List 15. gospodar i brtnišk Teíaj XXVI in aro >i a j* »f jí* Er «Il I*-* V * ' M ïW . * \ ? * Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici j emane za celo leto 3 gld. 60 kr polleta 1 gld. 80 kr., za Četrt leta 90 kr pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den ljubij ani sredo aprila 1868. Gospodarske stvari. Trdina se spozná tega i Otêklo vime eJ eni ai I M. j kj , to je, »UUC «t VCV> LČVLW V1UV5C , rutîue, napeto in trdo je se, toda to ne izvira iz krví da znamenja tj vime ni več tako vroče, rdeče 9 naj bi ali ovćeč ali sajevec ua vimenu. Na prošnjo kmetiškega gospodarja K. M iz Dol 9 oleče zasedele v vimenu, ampak iz tega, da se je otrdilo vec Ker da ali manj mlečnih žlezic, zalitih po strj pa vnetj takrat prestalo, se lahko 99 Novice" enkrat prav na drobno razložile kaj vime ne boli več tako in da tudi znamenia m m m _ -m « _ ~ - J je gospodarj Cli&iab pav ua uiuuuu íaúiuůuo , a») » — ~ ^»v j gospodinji početi, kadar sajevec (ovčec) večidel jenjajo, da tedaj mezi. razume vr oč 9 9 napade vime. „To se tolikrát primeri pri nas na kmetih nam je sila potreba, da vemo, kakošna bolezen je to, in kako naj se s tem otokom ravná." spet po malem jést živina ni več tako klavrna, da boli začne itd., z eno besedo ) da JeJ je u« Če je pa bilo vnetj hudo 9 Rade ustrezajo „Novice" tem željam s tem-le pod- gnojit tedaj se začne vime ukom Da se vime gnoji 9 Primeri se ta bolezen največkrat potem, ko je krava menja vnetja sicer prenehaj se spoznava iz tega, da zna- » storila" (tele imela), ali primeri se tudi drug čas Do otók vimena odjenja, na manjšem ali večem mestu pa ostane oteklina, ktera stikrat se nespametno sednje in sosed » dil žam pripisuje in zavidne so- še boli, pa je vsaki dan mečji, dokler se ne predere -----se ne prereže, in gnoj iztekati začne. Da se tisto gnoj zbira, omehčá, to je lahko ali celó coperniki dolžijo, da so živim je bolezni, ktere natora je tako očitna mesto pod kožo 9 kakor ta, in ni ne treba po čarah ali copernijah segati. razumeti, ker je gnoj tekočina Al če vime oteče, utegne vzrok otekline mnogo- vime vselej še le pozneje Gnoj iti 7., 8., 10. dan se pa zacne vrsten biti, in na tem, da to razločimo, je pri ozdrav ij efllH^MHÏHflilHMi ležeče Ce tedaj imamo tekl neki biti v takem oteklem vimenu? Včasih je v oteklem vimenu vime pred sabo, kaj more To so navadni nasledki vnetja. Dva sta še, ki sta hujša, pa se k sreči bolj redko primerita, namreč ugnjida (gnjilina) in pa snet. t mleko v ) tem brez posebne bolezni; 2. včasih je vime s krvjó zalito, in takrat je vime eto 9 gnjida vimena se loči od gnojenja vimena da iz ugnjide, kadar se vime predere, teče grda bel in smrdljiva sokrovica; gnoj pa je s krvavimi lisami preprežen, in ne smrdi. čeravno včasih 5 3. včasih se mlečne žlezice z m strdi in trdino vimena napravi alijejo, ki se Najhujši následek je 4. včasih se vneto vime gnojiti začne m notranji nelo barvo dobi celó ob življ t, po njem vime začr 9 gnoj je vzrok oteklega vimena P f t / tedaj Kako se spozná oteklega vimena? 9 da je t mleko vzrok vsa znamenja se pohujšajo in živino pripravijo. kdor hoče bolezen vimena srečno razločke bolezni. ker 9 ozdravljati, je, da dobro spozná raz to, kar je za eno prav, ni ugodno za drugo Le v rvem začetku ; to je } prvi dan utegne Drugo pa je, da zvemo vzroke, iz kterih se je bo samo zastalo mleko vzrok napetega vimena biti ; ki je lezen pričela veliko, pa sicer ni posebno boleče in vroče. Kmalu po tem pa, ko mleko v vimenu zastaja, če je premastno in pregosto bilo in ga dekla ni do dobrega izmolzla, se Vzroki so različni. Ali izvira bolezen vimena iz nemarnosti kravarice molze, ker ravno zadnje mleko je najbolj zacne tje ali prisad vimena mastno 9 tedaj da krave do dobrega ne po tj bolj ' « « VV « J V ""Vttv JV U«J VKJIJ KJ , UOj UU1 I jbolj gosto; če se to vsaki dan čisto pet Kako se spozná vnetje ali prisad vimena? Vime je deloma ali polovica njega ali celo ne îzprazni 9 zastaja v vimenu, se spridi in bolezen vi- n mena napravi Nemarnost dekle ie velikokrat vzrok 9 č > pristopi kmalu pobesi gl gobe deč č 9 boleč to 9 ivo, je klavrna, ne nosnice so vroče i hudemu vnetju , v- je, živina je vsa bolna, jé, ne prežvekuje, je žejna, i rdečkaste, kmalu je vroča iča, kterega neumni in vražni Ijudj v v hudob berač dnji iščej 9 d lj i v em pranj d ali v nemarnost dekle ga pojte životu in na ušesih, kmalu bolj mrzla; žila in srce P° bije hitrej iskat in večkrat ga boste našli, nikdar pa ne v tem da je bilo vasi kravi „narejeno"! Svajcarji 9 kakor navadno včasih krvavo. To trpi ali Mleko dni 9 ki se izmolze 9 Je molzle 9 ker ri kterih i ženske se ne morejo na-nje toliko zanesti, kakor je živinoreja na najviši stopinji, ne usté. da 9 Ce ni bilo mogoče vnetja ukrotiti 9 to je 9 navala na možke, ki pridno do zadnj kaplj kravo izmolzej krvi iz vimena spraviti, se primeri, strdi ali da se celó gnoj iti začne da se vime deloma Mnogokrat vnetje vimena iz tega nastane bila živina na vime udarj cua, ouujcua iu xvcttvu uu silovito poškodovana, včasih celó ranjena, da se jej da je Kako se spozná trd vimena? sunjena in kako drugače koža 116 vimena odere itd. Zná se tudi primeriti, da kaka osa in videli bomo, da dvakrat je skušaia varovalni col od- ali druga žival živino pici Dostikrat je nesnažnost vnetja kriva, če se vime po razjedljivi gnojnici valja na nesnažni nastelji v ne-snažnem hlevu. praviti, pa dvakrat so se v državnem zboru vzdignili krepki glasovi rodoljubov proti tej odpravi, ki so kli- cali: „Nazaj s colom!" In zgodilo se je tako; prazne državne kase so se napolnile in obrtnija se je vzdig- Prehlajenje živine cele ali vimena posebno je nila zopet. To je živa priča, ki nam kaže, da moramo mnogokrat vzrok vnetju prevdarjati in prevdarjati pa počasi naprej postopati, So tudi oštra zelišča, ktera, kadar v kri pridejo, ne pa na vrat na nos skočiti v svobodno trgovino. imajo posebno škodljivo moč do vimena y da se vname in živina celo krvavo mleko molze. Tista zelišča, ktera ; moč imajo škodljivo čev, škodujejo tudi večkrat vimenu do ledic, scavnega mehurja in do ; da se vname. Pravijo sicer nekteri, da nam grodeljna manjka in da nam ga je treba dovaževati iz tujih dežel; nekteri dodajajo še to, da nam v Avstrii tudi premoga manjka. To so poglavitni vzroki; pri preiskovanji bomo za enega ali druzega zvěděli, in po tem se zeló ravná tudi Saj to ni res î To pa je res, da tistih 200 milijonov ozdravljanje. (Dal. prih.) Državne »tvari. Dr. Tomanov govor proti brezcoliieiiiu vvaževanju grodeljna (sirovega centov angležkih železničarskih šin, ki so pod Brukom (nesrečnega spomina) prišle brez cola v Avstrijo, še tako težko ležijo v želodcu avstrijski železnini, da jih še dandanes prebaviti ne more (Pravo-klici !) Ali hočete zdaj to še enkrat poskusiti?! Se drugi pravijo, naj Avstrija obdeluje nino izvrstne baže, ker njeno železo je bolje kakor angležko, švedsko, škotsko, belgiško ; tako železo se bode veliko dražje prodajalo v tuje države, in drugo navadno želez- zeleza) v Avstrijo v državnem dunajském zboru. Kakor smo v zadnjem listu že omenili železo bode potem dobivalo se cenejše iz tujih dežel. Ako prestane col na mejah, bomo res cenejše železo iz tujih držav dobivali; al svojega domačega dražega in Je dr. To- boljega ne bomo mogli več pridelovati. manov govor veliko pripomogel, da se je odvrnila velika nesreća od mnozih dežel avstrijskih in še posebno od kranjske, koroške in štajarske. Pobij al je nasvèt poslanca gornje-avstrijskega dr. Figuly-a, ki se je po-ganjal za to, da se col za vpeljevanje tujega železa v Kar pa je nam živa potreba, je to, da se pridelo-vanje avstrij skega železa na enako stopinj o postavi s pridelovanjem tujega. Pruska dežela je davek čisto od-pravila. Naša železná zaostala. obrtnija, obložena z davkom y J* naše dežele popoinoma odpravi in svobodna tr- Kdortrdi, da moralični (nravni) in politični govina vpelje, to je taka nobenega cola ni. Iz obširnega dr. Tomanovega govora posnameuio važnejše in tudi preprostim bralcem lahko razumljive stavke. Začel je govor s tem, da je rekel, da v národno-gospodarskem obziru se še noben tako nevařen predlog, kakor ta, ni stavil državnemu zboru. Kdor koli pozná gorate dežele avstrijske, vedel bo, kolike važnosti da med državo in državo veliki namen spolnujemo s tem, da odpravimo col na grodelj ; tega pač prašam: v kakošni zvezi je neki moralnost z železom ? Skrbi za svojo domovino, skrbi za svojo državo: to veleva moralna zapoved. Komur pa veliki politični nameni rojijo po glavi, ta naj praša, kolikrát že se je Avstrija sè so-čutjem za Nemčijo spravila na cedilo. Ze takrat (leta 1866.) y ko na Pelj šlo za tujega grodeljna na 25 kraj nJ 7 SO cola astop jim je želežtvo. Ono je velik pripomoček k življenju niki skor vseh kupčijskih zbornic dosti očitno dokazali teh dežel; kar jim prirnanjkuje na kmetijskih pridel- razločke, koliko stane v naših deželah izdelovanje kih, daruje jim narava po pridelku železa. To mi bodo grodeljna, in po čem je angležko železo v Trst pripe- Stajarskega grodeljna nemški cent je přišel 1865. gold. pritrdili poslanci štajarski, koroški in kranjski. n • /I w • Kadeř rudarstvu in fužinarstvu slabo gré, si rudar ne more leta rudarjem na 2 gold. 24 kr., koroškega na kupiti, kar kmet in vinorejec prideluje, in tako zastane 34 kr., kranjskega celó blizo do vsa kupčija in siromaštvo nastane. Naši rudarji morajo pa se je v Trstu prodajal po 14 odstotkov dohodninskega davka plačevati, pruski so vsega tega davka prosti. Zato priporočam ministerstvu, naj kmalu stopi pred državni zbor s predlogom . kteri gold gid 7 g I e ž k Zdaj naj pa reče kdo zniža noma ali ne bi bila naša železnina ob tla, ako se col varuje avstrijsko železno obrtnijo ravno tako, kakor varuje pruska vlada svojo železnino. na 25 kr dpravil? in kaj še ; ako bi se col popol To pomislite, gospoda, in recite, če imate srce za trij ske obrtnije, ali morete z dobro Pravijo sicer, da tudi nam naj se odprè svobodna trgovina, in pri tem kažejo na angležko in druge , kjer popoinoma svobodna trgovina? Nobene ni, in tudi obstanek vestjó glasovati za o dp (Pravo! pravo cola pri sirovem železu? države. Al, prosim, ktera država v Evropi je neki Ljudska šola. Drug kapitel je zdaj v zbornici gosposki bil na viwiw, .u «v »uji, vxdi xxvjx mu vrsti, namreč ta, da se ljudske šole iz rok vzamejo blagó zatrlo. Angležka država je počasi razvijala za- duhovnemu nadzorništvu, kajti kadar že čez duhovne stavo svobodné trgovine, kakor se je namreč domaća gré, morajo — se vé da duhovni vsega krivi biti! „No- angležka še dandanes naklada col takemu tujemu blagu, kakoršnega še sama nima dovelj in pa slabejega mimo tujih dežel, in od kterega se boji, da ne bi mu domače obrtnija povzdigovala na višo stopinjo in to tako, dokler vice" so že pobijale to pretvezo. Ker pa veliko koristi Ie mogla kos biti tujemu blagu. Svobodna trgovina ako moremo kazati na možá 7 ki sicer n i naše gore ni v vseh okoliščinah koristna in prava; ravnati se list", pa vendar brez strahu razodeva resnico, da več mora v vsaki državi po tem, kakor so razmere njene kot duhovni je vlada sama zakřivila pri šolah, zato gledé druzih držav. Kdor drugač ravná, žrtuje nekoliko posnamemo iz ,,Reform." se tujcu, m pogine sam. Poglejmo severno Ameriko Vprašanje o ločitvi šole od cerkve pravi ki je vendar v narodnem gospodarstvu in marsikterih form" — ima dandanes svoj glavni pomen druzih praktičnih rečéh izgled vsem drugim državam, ljudskih šol; kajti više šole so že precej dolgo 17 Re- se ozir ce Ill nepostavno, pa djanski *) — vec ali manj oproščene cerkvenega duhá, in sicer — kar je dobro pomniti — veliko bolj v katoliških kakor protestanških deželah. Na Angležkem na pr. imajo više šole tako tesen cerkven okvir, da bi se v njem več ne mogle vesti in gibati avstrijske in bavarske više šole ; še celó španskim bi bil pretesen. Vendar pa iz angleških šol stopaj o na dan jako razsvetljeni in spretni možje v vseh oddelkih djanskega življenja. Nesramna presiljava je , kar naši liberalci trdijo, da namreč iz klerikalnih šol vzhajajo le mracnjaki. To oči tanje popolnoma o vrže veliko število samih naših liberalcev, ki svoje svobodoljubje razgla-šajo po svetu; kajti ali niso tudi prav oni sami izučili se v več ali manj duhovskih šolah? Spominjajmo se le avstrijskih študentov 1848. leta! Vsi so prišli iz duhovskih , njih mnogo celó iz meniških šol, in vendar, kdo bo o njih rekel, da so bili mracnjaki? In tudi današnja mladina, ki je sedaj na tem, da stopi v djansko življenje, učila se je v šolah, po konkordatu uravnanih, in vendar je ravno nasprotje tega, kar se pita z zanič-ljivim priimkom „cerkvenih mračnjakov". V viših naših šolah je oproščenje cerkvenega duhá povsod djanski vec ali manj dovršeno; borba v teh šolah je toraj le še tormalna. Vse drugače je pa to ozir ljudske šole. Te šole bodi si v katoliških ali protestanških deželah so še zmeraj v rokah cerkvene oblasti, **) manj v mestih, vec na kmetih. O teh šolah bodi-si v katoliških ali protestanških deželah se sploh toži, da ne zadostujejo niti svojemu namenu, niti sedanjega časa terjatvam, niti potřebám ljudstva in države, niti sploh človeškemu pokliču. To očitanje sicer v prvi vrsti leti na cerkev, ker je ona skozi toliko let vodila šole; toda ono ne zadeva le cerkev, ampak tudi občine in državno vlado. Cerkev je glavna voditeljica šolam postala le zato, ker se skozi stoletja in stoletja nikdo drugi še změnil ni za šolo! Cerkev je bila, ki je ustanovila prve šole, veliko pozneje so sicer tudi vladarji, mesta in grajščaki pričeli meniti se za šolo, al udeleževali so se tega posla le s tem, da so z denarji podpirali cerkev in menihe, ki so učili v šolah. Posvetne vlade so se do novejših časov s cerkvijo (?) ujemale v tem, da večina ljudstva ne potřebuje više omike, češ, da je lože vladati nevedna ljudstva, in da je celó sreča za ljudstvo, če nevedno ostane! Stoletij je bilo treba, predno smo prišli do spoznanja, da je tudi omika vsega ljudstva sploh državam trden steber. Le predolgo so mislile vlade, da je ljudstvo le čreda, ki ima delati in tovore nositi, in se pustiti striči, molsti in klati; le predolgo so mislile vlade, da je omika le predpravica pastirjev te črede. Preštevale so glave svojih podložnikov, kakor gospodar šteje repe v svojem hlevu; računile so, koliko dohodkov more državam donašati ta živi „fundus instructus" ter zavidale kitajskemu cesarju , ki ima 300—400 milijonov takih človeških glav (repov) pod svojo oblastjo. Da v kratkem rečemo: vladam se še sanjalo ni, da bi države imele biti človeške mikalnice, kterim je namen, vse duševne in telesne zmožnosti svojih podložnikov izobraževati in blažiti in *) In to vkljub najvišemu cesarjevemu sklepu od 2. aprila 1822. leta in vis. ministerskému ukazu od 16. jan. 1854. 1. Vred. **) Kolika je pa cerkvena oblast v primeri z vladino oblastjo, to smo skusili, ko je baron Bach gospodoval nad kranjsko deželo. Vide: gosp. dekan Grabrijan in učitelj Kapun v Vipavi! Vrh tega, kdo neki daje osnovo šolam? Kdo določa in daje aolske knjige? Ali morda cerkvena oblast? Kaj ae , ona le izvrauje, kar jej vlada ukazuje. Velik gr eh je se celó bil, ko so preč. kranjski dekani 1866. leta si predrznili nasvetovati berilo, ki meri na razair-jenje šolskih ukov ozir djanskega življenja. Se katekizma Škofje ne smejo brez vladinega privoljenja vpeljati v sole, tem manj druzih Iffljtg. x J . • í-jíS il r*3 : -ol i Vred. , tako jim pomagati do splošnega in osebnega blagostanja. Vladam je bil namen samo vladati, ne pa da bi njihovo vladanje bilo to, kar je imelo biti po božji volji in človeški pravici, to namreč, da bi sj bile prizadevale, ljudstvo izobraževati in osrečevati. Sole so se ustanov-ljale in uravnavale le za vladne namene, da so se v njih izobraževali le vladarji in njihovi služabniki. *) Drugo ljudstvo naj pa le veruje in uboga! To je bila mera ljudstvenega izobraževanja, ktero se mu je milostivo privoščilo, in še ta mera je bila tem manjša, čem veča je bila prevzetnost tistih, ki so se rodili iz prostega naroda, a vsem vprekam vkljub vendar povzdignili na višo stopinjo, na kteri so zaničevali svojo korenino, ki je za njimi ostala na nizki stopinji omike. V tem oziru so mnogo zagrešile ne le vlade , ampak grešili so tudi tako zvani viši stanovi, in to mnogo več,, nego cerkev. Posvetne vlade namreč so podložnim celó mejile naravno pravico do omike ; one so duri v više šole odpirale le plemenitim in premožnim, in to v prejšnjih časih skoro vse države, zlasti pa španjska, sardinska in ruska. Cerkev je v tem obziru bila veliko bolj liberalna, nego svetovne vlade; ona je bila prav demokratična; ona ni nikoli nikomur zapírala vrat v šole, tudi otrokom najnižih stanov ne, marvec je prav v teh stanovih iskala svoje podpore. V časih, ko je v vseh državah mogel višo službo doseči le on, ki je bil plemenitega rodu ali pa boljarskega, bilo je v cerkvi moč, sinovom nizkega kmetiškega, da, celó pastirskega, rokodelskega in bera-škega stanu dospeti do najviše službe. — Tožba zarad slabih šol mora se toraj veliko bolj napeti zoper države, nego zoper cerkev. Ce je cerkev zanemarjala šole, dá se to zagovarjati, češ, da za verske namene ravno ni treba visoke spiošne omike ; ona lahko reče : moja naloga ni, ljudstvo mikati za posvetno življenje; toda državam je prav to sveta dolžnost, in prav to zahteva tudi njihova lastna korist. In vendar države niso nobene svoje dolžnosti do današnjege dne tako v nemar puščale, kakor to, ki je najblaža. Noben oddelek postav ni tako pomanjkljiv, površen, lahkomiseln, kakor ravno o šolah. Za vse, če je bilo tudi nepotrebno, ne-koristno ali celó škodljivo, so imele novce v na milijone, za šole jih je zmiraj manjkalo, in še dan današnji so stroški za šole v primeri za druge oddelke skoro vsem državam na sramoto. Nobene druge vrste svojih slu-žabnikov niso države tako malo čislale in tako ubogo plačevale, kakor ljudske učitelje. To očitanje zadeva tako katoliške kakor protestanške države. Saj je še celó modri pruski kralj Friderik Véliki mislil, da so ljudske učilnice le preskrbovalnice vojakom, ki so do- služili pri vojaščini. Slo vat vene stvari. Die slavischen monatsnamen von Dr. Franz Ritter von Miklosich. Spisal Fr. Levstik. : 00 (Dalje.) lul Majus. Nsl. a) véliki tráven (1466), Trub., ev.-tirn., Habd., stol. — prat, majus, — aprilis novi-Jez. ; strsl. travf.ni», trěvBnb, tráveni majus; b) nsl. cvěten Erben, cvětičnjak Sacharov, rožocvět (nepravilno sestavlj ena beseda) Jambr. majus, hrv. cvitanj aprilis, majus, mlrus. čviteň aprilis, čšk. po Moravském: květen, slovaški: kveteù, polj. kwiecieň: cvetni mesec, *) Tu se spominjamo, kar je neki viai Šolski ogleda ae 1866. leta djal: V ljudskih šolah mora nemâki jezik učiti se že zato, da se dečkom, ki pridejo med vojake, na oslec pripnó ena, dve ali ae celó tri zvezde! Vred. * 118 7 nsl. svib en Šaf., s vi ban Jambr., mu bratranec s prstom pokaže mimogredočega gospod blutenmonat srb. svibanj maj us, srb. svibfant. junius, od: nsl. sviba srb. sviba, siba, čšk. svid sviđa gorsrb. dolsrb. svid f j } rekoč v». ,,Peter, glej no, w je una nuauuui minister." Peter si tega ne dá dvakrat reči, ampak v tem to je naš fi minister polj. swidwa cornus. Moj dostavek: te besede jako za- hipu zavpije: „Gospod minister, par besedi bi rad go nimljiva prvotna oblika je v poljščini: šwidw-a, od voril z Vami, ne zamerite gospod, nekaj bi Vam rad nimljiva prvotna oblíkaje v poljščini: swidw-a, od voru z vami, ne zamerite gospod, nekaj bi Va koder: nsl., srb. sviba (zóbnik d se izpahne a ustnik: povedal. Bral sem v časnikih, da imate denarj v premeni v drug ustnik: y srb. siba (prvi ustnik i zóbnik se izpahneta), čšk. sviđa, svid (zadnji ústnik odpade), oblika: sida, katere čšk. /oiv. , gorsrb., uuioiu. wv^í-v. » «iw. a* »ww* «uvu* o\j jo mau ^uuuu< j.ll1ci mogoča bi tudi bila sem že toliko dolgov, da noben žebelj v strehi več ni in ne da bi se bili zmanjševali, temuč še Kako je s to rečjo, to že sami dobro Zamasi se ena luknj dolsrb. dalj seglo manj, a v srce. dolg tudi čedalj vec. ce- To je meni globoko meni je prav tako godilo Imel nej kakor kaže 7 nsl. žolto- bil ušnik Sacharov, majus. Moj dostavek: težko je reči, ter od kod je to ime. Če se mlrus. žolten (gelber mónat) imenuje „october", nej čudo, ker tačas, poPa muuai; xui^uuju jjuv/iuuci , u^j \ l'isv žoltov kras kov pokryly sa rastli moj y so mi veste, kaj i » Mikl. slav. monatsn. a kako se „majus" more imenovati žolt (gelb) i kaj znači: p uš nik? Ali je to ime res kod po Sloven- y skem navadno ? FUS., usli.., jjuij., guioru. maj , uuioiu. ijjajot^i ^mjaocv/;, «-«y ^vtvíah.. ^ui, u* a. ocrn jc uu rct^ei , pa novisn. mai (majus), vse iz latinščine i sicer neposred- se vé da še ni bilo nič boljše. Al na to si natlačim y vi csk. polj. mlrus. nsl. m a j n i k Meg., hrv., gorsrb. maj, dolsrb. majski (mjasec), Peter kaj govoriti ne, gospod minister? a deset jih zazijá. Moji sosedje so že na glas govorili, da kmalu zvrnem, ali, kakor so rekli, da pridem na boben. Vam, gospod minister, se menda tudi nič bolje ne godi! Ne, ne, sem djal sam pri sebi, tega pa vendar ne; te sramote ne doživi Varovavčeva hiša, dokler ima tem da sem je to rekel pa nje ali posrednje. Tuje v slovenščini je tudi: maj lulo (pipo) ter grem sest pod veliki oreh na vrtu (maibaum), to je: u máj eno (obélj eno) drevo, katerose namreč je bila moja premišljevalnica. Peter tu tako o krešu postavi, a okolo Metlike znači maj nekak kol, sam sebe nagovorim — kaj ti je početi? Kje boš jemal, a ne kradel? Dobro preudari, zdaj ti gré za dobro imé da se na katerem je zgoraj povpréčen les, za svarilo, tod ne sme ljudska živina pasti, i za tega deij se tudi govori: ta travnik je zamajan. Vsemu temu je prime-riti: maj nik (echo) leti. Moj dostavek: Laščan za be- novega dolgá in za vse. stvo! To Na boben nikakor ne sme tvoj lep sedo maj (maibaum) govori: ml samo maibaum, nego mlaji se imenujo tudi tište številka ima strašno velik zapenec kar mu ne znaci plačaj drugega za drugim poseje ena^— Zato ne smeš storiti nobenega ^^BIHÍÍHMHH'e po- A1 ta taka To je drug Stare dolgo To je tretj Morda neobeljene, največ leskove šibe, katere je treba na štireh óglih prostora v zemljo vteknoti, kader se koza bije pri Vas ; (pastirska igra) ; niti gorenjski, Dolenjcem neznani dolg, ta dimnik. gospod minister? prav Kaj ne, kdor hoče plačati mora imeti denar, tega pa Bog ne yy Tod iz mlj t dá pije skozi t glagol: o maj iti abschalen nej tudi po gosp. dr. Miklo- tako mi někdo v tem hipu zašepetá na uhó. Ker ni-šiči slovanské korenine, kajti švicarski je: mai en, kogar ni bilo pri meni, moral je biti moj angelj varh einen baum abschalen, Stalder 2, 193. — Laščan maslo, -ties je tako katero se naredi majnika meseca ter je bajè posebno denarja izraste iz dobro i zdravilno, imenuje maj no maslo, kar tudi To-le je nemšcini ahlj rečem tudi jaz emlj eno leto vsako leto precej več, eno leto manj vir 1JC LL1 c*J U U JLUćtdiU, J^cU tUUl j. v iv jv/ uuuoauijiv v il , če se prav gospodari ž njim mayscher butter Ortolph, Gospodari? — Prav to je pravo toporišče. Dob nahajamo v arzneibuch 1488. pri Schmell. y 535. (echo) utegne biti isto, kar m a lik (echo), kajti na Go- renjskem se sliši tudi: malik leti, Mikl. lex. 361 Beseda majnik gospodariti in s prigospodar j enim denarjem varcno t i nsl. to 3$ pravi pomoček, če hočeš izlesti iz dolgov, Peter. Cem dalje sem premišljal to _ . y misel, tem verjetnejša se mi zdela. Jel sem računiti torej majnik morda stoji nam. ma Ini k, primeri maj dež (po Dolenjskem), madež Meg., o. Mark., tako-le: Zemljišče mi donaša lep pridelek; ta pa ni, srb. madež Mik., mladež Vuk, muttermal, mackel, da bi se moral vsako leto pognati, da ga konec leta ne kar se primerja istej besedi, katerej malik strvisn. mahal j ivaiiji vjj juli aii l±c sredvisn. mal, got. mêl mael zeichen itd. Vprašaniju, od kod je přišel namrec bi nič ostalo, ali celó. da bi mâl , — —-, vi«. ^ mi ga zmanjkalo. Ne, ne, ags v Peter, tako ne smé dalje iti se za Varovavca Zdaj ; nikakor y dokler pišem zapazim, da mi je o tem besedo mladež itd., nej lehko odgovoriti, vendar bi premišljanji lula ugasnila. Hočem jo zopet zapaliti, kar WOOOVW , «VJ * 7 »VMVK«. r--------J----J- se morda sodilo, da za tega radi, ker je bila uže sta- se spomnim, rovisokonemška beseda mahal stopila na mesto druge, vanji starejše besede: m a dal concio foedus Benecke sem obstál Muller 19. sem se bil ustavil v svojem premišlje- , prav tu daj zopet „To ni, da bi moralo biti Res Toda ali to mora biti da Je si ujauai wuuivy , ivcmuo , - «^f vwovwi» XUVIM un DU tuuia uni , iac* 01 nuaj it y 21. ter se ž njo pomesila, da je torej zapališ lulo? In sploh ali je treba, da tobak pušiš? illUllUl j JL\J • j UXI lvi XJIJ V^ I^V/lllUUlICi y Ua J U V utegnola biti doba, v katerej morda oboje: „mahal"^ madal" znáČilo je poleg: foedus tudi: signum i Ne, ne Peter, y) je tat\u , tu otuji oil/, ujiaugu jju oiu vauo&cui Ziaauuu 1110 C1X1 VCU jjuoii , iu \j\j uiu uvucio uuioaau ua nam. ma di ež, maldež, nam. katere oblike Slovencu domu na Varčnem, pokažem Vam prav isto lulo rabi: madež, po izpahnenim soglasniku 1, a maj dež Ce in da pl tako to stoji srb. mládež po slovanském zakonu nisem več tega ni treba, treba pa je, da si varčen dolgove. Od tega hipa, gospod minister, pušil in če me hočete obiskati na mojem y ki Je taka (kakor tudi : majnik) po vtaknenem soglasniku j y kajti nej težko dokazati, da slovenščina v tujih besedah: da soglasnik kakoršna je takrat bila, isti tobak je še v njej Nepotrebni tobak mi je pokazal še marsiktero drugo potrebno reč prav po starem a resničnem pregovoru ko preracunim soglasnik 1 časi popolnem izpehúje v tuje besede ali a) samo v tiče ter ž njim ne nado- denarja so mi na leto vzele vse te nepotrebne Kdor išče, ta najde. Naposled y koliko reči y S mešča nobenega izpáhnenega y poprejšnji ali r. da V Z njim nadomešča prstmi počim rekoč: Peter y (Dal. prih.) daj pa veš y a vendar ne krasti. Lahko si sami mislite y je mati gospod y 7 Poduène stvari. kako veselega srca sem vstal ter zapustil premišljeval Gredoč po dvorišču v hišo in v hiši sami sem nico. 77 mene To ni 5 da moralo biti. ni treba tudi Na to se obrnem do svoje družine rekoč videl marsikaj, ki mi je nasproti klicalo Izmišljena dogodba, ki bi pa prav bilo, da bi resniČna bila. Peter Varovavec, iz Varčnega domá, se nekega dné bode premajhna, ampak Od danes naprej borao resno ne pričnemo 77 varčni biti, danes drugo piščalko piskali. Če leto nam soba ne s svojim bratrancem sprehaja po dunajskih ulicah ; kar moji hiši to-le gêslo : K ša več ne bode. Odslej veljá mora biti, to mora biti; 119 tega ne bomo stradali; toda cesar ni treba, tega treba ni, in odložili je bomo do boljših časov. Ali ste me razumeli?" — Tako sem rekel svojim ljudém. Ko bi bili Vi, gospod minister, le videli kisle obraze! — Naj prej mi vsi pogledajo v obraz, ali morda nisem pregloboko pogledal v kozarec; potem so se na-mrdali, kakor da so mi hoteli reči: „O, do varčnosti je še dolga pot. Te pridige danes ne slišimo prvič, in vendar varčnosti še ne poznamo." — Kmalu potem k meni stopi mali moj sinek, — ime mu je „Poskušnja" — terme ljubeznjivo vpraša: „Oče, ali vam grem po to-baka?" — Jaz mu odgovorim: „Ne, tobaka več ne bom pušil, kajti ni, da bi moral biti." — Zdaj je družina še le spoznala, pri čem da je. Mrdanje je zginilo, kakor da ga je veter popihal, in videl sem le kisle obraze. Jaz pa sem se délai , kakor da nič ne bi bil zapazil, in vravnal sem gospodarstvo tako, da mi nič nepotřebnega nima več priti v hišo. Zdaj so prošnje in prilizovanja p os kušala svojo moč : „Oče , to in to nam bodete vendar kupili ali dali narediti. To imajo tudi drugi, sram nas je, da tega nimamo." „Ne, pa ne; saj ni, da bi moralo biti, pravim jaz, in vseh besedi bodi konec!" — Povem Vam, gospod minister, mnogo truda me je stalo, predno sem varčnost postavil na noge; Bogu je znano, kako me je srce včasi bolelo, in koliko pre-magovanja je bilo treba, da sem sebi ali drugim od-rekel to in to. Ali trdni sklep je vendar-le srečno zmogel. — In tako sem si kmalu toliko prihranil, da sem plačal majhen dolg; ne morem Vam dopovedati, kako me je to veselilo. Sosedje so bili odslej prijaznejši z menoj; sèm ter tjè mije kteri rekel: „Peter, tu imam par goldinarjev, kterih mi ravno ni treba; če ti morem pomagati ž njimi, rad ti jih posodim." Toda jaz sem odgovoril: „Hvala lepa, ni mi jih treba." — Le Aron Icig me je gledal po strani ter v svojo rdečo brado godrnjal, kadar me je srečal. No, da Vam, gospod minister, vse ob kratkem povem, še pol věčnosti ni preteklo, bil sem že iz dolgov, in zdaj že trdno stojim na svojih nogah, in to vsled gesla: „To pa ni, da bi moralo biti." — Gospod minister, ne zamerite mi, da sem Vam to pravil. Kedar tudi Vi potřebujete pre-misljevalnice, prosim, pridite na Varčno pod moj veliki oreh. Jako bi me veselilo, če Vam morem postreči." Dopisi. Iz Dunaja. (Razmera med osnovno postavo o sploinih državljanskih pravicah in konkordatomV se-stavkih razglašenih po „Novicah" v zagovor slovenskih narodnih poslancev sem trdil tudi to, da nova državna ustava nima nič tacega v sebi, kar bi bilo veri in cerkvi nasprotno. Res, da je mogoče, sem rekel, da se tudi pod to ustavo sklepi in postave v tem oziru napačne storé, ako zborna večina in vlada nimata pravih misli; ali tega ne bo ustava kriva ; to, sem djal, bi se bilo tudi po prej šnj i Schmerlingovi ustavi lahko zgodilo, pa tudi, kakor vemo od cesarja Jožefa II. brez ustave. — To moj o misel potrjuje zdaj in daje jej popolno vero očitna izjava ali izreka prečastitih avstrijskih nadškofov in škofov od 27. novembra 1. 1. do predsedništva gosposke zbornice, razglašena po „Volksfreundu" od 5. dne t. m. V njej so viši duhovni pastirji razločno izrekli, da nimajo vzroka reči, da bi osnovna postava o splošnih državljanskih pravicah nasprotovala konkordatu, in da nimajo za kaj iz samega tega obzira podbijati jo. Njih pomislek je bil le ta, da so nektera načela prevec splošno izražena, da se je zavolj tega bati, da bi jih kdo napak ne tolmačil. To isto iz-reko oni ponavljajo v poznejši očitni izjavi, ki jo je „Volksfreund" 4. t. m. prinesel, v kteri spet razločno pravijo, da osnovne postave, če se tolmačijo po besede pravem pomenu, ter po djanski rabi druzih držav, v kterih so že vec let v navadi, veri in cerkvi niso nasprotne. To se mi je treba zdelo še enkrat povdariti, ker je moja želja, da bi izginila izmed nas vsaka kriva misel, ktera bi nas znala zavirati, da bi se zadobljenih novih pravic energično ne posluževali. Svetec. V Kastvu 28. marca. — Dne 23. u. m. nas je zapustil spoštovani g. France Bachmann, kteri je bil lečnik naše občine od leta 1863., pa je zdaj od c. k. vlade v Ljubljani imenovan za okrajnega lečnika sè stanovanjem v Bistrici na Notranjskem. Za njegovo izvrstno lečenje, za njegovo pravo kristijansko človekoljubje, za njegovo resnično spoštovanje cerkve in duhovništva, za njegovo lečniško skušenost, ktero je pokazal pri mnogih boleznih, za njegovo vestnost in marljivost podělil mu je naš grad z občino častno gradjanstvo; mi pa mu želimo v njegovi novi službi dobro srečo prošeci ga, da ne bi nikdar nas pozabil, kakor ga bomo tudi mi ohranili vedno v hvaležnem spominu. On, kakor podpredsednik naše čitalnice, ska-zal se je z besedo in z delom vrlega rodoljuba, tako, da moramo očito spoznati, da smo ž njim na vsako stran mnogo zgubili. Novomesto 29. marca. + — Danes se je igrala v čitalnici naši iz českega poslovenjena in še od leta 1848., ko se je v Ljubljani na javnem gledišču po dr. Jan. Bleiweisu vredjena prvi pot predstavljala, v dobrem spominu stoječa šaloigra : „Tat v mlinu" ali „Slovenec in Nemec." Tudi pri nas je ta igra močno dopadla. Osebe te igre : „Tomaž mlinar" gosp. Pogačar, njegova „hči Katerca" gospodičina Zajdelnova, „Javor-nik" gosp. Krištof, „Aron Mavšel" gosp. Kalčič, „Mihel" gosp. Rorman, „Doroteja" gospodičina Durinijeva, in „desetnik" gosp. Zajdelj , javnega odra že vaj ene, so svoje naloge prav izvrstno rešile tako, da so poslušalci nas zagotovljali, da se niso kmalu toliko nasmejali nego ta veseli večer. Pa tudi na oder danes prvič stopivši „grajščinski oskrbnik", kterega je predstavljal gosp. Ilovsky in pa „Ančika", ktero je igrala gospodičina Tončika baronesa Svajgerjeva sta svoji nalogi prav dobro izvršila, posebno pa je gospodičina baronesa Svajgerjeva predstavljala nemko „AnČiko" tako, kakor da bi bila nalašč vstvarjena za to nalogo ; vsled tega je pa tudi v onem prizoru, ko ste si Ančika in Doroteja v prepiru, radosti smeh do vrhunca dospel. Dvorana je bila kakor vselej, tudi danes vsa polna. — Iz vsega se tedaj vidi, da se predstavljanje domačih iger po neu-trudljivi delavnosti naših domoljubnih igralcev in igralk na čedalje višo stopinj o izvrstnosti povzdiguje na čast in ponos dolenske, od nekdaj slovenske strani. *) V to pa najvec pripomore posebni takt ravnatelja gledišča našega, gosp. Kalčiča, ki vé naloge tako dobro razdeliti, da vsaka pride na svoje pravo mesto, zraven tega pa si tudi z mnogimi skušnj ami prizadeva, da vsaka igra dobro pripravljena stopi na oder. — Znano je dragim „Novicam", da imamo v naši čitalnici ženski pevski zbor, ki nam je že večkrat marsikaj lepega podařil ; sedaj pa slišimo, da tudi več domoljubnih gospodov na-merava se združiti v možki pevski zbor, in tako se bo začel tudi ta oddelek dozdaj tukaj zeló zanemarj enega polja domačega petja obdelavati. Temveč se tedaj moremo prijetnih muzikalnih zabav v čitalnici naši nadjati. Pa tudi to, da je tukajšnja meščanska godba pred kratkim v gosp. J. Kelerji prav pogumnega in marlji-vega kapelnika dobila, bode gotovo tudi petju v pod- *) Žalibog, đa se, kakor so spet poslednje volitve za zbornico kupČijsko kazale, novomeška zemlja ne more meriti z drugimi dolenskimi stranmi ! Vred. 120 poro. Omenjeni gosp. kapelnik, po rodu Ceh, poprej v Oseku v Slavoniji; ni tedaj dvombe, da bil je ima dr. Gosta, odborniki M. Prégl, dr. Orel, J. Seunig, dr. J. Ahačič, Jož. Debevec, Fr. Schollmayer, P. Lasnik tudi popolno znanje jugoslavenskih in posebno še tudi in pa tajnik dr. J. Bleiweis), izmed vnanjih pa vitez po vsem svetu zarad njih krasne izvirnosti slovečih na- Gutmannsthal pričujoči, je tajnik dr. Jan. Bleiweis rodnih srbskih melodij in da nam tedaj tudi v tem oziru naznanil sporočila, ki so odboru došla přetekli mesec. sčasoma še marsiktera vesela večernica doide. Saj je le Potem je odbor izvolil 6 novih udov. — Podpredsednik treba, da se slišijo premile národně pesmi— in gotovo dr. Costa v imenu odborovega odseka je, da zavzamejo srca naših rodoljubov in domorodkinj. odseku zraven dr. Co ste sta odbornika M. Prégl in Uradnije so začele dr. Orel in pa tajnik dr. Jan. Bleiweis) poroča o predlogu Lud. Dimičevem zarad izdajanja kmetij Iz Lašć 30. marca. Sreb. tudi pri nas sèm ter tjè rabiti slovenščino malem po nemščina se še zmiraj v njih košati. Sodnija skega časnika štirikrat na leto in o predlogu dr. Aha v Laščah je lani še celó slovensko vlogo zavrgla nem- čiče vem zarad izdajanja gozdnarskega časnika. Spo ški letos pa vsaj sprejema slovenske. C. kr. okrajna ročilo dr. Costovo je bilo na vse strani tako temeljito gosposka v Kočevji je na prošnjo županov ribniške prevdarjeno, da vsi predlogi so bili soglasno sprejeti okolice obljubila dopisavati jim po slovenski po službeni dopušenosti le zmiraj mogoče (!) ; ako bode nektera kteri to obsegajo, naj bi se v prostih vezkih, kadar je najmanj za 6 pôle gradiva nabranega, izdaj ali taki pisma zdaj res slovenski pošilja, večidel pa vendar še zvezki pod naslovom „Naznanila o kmetijskih in gozd zmiraj nemški; neko večo slovensko vlogo od županije narskih rečéh", slovenski ali nemški, kakor pride spis; potem sem videl řešeno nemški; (menda ni bilo po vse od odbora izhajajoče reči naj se razglašajo vselej službeni dopušenosti slovenski mogoče?!) — Kaj pa žu- tudi v slovenskem jeziku, v slovenski prestavi pa tudi panije naše? V Laščah županija večidel nemščino rabi; vsak važnejši sestavek, kteri družbi doide v nemškem videl sem tudi na slovenski vlogi nemški odgovor žu- jeziku; družbenikom se dajajo ti zvezki brez plače, panov iz Lašč. Dobro slovenski in po novih postavah predlogi se bojo prihodnjemu občnemu zboru v predobro vredjene županije so v Ribnici in zlasti na Po- vdarek in sklep izročili. — Druga prav živahna razprava ~ je bila o novi osnovi družbenih poddružnic. Ijanah. upanj e naši učite se od teh! Cerkev v Kibnici je velikánská; zidarsko delo je že blizo dokon- Tudi v tej je poročal dr. Costa. Nasvetoval je, naj po čano. Tudi prelepi cerkvi v Laščah je veliki oltar do- novi osnovi bode 27 poddružnic (pred letom 1849. jih vršen, kteremu v obližji ni enacega. je bilo 34, zdaj 22). Predno pa stopi odbor s svojim Iz okolice ljubljanske 2. aprila. M. II. (Ve sta- nasvetom pred občni zbor, kteri tudi o tej stvari vitno luči pod mernik !) Liberalizem je zdaj popolnoma konečno sklepa, je bilo po nasvetu viteza Gut manns- v svojem cvetji. Radovedni smo, kakošen sad bo rodilo thala sklenjeno: naj se razglas po deželi razpošlje to prečudno drevo, ki so ga Nemci zasadili v Avstriji? kteri naj domoljube vabi, da zarad krajev To vé I^^^HHH HHBHHI MHMÉMlHíf W/Ě y ki Tisti i KJV JtlVUiV* UMU«.»... ---—----J- «VU1VI, «v» * J V» V , IVA Daj ki večno pratiko piše! Bojimo se bojo sedeži poddružnicam, svoje mnenje družbi Y ig JL IO ti y i\i v vv>uv i ULAivv j^/iov • da namesti žlahnih jabelk se nam bojo pa , rodile. Pravijo, daje clovek mračan, ako precej lesnike ko ne vidi naznanijo, da se tako pravo zadene. Razglas bode na-črtal vitez Gutmansthal, da ga odbor odobri ali popravi iai zdravniki menda pravijo prenaredi. Dokler pa se ne ustanovijo nove poddruž- solnce za goro zaide taki bolezni „kurja slepota". Mi po deželi mislimo, da nice, bilo je po predlogu dr. J. B le i we i sa sklenjeno, tudi tak podnevi pri solncu ne vidi, kdor misli, da bode naj se ondi, kjer je poddružnica po smrti ali kakor koli svet srečen in zadovoljen, ako se vpelje civilni zakon izgubila svojega predsednika, začasno imenujejo precl- in bojo župani poročevali, šola ločila od cerkve in se sedniki, in po tem nasvetu so bili izvoljeni za poddruž- Ijudém davki še veči naložili, ker že dozdanje komaj nico kranjsko gosp. L. Jugovič, za radoliško gosp l • • w • « T^l rH • w 1 ¥ rW 1 A * * ^ zmoremo. - Zdaj pa imam še eno na srcu, in ta mora Fr. floman, za tržiš ko gosp. Fr. Železnikar, za kam- iti ven, naj veljá kar hoče. Gospodje, zamera gon, za- niško gosp. Jan. Debevec, za podbrško gosp mera doli: al ni to prečudno, da to, česar nočemo quis Gozzani, za zatičniško gosp. Jož. Krsnik mar- imeti, se nam vsiljuje; kar pa zahtevamo, se nam ne vrhniško gosp. Fr. Kotnik. y za Odbornik dr. Ahačič Koliko časa se že pulimo za prvo prirojeno nam je naznanil, da odborniki gozdnarskega odseka še niso dá? . pravico, to je, za to, da naš lepi in izobraženi domači vsi svojega mnénja o Dimičevem spisu zarad JL li) Ý A vvy^ V V J V J £J J Vi JU VIIU JI V^Jl 4 JLJL JL éUé VA M M> ^ ^ ■ ■ ■ ^ ^^ f ^ f U ) ^ A A v-/ jezik dobi veljavo v kancelijskih pismih , in še zmirom striktnih logarjev" mu izročili Le tù in tam se komaj ugleda seji ne more še o tem poročati. yy di- taka bele vrane da tedaj v današnji Odbornik S eho 11- kakošno tako pismo, da ga domac clovek sam razume mayer, kot ravnatelj družbinega vrta na Poljanah, je in mu ni treba najemati tolmača iz dobre volje ali za předložil načrt, kako naj bi se saj deloma zid napravil plačilo. Res je, da uradniki morajo tako plesati, kakor okoli vrta, ker so planke že vse za nič. Gledé na ve- jim minister žvižga; mislim pa , da zato nikomui bo šio ob glavo, marveč da le postavno ustreza ne 19. like stroške se je začasno odložil konečni sklep. Vitez G utmansthal je razdelil nekoliko semena svil- osnovnih postav. Torej ne odlašajte dalje od danes na nih črvičev iz reje dr. Lance v Spletu. jutri. Prigovor pravi: da „cagovo srce nikoli pri lepi (Iz mestnega odbora 3. aprila.) Podžupan dr. Orel ženski ne spi." Naš slovenski jezik je že tako uglajen bere pismo c. k. dežel. predsedstva, po kterem, dokler in omikan, da sram ga bodi, kdor se ga sramuje! Mo- traja suspenzija županova, namesti c. kr. komisarja rebiti pa kdo caka, da §. 19. še le rodi posebno po- Pajka vsled mestnih ustavnih pravil prvi magistratni sve- stavo , ktera odločuje narodne pravice v posameznih tovalec prevzame vodstvo mestnega magistrata. Po takem mesto še ni dobilo svojega postavnega župana dr. Coste kakor je mestni zbor hotenje svoje do visoke točkah. Ako se bode čakalo na to čakati y k aj ti „liberalizem", y utegne se še dolgo ki dan danes zvonec nosi y nazaj y ne vidi potreb slovanskih narodov, marveč ga je strah, vlade izrekel v sejah 6. februarja in 7. marca. Po tem ako bi po narodni ravnopravnosti slovenski jezik se molčé zaslišanem naznanilu odbornik Stedry željo iz-vsedel na svoje pravično mesto tam, kjer je sedel do- rekuje, da bi odbor kaj več izvedel o gospodarstvu sihmal nemški. Zato je za-se delà ! ves puhel tak „liberalizem", ki mestnega gradu pod Turnom, in da bi se bolje čulo nad gozdom njegovim. Podžupan dr. Orel mu razjas-Iz Ljubljane. (V poslednji seji odbora družbe kme- nuje korist listja za gnojilo gozda. — Odbornik dr. pl.Kal-tijske), v kterem pod predsedstvom gosp. Fid. Trpinca tenegger želi, da bi se, dokler je Ljubljanica zap rta, so bili vsi tukajšnji odborniki (gospodje : podpredsednik čedili iztoki mestnih kanalov in da bi strojarji poleg 121 Ljubljanice ne osvinjali vode s tem, da mecejo ostanke čresla v ravnokar očejeno Ljubljanico. Magistrat je dobil nalogo, da skrbi za hitro odpravo oboj ne napake. — Potem odbornik S te dry v imenu stavbinega odseka poroča o obrežji (kai-i) poleg Hradeckovega mosta do gledišča ; stroški za ta zid so prevdarjeni na 6250 gld. Odbornik dr. Bleiweis nasvetuje, naj se opusti ta stvar tako dolgo, dokler niso odločeni mestni stroški in dohodki za letošnje leto, da vemo, ali bomo zmôgli take stroške ali ne. Predlog ta obveljá s tem, naj magistrat obravnava to zadevo z onimi hišnimi gospodarji, kteri imajo svoje hiše na tem mestu pri vodi in nekako na-sprotujejo temu obrežju. — Odbornik dr. J. Bleiweis poroča v imenu šolskega odseka o vlogi ravnateljstva c. kr. realke , ktero zahteva nove mize in stolice v ri- sarski šoli spodnje realke s stroški od 765 gold. Ker ravnatelj ni povedal, ali poleg učencev niže realke, za ktero plačuje samo mesto, ne rabijo še drugi učenci tega pohišja, nasvetuje dr. Bleiweis, naj se pred vsem ta stvar na jasno postavi, ker mestna kasa ni tako zmožná, da bi za druge plačevala. Odbornik Dežman ugovarja, odbor pa sprejme odsekov predlog. — Potem poroča dr. Bleiweis še o tem, naj se Schmeidova šolska stipendija z 10 gold. 90 krajc. poděli Pavlu Endli- cherju, učencu 2. realkinega razreda. Brez vse debate je bil predlog sprejet. — Odbornik dr. Župan poroča v imenu pravnega odseka 1) o zadevah najem-nika kavarne na gradu pod Turnom in 2) o milostném odpustu denarnih kazen, ki jih je magistrat ođločil hišnim gospodarjem, kteri letos, ko je v božič-nem času veliko snega padlo , so bili toženi, da niso počedili tlaka pred hišami. Odbornik Malitsch na-sprotuje temu predlogu, dr. Bleiweis in Horak pa kazeta, da letos se je v 3 dneh navalilo toliko snega po ulicah, da tudi magistrat ni odpeljal snegá celó iz velikih zametenih ulic ne. Milostni odpust vsem, ki so že kazen plaćali in je še niso plačali, potem obveljá. — Družba hišnih gospodarjev, ki so lastniki me-scans ke kosarne v Trnovém, je v nedeljo imela svoj letni zbor, v kterem je njen predsednik g. Horak deležnikom veselo novico na znanje dal , da kosarna nima zdaj nobenega dolgá več in da bode tudi brez dolgá ostala. Lansko leto se je veliko popravilo v hiši in v okolici njeni tako , da kosarna zdaj na prav pri-jetnem prostoru stoji. Iz vodstva po družbenih pravilih stopivši gospodje Jan. Horak, Anton Heidrich, Srećko Waidinger in Mat. Schreiner so bili v zahvalo svojega koristnega delovanja zopet voljeni. — V nedeljo zvečer je dramatično društvo napravilo „besedo", v kteri so se brala tri djanja žaloigre „Tomaž Moor" in vmes čveterospevi peli. Veselo je bilo videti, da posebno mnogo gospá in gospodičin se je snidlo v to duhovito večernico ; pohvaliti pa tudi moremo gospodičini in gospode, ki so prav dobro Čitali lepo pošlovenjeno žaloigro. Al igra sama po sebi nikakor ni za b e r i 1 o pripravna , ker nima obširniših monologov itd. , ki bi duhá zanimivali ali ogreli srce. Velik razloček je med igro, ako se predstavlja djansko, ali če se le b e r e ; kar v uni obliki utegne biti bolj dolgočasno, je v tej obliki bolj zanimivo, in nasproti; zato je že zdavao znano, da marsiktera igrá se dá dobro brati, pa je brez efekta v predstavi. Sicer pa tudi „Tomaža Moora" ne nahajamo na javnih glediščih. — 2. zvezek „Slavjanskega Juga" je ravnokar přišel na svetio. — Tudi trije listi „Slov. Naroda" so prišli že na svetio. — Tako natihoma se je motála zaupnica grofu Antonu Auerspergu zarad njegovega govora o novi za- konski postavi, da še le po ,,Tagesp." smo te dni čuli novico, da 500 ,,der angesehensten Manner Laibactťs" je po 'dr. Kl un u poslalo grofu Auerspergu zaupnico. Lahko si mislimo, da oni, ki so zbornici gosposki pred nekimi meseci poslali adreso zoper konkordat, so tudi zdaj tisti „angesehenste Manner", ki so se poklonili grofu Auerspergu. Kakor tedaj to mi vemo, tako bode vedel tudi grof sam, da glavno mesto tište dežele, ki jo je on sam „slovenske Tirole" imenoval in se zvesto drži znane prislovice: „stara vera, stara petica, staro vino", nikakor ne čestita novopečenemu liberalizmu njegovemu. I ■ . » lz Dunaja. Državni zbor je čez velikonočne praznike odložil svoje delovanje do 20. dne t. m. V silni naglici je poslednje dni izdelal sledeče reči: Ministerstvu je dovolil, da do konca rožnika (junija) pobira davke po stari osnovi. —Zbornica gospôska je s celó malo spremembo sprejela novo šolsko postavo po nacrtu poslaniške zbornice; le to je dodala, da razun kršanskega nauka gré duhovstvu v ljudski šoli ta oblast, da „čuje nad verskimi vajami." Zbornica poslancev se je potem tudi udala temu nedolžnemu dostavku, ki se sam po sebi razume, in tako je zdaj gotova nova šolska postava, po kteri ljudska šola iz rok škofijskih konsistorij in dekanov (cerkve) pride v roke svetni oblasti (državi). — Zbornica poslancev je dodělala tudi novo konkursno postavo, to je, postavo o tem, ako kdo pride na kant. Ta postava šteje 256 §. — Tretja postava, enacega duhá kakor zakonska in šolska, jev zbornici poslancev že tudi rešena: imenuje se medverska postava; njeno jedro je to, da vse vere, ki jih priznava država, imajo vprihodnje biti v našem cesarstvu ravnopravne; Avstrija, čeravno so njena večina katoličani, ne bode vec pred vsem katoliška. Zoper to so govorili prof. Jáger, prof. Greuter in Bariewicz, ki so pogumno zagovarjali katoliško reč; nasprotovali so jim protestant Schneider, jud Kuranda in Schindler. Sprejeta je bila vsa po duhu „nove dôbe"; samo to se je dodalo, da med službo božjo v nedeljah se ne sme očitno delati; sicer prestanejo po tej novi postavi revêrzi zarad izreje otrók, kadar so stariši dvojne vere; zlahkoma bode se menjala véra itd. Zdaj gré ta postava v zbornico gosposko, kjer jo bode večina gotovo radostno sprejela. Potem grejo vse tri postave do Njih Veličanstva, ker potem so še le veljavne, ako jih cesar potrdi. — Pred razhodom državnega zbora je zbornici poslancev ministerstvo še izročilo načrt postave za porotne sodbe pri hudodelstvih in pregre-ških po časnikih ali knjigah doperneŠenih. — „Tagespošti" se piše iz Dunaja, da so si novi ministri že zeló navskriž. Grofa Potocki in Taaffe mnogokrat izostajata iz ministerskih sej , grof Potocki stopi menda kmalu iz ministerstva, dr. Giskra in dr. Berger se po svojih časnikih kregata, ker je neki dr. Ber-gerju vdan časnik unidan črhnil, da Giskra utegne še postati Bach II. ; dr. Herbst pa je o finančnih zadevah celó druzih misii kakor dr. Brestl. — Mnogo se beseduje o pismu, ki je iz Rima od papeževe vlade došlo dunajskému ministerstvu. Gotovo je edino to, da to pismo odgovarja na točke, ki jih je dunaj ska vlada zarad konkordata stavila rimski vladi. Ako cesarjevo potrjenje gori omenjenih postav ne preseka daljega razgovora, se bode o konkordatu dalje obravnavalo. i i — Zarad pišem, za ktera se recepis vzame na pošti ali ktera se rekomand i rajo, kakor postarji pravijo, je ministerstvo dalo novo postavo, po kteri (razun tacih pišem, ki obsegajo menične proteste ali ki 122 se imajo poslati po ekspresu) ni ve6 treba, da bi se vedno na zapečateno stran zapisalo ime in stanovanje oddaja- pibala teljevo; tudi se taka pisma z voskom, oblati ali kakor vso silo sanja } da vstane Poljska, in je v ta namen pod že mnogo puntov, pa kriči proti tej 77 sili" z koli zapečatijo, ako ta pisma ne grejo v vnanje dežele. Francozko. Ne samo v Parizu, temuč tudi po dru-Na vprašanje: ali dolžnost vojaštva (soldat biti) zih kraiih Francozkega močno vrè. Ahille Mercier je konec vzame z izstopom iz 3. ali z izstopom iz i. raz- ««. JC > vcu uôuu izaisiu raz- reda starosti? je ministerstvo razglasilo to-le pojasnilo: sirjena po deželi in v kteri pisatelj na drobno našteva, raz- na svetio dal brošuro ktera je v več tisoč iztisih raz Na to vprašanje daje odgovor člen 2. postave od 10. koliko je Napoleonovo cesarstvo denarja požrlo in novembra 186Y. leta ; dokler namreč vlada ne rabi v ležela nima 0(1 tega kakor materijalno in moralično tistem členu zapopadene oblasti, da bi dotično dolžnost raztegnila, ugasne dolžnost v armado stopiti z izstopom iz 3. reda starosti, vendar pa to nima v sebi isklenitve, revščino. Severna Amerika. Predsednik (vladar) republike amerikanske je v zatožnem stanu ker kakor iz o. reaa siarosu, veuuar pa tu lulu» v seui ío^icuitvc, . * ----» ««w^u^uj oiauu, , da bi ob času, ko bi vlada ono oblast rabila, ta dolžnost Bjegovi nasprotniki pravijo, se v nekterih vojaških za zopet oživěla za tište, kteri še niso stopili iz razreda devah ni ravnal postavno starosti. Samo po sebi se tedaj razume, da gledé na prošnje za namestovanje med brati v prvem primer- ljeji veljá izstop iz izstop iz v poslednjem primerljeji pa razreda starosti. Za prodaj ste med druzimi cesarskimi grajšči-nami tudi postojnska in loška grajščina na Kranjskem namenjene. Loka se je imela že lani prodati; al dražbi ni bilo nikogar in pismene ponudbe finančno ministerstvo še ni rešilo. Ako se naredi železnica iz Beljaka v Ljubljano, utegne ta grajščina zarad gozdov večo ceno dobiti. Skupščine delavcev, pri kterih se zbira po , pa se še nič prav ne vé, kakošna piščeta se bojo izlêgla iz teh jaje Denarni zapisnik Matičin. , . Stari udje: Za 1868. leto : gg. Malnaršič Jožef, Namre Anton, Peterlin Primož Kafol Štefan, Nabrgoj Janez, Gorjup Janez, Koželj Anton, Su bic Primož, Viđmar Janez , Kajdiž Toma, Jereb Matej Stare več tisoč delavcev, so zeló živahne Bog ne daj 7 da ne bi oni dunajski svobodáhi viharja ne želi, kjer so veter sejali! — Tudi v Genfu so jeli delavci rogoviliti. Belgiji razsajajo delavci tako Alojzi, Santo Treo, Krsnik Jožef, Wašer Rajko, Bus Janez. Vovk Janez, Kranjc Matija, Sovinec Anton, Potočnik Blaž, Ju-govec Anton, Robič Simon, Sever Jožef, Žark Simon, Drobivnik Jurij, Cebasek Janez, Kapun Valentin, Šuster Janez, dr. Gan-ster Mavricij, Vindisar Miha, Šivec Janez, Kulavec Matija, Debeljak Janez, Rumpler Maks, Dolinar Janez, Mazek Anton, Kun-sic Lovro, Logar Leopoldina, Urbas Anton, Celar Janez, Kalan Matija, Belar Jožef, Blaznik Jakob, Grčar Jožef, Pokoren Anton, Erjavec Janez, Klemenec France, Narobe Martin, AhčiD Dragotin, Auer Pavel, Belar Leopold, Cvajer Dragotin, Chiades Vekoslav, Dimec Avgust, dr. Fux France, Gerber Matija, Gnjezda Ivan, Gock Ferd.. Hausner Henrik, Heidrih Anton. Horak Iv. da so v dveh mestih morali konjiki miriti. y Nep Horak Slavoljub, Hren Jakob , I vane ti č Martin , Jenčič Ogersko. Iz Buda-Pešta. Vsaki čas se pričakuje roj stvo cesarskega deteta, ki bode, ako bode deček, dobilo ime Štefan : ako bode deklica, ime Marija. Dojila bo novorojenčeka krepka omožena Magjarka Roza Eszer- pauer 22 let stara, ki je že v Budi pri cesarici. Brž po roj stvu se bodo v cerkvah glavnih mest vsega cesarstva obhajale zahvalnice. General nekdanje ogerske puntarske armade Perczel je v nekem govoru zoper Košuta tako raz-srdil prijatle Košutove, kterih je na Ogerskem čedalje več, da se ne vé, kako se bo izvršila ta pravda. Štajarsko. „Slov. Gospodar" naznanja 7 da v tiskarni tožbi 23. marca je bil vrednik, kterega je mirno pa temeljito zagovarjal dr. Srnec, zarad zanemarjene paz- ljivosti obsojen na 30 gold, kazni in da zgubi 60 gold. Za 1869. leto g. Žark Simon kavcij e. Dr Prelog se je pritožil zoper to razsodbo. Aloj zi, Kandrnal France, Kaprec Ivan, KlemenciČ Anton, Klemens France, Klein Anton, Kljun Drag., dr. Klofutar Leonhard, gim-nazijalna knjižnica, Kočevar France, Konaek Valentin, Kolman France, Kosti J. V., Kramar France, Križnar Miroslav, Kušar Matija, Lahajner Dragotin, dr. Leben Matija, Lercher Jurij, Lin-Činger Oton, Mahr Ferdin., Maršalek Avgust, Mulej Andrej, Nič-man Henrik, Novak Janez, Oblak Jožef, dr. Orel Jožef, Skopo soseska, Ozwald Ivan, Pakic Mihael, dr. Papež France, dr. Pav-ker Henrik, Perona Ljudevit, Petrič Ivan, Polec Jožef, Puhar Dragotin, Praprotnik Andrej, Raktelj France, dr. Rebič Julij, Ribić Jožef, Ricoli Alojzi, RegorŠek France, Smolej Jakob, Spo-ljarič Jakob, Suhadobnik Lovro , Střlba Jožef, Schrey Toma, Šventner Jožef, Tomec Jakob, Turk Jožef, Ulman Neža, Urh Peter, Valenta Vojteh, Več Ivan, ViČic Jan. Ev., VrhovecBlaž, Zamejec Jožef, Zitterer Andrej, Zupan Jožef, Žagar Dragotin, Sušje, Jerše France, Urbanija Lovro, Hlebec o. Bogomir, Kraševec Anton, Kenda France, Kršic Janez, Torkar Matija, Krofič Mihael, Jaklic Stefan. V Ljubljani 16. marca 1868. Cesko. Hrudimu so na konjski sejm pripeljali blizo 6000 konj na prodaj. Hitro so bili pokupljeni; največ pa so jih kupili ogerski cigani in jih plačali s pruskimi srebernimi tolarji. Rumunija. Bukureškemu državnemu zboru je bila unidan postava zarad Židov (judov) v obravnavo izro- banaske~7 fl. 20. — turšice 3 fl. 80. čena, ktera židom ne dopušča, da bi se v kakem mestu brez dovoljenja mestnega odbora vselili, na kmetih pa se celó ne sme noben jud vseliti. Kdor se proti tej postavi naseli, veljá za vlačugarja. Tudi si jud ne sme Dr. Jer. Zupanec. 4 fl. Žitna cena v Ljubljani 4. aprila 1868. Vagán (Metzen) v novem denarji: pšenice domače 6 fl. 40 5 fl. 30. ajde 3 fl. 40. sorsice rži ječmena 3 fl. prosa 3 fl. 30. ovsa 2 fl. 10. Krompir 1 fl. 80. »un »i «wow») ' 0--^ ---— «tuv» nikjer ne zemljišča ne hiše kupiti, in tudi ne sme ži- Kursi na Dunaji 8. aprila. veža vina ali žganja prodajati kristijanom itd. Ru- muni morajo po taki oštri postavi juda od druge strani poznati, kakor ga poznajo pri nas v Avstriji. Rusko. Ruska vlada je poljsko kraljestvo, ki spada pod rusko oblast, tako osnovati dala kakor ruske dežele. Poljski narod je zadovoljen s to prenaredbo, davno do grla sit jarma, ki ga nosi pod polj- 5% metaliki 56 fl. 60 kr. Narodno posojilo 62 fl. 80 kr. Ažijo srebra 113 fl Cekini 5 fl. 54 kr. kr. Že ker je skimi plemenitaži. Kopica poljskih sanjačev, kteri se še Loterijne srećke: V Trstu 1. aprila 1868: 10. 40. 77. 62. 38 Prihodnje srečkanje v Trstu bo 15. aprila 1868. Odgovorni vrednik: Janez fflumik Natiskar in založnik Jožef Blaznib v Ljublj