PoStnlm
Leto LXIY«, št. 57
LJublJa
U. marca 1931
Cena Din 1.-
Izhaja vsak dan popoldne, Izvzemal nedelje in praznike. — Inserati do 80 pettt a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3.—. večji Inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej. — »Slovenski Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za Inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO IN UPRA VNISTVO LJUBLJANA, Knalljeva ulica it. 6
Telefon st. 3122, 3123. 3124, 3125 fn 8126.
PODRUŽNICE:
MARIBOR, Grajski trg St. 8.----CELJE, Kocenova ulica 2. — Tel. 190.
NOVO MESTO. Ljubljanska C, tel. St. 26.      JESENICE. Ob kolodvoru 101.--
Račun pri postnem Čekovnem zavodu v Ljubljani St. 10.351.
Veliki snežni viharji
Snežni viharji onemogočajo promet v Avstriji, Nemčiji,
Franciji in Angliji
PRED OBJAVO POMORSKEGA
SPORAZUMA Z ITALIJO
Negotovost pridružitve sporazuma Italije, Francije in Anglije k londonskemu pomorskemu paktu — Ugovori v Washingtonu in
Toktju
Pariz, 11. marca. Težkoče, ki so se pojavile v nameri, da bi se pomorski sporazum med Francijo, Italijo in Anglijo, sklenjen dne 1. marca, priklopi! londonskemu pomorskemu paktu, ne da bi se sprožil za Zedimjeaie države in Japonsko kočljivi problem nove razprave in ratifikacije, se zde tako velike, da računajo v političnih krogih z možnostjo, da ta sporazum ne bo pridružen londonskemu paktu in da zato ni računati z razširjenjem tega pakta na pogodbo petih pomorskih držav.
Pogodba med Italijo, Francijo in Angilijo bi torej obdržala samostojno eksistenco kot pakt treh držav, paralelno s londonskim paktom treh držav. Da bi se v opozicija v Zedinjenih državah in na Japonskem ne nudilo nobeno orožje, bo morda po mnenju lista »Echo de Pariš« objavljen samo skrbno izbran resume pogodbe, ne pa njeno popolno besedilo.
Dočim se more večina določb pogodbe od 1. marca sprejeti v okvir londonske pogodbe, je po mnenju omenjenega konzervativnega lista vsaj ena izmed njih v direktnem nasprotju z njo.
Pariz, 11. marca. Poslanska zbornica Je v ponedeljek prdjcela razpravljati o še nerešenih členih finančnega zakona. V ponedeljek se je vršila tudi seja ministrskega sveta, M je razpravdjal o parlamentarnem položaju. Minister za zrakoplovstvo Dnmesna je ob tej priliki predložil načrt za sanacijo družbe >Aero-Postale«, ki bo
▼ kratkem predložen parlamentu. Nadalje je bilo sklenjeno, da se v noči od 18. na 19. aprila uvede zopet poletni čas. Najvažnejše vprašanje, ki ga je treba sedaj rešiti, je zvišanje plač učiteljev in pokojnin vojnLh invalidov. V zoorndci sami je bila kočljiva določba o zboljšanju pokojnin sprejeta s 328 glasovi proti 280, ne da W bilo treba mindsrtskemn predsedniku La-v&lu postaviti vprašanje zaupanja.
Pariz, 11. marca. Zaradi državnih subvencij družbi >Aero-Postale«, ki je došla
▼ finančne težkoče, bo finančni minister Flandin najbrž demis^joniraL Na zadnji seji ministrskega sveta je prišlo do zelo živahne debate o tej zadevi. Laval je svojemu finančnemu ministru nujno nasvetoval, naj poda ostavko, Flandin pa se je temu uprl  in  zagrozil z  razkritji.  Ker hočejo
Berlin, 11. marca. Jutri se sestane ple- 1 num državnega zbora. Politično zanimanje je osredotočeno na delo finančnega odbora, ki razpravlja že od ponedeljka preteklega tedna o proračunu državne hrambe. Kakor znano, ta proračun ni bil v nasprotju z ostalimi resorji zmanjšan in kakor I. 1928, ko je igralo vprašanje zgraditve oklopnice A veliko vlogo, se vrši tudi debata o prvem obroku za zgradbo nove okJopnice B. 2e nekaj časa se pogaja državni kancelar z voditelji socialno - demokratske stranke, ki se obotavljajo glasovati za izdatke nove oklopnice- V političnih krogih je znano, da ie minister za državno bramibo Gronet, ki je v takih zadevah gotov tehtne podpore državnega predsednika, resno zagrozil z demisijo, ako ne bo dovoljen gradbeni obrok za novo oklopnico in da se je državni kancelar izjavi] z njim solidarnega. Za poznavalce razmer je brez dvoma, da socialni demokrati zaradi nove oklopnice ne bodo povzročili vladne krize. Ker se pa čutrjo napram svojim pristašem in spričo naraščajoče komunistične konkurence v zelo kočljivem položaju, skušajo doseči zadovoljitev zgraditve nove oklopnice dobiti finančne in socialno politične kompenzacije. Cen-
Londonska pogodba je namreč ratificirala že v Washingtonu sprejeto določbo, po kateri bi bila Francija prisiljena dve oklopni križarki 1. 1913 lansiranega tipa »Jean Bart« postaviti iz službe, kakor hitro bi zgradila dve novi linijski ladji. Po pogodbi od 1. marca pa se Franciji dovoljuje, da obdrži omenjeni bojni enoti neomejeno v službi ter ju obnovi kot kompenzacijo namesto ko-lonijskega brodovja v višini 100.000 ton, ki se mu je odrekla. Ta določba predstavlja torej brez dvoma izpre-membo londonske pogodbe in bi zahtevala zato ratifikacijo dodatka. Zaradi te same na sebi malenkostne novosti se ne zdi japonski vladi oportuno, da bi še enkrat spravila na dnevni red celotno vprašanje ratifikacije londonske pogodbe, boji pa se, da se ji bo zaradi prednosti, ki si jih je zagotovila Francija, očitalo, da ni zadosti energično branila interesov Japonske proti Angliji.
Pariz, 11. marca. Težkoče, na katere je v Washingtonu in Toki ju naletel angleško - francosko - -italijanski pomorski dogovor, so večje, kakor se je
socijalni demokrati spraviti zadevo v parlament, računajo, da bo Flandin prostovoljno odstopil.
Pariz, 11. marca. Vse kaže, da se bo afera družbe »Aero-Postale« razvila v veliko afero ministra za finance Flandina. Zadeva more povzročiti padec vlade. Z različnimi komentarji ugotavljajo v političnih krogih, da je bil Flandin že prej pravni svetovalec imenovane družbe in da ni odložil tega mesta niti kot minister za finance. Vsekakor je nezdružljivo, pravijo v političnih krogih, da bi minister za finance odrejal kredite za sanacijo podjetja, v katerem je sam pravni svetovalec. Zato pravijo, da ministrski predsednik Laval v zbornici ne bo zagovarjal Flandina, če ga bo opozicija napadla. V ostalem pa ni izključeno, da Flandin izpade iz vlade in da sprejme Laval v kabinet nekaj predstavnikov radikalov.
Pariz, 11. marca. Ob 2. zjutraj je parlament sprejel čl. 15 finančnega zakona, ki uvaja brezplačen pouk v drugem razredu srednjih šol. Kakor znano, je bil lansko leto uveden brezplačen pouk v prvem razredu srednjih šol.
j trum, ki je v vladi, nima v sedanjem polo-I žaju nobenega interesa, da bi se socialna demokracija preveč oslabila, zaradi česar je v načelu pripravljen k popuščanju. Če se kliib temu pogajanja težko razvijajo, ni to samo odvisno od obzirnosti državnega kancelarja proti pristašem koalicije na desni, temveč tudi od skrbi, da bi se itak že dvomljivo ravnotežje državnega proračuna Še bolj ne ogrožalo. Razburljive vesti, ki izhajajo iz nervozne atmosfere Berlina, pa so vsekakor neupravičene, kajti iz omenjenih vzrokov ne bo prišlo do vladne krize. Za to govori tudi pisanje »Vorwat-sa«, ki sicer apelira na odgovornost srednjih strank, vendar pa precej prozorno na-nrigava, da bi socialna demokratska stranka Ma pripravljena v najslabšem slučaju dovoliti novo oklopnico tudi brez kompenzacij, češ, da bi bila morda prisiljena še nadalje vzdrževati vlado srednjih strank samo, da prepreči prihod napol ali popolnoma fašistične desničarske vlade.
Pri vsem tem se seveda pojavlja vprašanje, ali je postavka prvega obroka za novo oklopnico v letošnjem proračunu v resnici potrebna in ali ne zahteva težavni finančni položaj omejitve precej visokega proračuna državne hrambe,   dede na to
prvotno menilo. Japonska je predložila celo vrsto ugovorov in pridržkov in bo potrebno še mnogo korektur, preden bo dogovor končno veljavno sprejet. Tudi v Washingtonu je dogovor povzročil orecei ueovorov
London, 11 marca. A A. Reuter poroča, da japonska vlada v svojem odgovoru priznava pomorski sporazum med Ttalijo. Francijo in Anglijo in da ne stavlja nobenih pridržkov. Navzlic temu pa smatrajo politični krogi, da bo japonska vlada vendarle prijavila neke pomisleke v obliki želja o tonaži podmornic, ki je bila priznana Franciji.
Pariz, 11. marca Zunanji minister Briand je včeraj sprejel francoskega poslanika v Rimu. Kakor zatrjujejo, je ta razgovor v zvezi s pričetkom novih političnih pogajanj med Parizom in Rimom za odstranitev še.preostalih nesoglasij.
Pariz, 11. marca. Pomorski sporazum med Italijo, Francijo in Anglijo bo objavljen ob 1.45 po zapadno-evrop-skem času istočasno v Londonu, Rimu in Parizu.
vprašanje ie treba p^'d^riti, da merodajni krogi zadeve ne presojajo z navedenega stališča. Ne glede na visoke osebnosti, katerih mnenje je bilo končno vedno odločilno, tudi v času socialno demokratske vlade, tvori proračun državne brambe v splošnem in izdatki za novo oklopnico posebej del vzhodne politike, ki jo vlada državnega kancelarja Briininga enodušno zasleduje.
Kralj Zogu odpotoval z Dunaja
Dunaj, ll. marca. Albanski kralj Ahmed Zogu je davi odpotoval v inozemstvo. Po atentatu nanj je bilo več na Dunaju biva-jočih Albancev aretiranih, čeprav niso bili soudeleženi. Ker so osumljeni, da so kljub temu vedeli za atentat, bodo izgnani iz Avstrije kot nadležni tujci.
Bolgarija in balkanska konferenca
Sofija, 11. marca. >Praznični vesti* pišejo, da je bolgarska delegacija za prihodnjo konferenco Balkanske unije že setavljena iz popolnoma novih ljudi, ki so sestavljeni iz vrst predstavnikov bolgarske emigracije iz Makedonije, Tracije in Dobrudže. Kakor poroča list, se je izprememba izvršila iz raznih političnih razlogov. Po tej vesti se sklepa, da bolgarska vlada na prihodnji balkanski konferenci ne misli nastopiti v pomirljivem duhu in doprinesti svoj del k urejevanju zapletenih balkanskih od noša je v, ampak namerava uporabiti prihodnji sestanek balkanske unije, da zopet sproži svoje neosnovane revizionisticne težnje, kar bi gotovo pomenilo propad konference. To domnevo potrjuje tudi konec članka v >Praznicldh vesteh c, da bo bolgarska delegacija zapustila konferenco, če ostale delegacije ne bi hotele sprejeti na dnevni red vprašanja o narodnih manjšinah in reviziji neuillvskega miru.
Avstrijska vlada in Remarqueov Mm
Dunaj, 11. marca. Kakor javlja >Die Stundec, je uprava Universalfilma vprašala avstrijsko vlado, ce bo dovolila v Avstriji predvajanje Remarqueovega filma »Na zapadu nič novegac, če bi ga kdaj dopustila Nemčija. Avstrijska vlada je odgovorila, da v takem primeru ne bi bilo nobenega razloga za prepoved tega filma v Avstriji.
Moslev izključen iz laburistične stranke
London, 11. marca. Sir Oawald Moalev je bil včeraj na podlagi soglasnega sklepa izvršilnega odbora zaradi kršitve strankine discipline izključen iz delavske stranke. Krajevni odbor stranke v Smethwicku, kjer je bil Moslev izvoljen, je bil obveščen o tem sklepu, nakar je pozval Mosleva, naj odloži svoj mandat, N
Gradec, 11. marca. Ob pol 5. zjutraj je nastal v mestu velik vihar z nalivom, nakar je kmalu pričelo snežiti. Od pol 6. dalje neprestano sneži med močnim viharjem. Na Zg. štajerskem je zapadlo nanovo do pol metra snega, dočim ga je v Gradcu dopoldne zapadlo že četrt metra. Zaradi vremenskih neprilik je zelo otežkočen avtomobilski promet, železniški promet se Se redno razvija, vendar pa dospevajo vlaki zaradi snežnih žametov s čimdalje večjimi zamudami.
Dunaj, 11. marca. Od jutra že neprestano močno sneži. Do poldneva je zapadlo do četrt metra snega. Zjutraj se je tramvajski promet še redno razvijal, vendar pa je kmalu začel zastajati Ako sneg ne bo prenehal padati, je mogoče, da bo tramvajski promet popolnoma ustavljen. Neugodno vreme je za Dunaj tem bolj neprijetno, ker je sedaj otvorjen pomladanski vele-sejem in se na Dunaju nahajajo mnogoštevilni tujci Imeti more znaten vpliv na razvoj pričakovanih kupčij, ker lahko odvrne dohod novih tujcev.
Berlin, 11. marca. Zaradi obilnega snega se je dogodilo snoči več nezsjod. Na Char-lottenburger-strasse je došlo do mnosrih karambolov avtomobilov, pri čemer je bilo več oseb težje ranjenih.
Pariz, 11. marca. O velikih snežnih viharjih poročajo iz vse Francije, zlasti pa iz severne in južno-vzhodne. Od včeraj neprestano sneži. V Cherbourgu je zapadlo do pol metra snega. V Belfortu je postal tramvajski in avtomobilski promet že popolnoma nemogoč. Tudi letalski promet na severnih progah je močno oviran. Iz raznih krajev vzhodnih Alp poročajo o zemeljskih plazovih. Tako je v Bozlu pridrvel v dolino zemeljski plaz 5000 ton, ki je zasul več hiš. V Zhatelari na Savojskem je več krajev ogroženih od zemeljskih plazov. Mnogo hiš so morali že izprazniti. Plazovi so zasuli že dve hiši.
London, 11. marca. Mrzlo vreme vlada po vsej Angliji in je zahtevalo že 10 človeških žrtev. Mnoge pokrajine so popolnoma zasnežene ter so posamezni kraji odrezani od ostalega sveta Ponekod se opaža že pomanjkanje živil.
Čudno vreme
Zadnje dni imamo zelo slabo vreme, nekaj časa sneži, potem začne deževati in kmalu zopet sneži. Posebno muhasto ie pa bilo vreme danes. Ponoči, posebno proti jutru je lilo kakor iz škafa, nalivi so je dopoldne v presledkih nadaljevali, v opoldanskih urah se ie pa močno stemnilo, začelo se je bliskati in grmeti, vlila se ;e silna ploha, kmalu so pa prevladali v zraku mrzli vetrovi in vsuk) se ie babje pše-no, ki Je kmalu pobeMIo1 strehe in hodnike, kjer že ni trlo snega.
Tudi iz Maribora poročajo o čudnem vremenu. Davi je siialo solnce, pozneje se ie pa nebo pooblačilo, začelo je deževati, kmalu se ie vsulo babje pšeno, kateremu je sledil sneg, ki ga je zapadlo v razmeroma kratkem času do 15 cm.
Poset francoske mornarice
Split, 11. marca. Meseca junija priplu-je večja skupina francoske vojne mornarice v naše vode ter bo posetila vsa jugo-slovenska pristanišča.
Zmanjšanje glavnice tvrdke Snla Viscosa
MIlan, 11. marca. Znana tvrdka Snia Viscosa je znižala svojo glavnico na eno tretjino. Istočasno je prevzela delnice tovarne Varedo.
Pretep v monakovskem občinskem svetu
Monakovo, 11. marca. Na včerajšnji seji mestnega zastopa je prišlo do ostrih političnih nasprotstev in do osebnih pretepov med pristaši bavarske ljudske stranke in nacionalnimi socialisti. Metali so drug v drugega tintnike, aktovke, svežnje s spisi itd. Ko je bila seja prekinjena, so neprizadeti obe. svetnik komaj pomirili bojevite tovariše.
Francosko prodiranje v Afriki
Pariz, 11. marca. AA. Poročajo iz Rabata, da so francoske čete zasedle Diebel Tasenit, visok 2440 metrov, in mesto Tizi Ušini. S tem so francoske čete zasedle važne višine Atlasa med vstaškimi plemenu
40-000 delavcev na Bavarskem izprtih
Miinchen, 11. marca. AA. V bavarski kovinski industriji je bilo odpuščenih 40 tisoč delavcev. Podjetja opravičujejo ta svoj sklep s tem, da 6% znižanje mezd ne zadošča. Kakor znano, je o znižanju mezd odločilo posebno razsodišče. Med odpuščenim delavstvom vlada hudo razburjenje.
Justifikacija v Londonu
London, 11. marca. Včeraj je bil v Londonu justificiran morilec Roust Vlada se je bala, da bo pri justifikaciji prišlo do nemirov, ker so najvišji sodniki države v javnem manifestu izrazili mnenje, da je bil Koust obsojen na podlagi nezadostnih indi-cijev. Tik pred justifikacijo je imel obsojenec razgovor s svojo soprogo in s svojo ljubico. Obsojenec je do zadnjega trenutka pričakoval pomilostitev ter je bil prepričan, da se justifikacija ne bo izvršila. Ko so mu sporočili, da je prišla njegova zadnja ura, je izpremenil svoje zadržanje ter je dobil histeričen napad. Pričel se je jokati in tuliti. Na kraj justifikacije so ga morali odvesti s silo.
Ljubljanica in Sava prestopili bregove
Zaradi več dni trajajočih snežnih žametov in nalivov sta začeli Ljubljanica in Gradaščica naglo naraščati. Ljubljanica je narasla za dva metra nad normalo, še bolj naglo pa narašča Gradaščica. Davi med pol 9- in pol 10. je narasla za 25 cm nad, v splošnem je pa že cel meter nad normalo. V spodnjem toku ovira nagli tok vode novozgrajeni most na Mirju. Ce bo deževje še trajalo, je računati s hudimi poplavami. Kakor poročajo, je tudi Sava narasla za vež metrov nad normalo in grozd s poplavami.
Iz Vevč nam poročajo, da je Ljubljanica na takozvani »gmajnic ie prestopila bregove in ogroža hiše. Če bodo nalivi še trajali, so poplave neizogibne. Opoldne je bila Ljubljanica 2.2 m nad normalo in se vedno hitro narašča. Tudi Sava je pri Zalogu prestopila bregove in poplavila polja ter travnike.
Cestni valjar in carina
Listi >Volksstimme< in ^Jugoslovan: z dne 31. oktobra 1930 ter mariborski večer-nik >Jutra< z dne 27. oktobra 1930, so objavili vest, katere vsebina je bila, da okrajni cestni odbor v Mariboru navzlic posredovanju banske uprave pri finančnem ministrstvu ni mogel doseči carine prostega uvoza cestnega valjarja, ki ga je nabavil iz Nemčije, da pa je carinsko oprostitev hitro iz-posloval nek carinski posrednik proti razmeroma visokemu honorarju. Na to je ministrstvo financ pojasnilo, da je na prošnjo okrajnega cestnega odbora z dne 12. septembra 1930 oddelek za carine izdal rešitev, da se cestni valjar oprosti carine. Prošnja je dospela na oddelek za carine 15. septembra 1930 ter še istega dne odposlana septembra, rešitev pa je bila izdana že 16. glavni carinarnici v Mariboru. Za to rešitev je bil potreben samo originalni račun in ev. slika valjarja in nič drugega.
Oddelek za carine je najpravilneje in brez vsake intervencije hitro rešil prošnjo na osnovi zakona in zakonitih predpisov. Omenjeni članki so torej netočni. Okrajni cestni odbor v Mariboru ni poznal postopka ter je najprej prosil za neko potrdilo pri ministrstvu trgovine in industrije, kar Je bilo nepotrebno. Ko tega potrdila ni dobil, se je v neznanju predpisov poslužil posrednikov. Takoj potem, ko se je pravilno obrnil na oddelek za carine, pa je bila stvar rešena in brez vsake intervencije, ker za njo ni bilo mesta. V resnici je predsednik tudi resigniral na prvotno zahtevani honorar- V oddelku za carine ministrstva financ se izvršujejo vsi posli po veljavnih zakonih in zakonitih predpisih za vsakega brez razlike ter se niti v enem slučaju ne more predbacivati, da se stvari rešujejo na intervencije posrednikov.
Sorzna poročila.
LJUBLJANSKA BORZA.
Devize: Amsterdam 22.84, Berlin 13.56—13.58 (13.563), Bruselj 7.9378, Budimpešta 9.9288, Curih 1095.9, Dunaj 800.56, London 27628—277.08 (276.68), Newyork 56.84, Pariz 222.94, Praga 168.72.
INOZEMSKE BORZE. Curih. Beograd 9.1260, Pariz 20.345. London 25.245, Newyork 519.65, Bruselj 72.4325. Milan 27.2225, Amsterdam 208.325. Berlin 123.76, Dunaj 73.06, Sofija 3.7625, Praga 16.396,  Vardara   58.16,  Budimpešta 90.60.
Lavalova vlada pred krizo?
Možnost demisije finančnega ministra Flandije zaradi propadle dražbe „Aero - Postale44
Pred važno odločitvijo v nemškem parlamentu
Pogajanja Briininga s socialnimi demokrat! za sprejetje proračuna državne brambe — Popustljivost socialnih demokratov — Kriza vlade izključena
♦
Di% Ivan Oražen
dobrotnik dijaštva
Ob 10-letnici smrti plemenitega mecena m vzornega Sokola
Ljubljana, 11. marca. Mecenov imamo Slovenci malo, ker imamo malo premožnih ljudi. Posebno redki, dasi najbolj potrebni, so pa dobrotniki našega dijaštva, ki se mora po pretežni večini boriti s težkimi gmotnimi neprilikama in živeti v mnogih primerih celo v bedi, kajti nase ljudstvo je siromašno, nad kmet, delavec in mali obrtnik ne sprav! skupaj toliko, da bi zmagoval poleg drugih izdatkov še one za šolanje svojih otrok. Navzlic težkim oviram smo pa Slovenci glede izobrazbe svoje mladine med prvimi kulturnimi narodi, za kar se imamo zahvaliti v nemali meri onim plemenitim dobrotnikom našega dijaštva, ki so tudi z dejanji dokazali, da jim je naša mladina in njena bodočnost pri srcu. In med največje dobrotnike našega dijaštva prištevamo po pravici dr. Ivana O r a ž n a.
Danes je minilo 10 let, odkar je zatis-nil ta plemeniti mož svoje blage oči. Umrl je kot zdravstveni šef Slovenije. Dve vrlini sta odlikovali dr. O razna in ga dvigali visoko nad povprečnega zemljana, njegova jeklena nacijonalna zavest in pa globoko socialno čustvovanje .usmiljenje z bednimi m zapuščenimi. Njegova izrazita stanovska zavest je izvirala v prvi vrsti iz prepričanja, da ni v nobenem drugem stanu toliko možnosti lajšati človeško gorje in bedo, kakor baš v zdravniškem. Ker je bila njegova soproga iz znane premožne Auerjeve rodbine, je imel pokojni dr. Oražen možnost, nuditi zdravniško pomoč tisočerim bolnikom brezplačno ali pa proti malenkostnemu honorarju. 2e s tem si je postavil med nami trajen spomenik.
Posebno poglavje v plodonosnem življenju dr. Oražna je njegovo sokolsko delo. Bil je prvi starosta jugoslovenskega sokol-stva in kot sokolski prvoboritelj tudi med prvimi pijonirji jugoslovenski misli. So-kolstvu je posvetil vse svoje moči, sokolske misli se je oklenil z vso dušo. Koliko je storil za naše sokolstvo, vedo pač najbolje oni, ki so z njim delali. Ni čuda, da se ga spominjajo ob 10-letnici smrti kot svojega agilnega podpornika in vzornega Sokola vsa društva velike jugoslovenske sokolske družine.
V polni meri se je pa pokazala dr. Oražnova plemenitost tam, kjer je bila najbolj potrebna, v skrbi za naše dijaštvo. V oporoki je zapustil vse svoje premično in nepremično premoženje medicinski fakulteti v Ljubljani za ustanovitev in vzdrževanje ^Oražnovega dijaškega doma«, v katerem imajo prosto stanovanje v prvi vrsti nezakonski siromašni medicinci slovenskega, srbskega in hrvatskega rodu, ki študirajo v Ljubljani. Izvršitelj oporoke je njegov prijatelj in sošolec dr. France Gor-Šič. Zapuščinsko postopanje je ugotovilo, da znaša čisto imetje 3,858.120.20 K. Sestavljen je bil pravilnik o ustroju Oražnovega. dijaškega doma in sredi oktobra 1925 je sprejel upravni odbor prvih 8 medicin-cev v dom. Od šolskega leta 1925/26 je bivalo v domu 177 medicincev, 55 juristov, 65 tehnikov in 56 filozofov, skupaj 353 slušateljev, če upoštevamo, da prebiva več dijakov po več šolskih let v Oražnovem domu, vidimo, da je stanovalo v njem v
resnici 208 dijakov in sicer 114 1, 52 2, 33 3 m 9 4 šolska leta. Predsednik tročlan-skega upravnega odbora je bil vsa leta od početka do letošnjega leta dekan medicinske fakultete prof. dr. de r ko, ki si je pridobil za naše dijaštvo mnogo saslug. Njemu, odposlancu zdravniške zbornice dr. Petru Defranceschiju in pok. upravitelju šefu univerzitetnega knjigovodstva Ivanu Peklenku se ima ta dobrodelna dijaška ustanova zahvaliti, da je tako plodonosno delovala in se tako uspešno razvijala.
Upravni odbor je s svojim smotrenim poslovanjem dosegel, da dobiva na račun Oražnove ustanove počenši s tekočim šolskim letom v akademskem kolegiju 50 dijakov brezplačno hrano. Letni izdatki za hrano bodo znašali okrog 140.000 Din. Dr. Oražen je v svojem načrtu izrazil tudi lepo misel, naj bi naselbina na Zelenem hribu v Ljubljani služila po potrebi ta možnosti bolehnim gojencem-dijakom. Ce se bo ustanova nadalje uspešno razvijala, bo mogoče sčasoma tudi ta načrt v primerni obliki uresničiti.
Predaleč bi zašli, če bi hoteli samo omeniti vse blagodejne posledice dr. Oražnove plemenitosti in skrbi za naše dijaštvo. Ob 10-letnici smrti je naša dolžnost spomniti se tega zlatega srca z globoko pieteto in hvaležnostjo. Slava dr. Oražnovem u spominu!
Zadušnica in komemoracija
V počastitev dr. Oražnovega spomina prirede sokolska društva širom države ob J0-letnici njegove smrti komemoracije, plemenitega pokojnika se je pa spomnilo tudi dijaštvo v Ljubljani, kateremu je dr. Oražen v svoji oporoki zapustil krasno ustanovo: Oražnov dijaški dom v Wolfovi ulici, v katerem uživa brezplačno stanovanje in hrano okrog 50 akademikov.
V nizu spominskih proslav, ki se vrše ta teden, se je davi vršila prva komemoracija, ki so jo priredili akademiki Oražnovega doma. Ob 9. s* je vršila v frančiškanski cerkvi maša zadušnica, katere so se pol noš te vi In o udeležili akademiki. Pri maši je pel akademski pevski zbor. Po maši so odšli akademiki v Oražnov dom, kjer se je vršila svečana komemoracija. 2e včeraj popoldne so akademiki okrasili relief velikega dobrotnika na dvorišču poslopja. Mestna občina je dala na razpolago zelenje in palme. Davi so akademiki preuredili tri učilnice in spalnice, odstranili iz njih postelje in drugo pohištvo ter jih okrasili s palmami. Ko so bili polnoštevil-no zbrani, jih je pozdravil v imenu upravnega sveta Oražnovega doma univ. prof. dr. Kan s k v, ki je imel tudi kratek kome morativni govor o pokojnem dr. Oraž-nu. Poudarjal je, naj bo mladini dr. Oražen vedno vzgled. Pokojni je bil mol dela in energije, geslo njegovega življenja je bilo »Vse za svobodo in narod!«
Po govoru je bila akademikom prirejena zakuska. Komemoracije sta se udeležila univerzitetni profesor dr. Pole in predsednik zdravniške zbornice dr. Mavri-cij Rus, ki sta člana upravnega sveta Oražnovega doma.
(Resedo imajo
naši čitatelji
Dobrote gostilni-
carskega stanu
Menda ima malokateri stan toliko težav, kakor baš gostilničarji. Plačevati mora vse polno davščin in se ravnati po 9trogih finančnih in policijskih predpisih, ki se množe od dne do dne. Vrhu tega mora prenašati še razne sitnosti, ki jih stresajo nekateri gostje. Pri vsem tem pa mora biti nadvse vljuden in smeje odobravati vse, kar taki gostje ugibajo, četudi so čestokrat največje neumnosti. Tudi se ne sme postaviti v bran žalitvam, ker je sicer takoj zamera in gost izostane. Mnogo pa jih mora pr^sli-šati zaradi jedi in še več zaradi pijače. Te mu je porcija premajhna in predraga, onemu prevelika, ker mu zadostuje le polovica. Jed zopet je prevroča — premrzla, preveč ali premalo slana, kisla, zabeljena, kuhana, pečena, pražena, ocvrta itd. Za vsakega gosta bi morali imeti posebno kuharico. — Pivo je premrzlo ali pretopio, ima preveč ali premalo pen, je prevođeno, pre-grenko itd., kakor, da ga vari gostilničar sam. Posebne sitnosti pa uganjajo nekateri gostje zaradi vina. Pokušajo ga in cmokajo: >mj, mj, mj,< potem pa te nahruli, da je danes drugačno kakor je bilo včeraj, čeprav je popolnoma isto in iz istega soda. Tudi je temu premočno, onemu prelahko, pa zopet prekislo — presladko, presvetlo — pretem-no itd. S tako povsem neutemeljeno kritiko pride na dan najraje tedaj, kadar so slučajno navzoči novi gostje. Sugerira jim vse napake, ki jih sploh ni. Prav rad jim pove, da imajo na pr. »Pri trahtarju< prekrasen cviček in še za dva dinarja ceneje, le da jih odvrne od gostilne.
Posebno poglavje tvorijo gostje med seboj. Ta ne mara onega, oni ne tega, oba skupaj ne tretjega; se prezirajo, zbadajo, včasih tudi »porečejo, naposled pa izostanejo na tvojo škodo kar vsi hkrati. Na kmetih se pa Se stepo. —In natakarica! Tudi ta ni vsem všeč. Tem je prestara, onim pre-mlecna, drugim zopet pregrda, njih ženam pa vedno premlada, pretepa, prezapeljiva, >prededcevska< itd. Pa je nekaterim tudi
presuha — pretolsta, premajhna — prevelika, prepočasna — prefufrasta, preresna — presmešna in bogsigavedi kaj ie vse dobe slabega na nji, dobrega navadno prav malo ali nič. Všeč je včasih le gostilničarju, pa še temu prav na skrivaj, da mama ne zvedo.
V lokalu se preveč kadi, tudi je prevelik hrušč in trušč, ker je prenapolnjen ali je predolgčas, ker je preprazen. Pa je v njem tudi pretopio ali premrzlo in vleče pod noge ali na glavo itd. Prti na mizah n*so pri vsakem zlitem kozarcu drugi, sveža. Razsvetljava zopet ne ugaja vsem; v lokalu je temu presvetlo, drugemo pretemno. Tudi stranišče ni za vse prav; je preozko — prešibko, prenizko — previsoko.
: Metka, ali imate časopise in katere? Rad bi čitak. — >Da gospod! Imamo »Jutros, »Slov. Narode in >Slovenoa<. — Ali humorističnoga nimate nobenega?< — Ne. gospod !< — i Povejte svojemu gospodarju, da mora imeti tudi take za smeh in kratek čas. Takoj naj naroči >Čuka na vejic, >Fi-go na hruški«, in >Mačka na špoeherduc, pa dobro je, da ima tudi »Ilustriertec in vsaj še »Steiner. allgemeine Nachrichtenc-Če jih prihodnjič, ko pridem, ne dobim, me ne bo več, pa mojih prijateljev Siksta, Gola in Volbenka tudi ne bo več, zapomnite si to!<
Tudi kvartopirci imajo svoje zahteve. Pri tej mizi bi radi tarok i rali, pri drugI marjašali, pri tretji pa si žele domino ali šah. Karte pa morajo biti vedno lepe ne >zaspehane<, ne zaznamovane, nove.
Po daljšem sedenju postanejo nekateri gostje veseli ter zapojo. Oni, ki so dobre volje, žele naj zapojo ie kako >lepoc, sitne-ži pa zahtevajo, naj gostilničar to vpitje prepove. Najhuje pa je ob policijski uri. Nekaterim ni mogoče dopovedati, da sledi prekoračenju policijske ure občutna kazen, ki zadene vedno le nedolžnega gostilničarja. Oko postave se pokaže drugič, v par dneh pa dobi gostilničar poziv, naj plača kazen, ki je od slučaja do slučaja višja. Ko potoži to svojim gostom, so vsi nedolžni hi nobenemu onih,   ki so prestopek zagrešili ne
pride na misel, da bi vsaj nekaj prispeval h globi.
Taks in enake dobrote ušiva gostilničar kar naprej. Bo že res, da je tedaj, ko je bog delil zemljanom težave, prisotni gostilničar gotovo trikrat za vpil >tu«.
Navzlic vsem tem težavam pa moramo gostilničarji resnici na ljubo vendarle s veseljem priznati, da so nam vsi gostje vedno dobrodošli. Posebno pa imamo radi one, ki so na vso moč lačni, ie bolj pa žejni. Pa brez zamere, saj mora beti malo >heea<.
Gostilničar.
Večjo množino
akulaturnega papirja
naprodaj po zelo ugodni ceni
Naslov pove uprava Slovenskega Naroda
O ti cigani ciganasti. •.
5000 Dki za posojilo — Čudno skrivališče ciganske kraljice Zorke
Litija, 11. marca Zadnje čas se je zatekla vtukajanjo okolico številna, tudi drugod dobro znana ciganska družba Nikolioev. Znano je, da so Nikoliči povsod poskušali srečo, tako s spretnostjo svojega jezika, kakor tudi s svojimi dolgimi prsti. Zanimivo je poročilo iz okolice Kranja, kjer so Nikoliči ujeli v svoje mreže nekega Gorenjca in so ga opeharili sa 5000 Din. Lahkovernežu so natovesiH. da rabijo nujno pet jurjev sa neko dobro in dobičkanosno kupčijo. Možak jim je verjel, posodil jim je pet tisočakov, komaj pa so imefti cigani denarce v rokah jih je že vzela temna noč. Zastonj je pričakoval lahkoverni Gorenjec cigane in obresti___
Gorenjski orožniki so obvestili o slepariji naše orožnike, ki so aretirala takoj tri Člane ciganske družine. Z današnjim opoldanskim vlakom je orožniška patrulja odpeljala dva cigana in eno ciganko v ljubljanske sodne zapore.
Vso drugo cigansko nadlego so pa izgnali naši orožniki preko Bogenšperka na Dolenjsko, kjer so jih izročili šentviškim orožnikom, ki jo pošljejo proti hrvaški meji. Nikoliči so bili zadnje čase res huda nadlega v litijskem okraju. V okolici Ho-tiča so se naselili za nekaj časa, pridno so praznili shrambe, svoje konje so krmili zgolj z ukradeno mrvo. za kurjavo pa so posekali, kar jim je bilo pri rokah. Nikoliči so namreč številna tolpa z več vozmi in kjer se usidrado za dalje časa, si postavijo šotore. Zanimiva je bila pot litijskih orožnikov, ki so se napotili v Hotič, da taženejo nadležne goste. Ci&ane je menda eden njihovih rojakov pravočasno oposoril na pretečo nevarnost; — na mah se je spustila vsa družina v beg. Od Hotiča pa do Dolskega pri LJubljani so jim sledili litijski orožniki v diru in šele v Dolskem so naši orožniki zajeli tolpo in jo odvedli do L»rtije, kjer so jih utaborili na litijskem sejmišču. Nekaj članov se je seveda na begu razkropilo in sd potem na lastno pest izkoriščali okoliške ljudi. Kdor se jim Je le dal, so ga opeharili. Oj, kako pa znajo tudi sladko govoriti1! V Smartnem pri Litiji so opeharili več ljudi ter jih prepro-siK, da so obljubili botrino novorojenemu eigančku. Pač naša usmiljena srca, ki so za otroke takoj pripravljena storiti vse. Novorojenega cigančka pa seveda ni bilo nikjer, šele čez nekaj dni se je uresničila ciganska napoved. Dočim so sedeli domala vsi moški člani Nikoiičev v zaporu, se je oglasila sredi mrzle noči pod lahkim ciganskim šotorom na litijskem sejmišču — štorklja.
£3na izmed cigank je stekla takoj na litijsko sodišče, kjer je g. Juvan izpustil novorojen čkovega očeta, da je pomagal zapuščeni mamici pri rojstvu najmlajšega rodbinskega člana Sredi mrzle noči je pri-jokala tedaj naša najmlajša Litljanka — malo drobno ciganče.
O nepričakovanem obisku štorklje se je zvedelo kmalu po Litiji. Kdo bi ne pomagal mladi materi, ki je taborila s svojim novorojenčkom pod lahko platneno streho sredi zime in snega? Takoj so se našla dobra srca, in nihče ni prišel brez zavitka, mala cigančica je bila obdarovana, kakor malokdo... Zelo gostoljubno In radodarno je sprejela Litija »vodo najmlajšo rojakinjo...
Drugi cigani in ciganke, s svojo voditeljico, staro, črno Zorko, pa so kljub veselemu rodbinskemu dogodku rokom av h ali dalje. Orožniska patrulja je zlasti pazila na cigansko kraljico Zorko. Čeprav so ji orožniki opetovano sledtti prav do platnenega naselja na sedmišču, je niso našli. Ka-
Sarasvati
(Indijska pravljica) Ime ji je bilo Sarasvati, kajti njen glas je bil presladek, nežen in razkošen. Bila je božansko lepa — velike čr> ne oči, majhna usta. Zato so jo žrtvo* vali neusmiljenemu bogu ljubezni Kha« maju.
Grešna strast je ležala nr njenem telesu in očeh, njena bela koža je bila mehka liki vosek.
Brahmanii in jogi so se veselili, da bo Sarasvatina lepota ganila srce boga Sive, ki je neprestano hrepenel po mla* dem telesu in krvi.
Nekoč so jo okrasili z najlepšimi biseri hrama, oblekli so jo v naj kras* nejšo oblačilo, ki je imelo pozlačene čipke m se lesketalo kot čisto srebro. Položili so jo na nosilnico, dišečo moč* no po rožah.
Štirje jogi v oblačilih oranžne bar* ve so dvignili nosilnico na rame in kre* nili na čelu veliko množice ljudstva k bregovom svetega Ganga, kjer stoje svetišča s prekrasnimi zlatimi posoda* mi na strehah, polnimi najfinejših vo* njav.
Ko so prispeli do kipa boga, kjer so se vršile molitve, je izpregovoril ve* liki duhovnik:
— Bodi ponosna, devica, da je tvo* je čelo Čisto in jasno. Imaš nesmrtno ime boginje glasbe in govorništva.
kor bi se udrla v zemljo. Natančno so preiskali orožniki vozove in vse šotore, Zorke pa ni bilo nikjer. Ko jih je bila že opetovano tako imenitno potegnila, se je na enemu zazdelo sumljivo, da je začeia ciganka porodnica tako šklepetati od mraza, če so stopili orožniki v njen šotor. Orožnik je privzdignil odejo in zagledal pod porodnico skrito cigansko kraljico Zorko. Seveda so Zorko aretirali, cigane pa odpravili naprej po svetu.
Razen sedanjih tatvin in goljufij imajo Nikoliči v našem kraju na vesti še več grehov, ki so jih storili pri nas pred leti, ko so se potikali v našem kraju. K sreči pa jim je novi kazenski zakon zbrisal stare grehe.
Iz gledališke pisarne
Drama: Dre vi bo premiera drame poljske pisateljice Nalkowske >Dom osamelih žena<. O vsebini te drame smo govorili £e včeraj. V četrtek bo drama zaprta, v petek se pa vprizori zadnjič v letošnji sezoni >Glavni dobitek- za red C. V ponedeljek 16. L m. bo v opernem <rledali5čii gostovanje japonskega teatra. Da bo nagemu občinstvu dejansko razumljivo, nastopi pred vsako točko kouferensjer. ki bo navedel kratko vsebino sledečega dejanja. Zaradi velikih stroškov so cene zvišane. Parterni sedeži so po 100, 90, 80. 70 in 60 Din, balkonski po 60, 45 in 35, galerijski [>o ;*0, '25. 30, 15 In 10, lože od 200 do 450. dijaško stojišče po 12, galerijsko stojišče o Din.
Opera: Drevi se vprizori >Valkira< za red E. V petek bo prvič v letošnji sezoni vprizorjena opera >Calvalleria rusticanac in »Glumačk. Predstava bo izven abonmaja. Kot gost nastopi znani češki tenorist Oton Masa k v obeh tenorskih partijah.
Gospodarska kriza v poedinih industrijah
Eno najvažnejših in najpogostejših vprašanj našega gospodarskega življenja je, katera vrsta naše industrije je po sedanji obči gospodarski krizi najbolj prizadeta. Saj je od tega vprašanja odvisna naša gospodarska in davčna politika, naša zakonodaja itd. Dravska banovina nima urada, ki bi se bavil z narodnogospodarsko statiko v večjem obsegu. Zato je 0UZD v Ljubljani po naročilu Delavske zbornice za Slovenijo zbral nekaj statističnih podatkov, ki dajejo vsaj približno točen odgovor na gornje vprašanje.
Za vse obrate (podjetja), ki so imeli 30 junija 1929 zaposlenih 50 ali več delavcev, je 0UZD ugotovil število zavarovancev po stanju zadnjega februarja 1930 in 1981. Tako dobljena diferenca izražena v odstotkih je približno merilo gospodarske krize v posameznih   industrijskih panogah.
Poljedelstvo, trgovina in lesna industrija izkazuje nazadovanje preko 30%. Kriza v teh industrijah je najhujša.
Kamenje, gradbena in usnjarska industrija izkazuje nazadovanje približno 20%.
Gledališča, kovinska in oblačilna industrija izkazuje nazadovanje približno 15%. Nato slede hrana, papirna in tekstilna indutsrija z nazadovanjem nekaj nad 5%.
Poligrafija, saniteta in kemična industrija ter promet so nazadovali neznatno to je niti za 5%.
Denarni zavodi, gostilne in rudarstvo izkazujejo sicer po statistiki OUZD-a napredovanje, vendar je to samo slučaj radi premalo obsežnega  statističnega materiala.
Smemo trditi torej, da je gospodarska kriza objela vsa področja našega gospodar-
— Slednjič je napočil srečni trenu* tek, ki smo ga tako željno pričakovali,
0 Sarasvati. Tvoja mladostna in čista duša se zdaj izpremeni in nirvana se naseli v nji.
Bogovi so te izbrali v svoji neizmer* ni dobrotljivosti za žrtev svojim ki* pom. Poglej, o Sarasvati, kako rade bi dosegle vse mlade žene tvojo srečo.
Sveta hči, pojdi k bogovom, enemu bogu žrtvuj svoje devištvo, drugemu pa svoje življenje. Taka je želja bo* gov.
Sarasvati se je približala odmerje* nih in sigurnih korakov marmornatemu božanstvu, iztezajočemu roke po zaže*
1 j enem objemu.
Ko je prispela do nog kipa, kjer so bile plesalke natresle modrih in belih lotosovih cvetov kot simbola ljubezni, devištva in nesmrtnosti, je Sarasvati odložila svoj tenki pajčolan, vrgla proč plašč in stopila na rožnate mar* mornate stopnice.
Tedaj je zaigrala godba neizmerno sladko, kakor klic smrtno ranjene pti* ce. Zamaknjeni verniki so gledali, ka* ko se je opotekalo prekrasno telo Sa* rasvati, ki je Se bolj prebledela, ko se je oklenila hladnega kipa.
Uboga, uboga Sarasvati... Nedrij a so se ji bočila, meča so se ji tresla, kri ji je silila v glavo. Slednjič se je izvila iz objema božanstva, vsa izčrpana in onemogla se je zgrudila na kamnita tla.
skega življenja. Zanimivo je dejstvo, da izkazujejo veliki obrati nazadovanje delavcev 14.47%, dočim znaša nazadovanje vsega članstva OUZD-a samo 4.41 r'c To pomeni, da je kriza mnogo bolj prizadela ve like obrate (industrijo) kakor majhne obrate (obrt).
Koledar.
Danes: Sreda, 11. marca 1931, katoličani: Sredi posta, pravoslavni: 26. februarja, Radoja.
Današnje prireditve. Drama:  Dom osamelih  žena. Premijera. D.
Opera: VaJkira. C
Kino Matica: Dijak prosjak.
Kino Ideal:
Kino Ljubljanski dvor: Ko varstvo in ljubezen. Film ZKP.
Družabni večer Trgovskega društva Merkur ob pol 21. v Zvezdi.
Predavanje vseučillškega prof. dr. <i«>-saria ob 18. na univerzi.
Spominska proslava dr. Oražna ob pol 31. v Zvezdi.
Dežurne lekarne.
Danes: Bakarčič, Sv. Jakoba trg, Pic-coli. Dunajska cesta.
Velik shod NSZ
v Trbovljah
Delegacija Narodno strokovne zveze, ki se je mudila v Beogradu, kjer je Intervenirala v zadevi rudarske krize, je hotela takoj po povratku poročati obupanim rudarjem, kaj je dosegla. Podružnica Narodno strokovne zveze v Trbovljah je zato sklicala za v torek 10. t. m. zvečer v dvorano g*e. Porte shod. že celo uro pred shodom so pričeli prihajati rudarji in ob otvoritvi shoda je bila dvorana nabito polna in polni so bili vsi prostori okrog nje. Veliko nad 1000 rudarjev je prihitelo na shod, da sliši poročilo nase delegacije, ki se ni strašila truda in denarnih žrtev, ko gre za življeneke interese rudarjev.
Shod je otvoril zastopnik naše podružnice tov. Miha Koren, ki je viharno pozdravljen podrobno opisal pot delegacije po Beogradu. Delegacija, katero so poslali rudarji Trbovelj v Beograd, je v polni meri in častno izvršila svojo nalogo. Obiskala je vse v poštev prihajajoče ministre in povsod dobila zagotovilo, da se bo z vso resnostjo pričelo reševati to pereče vprašanje. Za tov. Korenom je govoril drugi delegat tov. Struc, načelnik II. rudarske skupine, ki je potrdil navedbe delegata tov. Korena in prečital spomenico, ki jo je delegacija izročila v Beogradu ministrom.
O tem veličastnem shodu bomo še poročali in objavili tudi spomenico, ki je bila izročena ministrom v Beogradu. Danes lahko samo še ugotovimo, da je rudar spoznal, da je le v nacionalni politiki res spas našega delavca. Z internacionalnimi frazami so nas dolgo pitali, od njih nismo imeli ničesar in tudi ne uspehov, ker politika marksistov ni prava. Rudarji so to uvideli m vstopajo v edino pravo organizacijo, v Narodno strokovno zvezo. Rudarji, vsi v NSZ za dobrobit vas samih in vaših družin!
V gledališču.
— Akustika je izborna, kaj ne?
— Mislite novo angažirano pevko?
Oče In sinček.
— Zakaj te je pa gospod učitelj že zapet zaprl?
— Ker nisem mogel najti Azorov.
— Kolikokrat sem ti že zabičil. da dobro pazi, kam kaj spraviš.
Otroci med seboj.
— Pojdimo se mamico in papana.
— Ne, mamica je dejala, da se ne smemo prepirati.
Pokrili so jo z rožami, k nogam so ji nasuli najraličnejšega sadja, svetih listov in vijolic ter postavili posode pa-lembanskega vina, sladkih lotosovih pi-jač, v sladkorju kuhanih rož; zažgali so tudi kadilo in miro.
Vsi so sklonili glave in začeli po* božno moliti, veliki svečenik je pa iz* pregovoril:
— Preblagorodna in prekrasna Sa* rasvati! Žrtev je doprinesena. Siva te kliče.
Sarasvati je sprejela od velikega duhovnika dolgo iglo in odnesla jo je k bogu smrti. Potem si jo je počasi za* bodla v levo stran prsi in iz ranice je brizgnila kapljica krvi. Ona pa ni več čutila bolečin, kajti s svojo voljo se je bila premagala.
Kar se ji je zvrtelo v glavi, opotekla in zgrudila se je molče na kamnita tla liki vela jesenska roža. Igla je bila prodrla do srca. Trenutek je ležala ne* premično, potem je pa počasi odprla oči in si začela iznova potiskati iglo v prsa. Kar je izdihnila.
Kaplja krvi na koncu igle se je str-dila kakor njen pogled in glas.
— Bogovi so jo nam dali. — je za* pel veliki duhovnik.
— In bogovi so jo nam vzeli, — so odgovorili duhovniki.
^— Zgodi se njihova volja, zgodi sc njihova volja, — je šepetalo pobožno ljudstvo.
Pride! Pride! Kdo?
LJUBAVNI EKSPRES
Z njim se pripeljeta DINA GRALA in GEORG AL£XANDER Kam? v Elitni kino Matica!
Dnevne vesti
Razstava Toneta Kralja
— Jugotilovenski dom t Pragi. Kakor smo ži poročali, je bila sprožena misel <Ja se zgraoi v Pragi jugoslovanski dom. v katerem bodo društveni prostori in pa stanovanja za one nase študente na praških vs-sokili solab, ki nimajo sredstev, da bi plačevali privatna stanovanja. Dom za?no ^ra-Jiti spcmkdi in jeseni bo že pod *treho. V njem bo imel med drugim prostore jugoslovanska dijaški kolegij, čigar baraka bodo podrt;, ker so v regulacijski črti. V domu bodo prenočevale jugoslovanske ekskurzij iu sčasoma postane koncentracijska točka češkoslo-va5ko-«.'Ji70slovenskih stikov. Denarna sredstva so že zasigurana in natečaj za os»ulkG bo razpisan takoj, čim pade odločitev slede stavbišca. Na razpolago sta namreč dve Ftav-bišči, tno v Dejvicah, drugo pa na HradČa-nih
— Iz odvetniške službe. V imenik advokatske komore v Ljubljani je bil vpisan dr. Jasip b^dmak s sedežem v Murski Soboti.
— Predavanje dr. H-šif* in dr Motela v Krakovu. Slovansko društvo v Krakovu priredi ciklus predavanj o slovanski literaturi. Med drugim bosta predavala tudi vseučiLiski prcfttfeorjo dr. Fran Ilešič ir dr. Vojeslav Mole, prvi o srbohrvatski, drugi o slovenski literaturi.
— Vedno manj iavaro»anih delavcev. Gospod rska kriza in brezposelnost se vidi jati nas najbolje na članstvu Okrožnih uradov za ?avarovanje delavcev. Lani v ;unr,u je znašale število zavarovancev 103*214, zdaj jin je pa samo 8*5.731 torej nad 13.000 manj, kakor lani.
— Poroka. V nedeljo 8. t. m. se ie poročil na Viču pri Ljubljani g. Slavko Deveta k, davčni kontrolor v Laškem, z gdč. Marijo Žemljic, knjigovodkinjo. Oi»lo sreče!
— Anketa o položaju našega rudars* t > a. Včeraj se je nadaljevala v rudarskem oddelku ministrstva za šume in rud ni k 3 konferenca & krizi v naši rudarski indusliji. Udruženje rudarskih podjetnikov je zastopal g Adolf Miinch. O rezultatih konference bo izdano uradno poročilo.
— honkurzi in prisilne poravnave. Društvo industrij cev in veietrgovcev v Ljubljani objavlja za čas od l. do vštetega 10. t m, sledečo statistiko (številke v oklepaju se nanašajo na isto dobo pretečenega leta): Otvorjeni konkurzi: v dravski banovini 2 (1), v savski banovini 1 (l), v vrba-ski banovini — (2), v primorski banovini
— (1), v drinski banovini 1 (—), v dunavski banovini 2 (l), v moravski banovini — (1), v vardarski banovini (l 2). Beograd, Zemun, Pančevo 1 (2). Otvorjene prisilie poravnave izven konkurza: v savski banovin: 2, v primorski banovini 2, v diuiav-skj banovini 5. Odpravljena konkurzi v dravski banovini l (3), v drinski banovini 7 (—), v duiavski banovini 3 (—), v moravski banovini — 12), v vardarski banovini
— (2). Beograd, Zemun, Pančevo 1 (—). Odpravljene prisilne poravnave izven konkurza: v savski banovini 2, v primorski banovini 1, v drinski banovini 2, v vardarski banovini 1.
_ Opozorilo seimarjem. Sejma rje (kramarje) opozariarno, da bo v ponedeljek 16. t. m. v Semiču sejem samo za živino in drobnico, ne pa za kramarsko blago.
— »Viesnlk sreče«. V Zagrebu izhaja periiodična publikacija »Vjesnik sreče*, v katerem so objavljeni rezultati vseh žrebanj domačih, državnih in dobrodelnih loterij, domačih ki inozemskih vrednotaic, obligacij itd. Posamezna številka stane 10 Din.
— Najmodernejši ribnik Jugoslavije. V
Slavonskem Rrodu je biila lani ustanovljena delniška družba za zgradbo modernega ribnika. Družba je kupila okrog 300 oralov močvirnatega sveta in ga preuredila v moderen ribnik. Zgradba in ureditev ribnika je veljala okrog dva milijona Din in te dni je bilo delo končano. V ribnik spuste več stotisoč rib za gojitev. Ribe bodo v glavnem izvažali v inozemstvo. V tem pogledu je bila že z raznimi inoz-eenskimi družbami sklenjena pogodba. Od ribnika rlo kolodvora bo zgrajena ozkotirna železnica.
— Kožnf sejem, zadnji v tekočem letu se no vršil 23. t. m. v prostorih ljubljanskega velesejma. Lovci, ki še razpolagajo s k/ožamd, naj iste nemudoma odpošljejo na »Divje kožo«, Ljubljant — velesejem. Istega dne priredi »Klub ljubiteljev jamarjev« ob pol osmih družabni večer v salonu restavracije pri »Levu«, <josposvetska cesta, pri pogrnjenih mizah, strokovno predavanje »O lovu s psom jamarjem*. Vstopnina prosta. Po predavanju se razvi zabavu; de! s petjem in šaljivimi točkami. Vabijo se vsi člani kluba in ostalih kinoloških organizacij ter prijateljev psov. Po-sebr; dobrodošli so čim številnejši rodbinski Član; lovcev.
— Razid družbe. Cerkvena družba v Vitanju se je 11. januarja razšla.
— Prepovedani publikaciji. Notranje ministrstvo je prepovedalo uvažati ln šariti v naši državi me&ečni bilten »Croatia«, ki Izhaja v našem jeziku v Buenoe Airesu, in pa zbirko pesmi »Dalmazia italiana«, ki jo je iz.%al v italijanščini v Nizzi Štefan
LaJič.
— Razpisani službi. Občina Oplotnica, srez Konjice, razpisuje mesto kvalificirane
babice. Prošnje je treba vložiti do 28. t. m. Občina Marenberg - trg razpisuje mesto občinskega tajnika. Prošnje je treba vložiti do 20. t. m.
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da 4oo oblačno vreme s pada vi <-*nii. Tudi včeraj j*> bilo po vseh krajih naše države oblačno in deževno. Najvišja temperatura j3 znašala v Beogradu 20, v Skoplju tri, v Splitu 14. v Zagrebu 11, v Mariboru 8.8. v Sarajevu S, v Ljubljani 5.3. Davi j«» kaza; barometer v Ljubljani 742.9 mm tempera tura je znašala 3.3.
— Vodilni oglasni zavod »Publicitas« d. d. v Zagrebu je izdai sv^oj novinski katalog za leto 1931 z bogato vsebino. Oglaševalci — zahtevajte ga!
—Tujci morajo zapustiti čakovac Policija v Čakovcu je včeraj izdala odredbo, na podlagi katere morajo v»i tujci v 24 urah zapustiti mesto.
— Tragična smrt inženjerja. Tvornica Dalmatienne v Dalmaciji s svojimi Inženjeri i nima sreče. Nedavno smo poročali, da je v Šibeniku umrl v najlepših letih nadebudni inženjer .lole Karadjole, katerega je pobrala pljučnica, včeraj se je pa v bl-droelektričn i centrali tvornice Dalmatienne v Kraljevcu pripetila težka nesreča, katere žrtev je postal inž. Veljko Bezlić iz Splita. Pregledoval je električne naprave v centrali, nesreča je pa hotela, da se Je dotaknil električnega voda visoke napetosti 50.000 voltov, ki ga je na mestu ubil. Oblasti so uvedle preiskavo. Pokojni Bez-lič je bil že dve leti uslužben pri podjetju Bil je vesten in nadarjen inženjer, študiral je v Franciji.
— Razprava zaradi umora. Pred šibe-niškim sodiščem se je včeraj začela razprava proti Stjepanu Baždariču iz vasi Po-luuva pri Novem gradu. Obtožen je, da je lani namenoma ustrelil 251etnega Josipa Ba-čiča. Pri razpravi se je obtoženec zagovarjal s silobranom. češ, da ga je pokojni Bačič napadel s kamnom v roki in ga hotel udariti. Zaslišanih je bilo več prič. Razprava se še nadaljuje.
— Nesreča dveh otrok. V Novem Sadu se je v ponedeljek dopoldne pripetila tež ka nesreča, katere žrtev je postal 4-letni Mihajlo Branja. Otrok se je igral pri ilovnati jami. polni deževnice. Nenadoma je izpodrsnil in zdrkniJ v jamo. Ker je bila voda precej globoka in ni bilo nikogar v L>ližmi, je deček utoni!. Oblasti so uvedle preiskavo. — V vasi Zdence blizu Zagreba je včeraj Sletni Stjepan Katušič pogolt nil več fižolčkov in eden mu Je obtičal v sapniku. Roditelji so takoj pozvali zdravnika dr. Erento na pomoč, toda ves njegov trud je bil zaman. Nesrečni otrok se je zadušil.
Iz Lfubijane
—lj Francoski Inštitut   v Ljubljani. V
soboto 14- t. m. ob 18. uri bo predaval v univerzitetni zbornici znameniti profesor g. Baldensperger in sicer o temeljih Bal-sacove »Gomedie humaine«. Profesor Bal-densperger je znana osebnost na polju prime riaine književnosti. Opozarjamo že danes na to zanimivo predavanje. Prof. Bal-dansperger je eden najodličnejših predstavnikov sedanje francoske znanosti. Na pariški Sorbonni predava primerjalno literaturo in urejuje znano revijo »Revue de Litterature komparae«, ki je objavila Že mnogo zanimivih razprav o primerjalni literaturi. Iz med Baldenspergerjevih de! naj omenimo samo »Goethe v Franciji«, »Intelektualna biografija Alfreda de Vibnvac, ^Zgodovina francoske književnosti od leta 1900 do vojne«, »Književna zgodovina francoske emigracije«, »Teorija književnosti«, »Življenje in dela Gottfrieda Kel-lerja«, »Shakespearjev vpliv na francosko književnost* itd. Prof. Baldensperger po-seti tudi Zagreb, kjer bo predaval o Balzacu in -o A. Dozami.
—I j Ob desetletnici smrti blagopokoj-nega dr. Ivana Oražna« svojega ustanovitelja in prvega predsednika kHČe: »Slava mu In večni mir!« Gospodarsko in izobraževalno društvo za dvorski okraj in dvorska knjižnica.
lj »Ne bom ve* voiil krompirja !< Pod tem naslovom je bila objavljena v vašem cen j. listu št. 56 z dne 9. marca t. L notica, iz katere je posneti, da je neki kmetic plačal od 90 kg krompirja Din 16 mastne trošarine. K temu sporočamo v pojasnilo, da se pobira mestna trošarina od krompirja po tar. post- 26 in znaša za 90 kg Din 4.50 in ne Din 16—. Trošarina sa 1 kg znaša pe sedaj veljavni tarifi 5 para za kg. Reklamacije za preveč plačano trošarino sprejem« m rešuje ravnateljtsvo mestnega dobodar-stvenega urada, ki posluje na Gosposvetski cesti št. 27. — Ravnateljstvo mestnega doho-Varstvenega urada.
—lj Družabni večer Trgovskega draltra »Merkur< ▼ Ljubljani bo drevi ob pol 21. uri v restavracijskih prostorih >Zvesde*. V ciklu predavan} »Ljudska univerza« pride na vrsto prodavanje o zanimivem predmetu -O pomorski organizaciji«. O tem predmetu izpregovori bon  univ. profesor gospod dr.
L. Liobm. Gospod predavatelj je v naš: javnosti tnan in priljubljen govornik, ki se bo v tem svojem predavanju pečal z zanimivimi aktualnimi vprašanji, ki so v zvezj s pomorsko organizacijo. Ti problemi so pri nas še malo znani in ust reže predavanje pereči potrebi. Vstop je brezplačen. Gostje so dobrodošli. 14G n
—I] Vseač. prof. dr. A. Gosar bo v sredo 11. t m. ob 18. v zbornični dvorani univerze nadaljeval svoj ciklus javnita predavanj »O socioloških m ekonomskih osnovah moderne družabne reforme«.
—lj strogo izvajanje costno-polioijaksga roda v LJubljani. Glede na našo včerajšnjo noteco, da mora t Zagrebu vsak pasaat, ki ga policijski organ zaloti pri metanju olupkov, papirnatih odreskov in pljuvanju po tleh, pJačati 2 Din *k>be, nam sporoča mestni fisikat, da je na njegov predlog mestni občinski svet že leta 1929 sprejel tozadevni predlog o snagi in čistoči po ulicah m hišah. Točka 1. tega sklepa prepoveduje odlaganje smeti in drugih odpadkov na hodnikih in na ulicah, zabranjeno je metati papir, olupke pomaranč itd. na cesto. V drugi točki navaja odredba, da je prepovedano pljuvanje po cestah, po lokalih itd. Mestni fizikat sporoča, da bo začelo mestno načelstvo ta i 22. cestno-pol Jedkega reda v najkrajšem času strogo izvajati.
—lj Pogreb pokojnega Bojana Smorkelja je danes popoldne ob 14. uri iz mrtvašnice splošne bolnice in ne ob 15. uri, kakor je bilo prvotno javljeno.
—lj Giril Metodove spomladanske in velikonočne razglednice se prodajajo po trgovinah, trafikah in družbeni pisarni, Beethovnova ul. 2, pritličje 147 o
—lj Predavanje v društvu »Sočas. V soboto 14. t. m. predava v salonu pri »Levu« nam dobro znani odlični predavatelj g. dr. Mis Franta. Predavanje se glasi: »0 preobremenitvi i delom slasti s duševnim delom«. K temu zanimivemu in poučnemu predavanju vabimo člane in prijatelje društva. Začetek ob pol 21. uri. Vstop prost.
—lj Občni sbor »Gospejnega društva krščanske ljubezni sv. Vine. Pavel., do dne 23. marca t. 1. popoldne ob štirih, v društvenih prostorih. Poljanska c. št. 16, z običajnim dnevnim redom. K obilni udeležbi vabi odbor. 145 n
—I] Kako nastanejo nove rastlinske vrste s križanjem bo danes zvečer ob 19. predaval g. univ. prof. dr. Fran Jesenko v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi ter tako zpopolnil svoje zanimivo predavanje, ki je z njim minuli petek zvečer zaključil tretjo serijo predavanj podružnice Sadjarskega in vrtnarskega društva. Predavanje je tako važno za vsakega izobraženca, ki hoče dobiti nekaj pogleda v kriv-nostno snovanje narave, da ga naj nihče ne zamudi. Opozarjamo, da ie vstop k vsem predavanjem tega ag+lnega društva tudi za nečlane prost.
—I] Šentjakobski gledališki oder ponavlja na splošno željo občinstva sijajno veseloigro »Revna kot cerkvenega miš*, ki se tokrat vprizori petnajstič. V naslovni vlogi »miške« gdč- Baranova, ki si je s svojo izvrstno kreacijo pridobila vse simpatije posetnikov. V ostalih vlogah sodelujejo gdč. Pirčeva, gg. Košak, Lavrič, Mo-ser in Skerlj. Vstopnice se dobe pri gosp. Milošu Karničniku na Starem trgu. Cenjeno občinstvo prosimo, da si že v predpro-daji zasigura sovje sedeže.
—U Sokolsko društvo na Viču praznuje v nedeljo 15. marca ob pol S. zvečer desetletnico svojega gledališkega odra in vprizori v ta namen igro »Otok in Struga«. Pri predstavi sodeiuje skoro ves viska ansambl in vmes nekaj sester in bratov, ki nastopajo na so kolske m odru od njega početka. Vabimo Vičane da posetijo predstavo in s tem nagrade marljive igralce.
Iz Celja
—c »Glavni dobitek« v Celju. Igralci ljubljanske drame bodo gostovah v celjskem Mestnem gledališču v torek 17. trn-ob 20 z izvirno Ltpahovo komedijo »Olivni dobitek«, ki je dosegla v Ljubljani ori vseh vprizoritvah velik uspeh. Vstopnice se dobe v predprodaji v knjigarni Ooričar & Leskovšek na Kralja Petra cesti. Vsak naj si zarad; velikega zanimanja za predstavo nabvi stopnico čimprej že v predprodaji.
—c Občni zbor Obrtnega društva v Celin bo v soboto 14. t. m. ob 30. v Obrtnem domu, Gledališka ulica.
—c Žalostna usoda vojnega invalida. Zaradi beračenja je bil aretiran predvčerajšnjim v Celju 45-letni vojni invalid Ivan B. iz Karlobaga v Hrvaškem Primorju Siromak je v vojni izgubil levo roko in si ne more služiti vsakdanjega kruha. Ker pa beračenje pri nas ni dovoljeno, je bH po odgonu poslan v domovinsko občino.
—c Gremij trgovcev v Celju ima svoj letni občni zbor drevi ob pol 20. v mati dvorani Narodnega doma.
—c Društvo hišnih posestnikov za Celje in okoHco bo imelo svoj redni letni občni zbor soboto 14. t. m. ob 20.30 v re-stavaradjskib prostorih Narodnega doma. NaobČnem zboro bo predaval tudi predsednik pokrajinske zveze g. Frctfch iz Ljubljane o davčnih zadevah.
—c Materinski dan v Celin. Kolo jugoslovanskih sester v Celju priredi tudi letos svoj materinski dan v nedeljo 10. maja. Naslednjo nedeljo 17. maja pa priredi veliko tombolo v prid svojega počitniškega doma v Bakarcu ob morju.
—c Občinski kmetijski odbor za celjsko okolico bo razdeli med sadjerejce v svojem okolišu gotovo količino arborina. Interesna' naj se zglase v občinskem uradu okoliSke občine na Bregu najpozneje do sobote 14. t m
M ..ione!«
— Kuham, pečem in pražim samo zate. In kaj imam od vsesa tega? Nič, prav nič.
— Srečo imaš m bodi vesela, da jo imaš. Mene pa od tega samo v želodcu tišči.
Čeprav je že »Jutro« objavilo sicer kratko, a prav dobro poročilo o razstavi del Toneta Kralja, vendar nam se pa zdi tako važna, da moramo spregovoriti o nji obširneje.
Le okrog naših impresijam i »tov pred 30 leti, ko so se pokazati Ljubljani, je bilo to« liko kričanja, zabavljanja m zaničljlvega kirohotanja kakor okrog obeh bratov Fran* octa in Toneta Kralja. Impresijonisti so zmagati in sp danes, čeprav še žive. tako« rekoč že klasiki slovenske umetnosti ter spoStovam, ugledni in slavni — vsaj na pa« pirju umetnostne zgodovine. Kralja imata ime v inozemstvu, doma prav obsežno svo* jo občino, drugi del domovine se pa ne upa pdJodrti in je še v dvomih. Težko je plašnim slediti času m menjati vero. Kdor ne hiifci, zaostaja in mora skočita. Tudi čez marsikak širok jarek, ker Tone jo naglo ubira. Prej so ga še dohitevali, ko je iskal svojega pota sem rn tja, sedaj pa že gre naravnost naprej. Hvaležni mu bodite, da je v Frančiškanski ulica počakal in og'Iejte si ga, pa icoginejf) dvomi.
Najprej prelistajte album, kjer je zbral za razstavo v Padovi fotografije fresk, Id je z njimi okrasil cerkve m cerkvice ▼ Strugah na Dolenjskem, v Volčah na Tolminskem, v Mengorah m na Premu, na Krasu v Avbru in Tomaju, pa na Sv. Vi* šar>ih. Niso vse cerkve, aM že te zadostuj jejo. Arhitektonski je kot so bili naši go* tika, dekprativen kot naši barokisti, pobo* Žen kot Wolf in domač — naj se mi ne ste* je v greh, če rečem celo — naroden kot ni kdo drugi.
Gotske freske m bogato rezljan»i baroč* ni oltarčkj — to je naša cerkev. Tisti »zla* ta« oltarji, ki se izpreminjajo kakor dra= gulji v rdeče, modro, zclenp in vijoličasto laziranem zlatu in se na njih še lepše pre* livajo žareče barve kakor s poslikanih gotskih oken Sedaj pa poglejte njegovega Krista, ki miri vihar na jezeru, in pa sv. Antona iz Padove, ki pridiga ribicam. Ali niso barve v zlatih oltarjev? Srebro in ze« leni blesk glorijol, globoka emajlna modri* na morja in pa olivna in rdeča, ki skoizi njuno pat no žari toplo z»lato.
Kakor bi se vse barve zlatih oltarjev raztopile na Kraljevi paleti, tako so slika« ne njegove najnovejše sli»ke. In gotovo je, da v naših starih cerkvah še nismo imeli slik. ki bi se tako strinjale s svojo okoli* co. Se posebno zanimiv je pa sv. Anton, če ga pogledamo, kako globoko je pre* mišljena vsaka njegova linija. Visoki rdečkasti steber sv. Antona reže same ppl kroge, ki jih spodaj ornilujejo lahko raz* postavljene bele glavice rib na podlagi modre vode, zgoraj so pa zelene trate uprav pikantno odrezane z belim meste* ccm. Na levi strana v sredini slike se po* navija polkrog najširjega zelega brega v nizu draguljev, ki so v njem nabrane male figurice vseh barv, zato jih je pa postavil na mirni k>k m ornim en talnega sivega mo* stu. Merite slike od te ali one strani, pov* sod vidite globok razum, tehtanje in pre* tehtavanje ter globok okus za silo linije m moč barve.
Kako Kralj pretehta in preračuna kom* pozicijo, n.am bo še jasneje pri analizi njegove velike rizbe, »Kamenjanje sv. Štefana«. Samo oglje in belo platna, na njem pa samo razgibano življenje in višek dramatičnosti, vendar pa popoln mir, ker je v vseh detajlih pretehtana kompozicija ravnovesja in vezan eksces dinamike čez okvir Samo r:zba je tudi njegova »Gol= gata« in pn njej opozarjamo na njeno ozadje. Vse rnrg^b raznih tipov, le Marija in Janez sta mirna, nad tem vrvenjem je pa mirna tapeta ravnih Linij malih hiše kot najmočnejši kontrast, a vendar popol* noma združen z okroglimi oblikami figur. Veliko težko maso Krista razčlenjujejo do okvirja Kristovi roki, les križa in oba razbojnika ter prav ta razčlenjenost in razdelitev mase veže vso kompozicijo enotne linije.
V slovenski umetnosti še nimamo slu ke, podobne portretu umetnikovega oče* ta. Dvojne naravne velikosti je figura, držana samo v eni barvi kakor kip. Sploh je Kralj na svojih slikah pogosto tuda ki« par in rezbar jc tudi njegov oče, saj mu je sin da! v roke nož in kos lesa, ki ga rezlja Za očetom je pa portretiran ves Kraljev dom. To je dvorišče domačije v Zagorici pri Dc4>ref>oljah, kjer sta &e na* ša dva umetnika rodila, tu je hlev in tu je skedenj ter dvorišče z vsemi domačimi osebami Ker se pa ne vidi še vsa domači s ja, jt postavil Tone v sliko veliko belo platno, predenj portretiral sebe, kako je pravkar narisal tuda kozolec m žensko, ki nista vidna ob poslopjih. O posameznostih slike nd treba govoriti ker bi lahkp o nj^j napisali dolgo razpravo, omenjamo pa sa* mo očetove sinje oči, ki skozi nje vidimo v glpbisni talente, ki jih je zapustil svoja* im sinovoma.
»Ohcet, je sinteza rzžtvetja in dozi; vetja našega kmeta ob sklepanju zakona. Za cek> generacijo se tedaj izzivi naš kmet. Naje se in napije, navesek' za 30 let, v bakanal izpremeni ta praznik, ki mu je simbol plodnosti m obleče se v staro* davne maškare Kakor maškare je tudi vsa slika le alegorija tega i^ždvetja in divje animahčne pohote. Umetnik je pa alegorijo arhatziral tudi v barvah s častitljivo pati* np starih slik. In zdi se mi, da je prav ta patina tasto, ki pod njim živi se ves pomen narodnega običaja — simbola. To niso karikature, to je le do atoajnoati povdar* jena karakterizacija ob ž mirovanju spro* ščene nature naroda.
Ker je bila »Zadnja večerja« že raz* stavljena v Narodni galeriji, ko jo je ku* pila dravska banovina, nam o tej veliki kompoziciji ni treba govorita, pač pa orne* njarno še sv. Mihaela, ker so barve s sv. Antona še živahnejše ter je umetnik s svetlimi barvami zgornjega dela ki mra*
kom spodnjega srečno označil zmago luči nad temo. Barve in kompozicija za slika? n*) okno!
Tudi portret svoje soproge Mare je umetnik razstavil in na njem z vsemi atri* buti naznačil, da se mlada gospa bavi z arhitekturo, slika na svilo, kipari in here — naš list. Saj je »Slovenski ^Narod« por-, tretiran v naravni velikosti! Po tudi kak^ teje ima talentirana gospa rada, kakor \ dimo na sliki, saj brez cvetlic za lepoto dpvzetna dama biti ne more. Je pa gosp* na tej sliki s takimi atributi, da bi prav radi videli njena dela zbrana v tako intimnem orkviru, kakor so sedaj razstavile* na dela njenega soproga. Mnogo večja ie namreč umetnica, kakor ie javnosti znano.
Na tej mali razstavi zbrane Tonetove sHke so bile razstavljene že v Berlinu. Prag-i. Londonu. Benetkah, na dveh razstavah v Antwerpnu. sedaj pa potujejo kak^r že rečeno, v Padovo, kjer gotovo dosežejo enako veliko pri/nanje, s k^ kršnim so se vrnile tudi do*»edaj i/ kri* tičnega inozemsfvri. Končno bo rudi don rmovina verovala v njega.
Ante Gaber.
Novi Zeileis
V Alhornu na Gradiščanskom se ie pojavil novi Zeileis. Piše se Otto Yrau = bek. Doslej je imel že nad 10.000 pa* cijentov. V čudotvornem mlinu, kakor se pravi hiši. v kateri Vraubek ordini* ra, je navadno taka gneča, da je težko priti do mazača. Ko je hotel pri ne* davno neki dunajski novinar k čudo* delnemu zdravniku, bi oa bila množica kmalu stlačila in pohodila. Dva avto; busa, polna bolnikov, sta obtičala v vi* sokern^ snegu na cesti proti Alhornu. Gradiščanska avtobusna podjetja so sestavila poseben vozni red za pacijen* te, ki se vozijo k čudodelnemu zdrav* niku, često pa morajo voziti avtobusi tudi izven voznega reda, ker je naval tako velik, da redni avtobusi prometa ne zmagujejo. Tudi železniška uprava namerava pomnožiti število vlakov, ki vozijo na vzhodnoštajerskih progah.
Ko je prispel mazač Vraubek ne* davno v neko večjo vzhodnoŠtajersko občino, je morala biti seja občinskega sveta prekinjena, ker je hitel župan z vsemi občinskimi svetovalci vred gledat čudodelnega zdravnika. Vraubek dobiva vsak dan kopico pisem in piše* jo mu celo iz Amerike, kamor je že prodrla vest o njegovem čudodelnem lečenju. Večina pacijentov novega Zci* leisa ima sklepni revmatizem, ki ga Ic* či čudodelni zdravnik baje z magnetiz* mom. Ker je naval bolnikov vedno več* ji, se preseli Vraubek te dni v eno naj* večjih hiš v Alhornu. Za lečenje pa ne zahteva nobenega honorarja in tudi v okolici poseča bolnike brezplačno.
Tragedija letalca Pliischova pojasnjena
Slavni nemški letalec G. Pliischov, znan pod imenom »pirat Kordiller«, se s svojega zadnjega poleta nad Kordil* lcri v Južni Ameriki ni vrnil. Njegovo letalo »Srebrni kondor« je padlo nekje visoko v gorah na tla in zaman je bilo vse prizadevanje najti trupli nesrečne* ga letalca in njegovega mehanika. Te dni so imeli v Pragi zanimiv film o predzadnji vožnji letalca Pliischova z jadrnico v Južno Ameriko in o poletu nad Kordilleri. Pliischov je priplul leta 1927 iz Nemčije v Južno Ameriko in se dvignil opetovano s svojim letalom nad grebene Kordiller, ki še niso raz* iskani. Šele ko je nastopila zima. je svoje drzne polete opustil.
Lani se je pa nemški letalec vrnil v Južno Ameriko in se znova dvignil nad visoke gorske grebene. Letel je nad jezerom Lago Argentino blizu pri* stanišča Natales. Med poletom je pa nenadoma opazil, da se mu je odlomi* lo višinsko krmilo in v naslednjem tre* nutku je letalo treščilo v jezero. Plii* schov in njegov mehanik sta se hotela rešiti s padali, ki se pa nista odprli in oba sta padla na skale ob jezeru Oh* ležala sta strahovito razmesarjena in oba sta bila takoj mrtva. V gore so poslali več ekspedicij iskat ponesrc* cena letalca, toda najti ju niso mogli. Sele zadnja ekspedicija je imela uspeh Vrnila se je 3. februarja v Rio Gallegos in poročala podrobno o svojem delu. Razmesarjeni trupli ponesrečenih le* talcev je našla v skalovju ob jezeru, razbito letalo je pa ležalo blizu brega v jezeru.
NOGAVICt 2 ŽIGOM
Ibajbolpe, naftrajnerse. zato n najcenejše)
Pred sodiščem.
— Obtoženec, kaj nam morete povedati v svojo obrambo?
— Dovolite, da malo pomislim, gospod sodnik.
— Že dobro, recimo torej 8 mesecev.
C6.N
75
Roman.
— Kaj bd pa mogli početi brez vas, dete moje! Jaz vam moram biti hvaležna mnogo bolj nego vi meni. Privoščite md veselje razvaditi vas.
Nekega dne so pričakovali gosta.
— Moj dober prijatelj, ki pride za en dan iz Newyorka, — ji je dejala gospa i1arney. Ko je pa stopila Zelda v najlepši obleki v salon, ji je zaprlo sapo, kajti sivolasi gospod, ki ji ga je predstavila gospa Harnev, je bil sodni svetnik Cheselbrough.
Med večerjo je igrala svojo običajno vlogo, takoj po večerji se je pa izgovorila na glavobol, odšla v svojo sobo in se zaklenila.
— Kaj zdaj? — se je vprašala. Gospa Harnev je bila res bistroumna. Kako spretno je vse pripravila.
Ločitev — odkrižati se Georga — ne biti več »gospa Petersen« — čez leto dni poročiti se drugič — postati gospa Thomas Matthew-Harney — potem pa večni strah, da bi prikazen preteklosti iznova ne vstala in zahtevala obračun že drugič. Ta grozni strah naj bi jo preganjal vedno in povsod?
— Ah ne, teh prijaznih, dobrih ljudi ni mogla razočarati.
Toda kaji ji preostaja drugega?
Prečuta noč je bila dovolj tehtna pretveza, da se je opravičila in ostala ves dan v postelji, čeprav še vedno ni mogla najti miru. Bilo je že popoldne, ko ji je Miran da sporočila, da se je sodni svetnik Cheselbrough že odpeljal. Sele tedaj je odšla doli.
Skrivaj je zapustila hišo, odšla k reki, sedla v čoln, veslala na drugo stran, kjer so povešale vrbe veje prav do tal, igrala se je in ležala na solncu, zvečer se je pa vrnila domov in zatrjevala gostoljubni gospej, da je vse v redu in da se počuti zelo dobro.
Lepemu dnevu je sledila jasna noč.
Tom je bil zelo dobre volje. Iz vasi so mu bili telefonirah brzojavko Henry-ja Meserve, da je režiser z izpremern-bami zelo zadovoljen, da je delo sijajno in da čestita avtorju.
— To se pravi, — je vzkliknil Toni razburjeno, — da se jutri ali pojutrišnjem odpeljem od tod in da se bo marsikaj zgodilo, predno bo »Haraeycoo4« zopet videl smehljajoči se obraz mladega pesnika.
— Potem takem je odbila tudi meni ura ločitve, — je dejala Zelda počasi, — morda ne takoj, toda Če se prično prihodnji teden skušnje... Človek bi ne verjel, da je poletja že konec.
— Da, da, res bomo morali misliti na odhod, — je pripomnila gospa Harnev. — škoda, bili smo tako srečni tu. Priznati moram, da je bilo to najlepše poletje mojega življenja.
— Mojega tudi, — je pritrdila Zelda.
— In mojega tudi, — se je oglasil Tom in se zagledal v njene oči.
— Mojega tudi, — je prikimal še John. Njemu so se morali vsi smejati, toda v srcu je bil vsak žalosten. Vsta-
li so, Tom je odprl vrata na balkonu m stopil na verando.
— Pravljično lepo je tu! — je vzkliknili, toda samo Zelda ga je še slišala. Tudi ona je stopila na verando in zagledala sta se na polno luno, ki je visela na nebu liki ogromna svetilka.
Potem sta odšla na vrt v senco starih hrastov; sedla sta na ki opico in Tom je začel metati v ribnik kamenčke, ki jih je bil nabral spotoma polno pest. Oba sta molčala. Obema so rojile po glavi mračne, otožne misli; končno je Tom vprašal:
— Zakaj ste bili odšli v svojo sobo in ostali tam, dokler je bil sodni svetnik Chesebrough pri nas?
Globoko je vzdihnila, odgovorila pa
ni.
— Zakaj? je ponovil odločneje. Ker še vedno ni bilo odgovora, je
dejal otožno:
— To pomeni najbrž konec mojih nad.
Kamenček iz njegove roke je štrbunk-nil v ribnik in v naraščajočih krogih je odsevala bleda mesečina.
— Tom, — je dejala Zelda in globoko vzdihnila, — kaj si ne morete izbiti iz glave misli name?
Zdaj je bil on tisti, ki ni odgovoril.
— Nisem vredna postati vaša žena,
— je dejala z drhtečim glasom, — tudi če bi ne bila že omožena.
— To ne more biti res! — je vzkliknil odločno. — Zelda, Zelda! Brez vas ne morem živeti. Vi ste mi vse na svetu, začetek in konec. Vaš smehljaj, vaš smeh, vaš glas, vse pomeni zame življenje. Zakaj, zakaj ne morete napraviti križa čez preteklost in pogledati z menoj bodočnosti v obraz?
Ozrl se je na njo in Zelda je videla, kako trpi, toda v njenih očeh se ni zasvetila niti najmanjša iskrica sočutja.
Z drhtečimi prsti jo je prijel za belo ročico, ki je počivala v njenem naročju. — Bil sem priden, bil sem priden,
— je ponavljal ko dete. — Saj vas nisem mučil. Zdaj se vrneva v mesto; dogodki in ljudje stopijo med naju, nikoli vas ne bom videl. Oh, ne morem se vam odpovedati.
Td zadnji tedni tu, — je nadaljeval po kratkem presledku, — so bili nebeško lepi. Mar niso bili lepi? Vem, da ste se dobro počutili... Cujte, Zelda, saj me imate radi, — malo radi, zakaj bi ne mogla hoditi svoje poti skupaj? Kaj je med nama, razen sence moža. ki je morda že mrtev ali pa bi se prav tako rad iznebil vas kakor vi njega? Počasi je zmajala z glavo.
— To ne more biti, Tom, — je dejala otožno.
Ves v ognju je nadaljeval: — Govoril sem s Chesebroughom, ko je bil pri nas. Dejal je, da bi prav lahko uredil to zadevo. Za vas bi bila ta procedura kratka in brez bolečin.
Naenkrat je obmolknil videč, da še vedno maje z glavo. Potem ji je pogledal naravnost v oči in vprašal:
— Ali še ljubite svojega moža? Čakal je na odgovor in moral se je
skloniti k nji, da bi bolje slišal.
— Ta človek ne pomeni zame nič. manj ko nič.
— Ali imate sicer tehten vzrok, da se nočete ločiti?
— Nobenega.
Avstrijski Nemec
o vojnih sovražnikih
O zmagovitih Rusih, kavafirsldh Angležih, čudovitih Francozih hi ve-
rolomnih Italijanih
Kdor je z zanimanjem čital Barbus-sov francoski >Ogenj«, Remarquovo nemško »Na zapadu nič novega« in Ha-škovega češkega »Dobrega vojaka Svejka«, bo rad segel po Nimrovi najnovejši knjigi »Batterie 4«. Izšla je v Gradcu v založbi »Das Bergland-Buch«.
Nimrova izvrstna knjiga temelji na avtorjevem dnevniku ter razkriva izredno odkritosrčno, a taktno marsikaj, česar še nismo vedeli. Avstrijski Nemec piše tu o vojnih operacijah in bojiščih, ki jih dobro poznajo tudi slovenski vojaki.
Nimra, rojen v Brnu, je 1. 1914 maturira! na brnski realni gimnaziji, postal topničar salzburškega polka, prebil 41 mesecev na bojiščih v Galiciji, Rusiji. Franciji in Tirolskem, napredoval za nadporočnika, ob zaključku vojne pa prišel v ital. vojno ujetništvo ter ostal leto dni na otoku Elbi. Po povratku v domovino se je s čudovito energijo namenil obrti, postal tiskarski vajenec in je strojni stavec v Salzburgu.
V svoji knjigi opisuje avstrijske boje v Karpatih in pred Przemvslom, ofenzivo proti Rusiji, zimo v Voliniji, poraz pri Olvki, beg Avstrijcev, dokler jih ne ustavijo ošabni rajhovski polki, ki jih ženejo s silo ponovno naprej. Pri Zaturcih so Rusi po večdnevnem klanju odbili sedem avstrijskih naskokov in Avstrijce domala uničili. Dunajski strelci so popadali skoraj vsi. A zopet so Nemci prevzeli vodstvo in gnali Avstrijce v ogenj in smrt. Hrabrost Bosancev in Hercegovrev je hila čudovita
Nato se je prodiranje ustavilo z obeh strani, izgube so bile tudi pri Rusih velikanske in armadi sta se zakopali v zemljo. Tedaj je izbruhnila ruska revolucija; 1. 1917 se je z Rusi vojna pač še nadaljevala, a ruski elan je izdatno odnehal. Vsi napori Brusilova, da bi vzpostavil prejšnjo disciplino, so bili zaman. Cesar Karel je prišel nadzirat Avstrijce v Vladimir, a je zmrzel in potrt napravil le prav klavern vtisk. Dne 2. decembra 1917 je zvedela fronta, da je z Rusijo sklenjeno premirje.
Ogromen ognjemet je začel frčati v zrak Rakete so sikajoč švigale proti temnemu nebu. Bučeči klici hiirra! Rusov so pretresali noč. In življenje se je dvignilo iz zemlje, kamor se je bilo zarilo strašna tri leta dolgo. Nekdaj ponosna ruska armada se je v neurejenih tolpah vlekla domov.
»Tega tragičnega konca ta armada ni zasmžila,« piše Nimra. »Mi smo zmagovalci. Toda svoje zmage ne moremo biti veseli. Stotisoči tovarišev so ' našli tu svoj mir za večno. Žrtve so bile prevelike. In zavedamo se*, najtežje delo nas šele čaka ...« Na zahodu proti Francozom, Angležem in Američanom.
Avtor se je nato s svojim polkom vozil po ovinkih preko Kovela, Bresta-Litowskega, Poljske, Vzhod. Rusije, Allensteina, Grandenza, Stettina, Lti-
becka v Hamburg, Kolin, na Ren, Bonn in Trier v Lotrringijo.
Kakor so strašni Nimrovi opisi borb z Rusi, so še groznejša poglavja o borbah na francosko-angleški fronti. Ti opisi so mojstrski, plastični »izredno živi. Še posebno so dramatični opisi naskokov angleških in francoskih letalcev ter strahovitih kanonad. A kakor je nemški pisatelj objektivno pravičen nasproti Rusom, ki jim priznava hrabrost in požrtvovalnost do poslednje krvne srage, tako občuduje heroič-nost Francozov in gentlemanstvo Angležev. N. pr.:
»Med bojem ponoči so prišli trije Angleži v (avstrijsko) baterijo. Eden je na hrbtu nosil na nogi ranjenega Nemca. Druga dva sta nosila na nosil-nici težko ranjenega Nemca. Oprezno sta postavila predme svoje breme na tla. »Water!< je zahteval eden Angležev. Topničar mu je podal vojaško steklenico. Mislili smo, da hoče piti Anglež. Toda ta je oprezno nastavil steklenico težko ranjenemu Nemcu na ustnice. Potem je steklenico vrnil, dejal >Thank you!< (hvala vam t), in odšli so z obema Nemcema dalje . . . Kakšni so ti ljudje! Kakšni so ti vojaki!< vzklika Nimra in dostavlja:
»Drama dveh krvno sorodnih narodov: Nemcev in Angležev pri Arrasu!<
In doživljaj v Douaiu: Nimra, avstrijski topniški poročnik, je bil nastanjen v vili mlade dame. Njen mož je bil francoski častnik na fronti. V družbi v treh večerjajo: mlada gospa, njena mati in Nimra Starka govori o lepoti Dunaja mlada dama sede za pia-nino in zaigra Straussov valček.
»Stara dama se očividno pogreza z naslado v ljube spomine. Srečna se smehlja predse. Potem pravi: Vrai-ment! Les autrichiens sont tres char-mantsjc In po premoiku pripomni: »Cette guerre est un raalheur!«
In po izvrstni kavi sta ga dami vprašali, kaj je novega na fronti. »Mnogo! Kmalu bomo imeli mir!« je odgovoril Nimra. — >Mislite? Ali ste tudi vi prepričani, da bo Francija poražena?« je vprašala napeto mlada gospa. — »Prepričan sem o tem, mada-me!« — »Jamais, Monsieur! Jamais!« S solzami v očeh je skočila na noge in ponosno vzravnana mi je zabrusila ta svoj »Nikoli!«
In Nimra vzklika: »Tako je govorila od trpljenja izmučena francoska žena v četrtem letu vojne! Kakšne so te žene! Kakšen je ta narod!«--
Potem je bila 4. baterija poslana še proti Italiji. A Avstrijci so že imeli težke slutnje: Avstrija leži na smrtni postelji. Pod Monte Erio so poslali 4. baterijo. A zmanjkalo je municije, zmanjkalo hrane, moštva in konj. Na italijanski fronti pa so bili zopet Angleži, sijajno založeni s strelivom in vsem razkošjem v obleki, obutvi in hrani.   Vsi avstrijski naskoki so bili
odbiti, avstrijske čete zdrobljene, a rezervne čete odrezane. Topništvo je popolnoma odpovedalo, a strupeni plini so ostali brez učinka, ker zmerom vnaprej izdajani. In zopet so se začeli za Avstrijce dnevi polni groze in izgub. Baterija 4 je izgubljala top za topom ter si iskala postojank brez uspeha. Italijani in Angleži so streljali noč in dan, brez prestanka, vendar v Grappi so Avstrijci ital. navale zatrli v krvi in ognju
A tedaj je bruhnilo: »Vojno premirje! Mir se pripravija.< Vendar ob Grappi je grmelo in treskalo dalje in topovi so rigali brez konca. Xa vse svetnike pa je baterija umolknila, ker je dobila povelje oditi na Monte Rover. V Vattazu je šele zvedela, da je sklenjeno premirje in odmarširala v Tri-ent, ki je bil že v i t a i. posesti.
Ko so dospeli tja. pa so Italijani zahtevali, da jim Avstrijci morajo izročiti vse orožje, topove, vozila, konje ... A 4- baterija uniči sama vse, kar ima; visoko gore zur>Mi grmad, ki požirajo armadno imetje.
Avstrijci so se nadejali, da jih bodo Italijani, ki jih niso nikoli mogli premagati, mimo pustili domov. »Brez orožja, brez obrambe, razcapane nas poženejo preko Brennerja! Kako strašno žalostno je vse to!c so se tolažili Avstrijci krvavečih src. Ah, saj gredn domov, domov po dolgih štirih letih groznega trpljenja
Pa so se varali »Na mestni meji so nam dali trije alpini v družbi dveh vla-čug znak, naj se ustavimo. >Armati?< so me vprašali. — >Ne!< sem zamahnil z roko. En alpinec pa me je zgrabil za roko in poizkušal, da mi potegne zlat prstan s prsta. Prijel sem ga z drugo za zapestje, a drugi alpinec je že potegnil bodalo »Ti nemška svinja!« je zarežala ena izmed vlačug. Moji topničarji pa so planili naprej z dvignjenimi pestmi Alpinec je spravil svoje bodalo. Pristopil je ital. častnik.
»Gospod lajtnant, mislil sem, da so vaši ljudje vojaki]< sem mu rekel.
Vljudno je pozdravil, zakričal na alpince in nas odvedel dalje. Prišli smo do nekega mostu. In tu se je zgodilo tisto strašno, tisto najbolj bolestno. Italijanska veriga stražnikov je zapirala cesto in pustila odkorakati le posameznega. A le nas štiri častnike! Moštvo ni smelo dalje. Odgnali so ga paroma v stransko ulico . . . Vojni ujetniki! Ali je to konec? Ali je to zahvala? Ali smo si to prislužili?
Italijanska infanterija, bataljon za bataljonom, maršira brez konca mimo nas, meče svoje čepice v zrak, se vede kakor blazna in kriči do ohripelosti:
»Evviva le vittoria nostra!«
S to komedijo se je zaključila štiriletna tragedija.«
Pri želodčnih tezkočah, zgagi, zmanjšanem občutku za tek, zapeki, pritisku na jetra, tesnobi, tresenju udov, zaspanosti povzroči kozarec »Franz Josefove« grenčice takojšnje poživljanje zastale prebave. Zdravniška sporočila iz tropič-nih dežel slave »Franz Josefovo« vodo kot važen pripomoček proti griži, kakor tudi želodčnim obolenjem, ki nastopajo v zvezi z mrzlico.
žrebanje drž. razr. loterije
Pri včerajšnjem žrebanju Državne razredne loterije so bili izžrebani naslednji večji dobitki:
Premijo 2$0.000 Din srečka štev. 74.851
80.000 Din je zadela srečka štev.: 20.980,
60.000 40.000 30.000 20.000 10.000 7.000 3.000
77.718, 46.882, 26.617, 3.584,
sta zadeli srečki štev.: 58.828, 18.795, so zadele s*xečke štev.: 61.185, 73.814, 97.145, >     > » »      2.750, 27.338, 42.140. 44.316, 87.876.
Zadružna hranilnica r.z.zo.z., Ljubljana, Sv. Petra 19
> mM al i og1asi<
"soka beseda SO p*r.  Plača me lahko tudi » znamkah* ta odgamm znamko 1 - Na vprašanja brc* znamke me ■ ■    ruUtooarlama      Najmanja otflos IHi
JC1
t sepe
vseh  vrst enobarvne in  večbarvne  izdeluje klisarna
| £ t ubijana
••v>*
predeluje In očisti žimo praha na specijalnem stroja samo
Rudolf Sever,
LJUBLJANA, Marijin trg 2
25/L
DRVA, PREMOG,
mizarski, stavbni les in ladijska tla prodaja Ivan Bohinc, Ljubljana, Linhartova ulica 3. Naročila se sprejemajo tudi v Židovski ulici l/L 32/L
17 150 Steyr Grand prix SUPERSPORT AVTO
najmodernejši stroj in karoserija, specijalno i »delan voz, oddam resnim reflektantom poceni in promptno. Dopise na naslov A. Gassner, Tržič. 1003
UČENCA krepkega, zdravega ter poštenih staršev, z dobrimi šolskimi spričevali, sprejme Ferdo Pu-stek, trgovina mešanega blaga v dinarju pri Jelšah. 1004
PREKLIC
Podpisani obžalujem očitke, ki sem jih govoril 24. januarja t 1. v gostimi g. Petka v Trzinu o g. škofu, sodavičarju iz Kamnika ter se mu zahvaljujem, da je od tožbe odstopa. — 1007 Avgust Kirher.
DOPISOVATI želi 25 let star privatni uradnik z gospodično čedne zunanjosti v starosti 18 do 25 let. Poznejša ženitev ni izključena. Dopise, če mogoče s sliko, na upravo »Slov. Naroda« pod značko »Mladost 25/1008«.
DAMO,
katera je v ponedeljek med 6. in 8. uro zvečer v kavarni Emona pomotoma zamenjala svoj crni dežnik s svilenim, temno-Tiodrim, se uljudno prosi, da prinese tuje dežnik k blagajni kavarne Emona, kjer dobi svojega. Personal pozna damo.
1006
ANITE
denar, čas in jezo, ako izolirate zoper vlago in rjo Vaše
strehe,
temeljne zidove, železne kostrukcije, vodne nabiralnike, terase, balkone in napeljave iz cevi
s svetovno priznanimi
„CONCO"
amerikanskim 1 azbestno nitka-stirni izolacijskimi produkti.
The Continental Products Co. Euclld, Obio U. S. A.
Razpečavanje za Jugoslavijo: Mirko Marmolja, Maribor, Cankarjeva ulica 26,
Vsa dela s >Conco« preparati izvršuje tvrdka
PETER ŽITNIK, splošno kleparstvo m instalacija strelovodov LJUBLJANA, Ambrožev trg* 9 Telefon št. 3146.
26/L
NAPRODAJ
1—2 m velike jermenice, vodni ventili, rezervoarji, razne rabljene cevi, traverze in samotna opeka. Informacije v bivši pivovarni Laško. 1005
PARCELO
5 minut od kolodvora, 20.000 dvadratnih m, veliko, pripravno za večjo tovarno, prodam. Cena Din 11.— za m2. Poizve se v gostilni pri »Raku«, Domžale. 955
NEVESTINE OPREME
najfinejše in najcenejše v veliki izbiri prekrasnih vzorcev mehanično umetno in ročno veže
Matek & Mikeš, LJubljana
poleg hotela Štrukelj
En ti an je meter 25 par; > Breda« robci komad Din 2.—.
Odrasli in otroci
opravljajo z velikim uspehom zdravilni način za čišče* nje in osvežitev krvi s F1GOLOM.
F1GOL se dobiva po vseh lekarnah po poŠti pa razpo*
šilja izdelovalec:
Apoteka Dr. SemeliC, Dubrovnik 2/60. — 3 steklenice s poštnino 105, 8 steklenic 245, 1 steklenica 40 Din
i
prodaja po najugodnejših cenah samo oa aebeio
Pr e m o g
aoaiači m inozemski ca domača buiavo  ta   tndustntak« cvrhs
Kovaški premog £3
KA |r fi tvarniisi plav U K O    Carski m plinsk)
Brikete
Prometni zavod za premog d.d v LJubljani
vtiklošičeva cesta Itev 15/.
Urejuje Josip Županji* — Za >Narodno tiskarno« Fran Jesersek. — Za upravo in rnseratni del Usta: Oton Christol. — Val v Ljubljani.
38