Pcsairezna številka 10 vinarjev. v LiomiflBi v poneoeijek 26. iuoiia ma ~ Velja po pošti: =— Za oelo leto naprej . , E 2S-— za ea rnosoo „ . . „ 2-20 za Nemčijo celoletno . „ 28-— za ostalo inozemstvo . „ 35'— V Ljubljani na dom; Z& colo leto naprej . . K za ea meseo „ . „ 2-— V uprlvi prejemati mesečno „ 1-83 s; Sobotna izdaja: ~ za pelo leto ,..,..!£ 7-— za Nemčtjg oeloletno . „ 9-— 24 Ostalo inozemstvo. „ J2'— , ► isšr Uredništvo je v Kopitarjevi nlioi štev. 6/III. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se no = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. s= Leto XL1V. Inserati: Enostolpna petitvrsta (72 mm Stroka in 3 mm visoka ali nje prostor) za enkrat . . . . po 3) v za dva- in večkrat . . 25 „ pri večjih naročilih primeren popust po dogovoru. Poslano: Enostolpna petltvrsta po 60 vin. Izhaja vsak dan, izvzemši nedeljo ln praznike, ob 5. nri pop. Rodna letna priloga vozni red Upravništvo jo v Kopitarjevi ulioi St. 6. — Račun poštne tiranilcloa avstrijske št. 24.797, ogrske 36.511, bosn.-heru. št. 7533. — Upravntškega toleiona št. 188. Ko je stopila ruska armada poleti 1914 na plan, je štela najmanj 100 divizij, malo računano tedaj 2 milijona mož. Ta ogromna vojna moč je bila za večmesečno vojno izborno opremljena, tako izvrstno, da je *že to dejstvo samo dodobra pobilo pretvezo naših sovražnikov, češ, da sta. osrednji velesili hoteli in izsiliti evropsko vojno. Z vso pravico je mogel takratni vojni minister Suhomlinov izjaviti v odločilnem ministrskem svetu, da se carju ni treba bati vojne, ker meč je dober, Ce kdaj, je mogla Rusija pred dvemi leti iti v evropsko vojno z nado na uspeh. Nikdar na svetu ni šel kak vojskovodja z močnejšim orožjem proti sovražniku nego tedaj vsemogočni vrhovni vojskovodja Nikolaj Nikolajevič. A kaj se je zgodilo s tem mečem? Po nekaj krepkih udarcih se je žc skrhal, kmalu jc obrabil svojo ostrino. O priliki Hindenburgove ofenzive ob Visii je sovražnik med Varšavo in lvangorodom še enkrat zamahnil k mogočnemu udarcu — porabil v tp svrho osem novih armadnih zborov — tako da se je Hindenburg nazaj umaknil do šlezijske meje. Nato je sledil pritisk na Galicijo in boji v Karpatih, a kmalu je prihrumela katastrofa nacl ruskega orjaka in daleč v Rusijo so plapolale zmagovite zastave zaveznikov. In sedaj, ko je spravila Rusija s pomočjo svojih zaveznikov novo, dobro oboroženo armado na bojišče, je zopet zavihtela meč, foda kako top je ta meč! To ni več tisti meč, katerega je vihtela Rusija leta 1914. Primerjajmo čas, tekom katerega je tedaj ruska vojska poplavila Galicijo in pa sedanjo ofenzivo v Voliniji in vzhodni Galiciji, kjer smo že po desetih dneh ustavili rusko prodiranje. Pa tudi tedaj, ako bi se Rusom z neizmernimi žrtvami posrečilo prodreti še kaj dalje proti zapa-du, nam zagotavljajo vse dosedanje izkušnje, da je izključeno, da bi mogli Rusi kaj odločilnega doseči. Vse prevelike so ruske žrtve. In če jim tudi za enkrat že ne manjka rezerv, tekom dolgotrajne, težke ofenzive bi jih izčrpali davno prej, nego bi mogli le približno upostaviti položaj do pred Gorlicami. Eno pa je ruska ofenziva znova dokazala: utrdbe so izgubila svojo vrednost. Še malo tednov pred ruskim napadom so od raznih strani opozarjali na izredno močno našo fronto ob Strypi in Voliniji ter zlasti naglašali, da je naša besarabska fronta nepremagljiva. Nanovo organizirana in pomnožena ruska artiljerija je pa te močne postojanke popolnoma porušila in izravnala, ravnotako kakor svoj čas naša artiljerija rusko fronto ob Dunajcu in šele pred par tedni laški obrambni zid. V boju z velikimi artilerijskimi masami ne odločajo utrdbe, marveč edinole krepka premoč in tehnična popolnost tega orožja samega, To nam bodi vodilo za bodočnost, Hrvalsiii soir. Zagreb, 24, junija. V sobotni seji je sabor sprejel inclem-nitetno predlogo in začel razpravo o podaljšanju finančne nagodbe z Ogrsko. Čisti pravaš dr. P r c b e g jc predlagal, da sc nagodbe ne podaljša. Tako trojedina kraljevina pravno postane finančno samostojna in vlada naj takoj predloži vse tozadevne predloge. Poslanec Stjcpan R a d ič (se-ljačka stran!-a) predlaga, da se vladno predlogo odloži iz dnevnega reda. Ogrski regnikolarni deputaciji naj sc sporoči, da se po enodušni volji vspi«a hrvatskega naroda nagodba ne podaljša, ampak je od 1. julija 1916 Hrvatska finančno popolnoma samostojna, Poročevalec dr. K r i š k o v i č je zagovarjal vladno predlogo in zavračal Prebegov in Radičcv protipredlog. Če nagodbe ne podaljšamo, bo ogrski finančni minister razpolagal s hrvatskim denarjem brez privoljenja hrvatskega sabora. Po dr. Prebegu je Stjepan Radič utemeljeval svoj predlog. Hrvatska je bila vedno popolnoma suverena in neodvisna. V svetovni vojni so sc vsi narodi okrepili. Ne glede na izid vojne moramo dobiti svojo finančno samostojnost, kar že zahteva in potrebuje razvoj našega narodnega življenja. Kaj bodo rekli Madžari? Mi južni Slovani nismo za boj ž njimi. To bi bilo tudi neumno, ker smo močnejši od njih. Do dobrega razmerja pa pride šele tedaj, če bodo Madžari spoštovali naše pravice in potrebe. Splošno se govori, da pride po vojni do hrvatsko-maažarske vojne, če ne dobimo finančne samostojnosti, Madžari bi storili pametno, če se ne upirajo naši zahtevi. Danes je celi narod za finančno samostojnost, posebno ker vidi, kakšne bodo posledice vojne. Koalicija naj leto in dan, za katero podaljšuje nagodbo, porabi za delo za finančno samostojnost. Prebegov predlog, da sabor sklene finančno samostojnost, je preveč radikalen. Dovol je, da svoj sklep sporočimo ogrski regnikolarni deputaciji. Postopali bomo ravno tako kakor Madžari, ki so nas že tolikrat postavili pred gotovo dejstvo. Ne zahtevamo, da naj privolijo v našo zahtevo, ker tega ne morejo zaradi svoje javnosti, ampak mi jim svoj sklep samo sporočimo. Prihodnja seja v ponedeljek. m ipjo miii Aprovizačni posvetovalni odbor »Vojnožitnega zavoda« je izrazil željo, da se tudi za m e s o ustanovi centralni urad, ki bi imel s pomočjo splošno koristnih organizacij in legitimirane trgovine poskrbeti za dobavo živine in sicer za enakomerno dobavo iz vsega državnega ozemlja. Nadalje se je poudarjalo, da je treba živinorejo in v prvi vrsti prešičerejo z vsemi sredstvi pospeševati; preskrbi naj se predpis o dnevih »brez mesa«, po gostilnah pa naj se omeji uživanje mesa. Glede masti se priporoča tudi centralno organizir. gospodarstvo z vsem za človeško prehrano porabnim oljem in mastjo; pametno porabo živalskega loja, organizirano vzrejo in pitanje prešičev in enotno ureditev porabe masti. Glede letošnjega k r o tu p i r j a naj se intenzivno poskrbi, kako se bo krompir pospravilo in razdelilo in odbor prisednikov priporoča, da naj se krompir do gotovega, časa in z gotovimi izjemami dene pod zaporo. Pravočasno naj se poizve, koliko krompirja bodo rabila mesta. Glede s 1 a d k o r j a se je tudi izrazila želja, da naj se ureditev izpopolni. Z ozirom na nadomestila r.a kavo naj se upiiva na ceno kavinih surogotov, k akna in čaja. Končno jo bil sprejet predlog, da naj se po vseh glavarstvih in občinah iz krogov vseh interesentov, zlasti tudi konsunienlov, ustanovi o b v e z n e a j) r o v i z a c i j s k e o d s o k e, ki na j se pečajo z dobavo, razdeljevanjem in porabo živil. XXX K zgorajšnji uradni vseli pripominjamo, da je bil Skrajni čas. da bodo živino dajale vse deželo enako. Na, Češkem n. pr. ni bilo kmeta mogoče prisiliti, ua ponudi živino na prodaj. Ogri pa tudi ne dajo živine in uradna spomenica naše vlade jasno odkriva, kaj mislijo Ogri. Zelo se trudijo in varčujejo s svojo živino za čas po vojni. Najbolj je trpela živinoreja v naših krajih. Glede omejitve mesa imamo pričakovati kart. za meso. Po gostilnah boš dobil dve predjedi, in od dveh mesnih jedi boš smel snesti samo eno. Pet, dni na teden naj bi živeli brez govejega mesa. Poskrbeli bodo, da se ne boš dan poprej mogel preskrbeti z mesom za prihodnji dan »brez mesa«. iz seje \irmtm eiora. z dne 24, junija 1916. Povodom Najvišjega odlikovanja poveljnika 3. kora podmaršal a viteza Kraut-v/alda je deželni glavar imenom deželnega odbora častital. Imenovani poveljnik se je v laskavih besedah zahvalil za častitke. S 1. julijem 1916 se izplača vsemu de-janjskemu službujočemu učiteljstvu na Kranjskem enkratna dragirtjska podpora v isti izmeri, kakor s 1. marcem t. i. Za otroški priboljšek pridejo v poštev vsi do drv: 31. julija t. 1. rojeni zakonski otroci. S 1. julijem 1916 prejmo enkratno vojno draginjsko podporo vpokojeni učitelji v isti izmeri, kakor aktivno učno osobje, in-kJusive priboljška za nepreskrbljene zakonske otroke do IS, leta. Od upokojenih učiteljic prejmo draginjsko podporo le tiste, ki dokažejo samski stan. Enako podporo prejmo učiteljske vdove, ki prejemajo vdovsko pokojnino in učiteljske sirote s konkretalnimi odnosno sirotinskimi pokojninami, Za učiteljske sirote, za katere se izplačujejo vzgojevalni prispevki, se pa izplača priboljšek po 15 K. V višje plačilne razrede oziroma na višje plačilne stopnje se imenujejo oziroma pomaknejo nastopni deželni uradniki in služabniki: Pri tajništvu: deželni tajnik Franc Ur-šič deželnim svetnikom, dežehja tajnika II. razreda Ivan Škarja in dr. Lovro Pogačnik deželnim tajnikom I. razreda, računski re-vident Anton Mikuš računskim svetnikom. Pri deželnem kulturnem uradu: deželni in mlekarski nadzornik Jakob Legvart, deželni sadjarski učitelj Martin Humek z naslovom deželnega sadjarskega nadzornika in deželni kmetijski veščak Fr. Bartol v V. plačilni razred, travniški mojster Fr. Jereb sc potrdi definitivno na sedanjem službenem mestu. Pri deželnem stavbnem uradu: stavbni svetnik Sbrizaj v III. plačilni razred, stavbni nadkomisar Rudolf Zajec stavbnim svetnikom, stavbni komisarji Leo Mencinger, dr. Miroslav Kasal in Josip Otahal stavbnim nadkomisarjem, stavbni adiunkt Vaclav Raček, Viktor Čuk, Josip R'arlicky, Ivan Vanek in Ciril Pire stavbnim komisarjem, stavbni oraktikantje Franc Marak, Franc Rueh, Alojzij Tauber in Anton Bernik stavbnim adjunktom, stavbni oficijal Jak. Kralj v VI. plačilni razred in Ivan Bešter stavbnim oficijalom. Pri deželne'-,"! knjigovodstvu, dc.':. blagajni in upravi teljstvu deželnih dobrodelnih zavodov: blagajnik Janko Pogačnik v IV. plačilni razred, dež. rač. revidenti Ivan F relih, Hinko Logar, Karol Schweiger, Iv. Mikuž in Avgust Bukovec deželnim računskim svetnikom, rač. nadoficijali Josip ,Sa-rabon, Ivttn Pek.lenk, Bojan Drcnik in Mirko Česnik deželnim rač. revidentom, rač, oficijali Adolf Potokar, Karol Lunder, Sr. Pavlin in Franc Petrove dež. rač. nadofici-jalom in pomožni uradnik Alojzij Adamič dež. rac. oficijalom. Deželni rač. nadofici-jal Avgust Pichler na 3. stopnjo VII. plačilnega razreda. Pri deželnem pomožnem uradu: pisarniški adjunkt Miroslav černe v V. plačilni razred, pisarniški nadoficijal Franc Hribar deželnim pisarniškim adjunktom, pisarniški oficijali Josip Golar, Gustav Puš, Janko Jerala in Ivan Sotelšck deželnim pisarniškim nadoficijalom in pisarniški praktikant Emilijan Brajer deželnim pisarniškim oficijalom, Definitivni uradni služabniki Jeram, Dejak, Fras, Malahowsky, Mauser, Stuhec, Kostanjevac, Kardelj in Lampič se pomaknejo za 1. plač. stopnjo naprej. Iglo jg sedaj v Rimu. Zevj prikrajšano pismo iz Rima. V Rimu so se udali misli, da bode vojna trajala dolgo. Zato sc je tudi v obrti in trgovini polegla razburjenost in negotovost prvih vojnih tednov. Od vse slojev v Italiji so sc očividno srednji in mali trgovci najmanj nadejali vojne in jo te najbolj presenetila. Zato so zgodaj, deloma ŽC v prvih mesecih pošli proizvodi, ki so sicer prihajali iz. Nemčije in Avstrijo. To se je skoro poznalo pri različnem blagu prav občutno. Nekaj časa ni bilo dobili kuhinjske posodo, igel, za po n škili igo!, zaponskih gumbov, predmetov iz aluminija sploh nobenih. Danes se moro sicer dobiti vsega, a po dvojna ceni. Kar je prihajalo prej iz Nemčijo ali Avstrije, prihaja danes z Angleškega in iz Ameriko. Stane mnogo več, a vsaj dobi so. Pri drugih stvareh n. pr. v zdravilstvu jo pri proizvajanju zdravil morala poseči vmes domača dežela, drugače bi ne bila mogla ustaviti naravnost bajnega, podraženja. Na tem polju so so občutili prvi vojni tedni mnogo huje kakor clanes. Saj je znano, da trgovini ni nobena stvar bolj pogubna, kakor nenadni in nepričakovani preobrati in negotovost. Danes jo položaj razmeroma jasen in trajen. Polegla se je tudi duševna izjemnosl kupovaicev, ki ob pričetim vojne niso kupili tega in onega, ali so hoteli odpovedati temu in onemu. Veliki slo.ji se zavedajo danes vojne manj kakor prvo mesece. Nekaterim je to dejstvo gotovost, drugim nebrižnost, resnično jo pa lo, da so je vse že privadilo temu novemu položaju. Draginja živil ni tolika, da bi motila io privajeno,st. Saj jo draginja bila' žo za. nevtralnosti velika in so ni dosti povečala z vojno. Podražile so se ž njo pravzaprav lo testenino, maslo in olje, meso in vino. Nasprotno pa so ni podražil no kruli, no zelenjava, nc jajca, no ribe. Draginjo pri premogu porabnik ne čuti naravnost, čuti jo neizmerno lc industrija; podražila je te dni celo železniški promet. Vsako, tudi najmanjše gospodinjstvo nasprotno zadene draginja pri milu, ki so jc v zadnjem letu zvišalo v ceni na dvojno. Navadno milo za pranje so plačuje 1 liro 30 stotink za kg. Pri oceni cen za živila moramo imeli prod očmi, da je večina prebival-slva v Italiji mnogo skromnejša v potrebah kot prednja Evropa. Zlasti mesa, masti in sladkorja porabi mnogo manj. Podnebje izjodnači manjše potrebe, ne da bi bilo na škodo zdravju in delavnosti. Poloti jo razven tega mnogo sadja, ki jo veliko vredno za ljudsko prehrano. Draginje so pa pri sadju ni bati. cene se utegnejo celo znižati, ker je prepovedan izvoz. Čuden vojni pojav jo, da ona dežela vedno trdi o drugi: ljudstvo so upira vsled lakoto. Nopristransk opazovalec v Italiji no najde v dobavi živil nobene krize. Ali so je povečalo siromaštvo, se na prvi pogled ne da soditi. V velikih mestih, kjer je dosti prilike za delo in vojno pomoč, menda nc. Seveda tožijo oni, ki so bili vedno odvisni ocl tuje pomoči, da so javne in zasebne podpore mnogo pičlejo. Občutneje je zadet, mali srednji stan, čegar dohodki so isti, ne uživa vojne podpore, dostikrat spričo odsotnih mož trpi siromaštvo. Pocenila so se v Rimu stanovanja za 15 večja celo do 20 odstotkov. Mnogo žen je namreč po odhodu mož ostavilo svoje gospodinjstvo in se preselilo z obiteljo k obitelji roditeljev. A dolgo tudi stanovanja ne bodo cenena, ker počivajo vse gradnje. Največja stavbena družba je za šest let sploh ustavila vsako clelo. Visoke < cene gradbenih snovi, zlasti železa ln lesa, ter visoki zaslužki delavcem so temu vzrok. Kaj pa ulični promet v Rimu, ali se je zelo izpremenil? V splošno se komaj opazi. Da jc manj moških v mestu, se ne opazi, pač pa mnogo uniform. Vidi se mnogo več vojaštva kot v mirnem času, mnogo več žensk na oknih, mnogo več trobojnic v izložbah in seveda tudi mnopo več žalno oblečenih : žensk in otrok med ljudstvom. Vidi se mnopo autovoz. mnogo zasilnih delavnic, v katerih prirezujejo vojaške obleke, katere oddajajo privatnikom v šivanje. Mnogo žen čaka precl temi delavnicami, da odda narejeno in prejme 'drugo v delo. Tudi voz Rdečega križa, ki prevažajo ranjence, je dosti. Po cestni železnici so ženske prevozniki, po bankah žensko sobje, česar prej ni bilo. Po izložbah so razstavljene avstrijske granate in kosci, ter mnogo sivih, za vojake prirejenih predmetov z bleste-čimi se — cenami. Ranjencev se ne vidi toliko, da bi izpremenili ulici splošno lice. Sploh bi se dalo le iz posameznih nabranih znakov sklepati na vojno. Med nje spadajo tudi vprežni voli po mestu, s katerimi so nadomestili rekvi-rirane konje; dolgo rogovje teh živali se čudno udaja v mestno lice. Skrbno so iztrebljeni vsi nemški napisi, kateri prej niti redki niso bili. Semintja sc pojavi na ulici tudi angleška ali srbska uniforma. A iz teh malenkosti se splošno izpremenjenega Rima ne da sestaviti. Iz njih ne odseva tragična resnica, ki vlada na Krasu in na Južnem Tirolskem. Vsakdanjost prevladuje. Odlikovanji V drugič so dobili ponovno najvišje pohvalno priznanje: stotnik 70. pp. iEdvard Praprotnik; stotnik 97. pp. Jurij Pointner; stotnik 11. polj. top p. Bo-gumil Burnik. --- Najvišje pohvalno priznanje so dobili: nadporočnik dr. jur. Rudolf Sajovic, poveljnik oddelka stroj, pušk, poročnik 27. dom. p. Alojzij Rus in poročnik 23. dom. p. Franc Lo-kar, pri 22. pp. — Srebrn zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje je dobil nad. stražmojster 6. dež. orož. pov. Matija Krznar. — Zlato hrabrostno svetinjo je dobil rez. poročnik 3. dež. strel, polka Maržič Frane. — Srebrno hrabrostno svetinjo 2. vrste sta dobila: desetnik Šušič Anton in poddesetnik Čehovin Leopold, oba pri 5. dom. p. Odlikovanja pri 17. pešpolku. Vojaški zaslužni križec 3. vrste z vojno dekoracijo ie dobil nadporočnik Oton Bloch. — Najvišje pohvalno priznanje je dobil nadporočnik Karel Singer. — Zlato hrabrostno svetinja je dobil poročnik Fedinecz Ladislav. Odlikovanja pri 87. pešpolku. Najvišje pohvalno priznanje sta dobila poročnika Oskar Vogler in Ivan Savvicki. — Zlato hrabrostno svetinjo so dobili: štabni narednik Fabjanič Franc, četovodja Šturbaj Anton in tit. četovodja Stergar Luka. VofsSca z Ritsi. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 24. junija. Uradno sc poroča: Pri Kimpolungu v Bukovini so se včeraj ljuto bojevali. V dolini Czeremosz so iztisnili obko-lilni nastopi avstrijskih čet sovražnika iz mesta Kuty. Mogočen napad Rusov se je zrušil severozahodno od Tarnopola v ognju naših topov. Ruske napade smo zopef. odhUi včeraj dopoldne pri Radziwilowu. V predvčerajšnjih bojih severno od navedenega mesta se ie zopet izborno izkazala I. črnovojniška brigada, ki se nadomestuje v Spodnji Avstriji, Zgornji Avstriji in v Solnograški. V Voliniji vojskujoče nemške in avstrijske čete priborujejo zahodno in severozahodno od Torczina korak za korakom tla. Vsi protinapadi sovražnika, deloma izvedeni z novimi silami, so ostali za sovražnika popolnoma brez uspeha. Dunaj, 25, junija. Uradno sc poroča: V Bukovini so zasedle naše čete med Kimpolungom in Jakobenem nove posto- janke. Brez sovražnikovega vplivanja smo izpraznili višine južno od Berhomeda in Viznica. Topništvo je delovalo kakor navadno na gališld bojni črti, severozahodno od Tarnopola tudi boji z metanjem min in ročnih granat. Več napadov sovražnika smo odbili južnovzhodno od Beresteczka. Pri Holatin—Gin smo vzeli z naskokom višine severno od Lipe; sovražnikove izgube na mrtvecih so tu težke. Naše čete so vdrle zahodno od Tor-c^yna v sovražno postojanko in so odbile ljute protinapade. Ob Štiri od Sckula navzdol se položaj ni izpremenil. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 24. junija. Veliki glavni stan: Južno od Illuxia in severno od Widsy smo odbili delne ruske sunke. Skupina nemških letal je napadala kolodvor Po!oczany (južnozahodno od Molo-dečna), kjer se je opazovalo, da so vstopale čete v železniške vozove. Z bombami smo tudi obstreljevali kolodvorske naprave Huminiec. Vojna skupina generala pl, Linsingena je napredovala z napadi do v in čez lastno črto Zubilno-—Watun — Zwinacze. Izjalovili so se ljuti protinapadi sovražnika, število ruskih ujetnikov vedno narašča. Pri armadi generala grofa pl. Both-merja so se bili le mali boji med naprej potisnjenimi oddelki. Berlin, 25. junija: Veliki glavni stan:: Na severni bojni črti so se razvili na več krajih boji poizvedovalnih oddelkov, v katerih so padli v naše roke ujetniki in plen. Vojna skupina generala pl. Linsingena. Nasproti našim napredujočim napadom so ostali tudi včeraj močni ruski protisunki posebno na obeh straneh Zaturca popolnoma brez uspeha, Južno od odseka Pla-szewka južnovzhodno od Beresteczka smo odbili vse z znatnimi silami izvedene sovražne napade. Vrhovno vojno vodstvo. RUSKO URADNO POROČILO. 21. junija. Zahodno bojišče: Ljuti boji severno od Godomicza ob Štiri se nadaljujejo. Vas Gruziatyn je menjala večkrat gospodarja. Naše čete so vdrle včeraj opoldne v vas, ujele so 11 častnikov in 400 mož in zaplenile 6 strojnih pušk. Ljut ogenj Nemcev nas je pa prisilil, da smo vas zopet popustili. Nemci se bore z ljuto besnostjo v okolici vasi Woronczyn (8 km severnovzhodno od Kisjelinga). V varstvu svojih težkih in lahkih topov so ponovno napadli. Naši polki so 20. t. m. proti večeru izvedli ljut napad in so prisilili Nemce, da so se morali umakniti. Vzeli smo, 9 strojnih pušk in smo ujeli več vojakov različniii polkov. Ponoči na 21. ob 3. zjutraj je napadel sovražnik z močnimi silami pri vasi Rajmi-osto ob Stohodu (23 km severovzhodno od Woronczyna). Razvil se je ročni metež. Nemci niso vzdržali in so zbežali; prepustili so nam ranjence in izgubili ujetnike, katerih natančno število bomo še dognali. Vroči toji so se razvili pri Kisielinu in južno cd tam. Na skrajnem levem krilu so prekoračile naše čete zasledujoč sovražnika Serel. Skupno število ujetnikov in plena aimade generala Brusilova od 4. do 17. junija ?nF. B. A.'< v tržaškem pristanišču linijske ladje poročnik Banfield; letalo je padlo v morje 4 km pred Gradežcm. V varstvu sovražnih baterij se je posrečilo sovražnemu oklopnetnu motornemu čolnu, da je rešil letalo, katerega oba letalca sta najbrže težko ranjena, Dunaj, 25. junija.. Uradno se poroča: Dne 23. t. m. dopoldne je potopil naš podvodni čoln na cesti Otranto pomožno križarko vrste »Principe Umberto«, katero je spremljal rušilec vrste »Fourcbe«, Rušilec jc zasledoval U-čo!n z bombami, vrnil se je. nato tja, kier se je potopila križarka in ga je potem tam ravnotako potopil U-čoln. Poveljstvo mornarice. Italijansko uradno poročilo, 21. junija: Med Adižo in Astikom artilerijsko delovanje. Ob izviru Posine so se oddelki alpincev tekom hude nevihte polastili močne postojanke jugozapadno od hriba Monte Pruche. Pehotni boji z za nas ugodnim uspehom se javljajo z zapadnega pobočja Monte Cengia, Jugozapadno od Asiaga je sovražnik v noči na. 20. t, m. poizkusil zaporedoma tri napade na naše postojanke na Monte Magnaboschi, a smo ga vselej odbili ob težkih izgubah. Severno Frenzellske doline so naše čete nadaljevale težavno prodiranje v težko dostopnem svetu, so z žilavostjo premagovale srditi sovražni odpor in zavračale številne nasprotnikove protinapade. Sovražni letalci so metali bombe na našem etapnem ozemlju. Bilo je nekoliko ranjencev in malo škoda. Naša caprcnijevska in iarmanska letalska brodovja, vseh skupaj 34 letal, so metala bombe na letališče v Pergine v gornji Suganski dolini. V sijajnem boju so vrgla tri sovražna letala na tla in so se vkljub srditemu obstreljevanju močne artiljerije ir> Vljub napadom lovilskih brodovij vrnila nepoškodovana. 22. junija. V dolini Ledro je napadel sovražnik ponoči na 21. t. m, naše. postojanko na južnem robu Monte Pe-ronne, po živahnem boju smo ga popolnoma odbili. Od Gardskega jezera do Astico včeraj dvoboj s topovi in boji manjših oddelkov. Sovražniku smo vzeli puške,- strelivo in eno strojno puško. Na visoki planoti Asiago se jo sovražnik včeraj izvzemši malih napadov proti Monte'Magna Bosehi in v odseku Mandriella zahodno od Marcesine branil in je izkušal korakoma ljuto zadrževati-napredovanje naših čet. Naši težki topovi so obstreljevali železniško postajo Toblach v Pusterski dolini. Ob Soči nobenih važnih dogodkov. Izmišljena Cadornova poročila. Dunaj, 24. junija, (Iv. u.) Iz vojnega tiskovnega stana: Italijansko dnevno poročilo 20. junija 1916 javlja: V zgornji dolini Boite jc napadel sovražnik ponoči na 19. ponovno postojanke, ki smo ga odbili. Ti podatki so brez vsake podlage. Italijani niso osvojili v zgornjem delu doline Boite nobenih postojank; zato teh postojank tudi nismo mogli napadati. So eno patruljo smo poslali ponoči od 19. na 20. t. m. proti gornji dolini Boite. V. italijanskem poročilu z dne 21. junija 1916 sc trdi, da so bila nad letališčem Pergen sestreljena tri avstrijska letala. Tudi to poročilo je neresnično. Dejstvo je, da nismo izgubili niti enega ■naših letal. Dne 22. junija, t. 1. poroča Cadorna: ,V dolini Ledro je v noči na 21. t. m. napadel sovražnik naše postojanke na južnem pobočju Monte Sperone, pa jo bil po živahnem boju popolnoma odbit. Ta popolnoma neprava trditev jc mogoče v stiku s sledečimi dogodki: V noči na 21. t. m. se je splazila naša patrulja skozi sovražne ovire obrambnega zidu in je prinesla nazaj nekaj mate-rijala, kakor patrone itd. Prejšnjo noč (na 20.) je bilo izvršenih nekaj uspešnih patruljskih pohodov. Ena teh drznih patrulj jo splezala po strmih skalah Cima della Rocca navzdol in ujela tam poveljnike laških straž. Neka druga se je spustila z vrha Capi navzdol in zaplenila daljšo plezalno vrv, katero je sovražnik vporabljal v svoji postojanki. Druge patrulje so se splazile skozi sovražne straže in ovire in poiz-vedle za sovražne postojanke. Vsled tega vznemirjeni in najbrže v pričakovanju nadaljnih podjetij, so Italijani naslednjo noč živahno obstreljevali našo predpostojanko Capi; naše baterijo so odgovarjale. Najbrže napade pričakujoč je italijanska pehota nato otvorila več ur trajajoč, živahen, pa brezuspešen ogenj, na katerega so naše postojanke deloma odgovarjale, vendar ni niti en mož zapustil kritja. Zato o »napadu« ne more biti govora in je tedaj Cadornovo poročilo o napadu v dolini Ledro izmišljotina. Francoski general zahteva ofenzivo. Pariz, 25. junija. V »Eclair« piše general Perrot: V prvi vrsti morajo Italijani sedaj pričeti z močno ofenzivo proti Avstriji, da ne dajo Avstrijcem prilike utrditi pridobljene postojanke, iz katerih bi jih bilo težko pregnati Italija se ne more več sklicevati na terenske težkoče, kajti Avstrija je doka-zala, da se te težkoče lahko premagajo. Letalni napad na Benetke. , Ri™> 23- junija. (K. u.) Agenzia Štefani: Včeraj zjutraj so preletela sovražna letala Benetke. Vrgla so več bomb ki so ubile 6 oseh, nekaj jih pa ranile' Poškodovanih jc tudi nekaj hiš. Skrivnostni razstrelbi v glavnem stanu kralja Italije. Lugano. »Gazzetta di Venezia« javila o dveh tajnostnih razstrelbah v Pa-aovi, kjer se nahaja zdaj glavni stan laškega kralja. Izgube italijanskih častnikov. Dunaj, 24. junija. (K. u.) Politična korespondenca poroča: Neka zasebna Statistika trdi, da so izgubili Lahi do 15. junija mrtvih častnikov 3354, mod njimi 6 generalov, 186 štabnih častnikov, 618 stotnikov in 2544 drugih častnikov. Izmenjava vojnih ujetnikov med Italijo in Avstrijo. v _ Curih, 23. junija. Švicarski listi poročajo, da ni upati skorajšnjega dogovora, da bi Avstrija in Italija začeli zamenjavati tezko bolne m invalidne vojne ujetnike. Italija noče namreč izmenjali avstrijskih ujetnikov, ki so prišli iz Srbije, češ, da jih ie le malo takih in pa cla srbska vlada tega ne /dovoli. * Barzilai na bejišču. Lugano, 26. junija. Barzilai je, čeprav nt več ministre, odpotoval, da si natančno ogleda bojišče, iz-česar sklepajo, da bo v zbornici nastopil z govorom za vojno politiko in bo opisal položaj kot vladni prijatelj. Republikanska stranka izključila ministra Comandinija iz stranke. Rim, 25. junija. (Kor. ur.) Na shodu republikanske stranke se je sklenila izjava, da minister Comandini nc pripada več stranki in da se odklanja vsaka skupnost s političnim delovanjem Comandinija. Razne iz Italije. Lugano, 26. junija. Boselli jc imel daljši razgovor z ruskim poslanikom v Rimu Gi-ersom. — Francoski poslanik Barrere se je šel zdravit v kopališče Fiuggi. — Med bivšim ministrom Schanzerjem in znanim vojnim hujskačem prof. Pantaleoni se je vršil d\oboj. Pataleoni je Schanzerja pso-val radi lega, ker je rojen na Dunaju. Dvoboj se je končal s'tem', da je postal Pantaleoni za boj nesposoben. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 24. junija. Veliki glavni stan: Na desnem bregu Moze so planile naše čete, na čelu jim deseti bavarski peš-polk Konig in bavarski pehotni telesni polk po uspešni pripravi s topovi na višinskem pobočju »Mrzla zemlja« in vzhodno od tam na naskok, naskakovale so čez oklop-no trdnjavo T h i a u m o nt, katero so vzel e. Osvojile so večji del vasi Fleury in so pridobile na prostoru tudi južno od utrdbe Vaux. Na zbirališču so dozdaj izročili 2673 ujetnikov, med njimi 60 častnikov. Na ostali bojni črti mestoma živahno delovanje s topovi, patrulj in delovanje letalcev. Pri Haumont je padlo v zračnem boju francosko enokrilno bojno letalo. Poročnik Wi.ndgens je sestrelil pri Lamont svoja sedmo sovražno letalo, francoske dvekril-ne vrste, Berlin, 25. junija. Veliki glavni stan:: Sovražnik je razvijal živahno delovanje v odseku j'ižno od prekopa La Bassee do čez Somme tudi ponoči; težak ogenj je sipa! na Lens in na predkraje in je^ brezuspešno razvijal plin pri Beaumont Kamel severno od Alberta, Na levem bregu Moze je dosegel proti večeru ogenj sovražnika veliko moč posebno pri »Mrtvem možu«. Ponoči so se ugodno za nas izvajala tam manjša podjetja pehote. Pri naših postojankah, ki smo jih pridobili vzhodno od Moze, se je razvilo med trajno močnim nastopom topništva na obeh straneh več ljuiih bojev pehote. Vsi poizkusi Francozov, da bi zopet pridobili s protinapadi izgubljeno ozemlje, so se izjalovili z najtežjimi izgubami za nje, poleg teh so izgubili še nad 200 ujetnikov. Pri napadu patrulje vzhodno od Saint Die so pripeljali naši 15 ujetih Francozov. Vrhovno vojno vodstvo. Francosko poročilo o padcu utrdbe Thiaumont. Francosko uradno poročilo 23. junija izvaja o padcu utrdbe Thiaumont: Na desnem bregu Moze so nadaljevali Nemci po ljuti pripravi s topovi nono-či od 8. ure zjutraj vrsto napadov v veliki širini in sicer na bojni črti 5 km, približno ocl višine 321 do vzhodno od baterij Damloup. Napadali so z veliko močjo z izredno ljutostjo kljub strašnim izgubam, ki jih je zadajal sovražniku zapiralni in ogenj strojnih pušk med višinama 321 in 320. Po veš brezuspešnih naskokih se je posrečilo Nemcem, da so vzeli naše jarke prve vrste in utrdbo Thiaumont. Mogočen napad Nemcev, ki je prišel do vasi Fleuiy, so odbile naše četa z živahnim protinapadom. Thiaumont. Nemci in Francozi so uradno poročali, cla so vzeli Nemci oklopno utrdbo Thiaumont in da so prodrli do vasi Fleury. Thiaumont leži na koncu sedem podobnih, skoraj enako visoko ležečih oklopnih utrdb; utrdbo sestavljajo trije oklopni stolpi in 7 stalnih baterij, seveda so združene s trdnjavo tudi običajne ovire iu zakopi. Utrdba jc bila seveda preskrbljena z napravami za električno razsvetljavo, za premikanje in dviganje stolpov, za opazovanje itd. I v. Thiaumont v mesto Verdun je komaj 5 km; utrdba nadvladu-je. ker je višja, vse na zahodu ležeče vrhove. Francozi sc zdaj Še lahko branijo v utrdbi Bellevile, predno bo trdnjava Verdun popolnoma padla. Verdun glavna vojna točka v Evropi. Frankobrod, »Times« izražajo bojazen, da bi pozornost od Verduna odvrnila ruska ofenziva. Verdun ostane glavna točka vojske na celini. Zaveznikom in najbrže tudi Nemcem predstavlja današnji položaj voj- ske. Veliko jih je, ki sodijo, da Verdun ne zasluži krvi, ki se preliva zanje, a -Times« smatrajo Verdun za nekak simbol. Če bi ne bilo tako, bi Nemci pač vse stavili na to, da premagajo trdnjavo. Velike izgube Francozov. Bern, 26. junija. (Kor. ur.) Švicarski li-sli objavljajo izjavo nekega višjega francoskega častnika, da so izgubili Francozi med napadi na Verdun 400,000 mož. »Aargauer Volksblatt«, ki ne piše v Nemcem prijaznem smislu, beleži to poročilo in pristavlja, da nobenega ne preseneti, ker je pisalo francosko časopisje nedavno glede na izgube Angležev v bitki pri Skagerraku, da izgube Francozi pri Verdunu vsak dan 5000 mož. Kristianija. Neki zaupnik, ko se je vrnil iz Anglije in iz Francije, pripoveduje: Kdor vidi vlake ranjencev in karavane mrtvecev iz Verduna le dva tedna, ta ve, da se še ni nikdar nobenemu narodu tako puščala kri, kakor francoskemu. Mora tlači Francijo, ker se ne izdajajo seznami o izgubah. Na francoski bojni črti Nemce sploh hvalijo in častno postopajo z nemškimi ujetniki. Ne more se dvomiti, da angleški častniki verujejo na angleško ofenzivo. Vsega skupaj z rezervami se nahaja v Franciji 2'/s milijona, mož; severne francoske pokrajine, v kolikor jih niso zasedli Nemci, upravljajo Angleži. Genf. Po uradnih podatkih je padlo med 20.000 francoskimi učitelji 2600 na bojišču, 7000 jih nevarno ranjenih. Med gojenci francoske akademije lepih umetnosti jih je padlo 133, nad 600 je ranjenih. Francoska zbornica sprejela trimesečni začasni proračun. Pariz, 24. junija. (K. u.) Francoska zbornica. je sprejela začasni proračun v splošnem za mesec juli, avgust in september. Predsednik Deschanel je izjavil v nagovoru, ne Francija in noben Francoz ne more dopustiti takojšnjega premirja ali miru, ki bi pomenjal umikanje pred ponovno kršitvijo veljavnih pravic. Socialisti so izjavili, da dovolijo vse kredite, ker hočejo, da sc zagotovi zmaga domovine. Poslanec Bri-zon je prečital v svojem in v imenu poslancev Raffin-Dugens in Blanc izjavo, zakaj glasujejo proti vojnim kreditom in za mir brez povečanja ozemlja in za premirje. Tudi v Franciji primanjkuje sladkorja. Bern, 25. junija. (K. u.) »Petit Journal« poroča, da v nekaterih departementih še vedno primanjkuje sladkorja. Veletrgovina ne dobi zaloge. Celo v takih krajih, kjer se izdeluje sladkor, ga ni; pri malih trgovcih ne dobiš niti za ceno 1.60 franka kilograma sladkorja, Grey odstopi? Curih, 26. junija. Iz Pariza se poroča: Po podatkih, ki jih Saint-Brice objavlja v »Journal«-u, je računati, da bo sir Edvard Grey skoro odstopil. Saint-Brice imenuje državnega podtajnika v zunanjem uradu lorda Hardinge kot naslednika Grey-a, ki da bo vsled bolehnosti odložil svoje mesto. Sinn Feinerji razstrelili v Dublinu skladišče krogel. Haag. Nizozemski trgovci, ki so se vrnili iz Londona, pripovedujejo, da so Sinn Feinerji minuli teden * razstrelili blizu Dublina veliko skladišče streliva, v katerem se je nahajalo 800.000 patron in 6000 topniških krogel. Angleške straže so izvabili zvijačno v gostilno, katero so tudi pognali v zrak. Ubitih je bilo 16, nevarno ranjenih pa 13 vojakov. Potopljene laške ladje na Sredozem-skem morju. Madrid, 25. junija. (K. u.) Iz Barcelone se javlja: čolni so pripeljali posadko torpedirane italijansko ladje »Chichara«. Rešenci so pripovedovali, da so torpedirali podvodni čolni več ladij. Listi objavljajo iz Barcelone brzojavko, da sta pripeljala v soboto zjutraj dva čolna posadko po podvodnem čolnu potopljene italijanske jadrnice Saturnio-Fanni.« Drugi čolni so pripeljali kapitana in 18 mornarjev po podvodnem čolnu potopljene italijanske jadrnice »San Francisco«. V Vinaroz so je pripeljala s čolni posadka, italijanskega parnika »Giuseppina«, katerega je potopil podvodni čoln. Na Sredozemskem morju potopljen francoski parnik. Madrid, 25. junija. (K. u.) Agence Havas: Španska jadrnica Nautilus je izkrcala v Caslcllonu 36 mornarjev posadko francoskega parnika Ilerault (2299 ton), ki ga. je potopil nemški podvodni čoln na Sredozemskem morju z ognjem dveh daleč streljajočili topov. Nemški podvodni čoln »U 35« v Cartageni. Lugano, 24. junija. Nemški podvodni čoln »U 35» je pripeljal s seboj pismo nemškega cesarja ' španskemu kralju in zdravila v Španiji internira- nim Nemcem. Podvodni čoln sc je ustavil, ko jo priplul v pristanišče Car-tagena, pri nemškem interniranem parniku »Borna«; potom sc je približal španski križarki »Cataluna«, katero je pozdravil z 21. streli, na katere jo ta odgovorila. Poveljnik »U 35« jo sprejel tudi nekega časnikarja, kateremu jo povedal, da jo njegova ladja potopila že 50 sovražnih ladij, med njimi francosko pomožno križarko »Provence II« (13.800 ton, 22 morskih milj na uro). Drugo jutro je nemški podvodni čoln zapustil neoviran pristanišče, dasi je več sovražnih bojnih ladij pred pristanišče prežalo nanj. Kako je utonil Kitchener? London, 26. junija. (K. u.) V posla« niški zbornici so razpravljali o potopu Hampshire. Na vprašuje unionista Co-opera, če, Mac Nainara ve,. da iisti, ki so preživeli nesrečo Hampshire, ne sodijo vsi, da je zavozila ladja na mino, vlada ni odgovorila. Dogodki m Bobu. BOLGARSKO URADNO POROČILO. Sofija, 25. junija. (Kor. ur.) Generalni štab javlja: Položaj na bojišču v Makedoniji sc ni izpremenil. Mali boji poizvedovalnih čet na celi bojni črti in navadni ogenj s topovi ob reki Vardar. Ogenj s topovi med krajema Petka in Palmiš razkropil sovražni bataljon. Sovražna letala so metala bombe na polje v dolini Mosta in med Portolagosom in Tepedjikom. Bolgari pri Bitolju. Lugano. Dopisnik lista »Secolo« v Solunu javlja: Ob grški meji se premikajo bolgarske čete. Govori se, da nameravajo Bolgari zbrati pri Bitolju 60 tisoč mož. Po poluradnih poročilih korakajo Bolgari proti prelazu Demir-hisar. Bolgari imajo parlament. iija, 23. junija. (K. u.) Agence Telegraphique Bolgare poroča; Sobranje je sklicano za 28. t. m. k izrednemu zasedanju. Moč bolgarske armade. »Utro Rossij« piše, da tvori bolgarska armada moč, s katero mora entent-t resno računali. Sestavljena je iz popolnoma spočitih, bojažcljiiin čet, ki kot rezerve izborilo služijo osrednjima velesilama. Nove volitve grške zbornice. Bern, 25. junija. (K. u.) Nove volitve grške zbornice so določene 7. avgusta. Italija zahteva, naj Grška izprazni Epir. Lugano, 25. junija. (K. u.) »Agenzia Štefan--, poroča iz Aten: Zaimis je pismeno ponovil poslanikom Francije, Rusije in Anglio svojo obvezo, da popolnoma izpolni njih zahteve z dne 21 t. m. in objavlja besedilo pisma, katerega je pisal Zaimis italijanskemu poslaniku na njegovo noto. Zaimis izjavlja v pismu, da vzame na znanje pristop Italije k prošnji njenih zaveznikov glede na dejansko in popolno demobiliza-cijo grške armade in obvešča, da se je grška vlada zavezala postaviti grško armado na mirovno stanje; samoobsebi umevno tiče ia ukrep tudi čete, ki se nahajajo v severnem Epiru. »Corriere della Serra« pravi, da je samoobsebi umljivo,ker se Zaimis ni nič pečal s posebno zahtevo Italije in ker ni ničesar izjavil o tem, da imajo zavezniki Italije pravice in koristi, ki prekašajo one Italije. Grška si naj nasprotno predoči, da lahko Italija med drugim nastopi v južni Albaniji. Italiji gre za južno Albanijo v toliko, kolikor tiče nadvlado Krfskega prekopa; za njo se mora zanimati cela četve-rozveza, ker se jo gotovo tičejo pogodbe, ki sta jih sklenili o njej pod vodstvom nemške diplomacije,Grška in Bolgarija, katere pogodbe se morajo popolnoma razveljaviti, ker sicer položaj zaveznikov na Grškem ni popolnoma varen. S lega vidika zahteva norisl čelve-rozveze, naj se najhitrejše prekine zasedba južne Albanije s strani Grške, ki se je itak ie začasno trpela. Grška bo postala trajno neškodljiva šele potem, ko izpraznijo grške čete Epir. Francoski poslanci o Grški. Pariz, 24. junija. (K. u.) Agence Havasv Odsek zbornice za zunanje stvari jc izjavil, ko sc jc posvetoval o političnem položaju Grške, o ultimatu zaveznikov in o nastalem vojaškem položaju vsled kršitve grškega obmejnega ozemlja, da vztraja na svojih prejšnjih sklepih. Francija, Rusija in Anglija naj krepko izvedejo ukrenjene odredbe; pri Solunu naj se kmalu odrede vojaški ukrepi. Drobne grške vesti. Milanski listi poročajo, da je bilo 24. 1. m. konec blokade. Angleški poslanik je obiskal Venizelosa, ki je bil zelo zadovoljen in jc rekel, da bo Grška ententi svoj-čas hvaležna za sedanjo dobroto. Lyonski listi poročaio. da je kralj proti ruskemu poslaniku izjavil, da so ga višji interesi grškega naroda, kateremu je grozila lakota, prisilili, da jc sprejel vse ententine zahteve. Venizelos bo kandidiral v Atenah. Grško časopisje o ultimatu. Kolin, 24. junija. (Kor. ur.) Pod tem naslovom poroča : Kolnische Zeitung« iz Aten: Čeprav sta morala kralj in Zaimiso-va vlada vsled stiske nasproti ententi včerajšnjo njeno noto sprejeti brez pridržka, vendar je postopanje varuhov vseh slabotnih in nevtralnih držav, ki nima primere, v vseh še narodno mislečih in za grško čast čutečih slojih vzbudilo največje ogorčenje in obsodbo; edino Venizelosovo časopisje se napaja v triumfu. Vse drugo časopisje pa složno ostro obsoja ententino postopanje. »Akropolis« poudarja, da ententa v nobeni pogodbi ni dobila pravice vmešavanja v grške notranje zadeve, da bi smela zahtevati odstranitev policijskih uradnikov. »Skryp« pravi: Včerajšnje pisanje, ki mu ni para in je bilo včeraj vrženo Grški v obraz, je najbolj temen madež v svetovni tgodovini. »Chronos« piše, da še nobena tiržava, odkar obstoje svobodne države, ni dobila take zaušnice. Še nikdar si zastopniki tujih držav niso upali stopiti pred zakonitega zastopnika kakega naroda in od njega v imenu svoboščin zahtevati odpravo državne svobode in pri tem še potom letakov žaliti kralja. Italija in Grška. Rim, 23. junija. (Kor. urad.) »Agenzia Štefani« poroča, da je grški poslanik v Atenah izjavil grški vladi, da je Italija solidarna z ententinimi zahtevami. Grška mora demobilizirati tudi v onem delu južne Albanije, ki ga ima Grška začasno v posesti. Atenski dogodki in Rumunija. Serlin, 24. junija. »Bcrliner Tage-blatt« poroča iz Bukarešta: Ententino postopanje v Atenah je tudi v bukare-škik političnih krogih vzbudilo veliko nevoljo. Čutijo, da tudi za Rumunijo znatno raste nevarnost, da jo zapletejo v vojno ali pa »borilci za svobodo malih narodov« podjarmijo. Nevarnost je tem večja, ker Jonescu in Filipescu s svojo agitacijo v Rusih krepita upanje, da hi bilo vojaško nasilstvo nad Rumunijo čisto brez nevarnosti in da bi se kralj končno moral udati. Tudi na upoštevanja vrednih diplomatičnih mestih so mnenja, da so bukareški rusofilni krogi pred ruskim vpadom Rusijo povabili. kakor svoj čas Venizelos enten-to v Solun. Pač pa je ta ruski vpad vz-dram.il marsikaterega spečega Ru-muna. Trgovska pogodba med Avstrijo in Rumunijo. Dunaj, 24. junija. Komisija za av-strijsko-rumunski trgovski dogovor je končala podrobno delo in stopi pogodba s 1. julijem t. 1. v veljavo. Rumunska opozicija. Bukarešt., 24. junija. »Minerva« piše, da sta se opozicionalni stranki združili, da vržeta Bratianuja. Ta pa pripravlja naj-ostrejše odredbe proti shodom in pouličnim demonstracijam in se ne bo uklonil terorizmu. Rumunija in Rusija. Bukarešt, 24. junija. »Drepiatea« poroča, da je Rusija pred začetkom svoje ofenzive ponovila svoje ponudbe Rumuniji, pa ministrski svet je sklenil ostati pri dosedanji politiki in nevtralnosti. ttrifca ia MeUike. Amerika rahlejša nasproti Mehiki? Amsterdam, 24. junija. (K. u.) »Times« javljajo iz Washingtona: V beli hiši so namignili, da bo predsednik predlagal kongresu, naj napove vojsko le v slučaju, če se dokaže, da jc odgovorni častnik Carranzistov namenoma kršil mir. Wilson želi, da sc izogne vojski. Noče sc vmešavati v notranje razmere Mehike, marveč braniti lc ameriška ozemlja nasproti roparjem. V boju pri Carrazalu poginila dva konjeniška oddelka. Newyorls, 23. junija. (K. u.) Reuter: Poročilo generala Pershinga javlja, da sta poginila v bojih pri Carrazalu mogoče dva oddelka; do zdaj sc jc vrnilo le 7 jezdecev v Basic, ki pripovedujejo, da so jih Mehikanci zahrbtno napadli na krilu. Republiki San Salvador in Costarica izjavili, da bosta v slučaju vojske z orožjem pomagali Mehiki. Amsterdam, 25. junija. (K. u.) »Daily Telegraph« poroča iz VVashing-tona: Zastopnika republik San Salvador in Costarica sta obveščena iz Mehike: San Salvador in Costarica sta obvestila mehikansko vlado, da se udeležita odpora proti Ameriki, če vkorakajo Američani v Mehiko. Newyork, 24. junija. (K. u.) Reuter: Iz San Salvadorja se javlja, da jc brzo- javila vlada republike Ecuador zunanjemu ministru, naj se udeleži nujnega skupnega nastopa latinske Amerike, da se zabrani vojska med Mehiko in Združenimi državami. XXX Ljudovladi San Salvador in Costarica sicer nista veliki; Salvador šteje 803.500, Costarica pa 263.000 oseb. Armada republike Salvador šteje v miru 4000 mož, milica pa 18.000. Costarica je na precej visoki stopinji kulture. Naj se že vojska uname ali ne, vsekakor je nastop latinskih držav v Ameriki proti Združenim državam velezanimiv za to, ker so nastopile Združene države vedno nasproti Evropi v vlogi varuha vseh ameriškili držav. Razna poroči. Seja ogrskega državnega zbora. Budimpešta, 25, junija. Seja poslaniške zbornice je napovedana dne 28. junija dopoldne. Vojni cilji Nemčije. — Ostra kriza v nazorih. Berlin, 24. junija. Urednik konservativnega glasila »Deutsche Tageszei-tung« grof Reventlow piše z ozirom na vratislavski govor socialista Scheide-manna o vojnih ciljih nemškega kanclerja, ki je zavrnil znane aneksijske načrte šestih gospodarskih zvez; da izjava v »Nordd,. Allg. Ztg.« zveni kot odobravanje. Sclieidemann in socialisti mislijo kanclerja držati za besedo, V zadnjem državnem zboru je Scheide-mann v imenu socialistov izrekel grožnjo: Če misli kancler glede vojnih ciljev zavzeti stališče meščanskih strank, pa mora sam nadaljevati vojno samo z grofom VVestarpom (voditeljem konservativcev) in dr. Spahnom (voditeljem centruma). Uradno časopisje ni protestiralo niti proti tej grožnji niti proti zadnji izjavi in indiskretnostni socialista Scheidemanna, pač pa oboje celo razširja AVolffov urad; grof Reven-tlow pravi, da ima nemški narod pravico vedeti za vojne cilje, ali hodo odgovarjali ogromnim žrtvam, ali pa če ima morda prav socialist, ki izjavlja, da bodo mir napravili cesar, kancler in socialni demokrati. Gospodarska konferenca severnih držav. Kodanj, 24. junija. »Berlingske Ti-dende« poročajo, da se 6. julija v Kri-stijaniji vrši konferenca zastopnikov treh severnih držav za. skupno postopanje v gospodarskih zadevah. Ententina delavska konferenca. Ženeva, 24. junija. Lyonska »Dc-pesehe« poroča, da se v Londonu zberejo delavski zastopniki iz vseh enten-tinih držav. Konferenca naj dopolni pariško gospodarsko konferenco. Roosevelt za Hughesa, Ne m1 Vork, 25 junija. (Kor. urid.) Po posvetovanju Rooseveltom je izjavil Lodge, da sodi, da bo Roosevelt podpiral Hughesa, Angleški minister E, Selborne odstopil, London, 26. junija. (K. u.) Odstopil jc poljedelski minister E. Selborne. vojaSKi pozdravi Podpisani slovenski fantje in možje z | žalostjo in nevoljo slišimo čudne resti o nekaterih ženskah v naši domovini. Žene in dekleta, mislite na čas, ko bo irombe glas oznanil mir ter se bomo možje in fantje vrnili na svoje domove. Skrbite za to, da nas boste lahko sprejele odkritega čela in jasnegaa pogleda, da bomo z veseljem prestopili prag domače hiše. po kateri smo toliko koprneli in zdihovali. Skrbite, da bomo v svoiih domovih našli raj, ki si ga služimo sedaj v tolikimi mukami in napori, ne pa pekla. V tej nadi vam pošiljamo najlepše pozdrave: Poljšak Rafael iz Erzelja pri Vipavi; Valentič Ivan, Hrvatsko; Re-brec Vincenc iz Sv. Andraža v Slov. goricah; Černič Mirko, Boginja vas, Dolenjsko; Rudolovič Feliks iz Pulja; Mavrin Anton iz Slov. goric; Videžnik Štefan in Gr-garja na Primorskem; Slane Jožef, Slavna vas pri Metliki; Milavec Fran, Št, Vid pri Cerknici; Kvakar Rudolf. Stajvand pri Ru-dolfovem; Rančnik Mihael iz Celja; Serše Leopold, Zgornji Tuhinj; Markič Franc iz Kranja; Bizovičar Franc, Spodnja Šiška; Kočevar Jernej iz Ponikve — Dobrepolje: Škoda Alojzij s Krke; Lorger Albin ii Šmarja pri Celju; Pogačnik Zdravko iz Ljubljane; Peršak Jožef iz ljutomerske okolice — vsi v rezervni bolnišnici v Kloster-neuburgu. — Z visokih tirolskih hribov, s katerih smo v junaškem naškoku pognali Lahe, pošiljamo prisrčne pozdrave vsem znancem in prijateljem: Anton Jakšetič iz Podkraj pri Ilirski Bistrici; Franc Jakuč in vsi drugi. — S tirolske fronte pošiljajo prisrčne pozdrave vsem Slovencem in Slo- venkam: narednik Franc Cvek; narednik Jakob Mihalič; Andrd Kogoj; Ciril Dobrove; Jakob Kavčič; Franc Ložar; Leon Zupančič; Kari Šventner. — Mnogo iskrenih pozdravov vsem'čitateljem »Slovenca« pošiljajo z italijanskega bojišča: Narednik Franc Leben; četovodja Franc Žankovič; desetniki Ivan Logar, Ivan Bahor, Ivan Tro-jar, — Slovenski pomorščaki na Nj. Vel, ladji »Leopard« pošiljajo z večno naše Adri-je iskrene pozdrave vsem čitateljem »Slovenca«: Anton Obreza, Rakek; Ivan Šubic, Ljubljana; Ivan Weiss, Sp. Šiška; Jakob Marsetič, Dekani. — Najlepše pozdrave vsem Sovencem in Slovenkam pošiljajo s soške fronte slovenski fantje in možje: Kadet Slavko Vuk, Sovodnje; štabni narednik Anton Hitejc, Studenec; četovodja Alojzij Sterle, Više vek; Ivan Tičar, Jesenice; Ivan Lovrenčič, Vinica; Jožef Gr-dadolnik, Vrhnika; desetnik Franc Birsa, Rihenberg; poddesetnik Franc Jaklič, Metlika; prostaki Ivan Silenc, Rožna dolina; Ivan Cencelj, Kamnik; Anton Sinjur, Čatež; Franc Levstik, Novomesto; kadet Franjo Žužek, Škofja Loka; praporščak Srečko Razpotnik, Ljubljana. — Najsrčnejše pozdrave iz Pardubic na Češkem pošiljajo: Enoletni prostovoljec Franc Eržen iz Trsta in črnovojnika Franc Zobec in Jožef Pobega iz tržaške okolice. — Prisrčne pozdrave pošiljajo svojim dragim družinam ter vsem čitateljem »Slovenca«: Desetnik Alojzij Lovšin, Ribnica; desetnik Anton Knavs, Otavice; četovodja Franc Munič, Velika dolina; četovodja Franc Kosi, Sv, Juri) ob Ščavnici. — Lepe pozdrave vsem beguncem iz Deskel pošilja Ivan Čefarin. — čitatelje »Slovenca« posebno pa Vrhni-čane pozdravlja poddesetnik Franc Kun-stelj. cev pri Kapeli, — Iz Št, Ilja se poroča, da je padel za domovino Franc Kežman. — Martin Kink in Martin Cvelbar, oba iz Rajhenburgn, sta padla v tirolskih gorah. — Za boleznijo, ki si jo je nakopal na bojišču je umrl Anton Klampfer od Sv. Križa pri Mariboru. — Rupert Knehtl, doma iz Počehove pri Mariboru, je padel blizu Asiaga. — Desetnik Nekrep, viničarski sin s Sladkega Vrha pri Cmureku je padel na italijanskem bojišču, — Dne 30, maja je padel na italijanskem bojišču zadet od laške krogle Franc Živko, viničarski sin od Sv. Marjete ob Pesnici, — Na jugozahodnem bojišču je padel Janez Beuc iz Stude-nic pri Poljčanah. — Franc Bortič in Andrej Požar, doma iz Kapele pri Brežicah, sta padla na bojišču za cesarja in domovino. — Na italijanskem bojišču je izdihnil svojo blago dušo Franc Slokan iz Rado-merščaka pri Ljutomeru. — Iz Dramelj pri Celju se poroča, da je umrl za boleznijo, dobljeno pri vojakih tamošnji pridni organist Anton Zabukovšek, — Na italijanskem bojišču je padel vrl mladenič Štefan Karničnik p. d, Mežnarjev, doma. v Grab-štajnu na Koroškem. Gospodarstvo. Cenitev ukradene divjačine. Vedno in vedno zopet se sliši in čita, da ima posestnik lova, ako mu kdo ukrade zajca, samo tri krone škode, ako mu ukrade srnjaka, kvečjemu 30 K, in ako jelena, morda 60 K itd. To mnenje je zmotno. Kajti ako proda posestnik lova živo divjačino, oziroma lov-sko pravico nanjo, potem dobi zanjo več nego znaša zgolj težna vrednost divjačine s kožo vred; tako moraš danes plačati, da smeš ustreliti srnjaka, najmanj 100 K, za dobrega jelena pa najmanj 1000 K. Pa tudi ak o hoče posestnik lova sam streljati divjačino, pa ga pri nekaterih kosih kak lovski tat prehiti, ima več škode kakor samo tržno izgubo. Kajti za ma;.ikakega fazana. ki ima tržno vrednost treh kron, se porabi, predno je goden zn strel, 10 do 15 kron na krmi in logarskih stroških; tudi hranitev srnjad: in rdeče divjadi kakor r.pioh vseb vrst koristne divjačine povzroča večje stroške, ki koristijo splošnosti, najrazličnejšim dobaviteljem in delavnim močem, nikakor pa niso namenjeni lovskim tatovom. Uvodoma omenjeni presoji po lovski tatvini povzročene škode manjka torej pravih temeljev in lovska tatvina se v njenem financielnem in zato tudi pravnem obsegu večinoma podcenjuje. Ta stvarni položaj priznavajo tudi najnovejše razsodbe. Tako je c. kr. najvišji sodni dvor dne 18. novembra 1912 izdal razsodbo, v kateri pravi, da je vrednost ukradene divjačine preračunih glasom g 173, k. z. po škodi okradenca, in pod to škodo ie razumeti izgubo, ki jo je trpel okrr.denec na svojem premoženju vsled tatvine. Zato ni bilo prav zmotno — pravi razsodba dalje z ozirom na sodniško razsodbo v nek^rn slučaju lovske tatvine, ki je bila ocikazana c, kr, najvišjemu sodnemu dvoru v odločitev -- če sodišče pri določitvi vrednosti ni v^elo za temelj cene mrtve divjačine, vrednost mesa, marveč živo vrednost. Isto sodniško in večinoma tudi državljansko mnenje sc kaže tudi pri oceni marsikatere druge ukradene lastnine. Za ukradeno aii uničeno sliko se n. pr. tudi nc zahteva samo odškodnine za porabljene barve in platno, marveč se upošteva edinole vrednost njenega, mika, vrednost slike kot umetniškega predmeta. Slovenske žrlve za domovino. i Dne 29. aprila je na laškem bojišču padel vrl mož Martin Blažič, doma iz Hoč. — Martin Fabijan, Alojzij Kristanšek, Anton Brečko in Josip Zupane, vsi od Sv. Ruperta nad Laškem, so padli za domovino. — Na italijanskem bojišču je padel Alojzij Gajšek, doma v Vrbnem pri Sv, Juriju ob južni železnici. — Na tirolskem bojišču je padel Simon Hojnik, doma v Peklu pri Poljčanah. — Padel je na italijanskem bojišču Jakob Jurkovič iz Turjan- Dnevne novice. — Važna določba za kmetijske zadruge, Dunajsko trgovsko sodišče jc zagrnilo izpremembo pravil neke nižjenvstrijske vi-mearske zadruge, da sme prodajati pridelke ne samo od s rojih članov, ampak tudi od nečlanov. Sodišče je rgkjo, da sc sme prodajati izključno pridelke zadružnikov, ker zadružni zakon zahteva skupno obratovanje zadružnikov. Višja, deželna sodnija jc ta sklep potrdila, vrhovno sodišče pa je ugodilo revizijskemu rekurstfin trgovskemu sodišču ukazalo, da naj izvede zaprošeni vpis. Utemeljitev se glasi: Bistveni namen kmetijske zadruge: prodaja kmetijskih pridelkov zadružnikov, se ne krši, če se o priliki in pomožno poleg tega prodaja tudi pridelke nezadruznikov. Tak postranski posel z nezadružniki ima samo namen pospeševati skupno poslovanje. Vrhovno sodišče je obenem sklenilo, da se razsodba vpiše v repertorij njegovih razsodb. — Vojaške zadeve, V razmerje izven službe sta prestavljena: nadporočnik 70. pp, Adolf Potokar (sedaj v Prvačini, drugače v Ljubljani) in poročnik 47. pp. Avgust Pertot (sedaj v Trstu, drugače v Nabrc-žini), — f Praporščak Franc Peicl, matu« rant mariborske gimnazije leta 1914., odlikovan s srebrno hrabrostno svetinjo, je padel dne 6. junija na laški fronti v Italiji. Malo pred smrtjo je šc z veseljem poročal g. notarju v Kozjem, kako so naši ugrabili 28 cm laški top, ga obrnili in streljali na bežeče Lahe. Pristavil je še, da je priprav- ljen na smrt, veseli ga pa neskončno, da zmagamo mi Slovenci Lahe. Bodi blagemu in vrlemu slovenskemu mladeniču ohranjen trajen spomini Posveti v Sarajevu, 24. t. m. dopoldne na popoldne so zborovali vladni posveti pod vodstvom skupnega finančnega ministra dr. Korberja. — Odlikovanje Slovencev na dunajski akademiji upodabljajočih umetnosti. Profesorski kolegij je podelil ob priliki razstave ob sklepu leta Slovencem sledeče nagrade: četriolelniku kiparju g. Ivanu Po-virku od Sv. Križa pri Moravčah Gunde-lovo nagrado, tretjeletniku kiparju g. Valentinu Kosu iz Češnjic pri Moravčah N.eu-lingovo nagrado in Fiigerjevo srebrno svetinjo ter prvoletniku slikarju g. G.ojmiru Antonu Kosu iz Gorice nagrado za najboljšo portretno študijo in nagrado za perspe-ktivično risanje. — Umrla je 24. t. m. vškofji Loki podprednica uršulinskega samostana, m. K s a v e r i j a M u r g o 1, v 84. letu svoje starosti. Samostansko obleko je nosila 58 let in je ves ta čas delovala pri pouku in vzgoji samostanskih, go-jenk. Bila je vzorna nuna; njene čednosti niso imele na sebi nič prisiljenega, nič hinavskega. Zapustila je lep zgled svojim sosestram in bo živela v hvaležnem spominu številnih gojenk loškega samostana. Naj uživa večni mir, ki si ga. je zaslužila s svojimi deli. — V spomin padlim vojakom je po Vseh župnijah kranjske dekani je. zvonilo z vsemi zvonovi pri farnih cerkvah in podružnicah pretekli ponedeljek. V torek zjutraj pa so se brale v vseh žup-nih cerkvah svete maše zadušilice za do zdaj padlimi junaki. To je bilo nekako slovo pred pobiranjem zvonov, ki so še enkrat zapeli junakom v spomin. (Pismo dobili danes. Ur.) — G, dr. Ivan Benkovič, državni in deželni poslanec, je imenovan za nadpo-ročnika avditorja. — Težko ranjen je bil na italijanskem bojišču Josip Herguth, učitelj v Šmartnem ob Paki. — Hrvaška gledališka umetnost. Pri-madona Mira Korošec, doslej operna pevka v gledališču v Zagrebu, je za prihodnjo sezono angažirana za gledališče v Osjeku. — Hrvatski baritonist M. V u -š k o v i č je sprejel angažma v narodnem gledališču v Pragi. — Letošnje nove maše v lavantin-ski škofiji. Nove maše bodo letos brali sledeči novomašniki iz lavantinske bo-goslovnice: Iz IV. letnika: Ivan Kotnik, Modriče (Bosna), dne 23. julija. Jožef Mirt, Rajhenburg, dne 9. julija. Franc Satler, Sv. Anton v Slov. gor., dne 16. julija. Milan Slaie, Sv. Danijel v Celju, dne 9. julija. Hinko Škorc, Sv. Peter na Medvedovem selu, dne 16. julija. Iz III. letnika: Davorin Avšič, Sromlje, dne 16. julija. Franc Grobler, Št, Jurij ob Taboru, dne 16. julija. Jožef Krosi (sedaj posvečen v subdijakona, v jeseni v di-jakona inniašnika), bo bral novo mašo pozneje. Čas še ni določen. Franc Mo-lan, Dobova, dne 23. julija. Franc Tovornik, Št. Vid na Planini, dne 9. julija Franc Urleb, Št. Jurij ob juž. žel., dne 23. julija. — Kranjsko deželno mesto za dobavo klavne živine v Ljubljani uradu-je za stranke izključno le od 10. do 12. ure dopoldne. Uradni prostori so na Turjaškem trgu št. 1. — Razpisana c, kr. poštna urada. V področju poštnega in brzojavnega ravnateljstva v Trstu sla razpisani: poštarsko mesto v Kastavu (II/l) in mesto poštnega ekspedienta. v Premanturi (III/4). Pavšal za sluga je 140 K. Prošnje je vložiti v obeh slučajih v teku treh tednov. Vojni kurati obveščajo svojce padlih vojakov. Določeno je, da bodo v bodoče, dokler bo trajala vojna, obveščali vojni kurati svojce na bojišču padlih vojaških oseb po posebnih dopisnicah, kedaj in kje je umrla dotična oseba ter čas in kraj pogreba. Na tozadevni dopisnici bo označeno ime, šarža in četa pri kateri je služil padli. Dopisnica bo opremljena s pečatom in podpisom do-tičnega vojnega kurata. Nadalje je določeno, da morajo vojni kurati takoj obvestiti svojce padlih ali v bolnišnicah umrlih vojaških oseb. — Fran Maroit, »Slovenske vojaške narodne pesmi za štiri glasove naročilo je pri izdajatelju samo poveljstvo 17. pešpodka čez 100 izvodov. To je dokaz, kako da upošteva tudi vojaško poveljstvo naše junaške pesmi in njih milino. Vspričo nizke cene po 1 K 50 vin. si jfh pač lahko vsak nabavi. Ker so narodne, ni treba posebnega znanja not, da se jih nauči. Primorske novice. Razpuščena društva. Tržaško na-mestništVo jo odredilo razpust naslednjih društev: Societa del Gabinetto di Minerva« in »Srpska Citaonica« v Trstu; dalje »Gabinetto di lettura«. »Či- talnica v Gorici na Blačah« in »Slovenska čitalnica« v Gorici; »Circolo popo-larec v Pedeni; »Gabinetto di lettura« v Orseri, »Gabinetto di lettura« v fon-tani in »Gabinetto di lettura« v Lo-vranu. Umrl je dne 17. junija v Radomlju organist Anton K 1 a h j š č e k, daleč od svojih ljubljenih staršev, ki se nahajajo v italijanskem vojnem ujetništvu, oddaljen od svoje rodne grude štever-janske. Nakopal si jc bi) .bolezen v upravljanju svoje vojaške dolžnosti in po dolgem hiranju mirno, Bogu vdano zaspal. Mnogoštevilen pogreb domačinov kakor mnogobrojna udeležba goriških beguncev od blizu in daleč je ■pričala, kako je bil blagopokojni priljubljen. Davki v Istri. »\Vien.er, Zeitung« prinaša nare.dbo finančnega . ministra z dne 18.,junija 1916 o odpisih in postopanju pri predpisavanju direktnih davkov in pobiranju, davščin v političnih okrajih Koper, Pazin, Poreč, Krk in Opatija-Volovsko., '. Plavajoče mine v Tržaškem pristanišču, V zadnjem času so. našli več plavajočih italijanskih min v neposredni bližini tržaške obali. Oblast zato opozarja prebivalstvo, naj vsak, ki bi v morju opazil plavajočo mino, nemudoma, naznani najbližji policijski oziroma orožn.iški postaji ali vojaškemu uradu ali pa prvi straži, ki jo sreča. Pri tem je kolikor mogoče natančno označiti mesto, kjer je videl mino. ; Izdajalčeva smrt. Neki odlični ireden-tovec iz Kopra je ob začetku vojne pobegni v Italijo. Ondi je s.topil v laško vojno službo. V soboto je poletel z laškim pilotom nad Koper. Naši streli so letalce dobro pogodili. Zrakoplov je padel. Deserter je bil mrtev, pilot pa ranjen in ujet. Ranjenega pilota so včeraj pripeljali v Ljubljano. Granata je ubila v Gorici gasilnega mojstra Šaulija. V Gledališki ulici je bi), od kroglice lahko ranjen v desnico višji inženir Rot. — Padel je na južnem bojišču zadet od odlomka granate desetnik Pahor Ludvik iz Renč. 16fi0 K je poneverila 13 letna prodajalka tobaka v tobakarni Ivrasser na trgu dei Negozianti v Trstu, vdova Jo-sipina Marussig iz Zadra. Zaprli so jo. Tatvina. Gospa Marija Stepcevich v Trstu se je te dni selila, v drugo stanovanje. Pri tem ji je med drugimi pomagala 39 letna branjevka Marija Mi-ani. Le-ta je videla, ko je Stepcevich položila v neki predal zavoj s 1620 kronami in dragocenostmi v vrednosti 650 K. Takoj nato se je Miani Oprostila, češ, da gre domov pit kavo. Gospa Stepcevich je po njenem odhodu pogledala po zavoju z denarjem in vrednostmi, a ga ni več našla. Tatvine je osumila Miani in jo ovadila .Miani so aretirali, a. je odločno tajila. Ukradenih stvari niso našli pri njej. Llaioiiske eovice. lj Procesije. Šentjakobska procesija se je včeraj vršila ob lepem vremenu v najlepšem redu. Razen ljudskih šol so bile zastopane v zelo velikem številu belo oblečene deklice. Za njimi je šlo lepo številce v krasno, narodno nošo oblečenih gospo-dičen, članic šentjakobskega prosvetnega društva. Pri letošnjih procesijah je bilo največ narodnih noš ravno pri šentjakobski procesiji. Pri procesiji pa je dovršeno pel cerkvena zbor pod spretnim vodstvom neumorno delavnega g. A. Gruma. Opazili smo tudi občinske svetnike S. L. S, — Frančiškanska procesija se je tudi razvila v najlepšem redu. Pri tej procesiji je švi-rala vojaška godba. Procesije se je udeležila tudi ljudska šola iz Sp. Šiške. Splošno pozornost je vzbudil cerkveni pevski zbor z novimi skladbami P. Hugolina Sattnerja. lj Petje pri včerajšnji procesiji frančiškanske župne cerkve. Pri evangelijih je pel cerkveni zbor štiri nove himne našega odličnega skladatelja P. H. Sattnerja, in sicer: »Sacris solemniis — Verbum super-num — Aeterne Rex altissime in Salutis humanae sator«. Ne da bi hoteli posamezno skladbo iz glasbenega stališča primerno oceniti., moramo reči, da so vse skladbe poslušalcu veščaku in lajiku zelo ugajale. Diči jih plemenita melodija — bujna harmonija v modernem slogu, primeren zanimiv dramatičen izraz in iz njih veje prav lep cerkveni duh. Te štiri himne so pravi cerkveni glasbeni biseri naše umetnosti, odlični v kontrapunktičnein po-lifonem oziru. Petje je spremljal harmonij, katerega na prostem seveda ni dosti slišati. Zbor (letos ne tako številen) je bil v vseh glasovih prav dober in izbovno naučen, zato vtis kar najboljši. Mnogoštevilno domače občinstvo, tujci in begunci so vsi polni hvale o krasnem petju in prelepih skladbah. Mogoče čujemo te skladbe zopet v enem prihodnjih cerkvenih koncertov. Slava skladatelju in zboru! P — r lj Ustanovitev orožniškega deželnega odbora v Ljubljani. Državno društvo biv- ših državnih varnostnih organov na Dunaju, II., Nordbahnstrasse Nr. 20, najvljudneje vabi vse orožniške vpokojencc na Kranjskem na glavni občni zbor, ki se bo vršil dne 2. julija 1916 ob 3. uri popoldne v vrtnem salonu gostilne pri Novem svetu<. v Ljubljani. Občni zbor, na katerem se ima ustanoviti deželni odbor orož-niških vpokojencev na Kranjskem, se vrši po naslednjem sporedu: 1. Pojasnilo o namenu in koristih društva; 2. sprejem pristopnih izjav za člane društva; 3. volitev deželnega odbora in funkcionarjev za Ljubljano; 4. predlogi in razno. — Za društveno vodstvo: Mtcoch, predsednik; Bruckner, vojne trajno držali, potem njihova okrepitev po vojni ne bo poznala mej; povzpeli sc bodo na nov vrhunec blagostanja in narodnih dolžnosti, spričo katerih se bodo ::deli zanikarni ideali 19. stoletja kakor hude, davno minule sanje. Tako V/ithers. lj Odlikovan je z zlatim križcem s krono na traku hrabrostne svetinje g. dr. Lu-dovik J e n k o, zdravnik v Ajdovščini. lj Nevarno ranjen je na italijanskem bojišču najstarejši sin g. dvornega svetnika gosp. viteza Kaltcneggerja Oskar vitez Kal-tenegger. ljS tira je skočil včeraj popoldne kamniški vlak, ki je privozil v Ljubljano, blizu tam, kjer se odcepi gorenjska železniška proga. S tira sta skočila oba stioja, prvi voz je poškodovan, Ljudje, ki so se pripeljali, so se seveda precej pretresli in prestrašili, vendar pa ni bilo druge nesreče, razen da se je nekemu vojaku razbila steklenica polna prav izvrsttfe — slivovke. lj Prodaja kristalnega ledu, Mestna aprovizacija bo prodajala kristalni led v ledenici mestne klavnice v tordk dne 27. junija 1916, od 6. do 8. ure zjutraj. Led kupi lahko vsakdo. lj Umrii so v Ljubljani; Ana Škof, bivša služkinja, 66 let. — Andrej mize-rit, mizar, 51 let. — Zorko Šotter, sin služkinje, 8 mesecev. — Pavel Srovin, rejenček, 7 tednov. — Josipina Fuk, bivša delavka-liiralka, 64 let. — Jernej Bergant, pivovarniški kletar in posestnik, 65 let. — Ludovik Kovacs, pešec. «8ž o gosgoMiii mm volne. Mr. Hatley Withers v Londonu, znani znameniti pisatelj poljudnoznanstvenih razprav o finančnih vprašanjih, je izdal te dni zanimivo knjižico pod naslovom »International financ«, v kateri se mnogokrat dotika tudi svetovne vojne in njenih gospodarskih posledic. Withers očividno ni tistega mnenja glede nemške posojilne politike kakor večina Angležev, ki jo obsojajo. Opozarja namreč na bistveno različne učinke notranjih posojil, kakor jih najema Nemčija, in zunanjih posojil, h katerim se mora zatekati ententa. V prvem slučaju plačujejo obresti davkoplačevalci, a plačujejo jih samim sebi, dobivajo jih nazaj, tako da narod kot celota radi tega ne postaja revnejši. Nasprotno pa povzročajo zunanja posojila, ako se niso uporabila za repro-duktivne, marveč .za vojne svrhe, trajno obubožavanje dotičnega naroda. Podobna so razsipniku, ki svoje dohodke v naprej zastavi in zapravi v divjem življenju, Že je posledica ta, da se izpreminjajo države entente, ki so bile prej upnice, v dolžnice; celo Anglija bo morala plačevati Ameriki vsakoletni obrestni davek, namesto da bi kakor doslej vlekla od nje velike vsote. Pri tem položaj Anglije ni dosti boljši nego oni Francije in Rusije, ker je doslej svoje dolgove, ki jih je napravila v inozemstvu, kompenzirala na ta način, da je svoje zaveznike napravila za svoje dolžnike. Withers je mnenia, da more uiti Anglija resnemu oškodovanju svoje gospodarske moči le na. ta način, da veliko bolj energično štedi nego doslej in da v bodeče trše dela. Od ohranitve neoslabljene produktivne in kupovalne moči bo odvisno, ali bo angleška menica ohranila svo;e dosedanje nadvladujoče stališče na svetovnem trgu ali ne. —- Withers ne spada med črnoglede, ki menijo, da bo vojna Evropo tako izčrpala in obubožala, da ni mogoče dovolj temno naslikali njene finančne bodočnosti, in ki smatrajo vojne stroške za uničenje kapitala v enaki višini, tako da bo Evropa trpela stisko in bedo tekom vec generacij, \Vithers naglasa, da uničuje vojna kapital le tam, kjer uničuje — kakor v Belgiji in na 1'rancoskem ter na morju — resnično lastnino: hiše, tovarne, železnice, ladje itd. Produktivna moč velikih narodov, kakor nemškega in angleškega, pa ostaja dejansko nedotaknjena in ta moč bo resnične škode vojne z lahkoto poravnala. Popolnoma zmotno je mnenje, da se vodi vojna z nakupičenim kapitalom, ki se s tem uničuje. Vse, kar potrebuje vojna, se proizvaja v teku vojne same. Vojujoči sc narodi začno z zalogo ladij, kanonov itd., toda poraba istih se more nadomestili le z novimi proizvodi. Le-te morejo dobaviti vojujoči narodi sami ali pa nevtralci in v zadnjem slučaju morajo vojujoči se narodi plačati nove izdelke s svojim kapitalom. To jih napravlja revnejše, nevtralce pa bogatejše. Toda svetovni kapital kot celota sc s tem ne zmanjša. \Vilhers pričakuje, da jc vojna naučila narode, delati kakor nikdar poprej, in veliko reči, za katere so doslej razsipali svoj denar, spoznati kot nevredne. Če se bodo narodi teh naukov Hozne novice. — K'i;:, j sinejo v Budimpešti peči. kruh. Budimpešta, 23. junija. (Kor. ur.) Uradni list objavlja vladno odredbo, ki prepove peko kruha in vsako za peko potrebno delo ocl b. zvečer do 6. zjutraj. Umrl je znameniti nemški katoliški pisatelj župnik Henrik llansjakob. Kako hitro postaneš milijonar. List Rcichspost piše: Simon Flicgler, ban-v Cri)ovicah, je pričel veletrgovino z živili, Ljudje, ki poznajo njegove razmere, Cenijo njegovo premoženje tik pred izbruhom vojske na 100.000 K. Danes ima najmanj tri milijone premoženja. — Posestnik mlina Nathan Kraft v Scretu je imel pred vojsko 200.000 K.' Veletrgovina z živili mu je prinesla čistega dobička štiri milijone! — Izseljevalni agent Nathan Ei-dinger ?e je med vojsko s trgovino z živino in živili pridobil več milijonov premoženja. Kakor vidimo, la notranji sovražnik v osebi brezvestne špekulacije se vedno ni premagan. Prostozidarske loža v nemških za« sedenih krajih. »Mitauische Zeitung«, katero razširja tudi nemška vojaška uprava, poroča, da se jc v Mitavi ustanovila vojna loža »Pri nemškem meču na vzhodu«. Take vojne lože že obstoje v Varšavi, Kovnu in Vilni. Pravila jim je dala berlinska loža, kateri je pokra vite ij pruski princ Friderik Leopold. Epizoda ob orevažanju italijanskih' vojnih u;etrikov, »Salzburger Chronik« piše povodom prevažanja italijanskih vojnih ujetnikov, da so bili ti vseskoz dobro obuti, oblek,-; pa ni bila najboljša. Ko so ruski ujetniki, ki delajo na železniški progi, opazili vlak z italijanskimi vojnimi ujetniki, so dvigali pesti proti njim in klical1: .»Lopovi, podaijševaici vojne!« itd. Neki italijanski podčastnik, po poklicu učitelj, ki je dobro govoril namško, je pripovedoval o velikih izgubah Italijanov v zadnjih bojih, Naše izgube pa. da so bile neznatne, Prehrana italijanske armade da je dobra, glavni obed sestoji iz riža. Posebno velik strah imajo Italijani pred našo mornarico in pred našimi letalci. Škoda, ki so jo avstrijski letalci z bombami povzročili r.a železniških zgradbah, vojašnicah in tovarnah, je ogremna. Cadornovim poročilom ni verjeti; ako poroča, da je bilo ujetih 200 do 300 Avstrijcev, potem jih je bilo v resnici komaj £0 do 60. Sploh je število avstrijskih vojnih ujetnikov v Italiji docela neznatno. Ameriška denarna sredstva za Poljsko. Dunaj, 22. jun. Potrjuje se poročilo, da .se snuje v Ameriki finančna skupina, ki namerava izvesti zopet no pozida nje Poljske. Organizacija bo predlagala bodočemu mirovnemu kongresu, naj se za zopetno pozidavo Poljsko emitira posebno posojilo. Delegati finančne skupine se podado na Poljsko, da doženejo približno višino škode. Denarna sredstva sc že sedaj podpisujejo. Kje se ne plačujejo davki, K temu po. ročilu, ki je bilo nedavno lega objavljeno, poroča »V, D «, cla je to tudi republika San Marino, najmaniša, ali najstarejša republika sveta, v Italiji, nedaleč od mesta Rimini, ki ga je v zadnji dobi uničil potres. Re-publiak San Marino obstoji iz treh občin in šteje U.000 prebivalcev. Prebivalci republika San Marino cbstoji iz treh občin kaj vlada ima dovolj dohodkov od poštnih znamk, od kovanja denarja in od prodaje too.aka da plačuje državne potrebščine. Denar kujejo v Italiji. Razloček med vrednostjo srebra s kovanjem vred in plačilno vrednostjo je državni dohodek in znaša 40 cent. na 1 liro. Domačini imajo pri tej liri tudi svoj zaslužek, zakaj tujcem prodajajo svoj denar s precejšnjim flaclavkom (aži-iem). V sanmarinski republiki sami pa ni videti sanmarinskega denarja, zakaj plačuje in kupuje se le z laškimi oenezi, ker domači drobiž pokupijo tujci, nabiratelji novcev. Tudi poštnih zn"iik sc dosti proda zakaj tujci jih rabijo za razglednice in za zbirke poštnih znamk. Sanmarinska deželica kupuje tobak za režijsko ceno iz Italije, prodaja ga pa — to je narejene smofke — bolj po ceni kakor v Italiji in pri tem ima spet lep doh-ček. Italija mora imeti okoli sanmarinske republike razstavljene carinske sira, e, cla sc nc bi italijanski tobak vtihotapljal v Italijo. V San Marinu imajo sodišče in jelnišnice, nimajo pa jetnikov. Tudi imajo zdravnike m bolnice, ali bqlnikpv pa ni. Tako vsaj mi je pred štirimi leti zatrjeval sanmarinski državljan. Tudi se ponašajo z dvema topovoma, ki ju jim je podari! laški kralj, ali streljati ne morejo, zakaj krogla bi letela preko meje v Italijo. Vsak Sanmarinec pozna vse svo-;e sodržavljane, poznajo s p vsi med seboj, in čc kdo umrje, joka cela republika. Kako srečna dcželical Poljske vesli. Židovski žargon v Varšavi. Poljski časopisi poročajo, da jc odprtih do sedaj v Varšavi šest gledališč, ki poslujejo v židovskem žargonu. Pojemanjc poljskega prebivalstva. Ko £0 se mesta poljskega kraljestva po groznih bojnih viharjih nekoliko umirila, so začeli polagoma sestavljati bilanco izgub poljskega prebivalstva. Številke, doslej dogna-ne, kažejo doka', večje pojemanje kakor se 'te izprva mislilo. »Kuryer Warszawski« je prinesel začasno nekoliko številk iz ozemlja, ki so ga okupirali Nemci. Mesto Za-v/ierc je imelo v miru 47.000 prebivalcev, danes jih pa šteje nekaj čez 20.000 Iz Pul-iuska je odšlo 6003 prebivalcev. Pred vojsko jih je štelo 20.000, zdaj jih ima komaj 14.000. V Lomži je bilo pred vojsko 27.000 prebivalcev, sedaj so jih pa našteli le 18 tisoč. Poljske legije, Gazeta Radomska« zavrača opetovano glasove, raztresene potom Rusov v nevtralnem časopisju, češ da so se v zadnjih bojih poljske legije Rusom tidale. Poljske legije so se borile proti Rusom — kakor pripovedujejo ranjeni častniki legijonaši — z nevstrašeno hrabrostjo in jim zadale velikanske izgube. O kaki predaji ne mere biti niti govora, podobne vesti so le ruske izmišljotine — mahina-cije. Šolstvo v helmskem ozemlju. Kakor znano, je malo pred vojno ruska vlada odtrgala helmsko gubernijo od poljske celote in jo priklopila upravi ■>ruskega cesarstva«. Avstrijska uprava je to nasilnost rusko zopet popravila in helmsko ozemlje zopet združila z materjo Poljsko. »Glos Lubel-ski« objavlja zanimivo statistiko poljskega šolstva v helmskem ozemlju. V 13 občinah, ii obsegajo 250 vasic, se nahaja že sedaj 51 šol, v katerih podučuje 56 največ ženskih učnih moči. Učencev je 2500, to je povprečno na vsako šolo po 50. Šole vzdržuje »Meščanski odbor«. Učeča se mladež prispeva po rublju na mesec. Nemčija uvofle noKazolce za meso. Berlin, 25. junija. (K. u.) Vojni preživ-Iqjevalni urad namerava uvesti državno nakaznico na meso in ustanoviti centralo za mast. Glede na pomanjkanje mesa je izjavil pl. Batocki, da v mesecih julij in avgust ne nameravajo popolnoma prepovedati uživanje mesa; če bodo to morali storiti v septembru, je odvisno od popolnega pregleda o žetvi. Turčija v vojski. Turško uradno poročilo. Carigrad, 24. junija. Agence Tegraph, Milli: Iraško bojišče. Nobenega važnega dogodka. Naše čete smo potisnili eno uro daleč proti vzhodu čez kraj Sermil. Rusi so se izkušali z vsemi sredstvi držati vzhod-nood Sermila; zelo hitro utrjujejo svojo črto strelskih jarkov, ki so jih že prej izkopali, Kavkaško bojišče. Na desnem krilu je mirno, v središču le krajni boji pehote, ki strelja. Dne 23. junija na levem krilu pričeto prodiranje proti sovražnim postojankam v odseku sevrno od reke Čoroh ie trajalo tudi 23. t. m.; zasedbo napadenih postojank smo dokončali. Osvojene postojanke se nahajajo 25, oziroma 30 km južno od Of in od Trapecunta, tako na obrežju, kakor tudi na do 2800 metrov visokemu gorovju v ozemlju, kjer izvirajo reke, ki se izlivajo v morje med navedenima mestoma. Naše čete so se v tem napadalnem boju, ki je trajal dva dni na 50 kilometrov dolgi bojni črti, in ki je bil zelo besen, bile z najskrajnejšo hrabrostjo; posebno so se odlikovale v bojih na nož moža z možem in so dokazale, da prekašajo sovražnika. Beg sovražnika, ki je popustil na gotovih točkah svoje tabore, je povzročil, da so porabili naši vojaki vse napore in so, ne da čakajo povelja, planile na ostanek sovražnika, ki se je branil, da bi se mogel držati bolj spredaj. Na opisan način so naše čete še razširile zaseden odsek. Naš plen v teh bojih je bil bogat na raznih vrstah oblek in vojnega blaga, dalje smo zaplenili en milijon patronov in sedem strojnih pušk, s katerimi že nastopamo proti sovražniku; ujeli smo 652 mož, med niimi 7 častnikov. Kljub sovražniku ugodnemu ozemlju je izgubil sovražnik 2000 mrličev. Naše izgube so primeroma nizke. Z ostalih bojnih črt se nič važnega ne poroča. ^•■■»»MirS EZZS CZ! LHHUS is cm—nr^zs Podpisani prekličem vse žaljive in neutemeljene besede, ki sem jih govoril o gospodu Matevžu Prahu v Litiji. V Litiji, dne 23. junija 1916. Andrej Zupančič, posestnik v Litiji. na ts tel V soboto 1. in v ponedeljek 3. julija 1916, vselej od 9. do 12. vire dopoldne in od 2. do 6. ure popoldne se proda na prostovoljni dražbi v Gradišču 8, 1. stopnjice, III. radstr. desno 1 popolna oprava za spalnico, barok, hrast. 1 ,, „ „ salon, veieeleg., 1 ,, „ „ obednico, hrast, vse troje kakor novo, dalje razne omare, postelje, slike, lestenci, zastori, preproge, posoda iz stekla in porcelana, vse kot novo, kompl. kuhinjska oprava in razni drugi predmeti. Kmetijsko društvo v Vipavi ima poleg mašnih vin tudi izvrstnega namiznega belega vina večjo zalogo po 135 kron helcto loco klet, in dober <$> & P° 150 K. Kdor želi kupiti večjo množino, naj pride pokušati v Vipavo. — Načelstvo. V najem se sprejme TfSlli l lili,, :!:t:i:i!!iiii!iiiiiiii:iii!i:iii!)ii!iiii!i!iiiiiiiiiiii::i:iniiiiii!:iiiiiiiiii!iiini najraje kje na deželi Ponudbe sprej. me uprava „Slovenca pod št. 1483- BJestna občina ljubljanska potrebuje Ali ste že ponovili naročnino? Št HO 16. SOMEŠČANI! Vslecl izrednih razmer je dosegla poraba vode iss mestnega, vodovoda nenavadno višino* Medtem, ko se je v prvih petih mesecih leta 1914 skupaj porabilo 9,621.900 hi vode porabilo se je v ruvnoistem času letii .1916 14,050 870 hi. To se pravi: medtem ko je Ljubljana vmimih časih iz mestnega vodovoda jemala na dun 63.000 hI vode, jemlje sedaj dnevno skoraj 100 000 hI Ta poraba ni v nikakem razmerju z resnično potrebo ter vsebuje sama na sebi veliko nevirilošt za redno delovanje našega vodovoda. V Klečali dvigajo vodo trije parni stroji. Veliki stroj daje pri forsiranem delu na dali k večjemu 80.000 hI vode. Delati mora torej istočasno še eden malih strojev, Če so hoče pokriti zahtevana dnevna potrebščina. Pri tem morata delati oba stroja s prekonormalno hitrostjo "to je s 40. dvigi v minuti, in ne, kakor je normalno, s 35; dvigi v minuti. Jasno je tedaj. stroji v Klečali prenapeti in da bi nastale, posebno če bi odpovedal veliki stroj, razmere ki bi lahko onemogočile pravilno preskrbo našega mesta z vodo. Naj se kaj takega zgodi, potem hitna mestna uprava nikakega nadomestilnega sredstva. Kaj bi bila Ljubljana brez pitne vode, tegi ni treba posebej poudarjati! Da so se prikazale ravnokar opisane razmere, to je zakrivila predvsem tudi potratnost Nikomur v Ljubljani, tudi — zavodom — ne pride na misel, da je treba z vodo štediti in da je hudodelstvo, v teh časih vodo nespametno tratiti. Obračam se zatorej na celo prebivalstvo in na vse zavode, bodisi vojaške, bodisi ciVilne, da naj z največjo vestnostjo opuščajo vsako porabo vodo iz mestnega vodovoda, katera se ne strinja z resnično potrebo. Odpraviti je predvsem tisto grdo navado, da so vodovodne'pipe noč in dan odprte, češ da je drugače voda premalo hladna. Odpraviti je istotako navado, da se druge pijače hlade pod odprtimi pipami vodovoda. Istotako se opaža, da se vrtne naprave dostikrat škrope z vodo. Za sedaj prosim, da se vsi taki nedostatki odpravijo, ker mora prebivalstvo vendar samo občutiti, da tudi stroji lahko opešajo in da večja nesreča Ljubljane ne more zadeti, kakor bi bila ona, če bi se mestu kar čez noč odvzela zdrava pitna voda. Hišne gospodarje pa še posebej poživljam, da morajo hišne vodovode vzdržavati v najlepšem stanju in se večkrat prepričati, če so pipe in cevi v redu. Od sedaj naprej se večja poraba vode ne bode mogla več odpisa vati in vsakdo naj sam gleda, da v tem oziru ne bo trpel kake škode. V Ljubljani, dne 23. maja 1916. Župan, Dr. Ivan Tavčar. Št. 9346. 1501 Ker se je v Ljubljani primeril zopet nov slaSaj pasje stekline, se ponovno pozivajo vsi posestniki psov, da vse tuuradno objavljene odredbe in predpise o poostrenem pasjem kontumacu strogo in natančno izpolnjujejo. Posebno strogo morajo nadzorovati zdravstveno stanje svojih psov in vsak slučaj sumljivega obolenja nemudoma naznaniti mestnemu magistratu. Vsled odredbe c. kr. deželne vlade z dne 13. junija 1916, št. 19.185, se ob jednem zaukazuje še tole: Psi, ki so na verigi, morajo biti tako zavarovani, da ne morejo do njih niti tuje osebe, niti drugi psi; torej naj bodo v dovelj zaprtih dvoriščih. Pse in mačke, glede katerih se ne ravna po kontumačnih predpisih, se morajo nemudoma izročiti konjaču, da jih pokonča. Isto velja za tuje pse, ki so brez gospodarja. Take živali se nikakor ne smejo pridržati v varstvu, temveč jih je oddati konjaču. Prestopki tega razglasa se bodo kaznovali najstrožje po kazenskih predpisih zakona o živinskih kužnih boleznih. Mestni magistrat Ejubljanskl, dne 19. junija 1916. vpisuje od 28. junija 1916 naprej, do koncem Julija vsak dan od 12. do 3. ure popoldrio v Sodni ulici št. 1. Na zavodu se letos otvo-rita dva tečaja; slovensko - nemški in od tega, popolnoma ločeni nemški tečaj. — — — 1474 I II !■ ----t Izdaja konzorcij »Slovenca«. s potrebno prakso, in več zanesljivih, starejših, treznih Oglasiti se je v pisarni mestnega skla-— dišea Gesta na Kodeljevo št. 8. — Ponudba pod šifro »A. C.« na upravo „Slovenca". 1494 poštenih staršev sprejme svečama in le;tarna Josipina Šink v Kranju. 1434 ena pripravna za vsako obrt in ena kot vila so iz prosto* roke prodasta v zolo prometnem kraju na Gorenjskem. Vprašanja sprejemi uprava tega li3ta št. 1481. Sprejme se takoj zdrava menska Irgouska iola u Ljubljani (Kongresni trg št. 2) s pravico javnosti. o naznanilo* Dnarazredna trgBBska šola za deEfte. V pripravljalni razred se sprejemajo učenci, ki so stari najmanj 13 le\ in so dovršili vsaj štiri razrede ljudske šole. — V I. trgovski letnik se pa sprejemajo učenci, ki so stari vsaj 14 let in ki napravijo posebno sprejemno skušnjo. Bez sprejemne skušnje se sprejemajo v I. letnik le učenci, ki so z vsaj zadostnim uspehom dovršili 4. razred kake srednje ali meščanske šole. — Odhodno izpričevalo šole upravičuje do dveletne aktivne vojaške službe in nadomešča triletno učno diobo v trgovini, Dsorazrsdnša tfrguoslsai sssSa za deklice. V I. trgovski letnik za deklice se sprejemajo učenke, ki so stare najmanj 14 let in ki so dovršile ali 8. razred ljudske ali 3. razred meščanske ali 4. razred kake srednje šole. Pripravljalnega rezreda na dekliškem oddelku ni. Vpisovanje nanovo vstopajočih se bo vršilo v sredo 28. junija 1916. od 10. do 12. ure dopoldne. Pri sprejemu imajo prednost sinovi in hčere trgovcev in obrtnikov. K vpisu naj pridejo učenci, oziroma učenke v spremstvu staršev aH njih namestnikov ter naj prineso s seboj krstni list, zadnje šolsko izpričevalo in 15 K vpisnino ter prispevka k učilom. Ljubljana, 20. junija 1916. Raonatelisfoo. podrti salon »fitchly-c3Tzaschbe JLiub liana Židovska ulica it. 3 Dvorski irg t. __,__ejb___ Oglasiti se je v posredovalnici za službe Novotny, na Dunajski cesti. __________ Popravila ločno in iustno. 2-unanja naročila na ijbire 3 obratno d oš to. Osebno izbrane nov o sil z 'Dunaja Priooroča: največjo 13bero klobukov j a dame in de- $ klice kakor fudi bogato zalogo žalnih klobukov. Solidno blago, frijnar.o nljKi ctn». se sprejme iz poštene hišo, ter r. dobrim izpriče-valom za špecerijsko trgovino. Franc Ocšnovar, Dolenjska cesta. Tisk: »Katoliške Tiskarne«. Odgovorni uradnik; Jožef Gostinčar. državni Doslanec. t