M 142. Velja po poŠti: za celo leto naprej K 26*— V Ljubljani, v petek, dne 23. junija 1905. Leto mm. za pol leta P za četrt leta „ za en mesec „ V upravniStvu: za celo leto naprej K 20-za pol leta „ 13--650 2-20 P za ietrt leta za cn mesec 10--5--170 Za poSfIJ. na dom 20 h na mesec. Posamezne Stev. 10 h. SLOVENEC Inseratl: Enostop. petltvrsta (72mm): za enkrat za dvakrat za trikrat .... ... 13 h 11 za vež ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta S 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust. Izhaja Vsak dan, IzvzemSi nedelje In praznike, ob pol 6. url popoldne. Uredništvo J« v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod čez -- dvoriSče nad tiskarno). — Rokopisi se me vratajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74. Političen list za slovenski narod Upravništvo Je v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — --- Vsprejema naročnino, In sera te in reklamacije. (JpravniSkega telefona Stev. 188. Krško meščanska šola. (Dopis izven Kranjske) Ponovni razpis službe ravnatelja in enega učitelja na krški meščanski šoli je sicer uspeh rezolutnega nastopa c. kr. okrajnega šolskega sveta v Krškem, a v istini je ta razpis za to šol« ravnotako nevaren, kakor prejšnji. Hočem dokazati. Za ravnateljsko službo morajo prosilci dokazati: »da so slovenskega jezika v govoru in pisavi vešči« (Uč. Tov. 26. 5. 1905. št. 26.), za učiteljsko pa: „da so v smislu čl. III. točka I edstavek 7. ministrskega ukaza z dne 31. julija 1886. št. 52. m. n. 1. usposobljenost si pridobili, da smejo slovenščino kot učni predmet na meščanski šoli učiti." — Torej ravnatelj postane lahko oni, ki slovenščino le govori in p i š e, a' učiti mu je ni treba znati, učitelj pa mora znati učiti materni jezik vseh učencev le kot drugi deželni jezi k.*) Sicer pa zahteva imenovani razpis od ravnatelja manj zmožnosti t. j. nižje kvalifikacijo nego od učitelja! Že to samo kaže, da hočejo ravnateljsko mesto dati kakemu možu, ki „je vešč slovenščine v govoru in pisavi", kar pa treba dotičniku dokazati le z zrelostnim spričevalom. Koliko to velja, vemo učitelji najbolj. Vzemimo le učiteljišči v Mariboru in Celovcu, ki sta čisto nemški, a Nemci se lahko uče slovenščine kot prostovoljnega predmeta; tak kandidat si igraje pridobi spričevalo o znanju slovenščine, znanja seveda ne. Imate tudi v Ljubljani na učiteljišču moža, ki je s primerno takim znanjem slovenščine prišel na svoje sedanje mastno plačano mesto. In takih učiteljev je na Štajerskem in Kranjskem dovolj, ki so najstrastnejši nemški nacionalci a imajo v svojem spričevalu red iz slovenščine; ne znajo jo seveda ne, ker so ono kar so si pridobili na učiteljišču, že davno pozabili, ne izobrazujoč se dalje v sloven- ' skem jeziku. Tudi vsak kranjski Kočevar zna slovenski po spričevalu (saj imamo cel6 na mariborskem učiteljišču enega takega slovenščine »veščega« (?!) profesorja, ki je študiral cel6 v Ljubljani). — Kako pa bo tak ravnatelj, ki je slovenščine le »vešč", ne pa usposobljen učiti jo, kako bo tak ravnatelj nadzoroval pouk obligatnega drugega deželnega jezile tega ne vemo. Ali mislijo gospoda v Ljubljani da je slovenščina igrača ? Saj sta gospoda deželna šolska nadzornika vendar oba jezikoslovca in pedagoga tudi; sodili bi, da vesta, komu je poveriti vodstvo pouka v tem ali onem predmetu. Ali ne misli nikdo na to, da se lahko pripeti v Krškem, da bo učitelj slovenščine zabrusil ravnatelju v obraz: »Ne vtikajte se v slovenski pouk, saj nimate usposobljenostnoga izpita zanj!" To se lahko dogodi; vsak možat učitelj bo zavrnil kritiko ravnatelja, ki o dotičnem predmetu soditi ni kompetenten. Govori se, da nameravajo imenovati ravnateljem kakega prosilca, ki je izprašan za jezikovao-zgodovinsko skupino, torej za iste predmete kakor novi učitelj. Dobro, če i prideta torej na zavod dva nova moža, oba ; izprašana za isto skupino, ali brrie*bilo naj-| primernejše, ravnateljem imenovati onega, . ki je izprašan za oba deželna kot učna i jezika, učiteljem pa v tem slučaju kakega i čistega Nemca? Da brez Nemca stvar ne | bo rešena, to vem, a pravično bi bilo, da je na slovenskih tleh Slo vene?"'—'zmožen učiti v obeh jezikih — ravnatelj. Cemu oddajati voditeljsko mesto možu, ki bo naroden nasprotnik učencev in drugih učiteljev? Mislim pa tudi, da usposobljenost v dveh učnih jezikih več velja nego le t enem. Zanimivo je še dejstvo, da sta bila oba tozadevna razpisa, prvi in drugi razglašena tudi v »Deutsch osterreichische Lehrer-Ztg." št. 10 in 11. Za prvi razpis bi človek nič ne rekel; saj je zahteval le usposobljenost za nemški učni jezik. A kako pa je mogoče trošiti denar za razpis, namenjen onim učiteljem, ki imajo vsaj v svojem zrelostnem izpričevalu red iz slovenščine, po listih a Ižt »Deutsch-oster. Lehrer-Ztg.", to nam naj pojasni gospoda v Ljubljani! Kako pa da v slovenskem učiteljskem listu »Popotniku" ni bilo tega razpisa? je li »Deutsch 6sterr. Lehrer-Ztg." po mnenju gosp. Belarja (kdaj morda še „Wellerja") bolj primerna za take razpise nego slovenska strokovna glasila? Odločilni krogi naj torej pazijo, pri tej zadevi! Med učiteljstvom se že govori o kandidatih, ki bodo rablji slovenskega jezika v krški meščanski šoli. Pripravlja se nekaj podobnega kakor pred dvema letoma na ljubljanskem učiteljišču. Torej pozor! Učitelj. Naravno da se tudi Srbi branijo z orožjem Pred dvajsetimi dnevi so Arnavti blizu Gilana napali Turke, ki so šli na izprehod. Turki so bili oboroženi in so ubili tri Arnavte. Nato se je zbralo do 2000 Arnavtov, ki so zahtevali, naj se jim izroče tisti, kateri so ubili Arnavte. Prebivalstvo je bilo v velikem strahu, ker v mestu je bilo le 800 vojakov. Dobili so še o pravem času pomoč iz Skoplja, Arnavti so se morali umakniti. Pa tudi turški vojaki niso dosti boljši. Ker ne dobivajo redne plače, napadejo prebivalstvo ter kradejo^ kar dobe. Celo turški častniki se ne, sramujejo"tatvin, katere delč med seboj. Ako' s£ nfe pogodč pri delitvi, pa se prične boj. To se večkrat dogaja. Sicer pa so turški vojaki tudi prave kukavice. Nedavno so obkolili arnavtsko vas Seljance, da ujamejo glasovitega razbojnika Izo Boljatinca. A ta prične streljati na vojake ter zbeži v goro. Iz tega je pač razvidno, kako žalostno je življenje v teh krajih. Človek pade kakor muha, a nobena oblast se ne gane. Doslej so tudi Srbi smeli nositi orožje. Dobili pa so ukaz, da morajo odložiti orožje, s katerim so se branilj. Potres je tukaj napravil mnogo škode, največ pa v Skadru. Ljudje se ne upajo v mesta in vasi, zato bivajo na polju pod šotori. Skoda je velika, a tudi nekaj stotin ljudi je mrtvih. fiusKo-japonska vojska. O miru. Pisma iz Stare Srbije. (Izvirno poročilo.) *) Kar je po gornjem ministrskem ukazu vse kaj druzega nego usposobljenost učiti kak jezik kot učni jezik; od učiteljev na ljudskih in meščanskih šolah se za učenje jezika k o t p redni e t a zahteva prav malo znanja, slovstva celo nič. In mož s takim znanjem naj uči materinščino svojih učencev ? Prizren, 6. junija. Tu je strašna anarhija, ki se ne da opisati. Arnavti pobijajo ljudi in požigajo vasi, i turške oblasti pa vse mirno gledajo. A-navti ! so se že 30 aprila zbrali v Peči in se niso razšli, dokler jim Turki niso dali 400 lir, to je nad 10.000 frankov. Mesto Peč ima mnogo škode, ker trgovina je povsem prenehala, odkar kmetje ne smejo v mesto kupovat. Sedaj prihaja vest, da so kmetje napadli srbsko selo Kolašin. Gotovo so se jim Srbi uprli, ker Kolašinci so znani kot junaci. Arnavti imajo svoj »čulus" ali zbirališče v Deburu, kjer so se sešli iz Skadra, Peči, Malesije, Grike, Djakovice, Dukadjana in Dibre. Tu so se razgovarjali, kaj naj store v bodoče. Eni so priporočali mir, drugi boj proti vsem, ki niso Arnavti. Ena četa Arnavtov je obkolila srbski samostan Visoke Dečane ter zahtevala odkupnino, inače razrušijo samostan. Ruski konzul je zahteval vojaško pomoč, kateri so se Arnavti umaknili, a zapretili, da se povrnejo. Arnavti se boje redne turške vojske, ker nimajo pravega poveljnika. Sedaj pa so se razdelili v razne manjše čete po 30 do 40 mož ter ropajo po prizrenski okolici. Ljudje niso varni življenja. Ti roparji ne napadajo samo potnikov, marveč cele vasi, Vasi Sevce so naznanili, da hočejo imeti 200 lir, to je nad 5000 frankov, inače jim zapalijo vas ter pobijejo ljudi. Mnogo Srbov beži in išče zavetja v Srbiji. Ako se ne napravi red, bodo Srbi morali zapustiti svojo staro domovino. Drugi so zbežal' v mesto in se ne upajo v svoja domovja. Župana v Siriniču, Boškovica, so ubili, ker jim ni hotel dati odkupnine. Po vaseh okoli Prizrena so Arnavti te dni ubili 14 uglednih Srbov in pretepli tri orožnike. Pričeli so napadati tudi dijake tukajšnjega srbskega semenišča. »Novoje Vremja" piše odločno proti miru. Njegovi mandžurski dopisniki slikajo armado kot željno nadaljnega boja, ker hoče izrabiti svoje jako ugodno stališče proti sovražniku. Japonska se sicer baha da je njen proračun vkljub vojski jako ugoden, a temu ni verjeti. Vojsko vodi Japonska samo z zunanjimi posojili, in bolj kot Japonci žele miru Angleži in Amerikanci, ker se vodi vojska za njihov denar. Rusija pa ne sme svojim sovražnikom storiti usluga da bi ravno zdaj sklenila mir. Peterburg, 21. junija. Visokosto-jeca oseba iz finančnega ministrstva je dejala, da ima Rusija dovolj finančnih sredstev, da vodi vojsko še dve |do tri leta. Ce ima zadosti moči, o tem naj sodi le vojne ministrstvo. Da je mir blizu, je vendar še dvomljivo. Nikdar ne bo Rusija odstopila Sahalina ali razdrla vladivostoških utrdb. Ako Japonska hoče to, potem bi bilo najboljše, da bi beseda „mir" ne bila izgovorjena. Peterburg, 21. junija. Nera-t o v, zastopnik grofa Lamsdorfa, je izjavil včeraj popoldne, da je definitivno sklenjeno da se premirje ne sklene. Na vprašanje kakšen vtis bi imela bitka v Mandžuriji na mirovna pogajanja, je dejal: „Ako Rusija zmaga, bi postali predlogi Japonske taki, da jih Rusija lahko sprejme. Ako pa je Rusija poražena, se bo vojska nadaljevala. W a s h i n g t o n , 21. junija. V urad nih krogih se glasi, da se sedaj vrše dogovori glede pi emirja v Mandžuriji. Tokio, 21. junija. Zanimanje japonskega ljudstva ni za mir, ampak se obrača k novim vojnim dogodkom. Vodilni listi nujno svarijo pred mirom, ki bi ne zajam-čil trajnega miru. N e w Y o r k , 21. junija. Japonska je mnenja, da mora Rusija prositi za premirje, ker je slabejša. Mirovne pogoje bi določili šele posredovalci. Vsa prizadevanja predsednika Roosevelta, da bi se dognali mirovni pogoji, so brezuspešna. Operacije v Mandžuriji. Tokio, 21. junija. Kakor se uradno naznanja, je cn japonski oddelek v okolici Vejuanpumena dne 20. junija zasedel Lje-noaheh, ne da bi bil zadel na odpor. Zasedel je nadalje Yanmulirau severovzhodno od Vejpjenpumena ter potisnil nazaj sovražnika, ki se je umaknil po cesti na Kirin proti severu. Drugi oddelek je pregnal sovražnika dne 19. junija iz Janculina, 10 milj severno od Vejuanpumena, ter zasedel griče severozahodno od Šihjmocu, ki leži severno od Janculina. Pregnal je tudi sovražnika, ki je imel ondi svoje postojanke na severu in severovzhodu. V okolici Čantuna je prodiral oddelek Japoncev proti železnici, pregnal sovražnika in zasedel griče južno od Suinheaoce, 18 milj severovzhodno od Čantuna. Obe stranki imata v teh bojih le male izgube. London, 21. junija. Iz Tokia poroča »Times": Japonska ofenziva dne 16. t. m. proti Ljanjančunpenu je imela namen, preprečiti močno obkoljenje, ki ga je general Miščenko pripravljal že dolgo časa. Rusi so bili popolnoma presenečeni. Glavni oddelek se je hitro umaknil skozi Mongolijo proti Cenkjatunu. Tu pričakujejo v kratkem vesele novice. Japonci imajo na bojišču več ko pol miljona vojakov. London, 21. junija. »Daily Tele-graphu" je došlo sinoči iz Mandžurije sledeče poročilo : Dne 16. junija so bili kazaki z velikimi izgubami vrženi nazaj. Pri Tajkatonu so se tako ojačili, da bodo najbrže zopet napadli Japonske čete, ki so vrgle Ruse nazaj, so obstajale iz pehote in topništva. Čete so polne upanja, da bodo i še nadalje premaga*ale Ruse. V smeri proti Hajlinčenu so bile ruske čete ojačene za tri divizije. General Mado-hirov poveljuje prednjim četam in se izkuša ustaviti japonskemu prodiranju. Med zadnjimi vjetniki je bil tudi en poljski podčastnik, ki je dejal, da v ruski armadi splošno sedijo, da je glavni cilj Japoncev zasesti Harbin ter odrezati zvezo z Vladi-vostokom. Vsled tega so glavne ruske čete pri Cančunu in Kirinu. Linevičev glavni stan je v Cančunu, včasih gre v Fenhuo General je pri svojih četah zelo priljuoljen ter je oživil njihovo vojno navdušenje. Pri nadzorovanju prijazno govori z ljulmi ter stisne roke tudi najnižjemu. »Telegraph" poroča še, da so bili kazaki 16. t. m. popolnoma obkoljeni ter obstreljevani od treh strani. Del Rusov je bežal v Mongolijo. Linevič je baje prepričan, da je dosti močan, da se spusti z japonskimi vojskami v bitko. Boji v Koreji. London, 21. junija. „Daily Telegr." poroča: Japonci so pričeli prve svoje operacije že 20. maja. Takoj ko je došla vest o uničenju baltiškega brodovja, se je 3000 Rusov umaknilo s severne Koreje. Rusi, ki jim je reka Tumen poprej podrla mostove, so napravili tri močne nove mostove. Magdeburg, 21. junija. »Magde-burger Zeitung" poroča iz Tokija, da se je pričela v severni Koreji bitka med Japonci in Rusi. Japonske čete si hočejo odpreti pot preko reke Tumen. Nogi in Kuroki zelo pretita sedanjim ruskim opirališčem. Utrdbe pri Harbinu. London, 21. junija. Iz Tokia poroča ,Daily Telegraph-: Ruske čete v prednjih utrdbah južno, vzhodno in zahodno od Harbina ter na postajah in ob reki bungari znašajo 54 000 mož z več kot 300 topovi Od teh je 12.000 mož ob reki Sungari in 16.000 mož na postaji Forti s strelnimi jarki, ki se raztezajo več milj daleč, se napravljeni v oddaljenosti 20-70 angleških milj. Položene so neštevilne mine. Česar se Rusi boje, je napad od juga ali od zahoda. Vsak dan odhaja en vlak iz Harbina in tja pride eden iz Peterburga. En vlak gre tudi vsak dan v Vladivostok. Kolera v Harbinu. Peterburg, 21. junija. Generalni štab je dobil od zdravniškega vodstva v Harbinu brzojavko sledeče vsebine: V Harbinu vlada kolera. Položaj je resen. Pri izbruhu epidemije je bilo v Harbinu 26.000 ranjencev in bolnih v 21 bolnišnicah. Inten-dantura zahteva nujno nadaljne zdravniške pomoči za boj proti epidemiji. Kapitulacija Port Arturja. Peterburg, 21. junija Preiskovalna komisija v zadevi Port Arturja je predelala vse dokumente ter je prišla do rezultatov, da je bila kapitulacija neobhodno potrebna. Ker pa je večji del prič v japonskem vjetništvu, je komisija za nekaj časa ustavila delovanje. Zdravje Roždestvenskega. Peterburg, 22. junija. Roždestvenski še vedno trpi vsled svoje rane na glavi ter na roki Ozdravil bo najbrže šele v treh mesecih. Da bi mu odrezali nogo, ni res. Nebogatovu se je res emračil um. Rusija da v najem svoje ladjedelnice. London, 20. junija. »Standard" poroča iz Peterburga: Peterburški listi poročajo, da bodo baltiške ladjedelnice prišle v roke ameriškega jeklenega trusta. Trust bi sklenil lOletno najemninsko pogodbo ter se obvezal za neko gotovo delo. Po preteku pogodbe bi dobil ruski admiralat vse nazaj. Tudi vse druge ladjedelnice v vzhodnem morju bo, kakor se glasi, vzel za dobo 10 let v najem jekleni trust. Nove vojne ladje za Rusijo. Milanski »Corriere dela Sera" poroča, da gradijo v ladjedelnici Orlando v Livornu za Rusijo dve oklepnjači enakega tipa, katerih stroji bodo imeli'po 23.000 konjskih moči. Naslednik Avelanov. Kakor poročajo iz Peterburga, se kakor naslednik admiralu Avelanu imenuje, razun Cuhnina, Birileva in Lukasova, tudi kontre-admiral Rimski-Korzakov. Vprašanje o ruskih pomožnih križarkah. Ruske pomožne križarke so zopet na delu in pridno potapljajo nevtralne ladje. Menda se hočejo s tem odškodovati za ruski poraz. Sedaj so nevarne za promet v azijskih vodah pomožne križarke: »Kuban", »Rion", „Dnjepr" in „Terek". „Kuban" se je preje zval „Augusta Viktoria" in je bil last proge Hamburg-Amerika; ima 16 topov malega kalibra in ni nič obvarovan. Vse te križance, ki se niso udeležile boja, ker se z oklopnicami nikakor ne morejo meriti, imajo hitrost 18—20 vozlov in so opremljene z Marconijevim brzojavom. »Kuban" je sedaj v Saigonu, „Rion" pa v Bataviji. Te ladje bodo najbržje v spremstvu bojnih ladij pripeljali na Rusko ali pa jih internirali, ker ni pred njimi varen noben parnik. Na Sahalinu. S a h a 1 i n , 20. jan. Poštna zveza je že tretji mesec pretrgana. Koncem maja je bil ribji lov obilen, a silno manika soli. Na gorah leži še sneg; v dolinah so končana pomladna poljska dela. Linevičevo poročilo. Peterburg, 11. junija. General Linevič poroča dne 19. t. m.: Danes ©b štirih zjutraj so pričeli Japonci prodirati proti naši fronti zahodno od železnice; Sin-lučjuan so zasedli močni japonski oddelki. Pred našimi četami v okolici Ljanjauvopina so se umaknili Japonci na celi črti. — Brzojavka generala Lineviča z dne 20. t. m. se glasi: Poročilo z dne 19. t m. popoldne mi poroča, da so se pričeli Japonci umikati v smeri iz Mamakaja proti Cantafu. Ob železnici so Japonci prišli do postaje Šuan-mjaoca ter so tu nehali z ofenzivo. Okoli Ljaujanvopina so se umaknili v stan svoje postojanke. Vzhodno od železnice je pričela •b treh zjutraj prodirati japonska pehota, a se je ob devetih dop ldne ustavila. Na man-darinski cesti so napadali Japonci ob treh zjutraj, posebno naše levo krilo. Okrog de vete ure so naši najprvi oddelki šli nazaj ter to gibanje nadaljevali, ko je okrog desete ure pričelo delovati japonsko topništvo. Opoldne so Japonci zasedli vas Ljaošujhi in ob dveh popoldne Pomalin. Princ Friderik Leopold v ognju. B e r o 1 i n , 21. junija. Princ Friderik Leopold je zašel v petek pri ogledovanju Miščenkovih pozicij v najhujši japonski ogenj ter sprejel tako ognjeni krst. Senzacionelna otkritja o baltiškem brodovju. Iz Libave se poroča: Sedaj, ko po morskem porazu ni treba varovati uradnih tajnosti, prihajajo na dan nepravilnosti, ki so se godile na baltiškem brodovju Ruska ad-miraliteta je bila že pred odhodom brodovja dobro obveščena o velikih konštrukcijskih napakah pri ladjah. Ladje s© bile preobložene za celih 1500 ton, zato so tudi imele za dva črevlja pregloboko podmorsko višino. Zato so se pri slabem morju zibale za pet stopinj na obe strani. To je povzročilo, da je voda prepravljala baterije tri palčnih topov, namenjenih za odbijanje torpednih napadov. Na „Orlu" je voda prodrla v odprtino nekega topa, tako da se je pri drugem strelu top razpočil. Zaradi prevelike obteženosti je prišel spodnji najmočnejši oklep pod vodo, da ni imel nobenega pomena več za obrambo. Roždestvenski je sam dodro znal, kako je v tem oziru njegovo brodovje nedostatno. Uradna ruska poročila potrjujejo da so bili oklepi slabi. 8 palčni japonski topovi so predrli 7'/» palčne ruske oklepe; ruske oklopnice so zato bile enake vrednosti z navadnimi zavarovanimi križarkami. M u n i c i j e je imelo brodovje malo. Izvršila se je med celo potjo le ena strelna vaja pri Madagaskarju. Roždestvenski je moral že takrat, ko je srečal Togove poizvedovalne križarke, signalizirati: „Ste-dite z municijo!" Polkovnik Gaedke o vojski in miru. Pruski polkovnik Gaedke meni, da be morebitni boj med Ojamo in Linevičem na vsak način zmagonosen za poslednjega. Japonci mirujejo sedaj na kopnem že tri mesece; razumljivo je to le, če se pomisli, da so Japonci poslali v boj že vse svoje za boj sposobne moči in nimajo več rezerv. Zato so tudi pridobili angleško in ameriško diplomacijo na svojo stran, da delajo z vsemi silami za mir. Mir bi namreč sedaj Japoncem neizmerno koristil in jih obvaroval poraza na kopnem. Gaedke zelo povzdiguje Lineviča, ki je baje eden najsposobnejših ruskih poveljnikov. Ruska armada je gotova zmage, treba ji le doposlati d© jeseni 3 do 5 novih korov iz Rusije, da bode imelo 424 Linevičevih bataljonov vsak po 900 bajonetov in b© na bojišču več mladih mož. Sedaj Rusija lahko prevaža z vsakim vlakom 1000 mož mesto 800, kakor doslej. Če vozi na dan pet takih vlakov, pripeljejo ruskemu generalu 120 — 150.000 mož na mesec. Cez dva meseca bo Linevič poveljeval nad 530.000 možmi. Povrh tega je treba za posebne operacije še tri do pet zborov. Gaedke pravi, da bi bilo nezmiselno za rusko velevlast, če sklene mir, ako sta šedve tretjini ruske armade nedotaknjeni. Dejstvo, da Ojama ne izrablja čušimske zmage, priča, da napenja Japonska svoje zadnje sile. Gautscheva izjava je na nemške parlamentarne stranke precej ugodno vplivala. Nič kaj veseli niso Nemci izjave o notranjem češkem jeziku. O tej točki Nemci kar kratkomalo izjavljajo, da predloge, ki Nemcem ne ugajajo v parlamentu ne bodo rešene. Na takem stališču smo sedaj v Avstriji! Nič se ne sme zgoditi, kar Nemcem ne ugaja. Zakaj nam je torej parlament? Sicer pa Gautscheva izjava visi v zraku, ker Gautsch zakonsko predlogo v ureditvi jezikovnega vpražanja na Češkem naznanja „f ii r e i -nen geeignetenZeitpunkt"inje izjavil, da do tedaj mora vstati vse pri starem .... Gautsch je v svojem govoru omenil tudi našega razmerja do Ogrske ter izjavil, da bo avstrijska vlada ob pravem času z vse odločnostjo varovala interese Avstrije, Avstrijska vlada stoji na stališču nagodbe z 1. 1867. in je na vse pripravljena. Glede vodnih cest je Gautsch omenil, da jih bo vlada i z p e 1 j a v a 1 a, a se pri tem ozirala na državne finance. Kakor se vidi, so tudi Cehi dobili v Gautschevi izjavi le kup obljub. Češko univerzo na Moravskem je Gautsch obljubil, sedaj je pa treba v soglasju z Nemci urediti še kraj, kjer bo stala. Dr. Stransky izjavlja, da Cehi stoje na stališču, da more priti za prihodnjo češko univerzo v poštev samo Brno. Danes imajo vsi češki poslanci iz Moravske v Brnu sestanek. »Politik" pravi, da bi bili Cehi z izjavami min. predsednika lahko zadovoljni, ako bi imeli garancijo, da se te obljube tudi v praksi izvedejo in da se bo vse to moglo v drž. zboru tudi rešiti. Ce v prihodnjem zasedanju ne bo nobenega dejanskega uspeha od obljub min. predsednika, tedaj se bomo morali opravičeno vprašati, kak razloček je med prej in sedaj in kak blagoslov je prinesla nova vlada nenemškim narodom. Tudi »Narodni listy" sodijo tak©. Gautsch — pravi mladočeško glasilo — je pokazal pač nekoliko dobre volje: Za Cehe je važno, da je Gautsch spravil uradno če-ščino v zvezo z veljavnimi državnimi temeljnimi zakoni. A svoje razmerje do Gau-tscheve vlade bodo češki poslanci uredili po načinu, po katerem bo Gautsch dejansko izvajal svoje obljube. Za nas je pa najvažnejše to, da je Gautsch v svoji izjavi Slovence popolnoma prezrl. Ko je govoril v moravskem vseučilišču, bi bil moral podati tudi izjave o ustanovitvi slovenskega vseučilišča. A Gautsch je izrekel celo stavek, ki nas navdaja z opravičeno bojaznijo, da vlada n e č e ustanoviti vseučilišča v Ljubljani. Ministrski predsednik taji namreč, da sedanja vseučilišča ne napredujejo, kakor bi mogla, in da bo treba vsaj 25 milijonov kron, da se jim pomore Na to pa pravi: »Po mojem mnenju se mora to zgoditi za že obstoječa vseučilišča prej, nego se sme misliti na ustanovitev novih." Te besede so naravnost udarec v obraz Slovencem. Mi vidimo v teh besedah vladno odpoved proti soglasni zahtevi vsega slovenskega naroda. Na to bodo odgovorili slovenski poslanci v zbornici in povedali vladi, da se Slovenci ne dajo na tak način prezirati! Kredit za vseučilišča. Gautsch je v svojem govoru obljubil, da jeseni predloži predlogo za izpopolnitev že obstoječih avstrijskih vseučilišč. Vlada namerava s 25 milijoni kron, ki jih zahteva za vseučilišča, razširiti v Gradcu tehniko in zgraditi nove klinike na Dunaju namerava zgraditi novi higienični in fizikalni zavod in klinični laboratorij kakor tudi razširiti tehnike in zgraditi nov kemični zavod, v Pragi nameravajo razširiti nemško in češko vseučilišče. Inomost dobi novo vseučiliško poslopje kakor tudi Lvov, kjer razširijo tehniko, v Krakovu hočejo razširiti klinike in knjižnico, v Černovicah nameravajo zgraditi novo vseučiliško poslopje. Če ima za druge kraje vlada toliko denarja, pa bi ga ne imela za Slovence? Vlada se menda res noče zavedati svoje dolžnosti do slovanskega juga in meni, da bi morali samo mi na jugu poznati dolžnosti do nje ... Zmaga ogrske opozicije. Vtisek, ki ga je napravila na Ogrskem sobotna seja ogrskega drž. zbora je velikanski Opozicija zabeležuje velikansko zmago. Namen novega ministrstva je bil s takojšnjim prečitanjem kraljevega reskripta in takojšnjim odgode-njem izogniti se nezaupnici. To se pa ministrstvu ni posrečilo. Na predsedniškem sedežu ogrskega drž. zbora sedi odločen opo-zicijonalec justh in ta je vladi napravil križ čez račun. Vlada ni dobila samo nezaupnice, ampak vstal je tekom seje tudi baron B a n f f y, ki je dejal, da zbornica sicer vzame na znanje kraljev reskript o odgo-denju zbornice, ampak smatra odgodenje državnega zbora v ex lex položaju za protiustavno. Zbornica prepoveduje zato oddajati ogrski donesek k skupnim izdatkom in pričakuje od municipijev, da ne bodo pomagali pobirati nedovoljenih davkov in ne nabirati nedovoljenih vojaških novincev. Zbornica bi smatrala vsako nadaljno p r i d r -žavanje nadomestnih rezervistov v službi za protipo-stavno in protiustavno. Ko j« Banffy končal, kričala je opozicija: »Živila Norveška!" Značilno je tudi, kako je večina sprejela kraljev pozdrav v reskriptu. Pri dotični točki je ironično klicala v koru: rH v a 1 a lepa za pozdrav!"... Banffyjev predlog je bil sprejet z velikim odobravanjem. Člani liberalne manjšine so se prej odstranili iz zbornice. S sprejetjem Banffyjevega predloga je nova vlada v najmučnejšem položaju Tudi v magnatski zbornici je Feyervaryjevo ministrstvo doživelo veliko blamažo. Nezaupnica novemu ministrstvu je bila sprejeta s 54 proti 17 glasovi. Za nezaupnico so se izjavili skoro vsi odličnejši a r i s t e k r a t i. Temu sklepu pripisujejo veliko važnost. Eksekutivni odbor opozicije se je izjavil, da ostane v permanenci, da tako more dajati vsakemu sveta, ki se hoče udeleževati narodovega boja. Vedno bolj dobivajo dogodki na Ogrskem revolucijonarni značaj. Banffyjev predlog naravnost ustavlja ves državni stroj. Neodvisna stranka je imela predno so se poslanci razšli na svoje domove konferenco, na kateri je klical Košut: »Vsak posamezni izmed nas mora nesti boj v deželo, da bo narodov interes vedno živ in čil. Vsak deluj na to, da bodo sedaj komi-tati v obrambo ustave storili svojo dolžnost. Konferenca je sklenila sklepe sobotne seje ogrskega državnega zbora plakatirati po celi deželi. Pozneje je koalirana opozicija imela v proslavo svoje zmage banket. Pri banketu se je pojavilo neko nesoglasje. Največji kričač neodvisne stranke Lengyel je pozival vse pelitiške stranke naj stopijo v ogrsko neodvisno stranko. Baron Banfiy je takoj vstal in protestiral. Zagrozil je, da izstopi iz koalicije, če se bodo še kdaj čuli taki govori. Košutu se je posrečilo potolažiti razburjenega Banffyja in banket se je končal zopet v popolnem sporazumljenju vseh koaliranih strank. Gosposka zbornica. V seji gosposke zbornice so odobrili predvčerajšnjim carinski tarif in zakon o carinskem tarifu, nadalje so odobrili zakona o sklicanju upnikov in pa o družbah z ome jenim poroštvom. V kvotno deputacijo so izvolili barona Chlumeckega, dvornega svetnika pl. Czylarza, grofa Montecuccolija, Rhomberga in barona Sochorja. Pri posvetovanju o carinskem tarifu je bila daljša razprava, ki so se je udeležili poročevalec | marki Baquechem, knez Auersperg, dvorni ; svetnik Jeitteles, grof Schonborn in dr. Inama : Sternegg. Marki Baquechem je naglašal po ! trebo skupnega carinskega ozemlja, ki veže obe državni polovici v mogočno državo. Ogri bodo še prišli do spoznanja, da je vsaka država v trgovinskem prometu navezana na pogodbe z ostalimi državami. Knez Auersperg je želel, naj bi že obe državni polovici dobili pooblastil, ki bi omogočila skupen nastop nasproti inozemstvu. Trgovinski minister Call je izjavil, da hoče vlada v varstvo avstrijskih koristij storiti vse, ko napoči primerni trenutek. Dvorni svetnik Jeitteles je obžaloval, da se 1.1903. ni sklenila nagodba z Ogrsko, ker če bi se bilo takrat postopalo hitre, ne bi bilo prišlo do nasprotstva na Ogrskem. Govornik želi, naj vlada pospeši pogajanja o trgovinskih pogodbah z ostalimi državami. Grof Schoa-born je naglašal, da je težko dobiti pravi ton nasproti Ogrski, kajti na Ogrskem ne puste niti prebrati besed z najvišjega mesta, zato tudi njegove besede ne bodo našle odmeva. Rekel je, da njegova stranka glasuje za carinski tarif, a ne brezpogojno. Prihodnja seja gosposke zbornice bo v petek. Razpravljala bo © začasnem proračunu in o železniških predlogah, ki jih je rešila zbornica. Odpad Norveške od Švedske. Kralj Oskar je otvoril dne 21. t. mes. izredno zasedanje švedske zbornice s pre-stolnim govorom. Naglašal je, da je vedno ravnal po svoji vesti in ni s kršenjem ustave povzročil sklepov norveške zbornice. Proti Norvežanom se ne namerava nastopiti s silo. Kralj želi švedskemu ljudstvu moč in slogo, da v lastnih mejah pridobi, kar je izgubilo s prenehanjem zveze. Vlada je predložila zbornici zakonski načrt, ki zahteva, naj se vlada pooblasti za pogajanja z norveškim stortingom o razdružitvi zveze. — »Vorvviirts" poroča, da bo izdelal švedski državni zbor načrt, po katerem naj bi zasedel kak švedski princ norveški prestol. Kralj bo navidezno nerad pritrdil načrtu. Mogoče bodo zahtevali, naj se poderejo norveške obmejne trdnjave in se sklene pogodba o razsodišču za rešitev sporov. S kraljevim govorom so zadovoljni edinole so-cialnodemokraška glasila, druga pa očitajo vladi neodločnost in neprevidnost. Napeto razmerje med Nemčijo in Francosko. Francoski ministrski predsednik Rou-vier je odgovoril na dopis Nemčije glede Maroka, a v Berolinu niso zadovoljni z odgovorom. Položaj je bolj zapleten, kakor je bil prej. Nemška vlada je obvestila francoskega poslanika v Berolinu, da R o u -vierjev odgovor ni pospešil sporazumljenja. Rouvier je pisal, da prizna Francoska za vse čase samostojnost in nedotakljivost Maroka in želi podrobnih pogajanj z Nemčijo glede nekaterih točk maroškega vprašanja. Demonstracija v Opavi. Predvčerajšnjim zvečer je priredilo več sto nemških mladeničev v Opavi demonstracijo, ki so peli in razgrajali pred poslopjem deželne vlade, pred češko telovadnico in pred češko »Besedo", kjer jih je razkropila policija. Maroko. Washingtonski kabinet je razpravljal 21. t. m. o vabilu maroške vlade glede mednarodne konference, ki naj reši preporne maroške zadeve. Kakor poročajo, se nameravajo Zjedinjene države udeležiti konference, če se je udeleže i ostale države. Kako postopajo v Nemčiji z vojaki. V Poznanju je obsuval stražmojster Ra-huta nekega vojaškega novinca 20. artilerijskega polka tako, da je umrl. Vzrok je bil, ker je novinec slabo snažil puško. Ra-kuto so zaprli in ga bo sodilo vojno sodišče. Francoska. Novi finančni minister M e r 1 o u je 56 let star in pripada radikalnim socialistom. Študiral je medicino. Za poslanca je bil prvič izvoljen 1. 1889. Zbornica je odobrila 21. člen predloge o ločitvi cerkve od države, ki določa kazni verskim družbam in zvezam. Iz Pariza poročajo, da je Rouvier svoi čas na zborničnih hodnikih zakričal nad Delcassejem: »Ali ste padli na glavo? Kaj poreče Nemčija k vaši pogodbi?" Delcassč je odgovoril: Nemčijo imam v žepu. Če ne bo zadovoljna, ji pošljem ultimatum in Angleška mobilizira svojo mornarico". S tem pa ostali ministri niso bili zadovoljni in Delcassč je bil prisiljen odstopiti. Ministrski krizi. Ker je izrekla španska zbornica španskemu ministrstvu z 209 glasovi preti 45 nezaupnico, je naznanila kralju, da odstopi. Kralj je sprejel ostavke in poveril sestavo novega ministrstva Montezo Riosu, ki se je posvetoval z Maurom in Villaverdejem. Tudi na Grškem imajo ministrsko krizo, ker so se sprli ministri in Ralli, ki želi, da izpremeni Dalyanisova stranka svoj načrt. Kralj je poveril sestavo nove vlade Ralliju. Na Grškem bodo najbrže razpustili zbornico. Volivno gibanje na Holand> skem. Državnezborske volitve na Holandskem, ki se vršijo v znamenju boja proti sedanji konservativni vladi ministrskega predsednika K u y p e r j a , dobro kažejo za združene katoličane in protestante. Doslej je voljenih 23 katoličanov, 21 protestantov, 16 liberalcev, socialni demokrati pa še niso dobili glasu. Kuyper je nekak holandski Lueger; socialni demokratje se v njegovi vladi ne morejo nikjer uveljaviti, liberalce je razkačil s svojo šolsko postavo, ki dovoljuje konfesionalne šole. Nemški neuspehi v Afriki. Angleži poročajo, da so si osvojili Ho-tentotje dne 2. junija glavno nemško vojaško postajališče Wannbad. Vstaše je vodil Abraham Morris. Osvobodili so jetnike in zajeli skladišče streliva. Hotentotje so si osvojili tudi Kalkfontein. Polkovnik Neulan je izjavil, da so nemški vojaki mladi in neizkušeni ljudje, ki jako slabo streljajo, medtem ko so domačini izurjeni strelci. Angleški polkovnik je pa hvalil predrzno hrabrost nemških častnikov. Odstop šlezijskega deželnega predsednika. Iz Opave poročajo, da namerava odstopiti šlezijski deželni predsednik grof Thun. Kdo postane njegov naslednik, še ni znano. Štajerske noulce. š Justica v Mariboru. Že zadnjič smo poročali, da se vrši pred mariborskim okrajnim sodiščem obravnava proti Slovencem, ki so bili dne 4. t. m. v mariborski okolici napadeni. Dne 20 t. m. se je obravnava nadaljevala in dasiravno so vse tuje priče, večinoma viničarji izpovedali, da so bili Slovenci napadeni od Nemcev, da so Nemci Slovence pretepavali, to so priče izpovedale pod prisego, vendar so bili Slovenci vsi kaznovani. Seveda so bili Nemci tudi obsojeni, a samo na malenkostne kazni. Opazili smo tudi pri tej obravnavi, nekaj popolnoma novega, kar se pred drugimi sodišči ne dogaja, kakor edino le pri sodnem tajniku S t r g a r j u , da smejo Nemci — poslušalci brez skrbi žaliti z medklici Slovence. To je škandal in o tem bomo na pristojnem mestu še govorili. š Strašne smrti je umrl v Hrastniku v nedeljo, 18. t. m., 181etni rudar Anton Platinošek, doma od Sv Vida pri Gro-belnem. O polnoči je po neprevidnosti s huntom vred padel v globoki rov in bil pri priči mrtev. Prenesli so ga v mrtvašnico v Trbovlje. š Volilni shod socijalnih demokratov v Mariboru bo v ponedeljek dne 26. t m. zvečer. Govoril bo soc. dem. kandidat Hilari iz Gradca. š Volilni shod v Ormožu. V kratkem skliče pol. društvo »Sloga- volilni shod za Ptuj, Središče, Ljutomer in Ormož v Ormožu. Govoril bo kandidat [ož. Sinko. Za sedaj opozarjamo na ta shod. Dan, čas in kraj naznanimo pozneje. š Kaj si Nemci vse upajo. Dne 20. t. m. je bila pred okrajnim sodiščem v Mariboru neka obravnava. Zaslišan je bil tudi viničar Leopold Bezjak, ki je izjavil, da bolje razume slovenski nego nemški. Nemški poslušalci pa so takoj v dvorani pričeli zmerjati viničarja z „Win-discherjem" in napravili hrup. Sele ko je g. zagovornik protestiral proti temu zabavljanju, je bil mir. Pa naj še kdo reče, da Nemci niso nesramni. š Blagoslovljenje zastave trboveljskega »Pazniškega in delavskega društvakatero slavnost smo nedavno naznanili, se je izvršilo velesijajno. Bila je to eminentno narodna slavnost. Iz Celja je prišlo na slavnost 18 članov .Slovenskega delavskega podpornega društva". Na slavnosti so se posebno odlikovali rudarji in pazniki v svoji slikoviti noši. š Shod nemških volicev v Mariboru. V torek 20. t. m. se je vršil v mariborskem predmestju shod, pri katerem sta govorila kandidata Pfrimer in Wa-stian. Treba je pa opomniti, da je bila na tem shodu večina socijalnih demokratov, ki so bili pa popolnoma mirni. Prvi je govoril kandidat W a s t i a n. Hlinil se je socijal-nim demokratom, ko je na vse mogoče načine opisoval bedo delavcev. Potem pa je govoril nacijonalno nekako tele misli, katere naj si pred vsem štajerskiSlo-venci dobro zapomnijo: Nemci so bili vedno prvi, ki se pobijali klerika-lizem, ki je največji nasprotnik Nemcev. Mi Nemci hočemo biti gospodje v Avstriji, ker smo mi gospodarsko okrepili Avstrijo in smo tudi najbolj izobražen narod. Drugi narodisolegostje, ki se morajo proti nam kot gospodom dostojno obnašati. Med narodi je razloček. Nemce in kak mal azijatski slovanski narod ne moremo sta- Viti v isto vrsto. Slovenci zahtevajo uni-verzo, ko vendar še za gimnazijo niso zreli. Naši „gestje" se morajo učiti našega jezika sicer jih mi ne bomo nikdar priznavali. Nemški jezik je edina pomoč za naše goste. Kranjci niti davkov ne morejo plačevati, za to pa zahtevajo, da jim vlada daje šole. ki se zidajo z nemškim denarjem. Go • vonl je še kandidat Pfrimer, ki je izjavil, da je proti kongrui in proti klerikalcem. Ker je našim bralcem že njegov program znan, ga ne bomo še enkrat opisali. Shed se je zaključil, ko je končal svoj govor še g. G o d e 1 za Pfrimerja. Shod se ni izrekel ne za Pfrimerja ne za "VVastiana. š Sprememba posesti. Zbornični svetnik v Ljubljani g. Fran Hren j'e kupil od tovarniškega ravnatelja Sitzen-freia na Slezijskem posestvo »Werndorf* pri Vildoiu z vinogradom v Šent Iiju nad Mariborom. š Umrla je v Gradcu gospa Adolfina Hrašovec, soproga umirovljenega okrajnega sodnika. N. v m. p. ! š Samomori. Dne 8. t. m. se je pri Sv. Lovrencu nad Mariborom v gozdu obesil krojač D i t m a j e r. — V sredo se je obesil tudi pri Sv. Lovrencu nad Mariborom tesarski mojster P a v 1 i č. š Slovenska je zmaga! .Proti občinskim volitvam v Liigoncah, okraj slovenjebistriški, so vložili kmetski in narodni^ nasprotniki pritožbo, toda zaman. Pritožba se je odbila in kmalu si bode občinski zastop volil slovenskega župana. Slava! š Posnemanja vredno. Hranilnica in posojilnica vGotovljah je sklenila vsa svoja pisma kolekovati z narodnim kolekom, da s tem podpira dobrodelno družbo sv. Cirila in Metoda. š V začasni pokoj je šel davkar g. I. S u m e n j a k v Gorenjem Gradu. š Celjski Slovenci v Za grebu. »Celjsko pevsko društvo" priredi prihodnji teden v Zagrebu koncert na korist „Družbe sv. Cirila in Metoda" za Istro. Na koncertu bodo sodelovala tudi vsa hrvaška pevska društva. KoroSke nouice. k Celovške novice. Tu je umrl vojaški zdravnik dr. A. W i r t h , star 45 let. — Polkovnik pl. R e i t z koroškega pešpolka št. 7, ki se je ustrelil na Dunaju, bi imel minuli ponedeljek tu inšpicirati bataljon imenovanega polka. — Imenovani pešpolk praznuje dne 24. t. m. spomin slavne bitke pri Kustoci. — Truplo neznane ženske so našli v Glini. — Večji požar je bil dnč 19. v Hofmanovih ulicah k Drobne novice. V Zgornjem Dravogradu je umrl nemški pesnik Fr. Marks, star 75 let. - V Drevlah pri Št. Jakobu se je v Dravi utopil posestnik Pr. Stikar. — V Beljaku se je v Dravi utopil hlapec J. Walter. Vzrok: Strah pred kaznijo. — Nov vodovod dobč v Šmohorju. Cesar je dotično postavo potrdil. k Slovenska zmaga. Pri občinskih volitvah v Slov. Plajbergu jc 20. t. m. v drugem in tretjem razredu zmagala slovenska stranka. Tako je zopet ena občina po dolgih letih prišla v domače roke. Bin-koštni ponedeljek so priredili deželni posl. Grafenauer, urednik »Mira" g. Ekar in pod-ljubeljski provizor g. T. Arnuš ©b silno slabem vremenu shod v hiši vrlega narodnjaka g. Lavsekarja; podučevali, bodrili in navduševali so zborovalce za materine svetinje za mili naš slovenski jezik in glej besede njihove so dobro zadele, nemškutarski Port Artur je padel. Dosedanji občinski tajnik učitelj Tharman, je sicer med volitvijo skrbno letal okrog po hišah in iskal glasov, a prišel je poten in prazen in lačen nazaj. Po volitvi je tudi še malo pozmerjal pa je hitro utihnil, ker je bilo tako boljše za njega! Dnevne nouice. Gospodje - kali? Strašno hibo nam očita „Narod". Z veliko jezo nas zmerja, zakaj pišemo dr. Tavčar, dr. Triller itd., ne pa g o s p o d dr. Tavčar, gospod dr. Trii ler. itd. Kakor se vidi iz tega, je liberalcem jako mnogo do tega, da bi jim »Slovenec" izkazoval čast in je torej vse njihovo »zaničevanje" do nas le fingirano. Silno dobro dene liberalcu, če ga „SIovenec" počasti z „gospodom", a jako žalosten postane, če pogreša ta naslov v našem listu. So pač malenkostni! Se nikdar se ni pritožil zaradi tega pri nas n. pr. dr. Sušteršič ali Šuklje, ker ti vedo, kaj so, tudi če tega ne berč v „Slovencu". Z „gospedi" je pa tako: Nihče ne bo rekel »gospod Prešeren* ali »gospod Dante", ker to so veliki možje, ki je ,gospo i" zanje premalo. Tudi ne bo nihče lakaju rekel »gospod", ako morda dr. Tav čar ne titulira Schweglovih lakajev z „go- I spodi". Imenovani politiki torej sami lahko presodijo, v katero kategorijo jih prištevamo, ako komu rečemo, da je »gospod". Gotovo je pa, da bomo vsakega liberalca takoj ti-tulirali z baronom, kakor hitro postane kaj takega za svoje politične zasluge! Na naslov »Slovenskega Naroda". „Mir" piše: V ^Slovenskem Narodu" z dne 16 t. m. se pritožuje neki naročnik, odločen radikalec, ki je po svojih besedah naročen na oba ljubljanska dnevnika, da »Slovenec" ne titulira gotovih oseb kranjske narodno - napredne stranke z »gospod" in »dr.", ter potem pravi doslovno: »Pač pa je vsak piškavi lemenatar četrtoletnik častiti gospod. (Glej »Slovenec* z dne 14. junija 1905, štev. 135 pod zaglavjem »Koroške novice".) In za take napol blagoslovljeno f a r č č skoraj nihče na slovenskem svetu ne ve. . . . In taka politična ničla, kot je lemenatar četrtoletnik, naj se titulira s »častiti gospod"......Ko so vendar ti trije, Hribar, Tavčar in Triller, za narodne namene izdali mnogo več, kakor bode dotični častiti gospod lemenatar izdal vse svoje življenje svojim kuharicam in prijateljicam in naj se tudi zvišajo duhovniške itak pre-obile plače!" — Tako radikalni naročnik in dopisnik »Slovenskega Naroda". Odkritosrčno moramo povedati, da nas je ta nesramni napad na naše vrle, narodne in vseskozi delavne in požrtvovalne slovenske koroške bogoslovce tako zabolel, kakor bi se bilo udarilo po nas samih. Ne moremo pač pojmiti, da bi mogel kdo, ki le količkaj pozna naše razmere, nastopati na tak neopravičljiv način proti ljudem, katerih narodnost se kaže dan za dnevom v neprestanem, požrtvovalnem delu, ne pa v zlobnih in brezvestnih napadih v časopisju. — O d uredništva »SlovenskegaNa-reda" zahtevamo najodloč-nejše, da nemudoma lojalno prekliče one nesramne žalitve koroških slovenskih bogoslovce v. To zahtevamo v imenu vseh koroških Slovencev, kajti prepričani smo trdno, da ga ni koroškega Slovenca, ki bi odobraval omenjene nesramnosti. — Uredništvu »Slovenskega Naroda" pa svetujemo, da naj v bodoče dopisov svojih »radikalnih" naročnikov ne priobčuje kar tebi-nič meninič, temveč naj jih vsaj prej prebere, kajti ne moremo si misliti, da bi uredništvo tudi samo kot tako moglo odobravati kaj takega. Za uredništvo »Mira": Ekar. — Župnijo Kresnice je dobil ondotni župni provizor g. I v a n D o 1 i -nar. — — Prva filozofinja na Kranjskem. Gdč.Marija Wirgler iz Krškega je napravila po dokončanih študijah filozofije skušnje z nemškim in slovenskim učnim jezikom s prav dobrim uspehom. Filozofinja je bivša gojenka in absolventinja tukajšnjega uršulinskega učiteljišča. Lovska sreča. G. Mat. Petrič iz Postojne je ustrelil na »Velikem Javorniku" velikega risa. — Predor skozi Mangart so prebili 20. t. m. — Toča je napravila 16. t. m. v vodiški okolici, okraj Kamnik, okoli 30.800 kron škode. — Boj med tatovi in redarji. Sedem predrznih tržaških tatov je sklenilo prirediti sijajni souper. Pokradli so štiri kokoši, tri piške, 1 kilo makaronov, mesa, kes gnjati, sira, salame, ženfa, jajca, tri butelke vina i. dr. Sli so s temi porci-jami na Montebello in ugibali, kje naj pri-rede večerjo. Kar jih zalotijo trije policijski agentje, ki so jih hoteli aretirati. Vnel se je pravcati boj. Agentom, ki so se bojevali s palicami, so prišli na pomoč policaji in aretirali pet tatov. Dva sta srečno odnesla pete. Med tatovi je bil v boju močno ranjen na glavi 171etni Ruggiero Rocchetti, mizar, stanujoč v ulici Rigatti štev. 23. — Razglednice laškega kolesarskega društva v Gorici, izdane povodom nedeljskega razvitja zastave in dirke, so tudi prav imenitno laške. Mlada devojka (Italija) drži v roki kolo goriškega laškega kolesarskega kluba z mestnim grbom, zraven na plošči, katero tišči h kolesu, je pa napis Per aspera ad astra — namreč tik tega se vidi novi Soški most, čez katerega hiti več goriških kolesarjev iz Gorice per aspera ad astra! — Surovosti v nemški armadi. Poznanj. Topničar Rahuta od 20. poljskega topniškepa polka je 20. junija novinca Vilickega, ki mu je slabo osnažil puško, tako obdelaval s sunki z nogo, d a j e V i 1 i c k i umrl. Sicer je zločinec poljskega pokoljenja, a vzgojen v duhu nemške discipline, ki je povsod znana po svoji surovosti. — Petindvajsetletnice kat. bralnega in izobraževalnega društva v Gorjah se udeleži »Katol. društvo rokodelskih pomočnikov v Ljubljani" po večjem odposlanstvu in z zastavo. V odposlanstvu bo tudi oktet društvenih pevcev. — Živili, vrli rokodelski pomočniki, ki hite na tako odličen način poveličevat lepo slavnost značajnih Gorjancev! — Slovesno prebitje Karavanskega predora je bilo v sredo, dne 21. t. m. Ob tri četrt na deset dopoldne je bila na Hrušici pod milim nebom najprej sveta maša. Bral jo je župnik Zabukovec. Navzoči so bili povabljeni gostje in mnogo ljudstva. Po maši so se gostje preoblekli v delavsko obleko, vsak je dobil tudi svetilko, posedli so na vozove in ob tri četrt na enajst se se popeljali v predor. Godba je zaigrala, ljudstvo je pozdravljalo. Cez 28 minut vožnje dospeli so v predo-rovo postajo, krasno ozaljšano, stena v predoru je bila še 70 metrov oddaljena. Ob 11-37 pritisnil je deželni predsednik baron Hein električno žico in stena v predoru je padla, gromovit »Gliick auf!" je zaoril. 70 metrov so šli povabljenci v ozkem rovu naprej in se srečali z gosti, ki so prišli s koroške strani. Pozdravili so se in vrnili vsi v predorovo postajo. Stavbeni nadsvetnik Hannachje govoril in se spominjal tudi ponesrečih v predoru. Vsi so sedli v vozove in se popeljali na kranjsko stran skozi predor. Po poti je igrala mestna godba iz Beljaka, ki je bila v narodni noši. Nebrojna množica ljudstva je čakala pred predorom. Ob tri četrt na eno popoldne se je pripeljal vlak med igranjem godbe, in ljudstvo je pozdravljalo. Slovesen banket je bil na prostem na pokritem prostoru; začel se je ob 2. uri popoldne. Najprej je napil baron Alfred pl. Pischof presvitlemu cesarju, nato je baron Hein slavil ta dan kot praznik dela in praznik triumfa tehnične vede ter napil vsem, ki so delovali zraven. Baron Alfred pl. Pischof je povdarjal, da v predoru je treba večjega poguma, kot v vojski, ker v predoru se morajo vsi vojskovati zoper skritega elementarnega sovražnika Podjetnik G r o s s je napil ba ronu Heinu. Govorili so še mnogi drugi. Brzojavni pozdrav je poslal prejšnji minister Wittek, sedanji vodja Vrba in deželni glavar Detela. Koroški deželni predsednik pa je poslal pismeni pozdrav in obžaloval, da mu ni bilo mogoče osebno se udeležiti slavnosti. Vseh gostov je bilo nad sto. V spomin je vsak dobil srebrno medaljo. Iz raznih govorov omenjam posebno to, da še noben predor se ni delal s tolikimi ovirami, kot ta, in danes res človeški um triumfira nad skritimi elementarnimi silami v Karavankah. Z vlakom ob 6. uri so se odpeljali gostje na svoj dom, inženirje in delavce pa še čakajo trudapolni dnevi, predno poteče skozi predor železnica. Sedaj je določen za to 1. avgust 1906. — Velik požar v Sarajevu. V Sarajevu je zgorela tovarna stolov But-tazzoni Ventirini. Škode je okoli sto tisoč kron. — __ Irredentovska demonstracija in nič drugega je bila slavnost laških kolesarjev v Gorici v nedeljo popoldne. Ondotni laški bicikliški klub si je omislil zastavo, katero so slovesno razvili v nedeljo, in to združili z dirkanjem v Velo-dromu. Biciklistov je bilo prišlo res veliko: iz Trsta, Istre, z Reke, celo iz Zadra, največ jih je bilo iz Italije: iz Vidma, Vittorio, Pordenone, Gemone, Mereta, Palme, Čedada, Palazzolo, Treviso, Vicence in Buja. Napravili so društva s svojimi znaki iz zastavami obhod po mestu, da se je malce kričalo »Evviva* po ulicah, kjer se čuje drugače skoro le slovenska govorica. Neko društvo je imelo znake laške trobojnice, katere so sicer zakrili v Gorici z mestnimi barvami, ali tako, da smo vsi vedeli, da imajo na sebi laška trobojna znamenja. Zanimivo je to, da je mestna zastava v kraju Vittorio taka, kakor naša slovenska. Bicikliški klub iz Vittorio ima tako tudi za društveno zastavo. Ali kaj se je zgodilo? Na meji, ko so stopili na avstrijska tla, so jim zaplenili zastavo rekoč, da jim jo vrnejo, ko pojdejo domov. Tak strah imajo pri nas avstrijske oblasti pred zastavo, ki nosi slovenske barve! — V Gorici je čutil vsakdo demonstracijo, kdor je videl pohod laških kolesarjev. Politična oblast se je za vse to pro-kleto malo brigala, saj so bili demonstrantje — Lahi! Pri dirki so se laški kolesarji stepli. — Umrl je na Opčinah posestnik Ivan Skerlavoj — Slovenski učenjak. Dvorni svetnik dr. Luschin voa Ebengreuth objavlja v »Mittheilungen der anthropologischen Gesellschaft in Wien" 1905, 2. in 3. zvezek \ tretji oddelek ptujskih proučavanj, katere je izročil tisku pokojni Vladimir Leveč na bolniški postelji. V uvodu pravi Luschin, da je učenjaški svet izgubil s prof. VI. Lev-com veliko moč — Poročil se je notarski kandidat g. MaksoBožič z gdč. Anico S a p- 1 o v o iz Sturij. — Višjim poštnim kontrolorjem v Gorici je imenovan sloveči kontrolor German N e u m a n n. — Društvo zdravnikov na Kranjskem. Prihodnje redno mesečno zborovanje vrši se v soboto, dne 24. t. mes. ob pol 6. uri zvečer na Elizabetni cesti št. 2 (nova stavba Jozefinuma). — Dnevni red: 1. Naznanila predsedstva. 2. Ogledavanje zavoda „Higiea". Demonstracija električnih in kopelnih naprav. — Dr A, Mabr in dr. O. Krajec. 3. Slučajnosti. — Nesreča ali maščevanje? V papirnici v Podgori na Goriškem dela neki Nikolaj Margaritondo iz Italije. Ko je čistil veliko posodo, kamor se izliva tva-rina za papir, se je kar nakrat odprla pipa in vroča tvarina se je usula na Margari tonda. Delovodja v tem oddelku je k sreči hitro priskočil na pomoč. Delavec ima močno ožgane noge. Prenesli so ga v bolnišnico v Gorico. Ta laški delavec dolži nekega sodelavca, Nemca, da je nalašč spustil nanj vrelo tvarino, da se je to zgodilo, ker ga sovraži kot Laha! Preiskovalni sodnik je zaslišal Margaritonda v ponedeljek zvečer. — Poizkusila je samoumor v goriški bolnišnici blazna Viktorija T o r t u 1. Vrgla se je iz okna z neznansko močjo, da je niso mogle zadržati usmi-Ijenke. Zlomila si je hrbtenico. — 30letnico dr. Luegerjeve-ga delovanja bodo letošnje poletje praznovali krščanski socialci. — Stavka v Belgradu. Belgraj-ski opekarski, zidarski in nekateri tovarniški delavci za platno in sukno so ustavili delo. Istotako štrajkajo natakarji in delavci častniške zadruge. Policija hoče štrajk udu-šiti in zapira štrajkače, ki niso srbski državljani. To je še bolj razburilo delavce, da so na shodu ostro nastopili proti vladi. — Duhovne vaje zopet lahko opravljajo p. n. častiti gospodje duhovniki pri oo. jezuitih od 1 6. j u 1 i j a dalje. Začetek bo redno v pondeljek zvečer ob šestih. Prosi se le pravočasne zglasitve pri predstojništvu. — Otrok ustrelil otroka. Iz Sv. Vida pri Cerknici, 20. junija 1905. Franc Intihar, lOletni pastir na Kranjčem se je igral z nabasano puško gospodarjevo in po nesreči ustrelil 61etnega Jožefa Zalar. Zadel ga je v čelo. Otrok je takoj umrl. — Poročil se je v Kadike pri Carigradu pred kratkim preblagorodai g. Artur Wurzbach, konc. prakt. c. kr. dež. vlade z gdč. Marjeto roj. Rizzi. Vrnivša se 18. t. m. na posestvo svojih starišev v Preddvor, sprejeli so jih lepo domačini, zvečer je pa priredil pevski zbor novoporočencema ljubko podoknico. Naslednjega dne je daroval sveto msšo preč. g. provincijal o. Placid. Čestitamo! Llubllanske nouice. lj Procesije sv. Rešnjega Telesa so se včeraj vršile ob najlepšem vremenu. Pri vseh je bila ogromna udeležba. V stolnici smo opazili izredno veliko število mož in mladeničev z gorečimi svečami. Pozornost je zbudil ženski oddelek »Slov. krščansko-socialne Zveze" v narodni nošij — Procesije v Trnovem se je udeležil župan Hribar, procesije pri sv. Petru pa obž, s^ifSika Kozak in Predovič. H^Samoslovenski napisi v mflgistratnih poslopjih, katerih prav za prav še ni, že gro2no ščipljejo ljub ljanske in štajerske Nemce in pangermane. Ze cvilijo kot poljske miši. Pa st bo ta razposajena gospoda morala še čemu dru-zemu kmalu privaditi, samo malo naj po čaka. Tudi v Ljubljani se bo delalo po mariborskem in celjskem receptu, a s slovenskim — tekstom! lj Umrli so: Znani kavarnar in gostilničar g. Josip Kramar, eden prvih slovenskih »Sokolov". Njegova zadnja želja je bila, naj ga polože v sokolski obleki na mrtvaški oder. — Včeraj je umrl v Ljubljani učetelj g. Mat a j c. Dalje so umrli: Antonije U č a k , vrtnarica. 77 let, Trnovske ulice. Leopoldina B r i 1 l i, davč. kontrolorja vdova, 29 let, Vodnikov trg 2. Ma rija B e r 1 e , posestnikova žena, 48 let, v bolnici. Angela V a d n j a 1, posestnikova hči, 3 dnij. lj Veliko pozornost je vzbujalo včeraj dejstvo, da so bile proti vsej navadi odprte nekatere trgovine. Tako se je vse zgražalo nad tem, da so bile na Dunajski cesti odprte vse trgovine, posebno železnin -ski, v središču mesta pa je bila odprta neka manufakturna trgovina. Upamo, da bo gospod predsednik trgovskega gremija storil primerne korake, da se v bodoče odpravi početje, ki ima samo namen, mučiti in pre-obkladati trgovske uslužbence. lj Svojo jezo je hotel stresli v ponedeljek ponoči neki brivec nad nekim pre-mogarjem s tem, da ga je hotel napasti z no>žem. To je pa zapazil neki drugi brivski pomočnik, ki je napadalca potisnil v stran, tako da je ta padel in se na glavi znatno poškodoval. Kdor išče, dobi! lj S kolesom podrl na tla je v torek zvečer v Spitalslcih ulicah neki kolesar sedemletno Ano Kesslerjevo, hčerko trgovskega sotrudnika. Poškodba je neznatna. lj Anthropologi bode imeli meseca avgusta v Solnogradu svoj shod. Nato pri-rede izlet v Bosno in Hercegovino. Dne 2. septembra pridejo v Ljubljano in obiščejo deželni mmej. lj f Gusta Nolijeva. V sredo se je izvršil ob veličastni udeležbi občinstva pogreb na Dunaju umrle gdč. G u s t e N o 1 1 i j e v e. Pevski zbor »Glasb. Matice" se je pogreba polnoštevilno udeležil in so tri članice ženskega zbora nosile prezaslu-ženi umrli članici podarjeni krasni venec. Moški zbor 50 pevcev pod osebnim vodstvom g. koncertnega vodja Mateja H u -b a d a pa je zapel žalostinko na južnem kolodvoru in na grobu. lj Aretovana je bila predvčerajšnjim znana tatica 25letna Albina Medvedova roj. v Trebnjem in pristojna v Šmartno pri Litiji. Navedenka je bila policijsko preganjana, ker je bila ogoljufala in okradla Terezijo Zurbovo v Rožnih ulicah. Povrnila se je bila v Ljubljano najbrže z mnenjem, da jo policija ne bode več izpoznala. lj Nesreča. Sinoči je čevljarski mojster Ferdinand Burger padel na Mestnem trgu tako nesrečno, da se je na glavi nad desnim sencem tako poškodoval, da je za trentek obležal nezavesten. Ko je prišel k sebi, so ga prepeljali na njegov dom Ij Utonila je na Reki 15 letna Marija Ti čar iz Ljubljane. Čistila je posodo, a jo je brojast vrgla v potok, kjer je utonila. lj Vino je dišalo krznarskemu vajencu A. M. Hodil ga je pit v neko klet že delj časa, ne da;, bi bili mogli priti pijančku na sled. Včeraj dopoldne pa, ko se ga je hotel zopet nasrkati, so ga v kleti zasačili. Natočil si ga je bil že tudi polno steklenico. Policija je dala vajenca v drugo »klet", kjer se ne dobi vina, ampak — vodo. lj Se en kandidat za pastor-jevo mesto v Ljubljani je neki Muhi p f o r t h iz Olomuca, ki bo tudi imel »Probepredigt". lj Skupili so jo včeraj zjutraj trije razgrajači, ki so se klatili po ulicah in nagajali škropilcem, ki so škropili ceste. Ker le ni bilo miru jim je škropiiec zagrozil, da jih bo dal pod „tuš". Tega sta se dva razgrajača zbala in zbežala. V tretjega je pa škropiiec pomeril in naenkrat je bil od nog do glave premočen. Ko so prišli pozneje razgrajači zopet skupaj, so zopet razgrajali tako dolgo, da jih je dala policija pod ključ. lj Umobolni Anton Stenko iz Spec v kamniškem okraju jo je predvčerajšnjim popihal od svojih starišev v Ljubljano. Ponoči je hotel s silo priti v neko gostilno kjer ga je policija zasačila in ga z velikim trudom spravila na magistrat in ga potem oddala nazaj starišem. lj Ustavilo je držav, pravd-ništvo preiskavo proti Ivanu Jer šeku, Rajkotu Kobaldu in Francu Trtniku, ki so bili obdolženi hudodelstva posilstva. lj Odbora za prireditev ve jike Prešernove slavnosti imata jutri, v soboto svojo sejo in sicer v veliki dvorani „Mestnega doma" na Jože-fovem trgu Č. g. g dame imajo svojo sejo ob 6., gospodje pa ob 7., da določijo vsaj glavne točke veseličnega pro grama, ker se morajo tisk ti plakati. lj Društvena godba priredi jutri zvečer koncert v „ S v i c a r i j i". Začetek ob pol 8. uri zvečer. Vstopnina prosta. Razne stvari. Najnovejše. Hud k a v a 1 i r. Iz Budimpešte poročajo: Prvi ogrski kavalir grof Štefan Ka-rolyi je naročil svojim slugam, naj vržejo na cesto vsakega ministra Fejervarijevega kabineta, ki bi hotel v njegovo palačo. Vsled smrti svojega moža je ustrelila na Dunaju 40!etna Justina K a u t z k y svojo hčerko in sebe. Rumunska kraljeva dvojica se mudi na Dunaju. Ekspresni vlak je skočil s tira pri Mentorju v Ohio. Vlak se je razbil ter je zgorel. 23 oseb je mrtvih, 20 ranjenih. — Vlak je vozil s hitrostjo 70 milj na uro. Potresi v Skadruse vsak dan ponavljajo. Gore okolu Skadra so dobile drugo obliko Strašen ciklon je te dni porušil več hiš in mnogo dreves. Linčaliso litavski kmetje na sejmu v Vilkoviškenu tatu, ki je ukradel nekemu kmetu 200 rubljev. Kmetje so tatu prijeli in ga na mestu ubili. Policija ga ni mogla rešiti. Armadno povelje je izdal nas cesar. Armadno povelje določa, naj za vse čase pešpolk štev. 37. nosi ime nadvojvode Jožefa. Dunajski Čehi so imeli shod, na katerem so protestirali proti prepovedi sokol-ske slavnosti Shoda se je udeležilo nad 1000 oseb. Velika povoden j. Torda, 20 junij?. Tu se je včeraj utrgal oblak, ki je povzročil v mestu povodenj. Voda je vdrla v hiše, v gledališče, a na polju je napravila obilo škode. Državni zbor. Dunaj, 23. junija. Po Gautschevi izjavi, s katero se ba-vimo na drugem mestu, je v sobotni seji državnega zbora govoril nemški liberalec Noske, češ, da Gautsch Nemcev, ki hočejo nemščino za splošni državni jezik, ni popolnoma zadovoljil. »Vlada bo pač glede tega morala biti previdna, da ene obstruk-cije ne zamenja z drugo". GrofSternbergje zopet govoril in dejal, da je ministrski predsednik hvalil naša vseučilišča, v Avstriji pa imamo psy hiatriške oddelke, ki zdrave ljudi proglase za nore. (Veselost.) V nadaijnem svojem govoru se je Sternberg izjavil, da smo v Avstriji prišli tako daleč, da se smatra vsakega, ki ni državni uradnik, za pol psa. (Veselost.) V deželi, kjer je ugled človeka odvisen od tega, ali ima Franc Jožefov red 70. razreda (veselost) ne bo nikdar mogoč napredek trgovine in kulture. Pri nas se samo kregajo, ali more blagajnik ali sprevodnik govoriti nemško, češko ali kitajsko. (Poslanec Hanisch: »Kitajsko še ne!*) Sternberg: „Pa to bi Vi najbolje razumeli. (Veselost.) Trgovski minister je izdal odredbo, da se denarna pisma s češkimi naslovi ne sprejemajo. Ce se ta stvar takoj ne uredi, bo go vornik kmete v svojem okrožju pripravil do tega, da bodo poštne urade d e m o 1 i r a 1 i. V nadaijnem svojem govoru je Sternberg ostro prijemal nekatere generale in vojno ministerstvo. Izjavil je, da je vsak čas pripravljen dotične generale pred sodiščem označiti k»t lopove. Predsednik mu je odvzel besedo. Češki radikalci so koncem seje vprizorili ropot proti trg. miristru radi češko pisanih nakaznic na Dunaju. Fresl je vpil: „Ca!ia bomo vrgli ven!" Danes je zopet seja. Naročajte se na »Slovenca" ! Nabirajte novih naročnikov! Cim več bo naročnikov, tem bolj se bo »Slovenec" izpopolnil in več bo nudil svojim čitate-Ijem. Telefpnska in brzojavna poročila. i^lfunaj, 23. junija Notranji minister je v današnji seji državnega zbora odgovarjal na interpelacije o domžalskih dogodkih. Odgovarjal je popolnoma le po informacijah in v smislu kranjske deželne vlade, češ, da se frankfurtaric ni meglo s ceste opaziti, da so Slovenci pričeli metati kamenje in da so Nemci kamenje metali le nazaj, d a j e S e-dej hotel orožniku iztrgati puško (! !) da je bil zato ranjen v nogo, nakar je pobegnil in si pri tem zlomil nogo. Zaboden je bil še nekdo drugi, katerega se ni bilo mogoče dobiti. Minister je tajil, da bi bili orožniki Sedeja obdelavali s puškinimi kopiti. (Zakaj se vendar ne zaslišijo priče, katere smo mi navedli, potem bodo razkrinkane neresnice naše deželne vlade. Ali smo v pravni državi? Ur) Minister pravi, da se bode preiskava nadaljevala. O revelverskih strelih pravi, da se je enkrat ustrelilo v smeri proti Slovencem, enkrat v smeri proti Nemcem, »natančaega se ni moglo dognati." Minister brani vlad. organe, odposlani uradnik je deloval »pomirjevalno", orožniki niso od nikogar dobili povelja streljati, streljali so le v silobranu (!), ker se je bilo bati, da bodo razoroženi. Minister »bljubuje, da se bodo natančno preiskale vse pritožbe in da se bo po končani preiskavi vse »objektivno pojasnilo." Dunaj, 23. junija. Danes se je pred najvišjim sodiščem pričela obravnava o ničnostni pritožbi morilcev Klein. /^Bohinjska Bistrica, 23. junija. Danes ob 1 uri popoldne uničila toča polje in sadje. Beljak, 23. junija. Tu so pričeli stavkati pekovski pomočniki. Nekateri mojstri so že ugodili zahtevam. I Pulj, 23. junija. 701etni Cartusi je iz vršil strašen samoumor. Prerezal si je grlo, žile na obeh rokah in nogah in imel še moč, da je sprožil proti sebi puško, nabasano z vodo in žreblji/Strašno razmesarjen je mrtev obležal. Budimpešta, 23. junija. Vladar je izrekel Fejervaryju zahvalo za njegovo postopanje v zadnji seji ogrskega državnega zbora. Budimpešta, 23. junija. »Pester Lloyd" priobčuje komunike iz včerajšnjega ministrskega sveta. Ministrstvo je na avstrijsko noto, naj bi stopilo v pogajanja v zadevi trgovskih pogodb z raznimi državami odgovorilo, do sedaj ni v položaju to storiti. Dunaj, 23. junija. „Wiener Montags-zeitung" priobčuje pogovor z odličnim državnikom, za katerim se skriva F e j e r -v a r y. Fejervary pravi, da bo vse storil, kar mu bo vladar naložil. On je vojak in se pusti za vladarja tudi ustreliti. Ce ga pošlje vladar v vojsko proti bratom ga to boli, a uboga. Dunaj, 23 junija. V Bruku na Litvi je cesar inspiciral čete. Tja je došel Fejer-vary, katerega je cesar sprejel v avdijenci. Fejervary je cesarju podal demisijo, katere pa cesar ni sprejel. Varšava, 23. junija. Uradni list priobčuje carjev ukaz, ki odobri sklepe ministrskega sveta. Ukaz obsega 15 točk in dovoljuje Poljakom celo vrsto narodnih in političnih koncesij. Peterburg, 23 junija. Izhajanje lista »Rus" je za mesec dni prepovedano. Peterburg, 23 junija Ces. namestnik na Kavkazu poroča, da so privatna po-rpčila o nemirih v Erivanu pretirana. Sedaj je ondi mir, le v vaseh je položaj še napet. Peterburg, 23. junija. Aleksejev je odpoklican z mesta cesarskega namestnika. Poklican je v državni svet in ostane generalni adjutant. Budimpešta, 23. junija. Pobeglega sodnika iz Arada Štefana Kuglerja so našli v gozdu ustreljenega. V uradu je zapustil velik nered. Carigrad, 23. junija. Transporta parnik »Izmid" je z municijo za tisoč mož in dvema baterijama topov odplul v Jemen. Tja bodeta odposlani še dve diviziji infan-terije. V Makedoniji se je pričelo ljudsko štetje, ki se vrši po veroizpovedanju. London, 23. »Daily Telegraph" poroča iz Mojiga 20. t. m.: Ko je Linjevič zapazil da je japonska vojna črta zelo raz-sežna in se ji s 350.000 možmi ne bo mogel ustaviti, je naročil Miščenku, naj s pohodi fingira rusko ofenzivno prodiranje. Miščenko je skušal obkoliti skrajno levo krilo Japoncev, pa ni uspel. Japonci so 16, zavzeli mnogo važnih postojank tako, da je položaj Linjevičev slabši nego je bil Kuropatkinov pri Mukdenu. Linjevič hoče braniti predvsem železniško progo in Harbin. Gre se mu tudi za Vladivostok. Iz Peterburga je dobil ukaz, da ne sme pod nobeno ceno pustiti Japoncem pedi ruske zemlje. Vsak dan pridejo znatna pojačenja v Harbin, Sungari in Kirin. Berolin, 23. junija. Zasebna poročila javljaljo, da ni prav nič verjetno, da se sklene premirje. Iz Rusije odhajajo v Azijo nove čete. K fronti se povrača mnogo poročevalcev. Tudi ruski bojni slikar Krav-čenko je pozvan v Linjevičev tabor, kar smatrajo za neugodno znamnje za mir. London, 23. junija. Nekateri listi sodijo, da pred koncem deževne perijode ni pričakovati odločilne bitke, drugi pa trdijo, da deževje dosedaj operacij ni mnogo oviralo in da jih ovira le gosta megla, ki je taka, kakor pred bitko pri Mukdenu. Japonski vojni minister je izdal na japonske čete ©klic v katerem pravi, da je sklep miru še jako neverojeten in da je mir še daleč. Sedaj mora vsak vojak storiti svojo dolžnost. Tokio, 23. junija. Japonci so zasedli Lintiavn in Lintiaoku, 16 milj severno od Cangtua in grič južno od Suimeavan, 18 milj severno od Cangtua. London, 23. julija. Listi poročajo iz Gunčulina, da je močna japonska bojna sila nakrat napadla rusko krilo. Kovso Japonci dobili še pomoč, se je na desnem ruskem krilu razvil splošen boj. Razni leposlovni in poučni spisi: Andrejčkov Jože — Pripovedni spisi—: I. Črtice iz življenja na kmetih. K —'40. II. Matevž Klander. — Spiritus familiaris. — Zgodovina motniškega polža. — Oregelj Koščenina. K - 40. III. Amerika, ali povsod dobro — doma najboljše. K —-40. IV. Popotni listi. — Cesar Jožef v Krašnji. — Nočni sprehod. — Popotniki v arabski puščavi. — Spomin na Dubrovnik. — Dambeški zvon. K 40. V. Žalost in veselje. K 105. VI Nekaj iz ruske zgodovine. — Vojniška republika za- poroških kozakov K —'40. VII. Božja kazen. — Plaveč na Savini. — Čudovita zmaga. K — 40. VIII. Emanek, lovčev sin. — Berač. K —-40. Basnigoj, Zaroka o polnoči. K -- 40. Baumbacli- Funtek, Zlatorog. Elegantno vezan. K 4"20. Bedčnek, Solnce in senca. Povest. K —'40. Bedčnek. Od pluga do krone. Zgodovinski roman iz minulega stoletja. K 2 20, vezano K 310. Bresovnik, Šaljivi Slovenec. Zbirka najboljših kratkočasnic iz vseh stanov. K 170. Cegnar, Babica. 2 sešitka K 130. Cigler, Deteljica ali življenje treh kranjskih bratov, francoskih vojakov. K —'70-Cigler, Kortonica koroška deklica. K —'70. Finšgar. Divji lovec. Narodni izgrokaz s petjem v štirih dejanjih. K 1 oO. Funtek, Obrtno spisje. K 140. Gregorčič, Poezije. I. zvezek K 2 —, vezan K 3'—. Isto U. „ „ 2--, „ „ 3 20. Isto III. „ vezan K 4-—. Hoffmann, Bog pomaga. Povest, karton. K —-90. Hojfmann, Peter Prosta k. Povest, karton. K — 90. Hoffmann, Kar Bog stori, vse prav stori. Povest, karton K —-90. Hoffmann, Kako vzgaja usoda. Povest. K —'90. Hoffmann, Čas je zlato ali od uboštva do bogastva. Povest. K —-82. Josip Jurčič, Zbrani spisi: I. Deseti brat. K 140, vezano K 2 20. II. Jurij Kozjak. — Spomin na deda. — Jesenska noč med slovenskimi polharji. — Spomini starega Slovenca francoskega vojščaka. K 1'40, vezano K 2'20. III. Domen. — Juri Kobila. — Dva prijatelja. — Vrban Smu- kova ženitev. — Golida. — Kozlovska sodba v Višnji Gori. K 140, vezano K 2 20. IV. Tihotapec. — Grad Rojinje. — Klošterski žolnir. — Dva brata. K 140, vezano K 2 20. V. Hči mestnega sodnika. — Nemški valpet. — Sin kmet- skega cesarja. — Lipe. — Pipa tobaka. — V vojni krajini. K 140, vezano 220. VI. Sosedov sin. — Moč in pravica. — Telečja pečenka. — Bojim se te. — Ponarejeni bankovci. — Kako je Ko-tarjev Peter pokoro delal, ker je krompir kradel. — Črta iz življenja političnega agitatorja. K 140, vezano K 2 20. IX. Doktor Zober. — Med dvema stoloma. K 140, vezano K 2-20. X. Rokovnjači. — Moj prijatelj Jamralec. — Šest parov klobas. — Po tobaku smrdiš. — Ženitev iz nevoščlji-vosti. K 140, vezano K 2 20. XI. Tugomer. — „Berite Novice". — Veronika Deseniška. Pripovedne pesni. K 140, vezano K 2 20. Keller, Prst božji ali izgledi božjih kazni, oziroma slučaji, ki niso slučaji. 2 zvezka K —'90. Kočevar, Mlinarjev Janez slovenski junak ali uplemenitba Teharčanov. K —'90. Kosi. Sto narodnih legend. Slovenski mladini in preprostemu ljudstvu v pouk in zabavo. Trdo vezano K 1'30. Kršič, Zgledi bogoljubnih otrok iz vseh časov krščanstva. I. do III. del po K —'70. Kršič, Vrtec. Časopis s podobami za slovensko mladino. Letnik 1894 do 1902, vezan po K 330. Kršič, Vrtec, letnik 1903 K 3 70. „ 1904 K 4-30. „ Angelček, otrokom prijatelj, učitelj in voditelj. Letnik I. do X. po 95 vin. Kršič, Angelček. Letnik XI. do XII. po K 115. Lesar, Perpetua ali afrikanski mučenci. K 1 30, trdo vezano K 150. Levstikovi zbrani spisi uredil Frančišek Leveč. 5 zvezkov K 21-42. Majar. Odkritje Amerike. Poučno zabavna knjiga v treh delih o Kolumbu, Kortesu in Pisaru. Trdo vezano K 2 20. Maier, Učne slike iz zemljepisja. Avstrija. (Podrobni učni načrt.) K 160. Maier, Učne slike iz prirodoslovja za 111., IV. in V. razred. (Podrobni učni načrt.) K 2 70. Meško, Ob tihih večerih. K 370. Mladinska knjižnica. Povesti: I. Brinar, Medvedji lov — Čukova gostija. Trdo vezano K — 90. II. Trošt, Na rakovo nogo. Trdo vezano K —'90. Molek. General Lavdon, oče vojakov imenovan. K —-70. Navodilo za spisovanjje raznih pisem in opravilnih listov. Z mnogimi vzorci. K 1'80, vezano K 220. Pajkove Pavline, Zbrani spisi, s sliko in životopisom pisateljice 1. zvezek K 2'20, II. zvezek K 2-20. Parapat. Robinzon starši. Njegove vožnje in Čudovite do- godbe K 1'30, trdo vezano K l-50. Pečjak, Stoletna pratika dvajsetega stoletja 1901—2000. K 140, trdo vezano K 190. Prešern dr. France, Poezije. Uredil L. Pintar. K 110. Romih, Obrtno knjigovodstvo s kratkim poukom o menicah. Učna knjiga za obrtne nadaljevalne šole, ob jednem priročna knjiga za obrtnike. K l-80. Sardenko Silvin, V mladem jutru K 150, vezano K 2 20. Sienkiewicz, Mali vitez Pan Volodijevski. Zgodovinski roman. 3 zvezki K 7-30. Sienkiewicz, Rodbina Polaneških. Roman. 3 zvezki K 10'30. Sienkiewicz, Z ognjem in mečem. Historični roman. 4 deli K 4 80, vezano v dveh zvezkih K 6'80. Sienkievvicz, Križarji. Zgodovinski roman v štirih delih. K 5-50, vezano K 7 60. Sienkievvicz, Ouo vadiš? Roman iz Neronove dobe. K 3 30, vezano K 510. Spillmannove povesti: I. zvezek: Ljubite svoje sovražnike. Povest iz maorskih vojsk na Novi Zelandiji (samo še platno vezano K —-95). II. Maron, Krščanski deček z Libanona. Povest izza časov zadnjega velikega preganjanja po druzih. K —45, vezano K —65. III. Marijina otroka. Povest iz kavkaških gora. K —'45, vezano K —65. IV. Praški judek. Povest K —"45, vezano K —65. Spillmann, Žrtev spovedne molčečnosti. Povest po resnični dogodbi. K 210. Vošnjakovi zbrani dramatični in pripovedni spisi 3. zvezek. Doktor Dragan. Drama v petih dejanjih-K 110. Zakrajšek, Oglenica ali hudobija in nedolžnost. Povest K — 70. Zupančič, Fabijola ali cerkev v katakombah. Po kardinalu M. Wisemanu. K 130, vezano K 150. Zupančič, Pisanice. Pesmi za mladino. Vezano K — 90. Vse cene se razumejo s poštnino vred; pri skupnih naročilih odpade poštnina. Katoliška bukvama v Ljubljani. § i i li | i i i Rusija. Ljudsko z a s t o p s t v ® na Ruskem bo štelo 500 ljudskih zastopnikov, ki bodo izvoljeni na 5 let. BojinaKavkazu. V šampanskem okraju so opustešili vstaši štiri armenske vasi. Število vstašev cenijo na 37.000. Pri napadu na utrjeni Ulianoraian so bili odbiti in so izgubili 100 mož. Vas Sulundijan so napadali vstaši tri dni. Ko je rusko posadko ojačila ena stotnija, je ruski poveljnik odbil vstaške napade Ponoči se napadli kazaki vstaše in vjeli 870 mož ter zaplenili črno zastavo s prerokovo roko. — Našli so mnogo mohamedanskih oklicev, ki poživljajo šiite in šunite na skupen boj. Socialno demokraški izgredi v Lodzu. V Lodzu so priredili 21. t. mes. socialisti izprevod, ki se ga je udeležilo 7000 oseb. Na čelu izprevoda so nosili 25 rdečih zastav. Nastopilo je več huj-skajočih govornikov. Proti množici je vojaštvo rabilo orožje; ubitih je bilo 18 ranjenih pa 200 oseb. ' Veliki knez Nikolaj, generalni kavalerijski nadzornik je imenovan za načelnika deželnega obrambenega sveta. Mobilizacija v moskovskem okrožju. Mestni glavar je naznanil, da se prične mobilizacija 23. t mes v moskovskem vojaškem okrožju, in poživlja prebivalstvo naj ostane mirno. Zarote med ruskimi častniki „Voss. Ztg." poroča iz Krasnega Sela, da je garda razdeljena v dva dela — Nekateri polki so za carico mater, drugi pa za carico. Baje nameravajo prisiliti carja, da se odpove in da zasede prestol ali carjev brat Mihael ali pa carjev stric Vladimir. Več sto častnikov se je posvetovalo 15. t. m. v Krasnem Selu o položaju armade v družbi. K zbororovalcem je došel general Rehbru-der ki je zahteval, naj se razidejo, ker je shod nezakonit. Več častnikov je nato stopilo pred generala in mu izjavilo, da so vsi častniki zvesti carjevi podaniki, a ne morejo več igrati vloge policistov, ki jih popolnoma od družbe. General Rehbinder je obljubil, da hoče v kratkem sklicati sam zakonit shod častnikov. Ruska vstava. V peterburškem občinskem zastopu je poročal predsednik Nikitin o sprejemu zastopnikov mest in zemstev pri carju. Nikitin je naglašal, da je veselo znamenje, da hočejo ljudsko zastopstvo uvesti z najvišjega mesta. - Tudi časopisje vznešeno piše o zgodovinskem sprejemu pri , carju. Cuje se, da bo izpremenjen Bulyginov načrt v toliko, da dobe tudi judje aktivno in pasivno volivno pravico. Državni zbor bo sestavljen iz izvoljenih članov; uradnike, ki so zdaj člani državnega zbora, nameravajo vpokojiti. -Dne 28. t. m se vrši v Moskvi shod mestnih načelnikov, l julija zastopnikov zemstev m 3. julija shod plemiških maršalov. Z v išanje šo 1nin na ruskih vseučiliščih. Državnemu zboru so predložili načrt, naj bi šolnino na vseučiliščih zvišali od 100 na 500 rubljev. Na ta način bi bilo omogočeno obiskovanje vseučilišč le sinovom najboljših rodbin in bi bila torej preprečena nevarnost nemirov na vseučiliščih. poročila. Kržič, Verouk. Zgodovinsko - slovstvena razprava. K -.30, — Funtek, Obrtno spisje. K 1.20, — Diessel, Die wahre Toleranz. Ein Beitrag zur Aufklarung Uber den konfessionellen Frieden. K 1.20, - Tschupik S. J. - Hertkens, Samtliche Kanzelreden. Band I. Sontagspre-digten K 3.60, — II. Som tagspredigten K 3.96, -III. Festpredigten K 3.96. — IV. Fastengredigten K 3.9t), - V. Verschiedene Predigten K 3.96, — Weiss, Die religitise Gefahr K 5 40, — Hohler, Roman eines Seminaristen K 4.20, — Macherl, Geschichte Oesterreichs fiir das Volk._ Lieferun« 2 do h po K -.50, Offe-ner Brief an Herrn Professor Haeckel (Jena) Von P. E. Wasmann S. f. (Luxemburg) se na zahtevo dopošlje (gratis), - Holzhev, Die Thekla-Akten. Ihre Verbreitung und Beurtei-lu»B ln der Kirche (Veriiftentlichungen aus dem Kirchenhistorischen Seminar Miinchen. II. Reihe Nro. 7) K 3.12, - Natter, Die Haftpflicht der osterreichischen Post- und Telegra-pnenanstalt. Eine Zusammenstellung und Er-lauterug der gesamten diesbezilglich geltenden Be-stimmungen. K 1.—, — Popper, Der Vorkon-ku» s in der Praxis K — 60, - Kapper, Bergbau und Eisenbahn in ihren Rechtsbe-ziehungen nach osterreichischem Rechte mit Be-rucksichtigung auslandischer Gesetzgebungen K 2 — — Belser, Die Apostelgeschichte (Schafer-Nagl, kurzgefasster wissenschaftlicber Kommentar zu den heiligen Schriften des neuen Testamentes auf Veranlassung der Leo-Gesellschaft herausge-geben von Schiifer-Nagl III. Band. 1. Halfte)K8- — Zebo, Vademecum fUr den Hausbesitzer Ki.—. - Segur, Miiiler, Antworten auf die Einuviirfe gegen die Religion K -.84, -Krainz - Pfaff- Ehrenzweig, Hilfsbuch zum „System des osterreichischen allgemei-nen Privatrechtes": Zvveites Buch: Rebek, Das Obligationenrecht K 1.20, — Koeniger, Bur-chard I. von Worms und die deutsche Kirche seiner Zeit (1000-1025). Ein kirchen und sittenge-schichtlicbes Zeitbild K 5.76, - Kuhlmann, Neue Wege des Zeichen-Unterrichtes K 1.80, -Wi