PRAZNIČNO Z OBČINAMI PREBOLD, VITANJE, DOBJE, BISTRICA ob SOTLI Novi TEDNIK št. 25 19. 6. 2025  COLOR CMYK stran 1 Tednik za Savinjsko regijo / št. 25 / Leto 80 / 19. junij 2025 / Cena 3,50 EUR / www.novitednik.si PRIL OGA INTERVJU Str. 3 CELJE Str. 5 VOJNIK Str. 7 Str. 22-23 SPORED NA VESELJAKU: 20. junija se obeta nepozaben prvi poletni dan Nogometno ozaveščena mama, ki ve, za kaj gre ŠT. 25 19. JUNIJ 2025 PET. 20. 6. SOB. 21. 6. NED. 22. 6. PON. 23. 6. TOR. 24. 6. SRE. 25. 6. ČET. 26. 6. ki ve, za kaj gre ki ve, za kaj gre ki ve, za kaj gre ki ve, za kaj gre ki ve, za kaj gre ki ve, za kaj gre ki ve, za kaj gre ki ve, za kaj gre ki ve, za kaj gre ki ve, za kaj gre ki ve, za kaj gre ki ve, za kaj gre ki ve, za kaj gre ki ve, za kaj gre ki ve, za kaj gre ki ve, za kaj gre ki ve, za kaj gre ki ve, za kaj gre ki ve, za kaj gre Boštjan Klun in Vinko Šimek Oddajo posneli kar sredi piknika Natalija Verboten Boštjan Klun in Boštjan Klun in Boštjan Klun in Boštjan Klun in Vinko Šimek Vinko Šimek nonSTOP ŠENTJUR Str. 12–15, 24–27 Str. 6 INTERVJU Str. 22-23 Luka Mihalič, predsednik Študentske organizacije Slovenije Začeli bodo gradnjo prizidka doma starejših Že drugi odstop direktorice v zadnjem letu in pol Zdravstveni dom Laško je spet ostal brez vodstva. Potem ko je pred letom prevzela vodenje tega javnega zavoda, je mag. Vesna Vodišek Razboršek pred dnevi presenetila z odstopno izjavo. Pred približno letom in pol je odstopila tudi prejšnja direktorica mag. Janja Knapič. Kot je pojasnila Vodišek Razborškova, je njena odločitev povezana z razmerami v zdravstvenem domu. Z nje- no odstopno izjavo so se na seji minuli teden seznanili tudi laški občinski svetniki, ki so zaskrbljeni nad stanjem v tem javnem zdravstvenem zavodu. Bodo načrtovani ukrepi zagotovili večjo varnost? Kaj prinaša nova prometna strategija? Foto: Andraž Purg Novi TEDNIK št. 25 19. 6. 2025  COLOR CMYK stran 2 2 Št. 25, 19. junij 2025 AKTUALNO Komisijski pregled novega kolesarskega mostu čez Savinjo na Špici v Celju je pokazal pomanjkljivosti, ki vplivajo na varnost prometa. Naročnik projekta, Direk- cija RS za infrastrukturo, zato ni prevzela več kot dva milijona evrov vrednega mostu. Kot so povedali na direkciji, mora izvajalec pomanjklji- vosti odpraviti do konca meseca. Kot poroča STA, bo most predan v uporabo, ko bo izvajalec del, celjsko podjetje Voc, odpravil ugotovljene pomanjkljivosti, ki vplivajo na varnost prometa, nadzornik pa izvedbo del potrdil. Dejali so tudi, da mora izvajalec med drugim popraviti zgornji ustroj kolesar- ske steze, dokončati montažo mrežne ograje na mostu, prav tako bo treba dokončati lesene varnostne ograje na obeh straneh mostu, kot je predvideno s projektno dokumentaci- jo. STA, SŠol Ali zaznamo notranje boje lastnih otrok? Tudi nasilna dejanja otrok so njihov klic na pomoč Izvajalec del, celjsko podjetje Voc, mora pomanjkljivosti odpraviti do konca meseca. (Foto: Andraž Purg) Pomanjkljivosti na novem kolesarskem mostu Šola se mora na nasilje odzvati Celjski policisti so zbrali informacije o primeru medvrstniškega nasilja na območju osnovne šole v Štorah oziroma v njeni bližini. V javnosti sicer še vedno odmevajo tudi tragičen primer v sosednji Avstriji in primeri medvrstniškega nasilja na različnih obmo- čjih v Sloveniji. O primeru v Štorah policija najprej ni bila obveščena. Celjski policisti so nam najprej dejali, da podatkov o primeru nimajo, nato so na podlagi našega vprašanja zadevo preverili v štorski osnovni šoli, kjer so jim dogodek potrdili. V sporu dveh učencev naj bi eden utrpel lažje telesne poškodbe. »Strokovni delavci v vzgoji in izobraževanju so se dolžni odzvati na vse oblike nasilja v vzgojno-izobraževalnih zavodih in v primerih nasilja nad otroki v družini,« je zapisano tudi na vladnih spletnih straneh. Za zaščito otrok pred nasiljem je ministrstvo za vzgojo in izobraževanje v Zakon o organizaciji in fi nanciranju vzgoje in izobraževanja jasno zapisalo, da mora biti v vrtcih, šolah in zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami zagotovljeno varno in spodbudno učno okolje. V njem sta prepovedana telesno kaznovanje otrok in vsakršna druga oblika nasilja nad otroki in med njimi. Zavod RS za šolstvo je izdal protokol ob zaznavi in obravnavi nasilja v vzgojno-izobraževalnih zavodih in protokol za ravnanje ob zaznavi in obravnavi spolnega nasilja in spolnega nadlegovanja v vzgojno-izobraževalnih zavodih. Oba določata, kako morajo učitelji, razredniki in ravnatelji ravnati v primeru informacij o medvr- stniškem nasilju. Protokola dajeta jasne usmeritve in navajata, da ima ključno vlogo pri tem šolska svetovalna služba. Prav tako morajo ravnateljem vzgojno-izobraževalnih zavodov po regijah podporo nuditi sve- tovalci ministrstva za vzgojo in izobraževanje in Inšpektorat RS za šolstvo. Strokovno podporo šolam omogočajo tudi svetovalci Zavoda RS za šolstvo, med drugim v sklopu Šole za ravnatelje. Psihoterapevtka Damijana Voglar: »Med mladimi je veliko depresije, ki izhaja iz notranjega konflikta. Starši bi morali spremljati vedenje otrok, zaznati v njem tudi spremembe, ker so lahko znak stisk, ki jih mladi nosi- jo v sebi. Ker jim zunanji svet govori ›ti si tak in tak‹, njihov notranji svet pa jim govori drugače. Pri dojema- nju tega čaka družbo še kar veliko dela.« (Foto: arhiv NT/Sherpa) V Policijski upravi Celje pravijo, da se je število primerov medvrstniškega nasilja na Celjskem v zadnjem letu nekoliko znižalo. A vsak primer je boleč. Za vse vpletene, ne le za žrtev in storilca, ampak tudi za starše in šole. Toda vloga staršev je poglavitna. Dru- žine danes niso takšne, kot so bile pred desetletji. Tudi mladostniki danes svet dojemajo drugače, kot so ga pretekle generacije. Čeprav mnogi posplošeno trdijo, da mladi danes nimajo empatije, številni, ki delajo neposredno z njimi, trdijo drugače. Vse to so stvari, ki se jih moramo zavedati, hkrati pa tudi upoštevati, ko je govora o preprečevanju nasilja med mladimi, pravi Damijana Voglar, psihoterapevtka integrativne psihoterapije, učna terapevtka in specialistka supervizorka. Vsakodnevno se namreč pogovarja tako s starši kot tudi z mladimi, ki so žrtve medvrstniškega nasilja. SIMONA ŠOLINIČ »Nasilje se pojavlja že od nekdaj. Danes so generaci- je otrok drugačne. Današnji mladi so čustveni, tudi intu- itivni, za razvoj potrebujejo veliko sprejemanja, podpore in ljubezni. Starši temu tež- ko sledijo in včasih jih lastni otroci presenetijo v tem, kako globoko čutijo svet. Zato je zelo pomembno, da se starši zmorejo odzvati na potrebe otrok z razumevanjem in s sprejemanjem njihovega iz- ražanja. Ljudje se v življenju veliko bolje spopadamo s konfl ikti, če smo bili vzgojeni tako, da izražamo svojo jezo, čustva, nestrinjanja. In otroci, ki imajo to srečo, da so njiho- ve družine podporne, da jim omogočajo razvoj talentov, jim dajejo pozitivne odzive, imajo več možnosti, da se razvijejo v samozavestne in srčne ljudi.« Temelja sta razumevanje in pogovor Proces nastajanja človeko- ve identitete lahko pojasni mnogo, poudarja Voglarje- va. »Osnova je, da človek vidi sebe tako, kot ga vidijo dru- gi. Če dobi iz okolja povra- tne informacije v smislu ne zmoreš, ne znaš, ne ustrezaš, nisi v redu, z otrokom raste tudi njegov notranji konfl ikt. Na tem področju je družina pomembna osnova. Otroci, ki so nesramni ali nasilni, s svojimi dejanji izražajo le klic na pomoč, saj negativno vedenje izhaja iz notranje bolečine. Za tem se skriva te- meljna in preprosta potreba po varnosti, razumevajočem okolju in tudi po okolju, ki zna otrokom postaviti meje. Znotraj teh meja se človek po- čuti varno, če se ne, nastaja nekonstruktivno vedenje,« poudarja strokovnjakinja. Pojasnjuje, da starši, ki otroku, če je nesramen, go- vorijo ›poglej, kakšen si‹, mu kažejo popolnoma enako sli- ko in krepijo otrokovo jezo in bes. »Vse to se posledič- no kaže v primerih, ki smo jim priča v zadnjem času. Če otrok zazna, da okolje razu- me njegov notranji boj, da mu želi pomagati, razbreme- ni tudi svojo stisko,« dodaja Voglarjeva. Občutek nemoči Kot psihoterapevtka se srečuje z različnimi primeri, pravi, da velikokrat starši k njej pripeljejo otroka in po- vedo, kaj vse ni dobro. S tem nakažejo, da je otrok tisti, ki nujno potrebuje pomoč. A tudi takšne situacije pokažejo drugačno ozadje. »Ljudje smo različni, neka- teri starši so bolj, nekateri pa manj zmožni za zaznavanje otrokovih potreb. Opažam, da so starši, ki so resnično in iskreno zaskrbljeni, tudi zelo dovzetni za to, da spremeni- jo sebe. Vedo, da je osnova pogovor. Današnje generacije staršev se pogosto bojijo po- staviti meje otrokom ali jih ne zmorejo vzdrževati, otroci pa so zelo vztrajni pri njihovem prestavljanju. Če starši tega vztrajanja pri vzdrževanju meja ne zdržijo, lahko nasta- ne problem,« dodaja Voglar- jeva. Hkrati omeni, da ji marsika- tera mama reče, da ne zmore več in je nato jezna na otroka: »S tem izraža tudi svojo ne- moč, ki je prav tako pogost občutek pri starših. Morda bi morali tudi v vzgojno-izobra- ževalnih ustanovah še bolj iz- obraziti vzgojitelje in učitelje, kako spet priti do motivacije staršev, ki morda ne znajo ali ne zmorejo obvladati svojih otrok. Ti otroci so zato ves čas v stanju frustriranosti in tako tudi delujejo v svojem okolju. Če grobo rečem, so takšni otroci morebitni pov- zročitelji nasilja, ki izhaja iz slabe podobe in nesprejetosti ter nerazumljenosti.« »Globoko čuteči mladi ljudje« V zadnjih letih družba mlade pogosto označuje kot posameznike, ki niso zmožni empatije in niso delavni. Toda strokovnjaki, ki se z mladimi iskreno pogovarjajo ali delajo neposredno z njimi, pogosto pravijo drugače. Enako trdi naša sogovornica: »Pogovarjam se z mladimi, ki so bili celo v svojih lastnih družinah označeni kot problematični, a pogovor z njimi pokaže, da so izredno odzivni, globoko ču- stveni, morda le nekoliko intro- vertirani. In kadar ti mladi ljudje dobijo na drugi strani nekoga, ki jih sliši, razume in začuti, odprejo cel arzenal svojih glo- bokih razmišljanj in čustvovanj. Zato je pomembno, da tudi mi, odrasli, stopimo kdaj iz svojih okvirov ali oznak, da je nekdo ›nesramen ali nespoštljiv‹, in da poskusimo mlade doživeti celo- stno, se jim približati, jih dojeti in se tako uglasiti z njimi. Verjemite mi, da bomo velikokrat prav pre- senečeni v pozitivnem smislu. To so namreč globoko čuteči mladi, ki, če se jim približamo in jih razumemo, radi govorijo o svojih ciljih, sanjah in pričako- vanjih. Pripravljeni so tudi delati. Medtem ko ljudje rečejo, da se jim nič ne da, pogosto zaznam, da so pravi garači. Seveda so med mladimi tudi takšni, ki iz- stopajo drugače. Opažam, da je med mladimi veliko depresije, ki izhaja iz notranjega konfl ikta. Zato bi morali starši spremljati vedenje otrok, zaznati v njem tudi spremembe, ker so lahko znak stisk, ki jih mladi nosijo v sebi. Ker jim zunanji svet govori ›ti si tak in tak‹, njihov notranji svet pa jim govori drugače. Pri dojemanju tega čaka družbo še kar veliko dela,« zaključuje strokovnjakinja. (Foto: Pixabay) Novi TEDNIK št. 25 19. 6. 2025  COLOR CMYK stran 3 3 Št. 25, 19. junij 2025 AKTUALNO ZADETKI 31 15 26 16 26 12 27 13 Zdravstveni dom (ZD) Laško je spet ostal brez vodstva. Potem ko je pred letom prevzela vodenje tega javnega zavoda, je mag. Vesna Vodišek Razboršek pred dnevi presenetila z odstopno izjavo. Pred približno letom in pol je odstopila tudi prejšnja direktorica mag. Janja Knapič. Kot je pojasnila Vodišek Razborškova, je njena odločitev povezana z razmerami v zdravstvenem domu. Z njeno odstopno izjavo so se na seji minuli teden sezna- nili tudi laški občinski svetniki, ki so zaskrbljeni nad stanjem v tem javnem zdravstvenem zavodu. BOJANA AVGUŠTINČIČ »Minulo leto je bilo izjemno vznemirljivo, polno preizku- šenj, učenja in novih izzivov. S sodelavci smo trdo delali, da smo ugotovili, v kakšnem po- ložaju je zdravstveni dom,« je dejala direktorica v odhajanju Vesna Vodišek Razboršek. Zavajajoči podatki računovodskega servisa Alarm je zazvonil, ko so v zdravstvenem domu ugotovi- li, da poslovni rezultati zavoda niso takšni, kot so izkazovala poročila računovodskega ser- visa. »Računovodstvo je pri- pravljalo poročila, ki so izka- zovala, da ZD Laško posluje pozitivno. Zadnji podatki o poslovanju so bili predstavljeni na seji sveta zavoda 3. decem- bra lani. Tudi tedaj so izkazo- vali pozitivno poslovanje ZD Laško. Februarja letos, le nekaj dni pred zakonskim rokom za oddajo poročil o poslovanju Ajpesu, je zdravstveni dom prejel računovodsko poročilo, ki je pokazalo izrazit prese- žek odhodkov nad prihodki. Zaradi izraženih dvomov svet zavoda poslovnega poročila ni potrdil. ZD Laško je naročil no- tranjo revizijo, ki je ugotovila, da so bila poročila in analize, ki jih je podal računovodski servis, opravljeni na podlagi ocen in da v dokumentih ni bilo navedeno dejansko sta- nje poslovanja. S tem je prišlo do zavajanja ZD Laško, sve- ta zavoda, Občine Laško in občinskega sveta,« je laškim občinskim svetnikom pojasni- la Vesna Vodišek Razboršek. Na podlagi poročil in analiz je svet zavoda po njenih bese- dah tako sprejel tudi sklep, da zadolži vodstvo ZD Laško, da zagotovi maksimalno možno zasedenost terminov za nočno prisotnost zdravnika, in sicer ne glede na fi nančne posledice iz tega naslova. Notranja revizija je ugotovila tudi, da v letih 2022 in 2023 v ZD ni bilo nobenega nadzora nad stroški in da so nekateri zaposleni v ZD Laško med epidemijo covida prejemali zelo visoke dodatke za plačilo nadur. Kako bo ZD zakrpal finančno luknjo? »Delali smo na podlagi po- datkov, ki smo jih dobili, v dobri veri, da dokumenti in analize, ki nam jih je posre- doval računovodski servis, izkazujejo resnično stanje poslovanja,« je poudarila Vo- dišek Razborškova. Dodala je, da ima laški zdravstveni dom dovolj presežkov prihodkov iz preteklih let, da bo lahko izravnal izgubo, ter zadostna likvidnostna sredstva, da teko- če poslovanje ne bo ogroženo. Notranja revizija je opredelila tudi ukrepe, ki jih bo ZD Laško izvedel in ki bodo hkrati izho- dišče za pripravo fi nančnega načrta. Občinski svetniki so na seji minuli teden sprejeli sklep, naj poslovanje ZD Laško pod drobnogled vzame tudi račun- sko sodišče. Občinski svetnik Marjan Mačkošek je opozoril, da bo moral zdravstveni dom po gradnji prizidka plačati tudi notranjo opremo in da bo zagotavljanje fi nančnih sred- stev zanjo zaradi pokrivanja pretekle izgube bistveno bolj oteženo. Vesna Vodišek Razboršek je poudarila, da ZD Laško zdaj posluje pozitivno in da zelo dobro izvaja tudi vse progra- me. Je tudi eden redkih zdra- vstvenih domov v Sloveniji, ki bolnikom še vedno omogoča, da si izberejo svojega osebne- ga zdravnika. V ZD so uspeli pridobiti tudi zobozdravnika za delo v ambulanti v Rimskih Toplicah. So se pa v ZD Laško tako kot v številnih zdravstvenih domovih dlje časa srečevali s problematiko zagotavljanja de- žurstev. Zdravniki so se morali ob svojem rednem delu vklju- čevati tudi v opravljanje nočne dežurne službe, ob tem so mo- rali v ZD dodatno zagotavljati tudi zunanje zdravnike, kar je predstavljalo dodatne stroške. Od 14. aprila je nujna medicin- ska pomoč za občane Laškega v nočnem času na voljo v Ur- gentnem centru Celje, medtem ko jo podnevi še vedno nudijo v ZD Laško. Vodišek Razbor- škova pravi, da sprememba v organizaciji nujne medicinske pomoči za bolnike ne predsta- vlja težav in da so jo občani dobro sprejeli. Delo na gradbišču Za ZD Laško je obdobje od sredine lanskega leta vzne- mirljivo in polno preobratov tudi zaradi gradnje prizidka. Ta projekt je sicer ključnega pomena za zdravstveni dom in za lokalno skupnost, saj bo zagotovil dodatne prostore, ki so nujno potrebni za dostojno izvajanje javnega zdravstva in za izboljšanje delovnih pogo- jev zaposlenih. Je pa moral ZD zaradi gra- dnje reorganizirati številne dejavnosti. Stavbo, kjer so bile zobozdravstvene ambu- lante, je bilo treba zrušiti ter zobozdravstvo začasno uredi- ti v matični stavbi. Prav tako je bilo treba prestaviti glavni vhod v zdravstveni dom. Za- radi gradnje so zaposleni in bolniki izgubili del parkir- nih površin. Velik zalogaj sta predstavljala tudi prestavitev prostora za vozila reševalne službe in zagotovitev nemo- tenih izvozov v predpisanih rokih, v poročilu ZD Laško za leto 2024 našteva Vesna Vodišek Razboršek in pou- darja, da ob gradnji prizidka tudi matična stavba nujno po- trebuje prenovo. »Prostori so dotrajani, streha pušča, nujno je treba prenoviti vso napelja- vo. Kritično primanjkuje pro- storov za izvajanje pediatrije, družinske medicine, medicine dela, športa in prometa, pov- sem nam je onemogočeno, da bi v ZD Laško izvajali še doda- tne programe, ker preprosto nimamo prostora, kamor bi jih lahko namestili,« pravi. Mag. Vesna Vodišek Razboršek je vodenje ZD Laško prevzela maja lani. Pred dnevi je odstopila z me- sta direktorice. (Foto: Andraž Purg) Zdravstveni dom Laško se je znašel v vznemirljivem obdobju. Vrsto prilagoditev je zahtevala tudi gradnja prizidka, ki bo pred- vidoma končana v prvi polovici prihodnjega leta. (Foto: Nik Jarh) Vesna Vodišek Razboršek je odstopno izjavo z mesta di- rektorice ZD Laško podala v začetku junija. Soglasje k nje- ni razrešitvi sta že dala tako svet zavoda zdravstvenega doma kot občinski svet. Glede na odpovedni rok bo ZD La- ško vodila še do konca julija, 1. avgusta bo delo direktorice kot vršilka dolžnosti za čas imenovanja novega direktor- ja prevzela sedanja strokovna vodja ZD Laško Bilka Strel. LAŠKO – Zdravstveni dom pretresajo informacije o zavajajočih poslovnih rezultatih Že drugi odstop direktorice v zadnjem letu in pol »Ogromno naših zaposle- nih v desetih letih napre- duje. Imamo na primer zaposlene, ki so začele kot strežnice, danes pa so diplomirane medicinske sestre. Izjemno ponosna sem nanje.« Suzana Koštomaj, direk- torica Doma starejših Šen- tjur »Rad delam za naš kraj. Dejavna društva so velika podpora občini. Pravzaprav so to temelji občine, ki povezujejo občane.« Jožef Javornik, častni občan Občine Vitanje »Tako v prvem kot v drugem mandatu sem si zadal dva ključna izziva. To sta bivanjska proble- matika in duševno zdravje mladih.« Luka Mihalič, predsednik Študentske organizacije Slo- venije »Občani Bistrice ob Sotli živimo mirno in smo pri- jateljsko povezani. Tudi člani društev dobro sode- lujemo, pomagamo drug drugemu. Naša občina je lepo urejena in za občane je dobro poskrbljeno.« Drago Kramer, prejemnik občinskega priznanja Obči- ne Bistrica ob Sotli »Pritegnejo me podrobno- sti v naši okolici – metulj na roži, kapljice rose na listu, mraz na jesenskem cvetu.« Barbara Hebar, ljubiteljska fotografi nja Novi TEDNIK št. 25 19. 6. 2025  COLOR CMYK stran 4 4 Št. 25, 19. junij 2025 GOSPODARSTVO Sezona rednih letnih srečanj lastnikov delniških družb je tudi na Celjskem »na vrhuncu«. V teh dneh se je že ali se še bo zvrstilo več sej skupščin, še nekaj jih bo v prvih tednih prihodnjega meseca. Osrednji točki večine njihovih dnevnih redov sta seznanitev s poročilom o poslovanju v letu 2024 in odločanje o delitvi bilančnega dobička. Največ podjetij večji del bilančnega dobička pušča nerazporejen, izjema je na primer Elektro Celje, ki naj bi, kot je napovedal v sklicu seje skupščine, za dividende svojih lastnikov namenil celoten bilančni dobiček. UREDNIŠTVO Delniške družbe o delitvi dobička Skromno v Kovintradu, lastnikom Elektra Celje ves bilančni dobiček Lastniki Cetisa, med kate- rimi ima večinski, 76-odsto- tni delež ljubljanska družba MSIN, so se odločili, da bodo letos iz bilančnega dobička, ki je zadnji dan minulega leta znašal 23,4 milijona evrov, za dividende namenili 9,6 milijo- na evrov, preostali dobiček bo ostal nerazporejen. Znesek, ki ga bodo porabili za divi- dende, je približno 900 tisoč evrov nižji kot lani, ko so si v celjskem podjetju kar dvakrat izplačali dividende. Bruto di- videnda na delnico je skupaj znašala 52,59 evra in je bila najvišja v zgodovini družbe. Letošnja bruto dividenda na delnico je 48 evrov. Upravni odbor je sicer predlagal, da bi bile letos dividende občutno nižje. Znašale naj bi le 2 evra bruto na delnico, zanje bi po- rabili 400 tisoč evrov bilančne- ga dobička. Lastniki, med ka- terimi ima poleg družbe MSIN pomemben delež še država, so se na seji odločili drugače, in to ni prvič. Višina sprejete dividende je tako krepko viš- ja od predlagane. Soglasno so podprli tudi imenovanje Anto- na Černiča za člana upravnega odbora Cetisa. Kot je znano, je aprila letos dr. Peter Gro- znik, ki je bil tudi predsednik upravnega odbora, odstopil. Černič je direktor družbe Al- tima Storitve, ki se ukvarja s finančnimi zadevami in z računovodskimi storitvami. V Cetisu ni novinec, saj je bil že pred časom član upravne- ga odbora, več let je tudi član njegove revizijske komisije. Njegov mandat bo trajal do konca avgusta 2027, ko bodo svoj sedanji mandat zaključili drugi člani upravnega odbora. Cetis zadnja leta posluje zelo dobro. Lani je imel 59,6 milijona evrov čistih prihod- kov od prodaje in 15,2 milijo- na evrov čistega dobička, kar je sicer 13 oziroma 7 odstot- kov manj kot v letu 2023, ven- dar vodstvo družbe glede na razmere na tujih trgih, kamor proda 68 odstotkov svojih iz- delkov in storitev, takšne re- zultate ocenjuje kot uspešne. V Thermani prvič Sestali so se tudi že lastniki Thermane in Remonta. La- ška zdraviliška in turistična družba, ki je v celoti v lasti Slovenskega državnega hol- dinga, je lani poslovala zelo dobro. Imela je približno 30 milijonov evrov čistih prihod- kov od prodaje, kar je največ doslej, ter 3,5 milijona evrov čistega dobička, kar je prav tako največ doslej in trikrat več kot leta 2023. Najbrž se je tudi zato državni lastnik od- ločil, da celotnega dobička ne bo pustil v rezervah, ampak si bo letos izplačal dividende. Thermana bo tako iz bilanč- nega dobička, ki je ob kon- cu lanskega leta znašal 1,7 milijona evrov, za dividende namenila malo več kot 600 tisoč evrov. Drugače kot v Thermani so se odločili lastniki celjskega gradbenega podjetja Remont. Tako kot že vsa leta so ves bilančni dobiček, ki je konec leta 2024 znašal 4,6 milijona evrov, »glede na trenutne raz- mere in obete v prihodnosti«, kot so navedli, pustili neraz- porejen. Po zelo uspešnem letu 2023, ko je imel rekordne prihodke in dobiček, so bili Remontovi finančni rezultati lani nekoliko slabši. Ob malo več kot 40 milijonih evrov či- stih prihodkov od prodaje je imel 1,2 milijona evrov čiste- ga dobička, kar je 35 odstot- kov manj kot predlani. Kovintrade v nakup lastnih delnic Čisti dobiček je lani krepko upadel tudi v mednarodnem trgovskem podjetju Kovin- trade. Znašal je 1,8 milijona evrov, kar je približno polo- vica predlanskega. Čeprav je celjska družba ob koncu preteklega leta zabeležila kar 23,8 milijona evrov bi- lančnega dobička, naj bi se lastniki tudi letos odločili za skromnejše dividende. Na seji skupščine, ki bo ju- tri, v petek, bodo odločali o predlogu uprave, da bi zanje porabili le 744 tisoč evrov in bi bruto dividenda na del- nico znašala 0,56 evra. Naj- večja delničarka Kovintrada je družba Bartimaeus v lasti znanega poslovneža Boštjana Marovta in nekdanjega pred- sednika uprave Kovintrada Marka Staroveškega, ki je tudi pomemben posamični lastnik podjetja. Lastniki Kovintrada bodo na seji odločali tudi o podeli- tvi pooblastila upravi za pri- dobivanje in prodajo lastnih delnic. Kot je navedla upra- va, bo družba lastne delnice, ki jih že ima, in tiste, ki jih bo kupila, namenila prodaji zaposlenim v matični druž- bi in hčerinskih družbah, strateškim partnerjem in po- slovni zadrugi Vizija, ki so jo v podjetju ustanovili pred štirimi leti. Vanjo se včlanju- jejo zaposleni, ki so s svojim denarjem kupili delnice. Za- druga je trenutno že več kot 5-odstotna lastnica Kovintra- da. Celjsko podjetje bo lastne delnice namenilo tudi nagra- jevanju zaposlenih. Dobiček državi tudi iz Term Olimia Konec junija bo redna letna seja skupščine Term Olimia, v prvih dneh julija se bodo zbrali tudi lastniki Elektra Celje. V Termah Oli- mia, ki so tako kot Thermana v lasti države oziroma njenih družb, so lani poslovali iz- jemno dobro, saj so imeli rekordne prihodke in dobi- ček. Čisti prihodki od pro- daje so znašali malo več kot 36 milijonov evrov, čistega dobička je bilo 5,4 milijona evrov. Uprava in nadzorni svet predlagata, da bi letos od 7,3 milijona evrov bilanč- nega dobička za dividende namenili 1,25 milijona evrov, kar pomeni, da bi bruto di- videnda na delnico znašala 1,77 evra. Ves bilančni dobiček, ki je konec lanskega leta znašal 3,8 milijona evrov, naj bi svo- jim lastnikom, med katerimi ima 80-odstotni delež drža- va, izplačali v Elektru Celje. Delničarji se bodo na seji se- znanili tudi z določbami in z zavezami iz finančne pogod- be, ki jo je celjsko elektrodi- stribucijsko podjetje decem- bra lani sklenilo z Evropsko investicijsko banko. Gre za posojilo v višini 58 milijonov evrov in je namenjeno finan- ciranju naložb do leta 2026. Denar je namenjen krepitvi regionalne energetske infra- strukture, omogočil bo nalož- be v vključevanje obnovljivih virov energije ter v povečanje zmogljivosti za polnjenje ele- ktričnih vozil. Dubravka Milovanović ni več vodja celjske območne službe zavoda za zaposlo- vanje. Na njenem delovnem mestu je od 9. junija Mateja Cvelfar. Mateja Cvelfar je v Zavodu Republike Slovenije za zapo- slovanje zaposlena že trideset let. V tem času je opravljala različna dela na področju spod- bujanja zaposlovanja in zago- tavljanja podpore pri poklicni izbiri ter razvoju kariere. Pravi, da bo kot vodja celjske območ- Pred dnevi so se sestali tudi lastniki Uniorja. Zre- ško podjetje se že dlje časa sooča z velikimi finančnimi težavami, ki jih rešuje z na- jemanjem posojil. Leto 2024 je zaključilo s kar 41 milijoni evrov izgube, v rdečih števil- kah posluje tudi letos, saj je prvo četrtletje sklenilo s 3,7 milijona evrov čiste izgube. Zato se zlasti mali delničarji sprašujejo, ali so v Uniorju v prejšnjih letih prikrivali pra- vo finančno stanje, zanimajo jih tudi konkretni odgovori na vprašanje, s kakšnimi ukrepi bo uprava rešila pod- jetje. »Z velikim zanimanjem ča- kamo na rezultate finančne preiskave, ki bo končana ko- nec junija in bo pokazala pravo sliko podjetja. Slišati je namreč namigovanja, da so v preteklih letih v Uniorju prikrivali prave finančne rezultate. Če je res tako, se sprašujemo, zakaj sta direktorja računovodstva in kontrolinga, ki imata sicer po novem naziv vodij, še v pod- jetju,« pravi Rajko Stanković, predsednik društva Mali del- ničarji Slovenije (MDS). Skrbi ga tudi, ker so banke, pri ka- terih je Unior pred leti najel posojilo, zdaj to posojilo iz dolgoročnega preoblikovale v kratkoročnega. Zreško podje- tje mora bankam vrniti še pri- bližno 90 milijonov evrov. »Na moje vprašanje, kako se je za- radi spremenjene dobe odpla- čevanja spremenila obrestna mera, je uprava odgovorila, da je ostala ista, kar težko ver- jamem,« pravi Stanković, ki je na seji skupščine postavil tudi vprašanje, povezano s prodajo štorske jeklarne. Prepričan je, da je NLB, ki je vodila konzor- cij prodajalcev, v katerem so bili še Kovintrade, Dinos in Železar Štore, dajala prednost Siju in izločila druge morebi- tne kupce. Kot je znano, si je na koncu Sij premislil in prekli- cal nakup družbe Štore Steel. »Predsednika uprave Roberta Vugo sem vprašal, ali zdaj Unior sam prodaja svoj delež v jeklarni, in mi je odgovoril, da ne. Takšen odgovor me je presenetil, saj so v Uniorju še januarja trdili drugače,« doda- ja predsednik MDS. Rajko Stanković je v imenu malih delničarjev tudi vprašal, kako je z napovedano dokapi- talizacijo Uniorja in zakaj o njej lastniki ne razpravljajo že na tokratni seji skupščine. Od- govorov na vprašanja, kolikšna naj bi bila višina dokapitali- zacije, bodo v njej sodelovali samo sedanji lastniki ali bodo delnice lahko kupovali tudi novi delničarji in ali morda Mateja Cvelfar, nova vodja celj- ske območne službe zavoda za zaposlovanje (Foto: arhiv ZRSZ) Veliko vprašanj malih delničarjev Uniorja Novo vodstvo celjske območne službe ne službe posebno pozornost namenila povezovanju z lokal- nim okoljem. »Verjamem, da lahko le z aktivnim sodelova- njem vseh partnerjev uspešno odgovarjamo na potrebe trga dela, podpiramo zaposlovanje in spodbujamo razvoj kadro- vskih potencialov,« je sporočila. Dubravka Milovanović je celjsko območno službo vodila samo en mandat, od februarja 2021. Od 19. maja letos je zaposlena na sedežu zavoda v Ljubljani. NT Nova etiketa s kodo QR Šentjursko družinsko podjetje Ahac je posodobilo videz blagovne znamke vložnin Droga, ki jo je kupilo pred skoraj petnajstimi leti. Kot pravijo v podjetju, nova etiketa ob estetski posodobitvi potrošnikom pri- naša tudi številne praktične prednosti. Osrednja novost na etiketi je koda QR, ki potrošnikom omogoča dostop do različnih vsebin, kot so okusni re- cepti z novimi načini uporabe izdelkov Droga, nasveti in triki za pripravo ter kombiniranje živil ter informacije o izdelkih in predanosti kakovosti, ki blagovno znamko zaznamujejo že desetletja. Prenovljena etiketa po be- sedah šentjurskega podjetja prinaša tudi boljšo pregle- dnost ključnih informacij, sodobno tipografijo in grafično osveženo oblikovanje. »S prenovljenim videzom etikete želimo našim zvestim kupcem ponuditi več kot le kako- vosten izdelek – želimo jim ponuditi tudi izkušnjo, ki jih navdihuje v kuhinji in omogoča bolj zavestno izbiro,« je poudaril direktor in lastnik podjetja Ahac Roman Mo- škotevc. SJ vodstvo išče strateškega par- tnerja, ni dobil. NT (Foto: Andraž Purg) Novi TEDNIK št. 25 19. 6. 2025  COLOR CMYK stran 4 4 Št. 25, 19. junij 2025 GOSPODARSTVO Sezona rednih letnih srečanj lastnikov delniških družb je tudi na Celjskem »na vrhuncu«. V teh dneh se je že ali se še bo zvrstilo več sej skupščin, še nekaj jih bo v prvih tednih prihodnjega meseca. Osrednji točki večine njihovih dnevnih redov sta seznanitev s poročilom o poslovanju v letu 2024 in odločanje o delitvi bilančnega dobička. Največ podjetij večji del bilančnega dobička pušča nerazporejen, izjema je na primer Elektro Celje, ki naj bi, kot je napovedal v sklicu seje skupščine, za dividende svojih lastnikov namenil celoten bilančni dobiček. UREDNIŠTVO Delniške družbe o delitvi dobička Skromno v Kovintradu, lastnikom Elektra Celje ves bilančni dobiček Lastniki Cetisa, med kate- rimi ima večinski, 76-odsto- tni delež ljubljanska družba MSIN, so se odločili, da bodo letos iz bilančnega dobička, ki je zadnji dan minulega leta znašal 23,4 milijona evrov, za dividende namenili 9,6 milijo- na evrov, preostali dobiček bo ostal nerazporejen. Znesek, ki ga bodo porabili za divi- dende, je približno 900 tisoč evrov nižji kot lani, ko so si v celjskem podjetju kar dvakrat izplačali dividende. Bruto di- videnda na delnico je skupaj znašala 52,59 evra in je bila najvišja v zgodovini družbe. Letošnja bruto dividenda na delnico je 48 evrov. Upravni odbor je sicer predlagal, da bi bile letos dividende občutno nižje. Znašale naj bi le 2 evra bruto na delnico, zanje bi po- rabili 400 tisoč evrov bilančne- ga dobička. Lastniki, med ka- terimi ima poleg družbe MSIN pomemben delež še država, so se na seji odločili drugače, in to ni prvič. Višina sprejete dividende je tako krepko viš- ja od predlagane. Soglasno so podprli tudi imenovanje Anto- na Černiča za člana upravnega odbora Cetisa. Kot je znano, je aprila letos dr. Peter Gro- znik, ki je bil tudi predsednik upravnega odbora, odstopil. Černič je direktor družbe Al- tima Storitve, ki se ukvarja s finančnimi zadevami in z računovodskimi storitvami. V Cetisu ni novinec, saj je bil že pred časom član upravne- ga odbora, več let je tudi član njegove revizijske komisije. Njegov mandat bo trajal do konca avgusta 2027, ko bodo svoj sedanji mandat zaključili drugi člani upravnega odbora. Cetis zadnja leta posluje zelo dobro. Lani je imel 59,6 milijona evrov čistih prihod- kov od prodaje in 15,2 milijo- na evrov čistega dobička, kar je sicer 13 oziroma 7 odstot- kov manj kot v letu 2023, ven- dar vodstvo družbe glede na razmere na tujih trgih, kamor proda 68 odstotkov svojih iz- delkov in storitev, takšne re- zultate ocenjuje kot uspešne. V Thermani prvič Sestali so se tudi že lastniki Thermane in Remonta. La- ška zdraviliška in turistična družba, ki je v celoti v lasti Slovenskega državnega hol- dinga, je lani poslovala zelo dobro. Imela je približno 30 milijonov evrov čistih prihod- kov od prodaje, kar je največ doslej, ter 3,5 milijona evrov čistega dobička, kar je prav tako največ doslej in trikrat več kot leta 2023. Najbrž se je tudi zato državni lastnik od- ločil, da celotnega dobička ne bo pustil v rezervah, ampak si bo letos izplačal dividende. Thermana bo tako iz bilanč- nega dobička, ki je ob kon- cu lanskega leta znašal 1,7 milijona evrov, za dividende namenila malo več kot 600 tisoč evrov. Drugače kot v Thermani so se odločili lastniki celjskega gradbenega podjetja Remont. Tako kot že vsa leta so ves bilančni dobiček, ki je konec leta 2024 znašal 4,6 milijona evrov, »glede na trenutne raz- mere in obete v prihodnosti«, kot so navedli, pustili neraz- porejen. Po zelo uspešnem letu 2023, ko je imel rekordne prihodke in dobiček, so bili Remontovi finančni rezultati lani nekoliko slabši. Ob malo več kot 40 milijonih evrov či- stih prihodkov od prodaje je imel 1,2 milijona evrov čiste- ga dobička, kar je 35 odstot- kov manj kot predlani. Kovintrade v nakup lastnih delnic Čisti dobiček je lani krepko upadel tudi v mednarodnem trgovskem podjetju Kovin- trade. Znašal je 1,8 milijona evrov, kar je približno polo- vica predlanskega. Čeprav je celjska družba ob koncu preteklega leta zabeležila kar 23,8 milijona evrov bi- lančnega dobička, naj bi se lastniki tudi letos odločili za skromnejše dividende. Na seji skupščine, ki bo ju- tri, v petek, bodo odločali o predlogu uprave, da bi zanje porabili le 744 tisoč evrov in bi bruto dividenda na del- nico znašala 0,56 evra. Naj- večja delničarka Kovintrada je družba Bartimaeus v lasti znanega poslovneža Boštjana Marovta in nekdanjega pred- sednika uprave Kovintrada Marka Staroveškega, ki je tudi pomemben posamični lastnik podjetja. Lastniki Kovintrada bodo na seji odločali tudi o podeli- tvi pooblastila upravi za pri- dobivanje in prodajo lastnih delnic. Kot je navedla upra- va, bo družba lastne delnice, ki jih že ima, in tiste, ki jih bo kupila, namenila prodaji zaposlenim v matični druž- bi in hčerinskih družbah, strateškim partnerjem in po- slovni zadrugi Vizija, ki so jo v podjetju ustanovili pred štirimi leti. Vanjo se včlanju- jejo zaposleni, ki so s svojim denarjem kupili delnice. Za- druga je trenutno že več kot 5-odstotna lastnica Kovintra- da. Celjsko podjetje bo lastne delnice namenilo tudi nagra- jevanju zaposlenih. Dobiček državi tudi iz Term Olimia Konec junija bo redna letna seja skupščine Term Olimia, v prvih dneh julija se bodo zbrali tudi lastniki Elektra Celje. V Termah Oli- mia, ki so tako kot Thermana v lasti države oziroma njenih družb, so lani poslovali iz- jemno dobro, saj so imeli rekordne prihodke in dobi- ček. Čisti prihodki od pro- daje so znašali malo več kot 36 milijonov evrov, čistega dobička je bilo 5,4 milijona evrov. Uprava in nadzorni svet predlagata, da bi letos od 7,3 milijona evrov bilanč- nega dobička za dividende namenili 1,25 milijona evrov, kar pomeni, da bi bruto di- videnda na delnico znašala 1,77 evra. Ves bilančni dobiček, ki je konec lanskega leta znašal 3,8 milijona evrov, naj bi svo- jim lastnikom, med katerimi ima 80-odstotni delež drža- va, izplačali v Elektru Celje. Delničarji se bodo na seji se- znanili tudi z določbami in z zavezami iz finančne pogod- be, ki jo je celjsko elektrodi- stribucijsko podjetje decem- bra lani sklenilo z Evropsko investicijsko banko. Gre za posojilo v višini 58 milijonov evrov in je namenjeno finan- ciranju naložb do leta 2026. Denar je namenjen krepitvi regionalne energetske infra- strukture, omogočil bo nalož- be v vključevanje obnovljivih virov energije ter v povečanje zmogljivosti za polnjenje ele- ktričnih vozil. Dubravka Milovanović ni več vodja celjske območne službe zavoda za zaposlo- vanje. Na njenem delovnem mestu je od 9. junija Mateja Cvelfar. Mateja Cvelfar je v Zavodu Republike Slovenije za zapo- slovanje zaposlena že trideset let. V tem času je opravljala različna dela na področju spod- bujanja zaposlovanja in zago- tavljanja podpore pri poklicni izbiri ter razvoju kariere. Pravi, da bo kot vodja celjske območ- Pred dnevi so se sestali tudi lastniki Uniorja. Zre- ško podjetje se že dlje časa sooča z velikimi finančnimi težavami, ki jih rešuje z na- jemanjem posojil. Leto 2024 je zaključilo s kar 41 milijoni evrov izgube, v rdečih števil- kah posluje tudi letos, saj je prvo četrtletje sklenilo s 3,7 milijona evrov čiste izgube. Zato se zlasti mali delničarji sprašujejo, ali so v Uniorju v prejšnjih letih prikrivali pra- vo finančno stanje, zanimajo jih tudi konkretni odgovori na vprašanje, s kakšnimi ukrepi bo uprava rešila pod- jetje. »Z velikim zanimanjem ča- kamo na rezultate finančne preiskave, ki bo končana ko- nec junija in bo pokazala pravo sliko podjetja. Slišati je namreč namigovanja, da so v preteklih letih v Uniorju prikrivali prave finančne rezultate. Če je res tako, se sprašujemo, zakaj sta direktorja računovodstva in kontrolinga, ki imata sicer po novem naziv vodij, še v pod- jetju,« pravi Rajko Stanković, predsednik društva Mali del- ničarji Slovenije (MDS). Skrbi ga tudi, ker so banke, pri ka- terih je Unior pred leti najel posojilo, zdaj to posojilo iz dolgoročnega preoblikovale v kratkoročnega. Zreško podje- tje mora bankam vrniti še pri- bližno 90 milijonov evrov. »Na moje vprašanje, kako se je za- radi spremenjene dobe odpla- čevanja spremenila obrestna mera, je uprava odgovorila, da je ostala ista, kar težko ver- jamem,« pravi Stanković, ki je na seji skupščine postavil tudi vprašanje, povezano s prodajo štorske jeklarne. Prepričan je, da je NLB, ki je vodila konzor- cij prodajalcev, v katerem so bili še Kovintrade, Dinos in Železar Štore, dajala prednost Siju in izločila druge morebi- tne kupce. Kot je znano, si je na koncu Sij premislil in prekli- cal nakup družbe Štore Steel. »Predsednika uprave Roberta Vugo sem vprašal, ali zdaj Unior sam prodaja svoj delež v jeklarni, in mi je odgovoril, da ne. Takšen odgovor me je presenetil, saj so v Uniorju še januarja trdili drugače,« doda- ja predsednik MDS. Rajko Stanković je v imenu malih delničarjev tudi vprašal, kako je z napovedano dokapi- talizacijo Uniorja in zakaj o njej lastniki ne razpravljajo že na tokratni seji skupščine. Od- govorov na vprašanja, kolikšna naj bi bila višina dokapitali- zacije, bodo v njej sodelovali samo sedanji lastniki ali bodo delnice lahko kupovali tudi novi delničarji in ali morda Mateja Cvelfar, nova vodja celj- ske območne službe zavoda za zaposlovanje (Foto: arhiv ZRSZ) Veliko vprašanj malih delničarjev Uniorja Novo vodstvo celjske območne službe ne službe posebno pozornost namenila povezovanju z lokal- nim okoljem. »Verjamem, da lahko le z aktivnim sodelova- njem vseh partnerjev uspešno odgovarjamo na potrebe trga dela, podpiramo zaposlovanje in spodbujamo razvoj kadro- vskih potencialov,« je sporočila. Dubravka Milovanović je celjsko območno službo vodila samo en mandat, od februarja 2021. Od 19. maja letos je zaposlena na sedežu zavoda v Ljubljani. NT Nova etiketa s kodo QR Šentjursko družinsko podjetje Ahac je posodobilo videz blagovne znamke vložnin Droga, ki jo je kupilo pred skoraj petnajstimi leti. Kot pravijo v podjetju, nova etiketa ob estetski posodobitvi potrošnikom pri- naša tudi številne praktične prednosti. Osrednja novost na etiketi je koda QR, ki potrošnikom omogoča dostop do različnih vsebin, kot so okusni re- cepti z novimi načini uporabe izdelkov Droga, nasveti in triki za pripravo ter kombiniranje živil ter informacije o izdelkih in predanosti kakovosti, ki blagovno znamko zaznamujejo že desetletja. Prenovljena etiketa po be- sedah šentjurskega podjetja prinaša tudi boljšo pregle- dnost ključnih informacij, sodobno tipografijo in grafično osveženo oblikovanje. »S prenovljenim videzom etikete želimo našim zvestim kupcem ponuditi več kot le kako- vosten izdelek – želimo jim ponuditi tudi izkušnjo, ki jih navdihuje v kuhinji in omogoča bolj zavestno izbiro,« je poudaril direktor in lastnik podjetja Ahac Roman Mo- škotevc. SJ vodstvo išče strateškega par- tnerja, ni dobil. NT (Foto: Andraž Purg) Novi TEDNIK št. 25 19. 6. 2025  COLOR CMYK stran 5 5 Št. 25, 19. junij 2025 IZ NAŠIH KRAJEV Celjski občinski svetniki so razpravljali o občinski celostni prometni strategiji, ki je osrednji dokument za strateško načrtovanje prometa s poudarkom na ukre- pih za spodbujanje trajnostne mobilnosti. Osnovni temelj je izboljšanje pogojev za hojo, kolesarjenje, javni prevoz ter druge okolju in prostoru prijaznejše oblike mobilnosti. Cilj strategije je tudi zmanjšati prekomerni osebni motorni promet ter prebivalke in prebivalce spodbuditi k izbiri trajnostnih prevoznih sredstev na vsakodnevnih poteh. Kaj torej občina predvideva na tem področju? SIMONA ŠOLINIČ CELJE – Na Polulah začenjajo drugo fazo popolne zapore lokalne ceste zaradi gra- dnje novega mostu. Zapora bo trajala do druge polovice julija. Nov most naj bi bistveno izboljšal poplav- no in prometno varnost območja. Osebna vo- zila bodo v tem času preusmerjena na obvoz, ki bo urejen enosmerno v smeri Celje–Zagrad in obratno. Na nekaterih odsekih bo promet dvosmeren, vendar bo urejen s semaforjem ali z ročnim usmerjanjem, da bo preprečeno srečevanje vozil. Za pešce bo urejena začasna pešpot, ki bo ob gradbišču speljana v varo- valnem pasu. Javni potniški promet in šolski avtobusi bodo vozili po obvozni poti mimo državne kolesarske poti. Na zahodni (Celje) CELJE – V prihodnosti večkrat peš, na kolo ali avtobus Kaj prinaša celjska prometna strategija? V enoletno pripravo strategije je bila vključena tudi javnost. Občina je pri pripravi sodelo- vala tudi s konzorcijem izvajal- cev z izkušnjami na področju priprave prometnih strategij in rešitev. Konzorcij je bil iz- bran na javnem razpisu. Gre za Regionalno razvojno agen- cijo ljubljanske urbane regije, Inštitut za politike prostora in Ljubljanski urbanistični zavod. V pripravi strategije so bili med drugim opravljeni analiza sta- nja, anketa, razprave z občani in javno zbiranje pobud. Preveč odvisni od avtomobilov »Večina prebivalcev celjske občine za vsakodnevno pot v službo, šolo, do trgovine in drugih storitev še vedno upo- rablja lasten osebni avtomobil, kar je v primeru daljših poti v druge občine in regije (npr. do Ljubljane in Maribora) povsem razumljivo. Število registrira- nih osebnih vozil na tisoč pre- bivalcev je v celjski občini med letoma 2013 in 2023 naraslo za 12,4 odstotka. 22 odstotkov prebivalcev Celja uporablja osebni avtomobil za pot v šolo, za pot na delo 63 odstotkov, do trgovine in drugih storitev v okolici doma 52 odstotkov in do večjih trgovskih središč 89 odstotkov prebivalcev. To je pokazala anketa. 83 odstot- kov poti do Ljubljane oziroma 77 odstotkov do Maribora je opravljenih z osebnimi vozili, poleg tega z osebnimi vozili do območja železniške in avtobu- sne postaje Celje dostopa tudi približno 45 odstotkov potni- kov, ki pot od tam nadaljujejo z javnim potniškim prometom,« pojasnjujejo v občini v doku- mentu o prometni strategiji. Dodajajo, da se velik delež uporabe osebnih vozil odraža tudi pri težavah na področju mirujočega prometa, zlasti v večjih stanovanjskih soseskah in središču Celja. Tam je za- sedenost parkirnih mest zelo visoka oziroma je v popoldan- skem in nočnem času zmo- gljivost parkirnih mest celo presežena. »Velik delež uporabe oseb- nih vozil in s tem povezane te- žave s parkiranjem so tudi po- sledica slabše organiziranega in časovno nekonkurenčnega javnega potniškega prometa, ki ga za opravljanje vsakodnev- nih potovanj uporablja zgolj manjši delež prebivalcev,« do- dajajo v občini. Izboljšanje javnega potniškega prometa? Anketa je še pokazala, da je delež uporabe javnega potni- škega prometa za pot v Lju- bljano 11-odstoten, medtem ko je za potovanja znotraj občine oziroma za poti do Maribora delež uporabe jav- nega potniškega prometa še znatno nižji. »Kljub precej neugodni strukturi mobilnosti je spod- budno, da se večina prebival- cev, ki so sodelovali v anketi o potovalnih navadah, strinja, da je treba v Celju izboljšati po- goje za varno in udobno hojo, kolesarjenje in uporabo javne- ga potniškega prometa ter da je treba trajnostne načine poto- vanj bistveno bolj spodbujati oziroma ljudi o njih izobraže- vati ter osveščati,« poudarjajo v občini. V strategiji, katere akcijski načrt je izdelan za sedemletno obdobje, je tako oblikovana vi- zija razvoja prometa v Celju. V akcijski načrt so vključeni tudi nekateri ukrepi, ki niso v pri- stojnosti celjske občine, kot je obnova avtobusne in železni- ške postaje. Načrt vsebuje 79 ukrepov, od tega 13 ukrepov s področja hoje, 11 ukrepov s po- dročja kolesarjenja, 14 ukrepov s področja javnega potniškega prometa, 29 ukrepov s podro- čja motornega prometa in 12 ukrepov s področja celostnega prometnega načrtovanja. Vizi- ja torej temelji na omenjenih petih stebrih mobilnosti. Od pešpoti do delitve vozil Snovalci strategije želijo v Celju urediti varno, privlačno in povezano omrežje pešpoti, s tem želijo povečati območje za pešce z omejitvijo avtomo- bilskega prometa v mestnem jedru. Hkrati želijo zagotoviti tudi povezane in varne pešpo- ti z ustrezno infrastrukturo za ranljive skupin, kot so otroci, starejši, gibalno in senzorično ovirane osebe. Na področju kolesarjenja se obeta vzpostavitev celovi- tega omrežja povezanih ko- lesarskih poti, ki povezujejo mestne četrti, zaledne kraje in sosednje občine. Ob tem naj bi občina zagotovila do- stopne pogoje za hranjenje in uporabo koles z namestitvijo kolesarnic, stojal ter z izbolj- šanjem sistema izposoje koles. Na področju javnega potniške- ga prometa naj bi oblikovali sodobno, povezano in dosto- pno mrežo z omogočanjem kombiniranja različnih oblik prevoza. Strategija predvideva tudi izboljšanje linij, pokritost zalednih območij in uvedbo prilagodljivih sistemov, kot so prevozi na klic. Cilji strategije so tudi zmanj- šanje odvisnosti od osebnih avtomobilov na ravni celo- tne občine, s tem posledično zmanjšanje negativne vplive motornega prometa na okolje. Predvideni so omejevanje tran- zitnega prometa skozi mestno jedro in stanovanjska obmo- čja, razvoj trajnostne parkirne politike z uvedbo večmodalnih sistemov »parkiraj in odpelji«, optimizacijo garažnih hiš in parkirnih režimov ter spodbu- janje alternativne oblike mo- bilnosti, kot sta e-mobilnost in t. i. carsharing. Eden od stebrov strategije je tudi celostno prometno načr- tovanje, ki med drugim predvi- deva razvoj mestnih območij, kjer so osnovne storitve dosto- pne brez uporabe avtomobila. Zaradi gradbenih del sta do nadaljnjega začasno ukinjeni avtobusni postajališči Cesta pod gradom most (v obe smeri) na liniji 6 (Polule–Zagrad). (Foto: MOC) Zapora ceste do druge polovice julija in vzhodni strani (Tremerje) obvoza bodo promet urejali reditelji, ki bodo zagotavljali varnost udeležencev v prometu. Most ostaja odprt »Polulski most ostaja prevozen za oseb- na vozila vse do gradnje novega. Na podlagi obremenilnega preizkusa, ki ga je izvedla fakulteta za gradbeništvo, prometno inže- nirstvo in arhitekturo, je dovoljen tudi pre- voz za javni potniški promet, šolske prevoze, interventna in komunalna vozila ter tovorna vozila, namenjena gradbišču novega mostu. Vsa navedena vozila morajo upoštevati ome- jitev hitrosti vožnje na mostu na 30 km/h ter varnostno razdaljo najmanj 50 metrov med vozili,« pravijo v celjski občini. Za dodatno varnost bo podjetje Voc izva- jalo ročno usmerjanje prometa in s tem pre- prečevalo, da bi hkrati iz obeh smeri na most zapeljali dve tovorni vozili, saj bi to lahko ne- gativno vplivalo na statično stabilnost mostu. Za vsa druga vozila, katerih masa presega 3,5 tone, je prevoz čez most prepovedan. SŠol Celostna prometna strategija Mestne občine Celje je sofinancirana s sredstvi evropske kohezijske politike, kar pomeni, da je skladna z nacionalnimi in evropskimi smernicami trajnostnega prometnega načrtovanja. Strategije posameznih občin bodo služile tudi kot izhodišča za oblikovanje 12 regionalnih celostnih prometnih strategij, ki bodo v izdelavi prihodnje leto. Glavne ugotovitve Celostne prometne strategije Mestne občine Celje bodo torej upoštevane pri pripravi strategije savinjske regije. Parkirišče v javni mreži le še mesec dni! Ta del parkirišča, ki ga Celjani poimenujejo tudi Spodnji grad, bo v javni mreži celjskih parkirišč samo še do sredine naslednjega meseca. (Foto: Andraž Purg) CELJE – Makadamsko parkirišče za celjsko občin- sko stavbo od sredine julija ne bo več del mreže javnih parkirišč v Celju. »Z novim lastnikom ze- mljišča, ki sicer na tem ob- močju načrtuje poslovno- -stanovanjsko gradnjo, smo konec maja 2025 podpisali aneks o enoletnem podaljša- nju najema, vendar je v torek občino enostransko obvestil o odpovedi najemnega raz- merja,« so sporočili iz Me- stne občine Celje. V preteklem tednu je obči- na že zaznala, da je lastnik začel urejati del parkirišča. »Čeprav je lastnik sprva za- gotavljal, da sprememb, ki bi bistveno vplivale na naje- mno pogodbo, ne načrtuje, je nato vseeno poslal uradno odpoved najemne pogodbe z enomesečnim odpovednim rokom,« še dodajajo na celj- ski občini. Mestna občina Celje je bila na morebitno spremembo pri- pravljena. V minulih tednih je tako že pristopila k urejanju novega parkirišča na obmo- čju nekdanjega Rakuševega mlina, ki bo uporabnikom na voljo že v sredini julija. Cena mesečne parkirne dovolilnice bo na tistem parkirišču znašala 25 evrov, kar je manj od dose- danjih 40 evrov na zdajšnjem makadamskem parkirišču. SŠol Novi TEDNIK št. 25 19. 6. 2025  COLOR CMYK stran 6 6 Št. 25, 19. junij 2025 IZ NAŠIH KRAJEV Pavusu ponovno Michelinova zvezdica Marko Pavčnik je s ponudbo v restavraciji Pavus ponovno pridobil Miche- linovo zvezdico, njegov Bistro Lalu je prejel priznanje za odlično razmerje med kakovostjo in ceno. (Foto: Nik Jarh) CELJSKO – Kulinarični vodnik Michelin, najmoč- nejša znamka na področju gastronomije, je že šestič zapored izpostavil najbolj- še slovenske restavracije. V Michelinov vodnik je letos uvrščenih 72 restavracij, de- vet več kot lani. Med njimi so tudi restavracije s Celj- skega. Med sedmimi restavraciji s po eno Michelinovo zvezdi- co ostaja restavracija Pavus z Markom Pavčnikom na čelu. Devet restavracij se letos ponaša z zeleno Michelinovo zvezdico. Na novo je zeleno zvezdico prejela restavra- cija hotela Plesnik, v kateri ustvarjata chefa Janez Bra- tovž in Tom Čopar. Zeleno zvezdico je obdržala Galerija okusov, kjer kuhalnico vih- ti chef Marko Magajne. Priznanje za odlično raz- merje med kakovostjo in ceno, tako imenovano ozna- ko Bib Gourmand, je prejelo 12 restavracij. S Celjskega jo je na novo prejela restavraci- ja Lesnika iz Mozirja. Med restavracijami, ki so ta naziv obdržale, je Bistro Lalu Mar- ka Pavčnika. Letos so v vodniku prvič vključena tri posebna pri- znanja, in sicer za mladega kuharskega talenta, somme- lierja in izstopajočo storitev. Tudi za najzahtevnejše goste Generalna direktorica di- rektorata za turizem na mi- nistrstvu za gospodarstvo turizem in šport Dubravka Kalin, ki izvira iz Radeč, je ob letošnji razglasitvi dejala: »Opažamo, da vedno več tu- ristov našo državo za svojo ciljno destinacijo izbere prav zaradi vrhunske kulinarike ter ustvarjalnih chefov, ki izbirajo kakovostne lokalno pridelane sestavine in pri- čarajo harmonijo okusov.« Dodala je še, da gre za do- dano vrednost, s katero obli- kujejo ponudbo, ki zadovolji najzahtevnejše goste in jim nudi nekaj, česar ne morejo doživeti nikjer drugje razen v Sloveniji. TS Občina Šentjur in tamkajšnji dom starejših sta na razpisu ministrstva za solidarno prihodnost uspe- šno pridobila malo manj kot 2,8 milijona evrov sofi - nanciranja za prizidek k domu, imenovan center za institucionalno domsko oskrbo (CIDO). Pred dnevi je direktorica omenjenega doma Suzana Koštomaj podpisala pogodbo z izvajalcem del, ki bo prizidek zgradil predvidoma do poletja prihodnje leto. Poja- snila je, da so potrebe po dodatni domski oskrbi zelo velike. Dom namreč vsak mesec prejme približno 50 novih prošenj, na sprejem trenutno čaka 359 oseb. TINA STRMČNIK ŠENTJUR – Podpisali pogodbo za gradnjo prizidka doma starejših Tudi s prizidkom bodo potrebe večje od zmogljivosti Občina Šentjur je plačala pripravo projektne in inve- sticijske dokumentacije za CIDO, pridobila je gradbeno dovoljenje in izvedla vse po- trebne postopke, da je dom starejših projekt lahko prijavil na omenjeni razpis. V novem prizidku, ki bo imel dve nadstropji, bo 24 enoposteljnih postelj za sta- rejše od 65 let iz občine Šen- tjur in širše okolice. Urejeni bodo še drugi prostori, zuna- nji atrij in parkirišče. V kletni etaži bodo tehnični prostori, večnamenski prostori in po- vezava do obstoječe stavbe. Po besedah šentjurskega župana mag. Marka Diacija bo prizidek velika pridobitev, ki bo omogočila, da bo lahko dom delal še bolj kakovostno in da bo še nekoliko več ljudi deležnih oskrbe, ki jo potre- bujejo. Zaposlene spodbujajo k prekvalifikaciji Direktorica Doma starejših Šentjur Suzana Koštomaj je povedala, da bo prizidek odgovoril na potrebe stano- valcev, svojcev in lokalne skupnosti. Ne bo prinesel le dodatnih zmogljivosti, am- pak bo omogočil tudi izvaja- nje skupnostnih programov in obogatitvenih dejavnosti. »Načrtujemo sodelovanje z Ljudsko univerzo Šentjur, s tamkajšnjim centrom za kre- pitev zdravja in z društvom upokojencev.« Dom bo za nov center tudi dodatno zaposloval. Po be- sedah Koštomajeve je število zaposlenih trenutno skladno z normativi, a se ta javni zavod občasno srečuje s po- manjkanjem delavcev. »Tre- nutne razmere na državni ravni so zelo pereče. Tudi naš dom ni izjema. Kadrovske po- litike se lotevamo celostno. Prepoznavamo močne plati zaposlenih in jih spodbuja- mo, naj se prekvalifi cirajo. Tako si dobesedno vnaprej pripravljamo kader, ki ga po- trebujemo.« Omenila je, da si nikakor ne želi, da bi bile zaradi Suzana Koštomaj je nova direktorica Doma starejših Šentjur. Preden je bila imenovana na to delovno mesto, je bila pomočnica direktorice doma. V tej ustanovi je prehodila številne ko- rake, vse od bolničarke, srednje me- dicinske sestre in naprej. (Foto: TS) Prizidek bo zgrajen na mestu, kjer je urejen Kneippov park. Dom zato v sodelovanju z obči- no išče novo mesto, kjer bi lahko tak park ponovno uredil. (Foto: Občina Šentjur) pomanjkanja kadra nekate- re postelje nezasedene. »To po mojem prepričanju le še poglablja težave v zavodih. Zato pri nas delamo vse, kar je možno, da ne pride do ta- kega pomanjkanja kadrov. Vključujemo tudi študente, pogodbene zaposlene, upo- kojence. V primeru dolgotraj- nih bolniških odsotnosti se mi zdi izjemno pomembno, da znamo prepoznati stiske zaposlenih in da jih razbre- menimo.« Izvajal bo tudi dolgotrajno oskrbo Dom starejših Šentjur je podal tudi namero za izva- janje dolgotrajne oskrbe v občinah Šentjur in Dobje, saj želi z viri, ki bodo na voljo na državni ravni, za- gotavljati kakovostno in dostopno oskrbo za vse, ki jo potrebujejo. Po besedah Koštomajeve bo, ko bodo centri za socialno delo iz- dali odločbe, jasno, koliko je aktualnih prosilcev. »Po podatkih republiškega stati- stičnega urada in inštituta za socialno varstvo je v občini Šentjur 165 morebitnih upo- rabnikov dolgotrajne oskrbe. Glede na ocene naj bi bilo 14 uporabnikov v najvišji kate- goriji,« je zaključila. »Ogromno naših zaposlenih v desetih letih napreduje. Imamo na primer zaposlene, ki so začele kot strežnice, danes pa so diplomirane medicinske sestre. Izjemno ponosna sem nanje,« je dejala direktorica Doma starejših Šentjur Suzana Koštomaj. Celje je zaživelo s poezijo V Narodnem domu v Celju je bila tudi prireditev Živeti poezijo. Svoje pesmi je brala tudi Svetlana Makarovič. Ob njej Jože Volfand, pobudnik zlatnika poezije. (Foto: Andraž Purg) CELJE – Pretekli teden je bilo v Celju praznovanje 20-letnice podeljevanja zla- tnika poezije. Dogajanje v knežjem mestu se je začelo z županovim sprejemom neka- terih prejemnikov te nagrade za življenjski pesniški opus, žlahtnjenje slovenskega jezi- ka in prispevek k slovenski kulturi. Po uvodnih nagovo- rih se je druženje nadaljevalo s sproščenim pogovorom, pe- sniki so se vpisali tudi v knji- go častnih gostov mesta Celje. Župan Matija Kovač je tako sprejel T oneta Kuntnerja, Mar- ka Kravosa, Iztoka Osojnika, Bino Štampe Žmavc, Borisa A. Novaka in Ervina Fritza. »Veronikina nagrada, ki je ena od osrednjih literarnih na- grad v slovenskem prostoru in najpomembnejša nagrada na področju poezije, z zlatnikom poezije zadnjih 20 let nagra- juje umetnike, ki so s svojim življenjskim delom v poeziji pustili pomemben pečat,« je dejal Kovač. Pobudnik zlatnike poezije Jože Volfand poudarja, da da- nes pesniki in pesnice delujejo v zahtevnih časih, ki so polni bodic, zaradi česar ima poezija še večji pomen. Tudi posebna razstava Praznični dan Živeti poezijo je bil v Celju pester, v središču mesta je bil med drugim »od- prti mikrofon« za poezijo, v celjskem Narodnem domu so obiskovalci ob glasbi pianista Matica Doklerja in vokalistke Nuše Ofentavšek prisluhnili izbrani poeziji prejemnikov zlatnika poezije. V Osrednji knjižnici Celje je že na ogled razstava, ki prikazuje pesniški opus vseh nagrajencev. Vizualno podobo dogodka je prispevala akadem- ska slikarka Mojca Senegač- nik, ki jo v seriji slik navdihuje umetniška pot Silvane Paletti, prejemnice zlatnika poezije leta 2023. Dogodek Živeti po- ezijo so pripravili Jože Volfand, idejni oče Veronikine nagrade, Alenka Jovanovski, pesnica in prejemnica Veronikine nagra- de, ter Nuša Komplet Peperko (Hiša kulture Celje, organiza- torica Veronikine nagrade) s podporo Mestne občine Celje ter številnih ljubiteljev poezije. Nagrado zlatnik poezije je začela podeljevati pobudnica in organizatorka Veronikine nagrade družba Fit media leta 2005. Veronikino nagrado po- deljuje Mestna občina Celje, zaključek pesniškega natečaja in podelitev bo 26. avgusta na celjskem gradu. SŠol Novi TEDNIK št. 25 19. 6. 2025  COLOR CMYK stran 6 6 Št. 25, 19. junij 2025 IZ NAŠIH KRAJEV Pavusu ponovno Michelinova zvezdica Marko Pavčnik je s ponudbo v restavraciji Pavus ponovno pridobil Miche- linovo zvezdico, njegov Bistro Lalu je prejel priznanje za odlično razmerje med kakovostjo in ceno. (Foto: Nik Jarh) CELJSKO – Kulinarični vodnik Michelin, najmoč- nejša znamka na področju gastronomije, je že šestič zapored izpostavil najbolj- še slovenske restavracije. V Michelinov vodnik je letos uvrščenih 72 restavracij, de- vet več kot lani. Med njimi so tudi restavracije s Celj- skega. Med sedmimi restavraciji s po eno Michelinovo zvezdi- co ostaja restavracija Pavus z Markom Pavčnikom na čelu. Devet restavracij se letos ponaša z zeleno Michelinovo zvezdico. Na novo je zeleno zvezdico prejela restavra- cija hotela Plesnik, v kateri ustvarjata chefa Janez Bra- tovž in Tom Čopar. Zeleno zvezdico je obdržala Galerija okusov, kjer kuhalnico vih- ti chef Marko Magajne. Priznanje za odlično raz- merje med kakovostjo in ceno, tako imenovano ozna- ko Bib Gourmand, je prejelo 12 restavracij. S Celjskega jo je na novo prejela restavraci- ja Lesnika iz Mozirja. Med restavracijami, ki so ta naziv obdržale, je Bistro Lalu Mar- ka Pavčnika. Letos so v vodniku prvič vključena tri posebna pri- znanja, in sicer za mladega kuharskega talenta, somme- lierja in izstopajočo storitev. Tudi za najzahtevnejše goste Generalna direktorica di- rektorata za turizem na mi- nistrstvu za gospodarstvo turizem in šport Dubravka Kalin, ki izvira iz Radeč, je ob letošnji razglasitvi dejala: »Opažamo, da vedno več tu- ristov našo državo za svojo ciljno destinacijo izbere prav zaradi vrhunske kulinarike ter ustvarjalnih chefov, ki izbirajo kakovostne lokalno pridelane sestavine in pri- čarajo harmonijo okusov.« Dodala je še, da gre za do- dano vrednost, s katero obli- kujejo ponudbo, ki zadovolji najzahtevnejše goste in jim nudi nekaj, česar ne morejo doživeti nikjer drugje razen v Sloveniji. TS Občina Šentjur in tamkajšnji dom starejših sta na razpisu ministrstva za solidarno prihodnost uspe- šno pridobila malo manj kot 2,8 milijona evrov sofi - nanciranja za prizidek k domu, imenovan center za institucionalno domsko oskrbo (CIDO). Pred dnevi je direktorica omenjenega doma Suzana Koštomaj podpisala pogodbo z izvajalcem del, ki bo prizidek zgradil predvidoma do poletja prihodnje leto. Poja- snila je, da so potrebe po dodatni domski oskrbi zelo velike. Dom namreč vsak mesec prejme približno 50 novih prošenj, na sprejem trenutno čaka 359 oseb. TINA STRMČNIK ŠENTJUR – Podpisali pogodbo za gradnjo prizidka doma starejših Tudi s prizidkom bodo potrebe večje od zmogljivosti Občina Šentjur je plačala pripravo projektne in inve- sticijske dokumentacije za CIDO, pridobila je gradbeno dovoljenje in izvedla vse po- trebne postopke, da je dom starejših projekt lahko prijavil na omenjeni razpis. V novem prizidku, ki bo imel dve nadstropji, bo 24 enoposteljnih postelj za sta- rejše od 65 let iz občine Šen- tjur in širše okolice. Urejeni bodo še drugi prostori, zuna- nji atrij in parkirišče. V kletni etaži bodo tehnični prostori, večnamenski prostori in po- vezava do obstoječe stavbe. Po besedah šentjurskega župana mag. Marka Diacija bo prizidek velika pridobitev, ki bo omogočila, da bo lahko dom delal še bolj kakovostno in da bo še nekoliko več ljudi deležnih oskrbe, ki jo potre- bujejo. Zaposlene spodbujajo k prekvalifikaciji Direktorica Doma starejših Šentjur Suzana Koštomaj je povedala, da bo prizidek odgovoril na potrebe stano- valcev, svojcev in lokalne skupnosti. Ne bo prinesel le dodatnih zmogljivosti, am- pak bo omogočil tudi izvaja- nje skupnostnih programov in obogatitvenih dejavnosti. »Načrtujemo sodelovanje z Ljudsko univerzo Šentjur, s tamkajšnjim centrom za kre- pitev zdravja in z društvom upokojencev.« Dom bo za nov center tudi dodatno zaposloval. Po be- sedah Koštomajeve je število zaposlenih trenutno skladno z normativi, a se ta javni zavod občasno srečuje s po- manjkanjem delavcev. »Tre- nutne razmere na državni ravni so zelo pereče. Tudi naš dom ni izjema. Kadrovske po- litike se lotevamo celostno. Prepoznavamo močne plati zaposlenih in jih spodbuja- mo, naj se prekvalifi cirajo. Tako si dobesedno vnaprej pripravljamo kader, ki ga po- trebujemo.« Omenila je, da si nikakor ne želi, da bi bile zaradi Suzana Koštomaj je nova direktorica Doma starejših Šentjur. Preden je bila imenovana na to delovno mesto, je bila pomočnica direktorice doma. V tej ustanovi je prehodila številne ko- rake, vse od bolničarke, srednje me- dicinske sestre in naprej. (Foto: TS) Prizidek bo zgrajen na mestu, kjer je urejen Kneippov park. Dom zato v sodelovanju z obči- no išče novo mesto, kjer bi lahko tak park ponovno uredil. (Foto: Občina Šentjur) pomanjkanja kadra nekate- re postelje nezasedene. »To po mojem prepričanju le še poglablja težave v zavodih. Zato pri nas delamo vse, kar je možno, da ne pride do ta- kega pomanjkanja kadrov. Vključujemo tudi študente, pogodbene zaposlene, upo- kojence. V primeru dolgotraj- nih bolniških odsotnosti se mi zdi izjemno pomembno, da znamo prepoznati stiske zaposlenih in da jih razbre- menimo.« Izvajal bo tudi dolgotrajno oskrbo Dom starejših Šentjur je podal tudi namero za izva- janje dolgotrajne oskrbe v občinah Šentjur in Dobje, saj želi z viri, ki bodo na voljo na državni ravni, za- gotavljati kakovostno in dostopno oskrbo za vse, ki jo potrebujejo. Po besedah Koštomajeve bo, ko bodo centri za socialno delo iz- dali odločbe, jasno, koliko je aktualnih prosilcev. »Po podatkih republiškega stati- stičnega urada in inštituta za socialno varstvo je v občini Šentjur 165 morebitnih upo- rabnikov dolgotrajne oskrbe. Glede na ocene naj bi bilo 14 uporabnikov v najvišji kate- goriji,« je zaključila. »Ogromno naših zaposlenih v desetih letih napreduje. Imamo na primer zaposlene, ki so začele kot strežnice, danes pa so diplomirane medicinske sestre. Izjemno ponosna sem nanje,« je dejala direktorica Doma starejših Šentjur Suzana Koštomaj. Celje je zaživelo s poezijo V Narodnem domu v Celju je bila tudi prireditev Živeti poezijo. Svoje pesmi je brala tudi Svetlana Makarovič. Ob njej Jože Volfand, pobudnik zlatnika poezije. (Foto: Andraž Purg) CELJE – Pretekli teden je bilo v Celju praznovanje 20-letnice podeljevanja zla- tnika poezije. Dogajanje v knežjem mestu se je začelo z županovim sprejemom neka- terih prejemnikov te nagrade za življenjski pesniški opus, žlahtnjenje slovenskega jezi- ka in prispevek k slovenski kulturi. Po uvodnih nagovo- rih se je druženje nadaljevalo s sproščenim pogovorom, pe- sniki so se vpisali tudi v knji- go častnih gostov mesta Celje. Župan Matija Kovač je tako sprejel T oneta Kuntnerja, Mar- ka Kravosa, Iztoka Osojnika, Bino Štampe Žmavc, Borisa A. Novaka in Ervina Fritza. »Veronikina nagrada, ki je ena od osrednjih literarnih na- grad v slovenskem prostoru in najpomembnejša nagrada na področju poezije, z zlatnikom poezije zadnjih 20 let nagra- juje umetnike, ki so s svojim življenjskim delom v poeziji pustili pomemben pečat,« je dejal Kovač. Pobudnik zlatnike poezije Jože Volfand poudarja, da da- nes pesniki in pesnice delujejo v zahtevnih časih, ki so polni bodic, zaradi česar ima poezija še večji pomen. Tudi posebna razstava Praznični dan Živeti poezijo je bil v Celju pester, v središču mesta je bil med drugim »od- prti mikrofon« za poezijo, v celjskem Narodnem domu so obiskovalci ob glasbi pianista Matica Doklerja in vokalistke Nuše Ofentavšek prisluhnili izbrani poeziji prejemnikov zlatnika poezije. V Osrednji knjižnici Celje je že na ogled razstava, ki prikazuje pesniški opus vseh nagrajencev. Vizualno podobo dogodka je prispevala akadem- ska slikarka Mojca Senegač- nik, ki jo v seriji slik navdihuje umetniška pot Silvane Paletti, prejemnice zlatnika poezije leta 2023. Dogodek Živeti po- ezijo so pripravili Jože Volfand, idejni oče Veronikine nagrade, Alenka Jovanovski, pesnica in prejemnica Veronikine nagra- de, ter Nuša Komplet Peperko (Hiša kulture Celje, organiza- torica Veronikine nagrade) s podporo Mestne občine Celje ter številnih ljubiteljev poezije. Nagrado zlatnik poezije je začela podeljevati pobudnica in organizatorka Veronikine nagrade družba Fit media leta 2005. Veronikino nagrado po- deljuje Mestna občina Celje, zaključek pesniškega natečaja in podelitev bo 26. avgusta na celjskem gradu. SŠol Novi TEDNIK št. 25 19. 6. 2025  COLOR CMYK stran 7 7 Št. 25, 19. junij 2025 IZ NAŠIH KRAJEV Občinska uprava je nedavno gostila vodjo sektorja za vzdrževanje, varstvo cest in prometno varnost pri Direkciji RS za infrastrukturo Miloša Dularja ter ga seznanila z ukrepi za izboljšanje prometne varnosti na regionalni cesti skozi občino Vojnik v času izva- janja del na avtocesti, ki morajo biti končana do 25. junija letos. Namen obiska je bil preveriti napredek in usklajenost izvedbe posameznih ukrepov. BOJANA AVGUŠTINČIČ Pred vrati največja turistična prireditev RADEČE – Od jutri, petka, do nedelje, 22. junija, bodo Radeče ponovno v zname- nju tradicionalnega Splavarjenja. Gre za največjo turistično prireditev v občini, ki jo že 25. leto pripravljata Občina Radeče in KTRC Radeče v sodelovanju z drugimi organizatorji. Dogodek se glede na vsakoletno množično obiskanost uvršča med največje prireditve v Posavju, njen glavni namen pa je ohranjati tradicijo splavarjenja, ki je v Radečah prisotna že od 15. stoletja. Ob bogatem glasbenem programu (Aktualova galama, Petkova pumpa, Jan Plestenjak, Firbci, Miran Rudan, Natalija Verboten, Nagajivi tris, Jadranski maestrali) organizatorji napovedujejo tudi pester spremljevalni program z etnološkimi vsebinami, s športnimi igrami, pestrim društvenim dogajanjem, parado starodobnikov, pohodom, z otroško za- bavo in animacijo … Vse dni bodo obiskovalci lahko uživali tudi v krajših panoramskih vožnjah z radeškim splavom. Vstop na vse prireditve bo prost. BA LAŠKO – Občina Laško in hrvaško mesto Vrbovec sta začela novo poglavje sode- lovanja in povezovanja obeh skupnosti. Občina in Stik Laško v okviru programa Interreg Slovenija – Hrva- ška sodelujeta v čezmejnem projektu, poimenovanem Laškovec fest. Cilji projekta, katerega vodilni partner je mesto Vrbovec, so krepitev čezmejnega sodelovanja, ob- navljanje prijateljskih vezi med obema destinacijama ter ustvarjanje novih oblik povezovanja med ustanova- mi, društvi, podjetji in pre- bivalci obeh območij. Zadnjo soboto v maju so se tako Laščani odpravili v Vrbo- vec, kjer je bila prva od dveh prireditev v okviru projekta Laškovec fest. Dogodek v tamkajšnjem mestnem parku je povezal bogato glasbeno, plesno, likovno in kulinarič- no tradicijo obeh sodelujočih destinacij. Obiskovalci so uži- vali v nastopih Pihalne godbe in mažoret Vrbovec, Pihalne- ga orkestra in mažoret Nede- lišće ter Laške pihalne god- Prijetno srečanje partnerjev projekta Laškovec fest v Vrbovcu je še dodatno utrdilo prijateljstvo, ki sicer med Pihalno godbo Vrbovec in Laško pihalno godbo traja že več let, ter spodbudilo nadaljnje ustvarjalno sodelovanje med destinacijama Laško in Vrbovec. (Foto: FB Limena glazba i mažoretkinje Vrbovec) Utrjujejo staro prijateljstvo be in laških mažoret. Pester program so dopolnili še Bob- narska skupina Laško, Kul- turno društvo Antona Tanca iz Marija Gradca in Kulturno društvo Petra Zrinskega. Dru- ženje je utrdilo staro prijatelj- stvo, spodbudilo nadaljnje ustvarjalno sodelovanje med obema destinacijama ter nav- dušilo številno občinstvo. Jeseni srečanje v Laškem Po kulturno-umetniškem delu je sledilo sproščeno dru- ženje s tekmovanjem v kuha- nju »kotlovine«, kulinarične specialitete iz Vrbovca. Kot sporočajo iz Laškega, so se vse sodelujoče ekipe izkaza- le z izvrstnimi okusi, kar so potrdili številni obiskovalci. Predstavljeni in ponujeni za pokušino sta bili tudi tradici- onalni pogači obeh destinacij – vrbovačka pera in laška prs- jača, ki jo je spekla Marjanca Deželak. Znamko Okusiti Laško so predstavniki iz La- škega obiskovalcem predsta- vili z izbranimi kulinaričnimi in rokodelskimi izdelki ter s promocijskim gradivom, s ka- terim so predstavili tudi širšo turistično ponudbo destina- cije Laško. Likovno društvo Laško je v tamkajšnjem me- stnem parku pripravilo raz- stavo umetniških del na temo laških zgodb in tradicionalne kulinarike. Razstava je požela veliko zanimanja. Naslednje srečanje v sklo- pu projekta Laškovec fest bo v Laškem v nedeljo, 21. septem- bra. Na kulturno-kulinarični delavnici (pri kateri bo sodelo- valo društvo Rosa) bodo imeli obiskovalci priložnost spozna- ti pripravo dveh tradicionalnih jedi – vrbovačke pere in laške prsjače. Delavnica bo posneta, nastali material bo uporabljen za izdelavo e-knjige, ki bo vse- bovala recepte in zgodbe obeh mest. Poleg tega bo Turistič- no društvo Laško poskrbelo za voden ogled Laškega ter predstavitev zgodovinskih in kulturnih znamenitosti me- sta. BA VOJNIK – Več pozornosti bo namenjene pešcem, obeta se še večji nadzor Bodo načrtovani ukrepi zagotovili večjo varnost? Za zagotovitev čim bolj vzdržnega in varnega prometa so bili na regionalni cesti skozi Vojnik izvedeni nekateri začasni ukrepi. Toda ali bodo zadostovali, da se Vojnik ne bo »zadušil« v prometu? (Foto: Občina Vojnik) Kot pravijo v Občini Voj- nik, je bil v naselju Ivenca urejen nov prehod za pešce. Prav tako so bile postavljene videonadzorne kamere za daljinsko spremljanje pro- metnih tokov. V križišču za Šmartno v Rožni dolini je bil nameščen semafor za pešce. Pristojni so prav tako vzpo- stavili začasno semaforiza- cijo križišča na odcepu proti Dobrni ter uredili površine za pešce ob desni strani vozišča med Vojnikom in Arclinom, pri čemer je vozišče od peš- poti fi zično ločeno z ustrezno tehnično rešitvijo. V Občini Vojnik dodajajo, da bo pod- jetje Voc dodatno uredilo še del poti od avtobusnega po- stajališča Arclin do pločnika pri avtohiši Čepin. Pri slednji bo v križišču urejen tudi se- maforiziran prehod za pešce. V Arclinu bo vzpostavljena začasna semaforizacija križ- išča v smeri proti Ljubečni. Na cesti med Arclinom in Lju- bečno bodo urejene fi zične hitrostne ovire za umirjanje prometa. Če bodo razmere dopuščale, bo po navedbah občine izvedena tudi obno- va poškodovanega vozišča v Arclinu in Vojniku. Tudi večji nadzor policije V vojniški občini poudarja- jo, da bodo omenjeni ukre- pi pomembno prispevali k večji varnosti tako za pešce kot za voznike zlasti v času izvajanja obsežnih cestnih del na avtocesti. Ob tem za zagotavljanje večje varno- sti na regionalni cesti skozi Vojnik skrbi tudi policija z večjim številom policijskih patrulj, ki izvajajo poostren nadzor cestnega prometa ter zagotavljajo večjo pretočnost prometa v času jutranje in popoldanske prometne ko- nice. V poletnih mesecih, ko bo na avtocestnem odseku Dramlje–Slovenske Konjice zaradi del ponovno prišlo do spremembe prometnega režima, bodo policisti v času zgostitve prometa po naved- bah notranjega ministrstva pospeševali in urejali promet v križiščih ter na vseh dru- gih priključkih, na katerih bo izkazana potreba po pri- sotnosti policistov. Policija bo poostreno izvajala tudi nadzor nad vozniki tovornih vozil, ki bi zapustili avtocesto na izvozih Slovenske Konjice ali Celje in bi vožnjo namera- vali nadaljevati po regionalni cesti skozi občino Vojnik. Na ministrstvu za notranje zadeve sicer ocenjujejo, da je stanje varnosti cestnega pro- meta na odseku regionalne ceste skozi Vojnik glede na statistične podatke o prome- tnih nesrečah dobro. Največ kršitev se nanaša na ugoto- vljene prekoračitve hitrosti vožnje, pri čemer policijske patrulje po navedbah mini- strstva izvajajo poostren nad- zor upoštevanja omejitev hi- trosti vožnje in jih bodo tudi v prihodnje. Obiskovalce tradici- onalne turistične pri- reditve v Radečah ob bogatem glasbenem in spremljevalnem programu čaka tudi vožnja s splavom po Savi. (Foto: KTRC Radeče) Novi TEDNIK št. 25 19. 6. 2025  COLOR CMYK stran 8 8 Št. 25, 19. junij 2025 INFORMACIJE Ime in priimek: Naslov: Telefon: Datum: Mail: Podpis: Kupon velja za žrebanje 7. julija ob 12. uri. Z izpolnitvijo in oddajo kupona se strinjam, da NT - RC d.o.o., Prešernova 19, 3000 Celje, kot upravljavec, obdeluje moje osebne podatke za namen izvedbe nagradne igre »80 nagrad za 80 let Novega tednika«, vključno z obveščanjem o rezul- tatih žrebanja po pošti. Podatki se bodo hranili do zaključka nagradne igre oziroma najdlje 30 dni po zaključku. Pravila nagradne igre in podrobnosti o varstvu osebnih podatkov so dostopna na spletni strani: www.radiocelje.si Sem naročnik Novega tednika DA NE Novi TEDNIK št. 25 19. 6. 2025  COLOR CMYK stran 9 9 Št. 25, 19. junij 2025 IZ NAŠIH KRAJEV Računsko sodišče je revidiralo pravilnost dela poslo- vanja Občine Vransko v letu 2023 ter ji izreklo nega- tivno mnenje. Pomembnejše nepravilnosti je sodišče ugotovilo na področju plač in drugih izdatkov zaposle- nim, na področju vzdrževanja občinskih cest, javnih naročil pri naložbenih odhodkih ter tekočih transferjev nepridobitnim organizacijam in ustanovam ter na dru- gih področjih poslovanja. Računsko sodišče je vranski občini podalo priporočila za izboljšanje poslovanja, ni pa zahtevalo predložitve odzivnega poročila, saj je ob- čina med revizijskim postopkom, kjer je bilo mogoče, sprejela ustrezne popravljalne ukrepe. Kot pojasnjuje županja Nataša Juhart, bodo v občini storili vse, kar je treba, da bodo izpolnili vsa priporočila računskega sodišča za poslovanje v prihodnje. SINTIJA JURIČ VRANSKO – Občina je prejela negativno mnenje računskega sodišča za poslovanje v letu 2023 Ugotovljene številne nepravilnosti, kaj odgovarja občina? VELENJE – Na prenovljeni Velenj- ski plaži se je minuli konec tedna začela nova poletna sezona. V okvi- ru 800 tisoč evrov vredne prenove so v občini med drugim poskrbeli za dodatne zelene površine in naravno senčenje, razširili in nadgradili so tudi vodni park, ki je plačljiv. Obi- skovalcem bodo letos prvič na voljo tudi garderobne omarice za varno shranjevanje osebnih predmetov. Kot so pojasnili v velenjski občini, je celovita prenova Velenjske plaže, za katero je 350 tisoč evrov prispe- valo tudi gospodarsko ministrstvo, obsegala številne infrastrukturne izboljšave. Uredili so nove asfalti- rane in tlakovane površine, ki so prilagojene tudi gibalno oviranim osebam. Posadili so 22 novih dreves in številne trajnice, celostno so ob- novili tudi osrednji pomol, ki je zdaj enotno urejen z betonsko in leseno površino na enaki višinski ravnini. Na vzhodnem in zahodnem delu plaže so utrdili brežine, namestili so tudi nove klopi, dve slačilnici, dve prhi in pitnik – vse je prilagojeno tudi osebam z oviranostmi. Postavili so tudi šest mest za ločeno zbiranje odpadkov, na zahodnem delu plaže so odstranili stare kioske in jih na- domestili s tremi novimi lesenimi prodajnimi hiškami z zelenimi stre- hami. Te so namenjene pripravi in Pozor, vojaška vaja! ŠALEŠKA DOLINA – Od minulega petka, 13. junija, do torka, 24. juni- ja, po državi poteka 12. mednaro- dna vojaška vaja Jadranski udar, ki jo v sodelovanju z zavezniškimi in s partnerskimi državami organizira Slovenska vojska. Vaja, na kateri so- deluje 800 udeležencev iz 31 držav, se izvaja na več mestih po državi, del dejavnosti je tudi na območju Šaleške doline. V Šaleški dolini je vaja na območju rudnika Velenje ter ob Šoštanjskem, Velenjskem in Škalskem jezeru. V usposabljanju sodeluje približno 130 vojakov z različnimi vojaškimi vozili. Pripadniki Slovenske vojske se v sode- lovanju z zavezniki urijo v različnih taktičnih postopkih. Na omenjenih mestih se udeleženci vaje premikajo peš in z vojaškimi vozili, predvidena je tudi uporaba manevrskega streliva, učinkov poka in dima. Udeleženci vse dejavnosti izvajajo v skladu s scenari- jem. Uporabljajo prometne in dosto- pne poti, pri premikih pa upoštevajo varnost in zaščito okolja. V velenjski občini ob tem občane opozarjajo, da je zaradi preletavanja letal in helikop- terjev med usposabljanje povečan hrup predvsem od 9. do 12. ure, od 14. do 17. ure ter od 20. do 23. ure. SJ Županja Občine Vransko Nataša Juhart pravi, da bodo k odpravi ne- pravilnosti, ki jih niso odpravili med revizijo, v občini pristopili takoj oziro- ma bodo priporočila upoštevali pri na- daljnjem poslovanju. (Foto: Nik Jarh) Plaža zdaj prenovljena in dostopnejša Računsko sodišče je pri revi- diranju pravilnosti poslovanja Občine Vransko v letu 2023 ugotovilo, da je občina z dve- ma javnima uslužbenkama po sklenitvi delovnega razmerja za določen čas sklenila de- lovno razmerje za nedoločen čas brez javnega natečaja. Del plače za delovno uspešnost direktorice občinske uprave ni bil določen na podlagi ustre- znih meril. Prav tako skupne- ga obsega sredstev za redno delovno uspešnost za plačo direktorice občinske uprave občina ni izkazala ločeno. Občina je javni uslužbenki izplačala 1.814 evrov preveč in funkcionarju 4.341 evrov premalo odpravnine ob upo- kojitvi. Po navedbah sodišča Obči- na Vransko izvajanja zimske službe ni zagotavljala s podeli- tvijo koncesije, v dveh prime- rih iz dokumentacije o javnem naročilu ni bil razviden način izračuna ocenjene vrednosti z vsemi količinskimi in cenov- nimi parametri. V prav tako dveh primerih občina ni zago- tovila učinkovite konkurence, ustvarila je tudi okoliščine za krajevno diskriminacijo ponu- dnikov za opravljanje zimske službe. Kje so še bile ugotovljene nepravilnosti? V treh primerih je sodišče ugotovilo, da občina ni prido- bila fi nančnega zavarovanja za dobro izvedbo pogodbe- nih obveznosti. Zahtevke za izplačilo je namreč plačala javnemu podjetju namesto izvajalcu. S sklenitvijo dveh pogodb in treh aneksov k po- godbi je občina prevzela za skupaj 313.815 evrov več ob- veznosti, kot je imela zagoto- vljenih sredstev v veljavnem proračunu ob prevzemu ob- veznosti. Občina je tudi izpla- čala 18.266 evrov več sredstev, kot je imela zagotovljenih sredstev na proračunski po- stavki ob plačilu obveznosti, še navaja računsko sodišče. Med drugim je občina v javnem razpisu na področju transparentno ter v skladu s področnimi predpisi, a se za- radi zelo širokega področja dela in vedno bolj obsežne zakonodaje zgodijo tudi ne- pravilnosti,« je poudarila Ju- hartova in dodala, da lahko iz revizij računskega sodišča raz- beremo, da se široko področje dela z malo kadra kaže kot te- žava tudi v drugih primerlji- vih občinah, saj so negativna mnenja računskega sodišča prej pravilo kot izjema. Že med revizijo in po nje- nem zaključku je tako vran- ska skupna občinska uprava začela preverjati vse obračune delovne uspešnosti in odprav- nin ter jih popravila, kjer je bilo mogoče, je povedala žu- panja. »Pri novih obračunih že dosledno upoštevamo predpi- se, dodatno smo okrepili no- tranje nadzore pri obračunu plač, da bi podobne napake v prihodnje preprečili,« je poja- snila. Glede ugotovljenih ne- pravilnosti na področju pode- ljevanja koncesij, konkretno koncesije za redno vzdrže- vanje občinskih cest, bodo v občini že za prihodnjo zimsko sezono v skladu z Zakonom o gospodarskih javnih službah začeli s spremembo odloka in podelitvi koncesije tudi za izvajanje zimske službe. »Gle- de na zahtevnost postopkov za podelitev koncesij se že in se bomo tudi v prihodnje posluževali svetovanja za to področje specializiranih zu- nanjih izvajalcev,« še poudar- ja Juhartova, ki verjame, da bo s tem poslovanje občine v prihodnje še preglednejše in skladno s predpisi. prodaji lokalnih jedi ter osvežilnih napitkov. V okviru projekta Green Leaf so postavili tudi sedem omaric za varno shranjevanje in polnjenje električnih koles. Vodni park odslej plačljiv Nadgrajen vodni park je odslej plačljiv. Kot so pojasnili v občini, že- lijo z uvedbo plačila zagotoviti večjo varnost, prisotnost usposobljenega osebja ter sredstva za nadaljnji razvoj in kakovostnejšo izkušnjo obiskoval- cev. Vsem velenjskim učencem in di- jakom bo občina podarila zapestnice za pet brezplačnih obiskov vodnega parka. V okviru prenove bo občina v poletnih mesecih na plaži namestila tudi digitalni prikazovalnik, ki bo v resničnem času prikazoval podatke z boje na vodni gladini, namenjene merjenju temperature vode, zračnega tlaka, valovanja in UV-sevanja. Da velenjska plaža postaja vedno bolj prepoznavna tako med doma- čimi kot tujimi obiskovalci, priča tudi to, da jo je v preteklem letu obiskalo več kot 120 tisoč obisko- valcev. Že sedem let zapored je raz- glašena za najbolj urejeno naravno kopališče v Sloveniji. Območje pla- že je razdeljeno na štiri vsebinske sklope – za naravno senco, sonče- nje, sprostitev in pasjo plažo. Za varnost obiskovalcev bodo tudi le- tos skrbeli reševalci iz vode, redarji in varnostna služba. SJ športa uporabila neustrezno merilo, predsednik in člani komisije za vodenje postopka javnega razpisa na področju športa niso podpisali izjave o prepovedi interesne poveza- nosti. Objavi javnih razpisov na področju športa in za so- fi nanciranje programov ni- sta vsebovali vseh obveznih sestavin. Dvema izvajalcema športnih programov in enemu prejemniku na drugih podro- čjih je dodelila in izplačala sredstva v skupnem znesku 14.412 evrov, ne da bi izvedla javni razpis. Prav tako ni spre- jela lokalnega programa za kulturo za obdobje štirih let ali dokumenta razvojnega na- črtovanja lokalne skupnosti, v katerem bi opredelila javni interes na področju kulture, prioritete, ukrepe ter cilje in kazalce za njihovo doseganje. »Z javnim zavodom, ki mu je Občina Vransko dodelila in izplačala sredstva v višini 14.029 evrov, ni sklenila po- godbe o dodelitvi sredstev. Ob plačilu obveznosti ni imela za ta namen zagotovljenih sred- stev v veljavnem občinskem proračunu,« je še med drugim zapisalo računsko sodišče. Kaj pravijo v občini? Kot poudarja županja Ob- čine Vransko Nataša Juhart, ugotovitve v občini jemljejo skrajno resno in so jih v veliki meri že začeli odpravljati med revizijskim postopkom, zato računsko sodišče od njih ni zahtevalo priprave odzivnega sporočila. »Treba je povedati, da se del ugotovitev nanaša na pretekla leta, še pred mojim nastopom mandata decembra 2022. Pri poslovanju si v obči- ni prizadevamo, da delujemo Kjer je bilo mogoče, je Občina Vransko popravljalne ukrepe iz- vedla že med revizijskim postop- kom. (Foto: arhiv NT/Sherpa) »Prenovo smo izvedli z jasnim ciljem – ustvariti so- dobno, zeleno in doživljajsko obogateno destinacijo, ki presega klasično podobo kopališča,« poudarjajo v velenjski občini. (Foto: Aljoša Videtič) Novi TEDNIK št. 25 19. 6. 2025  COLOR CMYK stran 8 8 Št. 25, 19. junij 2025 INFORMACIJE Ime in priimek: Naslov: Telefon: Datum: Mail: Podpis: Kupon velja za žrebanje 7. julija ob 12. uri. Z izpolnitvijo in oddajo kupona se strinjam, da NT - RC d.o.o., Prešernova 19, 3000 Celje, kot upravljavec, obdeluje moje osebne podatke za namen izvedbe nagradne igre »80 nagrad za 80 let Novega tednika«, vključno z obveščanjem o rezul- tatih žrebanja po pošti. Podatki se bodo hranili do zaključka nagradne igre oziroma najdlje 30 dni po zaključku. Pravila nagradne igre in podrobnosti o varstvu osebnih podatkov so dostopna na spletni strani: www.radiocelje.si Sem naročnik Novega tednika DA NE Novi TEDNIK št. 25 19. 6. 2025  COLOR CMYK stran 9 9 Št. 25, 19. junij 2025 IZ NAŠIH KRAJEV Računsko sodišče je revidiralo pravilnost dela poslo- vanja Občine Vransko v letu 2023 ter ji izreklo nega- tivno mnenje. Pomembnejše nepravilnosti je sodišče ugotovilo na področju plač in drugih izdatkov zaposle- nim, na področju vzdrževanja občinskih cest, javnih naročil pri naložbenih odhodkih ter tekočih transferjev nepridobitnim organizacijam in ustanovam ter na dru- gih področjih poslovanja. Računsko sodišče je vranski občini podalo priporočila za izboljšanje poslovanja, ni pa zahtevalo predložitve odzivnega poročila, saj je ob- čina med revizijskim postopkom, kjer je bilo mogoče, sprejela ustrezne popravljalne ukrepe. Kot pojasnjuje županja Nataša Juhart, bodo v občini storili vse, kar je treba, da bodo izpolnili vsa priporočila računskega sodišča za poslovanje v prihodnje. SINTIJA JURIČ VRANSKO – Občina je prejela negativno mnenje računskega sodišča za poslovanje v letu 2023 Ugotovljene številne nepravilnosti, kaj odgovarja občina? VELENJE – Na prenovljeni Velenj- ski plaži se je minuli konec tedna začela nova poletna sezona. V okvi- ru 800 tisoč evrov vredne prenove so v občini med drugim poskrbeli za dodatne zelene površine in naravno senčenje, razširili in nadgradili so tudi vodni park, ki je plačljiv. Obi- skovalcem bodo letos prvič na voljo tudi garderobne omarice za varno shranjevanje osebnih predmetov. Kot so pojasnili v velenjski občini, je celovita prenova Velenjske plaže, za katero je 350 tisoč evrov prispe- valo tudi gospodarsko ministrstvo, obsegala številne infrastrukturne izboljšave. Uredili so nove asfalti- rane in tlakovane površine, ki so prilagojene tudi gibalno oviranim osebam. Posadili so 22 novih dreves in številne trajnice, celostno so ob- novili tudi osrednji pomol, ki je zdaj enotno urejen z betonsko in leseno površino na enaki višinski ravnini. Na vzhodnem in zahodnem delu plaže so utrdili brežine, namestili so tudi nove klopi, dve slačilnici, dve prhi in pitnik – vse je prilagojeno tudi osebam z oviranostmi. Postavili so tudi šest mest za ločeno zbiranje odpadkov, na zahodnem delu plaže so odstranili stare kioske in jih na- domestili s tremi novimi lesenimi prodajnimi hiškami z zelenimi stre- hami. Te so namenjene pripravi in Pozor, vojaška vaja! ŠALEŠKA DOLINA – Od minulega petka, 13. junija, do torka, 24. juni- ja, po državi poteka 12. mednaro- dna vojaška vaja Jadranski udar, ki jo v sodelovanju z zavezniškimi in s partnerskimi državami organizira Slovenska vojska. Vaja, na kateri so- deluje 800 udeležencev iz 31 držav, se izvaja na več mestih po državi, del dejavnosti je tudi na območju Šaleške doline. V Šaleški dolini je vaja na območju rudnika Velenje ter ob Šoštanjskem, Velenjskem in Škalskem jezeru. V usposabljanju sodeluje približno 130 vojakov z različnimi vojaškimi vozili. Pripadniki Slovenske vojske se v sode- lovanju z zavezniki urijo v različnih taktičnih postopkih. Na omenjenih mestih se udeleženci vaje premikajo peš in z vojaškimi vozili, predvidena je tudi uporaba manevrskega streliva, učinkov poka in dima. Udeleženci vse dejavnosti izvajajo v skladu s scenari- jem. Uporabljajo prometne in dosto- pne poti, pri premikih pa upoštevajo varnost in zaščito okolja. V velenjski občini ob tem občane opozarjajo, da je zaradi preletavanja letal in helikop- terjev med usposabljanje povečan hrup predvsem od 9. do 12. ure, od 14. do 17 . ure ter od 20. do 23. ure. SJ Županja Občine Vransko Nataša Juhart pravi, da bodo k odpravi ne- pravilnosti, ki jih niso odpravili med revizijo, v občini pristopili takoj oziro- ma bodo priporočila upoštevali pri na- daljnjem poslovanju. (Foto: Nik Jarh) Plaža zdaj prenovljena in dostopnejša Računsko sodišče je pri revi- diranju pravilnosti poslovanja Občine Vransko v letu 2023 ugotovilo, da je občina z dve- ma javnima uslužbenkama po sklenitvi delovnega razmerja za določen čas sklenila de- lovno razmerje za nedoločen čas brez javnega natečaja. Del plače za delovno uspešnost direktorice občinske uprave ni bil določen na podlagi ustre- znih meril. Prav tako skupne- ga obsega sredstev za redno delovno uspešnost za plačo direktorice občinske uprave občina ni izkazala ločeno. Občina je javni uslužbenki izplačala 1.814 evrov preveč in funkcionarju 4.341 evrov premalo odpravnine ob upo- kojitvi. Po navedbah sodišča Obči- na Vransko izvajanja zimske službe ni zagotavljala s podeli- tvijo koncesije, v dveh prime- rih iz dokumentacije o javnem naročilu ni bil razviden način izračuna ocenjene vrednosti z vsemi količinskimi in cenov- nimi parametri. V prav tako dveh primerih občina ni zago- tovila učinkovite konkurence, ustvarila je tudi okoliščine za krajevno diskriminacijo ponu- dnikov za opravljanje zimske službe. Kje so še bile ugotovljene nepravilnosti? V treh primerih je sodišče ugotovilo, da občina ni prido- bila fi nančnega zavarovanja za dobro izvedbo pogodbe- nih obveznosti. Zahtevke za izplačilo je namreč plačala javnemu podjetju namesto izvajalcu. S sklenitvijo dveh pogodb in treh aneksov k po- godbi je občina prevzela za skupaj 313.815 evrov več ob- veznosti, kot je imela zagoto- vljenih sredstev v veljavnem proračunu ob prevzemu ob- veznosti. Občina je tudi izpla- čala 18.266 evrov več sredstev, kot je imela zagotovljenih sredstev na proračunski po- stavki ob plačilu obveznosti, še navaja računsko sodišče. Med drugim je občina v javnem razpisu na področju transparentno ter v skladu s področnimi predpisi, a se za- radi zelo širokega področja dela in vedno bolj obsežne zakonodaje zgodijo tudi ne- pravilnosti,« je poudarila Ju- hartova in dodala, da lahko iz revizij računskega sodišča raz- beremo, da se široko področje dela z malo kadra kaže kot te- žava tudi v drugih primerlji- vih občinah, saj so negativna mnenja računskega sodišča prej pravilo kot izjema. Že med revizijo in po nje- nem zaključku je tako vran- ska skupna občinska uprava začela preverjati vse obračune delovne uspešnosti in odprav- nin ter jih popravila, kjer je bilo mogoče, je povedala žu- panja. »Pri novih obračunih že dosledno upoštevamo predpi- se, dodatno smo okrepili no- tranje nadzore pri obračunu plač, da bi podobne napake v prihodnje preprečili,« je poja- snila. Glede ugotovljenih ne- pravilnosti na področju pode- ljevanja koncesij, konkretno koncesije za redno vzdrže- vanje občinskih cest, bodo v občini že za prihodnjo zimsko sezono v skladu z Zakonom o gospodarskih javnih službah začeli s spremembo odloka in podelitvi koncesije tudi za izvajanje zimske službe. »Gle- de na zahtevnost postopkov za podelitev koncesij se že in se bomo tudi v prihodnje posluževali svetovanja za to področje specializiranih zu- nanjih izvajalcev,« še poudar- ja Juhartova, ki verjame, da bo s tem poslovanje občine v prihodnje še preglednejše in skladno s predpisi. prodaji lokalnih jedi ter osvežilnih napitkov. V okviru projekta Green Leaf so postavili tudi sedem omaric za varno shranjevanje in polnjenje električnih koles. Vodni park odslej plačljiv Nadgrajen vodni park je odslej plačljiv. Kot so pojasnili v občini, že- lijo z uvedbo plačila zagotoviti večjo varnost, prisotnost usposobljenega osebja ter sredstva za nadaljnji razvoj in kakovostnejšo izkušnjo obiskoval- cev. Vsem velenjskim učencem in di- jakom bo občina podarila zapestnice za pet brezplačnih obiskov vodnega parka. V okviru prenove bo občina v poletnih mesecih na plaži namestila tudi digitalni prikazovalnik, ki bo v resničnem času prikazoval podatke z boje na vodni gladini, namenjene merjenju temperature vode, zračnega tlaka, valovanja in UV-sevanja. Da velenjska plaža postaja vedno bolj prepoznavna tako med doma- čimi kot tujimi obiskovalci, priča tudi to, da jo je v preteklem letu obiskalo več kot 120 tisoč obisko- valcev. Že sedem let zapored je raz- glašena za najbolj urejeno naravno kopališče v Sloveniji. Območje pla- že je razdeljeno na štiri vsebinske sklope – za naravno senco, sonče- nje, sprostitev in pasjo plažo. Za varnost obiskovalcev bodo tudi le- tos skrbeli reševalci iz vode, redarji in varnostna služba. SJ športa uporabila neustrezno merilo, predsednik in člani komisije za vodenje postopka javnega razpisa na področju športa niso podpisali izjave o prepovedi interesne poveza- nosti. Objavi javnih razpisov na področju športa in za so- fi nanciranje programov ni- sta vsebovali vseh obveznih sestavin. Dvema izvajalcema športnih programov in enemu prejemniku na drugih podro- čjih je dodelila in izplačala sredstva v skupnem znesku 14.412 evrov, ne da bi izvedla javni razpis. Prav tako ni spre- jela lokalnega programa za kulturo za obdobje štirih let ali dokumenta razvojnega na- črtovanja lokalne skupnosti, v katerem bi opredelila javni interes na področju kulture, prioritete, ukrepe ter cilje in kazalce za njihovo doseganje. »Z javnim zavodom, ki mu je Občina Vransko dodelila in izplačala sredstva v višini 14.029 evrov, ni sklenila po- godbe o dodelitvi sredstev. Ob plačilu obveznosti ni imela za ta namen zagotovljenih sred- stev v veljavnem občinskem proračunu,« je še med drugim zapisalo računsko sodišče. Kaj pravijo v občini? Kot poudarja županja Ob- čine Vransko Nataša Juhart, ugotovitve v občini jemljejo skrajno resno in so jih v veliki meri že začeli odpravljati med revizijskim postopkom, zato računsko sodišče od njih ni zahtevalo priprave odzivnega sporočila. »Treba je povedati, da se del ugotovitev nanaša na pretekla leta, še pred mojim nastopom mandata decembra 2022. Pri poslovanju si v obči- ni prizadevamo, da delujemo Kjer je bilo mogoče, je Občina Vransko popravljalne ukrepe iz- vedla že med revizijskim postop- kom. (Foto: arhiv NT/Sherpa) »Prenovo smo izvedli z jasnim ciljem – ustvariti so- dobno, zeleno in doživljajsko obogateno destinacijo, ki presega klasično podobo kopališča,« poudarjajo v velenjski občini. (Foto: Aljoša Videtič) Novi TEDNIK št. 25 19. 6. 2025  COLOR CMYK stran 10 10 Št. 25, 19. junij 2025 KULTURA V Slovenskem ljudskem gledališču Celje so pred- stavili program nove gledališke sezone 2025/26, ki nosi naslov Več Cankarja. Sezona je poklon enemu največjih slovenskih dramatikov in hkrati vabilo k razmisleku o družbi, umetnosti in človeku danes. DEAN ŠUSTER Evropski filmi pod zvezdami tudi pri nas Europe Direct Savinjska, ki deluje pod okriljem Celjskega mladinskega centra, se je tudi letos pridružila vse- slovenski pobudi Filmski teden Evrope 2025. V sodelovanju s Kinom Velenje, z Mladinskim društvom Rogatec in Mla- dinskim centrom Žalec med 20. juni- jem in 3. avgustom pripravlja niz brez- plačnih fi lmskih projekcij evropskih fi lmov v štirih krajih savinjske regije. Filmi, ki si jih bodo obiskovalci lah- ko ogledali, so del sodobne evropske produkcije, podprti s podprogramom Ustvarjalna Evropa: media ali uvrščeni v izbor za nagrado občinstva LUX. Vse- binsko naslavljajo aktualna družbena in politična vprašanja, ki se dotikajo sku- pne prihodnosti Evrope. Cilj dogodka je približati evropsko kinematografi jo širšemu občinstvu, spodbuditi razmi- slek ter okrepiti občutek pripadnosti evropskemu kulturnemu prostoru. Na dvorcu Strmol v Rogatcu bo 20. ju- nija ob 20.30 na ogled fi lm Sveta Krava!, v Mladinskem centru Žalec bo 11. julija ob 21. uri na ogled fi lm Seme svetega fi govca, v Celjskem mladinskem centru bo 18. julija ob 21. uri na ogled fi lm Jaz, kapitan, 25. julija ob isti uri bo na ogled fi lm Pankrt, 1. avgusta ob 21.uri bo na ogled fi lm Sveta Krava! in 2. avgusta prav tako ob isti uri še fi lm Julie molči, v veliki dvorni Kina Velenje bo 25. julija ob 18. uri na ogled fi lm Jaz, kapitan, 3. avgusta ob 16. uri pa fi lm Super škratki. V okviru Filmskega tedna Evrope 2025 se bo sicer letos v 27 slovenskih mestih zvrstilo 36 brezplačnih projekcij. SJ Šentjursko poletje 2025 vabi Minuli konec tedna se je začel niz prireditev Šentjursko poletje. Gre za kulturne in druge dogodke, ki jih različni organizatorji pripravljajo na različnih prizoriščih po ob- čini Šentjur. Tudi to poletje v občini ne bodo manjkali številni kulturni, turistični, etnološki in športni dogodki. Minuli petek je bila na Vrtu Ipavčeve hiše že tradicionalna prireditev Skrivnostni orient. Gre za večer skrivnostnih plesov Bližnjega vzhoda. Športno-umetniško društvo Rifnik je organiziralo Rifnik fest, veselico v znamenju narodnozabavne glasbe. V cerkvi sv. Vida v Šentvidu pri Planini so minulo nedeljo izvedli mašo skla- datelja Matica Romiha ob orgelski spremljavi ter zborovska dela domačih in tujih skladateljev. V prizorišču Ateljeja mlin umetnin so minulo nedeljo odmevali šansoni. Kaj se še obeta? Društvo Epik teater bo poleti pripravilo več večerov smeha, ko bodo nastopili znani in manj znani stand-up komiki. V soboto, 21. junija, bodo različni dogodki pospremili Poletno muzejsko noč. Takrat bodo med drugim vrata odprli zbirke in muzeji v Zgornjem trgu in drugod. V nedeljo, 22. junija, se obeta prireditev ob dnevu državnosti. Na njej bodo nastopil Pihalni orkester Šentjur, Otroški pevski zbor OŠ Planina pri Sevnici in pevka Maja Keuc. Do konca poletja bo skupno 35 prireditev. Med drugim se obetajo razstave, literarni večeri, koncerti, predstave za otroke, ustvarjalnice, gledališke delavnice, kino na prostem. Manjkale ne bodo tudi tradicionalne prireditve, kot so Dobrinska noč, Guzajev pohod, Angelska nedelja in astronomska noč. TS Čarobni večeri v Žički Kartuziji Tudi letos poleti se v Žič- ki kartuziji obeta pestro glasbeno dogajanje. Poletne glasbene večere v čarobnem vzdušju nekdanjega kartuzi- janskega samostana je minu- li petek odprla Maja Keuc, ki je z otroškim pevskim zbo- rom Osnovne šole Pod goro poskrbela za nepozaben ve- čer. Center za kulturne priredi- tve Slovenske Konjice tudi to poletje v Žički kartuziji že tra- dicionalno pripravlja poletne glasbene večere, na katerih bodo nastopila zveneča glas- bena imena. Na oder je minuli petek prva stopila Maja Keuc, ki je s Tilnom Zakrajškom, z Martinom Vogrincem ter otro- škim pevskim zborom Osnov- ne šole Pod goro pod vodstvom Sanje Poljšak Pesan poskrbela za magičen večer pod zvezda- mi. V osrčju skrivnostne Žičke kartuzije, ki s svojim mističnim vzdušjem in akustiko ponuja nepozabno doživetje, bo 5. ju- nija nastopila še Nina Pušlar, 1. avgusta bo v akustični izvedbi zazvenela skupina Šank Rock, 8. avgusta pa Quintet Piazzol- leky z Ano Bezjak. Ob poletnih večerih v Žički Kartuziji konjiški center za kulturne prireditve na Sta- rem trgu v Slovenskih Konji- cah pripravlja tudi brezpla- čen poletni koncertni cikel, znan pod imenom Poletnice. V mestnem jedru se bodo tako 27. junija predstavili The Saraphines, 11. julija bo nastopil Andraž Hribar, 25. junija bo za sproščen večer poskrbel Barni Band, 22. av- gusta pa bo poletno sezono brezplačnih koncertov za- ključila skupina Vraževerje. SJ Z evropskimi zgodbami Filmski teden Evrope vabi k razmisleku, pogovoru in h kulturnemu doživetju, ki povezuje skupne evropske vrednote z lokalnim okoljem. Slika je simbolična. (Foto: FB Kino Velenje) Razgrnitev delovanja SLG Celje v naslednji sezoni Sezona bo posvečena Ivanu Cankarju Sezono bo zaznamovalo šest avtorskih uprizoritev re- žiserjev in ustvarjalcev mlaj- še generacije, ki bodo vsaka po svoje pokazale, da Cankar ni preteklost, temveč ključni sogovornik sedanjosti. Cankar še vedno nagovarja »Tri predstave bodo na Ve- likem odru, ena na Malem odru, ena v Majolki in ena na Klancu. Večina mladih avtorskih ekip se pri pripra- vi na sezono in svoj projekt prvič srečuje s Cankarjem. In najprej sem imel občutek, da sta jih moj predlog in ideja, da celotno sezono nasloni- mo na Cankarja in njegove teme, nekoliko presenetila, a ideje in predlogi o temah in konceptih, ki so jih obli- kovali, so dali takoj vedeti, da Cankar še vedno močno nagovarja, tudi najmlajšo generacijo ustvarjalcev. Pra- vice posameznika in družbe, družbeno razslojevanje, na- silništvo in zatiranje, vloga umetnosti in moč izobrazbe so aktualne teme za vsakega premišljevalca tega trenutka. Cankar je bil in bo vedno gla- snik manjših, marginalnih skupin, nemočnih, bolnih, žensk, otrok, živali in na- rave,« je zapisal direktor in umetniški vodja SLG Celje Miha Golob. Začeli bodo z zvezdami Naslednja sezona se bo v SLG Celje začela z uprizori- tvijo Zvezde gledamo, da ne bi videli sveta v režiji Jerneja Potočana, ki je nastaja po mo- tivih iz povesti Kurent. Nato bosta sledili dve koprodukci- ji s Prešernovim gledališčem Kranj in s celovškim Teatrom Rampa. V drugi polovici se- zone bodo še uprizoritve Hlapci v režiji Jana Krmelja, Hiša Marije Pomočnice v re- žiji Žive Bizovičar in Na klan- cu (45.9634°N, 14.2946°E) v režiji Tina Grabnarja. Druži- nam bodo v prihodnji sezoni namenjene predstave ob so- botah, štiri bodo povezane v abonmajček: Tunel (Lut- kovno gledališče Ljubljana), Kako objeti ježa (Pripovedno gledališče gdč. Bazilike/DLU, Hiša otrok in umetnosti), Ostržek (Gledališče Koper) in predstava po lastni izbiri. Med izbirnimi posebej izpo- stavljajo gostujoči predstavi – nemško-slovensko uspešni- co O (die show) iz spremlje- valnega programa festivala Dnevi komedije in gledališki koncert Tožengroš ob moti- vih Cankarjeve črtice Pehar suhih hrušk v sodelovanju z Janus festivalom (Hiša kultu- re Celje). Dnevi komedije od 4. februarja SLG Celje bo seveda spet gostilo festival Dnevi kome- dije, ki vsako leto ponudi pregled najboljših gledaliških komedij preteklega koledar- skega leta ter združi vrhun- ske gledališke ustvarjalce iz institucionalnih in neodvi- snih gledališč iz celotne Slo- venije. 34. Dnevi komedije bodo predvidoma med 4. in 22. februarjem. Program bo sestavil programski selektor Nebojša Pop Tasić. Do konca septembra je odprt tudi na- tečaj za žlahtno komedijsko pero, ki nagradi najboljšo izvirno komedijo z možno- stjo uprizoritve na odru SLG Celje. S ciklom del Ivana Can- karja je nedvomno izražena želja po vrnitvi gledalcev v celjsko gledališče. Če rež- iserke in režiserji ne bodo pretiravali z »raziskovanjem«, do kod seže potrpežljivost obiskovalcev, jim bo morda še uspelo. Vsekakor jim to privoščimo. Desno od direktorja SLG Celje Mihe Goloba je producentka SLG Celje Mojca Redjko, levo vodja odnosov z javnostmi in marke- tinga Katarina Plantosar. (Foto: Nik Jarh) Maja Keuc se je predstavila z najnovejšim albumom Sončnice. (Foto: Matej Nareks) Novi TEDNIK št. 25 19. 6. 2025  COLOR CMYK stran 10 10 Št. 25, 19. junij 2025 KULTURA V Slovenskem ljudskem gledališču Celje so pred- stavili program nove gledališke sezone 2025/26, ki nosi naslov Več Cankarja. Sezona je poklon enemu največjih slovenskih dramatikov in hkrati vabilo k razmisleku o družbi, umetnosti in človeku danes. DEAN ŠUSTER Evropski filmi pod zvezdami tudi pri nas Europe Direct Savinjska, ki deluje pod okriljem Celjskega mladinskega centra, se je tudi letos pridružila vse- slovenski pobudi Filmski teden Evrope 2025. V sodelovanju s Kinom Velenje, z Mladinskim društvom Rogatec in Mla- dinskim centrom Žalec med 20. juni- jem in 3. avgustom pripravlja niz brez- plačnih fi lmskih projekcij evropskih fi lmov v štirih krajih savinjske regije. Filmi, ki si jih bodo obiskovalci lah- ko ogledali, so del sodobne evropske produkcije, podprti s podprogramom Ustvarjalna Evropa: media ali uvrščeni v izbor za nagrado občinstva LUX. Vse- binsko naslavljajo aktualna družbena in politična vprašanja, ki se dotikajo sku- pne prihodnosti Evrope. Cilj dogodka je približati evropsko kinematografi jo širšemu občinstvu, spodbuditi razmi- slek ter okrepiti občutek pripadnosti evropskemu kulturnemu prostoru. Na dvorcu Strmol v Rogatcu bo 20. ju- nija ob 20.30 na ogled fi lm Sveta Krava!, v Mladinskem centru Žalec bo 11. julija ob 21. uri na ogled fi lm Seme svetega fi govca, v Celjskem mladinskem centru bo 18. julija ob 21. uri na ogled fi lm Jaz, kapitan, 25. julija ob isti uri bo na ogled fi lm Pankrt, 1. avgusta ob 21.uri bo na ogled fi lm Sveta Krava! in 2. avgusta prav tako ob isti uri še fi lm Julie molči, v veliki dvorni Kina Velenje bo 25. julija ob 18. uri na ogled fi lm Jaz, kapitan, 3. avgusta ob 16. uri pa fi lm Super škratki. V okviru Filmskega tedna Evrope 2025 se bo sicer letos v 27 slovenskih mestih zvrstilo 36 brezplačnih projekcij. SJ Šentjursko poletje 2025 vabi Minuli konec tedna se je začel niz prireditev Šentjursko poletje. Gre za kulturne in druge dogodke, ki jih različni organizatorji pripravljajo na različnih prizoriščih po ob- čini Šentjur. Tudi to poletje v občini ne bodo manjkali številni kulturni, turistični, etnološki in športni dogodki. Minuli petek je bila na Vrtu Ipavčeve hiše že tradicionalna prireditev Skrivnostni orient. Gre za večer skrivnostnih plesov Bližnjega vzhoda. Športno-umetniško društvo Rifnik je organiziralo Rifnik fest, veselico v znamenju narodnozabavne glasbe. V cerkvi sv. Vida v Šentvidu pri Planini so minulo nedeljo izvedli mašo skla- datelja Matica Romiha ob orgelski spremljavi ter zborovska dela domačih in tujih skladateljev. V prizorišču Ateljeja mlin umetnin so minulo nedeljo odmevali šansoni. Kaj se še obeta? Društvo Epik teater bo poleti pripravilo več večerov smeha, ko bodo nastopili znani in manj znani stand-up komiki. V soboto, 21. junija, bodo različni dogodki pospremili Poletno muzejsko noč. Takrat bodo med drugim vrata odprli zbirke in muzeji v Zgornjem trgu in drugod. V nedeljo, 22. junija, se obeta prireditev ob dnevu državnosti. Na njej bodo nastopil Pihalni orkester Šentjur, Otroški pevski zbor OŠ Planina pri Sevnici in pevka Maja Keuc. Do konca poletja bo skupno 35 prireditev. Med drugim se obetajo razstave, literarni večeri, koncerti, predstave za otroke, ustvarjalnice, gledališke delavnice, kino na prostem. Manjkale ne bodo tudi tradicionalne prireditve, kot so Dobrinska noč, Guzajev pohod, Angelska nedelja in astronomska noč. TS Čarobni večeri v Žički Kartuziji Tudi letos poleti se v Žič- ki kartuziji obeta pestro glasbeno dogajanje. Poletne glasbene večere v čarobnem vzdušju nekdanjega kartuzi- janskega samostana je minu- li petek odprla Maja Keuc, ki je z otroškim pevskim zbo- rom Osnovne šole Pod goro poskrbela za nepozaben ve- čer. Center za kulturne priredi- tve Slovenske Konjice tudi to poletje v Žički kartuziji že tra- dicionalno pripravlja poletne glasbene večere, na katerih bodo nastopila zveneča glas- bena imena. Na oder je minuli petek prva stopila Maja Keuc, ki je s Tilnom Zakrajškom, z Martinom Vogrincem ter otro- škim pevskim zborom Osnov- ne šole Pod goro pod vodstvom Sanje Poljšak Pesan poskrbela za magičen večer pod zvezda- mi. V osrčju skrivnostne Žičke kartuzije, ki s svojim mističnim vzdušjem in akustiko ponuja nepozabno doživetje, bo 5. ju- nija nastopila še Nina Pušlar, 1. avgusta bo v akustični izvedbi zazvenela skupina Šank Rock, 8. avgusta pa Quintet Piazzol- leky z Ano Bezjak. Ob poletnih večerih v Žički Kartuziji konjiški center za kulturne prireditve na Sta- rem trgu v Slovenskih Konji- cah pripravlja tudi brezpla- čen poletni koncertni cikel, znan pod imenom Poletnice. V mestnem jedru se bodo tako 27. junija predstavili The Saraphines, 11. julija bo nastopil Andraž Hribar, 25. junija bo za sproščen večer poskrbel Barni Band, 22. av- gusta pa bo poletno sezono brezplačnih koncertov za- ključila skupina Vraževerje. SJ Z evropskimi zgodbami Filmski teden Evrope vabi k razmisleku, pogovoru in h kulturnemu doživetju, ki povezuje skupne evropske vrednote z lokalnim okoljem. Slika je simbolična. (Foto: FB Kino Velenje) Razgrnitev delovanja SLG Celje v naslednji sezoni Sezona bo posvečena Ivanu Cankarju Sezono bo zaznamovalo šest avtorskih uprizoritev re- žiserjev in ustvarjalcev mlaj- še generacije, ki bodo vsaka po svoje pokazale, da Cankar ni preteklost, temveč ključni sogovornik sedanjosti. Cankar še vedno nagovarja »Tri predstave bodo na Ve- likem odru, ena na Malem odru, ena v Majolki in ena na Klancu. Večina mladih avtorskih ekip se pri pripra- vi na sezono in svoj projekt prvič srečuje s Cankarjem. In najprej sem imel občutek, da sta jih moj predlog in ideja, da celotno sezono nasloni- mo na Cankarja in njegove teme, nekoliko presenetila, a ideje in predlogi o temah in konceptih, ki so jih obli- kovali, so dali takoj vedeti, da Cankar še vedno močno nagovarja, tudi najmlajšo generacijo ustvarjalcev. Pra- vice posameznika in družbe, družbeno razslojevanje, na- silništvo in zatiranje, vloga umetnosti in moč izobrazbe so aktualne teme za vsakega premišljevalca tega trenutka. Cankar je bil in bo vedno gla- snik manjših, marginalnih skupin, nemočnih, bolnih, žensk, otrok, živali in na- rave,« je zapisal direktor in umetniški vodja SLG Celje Miha Golob. Začeli bodo z zvezdami Naslednja sezona se bo v SLG Celje začela z uprizori- tvijo Zvezde gledamo, da ne bi videli sveta v režiji Jerneja Potočana, ki je nastaja po mo- tivih iz povesti Kurent. Nato bosta sledili dve koprodukci- ji s Prešernovim gledališčem Kranj in s celovškim Teatrom Rampa. V drugi polovici se- zone bodo še uprizoritve Hlapci v režiji Jana Krmelja, Hiša Marije Pomočnice v re- žiji Žive Bizovičar in Na klan- cu (45.9634°N, 14.2946°E) v režiji Tina Grabnarja. Druži- nam bodo v prihodnji sezoni namenjene predstave ob so- botah, štiri bodo povezane v abonmajček: Tunel (Lut- kovno gledališče Ljubljana), Kako objeti ježa (Pripovedno gledališče gdč. Bazilike/DLU, Hiša otrok in umetnosti), Ostržek (Gledališče Koper) in predstava po lastni izbiri. Med izbirnimi posebej izpo- stavljajo gostujoči predstavi – nemško-slovensko uspešni- co O (die show) iz spremlje- valnega programa festivala Dnevi komedije in gledališki koncert Tožengroš ob moti- vih Cankarjeve črtice Pehar suhih hrušk v sodelovanju z Janus festivalom (Hiša kultu- re Celje). Dnevi komedije od 4. februarja SLG Celje bo seveda spet gostilo festival Dnevi kome- dije, ki vsako leto ponudi pregled najboljših gledaliških komedij preteklega koledar- skega leta ter združi vrhun- ske gledališke ustvarjalce iz institucionalnih in neodvi- snih gledališč iz celotne Slo- venije. 34. Dnevi komedije bodo predvidoma med 4. in 22. februarjem. Program bo sestavil programski selektor Nebojša Pop Tasić. Do konca septembra je odprt tudi na- tečaj za žlahtno komedijsko pero, ki nagradi najboljšo izvirno komedijo z možno- stjo uprizoritve na odru SLG Celje. S ciklom del Ivana Can- karja je nedvomno izražena želja po vrnitvi gledalcev v celjsko gledališče. Če rež- iserke in režiserji ne bodo pretiravali z »raziskovanjem«, do kod seže potrpežljivost obiskovalcev, jim bo morda še uspelo. Vsekakor jim to privoščimo. Desno od direktorja SLG Celje Mihe Goloba je producentka SLG Celje Mojca Redjko, levo vodja odnosov z javnostmi in marke- tinga Katarina Plantosar. (Foto: Nik Jarh) Maja Keuc se je predstavila z najnovejšim albumom Sončnice. (Foto: Matej Nareks) Novi TEDNIK št. 25 19. 6. 2025  COLOR CMYK stran 11 11 Št. 25, 19. junij 2025 KRONIKA Ne le poškodbe, ampak tudi nenadne slabosti Gore, lepe, a tudi smrtno nevarne Celjski gorski reševalci so morali letos zaradi nesreč posredovati enajstkrat, v enem posredovanju je šlo za iskalno akcijo. Trije pohodniki, ki so jih reševali v teh akcijah, so bili huje poškodovani, dva lažje. Začela se je glavna sezona obiskovanja gora. Za nesreče v go- rah sta še vedno najpogostejša vzroka neprilagojena oprema in napačna presoja razmer. Med tistimi, ki po- trebujejo pomoč, je v slovenskih gorah veliko tujcev. SIMONA ŠOLINIČ Po več kot desetletju na- raščanja števila posredovanj so jih gorski reševalci v vsej Sloveniji lani zabeležili manj kot leto prej. »To razumemo kot spodbuden znak, da vse preventivne dejavnosti ka- žejo rezultate. A se še pre- dobro zavedamo, da delo na področju preventive ni nikoli končano, še posebej ker šte- vilo obiskovalcev gora iz leta v leto narašča. Naš cilj zato ostaja jasen in nespreme- njen: poskrbeti, da bo število nesreč naraščalo počasneje Pobegnil pred lastnikoma Že pretekli teden smo poročali o porastu števila vlomov v stanovanjske hiše na Celjskem. Na Rečici ob Savinji je neznan storilec vstopil v stanovanjsko hišo in preiskal prostore. Ko je opazil, da se lastnika vračata domov, je pobegnil, ukrasti sicer ni uspel niče- sar. Lastnika sta v bližini opazila vozilo znamke Opel ljubljanskega registrskega območja, v kateri je voznik najverjetneje čakal storilca. Policisti zato še enkrat sve- tujejo ljudem, naj bodo pozorni na dogajanje v svoji okolici. Vlom v hišo se je zgodil tudi v Kozjem, kjer je storilec ukradel zlatnino. V Bukovju v Babni Gori je neznanec po vlomu v hišo ukradel 3 kose orožja in nekaj nakita iz počitniške hišice ter gotovino. Podobno se je zgodilo tudi v hiši v Trebčah, od koder sta izginili gotovina in zlatnina. Poostreno preverjanje in maraton hitrosti Po vsej Sloveniji bo do 26. junija trajala preventivna akcija Varno brez alkohola in drog. Policisti bodo v tem času ostreje preverjali psihofi zično stanje voznikov. Jutri bo tudi mednarodno usklajen 12-urni maraton nadzora nad psihofi zičnim stanjem voznikov. Do konca maja je bilo v Sloveniji 536 prometnih nesreč, ki so jih pov- zročili alkoholizirani udeleženci v prometu, kar je nekoliko manj kot v enakem obdobju lani. Povprečna stopnja alkoholiziranosti v vseh pro- metnih nesrečah je znašala 1,39 promila, v smrtnih prometnih nesrečah 1,61 promila. Zelo nevarni so tudi posamezniki, ki vozijo pod vplivom drog, ki jih je tudi na Celjskem vedno več. Povzročitelji pod vplivom drog so krivi za več kot 10 odstotkov prometnih nesreč z umrlimi udeleženci. V času akcije bodo policisti med nadzori preverjali tudi uporabo var- nostnih pasov in nepravilno uporabo mobilnih telefonov ter drugih naprav, ki lahko vplivajo na zmanjšano slušno ali vidno zaznavanje ali zmožnost obvladovanja vozila. kot število obiskovalcev,« je poudaril Gregor Dolinar, predsednik Gorske reševalne zveze Slovenije. Neprevidni Gorski reševalci vedno po- gosteje pomagajo tujim obi- skovalcem. Lani je bilo 44 od- stotkov reševanj, v katerih so pomagali tujim državljanom. Največkrat je šlo za turiste iz Nemčije, Češke, Nizozemske in Belgije. Tudi v začetku le- tošnje sezone, ko se glavni tu- ristični val šele začenja, tujci ostajajo močno zastopani v statistiki gorskih reševanj. »Tujci se pri načrtovanju poti pogosto zanašajo na Google Maps ali druge nespe- cializirane zemljevide, ki ne upoštevajo višinske razlike in tehnične zahtevnosti poti. Na videz kratke in lahke poti se tako izkažejo kot zelo zahtev- ne. Vedno več tujih planincev prenočuje v bivakih, ki so bili prvotno namenjeni alpini- stom ali zasilnemu zavetju, ne pa turističnim nočitvam,« še dodaja Dolinar. Zaradi pretirane obreme- njenosti z obiskovalci, ki tam načrtovano brezplačno prenočujejo, postajajo viso- kogorski bivaki nova točka tveganja. Primer za to je bi- vak pod Skuto v Kamniško- -Savinjskih Alpah, ki je zaradi svoje fotogeničnosti postal izjemno obiskan. Pot do tja ni markirana in je tehnično Če se odpravljate v gore … … izberite turo, ki naj bo primerna vaši telesni in duševni pripravljenosti. Pripravite ustrezen načrt poti, … poskrbite za ustrezno opremo, … pravočasno preverite in upoštevajte vremenske razmere v gorah, … informacije poiščite pri zanesljivih ljudeh, ki dobro poznajo gore in razmere v njih. To so gorski vodniki in gorski reševalci, … izogibajte se brezpotjem, … vpisujte se v vpisne knjige v kočah in na vrhovih, še posebej če ste sami ali v majhni skupini. Tak zapis je pomemben za reševalce v morebitni iskalno-reševalni akciji. zahtevna, a to obiskovalcev ne odvrne. Primanjkuje jim znanja Prav zato strokovnjaki po- novno poudarjajo pomen ustrezne priprave na obisk gora, osveščenosti in spošto- vanja vremenskih razmer ter pogojev. »V zadnjih letih ve- dno pogosteje zaznavamo, da so pohodniki oziroma planin- ci dobro opremljeni, manjka pa jim znanje za uporabo te opreme, predvsem izkušenj za oceno situacije. Rek, ›ni slabega vremena, je samo slaba oprema‹, ne drži v ce- loti. Potrebne so izkušnje in še prej znanje,« pravi vodja Gorske enote policije Matej Brajnik. Gorski reševalci pozivajo še, naj se vsi, ki se odpravlja- jo v gore, ustrezno pripravi- jo, ocenijo svojo psihofi zično pripravljenost in izkušnje ter na podlagi vsega opisanega izberejo ustrezno turo. »In- formacije, pridobljene na Facebooku, Instagramu in drugih aplikacijah ter foru- mih, naj ljudje dojemajo z veliko mero dvoma v njiho- vo pristnost oziroma točnost. Izjemno pomembno je tudi, da se vsi obiskovalci gora predhodno podučijo, kako lahko s pomočjo svojega prenosnega telefona centru za obveščanje sporočijo ko- ordinate svoje lokacije, kar lahko bistveno skrajša čas prihoda reševalcev na mesto nesreče,« opozarja slovenska gorska reševalna zveza. Stanje se nenadoma poslabša Gorski reševalci največkrat posredujejo zaradi poškodb pohodnikov, a opažajo, da v zadnjih letih narašča de- lež nenadno obolelih. »Sem štejemo primere, ko se komu nenadoma poslabša kronična bolezen ali pride do nekega zdravstvenega stanja, ki ga ogroža,« pojasnjuje Urban Iglič, predstavnik Komisije za medicino Gorske reševal- ne zveze Slovenije. »Zelo pomembno je, da se obiskovalci gora, ki imajo kro- nične bolezni (tak primer je sladkorna bolezen), na turo dobro pripravijo in imajo s se- boj redno terapijo. Dobro je, da se pred tem posvetujejo s svojim osebnim zdravnikom, sploh če v hribe ne hodijo redno ali se tja ponovno od- pravljajo po daljšem času ne- dejavnosti. Na turo naj se ni- kakor ne podajajo sami, svoje spremljevalce naj podučijo o svojem zdravstvenem stanju in primernem ukrepanju ob nenadnem poslabšanju,« še dodaja Iglič. Umrla motoristka V ponedeljek okoli 12. ure se je na območju Radeč, na cesti Zidani most–Vrhovo, zgodila tragična prome- tna nesreča. Po prvih podatkih je 54-letni voznik osebnega vozila v ovinku zapeljal na nasprotno smerno voz- išče in trčil v motorno kolo, s katerim se je nasproti pravilno pripeljala 56- letna voznica, državljanka Nemčije. Voznica motornega kolesa je na kraju ne- sreče umrla. Gorski reševalci največkrat posredujejo zaradi poškodb po- hodnikov, a opažajo, da vedno večkrat prihaja tudi do nenadne- ga poslabšanja zdravstvenega stanja pohodnikov. (Foto: GRZS) Na Celjskem so morali gorski reševalci letos posredovati že enajstkrat. (Foto: GRZS) Novi TEDNIK št. 25 19. 6. 2025  COLOR CMYK stran 12 12 XXXX Št. 25, 19. junij 2025 Novi TEDNIK št. 25 20. 6. 2024  COLOR CMYK stran 26 PRAZNIČNO Z OBČINO PREBOLD Na lokacijo v Preboldu v svoj kolektiv vabimo nove sodelavce - zaposlitev ali študentsko delo kot: sestavljalec ali operater , skladiščni delavec. ODELO ZAPOSLUJE IN NUDI ŠTUDENTSKO DELO Prijave in informacije: Email: zaposlitev@odelo.si Telefon: 031 765 810 051 270 786 Organiziran je avtobusni prevoz na relacijah: Hrastnik-Trbovlje-Prebold ter Velenje-Šoštanj-Letuš-Prebold. UREJAMO DELOVNA DOVOLJENJA IN INFORMATIVNE LISTE ZA TUJCE Občino Prebold od zadnjih lokalnih volitev vodi mag. Marko Repnik, s katerim smo se ob letošnjem občin- skem prazniku pogovarjali o aktualnih projektih in nalož- bah. »Med največji projekti je celovita obnova preboldskega gaja, kjer bomo do oktobra uredili klopce in sprehajalne poti ter prireditveno ploščad, kjer bo prizorišče najrazlič- nejšega dogajanja med letom na prostem v naravi. Končali smo obnovo 600-metrskega odseka ceste v Mariji Reki. Ravno pred dnevi smo začeli obnovo ceste v Dolenji vasi. Jeseni se bomo lotili obnove ceste v Latkovi vasi v indu- strijski coni. Urejamo igrišče v Šeščah, ki ga do zdaj še ni bilo. Popoplavna obnova igrišča v Latkovi vasi je kon- čana,« je strnil delovni utrip v občini. Tudi občina Prebold je bila poplavljena, a ne toliko kot sosednji občina Polzela in Žalec. Kakšno je stanje v občini deset mesecev po poplavah? »Bazen smo odprli konec tedna. Visoke temperature ozračja so kot nalašč, da se voda lahko dobro segreje in da bo do začetka počitnic vse pripravljeno za obiskovalce.« »Že 18 let delujem na področju kulture v isti ustanovi. Odločil sem se, da je čas za nove izzive.« Ob občinskem prazniku z županom mag. Markom Repnikom Freske postajajo njihov prepoznavni znak V teh dneh je v občini Prebold praznično, saj konec junija že tradicionalno obeležujejo občinski praznik. Slednjega bo v tej spodnjesavinjski občini pod Žvajgo že drugo leto zapored zaznamoval Šempavelfest. Pod njegovim okriljem se bodo v štirih dneh zvrstili različni dogodki. Prvi je bil že včeraj (sreda), in sicer stand up predstava Perice Jerkovića. Nocoj (četrtek) bo sledila slavnostna seja, na kateri bodo podelili občinska priznanja, za kulturni program pa bo poskrbel kvartet Eros. V petek bo ob koncu šolskega leta sledil še rokovski žur Pozdrav poletju. V soboto bo gasilska veselica in v nedeljo Beer-Becue fest, ki je namenjen pro- mociji savinjskih pivovarjev in novega županovega piva, narejenega iz dodatkov preboldskega hmelja. ŠPELA OŽIR Lastniki zasebne lastnine so do zdaj že vse obnovili, ker je šlo za manjše vdore vode. Ni bilo namreč tako hudo kot v nekaterih drugih občinah. Zelo poplavljena je bila industrijska cona, ki leži neposredno ob strugi Savinje. Brežine smo začasno uredili, država obljublja dolgotrajno ureditev brežine. Prvi pose- gi se bodo začeli še letos in bodo trajali naslednjih nekaj let. Kako kaže z ureditvijo občinskega središča, kjer posebno mesto pripada Ze- nerjevi hiši? Zenerjeva hiša ima več la- stnikov. Večinski, 80-odstotni lastnik, si prizadeva, da bi odkupil še druge deleže in zgradbo obnovil. Zgradba je v vseh teh letih postala kultur- ni spomenik in je poseg zato še precej težji. Kot občina se bomo skušali vključiti v to zgodbo, da bi morda pri za- gotavljanju vsebin sodelovali kot partner. Začeli ste delavnice za oblikovanje celostne prome- tne strategije v občini Pre- bold. Kaj si obetate od nje? V prvi vrsti gre za varnost udeležencev v prometu. Za- gotovo se bodo spremenile tudi nekatere poti. Težave imamo z industrijsko cono pri graščini. Vsi tovornjaki tja vozijo skozi Dolenjo vas, kar je nevzdržno. Dolgoroč- no bomo morali razmisliti o gradnji obvoznice do Kaplje vasi. Je morda kaj novega na področju graščine Prebold? Stvari se premikajo naprej. Vrhovno sodišče je imenova- lo skrbnika, ki bo zastopal vse denacionalizacijske upra- vičence. Občina se tako zdaj pogovarja samo z njim. Išče- mo rešitve, ki bi bile primer- ne tako za eno kot za drugo stran. Sem zelo optimističen. Mislim, da se bodo stvari še v letu 2024 premaknile za ko- rak naprej. Po mojem mnenju bi bila rešitev, da se dogovo- rimo za odkup ali dolgotrajni najem za nekatera zemljišča. V prvi vrsti imam v mislih rib- nik v Preboldu in nekatera ze- mljišča, na katerih že stojijo zasebne hiše in bloki, a so znotraj njih še »mini« par- cele, ki še niso bile vrnjene lastnikom. Gre za zemljišča, ki prihodnjim lastnikom ne pomenijo toliko kot nam, lo- kalni skupnosti. Omogočila bi nam gradnjo kakšnega do- datnega parkirišča med bloki in podobno. Glede na vse novogradnje občina Prebold pri tem ni izjema med spodnjesavinj- skimi občinami. Na tem po- dročju je še posebej živahno v Latkovi vasi na ravnini na levi strani državne ceste med Šempetrom v Savinjski dolini in Vranskim. Na tem območju bo zraslo še nekaj novih hiš. Investitor pa bo zgradil tudi tri nove bloke, v katerih bo skupaj več kot 200 stanovanj. Obenem se bo razširila tamkajšnja poslovna cona. Ob znanem trgovcu bo svoje mesto dobilo logistično podjetje s tovornja- ki in naprej od njega še podje- tje Vrtine Palir. Od tam bodo sledili omenjeni trije bloki. Kdaj se bo začela sezona na bazenu v Preboldu? Se morda obetajo kakšne no- vosti? Bazen smo odprli konec tedna. Visoke temperature ozračja so kot nalašč, da se voda lahko dobro segreje in da bo do začetka počitnic vse pripravljeno za obiskovalce. Letošnja sezona ne prinaša nobene novosti. Bazen bomo obnovili v letih 2025 in 2026. Bomo pa imeli letos pestro gostinsko ponudbo in števil- ne prireditve. Mag. Marko Repnik občino Prebold vodi prvi mandat. Po Preboldu ste postavili nove turistično-informativ- ne table. Koliko jih je, kje stojijo? Občina je v sodelovanju z Zgodovinskim in narodopi- snim društvom Prebold iz- delala table, ki opisujejo tu- kajšnje znamenitosti. Gre za pet tabel, ki smo jih postavili na trasi, po kateri bo spelja- na učna pot. Povezovala bo graščino, nekdanjo tekstilno tovarno, gaj, bazen, cerkev sv. Pavla in spomenik padlim borcem. Že od začetka ste nepro- fesionalni župan. Zapo- sleni ste v žalski izpostavi območnega sklada za kul- turne dejavnosti. Od 1. av- gusta bodo pred vami novi izzivi. Postali boste direktor Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec. Že 18 let delujem na podro- čju kulture v isti ustanovi. Odločil sem se, da je čas za nove izzive. Te sem prepo- znal v razpisanem delovnem mestu tega javnega zavoda, katerega ustanoviteljica je žalska občina. Velika pred- nost je ekipa. Delo v javnem skladu je namreč omejeno na enega človeka, v zavodu je teh sodelavcev več. Ker sem po naravi zelo timski človek, mi to zelo ustreza. Ne nazadnje Zavod za kul- turo, šport in turizem Žalec z vsemi župani Spodnje Sa- vinjske doline snuje skupno strategijo, pri tem bo moje poznavanje lokalnega okolja prednost tako za Prebold kot druge občine. Zelo radi zahajate na Hom? Kolikokrat na leto se odpravite gor? Največkrat sem bil 180- krat. Letos načrtujem, da se bom nanj povzel stokrat. Do zdaj sem bil na njem pri- bližno 50-krat. Ker smo na polovici leta, mi bo morda res uspelo. Vzpon mi vzame približno uro. Pot zelo dobro poznam, zato lahko grem po njej zelo neobremenjeno in hitro. Vas kdo kdaj pocuka za rokav in opozori na kakšno zadevo v občini? Z občani imam zelo lep odnos. Nihče me ne napada kaj preveč. Če se morda kaj zalomi, zna občinska uprava to tudi pojasniti. Obenem se trudimo poslušati čim več ljudi. V Preboldu nastaja že tretja poslikava. Kaj bomo občudovali tokrat? Dotrajano fasado medgene- racijskega centra smo obno- V občini Prebold bo praznovanje občinskega dne tudi letos zaznamoval Šem- pavelfest, pod okriljem katerega se bodo v Športnem parku Latkova vas do konca tedna zvrstili različni dogodki. Že včeraj, 18. junija, so v občini na slavnostni seji podelili priznanja najzaslužnejšim občanom. Nocoj (četrtek) bo v tej spodnjesa- vinjski občini pod Žvajgo sledil večer komedije stand upa s Sašem Staretom in z Alenom Mastnakom. Jutri (petek) bo v z znamenju roka, za kar bodo poskrbele skupine Radio Jam, Decibel virus in Mi2. V soboto bosta sledila praznovanje dneva gasilcev in večerna veselica s sku- pinama Savinjski kvintet in Pop Design. Festivalsko dogajanje se bo končalo v nedeljo z družinskim dnevom Beer-Becue fest, na katerem bodo ob bogatem glasbenem dogajanju in zabavi za otroke na voljo tudi županovo pivo in piva lokalnih pivovarjev. SINTIJA JURIČ Ob občinskem prazniku Občine Prebold z županom mag. Markom Repnikom »Dela nam ne zmanjka« V dneh pred občinskim praznikom smo se o aktualnih projektih v občini Prebold pogovar- jali z županom mag. Markom Repnikom, ki zadnje leto od občinskega praznika ocenjuje kot uspešno. »Končali smo obnovo cestnega odseka v Dolenji vasi, namenu smo predali prenovljen preboldski park Gaj, končana je tudi druga stopnja freske na medgeneracij- skem centru, ki jo je naslikal naš akademski slikar Žiga Hriberšek. Prav tako končujemo športno igrišče v Šeščah, končana je tudi ob- nova dela ceste v industrijski coni Latkova vas, ki je bila nujna prenove,« je delovni utrip v občini strnil preboldski župan, ki je od lan- skega prvega avgusta tudi direktor Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec. Že od začetka ste neprofesionalni župan, prvega avgusta ste zase- dli stolček direktorja Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec. Kako usklajujete vlogi direktor- ja osrednjega javnega zavoda v Žalcu in župana? Z veliko discipline in orga- niziranosti. Je precej napor- no, vendar mi zaenkrat še uspeva. Ali menite, da vaša vloga direktorja žal- skega zavoda prinaša tudi kaj prednosti za občino Prebold in obratno? Vsekakor vidim v tem obojestranske koristi, ki se kažejo predvsem v poznavanju razpisov ter potreb in želja prebivalstva na področju kulture, športa in turizma. Sodelovanje med obema ob- činama je tako poglobljeno in tudi bolj učinkovito. Poplave avgusta 2023 so prizadele tudi občino Pre- bold, a morda nekoliko manj kot sosednje občine v doli- ni. Ste že uspeli odpraviti vso škodo, ki so jo poplave takrat povzročile na javni infrastruk- turi? Ne bi se strinjal, da so poplave našo občino prizadele precej manj kot druge občine, saj je v našem pri- meru nastala ogromna gospodarska škoda na podjetjih v industrijski coni Latkova vas. Poškodovanih je bilo več podjetij, tudi javna infrastruktura in bre- žina reke Savinje. Prav tako so bile uničene ogromne količine zalog. Ogromno škodo je z vdorom vode utrpelo tudi civilno prebival- stvo, da o psihozi in strahu ne govorim. Ško- do smo odpravili, ljudje so si z medsebojno pomočjo opomogli, podjetja zdaj delujejo nemoteno. Vsekakor ostaja velika vrzel pri podelili priznanja najzaslužnejšim občanom. Nocoj (četrtek) bo v tej spodnjesa- vinjski občini pod Žvajgo sledil večer komedije stand upa s Sašem Staretom in z Alenom Mastnakom. Jutri (petek) bo v z znamenju roka, za kar bodo poskrbele skupine Radio Jam, Decibel virus in Mi2. V soboto bosta sledila praznovanje dneva gasilcev in večerna veselica s sku- pinama Savinjski kvintet in Pop Design. Festivalsko dogajanje se bo končalo v nedeljo z družinskim dnevom Beer-Becue fest, na katerem bodo ob bogatem glasbenem dogajanju in zabavi za otroke na voljo tudi županovo pivo in piva lokalnih pivovarjev. V dneh pred občinskim praznikom smo se o aktualnih projektih v občini Prebold pogovar- mag. Markom Repnikom, ki zadnje leto od občinskega praznika ocenjuje kot uspešno. »Končali smo obnovo cestnega odseka v Dolenji vasi, namenu smo predali prenovljen preboldski park Gaj, končana je tudi druga stopnja freske na medgeneracij- skem centru, ki jo je naslikal naš akademski slikar Žiga Hriberšek. Prav tako končujemo športno igrišče v Šeščah, končana je tudi ob- nova dela ceste v industrijski coni Latkova vas, ki je bila nujna prenove,« je delovni utrip v občini strnil preboldski župan, ki je od lan- skega prvega avgusta tudi direktor Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec. Že od začetka ste neprofesionalni župan, prvega avgusta ste zase- dli stolček direktorja Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec. Kako usklajujete vlogi direktor- ja osrednjega javnega zavoda v Z veliko discipline in orga- niziranosti. Je precej napor- no, vendar mi zaenkrat še Ali menite, da vaša vloga direktorja žal- skega zavoda prinaša tudi kaj prednosti za občino Prebold in Vsekakor vidim v tem obojestranske koristi, ki se kažejo predvsem v poznavanju razpisov ter potreb in želja prebivalstva na področju kulture, športa in turizma. Sodelovanje med obema ob- činama je tako poglobljeno in tudi bolj učinkovito. Poplave avgusta 2023 so prizadele tudi občino Pre- bold, a morda nekoliko manj kot sosednje občine v doli- ni. Ste že uspeli odpraviti vso škodo, ki so jo poplave takrat povzročile na javni infrastruk- Ne bi se strinjal, da so poplave našo občino prizadele precej manj kot druge občine, saj je v našem pri- meru nastala ogromna gospodarska škoda na podjetjih v industrijski coni Latkova vas. Poškodovanih je bilo več podjetij, tudi javna infrastruktura in bre- žina reke Savinje. Prav tako so bile uničene ogromne količine zalog. Ogromno škodo je z vdorom vode utrpelo tudi civilno prebival- stvo, da o psihozi in strahu ne govorim. Ško- do smo odpravili, ljudje so si z medsebojno pomočjo opomogli, podjetja zdaj delujejo nemoteno. Vsekakor ostaja velika vrzel pri obnovi brežine reke Savinje, protipoplav- nih ukrepih in skrbi za pretočnost. Državo redno pozivamo, naj poskrbi tudi za to. Kako ste do zdaj zado- voljni z urejanjem bre- žin ob strugi Savinje? S tem še nismo zadovoljni, saj sta dolgo- ročna sanacija in utrditev brežine zaenkrat še samo na papirju in sta predvideni letos oziroma naslednje leto. Do sedaj je bila opravljena samo intervencijska obnova, ki pa ne zago- tavlja popolne varnosti pri morebitnih novih poplavah. Minuli mesec ste uradno odprli prenovljen Gaj Prebold. Kaj vse ste uredili v njem in čemu je namenjen? Gaj je prenovljen in po- nuja različne dejavnosti za otroke in starejše. Ob spre- hajalnih poteh in osrednji prireditveni ploščadi so v njem tudi čutna pot, otroška igrala, fi tnes na prostem in meditacijski kotiček. Vsa odstranjena drevesa smo nadomesti- li z novimi zasaditvami tako drevja kot grmičevja. V preboldskem gaju bodo tudi koncerti in organizirane vadbe. V zimskem času bosta tam adventno dogajanje in predvidoma tudi drsališče. Načrtu- jete v gaju že v poletnih mesecih kakšne prire- ditve oz. koncerte? Narava bo poskrbela za to, da bo gaj kmalu zasijal v vsej svoji lepoti – ko se bo dokončno zarasel. Občankam in občanom želimo ponu- diti bolj intimno vrsto koncertov z manjšimi zasedbami ali orkestrske koncerte. Kakšna prireditev bo zato že organizirana tudi v po- letnem in jesenskem času. Minulo soboto se je začela nova sezona tudi na Bazenu Prebold. Se morda obetajo kakšne novosti? Res je, veliko dogajanja se bo v poletnem času preselilo na bazen, ki smo ga odprli v soboto, 14. junija. Tudi letos je bilo na dan odprtja kopanje brezplačno. Kot novost v ponudbi lahko izpostavim večerno plavanje, ki je namenjeno rekreativno-športnim pla- valcem. Lani ste za obnovo bazena namenili kar nekaj občinskega denarja. Ste bili zado- voljni z obiskom? Predstavlja vzdrževanje bazena velik strošek za občinski prora- čun? Z obiskom lanske sezone smo bili zelo zadovoljni, pri tem smo imeli tudi veliko srečo z vremenom, saj je bilo kar pre- cej sončnih in vročih dni. Lani smo na bazenu obnovili del infrastrukture, ki zajema cevi in tesnila, vložili smo v napravo za avtomatsko preverjanje in odmerjanje klora. Uredili smo tudi del zunanjosti, ki smo jo po- sodobili z ležalniki in dodatnimi senčniki … Strošek vzdrževa- nja takšnega bazena je precej- šnji in ga sezonski obisk ne pokriva. Naš bazen je iz prej- šnjih časov, ko je bilo življe- nje počasnejše. Med ljudmi je priljubljen tudi zaradi lepih spominov. Obiskujejo ga kopalci iz celotne doline in nanj smo ponosni. Kako je z gradnjo košarkarske- ga igrišča v Šeščah? Kdaj boste tam začeli graditi še načrtovano nogometno in otroško igrišče? Košarkarsko igrišče je v zaključ- ni fazi, nadaljevali smo pripravo na nogometno igrišče. Vsako leto bomo skušali narediti korak na- prej in uspešno pripeljati zadeve do konca. To smo obljubili in to bomo dokončali. Na zadnji redni seji občinske- ga sveta ste med drugim potr- dili tudi višje cene programov vrtca. Kaj je razlog za njihovo sprejetje in za koliko se bodo povišale? Žal smo v času, ko se višajo vsi obratovalni stroški. Dražijo se ener- genti, oprema, potrebščine … Seveda je na povišanje cen vplivala tudi plač- na reforma. Občina mora zagotoviti denar za povečanje plač za vzgojite- ljice in pomočnice. Drugega ključa kot dvig cen programov vrtca za to žal ni. S to problematiko se trenutno ukvarja veliko slovenskih občin in vsi smo s tem nezadovoljni. Cene programov vrtca se bodo v povprečju zvišale za pribli- žno dvajset odstotkov. V občini ste nedavno sprejeli tudi celo- stno prometno strategijo. Lahko naštejete nekaj konkretnih ukrepov, ki jih načrtujete znotraj nje? Celostna prometna strategija je bila sesta- vljena na podlagi delavnic, na katerih so so- delovali občani in predstavniki stroke. Vklju- »Želimo biti kulturno zavedna in napredna občina, zato bomo še naprej iskali inovativne pristope za kulturno-umetniško izražanje naših kulturnikov.« »Usklajevanje vloge direktorja ZKŠT Žalec in župana Občine Prebold je precej naporno, vendar mi zaenkrat še uspeva,« je poudaril mag. Marko Repnik. Župan Občine Prebold mag. Marko Repnik Novi TEDNIK št. 25 19. 6. 2025  COLOR CMYK stran 13 13 Št. 25, 19. junij 2025 NA PRAZNIČNEM OBISKU Kdo so letošnji občinski nagrajenci? Na slavnostni seji ob občinskem prazniku Občine Pre- bold, ki je bila včeraj, 18. junija, so v občini podelili tudi grbe in priznanja Občine Prebold. Bronasti grb je na pobudo Krajevne organizacije Rdečega Križa Prebold prejela njihova članica Milena Klasič, ki krajanom vselej pomaga v stiski, je tudi pobudnica skupine za klekljanje ter predsednica KPD Šešče in vodja ročnodelskega krož- ka. Bronasti grb je na pobudo PGD Sv. Lovrenc prejela tudi Katarina Petač, ki je članica gasilske organizacije že več kot 30 let, kot mentorica mladine pa že vrsto let skrbi za podmladek v društvu. Priznanja občine so prejeli članica KUD Svoboda Pre- bold in KUD Svoboda Griže Marija Petrovec, ki skrbi za kakovostno in množično kulturno ustvarjenje v občini in zunaj nje, članica Zgodovinskega in narodopisnega društva Prebold Nada Skok za dolgoletno vestno delo v društvu, ki ga člani močno cenijo, in član upravnega odbora Društva upokojencev Prebold Srečko Fajfar, ki dejavno sodeluje s predlogi za dobro vzdrževanje in vo- denje društvenih objektov. Priznanje občine ob 100-le- tnici je prejelo PGD Groblja, ki že od leta 1925 vestno in dosledno izvaja javno gasilsko službo v severnem delu Občine Prebold. Posebno priznanje občine sta prejela še Žiga Hriberšek za dragocen likovni prispevek v občini in Planinsko društvo Prebold za sodelovanje pri ure- sničitvi Preboldske planinske poti. čuje vse pereče teme, kot so kolesarske poti, širše ceste, obvoznica in dodatni pločniki. To so samo okvirne želje, ki se jih vsi zaveda- mo. Strinjamo se, da so nujne za izboljšanje varnosti in kakovosti življenja. Kakšni bodo konkretni rezultati, bo pokazal čas in posluh države. Izvajate trenutno v občini še katere druge pomembne projekte in naložbe? Seveda. Začenjata se obnova ceste z gradnjo kanalizacije in vodovoda nad tovarno, gradnja vodovodnega sistema Šempeter od vodohra- na Likovič v Matkah do Šempetra. Slednjega izvajamo s partnerskima občinama Žalec in Polzela. V načrtu sta tudi kanalizaciji Prečna cesta in v Svetem Lovrencu … Dela nam ne bo zmanjkalo. Čemu boste največ časa namenili v pri- hodnjem letu? Jeseni bomo začeli načrtovati proračun za leti 2026 in 2027 . Vanj bomo vključili projekte, ki so že dolgo v načrtu ali so nujni. V vsakem primeru bomo prisluhnili ljudem in odločali racionalno. Vseh projektov in nujnih opravil je žal preveč, da bi s proračunom zmogli kon- kretno obdelavo. V občini Prebold ste precej znani po fre- skah akademskega slikarja Žige Hriberška. Jih bomo lahko opazili še kje v občini? Druga faza kronološke freske na med- generacijskem centru je že bila uspešno končana in s tem je slikarski opus – vsaj v tem delu kraja – končan. Verjamem, da bomo z Žigo še sodelovali, saj naše okolje ponuja še mnogo drugih možnosti. Želimo biti kulturno zavedna in napredna občina, zato bomo še naprej iskali inovativne pristo- pe za kulturno-umetniško izražanje naših kulturnikov. Foto: Nik Jarh »Naš bazen je iz prejšnjih časov, ko je bilo življenje počasnejše. Med ljudmi je priljubljen tudi zaradi spominov. Obiskujejo ga kopalci iz celotne doline in nanj smo ponosni.« info@ferokov.com | www.ferokov.com NASTANITVE 031 628 442 - elektroinštalacije - meritve strelovodov in elektroinštalacij - obnova in vzdrževanje elektroinštalacij Zaposlimo električarja za delo po Sloveniji. Iščemo zunanje sodelavce na področju elektroinštalacij in meritev. Če vas veseli delati v prijaznem okolju in odličnem kolektivu, potem pošljite prošnjo na info@veltrag.si. Veltrag, d.o.o. Latkova vas 221 a; 3312 Prebold info@veltrag.si; www.veltrag.si T: 03 703 12 60 - elektroinštalacije - meritve strelovodov in elektroinštalacij - obnova in vzdrževanje elektroinštalacij Zaposlimo električarja za delo po Sloveniji. Iščemo zunanje sodelavce na področju elektroinštalacij in meritev. Če vas veseli delati v prijaznem okolju in odličnem kolektivu, potem pošljite prošnjo na info@veltrag.si. Veltrag, d.o.o. Latkova vas 221 a; 3312 Prebold info@veltrag.si; www.veltrag.si T: 03 703 12 60 - elektroinštalacije - meritve strelovodov in elektroinštalacij - obnova in vzdrževanje elektroinštalacij Zaposlimo električarja za delo po Sloveniji. Iščemo zunanje sodelavce na področju elektroinštalacij in meritev. Če vas veseli delati v prijaznem okolju in odličnem kolektivu, potem pošljite prošnjo na info@veltrag.si. Veltrag, d.o.o. Latkova vas 221 a; 3312 Prebold info@veltrag.si; www.veltrag.si T: 03 703 12 60 - elektroinštalacije - meritve strelovodov in elektroinštalacij - obnova in vzdrževanje elektroinštalacij Zaposlimo električarja za delo po Sloveniji. Iščemo zunanje sodelavce na področju elektroinštalacij in meritev. Če vas veseli delati v prijaznem okolju in odličnem kolektivu, potem pošljite prošnjo na info@veltrag.si. Veltrag, d.o.o. Latkova vas 221 a; 3312 Prebold info@veltrag.si; www.veltrag.si T: 03 703 12 60 - elektroinštalacije - meritve strelovodov in elektroinštalacij - obnova in vzdrževanje elektroinštalacij Zaposlimo električarja za delo po Sloveniji. Iščemo zunanje sodelavce na področju elektroinštalacij in meritev. Če vas veseli delati v prijaznem okolju in odličnem kolektivu, potem pošljite prošnjo na info@veltrag.si. Veltrag, d.o.o. Latkova vas 221 a; 3312 Prebold info@veltrag.si; www.veltrag.si T: 03 703 12 60 - elektroinštalacije - meritve strelovodov in elektroinštalacij - obnova in vzdrževanje elektroinštalacij - polaganje zemeljskih kablov – daljše linije Veltrag, d.o.o. Latkova vas 221a; 3312 Prebold info@veltrag.si; www.veltrag.si T: 03 703 12 60 Preboldsko občino vodi prvi mandat. Novi TEDNIK št. 25 19. 6. 2025  COLOR CMYK stran 12 12 XXXX Št. 25, 19. junij 2025 Novi TEDNIK št. 25 20. 6. 2024  COLOR CMYK stran 26 PRAZNIČNO Z OBČINO PREBOLD Na lokacijo v Preboldu v svoj kolektiv vabimo nove sodelavce - zaposlitev ali študentsko delo kot: sestavljalec ali operater , skladiščni delavec. ODELO ZAPOSLUJE IN NUDI ŠTUDENTSKO DELO Prijave in informacije: Email: zaposlitev@odelo.si Telefon: 031 765 810 051 270 786 Organiziran je avtobusni prevoz na relacijah: Hrastnik-Trbovlje-Prebold ter Velenje-Šoštanj-Letuš-Prebold. UREJAMO DELOVNA DOVOLJENJA IN INFORMATIVNE LISTE ZA TUJCE Občino Prebold od zadnjih lokalnih volitev vodi mag. Marko Repnik, s katerim smo se ob letošnjem občin- skem prazniku pogovarjali o aktualnih projektih in nalož- bah. »Med največji projekti je celovita obnova preboldskega gaja, kjer bomo do oktobra uredili klopce in sprehajalne poti ter prireditveno ploščad, kjer bo prizorišče najrazlič- nejšega dogajanja med letom na prostem v naravi. Končali smo obnovo 600-metrskega odseka ceste v Mariji Reki. Ravno pred dnevi smo začeli obnovo ceste v Dolenji vasi. Jeseni se bomo lotili obnove ceste v Latkovi vasi v indu- strijski coni. Urejamo igrišče v Šeščah, ki ga do zdaj še ni bilo. Popoplavna obnova igrišča v Latkovi vasi je kon- čana,« je strnil delovni utrip v občini. Tudi občina Prebold je bila poplavljena, a ne toliko kot sosednji občina Polzela in Žalec. Kakšno je stanje v občini deset mesecev po poplavah? »Bazen smo odprli konec tedna. Visoke temperature ozračja so kot nalašč, da se voda lahko dobro segreje in da bo do začetka počitnic vse pripravljeno za obiskovalce.« »Že 18 let delujem na področju kulture v isti ustanovi. Odločil sem se, da je čas za nove izzive.« Ob občinskem prazniku z županom mag. Markom Repnikom Freske postajajo njihov prepoznavni znak V teh dneh je v občini Prebold praznično, saj konec junija že tradicionalno obeležujejo občinski praznik. Slednjega bo v tej spodnjesavinjski občini pod Žvajgo že drugo leto zapored zaznamoval Šempavelfest. Pod njegovim okriljem se bodo v štirih dneh zvrstili različni dogodki. Prvi je bil že včeraj (sreda), in sicer stand up predstava Perice Jerkovića. Nocoj (četrtek) bo sledila slavnostna seja, na kateri bodo podelili občinska priznanja, za kulturni program pa bo poskrbel kvartet Eros. V petek bo ob koncu šolskega leta sledil še rokovski žur Pozdrav poletju. V soboto bo gasilska veselica in v nedeljo Beer-Becue fest, ki je namenjen pro- mociji savinjskih pivovarjev in novega županovega piva, narejenega iz dodatkov preboldskega hmelja. ŠPELA OŽIR Lastniki zasebne lastnine so do zdaj že vse obnovili, ker je šlo za manjše vdore vode. Ni bilo namreč tako hudo kot v nekaterih drugih občinah. Zelo poplavljena je bila industrijska cona, ki leži neposredno ob strugi Savinje. Brežine smo začasno uredili, država obljublja dolgotrajno ureditev brežine. Prvi pose- gi se bodo začeli še letos in bodo trajali naslednjih nekaj let. Kako kaže z ureditvijo občinskega središča, kjer posebno mesto pripada Ze- nerjevi hiši? Zenerjeva hiša ima več la- stnikov. Večinski, 80-odstotni lastnik, si prizadeva, da bi odkupil še druge deleže in zgradbo obnovil. Zgradba je v vseh teh letih postala kultur- ni spomenik in je poseg zato še precej težji. Kot občina se bomo skušali vključiti v to zgodbo, da bi morda pri za- gotavljanju vsebin sodelovali kot partner. Začeli ste delavnice za oblikovanje celostne prome- tne strategije v občini Pre- bold. Kaj si obetate od nje? V prvi vrsti gre za varnost udeležencev v prometu. Za- gotovo se bodo spremenile tudi nekatere poti. Težave imamo z industrijsko cono pri graščini. Vsi tovornjaki tja vozijo skozi Dolenjo vas, kar je nevzdržno. Dolgoroč- no bomo morali razmisliti o gradnji obvoznice do Kaplje vasi. Je morda kaj novega na področju graščine Prebold? Stvari se premikajo naprej. Vrhovno sodišče je imenova- lo skrbnika, ki bo zastopal vse denacionalizacijske upra- vičence. Občina se tako zdaj pogovarja samo z njim. Išče- mo rešitve, ki bi bile primer- ne tako za eno kot za drugo stran. Sem zelo optimističen. Mislim, da se bodo stvari še v letu 2024 premaknile za ko- rak naprej. Po mojem mnenju bi bila rešitev, da se dogovo- rimo za odkup ali dolgotrajni najem za nekatera zemljišča. V prvi vrsti imam v mislih rib- nik v Preboldu in nekatera ze- mljišča, na katerih že stojijo zasebne hiše in bloki, a so znotraj njih še »mini« par- cele, ki še niso bile vrnjene lastnikom. Gre za zemljišča, ki prihodnjim lastnikom ne pomenijo toliko kot nam, lo- kalni skupnosti. Omogočila bi nam gradnjo kakšnega do- datnega parkirišča med bloki in podobno. Glede na vse novogradnje občina Prebold pri tem ni izjema med spodnjesavinj- skimi občinami. Na tem po- dročju je še posebej živahno v Latkovi vasi na ravnini na levi strani državne ceste med Šempetrom v Savinjski dolini in Vranskim. Na tem območju bo zraslo še nekaj novih hiš. Investitor pa bo zgradil tudi tri nove bloke, v katerih bo skupaj več kot 200 stanovanj. Obenem se bo razširila tamkajšnja poslovna cona. Ob znanem trgovcu bo svoje mesto dobilo logistično podjetje s tovornja- ki in naprej od njega še podje- tje Vrtine Palir. Od tam bodo sledili omenjeni trije bloki. Kdaj se bo začela sezona na bazenu v Preboldu? Se morda obetajo kakšne no- vosti? Bazen smo odprli konec tedna. Visoke temperature ozračja so kot nalašč, da se voda lahko dobro segreje in da bo do začetka počitnic vse pripravljeno za obiskovalce. Letošnja sezona ne prinaša nobene novosti. Bazen bomo obnovili v letih 2025 in 2026. Bomo pa imeli letos pestro gostinsko ponudbo in števil- ne prireditve. Mag. Marko Repnik občino Prebold vodi prvi mandat. Po Preboldu ste postavili nove turistično-informativ- ne table. Koliko jih je, kje stojijo? Občina je v sodelovanju z Zgodovinskim in narodopi- snim društvom Prebold iz- delala table, ki opisujejo tu- kajšnje znamenitosti. Gre za pet tabel, ki smo jih postavili na trasi, po kateri bo spelja- na učna pot. Povezovala bo graščino, nekdanjo tekstilno tovarno, gaj, bazen, cerkev sv. Pavla in spomenik padlim borcem. Že od začetka ste nepro- fesionalni župan. Zapo- sleni ste v žalski izpostavi območnega sklada za kul- turne dejavnosti. Od 1. av- gusta bodo pred vami novi izzivi. Postali boste direktor Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec. Že 18 let delujem na podro- čju kulture v isti ustanovi. Odločil sem se, da je čas za nove izzive. Te sem prepo- znal v razpisanem delovnem mestu tega javnega zavoda, katerega ustanoviteljica je žalska občina. Velika pred- nost je ekipa. Delo v javnem skladu je namreč omejeno na enega človeka, v zavodu je teh sodelavcev več. Ker sem po naravi zelo timski človek, mi to zelo ustreza. Ne nazadnje Zavod za kul- turo, šport in turizem Žalec z vsemi župani Spodnje Sa- vinjske doline snuje skupno strategijo, pri tem bo moje poznavanje lokalnega okolja prednost tako za Prebold kot druge občine. Zelo radi zahajate na Hom? Kolikokrat na leto se odpravite gor? Največkrat sem bil 180- krat. Letos načrtujem, da se bom nanj povzel stokrat. Do zdaj sem bil na njem pri- bližno 50-krat. Ker smo na polovici leta, mi bo morda res uspelo. Vzpon mi vzame približno uro. Pot zelo dobro poznam, zato lahko grem po njej zelo neobremenjeno in hitro. Vas kdo kdaj pocuka za rokav in opozori na kakšno zadevo v občini? Z občani imam zelo lep odnos. Nihče me ne napada kaj preveč. Če se morda kaj zalomi, zna občinska uprava to tudi pojasniti. Obenem se trudimo poslušati čim več ljudi. V Preboldu nastaja že tretja poslikava. Kaj bomo občudovali tokrat? Dotrajano fasado medgene- racijskega centra smo obno- V občini Prebold bo praznovanje občinskega dne tudi letos zaznamoval Šem- pavelfest, pod okriljem katerega se bodo v Športnem parku Latkova vas do konca tedna zvrstili različni dogodki. Že včeraj, 18. junija, so v občini na slavnostni seji podelili priznanja najzaslužnejšim občanom. Nocoj (četrtek) bo v tej spodnjesa- vinjski občini pod Žvajgo sledil večer komedije stand upa s Sašem Staretom in z Alenom Mastnakom. Jutri (petek) bo v z znamenju roka, za kar bodo poskrbele skupine Radio Jam, Decibel virus in Mi2. V soboto bosta sledila praznovanje dneva gasilcev in večerna veselica s sku- pinama Savinjski kvintet in Pop Design. Festivalsko dogajanje se bo končalo v nedeljo z družinskim dnevom Beer-Becue fest, na katerem bodo ob bogatem glasbenem dogajanju in zabavi za otroke na voljo tudi županovo pivo in piva lokalnih pivovarjev. SINTIJA JURIČ Ob občinskem prazniku Občine Prebold z županom mag. Markom Repnikom »Dela nam ne zmanjka« V dneh pred občinskim praznikom smo se o aktualnih projektih v občini Prebold pogovar- jali z županom mag. Markom Repnikom, ki zadnje leto od občinskega praznika ocenjuje kot uspešno. »Končali smo obnovo cestnega odseka v Dolenji vasi, namenu smo predali prenovljen preboldski park Gaj, končana je tudi druga stopnja freske na medgeneracij- skem centru, ki jo je naslikal naš akademski slikar Žiga Hriberšek. Prav tako končujemo športno igrišče v Šeščah, končana je tudi ob- nova dela ceste v industrijski coni Latkova vas, ki je bila nujna prenove,« je delovni utrip v občini strnil preboldski župan, ki je od lan- skega prvega avgusta tudi direktor Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec. Že od začetka ste neprofesionalni župan, prvega avgusta ste zase- dli stolček direktorja Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec. Kako usklajujete vlogi direktor- ja osrednjega javnega zavoda v Žalcu in župana? Z veliko discipline in orga- niziranosti. Je precej napor- no, vendar mi zaenkrat še uspeva. Ali menite, da vaša vloga direktorja žal- skega zavoda prinaša tudi kaj prednosti za občino Prebold in obratno? Vsekakor vidim v tem obojestranske koristi, ki se kažejo predvsem v poznavanju razpisov ter potreb in želja prebivalstva na področju kulture, športa in turizma. Sodelovanje med obema ob- činama je tako poglobljeno in tudi bolj učinkovito. Poplave avgusta 2023 so prizadele tudi občino Pre- bold, a morda nekoliko manj kot sosednje občine v doli- ni. Ste že uspeli odpraviti vso škodo, ki so jo poplave takrat povzročile na javni infrastruk- turi? Ne bi se strinjal, da so poplave našo občino prizadele precej manj kot druge občine, saj je v našem pri- meru nastala ogromna gospodarska škoda na podjetjih v industrijski coni Latkova vas. Poškodovanih je bilo več podjetij, tudi javna infrastruktura in bre- žina reke Savinje. Prav tako so bile uničene ogromne količine zalog. Ogromno škodo je z vdorom vode utrpelo tudi civilno prebival- stvo, da o psihozi in strahu ne govorim. Ško- do smo odpravili, ljudje so si z medsebojno pomočjo opomogli, podjetja zdaj delujejo nemoteno. Vsekakor ostaja velika vrzel pri podelili priznanja najzaslužnejšim občanom. Nocoj (četrtek) bo v tej spodnjesa- vinjski občini pod Žvajgo sledil večer komedije stand upa s Sašem Staretom in z Alenom Mastnakom. Jutri (petek) bo v z znamenju roka, za kar bodo poskrbele skupine Radio Jam, Decibel virus in Mi2. V soboto bosta sledila praznovanje dneva gasilcev in večerna veselica s sku- pinama Savinjski kvintet in Pop Design. Festivalsko dogajanje se bo končalo v nedeljo z družinskim dnevom Beer-Becue fest, na katerem bodo ob bogatem glasbenem dogajanju in zabavi za otroke na voljo tudi županovo pivo in piva lokalnih pivovarjev. V dneh pred občinskim praznikom smo se o aktualnih projektih v občini Prebold pogovar- mag. Markom Repnikom, ki zadnje leto od občinskega praznika ocenjuje kot uspešno. »Končali smo obnovo cestnega odseka v Dolenji vasi, namenu smo predali prenovljen preboldski park Gaj, končana je tudi druga stopnja freske na medgeneracij- skem centru, ki jo je naslikal naš akademski slikar Žiga Hriberšek. Prav tako končujemo športno igrišče v Šeščah, končana je tudi ob- nova dela ceste v industrijski coni Latkova vas, ki je bila nujna prenove,« je delovni utrip v občini strnil preboldski župan, ki je od lan- skega prvega avgusta tudi direktor Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec. Že od začetka ste neprofesionalni župan, prvega avgusta ste zase- dli stolček direktorja Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec. Kako usklajujete vlogi direktor- ja osrednjega javnega zavoda v Z veliko discipline in orga- niziranosti. Je precej napor- no, vendar mi zaenkrat še Ali menite, da vaša vloga direktorja žal- skega zavoda prinaša tudi kaj prednosti za občino Prebold in Vsekakor vidim v tem obojestranske koristi, ki se kažejo predvsem v poznavanju razpisov ter potreb in želja prebivalstva na področju kulture, športa in turizma. Sodelovanje med obema ob- činama je tako poglobljeno in tudi bolj učinkovito. Poplave avgusta 2023 so prizadele tudi občino Pre- bold, a morda nekoliko manj kot sosednje občine v doli- ni. Ste že uspeli odpraviti vso škodo, ki so jo poplave takrat povzročile na javni infrastruk- Ne bi se strinjal, da so poplave našo občino prizadele precej manj kot druge občine, saj je v našem pri- meru nastala ogromna gospodarska škoda na podjetjih v industrijski coni Latkova vas. Poškodovanih je bilo več podjetij, tudi javna infrastruktura in bre- žina reke Savinje. Prav tako so bile uničene ogromne količine zalog. Ogromno škodo je z vdorom vode utrpelo tudi civilno prebival- stvo, da o psihozi in strahu ne govorim. Ško- do smo odpravili, ljudje so si z medsebojno pomočjo opomogli, podjetja zdaj delujejo nemoteno. Vsekakor ostaja velika vrzel pri obnovi brežine reke Savinje, protipoplav- nih ukrepih in skrbi za pretočnost. Državo redno pozivamo, naj poskrbi tudi za to. Kako ste do zdaj zado- voljni z urejanjem bre- žin ob strugi Savinje? S tem še nismo zadovoljni, saj sta dolgo- ročna sanacija in utrditev brežine zaenkrat še samo na papirju in sta predvideni letos oziroma naslednje leto. Do sedaj je bila opravljena samo intervencijska obnova, ki pa ne zago- tavlja popolne varnosti pri morebitnih novih poplavah. Minuli mesec ste uradno odprli prenovljen Gaj Prebold. Kaj vse ste uredili v njem in čemu je namenjen? Gaj je prenovljen in po- nuja različne dejavnosti za otroke in starejše. Ob spre- hajalnih poteh in osrednji prireditveni ploščadi so v njem tudi čutna pot, otroška igrala, fi tnes na prostem in meditacijski kotiček. Vsa odstranjena drevesa smo nadomesti- li z novimi zasaditvami tako drevja kot grmičevja. V preboldskem gaju bodo tudi koncerti in organizirane vadbe. V zimskem času bosta tam adventno dogajanje in predvidoma tudi drsališče. Načrtu- jete v gaju že v poletnih mesecih kakšne prire- ditve oz. koncerte? Narava bo poskrbela za to, da bo gaj kmalu zasijal v vsej svoji lepoti – ko se bo dokončno zarasel. Občankam in občanom želimo ponu- diti bolj intimno vrsto koncertov z manjšimi zasedbami ali orkestrske koncerte. Kakšna prireditev bo zato že organizirana tudi v po- letnem in jesenskem času. Minulo soboto se je začela nova sezona tudi na Bazenu Prebold. Se morda obetajo kakšne novosti? Res je, veliko dogajanja se bo v poletnem času preselilo na bazen, ki smo ga odprli v soboto, 14. junija. Tudi letos je bilo na dan odprtja kopanje brezplačno. Kot novost v ponudbi lahko izpostavim večerno plavanje, ki je namenjeno rekreativno-športnim pla- valcem. Lani ste za obnovo bazena namenili kar nekaj občinskega denarja. Ste bili zado- voljni z obiskom? Predstavlja vzdrževanje bazena velik strošek za občinski prora- čun? Z obiskom lanske sezone smo bili zelo zadovoljni, pri tem smo imeli tudi veliko srečo z vremenom, saj je bilo kar pre- cej sončnih in vročih dni. Lani smo na bazenu obnovili del infrastrukture, ki zajema cevi in tesnila, vložili smo v napravo za avtomatsko preverjanje in odmerjanje klora. Uredili smo tudi del zunanjosti, ki smo jo po- sodobili z ležalniki in dodatnimi senčniki … Strošek vzdrževa- nja takšnega bazena je precej- šnji in ga sezonski obisk ne pokriva. Naš bazen je iz prej- šnjih časov, ko je bilo življe- nje počasnejše. Med ljudmi je priljubljen tudi zaradi lepih spominov. Obiskujejo ga kopalci iz celotne doline in nanj smo ponosni. Kako je z gradnjo košarkarske- ga igrišča v Šeščah? Kdaj boste tam začeli graditi še načrtovano nogometno in otroško igrišče? Košarkarsko igrišče je v zaključ- ni fazi, nadaljevali smo pripravo na nogometno igrišče. Vsako leto bomo skušali narediti korak na- prej in uspešno pripeljati zadeve do konca. To smo obljubili in to bomo dokončali. Na zadnji redni seji občinske- ga sveta ste med drugim potr- dili tudi višje cene programov vrtca. Kaj je razlog za njihovo sprejetje in za koliko se bodo povišale? Žal smo v času, ko se višajo vsi obratovalni stroški. Dražijo se ener- genti, oprema, potrebščine … Seveda je na povišanje cen vplivala tudi plač- na reforma. Občina mora zagotoviti denar za povečanje plač za vzgojite- ljice in pomočnice. Drugega ključa kot dvig cen programov vrtca za to žal ni. S to problematiko se trenutno ukvarja veliko slovenskih občin in vsi smo s tem nezadovoljni. Cene programov vrtca se bodo v povprečju zvišale za pribli- žno dvajset odstotkov. V občini ste nedavno sprejeli tudi celo- stno prometno strategijo. Lahko naštejete nekaj konkretnih ukrepov, ki jih načrtujete znotraj nje? Celostna prometna strategija je bila sesta- vljena na podlagi delavnic, na katerih so so- delovali občani in predstavniki stroke. Vklju- »Želimo biti kulturno zavedna in napredna občina, zato bomo še naprej iskali inovativne pristope za kulturno-umetniško izražanje naših kulturnikov.« »Usklajevanje vloge direktorja ZKŠT Žalec in župana Občine Prebold je precej naporno, vendar mi zaenkrat še uspeva,« je poudaril mag. Marko Repnik. Župan Občine Prebold mag. Marko Repnik Novi TEDNIK št. 25 19. 6. 2025  COLOR CMYK stran 13 13 Št. 25, 19. junij 2025 NA PRAZNIČNEM OBISKU Kdo so letošnji občinski nagrajenci? Na slavnostni seji ob občinskem prazniku Občine Pre- bold, ki je bila včeraj, 18. junija, so v občini podelili tudi grbe in priznanja Občine Prebold. Bronasti grb je na pobudo Krajevne organizacije Rdečega Križa Prebold prejela njihova članica Milena Klasič, ki krajanom vselej pomaga v stiski, je tudi pobudnica skupine za klekljanje ter predsednica KPD Šešče in vodja ročnodelskega krož- ka. Bronasti grb je na pobudo PGD Sv. Lovrenc prejela tudi Katarina Petač, ki je članica gasilske organizacije že več kot 30 let, kot mentorica mladine pa že vrsto let skrbi za podmladek v društvu. Priznanja občine so prejeli članica KUD Svoboda Pre- bold in KUD Svoboda Griže Marija Petrovec, ki skrbi za kakovostno in množično kulturno ustvarjenje v občini in zunaj nje, članica Zgodovinskega in narodopisnega društva Prebold Nada Skok za dolgoletno vestno delo v društvu, ki ga člani močno cenijo, in član upravnega odbora Društva upokojencev Prebold Srečko Fajfar, ki dejavno sodeluje s predlogi za dobro vzdrževanje in vo- denje društvenih objektov. Priznanje občine ob 100-le- tnici je prejelo PGD Groblja, ki že od leta 1925 vestno in dosledno izvaja javno gasilsko službo v severnem delu Občine Prebold. Posebno priznanje občine sta prejela še Žiga Hriberšek za dragocen likovni prispevek v občini in Planinsko društvo Prebold za sodelovanje pri ure- sničitvi Preboldske planinske poti. čuje vse pereče teme, kot so kolesarske poti, širše ceste, obvoznica in dodatni pločniki. To so samo okvirne želje, ki se jih vsi zaveda- mo. Strinjamo se, da so nujne za izboljšanje varnosti in kakovosti življenja. Kakšni bodo konkretni rezultati, bo pokazal čas in posluh države. Izvajate trenutno v občini še katere druge pomembne projekte in naložbe? Seveda. Začenjata se obnova ceste z gradnjo kanalizacije in vodovoda nad tovarno, gradnja vodovodnega sistema Šempeter od vodohra- na Likovič v Matkah do Šempetra. Slednjega izvajamo s partnerskima občinama Žalec in Polzela. V načrtu sta tudi kanalizaciji Prečna cesta in v Svetem Lovrencu … Dela nam ne bo zmanjkalo. Čemu boste največ časa namenili v pri- hodnjem letu? Jeseni bomo začeli načrtovati proračun za leti 2026 in 2027 . Vanj bomo vključili projekte, ki so že dolgo v načrtu ali so nujni. V vsakem primeru bomo prisluhnili ljudem in odločali racionalno. Vseh projektov in nujnih opravil je žal preveč, da bi s proračunom zmogli kon- kretno obdelavo. V občini Prebold ste precej znani po fre- skah akademskega slikarja Žige Hriberška. Jih bomo lahko opazili še kje v občini? Druga faza kronološke freske na med- generacijskem centru je že bila uspešno končana in s tem je slikarski opus – vsaj v tem delu kraja – končan. Verjamem, da bomo z Žigo še sodelovali, saj naše okolje ponuja še mnogo drugih možnosti. Želimo biti kulturno zavedna in napredna občina, zato bomo še naprej iskali inovativne pristo- pe za kulturno-umetniško izražanje naših kulturnikov. Foto: Nik Jarh »Naš bazen je iz prejšnjih časov, ko je bilo življenje počasnejše. Med ljudmi je priljubljen tudi zaradi spominov. Obiskujejo ga kopalci iz celotne doline in nanj smo ponosni.« info@ferokov.com | www.ferokov.com NASTANITVE 031 628 442 - elektroinštalacije - meritve strelovodov in elektroinštalacij - obnova in vzdrževanje elektroinštalacij Zaposlimo električarja za delo po Sloveniji. Iščemo zunanje sodelavce na področju elektroinštalacij in meritev. Če vas veseli delati v prijaznem okolju in odličnem kolektivu, potem pošljite prošnjo na info@veltrag.si. Veltrag, d.o.o. Latkova vas 221 a; 3312 Prebold info@veltrag.si; www.veltrag.si T: 03 703 12 60 - elektroinštalacije - meritve strelovodov in elektroinštalacij - obnova in vzdrževanje elektroinštalacij Zaposlimo električarja za delo po Sloveniji. Iščemo zunanje sodelavce na področju elektroinštalacij in meritev. Če vas veseli delati v prijaznem okolju in odličnem kolektivu, potem pošljite prošnjo na info@veltrag.si. Veltrag, d.o.o. Latkova vas 221 a; 3312 Prebold info@veltrag.si; www.veltrag.si T: 03 703 12 60 - elektroinštalacije - meritve strelovodov in elektroinštalacij - obnova in vzdrževanje elektroinštalacij Zaposlimo električarja za delo po Sloveniji. Iščemo zunanje sodelavce na področju elektroinštalacij in meritev. Če vas veseli delati v prijaznem okolju in odličnem kolektivu, potem pošljite prošnjo na info@veltrag.si. Veltrag, d.o.o. Latkova vas 221 a; 3312 Prebold info@veltrag.si; www.veltrag.si T: 03 703 12 60 - elektroinštalacije - meritve strelovodov in elektroinštalacij - obnova in vzdrževanje elektroinštalacij Zaposlimo električarja za delo po Sloveniji. Iščemo zunanje sodelavce na področju elektroinštalacij in meritev. Če vas veseli delati v prijaznem okolju in odličnem kolektivu, potem pošljite prošnjo na info@veltrag.si. Veltrag, d.o.o. Latkova vas 221 a; 3312 Prebold info@veltrag.si; www.veltrag.si T: 03 703 12 60 - elektroinštalacije - meritve strelovodov in elektroinštalacij - obnova in vzdrževanje elektroinštalacij Zaposlimo električarja za delo po Sloveniji. Iščemo zunanje sodelavce na področju elektroinštalacij in meritev. Če vas veseli delati v prijaznem okolju in odličnem kolektivu, potem pošljite prošnjo na info@veltrag.si. Veltrag, d.o.o. Latkova vas 221 a; 3312 Prebold info@veltrag.si; www.veltrag.si T: 03 703 12 60 - elektroinštalacije - meritve strelovodov in elektroinštalacij - obnova in vzdrževanje elektroinštalacij - polaganje zemeljskih kablov – daljše linije Veltrag, d.o.o. Latkova vas 221a; 3312 Prebold info@veltrag.si; www.veltrag.si T: 03 703 12 60 Preboldsko občino vodi prvi mandat. 14 Št. 25, 19. junij 2025 Novi TEDNIK št. 25 19. 6. 2025  COLOR CMYK stran 14 Občina Vitanje je na razpisu ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport pridobila denar za vlaganje v razvoj turistične ponud- be v projektu Pot belega kamna. Tako je lani uredila parkirišča za avtomobile, avtodome in avtobuse v bližini Centra Noordung ter otroška igrala in naprave za rekreacijo. Z no- vimi stopnicami je zagotovila lažji dostop do cerkve Matere božje na Hriberci. In kaj v sklopu projekta Pot belega kamna načrtuje občina letos? Zdaj je na vrsti digitalizacija. Do jeseni bomo vzpostavili enotno informacijsko točko pred Centrom Noordung ter postavili deset informacijskih tabel ob pohodniških poteh, ki bodo opremljene s QR-kodo. Poskrbeli bodo tudi za osveščanje o vedenju v naravnem oko- lju in vodena doživetja po pohodniški poti. Nova bo tudi mobilna aplikacija za pohodni- ške poti, strokovnjaki bodo pripravili tudi vir- tualne (VR) vsebine v Beškovnikovi kašči na Hudinji. Celoten projekt je ovrednoten na 180 tisoč evrov, polovico denarja prispeva država. Naštete novosti bodo izboljšale turistično privlačnost vitanjske občine. Kakšen turi- zem želite razvijati? Novi TEDNIK št. 25 20. 6. 2024  COLOR CMYK stran 24 Dan državnosti, 25. junij, je tudi vitanjski občinski praznik, zato se v prihodnjih dneh v eni najmanjših lokalnih skupnosti, ki jo vodi eden najmlajših slovenskih županov, obeta pester praznični utrip. Po besedah 33-letnega župana Andraža Pogorevca ima občina razloge za zadovoljstvo, saj je občina sredi pestrega nalož- benega cikla. Predvidoma naslednje leto bo vrata odprl težko pričakovani vrtec, obetajo se nova blokovska stanovanja, fi nančno zajetna bo gradnja vodovoda, občina se prav tako pripravlja na urejanje športnega parka. Ker se Vitanjčani z grenkim priokusom spominjajo nedavnega množičnega pretepa na prireditvi Majsko Vitanje, je bila organizacija tradicionalne avgustovske Holcerije nekaj časa vprašljiva. A priljubljena prireditev po zagotovilih župana bo. BARBARA FURMAN Pred praznikom Občine Vitanje z županom Andražem Pogorevcem Kljub začetnemu oklevanju Holcerija bo 2025. Z ureditvijo športnega parka, ki ga bodo lahko uporabljale vse generacije Vitanjčanov, bo območje vrtca in šole pridobilo zaokro- ženo celoto. V parku bodo atletske steze ter različna igrala na urejenih zelenih površinah. Sočasno sta predvideni gradnja opornega zidu ter prestavitev vodovoda in dostopnih poti. V naslednjih letih želimo na drugi strani poto- ka Hudinja urediti parkirišče ter s fi nančno pomočjo države posodobiti regionalno cesto skozi Vitanje. Kaj, če na letošnjem razpisu za ureditev športnega parka občina ne bo uspešna? Če nam ne bo uspelo, se bomo naslednje leto na razpis ponovno prijavili ali pa bomo rešitve iskali v okviru občinskega proračuna, in sicer tako, da bi ureditev športnega parka fi nancirali v več fazah. A sem optimističen in verjamem, da bomo na letošnjem razpisu dr- žave uspešni. Ob tem želim poudariti, da so- časno uresničujemo kar štiri fi nančno zajetne naložbe z evropskim sofi nanciranjem, kar se v zgodovini naše občine še ni zgodilo. Pred nami je nadgradnja vodovodnega omrežja, ki bo prav tako velika pridobitev za kakovostno vodooskrbo. Prav tako bi radi v naslednjih letih zgradili poslovilno vežico. Sicer pa so že več let med Vitanjčani prisotne tudi želje, da bi imeli v domačem kraju dom za starejše. Zato v tej smeri že potekajo pogovori, a kaj več vam na to temo žal še ne morem povedati. Štiri najemna stanovanja bo občina uredila v propadajoči Rupnikovi hiši, v kateri je bila nekoč gostilna. Kdaj bodo vseljiva? Vseljiva bodo naslednje leto. Delovni stroji že brnijo, izvajalec del se je v pogodbi zavezal, da bo dela končal do konca letošnjega leta. Popolnoma bo obnovil zgornji del stavbe in mansardo, streho ter fasado. Stanovanja bodo velika od 50 do 65 kvadratov. Razpis za oddajo stanovanj v najem bo predvidoma objavljen v začetku naslednjega leta. Naložba je vredna 359 tisoč evrov, nekaj denarja smo pridobili z ministrstva za solidarno prihodnost, razliko je zagotovila občina s kupnino od prodaje zemlji- šča ob Rupnikovi hiši. Ob tem naj povem še, da bo zasebni vlagatelj najverjetneje že letošnjo jesen v Vitanju začel graditi blok z devetimi stanovanji, občina bo zagotovila dodatna par- kirna mesta tako za stanovalce obstoječega kot tudi novega bloka ter za obiskovalce bližnjega zdravstvenega doma. V številnih občinah ste bili v zadnjem letu zaposleni tudi z odpravljanjem posledic lan- skih poletnih neurij in poplav. Ste jih v vitanj- ski občini uspeli že povsem odpraviti? Toča, močan veter in narasle vode so poško- dovali ceste in javne poti, sprožilo se je nekaj plazov. Interventni stroški so presegli 300 tisoč Častni občan ter zlati in srebni grb Naziv častnega občana Vitanja bo prejel Slavko Krajnc, prvi župan vitanjske občine, za izjemen prispevek k ra- zvoju lokalne skupnosti. Tudi njegovo dolgoletno udej- stvovanje na področju kulture je pustilo neizbrisljiv pečat. Jože Jeseničnik se bo razveselil najvišjega občinskega priznanja – zlatega grba. Vitanjčani so mu hvaležni za njegovo prostovoljno delo. Pomaga ljudem v stiski. Franc Kropec bo za 30-letno delovanje v Planinskem društvu Vitanje prejel srebrni grb občine. Letošnji občinski praznik je povezan s 30. obletnico samostojne Občine Vitanje. »Počaščen sem, da sem lahko del tega častitljivega jubileja,« poudarja An- draž Pogorevc, ki je sredi prvega županskega mandata, a o more- bitni ponovni kandidaturi še ne razmišlja. »Zdaj sem osredoto- čen predvsem na uspešno izpe- ljavo naložbenih projektov, ki jih naša občina uresničuje z državnim oziroma evropskim denarjem.« Približno dva milijona evrov vreden vrtec je zgrajen, toda otroke bo lahko sprejel šele na- slednje leto. Zakaj? »O ponovno kandidaturi še ne razmišljam, zdaj mi je najbolj pomembno, da uspešno končamo vse evropske projekte, ki morajo biti izvedeni do leta 2026. Veseli me, da je med občani mogoče čutiti pozitivno vzdušje, ki je odlična popotnica za razvojna prizadevanja.« »V prazničnih dneh bomo v trškem jedru predali namenu nove prostore planinskega društva ter igrišče za odbojko na mivki.« V propadajoči Rupnikovi hiši bodo naslednje leto vseljiva stanovanja. (Foto: arhiv občine) Župan Andraž Pogorevc je ostro obsodil nasilje na nedavni prireditvi Majsko Vitanje. (Foto: Andraž Purg) 2 Dobrodošli D o b r o d o š l i D o b r o d o š l i Iz tradicije v prihodnost V svet neskončnosti, mimo zvezd, v osrčje neznanega. Dobrodošli! Občina Vitanje Grajski trg 1, Vitanje 03 757 43 50 www.vitanje.si info@vitanje.si TIC Vitanje Na vasi 18, Vitanje 040 300 052 www.tic-vitanje.si tic.vitanje@center-noordung.si 2 Dobrodošli D o b r o d o š l i D o b r o d o š l i Iz tradicije v prihodnost V svet neskončnosti, mimo zvezd, v osrčje neznanega. Dobrodošli! Občina Vitanje Grajski trg 1, Vitanje 03 757 43 50 www.vitanje.si info@vitanje.si TIC Vitanje Na vasi 18, Vitanje 040 300 052 www.tic-vitanje.si tic.vitanje@center-noordung.si evrov. Najprej smo se lotili zagotavljanja pre- voznosti cest, potem smo nadaljevali prenovo cestnih odsekov in sanacijo plazov. V ta namen smo zagotovili 170 tisoč evrov. Center vesoljskih tehnologij Hermana Potočnika Noordnuga že nekaj let v Vitanje privablja obiskovalce iz različnih koncev Slo- venije in tujine. Vitanje z okolico ima odlične naravne, etnološke in kulturne danosti za ra- zvoj turizma, ki večinoma ostajajo premalo izkoriščene. Zakaj? Vitanjčani so pridni in sposobni ljudje, ven- dar turističnim ponudnikom manjka drznosti in poguma. Z njimi iščemo nove zamisli glede popestritve turistične ponudbe. Razvijati želimo podeželski turizem, ki temelji na kakovostni lokalni kulinariki ter naravnih in kulturnih za- nimivostih. Zdaj v naš kraj prihajajo predvsem enodnevni gosti, radi bi jih obdržali vsaj kakšen dan več, da bi pri nas prenočili. Ob Centru Noordung bomo uredili dodaten prostor za avtodome ter parkirišča za osebna vozila in avtobuse. V pripravi je projekt digita- lizacije pohodnih in planinskih poti. Pohvalil bi rad prizadevanja Centra Noordung, saj obisko- valcem ves čas ponuja novosti. Sicer pa je bila naša občina pred kratkim uspešna na razpisu ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport v projektu Beli kamen, kar pomeni, da bomo lahko uredili pohodne poti in stopnice do cerkve na Hriberci. Sakralna dediščina je pomemben del podeželskega turizma. Pred približno mesecem in pol je v javnosti odmeval množični pretep na prireditvi Maj- sko Vitanje, v katerem so bili udeleženi var- nostniki, reditelji in obiskovalci, šest oseb je bilo poškodovanih. Pravite, da vas je dogodek šokiral. Zagotovo, saj vsakršno nasilje ostro obsojam. Glavnina dvodnevnega dogodka Majsko Vita- nje je sicer potekala v prijetnem vzdušju, žal je izgred na koncu vrgel slabo luč na celotno prireditev. Ta slaba izkušnja nas je prisilila k razmisleku, kako organizirati prireditve, da do nasilnih izgredov ne bi več prihajalo. Ljubitelji Holcerije upajo, da vitanjsko tu- ristično društvo zato ne bo odpovedalo pri- ljubljene avgustovske etnološke prireditve. Upajo zaman? Ne, ne. Holcerija bo. Vesel sem, da so se v vitanjskem turističnem društvu odločili, da ne bodo prekinili dolgoletne tradicije priljubljene prireditve. Čeprav so v društvu najprej okle- vali. Zavedajo se, da je Holcerija, ki privablja obiskovalce od blizu in daleč, ponos vitanjske občine. Osrednji del Holcerije je povorka s pri- kazom starih kmečkih običajev, zato je svojevr- sten poklon etnološki dediščini in prizadevnim prednikom na širšem Vitanjskem. Zato, ker moramo za pridobitev uporabne- ga dovoljenja urediti še športni park v bližini vrtca. Kupiti moramo še opremo vrtca v vrednosti 160 tisoč evrov. Ureditev športnega parka pa nas bo stala okoli 700 tisoč evrov. To je velik fi nančni zalogaj, zato se je občina prijavila na razpis ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport. Upam, da bomo še to poletje prejeli novico, da smo na raz- pisu pridobili 250 tisoč evrov za sofi nanciranje. Športni park mora biti končan do sredine leta PRAZNIČNO Z OBČINO VITANJE Pred vitanjskim občinskim praznikom z županom Andražem Pogorevcem »Nekateri svetniki bi se morali zamisliti nad svojo politično kulturo« »Vitanjska občina je v največjem naložbenem ciklu v svoji zgodovini,« poudarja Andraž Pogorevc, eden najmlajših slovenskih županov. Te dni bodo v Vitanju predali namenu nov športni park, jeseni bo vrata odprl nov vrtec, boljšo vodooskrbo bodo kmalu imeli prebivalci v središču Vitanja in Zgornjem Breznu. V proračunu naslednje leto naj bi občina zagotovila denar tudi za gradnjo poslovilne vežice. »Zavedam se, da občina ni le infrastruktura – občina smo ljudje. Pomembno je, kako se v svojem domačem kraju počutimo,« dodaja. Zato ceni in podpira prizadevanja lokalnih društev, ki bodo tudi to poletje poskrbela za pester program na priljubljeni Holceriji. BARBARA FURMAN »Moj edini cilj je delati v dobrobit občank in občanov. Menim, da bi se nekateri svetniki morali zamisliti, v čigavem interesu delajo.« »Med Vitanjčani je že vrsto let prisotna želja po novi poslovilni vežici. Dokumentacijo za njeno gradnjo smo že pripravili, naslednje leto bomo v proračunu zagotovili še denar.« »V vitanjski občini trenutno živi 2.238 občanov. Veseli me, da se v našo občino priseljujejo mlade družine. Očitno je naše okolje prijetno za bivanje.« V Vitanju si ne želimo množičnega turiz- ma. Razvijati želimo butičnega, ki bo temeljil na naravnih danostih ter kulturni oziroma etnološki dediščini. Zadnja leta v naš kraj obi- skovalce od blizu in daleč privablja Center Noordug, kjer pripravljajo zanimive vsebine za vse, ki jih zanima vesolje. In teh ni malo. V Vitanje prihajajo tudi zaradi priljublje- ne Holcerija. Tudi letos bo? Bo, seveda! Upamo, da nam bo vreme avgu- sta naklonjeno. Člani turističnega društva v Župan Andraž Pogorevc o morebitni ponovni kandidaturi še ne razmišlja. Priljubljena Holcerija tudi letos bo, zagotavlja vitanjski župan. sodelovanju z drugimi društvi ter prostovoljci bodo ponovno pripravili povorko starih kmeč- kih običajev in pester spremljevalni program za vse generacije obiskovalcev. Zavedamo se, da občina ni le infrastruktura – občina smo ljudje. Pomembno je, kako se v svojem doma- čem kraju počutimo. Društva s svojim delova- njem vnašajo dobro voljo in pozitivizem, zato jim pomagamo finančno in moralno. Župani v Dravinjski dolini si prizadevate, da bi država zagotovila satelitski urgentni center tudi v Tepanju pri Slovenskih Konji- cah. Menite, da vam bo uspelo? Najprej naj poudarim, da je zelo pomemb- no, da država poleg večjih urgentnih centrov, ki delujejo pod okriljem bolnišnic, zagotovi tudi manjše satelitske urgence po vsej Slo- veniji, s čimer bi nujno medicinsko pomoč čim bolj približala ljudem. S to pobudo smo župani konjiške, zreške in bistriške občine pred meseci seznanili državnega sekretarja na ministrstvu za zdravje. Upamo, da nam bo pristojne na državni ravni z nadaljnjimi prizadevanji uspelo prepričati, da bodo v na- črtovano mrežo satelitskih urgentnih centrov uvrstili tudi tepanjskega. Poudarjate, da je Občina Vitanje sredi največjega naložbenega cikla v svoji zgo- dovini. Kaj novega se obeta? Zagotovili bomo boljšo vodooskrbo prebi- valcem v središču Vitanja in Zgornjem Bre- znu, na kar so čakali vrsto let. Posodobitev vodovodnega omrežja bo stala 2,5 milijona evrov, približno milijon je naša občina prido- bila iz evropskih virov. Gradbena dela bomo končali naslednje leto. Zgradili smo nov vrtec, ki bo vrata odprl septembra. Lani smo s pomočjo evropskih sredstev obnovili Rupnikovo hišo in v njej uredili najemna neprofitna stanovanja. Po- nosni smo na nov Športni park Vitanje, ki ga bomo uradno odprli 20. junija. Omenjena pridobitev je vredna milijon evrov, država je prispevala 250 tisočakov. Med Vitanjčani je že dlje časa prisotna želja po novi poslovilni vežici. Dokumentacijo za njeno gradnjo smo že pripravili, naslednje leto bomo v proračunu zagotovili še denar. Pogosto je mogoče slišati, da imajo manj- še občine težave pri zagotavljanju denarja za večje naložbe, zato so prisiljene najemati kredite, da lahko založijo denar do povrači- la stroškov iz evropskih oziroma državnih finančnih virov. Se s temi težavami soočate tudi v Vitanju? Seveda, to je eden večjih izzivov tudi v naši občini. Ne le za večje projekte, tudi za tekoče poslovanje nam zmanjkuje finančnih sredstev. Na ta problem župani že dlje časa opozarjamo vlado in jo pozivamo, naj poviša povprečnino. Sicer pa nismo le finančno pod- hranjeni, ampak tudi kadrovsko. Država nam nalaga vedno nove obveznosti. Večina ljudi ne ve, koliko dela terja priprava dokumentacije za večje projekte. V občinski upravi vlagamo velike napore za njihovo uspešno izpeljavo. Na volitvah ste kandidirali kot neodvisni kandidat. V občinskem svetu morate krma- riti med različnimi, tudi nasprotujočimi stališči svetniških skupin. Ste zadovoljni s politično kulturo? Politična kultura bi lahko bila boljša. Želim si več razumevanja in bolj strpne komunikacije. Prav je, da se na občinskem svetu krešejo raz- lična mnenja, vendar na osnovi argumentov. Nekateri nočejo razumeti, da smo finančno omejeni in da naenkrat vseh želenih naložb ne moremo uresničiti. Interesom nekaterih posameznikov ne bom ugodil. Pri vodenju sej se soočam tudi z neprimerno komunikacijo zaradi politične usmeritve svetnikov, ki pre- haja na osebno raven žaljenja. Moj edini cilj je delati v dobrobit občank in občanov. Menim, da bi se nekateri svetniki morali zamisliti, v čigavem interesu delajo. Koliko je trenutno prebivalcev v vitanjski občini? Se priseljujejo tudi tujci? Tujcev v naši občini je zelo malo. Lahko bi jih preštel na prste ene roke. Zato v vrtcu in šoli nimajo težav s prilagajanjem otrok v novo okolje. V vitanjski občini trenutno živi 2.238 občanov. Veseli me, da se v naše okolje prise- ljujejo mlade družine, s čimer dokazujejo, da je prijetno za bivanje. Zato tudi stanovanjske gradnje nismo zanemarili. Blok nameravamo graditi v bližini Centra Noordug, gradnjo več- stanovanjske stavbe je že začel tudi zasebni vlagatelj. Prihodnje leto boste zaključili prvi župan- ski mandat. Boste kandidirali ponovno? O tem še ne razmišljam, saj sem osredotočen predvsem na delo. Najprej moramo uspešno končati omenjene projekte in začeti načrtova- ti nove. Veliko dela nas še čaka. Pravi čas za razmišljanje o tem, ali bi ponovno kandidiral, bo naslednjo jesen. Priznam, da energijo za delo še imam. Živimo v zahtevnih časih, polno je izzivov, zato so besede spodbude toliko bolj dobro- došle. Kaj boste sporočili Vitanjčankam in Vitanjčanom na slovesnosti ob občinskem prazniku? Podobno kot številne druge občine je tudi vitanjska stara 30 let. Ko danes gledamo nazaj, se najbrž vsi strinjamo, da je bila odločitev za samostojno občino pravilna. Če bi moral strniti 30 let razvoja vitanjske lokalne skupnosti v ne- kaj besed, bi izbral ponos, razvoj, povezovanje in sodelovanje. Na pomen teh vrednot bom opozoril v svojem slavnostnem nagovoru. Že- lim, da bi tudi prihajajoče generacije nadaljnji razvoj lokalne skupnosti zmogle graditi na od- govornem delu, povezovanju in sodelovanju. Foto: Andraž Purg Novi TEDNIK št. 25 19. 6. 2025  COLOR CMYK stran 15 15 Št. 25, 19. junij 2025 NA PRAZNIČNEM OBISKU V Turističnem društvu Vitanje deluje že več kot tri desetletja. Zavzema se, da bi se ohranile tradicionalne lokalne prireditve in okrepilo sodelovanje med genera- cijami. Dejaven je tudi v različnih občinskih odborih in lokalnih društvih, kot sta Rdeči križ in društvo upoko- jencev. Je skromen, delaven in vedno pripravljen pri- skočiti na pomoč. Človek, ki povezuje skupnost s srcem in z rokami. Občinski svet Občine Vitanje mu bo zato v nedeljo, 22. junija, na slavnostni seji ob občinskem prazniku za njegovo dolgoletno predanost in kulturno soustvarjanje v občini podelil najvišje priznanje – na- ziv častnega občana. To je močno ganilo tudi njega. SINTIJA JURIČ Jožef Javornik, častni občan Občine Vitanje »Društva so ogledalo občine« »Priznanja nisem pričakoval, resnično sem bil presenečen, ko sem izvedel, da ga bom dobil. Ampak brez drugih ne bi prišel do tega priznanja, saj smo za sodelovanje v skupno- sti zaslužni vsi,« čustveno pove Jožef Javornik, ki dodaja, da se bo, če mu bo zdravje dopušča- lo, še naprej dejavno udejstvo- val v občini. Odraščanje na kmetiji Odraščal je na Paškem Koz- jaku, kjer živi še danes. Na otroštvo s tremi brati in sestro ga vežejo lepi spomini. »Bili smo kot štiriperesna deteljica. Kmečko življenje je bilo zelo lepo in zanimivo,« pripomni Jožef, ki je kot najstarejši sin ostal na domačiji. Pri 21 letih se je poročil z Marjano, s kate- ro sta pred štirimi leti prazno- vala zlato poroko. Imata štiri otroke, pet vnukov in tudi tri pravnuke, na kar je izjemno ponosen. Kot pove, mu je bila druži- na vedno v oporo – tudi ko so se na kmetiji, ki leži na 1.050 metrih nadmorske višine, leta 2001 preusmerili v ekološko kmetovanje. »Včasih je bil po- stopek vključitve v ekološko pridelavo zelo težak. Pride- lovali smo povrtnine, krom- pir … Ljudje so k nam pogosto hodili nabirat tudi regrat, saj vedo, da zemlje ne gnojimo. Sadnega drevja pri nas žal nimamo, saj smo previsoko,« pove. Pred leti sta se z ženo upokojila in ekološko kmeti- jo predala sinu. A še vedno pomagata pri delu doma in poskrbita, da imajo domačo zelenjavo in pridelke na voljo vsi njuni otroci. Ohranjanje lokalnih prireditev Ob delu na kmetiji je bil Jožef že od nekdaj močno vpet tudi v delovanje lokalne skupnosti. Znan je predvsem po svojem delu v Turističnem društvu (TD) Vitanje, kjer je bil tudi podpredsednik in dva mandata predsednik. V tej vlogi je pomembno prispeval k organizaciji in ohranjanju lokalnih prireditev, kot je tradicionalna Holcerija, ter k spodbujanju sodelovanja med generacijami. »Želim si, da bi se ohranila kulturno-etnolo- ška dediščina Vitanja in oko- lice. To si močno prizadevamo tudi v našem turističnem dru- štvu,« je poudaril. V vitanjsko turistično dru- štvo, ki danes šteje približno sto članov, je že vrsto let vključena tudi njegova žena. Z drugimi člani že od nekdaj sodelujejo na raznovrstnih dogodkih, vaških igrah in prireditvah tudi v sosednjih občinah in na sejmih. Zadnja leta je Jožef v društvu član upravnega odbora, a še vedno dejavno sodeluje v njem. »Ve- liko odgovornost imam pred- vsem ob Holceriji, ko moram pripraviti les za tekmovanje v gozdarskih veščinah,« pove. S prijatelji in člani TD Vitanje vselej poskrbi tudi za posta- vljanje prazničnega adven- tnega venca pred vitanjsko župnijo. Kdo bo še dobil priznanje? Poleg naziva častnega občana, ki ga bo na proslavi ob občinskem prazniku Občine Vitanje na pobudo odbora Turističnega društva Vitanje prejel Jožef Javornik iz Brezna, bodo v občini podelili tudi srebrni grb. Prejela ga bo Ana Brodej iz Pake za dolgoletno prostovoljno delo in izjemen prispevek k skupnosti. turizma in kmečkega turizma ter odbora za razvoj podjetni- štva in malega gospodarstva. Prav tako je bil član Vaškega sveta Brezen, kjer je sodeloval pri lokalnih zadevah in razvo- ju skupnosti. Ponosen je tudi, da je bil pri vojnih veteranih. Kot so poudarili v Turističnem društvu Vitanje, kjer so ga predlagali za častnega občana, lahko Jožefa zaradi dolgoletne- ga udejstvovanja v skupnosti imenujemo kar kulturni sou- stvarjalec v občini Vitanje. Društva so velika pridobitev Kot je poudaril Jožef Javor- nik, občinska društva močno prispevajo k razvoju občine. Pravzaprav so ogledalo obči- ne, a jih brez ljudi, brez sku- pnosti ne bi bilo. Tudi zato si prizadeva, da bi medse priva- »Rad delam za naš kraj. Dejavna društva so velika podpora občini. Pravzaprav so to temelji občine, ki povezujejo občane,« je pojasnil. Z ženo Marjano skozi življenje plešeta že več kot 54 let. »Občani so me vselej dobro sprejemali na vseh področjih. A takšnega priznanja resnično nisem pričakoval,« skromno pove Jožef Javornik. Zavzemanje za razvoj skupnosti Ob dolgoletnem delu v turi- stičnem društvu je Jožef Javor- nik dejaven tudi v različnih od- borih Občine Vitanje ter drugih društvih. Več kot 30 let sodeluje tudi v vitanjski krajevni organi- zaciji Rdečega križa. »Kri sem daroval že več kot petdesetkrat. Nikoli ne bom pozabil, ko je ne- koč v trgovini do mene prišla prodajalka in mi dejala, da sem s svojo darovano krvjo rešil ži- vljenje njenemu bolnemu sinu. Včasih je bilo namreč na vreč- ki darovane krvi zapisano ime krvodajalca in tisti fant je dobil mojo kri. Od takrat sem še raje sodeloval v skupnosti,« pove. Zelo dejaven je tudi v Dru- štvu upokojencev Vitanje, kjer je tudi član upravnega odbora. Bil je tudi član odbora za razvoj bili in vključili čim več mlajših občanov. »Takšna društva, kot je naše turistično društvo, so velika pridobitev za kraj, saj z njimi ohranjamo kulturno- -etnološko dediščino kraja. Tudi druga društva v občini zelo dobro delujejo,« je pou- daril. Čeprav je po njegovem mnenju epidemija koronavi- rusa nekoliko zaustavila dru- žabni utrip v občini, se ta zdaj postopoma vrača. »Družabno življenje se počasi ponovno prebuja. Pogrešam, da ni več tako, kot je bilo včasih, ampak druženje se postopoma vrača. Tudi društva v občini so spo- znala, da brez družabnega življenja preprosto ne gre,« je še zaključil sogovornik, ki je hvaležen, da so občani v njem prepoznali pomemben člen lokalne skupnosti. Foto: Andraž Purg Kot poudarjajo v TD Vitanje, ga po njegovi po- zitivni energiji, srčnosti in de- lavnosti poznajo vsi Vitanjčani. Novi TEDNIK št. 25 19. 6. 2025  COLOR CMYK stran 16 16 Št. 25, 19. junij 2025 ŠPORT Po daljšem obdobju je Atletsko društvo Kladivar Celje iz- vedlo Miting celjskih knezov, predsednik Stane Rozman je bil zadovoljen z njegovo izvedbo. Obeležila ga je najboljša slovenska atletinja zadnjih let Tina Šutej. DEAN ŠUSTER V skoku s palico je pre- skočila 4 metre in 70 cen- timetrov ter poskrbela za najboljši dosežek tekme. Utrujena napadla državni rekord V prvih poskusih je pre- skočila 4,30, 4,40, 4,50 in 4,60 m. Nadaljevala je na 4,70 m, kjer je neuspešno opravila prvi zalet. Po nje- nem drugem skoku se je le- tvica sicer zamajala, a ostala na stojalu: »Zelo sem zado- voljna, na domači tekmi sem skočila visoko. V začetku tedna sem imela dva težka treninga in sem bila utruje- na. A so me gledalci ponesli, malo pa mi je zmanjkalo, da bi postavila rekord na pro- stem. Uro in pol sem čakala na svoj nastop, kajti zače- tna višina je bila 2,60 m.« Na 4,77 m, kar bi bil najboljši izid doslej v Sloveniji na prostem, je bila trikrat ne- uspešna. Absolutni državni rekord, 4,82 m, je postavila 2. februarja 2023 v dvorani v češki Ostravi. Elita v Celju sredi poletja Manjkala sta dva asa Kla- divarja, državni rekorder v teku na 400 metrov Luka Janežič je končal športno pot, rekorder v teku na 400 metrov z ovirami Matic Ian Guček pa okreva po poškod- bi. A sta se izkazala klub- ska kolega; Jan Vukovič se je v teku na 800 metrov zelo približal osebnemu rekor- du, prav tako Vid Botolin v teku na tri kilometre. To je bil četrti in predzadnji mi- ting sezone na najvišji ravni v Sloveniji, zadnji bo že 2. julija v Novem mestu. Za končni seštevek v točkova- nju bosta poleg petih mitin- gov štela tudi atletski pokal 12. in 13. julija ter državno prvenstvo v Celju, ki bo 2. in 3. avgusta. Šutejeva odlična v Celju, Lukanova na Dunaju Tina Šutej med preletom letvice (4,70 m) … … in po pristanku z nasmehom, ki je povedal vse. Celjski atleti ekipni prvaki, atletinje podprvakinje Odlični celjski zbiralci točk Šestintridesetletna Tina Šutej je marca letos pove- čala svojo zbirko medalj z velikih tekem na šest, ko je bila srebrna najprej na dvo- ranskem EP v nizozemskem Apeldornu ter nato še na dvoranskem SP v kitajskem Nanjingu. V soboto je bila na tekmi diamantne lige v Stockholmu peta. Preskočila je zgolj 4,38 metra. Morda tudi zato, ker je bila tekma v tej disciplini v središču me- sta. Klara Lukan je na Duna- ju zmagala v teku na 5.000 metrov in to razdaljo prvič pretekla hitreje od 15 minut. S časom 14:56,50 je krepko izboljšala svoj prejšnji slo- venski rekord (15:01,37). Člani celjskega Kladivarja so zmagali na dvodnevnem ekipnem prvenstvu v Slo- venj Gradcu. Vsaka visoka uvrstitev je bila pomembna, kot odlični zbiralci točk v več disciplinah so se izka- zali predvsem Marko Pe- pelnak, Martin Medvešek, Vid Botolin, Jan Vuković in Urban Velepec. Zbrali so 15.746 točk, drugi je bil lju- bljanski Žak (15467), tretja novomeška Krka (14744). Gostiteljice prvenstva so slavile pred Kladivarjem (13.955) in Žakom (13.773). Velenjčanke so bile šeste, prijetno so presenetile Žal- čanke z desetim mestom med 23 ekipami. Člani AK Šentjur so bili 12., članice so zasedle 15. mesto. Foto: Andraž Purg Martin Medvešek je na ekipnem DP »pokril« vse skoke pri Kladivarju, v daljino, višino in v troskoku. Z velikim veseljem so se v uvodu celjskega mitinga predstavili mlajši atletinje in atleti Kladivarja. Stane Rozman (desno) in Marko Pepelna Vid Botolin Novi TEDNIK št. 25 19. 6. 2025  COLOR CMYK stran 17 17 Št. 25, 19. junij 2025 ŠPORT V sredo 34. Celjski polmaraton državnosti Društvo maratoncev in pohodnikov Celje bo prireditev izpeljalo v sredo, 25. junija, med 9. in 12. uro. Start in cilj bosta v mestnem parku v Celju pri fontani. Proge bodo dolge 6, 10,5 in 21 kilometrov. Prva je v Celju znana pod imenom »trije mostovi« (Partizanska cesta, most v Čopovi ulici, levo na- brežje Savinje, most v Laško, desno nabrežje Savinje, nazaj v park) in jo je treba preteči dvakrat. Proga na 10,5 kilometra gre v isti smeri, toda obračališče je pred Levcem oziroma pri črpališču v Medlogu. Za polovični maraton jo je treba preteči dvakrat. Start bo ob 9.00. Uro kasneje bo otroški tek. Proge za pohodnike bodo dolge 7, 10 in 12 kilometrov. Do ponedeljka je cena prijav ugodnejša. Pohodniki se bodo prijavili na dan prireditve. »Vsak pohodnik bo dobil golaž in pijačo. Njihova udeležba je brezplačna,« je sporočil Odon Simonič iz Društva maratoncev in pohodnikov Celje, ki se pripravlja tudi na že 36. ultramaraton Celje–Logarska dolina, ki bo 6. septembra. »Načrt za letošnjo izvedbo smo sestavili pravočasno, ker smo se že lani po 35. ultramaratonu odločili, da bomo nadaljevali z organizacijo prireditve. Bistveno je, da so nam ostali zvesti donatorji. Zelo pomembno je sodelovanje občin. Lani smo bili zelo zadovoljni, ker smo lahko tek končali pri Planinskem domu v Logarski dolini, čeprav so nam domačini obrnili hrbet,« je dodal Simonič. DŠ 50 let nogometa v Mozirju Leta 1975 je na majhnem igrišču v Mozirju zaživel šport, ki je povezal ljudi vseh starosti iz različnih kotičkov tega kraja. Začelo se je z mladinskim nogometom, ki je pridobil na področju priljubljenosti. Zelo hitro je nasta- la članska ekipa, ki je nastopala v lokalnih ligah. Klub z imenom Elkroj Mozirje je med letoma 1986 in 1990 tekmoval v 1. slovenski ligi. Ob obletnici je nastal almanah, največ spominov je zbral Iztok Benetek. Stanko Božičevič je leta 1996 ustanovil nogometni krožek, iz katerega je leta 2000 ponovno zrasel NK Elkroj. Pomemben mejnik je predstavljalo leto 2007, ko se je klub preimenoval v Nogo- metno društvo Mozirje. Vodenje društva je prevzel Matjaž Purnat. Po enajstih letih je krmilo predal Boštjanu Iršiču, pod čigar vodstvom društvo še naprej raste in se razvija. Zdaj Nogometno društvo Mozirje združuje že 245 igralcev vseh starosti in sodi med največja er najuspešnejša društva v širši regiji. Praznovanje obletnice z odprtjem novega nogometnega centra bo v soboto, višek bo prijateljska tekma domače in ekipe Mure (18.00). DŠ Šturm, Kovačević, Avdyli in Vodeb za NK Celje Vodstvo Nogometnega kluba Celje se je za sodelovanje dogovorilo s štirimi novimi igralci. To so Danijel Šturm, 26-letni krilni napadalec, Franko Kovačević, 25-letni napadalec, Milot Avdyli, 21-letni vezist in član mlade reprezentance Kosova, in 21-letni branilec Gašper Vodeb, ki se je že kot starejši deček iz Trbovelj preselil v Celje. V zadnjih dveh sezonah je 192 centimetrov visok branilec igral za Beltince in sežanski Tabor. Prve minute v članski konkurenci je dočakal v 2. slovenski ligi v dresu Šmartnega, potem je igral še za Bravo. DŠ Danijel Šturm je 10. junija prav na celjskem stadionu vpisal svoj drugi nastop za člansko reprezentanco Slovenije. (Foto: NK Celje) Prizor z lanske prireditve (Foto: Nik Jarh) Najboljše izbrali športni pedagogi, najuspešnejši iz klubov nagrajeni po pravilniku Nagrajeni najboljši športniki osnovnih šol Letos je prireditev, na kateri so bili priznanj deležni naj- boljši športniki iz celjskih osnovnih šol, gostila Osnovna šola Ljubečna. Po najboljše tri fante in dekleta iz osnovnih šol so izbrali športni pedagogi. DEAN ŠUSTER Nagrajenci iz klubov so pri- znanja prejeli, ker so izpolnili nekatere kriterije. Izbranci iz desetih šol Najboljši iz osnovnih šol so bili Sara Tomšič, Zoja Kolčan, Roza Potočnik, Tilen Šinkovec, Luka Majcen, Dan Turnšek (I. OŠ), Eva Erkič, Pia Rakita, Zarja Ana Tkalec, Jure Mužič, Timon Jakop, Aljaž Hrastov- šek (II. OŠ), Ela Dolenc, Lana Vidic, Zala Ferara Uršič, Benja- min Memić, Dane Buhanec, Luka Gračnar (III. OŠ), Nia Dobrijević, Ula Špingler, Lina Hodžić, Raša Brkljačić, Emrah Maslić, Jaka Napečnik (IV. OŠ), Adela Medić, Mia Kostić, Nea Mlinarič, Tibor Oković, Maks Podgoršek, Dositej Kitić (OŠ Hudinja), Lina Kristavč- nik, Neja Arlič, Eva Gobec, Lo- vro Obrez, Timon Gobec, Žan Špes (OŠ Lava), Tena Evelyn Škalički, Clarke Jasmine Maj- cen, Oriana Rozoničnik, Bor Brečko, Jon Cencelj, Gašper Čakš (OŠ Frana Kranjca), Pa- tricija Orač, Alja Lotrič, Alina Volmajer, Ian Lovrečič, Maks Petrovec, Tai Zupanc (OŠ Fra- na Roša), Neža Kopitar, Ela Petelinek Filej, Ana Košenina, Žiga Kračun, Toš Pasarić, Filip Kelhar Stepišnik (OŠ Ljubeč- na), Ana Marija Golić, Tiana Prebreza, Fatmire Alijaj, Urh Jagodič, Anej Žolnir in Nej Šumnik (OŠ Glazija). Ostanite v športu Za športne uspehe v klu- bih so bili nagrajeni Manca Gabršek, Tilen Šinkovec, Jure Slapšak, Lovro Obrez, Jon Celcelj (atletika), Jure Levar, Timon Grgić (avto- mobilizem), Tena Škalički (umetnostno drsanje), Adela Medić, Peter Golež (karate), Inja Gole, Svit Naglič (judo), Niko Mahmutović (akroba- tika), Ema Kuralt, Maks Ku- ralt, Luka Pajk (kajakaštvo), Ajda Levpušček, Matevž Ga- brovec, Vito Klanšek, Mar- cetta Andrej (karate), Neža Utranker (kolesarstvo), So- fi ja Dražumerič, Kiara Katja Jerič, Vanessa Tanšek, Tjan Prtenjak (plezanje), Žiga Kru- šnik, Nejc Krušnik (smuča- nje), Miha Jamnišek (tekvon- do) in Ota Požin (košarka). Podžupan celjske občine Samo Seničar je izpostavil: »Naj bo šport tudi družbena dejavnost, ne le trenažni pro- ces. Da se lahko takole sreča- mo, gredo zasluge staršem, pedagogom, ravnateljem in trenerjem.« Mlade športnike je nagovoril tudi predsednik Športne zveze Celje Ma- tej Polutnik: »Še naprej se igrajte med športom. Tudi če ne boste vrhunski, ostanite v športu. Verjamem v moč celjskega športnega duha.« Foto: Andraž Purg Nagrajene so bile tudi štiri klubske ekipe za prva mesta v državnem tekmovanju – kajakaši, karateistke (na fotografiji), košarkarji in rokometašice. Priznanja nagrajencem po pravilniku Športne zveze Celje sta podeljevala Matej Polutnik in Samo Seničar. Priznanja najboljšim športnicam in športnikom osnov- nih šol sta podeljevala gostiteljica prireditve Helena Verdev in podžupan Mestne občine Celje Samo Seničar. 18 AKTUALNA PONUDBA Št. 25, 19. junij 2025 Novi TEDNIK št. 25 19. 6. 2025  COLOR CMYK stran 18 Ko si bomo po napornem šolskem letu vsi skupaj oddahnili od šolskih skrbi, bodo prišle nove, za marsikaterega starša še večje skrbi, kako naj poleti poskrbi za varstvo svojega otroka. Za bogat program, kjer bo za otroka odlično poskrbljeno, so na voljo Top-Fit počitnice 2025. Trajale bodo devet tednov, od 30. junija do 29. avgusta. Dejavnosti, ki bodo organizirane od ponedeljka do petka od 6.30 do 16. ure, bodo namenjene otrokom od 5. do 12. leta. Odkup neveljavnih starih švicarskih frankov serije 8! Samo do konca junija 2025! 03 490 03 36 www.zniders.com Menjalnica Žniders, Gosposka ulica 7, Celje. Šoloobveznega otroka na nižji stopnji ne moremo pustiti samega doma. Čeprav naši starši niso imeli takšnih skrbi … Številni se spominjamo, da smo bili kot otroci med poči- tnicami, ko so bili starši v službi, cele dopoldneve prosti kot ptički na veji. Lahko smo se družili, hodili na bazen in se igrali na dvoriščih. A bili so drugi časi. V današnjem času, ko se večina staršev iz službe vra- ča šele pozno popoldne, bi bil otrok cel dan prepuščen sam sebi. Zato se večina staršev, ki jim pri varstvu otrok ne morejo na pomoč priskočiti babice in dedki, ubada s težavo, kam z otrokom med počitnicami. Na tržišču je obsežna ponudba, a za svojega otroka si vsak želi varno, zanimivo, poučno in aktivno preživljanje prostega časa. So to le sanje staršev? Preplet športa, plesa in učenja Tudi počitniške dejavnosti, ki združujejo športne, plesne in poučne vsebine, lahko najdemo za svoje otroke. V Top- -Fitu je tak program zasnovala ekipa športnih delavcev, ki ima svoje otroke in želi zanje vse najboljše. Omenjena ekipa bo v poletnih mesecih počitnikarjem poskušala pri- bližati šport. Pokazala jim bo, kako so lahko aktivne tudi osebe z ovirami, kako se kuha v delavnicah masterchef in prehranjuje po barvnem jedilniku po licenci Mojce Ce- puš … Otroke bo peljala v Urgentni center Splošne bolni- šnice Celje, k poklicnim gasilcem, spoznavali bodo delo policijskih psov in se za eno dopoldne spremenili v vojake. Na obisk bodo odšli v Center za krepitev zdravja Zdravstve- nega doma Celje, kjer bodo otroke naučili, kako se odzvati v situacijah, ko je treba pomagati sočloveku in tudi sebi. Sodelovanja s športnimi klubi Vsak dan bodo imeli tudi enourno športno delavnico v sodelovanju s številnimi športnimi klubi. To so Kajak-kanu klub Nivo Celje, Gimnastična šola Celje, Ženski nogometni klub Celje, Ženski košarkarski klub Cinkarna Celje, Boks klub Intercom Celje, Judo klub Iva Reye Celje in Hokejski klub Celje, Rokometni klub Celje. Novosti med letošnjimi počitnicami bodo igre brez meja, plesno-umetniški teden in trampolin na dvorišču Top-Fita. Lani so uvedli kinovečer s kokicami in spanje v telova- dnici, otroci so neizmerno uživali in marsikdo je prvič zbral pogum, da je prespal brez staršev. Vsak petek bodo obiskali Letni bazen Celje za uspešen konec dejavnega tedna. V enem terminu bodo Top-Fit počitnice povezane tudi s plesnim centrom TBA, ki bo vzporedno izvajal ple- sne počitnice. Novost pred Top-Fitom so trampolini. Uživanje na Letnem bazenu Celje za piko na i Za marsikoga prvi stik z napravami v fitnesu Top-Fita Celje Veter v laseh in gimnastična izkušnja za počitnikarje Športne dejavnosti na prostem, ki pustijo pečat. Vedno zabavna dejavnost je igranje hokeja. Čisto posebne počitnice za otroka Tudi letos otroka vpišite v Top-Fit počitnice Informacije na recepciji Top-Fita, na www.top- t.si ali po telefonu 040 50 20 60 Novi TEDNIK št. 25 19. 6. 2025  COLOR CMYK stran 19 19 Št. 25, 19. junij 2025 MALI OGLASI/INFORMACIJE V nebesih je doma, tam ji angeli pojejo. Mirno spi in nič več se ne prebudi. V SPOMIN Minilo je tri leta, kar se je poslovila MARIJA CVIKL poročena Škofl ek (1. 8. 1924–15. 6. 2022) Pokopana je na pokopališču v Vojniku (odsek novi del, vrsta 6, številka groba 5). Hvala vsem, ki se je spominjate. Njen sin Jurij Cvikl, Landek, Nova Cerkev 286 Vsak človek je zase svet, čuden, svetal in lep kot zvezda na nebu … (Tone Pavček) ZAHVALA Ob izgubi moža, očeta, starega ata, pradedka in brata TONETA AŠKERCA se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju nevrološkega oddel- ka Splošne bolnišnice Celje za prijaznost in sočutno oskrbo. Iskreno se zahvaljujemo tudi vsej širši družini ter vsem prijateljem, sodelavcem in sosedom za podporo in pomoč v težkih trenutkih. Žena Anica ter otroci Tone, Saša in Mojca z družinami 290 Smrti Celje Umrli so: Irma DRAČ iz Za- dobrove, 83 let, Robert ŽER- JAV iz Dobrove, 57 let, Marija RAMŠAK iz Lipja pri Velenju, 81 let, Marija POTOČNIK iz Žalca, 90 let, Janko VUZEM iz Šmartnega ob Paki, 70 let, Janez ULAGA iz Dola pri Hra- stniku, 85 let, Jože VENGUST iz Celja, 78 let, Franc ČEVNIK V žalosti sporočamo, da nas je v 79. letu za vedno zapustil MATIJA LENARČIČ iz Tkalske ulice 8 v Celju Pogreb bo v petek, 20. junija, 2025, ob 14. uri na mestnem pokopališču v Celju. Žara bo na dan pogreba od 13. ure v mrliški vežici številka 2. Žalujoči: vsi njegovi n STROJI PRODAM »PANT« žago za hlodovino, horizontalno, prodam za simbolično ceno. Telefon 070 738-979, Valentin. 289 KUPIM TRAKTOR, kosilnico Bcs, motokultivator Gorenje Muta in ostalo mehanizacijo, v kakršnem koli stanju, kupim. Telefon 041 255-834. p OPREMA PRODAM NOVEJŠO stanovanjsko opremo: kuhinjo, jedilnico, sedežno in spalnico ugodno prodamo. Telefon 051 229-575. 285 ŽIVALI PRODAM TELICO simentalko, težko 370 kg, prodamo. Cena po dogovoru. Telefon 051 353-105. 288 KOKOŠI nesnice, rjave, grahaste, črne, tik pred nesnostjo, prodamo. Brezplačna do- stava. Prodaja tudi na Vranskem. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n KOKOŠI nesnice, jarkice, rjave, grahaste, črne in bele barve, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p KUPIM DEBELE, suhe krave in telice za zakol kupimo. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653- 286. p PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajer- ski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p KMETIJSKI PRIDELKI PRODAM JABOLČNIK iz domačih jabolk, odličen braj- dovec, vse po 1 EUR, in sadno žganje, 40 l, za namakanje zdravilnih zelišč, ugodno prodam. Telefon 051 206-255. 293 OSTALO PRODAM SUHA bukova drva in mešana drva (hrast, češnja) prodam. Telefon 070 360-551. 276 TRI leta stara mešana bukova drva, manjšega premera, prodam. Telefon 041 756-642. p 18.00-22.00 Oživitev ulice obrtnikov in muzejske lekarne z muzejskimi demonstratorji in prostovoljci na stalni razstavi Živeti v Celju 21.00-22.00 Ogled razstave Konec vojne, živel mir! Celje 1945 ob prisotnosti avtorja dr. Tončka Kregarja 18.00-22.00 Krajši skupinski sprehodi po Fotohiši Pelikan ob spremstvu kustosa 18.00-20.00 Ogled razstave Odmev zmage: fotografije množic ob koncu druge svetovne vojne ob prisotnosti avtorice Katarine Jurjavčič / MNSZS / Galerija Božena v Fotohiši Pelikan Zaradi izredne varnostne situacije v celjskem zaporu Stari pisker ogled spominskega dvorišča letošnjo poletno noč ne bo mogoč. 18.00-24.00 sobota, 21. junij 2025 POLETNA MUZEJSKA NOČ V MnZC C M Y CM MY CY CMY K NT oglas PMN 13. 6. 2025 ZMANJŠAN.pdf 1 13. 06. 2025 11:17:37 18.00, ploščad Knežji dvor Veronika Deseniška V bar Vi in obliki – umetnišK o ustvarjanje v živo v izvedbi Kulturno prosvetnega društva s voboda Celje 18.00, g alerija sodobne umetnosti Umetno , nara Vno in ekosistem za Upanja - vodstvo po sKupinsKi razstavi 20.00, l iK ovni salon j UDith j UDit s chUller : m ame na h imalaji - v odstvo po razstavi 18.00 - 22.00, m uzejsKi trg pred s taro grofijo r azsta Va staroDobniko V - Klub starodobniK ov CeljsKi Knezi POKRAJINSKI MUZEJ CELJE CENTER SODOBNIH UMETNOSTI RAZNO PODIRANJE nevarnih dreves, košnja, mulče- nje zaraščenih površin. Telefon 070 711- 680. GG KORO d. o. o., Cesta Kozjanskega odreda 49, 3230 Šentjur. p NUDIMO izdelavo nadstreškov, urejanje oko- lice in razna hišna opravila. Olga Jager, s. p., Svetelka 11b, Dramlje, telefon 051 610-398. 292 Poroke Laško Poročili so se: Sara ŽU- PEVEC iz Krajnske Gore in Federico Victor POTOČNIK iz Celja, Mateja OROŽIM in Jernej ŠOLA, oba iz Laškega, Anja MEŠL z Dobrne in Gre- gor FERLEŽ iz Vojnika. iz Celja, 98 let, Marija KLE- NOVŠEK iz Gorice pri Šmar- tnem, 89 let, Anton AŠKERC iz Petrovč, 79 let, Bogomira UDUČ iz Pongraca, 81 let, Ivana URH iz Pariželj, 93 let, Andjela GOLOB iz Vojnika, 78 let. Laško Umrl je: Albert KLENOV- ŠEK iz Lokavca, 66 let. Žalec Umrli so: Franc GOVEK iz Prebolda, 80 let, Matilda POSEDEL s Polzele, 81 let, Frančiška REP iz Celja, 95 let. Velenje Umrli so: Jožefa BLAGO- TINŠEK iz Šmartnega ob Paki, 95 let, Mirsad HAJDU- KOVIĆ iz Šoštanja, 70 let, Vi- ljem PEČOVNIK iz Šoštanja, 84 let, Ahmet SUBAŠIĆ iz Šmartnega ob Paki, 72 let. 18 AKTUALNA PONUDBA Št. 25, 19. junij 2025 Novi TEDNIK št. 25 19. 6. 2025  COLOR CMYK stran 18 Ko si bomo po napornem šolskem letu vsi skupaj oddahnili od šolskih skrbi, bodo prišle nove, za marsikaterega starša še večje skrbi, kako naj poleti poskrbi za varstvo svojega otroka. Za bogat program, kjer bo za otroka odlično poskrbljeno, so na voljo Top-Fit počitnice 2025. Trajale bodo devet tednov, od 30. junija do 29. avgusta. Dejavnosti, ki bodo organizirane od ponedeljka do petka od 6.30 do 16. ure, bodo namenjene otrokom od 5. do 12. leta. Odkup neveljavnih starih švicarskih frankov serije 8! Samo do konca junija 2025! 03 490 03 36 www.zniders.com Menjalnica Žniders, Gosposka ulica 7, Celje. Šoloobveznega otroka na nižji stopnji ne moremo pustiti samega doma. Čeprav naši starši niso imeli takšnih skrbi … Številni se spominjamo, da smo bili kot otroci med poči- tnicami, ko so bili starši v službi, cele dopoldneve prosti kot ptički na veji. Lahko smo se družili, hodili na bazen in se igrali na dvoriščih. A bili so drugi časi. V današnjem času, ko se večina staršev iz službe vra- ča šele pozno popoldne, bi bil otrok cel dan prepuščen sam sebi. Zato se večina staršev, ki jim pri varstvu otrok ne morejo na pomoč priskočiti babice in dedki, ubada s težavo, kam z otrokom med počitnicami. Na tržišču je obsežna ponudba, a za svojega otroka si vsak želi varno, zanimivo, poučno in aktivno preživljanje prostega časa. So to le sanje staršev? Preplet športa, plesa in učenja Tudi počitniške dejavnosti, ki združujejo športne, plesne in poučne vsebine, lahko najdemo za svoje otroke. V Top- -Fitu je tak program zasnovala ekipa športnih delavcev, ki ima svoje otroke in želi zanje vse najboljše. Omenjena ekipa bo v poletnih mesecih počitnikarjem poskušala pri- bližati šport. Pokazala jim bo, kako so lahko aktivne tudi osebe z ovirami, kako se kuha v delavnicah masterchef in prehranjuje po barvnem jedilniku po licenci Mojce Ce- puš … Otroke bo peljala v Urgentni center Splošne bolni- šnice Celje, k poklicnim gasilcem, spoznavali bodo delo policijskih psov in se za eno dopoldne spremenili v vojake. Na obisk bodo odšli v Center za krepitev zdravja Zdravstve- nega doma Celje, kjer bodo otroke naučili, kako se odzvati v situacijah, ko je treba pomagati sočloveku in tudi sebi. Sodelovanja s športnimi klubi Vsak dan bodo imeli tudi enourno športno delavnico v sodelovanju s številnimi športnimi klubi. To so Kajak-kanu klub Nivo Celje, Gimnastična šola Celje, Ženski nogometni klub Celje, Ženski košarkarski klub Cinkarna Celje, Boks klub Intercom Celje, Judo klub Iva Reye Celje in Hokejski klub Celje, Rokometni klub Celje. Novosti med letošnjimi počitnicami bodo igre brez meja, plesno-umetniški teden in trampolin na dvorišču Top-Fita. Lani so uvedli kinovečer s kokicami in spanje v telova- dnici, otroci so neizmerno uživali in marsikdo je prvič zbral pogum, da je prespal brez staršev. Vsak petek bodo obiskali Letni bazen Celje za uspešen konec dejavnega tedna. V enem terminu bodo Top-Fit počitnice povezane tudi s plesnim centrom TBA, ki bo vzporedno izvajal ple- sne počitnice. Novost pred Top-Fitom so trampolini. Uživanje na Letnem bazenu Celje za piko na i Za marsikoga prvi stik z napravami v fitnesu Top-Fita Celje Veter v laseh in gimnastična izkušnja za počitnikarje Športne dejavnosti na prostem, ki pustijo pečat. Vedno zabavna dejavnost je igranje hokeja. Čisto posebne počitnice za otroka Tudi letos otroka vpišite v Top-Fit počitnice Informacije na recepciji Top-Fita, na www.top- t.si ali po telefonu 040 50 20 60 Novi TEDNIK št. 25 19. 6. 2025  COLOR CMYK stran 19 19 Št. 25, 19. junij 2025 MALI OGLASI/INFORMACIJE V nebesih je doma, tam ji angeli pojejo. Mirno spi in nič več se ne prebudi. V SPOMIN Minilo je tri leta, kar se je poslovila MARIJA CVIKL poročena Škofl ek (1. 8. 1924–15. 6. 2022) Pokopana je na pokopališču v Vojniku (odsek novi del, vrsta 6, številka groba 5). Hvala vsem, ki se je spominjate. Njen sin Jurij Cvikl, Landek, Nova Cerkev 286 Vsak človek je zase svet, čuden, svetal in lep kot zvezda na nebu … (Tone Pavček) ZAHVALA Ob izgubi moža, očeta, starega ata, pradedka in brata TONETA AŠKERCA se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju nevrološkega oddel- ka Splošne bolnišnice Celje za prijaznost in sočutno oskrbo. Iskreno se zahvaljujemo tudi vsej širši družini ter vsem prijateljem, sodelavcem in sosedom za podporo in pomoč v težkih trenutkih. Žena Anica ter otroci Tone, Saša in Mojca z družinami 290 Smrti Celje Umrli so: Irma DRAČ iz Za- dobrove, 83 let, Robert ŽER- JAV iz Dobrove, 57 let, Marija RAMŠAK iz Lipja pri Velenju, 81 let, Marija POTOČNIK iz Žalca, 90 let, Janko VUZEM iz Šmartnega ob Paki, 70 let, Janez ULAGA iz Dola pri Hra- stniku, 85 let, Jože VENGUST iz Celja, 78 let, Franc ČEVNIK V žalosti sporočamo, da nas je v 79. letu za vedno zapustil MATIJA LENARČIČ iz Tkalske ulice 8 v Celju Pogreb bo v petek, 20. junija, 2025, ob 14. uri na mestnem pokopališču v Celju. Žara bo na dan pogreba od 13. ure v mrliški vežici številka 2. Žalujoči: vsi njegovi n STROJI PRODAM »PANT« žago za hlodovino, horizontalno, prodam za simbolično ceno. Telefon 070 738-979, Valentin. 289 KUPIM TRAKTOR, kosilnico Bcs, motokultivator Gorenje Muta in ostalo mehanizacijo, v kakršnem koli stanju, kupim. Telefon 041 255-834. p OPREMA PRODAM NOVEJŠO stanovanjsko opremo: kuhinjo, jedilnico, sedežno in spalnico ugodno prodamo. Telefon 051 229-575. 285 ŽIVALI PRODAM TELICO simentalko, težko 370 kg, prodamo. Cena po dogovoru. Telefon 051 353-105. 288 KOKOŠI nesnice, rjave, grahaste, črne, tik pred nesnostjo, prodamo. Brezplačna do- stava. Prodaja tudi na Vranskem. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n KOKOŠI nesnice, jarkice, rjave, grahaste, črne in bele barve, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p KUPIM DEBELE, suhe krave in telice za zakol kupimo. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653- 286. p PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajer- ski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p KMETIJSKI PRIDELKI PRODAM JABOLČNIK iz domačih jabolk, odličen braj- dovec, vse po 1 EUR, in sadno žganje, 40 l, za namakanje zdravilnih zelišč, ugodno prodam. Telefon 051 206-255. 293 OSTALO PRODAM SUHA bukova drva in mešana drva (hrast, češnja) prodam. Telefon 070 360-551. 276 TRI leta stara mešana bukova drva, manjšega premera, prodam. Telefon 041 756-642. p 18.00-22.00 Oživitev ulice obrtnikov in muzejske lekarne z muzejskimi demonstratorji in prostovoljci na stalni razstavi Živeti v Celju 21.00-22.00 Ogled razstave Konec vojne, živel mir! Celje 1945 ob prisotnosti avtorja dr. Tončka Kregarja 18.00-22.00 Krajši skupinski sprehodi po Fotohiši Pelikan ob spremstvu kustosa 18.00-20.00 Ogled razstave Odmev zmage: fotografije množic ob koncu druge svetovne vojne ob prisotnosti avtorice Katarine Jurjavčič / MNSZS / Galerija Božena v Fotohiši Pelikan Zaradi izredne varnostne situacije v celjskem zaporu Stari pisker ogled spominskega dvorišča letošnjo poletno noč ne bo mogoč. 18.00-24.00 sobota, 21. junij 2025 POLETNA MUZEJSKA NOČ V MnZC C M Y CM MY CY CMY K NT oglas PMN 13. 6. 2025 ZMANJŠAN.pdf 1 13. 06. 2025 11:17:37 18.00, ploščad Knežji dvor Veronika Deseniška V bar Vi in obliki – umetnišK o ustvarjanje v živo v izvedbi Kulturno prosvetnega društva s voboda Celje 18.00, g alerija sodobne umetnosti Umetno , nara Vno in ekosistem za Upanja - vodstvo po sKupinsKi razstavi 20.00, l iK ovni salon j UDith j UDit s chUller : m ame na h imalaji - v odstvo po razstavi 18.00 - 22.00, m uzejsKi trg pred s taro grofijo r azsta Va staroDobniko V - Klub starodobniK ov CeljsKi Knezi POKRAJINSKI MUZEJ CELJE CENTER SODOBNIH UMETNOSTI RAZNO PODIRANJE nevarnih dreves, košnja, mulče- nje zaraščenih površin. Telefon 070 711- 680. GG KORO d. o. o., Cesta Kozjanskega odreda 49, 3230 Šentjur. p NUDIMO izdelavo nadstreškov, urejanje oko- lice in razna hišna opravila. Olga Jager, s. p., Svetelka 11b, Dramlje, telefon 051 610-398. 292 Poroke Laško Poročili so se: Sara ŽU- PEVEC iz Krajnske Gore in Federico Victor POTOČNIK iz Celja, Mateja OROŽIM in Jernej ŠOLA, oba iz Laškega, Anja MEŠL z Dobrne in Gre- gor FERLEŽ iz Vojnika. iz Celja, 98 let, Marija KLE- NOVŠEK iz Gorice pri Šmar- tnem, 89 let, Anton AŠKERC iz Petrovč, 79 let, Bogomira UDUČ iz Pongraca, 81 let, Ivana URH iz Pariželj, 93 let, Andjela GOLOB iz Vojnika, 78 let. Laško Umrl je: Albert KLENOV- ŠEK iz Lokavca, 66 let. Žalec Umrli so: Franc GOVEK iz Prebolda, 80 let, Matilda POSEDEL s Polzele, 81 let, Frančiška REP iz Celja, 95 let. Velenje Umrli so: Jožefa BLAGO- TINŠEK iz Šmartnega ob Paki, 95 let, Mirsad HAJDU- KOVIĆ iz Šoštanja, 70 let, Vi- ljem PEČOVNIK iz Šoštanja, 84 let, Ahmet SUBAŠIĆ iz Šmartnega ob Paki, 72 let. Novi TEDNIK št. 25 19. 6. 2025  COLOR CMYK stran 20 20 Št. 25, 19. junij 2025 NAŠE AKCIJE/INFORMACIJE NAVDUŠITE S POTOPISOM! Z Novim tednikom naokrog NAS Radi potujete in spoznavate nove kulture? Delite vtise s svojega potovanja z nami in se potegujte za nagrado. Potopis pošljete na naslov tednik@nt-rc.si. Besedilo naj bo dolgo največ deset tisoč znakov. Ob njem naj bo vsaj osem fotografij obiskane dežele. Nahrbtnik za prenosnik Arctic Hunter 20 l in termovka s slamico MIAU Potovalni kovček Travel&More, siv, mehek, srednja velikost 70 l in termovka s slamico MIAU 3 2 Potovalni kovček Travel&More, moder, trd, kabinska velikost 35 l in termovka s slamico MIAU 1 NAGRADE! S svojim potopisom nas popeljite po utrinkih svojega sanjskega potovanja po deželah na drugem koncu sveta ali po bližnji okolici, ki vas je očarala. Avtorje najboljših treh potopisov bomo bogato nagradili. Prvi potopisi že 3. julija! Potovalni kovček Travel&More, moder, trd, festival laško Novi TEDNIK št. 25 19. 6. 2025  COLOR CMYK stran 21 21 XXXX Št. 24, 12. junij 2025 Št. 25 / Leto 80 / Celje, 19. junij 2025 Str. 25 Str. 27 Str. 28-35 Minuli petek je bil na celjski Špici poseben dobro- delni dogodek, ki ga je pripravilo Združenje prijateljev slepih Slovenije. Zbrana fi nančna sredstva bodo na- menjena desetletni Lani Smukavec. Deklica, o kateri smo v Novem tedniku pisali že pred leti, ima zaradi kromosomske napake več zdravstvenih težav in močno zaostaja v razvoju. Kot pravi mama Sanja Smukavec, ki je pri oskrbi hčere pogosto prepuščena sama sebi, je Lana na ravni 4-mesečnega otroka. Ves čas potrebuje posebne terapije, ki so tudi samoplačniške. SIMONA ŠOLINIČ Dobrodelni dogodek vir navdiha in upanja Še vedno lahko pomagate mali Lani Združenje prijateljev slepih Slovenije vabi vse, ki se niso mogli udeležiti petkovega dobrodelnega večera, da lahko Lani pomagajo tudi z nakazilom prispevkov. Transakcijski račun združenja je SI56 1010 0005 3593 853, Banka Intesa Sanpaolo, d. d. Nakazila naj bodo označena s pripisom »za Lano«. Združenje omogoča tudi nakup srečk, ki so vredne 5 evrov. Ves dobiček od srečk bo prav tako namenjen Lani. Zdravstvena zavarovalnica omogoča premalo, zato sta Sanja in Lana primorani do- datne terapije plačevati sami. Lana poleg terapij potrebuje tudi sodobne medicinske pripomočke, ki bi ji olajšali vsakdan. Do tretjega leta trikrat v komi Da bo njena hči drugačna, je Sanja izvedela v sedmem mesecu nosečnosti. Zdrav- niki so ji svetovali umetno prekinitev nosečnosti, a kot je pred leti dejala za naš časo- pis, se za to preprosto ni mo- gla odločiti. »Lana je moj prvi otrok. To je bila moja prva no- sečnost. Ko sem čutila njene gibe in brce, je bilo tako lepo, tako popolno,« je Sanja opi- sovala spomine na dni, ko se je prvič soočila s hčerkino diagnozo. Čeprav je vedela, da bo življenje z invalidnim otrokom težko, ni nikoli po- mislila, da je ne bi obdržala. »Lana je moja popolna poseb- na deklica,« nam je takrat še zaupala Sanja. Vsak dan je zanju preizkušnja, a hkrati hvaležnost, da imata druga drugo. In sestrico, ki je prav tako nepogrešljiv del njune vezi. Sebastjan Kamenik, podpredsednik Združenja prijateljev slepih Slove- nije, je s člani združenja, še posej z Mojco Breznikar, zaslužen, da je bil dogodek na Špici vir navdiha in upanja za malo Lano. Lanina mama Sanja Smukavec. »Lana je moja popolna posebna de- klica,« je pred leti zaupala Novemu tedniku. Prisotni na dobrodelnem dogodku so lahko prisluhnili pevcu Zoranu Cilenšku in Klapi Asim s prijatelji (na fotografiji). Lana ima redko gentsko bolezen – duplikacijo kromosomskega področja Xq28. Zaradi tega sindroma ima težak razvojni zaostanek na vseh področjih in je pri svoji starosti na stopnji štirimesečnega dojenčka. in mišic, da bo njeno življe- nje vsaj malo lažje. Lanina zgodba kaže tudi na sistem- sko neurejenost na področju pomoči osebam s tovrstnimi potrebami. »Še vedno kljub obljubam ni sprejet zakon o pomoči tretje osebe na domu ali o pridobitvi osebne asi- stence za otroke s posebni- mi potrebami, ki so mlajši od 18 let. Poleg tega je paliativ- na oskrba za te otroke slabo organizirana in se vanjo ne vključujejo vsi lečeči zdrav- niki teh otrok, kot bi se lahko in bi se morali,« so že pred dnevi poudarili v združenju. Pogum in volja Prisotni na dobrodelnem dogodku so lahko prisluh- nili pevcu Zoranu Cilenšku in Klapi Asim s prijatelji. Na Špici je bil poleg nekaterih vi- dnejših Celjanov tudi predse- dnik državnega sveta Marko Lotrič: »Hvala združenju, da tako skrbi za povezovanje in krepitev socialnega duha v družbi. Lani in njeni mami velik poklon, saj se mnogi ne zavedamo, kaj ob skrbi za otroka z ovirami pomeni takšno življenje in takšno odrekanje. Občudujem to, da vsa ta skrb Lanino mamo navdihuje in da ji hči obenem vliva pogum in voljo.« Foto: Nik Jarh Lana ne hodi in ne govori, ima stomo, je tudi slepa. Vse terapije potrebuje za ohra- njanje in krepitev vitalnosti osnovnih življenjskih funkcij Lepota v preprostosti »Kjer je volja, je tudi pot« Glasujte za svojega favorita! Novi TEDNIK št. 25 19. 6. 2025  COLOR CMYK stran 20 20 Št. 25, 19. junij 2025 NAŠE AKCIJE/INFORMACIJE NAVDUŠITE S POTOPISOM! Z Novim tednikom naokrog NAS Radi potujete in spoznavate nove kulture? Delite vtise s svojega potovanja z nami in se potegujte za nagrado. Potopis pošljete na naslov tednik@nt-rc.si. Besedilo naj bo dolgo največ deset tisoč znakov. Ob njem naj bo vsaj osem fotografij obiskane dežele. Nahrbtnik za prenosnik Arctic Hunter 20 l in termovka s slamico MIAU Potovalni kovček Travel&More, siv, mehek, srednja velikost 70 l in termovka s slamico MIAU 3 2 Potovalni kovček Travel&More, moder, trd, kabinska velikost 35 l in termovka s slamico MIAU 1 NAGRADE! S svojim potopisom nas popeljite po utrinkih svojega sanjskega potovanja po deželah na drugem koncu sveta ali po bližnji okolici, ki vas je očarala. Avtorje najboljših treh potopisov bomo bogato nagradili. Prvi potopisi že 3. julija! Potovalni kovček Travel&More, moder, trd, festival laško Novi TEDNIK št. 25 19. 6. 2025  COLOR CMYK stran 21 21 XXXX Št. 24, 12. junij 2025 Št. 25 / Leto 80 / Celje, 19. junij 2025 Str. 25 Str. 27 Str. 28-35 Minuli petek je bil na celjski Špici poseben dobro- delni dogodek, ki ga je pripravilo Združenje prijateljev slepih Slovenije. Zbrana fi nančna sredstva bodo na- menjena desetletni Lani Smukavec. Deklica, o kateri smo v Novem tedniku pisali že pred leti, ima zaradi kromosomske napake več zdravstvenih težav in močno zaostaja v razvoju. Kot pravi mama Sanja Smukavec, ki je pri oskrbi hčere pogosto prepuščena sama sebi, je Lana na ravni 4-mesečnega otroka. Ves čas potrebuje posebne terapije, ki so tudi samoplačniške. SIMONA ŠOLINIČ Dobrodelni dogodek vir navdiha in upanja Še vedno lahko pomagate mali Lani Združenje prijateljev slepih Slovenije vabi vse, ki se niso mogli udeležiti petkovega dobrodelnega večera, da lahko Lani pomagajo tudi z nakazilom prispevkov. Transakcijski račun združenja je SI56 1010 0005 3593 853, Banka Intesa Sanpaolo, d. d. Nakazila naj bodo označena s pripisom »za Lano«. Združenje omogoča tudi nakup srečk, ki so vredne 5 evrov. Ves dobiček od srečk bo prav tako namenjen Lani. Zdravstvena zavarovalnica omogoča premalo, zato sta Sanja in Lana primorani do- datne terapije plačevati sami. Lana poleg terapij potrebuje tudi sodobne medicinske pripomočke, ki bi ji olajšali vsakdan. Do tretjega leta trikrat v komi Da bo njena hči drugačna, je Sanja izvedela v sedmem mesecu nosečnosti. Zdrav- niki so ji svetovali umetno prekinitev nosečnosti, a kot je pred leti dejala za naš časo- pis, se za to preprosto ni mo- gla odločiti. »Lana je moj prvi otrok. To je bila moja prva no- sečnost. Ko sem čutila njene gibe in brce, je bilo tako lepo, tako popolno,« je Sanja opi- sovala spomine na dni, ko se je prvič soočila s hčerkino diagnozo. Čeprav je vedela, da bo življenje z invalidnim otrokom težko, ni nikoli po- mislila, da je ne bi obdržala. »Lana je moja popolna poseb- na deklica,« nam je takrat še zaupala Sanja. Vsak dan je zanju preizkušnja, a hkrati hvaležnost, da imata druga drugo. In sestrico, ki je prav tako nepogrešljiv del njune vezi. Sebastjan Kamenik, podpredsednik Združenja prijateljev slepih Slove- nije, je s člani združenja, še posej z Mojco Breznikar, zaslužen, da je bil dogodek na Špici vir navdiha in upanja za malo Lano. Lanina mama Sanja Smukavec. »Lana je moja popolna posebna de- klica,« je pred leti zaupala Novemu tedniku. Prisotni na dobrodelnem dogodku so lahko prisluhnili pevcu Zoranu Cilenšku in Klapi Asim s prijatelji (na fotografiji). Lana ima redko gentsko bolezen – duplikacijo kromosomskega področja Xq28. Zaradi tega sindroma ima težak razvojni zaostanek na vseh področjih in je pri svoji starosti na stopnji štirimesečnega dojenčka. in mišic, da bo njeno življe- nje vsaj malo lažje. Lanina zgodba kaže tudi na sistem- sko neurejenost na področju pomoči osebam s tovrstnimi potrebami. »Še vedno kljub obljubam ni sprejet zakon o pomoči tretje osebe na domu ali o pridobitvi osebne asi- stence za otroke s posebni- mi potrebami, ki so mlajši od 18 let. Poleg tega je paliativ- na oskrba za te otroke slabo organizirana in se vanjo ne vključujejo vsi lečeči zdrav- niki teh otrok, kot bi se lahko in bi se morali,« so že pred dnevi poudarili v združenju. Pogum in volja Prisotni na dobrodelnem dogodku so lahko prisluh- nili pevcu Zoranu Cilenšku in Klapi Asim s prijatelji. Na Špici je bil poleg nekaterih vi- dnejših Celjanov tudi predse- dnik državnega sveta Marko Lotrič: »Hvala združenju, da tako skrbi za povezovanje in krepitev socialnega duha v družbi. Lani in njeni mami velik poklon, saj se mnogi ne zavedamo, kaj ob skrbi za otroka z ovirami pomeni takšno življenje in takšno odrekanje. Občudujem to, da vsa ta skrb Lanino mamo navdihuje in da ji hči obenem vliva pogum in voljo.« Foto: Nik Jarh Lana ne hodi in ne govori, ima stomo, je tudi slepa. Vse terapije potrebuje za ohra- njanje in krepitev vitalnosti osnovnih življenjskih funkcij Lepota v preprostosti »Kjer je volja, je tudi pot« Glasujte za svojega favorita! Novi TEDNIK št. 25 19. 6. 2025  COLOR CMYK stran 22 22 Št. 25, 19. junij 2025 INTERVJU Študentsko organizacijo Slovenije (ŠOS) že drugo leto zapored vodi Celjan Luka Mihalič, ki je bil za nov enoletni mandat imenovan marca letos. 26-letni študent magistrskega študija ljubljanske fakultete za upravo, ki vodi stanovsko organiza- cijo vseh slovenskih študentov, v svojem mandatu še posebej naslavlja tematiki reševanja bivanjske problematike in duševnega zdravja mladih. Meni tudi, da sta omenjeni težavi študentov močno povezani. Pod njegovim vodstvom študentska organizacija trenutno dejavno pripravlja nov predlog Zakona o urejanju položaja študentov, za katerega verjame, da bo za študente prinesel vrsto pozitivnih sprememb. Prav tako je sodeloval tudi pri snovanju novega Zakona o vi- sokem šolstvu, ki ga je vlada že sprejela in bo začel veljati naslednje leto. SINTIJA JURIČ Predsednik Študentske organizacije Slovenije Luka Mihalič Na čelu slovenskih študentov že drugi mandat Celjan Luka Mihalič si je po šolanju na I. gimnaziji v Celju vzel leto premora, šel delat in se odločil, da bo naslednje leto šolanje nadaljeval na lju- bljanski fakulteti za upravo. Že kot bruc se je vključil v študentsko organizacijo na fakulteti in bil izvoljen v študentski svet. »Vse skupaj se je nato samo še nadaljevalo in se ›poklopilo‹ tudi z nekaj sreče. A tudi sreča mora biti pri- sotna za takšne zadeve,« je uvodoma povedal 26-letnik, ki ga do konca magistrskega študija ločita le še en izpit in zaključno delo. V času študija ste hitro vkorakali v štu- dentsko organizacijo. Kaj pa kot dijak – ste se že takrat dejavno udejstvovali v mladin- skih organizacijah v Celju? Ne, kot dijak nikoli. Takrat pravzaprav nisem vedel, da obstaja Dijaška organizacija Sloveni- je. Na I. gimnaziji v Celju je bila takrat dejavna dijaška skupnost, ampak se takrat nisem nikoli odločil, da bi sodeloval v njej. Šele kasneje, ko sem šel študirat, me je začelo to zanimati. V fakultetni študentski svet ste bil izvo- ljeni že v prvem letniku. Zakaj ste se lani odločil, da boste kandidirali za predsednika študentske organizacije? Ko sem se vključil v študentsko organizacijo fakultete za upravo, sem spoznal, da obstaja tudi študentski parlament oziroma študentska politika, kjer kot poslanec v študentskem zbo- ru zastopaš interese fakultete. Že od nekdaj me je nekako zanimala tudi politika, prav tako organizacija dogodkov in mreženje. Naslednje leto sem zato ob volitvah v študentski par- lament kandidiral za mesto poslanca in bil v okviru svoje fakultete uspešno izvoljen. Hkrati sem bil tudi leto in pol vodja naše študentske poslanske skupine, bil sem tudi podpredsednik študentskega zbora. Želel sem napredovati postopoma, od nekdaj pa sem želel biti predsednik Študentske or- ganizacije Slovenije (ŠOS), saj je to najbolj politična vloga, ki jo lahko dosežeš. Omo- goča ti namreč, da si v stiku s poslanskimi skupinami in z ministrstvi. Na srečo se mi je kandidatura časovno izšla, da sem pol leta pred iztekom mandata odstopil z mesta poslanca v študentskem zboru in kandidiral za predsednika organizacije. Soglasno so me potrdile vse štiri entitete, kar pomeni, da sem prepričal približno 120 oseb v skupščini ŠOS. Pod okrilje ŠOS spada več kot 80 tisoč študentov. Kaj vse zajema vaše delo pred- sednika, katere so vaše glavne naloge in odgovornosti? Moja primarna vloga je zagovarjanje pravic in interesov vseh študentov v Sloveniji. Na rav- ni ŠOS združujemo štiri entitete, in sicer Štu- dentske organizacije Univerze v Ljubljani, v Mariboru in na Primorskem ter študentsko organizacijo v lokalnih skupnostih, bolj znano kot študentski klubi. Moja naloga je, da usklajujem interese vseh omenjenih entitet, torej da ni glas ene ni bolj slišan od glasu druge. Pomembno je, da delu- Študentsko organizacijo Slovenije (ŠOS) že drugo leto zapored vodi Celjan Luka Mihalič, ki je bil za nov enoletni mandat imenovan marca letos. 26-letni študent magistrskega študija ljubljanske fakultete za upravo, ki vodi stanovsko organiza- cijo vseh slovenskih študentov, v svojem mandatu še posebej naslavlja tematiki reševanja bivanjske problematike in duševnega zdravja mladih. Meni tudi, da sta omenjeni težavi študentov močno povezani. Pod njegovim vodstvom študentska organizacija trenutno dejavno pripravlja nov predlog Zakona o urejanju položaja študentov, za katerega verjame, da bo za študente prinesel vrsto pozitivnih sprememb. Prav tako je sodeloval tudi pri snovanju novega Zakona o vi- sokem šolstvu, ki ga je vlada že sprejela in bo začel veljati naslednje leto. SINTIJA JURIČ drugi mandat Celjan Luka Mihalič si je po šolanju na I. gimnaziji v Celju vzel leto premora, šel delat in se odločil, da bo naslednje leto šolanje nadaljeval na lju- bljanski fakulteti za upravo. Že kot bruc se je vključil v študentsko organizacijo na fakulteti in bil izvoljen v študentski svet. »Vse skupaj se je nato samo še nadaljevalo in se ›poklopilo‹ tudi z nekaj sreče. A tudi sreča mora biti pri- sotna za takšne zadeve,« je uvodoma povedal 26-letnik, ki ga do konca magistrskega študija ločita le še en izpit in zaključno delo. V času študija ste hitro vkorakali v štu- dentsko organizacijo. Kaj pa kot dijak – ste se že takrat dejavno udejstvovali v mladin- skih organizacijah v Celju? Ne, kot dijak nikoli. Takrat pravzaprav nisem vedel, da obstaja Dijaška organizacija Sloveni- je. Na I. gimnaziji v Celju je bila takrat dejavna dijaška skupnost, ampak se takrat nisem nikoli odločil, da bi sodeloval v njej. Šele kasneje, ko sem šel študirat, me je začelo to zanimati. V fakultetni študentski svet ste bil izvo- ljeni že v prvem letniku. Zakaj ste se lani odločil, da boste kandidirali za predsednika študentske organizacije? Ko sem se vključil v študentsko organizacijo fakultete za upravo, sem spoznal, da obstaja tudi študentski parlament oziroma študentska politika, kjer kot poslanec v študentskem zbo- ru zastopaš interese fakultete. Že od nekdaj me je nekako zanimala tudi politika, prav tako organizacija dogodkov in mreženje. Naslednje leto sem zato ob volitvah v študentski par- lament kandidiral za mesto poslanca in bil v okviru svoje fakultete uspešno izvoljen. Hkrati sem bil tudi leto in pol vodja naše študentske poslanske skupine, bil sem tudi podpredsednik študentskega zbora. Želel sem napredovati postopoma, od nekdaj pa sem želel biti predsednik Študentske or- ganizacije Slovenije (ŠOS), saj je to najbolj politična vloga, ki jo lahko dosežeš. Omo- goča ti namreč, da si v stiku s poslanskimi skupinami in z ministrstvi. Na srečo se mi je kandidatura časovno izšla, da sem pol leta pred iztekom mandata odstopil z mesta poslanca v študentskem zboru in kandidiral za predsednika organizacije. Soglasno so me potrdile vse štiri entitete, kar pomeni, da sem prepričal približno 120 oseb v skupščini ŠOS. Pod okrilje ŠOS spada več kot 80 tisoč študentov. Kaj vse zajema vaše delo pred- sednika, katere so vaše glavne naloge in odgovornosti? Moja primarna vloga je zagovarjanje pravic in interesov vseh študentov v Sloveniji. Na rav- ni ŠOS združujemo štiri entitete, in sicer Štu- dentske organizacije Univerze v Ljubljani, v Mariboru in na Primorskem ter študentsko organizacijo v lokalnih skupnostih, bolj znano kot študentski klubi. Moja naloga je, da usklajujem interese vseh omenjenih entitet, torej da ni glas ene ni bolj slišan od glasu druge. Pomembno je, da delu- jemo povezovalno in odprto. T ukaj so zelo pomembni tudi študentski klubi, ki skrbijo, da je tudi v manj- ših občinah glas študentov slišan. Tudi Celje je dober primer, kjer se že na ravni dijaške skupnosti sliši glas dijakov in tudi študen- tov. Glede tega je zelo odprt tudi župan, s katerim dijaška skupnost dobro sodeluje. Ker sem Celjan, sem imel tudi jaz priložnost komunicira- ti z županom, a načeloma v lokalnih okoljih z župani nimam veliko stika. Sam namreč skrbim in komuniciram z udeleženci na ravni univerzitetnih središč in z ministrstvi ter s poslanci. Kaj lahko povpre- čen študent prido- bi od »V kratkem bom moral sprejeti pomembno življenjsko odločitev. Politika me od nekdaj zanima, kmalu se bom moral odločiti, ali je vstop vanjo zame še prehiter ali ne.« Kot pravi, v Celju pogreša mladinski utrip. Novi TEDNIK št. 25 19. 6. 2025  COLOR CMYK stran 23 23 Št. 25, 19. junij 2025 INTERVJU ŠOS? Se lahko z vprašanji, s stiskami ali po- budami obrne neposredno na vas ali se mora najprej obrniti na fakultetno organizacijo? Študenti se vedno lahko obrnejo na Študent- sko organizacijo Slovenije. Že v prvem mandatu sem začel organizirati dneve odprtih vrat, ki so vsak prvi torek v mesecu. Takrat se lahko študentje neposredno zglasijo v ŠOS in povedo svoje pobude ter tudi kritike, ki največ šteje- jo. Glede tega, kaj študenti pridobijo od nas, lahko povem na primeru aktualnega Zakona o visokem šolstvu. Pri spreminjanju zakona je v delovni skupini sodelovala široka paleta od- ločevalcev – od strokovnjakov, ministrov, rek- torjev do državnih sekretarjev, v njej smo kot glas študentov sodelovali tudi mi. Če Študentska organizacija Slovenije ne bi imela predstavnika v tem pomembnem telesu, verjamem, da ne bi bili v predlog spremenjenega zakona vklju- čeni vsi naši predlogi oziroma da ne bi bilo v tolikšni meri poskrbljeno za pravice in interese študentov. Ko ste ravno omenili predlog spremenje- nega Zakona o visokem šolstvu … Kako ga ocenjujete, so odločevalci pri njegovi pripra- vi upoštevali vaše predloge? Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije (MVZI) je eno od ministrstev, s ka- terimi imamo v organizaciji že vrsto let dober dialog, česar ne bi mogli reči za druga mini- strstva. Kot sem že omenil, smo pri pripravi zakona sodelovali znotraj delovne skupine, ki je zasedala več kot leto in pol. Lahko re- čem, da je zakon za nas sprejemljiv oziroma konec koncev tudi dober, a bi si zagotovo kdo od sodelujočih pri pripravi zakona želel, da bi bila vpisana še kakšna druga točka ali da bi bila kakšna točka zapisana drugače. Na splo- šno smo v študentski organizaciji z zakonom zadovoljni in verjamemo, da bo za študente prinesel pozitivne spremembe. Kaj konkretno bo za študente drugače, ko bo začel veljati nov zakon? Zakon vključuje veliko sprememb. Zaradi nerazumevanja medijsko najbolj odmeva pe- reč delni študij, ki ga ne razumejo niti referati ali fakultete. Pri tem ne gre za ukinjanje izre- dnega študija, temveč za dodatno vzpostavitev nove oblike študija, ki bo primeren za tiste, ki študirajo ob delu. Delni študij pomeni, da bo lahko oseba en letnik opravljala dve leti, kar pomeni, da bo imela več časa za predavanje in učenje. Študenti, ki bodo študirali delno, bodo imeli pravice, ki izhajajo iz statusa štu- denta, tisti, ki so zaposleni, pa jim te pravice ne pripadajo. Potem so tukaj mikrodokazila, ki so novost in urejajo krajša izobraževanja in usposabljanja, ki pa ne bodo nadomeščala rednega študija oz. diplome. Tudi pri učnem jeziku smo bili zelo ostri. Zakon ureja, da bo še naprej mogoče nekatera predavanja poslušati v tujem jeziku, ampak da bodo tisti, ki bi želeli poslušati oziroma imeti vsebino pripravljeno v slovenskem jeziku, lahko to imeli v sloven- ščini. To je bil zelo pomemben člen, pri kate- rem smo različni udeleženci imeli drugačna mnenja, ampak smo v ŠOS uspeli to zagotoviti. V obeh mandatih ste si za osrednji cilj zadali urejanje bivanjske problematike in duševnega zdravja mladih. Kaj ste do zdaj uspeli urediti na področju dostopnejšega in tudi dostojnejšega bivanja študentov? Po nekaj letih prizadevanj tudi mojih pred- hodnikov smo v ŠOS dosegli 300-odstotni dvig višine subvencije pri zasebnikih – s pri- bližno 30 evrov se bo subvencija zvišala na 100 evrov. Prav tako smo dosegli 40-odstotni dvig subvencij v študentskih domovih, da ne bo, predvsem z vidika infl acije, strošek povi- šanja cen domov padel na študente, temveč bo za višjo ceno bivanja v študentskem domu poskrbela država. Z ministrom dr. Papičem sva imela tudi skupno novinarsko konferen- co, na kateri sva napovedala vse te spremem- be, ki bodo začele veljati 1. oktobra, torej z novim študijskim letom. Na novinarski kon- ferenci se je minister zavezal, da bo stremel h gradnji novih študentskih domov. Zadnji je bil namreč zgrajen leta 2006, kar je žalostno. Študentskih domov bi moralo biti toliko, da bi bilo dovolj postelj za vse študente. Menite, da premalo postelj v študentskih domovih vpliva tudi na višanje cen na ne- premičninskem trgu? Vsekakor. Vsi vemo, da smo študenti pred- vsem v Ljubljani glavni povpraševalci na na- jemniškem trgu. Gradnja novih študentskih domov bi zato lahko nepremičninsko stisko rešila tudi na državni ravni. Če bi študenti imeli na voljo več javnih študentskih sob, bi manj povpraševali po nepremičninah na na- jemniškem trgu in posledično bi se trg nepre- mičnin pri zasebnih lastnikih nekoliko umiril. Trenutno je žalostno, da smo študenti zaradi pomanjkanja prostora v javnih študentskih domovih primorani plačevati visoke cene za slabo vzdrževane sobe. Praktično vsaka klet ali podstrešje sta zdaj že postala študentska soba. In to bivanje sam vedno povežem tudi z duševnim zdravjem mladih. V študentskih do- movih namreč študenti ne vidimo samo strehe nad glavo, temveč je to za nas tudi pomemben prostor, kjer se lahko družimo s sovrstniki, sostanovalcem lahko povemo, kaj nas tare, si med sabo pomagamo in svetujemo. Druga težava je na Primorskem, kjer se mo- rajo študenti med turistično sezono izseliti iz sob. To je ministrstvo delno rešilo z novim študentskim domom Barka 2, kjer je več sto dodatnih postelj. Sam si ne predstavljam, da bi moral vsako poletje izprazniti sobo in se odseliti domov. Študentske domove študenti namreč uporabljamo tudi med izpitnim ob- dobjem, ko smo najbolj podvrženi stresu in nam ta soba predstavlja okolje, kjer se lah- ko učimo in umirimo. Tudi na Primorskem primanjkuje postelj v študentskih domovih, medtem ko v Mariboru teh težav nimajo. Na Štajerskem veliko vlagajo tudi v prenove do- mov, tudi standard je višji, zato je tam včasih cena tudi malo višja. Bivanjsko problematiko študentov nasla- vljate tudi s projektom ŠOS za bivanje. Ka- kšen odziv mladih beležite? Tako je, to je celoletni projekt. O tej tematiki smo nedavno pripravili tudi anketo in v manj kot mesecu smo dobili približno dva tisoč od- govorov, kar ponovno dokazuje, za kako pere- čo težavo gre. Anketa je potrdila naše predpo- stavke, da je v študentskih domovih na voljo premalo postelj in da so pri zasebnikih cene previsoke in pogoji slabi. Ugotovitve bomo zdaj predstavili tudi ministrstvu in skupaj z njim iskali nove rešitve. Od študentov bomo želeli vedno več odgovorov, saj je pomemb- no, da imamo velik reprezentativni vzorec, s katerim lahko potem operiramo. Kot ste že omenili, duševno zdravje mla- dih povezujete z urejenim bivanjem. Kako v organizaciji še naslavljate področje dušev- nega zdravja mladih? Že vrsto let v ŠOS o problematiki duševnega zdravja osveščamo s projektom Naj se ti ne zrola, s katerim na družbenih omrežjih do- segamo veliko študentov. S projektom želimo sporočiti, da duševno zdravje ni tabu tema, zato veliko govorimo o depresiji, preventiv- nih ukrepih, kako skrbeti za duševno zdravje, o tem, da moramo o stiskah spregovoriti, in podobno. Tudi sam sem se v svojem manda- tu tega lotil zelo optimistično. Z MZ in MVZI smo se nekajkrat sestali na to temo in s stro- kovnjaki prišli do ideje, da bi imeli v srednjih šolah in tudi na fakultetah neke točke, kjer bi bil nekakšen varuh oz. zaupnik, ki bi se mu lahko zaupal študent. A ta ideja je nato zaradi neodzivnosti ministrstva zastala, zato si tudi v svojem drugem mandatu želim, da bi jo ponovno obudili, sklicali delovno skupino in se sestajali vsaj enkrat mesečno. Pomemb- no je namreč, da se posvetimo problematiki duševnega zdravja. Slednje želimo znotraj novega Zakona o visokem šolstvu naslavljati tudi s ponovno vzpostavitvijo športno-gibalnih dejavnosti v prvih letnikih v visokošolskem prostoru in ne samo v srednjih šolah. Omenili ste neodzivnost nekaterih mi- nistrstev. Menite, da je med vami premalo dialoga in iskanja rešitev? Vedno bi lahko imeli več dialoga. Na eni stra- ni z ministrstvom za visoko šolstvo odlično komuniciramo, na drugi strani so nekatera mi- nistrstva neodzivna, ko gre za zelo pomembne zadeve. Konkretno: ena od teh je bila po ukini- tvi dopolnilnega zavarovanja za študente, na osnovi katerega smo v organizaciji prejemali podatke o tem, kdo je upravičen do subvenci- onirane študentske prehrane. Zaradi neodziv- nosti ministrstva za delo (MDDSZ) smo morali na družbenih omrežjih organizirati kampanjo, da smo se dogovorili za sestanek in rešili te- žavo. Z novim letom bi namreč študenti, ki so prejemali družinske pokojnine, skoraj ostali brez subvencionirane študentske prehrane. Z omenjenim ministrstvom, ki je zelo neodziv- no, imamo še veliko odprtih stvari in že na ravni študentske organizacije razmišljamo o tem, kakšne mehanizme lahko uberemo, da bi nas poslušalo. Z novim predlaganim Zakonom o urejanju položaja študentov zato naslavljamo tudi to, kako lahko zadeve rešujemo kot ŠOS, če je ministrstvo neodzivno. Katere so še ključne zadeve, ki so vklju- čene v predlog novega Zakona o urejanju položaja študentov (ZUPŠ)? Novi ZUPŠ smo začeli pripravljati pred več kot letom. Predstavili smo ga vsem poslanskim skupinam in ga usklajevali z ministrstvi, zato je zdaj predlog zakona končno urejen. V dveh točkah se moramo uskladiti še z ministrstvom za zdravje. Ker nismo bili uspešni pri pogaja- njih, nam bosta pri tem pomagala predsednica državnega zbora ga. Klakočar Zupančič in klub mladih poslancev, nato bo šel zakon v postopek. V obravnavo ga bo vložila ga. Klakočar Zupan- čič. Z novim zakonom naslavljamo najrazličnej- ša področja: dvig minimalne urne postavke za študentsko delo, štipendijsko politiko, prehrano in zdravstveno zavarovanje, zato je pristojnih več ministrstev. Gre namreč za zakon, v kate- rem naslavljamo več področij. Vem, da bo na študente vplival pozitivno. Tudi oba pretekla ZUPŠ-a sta bila soglasno sprejeta, zato upam, da se bo tudi pri tem opozicija zedinila. Konec koncev urejamo pomembne zadeve za mlade. Predlog zakona ste minuli mesec javno predstavili tudi na posvetu o položaju štu- dentov v Sloveniji. Na kakšen odziv ste na- leteli, ste bili zadovoljni z udeležbo? Da, naša želja je bila, da javnosti predsta- vimo, kaj urejamo z zakonom. Ta posvet je bil velik dogodek za Študentsko organizacijo Slovenije, da se tudi mi predstavimo kot dober sogovornik in dokažemo, da znamo izpelja- ti velike dogodke. Zadnji takšen posvet smo organizirali pred štirimi leti. Ob ZUPŠ smo z okroglimi mizami naslovili tudi področji bi- vanjske problematike in duševnega zdravja mladih, prav tako smo predstavili rezultate naše ankete. Z odzivom smo bili zelo zado- voljni, saj se je posveta udeležilo veliko ljudi. Večina mladih Celjanov po srednji šoli štu- dij nadaljuje v Ljubljani, Mariboru ali na Primorskem. Ali vidite priložnost, da bi tudi Celje postalo pravo univerzitetno središče? To je zelo težko vprašanje in nanj težko od- govorim, saj menim, da bi o tem morali odlo- čati drugi odločevalci ali pristojna ministrstva. V Celju zelo pogrešam študentski, mladinski utrip in menim, da to manjka tudi tistim štu- dentom, ki študirajo v Celju. Lokalov, barov, klubov in podobnih središč, kjer bi se lahko srečevali mladi, z izjemno Mladinskega centra Celje, v knežjem mestu ni. Menim, da študent- ski utrip zelo manjka. Ne vem, kako bi bilo, če bi bilo Celje res univerzitetno središče. Lahko, da bi se s tem vse to obudilo. Imajo celjski študenti kaj prednosti, ker vi prihajate od tukaj? Ne, zagotovo ne. Skušam biti čim bolj po- vezovalen, da so res vse entitete in tudi klubi enako slišani. Tudi predsednik Kluba študen- tov občine Celje je del skupščine, a z njim pre- težno komunicira predsednik entitete klubov in potem on prenese ta glas naprej. S klubom sodelujem bolj z vidika, kar sem Celjan in se poznamo. Delajo pa v klubu zelo dobro. Drugi mandat imate do marca prihodnje leto. Kakšne so vaše želje za naprej, so mor- da prisotne tudi želje po udejstvovanju v dr- žavnem političnem okolju? Trenutno se povezujem z drugimi, si odpi- ram vrata in želim biti v stiku s čim več odlo- čevalci, ker je to dobro za ŠOS. V tem mandatu želim izpeljati še več zadev, prioriteta je spre- jem ZUPŠ. Konec mojega mandata sovpada z državnozborskimi volitvami. Politika me je od vedno zanimala. Nisem se še odločil, ali je vstop vanjo zame še prehiter ali ne. Prej mo- ram magistrirati, do česar me ločita le še en izpit in zaključno delo, nato se bom odločil o nadaljnjem udejstvovanju. Nameravate ostati v prestolnici ali vas vle- če domov? Vleče me domov oziroma bom rekel, da ve- dno rad pridem domov, predvsem ob koncih tedna. To, kje se bom ustalil, je močno odvi- sno od odločitev, ki jih bom moral sprejeti v naslednjem letu. Nič še ni dokončno odločeno. Foto: Nik Jarh »Tudi gradnja novih javnih študentskih domov je ena od rešitev, kako bi lahko v tem družbenem okolju reševali duševne stiske študentov.« »Usklajevanje vloge predsednike ŠOS in študija je velikokrat zelo težko. Na fakulteti za upravo me ves čas zelo podpirajo in so name ponosni, saj gre za pomembno vlogo. Sem tudi prvi predsednik ŠOS, ki prihaja s te fakultete.« »Tako v prvem kot v drugem mandatu sem si zadal dva ključna izziva, ki ju bom naslavljal. To sta bivanjska problematika in duševno zdravje mladih.« 26-letnega štu- denta ljubljanske fakultete za upravo do konca magistr- skega študija loči še zelo malo. Novi TEDNIK št. 25 19. 6. 2025  COLOR CMYK stran 23 23 Št. 25, 19. junij 2025 INTERVJU ŠOS? Se lahko z vprašanji, s stiskami ali po- budami obrne neposredno na vas ali se mora najprej obrniti na fakultetno organizacijo? Študenti se vedno lahko obrnejo na Študent- sko organizacijo Slovenije. Že v prvem mandatu sem začel organizirati dneve odprtih vrat, ki so vsak prvi torek v mesecu. Takrat se lahko študentje neposredno zglasijo v ŠOS in povedo svoje pobude ter tudi kritike, ki največ šteje- jo. Glede tega, kaj študenti pridobijo od nas, lahko povem na primeru aktualnega Zakona o visokem šolstvu. Pri spreminjanju zakona je v delovni skupini sodelovala široka paleta od- ločevalcev – od strokovnjakov, ministrov, rek- torjev do državnih sekretarjev, v njej smo kot glas študentov sodelovali tudi mi. Če Študentska organizacija Slovenije ne bi imela predstavnika v tem pomembnem telesu, verjamem, da ne bi bili v predlog spremenjenega zakona vklju- čeni vsi naši predlogi oziroma da ne bi bilo v tolikšni meri poskrbljeno za pravice in interese študentov. Ko ste ravno omenili predlog spremenje- nega Zakona o visokem šolstvu … Kako ga ocenjujete, so odločevalci pri njegovi pripra- vi upoštevali vaše predloge? Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije (MVZI) je eno od ministrstev, s ka- terimi imamo v organizaciji že vrsto let dober dialog, česar ne bi mogli reči za druga mini- strstva. Kot sem že omenil, smo pri pripravi zakona sodelovali znotraj delovne skupine, ki je zasedala več kot leto in pol. Lahko re- čem, da je zakon za nas sprejemljiv oziroma konec koncev tudi dober, a bi si zagotovo kdo od sodelujočih pri pripravi zakona želel, da bi bila vpisana še kakšna druga točka ali da bi bila kakšna točka zapisana drugače. Na splo- šno smo v študentski organizaciji z zakonom zadovoljni in verjamemo, da bo za študente prinesel pozitivne spremembe. Kaj konkretno bo za študente drugače, ko bo začel veljati nov zakon? Zakon vključuje veliko sprememb. Zaradi nerazumevanja medijsko najbolj odmeva pe- reč delni študij, ki ga ne razumejo niti referati ali fakultete. Pri tem ne gre za ukinjanje izre- dnega študija, temveč za dodatno vzpostavitev nove oblike študija, ki bo primeren za tiste, ki študirajo ob delu. Delni študij pomeni, da bo lahko oseba en letnik opravljala dve leti, kar pomeni, da bo imela več časa za predavanje in učenje. Študenti, ki bodo študirali delno, bodo imeli pravice, ki izhajajo iz statusa štu- denta, tisti, ki so zaposleni, pa jim te pravice ne pripadajo. Potem so tukaj mikrodokazila, ki so novost in urejajo krajša izobraževanja in usposabljanja, ki pa ne bodo nadomeščala rednega študija oz. diplome. Tudi pri učnem jeziku smo bili zelo ostri. Zakon ureja, da bo še naprej mogoče nekatera predavanja poslušati v tujem jeziku, ampak da bodo tisti, ki bi želeli poslušati oziroma imeti vsebino pripravljeno v slovenskem jeziku, lahko to imeli v sloven- ščini. To je bil zelo pomemben člen, pri kate- rem smo različni udeleženci imeli drugačna mnenja, ampak smo v ŠOS uspeli to zagotoviti. V obeh mandatih ste si za osrednji cilj zadali urejanje bivanjske problematike in duševnega zdravja mladih. Kaj ste do zdaj uspeli urediti na področju dostopnejšega in tudi dostojnejšega bivanja študentov? Po nekaj letih prizadevanj tudi mojih pred- hodnikov smo v ŠOS dosegli 300-odstotni dvig višine subvencije pri zasebnikih – s pri- bližno 30 evrov se bo subvencija zvišala na 100 evrov. Prav tako smo dosegli 40-odstotni dvig subvencij v študentskih domovih, da ne bo, predvsem z vidika infl acije, strošek povi- šanja cen domov padel na študente, temveč bo za višjo ceno bivanja v študentskem domu poskrbela država. Z ministrom dr. Papičem sva imela tudi skupno novinarsko konferen- co, na kateri sva napovedala vse te spremem- be, ki bodo začele veljati 1. oktobra, torej z novim študijskim letom. Na novinarski kon- ferenci se je minister zavezal, da bo stremel h gradnji novih študentskih domov. Zadnji je bil namreč zgrajen leta 2006, kar je žalostno. Študentskih domov bi moralo biti toliko, da bi bilo dovolj postelj za vse študente. Menite, da premalo postelj v študentskih domovih vpliva tudi na višanje cen na ne- premičninskem trgu? Vsekakor. Vsi vemo, da smo študenti pred- vsem v Ljubljani glavni povpraševalci na na- jemniškem trgu. Gradnja novih študentskih domov bi zato lahko nepremičninsko stisko rešila tudi na državni ravni. Če bi študenti imeli na voljo več javnih študentskih sob, bi manj povpraševali po nepremičninah na na- jemniškem trgu in posledično bi se trg nepre- mičnin pri zasebnih lastnikih nekoliko umiril. Trenutno je žalostno, da smo študenti zaradi pomanjkanja prostora v javnih študentskih domovih primorani plačevati visoke cene za slabo vzdrževane sobe. Praktično vsaka klet ali podstrešje sta zdaj že postala študentska soba. In to bivanje sam vedno povežem tudi z duševnim zdravjem mladih. V študentskih do- movih namreč študenti ne vidimo samo strehe nad glavo, temveč je to za nas tudi pomemben prostor, kjer se lahko družimo s sovrstniki, sostanovalcem lahko povemo, kaj nas tare, si med sabo pomagamo in svetujemo. Druga težava je na Primorskem, kjer se mo- rajo študenti med turistično sezono izseliti iz sob. To je ministrstvo delno rešilo z novim študentskim domom Barka 2, kjer je več sto dodatnih postelj. Sam si ne predstavljam, da bi moral vsako poletje izprazniti sobo in se odseliti domov. Študentske domove študenti namreč uporabljamo tudi med izpitnim ob- dobjem, ko smo najbolj podvrženi stresu in nam ta soba predstavlja okolje, kjer se lah- ko učimo in umirimo. Tudi na Primorskem primanjkuje postelj v študentskih domovih, medtem ko v Mariboru teh težav nimajo. Na Štajerskem veliko vlagajo tudi v prenove do- mov, tudi standard je višji, zato je tam včasih cena tudi malo višja. Bivanjsko problematiko študentov nasla- vljate tudi s projektom ŠOS za bivanje. Ka- kšen odziv mladih beležite? Tako je, to je celoletni projekt. O tej tematiki smo nedavno pripravili tudi anketo in v manj kot mesecu smo dobili približno dva tisoč od- govorov, kar ponovno dokazuje, za kako pere- čo težavo gre. Anketa je potrdila naše predpo- stavke, da je v študentskih domovih na voljo premalo postelj in da so pri zasebnikih cene previsoke in pogoji slabi. Ugotovitve bomo zdaj predstavili tudi ministrstvu in skupaj z njim iskali nove rešitve. Od študentov bomo želeli vedno več odgovorov, saj je pomemb- no, da imamo velik reprezentativni vzorec, s katerim lahko potem operiramo. Kot ste že omenili, duševno zdravje mla- dih povezujete z urejenim bivanjem. Kako v organizaciji še naslavljate področje dušev- nega zdravja mladih? Že vrsto let v ŠOS o problematiki duševnega zdravja osveščamo s projektom Naj se ti ne zrola, s katerim na družbenih omrežjih do- segamo veliko študentov. S projektom želimo sporočiti, da duševno zdravje ni tabu tema, zato veliko govorimo o depresiji, preventiv- nih ukrepih, kako skrbeti za duševno zdravje, o tem, da moramo o stiskah spregovoriti, in podobno. Tudi sam sem se v svojem manda- tu tega lotil zelo optimistično. Z MZ in MVZI smo se nekajkrat sestali na to temo in s stro- kovnjaki prišli do ideje, da bi imeli v srednjih šolah in tudi na fakultetah neke točke, kjer bi bil nekakšen varuh oz. zaupnik, ki bi se mu lahko zaupal študent. A ta ideja je nato zaradi neodzivnosti ministrstva zastala, zato si tudi v svojem drugem mandatu želim, da bi jo ponovno obudili, sklicali delovno skupino in se sestajali vsaj enkrat mesečno. Pomemb- no je namreč, da se posvetimo problematiki duševnega zdravja. Slednje želimo znotraj novega Zakona o visokem šolstvu naslavljati tudi s ponovno vzpostavitvijo športno-gibalnih dejavnosti v prvih letnikih v visokošolskem prostoru in ne samo v srednjih šolah. Omenili ste neodzivnost nekaterih mi- nistrstev. Menite, da je med vami premalo dialoga in iskanja rešitev? Vedno bi lahko imeli več dialoga. Na eni stra- ni z ministrstvom za visoko šolstvo odlično komuniciramo, na drugi strani so nekatera mi- nistrstva neodzivna, ko gre za zelo pomembne zadeve. Konkretno: ena od teh je bila po ukini- tvi dopolnilnega zavarovanja za študente, na osnovi katerega smo v organizaciji prejemali podatke o tem, kdo je upravičen do subvenci- onirane študentske prehrane. Zaradi neodziv- nosti ministrstva za delo (MDDSZ) smo morali na družbenih omrežjih organizirati kampanjo, da smo se dogovorili za sestanek in rešili te- žavo. Z novim letom bi namreč študenti, ki so prejemali družinske pokojnine, skoraj ostali brez subvencionirane študentske prehrane. Z omenjenim ministrstvom, ki je zelo neodziv- no, imamo še veliko odprtih stvari in že na ravni študentske organizacije razmišljamo o tem, kakšne mehanizme lahko uberemo, da bi nas poslušalo. Z novim predlaganim Zakonom o urejanju položaja študentov zato naslavljamo tudi to, kako lahko zadeve rešujemo kot ŠOS, če je ministrstvo neodzivno. Katere so še ključne zadeve, ki so vklju- čene v predlog novega Zakona o urejanju položaja študentov (ZUPŠ)? Novi ZUPŠ smo začeli pripravljati pred več kot letom. Predstavili smo ga vsem poslanskim skupinam in ga usklajevali z ministrstvi, zato je zdaj predlog zakona končno urejen. V dveh točkah se moramo uskladiti še z ministrstvom za zdravje. Ker nismo bili uspešni pri pogaja- njih, nam bosta pri tem pomagala predsednica državnega zbora ga. Klakočar Zupančič in klub mladih poslancev, nato bo šel zakon v postopek. V obravnavo ga bo vložila ga. Klakočar Zupan- čič. Z novim zakonom naslavljamo najrazličnej- ša področja: dvig minimalne urne postavke za študentsko delo, štipendijsko politiko, prehrano in zdravstveno zavarovanje, zato je pristojnih več ministrstev. Gre namreč za zakon, v kate- rem naslavljamo več področij. Vem, da bo na študente vplival pozitivno. Tudi oba pretekla ZUPŠ-a sta bila soglasno sprejeta, zato upam, da se bo tudi pri tem opozicija zedinila. Konec koncev urejamo pomembne zadeve za mlade. Predlog zakona ste minuli mesec javno predstavili tudi na posvetu o položaju štu- dentov v Sloveniji. Na kakšen odziv ste na- leteli, ste bili zadovoljni z udeležbo? Da, naša želja je bila, da javnosti predsta- vimo, kaj urejamo z zakonom. Ta posvet je bil velik dogodek za Študentsko organizacijo Slovenije, da se tudi mi predstavimo kot dober sogovornik in dokažemo, da znamo izpelja- ti velike dogodke. Zadnji takšen posvet smo organizirali pred štirimi leti. Ob ZUPŠ smo z okroglimi mizami naslovili tudi področji bi- vanjske problematike in duševnega zdravja mladih, prav tako smo predstavili rezultate naše ankete. Z odzivom smo bili zelo zado- voljni, saj se je posveta udeležilo veliko ljudi. Večina mladih Celjanov po srednji šoli štu- dij nadaljuje v Ljubljani, Mariboru ali na Primorskem. Ali vidite priložnost, da bi tudi Celje postalo pravo univerzitetno središče? To je zelo težko vprašanje in nanj težko od- govorim, saj menim, da bi o tem morali odlo- čati drugi odločevalci ali pristojna ministrstva. V Celju zelo pogrešam študentski, mladinski utrip in menim, da to manjka tudi tistim štu- dentom, ki študirajo v Celju. Lokalov, barov, klubov in podobnih središč, kjer bi se lahko srečevali mladi, z izjemno Mladinskega centra Celje, v knežjem mestu ni. Menim, da študent- ski utrip zelo manjka. Ne vem, kako bi bilo, če bi bilo Celje res univerzitetno središče. Lahko, da bi se s tem vse to obudilo. Imajo celjski študenti kaj prednosti, ker vi prihajate od tukaj? Ne, zagotovo ne. Skušam biti čim bolj po- vezovalen, da so res vse entitete in tudi klubi enako slišani. Tudi predsednik Kluba študen- tov občine Celje je del skupščine, a z njim pre- težno komunicira predsednik entitete klubov in potem on prenese ta glas naprej. S klubom sodelujem bolj z vidika, kar sem Celjan in se poznamo. Delajo pa v klubu zelo dobro. Drugi mandat imate do marca prihodnje leto. Kakšne so vaše želje za naprej, so mor- da prisotne tudi želje po udejstvovanju v dr- žavnem političnem okolju? Trenutno se povezujem z drugimi, si odpi- ram vrata in želim biti v stiku s čim več odlo- čevalci, ker je to dobro za ŠOS. V tem mandatu želim izpeljati še več zadev, prioriteta je spre- jem ZUPŠ. Konec mojega mandata sovpada z državnozborskimi volitvami. Politika me je od vedno zanimala. Nisem se še odločil, ali je vstop vanjo zame še prehiter ali ne. Prej mo- ram magistrirati, do česar me ločita le še en izpit in zaključno delo, nato se bom odločil o nadaljnjem udejstvovanju. Nameravate ostati v prestolnici ali vas vle- če domov? Vleče me domov oziroma bom rekel, da ve- dno rad pridem domov, predvsem ob koncih tedna. To, kje se bom ustalil, je močno odvi- sno od odločitev, ki jih bom moral sprejeti v naslednjem letu. Nič še ni dokončno odločeno. Foto: Nik Jarh »Tudi gradnja novih javnih študentskih domov je ena od rešitev, kako bi lahko v tem družbenem okolju reševali duševne stiske študentov.« »Usklajevanje vloge predsednike ŠOS in študija je velikokrat zelo težko. Na fakulteti za upravo me ves čas zelo podpirajo in so name ponosni, saj gre za pomembno vlogo. Sem tudi prvi predsednik ŠOS, ki prihaja s te fakultete.« »Tako v prvem kot v drugem mandatu sem si zadal dva ključna izziva, ki ju bom naslavljal. To sta bivanjska problematika in duševno zdravje mladih.« 26-letnega štu- denta ljubljanske fakultete za upravo do konca magistr- skega študija loči še zelo malo. Novi TEDNIK št. 25 19. 6. 2025  COLOR CMYK stran 24 24 XXXX Št. 25, 19. junij 2025 Novi TEDNIK št. 28 11. 7. 2024  COLOR CMYK stran 27 27 XXXX Št. 28, 1 1. julij 2024 PRAZNIČNO Z OBČINO DOBJE Leskovšek je obdobje od lanskega občinskega praznika doslej ocenil kot pestro in na- porno. Letos bo imela občina predvidoma skoraj 1,3 milijo- na evrov prihodkov in 1,6 mili- jona evrov odhodkov. Kot eno od pomembnejših zadolžitev je izpostavil urejanje vsega potrebnega za gradnjo enote doma starejših. Med načrtova- nimi naložbami je omenil še ureditev ceste v zaselek Večje Brdo, obnovo vodovoda na območju šole in industrijske cone ter sofi nanciranje naku- pa novega gasilskega vozila, katerega nakup je ocenjen na 350 tisoč evrov. »Gasilci bi vozilo radi prevzeli leta 2026, pogodbo z dobaviteljem so že podpisali. Občina bo za nakup zagotovila dve tretjini potreb- nega denarja, gasilsko društvo bo zagotovilo preostanek,« je pojasnil župan. In dodal, da gasilci glede na razvejano Ob prazniku občine z županom Francem Leskovškom Bo dovolj denarja za gradnjo enote doma starejših? Vodstvo Občine Dobje se je lani razveselilo odločitve vlade, da bo fi nancirala gradnjo enote doma starejših. Zdaj so v ospredju skrbi, ali bo denarja dovolj za uresničitev pro- jekta. Župan Franc Leskovšek še opozarja, da so majhne občine nasploh v neenakopravnem položaju pri črpanju evropskega denarja, namenjenega razvoju lokalnih sku- pnosti. Za Občino Dobje je precejšen izziv spreminjanje občinskega prostorskega načrta. Na eni strani jo pestijo birokratske zahteve, na drugi strani omejitve kmetijskega ministrstva. »A če želimo, da bodo mladi ostali na podeže- lju, jim moramo dati možnost, da si bodo lahko zgradili stanovanja in hiše,« je jasen prvi mož lokalne skupnosti. TINA STRMČNIK »Črpanje kohezijskih sredstev je za nas velika težava. Počutimo se diskriminirano, ker so razpisi zastavljeni tako, da manjše občine ne moremo priti do denarja, ki bi ga potrebovale za razvoj.« »Kmetijsko ministrstvo ščiti vsak kvadratni meter kmetijske zemlje in zato je občina v zelo nehvaležnem položaju. A če želimo, da bodo mladi ostali na podeželju, jim moramo dati možnost, da si bodo lahko zgradili stanovanja in hiše.« dejavnost in njihovo skrb za požarno varnost vsekakor po- trebujejo novo vozilo. Vlada je lani poleti skleni- la, da bo 2,8 milijona evrov namenila za gradnjo bivalne enote oz. enote doma starej- ših v Dobju. Odobrenega sofi nanciranja za gradnjo enote doma sta- rejših smo se zelo razveseli- li. Občina je v last države že prenesla stavbno zemljišče, pridobili smo tudi gradbe- no dovoljenje. Pred dnevi je bila podpisana pogodba med ministrstvom in vlagateljem Domom starejših Šentjur. Razpis za izbiro izvajalca del bo objavljen jeseni in takrat bomo videli, ali bo odobre- no sofi nanciranje zadoščalo za uresničitev projekta. Pro- jektantska ocena naložbe je namreč višja od odobrenega zneska. Dejansko vrednost bomo videli glede na odziv izvajalcev na razpis. Če bo denarja premalo, se lahko še kaj zaplete. Obveznost občine je še, da na mestu, kjer je predvidena gradnja doma, porušimo tako imenovano staro šolo. Denar za rušitev imamo načrtovan v letošnjem proračunu in tudi za to bomo jeseni na razpisu iskali izvajalca. Dovoljenje za rušitev smo že pridobili. Kakšne namene imate gle- de dograditve vodovoda na območju industrijske cone in šole? Drži, s tem projektom smo se prijavili na enega od razpi- sov za sofi nanciranje, vendar še nismo prejeli povratne in- formacije, ali smo bili uspe- šni ali ne. Če bomo pridobili sofi nanciranje, se želimo lotiti hidravlične izboljšave vodo- vodnega sistema. Projektno dokumentacijo in gradbeno dovoljenje za ta projekt smo že pridobili. Občani že več let opozar- jajo, da bi potrebovali pešpot ob glavni cesti, da bi bila hoja tam varnejša. Ste že bližje rešitvi? Z ureditvijo poti za pešce je povezanih veliko težav. Čeprav je na regionalni cesti mimo šole in vrtca, ki se na- daljuje proti Planini pri Sev- nici in Posavju, zelo zgoščen promet, številke vozil še ve- dno ne zadoščajo kriterijem, ki jih ima direkcija za infra- strukturo za gradnjo pločni- ka. Ker je hoja ob glavni cesti nevarna, je za šolske otroke urejen prevoz s kombiji. Se- veda mora občina poskrbeti tudi za varnost dijakov in drugih občanov. Zdaj spre- minjamo in dopolnjujemo občinski prostorski načrt in vanj bomo skušali umestiti mesto, kjer bi lahko uredili pešpot. Težava je, da je na eni strani Dobjanski potok, ki je naravna vrednota, kjer spet veljajo omejitve. Zato doslej nismo dobili soglasja za idejno zasnovo, ki smo jo pridobili. Na drugi strani je območje zelo plazovito, zato v brežino ni smiselno posegati, da ne bi prišlo do večjega zdrsa zemljine. Izziv je precejšen, a poskušali ga bomo rešiti. Kakšne spremembe bo še prinesel prenovljen občin- ski prostorski načrt? Lastniki zemljišč so pred dvema letoma dali pobudo za spremembe in dopolnitve občinskega prostorskega na- črta. Za občinsko upravo je to velik zalogaj, saj dobiva- mo vedno nove zahteve, kaj vse moramo še pridobiti, od erozijske do poplavne študije in še kaj … Kmetijsko mini- strstvo ščiti vsak kvadratni meter kmetijske zemlje in zato je občina v zelo nehva- ležnem položaju. A če želi- mo, da bodo mladi ostali na podeželju, jim moramo dati možnost, da si bodo lahko zgradili stanovanja in hiše. Država nasprotuje razpršeni gradnji, vendar v naši občini nimamo možnosti, da bi gra- dnjo zgostili na enem mestu. Smiselno je, da mlade druži- ne ostanejo v bližini kmetij, ki so razpršene po celotnem območju naše lokalne sku- pnosti, in da tam obdelujejo zemljo. V nasprotnem prime- ru se bodo zemljišča zarasla. Omenili ste mlade dru- žine. So prostorski pogoji v vrtcu kos zanimanju za vpis otrok? Za otroke staršev iz naše občine imamo v vrtcu dovolj zmogljivosti, je bilo pa veli- ko zanimanja za vpis otrok tudi med starši iz sosednjih občin. Ker je Občina Šentjur pred časom obnovila prostore vrtca na Planini pri Sevnici in ker bo nov vrtec zrasel še na Kalobju, se bo zanimanje za vpis v Vrtec Dobje verjetno umirilo in bo prostora v od- delkih dovolj. Občani so dali pobudo, da bi ob osnovni šoli uredi- li nogometno igrišče. Kako je s to idejo? Ob stavbi osnovne šole je na voljo še nekaj prostora in ideje so bile, da bi tam uredili nogometno igrišče. Ker te po- vršine učenci pozimi upora- bljajo za sankanje in za prve korake na smučeh, se nato nismo odločili, da bi projekt ureditve nogometnega igrišča prijavili na razpis za ureditev športne infrastrukture. Tako imajo ljubitelji nogometa še vedno na voljo igrišče na as- faltni površini, travnatega nogometnega igrišča pa v naši občini še nimamo. Je vaša občina uspešna pri črpanju evropskega de- narja? Črpanje kohezijskih sred- stev je za nas velika težava. Počutimo se diskriminirano, ker so razpisi zastavljeni tako, da manjše občine ne moremo priti do denarja, ki bi ga potrebovale za razvoj. Da se lahko občina prijavi na razpis, namenjen ureja- nju vodooskrbe, je pogoj, da ima vsaj 10 tisoč prebivalcev. Pri prijavi na razpis za ure- ditev kanalizacije je kriterij, da je v občini več kot dva tisoč populacijskih enot. Teh kriterijev ne dosegamo, kar pomeni, da se za denar ne moremo potegovati. Po- dročja urejanja vodooskrbe smo se v preteklem fi nanč- nem obdobju lotili z Občino Šentjur in o sodelovanju se dogovarjamo tudi zdaj. Obnovili ste notranjost kulturnega doma. Je zaradi te poteze zdaj v občini bolj živahen kulturni utrip? Obnova dvorane je bila vredna približno 150 tisoč evrov. Ta prostor je zdaj zelo prijeten. Letos se je v njem zvrstilo precej prire- ditev, sploh spomladi jih je bilo veliko. Mislim, da je bila naložba upravičena in da so se pogoji za kulturo v naši občini izboljšali. Pre- jemamo tudi pobude, da bi obnovili še oder, kjer je prav tako še kar nekaj potrebnih opravil, od ureditve kulis in podobno. Po obnovi kliče tudi zaodrje. Zdaj pa še h kadrovskim vprašanjem. Kako to, da ste vlogo podžupana že- leli dodeliti svojemu sinu, občinskemu svetniku Nove Slovenije? Komisija za pre- prečevanje korupcije je po- jasnila, da bi s tem prišlo do kršitve določil o naspro- tju interesov. Glede podžupana je bilo več predlogov. Sam sem že- lel imenovati tistega občin- skega svetnika, ki bi mi po moji oceni lahko najbolj po- magal. Nekateri svetniki se s tem niso strinjali. Občinska uprava se je posvetovala s Komisijo za preprečevanje korupcije, da ne bi prišlo do nepravilnosti. Za podž- upana sem zdaj imenoval Branka Uduča (SLS), ki je bil podžupan že več manda- tov in ima na tem področju veliko izkušenj. Nekateri občinski svetni- ki so kritični, da veliko po- membnih informacij delite le s svetniki koalicije, ne pa z vsemi člani občinske- ga sveta. Med drugim jih je zmotilo, da niso ničesar vedeli o imenovanju direk- torice občinske uprave za nov mandat. Direktorica občinske uprave po mojem prepriča- nju dobro dela in ima veli- ko izkušenj. Razpisa za to delovno mesto nismo obja- vljali, saj smo se dogovorili, da bomo sodelovali še eno mandatno obdobje. Ne vem, ali je moja dolžnost, da o ta- kšnih odločitvah predhodno obveščam člane občinskega sveta, so bili pa o tem ob- veščeni na seji občinskega sveta. Župan Občine Dobje Franc Leskovšek (Foto: Nik Jarh) Občina Dobje je v zadnjem obdobju največ napora namenila pripravi vsega potrebnega, da bi na mestu nekdanje stare šole dobila enoto doma starejših. Na prvi razpis za izbiro izvajalca se ni prijavil nihče. Zato je vodstvo občine projekt prilagodilo tako, da je zmanjšalo stroške. Ponudbe izvajalcev so še vedno predrage glede na predvideno sofinanciranje, ki ga je pripravljena zagotoviti država. V Dobju tako pri- čakujejo, da bo pristojno ministrstvo za naložbo, ki ni pomembna le zaradi oskrbe starejših, ampak tudi zaradi novih delovnih mest, namenilo še približno pol milijona evrov. TINA STRMČNIK Ob prazniku občine z županom Francem Leskovškom Še vedno se nadejajo gradnje enote doma starejših Kdo so letošnji občinski nagrajenci? Na slavnostni seji občinskega sveta minulo nedeljo je župan podelil dve občinski priznanji in tri priznanja župana. Priznanja župana so za odličen uspeh vseh devet let osnovne šole in za uspehe na tekmovanjih prejeli Jernej Hebar, Rubi Fuchs Plemenitaš in Iza Uduč. Priznanje Občine Dobje je prejel Lenart Gubenšek, študent 1. letnika Akademije za glasbo v Ljubljani, smer glasbene umetnosti na oddelku za klavir. Letos je med drugim osvojil srebrno plaketo na državnem tekmovanju Temsig 2025 in zlato plaketo ter 1. mesto na mednarodnem tekmovanju Celeia 2025. V sezoni 2025/26 bo nastopil kot solist Orkestra Slovenske vojske, kar si je prislužil z dodeljeno posebno nagrado na letošnjem mednarodnem tekmovanju pianistov v Celju. Še eno priznanje je prejela Kristina Žekar, ki sodeluje v Kulturnem društvu Dobje, tamkajšnjem PGD in Župnijski karitas Dobje, v preteklih letih je bila vključena tudi v Rdeči križ. TS Franc Leskovšek je župan Občine Dobje zadnje štiri mandate. Pravi, da na naslednjih lokalnih volitvah ne bo kandidiral, saj se bo upokojil. (Foto: Andraž Purg) Da je občinska uprava Ob- čine Dobje v zadnjem obdo- bju največ pozornosti na- menjala prav pripravi vsega potrebnega za gradnjo enote doma starejših, pravi tamkaj- šnji župan Franc Leskovšek. »Ta naložba je za nas res izje- mno pomembna,« poudarja. Občina je zagotovila projek- tno dokumentacijo do grad- benega dovoljenja in zago- tovila zemljišče. Projektanti so ocenili, da bo 2,8 milijona evrov, ki jih je iz sklada za okrevanje in odpornost za- gotovilo ministrstvo za so- lidarno prihodnost, najver- jetneje premalo za gradnjo. In res se na prvi razpis ni prijavil nihče. To je bilo verjetno za vas precejšnje razočaranje. A vendarle ste dosegli, da je prišlo do ponovne objave naročila za gradnjo enote doma. Drži, občina je pristojne pozvala, naj Dom starejših Šentjur ponovi razpis za iz- biro izvajalca, čeprav pristoj- no ministrstvo ni bilo najbolj navdušeno. Naročili smo op- timizacijo projekta, stroške smo znižali za približno 500 tisoč evrov. Kjer je bilo mo- žno, smo iskali prihranke. A je to kar težko, saj so predpi- sane številne zahteve. Stavba mora biti ničenergijska. Prej je bila predvidena nekoliko bolj razkošna fasada, zdaj smo se odločili za bolj pre- prosto različico. Na ponovni razpis so se prijavili štirje ponudniki. Najbolj ugodno ponudbo je oddalo podjetje Gic gradnje, a še vedno za pol milijona evrov presega zagotovljena sredstva. O tem smo obvesti- li ministrstvo in se udeležili sestanka z ministrom. Prosili smo ga, da bi država prima- knila še pol milijona evrov. Verjetno za državo pol mili- jona evrov ni velik znesek, po drugi strani bi bilo 2,8 milijona evrov škoda vrniti v Bruselj. Verjetno vse skupaj spre- mlja kar grenak priokus. Tako je. Pomembno se nam zdi, da bi lahko bili starejši na jesen življenja v domačem kraju. Poleg tega gre tudi za nova delovna mesta, predvi- denih jih je deset. Naša ob- čina se je zelo potrudila za gradnjo enote doma. Priho- dnje leto smo nameravali v proračunu zagotoviti še 300 tisoč evrov za opremo. Po- nudili smo tudi, da bi najeli posojilo, da bi z njim pokrili, kar še manjka, vendar Zakon o stvarnem premoženju tega ne dopušča. Občina ne more vlagati v osnovna sredstva neke druge pravne osebe. Če ministrstvo ne bo imelo razu- mevanja, bo to velika škoda za naš kraj in za naš prora- čun. Z vsem zahtevanim smo namreč imeli velike stroške. Kjer je predvidena enota doma, je propadajoča stav- ba tako imenovane stare šole. Tudi ureditev tega ob- močja je zdaj, ko čakate na odločitev ministrstva, odpr- to vprašanje. Rušenje je finančna obve- znost občine. Če bo sklenje- na pogodba z izvajalcem za gradnjo enote doma starejših, bomo rušenje zaupali njemu. Če do podpisa pogodbe ne bo prišlo, bo občina poiskala izvajalca, ki bo porušil staro šolo. Ta je namreč že nevarna za okolico. Glede obnove cest, vodo- voda in urejanja plazov vam verjetno dela ne zmanjka. Obnovili smo približno 400 metrov dolg odsek ceste od regionalne ceste do zaselka v kraju Večje Brdo, kjer je šest gospodinjstev. Občani so tudi sami prispevali nekaj denarja za to pridobitev, ce- lotna naložba je bila vredna približno 60 tisoč evrov. Iz- vajalec je zamenjal celoten spodnji ustroj ceste, uredil je odvodnjavanje, poskrbel je za novo preplastitev. Občinska uprava je naročila izdelavo projektne dokumen- tacije, ki jo potrebujemo za sanacijo treh plazov, ki so po neurjih nastali na odseku lo- kalne ceste Dobje–Presečno. Dokumentacijo smo že po- slali na ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, vendar nas čaka še dolgotrajen po- stopek. Treba je pripraviti vlogo, finančni načrt in še drugo dokumentacijo. Šele nato bo jasno, ali bomo od omenjenega ministrstva pre- jeli sofinanciranje. Brez tega se sanacije ne bomo mogli lo- titi, saj bi za vsak posamezen plaz potrebovali približno 400 tisoč evrov. Pripravili smo tudi projekt za izboljšanje hidravlične iz- boljšave vodovodnega omrež- ja na območju osnovne šole, obrtne cone in Večjega Brda. Objavili smo že javno naro- čilo za izbiro izvajalca del. Predvidevamo gradnjo rezer- voarja, raztežilnika in pribli- žno 900 metrov cevovoda. Ste že našli nove lastnike za zemljišča, ki ste jih ure- dili v obrtni coni? Žal ne, saj čakamo na od- ločitev glede preverjanja vi- šine oz. kote terena. Preveriti je treba, ali je površina v taki višini, kot je bila predvidena glede na določbe občinskega podrobnega prostorskega na- črta. To je pomembno zara- di protipoplavne varnosti. V obrtni coni namreč najprej ni bil predviden protipoplavni nasip. Kasneje smo ga zgra- dili, zato nismo toliko pozor- nosti posvetili višini zemljišč. Oba ukrepa se mi zdita ne- potrebna. A direkcija za vode meni drugače. Zato je proda- ja zemljišč nekoliko obstala, čeprav smo že imeli kupca, ki se je zanimal za eno od njih. Občina ima v svoji lasti tri zemljišča, gre za približno dva hektarja površin. Še eno zemljišče je v lasti podjetja Hrib Dobje. Kako je s pobudo občanov k ureditvi pešpoti ob glavni cesti, da bi lahko varno ho- dili proti vrtcu in šoli? Direkcija za vode ni dala soglasja za prvo idejno za- snovo, kjer je bila nad po- tokom predvidena konzola. Zdaj smo objavili razpis za izbiro projektanta, ki bo pri- pravil novo idejno zasnovno za omenjeno pešpot. Doslej smo že imeli dva ogleda na terenu. Gradnja bo tukaj ver- jetno nekoliko bolj zahtevna, saj je teren plazovit. Nekate- ri lastniki, ki imajo ob cesti hiše, se sicer ne strinjajo, da bi pot vodila tam mimo. Pričakujem, da bomo morali vložiti še kar veliko napora, da bomo pridobili njihova soglasja. Lastniki zemljišč so pred časom dali pobudo za spre- membe in dopolnitve občin- skega prostorskega načrta. Kako daleč ste s tem? Gre za prve spremembe OPN. Z njimi se ukvarjamo že tri leta in smo že malce nejevoljni. Na pristojnem ministrstvu vedno želijo do- datne dopolnitve, dodatne strokovne podlage. Nedav- no smo morali naročiti še krajinsko zasnovo. Glede na to, da nismo v območju Nature 2000 ali na kakšnem naravovarstvenem obmo- čju, se mi to ne zdi potreb- no. A pristojni vztrajajo pri svojem. Upam, da bo javna razgrnitev OPN proti koncu letošnjega leta. Načrtujete morda kakšne novosti na področju vlaganj v šolstvo, predšolsko vzgo- jo? V osnovni šoli bomo obno- vili nekatere sanitarije. Temu bomo namenili približno 40 tisoč evrov. Nekaj staršev je dalo pobudo, da bi zagotovi- li dodatne prostore za vrtec. A glede na projekcije za na- slednja leta in ker je Občina Šentjur razširila vrtec na Pla- nini pri Sevnici, novi prostori pa bodo tudi ob podružnični šoli na Kalobju, dolgoročne potrebe za širitev vrtčevskih prostorov v Dobju verjetno ne bo. V šentjurskem zdravstve- nem domu ni več nočnih dežurstev. Kako ste to odlo- čitev sprejeli občani Dobja? Z ukinitvijo nočnega dežur- stva smo še bolj prikrajšani glede dostopnosti do zdra- vstvene oskrbe. Zdaj morajo naši občani v primeru nujnih stanj pomoč iskati v Šmarju pri Jelšah ali Celju, kar je zelo oddaljeno. V vaši občini imate tudi dejavno prostovoljno gasil- sko društvo. Tudi zanj boste namenili malo več prora- čunskega denarja. PGD Dobje bo prihodnje leto praznovalo 50 let. Ob tem jubileju želijo gasilci namenu predati novo avtoci- sterno. Njena nakupna vre- dnost je približno 350 tisoč evrov. Občina bo za to nalož- bo prispevala približno 50 odstotkov. To je veliko, a se zavedamo, da nam zakono- daja nalaga tudi zagotavlja- nje požarne varnosti. Ker so gasilci prizadevni, jim bomo z veseljem pomagali. »Če bo država primaknila dodatnih pol milijona evrov, ki še manjkajo za gradnjo enote doma starejših, bo Dom starejših Šentjur lahko podpisal pogodbo z izvajalcem, ki je oddal najbolj ugodno ponudbo. Če ne bo razumevanja za naše podeželsko okolje, bo to velika škoda.« »Gasilci so varčevali za novo avtocisterno, zbirajo še donacije, potrkali bodo tudi na vrata občanov. Ker so gasilci prizadevni, jim bo tudi občina z veseljem pomagala pri tem velikem zalogaju.« Novi TEDNIK št. 25 19. 6. 2025  COLOR CMYK stran 25 25 Št. 25, 19. junij 2025 NA PRAZNIČNEM OBISKU »Rada imam naravo, spre- hode v gozd, hribe z razgle- dom in rože. Z družino rada spoznavam evropska mesta, saj me navdušuje različnost v arhitekturi. Povsod me spre- mlja navdušenje nad vsem lepim,« pravi Barbara Hebar. Številne posnetke ustvari v okolici svojega doma, največ pa, ko se odpravi na bližnji hrib Handil. »Po ustnem izro- čilu naj bi hrib dobil ime po tem, da so včasih na njegovih bregovih ljudje vso zemljo ob- delovali na roke. Danes večji del hriba prerašča gozd,« je pojasnila. Pot na Handil zanjo ni le priložnost, da naredi nekaj za svoje telo. Kot pravi, je ta vzpon predvsem hrana za njeno dušo. »Vedno sem v pričakovanju, kaj lepega mi bo padlo v oči. Na vrhu imam vedno obvezen daljši posta- nek na klopci, od koder ob- čudujem naravo, svet, ki nam je podarjen.« Povedala je, da jo k fotograf- skemu ustvarjanju pogosto pokličeta jutranja ali večer- »Pritegnejo me podrobnosti v naši okolici – metulj na roži, kapljice rose na listu, mraz na jesenskem cvetu.« Barbara Hebar naravo in vsakdan opazuje s pozornimi očmi in z odprtim srcem S fotografijami vabi, da opazimo lepoto v preprostosti Barbara Hebar iz Dobja je oseba, ki v svoji okolici zazna preproste podrobnosti. Pritegnejo jo metulj na roži, kaplji- ce rose na listu, mraz na jesenskem cvetu. Drobne čudeže narave ujame v svoj fotografski objektiv in za bogastvo, ki ga imamo pred očimi, a ga pogosto spregledamo, navdušuje še druge. Velikokrat jo k fotografskemu ustvarjanju pokliče svetloba. Ko iz barv na nebu zazna, da se obetata sončni vzhod ali zahod, se odpravi na svoj priljubljen hrib Handil. Številni posnetki, ki nastanejo na tej poti, so na ogled na razstavi Ujeti pogledi, ki so jo pred nekaj dnevi odprli na Kozjanski domačiji v Dobju. TINA STRMČNIK Barbara Hebar je velika ljubiteljica narave, jutranje in večerne sončne svetlobe ter podrobnosti. (Foto: osebni arhiv) na zarja. Ko iz barv na nebu zazna, da se obetata sončni vzhod ali zahod, vzame hitro pot pod noge. Tako sončni vzhod kot sončni zahod s Handila ponujata čudovite po- glede, je opisala ustvarjalka. Lepota na domačem pragu Do zdaj je svoje fotografi je pogosto objavljala na družbe- nih omrežjih. Kot pravi, je to skoraj logična posledica časa, v katerem živimo. Svoje po- snetke z drugimi deli prav za- radi navdušenja, ki ga doživlja ob ujetih pogledih, največkrat narave. »Ko me nekaj navduši, to povem večkrat. To še pose- bej dobro vedo moji domači, ki me pridno opozarjajo, da sem jim to, da mi je nekaj zelo všeč, povedala že petkrat. Ko me nekaj navduši, dobim močno željo, da bi bili nad tem navdušeni še drugi. Da bi gledali skozi moje oči.« Očitno ji navduševanje ljudi dobro uspeva, saj dobiva od- zive, da s fotografi jo poboža dušo, polepša dan, navduši za preprostost vsakdana. Marsik- do sprva misli, da je posnetek ustvarila na kakšnem prav po- sebnem mestu in ne v domači okolici. Navdušenja nad prizori v okolici ne prenaša le na lju- di, ki ji sledijo na družbenih omrežjih. To ji uspeva tudi doma. Najstniški sin jo je tako že večkrat poklical, naj hitro pride pogledat sončni vzhod. »Morda se malo pošali na moj račun, a po drugi strani sem vesela, ker to opazi.« Svoje znanje rada deli Kot učiteljica poskuša svoje učence podpreti na področjih ustvarjanja in fotografi je. »Pri tem jih želim predvsem nauči- ti, da v fotografi ji vidijo sporo- čilo, da poiščejo dober motiv za fotografi ranje. Pomembno se mi zdi, da pridobijo tudi vztrajnost in potrpežljivost.« Kot je dodala, je potrpežljivost zelo pomembna sploh pri mla- dih, ki večkrat pričakujejo hi- tre rezultate. Medtem ko lahko ustvarjanje prave fotografi je s sporočilom traja kar nekaj časa. Pod okriljem razširjenega programa Osnovne šole Dobje za učence na razredni stopnji pripravlja Ustvarjalnico, za učence predmetne stopnje pa dejavnost, imenovano Fotopu- stolovci. Dejala je, da učenke zelo uspešno razvijajo obču- tek za dobro fotografi jo. »Kar nekaj se jih je že udeležilo raz- ličnih fotografskih natečajev in so bile zelo uspešne. Njihove fotografi je so bile razstavljene na Velenjskem gradu, v Celju in Cankarjevem domu v Lju- bljani.« Tudi sama je doslej enkrat sodelovala na fotografskem natečaju Umetnost življenja, ki ga je organiziral Kozjanski park. Njena fotografi ja je bila nagrajena v kategoriji Rastlin- ski svet. Od spletne do prave razstave Barbara je priznala, da je ideja, da bi svoja dela predsta- vila še kje drugje kot v virtual- nem svetu, zorela dolgo časa. Sama si rada ogleduje razstave del drugih fotografov, zadnja leta pa je začela razmišljati o tem, da bi nekoč nekje lahko na ogled viseli tudi njeni po- snetki. K temu so jo spodbujali tudi mnogi tisti, ki spremlja- jo njene objave fotografi j na družbenih omrežjih. Želela si je, da bi bila njena dela na Pogled z vrha Handila ogled na mestu, ki nanjo nare- di poseben vtis. In kot pravi, je prav Kozjanska domačija eno od takih prizorišč, ki nagovori oko in dušo. Poleg tega, da je žena, mama in učiteljica razrednega pouka, ima številna zanimanja. V pro- stem času se rada zapre v svojo domačo »ustvarjalnico«, kjer se potopi v svet ročnih spre- tnosti. Med drugim se posveča klekljanju, izdelovanju naki- ta, ustvarjanju slik iz suhega cvetja in ustvarjanju šopkov iz svežega. Različna področja ustvarjanja in umetnosti jo spremljajo že od mladih nog. Pravi, da zgledi zagotovo vlečejo. Njen oče je velik ljubi- telj pohodov in narave, mama je navdušenka nad preprosti- mi stvarmi. Barbarina babica je bila zanjo najmočnejši zgled ustvarjalnosti, saj je bila še pri več kot osemdesetih letih sta- rosti mojstrica različnih ročnih spretnosti. Foto: Barbara Hebar Handilski fotomodel Posnetek, ki ga je poimenovala z besedno zvezo Travniški šepet Ko poboža sonce Od Boča do Žusma. Novi TEDNIK št. 25 19. 6. 2025  COLOR CMYK stran 24 24 XXXX Št. 25, 19. junij 2025 Novi TEDNIK št. 28 11. 7. 2024  COLOR CMYK stran 27 27 XXXX Št. 28, 1 1. julij 2024 PRAZNIČNO Z OBČINO DOBJE Leskovšek je obdobje od lanskega občinskega praznika doslej ocenil kot pestro in na- porno. Letos bo imela občina predvidoma skoraj 1,3 milijo- na evrov prihodkov in 1,6 mili- jona evrov odhodkov. Kot eno od pomembnejših zadolžitev je izpostavil urejanje vsega potrebnega za gradnjo enote doma starejših. Med načrtova- nimi naložbami je omenil še ureditev ceste v zaselek Večje Brdo, obnovo vodovoda na območju šole in industrijske cone ter sofi nanciranje naku- pa novega gasilskega vozila, katerega nakup je ocenjen na 350 tisoč evrov. »Gasilci bi vozilo radi prevzeli leta 2026, pogodbo z dobaviteljem so že podpisali. Občina bo za nakup zagotovila dve tretjini potreb- nega denarja, gasilsko društvo bo zagotovilo preostanek,« je pojasnil župan. In dodal, da gasilci glede na razvejano Ob prazniku občine z županom Francem Leskovškom Bo dovolj denarja za gradnjo enote doma starejših? Vodstvo Občine Dobje se je lani razveselilo odločitve vlade, da bo fi nancirala gradnjo enote doma starejših. Zdaj so v ospredju skrbi, ali bo denarja dovolj za uresničitev pro- jekta. Župan Franc Leskovšek še opozarja, da so majhne občine nasploh v neenakopravnem položaju pri črpanju evropskega denarja, namenjenega razvoju lokalnih sku- pnosti. Za Občino Dobje je precejšen izziv spreminjanje občinskega prostorskega načrta. Na eni strani jo pestijo birokratske zahteve, na drugi strani omejitve kmetijskega ministrstva. »A če želimo, da bodo mladi ostali na podeže- lju, jim moramo dati možnost, da si bodo lahko zgradili stanovanja in hiše,« je jasen prvi mož lokalne skupnosti. TINA STRMČNIK »Črpanje kohezijskih sredstev je za nas velika težava. Počutimo se diskriminirano, ker so razpisi zastavljeni tako, da manjše občine ne moremo priti do denarja, ki bi ga potrebovale za razvoj.« »Kmetijsko ministrstvo ščiti vsak kvadratni meter kmetijske zemlje in zato je občina v zelo nehvaležnem položaju. A če želimo, da bodo mladi ostali na podeželju, jim moramo dati možnost, da si bodo lahko zgradili stanovanja in hiše.« dejavnost in njihovo skrb za požarno varnost vsekakor po- trebujejo novo vozilo. Vlada je lani poleti skleni- la, da bo 2,8 milijona evrov namenila za gradnjo bivalne enote oz. enote doma starej- ših v Dobju. Odobrenega sofi nanciranja za gradnjo enote doma sta- rejših smo se zelo razveseli- li. Občina je v last države že prenesla stavbno zemljišče, pridobili smo tudi gradbe- no dovoljenje. Pred dnevi je bila podpisana pogodba med ministrstvom in vlagateljem Domom starejših Šentjur. Razpis za izbiro izvajalca del bo objavljen jeseni in takrat bomo videli, ali bo odobre- no sofi nanciranje zadoščalo za uresničitev projekta. Pro- jektantska ocena naložbe je namreč višja od odobrenega zneska. Dejansko vrednost bomo videli glede na odziv izvajalcev na razpis. Če bo denarja premalo, se lahko še kaj zaplete. Obveznost občine je še, da na mestu, kjer je predvidena gradnja doma, porušimo tako imenovano staro šolo. Denar za rušitev imamo načrtovan v letošnjem proračunu in tudi za to bomo jeseni na razpisu iskali izvajalca. Dovoljenje za rušitev smo že pridobili. Kakšne namene imate gle- de dograditve vodovoda na območju industrijske cone in šole? Drži, s tem projektom smo se prijavili na enega od razpi- sov za sofi nanciranje, vendar še nismo prejeli povratne in- formacije, ali smo bili uspe- šni ali ne. Če bomo pridobili sofi nanciranje, se želimo lotiti hidravlične izboljšave vodo- vodnega sistema. Projektno dokumentacijo in gradbeno dovoljenje za ta projekt smo že pridobili. Občani že več let opozar- jajo, da bi potrebovali pešpot ob glavni cesti, da bi bila hoja tam varnejša. Ste že bližje rešitvi? Z ureditvijo poti za pešce je povezanih veliko težav. Čeprav je na regionalni cesti mimo šole in vrtca, ki se na- daljuje proti Planini pri Sev- nici in Posavju, zelo zgoščen promet, številke vozil še ve- dno ne zadoščajo kriterijem, ki jih ima direkcija za infra- strukturo za gradnjo pločni- ka. Ker je hoja ob glavni cesti nevarna, je za šolske otroke urejen prevoz s kombiji. Se- veda mora občina poskrbeti tudi za varnost dijakov in drugih občanov. Zdaj spre- minjamo in dopolnjujemo občinski prostorski načrt in vanj bomo skušali umestiti mesto, kjer bi lahko uredili pešpot. Težava je, da je na eni strani Dobjanski potok, ki je naravna vrednota, kjer spet veljajo omejitve. Zato doslej nismo dobili soglasja za idejno zasnovo, ki smo jo pridobili. Na drugi strani je območje zelo plazovito, zato v brežino ni smiselno posegati, da ne bi prišlo do večjega zdrsa zemljine. Izziv je precejšen, a poskušali ga bomo rešiti. Kakšne spremembe bo še prinesel prenovljen občin- ski prostorski načrt? Lastniki zemljišč so pred dvema letoma dali pobudo za spremembe in dopolnitve občinskega prostorskega na- črta. Za občinsko upravo je to velik zalogaj, saj dobiva- mo vedno nove zahteve, kaj vse moramo še pridobiti, od erozijske do poplavne študije in še kaj … Kmetijsko mini- strstvo ščiti vsak kvadratni meter kmetijske zemlje in zato je občina v zelo nehva- ležnem položaju. A če želi- mo, da bodo mladi ostali na podeželju, jim moramo dati možnost, da si bodo lahko zgradili stanovanja in hiše. Država nasprotuje razpršeni gradnji, vendar v naši občini nimamo možnosti, da bi gra- dnjo zgostili na enem mestu. Smiselno je, da mlade druži- ne ostanejo v bližini kmetij, ki so razpršene po celotnem območju naše lokalne sku- pnosti, in da tam obdelujejo zemljo. V nasprotnem prime- ru se bodo zemljišča zarasla. Omenili ste mlade dru- žine. So prostorski pogoji v vrtcu kos zanimanju za vpis otrok? Za otroke staršev iz naše občine imamo v vrtcu dovolj zmogljivosti, je bilo pa veli- ko zanimanja za vpis otrok tudi med starši iz sosednjih občin. Ker je Občina Šentjur pred časom obnovila prostore vrtca na Planini pri Sevnici in ker bo nov vrtec zrasel še na Kalobju, se bo zanimanje za vpis v Vrtec Dobje verjetno umirilo in bo prostora v od- delkih dovolj. Občani so dali pobudo, da bi ob osnovni šoli uredi- li nogometno igrišče. Kako je s to idejo? Ob stavbi osnovne šole je na voljo še nekaj prostora in ideje so bile, da bi tam uredili nogometno igrišče. Ker te po- vršine učenci pozimi upora- bljajo za sankanje in za prve korake na smučeh, se nato nismo odločili, da bi projekt ureditve nogometnega igrišča prijavili na razpis za ureditev športne infrastrukture. Tako imajo ljubitelji nogometa še vedno na voljo igrišče na as- faltni površini, travnatega nogometnega igrišča pa v naši občini še nimamo. Je vaša občina uspešna pri črpanju evropskega de- narja? Črpanje kohezijskih sred- stev je za nas velika težava. Počutimo se diskriminirano, ker so razpisi zastavljeni tako, da manjše občine ne moremo priti do denarja, ki bi ga potrebovale za razvoj. Da se lahko občina prijavi na razpis, namenjen ureja- nju vodooskrbe, je pogoj, da ima vsaj 10 tisoč prebivalcev. Pri prijavi na razpis za ure- ditev kanalizacije je kriterij, da je v občini več kot dva tisoč populacijskih enot. Teh kriterijev ne dosegamo, kar pomeni, da se za denar ne moremo potegovati. Po- dročja urejanja vodooskrbe smo se v preteklem fi nanč- nem obdobju lotili z Občino Šentjur in o sodelovanju se dogovarjamo tudi zdaj. Obnovili ste notranjost kulturnega doma. Je zaradi te poteze zdaj v občini bolj živahen kulturni utrip? Obnova dvorane je bila vredna približno 150 tisoč evrov. Ta prostor je zdaj zelo prijeten. Letos se je v njem zvrstilo precej prire- ditev, sploh spomladi jih je bilo veliko. Mislim, da je bila naložba upravičena in da so se pogoji za kulturo v naši občini izboljšali. Pre- jemamo tudi pobude, da bi obnovili še oder, kjer je prav tako še kar nekaj potrebnih opravil, od ureditve kulis in podobno. Po obnovi kliče tudi zaodrje. Zdaj pa še h kadrovskim vprašanjem. Kako to, da ste vlogo podžupana že- leli dodeliti svojemu sinu, občinskemu svetniku Nove Slovenije? Komisija za pre- prečevanje korupcije je po- jasnila, da bi s tem prišlo do kršitve določil o naspro- tju interesov. Glede podžupana je bilo več predlogov. Sam sem že- lel imenovati tistega občin- skega svetnika, ki bi mi po moji oceni lahko najbolj po- magal. Nekateri svetniki se s tem niso strinjali. Občinska uprava se je posvetovala s Komisijo za preprečevanje korupcije, da ne bi prišlo do nepravilnosti. Za podž- upana sem zdaj imenoval Branka Uduča (SLS), ki je bil podžupan že več manda- tov in ima na tem področju veliko izkušenj. Nekateri občinski svetni- ki so kritični, da veliko po- membnih informacij delite le s svetniki koalicije, ne pa z vsemi člani občinske- ga sveta. Med drugim jih je zmotilo, da niso ničesar vedeli o imenovanju direk- torice občinske uprave za nov mandat. Direktorica občinske uprave po mojem prepriča- nju dobro dela in ima veli- ko izkušenj. Razpisa za to delovno mesto nismo obja- vljali, saj smo se dogovorili, da bomo sodelovali še eno mandatno obdobje. Ne vem, ali je moja dolžnost, da o ta- kšnih odločitvah predhodno obveščam člane občinskega sveta, so bili pa o tem ob- veščeni na seji občinskega sveta. Župan Občine Dobje Franc Leskovšek (Foto: Nik Jarh) Občina Dobje je v zadnjem obdobju največ napora namenila pripravi vsega potrebnega, da bi na mestu nekdanje stare šole dobila enoto doma starejših. Na prvi razpis za izbiro izvajalca se ni prijavil nihče. Zato je vodstvo občine projekt prilagodilo tako, da je zmanjšalo stroške. Ponudbe izvajalcev so še vedno predrage glede na predvideno sofinanciranje, ki ga je pripravljena zagotoviti država. V Dobju tako pri- čakujejo, da bo pristojno ministrstvo za naložbo, ki ni pomembna le zaradi oskrbe starejših, ampak tudi zaradi novih delovnih mest, namenilo še približno pol milijona evrov. TINA STRMČNIK Ob prazniku občine z županom Francem Leskovškom Še vedno se nadejajo gradnje enote doma starejših Kdo so letošnji občinski nagrajenci? Na slavnostni seji občinskega sveta minulo nedeljo je župan podelil dve občinski priznanji in tri priznanja župana. Priznanja župana so za odličen uspeh vseh devet let osnovne šole in za uspehe na tekmovanjih prejeli Jernej Hebar, Rubi Fuchs Plemenitaš in Iza Uduč. Priznanje Občine Dobje je prejel Lenart Gubenšek, študent 1. letnika Akademije za glasbo v Ljubljani, smer glasbene umetnosti na oddelku za klavir. Letos je med drugim osvojil srebrno plaketo na državnem tekmovanju Temsig 2025 in zlato plaketo ter 1. mesto na mednarodnem tekmovanju Celeia 2025. V sezoni 2025/26 bo nastopil kot solist Orkestra Slovenske vojske, kar si je prislužil z dodeljeno posebno nagrado na letošnjem mednarodnem tekmovanju pianistov v Celju. Še eno priznanje je prejela Kristina Žekar, ki sodeluje v Kulturnem društvu Dobje, tamkajšnjem PGD in Župnijski karitas Dobje, v preteklih letih je bila vključena tudi v Rdeči križ. TS Franc Leskovšek je župan Občine Dobje zadnje štiri mandate. Pravi, da na naslednjih lokalnih volitvah ne bo kandidiral, saj se bo upokojil. (Foto: Andraž Purg) Da je občinska uprava Ob- čine Dobje v zadnjem obdo- bju največ pozornosti na- menjala prav pripravi vsega potrebnega za gradnjo enote doma starejših, pravi tamkaj- šnji župan Franc Leskovšek. »Ta naložba je za nas res izje- mno pomembna,« poudarja. Občina je zagotovila projek- tno dokumentacijo do grad- benega dovoljenja in zago- tovila zemljišče. Projektanti so ocenili, da bo 2,8 milijona evrov, ki jih je iz sklada za okrevanje in odpornost za- gotovilo ministrstvo za so- lidarno prihodnost, najver- jetneje premalo za gradnjo. In res se na prvi razpis ni prijavil nihče. To je bilo verjetno za vas precejšnje razočaranje. A vendarle ste dosegli, da je prišlo do ponovne objave naročila za gradnjo enote doma. Drži, občina je pristojne pozvala, naj Dom starejših Šentjur ponovi razpis za iz- biro izvajalca, čeprav pristoj- no ministrstvo ni bilo najbolj navdušeno. Naročili smo op- timizacijo projekta, stroške smo znižali za približno 500 tisoč evrov. Kjer je bilo mo- žno, smo iskali prihranke. A je to kar težko, saj so predpi- sane številne zahteve. Stavba mora biti ničenergijska. Prej je bila predvidena nekoliko bolj razkošna fasada, zdaj smo se odločili za bolj pre- prosto različico. Na ponovni razpis so se prijavili štirje ponudniki. Najbolj ugodno ponudbo je oddalo podjetje Gic gradnje, a še vedno za pol milijona evrov presega zagotovljena sredstva. O tem smo obvesti- li ministrstvo in se udeležili sestanka z ministrom. Prosili smo ga, da bi država prima- knila še pol milijona evrov. Verjetno za državo pol mili- jona evrov ni velik znesek, po drugi strani bi bilo 2,8 milijona evrov škoda vrniti v Bruselj. Verjetno vse skupaj spre- mlja kar grenak priokus. Tako je. Pomembno se nam zdi, da bi lahko bili starejši na jesen življenja v domačem kraju. Poleg tega gre tudi za nova delovna mesta, predvi- denih jih je deset. Naša ob- čina se je zelo potrudila za gradnjo enote doma. Priho- dnje leto smo nameravali v proračunu zagotoviti še 300 tisoč evrov za opremo. Po- nudili smo tudi, da bi najeli posojilo, da bi z njim pokrili, kar še manjka, vendar Zakon o stvarnem premoženju tega ne dopušča. Občina ne more vlagati v osnovna sredstva neke druge pravne osebe. Če ministrstvo ne bo imelo razu- mevanja, bo to velika škoda za naš kraj in za naš prora- čun. Z vsem zahtevanim smo namreč imeli velike stroške. Kjer je predvidena enota doma, je propadajoča stav- ba tako imenovane stare šole. Tudi ureditev tega ob- močja je zdaj, ko čakate na odločitev ministrstva, odpr- to vprašanje. Rušenje je finančna obve- znost občine. Če bo sklenje- na pogodba z izvajalcem za gradnjo enote doma starejših, bomo rušenje zaupali njemu. Če do podpisa pogodbe ne bo prišlo, bo občina poiskala izvajalca, ki bo porušil staro šolo. Ta je namreč že nevarna za okolico. Glede obnove cest, vodo- voda in urejanja plazov vam verjetno dela ne zmanjka. Obnovili smo približno 400 metrov dolg odsek ceste od regionalne ceste do zaselka v kraju Večje Brdo, kjer je šest gospodinjstev. Občani so tudi sami prispevali nekaj denarja za to pridobitev, ce- lotna naložba je bila vredna približno 60 tisoč evrov. Iz- vajalec je zamenjal celoten spodnji ustroj ceste, uredil je odvodnjavanje, poskrbel je za novo preplastitev. Občinska uprava je naročila izdelavo projektne dokumen- tacije, ki jo potrebujemo za sanacijo treh plazov, ki so po neurjih nastali na odseku lo- kalne ceste Dobje–Presečno. Dokumentacijo smo že po- slali na ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, vendar nas čaka še dolgotrajen po- stopek. Treba je pripraviti vlogo, finančni načrt in še drugo dokumentacijo. Šele nato bo jasno, ali bomo od omenjenega ministrstva pre- jeli sofinanciranje. Brez tega se sanacije ne bomo mogli lo- titi, saj bi za vsak posamezen plaz potrebovali približno 400 tisoč evrov. Pripravili smo tudi projekt za izboljšanje hidravlične iz- boljšave vodovodnega omrež- ja na območju osnovne šole, obrtne cone in Večjega Brda. Objavili smo že javno naro- čilo za izbiro izvajalca del. Predvidevamo gradnjo rezer- voarja, raztežilnika in pribli- žno 900 metrov cevovoda. Ste že našli nove lastnike za zemljišča, ki ste jih ure- dili v obrtni coni? Žal ne, saj čakamo na od- ločitev glede preverjanja vi- šine oz. kote terena. Preveriti je treba, ali je površina v taki višini, kot je bila predvidena glede na določbe občinskega podrobnega prostorskega na- črta. To je pomembno zara- di protipoplavne varnosti. V obrtni coni namreč najprej ni bil predviden protipoplavni nasip. Kasneje smo ga zgra- dili, zato nismo toliko pozor- nosti posvetili višini zemljišč. Oba ukrepa se mi zdita ne- potrebna. A direkcija za vode meni drugače. Zato je proda- ja zemljišč nekoliko obstala, čeprav smo že imeli kupca, ki se je zanimal za eno od njih. Občina ima v svoji lasti tri zemljišča, gre za približno dva hektarja površin. Še eno zemljišče je v lasti podjetja Hrib Dobje. Kako je s pobudo občanov k ureditvi pešpoti ob glavni cesti, da bi lahko varno ho- dili proti vrtcu in šoli? Direkcija za vode ni dala soglasja za prvo idejno za- snovo, kjer je bila nad po- tokom predvidena konzola. Zdaj smo objavili razpis za izbiro projektanta, ki bo pri- pravil novo idejno zasnovno za omenjeno pešpot. Doslej smo že imeli dva ogleda na terenu. Gradnja bo tukaj ver- jetno nekoliko bolj zahtevna, saj je teren plazovit. Nekate- ri lastniki, ki imajo ob cesti hiše, se sicer ne strinjajo, da bi pot vodila tam mimo. Pričakujem, da bomo morali vložiti še kar veliko napora, da bomo pridobili njihova soglasja. Lastniki zemljišč so pred časom dali pobudo za spre- membe in dopolnitve občin- skega prostorskega načrta. Kako daleč ste s tem? Gre za prve spremembe OPN. Z njimi se ukvarjamo že tri leta in smo že malce nejevoljni. Na pristojnem ministrstvu vedno želijo do- datne dopolnitve, dodatne strokovne podlage. Nedav- no smo morali naročiti še krajinsko zasnovo. Glede na to, da nismo v območju Nature 2000 ali na kakšnem naravovarstvenem obmo- čju, se mi to ne zdi potreb- no. A pristojni vztrajajo pri svojem. Upam, da bo javna razgrnitev OPN proti koncu letošnjega leta. Načrtujete morda kakšne novosti na področju vlaganj v šolstvo, predšolsko vzgo- jo? V osnovni šoli bomo obno- vili nekatere sanitarije. Temu bomo namenili približno 40 tisoč evrov. Nekaj staršev je dalo pobudo, da bi zagotovi- li dodatne prostore za vrtec. A glede na projekcije za na- slednja leta in ker je Občina Šentjur razširila vrtec na Pla- nini pri Sevnici, novi prostori pa bodo tudi ob podružnični šoli na Kalobju, dolgoročne potrebe za širitev vrtčevskih prostorov v Dobju verjetno ne bo. V šentjurskem zdravstve- nem domu ni več nočnih dežurstev. Kako ste to odlo- čitev sprejeli občani Dobja? Z ukinitvijo nočnega dežur- stva smo še bolj prikrajšani glede dostopnosti do zdra- vstvene oskrbe. Zdaj morajo naši občani v primeru nujnih stanj pomoč iskati v Šmarju pri Jelšah ali Celju, kar je zelo oddaljeno. V vaši občini imate tudi dejavno prostovoljno gasil- sko društvo. Tudi zanj boste namenili malo več prora- čunskega denarja. PGD Dobje bo prihodnje leto praznovalo 50 let. Ob tem jubileju želijo gasilci namenu predati novo avtoci- sterno. Njena nakupna vre- dnost je približno 350 tisoč evrov. Občina bo za to nalož- bo prispevala približno 50 odstotkov. To je veliko, a se zavedamo, da nam zakono- daja nalaga tudi zagotavlja- nje požarne varnosti. Ker so gasilci prizadevni, jim bomo z veseljem pomagali. »Če bo država primaknila dodatnih pol milijona evrov, ki še manjkajo za gradnjo enote doma starejših, bo Dom starejših Šentjur lahko podpisal pogodbo z izvajalcem, ki je oddal najbolj ugodno ponudbo. Če ne bo razumevanja za naše podeželsko okolje, bo to velika škoda.« »Gasilci so varčevali za novo avtocisterno, zbirajo še donacije, potrkali bodo tudi na vrata občanov. Ker so gasilci prizadevni, jim bo tudi občina z veseljem pomagala pri tem velikem zalogaju.« Novi TEDNIK št. 25 19. 6. 2025  COLOR CMYK stran 26 26 XXXX Št. 25, 19. junij 2025 Novi TEDNIK št. 26 27. 6. 2024  COLOR CMYK stran 28 Novi TEDNIK št. 26 27. 6. 2024  COLOR CMYK stran 1 1 XXXX Št. 26, 27. junij 2024 Spoštovani! Ob prazniku Občine Bistrica ob Sotli želim vsem, ki se z nami veselite, obiskujete naše dogodke in uživate v naši družbi, veliko užitka, dobrih idej in prijetnih pobud za dobra dela. Samo s pozitivnimi mislimi in z dobrimi dejanji bo naš vsakdan lepši in prijetnejši. Vse kar počnemo, pušča sled. Želim, da si nas zanamci zapomnijo po dobrih sledeh. Vsem, ki spremljate ta časopis, pa obilo dobrih novic. Franjo Debelak, župan občine Bistrica ob Sotli www.bistricaobsotli.si »Od zadnjega občinskega praznika smo se bojevali na vseh koncih in krajih, včasih tudi z naravo.« Tako pravi bistriški župan Franjo Debelak, ki je pono- sen, da je občina v zadnjem obdobju končala enega večjih projektov doslej, in sicer hidravlično izboljšavo vodovodnega sistema. V sklopu projekta, vrednega malo manj kot tri milijone evrov, je bilo obnovljenih 22 kilometrov vodovodnih napeljav. Poskrbela je za sanacijo dveh večjih plazov. Do konca leta naj bi bila končana še dela na Bratuševi domačiji, kjer bodo urejena štiri nova stanovanja. TINA STRMČNIK Ob prazniku občine z županom Franjem Debelakom »Smo na robu države, a nismo odmaknjeni« Občina Bistrica ob Sotli je pred časom ku- pila ruševine gradu Kunšperk. »Ne zato, da bi zgradili nov grad, ampak da bi uredili krasno pohodniško točko, saj se od tam odpira odličen razgled,« pravi Debelak. Vesel je, da se bodo gospodinjstva kmalu lahko priključila na no- vozgrajeno vodovodno omrežje in tudi na ob- novljene kanalizacijske vode. Občinska uprava se posveča izdelavi podrobnih občinskih pro- storskih načrtov, išče možnosti sofi nanciranja na različnih razpisih ter pridobiva projektno dokumentacijo za nove načrtovane projekte. Občina je že pred časom pridobila gradbe- no dovoljenje za novo telovadnico in vrtec. Se morda tej naložbi nasmiha kakšen obet sofi nanciranja? Res je, obetamo si še dodatno sofi nancira- nje za naložbo, za katero projektantska ocena znaša 5,1 milijona evrov. Kmalu načrtujemo objavo razpisa za izbor izvajalca, po tem raz- pisu bomo še bolj natančno vedeli, kakšna naj bi bila končna cena. Občina je projekt prijavila na enega od razpisov ministrstva za gospo- darstvo, turizem in šport. Če bomo uspešni, bomo lahko zaprli fi nančno konstrukcijo. Načrtuje- mo, da bi novo telova- dnico in vrtec lahko začeli graditi priho- dnje leto. Seveda je glede tega projekta še nekaj vprašanj. Med njimi je presta- vitev bazne postaje. Kaj se dogaja z zapleti glede posta- vitve omenjene postaje? Nekateri se ne strinjajo z me- stom, kjer naj bi bila po novem postavljena bazna postaja. Upravna enota je izdala grad- beno dovoljenje, vendar so nato dvakrat sledile pritožbe domačinov. Videli bomo, kako naprej. Občina si želi, da bi prišlo do prestavitve in da bi našli najboljšo rešitev. Vlagatelj bo Telekom Slovenije. Kako daleč je urejanje stanovanj na obmo- čju Bratuševe domačije? Gradnja se počasi končuje. Izvajalec trenutno ureja notranjost stavb, mislim, da ga čaka še kakšen mesec dela. Predvidevam, da bodo vsa štiri stanovanja dokončana do septembra. Eno stanovanje bo neprofi tno, tri stanovanja bodo varovana. Neurja so se že začela, so tudi pri vas spro- žila plazove, povzročila nevšečnosti? Tako je, narava nam ves čas kaže svojo moč. Vsak večji naliv sproži kakšen nov plaz ali po- slabša razmere na že obstoječih plazovih. Zato sta trenutno ogroženi dve hiši, ves čas imamo poškodbe cestne infrastrukture. Mislim, da bomo v naslednjih letih in desetletjih narav- ne nesreče beležili vedno pogosteje, občine seveda pri obnovi upamo na pomoč države. Je občina svojo pozornost v zadnjem času namenjala tudi obnovi cestnih odsekov? V občini imamo približno sto kilometrov asfaltiranih lokalnih cest in vsako leto ob- navljamo najbolj dotrajane odseke v sku- pni dolžini do pet kilometrov. V zadnjem desetletju smo obnovili najmanj 50 ki- lometrov odsekov omenjenih cest, zdaj obnavljamo odseke, ki najbolj kličejo po preplastitvi in popravilih. Dokumentacijo za potrebna dela že pripravljamo. Naslednje leto naj bi bil obnove deležen odsek državne ceste Bistrica ob Sotli–Bizelj- sko. V tem sklopu naj bi bil urejen tudi pločnik v Čehovcu. Ob nedavnem obisku vlade v Posavju sem se sestal z nekaterimi mi- nistri. Govorili smo tudi o tem, da naj bi država poskrbela za obnovo odseka re- gionalne povezave Bistrica ob Sotli– Bizeljsko, ki je zelo dotrajana. Gre za trikilo- metrski odsek, ki vodi čez hrib, preko Svetih gor. Za naše občane je ta po- vezava zelo po- membna, saj gre za najkrajšo pot do avtoceste, kamor se priključimo pri Čatežu in od koder lahko pot nadaljujemo proti prestolnici. Za obnovo pločnika v Če- hovcu bo denar namenila občina. Številne občine na Celjskem bodo kmalu bogatejše za kilometre kolesarskih povezav. Kako je pri vas? Naša občina se s kolesarskimi povezavami še ne more pohvaliti. Trenutno so v pripravi projektne dokumentacije za gradnjo kolesar- skih povezav na odseku od Bistrice ob Sotli proti Podčetrtku, od Bistrice ob Sotli proti Kozjemu ter za odsek proti Bizeljskemu. Tudi o tem smo ob nedavnem vladnem obisku v Posavju govorili s predstavniki ministrstva za infrastrukturo. Občina je letos sodelovala pri srečanju no- silcev turističnega razvoja. Ali veliko doma- činov svojo poslovno priložnost najde v tej panogi? Naša občina je pred leti poskrbela za večjo naložbo v turistično infrastrukturo. Gabronovo domačijo smo preuredili v hostel. Mislim, da je bila to spodbuda še za druge domačine. Zdaj je v Bistrici ob Sotli urejenih že precej preno- čišč, nazadnje je vrata odprla turistična kmetija Marof, ki ima 22 ležišč. Lastnika sta se lotila prestižne zgodbe, zastavila sta res vrhunsko ponudbo. Turizem je zahtevna panoga, zato sem še toliko bolj ponosen na vsakega, ki se loti tovrstnega izziva. Prednost naših krajev je neokrnjena narava. Živimo v območju Nature 2000, kar s sabo prinaša tudi nekatere omeji- tve – tudi zato od države pričakujemo dodatne spodbude. »Za razvoj majhnih podeželskih okolij se mi zdi pomembno, da imamo svojo občino in da lahko sami gospodarimo.« Kako posluje hostel Gabronka? Hostel so najprej upravljali člani lokalnega mladinskega društva, ki so vpeljali številne dobre vsebine. Nova najemnika ponudbo še nadgrajujeta, sodelujeta z domačimi društvi in ponudniki. Vesel sem, da v hostel prihajajo tako Slovenci kot gostje iz tujine. Ker smo znani po močnem kulturnem utripu, pogosto gostimo glasbenike z različnih držav. Hostel ni velika zgodba po denarni plati, vsekakor pa pomaga dopolnjevati kulturni utrip, kar je za našo ob- čino zelo pomembno. Morda tam načrtujete kakšne novosti? Ob hostlu že imamo razstavni prostor, kjer se predstavljajo umetniki. V še enem delu stavbe, Kdo so prejemniki občinskih priznanj? Župan Franjo Debelak bo na slavno- stni seji v petek, 28. junija, v tamkaj- šnjem kulturnem domu podelil plaketo občine, tri občinska priznanja, denarno nagrado in priznanje župana. Plaketo občine bo prejel duhovnik Žu- pnije Sv. Petra pod Sv. gorami Damjan Kejžar. Letos mineva 25 let njegovega duhovniškega poklica. Za sodelovanje na področju kulture in organizacijo različnih dogodkov bo priznanje prejela Terezija Kunej, ki je vrsto let vodila ljudske pev- ke Sosede. Priznanje so si za prispevek h kulturnemu utripu prisluhnili Ljudski pevci Bistrica ob Sotli. Še eno priznanje bo prejel poveljnik tamkajšnjega prosto- voljnega gasilskega društva Bojan Do- mitrovič, ki je ob naravnih nesrečah, a tudi ob drugih priložnostih zelo dejaven v domačem kraju. Denarno nagrado bo pre- jel Mešani pevski zbor Bistrica ob Sotli. Ta glasbeni sestav, ki ga vodi Špela Dra- šler, na mednarodnih tekmovanjih redno osvaja najvišja priznanja. Priznanje žu- pana bo šlo v roke hčerinskemu podjetje Ljubljanskih lekarn, in sicer podjetju LL Viva. Slednje bo namreč v občini odprlo trgovino z medicinskimi pripomočki in s prehranskimi dodatki. Si pa občina, kot je dejal župan, že dolgo prizadeva pridobiti soglasje zdravstvenega ministrstva, da bi v kraju vrata lahko odprla tudi lekarna. kjer je zdaj shramba, bomo, zahvaljujoč uspe- šni prijavi na razpis gospodarskega ministrstva, uredili prireditveni oz. ponudbeni prostor. Tam načrtujemo tudi nekaj digitalnih vsebin, s po- močjo katerih bodo obiskovalci lahko spoznava- li našo zgodovino. Za projekt, vreden 300 tisoč evrov, smo pridobili 200 tisočakov državnega sofi nanciranja. Obnova starih domačij se mi zdi zelo po- membna. Pred časom smo obnovili tako ime- novano Čepinovo štalo. Tamkajšnje prostore smo namenili vinogradnikom. Vinogradniki, a tudi druga društva popestrijo dogajanje ob številnih dogodkih, med drugim ob občinskem in vinskem prazniku, Jožefovem in Petrovem sejmu, vaških igrah. Hvaležen sem za te dobre zgodbe. Pred časom ste izpostavili prepričanje, da bi morala Občina Bistrica ob Sotli prejemati denarno nadomestilo zaradi bližine Nukle- arne elektrarne Krško. Ste glede tega sprožili kakšne postopke? O tem se že pogovarjamo s predstavniki vlade. Menimo, da državna delovna skupina pri pripravi varnostne študije ni upoštevala vseh dejstev. Zato nam je odvetniška pisarna, s katero sodelujemo, svetovala naročilo nove varnostne študije. Slednjo smo naročili pri In- stitutu Jožefa Stefana. Verjetno bomo potre- bovali še meteorološke strokovnjake, ki nam bodo pojasnili več o vplivih vetra. Podatki, ki jih imamo trenutno na voljo, pravijo, da bi bila ob kakšnem neljubem dogodku v nuklearki na udaru tudi naša občina. TS Župan Občine Bistrica ob Sotli Franjo Debelak (Foto: Andraž Purg) PRAZNIČNO Z OBČINO BISTRICA OB SOTLI bomo lahko zaprli fi nančno konstrukcijo. Načrtuje- mo, da bi novo telova- dnico in vrtec lahko začeli graditi priho- dnje leto. Seveda je glede tega projekta še nekaj vprašanj. Med njimi je presta- vitev bazne postaje. Kaj se dogaja z zapleti glede posta- vitve omenjene postaje? Nekateri se ne strinjajo z me- seveda pri obnovi upamo na pomoč države. Je občina svojo pozornost v zadnjem času namenjala tudi obnovi cestnih odsekov? V občini imamo približno sto kilometrov asfaltiranih lokalnih cest in vsako leto ob- navljamo najbolj dotrajane odseke v sku- pni dolžini do pet kilometrov. V zadnjem desetletju smo obnovili najmanj 50 ki- lometrov odsekov omenjenih cest, zdaj obnavljamo odseke, ki najbolj kličejo po preplastitvi in popravilih. Dokumentacijo za potrebna dela že pripravljamo. Naslednje leto naj bi bil obnove deležen odsek državne ceste Bistrica ob Sotli–Bizelj- sko. V tem sklopu naj bi bil urejen tudi pločnik v Čehovcu. Ob nedavnem obisku vlade v Posavju sem se sestal z nekaterimi mi- nistri. Govorili smo tudi o tem, da naj bi država poskrbela za obnovo odseka re- gionalne povezave Bistrica ob Sotli– Bizeljsko, ki je zelo dotrajana. Gre za trikilo- metrski odsek, ki vodi čez hrib, preko Svetih gor. Bistrica ob Sotli Franjo Debelak (Foto: Andraž Purg) »Našo pokrajino odlikujejo pobočja, zasajena z vinogradi, našim krajem dajejo značaj Svete gore. Smo na robu države, a se ne počutimo odmaknjeno.« V občini Bistrica ob Sotli prve obrise dobiva naj- večja naložba zadnjega obdobja – nova telovadnica, vrtec in podzemna garaža. Kot pravi župan Franjo Debelak, bodo s to naložbo ubili kar tri muhe na en mah in uresničili dolgoletno željo, ki bo močno iz- boljšala kakovost dela in življenja v občini. TINA STRMČNIK Ob prazniku občine z županom Franjem Debelakom Z eno naložbo bodo ubili tri muhe na en mah Debelak pravi, da je bilo ob- dobje od zadnjega občinske- ga praznika pestro. Občina je med drugim namenu predala še obnovljeno Bratuševo do- mačijo, kjer so po novem štiri stanovanja, uredila je pešpot na Svete gore. Pod okriljem projekta Doživeti Bistrico ob Sotli je uredila večnamenski kulturno-turistični prostor v Hostlu Gabronka. Veliko dela je imela tudi s posodabljanjem lokalnih in regionalnih cest. Januarja ste podpisali po- godbo za gradnjo novega vrt- ca in telovadnice pri Osnovni šoli Bistrica ob Sotli. Kako na- predujejo dela? Dela odlično napredujejo, pred nekaj dnevi smo podpi- sali še pogodbo z dobavite- ljem in montažerjem opreme. Že desetletja smo zaznavali, da je telovadnica premajhna. Nova bo vsaj dvakrat večja. Primerna bo za vse športe, s katerimi se ukvarjajo v osnov- ni šoli. Zelo pomembno se mi zdi, da ima šola dobre pogoje, da otroke vzgaja v športnem duhu. Telovadnica bo primer- na tudi za dejavnosti različnih društev iz naše občine. Velika pridobitev bo, da bo pod eno streho vrtec, ki je trenutno na treh mestih. Pogoji dela se bodo močno izboljšali. Glede potrebe po podze- mni garaži so bila mnenja deljena. Drži, glede tega, ali tako ga- ražo potrebujemo, je bilo iz- rečenih veliko besed. Vendar smo res zelo omejeni s prosto- rom, parkirišč pa nam močno primanjkuje. Zato se mi je pod- zemna garaža zdela dobra ide- ja in tudi svetniki so jo podprli. Pod vrtcem bomo pridobili 42 parkirnih mest. Še nekaj jih bo okrog šole. Skupno jih bo torej precej več kot prej. S to naložbo je povezan za- plet glede bazne postaje, saj je bila proti prestavitvi na predvideno mesto ustanovlje- na civilna iniciativa? Postopek še ni končan. T ele- kom želi postajo postaviti na predvideno mesto in prepri- čan sem, da je slednje boljše kot obstoječe. A nekateri se s tem ne strinjajo. Bazno postajo potrebujemo, saj vsi uporablja- mo mobilne telefone. Upravna enota Šmarje pri Jelšah bo ver- jetno še enkrat izdala gradbe- no dovoljenje, saj so izpolnjeni vsi pogoji za to. Da se naložba v gradnjo telovadnice in vrtca ne bi ustavila, je Telekom po- stavil začasno bazno postajo. Tudi ta ni na idealnem mestu, saj takega mesta ni. Nihče v svoji bližini ne želi imeti posta- je, hkrati večina ljudi uporablja mobilne telefone. V tako imenovani Bratu- ševi domačiji ste uredili sta- novanja. So že dobila nove najemnike? V domačiji smo eno stano- vanje že oddali v najem druži- ni s tremi otroki. Želim si, da bi se v našo občino priselilo čim več mladih družin, saj je kakovost življenja pri nas res zelo velika. Morda nimamo vsega, kar imajo drugi, imamo pa zeleno oazo, zdravo in ne- okrnjeno okolje, mir. Verjetno si včasih kdo želi, da bi imeli pri nas več industrijske de- javnosti. A vlagatelji se ravno ne drenjajo pred vrati. Poleg tega imata vsaka industrijska dejavnost in tudi množičen turizem tudi svoje negativne posledice. Vrsto let opozarjate na po- trebo po lekarni. Ste doslej naleteli na posluh? Ne, žal še ne. Ta trenutek imamo pri nas le trgovino z medicinskimi pripomočki. Zelo dobro bi bilo, če bi lah- ko občani v tej trgovini dobili vsaj stalna zdravila, ki jih ima- jo predpisana na recept. Na primer zdravila za visok krv- ni tlak. Občani zdaj za to, da pridejo do zdravil, potrebujejo veliko časa in denarja. Kozjanski park je na vašem območju uredil podhode za dvoživke. Zaradi visokih naklonov so nastale težave glede prometne vidljivosti. Je težava odpravljena? Ko je začel izvajalec graditi podhode za dvoživke, se je po- javilo nekaj izzivov, ki jih pro- jektant ni predvidel. Na enem cestnem priključku je nastal izjemno velik naklon, zato se je pri zavijanju na glavno ce- sto in z nje poslabšala pregle- dnost, kar bi lahko vplivalo na prometno varnost. Pogovorili smo se z nadzornikom del in z izvajalcem. Pristojni so našli rešitev, razširili in podaljšali so izvoz, je pa na priključku še vedno precejšen naklon. Pojavilo se je še nekaj izzivov. Ker je cesta dvignjena, so po- trebne dodatne ograje, načr- tovane so kovinske. Glede na to, da smo v območju Nature 2000, si želim, da bi bile lese- ne. Glede predlaganih rešitev za dvoživke je še več vprašanj. Rešitve lahko zelo negativno vplivajo na varnost ljudi, pred- vsem otrok. Upam, da bodo pristojni našli ustrezne rešitve za vse. Med načrti občine je celovi- ta obnova kulturnega doma. Kaj vse boste postorili? V našem kulturnem domu je zelo živahno, tam imajo svoje prostore nekatera društva, ki tudi pripravljajo različne do- godke. Pod okriljem kultur- nega doma ima prostore tudi enota knjižnice, namenu smo jih predali pred nekaj leti. V sklopu projekta bomo zdaj za potrebe društev, glasbenih skupin in za različna predava- nja uredili nekdanje prostore knjižnice. Obnova bo vredna 360 tisoč evrov. Ste našli kakšno rešitev za prazne prostore ob kul- turnem domu, ki so v lasti Kmetijske zadruge Šmarje pri Jelšah? Zadruga je svoje prostore vr- sto let oddajala najemniku, ki je imel tam gostilno. Najemnik je odšel. Kmetijska zadruga ne naredi prav veliko, da bi našla novega najemnika za gostilno. Vesel sem, da se je direktor zadruge pred časom udeležil seje občinskega sveta in se je pogovarjal z nami. Nisem pa vesel tega, da zadruga prosto- rov ni pripravljena prodati ob- čini. Prav tako nima namena vlagati v prostore, ki propada- jo. Obnova kulturnega doma bo vključevala tudi ureditev zunanjosti stavbe in upam, da bo Kmetijska zadruga Šmarje poskrbela za obnovo zunanjo- sti dela stavbe, ki jo ima v lasti. »Vsekakor je prav, da skrbimo za dvoživke, ki so pomemben člen biotske pestrosti. Ob tem moramo skrbeti tudi za ljudi in za videz naše krajine. Smo namreč v Naturi 2000, k nam prihajajo obiskovalci in do prostora moramo biti odgovorni.« Načrtujete tudi nekaj zani- mivih projektov. Naša občina se pripravlja na izvajanje tako imenova- nega zelenega projekta, za katerega bomo pridobili 700 tisoč evrov sofi nanciranja iz dogovora za razvoj regij. Gre za ureditev zelenih površin v Bistrici ob Sotli (pokopališče in mokrišče ter zelena pove- zava med njima). Poleg tega imamo odobren tudi projekt LAS, v sklopu katerega bomo na štirih mestih v občini ure- dili površine z igrali in izvajali dejavnosti vključevanja vseh generacij. Z Republiko Hrva- ško smo pod okriljem progra- ma Interreg zasnovali projekt Sotla. Ta povezuje občini Ku- mrovec in Bistrica ob Sotli ter spodbuja trajnostni turizem. V sklopu projekta bo na sloven- ski strani med drugim urejen kozolec. Urejena bo še pešpot z mostom, ki bo povezala obe občini. Čakamo na odločitev, ali bomo za omenjeni projekt pridobili sofi nanciranje. Katere so še druge po- membnejše naložbe v leto- šnjem občinskem proraču- nu? Zgradili bomo pločnik v Čehovcu. V Dekmanci načrtu- jemo ureditev enostranskega kolesarskega hodnika, ki ga bodo lahko uporabljali tudi pešci, a moramo še rešiti nekaj vprašanj z direkcijo za ceste. Veselimo se tudi načrtovanih kolesarskih povezav. Izdelani so projekti za kolesarsko po- vezavo Podčetrtek–Bistrica ob Sotli, umeščena je v prostor. Ker gre za daljinsko kolesar- sko povezavo, pričakujem, da bo projekt uvrščen v državni razvojni načrt. Župan Občine Bistrica ob Sotli Franjo Debelak (Foto: Andraž Purg) »Gradnja nove telovadnice in novega vrtca bo prinesla izboljšanje standarda za vse nas. S tem bo izpolnjena naša dolgoletna želja. Hkrati bomo ubili tri muhe na en mah.« Novi TEDNIK št. 26 27. 6. 2024  COLOR CMYK stran 1 1 XXXX Št. 26, 27. junij 2024 Spoštovani! Ob prazniku Občine Bistrica ob Sotli želim vsem, ki se z nami veselite, obiskujete naše dogodke in uživate v naši družbi, veliko užitka, dobrih idej in prijetnih pobud za dobra dela. Samo s pozitivnimi mislimi in z dobrimi dejanji bo naš vsakdan lepši in prijetnejši. Vse kar počnemo, pušča sled. Želim, da si nas zanamci zapomnijo po dobrih sledeh. Vsem, ki spremljate ta časopis, pa obilo dobrih novic. Franjo Debelak, župan občine Bistrica ob Sotli www.bistricaobsotli.si Drage občanke in občani, ob prazniku naše občine vam iskreno čestitam in želim vse dobro. Bistrica ob Sotli je kraj z dušo – lepo urejena podeželska občina, kjer narava še vedno diha s človekom in kjer kakovost življenja ni podrejena hitenju ter pritiskom sodobnega sveta. Čeprav si želimo več priložnosti, razvoja in sveže energije, je prav tako dragoceno, da živimo v okolju, kjer ohranjamo ravnovesje – med naravo in človekom, med ustvarjalnostjo in preprostostjo. Naj bo praznik priložnost, da se spomnimo, kako veliko imamo, in da skupaj ohranimo tisto, kar nas dela posebne – odprtost, toplino in spoštovanje do svojega prostora. Naj ostane Bistrica ob Sotli kraj, kjer dobro živimo. Naj tako ne bo le danes. Tako naj velja tudi za prihodnje rodove. Vse dobro ob prazniku, župan Franjo Debelak Kdo so prejemniki občinskih priznanj? Na slavnostni seji občinskega sveta Občine Bistrica ob Sotli, ki bo v petek, 27. junija, bo župan Franjo Debelak podelili dve občinski priznanji, plaketo občine in denarno nagrado. Priznanje Občine Bistrica ob Sotli bosta prejela Drago Kra- mer za obsežen prispevek na društvenem področju in podjetje Prevoz umrlih oseb in izdelovanje lesenih izdelkov Marija Ulčnik, s. p. Omenjeno podjetje, ki bo prihodnje leto prazno- valo 40 let delovanja, je pomembno zaradi zaposlovanja ljudi, vpetosti v okolje in pomoči skupnosti, so zapisali predlagatelji za občinsko priznanje. Plaketo občine bo prejela Damjana Fendre za dolgoletno, predano in vsestransko prostovoljno delo v kraju. Fendretova je med drugim ustanovna članica bi- striškega društva prijateljev mladine, članica drugih društev in soustvarjalka številnih dogodkov. Denarno nagrado bo prejela Lovska družina Bistrica ob Sotli, ki deluje na področju varstva narave in okolja, trajnostnega upravljanja divjadi ter ohranjanja lovskih vrednot. Letos praznuje 80 let delovanja. TS Novi TEDNIK št. 25 19. 6. 2025  COLOR CMYK stran 27 27 Št. 25, 19. junij 2025 NA PRAZNIČNEM OBISKU Je član Društva vinogradnikov in kletarjev Šempeter in Prostovoljnega gasilskega društva Bistrica ob Sotli. Ljubezen do konj ga je pripeljala v Konjenico Virštanj – Kozjansko, navdušenje nad jeklenimi konjički pa v društvo Tomos tim Sokoli. Je tudi pripadnik šmarskega območnega združenja Zveze veteranov vojne za Slove- nijo. Ob delu na kmetiji, skrbi za vinograd in ustvarja- nju slastnih salam Drago Kramer najde tudi čas, da ob dogodkih v občini pripravlja slastne jedi na žlico. Kako mu vse to uspeva? »Kjer je volja, tam je pot,« pravi. TINA STRMČNIK Drago Kramer, prejemnik občinskega priznanja občine Bistrica ob Sotli za delo v številnih društvih »Kjer je volja, je tudi pot« Vrstam Prostovoljnega gasil- skega društva Bistrica ob Sotli se je pridružil že leta 1981. Za občinsko priznanje so ga predlagali v Društvu vinogra- dnikov in kletarjev Šempeter in Prostovoljnem gasilskem društvu Bistrica ob Sotli, in sicer v zahvalo za obsežen prispevek na društvenem področju. »Čeprav Dragu ži- vljenje ni prizanašalo, je znal ohraniti optimizem, srčnost in predanost, ki jih vselej ne- sebično deli z okolico,« so za- pisali predlagatelji. In dodali, da sta njegova povezovalnost in zvestoba domačemu kraju zgled vsem generacijam. Društvu vinogradnikov v domači občini se je pridružil, ker je želel izvedeti kar največ o pridelavi vina in kletarjenju. »Marsikaj me je zanimalo. Naše društvo vinogradnikov je pokušine vina začelo orga- nizirati že pred približno tremi desetletji. Ker sem se udeleže- val dejavnosti društva, sem se marsikaj naučil.« V njegovem vinogradu raste približno 900 trt. Prideluje vino laški rizling. Kot je pojasnil, mu je tovrstno delo v veliko veselje. »Ker v to vlagam svoj trud, tudi uspeh ne izostane. Predlani je moje vino na ocenjevanju postalo prvak.« Za nekoliko grenak priokus so zadnja leta sicer poskrbele vremenske razmere, lani je bila pozeba, zaradi česar je bila trgatev slabša. Vinograd je dve leti utrpel veliko škodo še zaradi toče. Zdaj je trte po- »Občani Bistrice ob Sotli živimo mirno in smo prijateljsko povezani. Tudi člani društev dobro sodelujemo, pomagamo drug drugemu. Naša občina je lepo urejena in za občane je dobro poskrbljeno.« »Ko me obiščejo prijatelji, jim rad ponudim domače vino in domače salame. S somišljeniki smo se pogovarjali, ali bi lahko naredili salamo velikanko, in tako sem se lotil tudi tega izziva. Seveda nisem ostal le pri eni velikanki.« kril z mrežo, zato spet upa na odličen pridelek. Salame ne marajo premočnega prepiha Bistrica ob Sotli je znana po tradicionalni salamiadi, tekmovanju za najboljšo sa- lamo. Od začetkov do danes, ko Društvo vinogradnikov in kletarjev Šempeter prireja že 24. salamiado, ta dogodek ni minil brez pomoči Draga Kra- merja. Slednji se spominja, da je idejo za tovrstno prireditev še z dvema članoma društva dobil na podobnem dogod- ku v Sevnici. »Naša pobuda je tudi v domači občini padla na plodna tla. Že od začetka je sodelovalo veliko pridelo- valcev suhomesnatih izdel- kov, skupno je bilo približno 40 salam. Namen dogodka je bilo tudi izobraževanje, tako da smo vsakemu izdeloval- cu dali nasvet, kaj še lahko izboljša. Tako kot pri vinu je tudi pri pridelavi salam po- membno znanje,« je dejal. Povedal je, da je okus do- bre salame težko opisati z besedami, treba jo je okusiti. Po njegovih besedah je zelo pomembno, kakšno meso in slanino izberemo za pripravo te dobrote. Svoje doprinese- jo še začimbe. Kramer prise- ga na sol, poper, sladkor in česen. Veliko je odvisno od dimljenja, a tudi od mesta, sušilnice in načina sušenja. »Salame ne smejo biti na pre- močnem prepihu, saj lahko v neprimernih pogojih zu- naj postanejo zgrbančene, v sredini pa lahko nastane luknja.« Za salamiade je doslej pri- pravil več salam velikank. Največja med njimi je merila približno dva metra in pol. Zanjo je bilo potrebne 25 kilogramov mase. Poseben izziv je bilo njeno dimljenje. Obiskovalci so bili povabljeni k ugibanju o merah te velikan- ske lepotice. Če sta pravilen odgovor o dolžini povedala dva srečneža, sta si salamo za nagrado razdelila na pol. Gasilec od mladih nog Kramer ni le skrben vinogra- dnik in dober salamar, je tudi gasilec. Za to dejavnost ga je navdušil oče. Vrstam Prosto- voljnega gasilskega društva Bi- strica ob Sotli se je pridružil že leta 1981. Tudi ko je služil vo- jaški rok, je bil v gasilski enoti. Predlani je za 40 let aktivnega prostovoljstva prejel značko za dolgoletno delo v gasilski orga- nizaciji, lani je prejel priznanje gasilske zveze III. stopnje. Kot so zapisali predlagatelji, ki so ga predlagali za občinsko priznanje, letošnji občinski na- grajenec sodeluje na vajah in v posredovanjih, ob gasilskih dogodkih je nepogrešljiv tudi v kuhinji, strežbi ali pri drugih opravilih. Še posebej ga veseli, da se gasilskim vrstam pridru- žujejo mladi. Pasulj, golaž in druge dobrote »Zavedanje, da lahko s svojim udejstvovanjem pripomore h gradnji lepše lokalne skupno- sti, je ključno tudi pri njego- vem delu v Konjenici Virštanj – Obsotelje, kjer ima posebne zasluge za to, da v Bistrici ob Sotli še živi blagoslov konj ob jurjevem,« še piše v predlogu za občinsko priznanje. Kramer se je konjenici pred več kot dvema desetletjema pridružil, ker ima tudi doma te plemenite živali. Pri hiši so jih imeli tudi, ko je bil še otrok. Na konjskem hrbtu se rad poda na odkrivanje okolice, včasih se odpravi na kakšen po- hod, julija se udeležuje galop- skih dirk. Znan je tudi po tem, da ob blagoslovih konj za obi- skovalce skuha golaž ali pasulj. »Z drugimi člani društva vedno radi pripravimo kaj za vaščane, da jim postrežemo, ko pridejo iz cerkve.« Drago Kramer kuhalnico vrti tudi na številnih drugih prire- ditvah. Kot član šmarskega območnega združenja Zveze veteranov vojne za Slovenijo se vsako leto udeležuje kuhanja golažev v Kuhinji pod kozol- cem. »Kuhanje mi je res v ve- selje. Lotim se marsičesa. Do- bro znam speči pečenko. Rad pripravljam tudi jedi iz podpe- ke. Na tradicionalni prireditvi Petrov sejem, ki je vsako leto konec junija, bomo letos pri- pravili dobrote iz 25 podpek.« Prijetno so ga presenetili Še ena njegova ljubezen so motorji. V lasti ima »štirico«, le- tnik 84. Z njo se poda na krajše vožnje, medtem ko gredo ne- kateri člani društva T omos tim Sokoli s takšnimi častitljivimi konjički tudi na hrvaški Rab in še dlje. Sam se na dolge poti ne odpravlja, saj ima na domači kmetiji približno 35 glav gove- da, za katere mora poskrbeti. Obdeluje tudi približno 20 hektarjev kmetijskih površin. Prijetno ga je presenetilo, da so ga prijatelji iz društev, kjer sodeluje, predlagali za občin- sko priznanje. Tega ni pričako- val. Kot je dejal, mu sodelova- nje v lokalni skupnosti prinaša veselje. »Kdor ima voljo, bo vedno našel pot,« je zaključil. Foto: Andraž Purg Kot pravi, gredo dobra ka- pljica in dobre salame odlič- no skupaj. Še posebej prija- jo ob druženju s prijatelji. V njegovem vinogradu raste približno 900 trt. Prideluje vino laški rizling. Društvu vinogradnikov v domači občini se je pridružil, ker je želel izvedeti kar največ o pridelavi vina in kletarjenju. Novi TEDNIK št. 25 19. 6. 2025  COLOR CMYK stran 26 26 XXXX Št. 25, 19. junij 2025 Novi TEDNIK št. 26 27. 6. 2024  COLOR CMYK stran 28 Novi TEDNIK št. 26 27. 6. 2024  COLOR CMYK stran 1 1 XXXX Št. 26, 27. junij 2024 Spoštovani! Ob prazniku Občine Bistrica ob Sotli želim vsem, ki se z nami veselite, obiskujete naše dogodke in uživate v naši družbi, veliko užitka, dobrih idej in prijetnih pobud za dobra dela. Samo s pozitivnimi mislimi in z dobrimi dejanji bo naš vsakdan lepši in prijetnejši. Vse kar počnemo, pušča sled. Želim, da si nas zanamci zapomnijo po dobrih sledeh. Vsem, ki spremljate ta časopis, pa obilo dobrih novic. Franjo Debelak, župan občine Bistrica ob Sotli www.bistricaobsotli.si »Od zadnjega občinskega praznika smo se bojevali na vseh koncih in krajih, včasih tudi z naravo.« Tako pravi bistriški župan Franjo Debelak, ki je pono- sen, da je občina v zadnjem obdobju končala enega večjih projektov doslej, in sicer hidravlično izboljšavo vodovodnega sistema. V sklopu projekta, vrednega malo manj kot tri milijone evrov, je bilo obnovljenih 22 kilometrov vodovodnih napeljav. Poskrbela je za sanacijo dveh večjih plazov. Do konca leta naj bi bila končana še dela na Bratuševi domačiji, kjer bodo urejena štiri nova stanovanja. TINA STRMČNIK Ob prazniku občine z županom Franjem Debelakom »Smo na robu države, a nismo odmaknjeni« Občina Bistrica ob Sotli je pred časom ku- pila ruševine gradu Kunšperk. »Ne zato, da bi zgradili nov grad, ampak da bi uredili krasno pohodniško točko, saj se od tam odpira odličen razgled,« pravi Debelak. Vesel je, da se bodo gospodinjstva kmalu lahko priključila na no- vozgrajeno vodovodno omrežje in tudi na ob- novljene kanalizacijske vode. Občinska uprava se posveča izdelavi podrobnih občinskih pro- storskih načrtov, išče možnosti sofi nanciranja na različnih razpisih ter pridobiva projektno dokumentacijo za nove načrtovane projekte. Občina je že pred časom pridobila gradbe- no dovoljenje za novo telovadnico in vrtec. Se morda tej naložbi nasmiha kakšen obet sofi nanciranja? Res je, obetamo si še dodatno sofi nancira- nje za naložbo, za katero projektantska ocena znaša 5,1 milijona evrov. Kmalu načrtujemo objavo razpisa za izbor izvajalca, po tem raz- pisu bomo še bolj natančno vedeli, kakšna naj bi bila končna cena. Občina je projekt prijavila na enega od razpisov ministrstva za gospo- darstvo, turizem in šport. Če bomo uspešni, bomo lahko zaprli fi nančno konstrukcijo. Načrtuje- mo, da bi novo telova- dnico in vrtec lahko začeli graditi priho- dnje leto. Seveda je glede tega projekta še nekaj vprašanj. Med njimi je presta- vitev bazne postaje. Kaj se dogaja z zapleti glede posta- vitve omenjene postaje? Nekateri se ne strinjajo z me- stom, kjer naj bi bila po novem postavljena bazna postaja. Upravna enota je izdala grad- beno dovoljenje, vendar so nato dvakrat sledile pritožbe domačinov. Videli bomo, kako naprej. Občina si želi, da bi prišlo do prestavitve in da bi našli najboljšo rešitev. Vlagatelj bo Telekom Slovenije. Kako daleč je urejanje stanovanj na obmo- čju Bratuševe domačije? Gradnja se počasi končuje. Izvajalec trenutno ureja notranjost stavb, mislim, da ga čaka še kakšen mesec dela. Predvidevam, da bodo vsa štiri stanovanja dokončana do septembra. Eno stanovanje bo neprofi tno, tri stanovanja bodo varovana. Neurja so se že začela, so tudi pri vas spro- žila plazove, povzročila nevšečnosti? Tako je, narava nam ves čas kaže svojo moč. Vsak večji naliv sproži kakšen nov plaz ali po- slabša razmere na že obstoječih plazovih. Zato sta trenutno ogroženi dve hiši, ves čas imamo poškodbe cestne infrastrukture. Mislim, da bomo v naslednjih letih in desetletjih narav- ne nesreče beležili vedno pogosteje, občine seveda pri obnovi upamo na pomoč države. Je občina svojo pozornost v zadnjem času namenjala tudi obnovi cestnih odsekov? V občini imamo približno sto kilometrov asfaltiranih lokalnih cest in vsako leto ob- navljamo najbolj dotrajane odseke v sku- pni dolžini do pet kilometrov. V zadnjem desetletju smo obnovili najmanj 50 ki- lometrov odsekov omenjenih cest, zdaj obnavljamo odseke, ki najbolj kličejo po preplastitvi in popravilih. Dokumentacijo za potrebna dela že pripravljamo. Naslednje leto naj bi bil obnove deležen odsek državne ceste Bistrica ob Sotli–Bizelj- sko. V tem sklopu naj bi bil urejen tudi pločnik v Čehovcu. Ob nedavnem obisku vlade v Posavju sem se sestal z nekaterimi mi- nistri. Govorili smo tudi o tem, da naj bi država poskrbela za obnovo odseka re- gionalne povezave Bistrica ob Sotli– Bizeljsko, ki je zelo dotrajana. Gre za trikilo- metrski odsek, ki vodi čez hrib, preko Svetih gor. Za naše občane je ta po- vezava zelo po- membna, saj gre za najkrajšo pot do avtoceste, kamor se priključimo pri Čatežu in od koder lahko pot nadaljujemo proti prestolnici. Za obnovo pločnika v Če- hovcu bo denar namenila občina. Številne občine na Celjskem bodo kmalu bogatejše za kilometre kolesarskih povezav. Kako je pri vas? Naša občina se s kolesarskimi povezavami še ne more pohvaliti. Trenutno so v pripravi projektne dokumentacije za gradnjo kolesar- skih povezav na odseku od Bistrice ob Sotli proti Podčetrtku, od Bistrice ob Sotli proti Kozjemu ter za odsek proti Bizeljskemu. Tudi o tem smo ob nedavnem vladnem obisku v Posavju govorili s predstavniki ministrstva za infrastrukturo. Občina je letos sodelovala pri srečanju no- silcev turističnega razvoja. Ali veliko doma- činov svojo poslovno priložnost najde v tej panogi? Naša občina je pred leti poskrbela za večjo naložbo v turistično infrastrukturo. Gabronovo domačijo smo preuredili v hostel. Mislim, da je bila to spodbuda še za druge domačine. Zdaj je v Bistrici ob Sotli urejenih že precej preno- čišč, nazadnje je vrata odprla turistična kmetija Marof, ki ima 22 ležišč. Lastnika sta se lotila prestižne zgodbe, zastavila sta res vrhunsko ponudbo. Turizem je zahtevna panoga, zato sem še toliko bolj ponosen na vsakega, ki se loti tovrstnega izziva. Prednost naših krajev je neokrnjena narava. Živimo v območju Nature 2000, kar s sabo prinaša tudi nekatere omeji- tve – tudi zato od države pričakujemo dodatne spodbude. »Za razvoj majhnih podeželskih okolij se mi zdi pomembno, da imamo svojo občino in da lahko sami gospodarimo.« Kako posluje hostel Gabronka? Hostel so najprej upravljali člani lokalnega mladinskega društva, ki so vpeljali številne dobre vsebine. Nova najemnika ponudbo še nadgrajujeta, sodelujeta z domačimi društvi in ponudniki. Vesel sem, da v hostel prihajajo tako Slovenci kot gostje iz tujine. Ker smo znani po močnem kulturnem utripu, pogosto gostimo glasbenike z različnih držav. Hostel ni velika zgodba po denarni plati, vsekakor pa pomaga dopolnjevati kulturni utrip, kar je za našo ob- čino zelo pomembno. Morda tam načrtujete kakšne novosti? Ob hostlu že imamo razstavni prostor, kjer se predstavljajo umetniki. V še enem delu stavbe, Kdo so prejemniki občinskih priznanj? Župan Franjo Debelak bo na slavno- stni seji v petek, 28. junija, v tamkaj- šnjem kulturnem domu podelil plaketo občine, tri občinska priznanja, denarno nagrado in priznanje župana. Plaketo občine bo prejel duhovnik Žu- pnije Sv. Petra pod Sv. gorami Damjan Kejžar. Letos mineva 25 let njegovega duhovniškega poklica. Za sodelovanje na področju kulture in organizacijo različnih dogodkov bo priznanje prejela Terezija Kunej, ki je vrsto let vodila ljudske pev- ke Sosede. Priznanje so si za prispevek h kulturnemu utripu prisluhnili Ljudski pevci Bistrica ob Sotli. Še eno priznanje bo prejel poveljnik tamkajšnjega prosto- voljnega gasilskega društva Bojan Do- mitrovič, ki je ob naravnih nesrečah, a tudi ob drugih priložnostih zelo dejaven v domačem kraju. Denarno nagrado bo pre- jel Mešani pevski zbor Bistrica ob Sotli. Ta glasbeni sestav, ki ga vodi Špela Dra- šler, na mednarodnih tekmovanjih redno osvaja najvišja priznanja. Priznanje žu- pana bo šlo v roke hčerinskemu podjetje Ljubljanskih lekarn, in sicer podjetju LL Viva. Slednje bo namreč v občini odprlo trgovino z medicinskimi pripomočki in s prehranskimi dodatki. Si pa občina, kot je dejal župan, že dolgo prizadeva pridobiti soglasje zdravstvenega ministrstva, da bi v kraju vrata lahko odprla tudi lekarna. kjer je zdaj shramba, bomo, zahvaljujoč uspe- šni prijavi na razpis gospodarskega ministrstva, uredili prireditveni oz. ponudbeni prostor. Tam načrtujemo tudi nekaj digitalnih vsebin, s po- močjo katerih bodo obiskovalci lahko spoznava- li našo zgodovino. Za projekt, vreden 300 tisoč evrov, smo pridobili 200 tisočakov državnega sofi nanciranja. Obnova starih domačij se mi zdi zelo po- membna. Pred časom smo obnovili tako ime- novano Čepinovo štalo. Tamkajšnje prostore smo namenili vinogradnikom. Vinogradniki, a tudi druga društva popestrijo dogajanje ob številnih dogodkih, med drugim ob občinskem in vinskem prazniku, Jožefovem in Petrovem sejmu, vaških igrah. Hvaležen sem za te dobre zgodbe. Pred časom ste izpostavili prepričanje, da bi morala Občina Bistrica ob Sotli prejemati denarno nadomestilo zaradi bližine Nukle- arne elektrarne Krško. Ste glede tega sprožili kakšne postopke? O tem se že pogovarjamo s predstavniki vlade. Menimo, da državna delovna skupina pri pripravi varnostne študije ni upoštevala vseh dejstev. Zato nam je odvetniška pisarna, s katero sodelujemo, svetovala naročilo nove varnostne študije. Slednjo smo naročili pri In- stitutu Jožefa Stefana. Verjetno bomo potre- bovali še meteorološke strokovnjake, ki nam bodo pojasnili več o vplivih vetra. Podatki, ki jih imamo trenutno na voljo, pravijo, da bi bila ob kakšnem neljubem dogodku v nuklearki na udaru tudi naša občina. TS Župan Občine Bistrica ob Sotli Franjo Debelak (Foto: Andraž Purg) PRAZNIČNO Z OBČINO BISTRICA OB SOTLI bomo lahko zaprli fi nančno konstrukcijo. Načrtuje- mo, da bi novo telova- dnico in vrtec lahko začeli graditi priho- dnje leto. Seveda je glede tega projekta še nekaj vprašanj. Med njimi je presta- vitev bazne postaje. Kaj se dogaja z zapleti glede posta- vitve omenjene postaje? Nekateri se ne strinjajo z me- seveda pri obnovi upamo na pomoč države. Je občina svojo pozornost v zadnjem času namenjala tudi obnovi cestnih odsekov? V občini imamo približno sto kilometrov asfaltiranih lokalnih cest in vsako leto ob- navljamo najbolj dotrajane odseke v sku- pni dolžini do pet kilometrov. V zadnjem desetletju smo obnovili najmanj 50 ki- lometrov odsekov omenjenih cest, zdaj obnavljamo odseke, ki najbolj kličejo po preplastitvi in popravilih. Dokumentacijo za potrebna dela že pripravljamo. Naslednje leto naj bi bil obnove deležen odsek državne ceste Bistrica ob Sotli–Bizelj- sko. V tem sklopu naj bi bil urejen tudi pločnik v Čehovcu. Ob nedavnem obisku vlade v Posavju sem se sestal z nekaterimi mi- nistri. Govorili smo tudi o tem, da naj bi država poskrbela za obnovo odseka re- gionalne povezave Bistrica ob Sotli– Bizeljsko, ki je zelo dotrajana. Gre za trikilo- metrski odsek, ki vodi čez hrib, preko Svetih gor. Bistrica ob Sotli Franjo Debelak (Foto: Andraž Purg) »Našo pokrajino odlikujejo pobočja, zasajena z vinogradi, našim krajem dajejo značaj Svete gore. Smo na robu države, a se ne počutimo odmaknjeno.« V občini Bistrica ob Sotli prve obrise dobiva naj- večja naložba zadnjega obdobja – nova telovadnica, vrtec in podzemna garaža. Kot pravi župan Franjo Debelak, bodo s to naložbo ubili kar tri muhe na en mah in uresničili dolgoletno željo, ki bo močno iz- boljšala kakovost dela in življenja v občini. TINA STRMČNIK Ob prazniku občine z županom Franjem Debelakom Z eno naložbo bodo ubili tri muhe na en mah Debelak pravi, da je bilo ob- dobje od zadnjega občinske- ga praznika pestro. Občina je med drugim namenu predala še obnovljeno Bratuševo do- mačijo, kjer so po novem štiri stanovanja, uredila je pešpot na Svete gore. Pod okriljem projekta Doživeti Bistrico ob Sotli je uredila večnamenski kulturno-turistični prostor v Hostlu Gabronka. Veliko dela je imela tudi s posodabljanjem lokalnih in regionalnih cest. Januarja ste podpisali po- godbo za gradnjo novega vrt- ca in telovadnice pri Osnovni šoli Bistrica ob Sotli. Kako na- predujejo dela? Dela odlično napredujejo, pred nekaj dnevi smo podpi- sali še pogodbo z dobavite- ljem in montažerjem opreme. Že desetletja smo zaznavali, da je telovadnica premajhna. Nova bo vsaj dvakrat večja. Primerna bo za vse športe, s katerimi se ukvarjajo v osnov- ni šoli. Zelo pomembno se mi zdi, da ima šola dobre pogoje, da otroke vzgaja v športnem duhu. Telovadnica bo primer- na tudi za dejavnosti različnih društev iz naše občine. Velika pridobitev bo, da bo pod eno streho vrtec, ki je trenutno na treh mestih. Pogoji dela se bodo močno izboljšali. Glede potrebe po podze- mni garaži so bila mnenja deljena. Drži, glede tega, ali tako ga- ražo potrebujemo, je bilo iz- rečenih veliko besed. Vendar smo res zelo omejeni s prosto- rom, parkirišč pa nam močno primanjkuje. Zato se mi je pod- zemna garaža zdela dobra ide- ja in tudi svetniki so jo podprli. Pod vrtcem bomo pridobili 42 parkirnih mest. Še nekaj jih bo okrog šole. Skupno jih bo torej precej več kot prej. S to naložbo je povezan za- plet glede bazne postaje, saj je bila proti prestavitvi na predvideno mesto ustanovlje- na civilna iniciativa? Postopek še ni končan. T ele- kom želi postajo postaviti na predvideno mesto in prepri- čan sem, da je slednje boljše kot obstoječe. A nekateri se s tem ne strinjajo. Bazno postajo potrebujemo, saj vsi uporablja- mo mobilne telefone. Upravna enota Šmarje pri Jelšah bo ver- jetno še enkrat izdala gradbe- no dovoljenje, saj so izpolnjeni vsi pogoji za to. Da se naložba v gradnjo telovadnice in vrtca ne bi ustavila, je Telekom po- stavil začasno bazno postajo. Tudi ta ni na idealnem mestu, saj takega mesta ni. Nihče v svoji bližini ne želi imeti posta- je, hkrati večina ljudi uporablja mobilne telefone. V tako imenovani Bratu- ševi domačiji ste uredili sta- novanja. So že dobila nove najemnike? V domačiji smo eno stano- vanje že oddali v najem druži- ni s tremi otroki. Želim si, da bi se v našo občino priselilo čim več mladih družin, saj je kakovost življenja pri nas res zelo velika. Morda nimamo vsega, kar imajo drugi, imamo pa zeleno oazo, zdravo in ne- okrnjeno okolje, mir. Verjetno si včasih kdo želi, da bi imeli pri nas več industrijske de- javnosti. A vlagatelji se ravno ne drenjajo pred vrati. Poleg tega imata vsaka industrijska dejavnost in tudi množičen turizem tudi svoje negativne posledice. Vrsto let opozarjate na po- trebo po lekarni. Ste doslej naleteli na posluh? Ne, žal še ne. Ta trenutek imamo pri nas le trgovino z medicinskimi pripomočki. Zelo dobro bi bilo, če bi lah- ko občani v tej trgovini dobili vsaj stalna zdravila, ki jih ima- jo predpisana na recept. Na primer zdravila za visok krv- ni tlak. Občani zdaj za to, da pridejo do zdravil, potrebujejo veliko časa in denarja. Kozjanski park je na vašem območju uredil podhode za dvoživke. Zaradi visokih naklonov so nastale težave glede prometne vidljivosti. Je težava odpravljena? Ko je začel izvajalec graditi podhode za dvoživke, se je po- javilo nekaj izzivov, ki jih pro- jektant ni predvidel. Na enem cestnem priključku je nastal izjemno velik naklon, zato se je pri zavijanju na glavno ce- sto in z nje poslabšala pregle- dnost, kar bi lahko vplivalo na prometno varnost. Pogovorili smo se z nadzornikom del in z izvajalcem. Pristojni so našli rešitev, razširili in podaljšali so izvoz, je pa na priključku še vedno precejšen naklon. Pojavilo se je še nekaj izzivov. Ker je cesta dvignjena, so po- trebne dodatne ograje, načr- tovane so kovinske. Glede na to, da smo v območju Nature 2000, si želim, da bi bile lese- ne. Glede predlaganih rešitev za dvoživke je še več vprašanj. Rešitve lahko zelo negativno vplivajo na varnost ljudi, pred- vsem otrok. Upam, da bodo pristojni našli ustrezne rešitve za vse. Med načrti občine je celovi- ta obnova kulturnega doma. Kaj vse boste postorili? V našem kulturnem domu je zelo živahno, tam imajo svoje prostore nekatera društva, ki tudi pripravljajo različne do- godke. Pod okriljem kultur- nega doma ima prostore tudi enota knjižnice, namenu smo jih predali pred nekaj leti. V sklopu projekta bomo zdaj za potrebe društev, glasbenih skupin in za različna predava- nja uredili nekdanje prostore knjižnice. Obnova bo vredna 360 tisoč evrov. Ste našli kakšno rešitev za prazne prostore ob kul- turnem domu, ki so v lasti Kmetijske zadruge Šmarje pri Jelšah? Zadruga je svoje prostore vr- sto let oddajala najemniku, ki je imel tam gostilno. Najemnik je odšel. Kmetijska zadruga ne naredi prav veliko, da bi našla novega najemnika za gostilno. Vesel sem, da se je direktor zadruge pred časom udeležil seje občinskega sveta in se je pogovarjal z nami. Nisem pa vesel tega, da zadruga prosto- rov ni pripravljena prodati ob- čini. Prav tako nima namena vlagati v prostore, ki propada- jo. Obnova kulturnega doma bo vključevala tudi ureditev zunanjosti stavbe in upam, da bo Kmetijska zadruga Šmarje poskrbela za obnovo zunanjo- sti dela stavbe, ki jo ima v lasti. »Vsekakor je prav, da skrbimo za dvoživke, ki so pomemben člen biotske pestrosti. Ob tem moramo skrbeti tudi za ljudi in za videz naše krajine. Smo namreč v Naturi 2000, k nam prihajajo obiskovalci in do prostora moramo biti odgovorni.« Načrtujete tudi nekaj zani- mivih projektov. Naša občina se pripravlja na izvajanje tako imenova- nega zelenega projekta, za katerega bomo pridobili 700 tisoč evrov sofi nanciranja iz dogovora za razvoj regij. Gre za ureditev zelenih površin v Bistrici ob Sotli (pokopališče in mokrišče ter zelena pove- zava med njima). Poleg tega imamo odobren tudi projekt LAS, v sklopu katerega bomo na štirih mestih v občini ure- dili površine z igrali in izvajali dejavnosti vključevanja vseh generacij. Z Republiko Hrva- ško smo pod okriljem progra- ma Interreg zasnovali projekt Sotla. Ta povezuje občini Ku- mrovec in Bistrica ob Sotli ter spodbuja trajnostni turizem. V sklopu projekta bo na sloven- ski strani med drugim urejen kozolec. Urejena bo še pešpot z mostom, ki bo povezala obe občini. Čakamo na odločitev, ali bomo za omenjeni projekt pridobili sofi nanciranje. Katere so še druge po- membnejše naložbe v leto- šnjem občinskem proraču- nu? Zgradili bomo pločnik v Čehovcu. V Dekmanci načrtu- jemo ureditev enostranskega kolesarskega hodnika, ki ga bodo lahko uporabljali tudi pešci, a moramo še rešiti nekaj vprašanj z direkcijo za ceste. Veselimo se tudi načrtovanih kolesarskih povezav. Izdelani so projekti za kolesarsko po- vezavo Podčetrtek–Bistrica ob Sotli, umeščena je v prostor. Ker gre za daljinsko kolesar- sko povezavo, pričakujem, da bo projekt uvrščen v državni razvojni načrt. Župan Občine Bistrica ob Sotli Franjo Debelak (Foto: Andraž Purg) »Gradnja nove telovadnice in novega vrtca bo prinesla izboljšanje standarda za vse nas. S tem bo izpolnjena naša dolgoletna želja. Hkrati bomo ubili tri muhe na en mah.« Novi TEDNIK št. 26 27. 6. 2024  COLOR CMYK stran 1 1 XXXX Št. 26, 27. junij 2024 Spoštovani! Ob prazniku Občine Bistrica ob Sotli želim vsem, ki se z nami veselite, obiskujete naše dogodke in uživate v naši družbi, veliko užitka, dobrih idej in prijetnih pobud za dobra dela. Samo s pozitivnimi mislimi in z dobrimi dejanji bo naš vsakdan lepši in prijetnejši. Vse kar počnemo, pušča sled. Želim, da si nas zanamci zapomnijo po dobrih sledeh. Vsem, ki spremljate ta časopis, pa obilo dobrih novic. Franjo Debelak, župan občine Bistrica ob Sotli www.bistricaobsotli.si Drage občanke in občani, ob prazniku naše občine vam iskreno čestitam in želim vse dobro. Bistrica ob Sotli je kraj z dušo – lepo urejena podeželska občina, kjer narava še vedno diha s človekom in kjer kakovost življenja ni podrejena hitenju ter pritiskom sodobnega sveta. Čeprav si želimo več priložnosti, razvoja in sveže energije, je prav tako dragoceno, da živimo v okolju, kjer ohranjamo ravnovesje – med naravo in človekom, med ustvarjalnostjo in preprostostjo. Naj bo praznik priložnost, da se spomnimo, kako veliko imamo, in da skupaj ohranimo tisto, kar nas dela posebne – odprtost, toplino in spoštovanje do svojega prostora. Naj ostane Bistrica ob Sotli kraj, kjer dobro živimo. Naj tako ne bo le danes. Tako naj velja tudi za prihodnje rodove. Vse dobro ob prazniku, župan Franjo Debelak Kdo so prejemniki občinskih priznanj? Na slavnostni seji občinskega sveta Občine Bistrica ob Sotli, ki bo v petek, 27. junija, bo župan Franjo Debelak podelili dve občinski priznanji, plaketo občine in denarno nagrado. Priznanje Občine Bistrica ob Sotli bosta prejela Drago Kra- mer za obsežen prispevek na društvenem področju in podjetje Prevoz umrlih oseb in izdelovanje lesenih izdelkov Marija Ulčnik, s. p. Omenjeno podjetje, ki bo prihodnje leto prazno- valo 40 let delovanja, je pomembno zaradi zaposlovanja ljudi, vpetosti v okolje in pomoči skupnosti, so zapisali predlagatelji za občinsko priznanje. Plaketo občine bo prejela Damjana Fendre za dolgoletno, predano in vsestransko prostovoljno delo v kraju. Fendretova je med drugim ustanovna članica bi- striškega društva prijateljev mladine, članica drugih društev in soustvarjalka številnih dogodkov. Denarno nagrado bo prejela Lovska družina Bistrica ob Sotli, ki deluje na področju varstva narave in okolja, trajnostnega upravljanja divjadi ter ohranjanja lovskih vrednot. Letos praznuje 80 let delovanja. TS Novi TEDNIK št. 25 19. 6. 2025  COLOR CMYK stran 27 27 Št. 25, 19. junij 2025 NA PRAZNIČNEM OBISKU Je član Društva vinogradnikov in kletarjev Šempeter in Prostovoljnega gasilskega društva Bistrica ob Sotli. Ljubezen do konj ga je pripeljala v Konjenico Virštanj – Kozjansko, navdušenje nad jeklenimi konjički pa v društvo Tomos tim Sokoli. Je tudi pripadnik šmarskega območnega združenja Zveze veteranov vojne za Slove- nijo. Ob delu na kmetiji, skrbi za vinograd in ustvarja- nju slastnih salam Drago Kramer najde tudi čas, da ob dogodkih v občini pripravlja slastne jedi na žlico. Kako mu vse to uspeva? »Kjer je volja, tam je pot,« pravi. TINA STRMČNIK Drago Kramer, prejemnik občinskega priznanja občine Bistrica ob Sotli za delo v številnih društvih »Kjer je volja, je tudi pot« Vrstam Prostovoljnega gasil- skega društva Bistrica ob Sotli se je pridružil že leta 1981. Za občinsko priznanje so ga predlagali v Društvu vinogra- dnikov in kletarjev Šempeter in Prostovoljnem gasilskem društvu Bistrica ob Sotli, in sicer v zahvalo za obsežen prispevek na društvenem področju. »Čeprav Dragu ži- vljenje ni prizanašalo, je znal ohraniti optimizem, srčnost in predanost, ki jih vselej ne- sebično deli z okolico,« so za- pisali predlagatelji. In dodali, da sta njegova povezovalnost in zvestoba domačemu kraju zgled vsem generacijam. Društvu vinogradnikov v domači občini se je pridružil, ker je želel izvedeti kar največ o pridelavi vina in kletarjenju. »Marsikaj me je zanimalo. Naše društvo vinogradnikov je pokušine vina začelo orga- nizirati že pred približno tremi desetletji. Ker sem se udeleže- val dejavnosti društva, sem se marsikaj naučil.« V njegovem vinogradu raste približno 900 trt. Prideluje vino laški rizling. Kot je pojasnil, mu je tovrstno delo v veliko veselje. »Ker v to vlagam svoj trud, tudi uspeh ne izostane. Predlani je moje vino na ocenjevanju postalo prvak.« Za nekoliko grenak priokus so zadnja leta sicer poskrbele vremenske razmere, lani je bila pozeba, zaradi česar je bila trgatev slabša. Vinograd je dve leti utrpel veliko škodo še zaradi toče. Zdaj je trte po- »Občani Bistrice ob Sotli živimo mirno in smo prijateljsko povezani. Tudi člani društev dobro sodelujemo, pomagamo drug drugemu. Naša občina je lepo urejena in za občane je dobro poskrbljeno.« »Ko me obiščejo prijatelji, jim rad ponudim domače vino in domače salame. S somišljeniki smo se pogovarjali, ali bi lahko naredili salamo velikanko, in tako sem se lotil tudi tega izziva. Seveda nisem ostal le pri eni velikanki.« kril z mrežo, zato spet upa na odličen pridelek. Salame ne marajo premočnega prepiha Bistrica ob Sotli je znana po tradicionalni salamiadi, tekmovanju za najboljšo sa- lamo. Od začetkov do danes, ko Društvo vinogradnikov in kletarjev Šempeter prireja že 24. salamiado, ta dogodek ni minil brez pomoči Draga Kra- merja. Slednji se spominja, da je idejo za tovrstno prireditev še z dvema članoma društva dobil na podobnem dogod- ku v Sevnici. »Naša pobuda je tudi v domači občini padla na plodna tla. Že od začetka je sodelovalo veliko pridelo- valcev suhomesnatih izdel- kov, skupno je bilo približno 40 salam. Namen dogodka je bilo tudi izobraževanje, tako da smo vsakemu izdeloval- cu dali nasvet, kaj še lahko izboljša. Tako kot pri vinu je tudi pri pridelavi salam po- membno znanje,« je dejal. Povedal je, da je okus do- bre salame težko opisati z besedami, treba jo je okusiti. Po njegovih besedah je zelo pomembno, kakšno meso in slanino izberemo za pripravo te dobrote. Svoje doprinese- jo še začimbe. Kramer prise- ga na sol, poper, sladkor in česen. Veliko je odvisno od dimljenja, a tudi od mesta, sušilnice in načina sušenja. »Salame ne smejo biti na pre- močnem prepihu, saj lahko v neprimernih pogojih zu- naj postanejo zgrbančene, v sredini pa lahko nastane luknja.« Za salamiade je doslej pri- pravil več salam velikank. Največja med njimi je merila približno dva metra in pol. Zanjo je bilo potrebne 25 kilogramov mase. Poseben izziv je bilo njeno dimljenje. Obiskovalci so bili povabljeni k ugibanju o merah te velikan- ske lepotice. Če sta pravilen odgovor o dolžini povedala dva srečneža, sta si salamo za nagrado razdelila na pol. Gasilec od mladih nog Kramer ni le skrben vinogra- dnik in dober salamar, je tudi gasilec. Za to dejavnost ga je navdušil oče. Vrstam Prosto- voljnega gasilskega društva Bi- strica ob Sotli se je pridružil že leta 1981. Tudi ko je služil vo- jaški rok, je bil v gasilski enoti. Predlani je za 40 let aktivnega prostovoljstva prejel značko za dolgoletno delo v gasilski orga- nizaciji, lani je prejel priznanje gasilske zveze III. stopnje. Kot so zapisali predlagatelji, ki so ga predlagali za občinsko priznanje, letošnji občinski na- grajenec sodeluje na vajah in v posredovanjih, ob gasilskih dogodkih je nepogrešljiv tudi v kuhinji, strežbi ali pri drugih opravilih. Še posebej ga veseli, da se gasilskim vrstam pridru- žujejo mladi. Pasulj, golaž in druge dobrote »Zavedanje, da lahko s svojim udejstvovanjem pripomore h gradnji lepše lokalne skupno- sti, je ključno tudi pri njego- vem delu v Konjenici Virštanj – Obsotelje, kjer ima posebne zasluge za to, da v Bistrici ob Sotli še živi blagoslov konj ob jurjevem,« še piše v predlogu za občinsko priznanje. Kramer se je konjenici pred več kot dvema desetletjema pridružil, ker ima tudi doma te plemenite živali. Pri hiši so jih imeli tudi, ko je bil še otrok. Na konjskem hrbtu se rad poda na odkrivanje okolice, včasih se odpravi na kakšen po- hod, julija se udeležuje galop- skih dirk. Znan je tudi po tem, da ob blagoslovih konj za obi- skovalce skuha golaž ali pasulj. »Z drugimi člani društva vedno radi pripravimo kaj za vaščane, da jim postrežemo, ko pridejo iz cerkve.« Drago Kramer kuhalnico vrti tudi na številnih drugih prire- ditvah. Kot član šmarskega območnega združenja Zveze veteranov vojne za Slovenijo se vsako leto udeležuje kuhanja golažev v Kuhinji pod kozol- cem. »Kuhanje mi je res v ve- selje. Lotim se marsičesa. Do- bro znam speči pečenko. Rad pripravljam tudi jedi iz podpe- ke. Na tradicionalni prireditvi Petrov sejem, ki je vsako leto konec junija, bomo letos pri- pravili dobrote iz 25 podpek.« Prijetno so ga presenetili Še ena njegova ljubezen so motorji. V lasti ima »štirico«, le- tnik 84. Z njo se poda na krajše vožnje, medtem ko gredo ne- kateri člani društva T omos tim Sokoli s takšnimi častitljivimi konjički tudi na hrvaški Rab in še dlje. Sam se na dolge poti ne odpravlja, saj ima na domači kmetiji približno 35 glav gove- da, za katere mora poskrbeti. Obdeluje tudi približno 20 hektarjev kmetijskih površin. Prijetno ga je presenetilo, da so ga prijatelji iz društev, kjer sodeluje, predlagali za občin- sko priznanje. Tega ni pričako- val. Kot je dejal, mu sodelova- nje v lokalni skupnosti prinaša veselje. »Kdor ima voljo, bo vedno našel pot,« je zaključil. Foto: Andraž Purg Kot pravi, gredo dobra ka- pljica in dobre salame odlič- no skupaj. Še posebej prija- jo ob druženju s prijatelji. V njegovem vinogradu raste približno 900 trt. Prideluje vino laški rizling. Društvu vinogradnikov v domači občini se je pridružil, ker je želel izvedeti kar največ o pridelavi vina in kletarjenju. Novi TEDNIK št. 25 19. 6. 2025  COLOR CMYK stran 28 28 XXXX Št. 25, 19. junij 2025 Štajerski TEDNIK petek, 21. 6. 2024 COLOR CMYK stran 21 Beltinci, Maribor, Celje, PtujOtroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, polfi nalni nastopi 11. sezone Pesem veselja s prestižnimi nastopi še pred fi nalom Enajsta sezona projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, je prinesla še tretjo tekmovalno kategorijo, kategorijo najmlajših pevcev, od 1. do 3. razreda, da so se pogoji za vse udeležence čim bolj izenačili. V začetku je imel ta edinstveni projekt spodbujanja petja slovenskih pesmi med osnovnošolci le eno kategorijo. Nekaj tisoč pevcev z območja Spodnjega Podravja, Podravja, širšega celjskega območja in letos prvič Pomurja, je doslej že stopilo na oder projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, delilo svoj dar z javnostjo in se potegovalo za svojo lastno pesem, ki je darilo Sazasa najboljšim v posamezni kategoriji. Nekateri med njimi se nadvse uspešno predstavljajo tudi na uveljavljenih mednarodnih glasbenih tekmovalnih odrih, ne samo kot pevci, temveč tudi že kot avtorji glasbe in besedil. Letos podravske šole tekmujejo tudi za najlepši oder. Družba Radio-Tednik Ptuj, ki je začela ta projekt v sodelo- vanju z občinami in osnovnimi šolami Spodnjega Podravja, ima še vedno cilj, da le-ta postane vseslovenski projekt, ki mladim pevskim talentom na široko od- pira vrata v svet glasbe in petja, spodbuja dodatno glasbeno iz- polnjevanje, krepi samopodobo, identiteto in tudi sicer ljubezen do domovine ter kraje prediz- borov kulturno bogati. V zadnjih letih pri projektu sodelujeta Novi tednik in Radio Celje, od letos tudi Vestnik. Tudi zaradi treh kategorij v novi sezoni bo izbor zmagoval- cev v 11. sezoni zagotovo najtežji doslej. V konkurenci za tri lastne skladbe, je skupaj 120 mladih pevcev s štirih polfi nalnih izbo- rov, ki so bili v Kulturni dvorani v Beltincih, v Citycentru v Celju, Europarku v Mariboru in Qcen- tru na Ptuju. Tako kot na prediz- borih, kjer so dobili Taluminke, fl aške za vodo, so tudi na polfi - nalnih prireditvah mladi pevci prejeli nagrade. Nagrade so pri- spevali nakupovalni centri, kjer so nastopili, v Beltincih pa je za nagrade poskrbela družba Radi- o-Tednik Ptuj. Glasovanje bo potekalo od 25. junija do 6. julija Na fi nalni prireditvi, ki bo 6. septembra na dvorišču mino- ritskega samostana, bo zapelo 30 fi nalistov. Štiriindvajset, po osem iz vsake kategorije jih bo izbrala komisija. Šestim fi nalis- tom (dva iz vsake kategorije) pa bodo fi nale prinesla SMS-spo- ročila. Za svoje favorite boste lahko glasovali s poslanim SMS- -om na številko 4246. Ključne besede so pripisane na predsta- vitvi mladih pevcev v tokratnem Novem tedniku in Vestniku, in v Štajerskem tedniku, ki izide 20. junija. Vse pa bo objavljeno tudi na socialnih omrežjih Radia Ptuj in Radia Celje ter Vestnika. Cena SMS-a je 0,99 evra. Glasovanje se bo začelo v sre- do, 25. junija, ob polnoči, trajalo bo do 6. julija, do polnoči. Ime- na fi nalistov bodo objavljena 15. julija na družbenih omrežjih in v Štajerskem tedniku, v Novem te- dniku in Vestniku, 17. julija. Zagotovo bo tudi letošnji fi - nale glasbeno vrhunski, na ka- terem bo občinstvo navdušeno zaploskalo izjemnim mladim pevskim talentom, ki bodo v pri- hodnje krojili slovensko pevsko in glasbeno sceno. Tudi na fi nal- nem nastopu bodo prejeli lepe nagrade, najbolj pa se jih bodo razveselili trije zmagovalci, saj bodo prejeli lastne pesmi. Foto: Andraž Purg Pevci v prvi kategoriji 3. polfi nala v Citycentru Celje Foto: Vanesa Jaušovec Skupinska fotografi ja pevk 1. polfi nala, ki je letos prvič potekal v Beltincih. Foto: Črtomir Goznik Skupinska fotografi ja pevcev 2. polfi nala v Europarku Maribor Novi TEDNIK št. 25 19. 6. 2025  COLOR CMYK stran 29 29 XXXX Št. 25, 19. junij 2025 Štajerski TEDNIK petek, 20. 6. 2025  COLOR CMYK stran 22 Lejla Muršič, 1. razred, DOŠ I Lendava , pesem Naš kuža. SMS: POJEM 1 na 4246 Neža Šmid, 3. razred, OŠ III Murska Sobota, pesem Tri planike SMS: POJEM 2 na 4246 Ajda Pikel, 2. razred, OŠ Vransko, pesem Kekčeva SMS: POJEM 4 na 4246 Eva Kajtna, 3. razred, OŠ Petrovče, pesem Tople oči SMS: POJEM 6 na 4246 Nuša Stopinšek, 2. razred, OŠ Dobje, pesem Ne bodi kot drugi SMS: POJEM 5 na 4246 Urh Četina, 2. razred, OŠ Šempeter, pesem Sive ceste SMS: POJEM 7 na 4246 Tineja Divjak, 2. razred, OŠ Blanca, pesem Zlata Ribica SMS: POJEM 8 na 4246 Tian Petre, 2. razred, OŠ Milana Majcna Šentjanž, pesem Zgodba o prijateljstvu SMS: POJEM 9 na 4246 Zoja Kos, 3. razred, OŠ Vitanje, pesem V dolini tihi SMS: POJEM 11 na 4246 Inja Dolinar Rakun, 2. razred, OŠ Prebold, pesem Zgodba o prijateljstvu SMS: POJEM 10 na 4246 Lovro Tanšek Aškerc, 2. razred, OŠ Rimske toplice, pesem Kekčeva SMS: POJEM 13 na 4246 Stela Artnjak, 2. razred, OŠ Slivnica pri Celju, pesem Tri planike SMS: POJEM 19 na 4246 Ana Havlas Rašl, 2. razred, OŠ Mladika, pesem Drevo SMS: POJEM 21 na 4246 Iris Kučiš, 2. razred, OŠ Rogatec, pesem 1000 let SMS: POJEM 22 na 4246 Mia Korez, 3. razred, POŠ Ptujska Gora, pesem Daj se nasmej SMS: POJEM 23 na 4246 Isabella Tanšek, 2. razred, OŠ Laško, pesem Kekčeva SMS: POJEM 12 na 4246 Evelin Uratnik, 3. razred, OŠ Polzela, pesem 1000 let SMS: POJEM 14 na 4246 Ožbej Štrajhar, 2. razred, OŠ Dramlje, pesem Kekčeva SMS: POJEM 15 na 4246 Žana Tisnikar, 3. razred, OŠ Braslovče, pesem Za Slovenijo živim SMS: POJEM 18 na 4246 Arne Strenčan, 3. razred, OŠ Lava, pesem Naša abeceda SMS: POJEM 17 na 4246 Zala Drevenšek, 3. razred, OŠ Hajdina, pesem Naj ljubezen združi vse ljudi SMS: POJEM 24 na 4246 Rubi Reberšek, Maksim Potočnik in Zoja Sopotnik, 3. razred, POŠ Tabor, pesem Za božič kot otrok SMS: POJEM 3 na 4246 Zoi Butala in Ajda Bratušek, 3. razred, OŠ Hudinja, pesem Kdo ti bo dušo dal SMS: POJEM 16 na 4246 Rožle Lovrec, 1. razred, OŠ Juršinci, pesem Kekčeva SMS: POJEM 20 na 4246 Novi TEDNIK št. 25 19. 6. 2025  COLOR CMYK stran 30 30 XXXX Št. 25, 19. junij 2025 Štajerski TEDNIK petek, 20. 6. 2025 COLOR CMYK stran 23 Ajda Rahmić, 1. razred, OŠ Sveti Tomaž, pesem Kekčeva SMS: POJEM 25 na 4246 Katarina Domanjko, 2. razred, OŠ Markovci, pesem Naš kuža SMS: POJEM 26 na 4246 Eva Pignar, 2. razred, POŠ Sela, pesem 1000 let SMS: POJEM 28 na 4246 Klara Kolednik, 2. razred, OŠ Videm, pesem Za Slovenijo živim SMS: POJEM 27 na 4246 Ota Čibej, 2. razred, OŠ Ormož, pesem Za božič kot otrok SMS: POJEM 29 na 4246 Issa Brec, 3. razred, OŠ Gorišnica, pesem Kdo še verjame SMS: POJEM 30 na 4246 Mia Lapuh, 3. razred, OŠ Breg, pesem Kdo ti bo dušo dal SMS: POJEM 31 na 4246 Julija Zamuda, 3. razred, OŠ Velika Nedelja, pesem Iz čiste trme SMS: POJEM 33 na 4246 Nika Žgalin, 3. razred, OŠ Fram, pesem Zate dovolj SMS: POJEM 32 na 4246 Clara Novak Prejac, 3. razred, OŠ Ivanjkovci, pesem Če te kdaj spustim iz rok SMS: POJEM 34 na 4246 Tanaja Banović, 3. razred, OŠ Središče ob Dravi, pesem Tople oči SMS: POJEM 35 na 4246 Nika Cvitanič, 3. razred, OŠ Gorišnica, pesem Lahko noč Piran SMS: POJEM 36 na 4246 Isabella Levanič, 3. razred, OŠ Ljudski vrt, pesem Poljubi me na božič SMS: POJEM 37 na 4246 Generalni pokrovitelj 2. polfi nala Razglasitev rezultatov bo v torek, 15. julija 2025. Finale, v soboto, 6. 9. 2025 Novi TEDNIK št. 25 19. 6. 2025  COLOR CMYK stran 31 31 XXXX Št. 25, 19. junij 2025 Štajerski TEDNIK petek, 20. 6. 2025  COLOR CMYK stran 24 TAJA ŠKET, 6. razred, OŠ Rogatec, pesem Malo, malo SMS: POJEM 59 na 4246 ULA NJEGAČ, 5. razred, OŠ Markovci, pesem Kdo še verjame SMS: POJEM 60 na 4246 LIZA HRGA, 5. razred, OŠ Markovci, pesem Skozi leta SMS: POJEM 61 na 4246 Veronika Pajić, 6. razred, OŠ Beltinci, pesem Dan najlepših sanj SMS: POJEM 39 na 4246 Neža Kreča, 4. razred, OŠ Vransko, pesem 1000 let SMS: POJEM 42 na 4246 Hana Rabuza, 5. razred, OŠ Dobje, pesem Poljubi me na božič SMS: POJEM 43 na 4246 Zala Bobek, 5. razred. OŠ Slivnica pri Celju, pesem Zgodba o prijateljstvu SMS: POJEM 52 na 4246 Ajda Cehner in Neli Šuster, 4. razred, OŠ Gotovlje, pesem Zgodba o prijateljstvu SMS: POJEM 45 na 4246 Zara Roglšek, 6. razred, OŠ Petrovče, pesem Tam kjer murke cveto SMS: POJEM 44 na 4246 Laura Kovač in Stela Trbovec, 5. razred, OŠ Tržišče, pesem Tople oči SMS: POJEM 46 na 4246 Nik Lesjak, 5. razred, OŠ Vitanje, pesem Naj bogovi slišijo SMS: POJEM 47 na 4246 Mia Rezec, 5. razred, OŠ Laško, pesem Pravljica o mavričnih ljudeh SMS: POJEM 48 na 4246 Lana Ošlak, 5. razred, OŠ Polzela, pesem Spet zaljubljena SMS: POJEM 50 na 4246 Pija Tanšek Aškerc, 6. razred, OŠ Rimske toplice, pesem Kaj je to življenje SMS: POJEM 49 na 4246 Brina Cene, 4. razred, OŠ Hruševec, pesem Lep poletni dan SMS: POJEM 51 na 4246 LARA HORJAK in TEJA FELICIJAN, 5. razred, OŠ Boštanj, pesem Slovenija od kod lepote tvoje SMS: POJEM 58 na 4246 Alina Farkaš, 5. razred, DOŠ Genterovci, pesem Malo, malo SMS: POJEM 38 na 4246 Lana Lopan, 6. razred, POŠ Tabor, pesem Naj ljubezen združi vse ljudi. SMS: POJEM 40 na 4246 Jakob Jazbinšek, 4. razred, OŠ Prebold, pesem Trmoglavka SMS: POJEM 41 na 4246 IVA BEZJAK, 5. razred, POŠ GRAJENA, pesem Tisoč let SMS: POJEM 57 na 4246 Gloria Banovič, 6. razred, OŠ Frana Roša, pesem Med iskrenimi ljudmi SMS: POJEM 53 na 4246 Nina Černevšek, 5. razred, OŠ Braslovče, pesem Misliš na njo SMS: POJEM 55 na 4246 Aneja Auguštinčič, 6. razred, OŠ IV Celje, pesem Dobro jutro življenje SMS: POJEM 54 na 4246 Daša Štopfer in Neja Štrajhar, 6. razred, OŠ Braslovče, pesem Svet je tvoj SMS: POJEM 56 na 4246 Novi TEDNIK št. 25 19. 6. 2025  COLOR CMYK stran 30 30 XXXX Št. 25, 19. junij 2025 Štajerski TEDNIK petek, 20. 6. 2025 COLOR CMYK stran 23 Ajda Rahmić, 1. razred, OŠ Sveti Tomaž, pesem Kekčeva SMS: POJEM 25 na 4246 Katarina Domanjko, 2. razred, OŠ Markovci, pesem Naš kuža SMS: POJEM 26 na 4246 Eva Pignar, 2. razred, POŠ Sela, pesem 1000 let SMS: POJEM 28 na 4246 Klara Kolednik, 2. razred, OŠ Videm, pesem Za Slovenijo živim SMS: POJEM 27 na 4246 Ota Čibej, 2. razred, OŠ Ormož, pesem Za božič kot otrok SMS: POJEM 29 na 4246 Issa Brec, 3. razred, OŠ Gorišnica, pesem Kdo še verjame SMS: POJEM 30 na 4246 Mia Lapuh, 3. razred, OŠ Breg, pesem Kdo ti bo dušo dal SMS: POJEM 31 na 4246 Julija Zamuda, 3. razred, OŠ Velika Nedelja, pesem Iz čiste trme SMS: POJEM 33 na 4246 Nika Žgalin, 3. razred, OŠ Fram, pesem Zate dovolj SMS: POJEM 32 na 4246 Clara Novak Prejac, 3. razred, OŠ Ivanjkovci, pesem Če te kdaj spustim iz rok SMS: POJEM 34 na 4246 Tanaja Banović, 3. razred, OŠ Središče ob Dravi, pesem Tople oči SMS: POJEM 35 na 4246 Nika Cvitanič, 3. razred, OŠ Gorišnica, pesem Lahko noč Piran SMS: POJEM 36 na 4246 Isabella Levanič, 3. razred, OŠ Ljudski vrt, pesem Poljubi me na božič SMS: POJEM 37 na 4246 Generalni pokrovitelj 2. polfi nala Razglasitev rezultatov bo v torek, 15. julija 2025. Finale, v soboto, 6. 9. 2025 Novi TEDNIK št. 25 19. 6. 2025  COLOR CMYK stran 31 31 XXXX Št. 25, 19. junij 2025 Štajerski TEDNIK petek, 20. 6. 2025  COLOR CMYK stran 24 TAJA ŠKET, 6. razred, OŠ Rogatec, pesem Malo, malo SMS: POJEM 59 na 4246 ULA NJEGAČ, 5. razred, OŠ Markovci, pesem Kdo še verjame SMS: POJEM 60 na 4246 LIZA HRGA, 5. razred, OŠ Markovci, pesem Skozi leta SMS: POJEM 61 na 4246 Veronika Pajić, 6. razred, OŠ Beltinci, pesem Dan najlepših sanj SMS: POJEM 39 na 4246 Neža Kreča, 4. razred, OŠ Vransko, pesem 1000 let SMS: POJEM 42 na 4246 Hana Rabuza, 5. razred, OŠ Dobje, pesem Poljubi me na božič SMS: POJEM 43 na 4246 Zala Bobek, 5. razred. OŠ Slivnica pri Celju, pesem Zgodba o prijateljstvu SMS: POJEM 52 na 4246 Ajda Cehner in Neli Šuster, 4. razred, OŠ Gotovlje, pesem Zgodba o prijateljstvu SMS: POJEM 45 na 4246 Zara Roglšek, 6. razred, OŠ Petrovče, pesem Tam kjer murke cveto SMS: POJEM 44 na 4246 Laura Kovač in Stela Trbovec, 5. razred, OŠ Tržišče, pesem Tople oči SMS: POJEM 46 na 4246 Nik Lesjak, 5. razred, OŠ Vitanje, pesem Naj bogovi slišijo SMS: POJEM 47 na 4246 Mia Rezec, 5. razred, OŠ Laško, pesem Pravljica o mavričnih ljudeh SMS: POJEM 48 na 4246 Lana Ošlak, 5. razred, OŠ Polzela, pesem Spet zaljubljena SMS: POJEM 50 na 4246 Pija Tanšek Aškerc, 6. razred, OŠ Rimske toplice, pesem Kaj je to življenje SMS: POJEM 49 na 4246 Brina Cene, 4. razred, OŠ Hruševec, pesem Lep poletni dan SMS: POJEM 51 na 4246 LARA HORJAK in TEJA FELICIJAN, 5. razred, OŠ Boštanj, pesem Slovenija od kod lepote tvoje SMS: POJEM 58 na 4246 Alina Farkaš, 5. razred, DOŠ Genterovci, pesem Malo, malo SMS: POJEM 38 na 4246 Lana Lopan, 6. razred, POŠ Tabor, pesem Naj ljubezen združi vse ljudi. SMS: POJEM 40 na 4246 Jakob Jazbinšek, 4. razred, OŠ Prebold, pesem Trmoglavka SMS: POJEM 41 na 4246 IVA BEZJAK, 5. razred, POŠ GRAJENA, pesem Tisoč let SMS: POJEM 57 na 4246 Gloria Banovič, 6. razred, OŠ Frana Roša, pesem Med iskrenimi ljudmi SMS: POJEM 53 na 4246 Nina Černevšek, 5. razred, OŠ Braslovče, pesem Misliš na njo SMS: POJEM 55 na 4246 Aneja Auguštinčič, 6. razred, OŠ IV Celje, pesem Dobro jutro življenje SMS: POJEM 54 na 4246 Daša Štopfer in Neja Štrajhar, 6. razred, OŠ Braslovče, pesem Svet je tvoj SMS: POJEM 56 na 4246 Novi TEDNIK št. 25 19. 6. 2025  COLOR CMYK stran 32 32 XXXX Št. 25, 19. junij 2025 Štajerski TEDNIK petek, 20. 6. 2025 COLOR CMYK stran 25 Ajda Hrga, 5. razred, OŠ Videm, pesem Kadar sanjaš – avtorska SMS: POJEM 63 na 4246 Vita Pilinger, 4. razred, OŠ Hajdina, pesem Angel SMS: POJEM 65 na 4246 Lovro Osredečki Mazera, 4. razred, OŠ Ljudski vrt, pesem Od višine se zvrti SMS: POJEM 66 na 4246 Neža Žibret, 6.razred, OŠ Fram, pesem Dobra Vila SMS: POJEM 75 na 4246 Mia Belšak, 5. razred, OŠ Videm, pesem Lunca SMS: POJEM 68 na 4246 Danina Zarić, 4. razred, OŠ Breg, pesem Mlade oči SMS: POJEM 67 na 4246 Maja Munda, 5. razred, OŠ Sveti Tomaž, pesem Boš znal naprej me ljubiti SMS: POJEM 69 na 4246 Adelina Žuran, 6. razred, OŠ Mladika, pesem Kaj je to življenje SMS: POJEM 70 na 4246 Livia Sartor, 6. razred, OŠ Olge Meglič, pesem Malo, malo SMS: POJEM 71 na 4246 Živa Sakelšek, 6. razred, OŠ Markovci, pesem Nekoč nekje SMS: POJEM 73 na 4246 Ana Aubel, 6. razred, OŠ Majšperk, pesem Nisi sam SMS: POJEM 72 na 4246 Tjaša Kovše, 6. razred, OŠ Juršinci, pesem Kjer najbolj gori SMS: POJEM 74 na 4246 Ava Prapotnik, Ronja Prapotnik, Sofi ja Luskovič, 4. razred, OŠ Ormož, pesem Ironija SMS: POJEM 64 na 4246 Laura Petrovič, 5. razred, OŠ Majšperk, pesem Čez šuštarski most SMS: POJEM 62 na 4246 Nina Smontara, 6. razred, OŠ Središče ob Dravi, pesem Do kod naj grem SMS: POJEM 76 na 4246 Nela Senica, 6. razred, OŠ Velika Nedelja, pesem Ironija SMS: POJEM 77 na 4246 Nara Žuran 4. razred, OŠ Gorišnica, pesem Ob kavi SMS: POJEM 78 na 4246 Generalni pokrovitelj 3. polfi nala OBČINA DOBJE OBČINA LAŠKO OBČINA BRASLOVČE OBČINA BELTINCI OBČINA GORIŠNICA OBČINA DESTRNIK OBČINA JURŠINCI OBČINA LENDA V A OBČINA HAJDINA OBČINA MARKOVCI Novi TEDNIK št. 25 19. 6. 2025  COLOR CMYK stran 33 33 XXXX Št. 25, 19. junij 2025 Štajerski TEDNIK petek, 21. 6. 2024  COLOR CMYK stran 26 Ema Vedenik, 7. razred, OŠ Griže, pesem Kaj je to življenje SMS: POJEM 84 na 4246 Evita Košir Basle, 8. razred, OŠ Žalec, pesem Ironija SMS: POJEM 85 na 4246 Ela Kolenc, 8. razred, OŠ Krmelj, pesem Naj ljubezen združi vse ljudi SMS: POJEM 86 na 4246 Lina Trupej, 7. razred, OŠ Dobje, pesem Kdo še verjame SMS: POJEM 83 na 4246 Lucija Topovšek in Eva Topovšek, 9. in 6. razred, OŠ Tabor, pesem Sneg je tu SMS: POJEM 82 na 4246 Kristina Medved, 9. razred, OŠ Beltinci, pesem Cvet z juga, SMS: POJEM 79 na 4246 Nuša Arnuš, 9. razred, OŠ Olge Meglič, pesem Začaraj me SMS: POJEM 80 na 4246 Manca Blatnik, 9. razred, OŠ Vransko, pesem Med iskrenimi ljudmi SMS: POJEM 81 na 4246 Foto: Črtomir Goznik Pevke v prvi kategoriji 4. polfi nala v Qcentru Ptuj Foto: Andraž Purg Pevci v drugi kategoriji 3. polfi nala v Citycentru Celje Foto: Črtomir Goznik Pevci v drugi kategoriji 4. polfi nala v Qcentru Ptuj Foto: Andraž Purg Pevke v tretji kategoriji 3. polfi nala v Citycentru Celje Foto: Črtomir Goznik Pevke v tretji kategoriji 4. polfi nala v Qcentru Ptuj OBČINA POLZELA OBČINA PREBOLD OBČINA ROGATEC OB OBČI ČINA NA R RO O OG O ATEC OBČINA MAJŠPERK OBČINA ORMOŽ OBČINA RAČE - FRAM Novi TEDNIK št. 25 19. 6. 2025  COLOR CMYK stran 33 33 XXXX Št. 25, 19. junij 2025 Štajerski TEDNIK petek, 21. 6. 2024  COLOR CMYK stran 26 Ema Vedenik, 7. razred, OŠ Griže, pesem Kaj je to življenje SMS: POJEM 84 na 4246 Evita Košir Basle, 8. razred, OŠ Žalec, pesem Ironija SMS: POJEM 85 na 4246 Ela Kolenc, 8. razred, OŠ Krmelj, pesem Naj ljubezen združi vse ljudi SMS: POJEM 86 na 4246 Lina Trupej, 7. razred, OŠ Dobje, pesem Kdo še verjame SMS: POJEM 83 na 4246 Lucija Topovšek in Eva Topovšek, 9. in 6. razred, OŠ Tabor, pesem Sneg je tu SMS: POJEM 82 na 4246 Kristina Medved, 9. razred, OŠ Beltinci, pesem Cvet z juga, SMS: POJEM 79 na 4246 Nuša Arnuš, 9. razred, OŠ Olge Meglič, pesem Začaraj me SMS: POJEM 80 na 4246 Manca Blatnik, 9. razred, OŠ Vransko, pesem Med iskrenimi ljudmi SMS: POJEM 81 na 4246 Foto: Črtomir Goznik Pevke v prvi kategoriji 4. polfi nala v Qcentru Ptuj Foto: Andraž Purg Pevci v drugi kategoriji 3. polfi nala v Citycentru Celje Foto: Črtomir Goznik Pevci v drugi kategoriji 4. polfi nala v Qcentru Ptuj Foto: Andraž Purg Pevke v tretji kategoriji 3. polfi nala v Citycentru Celje Foto: Črtomir Goznik Pevke v tretji kategoriji 4. polfi nala v Qcentru Ptuj OBČINA POLZELA OBČINA PREBOLD OBČINA ROGATEC OB OBČI ČINA NA R RO O OG O ATEC OBČINA MAJŠPERK OBČINA ORMOŽ OBČINA RAČE - FRAM Novi TEDNIK št. 25 19. 6. 2025  COLOR CMYK stran 34 34 XXXX Št. 25, 19. junij 2025 Štajerski TEDNIK petek, 20. 6. 2025 COLOR CMYK stran 27 Alja Goršek, 7. razred, OŠ Majšperk, pesem Tople oči SMS: POJEM 93 na 4246 Lara Tement, 7. razred, OŠ Markovci, pesem Na kožo pisana SMS: POJEM 94 na 4246 Špela Čuš, 7. razred, OŠ Destrnik, pesem Labirint SMS: POJEM 95 na 4246 Eva Lampret, 8. razred, OŠ Videm, pesem Tik tak tok SMS: POJEM 96 na 4246 Jasmine Majcen Clarke, 9. razred, OŠ Frana Kranjca, pesem Dobra vila SMS: POJEM 92 na 4246 Lara Bezgovšek, 8. razred, OŠ Laško, pesem O ti duša moja SMS: POJEM 88 na 4246 Naja Tovornik, 8. razred, OŠ Rimske toplice, pesem Vsak je sam SMS: POJEM 89 na 4246 Neja Marot, 9. razred, OŠ Hruševec, pesem Kdo pozna SMS: POJEM 90 na 4246 Valentina Jager, 9. razred, OŠ Dramlje, pesem Ko mene več ne bo SMS: POJEM 91 na 4246 Patricija Lisec, 9. razred, OŠ Sevnica, pesem Milijon in ena SMS: POJEM 87 na 4246 Lana Friščić Krampelj, 9. razred, OŠ Juršinci, pesem Ni ona SMS: POJEM 98 na 4246 Taja Maver, 8. razred, OŠ Fram, pesem Naj sije v očeh SMS: POJEM 99 na 4246 Emanuela Kitak, 8. razred, OŠ Rogatec, pesem Pusti me SMS: POJEM 100 na 4246 Alina Rajh, 7. razred, OŠ Velika Nedelja, pesem Skozi leta SMS: POJEM 101 na 4246 Marija Roškar, 8. razred, OŠ Markovci, pesem Skozi leta SMS: POJEM 97 na 4246 Teja Vaupotič, 7. razred, OŠ Ormož, pesem Bodi z mano do konca SMS: POJEM 103 na 4246 Tjaša Rozman, 7. razred, OŠ Vitanje, pesem Za Slovenijo živim SMS: POJEM 104 na 4246 Lili Pacher, 8. razred, OŠ Hajdina, pesem Vrhovi SMS: POJEM 105 na 4246 Ana Lackovič, 8. razred, OŠ Breg, pesem Hvala za vijolice SMS: POJEM 106 na 4246 Tiara Mujkanović, 7. razred, POŠ Trnovska vas, pesem Cilj SMS: POJEM 102 na 4246 OBČINA TABOR OBČINA SEVNICA OBČINA ŠENTJUR OBČINA SVETI TOMAŽ OBČINA SREDIŠČE OB DRA VI OBČINA TRNOVSKA V AS Novi TEDNIK št. 25 19. 6. 2025  COLOR CMYK stran 34 34 XXXX Št. 25, 19. junij 2025 Štajerski TEDNIK petek, 20. 6. 2025 COLOR CMYK stran 27 Alja Goršek, 7. razred, OŠ Majšperk, pesem Tople oči SMS: POJEM 93 na 4246 Lara Tement, 7. razred, OŠ Markovci, pesem Na kožo pisana SMS: POJEM 94 na 4246 Špela Čuš, 7. razred, OŠ Destrnik, pesem Labirint SMS: POJEM 95 na 4246 Eva Lampret, 8. razred, OŠ Videm, pesem Tik tak tok SMS: POJEM 96 na 4246 Jasmine Majcen Clarke, 9. razred, OŠ Frana Kranjca, pesem Dobra vila SMS: POJEM 92 na 4246 Lara Bezgovšek, 8. razred, OŠ Laško, pesem O ti duša moja SMS: POJEM 88 na 4246 Naja Tovornik, 8. razred, OŠ Rimske toplice, pesem Vsak je sam SMS: POJEM 89 na 4246 Neja Marot, 9. razred, OŠ Hruševec, pesem Kdo pozna SMS: POJEM 90 na 4246 Valentina Jager, 9. razred, OŠ Dramlje, pesem Ko mene več ne bo SMS: POJEM 91 na 4246 Patricija Lisec, 9. razred, OŠ Sevnica, pesem Milijon in ena SMS: POJEM 87 na 4246 Lana Friščić Krampelj, 9. razred, OŠ Juršinci, pesem Ni ona SMS: POJEM 98 na 4246 Taja Maver, 8. razred, OŠ Fram, pesem Naj sije v očeh SMS: POJEM 99 na 4246 Emanuela Kitak, 8. razred, OŠ Rogatec, pesem Pusti me SMS: POJEM 100 na 4246 Alina Rajh, 7. razred, OŠ Velika Nedelja, pesem Skozi leta SMS: POJEM 101 na 4246 Marija Roškar, 8. razred, OŠ Markovci, pesem Skozi leta SMS: POJEM 97 na 4246 Teja Vaupotič, 7. razred, OŠ Ormož, pesem Bodi z mano do konca SMS: POJEM 103 na 4246 Tjaša Rozman, 7. razred, OŠ Vitanje, pesem Za Slovenijo živim SMS: POJEM 104 na 4246 Lili Pacher, 8. razred, OŠ Hajdina, pesem Vrhovi SMS: POJEM 105 na 4246 Ana Lackovič, 8. razred, OŠ Breg, pesem Hvala za vijolice SMS: POJEM 106 na 4246 Tiara Mujkanović, 7. razred, POŠ Trnovska vas, pesem Cilj SMS: POJEM 102 na 4246 OBČINA TABOR OBČINA SEVNICA OBČINA ŠENTJUR OBČINA SVETI TOMAŽ OBČINA SREDIŠČE OB DRA VI OBČINA TRNOVSKA V AS Novi TEDNIK št. 25 19. 6. 2025  COLOR CMYK stran 35 35 XXXX Št. 25, 19. junij 2025 Štajerski TEDNIK petek, 20. 6. 2025  COLOR CMYK stran 28 FINALE 11. SEZONE Minoritski samostan, 6. septembra 2025 www.otrocipojejo.si Ivona Cvetko, 9. razred, POŠ Grajena, pesem Odgovor že poznaš SMS: POJEM 108 na 4246 Ajda Lah, 9. razred, OŠ Fram, pesem Srajca SMS: POJEM 109 na 4246 Glorija Vočanec, 9. razred, OŠ Sveti Tomaž, pesem Verjamem SMS: POJEM 110 na 4246 Kaja Kokol Zebec, 9. razred, OŠ Markovci, pesem Vrni se - avtorska SMS: POJEM 111 na 4246 Lana Meznarič, 8. razred, OŠ Središče ob Dravi, pesem Ena bolha za pomoč SMS: POJEM 107 na 4246 OBČINA VIDEM OBČINA ŽALEC OBČINA VRANSKO OBČINA VITANJE MESTNA OBČINA CELJE MESTNA OBČINA PTUJ Novi TEDNIK št. 25 19. 6. 2025  COLOR CMYK stran 36 36 Št. 25, 19. junij 2025 NAPOVEDNIK/INFORMACIJE Podjetje NT&RC, d. o. o. opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktorica: Saša Pukl Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5-% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Manca Mirnik E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Saša Pukl E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Bojana Avguštinčič, Barbara Furman, Sintija Jurič, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedni- ku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. Mesečna naročnina je 13,71 EUR (4 izvodi) oz. 17,16 EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 363,96 EUR. Številka transakcijskega računa pri OTP banka d. d.: SI56 0400 1005 0141 617. Nenaročenih rokopi- sov in fotografij ne vračamo. MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si Kulturne prireditve ČETRTEK, 19. 6. 17.00 Žička kartuzija Dr. Avguštin Stegenšek Odprtje razstave ob 150-letnici rojstva in 105-letnici smrti 18.00 Kulturni center Laško Proslava ob Dnevu državnosti Kulturni program bodo pripravili učenci in učenke OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice 18.00 Atrij Velenjskega gradu Foto EX-tempore Velenje 2025 Odprtje razstave 19.00 Gledališče Celje Matija Solce: 3JA! Izbirna predstava za abonente in izven 19.00 Park Velenjskega gradu Koncert prijateljstva Pihalni orkester gimnazije Lampertheim (Nemčija), Pihalni orkester GŠ Velenje ter Wind orkester Umetniške gimnazije Velenje in GŠ Velenje 19.00 Glasbena šola Velenje Jerica Erjavec in Tjaš Vesnicer, klarinet Nastop dijakov Umetniške gimnazije Velenje 20.00 Branibor pub Celje Tadej Toš freestyle comedy Analogno Stand up šov v prostem slogu PETEK, 20. 6. 18.00 Amfiteater hiše Podlog pod Bohorjem Glasbeni utrinki s Podloga Vokalistka Lara Oset in skladatelj Leon Firšt 18.00 Medgen borza Rečica ob Savinji »Od japke do tokca« Odprtje narodnopisne razstave 19.00 Gledališče Celje Matija Solce: 3JA! Izbirna predstava za abonente in izven 19.30 Krekov trg Celje 70. obletnica Poklicne gasilske enote in Gasilske zveze Celje Praznovanje obletnice z brezplačnim koncertom skupin LPS, Orleki in Tabu 20.00 Letno gledališče Limberk Griže Pozdrav poletju Letni koncert godbe Zabukovica s solistko Klaudijo Felicijan; ob slabem vremenu v telovadnici OŠ Griže 20.00 Župnijska cerkev sv. Petra v Šempetru MoPZ Savinjski zvon Letni koncert 21.00 Mladinski center Žalec Zdravo poletje! Koncert zasedb Masharik in Plateau SOBOTA, 21. 6. 16.00 Fontana piv Zeleno zlato Žalec Zapoj z nami Koncert učencev Irene Vrčkovnik 18.30 Župnijska cerkev sv. Jožefa Celje Ljudmila Ana Par Orgelski nastop 19.00 Kulturni center Rogaška Slatina Letni koncert MoPZ Rogaška Slatina z gosti 20.00 Ploščad pred restavracijo Cankarjeva v Celju Poletni koncert Orkestra Akord Ob svetovnem dnevu glasbe 20.00 Kavarna Hotela Evropa Celje Poletna muzejska noč in glasbena promenada z legendarnim ansamblom Celjski Dixieland 20.00 Ipavčev kulturni center – atrij pred IKC Izziv p(ol)etja X Nastop skupine Bassless 21.00 Fontana piv Zeleno zlato Žalec Poletna noč – Natalia Koncert slovenske glasbe; vstop prost NEDELJA, 22. 6. 10.30 Velenjska plaža Mala Lu Otroška predstava 11.00 Pokrajinski muzej Celje, Knežji dvor Grofje Celjski Javno vodstvo po razstavi 16.00 Dom krajanov v Šmartnem v Rožni dolini »Prav luštno je res na deželi« Nastop folklornih, pevskih in glasbenih skupin 16.00 Dom kulture Velenje &Action! 55. Spin show Plesna predstava ne temo filmov in filmske glasbe 17.00 Park pri Domu kulture Slovenske Konjice Zvoki državnosti Koncert Godbe na pihala Slovenske Konjice, gostje: Pihalni orkester Šentilj – Paloma in Kira Štruc Jurički; vstop prost 18.00 Oder pod Drevesno hišo, Mestni gozd Celje Prisluhi 2025: Duo Clarguitar: Slavko Kovačič, klarinet in Žarko Ignjatović, kitara 18.00 Dom II. Slovenskega tabora Žalec Bogu hvala Obredna predstava 19.00 Grajsko dvorišče pred Občino Vitanje Proslava ob občinskem in državnem prazniku s podelitvijo priznanj Občine Vitanje V primeru slabega vremena v centru Noordung 20.00 Celjski mladinski center Janez Vajkard Valvasor Koncert 20.30 Mestni trg Šentjur Prireditev ob dnevu državnosti Nastopili bodo Pihalni orkester Šentjur, pevka Maja Keuc ter otroški in mladinski pevski zbor OŠ Planina pri Sevnici PONEDELJEK, 23. 6. 19.00 Dom II. Slovenskega tabora Žalec Osrednja občinska proslava ob dnevu državnosti 19.30 Glavni trg Celje Osrednja slovesnost ob dnevu državnosti 19.30 Velenjska promenada Osrednja občinska slovesnost ob dnevu državnosti Program bodo pripravili dijaki in profesorji Šolskega centra Velenje TOREK, 24. 6. 18.00 Dom II. Slovenskega tabora Žalec Poletni nastop – Plesni klub Plac Poletna plesna predstava 20.00 Parkirišče ob domu KS Sedraž 28. tradicionalno srečanje pod lipo Koncert MoPZ Sedraž z gosti SREDA, 25. 6. 19.00 Cerkev sv. Martina v Laškem Celjski godalni orkester Koncert ob 80-letnici delovanja Poletna muzejska noč SOBOTA, 21. 6. 18.00 do 24.00 Muzej novejše zgodovine Celje Brezplačen ogled stalnih in občasnih razstav. Stalni: Živeti v Celju, Dediščina otrok. Občasne: Svet Hermanovih prijateljev, Konec vojne, živel mir! 18.00–22.00 Oživitev ulice obrtnikov in muzejske lekarne na stalni razstavi Živeti v Celju z muzejskimi demonstratorji in prostovoljci 19.00 in 20.00 javno vodstvo po Starem piskru (max. 50 oseb) 21.00–22.00 Ogled razstave Konec vojne, živel mir! ob prisotnosti avtorja Toneta Kregarja 18.00–22.00 Krajši skupinski sprehodi po Fotohiši Pelikan ob spremstvu kustosa 18.00–20.00 Ogled razstave »Odmev zmage: fotografije množic ob koncu druge svetovne vojne« ob prisotnosti avtorice Katarine Jurjavčič /MNSZ/ Galerija Božena 18.00 do 24.00 Pokrajinski muzej Celje, Center sodobnih umetnosti Brezplačen ogled stalnih in občasnih razstav 18.00 ploščad Knežji dvor: Veronika Deseniška v barvi in obliki – umetniško ustvarjanje v živo v izvedbi Kulturno prosvetnega društva Svoboda Celje 18.00 Galerija sodobne umetnosti: Vodstvo po skupinski razstavi Umetno, naravno in ekosistem zaupanja 20.00 Likovni salon: Vodstvo po razstavi Judit Schuller: Mame na Himalaji 18.00 do 22.00 Muzejski trg pred Staro grofijo Razstava starodobnikov (organizator Klub starodobnikov Celjski knezi) 18.00 do 24.00 Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Žalec Brezplačen ogled muzejskih zbirk,18.00 do 20.00 otroške ustvarjalne delavnice, 19.00 javno vodenje po muzeju 18.00 do 22.00 Ipavčeva hiša Zgornji trg Šentjur Brezplačen ogled zbirk in razstav Ob 20.00 javno vodenje 18.00 do 22.00 Muzej Rifnik in njegovi zakladi, Spominska soba New Swing Quarteta – Pesem Južne železnice in Galerija Zgornji trg Šentjur Brezplačen ogled muzeja, zbirk in razstav 18.00 do 20.00 Muzej Južne železnice Šentjur pri železniški postaji Brezplačen ogled muzeja Ob 18.00 javno vodenje 18.00 do 20.00 Rojstna hiša Antona Martina Slomška Ponikva Brezplačen ogled rojstne hiše Ob 19.00 javno vodenje 18.00 do 20.00 Stavba KS Planina pri Sevnici Muzejska zbirka Planina - Etnološka zbirka Šmid, Stalna razstava Kozjansko žari in Življenje skozi objektiv Alfonza Juršeta Brezplačen ogled muzejskih zbirk Ob 18.00 javno vodenje 18.00 do 24.00 Galerija Velenje Brezplačen ogled aktualnih razstav, vodstvo ter drugi posebni dogodki Ob 19.00 zvočna kopel z Urbanom Brenčičem, ob 21.00 voden ogled po razstavah 18.00 do 24.00 Velenjski grad Brezplačen večerni obisk razstav na Velenjskem gradu, v Hiši mineralov (18.00–22.00), v Muzeju usnjarstva na Slovenskem (18.00– 23.00) in v Galeriji F-bunker (19.00.–22.00) Velenjski grad: 19.00 Vodstvo po razstavi Venček intimnosti, skrinja pravil, duhovi na pragu. Nevestina bala skozi čas 20.00 Medkulturni poročni mozaik mladih 21.30 Večerno vodstvo po Velenjskem gradu Muzej usnjarstva na Slovenskem: 19.00 Vodstvo po občasni razstavi »So pač eni grozni časi, v katerih živimo« Druge prireditve ČETRTEK, 19. 6. 12.00 in 16.00 Fotohiša Pelikan Celje Javno vodstvo po Fotohiši Pelikan 16.00 Jurijev trg Tabor Sprejem najboljših učencev in dijakov V primeru dežja bo sprejem v Domu krajanov Tabor 18.00 Dom kulture Velenje Županov sprejem za odličnjake 19.00 Celjski mladinski center Kavarniški »Open mic« Preigravanje svetovno znanih uspešnic ali pesmi, napisanih noč pred tem PETEK, 20. 6. 9.00 Muzej novejše zgodovine Celje To sem jaz Hermanova otroška ustvarjalnica ob razstavi Svet Hermanovih prijateljev 19.00 Juneževa domačija Rogaška Slatina Kresna noč in nastopi pevskih zborov iz Rogaške Slatine 20.00 Športni park Šentilj Velika gasilska veselica z Modrijani SOBOTA, 21. 6. 5.00 Arheološki park Rifnik Poletni solsticij in sončni vzhod na Rifniku Jutranja joga in zvočna kopel ob zvokih gonga in tibetanskih posod 10.00 Gasilski dom Pernovo Razstava ročnih del s kratkim kulturnim programom 10.00 do 11.30 Pekarna idej Staro Velenje Ustvarjanje na platno Slikarska delavnica za otroke 11.00 Tehnopark Celje Kaligrafska delavnica Čarobnost japonske kaligrafije na ekskluzivni delavnici pod vodstvom priznane umetnice Keiko Miyazaki 14.00 Skakalni center Velenje Dan slovenskih smučarskih skokov in 70-letnica delovanja SSK Velenje Praznovanje 15.00 do 19.00 Muzej novejše zgodovine Celje Rojstnodnevno druženje s Hermanom Lisjakom Kulturno, lutkovno, plesno, glasbeno, ustvarjalno druženje za otroke in vse, ki so v 30 letih obiskali Otroški muzej 17.00 Pred Gasilskim domom Šalek Velenje O kresi se dan obesi Sprehod na Šaleški grad, prisluhnili boste zgodbicam o kresni noči in si ogledali kamišibaj predstavo 18.00 Parkirišče pri Steklarni Rogaška 80-letnica delovanja PGD Steklarna Rogaška Slatina, svečana gasilska parada in veselica z Ansamblom Unikat 20.00 Atrij Velenjskega gradu Medžimurska poroka Prikaz medžimurskih poročnih običajev 21.00 Celjski grad Veronika Deseniška na poti Vodenju po gradu NEDELJA, 22. 6. 8.00 Start: pri Ekomuzeju hmeljarstva in pivovarstva Žalec Kolesarjenje po Spodnji Savinjski dolini Cilj pri Fontani piv Zeleno zlato 20.00 Kavčnikova domačija Zavodnje pri Šoštanju Kresovanje na najkrajšo noč v letu Večer bodo popestrili pevci in godci TOREK, 24. 6. 9.00 do 11.00 TIC Laško Domači kotiček 12.00 in 16.00 Fotohiša Pelikan Celje Javno vodstvo po Fotohši Pelikan 13.00 do 19.00 Mladinski center Žalec Žalska plaža 17.00 Celjski grad Veronika Deseniška v filmu: Ljubezen ali usoda? Filmska projekcija 18.00 Velenjski grad Grad Velenje: Prvih 333 let Strokovno predavanje Borisa Hajdinjaka 18.30 Cerkev in parkirišče pred Domom sv. Jožef Celje Kresovanje in akademija ob prazniku domovine s sveto mašo Po maši godba na pihala s Svetine ter veselica z ansamblom Murni; vstop prost SREDA, 25. 6. 9.00 Start: Mestni park Celje 34. Celjski polmaraton državnosti Ob 8.00 pohod državnosti štart pohoda je prav tako v Mestni park, možno bo hoditi na razdalji 7, 10 in 12 km; ob 10.00 otroški mini maraton 10.00 Tehnopark Celje Poletne počitnice v Tehnoparku Raznovrstne tematske delavnice 9.00 Start: KZ Tabor Pohod in proslava ob Dnevu državnosti Cilj: Kmetija Laznik Novi TEDNIK št. 25 19. 6. 2025  COLOR CMYK stran 37 37 Št. 25, 19. junij 2025 BRALCI POROČEVALCI Športne igre mladih premierno tudi v Žalcu V sklopu projekta sodelo- vanja slovenskih lokalnih akcijskih skupin (Las) z naslovom Rad imam (r)eko je bila med 7. in 10. majem 2024 strokovna ekskurzija na območju geoparka Ma- donie na Siciliji. Projekt, ki poteka v okviru ukrepa Lea- der/clld, povezuje območja Las Obsotelje in Kozjansko ter Las Pri dobrih ljudeh z italijanskim partnerjem Gal ISC Madonie. Temeljni cilji projekta so spodbujanje so- naravnega upravljanja rek in obvodnega prostora ter razvoj inovativnih, trajno- stno naravnanih turističnih produktov, ki vključujejo naravno in kulturno dedi- ščino, lokalno gospodarstvo ter skupnost. Ekskurzije so se udeležile predstavnice Razvojne agen- cije Sotla, Kozjanskega parka ter Las Pri dobrih ljudeh. V prvem dnevu so se udeležen- ke sestale z županom Občine San Mauro Castelverde in vod- stvom Gal Madonie, s kateri- ma so razpravljale o skupnih izzivih in priložnostih upra- Sedemdeset let po maturi Dijaki II. celjske gimnazije praznujejo letos sedemdeseto obletnico mature. Druga gimnazija je bila v stavbi sedanje III. OŠ. Iz nižje gimnazije je prerasla v višjo leta 1950. Dijaki, ki so maturirali leta 1955, praznujejo letos sedemdesetletnico mature. Že nekaj desetletij se dobivajo vsako leto zadnji petek v maju. Zadnja leta jih na srečanja prihaja od šest do osem. Vseh maturantov je bilo 28. Vsi so uspešno končali gimnazijo in potem tudi visoko šolo. Postali so farmacevti, profesorji, inženirji, ekonomisti, duhovniki in še kaj. Tudi kakšen pesnik se najde med njimi. Po nekaj letih je bila II. gimnazija ukinjena. Dr. JOŽE LIPNIK Strokovna ekskurzija v okviru projekta Rad imam (r)eko vljanja zavarovanih območij v okviru mrež Unesco (bios- ferna območja in geoparki). Poseben poudarek je bil na- menjen primerjavi pristopov med slovenskimi območji (Kozjansko in Obsotelje ter Mura) in italijanskim geopar- kom Madonie. V nadaljevanju so si udele- ženke ogledale več primerov uspešnih praks razvoja traj- nostnega turizma in lokalne ekonomije v zavarovanih ob- močjih. Med drugim so pre- izkusile najvišjo gugalnico v Evropi in obiskale sotesko Gole del Tiberio, kar pona- zarja inovativno vključevanje adrenalinskih vsebin v narav- no okolje ob upoštevanju var- stvenih smernic. Drugi dan je bil namenjen ogledu uspešnih projektov, so- financiranih v okviru progra- ma Leader. Delegacijo je spre- jel župan Občine Castelbuono Mario Cicero, ki je z vodstvom Gal Madonie pred dvema me- secema že obiskal Slovenijo. Ogledali so si Mediteransko vinsko banko, šolsko kuhinjo z lokalnimi živili (projekt lo- kalne samooskrbe), družinsko pekarno Biscotti Paolo Forti, proizvodne obrate podjetja Fiasconaro ter pekarno Tum- minello. Dan se je zaključil z zaključno razpravo o nadalj- njih korakih sodelovanja. Tretji dan je bil v celoti po- svečen verigam vrednosti lo- kalne hrane. Udeleženke so obiskale Kooperativo Rinasci- ta, kjer predelujejo avtohtoni paradižnik siccagno, vinsko klet Castellucci Miano, zna- no po pridelavi v edinstvenih mikroklimatskih pogojih, ter tovarno testenin Vallolmo, ki uporablja izključno lokalno žito. Poseben poudarek je bil namenjen pomenu kratkih dobavnih verig, povezovanju kmetijstva s turizmom in ohra- njanju gastronomskih poseb- nosti območja. Strokovna ekskurzija je par- tnerjem zagotovila neposreden vpogled v učinkovite modele upravljanja naravnih virov, oži- vljanja lokalnega gospodarstva in razvoja turističnih produk- tov, ki temeljijo na sodelova- nju med lokalnimi vpletenimi. Izmenjava izkušenj je dodatno okrepila sodelovanje med ob- močji in utrdila skupno zave- zanost k trajnostnemu razvoju na podlagi principov mrež Le- ader in Unesco. KOZJANSKI PARK Obisk slikarja Janka Orača v Vrtcu Zibika Včasih se zgodi nekaj čisto posebnega, nekaj, kar pre- seže vsakdan in se zasidra v srce – tako otrok kot odra- slih. Eden takšnih trenutkov se je zgodil nedavno, ko nas je v vrtcu obiskal priznan slikar Janko Orač. Otroci so ob njegovem prihodu dobe- sedno zažareli. Slikarjeva prisotnost je v prostor prinesla čarobnost in ustvarjalni nemir, ki je bil nalezljiv. Karkoli počnemo, je lahko ustvarjalno, če v to, kar delamo, dodamo delček sebe. In prav to se je zgodilo ob obi- sku gospoda Orača. Otroci so radostno in ljubeče prijeli v roke čopiče ter z mavričnimi barvami zapolnili liste z goz- dnimi škrati, vilami, živalmi in predvsem z neizmerno mero domišljije ter ljubezni. Vsak njihov izdelek je bil zgodba zase, odsev njihov notranjih svetov. To ni bilo le slikanje, temveč iskreno otroško izpo- vedovanje skozi barve. Slikar Janko Orač iz Zibike je mojster izraza in človek z veliko začetnico – kot umetnik in tudi pedagog. Likovna kri- tičarka Anamarija Stibilj Šajn ga je opisala kot likovnega sprehajalca med slikarskim in grafičnim področjem, kot izvirnega povezovalca različ- nosti, koloristično bogatega in inventivnega ustvarjalca, ki ne opisuje, ampak izpove- duje – iskreno in z neusahljivo strastjo. V naši sredini je stal kot skromen, dostopen človek z globokim razumevanjem otroške ustvarjalnosti in igrive radovednosti. Približal nam je svoj poklic – pogovarjali smo se, kdo je slikar, kakšne pripo- močke uporablja in kaj pome- ni beseda atelje. Otroci so bili presenečeni, ko so ugotovili, da se slikarjevi čopiči ne raz- likujejo od njihovih – razlika je le, kaj z njimi ustvarimo. Ta misel je postala rdeča nit našega dne: vsak lahko ustva- ri nekaj edinstvenega, če v to vloži del svojega srca. Nasveti in spodbudne besede gospo- da Janka so otrokom dali krila – slikali so z veseljem, sproščeno, brez zadržkov in predvsem s srcem. Vrhunec dneva je bilo slikanje z akrilni- mi barvami na pravo slikarsko platno – izkušnja, ki jo bodo otroci nedvomno nosili v sebi še dolgo. Na platnu je nasta- la prava umetnina, vsaka z lastnim izrazom, čustvom in zgodbo. POLONCA KROBAT in MAJA CILENŠEK V Športnem centru Žalec so bile v sredo, 21. maja, Športne igre mladih. T e so bile letos prvič v občini Žalec, udeležilo se jih je več kot petsto mladih z mentorji. Igre imajo že dolgo tradicijo – letos so bile že 29. leto zapored, lani so bile prvič izvedene tudi v Sloveniji. Na dogodku so sodelovali učenci žalskih osnovnih šol od 1. do 4. razreda, ki so se pomerili v teku na 60 metrov, na poligonu Zero waste in v priljubljeni igri med dvema ognjema. Namen dogodka je spodbujanje poštene igre, strpnosti, spoštovanja različnosti, hu- manosti, a tudi krepitev občutka za skupnost in spodbuditev prijateljstva med mladimi. Igre so zasnovane tako, da otroke navdušujejo za zdrav in aktiven življenjski slog ter jih povezu- jejo s pomočjo gibanja in sodelovanja. Vzdušje v športnem centru je bilo enkratno, polno sme- ha, navdušenja in pozitivne energije. Otroci so pokazali športni duh, zagnanost in predvsem veliko mero medsebojne podpore. TT Novi TEDNIK št. 25 19. 6. 2025  COLOR CMYK stran 36 36 Št. 25, 19. junij 2025 NAPOVEDNIK/INFORMACIJE Podjetje NT&RC, d. o. o. opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktorica: Saša Pukl Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5-% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Manca Mirnik E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Saša Pukl E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Bojana Avguštinčič, Barbara Furman, Sintija Jurič, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedni- ku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. Mesečna naročnina je 13,71 EUR (4 izvodi) oz. 17,16 EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 363,96 EUR. Številka transakcijskega računa pri OTP banka d. d.: SI56 0400 1005 0141 617. Nenaročenih rokopi- sov in fotografij ne vračamo. MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si Kulturne prireditve ČETRTEK, 19. 6. 17.00 Žička kartuzija Dr. Avguštin Stegenšek Odprtje razstave ob 150-letnici rojstva in 105-letnici smrti 18.00 Kulturni center Laško Proslava ob Dnevu državnosti Kulturni program bodo pripravili učenci in učenke OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice 18.00 Atrij Velenjskega gradu Foto EX-tempore Velenje 2025 Odprtje razstave 19.00 Gledališče Celje Matija Solce: 3JA! Izbirna predstava za abonente in izven 19.00 Park Velenjskega gradu Koncert prijateljstva Pihalni orkester gimnazije Lampertheim (Nemčija), Pihalni orkester GŠ Velenje ter Wind orkester Umetniške gimnazije Velenje in GŠ Velenje 19.00 Glasbena šola Velenje Jerica Erjavec in Tjaš Vesnicer, klarinet Nastop dijakov Umetniške gimnazije Velenje 20.00 Branibor pub Celje Tadej Toš freestyle comedy Analogno Stand up šov v prostem slogu PETEK, 20. 6. 18.00 Amfiteater hiše Podlog pod Bohorjem Glasbeni utrinki s Podloga Vokalistka Lara Oset in skladatelj Leon Firšt 18.00 Medgen borza Rečica ob Savinji »Od japke do tokca« Odprtje narodnopisne razstave 19.00 Gledališče Celje Matija Solce: 3JA! Izbirna predstava za abonente in izven 19.30 Krekov trg Celje 70. obletnica Poklicne gasilske enote in Gasilske zveze Celje Praznovanje obletnice z brezplačnim koncertom skupin LPS, Orleki in Tabu 20.00 Letno gledališče Limberk Griže Pozdrav poletju Letni koncert godbe Zabukovica s solistko Klaudijo Felicijan; ob slabem vremenu v telovadnici OŠ Griže 20.00 Župnijska cerkev sv. Petra v Šempetru MoPZ Savinjski zvon Letni koncert 21.00 Mladinski center Žalec Zdravo poletje! Koncert zasedb Masharik in Plateau SOBOTA, 21. 6. 16.00 Fontana piv Zeleno zlato Žalec Zapoj z nami Koncert učencev Irene Vrčkovnik 18.30 Župnijska cerkev sv. Jožefa Celje Ljudmila Ana Par Orgelski nastop 19.00 Kulturni center Rogaška Slatina Letni koncert MoPZ Rogaška Slatina z gosti 20.00 Ploščad pred restavracijo Cankarjeva v Celju Poletni koncert Orkestra Akord Ob svetovnem dnevu glasbe 20.00 Kavarna Hotela Evropa Celje Poletna muzejska noč in glasbena promenada z legendarnim ansamblom Celjski Dixieland 20.00 Ipavčev kulturni center – atrij pred IKC Izziv p(ol)etja X Nastop skupine Bassless 21.00 Fontana piv Zeleno zlato Žalec Poletna noč – Natalia Koncert slovenske glasbe; vstop prost NEDELJA, 22. 6. 10.30 Velenjska plaža Mala Lu Otroška predstava 11.00 Pokrajinski muzej Celje, Knežji dvor Grofje Celjski Javno vodstvo po razstavi 16.00 Dom krajanov v Šmartnem v Rožni dolini »Prav luštno je res na deželi« Nastop folklornih, pevskih in glasbenih skupin 16.00 Dom kulture Velenje &Action! 55. Spin show Plesna predstava ne temo filmov in filmske glasbe 17.00 Park pri Domu kulture Slovenske Konjice Zvoki državnosti Koncert Godbe na pihala Slovenske Konjice, gostje: Pihalni orkester Šentilj – Paloma in Kira Štruc Jurički; vstop prost 18.00 Oder pod Drevesno hišo, Mestni gozd Celje Prisluhi 2025: Duo Clarguitar: Slavko Kovačič, klarinet in Žarko Ignjatović, kitara 18.00 Dom II. Slovenskega tabora Žalec Bogu hvala Obredna predstava 19.00 Grajsko dvorišče pred Občino Vitanje Proslava ob občinskem in državnem prazniku s podelitvijo priznanj Občine Vitanje V primeru slabega vremena v centru Noordung 20.00 Celjski mladinski center Janez Vajkard Valvasor Koncert 20.30 Mestni trg Šentjur Prireditev ob dnevu državnosti Nastopili bodo Pihalni orkester Šentjur, pevka Maja Keuc ter otroški in mladinski pevski zbor OŠ Planina pri Sevnici PONEDELJEK, 23. 6. 19.00 Dom II. Slovenskega tabora Žalec Osrednja občinska proslava ob dnevu državnosti 19.30 Glavni trg Celje Osrednja slovesnost ob dnevu državnosti 19.30 Velenjska promenada Osrednja občinska slovesnost ob dnevu državnosti Program bodo pripravili dijaki in profesorji Šolskega centra Velenje TOREK, 24. 6. 18.00 Dom II. Slovenskega tabora Žalec Poletni nastop – Plesni klub Plac Poletna plesna predstava 20.00 Parkirišče ob domu KS Sedraž 28. tradicionalno srečanje pod lipo Koncert MoPZ Sedraž z gosti SREDA, 25. 6. 19.00 Cerkev sv. Martina v Laškem Celjski godalni orkester Koncert ob 80-letnici delovanja Poletna muzejska noč SOBOTA, 21. 6. 18.00 do 24.00 Muzej novejše zgodovine Celje Brezplačen ogled stalnih in občasnih razstav. Stalni: Živeti v Celju, Dediščina otrok. Občasne: Svet Hermanovih prijateljev, Konec vojne, živel mir! 18.00–22.00 Oživitev ulice obrtnikov in muzejske lekarne na stalni razstavi Živeti v Celju z muzejskimi demonstratorji in prostovoljci 19.00 in 20.00 javno vodstvo po Starem piskru (max. 50 oseb) 21.00–22.00 Ogled razstave Konec vojne, živel mir! ob prisotnosti avtorja Toneta Kregarja 18.00–22.00 Krajši skupinski sprehodi po Fotohiši Pelikan ob spremstvu kustosa 18.00–20.00 Ogled razstave »Odmev zmage: fotografije množic ob koncu druge svetovne vojne« ob prisotnosti avtorice Katarine Jurjavčič /MNSZ/ Galerija Božena 18.00 do 24.00 Pokrajinski muzej Celje, Center sodobnih umetnosti Brezplačen ogled stalnih in občasnih razstav 18.00 ploščad Knežji dvor: Veronika Deseniška v barvi in obliki – umetniško ustvarjanje v živo v izvedbi Kulturno prosvetnega društva Svoboda Celje 18.00 Galerija sodobne umetnosti: Vodstvo po skupinski razstavi Umetno, naravno in ekosistem zaupanja 20.00 Likovni salon: Vodstvo po razstavi Judit Schuller: Mame na Himalaji 18.00 do 22.00 Muzejski trg pred Staro grofijo Razstava starodobnikov (organizator Klub starodobnikov Celjski knezi) 18.00 do 24.00 Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Žalec Brezplačen ogled muzejskih zbirk,18.00 do 20.00 otroške ustvarjalne delavnice, 19.00 javno vodenje po muzeju 18.00 do 22.00 Ipavčeva hiša Zgornji trg Šentjur Brezplačen ogled zbirk in razstav Ob 20.00 javno vodenje 18.00 do 22.00 Muzej Rifnik in njegovi zakladi, Spominska soba New Swing Quarteta – Pesem Južne železnice in Galerija Zgornji trg Šentjur Brezplačen ogled muzeja, zbirk in razstav 18.00 do 20.00 Muzej Južne železnice Šentjur pri železniški postaji Brezplačen ogled muzeja Ob 18.00 javno vodenje 18.00 do 20.00 Rojstna hiša Antona Martina Slomška Ponikva Brezplačen ogled rojstne hiše Ob 19.00 javno vodenje 18.00 do 20.00 Stavba KS Planina pri Sevnici Muzejska zbirka Planina - Etnološka zbirka Šmid, Stalna razstava Kozjansko žari in Življenje skozi objektiv Alfonza Juršeta Brezplačen ogled muzejskih zbirk Ob 18.00 javno vodenje 18.00 do 24.00 Galerija Velenje Brezplačen ogled aktualnih razstav, vodstvo ter drugi posebni dogodki Ob 19.00 zvočna kopel z Urbanom Brenčičem, ob 21.00 voden ogled po razstavah 18.00 do 24.00 Velenjski grad Brezplačen večerni obisk razstav na Velenjskem gradu, v Hiši mineralov (18.00–22.00), v Muzeju usnjarstva na Slovenskem (18.00– 23.00) in v Galeriji F-bunker (19.00.–22.00) Velenjski grad: 19.00 Vodstvo po razstavi Venček intimnosti, skrinja pravil, duhovi na pragu. Nevestina bala skozi čas 20.00 Medkulturni poročni mozaik mladih 21.30 Večerno vodstvo po Velenjskem gradu Muzej usnjarstva na Slovenskem: 19.00 Vodstvo po občasni razstavi »So pač eni grozni časi, v katerih živimo« Druge prireditve ČETRTEK, 19. 6. 12.00 in 16.00 Fotohiša Pelikan Celje Javno vodstvo po Fotohiši Pelikan 16.00 Jurijev trg Tabor Sprejem najboljših učencev in dijakov V primeru dežja bo sprejem v Domu krajanov Tabor 18.00 Dom kulture Velenje Županov sprejem za odličnjake 19.00 Celjski mladinski center Kavarniški »Open mic« Preigravanje svetovno znanih uspešnic ali pesmi, napisanih noč pred tem PETEK, 20. 6. 9.00 Muzej novejše zgodovine Celje To sem jaz Hermanova otroška ustvarjalnica ob razstavi Svet Hermanovih prijateljev 19.00 Juneževa domačija Rogaška Slatina Kresna noč in nastopi pevskih zborov iz Rogaške Slatine 20.00 Športni park Šentilj Velika gasilska veselica z Modrijani SOBOTA, 21. 6. 5.00 Arheološki park Rifnik Poletni solsticij in sončni vzhod na Rifniku Jutranja joga in zvočna kopel ob zvokih gonga in tibetanskih posod 10.00 Gasilski dom Pernovo Razstava ročnih del s kratkim kulturnim programom 10.00 do 11.30 Pekarna idej Staro Velenje Ustvarjanje na platno Slikarska delavnica za otroke 11.00 Tehnopark Celje Kaligrafska delavnica Čarobnost japonske kaligrafije na ekskluzivni delavnici pod vodstvom priznane umetnice Keiko Miyazaki 14.00 Skakalni center Velenje Dan slovenskih smučarskih skokov in 70-letnica delovanja SSK Velenje Praznovanje 15.00 do 19.00 Muzej novejše zgodovine Celje Rojstnodnevno druženje s Hermanom Lisjakom Kulturno, lutkovno, plesno, glasbeno, ustvarjalno druženje za otroke in vse, ki so v 30 letih obiskali Otroški muzej 17.00 Pred Gasilskim domom Šalek Velenje O kresi se dan obesi Sprehod na Šaleški grad, prisluhnili boste zgodbicam o kresni noči in si ogledali kamišibaj predstavo 18.00 Parkirišče pri Steklarni Rogaška 80-letnica delovanja PGD Steklarna Rogaška Slatina, svečana gasilska parada in veselica z Ansamblom Unikat 20.00 Atrij Velenjskega gradu Medžimurska poroka Prikaz medžimurskih poročnih običajev 21.00 Celjski grad Veronika Deseniška na poti Vodenju po gradu NEDELJA, 22. 6. 8.00 Start: pri Ekomuzeju hmeljarstva in pivovarstva Žalec Kolesarjenje po Spodnji Savinjski dolini Cilj pri Fontani piv Zeleno zlato 20.00 Kavčnikova domačija Zavodnje pri Šoštanju Kresovanje na najkrajšo noč v letu Večer bodo popestrili pevci in godci TOREK, 24. 6. 9.00 do 11.00 TIC Laško Domači kotiček 12.00 in 16.00 Fotohiša Pelikan Celje Javno vodstvo po Fotohši Pelikan 13.00 do 19.00 Mladinski center Žalec Žalska plaža 17.00 Celjski grad Veronika Deseniška v filmu: Ljubezen ali usoda? Filmska projekcija 18.00 Velenjski grad Grad Velenje: Prvih 333 let Strokovno predavanje Borisa Hajdinjaka 18.30 Cerkev in parkirišče pred Domom sv. Jožef Celje Kresovanje in akademija ob prazniku domovine s sveto mašo Po maši godba na pihala s Svetine ter veselica z ansamblom Murni; vstop prost SREDA, 25. 6. 9.00 Start: Mestni park Celje 34. Celjski polmaraton državnosti Ob 8.00 pohod državnosti štart pohoda je prav tako v Mestni park, možno bo hoditi na razdalji 7, 10 in 12 km; ob 10.00 otroški mini maraton 10.00 Tehnopark Celje Poletne počitnice v Tehnoparku Raznovrstne tematske delavnice 9.00 Start: KZ Tabor Pohod in proslava ob Dnevu državnosti Cilj: Kmetija Laznik Novi TEDNIK št. 25 19. 6. 2025  COLOR CMYK stran 37 37 Št. 25, 19. junij 2025 BRALCI POROČEVALCI Športne igre mladih premierno tudi v Žalcu V sklopu projekta sodelo- vanja slovenskih lokalnih akcijskih skupin (Las) z naslovom Rad imam (r)eko je bila med 7. in 10. majem 2024 strokovna ekskurzija na območju geoparka Ma- donie na Siciliji. Projekt, ki poteka v okviru ukrepa Lea- der/clld, povezuje območja Las Obsotelje in Kozjansko ter Las Pri dobrih ljudeh z italijanskim partnerjem Gal ISC Madonie. Temeljni cilji projekta so spodbujanje so- naravnega upravljanja rek in obvodnega prostora ter razvoj inovativnih, trajno- stno naravnanih turističnih produktov, ki vključujejo naravno in kulturno dedi- ščino, lokalno gospodarstvo ter skupnost. Ekskurzije so se udeležile predstavnice Razvojne agen- cije Sotla, Kozjanskega parka ter Las Pri dobrih ljudeh. V prvem dnevu so se udeležen- ke sestale z županom Občine San Mauro Castelverde in vod- stvom Gal Madonie, s kateri- ma so razpravljale o skupnih izzivih in priložnostih upra- Sedemdeset let po maturi Dijaki II. celjske gimnazije praznujejo letos sedemdeseto obletnico mature. Druga gimnazija je bila v stavbi sedanje III. OŠ. Iz nižje gimnazije je prerasla v višjo leta 1950. Dijaki, ki so maturirali leta 1955, praznujejo letos sedemdesetletnico mature. Že nekaj desetletij se dobivajo vsako leto zadnji petek v maju. Zadnja leta jih na srečanja prihaja od šest do osem. Vseh maturantov je bilo 28. Vsi so uspešno končali gimnazijo in potem tudi visoko šolo. Postali so farmacevti, profesorji, inženirji, ekonomisti, duhovniki in še kaj. Tudi kakšen pesnik se najde med njimi. Po nekaj letih je bila II. gimnazija ukinjena. Dr. JOŽE LIPNIK Strokovna ekskurzija v okviru projekta Rad imam (r)eko vljanja zavarovanih območij v okviru mrež Unesco (bios- ferna območja in geoparki). Poseben poudarek je bil na- menjen primerjavi pristopov med slovenskimi območji (Kozjansko in Obsotelje ter Mura) in italijanskim geopar- kom Madonie. V nadaljevanju so si udele- ženke ogledale več primerov uspešnih praks razvoja traj- nostnega turizma in lokalne ekonomije v zavarovanih ob- močjih. Med drugim so pre- izkusile najvišjo gugalnico v Evropi in obiskale sotesko Gole del Tiberio, kar pona- zarja inovativno vključevanje adrenalinskih vsebin v narav- no okolje ob upoštevanju var- stvenih smernic. Drugi dan je bil namenjen ogledu uspešnih projektov, so- financiranih v okviru progra- ma Leader. Delegacijo je spre- jel župan Občine Castelbuono Mario Cicero, ki je z vodstvom Gal Madonie pred dvema me- secema že obiskal Slovenijo. Ogledali so si Mediteransko vinsko banko, šolsko kuhinjo z lokalnimi živili (projekt lo- kalne samooskrbe), družinsko pekarno Biscotti Paolo Forti, proizvodne obrate podjetja Fiasconaro ter pekarno Tum- minello. Dan se je zaključil z zaključno razpravo o nadalj- njih korakih sodelovanja. Tretji dan je bil v celoti po- svečen verigam vrednosti lo- kalne hrane. Udeleženke so obiskale Kooperativo Rinasci- ta, kjer predelujejo avtohtoni paradižnik siccagno, vinsko klet Castellucci Miano, zna- no po pridelavi v edinstvenih mikroklimatskih pogojih, ter tovarno testenin Vallolmo, ki uporablja izključno lokalno žito. Poseben poudarek je bil namenjen pomenu kratkih dobavnih verig, povezovanju kmetijstva s turizmom in ohra- njanju gastronomskih poseb- nosti območja. Strokovna ekskurzija je par- tnerjem zagotovila neposreden vpogled v učinkovite modele upravljanja naravnih virov, oži- vljanja lokalnega gospodarstva in razvoja turističnih produk- tov, ki temeljijo na sodelova- nju med lokalnimi vpletenimi. Izmenjava izkušenj je dodatno okrepila sodelovanje med ob- močji in utrdila skupno zave- zanost k trajnostnemu razvoju na podlagi principov mrež Le- ader in Unesco. KOZJANSKI PARK Obisk slikarja Janka Orača v Vrtcu Zibika Včasih se zgodi nekaj čisto posebnega, nekaj, kar pre- seže vsakdan in se zasidra v srce – tako otrok kot odra- slih. Eden takšnih trenutkov se je zgodil nedavno, ko nas je v vrtcu obiskal priznan slikar Janko Orač. Otroci so ob njegovem prihodu dobe- sedno zažareli. Slikarjeva prisotnost je v prostor prinesla čarobnost in ustvarjalni nemir, ki je bil nalezljiv. Karkoli počnemo, je lahko ustvarjalno, če v to, kar delamo, dodamo delček sebe. In prav to se je zgodilo ob obi- sku gospoda Orača. Otroci so radostno in ljubeče prijeli v roke čopiče ter z mavričnimi barvami zapolnili liste z goz- dnimi škrati, vilami, živalmi in predvsem z neizmerno mero domišljije ter ljubezni. Vsak njihov izdelek je bil zgodba zase, odsev njihov notranjih svetov. To ni bilo le slikanje, temveč iskreno otroško izpo- vedovanje skozi barve. Slikar Janko Orač iz Zibike je mojster izraza in človek z veliko začetnico – kot umetnik in tudi pedagog. Likovna kri- tičarka Anamarija Stibilj Šajn ga je opisala kot likovnega sprehajalca med slikarskim in grafičnim področjem, kot izvirnega povezovalca različ- nosti, koloristično bogatega in inventivnega ustvarjalca, ki ne opisuje, ampak izpove- duje – iskreno in z neusahljivo strastjo. V naši sredini je stal kot skromen, dostopen človek z globokim razumevanjem otroške ustvarjalnosti in igrive radovednosti. Približal nam je svoj poklic – pogovarjali smo se, kdo je slikar, kakšne pripo- močke uporablja in kaj pome- ni beseda atelje. Otroci so bili presenečeni, ko so ugotovili, da se slikarjevi čopiči ne raz- likujejo od njihovih – razlika je le, kaj z njimi ustvarimo. Ta misel je postala rdeča nit našega dne: vsak lahko ustva- ri nekaj edinstvenega, če v to vloži del svojega srca. Nasveti in spodbudne besede gospo- da Janka so otrokom dali krila – slikali so z veseljem, sproščeno, brez zadržkov in predvsem s srcem. Vrhunec dneva je bilo slikanje z akrilni- mi barvami na pravo slikarsko platno – izkušnja, ki jo bodo otroci nedvomno nosili v sebi še dolgo. Na platnu je nasta- la prava umetnina, vsaka z lastnim izrazom, čustvom in zgodbo. POLONCA KROBAT in MAJA CILENŠEK V Športnem centru Žalec so bile v sredo, 21. maja, Športne igre mladih. T e so bile letos prvič v občini Žalec, udeležilo se jih je več kot petsto mladih z mentorji. Igre imajo že dolgo tradicijo – letos so bile že 29. leto zapored, lani so bile prvič izvedene tudi v Sloveniji. Na dogodku so sodelovali učenci žalskih osnovnih šol od 1. do 4. razreda, ki so se pomerili v teku na 60 metrov, na poligonu Zero waste in v priljubljeni igri med dvema ognjema. Namen dogodka je spodbujanje poštene igre, strpnosti, spoštovanja različnosti, hu- manosti, a tudi krepitev občutka za skupnost in spodbuditev prijateljstva med mladimi. Igre so zasnovane tako, da otroke navdušujejo za zdrav in aktiven življenjski slog ter jih povezu- jejo s pomočjo gibanja in sodelovanja. Vzdušje v športnem centru je bilo enkratno, polno sme- ha, navdušenja in pozitivne energije. Otroci so pokazali športni duh, zagnanost in predvsem veliko mero medsebojne podpore. TT Novi TEDNIK št. 25 19. 6. 2025  COLOR CMYK stran 38 38 Št. 25, 19. junij 2025 RAZVEDRILO Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali na mail tajnistvo@nt-rc.si in če se bo tudi nam zdela sme- šna, jo bomo objavili. Po zvezdnih namigih so- deč bosta daleč v ospredju romantika in tudi napredek. Odkrili boste svojo notranjo moč in lepoto ter tako nare- dili pomemben korak naprej. Vaša čustva bodo usmerjena v umetnost izražanja in tako boste pridobili, kar si želite. Magnetična energija, ki bo vla- dala tednu, v sebi skriva tudi notranjo moč. Teden bo v zna- menju povezovanja, sodelova- nja in plodne energije. Venera vam bo prinesla dobra sodelova- nja in temeljit razmislek, kako naprej. Srčni izvoljenec bo vaše ogleda- lo, kar bo zelo poučno. Prijetne besede bodo ključ do srca. Mer- kur bo prinesel razpotja, a tudi ugodne rešitve. Venera vam bo prinesla ugodnosti in brezpogoj- no ljubezen, ki vam bo v ponos. Rdeča nit tedna bodo pozitivne misli in verjeti boste morali tudi v moč sodelovanja in podpore. Uspehi se bodo v tem tednu vrstili drug za drugim, kar bo okrepilo vašo samozavest. Duhovna zna- nja bodo vir moči in brezpogojne ljubezni. Romantična energija vas bo polepšala in vam podarila ne- kaj ugodnih rešitev. Doma boste nekoliko nemirni in, roko na srce, za osebno svobodo se boste borili. Imeli boste pozitivne ideje in paleto rešitev, kar bo dobra iz- točnica za napredek. Komunika- cija bo sol in aroma življenja in skozi to boste uvideli, kaj morate še spremeniti ali nadgraditi. Te- den bo v znamenju raziskovanja narave in športnih aktivnosti. Brezpogojna ljubezen prinaša zaupanje in moč. Poglobili se boste v občutke, ki ste jih prej zanemarjali, in lahko boste ponosni nase. Imeli boste tudi nekaj dobrih sodelovanj, ki vam bodo okrepila samozavest. Svoje znanje boste z veseljem delili z drugimi. prostili se boste ob kle- petu z neko osebo, ki vam veli- ko pomeni. Dovolite si narediti korak naprej in spremljati svoj napredek. V veliki meri boste mo- rali slediti sebi in svojo energijo pravilno usmerjati. Pridobili boste informacije, na katere boste upravičeno ponosni, in tako boste lahko sledili svojim občutkom. Srčni izvoljenec vam bo zelo naklonjen, vladala bo skladnost. Merkur vam bo po- magal sprejeti trdne odločitve. Dejstvo je, da se boste od drugih tudi učili in pridobili dodatno motivacijo za nadaljevanje. Na denarnem področju vas bosta spremljala sreča in zaupanje. S svojim znanjem in svobodno energijo boste privabljali v svoje življenje zanimive ljudi. Spoznali boste, v kateri smeri morate iska- ti motivacijo. Ko boste pogledali v svoje srce, boste začutili brezpogojno ljube- zen. Res je, da bo v tem tednu več dinamike in izzivov, a bodo pozitivni za vajin odnos. Dovo- lite si slediti občutkom, tako vas ne bo nič presenetilo. Venera vam bo pomagala narediti načrt in se poglobiti v paleto obveznosti. Zanimivo je, da bodo v ospredju tudi sodelovanja in pogovori, kar prinaša paleto novosti. Teden bo v znamenju učenja in raziskovali boste nekaj iz preteklosti. Tadej Šink, horarni astrolog, 041 428 966 Pri srčnem izvoljencu bo- ste podporo prejeli v sredo in četrtek, kar vam bo okrepilo samozavest. Rdeča nit bodo pogovori in našli boste tudi re- šitve. Določiti si boste morali osebne meje in ključna beseda bo varnost, ki bo prinesla moč. Znašli se boste na razpotju in skozi pogovor spoznali, kam je modro vlagati energijo in do katere mere. Merkur vam bo podaril paleto dobrih idej in veliko boste na poti ter med ljudmi. Motivacijo boste našli v skupinski dinamiki, kar bo nad- vse zabavno. Venera vam bo podarila ma- gnetično energijo in s tem bo- ste sledili svojim občutkom. Odkriti pogovori bodo prinesli varnost in stabilnost. Kocke usode vam bodo naklonjene in čas bo za magnetično energijo, ki jo boste pravilno usmerili. Merkur vam bo prinesel nove ide- je in varnost, kar v sebi skriva tudi napredek in zadovoljstvo. Sprostila vas bo glasba. Dobre volje boste in posledično boste znali slediti notranji moči. Glede na zvezdne namige se boste odlično znašli v be- sednem izražanju in sprejeli nekaj romantičnih odločitev. Na drugi strani boste morali opraviti bilanco in slediti svo- jim občutkom. S partnerjem se ozrita v zvezdnato nebo. Merkur prinaša dodatno moč in koristne informacije. Pogovor z nekom, ki mu zaupate, vam bo prinesel iskano samozavest. Prav pozitivne misli lahko prinesejo veselje in harmonijo. Znali si boste vzeti čas zase in se povese- liti z ljudmi, ki so vam blizu in jih imate radi. Venera vam bo podarila popo- tnico do sreče, v ljubezni pa boste srečo našli v občutku varnosti. Pri vaši hiši bo čas za prenovo, lahko v prenesenem ali dejan- skem pomenu. V ospredje bodo stopile vrednote, ki vas bodo vo- dile do uspeha. Merkur vam bo okrepil zaupanje in sledili bodo pozitivni preobrati. Zgradili bo- ste most med fizičnim in duhov- nim vidikom življenja in sledili svojim smernicam. Mars vam bo pomagal do notranje moči in volje. Vseeno pa je nakazano, da boste v tem tednu plesali po taktu srčnega izvoljenca. Skozi pogovor boste spoznali, kaj sodi v ospredje. Z zaupanjem boste gledali v prihodnost. Merkur, planet ko- munikacije, vam bo prinesel paleto informacij in tako boste kos vsem obveznostim. Podporo boste našli v skupinskem delu in čas bo namenjen raziskova- nju ter učenju. Simbol tedna bo ognjeno srce, kar pomeni, da se boste borili za vrednote, ki bodo v ospredju. Venera vam bo podarila notra- njo moč ter nekaj dobrih preobra- tov. Barva tedna bo rdeča. Zade- ve se bodo odvijale v iskani smeri in pred vami je zanimiv teden. Na delovnem mestu vam bo pri- šla prav diplomacija, čeprav bo ostro oko opazilo malenkosti. Mars vam bo prinesel nekaj di- namike v odnosih in poglobili se boste v nova znanja. Če boste notranji nemir spremenili v ne- kaj kreativnega, boste nagrajeni. Toplota vpliva na raztezanje in krčenje. Poleti so dnevi daljši, pozimi pa krajši. Ko sem bil majhen, sem bil tako suh, da so mi dajali sirup za apetit. Videti je, da je začel delovati šele sedaj. »Draga, mislim da sva ustvarjena drug za drugega!« Bili so pri maši. Naenkrat je močno zagrmelo. Vsi so zbežali iz cerkve, samo nek možakar je obsedel v klopi. K njemu je prisedel hudič in ga vprašal: »Ali veš kdo sem jaz?« »Vem, hudič si.« »Ali se me nič ne bojiš?« »Ne!« Hudič ga je vprašal: »Zakaj pa ne?« Možakar mu je dejal: »Zato, ker sem s tvojo sestro poročen že trideset let.« Likalnik sem izklopil, vodo zaprl, vrata zaklenil ... Še vedno se mi zdi, da sem nekaj pozabil. Čarovnika so vprašali, kateri je najslabši trik, ki ga je izvedel. Rekel je: »Ko sem dekle, s katero sem hodil, spremenil v ženo!« Tako sem videti, ko mi v trgovino stopijo nove stranke pet minut pred koncem delovnega časa. »Mi boš pokazal, kakšen si v postelji?« »Točno takšen, kot sem sedaj, samo da sem v pižami.« Novi TEDNIK št. 25 19. 6. 2025  COLOR CMYK stran 38 38 Št. 25, 19. junij 2025 RAZVEDRILO Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali na mail tajnistvo@nt-rc.si in če se bo tudi nam zdela sme- šna, jo bomo objavili. Po zvezdnih namigih so- deč bosta daleč v ospredju romantika in tudi napredek. Odkrili boste svojo notranjo moč in lepoto ter tako nare- dili pomemben korak naprej. Vaša čustva bodo usmerjena v umetnost izražanja in tako boste pridobili, kar si želite. Magnetična energija, ki bo vla- dala tednu, v sebi skriva tudi notranjo moč. Teden bo v zna- menju povezovanja, sodelova- nja in plodne energije. Venera vam bo prinesla dobra sodelova- nja in temeljit razmislek, kako naprej. Srčni izvoljenec bo vaše ogleda- lo, kar bo zelo poučno. Prijetne besede bodo ključ do srca. Mer- kur bo prinesel razpotja, a tudi ugodne rešitve. Venera vam bo prinesla ugodnosti in brezpogoj- no ljubezen, ki vam bo v ponos. Rdeča nit tedna bodo pozitivne misli in verjeti boste morali tudi v moč sodelovanja in podpore. Uspehi se bodo v tem tednu vrstili drug za drugim, kar bo okrepilo vašo samozavest. Duhovna zna- nja bodo vir moči in brezpogojne ljubezni. Romantična energija vas bo polepšala in vam podarila ne- kaj ugodnih rešitev. Doma boste nekoliko nemirni in, roko na srce, za osebno svobodo se boste borili. Imeli boste pozitivne ideje in paleto rešitev, kar bo dobra iz- točnica za napredek. Komunika- cija bo sol in aroma življenja in skozi to boste uvideli, kaj morate še spremeniti ali nadgraditi. Te- den bo v znamenju raziskovanja narave in športnih aktivnosti. Brezpogojna ljubezen prinaša zaupanje in moč. Poglobili se boste v občutke, ki ste jih prej zanemarjali, in lahko boste ponosni nase. Imeli boste tudi nekaj dobrih sodelovanj, ki vam bodo okrepila samozavest. Svoje znanje boste z veseljem delili z drugimi. prostili se boste ob kle- petu z neko osebo, ki vam veli- ko pomeni. Dovolite si narediti korak naprej in spremljati svoj napredek. V veliki meri boste mo- rali slediti sebi in svojo energijo pravilno usmerjati. Pridobili boste informacije, na katere boste upravičeno ponosni, in tako boste lahko sledili svojim občutkom. Srčni izvoljenec vam bo zelo naklonjen, vladala bo skladnost. Merkur vam bo po- magal sprejeti trdne odločitve. Dejstvo je, da se boste od drugih tudi učili in pridobili dodatno motivacijo za nadaljevanje. Na denarnem področju vas bosta spremljala sreča in zaupanje. S svojim znanjem in svobodno energijo boste privabljali v svoje življenje zanimive ljudi. Spoznali boste, v kateri smeri morate iska- ti motivacijo. Ko boste pogledali v svoje srce, boste začutili brezpogojno ljube- zen. Res je, da bo v tem tednu več dinamike in izzivov, a bodo pozitivni za vajin odnos. Dovo- lite si slediti občutkom, tako vas ne bo nič presenetilo. Venera vam bo pomagala narediti načrt in se poglobiti v paleto obveznosti. Zanimivo je, da bodo v ospredju tudi sodelovanja in pogovori, kar prinaša paleto novosti. Teden bo v znamenju učenja in raziskovali boste nekaj iz preteklosti. Tadej Šink, horarni astrolog, 041 428 966 Pri srčnem izvoljencu bo- ste podporo prejeli v sredo in četrtek, kar vam bo okrepilo samozavest. Rdeča nit bodo pogovori in našli boste tudi re- šitve. Določiti si boste morali osebne meje in ključna beseda bo varnost, ki bo prinesla moč. Znašli se boste na razpotju in skozi pogovor spoznali, kam je modro vlagati energijo in do katere mere. Merkur vam bo podaril paleto dobrih idej in veliko boste na poti ter med ljudmi. Motivacijo boste našli v skupinski dinamiki, kar bo nad- vse zabavno. Venera vam bo podarila ma- gnetično energijo in s tem bo- ste sledili svojim občutkom. Odkriti pogovori bodo prinesli varnost in stabilnost. Kocke usode vam bodo naklonjene in čas bo za magnetično energijo, ki jo boste pravilno usmerili. Merkur vam bo prinesel nove ide- je in varnost, kar v sebi skriva tudi napredek in zadovoljstvo. Sprostila vas bo glasba. Dobre volje boste in posledično boste znali slediti notranji moči. Glede na zvezdne namige se boste odlično znašli v be- sednem izražanju in sprejeli nekaj romantičnih odločitev. Na drugi strani boste morali opraviti bilanco in slediti svo- jim občutkom. S partnerjem se ozrita v zvezdnato nebo. Merkur prinaša dodatno moč in koristne informacije. Pogovor z nekom, ki mu zaupate, vam bo prinesel iskano samozavest. Prav pozitivne misli lahko prinesejo veselje in harmonijo. Znali si boste vzeti čas zase in se povese- liti z ljudmi, ki so vam blizu in jih imate radi. Venera vam bo podarila popo- tnico do sreče, v ljubezni pa boste srečo našli v občutku varnosti. Pri vaši hiši bo čas za prenovo, lahko v prenesenem ali dejan- skem pomenu. V ospredje bodo stopile vrednote, ki vas bodo vo- dile do uspeha. Merkur vam bo okrepil zaupanje in sledili bodo pozitivni preobrati. Zgradili bo- ste most med fizičnim in duhov- nim vidikom življenja in sledili svojim smernicam. Mars vam bo pomagal do notranje moči in volje. Vseeno pa je nakazano, da boste v tem tednu plesali po taktu srčnega izvoljenca. Skozi pogovor boste spoznali, kaj sodi v ospredje. Z zaupanjem boste gledali v prihodnost. Merkur, planet ko- munikacije, vam bo prinesel paleto informacij in tako boste kos vsem obveznostim. Podporo boste našli v skupinskem delu in čas bo namenjen raziskova- nju ter učenju. Simbol tedna bo ognjeno srce, kar pomeni, da se boste borili za vrednote, ki bodo v ospredju. Venera vam bo podarila notra- njo moč ter nekaj dobrih preobra- tov. Barva tedna bo rdeča. Zade- ve se bodo odvijale v iskani smeri in pred vami je zanimiv teden. Na delovnem mestu vam bo pri- šla prav diplomacija, čeprav bo ostro oko opazilo malenkosti. Mars vam bo prinesel nekaj di- namike v odnosih in poglobili se boste v nova znanja. Če boste notranji nemir spremenili v ne- kaj kreativnega, boste nagrajeni. Toplota vpliva na raztezanje in krčenje. Poleti so dnevi daljši, pozimi pa krajši. Ko sem bil majhen, sem bil tako suh, da so mi dajali sirup za apetit. Videti je, da je začel delovati šele sedaj. »Draga, mislim da sva ustvarjena drug za drugega!« Bili so pri maši. Naenkrat je močno zagrmelo. Vsi so zbežali iz cerkve, samo nek možakar je obsedel v klopi. K njemu je prisedel hudič in ga vprašal: »Ali veš kdo sem jaz?« »Vem, hudič si.« »Ali se me nič ne bojiš?« »Ne!« Hudič ga je vprašal: »Zakaj pa ne?« Možakar mu je dejal: »Zato, ker sem s tvojo sestro poročen že trideset let.« Likalnik sem izklopil, vodo zaprl, vrata zaklenil ... Še vedno se mi zdi, da sem nekaj pozabil. Čarovnika so vprašali, kateri je najslabši trik, ki ga je izvedel. Rekel je: »Ko sem dekle, s katero sem hodil, spremenil v ženo!« Tako sem videti, ko mi v trgovino stopijo nove stranke pet minut pred koncem delovnega časa. »Mi boš pokazal, kakšen si v postelji?« »Točno takšen, kot sem sedaj, samo da sem v pižami.« Novi TEDNIK št. 25 19. 6. 2025   COLOR CMYK stran 39 39 Št. 25, 19. junij 2025 RAZVEDRILO REŠITEV SUDOKU 678 SUDOKU 679 SUDOKU 370 REŠITEV SUDOKU 369 www.trik.si eKrižanka DNEVNO SVEŽA DNEVNO ONLINE eKrižanka NOVO www.trik.si facebook.com/3K.krizanke S podpisom tega kupona dovoljujem, da upra- vljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovo- ljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžre- ban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik ka- darkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si. Ime in priimek: Naslov: T elefon: E-naslov: Velikost majice (obkrožite): S M L XL XXL Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Podpis: KUPON Nagradna križanka SCENARIJ JE … ZA FILM CIRIL KOSMAČ: BALADA O TROBENTI IN … VČRTANJE EGIPČANSKI BOG SONCA PLENILSKI SLADKOVOD- NI RIBI NACIJA PALERMO JE V … AZIJSKA PUŠČAVA KRAJŠI MOŠKI PLAŠČ SUČETA, VRTITA RIMSKA 551 POPRAVLJA URE NE POPUSTI NITI ZA … KMEČKI VOZ (STAR.) VALOBRAN ATLETSKI KLUB ZVAREK, PREVRETEK ASPEKT OSTRŽKU JE POGOSTO RASEL IMA … V GRLU UKAZOVAL- NOST NEKDANJA SLOVENSKA TENISAČICA (TINA) JALOVEC JE DVATIS…AK NEKD. JAP. CESARSKA POVELJNIKA PRIPADNIK SASOV VPOGLED JOŽE UDOVIČ MAJHNA SEM BILA, PIŠKE SEM … ČEŠKA KRONA PERSONA IZOLACIJA, OSAMITEV ODSTRANIM LUPINO PREBIVALCA MAROKA VLAH SIMBOL MODROSTI KAR JE NANESENO HRVAŠKA POP SKUPINA RAZPO- LOŽENJE, OZRAČJE KRATEK, SLIKOVIT, IZČRPEN NASLOVNA, HRBTNA GORA NAD SEVNICO PREKRIVA TELO ZNAN ANGLEŠKI KOLIDŽ DRŽI SE KOT MILA … ODLOM- LJENJE MOČNA VIJU- GA REKE Povsod z vami V MENE AZIJSKA STROČNICA SKRBI ZA NABAVO PREDHOD- NICA UDBE MEDNAROD- NA OZNAKA ALBANIJE ČLAN SENATA MEDNAROD- NI OLIMPIJ- SKI KOMITE ELEKTRIČNO NABITI DELCI TANKA PALIČICA PRI DEŽNIKU OLIMPIJSKE IGRE METAN ALI ETAN … ZAČETKA DO KONCA IZBRATI ZA NEK NAMEN ORG. ZDRUŽ. NARODOV OKRAJŠAVA ZA INŽENIR IZPOLNJENE (ŽELJE) GL. MESTO NORVEŠKE KEMIJSKA ELEMENTA I IN Ne AMERIŠKA PEVKA (JANIS) ZNAMKA KOZMETIKE VZKLIK, KO SE OPEČEMO GOZDNATO OBMOČJE V BELGIJI URANOVA RUDA ENOJNIK GOSTOM PRINAŠA NAROČENO VODNA RASTLINA IZDELUJE SIR AMERIŠKI PEVEC GARFUNKEL MAJHNA LUSKA IT. MODNA HIŠA GLAVNO MESTO AVSTRIJE ODISEJ JE BIL KRALJ … MEDNAROD- NA OZNAKA SLOVENIJE KRATKO URADNO POROČILO NADREJE- NEMU NEKDANJI MADŽARSKI REVOLUCIO- NAR (BELA) GOROVJE V JUŽNI AMERIKI OPIS, PRIKAZ ANGLEŠKA DOLŽINSKA MERA GLAS PRI DRDRANJU M. DERŽAJ: POLETNA … NOVINARKA NA POP TV (ALENKA) ALMA … JE SEDAJ ALMATY UNIVERZA V TIRANI TEK ČEZ … IN STRN GRŠKI ČRKI ρ IN η NEFOR- MALNA VOJSKA FEDERACIJE … MARTIN JE ANGLEŠKI AVTO Z NJIM DVIGUJEMO TEŽJA BREMENA MAJHNI RTI IZPUŠČAJI V USTIH DOŽIVETJA MED SPA- NJEM 1 14 2 12 8 19 17 10 6 4 10 11 15 16 3 18 13 9 7 5 12 345 678 91 01 11 21 31 41 51 6 17 18 19 17 Nagradni razpis: 1., 2. in 3. nagrada – majica Novega tednika & Radia Celje. Geslo iz številke 24: Junijska doživetja Izid žrebanja: 1., 2. in 3. nagrado, majico Novega tednika & Radia Celje, prejmejo: Avgusta Reberšak iz Celja, Irena Mravljak iz Šen- tjurja in Mirko Flander iz Laškega. Nagrajencem čestitamo. Nagrade lahko dvignejo oseb- no na oglasnem oddelku Novega tednika in Radia Celje v obdobju enega meseca. Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 24. junija Upoštevali bomo reši- tve na kuponu, ki ga lah- ko pošljete po pošti ali prinesete v uredništvo. Geslo lahko pošljete tudi po elektronski pošti na naslov tajnistvo@nt-rc.si. Novi TEDNIK št. 25 19. 6. 2025  COLOR CMYK stran 40 40 Št. 25, 19. junij 2025 PISANI SVET Top-fitove Orientalke deležne odobravanja Kot je že v navadi, so se tudi letos na terasi Centra za zdravje in rekreacijo Top-fi t predstavile plesalke skupine Top-fi t Orientalke. Gospe in dekleta so pripravile in odplesale zaključno plesno produkcijo v sezoni. Vse obiskujejo plesni tečaj, ki ga je vodilo več plesnih učiteljic. Izmenjavali sta se Lorena Hus in Nina Jakončič Ploštajner, občasno jima je pomagala Tamara Kokol. Husova vodi tečaj orien- talskega plesa v celjskem Top-fi tu že 20. leto zapovrstjo. Vsakoletne produkcije so prava paša za oči. Tokrat smo lahko videli predstavitev koreografi j s pahljačami in tančicami. Kokolova je predstavila tudi ples s tančico poi, ki je zelo mikaven. Med gledalci, ki so z veseljem zaužili burek in slaščice, je bilo precej nekdanjih plesalk, ki so z bučnim ploskanjem nagradile ple- sne točke. DŠ Zasejali so sončno prihodnost Slovenske železnice so z več slovenskimi občinami letos sejale sončnice, s či- mer so simbolično poveza- le trajnost, obnovljive vire energije in lokalne skupno- sti. Zadnji postaji sončne poti sta bila minuli teden Celje in Laško. V projektu s Celjskega sodelujejo občine Velenje, Šmartno ob Paki, Celje in Laško. V Celju so sončnice s podžupanom Simonom Jevšinekom, z direktorjem javnega podjetja Zelenice Jožetom Krulcem in otroki iz Hiše otrok Montessori svet posejali ob železniški progi med zahodno obvoznico in koncem Ljubljanske ceste v Medlogu. Jevšinek je izpo- stavil podporo projektom, ki prispevajo k trajnostnemu okolju, ter poudaril pomen sodelovanja s Slovenskimi železnicami pri prihajajo- čem celjskem potniškem centru. Porodila se je tudi ideja, da bi zasadili še ka- kšno sončnično polje. Do- godek so s petjem ob kitari dodatno obogatili otroci, ki so sončnice posejali z veli- kim veseljem in zanosom. Dogodek je bil najbolj množičen v Laškem, kjer je več kot sto otrok iz OŠ Pri- moža Trubarja z navduše- njem pomagalo pri setvi in dan obogatilo s pesmijo in z glasbo. Kot je dejal predse- dnik Čebelarskega društva Laško Franci Šolar, so takšne akcije ključne za prihodnost čebel. Župan Marko Šantej je poudaril dolgoletno pove- zanost občine in železnice, od gradnje Južne železni- ce, ki je botrovala odkritju V Celju so sončnice ob železniški progi med zahodno ob- voznico in koncem Ljubljanske ceste v Medlogu posejali otroci iz Hiše otrok Montessori svet. (Foto: Miško Kranjec) Več kot sto otrok iz OŠ Primoža Trubarja Laško je z navdušenjem pomagalo pri setvi sončnic. (Foto: Občina Laško) termalnih izvirov in razvoju zdraviliškega turizma, do današnjega sodelovanja: »Če je Laško čebelam prijazna občina, je tudi kraj piva in cvetja, zato nas veseli, da lahko z zasaditvijo sončnic s Slovenskimi železnicami simbolično obeležimo pri- hajajoči festival.« V Velenju so konec maja zasejali kar 400 metrov dolg pas sončnic ob Šaleški cesti. Zacvetele bodo septembra, ko mesto praznuje občinski praznik. BA Lorena Hus je druga z desne, Nina Jakončič Ploštajner je prva z leve, v sredini je Tamara Kokol (v zlati obleki in s šopkom). (Foto: DŠ) Izbrali najboljše sekače s Celjskega Zaradi manjšega števila prijavljenih je tekmovanje tokrat potekalo le posamično. (Foto: Tone Tavčer) V okviru junijske kmeč- ke tržnice je bilo minulo soboto na Vranskem tudi sekaško tekmovanje za la- stnike gozdov iz gozdno- gospodarskega območja Celje. Na njem smo dobili zmagovalce, ki bodo za- stopali ekipo OE Celje na 25. državnem sekaškem prvenstvu v Gornji Rad- goni. Tekmovanje sta organizi- rala celjska območna enota Zavoda za gozdove Slove- nije in Društvo lastnikov gozdov Spodnje Savinjske doline. Sedem prijavlje- nih tekmovalcev se je na poligonu z motorno žago pomerilo v petih tekmoval- nih disciplinah, in sicer v obračanju meča in menjavi verige, v preciznem rezu, kombiniranem rezu, za- seku in podžagovanju ter kleščenju vej. Najbolje so se odrezali Peter Mikek, Peter Ločnikar in Jernej Doler, ki bodo 24. avgusta na državnem sekaškem tek- movanju v Gornji Radgoni zastopali celjsko območno enoto. »Namen takšnih tek- movanj lastnikov gozdov v veščinah dela z motorno žago je, da se znanja, iz- kušnje in spretnosti, ki so potrebne pri izvedbi tekmo- valnih disciplin, kasneje v čim večji meri uporabljajo tudi pri sečnji v gozdu in da se tako poveča varnost pri delu, ni pomemben čas, ampak previdnost pri delu,« je poudaril vodja tekmovanja Edvard Kugler. Da je tekmo- vanje tudi letos potekalo po pravilih, so poskrbeli sodniki – gozdarji iz ZGS OE Celje in pomočniki iz društva lastni- kov gozdov SSD. Tekmova- nje so podprli tudi številni donatorji. SJ Naj planinska pot na Okrešelj bo obnovljena V akciji Naj planinska pot je zmagala pot, ki vodi iz Lo- garske doline na Okrešelj in naprej proti Kamniškemu se- dlu. Poplave so v zadnjih dveh letih uničile most in sprožile dva večja podora, ki sta po- trebna urejanja. S pomočjo akcije bo Planinsko društvo Celje – Matica, ki upravlja to pot, prejelo denar za njeno obnovo. Planinska zveza Slovenije (PZS) z eno od zavarovalnic z izborom Naj planinska pot že osmo leto zapored spodbuja ljubitelje gora h glasovanju za planinske poti, ki so zaradi vpli- va narave ali človeka potrebne obnove. Zmagovalko zadnjega izbora so razglasili na tradici- onalnem Dnevu slovenskih planincev, ki ga je ob začetku poletne planinske sezone pri- pravila omenjena zveza s soor- ganizatorji. Od leve: predsednik PZS Jože Rovan in predstavnik PD Celje – Matica Tomaž Kužner (Foto: Zavarovalnica Triglav) Predstavnik PD Celje – Ma- tica Tomaž Kužner je pove- dal, da je pot na Okrešelj in Kamniško sedlo prehodna, a je zaradi lanskih vremen- skih nevšečnosti potrebna obnove. »Na ključnih od- sekih bo treba obnoviti brv nad slapom Rinka, sanirati podore in urediti markacije. Dela bodo izvedena v treh odpravah po 10 markaci- stov, da zagotovimo varnost pohodnikov.« Pri obnovi poti, ki je prejela največ gla- sov, bo podporo omogočila tudi tehnična ekipa PZS. T S Joga v grajskem okolju V sklopu dogodkov, posvečenim svetovnemu dnevu joge, ki je vsako leto 21. junija, je bila na Starem gradu v Celju vodena vadba joge. Organiziralo jo je Veleposlaništvo Indije v Sloveniji. Gre za en tovrsten dogodek v nizu treh na treh različnih mestih v Sloveniji. Predsednik indijske vlade Narendra Modi je na- mreč že leta 2014 predlagal vsakoletno obeleževanje mednarodnega dneva joge 21. junija. To je namreč najdaljši dan v letu na severni polobli in ima poseben pomen v mnogih kulturah in delih sveta. Shiva – prvi jogi (Adi Yogi) – naj bi na ta dan začel predajati znanje joge človeštvu in je bil znan kot prvi guru. SŠol V Celju se je vabilu k vadbi med grajskimi zidovi odzvalo kar nekaj Celjanov. (Foto: Nik Jarh)