju zadostiti tudi vsem svojim denarnim obveznostim, izvirajočim iz pogodbe, ki je bila nedavno sklenjena nw>d Vatikanom in Kvirinalom.« Stresemann se odpove politiki Berlin, 21. febr. s. O včerajšnjem posve» tavanju nemške ljudske stTanke »e na» knadno izve, da je dr. Stresemann izjavil, da se želi v doglednem času umakniti iz aktivnega političnega življenja, kar mu na« laga njegovo zdravstveno stanje. Dr. Stre» semami je dostavil, da ni pričakovati, da bi izstopil iz vlade, dokler ne bodo za» ključema pariška pogajanja glede reparacij. Napad množice na sodnika in drž. pravdnika Parli. 27. febr s. Pobesnela ljudska množica ie v Nantoinu v denartementu Isfere nanadla sodnika in državneca oravdnika ter iu obmetavalo s kamenjem češ da sta on preiskovanju neke morilske afere za-nemairiala svoie dolžnosti Držav pravdnika so dva kilometra daleč podili s kame-niem .Dreisvolanemu sodniku pa sc raztrgali klobuk, razbili očala ter za nato vrgli ▼ cesta jarek. Amanulah ne bo popustil Pariz. 27. februarja (be.) Dopisnik lista »Chicago Tribune« je letel z Jun-kersovrm letalom iz Teherana v Kandahar, kjer je imel daljši razgovor z afganskim kraljem Amanulahom. Amanulah je dopisniku izjavil, da je odstopil. ker je hotel zaprečiti prelivanje krvi. Ker se to ni zgodilo, ne bo miroval preje, dokler ne prežene samozvan-ca in zasede znova prestol. Reparacijske anuitete še niso določene Pariz, 27. febr. s. Pododbor reparacijskih strokovnjakov je dopoldne nadaljeval svo» ja posvetovanja. Strokovnjaki zanikajo v inozemstvu razširjene vesti, da bi bili že načeloma določili število in višino nemških, letnih odplačil. Pri tem poudarjajo, da so se omejili samo na splošno proučevanje re» paracijskega vprašanja. Stanovanjski zakon v Češkoslovaški podaljšan Praga, 27. februarja, h. V parlamentarnem odboru koaliranih strank je bilo sklenjeno, da naj se sedaj veljavni stanovanjski zakon podaljša do konca oktobra. Francoska levica želi v vlado Pariz. 27. febr. d Glasilo levičarjev »L' Oeuvre« napiveduie. da bo ministrski predsednik Poincarč v kratkem času pri-s;lien rekonstruirati svoi kabinet, ker ne uživa več trdneza zaupanja v Vladni večini Ob rekonstrukcij; bi prišli v novi kabinet v DTVs vrsti socialistični radkali. Povratek Mironescua v Bukarešto Varšava, 27. februarja, s. Rumunski zunanji minister Mironescu je davi odpotoval у Bukarešto. Tudi »Miss Evropa« mora služiti madžarski propagandi Debrecin 27 febr d V debrecinskih ča-sopsih oozivaio madžarski nacionalisti »Miss Evrooo«. Crzsiko Simonovo, nai na-stooi v Galvestonu pri končni volitvi najlepše žene no svetu v žaln; obleki in г zemlieVdom raztrgane Osrrske v rokah. Namen te demonstracije nai bi bil agitacija га revizijo trianonske mirovne pogodb«. ßoijsana situacija m žefgj Včerajšnji komunike prcmetne^a ministrstva Beograd, 27. februarja p. Prometno ministrstvo je izdalo zvečer o staniu prometa sledeči komunike: Beograjska direkcija: Situaciia v glavnem nespremenjena. V vsej oblasti vlada južno vreme, deloma dežuje. Nevarnosti poplav za enkrat še ni. Zagrebška direkcija: Splitska proga je prehodna od Ogulina do Piaškega in od Knina do Splita. Zasneženi potniški vlak. ki je tičal v snegu od 21 februarja, je bil kot mešani vlak prepeljan v Oguli n. Istočasno je bil izvršen komisijski pregled proge. Proga je sicer že prehodna, vendar pa za redni promet še ni primerna, ker bo treba odstraniti ogromne množine snega, ki se lahko vsak čas zopet sesujejo na progo. Ponekod je ob progi 6 m visoko snega. Vreme je povoljno in se sneg naglo topi. V Ogulinu je bilo danes 12 stopinj nad ničlo. Subotlška direkcija: Situacija nespremenjena. temperatura 6 stopinj nad ničlo. Dež. Sarajevska direkcija: Situaciia nespre. njena. Temperatura 10 stopinj nad ničlo. Ljubljanska direkcija. Na progi Maribor-Prevalje, к!ет }e bil promet zaradi snežnih lavin od včeraj ukinjen, je bil promet ob- novljen danes cb 14.50 Na progi Laško-Ce-lje ie bil očiščen tudi drugi tir. tako da se vrši promet od 13 ure dalje na obeh tirih. Na ostalih progah ni bilo ovir. Vreme je iužno in oblačno. Promet na državnih cestah Beograd. '27. februarja, p. Ministrstvo iav-riih del je izdalo o stanju cest sledeče poročilo: Na področju gradbene direkcije v Ljubljani je vzpostavljen promet na vseh državnih cestah. Snežne lavine mestoma povzročajo ovire, vendar pa se vse ceste sproti čistijo, tako da promet ni nikjer prekinjen za delj časa. Na področju novosadske gradbene direkcije je vzpostavljen promet na vseh cestah, ki so bile v zadnjem času zasnežene in neprehodne, prav tako je vzpostavljen promet tudi na vseh oestah skopske gradbene direkcije. Včerajšnje temperature Beograd, 27. febr. č. Danes je »кого po vsej državi deževalo. V Beogradu je zna» šala temperatura plus 4 (dež), v PetTova« radinu plue 3, v Zagrebu plus 3 (dež), v Ljubljani —2 (dež), v Sarajevu —3 (oblač» no), v Nišu plus I (oblačno), v Kos. Mi» trovici —3 (oblačno), v Skoplju 0 (vedro), v Splitu plus 8 (dež), v Kotoru plus 1 (dež). Tudi v Sloveniji situacija znatno boljša Plazovi se sicer še vedno vsipajo na proge, vendar pa prometa ne ovirajo občutno Ljubljana, 27. februarja. Dva velika plazova, ki sta zatrpala v torek zvečer koroško progo med postajama Ruše to Fa]a, so železniški delavci da-v? do 6. odkidali ter Je bil nato promet upostavljen. Dopoldne Je bila Proga prosta plazov. Danes ob 13. se je vsul s Pohorja na progo med Falo ln Sv. Lovrencem nov plaz v dolžini 10 m to v višini do 2 m. Delavci, ki stalno stražijo progo, so plaz odk-dah v dveh urah. Vlaki niso imeli posebnih zamud. Situacija na severnih progah Sovenije se je danes Izboljšala Vzpostavljen Je bil med drugim tudi dvotirnl promet v odseku Zidani most - Celje. Na progi med Kresnicam! In Zalogom danes ni bilo večjih plazov vendar vozijo vlaki na obeh tirih v predpisanem počasnem tempu Plazovi »o se pojavili danes popoldne na bohinjski progi. Pri čuvajnici št. 36 je rdn-knrl z Mežaklje plaz na progo Dobrava« Jesenice. Ta plaz je tovorni vlak, ki je pri« Odhod ministra hajal iz Bohinjske Bistrice, sam predrl. V znani Soteski sta se pojavile kar po vrsti dva večja plazova: prvi je okoli poldne za* su! progo v dolžini 24 m in v višini treh metrov. Kmalu neto je pridrvel na progo kakih 100 m od prvega drugi plaz, dolg 20 m m visok 1 m. Delavci so progo očistili v dveh irrah. Na železniški progi med Celjem fei La» škirn se od časa do časa z nevarnega hriba Vipote trgajo manjši plazovi, ki »c vsipa» jo na progo in ovirajo redni železniški pro» met. Na ogroženih odsekih so permanent« no zaposleni številni železniški delavci, ki pod vodstvom inžeri jerjev čistijo zasute dele proge Na kritičnih mestih vozijo vla» ki skrajno previdno. Kakor nam iavlra nek? naš naročnik, se le v šklendrovcn pod Kumom vsul že v so boto zvečer velikanski plaz. kJ le bil visok 20 m. Ni še znano. бе ie pokonal kako žrtev. To se bo pokazalo šele. ko bo ogromna kopa snega razgrebena. Kumamidija Beograd, 27. februarja, p. Nocoj ob 18.15 je zastopnik zunanjega ministra dr. Kumanudi v spremstvu svojega kabinetnega šefa Adžemoviča in dveh mi-nisterfjilttih uradnikov odpotoval preko Dunaja v Davos, kjer se sestane z zunanjim ministrom dr. Marinkovičem. Od tam bo odpotoval v Ženevo, kamor bo prispel istočasno z našo ostalo delegacijo v nedeljo zvečer. Ostala delegacija bo odpotovala iz Beograda šele v soboto. Predvidoma bo ostal dr. Kumanudi v Ženevi do 10. marca. Danes je bil podpisan ukaz, s katerim je imenovan za zastopnika dr. Kumanudija za Časa njegovega bivanja v inozemstvu trgovinski minister dr. Mažuranič. Proračun trgovskega ministrstva Beograd, 27 februaria p. Po informacijah v finančnem ministrstvu je proračun ministrstva za trgovino, ki ie bil te dni v finančnem ministrstvu odobren, nekoliko višji od sedanjega. Povišanje proračuna je posledica dejstva, da bodo z novim proračunom prešle v kompetenco ministrstva za trgovino številne strokovne šole tako med drugimi vse tri pomorske akademije S posebnim amandmanom Je zahteval minister trgovine, da se podrede njegovemu resoru vse obrtne šole in zlasti tudi ženske obrtne Sole, ker je praksa pokazala, da se te šole v samoupravni upravi ne razvijajo tako. kakor bi bilo potrebno. Celotni proračun bo v finančnem ministrstvu sestavljen do sredi marca nakar bo v obliki zakona predložen kralju v podpis. Izredna skupščina Slavenske banke Zaereb. 27 febr. п. V zvezi г Izročitvijo poravnalne ponudbe upravnega odbora Slavenske banke, ki ie bila nepravilna ter ni bila podpisana od oseb. ki so po zakonu v to Pooblaščene, ie sklica,na za 14. marca ob 4 popoldne v odvetniški pisarni dr. Smida v Zagrebu izredna glavna skupščina Slavenske banke z dnevnim redom: Volitev oseb za podpis sodišču It Izročene ooravnalne pogodbe. Zakon o pospeševanju tuiskeffa prometa Beograd, 27. febr. p. Ministrstvo trgovi» ne je izdalo zvečer daljši komunike o pri» pravah za sestavo zakonskega načrta o po« speševanju turizma in tujskega prometa. Komunike povdarja. da je tujski promet po smotrenem delu zadnjega časa tako na« predoval. da je treba to vprašanje urediti zakonskim potom Po odredbi ministra za trgovino je bil zbran ves tozadevni mate» rijal, ki je sedaj izročen posebni komisiji za sestavo primernega zakona Ta zakon naj odstrani vse ovire za uspešni razvoj tuiskega prometa in uredi zakonitim po» tom vse ugodnosti, ki so v zvezi s turiz« mora in tuiskim prometom. Tragična smrt dveh slovenskih vojakov Valandovo. 27. februarja, r. Pred dvema dnevoma sta našla tukaj tragično smrt dva slovenska vojaka. Rado Povadija in Mirko Belac, doma od Sv. Martina na Muri. Bila sta skupno s pod-narednikom Miletom Momčikmčem na straži v bližini VaJandovega. Na straži so si preganjali dolgočasje z demonta-žo neke stare granate. Ko so hoteli odstraniti vžigalnik, je granata nenadoma eksplodirala. Povadija in Belca je granata dobesedno raztrgala. Momčilovič pa je dobil tako težke poškodbe, da je med prevozom v bolnico izdihnil. Tragična smrt je izzvala med prebivalstvom splošno sočutje. Pogreb vseh treh žrtev je bil naravnost veličasten. Krsto so pokrili z venci, ki so jih darovali občina, šolska mladina, vojaška komanda in številni premožnejši občani. Pogreba so se udeležili vsi v Valando-vu nastanjeni vojaki, državni uradniki s sreskim poglavarjem na čelu, občinski svet z županom, Šolska mladina tn velika množica občinstva. Na grobu je govoril učitelj Nanovid, ki je naglašal, da počivata oba Slovenca sicer daleko od svoje ožje domovine, toda krije jih ista jugosiovenska zemlja. Smmllcissimus prepovedan Beograd, 27. februarja, p Notranje ministrstvo je prepovedalo nadaljnji uvoz in razpečevanje nemškega humorističnega lista »Siplicissimus«, ker je v sliki in besedi žalil naš kraljevski dom. ©:©@ Razpoke, popokanje kole in rdeče lise bi pokazile najočarljivejše obraze, če bi jih CRtME SIMON blagodejno ne obvarovala. Ta odlična toaletna krema varuje vrhnjo plast tenske kože pred solncem, vetrom, hladom in mrazom. PUDER & MILO SIMON - PARIS ■V V.vi ,-^'rs Vr-Vx f , >*•> - i vs>i-У Vi v•• • Včerajšnje avdijenee Beograd. 27. februarja, p. Danes sta bila v avdi;euci pri kraku naš |>oslanik v Rimu Milan Ha kič iu ljubljanski pwizupan iuž. Dušan Se r n e c. Pogajanja v Pirotu Beograd. 27- februarja, p. Jugoslovensko bolgarska mešana komisija v Pirotu danes ni imela skupnih sej. Obe delegaciji sta razpravljali ločeno in to zgolj o internih zadevah. Sele, ko se povrne iz Sofije član bolgarske delegacije Karadjov, ki ie odpotoval po nove instrukcije, bo komisija nadalje va la svoje delo. Albansko odlikovanje Patrijarha Dimitrija Tirana, 27. februarja, p. Albanski kralj je odlikoval patrijarha Dimitrija za usluge pri osnovanju albanskega pravoslavnega sinoda z najvišjim albanskim odlikovanjem, Sken-derbegovini redom 1. stopnje. Odlikovanje je izročil patrijarhu beograjski albanski poslanik. Obiski pri dr. Kumanudiju Beograd, 27. februarja, p. Zaetopnika zunanjega ministra dr. Kumanudija 6o tekom današnjega dne pred njegovim odhodom v Ženevo posetili madžarski poslanik baron Förster, poljski poslanik Babinsky, češkoslovaški poslanik Seba in odpravnik poslov francoskega poslaništva. Naše poslaništvo ▼ Tirani Tirana, 27. februarja, p. Včeraj je bilo slovesno otvorjeno novo poslopje jugoeloven-ekega poslaništva v Tirani, poslanik Mihaj-lovič je pri tej priliki priredil ples, ki so se ga udeležili vsi člani albanske vlade, mnogi parlamentarci in najuglednejši predstavniki tiranske družbe. _ Novi komisar primorsko-krajiške oblasti Karlovac, 27. februarja, n. Za komisarja oblastne samouprave je imenovan namesrto dosedanjega komisarja Zdravkoviča, ki je postal veliki župan primorsko - krajiške oblasti, sodni svet. v p Aleksander Mi kač. Koncert „Obilica" v Pragi Praza. 27 febr. h. Včeraj le priredilo beograjsko akademsko pevsko društvo »Obilič« v Smetanovi dvorani koncert, ki Je uspel nad vse pričakovanje. Jutrišnji jutranji listi bodo priobčili o koncertu zelo laskave ocene »Prager Presse« piše: ».Obilič' ie dober in vseskozi discipliniran pevski zbor. ki dela beograjskim dijakom čast in daje dobro spričevalo njihovi kulturni stopnii.« Posebno so ugajale pesmj Gotovca. Zbor ie soreiel praški »Hlahol« z iugoslovemsko himno, na katero le »Obilič« odgovoril s češkoslovaško. Tragična smrt ravnatelja Sarka Gradec, 27. febr. s. V Bruclru oti Muri si je z revolverjem vzel življenje g. Rudolf Sark. podravnatelj Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo v Ljubljani. V obup m smrt ga je gnala bolezen, rak v želod» cu. Obiskal je v Avstriji spccijaliste. kojih mnenje je bilo tako, da ie obupal. Truplo nesrečnega moža prepeljejo v Ljubljano. Novi predsednik zagrebške zbornice Zagreb, 27. februarja, n. Po ostavki dosedanjega predsednika Zbornice za TOI v Zagrebu Vladimirja Arka je izvolilo predsedstvo na svoji današnji seji načelnika finančnega odseka ter generalnega ravnatelja in podpredsednika Prve Hrvatske štedionice Milivoja Crnadaka soglasno za predsednika zagrebške zbornice za TOI. Premestitev pravoslavne , škoSije Beograd, 27. februarja, č. Kralj je podpisal ukaz. s katerim se odobrava začasna premestitev sedeža temišvarske episkopiie in eparhiiskega konzistorija iz Velike Kikinde v Vel. Bečkerek. kakor je to sklenil pravo slavni arhijerejski sabor. Razstava v Barceloni Beograd, 27. februarja, p. Minister za trgovino je pozval vse jugosloveuske izvoznike. ki se nameravajo udeležiti mednarodne razstave v Barceloni, naj najkasneje do 31. marca od premi jo določeno razstavno blago v Barcelono. Prevoz gre na stroške raz-stavljalcev. Pač pa dobe razstavne prostore na razpolago brezplačno, podrobuejše informacije dajejo trgovske zbornice in španski konzulati. _ Litovci napadajo poljsko mejo Varšava. 27. febr. d. Včerai so se spopadli na poljsko - litovski meji v bližini Oranja litovski četnik; s poljskimi grani-čarii Na licu sPODada ie ostalo oo daljšem puškarienJu dvoie težko ranjenih Litovcev. Poljaki niso Imeli izgub. Naraščanje zločinov v Newyorku Newyork. 27. febr. (10.) KomisaT Orover Wlialen ie iziavil. da" se zločini v Newyorku naravnost strahovito množe. Treba bo nastopiti z nalenergičnajšimii odredbami, da se obvarule Newyork žalostnega slovesa. ki za uživa mesto Chicago. Letalec Le Brix — ponesrečil? Rangoon, 27. februarja, (be.) Francoska letalca Le Brix in paillard, ki letita v Indo-kino, sta 9e baje ponesrečila. Podrobnih poročil o katastrofi ni. Nesreča na morju BnkareSta. 27. februarja, g. Kakor poročajo iz Carigrada, je zadel grški parnik >Si-stos«, ki je bil na poti iz Varne v Konstanco, v bližini Tughe na sipino. Parnik ее je potopil, posadka pa ее je rešila. Rumunski parnik >Dazia< Javlja brezžično, da je opazil t Črnem morju veliko ledeno goro. Z gladom izsilil prizivno razpravo BokareSta, 27. februaja. g. VoJaSko «odi-Me Je pričelo prizivno razpravo ▼ zadevi evoječaeno na 8 let težke ječe obsojenega komunista Dobrodee Gleree. Gieren Je bil obsojen zaradi komunistične propagande. Pred 34 dnevi je začel kaznjenec z gladovno stavko in ga je treba umetno hraniti. Priziv je bil odklonjen. Poljsko-nemški manjšinski problemi Za marčno zasedanje sveta Dru§tva narodov se zanimanje širom Evrope stopnjuje, in sicer v prvi vrsti radi manjšinskega problema, ki je postavljen na dnevni red in predstavlja vsekakor njegovo najzanimivejšo točko. Interes evropske javnosti se izraža pred vsem *v obilici člankov, ki jih objavljajo listi o manjšinskih problemih Fvrope. Dalje se vidi, da instrairajo vlade svoje delegacije posebno s perspektive debat o bodočem odnošaju Društva narodov do manjšin in njihove zaščite. Oficijelno in oficijozno časopisje v mnogih državah je zavzelo 4 vprašanju povsem determinirano na-znranje in reči se more, da se glasi odgovor na postavljene pobude glede in-gerence Društva narodov po večini v negativnem smislu. Na dnevni red marčnega zasedanja se Je postavilo manjšinsko vprašanje v prvi vrsti radi predloga nemškega vnanjega ministra Stresemanna. Ta pa je storil svod korak pač pred všem če ne celo samo radi nemSke manjšine na Poljskem, ki se silno pritožuje nad svojo usodo. Vendar ne morda toliko radi stvarnega stanja kot iz medna-rodno-političnih vzrokov. Nemčija danes ne smatra za oportuno, spravljati v osipredlie diskusijo o manjšinskih zadevah v drugih državah, n. pr. alpskih in podonavskih, in sicer zato, ker so politični odnošaji do njih v redu ali se v Berlinu vsaj ne želi, da bi se možnost konfliktov povečala. Razmerje med Poljsko in Nemčijo pa je iz drugih vzrokov zelo slabo in v Berlinu ne želijo ravno, da bd se odnošari uredili. Morda se fuje to na prvi pogled neverjetno ali celo absurdno, vendar se zdi, da ni pretirano. Zakaj ne sme se porabiti, da smatra Nemčija svoje današnje vzhodne meie z? na.lneipriietneč-še ln da vlada na Nemškem, lahko rečemo, soglasno naziranje. da se morajo prej aH slei popraviti. In sicer vsaj v diveh sektorjih, ki loči Vzhodmo Prusijo od ostale NemČiie, 'm pa v gornji Sle-zi'ii, kier se je bi! koncentriral za Po-ruhriem največji del nemške industrije. Nemčija se ie bila formalno sicer od-rekfa tem deželam. Toda dejansko je v nienem programu vse kaj drugega nego resignaci.ia. Zato sistematično obrača pozornost sveta na svoje tamkajšnje sorojake. da ga prepriča o dozdevni nevzdržnosti današniega stanja in vzdržtrie seveda s tamkajšnjo manjšino intimne zveze, ki imajo namen, ohraniti jo borbeno in močno do primernega trenutka. Tej osnovni črti nertršike politike se podreja vse drugo v odnošar-h do Poüjske. Nemška manjšina na Poljskem je dvojne vrste. Najprej so to nemški kolonisti, ki so prišli na Poljsko, pred vsem v Kongresovko, že pred stoletji in so se že popolnoma vdomačili s tam-kajfšnfm miiijejem. tako da so nasprotja med njimi in Poljaki minimalna. Povsem drugače ie v koridorju in v Šle-ziji. kier so bili Nemci aH kolonisti iz novejše dobe. ali pa so. kakor posebno v gorn.fi Šleziji, pripadali vladajoči plasti, gospodarsko močnim krogom ter inteligenci. Šle zija ie bila že več stole^ i v nem&kih rokah in v njej se je vršila intenzivna germanizaciia. ki je dosegla tolike rezultate, da je Poljakom ostalo sfroro le gosnodarsko in so-cijalno šibkejše prebivalstvo, pa še tu se velik del sploh ni zavedal svoie poljske narodnosti. N?ila2je razumemo narodnostno stanje v šlezrii, če ga primerjamo z razmerami na Koroškem: v bistvu ni druge razifike. kakor ta. da se je germanizacija spričo ogromnega gospodarskega razmaha razvila v še večjih dimenzijah. Poljsko gospostvo v Šlezifi je pomenilo. kakor je zelo točno karakterizira! neki švicarski list. kakor da so delavci, hlapci in dekle zavladali nad svojimi gospodarji in delodajalci. Nemci hočejo ohraniti sedaj ne samo svoje visoke gospodarske ter socijalne pozicije, marveč tudi držati svoje nemSkutarie in še nadalje preprečevati narodno osveščenje doslej zapostavljenih poljskih množic, kar nas zopet živo spominja nemških teženj na nekdanjem spodnjem Štajerskem. Tu pač ne more biti kompromisa in poljska politika v gornji šleziji gotovo ne more odnehati od svojih teženj nacijonalizirati svoie malo zavedne rojake, kar mora seveda delati škodo znani nemški tezi o narodnem posestnem stanju. Na drugi strani državnih meja Imamo močno poljsko manjšino v nemški državi, ki tvori povsod gospodarsko in socijalno. pa tudi kulturno in glede narodne zavednosti najšibkejšo plast prebivalstva. Ako se zopet spomnimo povsem analognega primera slovenske manjšine v avstrijski Koroški, nam postane takoj jasno, kako upravičene so poljske pritožbe, da uživa poljska manjšina v Nemčiji prav malo svojih zakonitih manjšinskih pravic, mnogo manj nego nemška manjšina na Poljskem. Spričo vsega tega je popolnoma Izključeno, da bi se moglo v Ženevi doseči soglasje med poljskim in nemškim stališčem glede narodnih manjšin in tudi ostati, recimo nevtralni člani Sveta bodo postavljeni pred silno komplicirano nalogo, kako najti med nasprotji zlato srednjo pot Hmeljski trg žatee, 27. februarja, h. Včerajšnji promet je znašal 100. današnji pa 80 meterskih stotov po 50 kg. Tendenca čvrsta. Cene eo 1300 do 1600 Кб. Naši Sokoli na Madžarskem Cenlenemu uredništva »Jutra*! Pod gornjim naslovom ste priobčili v svojem listu г dne 26. t m. dopis Sokolskega društv» Ljubijana L (Tabor), k; je DrišeJ v javnost tisti mah. ko ga ie prejelo starešinstvo JSS po službeni рой v presojo in rešitev. Kdorkoli je orovzročil. da ie Prišla zadeva v iavnost prej nezo je bila rešena na pristojnem mestu, je zagrešil, ako ie Sokol organizačrn prestopek, kakršen ie bil doslej v disciplinarnih naših vrstah nepoznan (Mi smo objavili po naši novinarski dolžnosti dotično informacijo v pre^ričartiu. da le take zadeve naiboäie javno obravnavati. Op. ur.) Morda uspe preiskavi, kf ie uvedena na temelju našifc predpisov, da doz ene krivca. S tem je nastalo čisto po nepotrebnem razburjenje v sokolski in druži javnosti, kar bi lahko izostalo. če bi se bil dopisnik informiraj na pristojnem mestu, kar le v LJubljani vsak trenutek moeoče. ako že ni mogel počakati na uradno rešitev te zadeve. Ne da bi se skljcevaJi na predpise zakona o tisku. Vas prosimo, da priobčite nastopno nuino potrebno pojasnilo, ki naj vso zadevo prikaže v luči resnice. Izjava sokolskega društva Liubliana I je zgrajena na docela napačni poilagi. Naših olimpiicev ni povabila na tekmo v Budimpešto madžarsko telovadna federacija, kakor nepravilno poroča Vaš izvestiteH v »Jutru« z dne 22. t. m., ker te tekme ▼ Budimpešti po naši vednosti sraloh ne bo. In na tekme, ki iih ni, ni moglo dobiti starešinstvo JSS službenega povab'la od nikogar. torei tudi ne od omenjane federacije. zato pa tudi ni mogel nihče dati pristanka za udeležbo, niti ne prepovedati udeležbe. Na teäovadnl te km) v Amsterdamu leta 1928. ie nastopila oolez vrste JSS in ČOS tudi madžarska vrsta, to je dosegla predzadnje (10.) mesto. Tamkaj so se madžarski tekmovalci seznanili tudi г našimi brati. kar ie umljivo samo ob sebi Videli so brata Stukiia in brata Primožiča, katerih dovršena Izvedba val j:h le zadivila do občudovanja. Eden teh madžarskih tekmovalcev le član cimnastičkeza kluba (društva) v Budimpešti, ki namerava dne 3. marco Prirediti svoio telovadno akademijo, kakor iih Prirejajo naša društva. (Akade-m;ja ni tekma!) In brat Stukeli le dobi'1 od teea kluba liubeznivo povabilo, naj pride яа to akademiio v Budimpešto, kjer nai bi nastom'l. da pokaže tudi Madžarom v njih glavnem mestu v krogu svoi'h znancev ti Amsterdama, kai zna. Vabilo le bilo popolnoma zasebneza značaja, a vzlic temu se brat Stukeli ni hotel sam odločiti, temveč le poslal vabilo v odločitev tehničnemu odboru JSS. Pa tudi tehnžčm odbor JSS m odločal sam. nezo ie predložil zadevo v končno rešitev starešinstvu JSS. ki ie o njej razprav,Iiaüo na svoi; 42. seji dne 28. ianuarja 1929 Zaključek na predloz tn motivacijo enega izmed članov starešinstva JSS: »Ker le povabilo popolnoma privatnega značala. nimamo vzroka, da bi ne dovolili bratu Stukliu in bratu Primožiču, ki se mu bi pridružil, nastop-* na tei akademiji. Nastop ima docela privaten značaj. Nista torei imenovana brata n kakšna odposlanca Saveza ah društva, amoak se le privatno odzivliata povabilu, to sta ea tudi dobila samo privatno.« — O tem sklepu je b^at savezmi načelnik obvestil brata Stuklia v nismu z dne 11 februaria 1929. Vsa zadevna korespondenca le v rokah brata Stuklia. ki se ie na temelju tega sklepa odloči, da se z bratom Primožičem odzove povabilu — nihče od njiju ne pod tajnim plaščem пекега sportneza društva, od katerih pa nobeden ne bi delal nečasti nift sokol-skemu imenu, o čemer smo vsi prepričam!. Nekai podobnega se Je zgodilo leta 1924. po olimpiadi v Parizu, ko so пабе-га prvaka Isteza brata Štuklia povabili Finci v svoio domovino. Takrat se nI nihče razburjal .temveč le vs, naša Iavnost odobravala. da se le brat Stukeli odzval povabilu Fincev. Ako se Angleži ffvo zanimajo za sokolski telovadni sestav in hočejo svoj šport preustroiiti na temelju Proučavania teza sestava, ako Francozi uvaiaio v svojo vojsko telesno vzgojo na osnovi tega sestava, ako so Japonci povab'li brate čehoslovaške Sokole kot inštruktorje za telesno vz^nio v svoio domovino m ako sedal eno madžarsko rmnastično društvo želi vidett dvole naiših naiboiiših telovadcev, d, se na ž'vi priči irven o dovršenosti sokolske telesne vzeoie. ie to dovoli iasen dokaz, da si naš sokolski telovadni sestav zmagovito osvaja ves svet. kar nam mora biti samo v ponos ln v čast. Гп narod, ki nam ie sovražen, mor, dobiti spoštovanje in — če hočete — tud: strah do nas. ko vidi in spozna, kje le ogromna moč našega zdravja in naše moralnosti. In če eovorimo v sokolskem programa 0 naši poti. ki zre Iz Jugoslovenstva v Slovanstvo in od tod v človečanstvo, vidimo iz zorenjih navedb, da si z delom že utiramo to pot. pridobivajoč svojemu imenu In imenu svoie domovine trdne pozici-ie in priiznanle po vsem kulturnem svetu. Kdo — razen Sokolstva — more še kazati na take uspehe? Kar se tiče sprejema madžarske telovadne federacije v mednarodno telovadno zvezo. moramo trzotoviti dejstvo, da je ta federacija že spreieta v to rvezo Proti spreiemu je zlasovala ČOS fn niej se ie pridružil v bratsto vzaiemnostj JSS. , večina ie zmagala: za 14 glasov, proti dva glasova. Ako uvažujemo to dejstvo, se ogflaša dvoie vprašani: alf ČOS in mi ostanemo v mednarodni telovadni zvezi ali Da vstopimo xx nie in * tem onemogočimo sodelovanj« Sokolstva na bodočih mednarodnih tekmah? Kal ie bolie za nas fn pa za narod. v katerega iimenu se borimo zs zma-ee: da postanemo osamljeni in oddvoieni ali t>a da vztrajamo v borbah za zmago in "«riznanle sokolske Ideje no vsem svetu? 7. ozirom na vse to. kar smo povedali zieoraii. odločno odbiiamo vsako suirniičenje 'n podtjkanie. kakor da bi se ne zavedali svoip velike od-trovornostl. ki Io nosimo v svoli eiloboto zavesti do naroda. Sokolstva 'n Slovanstva. Obžalujemo, da se prf tej "riüki brez ootrebe otvarj, vprašanje zadnjih tekem za slovansko prvenstvo 1. 1926 ,T Pragi, ko bi sokolsko društvo Liubliana 1 .med svolinw lastnimi čiam lahko dobilo vse potrebne informacije. S tem Je v dnevnem časortslu o tel zadevi naša beseda zaključena žal nam Je. da moramo govoriti o notranji zadevi lavno. a tc n> naša krivda. Želimo, da bodi « tem konec lavni polemiki V Llnbtl"ni. 26. februaria 1929 StarešMstvo JSS. in ljudje Vodovje večinoma v normalnem stanju Sava je odplavila led, Drava tuintam grmadi ledene klade, Mura zamrznjena — Nagajivost Savinje — Južno vreme traja dalje Liubliana. 27 februarja. Dane« ie bilo v Slov ena i i dokaj spremenljivo in nestalno vreme. Ponoči in davi le z malimi iziemami skoro povsod deževalo. Dež ie prenehal dopoldne, nakar ie zasiialo na Gorenjskem in v ljubljanski okolici solnce. proti večeru se ie nebo znova pooblačilo. Po planinah ie dopoldne snež lo. Stalna ie nevarnost nlazov v Tri-ravskem poeoriu in po drugih storoviih Nevarnost poplav, pred katerimi ie vladala velüka boiazen. ie zaenkrat minila. Reke in potoki počasi naraščajo in se ie večina približala normalnemu stanju. Stanje snega se ziblip v Sloveniji po ravninah med 20 do 30 cm visoko, po zorah in gozdovih ie snez seveda še vedno znatno višii. Jutranja vremenska poročila navajajo naslednje stanje temperature (v oklepaiih preišnieza dne), kakor tudi deio-ma stani e snega: Bohiniska Bistric-, +4 f—1). dež. sneg 45: Kranjska gora +2 (—5). dež: Jesenice 4-3 (—2). oblačno, dež. 25: Trže +3 (4-3). 2Л; Kamnik +3 (+1). dež: Ljubljana +2 (4-1). dež: Celie +5 (—1). dež: Brežice 4-2 (+7). dež: Dravograd —1 (—3L dež. 2Я cm sne«a: Maribor 4-2 (0) dež. 25: St. lan ž na Dolenjskem (—4) dez. 20: Novo mesto 47 (42). dež: Kočevje +3 (4-4). dež: Rakek 46 (47). oblačno. 20 cm sneza. Velike reke Slovenije to zadnip dni valile seboi ogromne množine ledenih plošč, nekatere dolge do 5 in več metrov ter debele do 50 cm: ta.ko Sava. Savinia in Drava. Povsod na važnejših točkah, ležečih ob glavnih rekah, ie bila organizirana stalna opazovalna služba o naraščanj u voda. Srezka poglavarstva so dobiila cd velikih županov obenem primerna navodila, kai ukreniti v orrneru bližajočih se katastrof Vojaška pomoč za od-stranievanjp ledenih mas in pri obrambnih akcijah oroti poplavam v Sloveniji ni bila potrebna. Hdrotermični oddelek ljubljanskega župana zatriuie. da so odstranjene vse nevarnosti poplav zaradi snega in ledu. Le trajno deževie bi moglo v Sloveniji povzročiti kake katastrofalne povodnii. O stanju glavnih voda smo preieli danes naslednja poročila: Llubllana: Li ubij an ca počasi narašča in se ie pri Vevčah dvignila za kakih 25 cm. dosegla Pa še ni svojega normalnega sta-nia. Na Barju se sedai ni bati povodnji. Jesenice: Sava s pritoki v gornjem delu oo malem narašča. Tu ie bilo danes zelo spremenili vo. pravo aprilsko vreme. Do 9. dopoldne fe deževalo, po gorah snežilo. Po 9. ic prenehal dež in ie zasijalo krasno pomladansko solnce. Okoli 13. ie začelo znova neprestano deževati. Hudourniki so tihi KronI: Sava normalna. Ne obstoja nika-ka nevarnost večiih poplav. Кокгя ie še močno zamrznjena. Skofia Loka: Selščica in Poljanščica polagoma naraščata in se bližata normalnemu stanju, ker sta znatno uoadii v mrazu. Tudi niiiiu pritoki le počasi naraščajo. Krško: Ogromne ledene mase so danes Žp pasiraile Krško 1ет se počasi vale oroti Hrvatski. PoDoldne so ledeni skladi na Savi že izsinili. Krški most le dobro Prestal svoio predzkušnio. Največje mase so plavale mimo Krškega okoli 9. dopoldne. Nekatere T>lošče so bile debele do 50 cm in dolge več m Leden- skladi so se nekoliko zajeszüli pri Brežicah v stari strugi Save. Popoldne je začela Sava zopet padati Vodokai na Savi ie davi k&zal —10 cm. dočitn je ored oričetkom poiava jugovine kajzal celo —80 cm pod normalo. Od včerai ziutral le Sava narastla za približno 50 cm. Dopoldne m ie oad'a od —10 na — 20 cm. O staniu Save v dolnlem loku se gJasi naša večerna informacija i-z Brežic: Led le izeiniL nevarnost poplave je odstranjena. Pri Krški vas; je Krka včerai valila s seboi večie množine ledu. ki ie danes tudi teostaJ Od Dobove dalie pa ie Sava zatrpana z ledenimi ploščami. Glede Drave smo iz Ptuja Prejeli naslednje poročilo: Vodno stanie Drave ie včerai kazalo 60 cm nad normalo. a ie danes padlo z-i 30 cm Proti Ptuiu ie včeraj Drava valila velike množine ledu, ki so se nako-oičile med otuiskim mostom do borenske-ea mostu, ki ie precej ogrožen. Da ga rešilo. so začeli razbijati ledeno skladnvie. Glede Mure nam poročajo iz Gor. Rad-rone: Tu še ni opaziti nikakih večjih iz-prememb v vodnem stanju reke Mure. ki je t>ri Radgoni še vedno zamrznjena. Narasla Savinja podira mostove Iz Celja nam poročajo: Že nekai dni sem so se pričeli meroda.ini krogi prav resno baviti z merami, kako bi odstranili veiiko nevarnost, ki ie pretila celjskim mostovom zaradi ledenih t>!ošč, ki jih ie pričela prinašati narastla Savinja. Celih pet d™ so mestni delavci pod vodstvom sreskega hi-drotehnčnega referenta inž. Piletiča raz-strelievali čez in čez zamrzlo strugo Savinje. V torek zvečer, ko ie Savinja že zelo močno narastla in ie prinašala na svojih kalnih valovih ogromne količine ledu, med katerim so se nahajale 30 do 80 cm debele ter do 20 m dolge m 4 do б m široke ledene plošče, so morali mestni delavci pod vodstvom šefa mestnega gradbenega urada z. inž. Prlstovška do 23. ponoči z vsem mogočim orodiem varovati kapucinski most in višje ležečo brv. vode-čo iizpred erofiie v mestni pank. Danes zjutraj Savi- utn ga'a premiera v KltO .DVOR' HARRY LIEDTKE HILDA ROCH - HANSJUNW R.MAMN v popularni Kalmar-ovi operet Cirkaš&a pr iceza ni a še ni prenehala prinašati nevarnih ledenih plošč in so mestni delavc; neprestano na straži pri obeh mestnih mostovih. V poznih jutranjih urah so ogromne ledene mase razbile in odnesle pri znanem grena-drjevem mostu drugo mostno kozo ob levem bregu, zaradi česar se ie dobra tretjina mostu z velikim truščem sesedla v na-rastlo. kalno strugo Savinje. Tudi celjski pritoki Savinje kakor Vo-glajna. Koprivnica in Sušnica z vsako uro nevarno naraščajo IJstie Sušmce se ie pri izlivu v Savinjo pred malo brvjo zajezilo z debelimi ledenimi ploščami. Zato ie Su.š-nca že včeraj proti poldnevu prestopila svoi desn breg in deloma preplavila poleg ležeči travnik. Prebivalci, stanujoči onstran Savinje za Starim gradom v Pečov-niku in okolrei. ki so se doslei posluževali gre-nadirieveiza mostu, so zdai prisilieni hoditi preko Voglaine in Zavodne v svoie domove. Strokovn jaki izjavl ja io. da zaenkrat Celin še ne preti povodeniska katastrofa. slxno oni 1 1926.. pač pa kriza še ni prestana O odstranjeni nevarnosti poplave še ne bo mogoče govoriti gotove besede pred petkom ali soboto. Na obeh bregovih Savinje se ves dan in še kasno v noč zbiraio 70Ste gruče meščanov, ki s strahom in negotovostjo zro v kalne valove narast-fe Savmie. prinašajoče iz zgornjega toka velike množine ledu Narastla Savinia pokrita z neštetimi, ve-fikimi kosi ledu. ie včerai dopoldne odnesla nri Pimsk:ih Toplicah levo in desno stransko mostno kozo pri zbornem mostu, ležečem nad železniško oostaio v smeri Prot; Laškemu Od teza mostu sta ostala samo ob- zidana mostna stebra sredi stru-ze in med ni;ma položeni del lesenega mostu Prebivale se moraio sedai posluževati nekai sto metrov n;*'ie le?e"e<*p daneza mostu V vsei dolžini struge Savi-nie od Ceba ря do Zidaneza mostu so na-koTvčcne na obeh brezovih nenre-zledne količine ledenh pi'o.sc in snega ki iih ie vrgla Savinia v svoiem diviem toku i.z valov _ Marija Лг. Kiparjeva - Ш Мшса Danes praznuje v Kranju gospa Marila Kitšarjeva. vdova po pokoj odvetniku in znanem sokol ske m delavcu dr Josipu Ku-šariu, šestdesetletnico svojega rojstva. Jubilantinia. ki te ena najuglednejših na-rodnah delavk goreniske metropole, izvira iz nekdanje meščanske rodbine Mallijeve Kdo izmed starejših še živečih ni poznal »Fabrčanove« Mice. ki ie slovela kot lepo. veselo in temperamentno dekle! Sai io ie poko.in; profesor in znani ribič Ivan Franke prekrstili v »forelco« ki ie med mnogimi čestilci izvolila za svojega življenjskega tovariša g. dr Kušarja. ljubljanskega odvetnika L. 1893. io ie odpelia! s seboi v Ljubljano, kier se je pojavila takoj kot ena najmarijivejših delavk v krogu narodnega ženstva. N,; bilo nobene narodne ali dobrodelne prireditve brez sestre Kušarjeve. Cez 10 let sto se vrnila v Kranj, v njeno rojstno mesto, kjer je prevzela vodstvo narodnega ženstva. reorganizirala način prireditve, ki so odslej donašala društvom lepe vsote in dobro fundirala njihovo gmotno stanie. Od leta 1910. vod; nepretrgoma kot starostka ženski sokolski odsek domačega društva. Mnogo prizadevanja ie posvetila tudi Kolu jug osi. sester. Kot vzorna žena in mati ie znala deliti vse radosti, po soprogovl smrti pa tudi pretrpeti težke ure. Otroci so se razkropili širom širše domovine, najstarejša hčerka Nadica. uradnica Mestne hranilnice in pod-načeinica Sokola, jo pozabava in krajša čas in lajša ure v bolezni, na kateri trpi It od lanskega leta. Kraniske narodne organizacije, zlasti pa sokolske edince. ves narodni Krani jubl-lantinii iskreno čestita z željo, da bi še mnogo posegala z veščo in izkušeno roko v društveno živlienie in srečna ter zadovoljna preživela iesen svojega življenja! Svarilo Slovenkam, ki potujejo na jug Skoniie. koncem februarja. V S#Cop!hi živeči Slovenci s težkim srcem opažamo, kako se v zadnjem času množe ŽTtve ženske lahkomiselnost; in neprera-öunfliivostl. — žrtve, ki nema'o škodijo našemu dobremu imenu. Nam Slovencem se že itak kai rado očita — čeprav ne samo nam popolnoma upravičeno —. da preveč liubimo vino. V interesu url oda naišega naroda ie torei. ako nrepreč mo. da se vsaj naše ženstvo ofovaniie nečastne kva.Vfika-ci.le in zaiščiti pred pridevnikom, ki ie nam vsem v sramoto. Opominjamo zatore! k opreznosti vse one mlade S'ovenke ki notuieio v Skonlie ter v Južno Srb'io stv'oh. mis!°č. da hc>do tu našle pošten zaslužek. Lastniki sumljivih kavarn in razn:h nočnih gnezd nameščajo v svoiih lokalih najraje »prečanke«. predvsem pa Slovenke, ki so za ta posel naiboli »elastične« Zvabliaao lih sem na vse mozoče načine, tako tudi potom navidezno nedolžnih oglasov rbie.io iim obljube. ki iih nikdar ne izpolnijo. « Seveda, najde se v današnji brezposelnosti vedno dovoli deklet, ki gredo lahkomiselno na limannce. Zalibog prepozno spo-znaio svoio zmoto, kesajo se. ko ne more-io več nazai Zaposlene so po večini v nočnih lokaiih. kier morajo delat; do 4. in 5. ure zjutraj. Izpostavljene so na milost in nemilost gostom, med katerimi ie vedno dovoli takih tipov, ki hočejo izkoristiti priliko Po razmeroma kratkem času iih navadno gazda vrže na cesto, ker taki lokali potrebuieio vedno sveže blago, kj »vleče«. Ni pač potrebno omeniati. kai postane iz takih m'adenk. Zatorej. Slovenke, bodite oprezne! V teh krajih ni kruha za vas! — __Kč. Pes ga je rešil izpod plazu Litij3. 27. februaria. Z Gračanovega hr'ba ori Spodniem Logu ob Savi je zdrvel plaz. ki ie zasul nekega moža. namemenega domov v Pasiek Možaka ic spremilial niegov pes. ki ie plazu z urrnm; skoki i^begnil Ko ie ktt/a koi nato razgiedal situacijo in ni bilo nikier več niezoveg., gospodaria ie začel laiati na vso moč Ker se na dalie časa ni prikazal nihče na samotni pot', ie zdrvel kuža v naibližin hišo in ie z besnim laiežcin Dreveni domače, da se ie moralo v bližini nekai zgoditi Domači so res od i! i za cvi-leoim in skalkaiočim psom. ki i;h ie pripeljal do naplaženeza mesta na cesti. »Nekai bo. kar bo!« so deial; možalkj in orčeli odkopavati 'av:no Kmalu so nrišli na nekai črneza Tz neliubega sneženega oklepa se ie končno «kobacal možak iz okolice Pasieka. ki za ie zasul bdi grob in ga domala že onesvestil Ponesrečenca so odvedli v prvo hišo. kier se ie za prvo Domnč okrepčal in nato nanoti! dalie. Ko 'e ie^a! mo? od svofh re*"te1ie"v s!ovo. pa ni bilo nkier psa-reši-te'ia. Iskali so ga. klicali in žvižgali, a psička od nikoder Drugo iutro pa so naleteli tamkajšnji va-ščani na novo presenečenje. Ob razkopa-nem plazu na cesti ie ležal klobuk rešenega možaka s Pasieka in samo ta borni klobuk ie čuva1 niegov' zvesti pes vso dolgo mr.zlo noč. Pod nicigovini ležiščem se ie stopil snez tako globoko, da ie ležal zvesti lajež kakor v kotanii ОПГХХТОСООГУХХУХУХХХ-ЮО ЮС УХ ЮОООГООГХ-ООООООГ IO oooer X X я ooex , Naval krvi. tesnobo srca. zasoplenost tesnobnost dražliivost živcev, migreno, otožnost. nesoanie odpravimo kmalu z uporabo naravne »Franz Josefove< grenčice. Znanstvene ugotovitve potriuieio. da služi »Franz Josefova« voda pri zazateniu vseh vrst z najboljšim ttsnehom. Dobi se v vseh lekarnah, drogeriiah in špecerijskih trgovinah. _ Velika tatvina v skladišču prevozne tvrdke Celie, 27. februarja. Ko Je prišel včerai zjutraj uradinik celjske tvrdke P eile v tvrdkino skladišče v Levstikovi ulici, le presenečen opazil, da je ponoči v skladišče vlomii neznan tat ;n ukrade! pet vreč bele moke. vredne 2250 Din. nakar je odprl tudi več zaklenjenih pletenih košar, ki iih ie imela neka stranka shramiene v skladišču. Kai Je tat odnesel lz košar, se še w moglo ugotoviti, ker se oškodovana stranka ne nahaja v Celju. Takoj je bil tatvine osumljen 43-letni brezposelni пкЈат Anton Cveteršnik. rodom iz Pečtiha na Madžarskem, pristojen pa v Svetino v celjskem okraju. Cveteršnik je Ml namreč do preteklega tedna itslužben kot pomožni delavec pri tvrdki Pelle. ki pa ga ie iz raznih vzrokov odpustila. Sum ie padel na Cveteršnika zato. ker ga le na večer pred izvršenim vlomom opazil tvrd-kin uradnik Celnar v bližini skladišča v družbi z nekim nepoznanim moškim. Cveteršnik si ie ob priliki teea srečanla potisnil klobuk na oči z namenom, da ga uradnik ne bi spoznal. Že v torek popoldne le Cveteršnika aretira! v mestnem parku ra-ionski stražnk in Кя oddat v oolicijski zapor. Policija je ugotovila, da zasleduie Cveteršnika tudi okrožno sodišče v Mariboru potom beograjskega »Policijskega glasnika« zaradi zločina tatvine. Cveteršnik ie bil že desetkrat kaznovan zaradi tatvine in je odsedel že več let v ieči. Kljub temu. da je policiia ugotovila, da se strinja odtis čevlja na neki vreč moke v skladišču popolnoma točno s Cveteršnikovim čevljem. pa mož tatvino še vedno tali. Policija se trudi, da najde sled. kam je tat utegnil spraviti ukraden; plen. Živčne bolečine influenca revmatizem, glavo-in zo-bolje, trganje, v ušesih so hudobni mučitelji in počesto nevarni Z preiskušenimi Aspirin tabletami preženete bolečine, tako, da se veslje do dela in prijetno razpoloženje kmalu povrne. Zahtevajte vedno originalni omot »вор*»" z modro-belo-rudečo varstveno znamko. DANES VELIKA SLAVNOSTNA PREMIJERA I Carska — RUSIJA — Boljševiška Rdeči vihar Največji ljubavni velefilm iz dobe carske in boljševiške Rusije. Glavna junaka tega edinstvenega veledela sta JOHN BARRYMORE naiveč-iii ljubimec ameriškega filma; človek, čigar ljubezen se ni strašila ne trpljenja po ječah, ne ponižanja in degradacije. eHMILLÄ HORN lepa, a ohola princesa Tamara, ki je odklonila ljubezen narednika. pozneje pa spoznala njegovo srce in dobroto. Film, ki mora navdušiti, ker po svo)l lepoti zasenči vsa doslej predvajana filmska dela. Predstave ob 4., po! 6., pol 8. in 9. url. Telefon 2124. Elitni kino Matica. Dooisi JEŽICA. Pretekle dni je bil prepeljan v ljubljansko boiniico posestnik J Jerneje Ko je stopil iz hiše na zJedtnela tla je možu sijwdrsmik) in je padel tako nesrečno, da si je ilomil nog» pod kolenom. — V nedeijo je gostovalo »Marijonetno gledališče« v tukajšnjem .Društvenem domu« in imelo svojo otvoritveno predstavo z naslovom »Š-panjolsaki princ v ujetništvu«. Žalibog, da je naše občinstvo za to prireditev pokazalo zeio malo zaniiman.ja, kajti po se trnkov je bilo kaj malo. Morda so bile vzrok previsoke cene vstopnicam; toda »parno, da bodo naši vaščani vsaj prihodnjič pokazali več interesa za lepo predavanje z lutkami. — Pevsko dru&tvo »Zora« sklicuje vse ljubitelje dramatike, člane in nečlane na sestanek danes 28. t. m. ob 8. uri zvečer v pevski sobi pri »Šti-rni«. Pridite polnošteviln«. ŽIR1. Huda letoš-ија rime j« tudi pri nas zek> ovirala gospodarsko in društveno delovanje. Mraz je dosegel do —28 C. Zelo veliko Steviio Ijudfi je obolelo na »hripi«, bila je s to nadlogo prizadeta skoraj vsaka družina. Sedaj se !« končno obrtwto z vremenom tudi vse ostalo na boljše. Sokolsko društvo ie začele intenzivneje delovati ter bo uprizorilo to nedelio ob pol 8. zvečer v Sokolske;n domu dramo Manice Romanove: »Prisega o polnoči.« Da je drama res lep« in učinkovita, priča deistvo, da razna prosvetna druStva kar tekmujejo, katero jo bo pre.4 uprizorilo. Se nobeno dra.meko de-!o v Sloveniji ni v tako kratkem času zaznamovalo takega povpraševanja po igiri in zanimanja zanjo, kakor ravno »Prisega o polno-či«. Pričakovati je, da bo tudi pni nas v Zireh doseglo zeilo lep uspeh. Pred dnevi je umri dobro znani naš občan f. Ivan Petrnel, V'Ul®o »Maivsar« iz Jarč^e dolin«. Dne 23. februaria pa Je umrla tudi zelo poznana Sjdi. Kati Kopšeitov* v visoki staro«! 91 leit. Blag fitna srpom«! 1 DOMŽALE. Zek) po go— TKD Atena bo priredilo svojemu članstvu ter prijateljem društva kot zaključni sestanek v zimski seziti 10. marca v veliki dvorani Uniona »rokoko - popoldne« 394 u— Na prevozu ▼ bolnico Izdihnil. K posestniku Francetu Drotoniču v Veliki Stari vasi pri Grosupljem ie prišel dne 24. t. m. kot popotni revež 73Ietni delavec Ivan М1акат. doma iz Krškega, in prosil da ga vzamejo pod krov. Starec se je Drobničevim zasmilil, zato so mu dovolili prenočišče ter mu tudi postregli. Naslednje dni pa Je pričel Mlakar tožiti o bolečinah v trebuhu ln črevih. Ker se ie njegovo stanje poslabšalo, je Drobnič Izpo-sloval pri občinskem uradu v Grosupljem, da ga sme prepeljati v splošno bolnico v Ljubljani. Dobnlčevl so bolnika naložili na voz, kjer so mu pripravili ležišče, a ko so se s sanmi pripeljali do bolnice, je bil bolnik že mrtev. Na odredbo policijskega zdravnika, ki je ugotovil naravno smrt, so Mlakarjevo truplo odpeljali v mrtvašnico k Sv. Krištofu. u— Spodnji del »Zvezde« začasno zaprt. Mestni magistrat ljubljanski opozarja občinstvo, da bo radi preprečitve eventualnih nezgod spodnji del »Zvezde«, to Je od »Slo-venske Matice« do Wolfove ulice v prihodnjih dneh in sicer od pol 8. do pol 12. dopoldne ter od 1. do 5. popoldne za pasante zaprt, ker bode ondi mestno vrtnarstvo ob-sekavalo kostanjeva drevesa. u— Sigert I. Svetovni romar ln prerok. Tako se naziva zanimiv gost. ki je prišel iz Skandinavije. Gologlav in pisano oblečen vzbuja že precej časa pozornost po naših ulicah Mož deli listke, na katerih piše, da je prepotoval vso Sibirijo, Azijo, da proučuje kulturo in naravo in da pri tem oznanja kraljestvo sprave in idealno občestvo vseh ljudi in plemen. V soboto ob 8. zvečer bo predaval v mali unionski dvorani. u— Razne tatvine. Francu Simčiču, sta-r.ujočemu v Frankopanski ulici 21., je nekdo odnesel 400 Din vreden samokres sistema Steyer. — Pred nekaj dnevi Je neznan tat ukradel iz kleti v Kapiteljski ulici 1, prazen vinski sod, vreden 200 Din. Sod Je bil last gostilničarja Antona Volkarja. u— Pes v lisičji pasti. Na Opekarski cesti se je v torek okrog 14. pojavil velik pes volčje pasme, ki je nervozno tekal gor in dol in na ves glas cvilil. Ljudje so kmalu opazili, kaj je temu vzrok. Pes je imel namreč na nogi lisičjo past, v katero se Je vzel bržkone kje v Mestnem logu in jo odnesel s seboj. Nekateri, ki se Jim Je pes zasmilil, so poklicali konjača Matka Jerasa, da bi ga osvobodil pasti, oziroma ga vlovil, kajti pes le bil brez znamke. Pes pa, ki je zavohal konjača, se Je sam osvobodil pasti ter neznanokam pobegnil. u— On In ona. Pred dežurnega wradnika na policiji sta stopila predvčerajšnjim znani ljubljanski potepuh Janko P. in 60 letna Marička J. Janko je pijan kot čep pograbil na ulici nekega pasanta za glavo ter mu izbil iz ust umetne zobe. V njegovi družbi se je pokazala na policiji 60 letna Marička J., ki se je predsnočnjim v pijanosti vlegla na tla v Wolfovi ulici ter kričala na ves glas, dokler je ni aretiral stražnik In Jo od-vedel v luknjo. u— Zasledovan goljirf. V Maribora se je seznanil neki Ladislav Bratkovič, 36 let star. doma z Dunaja, z Antonijo S. ^ет jo ogoljufal za okroglo svoto 15.000 Din in pobegnil. Drzni goljuf jo je pobrisal baje proti Ljubljani, kjer pa ga policija zastonj išče. u— Policijski drobiž. Od torka na sredo so bili prijavljeni policiji naslednji dogodki: 1 tatvina premoga, 1 primer ogrožanja telesne varnosti, 4 primeri izgreda v Javnih lokalih. 1 primer nedostojnega vedenja, 1 prestopek zglaševalnih predpisov, 1 godba brez dovoljenja, 3 primeri hoje po železniškem tiru. 1 prestopek predpisov o zapiranju trgovin, 1 prestopek avtomobilskih predpisov in 5 prestopkov cestnega policijskega reda. — Aretirani sta bili 2 Ju r. »s v Kl.HO DVO*« Popularna opere a £. Kälmana: Cirkuška princeza Harry Liedtke, Hanns lunkermann, Hildv Ro h, t^rnst Verebes. Hampers Picha DRUŽABNI PLESNI VEČER na katerem se vrši »Plesni turnir za prvenstvo Slovenije 1929« bo v soboto 2, marca v »Kazini« VALČKOV VEČER dne 2. marca 1.1. na Taboru za stare in mlade 351 Lak za nohte na dkg samo v drogeriji A. Kane sinova. Ljubljana. Židovska ulica. 15574 RftKnvin čal za *e7odec tn čiščenje 1\(ШшШ,£Гуј, uspešno sredstvo proti debelosti, slabe prebave tn habU tuelne obstipacije. — Dobi se v vseh lekarnah. Proizvaja lekarna III. ARKO, Zagreb, llica St. IZ Samo še danes! JaGkie Coogan al njegove pustolovščine v iiimu daljnem oceanu' Izven sporeda še prvovrstne šaie Ob 4., И 7, Я 8. ta 9. ari. Kino Ideal osebi in sicer: Marko P. zaradi telesne poškodbe in Lovrenc O. zaradi tatvine. u— 10.000 plesalcev In plesalk Iz vse Slovenijo nestrpno pričakuje rezultata plesnega turnirja za prvenstvo Slovenije, ki se bo vršil na družabnem plesnem večeru v soboto, 2. marca, v veliki dvorani Kazine. Prijavljenih je že več znanih najboljših parov Iz Ljubljane In Celja, pričakujejo se pa tudi päri iz Maribora In Kranja. Turnir se bo vršil med 10. in U. zvečer. Pred turnirjem in po nJem splošni ples cenj. občinstva do jutra. Godba: Negodč . jazz. Informacije in vabila pri g. Jenku у Kazini. 397 u— Rdečo noč za stare te mlade bo priredilo Sokolsko društvo v Mostah v soboto 2 marca v Sokolskem domu na Selu s sodelovanjem baleta dramskega gledališča v Ljubljani. Spored: komični prizori, šaljiva pošta, kupleti, balet, petje itd. Preskrbljeno Je za najboljšo jedačo in pijačo. Ples. — Zabava. Plesali se bodo vsi moderni in tudi vsi domači plesi. Vstopnina 5 Din za osebo. Kdor se hoče dobro ln pošteno zabavad, naj pride na rdečo noč. Z d r a v о I 395 Iz Celia e— Zaključek gospodinjskega tečaja na okoliški šoli. Državna okoliška deška osnona šola v Celju sporoča : Gospodinjski tečaj kmetske nadaljevalne šole v Celju se zaključi v nedeljo 3 marca t. 1. s sledečim sporedom: 1. Ob 3. popoldne gledališka predstava na šolskem odru v telovadnici, veseloigra v 3. dejanjih >Prevaranec«. 2. Šaljiv nastop s spremlje-vanjem godbe. 3. Rajalni nastop gojenk Gospodinjskega tečaja. 4. Razstava ročnih del, izvršenih po gojenkah, se nahaja у zdravniški šoli v pritličju in bo odprta ves dan. e— Izgubljeno hi najdeno. Posestnik Ivan Tržan iz Sv. Jungerti pri Žalcu }e izgubil 25. t m. v Celju usniato denarnico s 630 Din gotovine. Učenka meščanske šole Vida Dolenc Iz Hrastnika je Izgubila v Samostanski ulici denarnico z 2Ю0 Din gotovine in listom za očala. Ignac Cater iz Zavodne je našel na cesti pri bivši gostilni Grenadir nožnico voiaške sablje. Stražnik Ivan Gombač je našel na Krekovem trgu zlat uhan z več vdelanimi kamni. e— Pes ga je popadeL V nedelo je popade] srednje velik črn pes, vprežen v male sani, na katerih se Je vozil mal deček, na cesti med Glazijo in Lavo posestnika Antona Bevca iz Velike Pirešice. Deček in pes sta nato urno pobegnila proti bolnici. Bevc trpi na raztrganih hlačah 4O0 Din škode, obenem pa se bo moral dalje časa zdraviti, ker mu Je prizadejal pes nad levim komolcem veliko rano. Na srcu in živčno bolnim priporočamo našo Kofeina prosto praženo kavo Sveže čajno maslo in pristne kraojsike klobase stalno v lalo®. ANTON FAZARINC. CELJE Najboljše naftrajnesje, zato 13 najcenejšel e— Velik plesni turnir za prvenstvo mariborske oblasti, ki se je vršii preteklo soboto zvečer v gornjih prostorih Narodnega doma v Celju, Je vsestransko lepo. dostojno in v vzornem redu uspel. Od pol 21. do pol 23. se Je vršil ples, nato do pol ene zjutraj turnii, na kar se je ples nadaljeval do rane zore. Tekmovalo je 10 parov, izmed katerih so dosegli prva mesta sledeči trije pari: I par gdč. Goričar - g. Zupan. II. par gdč. Schwab - g. Stössl in III. gdč. Gradt - g. Zangger. Udeležba gostov na tunirju je bila zadovoljiva in so cenili obisk na 400 poset-nikov. Turnir je vodil plesni učitelj g. Cer-ne, juryjo pa so tvorili plesni učitelji gg. Jenko, Trošt in Košiček. vsi lz Ljubljane. Vsi trije zmagovalni pari, so prejeli lepa darila. Turnir, ki je bil prirejen v prid naj-bedneišim, po letošnji zimi najbolj prizadetim iz mesta Celja je priredil poseben komite dam in gospodov pod predsedstvom g. magistratnega svetnika Šubica. Turnir je lepo uspel tudi v materijalnem pogledu in je znašal čisti dobiček okrog 7000 Din. Ta znesek bo razdelil podpore potrebnim prebivalcem poseben odbor, v katerem se bo nahajal tudi en zastopnik mestne občine in zastopniki Rdečega križa. Dvorano je okusno dekoriralo celjsko Olepševalno društvo. e— Tatvina v delavnici. Delavcu Jakobu Ribežlu je ukradel neznan lopov med delom v delavnici tukajšnje cinkarne Iz žepa njegovega jopiča, ki je visel na steni, 700 dinarjev gotovine. Vse poizvedbe za storilcem so ostale brezuspešne. e— Aretacija zaradi postopaštva. V neki gostilni sredi mesta je bil агейтап 27!etni brezposelni rudar Rudolf Mandriera. doma iz Aržiš pri Litiji, ker je v gostilni beračil in gostom po vrsti popil vino iz njihovih kozarcev. Na policiji se Je izkazalo, da se Mandriera že dalje časa potika brez vsakih sredstev po okoliških krajih. e— Draga Ijubavna noč. V ponedeljek izvečer se Je seznanil slaščičarski pomočnik Albin v mestnem parku z brezposelno natakarico Antonijo, s katero sta kmalu postala prav dobra prijatelja Lrubeznjivo Tončko ie povabil Albin kot kavalir na mestu najprej v kavarno, pozneje pa še ma dobro večerjo v neko gostilno Ko sta Pri zdravih osebah 2 — 3 žličice OVOMALTINE za zajtrk in kosilo povečajo moč in delavnost м dovolfno okrepčala, sta se podala v Al-binovo sobo. Zjutraj je pa Albin presenečen opazil, ko se je še popre! za trenutek odstranil iz sobe, da mu je v času njegove odsotnosti izginil h listnice, ki io je shranil v omari, tisočdinarski bankovec. Na Albinovo prijavo Je Tončko takoi odpeljal stražnik, toda kljub takojšnji telesni preiskavi pri njej tisočaka niso našli. Vseeno pa so jo obdržali v zaporu. e— Planinski sej эт. V soboto 2. marca zvečer bo v Celjskem domu 5. planinski sejem v korist zgradbe nove koče na Ko-rošdci. 396 Iz Maribora a— Angleški krožek v Mariboru. »Society oi friends of the English lauguage and culture in Maribor« Je imel pred kratkim svoi 7. redni letni občni zbor. Društvo vrši svojo važno kulturno nalogo z vztrajno doslednostjo in zasluži v polni meri simpatije in podporo naše javnosti. V težavnih prilikah }e društvo našlo potrebna sredstva za nadaljno izpopolnitev svoje knjižnice, na katero je Po pravici ponosno. Knjižnica šteje danes 200 izbranih knjig klasične in moderne angleške literature v okusni vezavi in predstavlja vrednost domalega 10.000 Din. Društvena knjižnica jn čitalnica se nahaja v Vesni. Članarina znaša 25 Din. Svojo vsakoletno čajanko priredi društvo letos po Veliki noči v dvorani hotela »Pri zamorcu« pri pogrnjenih mizah Odbor upa v obilen obisk članov in prijateljev društva z rodbinami. Zanimivo predavanje v zvezi s koncertnimi pevskimi ln glasbenim) točkami bo posetnikom nudilo pouk in razvedrilo Da povzdigne družabniške stike članstva, priredi društvo spomladi nekaj feletov v bližnjo tu daljno okolico Maribora. Odbor }e z g. dr. Toplakom na čelu ostal isti. Dru-Stvo šteje med svoje döbrotvore nekatere denarne zavode, predvsem Praštediono in ravnatelja mežiške rudniške družbe g. Bar- a— Brezposelnost t Maribor« le v zimskem času zelo občutna. Posredovanje med delodajalci in brezposelnimi; potom borze de'a le sicer brezposelnost nekoliko ublažilo, vendar le ostalo še mnogo delovnih moči breiz služb Od 1. ianuaria do danes ie bilo na borzi dela registriranih 1754 brezposelnih, borza dela na ie posredovala ori 627 službah. 130 iih ie odpotovalo iz mesta na delo. a— Na šoli Glasbene Matice v Mariboru prične redni pouk v petek dne 1. marca. — Ravnateljstvo. a— Občni zbor sreskega odbora saveza dobrovoljcev za mariborsko oblast bo v nedeljo, dne 3. marca ob 10. dopoldne v Narodnem domu. a— Čajne kuhinje v Mariboru odpravljene. Kakor drugod je tudi mariborska mestna občina zaradi ugodnejšega vremena usta vila brezplačno izdajanje čaja v čajnih kuhinjah. SiromašTiejši sloji in brezposelni pa bodo še v bodoče dobivali brezplačno čaj v mestni oskrbnišnici v omejenem obsegu a_ Falska elektrarna izven nevarnosti. Zaradi nenadnih motenj električnega toka ki je v noči od srede na četrtek večkrat presenetila Mariborčane in povzročila veliko boiszen, da Je ogrožena ialska elektrarna, obveščamo javnost, da so motnje povzroči« plazovi, ki so se vsuli v mestu s streh. Deloma so se potrgali električni vodi. deloma pa ie motnje povzročil sneg s kratkim stikom v transformatorskih napravah. Falska elektrarna pa ni prav nič v nevarnosti. Prj falskih jezovih so se sicer na-gromadile velike mase ledu, Tei pa elektrarno samo ne ogrožajo. Elektrarna sama je ukrenila vse potrebno, da prepreči pravočasno motenje električnih naprav. a— Avtobusni promet zopet omejen. Zaradi slabih cest in slabega obiska Je mestno avtobusno podjetje začasno ukinilo avtobusni promet na progi št. 3 in na progi št. 6. Promet na progi št. 4 med Glavnim trgom in Teznom pa se bo vršil samo v jutranjih urah. Avtomobili bodo kreni H iz Tezna ob 8.2 in prispeli na Glavni trg ob 8.17 Zaradi slabe ceste Je bil tudi ukinjen promet na progi Maribor-Duplek. a— Zimske nadloge so tudi v Mariboru od dne do dne večje. Komaj je Matija pregnal mraz in ublažil pomanjkanje kuriva ter preprečil ovire v premetu, že so se pojavile nove neprijetnosti letošnje zime. Ob-čutna nadloga so poplave v mestu, ki jih spričo južnega vremena in dežia, ki pada že od torkove noči. nI mogoče preprečiti. Kanali ne požirajo vode, ki teče v potokih po ulicah. V torek Je bil najtoplejši dan. Toplomer Je kazal 14 stopinj maksimalne temperature tako, da se lahko danes govori le še o ostankih snega. Posledica Južnega vremena pa so tudi plazovi, ki se vsipajo s streh, kar je za mesto največje gorje. Ogrožena Je varnost meščanov in neprestano se pojavlja motenje v telefonskem prometu. Zlasti nadležno Je prekinienie električnih vodov. V sredo zvečer le nenadoma nastala tema v najbolj prometni Aleksandrovi cesti. Stanovanja, trgovine in gostilne so bile v tem delu mesta dalj časa v temi, dokler niso poškodovane električne vode popravili. Motnje so se nadaljevale vso noč v raznih delih mesta. Mnogo Je tr-pe! tudi telefonski promet. Okoli 30 abonen- Ne nwate »vojft otrok s ribjim oljem, k«r ргабек, prirejen z ribjim olj«®, radi svojega osobito ugodnega okusa dela nepotrebno dajanje ofcičmeea ribjega o4Ja. Dobiva se po vseh tekar-Dio 25.— in v velikih nah v majih omotih po omotih po Dm 42.- tov je bilo včeraj brez zveze s centralo. Toda poštno tehnično osobje Je kmalu popravilo pretrgane zveze. Brzoiavni promet ne trpi nobene škode. a— Zagonetni razbojniški napad v Mariboru, ki sta ga izvršila preteklo nedeljo neznana zločinca nad vodjem menjalnice Pirtnika g. Ločnikom, ie še vedno ta-jinstven. Čeprav so mariborski policijski organi neumorno na delu ln so podvzeli vse potrebne korake, ki bi morda vodili k pozitivnim rezultatom, Je bil do danes njih ti ud zaman. Vse poizvedbe so brezuspešne. Podatki, ki Jih Je dal g. Ločnik. ki od silnega udarca še ni okreval, niso doprinesli k razčiščenju spretno zasnovanega razboj-ništva. Mariborska policija se nadeja, da b prihodnji teden na Jasnem glede soudeležbe štirih osumljenih tipov, ki so se mudili v dneh pred zločinom v Mariboru. Iz Kranja g_ V restavraciji Narodni dom se spre» jemajo abonenti na dobro hrana 393 r— V soboto 2. marca bo v kavarni Narodni dom koncert salonskega orkestra z Jesenic pod vodstvom g. Tancerja. 393 r_ Novo tekstilno podjetje. Tukajšnji odvetnik dr. Beno Sabothy bo ustanovil tekstilno delniško družbo »Kokra«, katere pravila je veliki župan 2c odobril Družba, katere ustanovni občni zbor se bo vršil 16. marca, namerava, kakor čujemo, gra» diti v Kranju večjo novo in moderno tek» stilno tovarno. r— Nov zdravnik. V Kranju se bo na» selil v kratkem zdravnik dr. Josip Bezid. S tem bomo dobili že petega zdravnika, kar je za Kranj že precej. x— Kolo jugoslovenskih sester v Kranju bo pričalo v prihodnjih dneh s pobiranjem članarine za leto 1928. in prostovoljnih prispevkov, da s- omogoči običajno ve« likonočno obdarovanje siromašne dece m drugih revežev. Apeliramo na vse, da po možnosti podprejo to akcijo KolaSc, ki и že več let uspešno udejstvuje na karitativ» nem polju. r— Tragikomična aretacija. V noä od ponedeljka na torek je maraJa orožniška patrulja intervenirati v neki hiši ob Ko» kri, ki nosi ime »Zeleni kader«. Orožniki »o aretirali najbolj razgrajajočo osebo — neko poznano prostitutko iz Kranjskega mesta. Ta se je aretaciji z vso silo uprla, da ni preostalo orožnikoma nič drugega, kakor najeti voz, na katerega so naložili napol oblečeno Evino hčerko in jo prepe» ljaÜi v sodne zapore. Iz Litije i— Tragična smrt mlade matere. Pred« včerajšnjim se je zgodil v St. Juriju pri Litiji tragičen primer nagle smrti. Ko je vstala zarana ga. Ljudmila Damjanova, posestnikova žena, in je hotela, kakor obi« čajno po poslu, ji je postalo nenadoma sla« bo, da se je zgrudila na tla Vsaka pomoč je bila zaman. — mlada žena je umrla za kapjo. Pokojnica je bila v vsej okolici na najboljšem glasu in povsod zelo čislana. Njena tragična smrt, ki jo je zadela v 32 letu starosti, je vzbudila v vsej okolici glo» boko sočustvovanje s težko prizadeto dru. žino Damjanovo. Svojemu možu je pokoj« niča zapustila štiri otročičke, od katerih najstarejši obiskuje komaj prvi razred. Iz Novega mesta n— Šentjakobski gledališki oder tz Ljub» Ijene gostuje v soboto 2. marca v Sokol* s kenn domu z velezabavno in duhovito ko» medijo »Bunbury«. Opozarjamo na to gostovanje, saj so nam Sentjakobčani prete» čeni mesec nudili obilo smeha in zabave z izfeornim igranjem velezabavne komedi« je »Svetnik«. Upamo, da nam bodo tudi topot Predprodaja vstopnilc v trgovini g. J. Koširja. Posetite predstava Iz Laškega 1— Matijev sejem v Laškem dne 25. te» ga meseca je bil zaradi poJzskih potov le slabo obiskan, kupčija pa je bila kljub te» mu zelo živahna Od 225 glav prignane ži» vino je bilo prodanih 15 krav in 62 volov ter эе je dosegla najvišja cena 10.50 Din za 1 kg žive teže. Za Italijo so naložili 51 volov. Iz Ptuja j— Ptujsko, mestno gledališče. V petek, 1. marca gostujejo Mariborčani z nad vsa ljubko in zabavno opereto »Na cesaričino povelje«. Opozarjamo zlasti na srčkano otroško sceno, ki vselej gane publiko do solz. ospodarstvo Bilančna seja Zadružne gospodarske banke, d. d. v Ljubljani bil splošen ugled tn zaupanje, ki ga uživa ta zavod med vlagatelji kakor tudi med trgovskimi in Industrijskimi krogi v vsej naši državi. 858 Dne 25. t m. se je vršila bilančna seja tega zavoda, kateri je prisostvoval tudi vladni komisar g. dvorni svetnik dr. Rudolf Mam. Računski zaključki tega čisto domačega podjetja nam za leto 1928 nudijo razveseljivo sliko ugodnega napredka na celi črti. Od poedinih postavk naj omenimo naslednje: blagajna Din 18,543.000, valute in devize Din 1,725.000, menice Din 68,518.000 (prirastek napram letu 1927 za Din 17 mil. 400.000). državni vrednostni papirji Din 24,842.000 (napredek napram letu 1927 za Din 18,600.000). industrijski vrednostni papirji Din 3,299.000, dolžniki: denarni zavodi Din 41.64£.000, ostali dolžniki Din 233 mil, 845.000 (napram letu 1927 napredovanje za Din 36,200.000), inventar Din 697.000. nepremičnine (bančna palača in 3 druge hiše v Ljubljani, bančna palača v Mariboru in bančna stavba v Šibeniku) Din 5.972.000, skupna bilančna vsota aktiv Din 399 mil. 089.000. Od pasivnih postavk naj omenimo naslednje: delniška glavnica Din 12,000.000, rezervni sklad Din 3,740.000, pokojninski sklad Din 852.000, hranilne vloge na knjižice Din 81.950.000 (prirastek v letu 1928 2 mil. 950.000), vloge na tekočem računu Din 192,709.000 (napredek napram letu 1927 7.a Din 60,200.000), upniki: denarni zavodi Din 6,349.000, ostali upniki Din 100,025.000, čisti dobiček Din 1,434.000. Račun izgube in dobička izkazuje precejšnje znižauje upravnih stroškov in režijskih izdatkov. Pripominjamo, da ima ta zavod poleg centrale v Ljubljani še podružnice: v Mariboru, Celju, Kranju, Kočevju, na Bledu, v Djakovu, v Somboru, Novem Sadu, Splitu in Šibeniku. Posebno pozornost vzbuja pri bilanci tega zavoda dosledna politika njegovega vodstva da ohrani veliko likvidnost denarnih sredstev, g katerimi razkolaga. Tujih sredstev ima skupno Din 381,000.000, od teh ima likvidno naloženih kot gotovina v blagajni, v valutah, v meničnem portfelju, v državnih vrednostnih papirjih in kot naložbe pri denarnih zavodih celih Din 155,000.000 ali 41 odstotkov vseh tujih sredstev. Do tako velike likvidnosti pridemo, ne da bi upoštevali njegove industrijske vrednostne papirje in njegove debitorje. Bilančna vsota tega zavoda znaSa Din 399,089.000, ne da bi pri tem upoštevali medsebojne račune centrale in podružnic od Din 93,388.000. s katerimi bi se zvišala bilančna vsota na Din 492,000.000. Na bilančni seji je sklenil upravni svet. da se vrši občni zbor na dan 22. marca t. 1.. kateremu bo predlagal dotiranie rednega rezervnega sklada z zneskom Din 271.000 in razdelitev 9odstotne dividende. Lep uspeh v preteklem letu bo brezdvomno še poglo- VREMENSKO POROČILO Meteorološki zarod т Liubljani. 27. februarja 1929. Višina barometra 308.8 m. Kraj 0>* Barom. Тяпрег. J 1 " opazovanj« Ljubljana Maribor Zagreb Beograd Sarajevo Dubrovnik 8. 755 6 7.56*1 7564 7558 8-2 2-0 3-0 70 93 98 98 70 Skoplie 7. 762-0 10 90 Split 755-8 80 98 Smer vetra In brzina r m ln tek. mirno mirno NNW1 S2 • e o - 7 Padavine 1 i o 10 10 10 10 Vrrt» dei dei dež v mm do 7. ur» 59 70 30 mirno 10 • ESE2 10 dei 90 NajviSja temperatura danes v Ljubljani6.2, najnižja 2.5. Solnce vzhaja ob 6.43, zahaja ob 17.44, lu*na vzhaja ob 22.4, zahaja ob 8.31. Dunajska vremenska napoved za četrtek: Oblačno, padavine. Temperatura še malo spremenjena ж Oškodovani kupci vrednostnih papirjev na obroke. G. dr. Ivan Cerne, lastnik gospodarske pisarne v Ljubljani, ki se med drugim peča tudi s kontrolo žrebanja drž. vrednostnih papirjev, nas opozarja na konkurz, ki ga je otvorilo beograjsko trgovsko sodišče nad tvrdko L. 2. Konjovič v Beogradu, Pozorišna ulica 47. Ta tvrdka je imela v Sloveniji zelo razširjeno kupčijo za prodalo drž. papirjev na obroke ter je bila posebno poznana, ko je z velikimi oglasi ob-ljubovala bogate nagrade onim, ki pri njej kupijo vrednostne papirje. Dasi so bili li oglasi za vsakega pametnega človeka na prvi pogled razumljivi kot enostavna farbari-ja, jim je vendar nasedlo dokaij lahkoverne-žev, ti so sedaj oškodovani. Tvrdka Konjo-vič pa je mnogo ljudi v Sloveniji privabila tudi na ta način, da je razposlala v pret. letu na desettisoče pisem z enako vabo. Potrebno je opozoriti ljudi, da ne plačujejo nikakih obrokov več, saj bo njihov denar itak izgubljen, torej naj si vsaj nove stroške prihranijo. Ker se za male kupce ne bo izplačalo prijavljati svodih majhnih terjatev po par sto dinarjev, je Slovenija, kjer je Beograjska tvrdka oškodovana gotovo za težke tisočake, a kar je najhujše, bo nosil škodo baš naš mali človek na deželi in v mestu kot žrtev svoje velike lahkovernosti. Da se take manipulacije že enkrat preprečijo, bi bilo treba uveljaviti nov zakon o prodaji takih papirjev na obroke ali pa to prodajo, ki nudi posebno priliko za zlorabo po agentih, popolnoma prepovedati. Poseben zakon je bil že sredi leta 1928 pripravljen, pa žal ni bil uveljavljen, kar pomeni za široke kroge našega prebivalstva veliko škodo. V informacijo prizadetim pripominjamo, da je rok za prijavo terjatev proti tej tvrdki do 28. marca, narok pa se bo vršil 28. marca pri beograjskem prvostopnem sodišču, kamor Je tudi poslati prijave terjatev. = Pred ustanovitvijo velike tvornice «a umetno svilo. Pred meseci emo poročali, da je Prva hrvatska štedionica prodala neki angleški finančni skupini delnice Destilacije drva v Tesliču (Bosna) in da namerava ta angleška finančna skupina zgraditi pri nas veliko tvornico za umetno svilo. Dotična angleška skupina je medtem že prevzela in reorganizirala obrate v Tesliču, kijer je prvotno nameravala zgraditi tudi obrate za produkcijo umetne svile. Kakor pa se sedaj čuje, bodo tvornico zgradili v bližini Zagreba, pri ustanovitvi te tvornice naj bi sodelovala tudi naša domača tekstilna podjetja. Kakor se zatrjuje, bo v marcu prispel v Zagreb eden vo-dečih finančnikov skupine »Imperial Chemical Ltd.«, ki je pri tej transakciji udeležena, morda celo njen predsednik in voditelj angleške kemične inustrije Sir Alfred Mond = Vprašanje potniško-tovorne linije med našimi lukami in Južno Ameriko. O tem vprašanju se že dolgo razpravlja v naši javnosti. 2e ponovno ее je čulo, da namerava angleška Cunard Line v zvezi z našimi kapitalisti ustanoviti veliko paroplovno družbo, ki bi vzdrževala redno paroplovno linijo med našimi lukami in Južno Ameriko. V tem pogledu pa je močno interesiran tudi naš domači Jugoslovenski Lloyd, ki je pred meseci nastal iz fuzije med Atlantsko plo-vidbo Ivo Račič in jugoslovensko-ameriško plovidbo. V zvezi z organizacijo te paro-plovne zveze je iz Londona dopotoval Beograd ravnatelj Jugoslovenskega Lloyda g. Božo Banac, ki je bil sprejet v avdijenci pri Nj. Vel. kralju, nakar ]e obiskal finančnega. trgovinskega in prometnega ministra. G. Banac Je ob priliki poseta v Beogradu med drugim izjavil, da se je Jugoslovenski Lloyd bresi vsake državne subvencije, zato pa s finančno pomočjo južnoameriških Jugo-slovenov razvil v veliko paroplovno družbo, ki ima danes 24 prekooceanskih ladij skupno tonažo od 200.000 bruto register ton. Kakor znano, se naša vlada pripravl'a, da pogodbenim potom uredi subvencije za Od palme pa vse do gospo-dinjine mize sploh ne pride v dotik s človeško roko prirodni produkt Ceres mast za jelo Čista Jc sirovina, čiste so tovarne, čisto je izdelovanje in torej tudi popolnoma čista neprecenljiva Ceres mast za jelo. Ceres mast za jelo je zajamčeno čista kokosova mast, nadvse okusna, lahko prebavljiva, v največji meri izdatna in neomejeno stanovitna. Ceres mast za jelo obalno plovbo v višini letnih 60 milijonov Din. G. Banac upa, da bo naša država za nadaljni razvoj podprla tudi našo preko-oceaneko plovbo, ki je s svojim dosedanjim delom pokazala svojo življensko zmožnost in ki je velike važnosti za napredek našega prekomorskega izvoza. = Ustanovitev nove tekstilne tvornice v Kranju. Veliki župan ljubljanske oblasti je dovolil dr. Benu Sabothyju, odvetniku v Kranju, ustanoviti delniško družbo z imenom >Kokrac, tekstilna delniška družba ▼ Kranju. Osnovna delniška glavnica znaša 500.000 Din in se sme s sklepom občnega zbora povišati na 2.5 milijona Din. = Zavod za proučevanje rentabilnosti kmetijskih gospodarstev. Te dni se je vršila v Zagrebu seja »Seljačke sloge«, na kateri je bilo sklenjeno, da ее ustanovi zavod za proučevanje rentabilnosti in «a organizacijo kmetijskih gospodarstev. Namen zavoda bo, da v kmetijskem gospodarstvu uvede primerno knjigovodstvo, da zbira tozadevne podatke ter podatke o uporabi kapitala v kmetijskem gospodarstvu, o tržnih cenah kmetijskih proizvodov, o prometnih, carinskih in tarifnih vprašanjih, o davkih in dajatvah in o kmetijskem zakonodajstvu in strokovno-gospodarske tečaje, ankete, konference, da po dobljenih rezultatih ugotovi načela uprave kmetijskih gospodarstev, da po teh načelih organizira čim rentabilnejšo upravo teh gospodarstev, da zbira podatke o agrarni reformi in da rezultate svojega dela objavi. Do občnega zbora »Seljačke sloge« bo posle vodil goep. Josip Predavec. = Poziv delniškim družbam. Veliki župan ljubljanske oblasti poziva vse delniške družbe v ljubljanski oblasti, da predloža velikemu županstvu kot nadzornemu oblastvu v 14 dneh po tem, ko se je po etaturnem določilu vršil redni občni zbor za minulo po-sovno leto, računski zaključek (bilanco in račun izgube in dobička) ter po družbenem vodstvu overovljen prepis zapisnika o občnem zboru, ki je odobril letne račune. Računski zaključek morajo objaviti družbe i delniško glavnico, večjo od 1,000.000 Din v Uradnem listu ljubljanske in mariborske oblasti in tudi v Službenih Novlnah v Beogradu; v dotični objavi je treba navesti višino in izplačilo dividende. = Za reformo prodaje soli. Vojvodinski trgovci so uvedli akcijo, da ее vprašanje prodaje soli na novo uredi ter bodo v kratkem podvzeli potrebne korake v Beogradu. Sedanja prodajna organizacija, ki je bila lani uvedena, je pokazala velike hibe. Trgovci zahtevajo prevsem, da se ukine mo nopoliziranje prodaje na drobno. = Načrt rudarskega zakona. Ministrstvo za šume in rudnike je izdelalo načrt novega rudarskega zakona, ki je bil te dni predložen vsem rudarskim oblastvom in prizadetim gospodarskim korporacijam. S tem zakonom se ima enotno urediti vsa montan-ska služba. _ Konkurz je razglašen o Imovini Ivana Javorška, trgovca na Gomilskem (prvi zbor upnikov pri okrožnem sodišču v Celju 18. marca, oglasitveni rok do 10. aprila, ugotovitveni narok 22. aprila t. L). = »Narodno Blagostanje«. Preteklo soboto je izšla tretja številka novega ekonomsko-finančnega tednika z naslednjo vsebino: Dr. V. Baijkič: Naša dva največja problema od postanka države. — Dr. V. Djordjevič: Uložna banka kot orodje za zaščito vlagateljev. — Dr. A. Vegner, hon. prof. univerze: Naše delavstvo in niih razpored po industrijskih panogah. — Dr. V. Bajkič: Ali potrebujemo tujih strokovnjakov za ureditev financijskih vprašanj? — Pravni pregled: Sodnijska praksa. (Odlok Državnega sveta o pomenu dnevnega reda skupščine delničarjev.) — Nevarna praksa. — Analiza bilanc. — Tedenski dogodki in problemi. — Pregled tržišč. — Urejuje dr. Velimir Bajkič; uredništvo je: Beograd, Vasina ul. 13. Naročnina znaša: do konca marca 1929 40 Din, do konca junija 1920 100 Din, do konca leta 1929. 240 Din. Borze 27. februarja. Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet srednji. Največji je bil v devizah na Newyork, Prago, Curih in Berlin, privatna ponudba je bila precejšnja ter je krila vso potrebo v devizi na Newyork, kakor tudi v devizah na Trst, Dunaj, dočim je Narodna banka krila potrebo v devizah na Curih, Berlin in Prago. Tečaji deviz so ostali v glavnem nespremenjeni, edino deviza na Berlin je nekoliko popustila. Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda ostala prilično zaključena. Za aranžma je bila zaključena po 429, za kasa po 427, za marc po 431 ln za april po 434 (beograjski tečaji eo nekoliko nižji). Investicijsko prvotno popustilo na 89 zaključek, pozneje pa se je zopet okrepilo na 90 — 91. Med bančnimi vrednotami je Jugobeiika dalje čvrsta pri 93 (zaklj.). V ostalem so bili zaključki v Srpski po 155, r Poljodelski po 17.5 (stara emisija) in v Unionbanki po 55.25 — 55.50. Med industrijskimi papirji je tečaij Trboveljske valoval; prvotno je bila zaključena po 475 in 480, pozneje pa po 474. Zanimiv je tudi zaključek v Nihagu po 1 Din za delnico. V ostalem je bil promet samo še v Gutmannu po 200. Devize in valute. Ljubljana. Amsterdam 22.8225, Berlin 13.505—13.535, Bruselj 7.9144, Budimpešta 9.9347, Curih 1094.4—1097.4 (1095.9), Dunaj 7.996—8.026 (8.011). London 776.52 Newyork 56.76-56.96 (56.86). ParV2 222.63, Praga 168.53—169.33 (168.93). Mt'aa 297.M do 299.20 (298.20). Zagreb. Dunaj 7-996 _ 8.026, Berlin 18-505 — 13.535, London 276.12 — 276.92, Newyork 56.76 — 56.96, Pariz 221.58 — 223.53, Praga 168.53 — 169.33, Curih 1094.4 _ 1097.4, Budimpešta 9.9197 — 9.9497; dolar 56.25 — 56.45. Curih. Zagreb 9.12875, Pariz 20.815, London 25.23375, Newyork 570.975, Milan 27.225, Praga 15.415, Dunaj 73.10, Budimpešta 90.655, Berlin 123.38, Bruselj 72.225, Amsterdam 208.25, Varšava 58.35, Bukarešta 8.00, Dunaj. Beograd 12.46 — 12.50, Berlin 168.55 — 169.05, London 34.4675 — 84.5675, Milan 87.19 — 37.29, Newyork 709.95 do 712.45, Pariz 27.73 — 27-83, Praga 21.0150 do 21.0950, Curih 136.51 — 187-01. Efekti. Ljubljana. Ljubljanska kreditna 125 den., Praštediona 930 den.. Genska 1И den.. Kred. zavod 175 den., Vevče 120 den.. Stavbna 50 den., бейт 105 den . Ruše 260 do 280. Zagreb. Državne vrednote: Vojna Ikoda 427-5 _ 428.5, kasa 427 — 428, za marc 430 do 432, za april 433 — 434, ra december 459.5 — 461, investicijsko 90 — 91, agrarne 54 — 55; bančne vrednote: praštediona 930 den., Kreditna 93 den, Zemeljska 132.5 do 185, Srpeka 154.5 — 156, Jugo 92.5 — 93, Ljubljanska kreditna 125 den., Poljo 17.25 do 17.50, Union 55.5 — 55.75; industrijske vrednote: Gutmann 200 — 206, Slaveks 102 do 105, Slavonija 5 — 5.50, Drava 460 blago, Isis 2i — 23, Vevče 118 den., Dubrovačka 500 — 505, Brod vagon 300 — 320, Trbovlje 472.5 _ 475, Union Osijek 2C0 _ 215, Jadranska plovidba 590 den-, Sečeirana 480 do 495, Nihag 0.75 — L Blagovna tržišča Ljubljanska blagovna borza. (27. t m.) Les: Tendenca mirna. Zaključkov ni bila Deželni pridelki: Tendenca trdna. Nudi м pšenica (slov. post., mlevska tarifa, plač. 80 dni, 80 kg, 2 odst. primesi): baška promptna po 305 _ 307.50, za marc po 310—312.50, za april po 315—320; moka »Og«, foo. Ljubljana, plač po prejemu po 420 — 425; koruza: laplatska, promptna, foo. Domžale po 345, baška, času primerno suha, slov. postaja, navadna tarifa po 310—312.5; ječmen, ba-ranjski, pivovarski, 68—69 kg 345 — 347.5; baški, ozimni, 67—68 kg 330 do 332.5; oves: baški slov. post. po 290—292.50. Novosadska blagovna borza (27. t m.) Tendenca mirna. Promet 28 vag. pšenice, 1 vagon ovsa in 40 vagonov koruze, pšenica: baška 245 do 247.5, banaška 240 — 242.5; sremska 247.5 do 250. Oves: baški in srem-ski 247.5 — 252.5. Koruza: baška in sremska 262.5 — 265; za april — maj 280 —285. Moka: baška »Osrc in >Ogg< 342.5 do 352.5, »2« 322.5 _ 332.5. >5« 302.5 — 312.5, »6« 277.5 — 282.5; >7« 262.5 — 267.5; >8« 207.5 do 217.5. Otrobi: baiki 182.5 — 1®. Dunajska borza za kmetijske proizvode (26. t m.) Glede na nižje ameriške tečaje i čvrsto tendenco na budimpeštanski borzi je bilo razpoloženje na dunajskem tržišču neenotno. Vendar so tečaji ostali skoro nespremenjeni. Za krušno žito je bilo malo povpraševanja. podunavska koruza se Je nudila za april po 1.69 Kč ex šlep Dunaj. Povpraševanje po laplatski koruzi je bilo nekoliko večje kakor zadnje dni. Dnnajski svinjski sejem (28. t. m.) Dogou 14.415 komadov, od tega 8676 iz Poljske, 1942 iz Jugoslavije in 1285 iz Rumunije Povpraševanje Je bilo slabo. Pitane svinje so se pocenile za 10—15 grošev. mesne pa celo za 30 grošev. Za kg žive teže notirajo: pitane svinje I. 2—2.15, angleške križane 1.95 — 2.20, kmečke 1-90—2.15, stare L86 —1.95, mesne 1.65—2.25. I Iz življenja in Obračun z „božanstvemm" D' Annunzijem Skandal, nad katerim se zgraža vsa civilizirana Evropa — Danska pisateljica Karin Michaelis razgalja pred svetom duševno prostaščino oboževanega pesnika je vzbudila afera burne proteste. Knji» ževniki, ženska društva, vsi v^plivni Jčrogi so pošiljali uzurpatorju protest« na pisma, ki jiL je le*ta velikodušno V najnovejSi (4.) številki zagrebške revije »Nova Evropa« čitamo članek, ki ga je spisala znamenita danska pi« sateljica Karin Michaelis in ki pomeni težak, sila resen obračun z osebo »kralja pesnikov« Gabrielom d An» nunzijem. Iz člunka posnemamo le najznačilnejše podatke. L. 1910. je kupil nemški umetnostni rgodovinar prof. dr. K. Thode ob Gardskem jezeru krasno vilo Carg» nacco, v kateri je namestil svojo zbir« ko starin in umetniških slik (Origi» nali Rembrandta, Hansa Thome i. dr.), več kot 7000 zvezkov broječo knjižni» со z mnogimi silno dragocenimi rari» tetami itd. Pred vojno so cenili vilo g parkom, pohištvom in zbirkami na 1,824.000 lir. Do vstopa Italije v sve» tnvno vojno je živel Thode, znameniti oboževalec in raziskovalec italijanske umetnosti, v vili Cargnacco s svojo drugo ženo, dansko violinistko Herto Tegner*Thode. Po izbruhu vojne je тота! zapustiti Italijo in je umrl leta 1920. v pomanjkanju. Vila Cargnacco je bila 1. 1918. sekvestrirana, leta 1921. zaplenjena. Thodejeva vdova je čaka* la na Danskem, da ji vrnejo zaplenje» no premoženje. L. 1921. se je vselil v zapečateno vi» lo samopašno. brez dovoljenja oblasti G. d' Annunzio. Thodejeva vdova ga je obiskala in vprašala, koliko časa namerava ostati v njeni hiši. D' Annun» zio je rekel, da le kakih 6 tednov, hkrati pa je hvalil duhovitost dr. Tho* dcja, ki ga spoznava po njegovih rokopisih. Ti rokopisi so bili v zakle» njeni pisalni mizi in izrecno zaznamo« vani, da iih ne sme nihče nepoklican odpreti. D'Anmmzio je obliubil vdo» ri da bo sam posredoval v Rimu gle. de vrnitve imteja. Ze bi bila vila Cargnacco vrnjena pravi lastnici, kar izbruhne vladna kri» za in d' Annunzijev prijatlj Belloti odredi kot minister trgovine, da se vi» la Cargnacco pokloni d' Annunziju! Zdaj mogočni pesnik sploh ni več ma» ral sprejeti gospe Thodejeve. Začela se je križeva pot, da dobi vsaj zbirke, knjižnico in rokopise rajnega moža. S studom čitamo, kako se je vedel d' Annunzio nasproti ubogi vdovi, ka« ko jo je izigraval in vodil za nos ter jo slednjič prisilil, da je iz bede pod» pisala izjavo, da prejme po njegovi milosti — neke neznatne predmete, pa še te ▼ silno zanemarjenem in skvarjenem stanju. Medtem je d' An» nunzio poklonil vilo Cargnacco itali« janski državi, ki je po dolgem mole» dovanju izplačala Thodejevi vdovi za skoro dva milijonsko vrednost — 100 tisoč lir odškodnine. Pohištva, zbirk, rokopisov njenega soproga ji d' An» nunzio še do danes nI vrnil. V tem primeru ne gre za rimsko vlado niti za kaj drugega, gre za oseb» no moralo d* Annunzia. Na Danskem — ignoriral, pritiskal pa je na goepo Thode češ, naj prepreči kampanjo proti njemu, če hoče dobiti kakšno miloščino. Pisma G. d* Annunzia, ki jih objav» lja Karin Michaelis v »Novi Evropi«, so strahovit document humaine, straš« na obtožba pesnikove nekulture in uzurpatorske nadutostL Ob neki priliki je d, Annunzio po» stregel g. Thode z likerjem, ki ga je »sam izgotovil« in po katerem je tež» ko zbolela. Nihče noče trditi, da bi bil te bolezni kriv d' Annunzio, toda li» kerji »kralja pesnikov« so očividno tako slabi kot njegova morala. »Poet s frančiškansko kuto« v tuji vili, lastnica te vile v bedi — to je sli« ka težke moralne dekadence »vzviše; nih« umetnikov d' Annunzijevega kova. Maršal Foch )e 2« dai| časa bolan ln so pravkar poročati, da •« )e njegovo stanje poslabšalo. Češkoslovaška armada in telesna vzgoja Po statistiki čsl. vojaške uprave se stalno zmanjšuje število nabornikov, ki se pred nastopom vojaške službe niso telesno vadili. Število izvežbancev poraste od leta do leta, nad polovico jih je iz špartskih vrst. Iz ostalih telo» vadnih društev je najbolje zastopan Sokol. Lani je bilo med naborniki te» lovadno neizvežbanih 38.47 odstotkov, leta 1925. jih je bilo še 51.54 odst. Josip Kostanjevec: j/ • v • v v Križišča (Konec) Kako čudno naključje! Kar je že sama mislila in hotela, o čemer bi se imela v nedeljo razgovarjati z oskrbnikom, to je hotel tudi on istočasno. Pritrdila je takoj njegovemu nasvetu in oba sta si bila edina v tem, da bodi pri sestavljanju pisma navzoč tudi oskrbnik. Tako se je res zgodilo, da Je notar napisal dotično pismo že v nedeljo. Potem je bil skupen obed in niti sence nesoglasja ni bilo med njimi. Zlasti zadovoljen in praznično razpoložen, je bil tisti dati zdravnik. Kako bi tudi ne bil, ko je bila od tistega dne polovica ženinega posestva njegova last. ■ » * • Dnevi so potekali naglo kakor bi se Jim mudilo. Zdravnikova otroka sta rasti a kar vidno, sta uspevala v vsakem oziru najbolje. Berta je bila vsa srečna, menjala ne bi bila v tistih časih z nikomur. Toda nekega dne je zapazila, da se je mož kar čez noč nekam čudno izpremenil. Začel ie nenavadno dolgo ostajati v svoji sobi, bil je ves zamišljen in le redkokedaj je prestoipil prag njene sobe. Toliko ostreje pa je opazoval svoja otroka in čestokrat je zmajal z glavo. »Kar nič mi nista več podobna,« Je tožil nekoč oskrbniku. »Njiju obraza sta mi vsak dan bolj tuja. Kako naj si to razlagam. Oskrbnik je osupnil. »Vsa sta Vaša, vse poteze na obrazih sličijo Vašim,« je hitel zatrjevati. »Pa tudi oči so čisto Vaše.« »Meni se pa zdi. da sta podobnejša nekemai drugemu. Kdo naj bi bil to? Čudno, čudno... ves sem zmešan. In vendar bo res...« Prekinil je sam sebe in naglo odšel v svojo sobo. Oskrbnik je gledal ves zamišljen za njim. »Iz tega ne bo nič dobrega.« je delal sam pri sebi. »Nekam čudni so znaki, ki se prikazujejo na njem ...« Nekega dne je prišel zdravnik nenavadno pozno k svoji ženi. Bil je videti nemiren in nekai ie moraln glodati v njegovi notranjščini. V zadregi je bil ves, ko ji ie dejal: »Glej Berta, čemu nama je posestvo tam zunaj? Sama skrb in briga, nikdar niimava mirnega trenotka. vedno nama od tam nekaj preti in grozi, neka.i strašnega. Prodajva ga, vsak spravi svoj del, v večjem zadovoljstvu in miru bova živeta. Otroka pojdeta Itak kmalu v mesto študirat in to bo stalo mnogo. Pa kaj pravim ... saj sama veš ...« Berta mu je gledala naravnost v oči in dejala odiočno: »Posestva, ki sta mi ga zapustila oče in mati, ne prodam nikdar. Kakršno sta mi izročila, takšno ostane mojima otrokoma. Kar je tvojega, je tvoje in sani lahko storiš z njim, kar hočeš.« Zdravnik ni odgovoril ničesar. Zrl je nekam skozi okno in bobnal s prsti po mizi. Potem se je nenadoma dvignil in v-zraivnal. Odhajaje je dejal: »Še se boš premislila, premislila predno bo dolgo!...« * * » Dr. Malec je sedaj za več dni izginil iz trga. Poslovil se ni od nobenega, nobenemu ni povedal, kam gre. Bolniki so zastonj čakali v njegovi čakalnici, gle-daili na uro, kedaj pride, a nihče jim ni vedel povedati, kdaj se vrne. Dekla je odpirala vsakemu in zaoirala za vsakim, ko se je dovolj nasedel in naveličal čakanja. Berta je bila vsa zmešana, prisluškovala je uro za uro, kdaj se oglasijo njegove stopinje na stopnicah. toda njega ni bilo. Koncem tedna pa se je oglasil pri njej trški notar in jo prosil za kratek pomenek. odšla sta v sprejemno sobo. Grof Cavonr tn protagonista I. 1870., ko se Ja razbila cerkvena Italijanske vlade. kjer mu je ponudila prostor, rekoč: »Nekaj mi pravi, gospod notar, da ni današnji Vaš obisk pri meni samo vljudnost Vaša. pač pa da Vas je do-vedla semkaj kaka nenadna službena zadeva.« »Res Je, gospa. Prosim Vas, poslušajte me in ne razburjajte se! Kolikor .mogoče na kratko Vam povem to žalostno poglavje. Danes sem dobil iz umobolnice na Studencu pri Ljubljani pišimo, ki me z njim obvešča tamošnii zdravnik, moj prijatelj, da se nahaja Vaš gospod soprog že nekoliko dni v tamošnji oskrbi. Nič ni posebno hudega. a nihče ne more vedeti, koliko časa bo bolezen trajala, mogoče da se vrne že kmalu dotmov. Blodil je tam okoli po lesovih, ob vodi. po vaseh, dokler ga ni or saim našel nekega dne že proti večeru v najbednejšem stanju. Spoznal je takoj, kai mu je in ga izlepa spravil s seboj. Prosil me je. da Vam povem in, da si ne predstavljate najskrajnejše opasmosti«. Berti je nizko klonila glava, takšne nesreče ni pričakovala, to je bilo prehudo. »Kakšen bode konec, gospod notar?« je vikn.ila vsa strta in uničena. »Ne obupajte, gospa, jaz storim vse, da Vam olajšam te težke dneve. Toda papež Pij IX., država. Grof Cavour Je Ml predsednik tedanje Id Je zasedla Rim. potrebno je, da Vam še nekoliko razložim okoliščine, da spoznate, odkod ta žaJost izhaja. Kolikor sem mogel poizve deti, je Vaš gospod soprog nekoliko svoje prevelike domišljavosti in raziburljivosti že jx)dedoval, njegov oče izhaja iz v tem oziru obremenjene rodbine. Zadnjič, ko je bil gospod doktor pri meni, je želel, da napravita pismo o Vašem in njegovem imetju in ko se je to zgodilo, je, kakor veste, zahteval, da se posestvo skupno proda, v kar seveda niste privolili. To ga je tako razburilo, da je hotel brezpogojno vse prodati, kar ste nanj prepisali. Toda v pismu je bila tudi točka, da ne sme eden brez dovoljenja drugega tega storiti. Začel je iskati izhoda iz te zagate in zatekel se je k meni po svet. Raž-ložil sem mu. da je v tej zadevi vsaka stopnja brezuspešna. To ga je tako razburilo, da se mu ie začelo blesti in da je prišlo nazadnje tako daleč kakor ie prišlo.« Ura je enakomerno tiktakala na steni, sleherni njen udarec se je razločno čul po sobi, s ceste gori se je oglašal ropot težkih, doimov se vračajočih, do vrha naloženih voizov. Tako čudno- ie odmevalo od sten, kakor bi bila soba popolnoma prazna in žn-> duše v njej. »Hvala Vam lepa, gospod doktor,« je Tajna odpornosti lepih Rusinj proti mrazu Milanski »Corriere della Sera« pri» naša iz Moskve pismo, v katerem či» tamo nastopen zanimiv odstavek: To, kar se ne bo nikdar razkrilo, je tajna, katera omogoča obličju lepih ruskih žen, da ostane neobčutljiva za spremembo temperature. Te dni, ko je mraza nad 40 stopinj in divja snežni metež po ulicah ter so brade izvoščkov oledenele in so obrazi vseh ljudi na cesti ovisujeli, obdržijo ruske žene zložnust obraznih potez in evežost barve, čestokrat tudi nočejo zamenja» ti tenkih svilenih nogavic z gorkejšimi in težjimi. Morda je to posledica do» bre navade da vadijo otroke na mraz že v njihovi nežni dobi. Sredi polne rime vidiš ženske na sprehodu s svo» jimi malčki, rojenimi pred par tedni. To vpliva na ko£o in jo utrdi proti mrazu. t S krvjo napisana generalija V visokem gorovju za Bolcanom je omagal mlad turist J. Corona lz Vid» ma. Legi imacije ni imel s seboj nobe» ne. Da bodo vedeli, kdo je, ko najde» jo njegovo truplo, si je odprl žilo na nogi in napisal s krvjo svoja genera» lija. Stisnil se je v neko zatišje in ča» kal smrti... Rešil ga je drugi dan ne» ki domačin. V bolnici so turistu odre« zali spodnje dele obeh nog, zmrzle ro» ke pa mu bodo rešili. Norela v Umbriji zasuta s snegom Neverjetnosti doživlja Italija v le» tošnji Izredni zimi. Mraz, sneg, led, onekod trpi prebivalstvo strašne mu« ke. V Umbriji je kraj Norica docela zasut s snegom, ki je mestoma visok 8 m. metež in veter je divjal cele dne» ve in z gorovja med Norelo se vali» jo snežene mase, tako da je bila vsa« ka pomoč kraju še pred par dnevi po» vsem nemogoča. Polno neverjetnosti, kakor zveni tudi neverjetno dejstvo, da je reka Pad zamrznila in so med Ostiglio in Reverem prebivalci hodili po ledu enega brega na drugega. Ne» ki predrzni šofer je celo vozil z av» tomobilom po ledu čez Pad! Ultravioletni žarki močnejši na deželi kakor v mestu Kvantiteta ultravioletnih žarkov Je na deželi enkrat in še pol večja kakor v mestu. To je ugotovil sedaj zdrav» stveni urad v Baltimoreju. To je re» zultat merjenja, ki temelji na kemič» nih oskusih. Izvedlo se je ondi mer» jenje prahu, ki onečišča zrak. L'goto» vilo se je, da kvantiteta atmosferič» nega prahu zelo vpliva na kvantiteto ultravioletnih žarkov. Ta kvantiteta je bila največja v mestu, šestkrat večja kakor na deželi. Drobci premoga ab» sorbirajo več ultravioletnih žarkov kakor vsak drugi prah. Najprimernejši jezik za radio Anglež Collard se je bavil z razisko« vanjem, kateri jezik je po svoji ra» ločnosti najprimernejši za radio in Je ugotovil, da je ta jezik italijanščina. Sledijo nemščina, angleščina, franco» ščina. Najkonciznejši in najkrajši je» zik pa je francoščina. Sledijo anglešči« na, nemščina in prav na koncu itali» janščina. Zemlja močnejša od zraka Ande Morrow, b£i poslanika Zedinjenih držav т Mehilq bi ieoa »plavoiasega Lindvla«, radi k^ tere se Je — kakor poročajo ameriški tleti — slavni junak ozračja odpovedal nadaljnji letalski karljeri. Premalo sramežljivosti Tekom predstave komedile Bunbury<. Gostovanje v Novem mestu. Nedelja, 3. marca: »Svetnik«. MARIBORSKO GLEDALIŠČE, petek, 1. marca: Zaprto. Sobota, 2. marca: ob 20. Romeo ln Julija. A. PTUJSKO GLEDALIŠČE. Petek, 1. marca: ob 20. Na eesaričino povelje. Gostovanje Mariborčanov. Zvonimir Rogoz odhaja v Prago Razgovor s priljubljenim članom ljubljanske drame. Naš poročevalec je obiskal g. Zvonimirja Rogoza, da se preveri, ali je resnična vest, da bo izgubilo ljubljansko gledališče tako odličnega igralca. Na vprašanie, ali se je res odločil, da sprejme ponudbo za angažman v Pragi, je g. Rogoz odvrnil: — Da, sprejmem. Odločil sem se po daljšem premišljevanju. — Kaj vas je pred v^em napotilo, da prestopite v češko gledališko življenje? _ V gledališkem življenju je stremljenje ea novim, daljnim in hrepenenje kvišku nekaj splošnega; čuti ga vsak pravi lgralec-umetnik. Vsak izmed nas mora občutiti potrebo spremembe umetniškega miljeja.. Četudi se v kakem sledališču še tako dobro uživi, vendar prej ali slej zahrepen) v novo življenje. Za novo življenje sem se odločil tudi iaz: to novo življenje pa smatram predvsem za priliko, da se naučim še mnogo novega. Saj delu:e v Pragi dr. Hilar, slovanski Reinhard. Praga je med prvimi in vodilnimi torišči slovanske gledališke umetnosti. — Kdaj odidete v prago? — Ze začetkom maja. Do tedaj se bodo a redile nekatere formalnosti glede službenih let in podobno. — Ali imate namen, da se stalno naselite na Češkem, ali pa je angažma le prehoden? _ Angažma je stalen; po njem se bo ravnala tudi moja naselitev. — Ali se nameravate v pragi specijalizl-rati za kakšno posebno igralsko panogo? — Pri modernem igralcu ie to težko. Po primeru velikih ruskih umetnikov, ki menijo, da je dober igralec za vse uporaben, bo nekdanjega specijaliziranja sploh konec. Pri tem bo seveda posameznim igralcem dano tudi dovolj prilike, da se po svojem položaju, po svojem zanimanju in po svojem značaju udejstvuiejo v nekaterih smereh bolj nego v drugih. — Boste Ii včasi gostovali v Ljubljani? _ Seveda. V tej zadevi sem že govoril z upravo. Slovo od Ljubljane mi je sploh težko. Sedal bo minilo že 10 let, kar sem tu. V čas slovesa pade tudi 201etnica mojega igralskega delovanja. In če bom za slovo igral iHamleta«, bo to moj 50. nastop v tej vlogi na ljubljanskem odru. V sedaj pripravljeni »Dantonovi smrti« igram Robes-piera, v satiri »poslednja izdajar pa vlogo pisatelja. Glede poslovilne predstave še ni odločeno. Kakor rečeno, težko odhajam, tolaži me pa zavest, da je pot častna zame in za liubliansko gledališče, s katerim bom vedno ostal v stikih. S tem .je bil razgovor končan. Ker dobro poznamo g. Rogoza, znamo tudi ceniti njegovo zagotovilo, da bo ostal v stalnih stikih z našim odrom. tg. Sprememba repertoarja т ljubljanskem gledališču. Abonente in druge gledališke po-=etnike opozarjamo na današnjo izpremem-bo repertoarja. 0 delovanju zagrebškega Pučkega V9Ciiči-lišta čitamo zanimivo statistiko, ki iz nje posnemamo: Število predavanj je v zadnjem Času zraslo, povprečno število slušateljev pa pada, vsekakor pa ne prekorači 150 in ne pade pod 100 na večer. Pucko vseučilište deluje od 1. 1924; v tem času je imelo 509 predavanj (od 99 do 120 v enem šolskem letu), ki jih je obiskalo 64.154 oseb. O predavanjih in o smeri pučkega vseučilišta nas poduču-jejo naslednje številke iz 1. 1927—1928: Največ predavanj je bilo iz filozofije in sociologije (23 odst.), nato se vrsti medicina z biologijo (21 odst.), za tem zgodovina in zemliepis (16 odst.), pravne in politične vede (9.2 odst.), umetnost (9.2 odst.) prirodo-slovje (7 odst.), gospodarstvo (6.8 odst.). književnost in jezikoslovje (4.2 odst.). Naj тебе povprečno število slušateljev izkazuje tehnika, za njo prirodoslovje, nato medici na in biologija, zrrodovina in zemljepis, filozofija in sociologija; gospodarstvo, umetnost in književnost zanimajo že manjše število Ljudi, predavali so zagrebški vseučiliški profesorji, pa tudi mnogi gostje, izmed Slovencev dr. I. Cankar in L. pitamic. Smrt Griinove »bele rože«. V Brežicah }e umrla v visoki starosti 87 let Marija Cer-jakova, ki jo je nekoč opeval znani nemški pesnik, Prešernov učenec Anastazij Grtin grof Auersperg. Imenoval jo je »belo rožoc zbog njene plemenitosti in žlahtne lepote, ki ji niti visoka starost ni mogla vzeti po-slednjh sledov. Nove češke in slovaške revije. V založbi Fr. Borovega v Pragi je začela izhajati odlično urejevana revija za literaturo, umetnost in znanost »plan«. Urejuje jo Josef Hora, sodelujejo pa Fr. X Salda, Jaroslav Seifert, Fr. Hales in drugi. _ Slovaki so dobili v zadnjem času dve novi reviji: »Slovenske Dielo«, ki obeta postati centralni organ mlade slovaške literature, in časopis »Dav«, ki zastopa tako zvano proletansko kulturo in se zlasti naslanja na nova gesla iz sovjetske Rusije. Nova češka izdaja I. W. Goetheja. Založništvo Borovy v Pragi nadaljuje z izdajanjem zbranih spisov nemškega klasika Goetheja v novih, skrbno izdelanih prevodih. Nasproti trditvam, da so Goethejevi spisi danes po večini že mrtvo literarno blago, dokazuje nova češka izdaja, da presegajo časovni okus in literarno modo. Borovy ie izdal med drugimi Wertherjn, Wilhelma Meisterja in oba dela Fausta. Slednji prevod, delo dr. O. Fi-schera, še vedno zaposluje češko literarno kritiko, ki hvali njegove visoke kvalitete. Rumnnska kraljica kot pisateljica. Ru-tmrnska kraljica Marija je spisala obširno pravljico «Čudežna lutka iz Rumunijt», ki bo izšla v bližnjih dneh v Angliji in Ameriki. Junakinja pravljice je majhno ameriško dekletce, ki po čudovitih okoliščinah zaide v Rumunijo in izve, kako živi on-dotna deca. Biografija Jarka Londona, enega najbolj či-tanih ameriških pisateljev, ie izšla v berlinski založbi Universitas. Spisala jo je pisateljeva vdova Charmian London, ki opisuje Londona kot silno izrazito, primerno-bujno osebnost, iz katere so potekla njegova takisto svojevrstna živahna, razgibana dela. Italijanska literarna nagrada za 1. 1928. je bila podeljena Bianchi de Maj za knjigo »Pa-gare e tacere«. (Plačati in molčati.) Junakinja romana je žena, ki žrtvuje vse svoje osebno življenje za dobrobit svoje družine. Nova smer v našem tujskem prometa Vozimo se z jutranjim vlakom. Vozovi so natrpani do skrajnosti, v kupejih prvega in drugega razreda samo ženski svet, utrujen in izčrpan, ker prihaja iz južnih krajev. Hodnik zastavljen od moških, le tu pa tam se stiska pasažirka, namenjena v kako bližnjo do-stajo. In ves ta svet ima za cilj Dolino in Bohinj. Šmarna gora zdrkne mimo; v sijajnem solnčnem blesku se razlegnejo na desni strani Kamniške planine s svojimi srebrnimi stenami, z divjimi, a vendar čudovitimi vrhovi. Onkraj ravnine je razprostrt planinski svet tako blizu, da bi se ga lahko dotaknil s prstom, a vendar tako daleč, da ga danes ne moremo doseči vsi potniki skupaj, kolikor «e nas vozi na pretesnem vlaku. In ljudiie se čudijo nenavadni krasoti neznane pokrajine in žele informacij. Pripovedujem jim čuda o onih gorah, ki gorö kraj nas v blesku jutranjega solnca; čuda ne-opisana, ki so pogreznjena sama vase in so daleč od živahnega toka radovednih tujcev. A komunikacije in najbližja proga, ki vodi do teh čudežev? — Človek zardi in ga je sram; saj mora odkrito povedati, da ni potrebnih komunikacij, da ni železnice, ki bi peljala v osrčje tega naravnega bogastva, ki bi sijajno preživljalo na tisoče naših ljudi. Potniki komentirajo prav do Kranja in vsi komentarji so tako rezki, da umolkneš in se potuhneš vse do tedaj, ko za Kranjem izginejo izpred oči Kamniške planine in te z vsem komfortom in umetno udobnostjo pozdravi triglavska zemlja. Kaj hočemo? Ideje so pri nas drage. Ce drugi nam nočejo delati zaprek, si jih lepo napravljamo tudi sami. Skoro že pol stoM.ia životari misel, da bi se izpeljala cesta iz Sla-hovice do Kamniške Bistrice. Ideja je vele-pomembna za kamniško prebivalstvo. Spričo njegovih obširnih gozdnih kompleksov, še bolj pa za avtomobilski promet, ki bi ca vzdrževale neštete trume turistov. Zveza za tujski promet je že zavzela svoje stališče za la projekt in ga podpre moralno in gmotno, a tudi planinsko društvo je pri tem močno zainteresirano in obliubuje svoio pomoč, celo oblastna podpora je zagotovljena. Kamniška Mnščanska korporacija se Je lani septembra sicer načelno izrekla za gradnjo av-tomobilne ceste, a si pridržuje pomislek zaradi rentabiliteinega računa. Od te ceste direktno zavisi projektirana žična vzpenjača na Veliko planino. Kakor znano, je ta projekt zasnovala Zveza za tujski promet, ki se čuti v svojem dosedanjem delovanju preveč na tesnem in bi rada s širokim razmahom ustvarila obširno polje, kj/er bi mogla delovati po svo.iem (realnem) in ogromnem programu. Ze zaradi vzpenja-če bo prisiljena, da odločno forsira stahovi-ško cesto, kar bi bilo Kamniku samo v prö-speh, ker bi ga z gmotnimi koristmi bogato obsipala. Promet na vzpeninči bi bil skrajno Intenziven skozi vse leto ln Ы ne poznal omejene sezone, ker bi bila Velika planina vse leto najprivlačnejSa točka, kjer bi »e zbirali turisti in neturisti, smučarji in neemu-čarjL Postala bi sloveča planinska postojanka ne samo ▼ ozkem jugoslovenskem okviru, ampak Ы uživala svetovni ugled in bi nam služila brez vsega kot naša največja atrakcija. Kako bi se po takem stanju naš tujski promet dvignil z velikanskim zaletom, o tem pač ni treba govoriti, ker razsoden človek zna sam soditi. Še važnejši pa je tretji projekt, ki ne zadeva samo Kamnika in je skrajne važnosti ne samo za Poljansko dolino, ampak za vse kraje, ležeče desno pod Kamniškimi planinami, ki so zaradi pomanjkanja potrebnih komunikacij popolnoma odrezani od tujsko-prometne žile in moraflo vegetirati v neza-služenem položaju. Je to zgradba nove železniške proge, ki naj se prične na Trati v Poljanski dolini in ki naj gre preko škofje Loke, Domžal in Motnika do Polzele, ali po drugi varijaciji preko škofje Loke, Kranja. Kamnika, skozi Tuhinjsko dolino na Gornji grad in dalje do Šmartna ob Pakl. Obe vari-janti sta skrajno potrebni, a ker ne morena obstojati druga ob drugi, se morajo mero-dajni faktorji odločiti za prvo ali drugo, ker je realizacija projekta že skoro zasigurana v najbližji bodočnosti, a bi bilo skra'tno kvarno, če bi se izbrala napačna variianta. Glede na eksploatacijo naših naravnih lepot, ki eo v Sloveniji osredotočene prav v planinskem svetu in smo znani v tujini samo kot pristno alpski svet, bi se bilo treba zaradi turistovskih in tuiskopromftnih ozirov odločiti za varijanto Trata - Škofja Loka-Kranj - Kamnik - polzela. S to progo bi se širšemu «vetu odprle nove poetofcnke tik pod Kamniikimi planinami, ki bi postale dostopne tudi najudobnejšemu občudovalcu gora, ker ga zdaj od njih odvrača skrajna in nerodna oddaljenost od železnic. Tujski val bi se razlil vse od Kranja pa do Kamni-ka in Celja. V gospodarskem oziru bi se dvignili vsi kraji ob novi progi, narodni kapital bi se dvignli ln se obrestoval z visokimi odstotki. Seveda, druga variionta je dosti krajša, a za eksploatacijo Kamniških planin povsem brezpredmetna. Zato se jo bo pač treba žrtvovati na račun in v prospeh sploš-nosti In zaradi nacijonalne ekonomije. Z realizacijo teh treh projektov stopi Slovenija na višek svojega razvoja; tujski promet krene v novo smer in ne bo obtičal samo v Bohinju in Dolini, ki pa kljub novi dobi In novi struji ne bosta izgubila prav nič, nasprotno, бе celo pridobila, ker bo va-rijacija velika in bo zato še privlačnejša. Kamnik bi postal čez noč središče tujskega vrvenja; zaradi svoje idilične in klimatično najugodnejše lege bi se tekom kratkih let morda dvignil do višine, ki je zdaj razen Bleda nima nobena druga naša tujskopro-metna postojanka. Tega eminentnega položaja se mora Kamnik pač že danes zavedati in zastaviti vse sile, da bo gospodar dneva in časa. Zakaj tujski promet je delikaten in zahteva od človeka mojstra, a ne povprečnosti. Toda zaradi Kamnika se nam pač ni rreba bati: saj ima na razpolago može, ki znajo delati in dobro razumejo novo smer v luj-skem prometu, ki bo v kratkem preplavil njihove kraje, kjer so se rodili in se še vedno rode možje slave, poezije in dela! Josip Vandot, Sport Športni drobiž Več klubov je našemu savezu dolžno večjo vsoto denarja, tako da savez ne mo» re izpolniti svojih obveznosti. Sedaj je JNS odredil, da mu morajo vsi klubi do 1. julija nakazati dolžni denar. To lahko napravijo tudi v štirih mesečnih obrokih. Ako to ne bo pomagalo, bo JNS primoran, storiti odločnejše korake. Kakor smo že poročali, igra 10. marca italijanska reprezentanca v Budimpešti proti madžarski reprezentanci. Madžari po svojem porazu v Parizu s precejšnjo bo» jaznijo pričakujejo ta boj. Isti dan nastopi druga garnitura Italije v Atenah proti grški reprezentanci. To je prva meddn» žavna tekma, ki se vrši v Atenah. Scarone, najboljši nogometaš Uruguaya in gotovo eden najboljših sveta, je pri tekmi dobil kontuzijo na kolenu. Ze ble» suro se ni mnogo zmenil. Pred dnevi pa so zdravniki ugotovili, da je blesura taka, da slavni Scarone ne bo več mogel kazati svo» je izredne sposobnosti navdušenim Uru« guaycem. Poljubovati se ne bodo več smeli I Kdo? Italijanski nogometaši, tako je namreč od« redil tajnik fašja g. Turati. Nekateri no» gometaši imajo namreč navado, da se za« hvalijo svojemu tovarišu, ki je zabil kak odločilen gol, s poljubom. G. Turati pa meni, da bi zadostovalo, ako bi se nogo» metaši kot znak priznanja krepko roko« vali. Pravimo, da ima prav! Zaradi diskvalifikacije Nurmija po Americain Athletic Union ni prišlo do na» peto pričakovanega boja na dve angleške milje med Nurmijem in Widejem za pr» venstvo v dvorani. Zmagoval je torej brez boja Wide v 9.077. Na isti prireditvi je Američan Schwarz v metu krogle postavil s 15.31 nov svetovni rekord. Občni zbor SK Železničar v Mariboru Nedavno se Je vršil ob mnogoštevilni udeležbi fianeiva II. redni občni zb»r kluba. Predsednik g. inž. Koudelka je uvodoma omenjal važnejše dogodke v klubu Eden glavnih dogodkov Je bila dograditev lastnega nogometnega in tenis igrišča, kjer so si pridobili! izrednih zaslug mariborska tvrdka Pinter & Lenard, mestna občina in lesni trgovec Marine iz Selnice pri Rušah, katerim Je predsednik v imenu vsega članstva izrekel ponovno najlepšo zahvalo. Dalje treba omeniti korporativni pristop I. mariborskega težko-atlet-skega kluba z bivšim Jugoslovenski™ prvakom v rokoborbi Arzenškom na čelu. Iz poročila tajnika g. Mariniča )t bilo razvidno, da se Je vtšvIo 46 odborovih sej. Število članstva pa se je pomnožita za 80 na 400. Med letom se Je vršil tudi izredni občni zbor klub», na katerem se je sklenilo, da pristopi klub k Narodni obrani. Nogometna sekeila je beležila viden napredek z zaporednimi zmagami nad Rapfdom (1:0), Železničarji iz Zagreba (4:1) m prvakom Slovenije ASK Primorje v Ljubljani (5:4). Lahkoatletska sekcija, ki se Je šele med letom osnovala. Je priredila štafetni tek skozi mesto, katerega se Je odetežiki med drugimi tudi Primorje z dvema štafetama. Od vseh lahkoatletov se Je najbolj izkazal 17-letni Podpečan, ki si Je priboril pri teku skozi mesto krasen рокз1, podarjen od znanega mariborskega trgovca M. Vahtarja v proslavo Osvobojenja. Tu.di tenissekcija beleži le večje 6tevrV> članov, ki pridno trenirajo ter sn bodo že v tekočem letu Javno udejstvovaH. Težkoatletska sek- cija, И le еЛям te vrste v Maribora, prfcpravtja za 6. aprila medmestno tekmo Ljublana : Maribor. Glasom blagajniškega poročila, Ы ga Je podal g. Ermenc, Je znašal denar» promet 159.096.20 Din, inventar kluba pa se Je pomnožil na vrednost 18.580 Dio. Pri volitvah, bi %o sledile. Je biä soglasno izvoljen nastednJi odbor: predsednik inž. Koudelka, podipreds. Rafh, tajnik Vokač, blagajnik Fischer, gospodarja Wagner ia Luka«, odborniki: Pipuš, Parma, Kosi, Novak, Vavda, Mozetič, Ermenc, Jurjavčcč, revizorji: Hvatenc, Marceli, Bačnik, Martresig, razsodniki: Karoman, НОЫ. Glaser, načelniki: nogometne sekcije Safran, lahkoatlet-ske in plavalne Ermenc, tenis Rajh, težkoatlet-Ske Arzenšek, zimskosportne Jurinec ic rokometne inž. Koudelka. Radi izrednih zastag za klub Je bif izvoljen bivši predsednik kluba g. mž. Edo Senica častnim Stanom kluba. Predsednik Je ofc zaključku dobro uspelega občnega zbora pozvai celokupno članstvo, kot novoizvoljeni odbor k resnemu in požrtvovalnemu delu za povzdigo športa, posebno med železničar skim i krogi. Javnost pa, da to delo podpira tako gmotno kot moralno. ASK Pri morje se poriva, da predloži podsa-vezu do 5. III. odpustmco za igr. Privšek Josip io Senica Josip, ki sta se prijavitla za drugi klub. SK Ptuj odjavlja igr. Preloga Alojzija. Dvigne se pridržek, s katerim je bila o Marki ena dne 1. t. m. verifikacija igr. Volz Frica za SK Rapid'na podlagi dopisa JNS $t. 238. — Tajnik II. Državno prvenstvo v smuških skokih se bo vrSilo v nedeljo v Mojstrani ter obeta biti največja skakalna tekma, kar jiii Je bilo pri nas. Ze sedaj J« prijavljenih 20 tekmovalcev, manjkajo pa še taki, s katerimi se računa, da bodo tekmovali, kar utegne dati skoro 25 tekmovalcev, to bi bik) 75 skokov v konkurenci. Skakalnica Je bila vse do zadnjega v dobrem stanju in ji sedanje Južno vreme še ni preveč škodovalo. Tekma bo pričela ob 10.30 dopoldne po prihodu vlaka ter bo končate okrog U. are. Popoldne ob 16. se bo vršila v hotelu Triglav razdelitev nagrad tekmovalcem ter bo prejel prvak obenem posebno častno darilo »Jntra», krasen v usnje vezan album. Obenem s temi darili se bodo razdelile tudi plakete m diplome tekmovalcem v državnem prvenstvu v vztTaj-nostnem smučanja, ki se Je vršite 27. I. па Pohorju. Vse. ki se zanimajo za smuški šport, pa vabimo, da te udeleže skakalne tekme v Mojstrani, ko bo dokazala, da Je pri nas tudi ta nal-divnejša panoga smuškega športa prekoračila začetniške težkoče in da smo dobili kader lepo se razvijajočih smučarjev - skakače v. Službene objave LNP (Iz »c]e poslovnega odbora dne 21. II. 1929.) Zaradi izredno neugodnih vremenskih razmer »e odgodi pričetek prvenstvenih tekem v ljubljanskem in celjskem okrožju LNP od 3. marca na 17. marca. Natančna nova razvrstitev terminov se bo določila na prihodnji seji posl. odbora dne 6. marca. Na znanje se vzame obenem odgodtev prvenstvenih tekem v mariborskem okrožja v smislu zapisnikov sej M. o. v Mariboru od 13. in 21. t. m. Verificirajo se naslednji Igralci: s pravico nastopanja dne 6. marca za SK Trbovlje: !lc Jože; za SK Slovan: Lipovčan Ivan, HariS Herman; ta ASK Primorje: Caleari Franc, Baumkirchnet Milan, Kbopčič Stane, Žerjav Franc; s pravico nastopanja dne 27. avgusta za ASK Primorje: Korče Danijel; za SK Grafika: Kmetič Mihael. V smislu § 10. o. p. se dovoli z današnjim dnem nastopanje v prijateljskih tekmah za SK Rapid igr Flack Erik in Volz Fric. dejala Berta in vstala. »Hvaležna sem Vam prav res za vse, kar ste mi danes povedali. Zdi se mi. da se je v meni nekaj olajšalo, da sem hipoma dobiia perotnice in da se bom v naj-bližnjem trenotku lahko dvignila nad vse, kar je grdega in umazanega ter da priplovem v pristanišče, vse svetlo in okrašeno z zastavami in pretkano z zlatom zahajajočih solnčnih žarkov.« Spremila je notarja do vrat ter se potem vrnila v sobo. Na sredi pod velikim lestencem je obstala. Potejaii'a je z rokama preko oči in lic ter se zazrla nekam v daljavo skozi zadnje bleščeče pramene. Potem je pristopila k pisalni mizi in zapisala na listič: »Prihajam Ti nasproti, o solnce!« бе tisti večer jo je našla dekla mrtvo v naslonjaču. Zastrupila se je bila. Ko so jo pred pogrebom raztelesili, je ogledna komisija izjavila, da se ji je zmešalo. Na zadnji poti jo je spremila nepregledna množica. Vsa trška društva so Prihitela, zasebniki, bližnji in daljnji okoličani, hribovci Pri pogrebu Иа bila tudi njena dva otroka pod vodstvom oskrbnikovim. Še Pozno zvečer so bile trške gostilne polne gostov, tudi okoliških. Dolga leta so minila od tistikrat. Vsa prostrana ravnina, ki jo stražijo v polkrogu sivi molčeči velikani, kipeči visoko protj nebu, ie še vedno enaka kakor v onih davnih časili Tam na sredi ravnine med borovci in smrekami stoji še vedno ono visoko svetlo poslopje in poleg njega nekoliko manjših hiš. Vse kakor nekdaj. Vse se blišči v solnčnih žarkih, vse se ziblje kakor bi bilo živo, prihaja nasproti in pozdravlja z odprtimi rokami. Vse kakor nekdaj in vendar vse dm-gače! Izpolnila se je pa žeija Bertina, posestvo ni prešlo v tuje roke, lastnika sta sedaj njuna sinova, ki pa živita tam-kaj samo po nekoliko tednov v letu. Starejši je v diplomatski sM'bi, mlajši čislan vseučilišči profesor. Dr. Malec se ni nikdar več vrnil \z umobolnice, uimrl je po dolgem trpljenju na paralizi v Feldhofnu pri Gradcu, kamor so ga bili poslal iz Lju bitja ne. Tudi stari oskrbnik je že premimi! in oskrbuje zdaj vse to posebno njegov nečak piravtako vestno in vešče kakor nekdaj njegov stric. Kupujte „Zvezdanko"! Leonid Andrejev: Ponarejeni rubelj in dobri stric Bil je strašno dober stric; ni mogel gledati, da je kdo jokal. BiJ je tako do-brotljiv, da ni nobena teta dobrotlji-vejša. Nekoč je Sel k mostu na vkrcevali-šču, da bi se prepeval z brodom na drugo obal Njeve. Parnika še ni bilo tu in tako ie korakal gor in dol in se nežno razgledoval po čakajočih. Zdajci je zagledal majhnega dečka, ki je jokal. Tulil je tako, da so mu lile solze niz lic itn so bile tako velike m izdatme, da bi lahko napolnile golido. »Zakaj jokaš tako bridko, dečko moj?« Plakaje kar naprej, je odgovoril deček: »Le pogjlej, dobri stric, starejši brat mi je dal rulbeE da se popeljem domov onkraij Njeve. Izkazalo pa se je, da je rubelj ponarejen in ga noče nihče vzeti. Poginiti mi je, бе mi ne bo nihče pomagal.« »Sklenil sem, da ti pomorem. Tn. dete. imaš pravi srdbimi rubelj, vzemi ga in se ne botr-dilo. Na podlagi tega potrdila je dobila Katre obrtno dovoljenje. Pa je zadeva prišla na daa in obe sta bili obsojeni in sicer Katra na 1 teden zapora, Mat vida pa na 48 ur. Pritožili sta se in vzkKcni senat v Ljubljani je Kat.ri znižal kazen na 2 dni, živčno bolni Matildi pa na 50 Dim globe. Zaspanec. Pred par tedni je dremal v ljubljanski predmestni gostilni krovec France, predno je mož pri mizi zadremal, se je prijazno pomenkoval s prijateljico Polono, ki je bila baš tedaj v gostilni. France se je vadramil s hudim mačkom in hotel takoj izpiti briz- ganec. Segel je v žep. pa je bii prazen. Zmanjkala mu Je listnica in 60 Din. Ker je bil v družbi Polone, je dolžil njo, da mu je vzela denar. Polona je morala pred sodišče. France je priznal, da je bil tedaj res pošteno natrkan. Ker je mogoče, da je denar kje drugje izgubil, je bila Polona oproščena. Zgovorna Micika «■Da. da Micika Z. sem doma za Ljubliano Potepala se nisem, čeorav trdi ovadba, da se rada notenam. in da sem hodila 6 mesecev okoli. Prišla sem res v Ljubljano, morala sem Dritt, če sem hotela dobiti cluž-bo Par tednov sem hodila tod okoli, službe Pa nisem mogla na rti. Prenočevala sem no hlevih, obedovala i>a v gostilnah, kjer so mi usmiljene krčmarice daiale iesti. da nisem poginila. Zato menda nisem zaslužila kazni. Pa бе tudi nisem кагш zaslužila. 14 dni bom že oresedela. Z dedci oa nisem imela nobenega opravka, kai mi dedci mar? Ker pa ne morem dohiti druge službe. pa sprejmem službo pri sodišču za teh 14 dni. sai rada delam, bom že kai delala». Svetünicar Polde Polde ie 12. ianuaria o polnoči polnil na železnici vagon s Dlinom. Prišel ie niegov priiateli premikač France, katerega ie Polde naprosi! nai mu posveti, da bo oogleda! koliko plina ie v rezervoarju. Plin. ki ie uhaial iz cevi. se ie tedai nri svetilki užeai. Ker nista mogla takoi pogasiti, sta poklicala gasilce. Posebne škode ni bilo osmodil se le samo spodnii del vaeor.a. Oba sta trdila, da sta do zdai vedno tako delala, pa se nI pripetila nobena nesTe-ča. Ce bi slutila nezgodo, bi Dač tega ne bila storila. Vsled pomantkanfa dokazov sta bila obe onroščena. Kože je prodajal. Te dni je zalotil stražnik kmeta Lovrenca, ko je korakal po Miklošičevi cesti z 1 lisičjo in 8 zajčjimi kožami. Stražnik ga je ustavil. Lovrenc je dejal, da je prišel obiskat ženo v Ljubljano, katera je v bolnici. Obenem je prinesel s seboj tudi kože, da Jih proda. Stražniku se je dcrädeval mož 9umljiv in šla eta na policijo. Kmalu so oblasti dognale, da je Lovrenc doma znan kot divji lovec. Možakar tudi ni mogel dokazati, kje je kože kupil. Trdil je, da le bil zadnjič v Kranju na semnju, bi! }e tudi precej vinjen, pa je kupil kože od nekega fanta v neki gostilnL V kateri gostilni je to bilo in kdo je bil tisti fant, pa Lovrenc ni vede! povedati. Ker so kože sumljivega izvora, ie bil Lovrenc obsojen po § 477. kaz. zakona na 200 Din globe. Laži-bogatsš »Vsega lunam dovoU, doma imam posestvo, konjiče m voliče in polno prašičev,« Je dejal Jakob in tevabrl od Janka za 1600 Din usnja. Ko Je prišel droigič k Janfru, mn Je dejal, da Je kupni v Kranju Jarem voiov m Janko mu je posodi? še 2 kovača. Vse to Je bilo že leta 1926. Pa Je premeteni Jakec dejal sodnikom, da Je nameraval vse poivrniti in Je samo rekel Janko, da je bogat, ker bi mu ta sicer ne zaupaj, če Ы mu ЬЯ povedal, da Je delavec. »Več kakor 2 leti ste imeli čas, pa mu niste vmsü.« Je dejal predsednik in sklenil obdržati Jakoba 6 tednov na ler>em sod nilskem posestvu. Vozil bi se rad Zidar Viktor je hotel že lani enkrat ee-sti ▼ Borovnici v vlak in se odpeljati proti Ljubljani. Fant je in*Я sicer karto, vendar ga sprevodnik Melhijor ni pustil, da bi se peljal z vlakom. Viktor je bil namreč tako piiian, da jie videl najmanj 2 lokomotivi, saj se je kar malo zibal. Ker se e sprevodnikom nI mogel sporazumeti t besedami, je poskusil z rokami Zgrabil je sprevodnika za vrat In ga potisnil ob steno vagona ter ga tudi zmerjal. Zdaj se je Viktor trezen pripeljal z vlakom v Ljubljano, kjer bo premišljeval pet dni v zaporu svoje obnašanje napram železniškim uslužbencem. Naroala, uv vso, cLopcsc,. Uccr&bji tnahh. oglasou. jo, poslah, леи Oglasno od, cLaLck Jutra,' hublfCUUL, v. Tal ft. г^дт. JLclLl, oglasi,, slu iyo o parrrxL&ualnA иъ tocl^qJL I' пл исипљпл, obcuuriocL waka bastuLa, peu—Naj пихту s и z/Lasak Dia, 5"- РплЬсуЫла. иг, tlfrv Um, у Uit pristojbini* jt vpada, U оЬаллУп. t /uiročJžm,, jo слг n, oylasu пл рги>Ьсш> čikoviи, пьёшь poibu. Ura. mirile» С^ЉЏала.И 11841 cLoi>vr-oTscuija. uu 71' »1 Učenko n modistinjo sprejmem. Kaslov v ogUsnem oddelka »Jutra«. 6021 Kontoristinjl и dobro igra klavir in je pripravljena sodelovati pn nekem kulturnem društvu, se preskrbi primerna služba Ponudbe je poslati na ociae. oddelek »Jutra« pod »It 417«. 6000 Fina šivilja u kravat« (samovezntce), ki Je le izurjena v tem delu, dobi stalno delo na dom. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod Šifro »Kravata«. 6057 U -LŽJLZ* Slovenka ed 40—50 let, zdrava, poltena ln lepa žena (vdova) dobi lepo mesto gospodinje v Srenra pri dobrem človeku. Ponudbe e ^ fo-to-rrafijo na oglasni cddeleK »Jutra« pod Šifro »Soven-kinja«. 6026 Kroj. pomočnika ta veliko in malo delo »pre j m* takoj Martin Bncl _ Trbovlje U. 6010 Doblčkanosno zastopstvo oddam agikiim zastopni kom. Ponudbe e priloge znajik za odgovor poslati na oglasni odd »Jutra« — pod »Kemikalije«. 5888 Iščemo zastopnike za prodajo neobhodno potrebnih predmetov Nekaj ur dela dnevno — 100 Din zaslužka garantiranih. — Zumbulovič, Ljubljana, Miklošičeva cesta 14. 6063 Kuharico ▼aieno gospodinjstva, rta-ro 30—40 let, x dobrimi spričevali, sprejmem proti mesečni plači 400 Din. r Refiektantinje na] pišejo na Deavsio kuhinjo — Leece-BIed. 6008 Pek. vajenca t deželi sprejmem Naslov ▼ oslasnem oddelku Jutra. " 5873 prodajalko ▼eščo ga'anterije in manu-fakture вртејте P. Koren, preje Št«rk, Črnomelj. * 5934 Učenko t prime i no Šolsko izobrazbo sprejmem v trgovino z mešanim blagom Hrana m stanovanj» v hiSi. — Ponudb» na tvTdko Sofija Lilek. poŠta Ribnik. Hrvatsko. 5S33 Pisanrško moč dobre izvežbano. samostojno. sprejme lesna industrija Ponudbe na podružnico »Jam« v Celju pod »Dolgoletna praksa«. 5916 Žagarja »podobnega m inteligentnega išče za majhen polno-jaremnik s turbinskim pogonom я p r a va posestva Hausampaher, Бобе. 5S48 Za hotel na Bledu prvovrsten, sredajevelik — potrebujem za sezono natakarico In pomožno sobarico, ki bi bila vešča in točna sobarica, vežča pranja perila in prvovrstno kuharico, b mora biti veti^ najboljše dunajske kuhinje. Natakarica in sobarica morate biti 6edne zunanjosti jn vešče nemškega jezika. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Sezonsko letovišče«. 6037 Pek. vajenca «prejmem z oskrbo v hiši. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 6041 Učenca pridnega in vestnega. 1* poštene, dobre hiše, ki ima vsaj en razred meščanske iole in je vežč nemščine, sprejmem v trgovino meS. blaga. Ponudbe na oglasni odiielek »Jutra« pod Šifro »PoSten in vesten 39«. tšJmii^t» Krojaški pomočnik želi namestitve v boljšem salonu za spomladansko sezeno Ponudbe prosi na oglas, oddelek »Jutra« pod »Krojaški pomočnik«. 5919 Dekle z dovršeno meSčansko Solo rre kot učenka v trgovino .'onudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod Šifro »Dobra računarica«. 6025 Dekle poßteno in izobraženo, z nekaj kavcije, išče mesta prodajalke v mlekarni, slašč čarni. delikatesi. tra. fiki ali primarno. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »Zanesljiva 69«. 6029 Metoda Berlitz Pouk francoščine angleščina italjanščine, nemščine itd po p.ofesorjih dotičnih ležel Vsak profesor po učuje ed nole v svoji materinščini Prijave samo na Kralja Petra trgu št 8/1 201 Šoferska šola ■j blast ven«. konct-Hijonir&n* Camernšk Ljubljana Du uajfk» 36 1'elefon 2236 -fei manentnJ tečaji ta vse. 254 Nemško govoriti se hitro iu dobro vsak nauči pc moji metodi. — Salendrova ul. 4Д1. blizu križevniške cerkve. 6031 Sobarica praktična, zanesljiva, re-Sča boljšega šivanja, čedne zunanjosti in m'ada, sploh perfektna, želi premeniti mesto k fini obitelji Najraje bi Sla v Beograd, v kako mesto v Dalmaciji ali Maribor. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Vesela pomlad«. 5986 16letni mladenič trezen in zanesljiv, ieli službo šoferji. Ladoslav Jančar, Vojnik. 6009 ŠoSer-mehanik zanesljiv, preizkusen, vojaščine prost, želi za takoj ali s 15. službo pri osebnem ali - tsvoraem. длсЬолю. bilu. Naslov v oglasnem' . . oddelku »Ји1гач. 6014 ; Kadolovič. Konverzacijo nemško, francosko in angleško poučujem. Stan tr? št. 8Д1, desno. "" Družabnika sotruduika ali tihega — išče renomirano zagrebško industrijske podjetje, naj-moceruejj urejeno Dolgoletni krog Ofljemalcev — znatna prodaja, dobro naložen kapital. — Oferte z navedbo ra-fsložljivih ka- Pitalij naj s» pošlje na: oštni pretinac 191, Zagreb I. 6059 Gozdno posestvo večje, najraje v hribih če mogoče z lastnim lovom, kupim Ponudbe » natanč uim opisom in ceno na o<т)а« oddelek «Jutra» pod «takojšnje plačilo» 8139 Lesno industrijo zelo dobičkanosno. v jako bogatem gozdnem kraju radi bolezni prodam poceni in pod ugodnimi plačil nimi pogoji Dopise na oglasni oddelek «Jutra» ood «Lesna industrija 67» 8138 r»T» Klavir ln železno blagajno (Wertheim) s tremi vrati, radi pomanjkanja prostora prodam. Naslov v cglas. oddelku »Jutra« 5991 Trgovino z zalogo in inveuia.jem takoj pro dam v Ljubljani Ponudbe na cglasni odd »Jutra« pod »Vogalna trgovina« 6894 Vinograd r dobrem stanju, i gozdom in košnjo, 5 minut od postaje Rajhenburg, ob cesti, pripraven za vpoko-6053! jenca ali rokodelca, naprodaj pod najugodnejšimi pogoji. Velika zidana klet se lahko z malimi stroški preuredi za stanovanje — ker je kamer in pesek na mestu. Kukovičič, posestnik na Kotne® — pošta Bianca. 6033 РгШШ Ajdovo moko po б Dm. garantirano prist. no od 25 kg naprej razpošilja Pavel Sedej. umetni mlin, Javornik. uorenjeko 251 Drva bukova in gabrova, zimske sečnje, dobavlja samo va-gonske pošiljke tvrdka Skrbeč & Bartl, Miklošičeva cesta 6. Telefon 2595 5949 Solnčno sobo opremljeno, parketlrano. posebnim vhodom iz stop- Od Zvezde do liceja včeraj med 5. in 5. uro opazovano damo v črnem b a r ž и n. plašču vljudno prosi za cenj. naslov opazovalec. Na oglas, oddeiek »Jutra« pod šilro »Simpatija 30«. K Slavka! Hvala za družbo, Se večkrat. Tvoj zvesti Slavček. 6045 Mlaldenka čedne zunanjosti, pceest-nica vile, želi poročiti gospoda v starosti 36 let, s primerno službo in ca Din 40.000 premoženja. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« ped »191etua«. 6022 Tiskarne Generalno renovirani stroji. brzotisni Wörner 63 X 95 Kraus» nož 82 cm. pogon z motorjem in na roko, st prodajo po zmerni ceni. Na ogled pri Pospisi'u monterju v Zagrebu, Vla-ška 187. 6016 N. Sadlucki hi/rosol, psihogralolog in fizionomiet Po skupnih podatkih z dlani, pisave in lic čita značaj, prošlost, sedanjost ln bedočnost. — Sprejema vsak dan od 9. do 12 in od 2. do 7. nre v Kranju, hotel »Stara poŠta«. 5886 Zastonj Vam pošljemo na ogled ilustr. reviji .Domači Prijatelj1 in Nas Obzor' pilite dopisnico na Poštni predal 291, Ljub-iiana. 2789—a Direkcija drž. rudnika Velenje razpisuje na dan 11. marca t. 1« nabavo: kotnega kovnega železa in železne pločevine. 1 Iskaz in uslovi se dobe pri podpisani Iz pisarne Direkcije drž. rudnika Velenje, br. 1895, II. <3ће Državni uradnik blizu 40 let, se želi zaradi njic, oddam s 1. marcem neznosnosti samstva čina-le stalnemu gosipodu na prej poročiti in prosi tem ,л; ян «117 л____ „ j o.-v ч Vrtači 8/1. Da Vam ne zamrzne klozet ali kopalnica, ali ako so zamrznile, ds se polagema odtajajo, da cevi ne popokajo, kupite prenosljivo Radulovičevc peč na špirit, _Cena 250, Din. Pošilja"" po" povzetju" Drag Beogra/1, Kra Vrtnar oženjen, želi stalne samostojne službe za takoj. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Vrtnar«. 6002 lja Petra ulica 94. Telefon št. 42 66. 5856 Mlad fant bivši orožnik, star 26 let, želi službo lovskega ali gozdnega čuvaja, skladiščnika ali kaj eličnega. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« ped »Lovski čuvaj«. 6001 Gospodična poltena, stara 20 let, išče mesta, najraje kje kot Šivilja, kjer bi opravljala službo sobarice. Naslcv v oglasnem oddelku »Jutra« 6027 Šivilja »prejme učenko — hčerko železničarja. Naslov pove egiaeni oddelek »Jutra«. 6900 C Inteligentno gdč. »rfektnu v srbohrvatskem nemškem jeziku, z znanj«» klavirja ln francoskega jezika — » letnimi spričevali, sprejmem s 15. marcem k devetletni dis-klici. Obširne ponudbe na hotel »Union«, Weiss — do 1. marca. 6047 Kontoristinja vestna in marljiva i večletno pisarniško prakso si ieli nameščenja pri večjem podjetju Ponudbe prosi na oglas oddelek «Jutra» pod značko «Vestno oprav! am svojo službo». 3423 Natakarica bolJBa moč, hitra in po Stena sprejme službo. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Privlačna«. 5990 Starejša ženska vajena vseh domačih del, išče zaposlen ja v dopoldanskih ln jutranjih urah. — Pismene ponndbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Vsako delo«. 1799-a Otroški voziček dobro ohranjen in otroško košarico s stojalom prodam za 350 Din. Ogleda se lahko v Verovškovi ul. št. 22/П, Ljubljana. 6031 Opremljeno sobo ali kabinet, snažno, po mcinusti i opoldansko hrano iščem Ponudbe z navedbo cene na ogiasni oddelek »Jutra« pod »Soliden in zaupen št. 82«. 6018 Prazno sobo lepo in solnčno, e prostim vhodom oddam samo boljši gospodični. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra« Avto »Praga« petsedežen. v dobrem stanju, r novo pnevmatiko in elektr. razsvetljavo prodam za 15.000 Din Naslov pove oglasni oddelrk »Jutra«. 6009-a Motorno kolo do 2 % HP, doibro ohranjeno kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Kolo 250«. 6023 Kdor prodaja ali kupuje AUTO na) te obrne na naslov: Kami Ca.m er ni k Ljubljana, Dunajska cesta 36 :Jugo-Auto telefon 2236) in vpo šlje popi» voza kakršnega želi prodati ali kupiti Pri tem posredovanju se najbolj varujejo interesi prodajalci in kupca. 22 Lokal za brivsko obrt iščem v Ljubljani ali na deželi. — ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Brivski lokal«. 6999 Lep, svetel lokal pripraven za obrtnika, pisarno ali skladišče, na prometni cesti oddam Pojasnila daje S. Kovač — Ljubljana VH. Celovška c. žt. 85. 6948 Prostore za pisarno ali ordinacijo oddamo » 1 marcem t. L v najem: 8 veiike svetle sebe kurjene (centralna kurjava) v pritličju na cesto, sredi mesta, nasproti palači oblast nega odbora, v novi hiši, Beethovnova 2. Pojasnila daje pisarna ing. Milana Suklje v is« tiSi. 6910 Gostilno prevzamem v najem ali na račun v mestu Ljubljani ali okolici Dopise na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Gostilna T najem«. 6808 Skladišče aH lokal poleg Mestnega trga v Ljubljani oddam s 1. majem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 6032 Opremljeno sobo s posebnim vhjdom, v sredini meeta oddam s 1 marcem solidnemu gospodu. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra». 5982 Prazno sobo preprosto, t centru, Se mogoče » kuhinjo iščem - .-j» ------ Koncertni, trajen, uuv — Ponudbe na oglas oddelek1 рг0(!ат V8[e(J odpotovanja. »Jutra« pod »Šivilja o««. Si^ot t oglas, oddelku E956 »Jutra«. 6052 Lepo sobo s posebnim vhodom in elektriko oddam e 1. marcem samo boljšemu, stalnemu gospodu Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 6902 Dva gospoda sprejmem na stanovanje v Wolfovi ulici 1Д, desno. П. vrata Vhod Џ stopnic, elektrika. Vprašati med 1. do su 2. uro in %8. nro_, event. naprej. 6035 Gostilno z lepimi lokali, na prometni točki v Ljubljani oddam v najem Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 6050 Lepo knjižno omaro iz trdega lesa, kupim. Ponudbe z opuom in ceno na poštni predal St. 153. 6939 Stavbni tehnik s srednješolsko naebrazbo, išče za takoj ali pozneje mesto delovodje ali stavbnega pisarja. Ponudbe na o?lae oddelek »Jutra« pod »Konstruktor«. 6036 Miček Tiček piše In riSe Ksenlla Prunkova. ... presekal zmaju goltanee. in rešil tako tižolčka. Kajti ta je «lezel eel in idrav na beli dan. Tako sta Miček in ližolžek premagala zmaja Hrastovo spaln'co masivno, novo, s psihc in ogledalom prodam za Din 4800 v Kcm«nskega ulici št. 84. 3750 Lov Za dobo 6 lert se bo oddalo v zakup lovišče na Dolenjskem, ki meri okrog 2000 ha V loviSču se na^ hajajo zajci, srne, lisice, jerebice in divji petelini — železniška postaja Dopise za pojasnila, ozir. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Lov«. 7012 Trgovino z mešanim blagom oddam takoj v najem. Predpogoj je prevzem zaloge v vrednosti okoli 100.000 Din. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Prvovrstno mesto«. 6038 Razno pohištvo vsled selitve poceni naprodaj na Bleiweisovi с. St. 15Д, desno. Ogledati med 2. In 4. uro popoldn". 6051 Vsakovrstno zlato kupuj» oo najvišjih ii-nan Čeme — iuvelir Ljnbljaoa Woltov, alles ) 38 Е22?32Э Kože divjačine kupuje po najvišjih cenah L. Rot. Mestni trg. 8766 'sm Gospo aH gospoda s 50—'7O.0Ü0 Din sprejmem v meščansko hiSo s popolno oskrbo (enako družinskemu članu) za vse življenje Ponudbe na cglas. oddelek »Jutra« pod šifro »Garnizija 1029«. 6015 Stanovanje eno- ali dvosobno i S č e mirna stranka, event. tudi samo sebo in kabinet, brez kuhinje. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Plača dobro«. """" potom dame od 30—35 let, da mu pripiitin.rejo do čimprejšnje izvedbe načrta. — Želim le toliko premoženja, kolikor ga je neob hodno potrebno za ustvaritev solidnega in prijetnega doma Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Resnost-resnemu«. 5У89 Uradnik inteligenten, srednjih let, se želi poročit! z značajno in dobrosrčno gospodično iz dostojne družine, v starosti 30—35 let, z nekaj 6024 premoženja. Le resne ponudbe s priloženo sliko na oglas, oddelek »Jutra« pod »Sreča mi v bodočnost mila«. — Tajno>t zajamčena. 6060 *У ft fi ^ i J ' ti črn pranino koncertni, krasen, nov — Drazbeni oklic. S sklepom kr. sodnega stola v Varaždinu št 8823-gr. 17. novembra 1928 dovoljena je Шя iiii тми Inne, Milana in Ludovika Obsiege-ra iz Varaždina, vpisanih v zemlj. knj. vi. 366 občine Varaždin ter cenjenih na Dm 400.000.—. Dražba ie določena samo na dan 4. marca 1929 ob 3. uri popoldne pri kr sodnem stolu v Varaždinu soba št. 9. Nepremičnine, ki se bodo prodaiale ra dražbi, sestoje iz hotela »Janj e« skupno z restavracijo s 17 hotelskimi sobami ter 7 stan. sobami ter vsemi stranskimi prostori, ledenice, h!ec-mladanskih. klobukov. V 4 tednih je Velika noč. Za moderniziranje je sedaj Se čas. Sprejme »e vsako, v to stroke eipa4ajoče delo. Za obilen obisk se priporoča Stemberger-Reš, Dunajska cesta 9. 5943 Prazno sobo z elektriko takoj oddam v Novem Vodmatu štev 62. 6030 Sobo t električno razsvetljavo, 10 minut oddaljeno od gorenjskega kolodvora, iščem Javiti na kurilnico Ljubljana II., N. N 6049 Pozor! Jože* Elikan. Dolenjska c. — Orlova ulica štev. 17 izvršuje vsakovrstna krov-ska dela. 6020 Maihno sobico t elektriko in posebnim vhodom takoj oddam za 250 Din blizu Tabora Naslov pove oglasni odde ek »Jutra«. 6048 Snho oddam goepodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 6056 Kabinet v vili sredi mesta oddam Naslov pove oglasui oddelek »Jutra«. 6058 Dve sobi s separatnim vhodom oddam boljšemu gospodu ob Dunajski cesti e 1. marcem. Naelov v oglasnem oddelka »Jutra«. 6055 Žensko starejSo ali mlajšo, najraje vpokojenko sprejmem kot sostanovalko k družini. — Nasiov v oglasnem oddelku »Jutra«. 6061 m Stanovanje sobe in kuhinje, v Celju ail okolici iščem za takoj. — Naslov pri podružnici »Jutra« v Celju. 6003 Sobo ln kuhinjo 1 S č e mirna stranka brez otrok. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Mirna zakonca«. 5966 Stanovanje 2 sob « kuhinjo v bližini junične palače iščem Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Vižjj uradnik«. 5924 'JI Mlada vdova denarna in lepa, želi znanja z elegantnim in duhovitim gospodom, da ji ne bo dolgčas. — Dopise na oglas, oddelek »Jutra« ped »Živalina«. 5810 M. v. Stvar t redu, piši kje ri? 6019 Učiteljica mlad* in simpatična, dobro situirana, čiste preteklosti, vrlo temperamentna, je zaželela vsled namestitve t tujini in pomanjkanja znanja poznanstva tople, »krene, idealne korespondence i gospo-lom do 40 let Le re«ii interesent s pravim imenom in sliko nai se obširneje pismeno predstavi na oglasi oddelek »Jutra« pod šifro »Vigred«. V slučaju h№ monije vzcvesti more iz korespondence Ijuhav. Tajnost častna stvar. 6006 Več gospodov sprejmem na dobro domačo hrano. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 6040 Dragi! telim iskrenega razgovora — čakam od četrtega dalje ob б p . . Sreča, pridi! — K r ista.. 6004 dra :up Ш Oo. LJUBLJANA, Miklošičeva cesta 14/li. konfekcija IZDELOVANJE iN PRODAJA V slojem novem podletJu bom vcdil vse " to stroJco spadajoče predmete, id bodo v vsakem ожги strokovno izdela®, za kar jamči moja dolgoletna praksa in vsestransko poznavanje te stroke, tako da bodo p. n. odjema!« vedno a v vsem najto&ieje in najku'antneje postrežem. Velecenjenemu občinstvu se najvljudneje priporočam in beležim * odi. spoštovanjem DRAGO GORUP Studebaker jc opremil svoje nove modele z dvojnimi krogličnimi osisči, ki so lastna samo Studebakerju. To je največje izboljšanje v suspenziji avtomobilov po uvedbi pnevmatik Ta dvojna osišca, ki vsebujejo vsako dovolj maziva г* 3 5-oookm, delujejo ncsliSno in so trdna. Artikulacija osi se vrsi radi njib z najbolj neomejeno svobodnostjo. Izlet desetih minut vas bo prepričal o vseb prednostih teh lepib vozil, ki prvačijo po dovršenosti in udobnosti. Studebakerjeva vozila si lastijo 11 svetovnih rekordov, 22 mednarodnih rekordov in VSE ameriške uradne rekorde za serijska vozila. Noben drug konstrukter ne more dati tako očitnih dokazov za dovrsenost in kakovost svojih vozil. л. REIN I DRUG Generalno Zastopstvo Studcbaker-Erskine Automobilov Preradoviccva ul 14 ZAGREB Zastopnik za Slovenijo D. MEKOVEC I DRUG, Zvonimirova ul 7 ČAI ^KOVEC.