URADNI LIST
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
Številka 15	Ljubljana, četrtek 29. maja 12?5	Cena 10 dinarjev	Leto ;0(XII
687.
Na podlagi 335. člena in prvega odstavka 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 2. člena Oulokii o začasnem poslovniku Skupščine SR Slovenije in četrtega odstavka 241 člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 21. maja 1975 sprejela
ODLOK
o poroštvu Socialistične republike Slovenije imetnikom obveznic, izdanih za dograditev termoelektrarne Šoštanj IV. v znesku 42 milijonov dolarjev
I
Socialistična republika Slovenija jamči imetnikom obveznic, ki jih bo izdala Ljubljanska banka, Ljubljana za dograditev Termoelektrarne Šoštanj IV. v vrednosti 42 milijonov dolarjev, da bo poravnala vse obveznosti iz navedenih obveznic, če teh obveznosti ne bi poravnala Ljubljanska banka, Ljubljana.
II
Poroštveno izjavo iz prejšnje točke tega odloka izda republiški sekretar za finance.
III
Poroštveno izjavo lahko izda republiški sekretar za finance, če sta Ljubljanska banka, Ljubljana in Samoupravna interesna skupnost elektrogospodarstva Slovenije dali poprej poroštveno izjavo, da bosta Socialistični republiki Sloveniji povrnili vsa sredstva, ki bi jih Socialistična republika Slovenija na podlagi poroštvene izjave iz prejšnje točke tega odloka plačala namesto Ljubljanske banke, Ljubljana.
IV
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 44-43/75
Ljubljana, dne 21. maja 1975.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Podpredsednik Beno Zupančič 1. r.
688.
Na podlagi 335. člena in prvega odstavka 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije. 2. člena odloka o začasnem poslovniku Skupščine SR Slovenije in četrtega odstavka 241 člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 21. maja 1975 sprejela
ODLOK
o poroštvu Socialistične republike »lovemje j> arotini banki Jugoslavije za obveznosti iz posojil iz sredstev dinarske protivrednosti določenih tujih 'kreditov
I
Socialistična repu olik a Slovenija jamči Narodni • banki Jugoslavije, da bo poravnala vse obveznosti iz posojil Iz sredstev dinarske protivrednosti:
—	tujega kredita v znesku 16,650.000 ZDA dolarjev, kolikor pripada Socialistični republiki Sloveniji za leto 1975;
—	tujega kredita po odločbi Zveznega izvršnega sveta, štev. 18/75 z dne 13. februarja 1975,
ki jih je Ljubljanska banka Ljubljana najela pri Narodni banki Jugoslavije, če obveznosti iz teh posojil ne bi poravnala Ljubljanska banka Ljubljana.
II
Poroštveno izjavo iz prejšnje točke tega odloka izda republiški sekretar za finance, ko dobi poprej poroštveno izjavo Ljubljanske banke Ljubljana, da bo Socialistični republiki Sloveniji povrnila vsa sredstva, ki bi jih 'Socialistična republika Slovenija na podlagi poroštva iz prejšnje točke tega odloka plačala namesto Ljubljanske banke Ljubljana.
III
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 44-44/75
Ljubljana, dne 21. maja 1975.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Podpredsednik Beno Zupančič 1. r.
689.
. Na podlagi 335. člena in prvega odstavka 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije, drugega odstavka 70. člena zakona o starostnem zavarovanju^ kmetov (Uradni list SRS, št. 13/72), 2. člena odloka o začasnem poslovniku Skupščine SR Slovenije in četrtega odstavka 241. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 21. rnaja 1975 sprejela
ODLOK
o soglasju k finančnemu načrtu dohodkov in izdatkov sklada starostnega zavarovanja kmetov skupnosti starostnega zavarovanja kmetov SR Slovenije za leto
1976
K finančnemu načrtu dohodkov in izdatkov sklada starostnega zavarovanja kmetov za leto 1976, ki ga je sprejela Skupščina skupnosti starostnega zavarovanja kmetov SR Slovenije na seji dne 14. 3. 1975, se daje soglasje.
St. 400-48/75
Ljubljana, dne 21. maja 1975.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Podpredsednik Beno Zupančič 1. r.
690.
* Na podlagi 5. točke drugega odstavka 286 člena, 299. člena in prvega odstavka 300. člena ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije, 5. točke 326. člena in drugega odstavka 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 2. člena odloka o začasnem poslovniku Skupščine SR Slovenije, četrtega odstavka 241. člena poslovnika Skupščine Socialistične republike Slovenije in 61. člena odloka o spremembah in dopolnitvah poslovnika Skupščine Socialistične republike Slovenije (Uradni list SRS. št 26-238/72) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 21. maja 1975 sprejela
ODLOK
o soglasju k predlogu zakona o ratifikaciji sporazuma o garanciji med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Mednarodno banko za obnovo in razvoj
(YU 1066)
Daje se soglasje k predlogu zakona o ratifikaciji sporazuma o garanciji med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Mednarodno banko za obnovo in razvoj (YU 1066), ki ga je Skupščini Socialistične republike Slovenije poslal Zbor republik in pokrajin Skupščine Socialistične federativne republike Jugoslavije.
St. 0101-40/75
Ljubljana, dne 21. maja 1975.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Podpredsednik Beno Zupančič 1. r.
691.
Na podlagi 335. in 350 člena ustave Socialistične republike Slovenije, 2. člena odloka o začasnem poslovniku Skupščine SR Slovenije, četrtega odstavka 241 člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter 20. člena zakona o kulturnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 38-445/74) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela. Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 21. maja, 1975 sprejela
ODLOK
o soglasju k imenovanju tajnika Kulturne skupnosti Slovenije
Daje se soglasje k imenovanju Stefana Balažiča za tajnika Kulturne skupnosti Slovenije.
St. 025-11/75
Ljubljana, dne 21. maja 1975.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Podpredsednik Beno Zupančič 1. r.
692.
Na podlagi 28. alinee 335. člena in 6. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, drugega odstavka 8. člena odloka o začasnem poslovniku Skupščine SR Slovenije ter v zvezi s 50. in 51. členom zakona o gospodarskih sodiščih (Uradni list SFRJ, št.
. 7-83/65) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela. Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 21 maja 1975 sprejela
ODLOK
o razrešitvi sodnikov Okrožnega gospodarskega sodišča v Ljubljani in Mariboru
Razrešita se:
1.	Miroslava Jovanovič, dolžnosti sodnika Okrožnega gospodarskega sodišča v Mariboru in
2 Marta M u 11 e r . dolžnosti sodnika Okrožnega gospodarskega sodišča v Ljubljani.
St. 111-18/75
Ljubljana, dne 21. maja 1975.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Podpredsednik
Beno Zupančič 1. r.
693.
Na podlagi 28. alinee 335. člena in 6. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, drugega odstavka 8. člena odloka o začasnem poslovniku Skupščine SR Slovenije in v zvezi z 12., 19. in 20 členom zakona o sodiščih splošne pristojnosti (Uradni list SRS. št. 20-220/65) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na šegah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 21. maja 1975 sprejela
ODLOK
o razrešitvi sodnika Okrožnega sodišča v LjuDljam
Razreši se:
Marij S Lulik-Peternel. dolžnosti sodnika Okrožnega sodišča v Ljubljani, z dnem 1. 7 1975.
St. 111-14/75
Ljubljana, dne 21. maja 1975.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Podpredsednik Beno Zupančič 1. r.
694.
Na podlagi 28. alinee 335. člena in 6. altnee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, drugega odstavka 8. člena odloka o začasnem poslovniku Skupščine SR Slovenije ter v zvezi s 45. členom zakona o gospodarskih sodiščih (Uradni list SFRJ, št. 7-83'65) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela. Zbora občin In Družbenopolitičnega zbora dne 21. maja 1975'-sprejela
ODLOK
o izvolitvi sodnika Okrožnega gospodarskega sodišča v Kopru
Za sodnika Okrožnega gospodarskega sodišča v Kopru se izvoli:
Miroslava Jovanovič, sodnica Okrožnega gospodarskega sodišča v Mariboru.
St. 111-39/75
Ljubljana, dne 21. maja 1975 Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Podpredsednik Beno Zupančič 1. r.
695.
Na. podlagi 28 alinee 335 člene in 6. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, drugega odstavka 8. člena odloka o začasnem poslovniku Skupščine SR Slovenije ter v zvezi z 91. členom zakona o prekrških (Uradni list SRS. št 7-31/73) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela. Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 21. maja 1975 sprejela
ODLOK
o izvolitvi sodnikov za prekrške Republiškega senata za prekrške
Za sodnike za prekrške Republiškega senata za prekrške se izvolijo:
Meta Košir-Zebec, sodnica Občinskega sodišča I v Ljubljani;
Marta M ii 11 e r . sodnica Okrožnega gospodarskega sodišča v Ljubljani in
Martina Perovšek-Linke, sodnica Občinskega sodišča I v Ljubljani.
St 111-41/75
Ljubljana, dne 21 maja 1975 Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Podpredsednik Beno Zupančič 1. r.
696.
Na podlagi 6 člena, odloka o načinu uporabe sredstev hranilnih vlog pri Poštni hranilnici (Uradni list SRS. št. 22/72, 54/72. 21/73. 18'74 ip 13/75) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
ODLOK
o namenih za dajanje kreditov poslovnim bankam iz sredstev hranilnih vlog pri Poštni hranilnici za leto 1975
1.	člen
Iz sredstev po 1. členu odloka o načinu uporaoe sredstev hranilnih vlog pri Poštni hranilnici (Uradni list SRS,, št. 22/72, 54/72, 21/73, 18-74 in 13/75), ki bodo na razpolago v letu 1975 in ki ostanejo po izločitvi sredstev vojaškemu servisu, sredstev za kredite za pospeševanje PTT prometa in sredstev za kredite za izgradnjo letališke infrastrukture, bo Narodna banka Slovenije v letu 1975 dala reeskontne kredite.
— poslovnim bankam, ki bodo kreditirale nakup letal Inex Adrija avioprometu. do višine 8 mio din in za dobo 10 let, s tem, da se kredit začne vračati po treh letih;
— poslovnim bankam, ki bodo dale Združenemu podjetju elektrogospodarstva Slovenije. Maribor, kredite za trajna obratna sredstva, in sicer do visint: preostalih nerazporejenih sredstev in za dobo treh let.
Do namenske uporabe po prvi in drugi alinei tega člena se sredstva uporabljajo za kredite poslovnim bankam za kratkoročno kreditiranje organizacij združenega dela s področja gospodarstva in sicer po ključu, ki ga sporazumno določijo poslovne banke
•	2 člen
Poslovne banke plačujejo za kredite iz 1. člena tega odloka obresti po letni obrestni meri. ki je za 0,5 °/u večja od obrestne mere. po kateri plačuje Narodna banka Jugoslavije obresti Poštni hranilnici.
3.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
• St. 44-47/72
Ljubljana, dne 14 maja 1975
Izvršni svet Skupščine ' Socialistične republike Slovenije
Predsednik
.	Andrej Marinc 1. r.
697.
Na podlagi drugega odstavka 3. člena odloka o načinu uporabe sredstev hranilnih vlog pri Poštni hranilnici -Uradni list SRS, št. 22/72. 54 72 21/73. 18-74 In 13/75) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
ODLOK
v dopolnitvi odloka o določitvi višine in roka vračanja
kredita Vojaškemu servisu iz sredstev Poštne hranilnice
1.	člen
V	1. členu odloka o določitvi višine in roka vračanja kredita vojaškemu servisu iz sredstev Poštne hranilnice (Uradni list SRS. št 23'74) se na koncu besedila črta pika in doda besedilo, »in za leto 1975 do višine 14,2 milijona dinarjev.«
2.	člen
V	2 členu se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»Kredit, odobren po paejšnjem členu za leto 1975,
mora vojaški servis vrniti Poštni hranilnici najpozneje v treh leth od dneva, ko dobi vojaški servis na razpolago kredit.«
3.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan pb objavi v Uradnem listu SRS.
St. 44-47/72
Ljubljana, dne 14. maja 1975.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije
Predsednik Andrej Marinc 1. r.
•	698.
Na podlagi 16. člena zakona o republiških uprav- • nih organih (Uradni list SRS, št. 39/74) in 7. člena zakona o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74) je Izvršni svet Skupščine SR Slovenije na 15. seji dne 8. maja 1975 sprejel
SKLEP
o osnovah in merilih za določanje osebnih dohodkov funkcionarjem strokovnih služb in teles Izvi Snega sveta Skupščine SR Slovenije ter republiških upravnih organov, ki jih imenuje Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
1
S tem sklepom se ob upoštevanju samoupravnega sporazuma o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebno in skupno porabo delavcev upravnih organov in strokovnih služb samoupravnih interesnih skupnosti (v nadaljnjem besedilu: samoupravni sporazum) določajo osnove in merila za določanje osebnih dohodkov in drugih osebnih prejemkov funkcionarjem strokovnih služb in teles Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije ter republiških upravnih organov, ki jih imenuje Izvršni svet Skupščine SR Slovenije (v nadaljnjem besedilu: funkcionarji).
2
Pri določanju osebnih dohodkov funkcionarjev se upoštevhjo predvsem pomen funkcije in stopnja odgovornosti za njeno opravljanje, zahtevnost in obseg dela, stopnja strokovnosti ter sposobnost in delovna izkušenost za opravljanje funkcije.
Glede na navedene kriterije se določijo za posamezne funkcije naslednje osnove osebnega dohodka, izražene v točkah:
I.	skupina
—	direktorji republiških organizacij
—	direktorji samostojnih uprav in zavodov
—	direktor Zavoda SRS za šolstvo	670
II.	skupina
—	direktorji zavodov in uprav v sestavu
—	glavnj republiški inšpektorji
—	namestniki direktorjev republiških organizacij, samostojnih republiških uprav In zavodov
—	podpredsednik komisije SRS za odnose z
verskimi skupnostmi	640
III.	skupina	1
'	— pomočniki republiških sekretarjev in
predsednikov republiških komitejev
—	svetovalci predsednika izvršnega sveta
—	pomočniki generalnega sekretarja izvršnega sveta
—	pomočniki direktorja Zavoda SRS za druž- • beno planiranje
—	pomočniki sekretarjev sekretariatov izvršnega sveta
—	pomočnik direktorja Zavoda SRS za šolstvo
—	tajnik komisije za verska vprašanja
—	pomočnik šefa protokola izvršnega sveta 610
IV.	skupina
—	pomočniki direktorjev republiških organizacij, samostojnih uprav in zavodov
—	svetovalci	predstojnikov	republiških
upravnih organov	in predstojnikov	strokovnih
služb izvršnega sveta	580
V.	skupina
—	pomočniki	predstojnikov	republiških
upravnih organov v sestavu
—	šefi kabinetov podpredsednikov izvršnega sveta
—	sekretarji delovnih teles izvršnega sveta 550
Izjemoma se gicde na obseg nalog, zahtevnost dela, odgovornost in druge utemeljene razloge lahko določi funkcionarju osnova osebnega dohodka v višini do najvišje vrednosti,, ki je določena v prvi višji skupini od skupine, v katero je razvrščena funkcija.
3
Osnova osebnega dohodka iz prejšnje točke se izračuna po vrednosti točke, ki se uporablja za izračun sredstev za osebne dohodke delavcev republiških upravnih organov v skladu z osnovami in merili samoupravnega sporazuma in z družbeno dogovorjenimi stališči.
4
Osnova mesečnega osebnega donodKa, določena na podlagi 2. točke se poveča glede na delovno dobo, ki
se šteje v pokojninsko dobo:
•/.
od 1	do	5	let	delovne	dobe	1
od 5	do	10	let	delovne	dobe	2
od 10	do	15	let	delovne	dobe	4
od 15	do	20	let	delovne	dobe	6
od 20	do	25	let	delovne	dobe	8
od 25	do	30	let	delovne	dobe	10
nad 30 let delovne dobe	12
5	t
Komisija izvršnega sveta za kadrovska vprašanja določa višino osnove osebnega dohodka posameznim funkcionarjem v skladu z merili, določenimi v 2. točki na predlog predstojnika upravnega organa.
6
Osebni dohodki funkcionarjev se usklajujejo z gibanji osebnih dohodkov, upoštevajoč gibanje družbene produktivnosti dela. osebnih dohodkov v gospodarstvu in življenjskih stroškov v skladu z resolucijo o družbenoekonomski politiki in razvoju SR Slovenije za posamezno leto In z družbeno dogovorjenimi stališči. Usklajevanje se opravlja na podlagi sklepa izvršnega sveta po dogovorjeni metodologiji.
7
Glede višine nadomestila osebnega dohodka za čas nezmožnosti za delo do 30 dni, dnevnic za službeno potovanje in stroškov za prenočevanje, povračila potnih stroškov in povračila za uporabo lastnega 'vozila, povračila zvišanih stroškov za ločeno življenje, povračila stroškov ob selitvi iz kraja stalnega prebivališča v kraj zaposlitve, regresa za organizirano prehrano, nadomestila stroškov za prevoz na delo in z dela, participacije na sredstvih za opravljanje dodatnih nalog, regresa za letni dopust, odpravnine, jubilejnih nagrad ter drugih prejemkov in nadomestil, prispevka za izobraževanje ter prispevka za stanovanjsko izgradnjo se za funkcionarje uporabljajo določbe samoupravnih splošnih aktov delovne skupnbsti upravnega organa, v katerem opravljajo stalno funkcijo.
8
Sredstva za osebne dohodke funkcionarjev, določena na podlagi "tega sklepa, sredstva za druge prejemke, nadomestila in povračila stroškov ter namenska sredstva za stanovanjsko izgradnjo in izobraževanje, izračunana po merilih samoupravnega sporazuma, se za funkcionarje upravnega organa v smislu tega sklepa zagotovijo v sredstvih za delo upravnega organa.	‘ '
St. 113-18/62
Ljubljana, dne 8. maja 1975.	>
Izvršni svet Skupščine Socialistične reptiblike Slovenije Predsednik Andrej Marinc 1. r.
699.
Na podlagi petega odstavka 23. člena zaljona o varstvu pri delu (Uradni list SRS, št. 32-391/74) izdaja republiški sekretar za delo
PRAVILNIK
o osnovah za organiziranje službe za varstvo pri dem ter o strokovni usposobljenosti delavcev, ki opravljajo strokovne naloge s področja varstva pri delu
I.	SPLOŠNA DOLOČBA
1.	člen
S	tem pravilnikom se predpisujejo osnove za organiziranje službe za varstvo pri delu v organizacijah združenega dela in naloge te službe, strokovna usposobljenost delavcev, ki opravljajo strokovne naloge s področja varstva pri delu, ter program in postopek za opravljanje strokovnega izpita o varstvu pri delu.
II.	OSNOVE ZA ORGANIZIRANJE SLUŽBE ZA VARSTVO PRI DELU
2.	člen
Temeljna organizacija združenega dela oziroma delovna organizacija, ki v svoji sestavi nima temeljnih organizacij združenega dela, mora pooblastiti določenega delavca za opravljanje strokovnih nalog s področja varstva pri delu, za strokovno izvajanje in zagotavljanje varstvenih ukrepov in normativov ter za
izpolnjevanje predpisanih obveznosti v zvezi z varstvom pri delu (v nadaljnjem besedilu: pooblaščeni delavec).	N
3.	člen
Pooblaščeni delavec v organizacijah združenega dela z zahtevnejšim in težavnejšim delovnim procesom je lahk#» delavec, ki ima' predpisano strokovno izobrazbo iz 9. člena in strokovni izpit iz 17. člena tega pravilnika.
V	organizacijah združenega dela z enostavnejšim delovnim procesom lahko pooblaščeni delavec opravlja poleg svojega rednega dela tudi strokovne naloge s področja varstva pri delu.
V	organizacijah združenega dela, kjer imajo na podlagi samoupravnega sporazuma o združevanju v delovno ali sestavljeno organizacijo združenega dela organizirano skupno službo za varstvo pri delu, pooblaščeni delavci v temeljnih organizacijah združenega dela sodelujejo s to službo in ta služba usmerja njihovo strokovno delo.
4.	člen
Organizacija združenega dela, v kateri so nevarnosti za poškodbe in obolenja v zvezi z delom večje, organizira posebno službo za, varstvo pri delu.
Skupne zadeve s področja varstva piri delu, ki jih opravlja skupna služba za varstvo pri delu za vse temeljne organizacije združenega dela, se določijo s samoupravnim sporazumom o združevanju v delovno organizacijo oziroma v sestavljeno delovno organizacijo.
5.	člen
O tem, ali gre za stanje po prvem ali drugem odstavku 3. člena tega pravilnika oziroma za razmere, ki terjajo organiziranje posebne službe za varstvo pri delu, odloča pristojni organ inšpekcije dela.
(	6. člen
Pooblastilo iz 2. člena tega pravilnika izda pismeno delavski svet temeljne organizacije združenega dela. O izdaji pooblastila se obvesti poslovodni organ in pristojni organ inšpekcije dela,
V	pooblastilu iz prejšnjega odstavka se navedejo strokovne naloge s področja izvajanja varstvenih ukrepov in normativov ter način izpolnjevanja obveznosti v zvezi z varstvom pri delu
7.	člen
Delo službe za varstvo pri delu mora biti organizirano tako, da lahko v tej službi zaposleni strokovni delavci usmerjajo in izvajajo varstvo pri delu tako, da se z uporabo sodobnih tehničnih, zdravstvenih, socialnih, psiholoških, vzgojnih, organizacijskih, pravnih in drugih ukrepov preprečujejo in odvračajo vzroki poškodb in zdravstvenih okvar v zvezi z delom.
Pri opravljanju strokovnih nalog sodeluje služba za varstvo pri delu z drugimi strokovnimi službami organizacije združenega dela in temeljnih organizacij združenega dela ter skrbi za upoštevanje predpisanih varstvenih ukrepov in normativov, zlasti pri projektiranju objektov in tehnoloških postopkov, pri konstruiranju, izdelovanju in uvozu oziroma nabavi delovnih priprav in naprav ter sredstev in opreme za' osebno varstvo pri delu, da se zagotovi upoštevanje varstvenih ukrepov in normativov že pri pripravah tehnološkega in delovnega procesa ter pri njegovem izvajanju in poteku.
8.	člen
V delovno področje službe za varstvo pri delu spada opravljanje zlasti naslednjih strokovnih nalog:
1. organizira in koordinira ter usmerja delo svojih delavcev in pooblaščenih delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela;
2 proučuje varnost delovnega okolja in delovnih razmer v organizaciji združenega dela, pripravlja predloge za varstvene ukrepe in normative po 8. členu zakona o varstvu pri delu (Uradni list SRS, št. 32-391/ 74) ter spremlja njihovo izvajanje in učinkovitost;
3.	svetuje in strokovno pomaga pri urejanju varstva pri delu s samoupravnim; splošnimi akti iri s programi dela;
4.	programira, sestavlja in določa roke za peri-
odične preglede in preizkuse delovnih priprav in naprav ter ekoloških razmer dela in izvajanje tega programa;	• '
5 sestavlja programe teoretičnega in praktičnega usposabljanja ter preverjanja znanja delavcev o njihovi usposobljenosti za varno delo ter skrbi za izvajanje tega programa;
8 skrbi in predlaga načine organiziranja in delovanja varstva pri delu za opravljanje skupnih del z drugimi organizacijami združenega dela ali določenega dela na skupnem delovišču;
.7. določa roke in delavce za zdravstvene preglede v skladu s predpisi o, zdravstvenih pregledih;
8	skrbi za ustrezno organizacijo in zagotavljanje prve pomoči ter reševanje za primer nesreče pri delu;
9	z rednimi poročili seznanja o razmerah na področju varstva pri delu organe upravljanja, poroča organom inšpekcije dela o začetku dela v delovni enoti oziroma na delovišču ali o začetku posebno nevarnih del ter o hujših in smrtnih nesrečah pri delu;
10.	proučuje in analizira vzroke poškodb in obolenj v zvezi z delom ter predlaga ukrepe za odpravo vzrokov;
11 vod) evidence in sestavlja poročila o stanju in problemih varstva pri delu po predpisih o varstvu pri delu;
12.	opravlja druge strokovne zadeve v zvezi z varstvom pri delu.
9.	člen
Delavci, ki opravljajo strokovne naloge službe za varstvo pri delu, morajo imeti izobrazbo varnostnega inženirja oziroma drugo ustrezno višjo izobrazbo in najmanj pet let prakse določene smeri ali ustrezno visoko izobrazbo in najmanj tri leta prakse določene smeri ter strokovni izpit o varstvu pri delu.
Za strokovno izobrazbo določene smeri se šteje strokovna izobrazba glede na smeri in načine ustvarjanja in zagotavljanja varnega delovnega okolja in varnih delovnih razmer po prvem odstavku 2. člena zakona o varstvu pri delu.
III.	OPRAVLJANJE STROKOVNEGA IZPITA
10.	člen
Strokovni delavci službe za varstvo pri delu oziroma pooblaščeni delavci iz prvega odstavka 3. člena tega pravilnika opravljajo strokovni izpit po programu iz 17. člena tega pravilnika.
11.	člen
Pooblaščeni delavci temeljnih organizacij združenega dela iz drugega odstavka 3. člena tega pravilnika
opravljajo strokovni izpit po programu iz 18. člena tega pravilnika.
12.	člen
Strokovni izpit se opravlja pred komisijo, ki jo imenuje republiški sekretar za delo na predlog republiškega inšpektorata za delo.
Komisija ima predsednika, namestnika predsednika, dva člana in njuna namestnika ter določeno število izpraševalcev. Predsednik, člana komisije in namestniki so obenem tudi izpraševalci; imenujejo se iz vrst strokovnjakov za predmete strokovnega izpita.
13.	člen
Kandidat vloži pismeno priglasitev za strokovni izpit pri republiškem inšpektoratu za delo, ki vlogo skupaj s svojim mnenjem predloži izpitni komisiji.
Komisija pismeno obvesti kandidata o pripustitvi k strokovnemu izpitu ter o času in kraju izpita, in sicer najmanj petnajst dni pred dnem, ki ga določi za strokovni izpit.
14.	člen
O poteku strokovnega izpita se piše zapisnik, ki ga podpišejo predsednik, vsi člani komisije oziroma izpraševalci in zapisnikar.
Končno oceno sprejme komisija z večino glasov. Ocena kandidata je lahko: »opravil« ali »ni opravil«. Clanj komisije se ne smejo vzdržati glasovanja.
Predsednik komisije sporoči uspeh izpita kandidatu takoj po končanem strokovnem izpitu.
Spričevalo o opravljenem strokovnem izpitu izda izpitna komisija najpozneje v osmih dneh.
15.	člen
Kandidat, ki strokovnega izpita ni opravil, ima pravico strokovni izpit ponavljati največ dvakrat.
Izpitna komisija lahko določi glede na pokazano znanje najkrajši rok za ponavljanje strokovnega izpita.
16.	člen
Republiški inšpektorat za delo vodi razvid o opravljenih strokovnih izpitih.	<*(
ZV. PROGRAM STROKOVNEGA IZPITA
17.	člen
Delavci iz 10. člena tega pravilnika opravljajo strokovni izpit iz varstva pri delu po naslednjem programu:
1.	zakonodaja o varstvu pri delu;
2.	tehnični, zdravstveni, socialni in drugi varstveni ukrepi iz 2. člena zakona o varstvu pri delu;
3.	predpisi in jugoslovanski standardi o sredstvih in opremi za osebno varstvo pri delu, vrste in pogoji za njihovo konstruiranje, proizvodnjo, nabavo in uporabo;
4.	organiziranje in izvajanje vzgoje in izobraževanja delavcev ter preverjanje znanja delavcev o varnem delu;
5.	ekonomski in socialni vidiki nesreč pri delu, preiskave, evidentiranje in poročanje o nesrečah pri delu ter vodenje evidenc in sestavljanje poročil o gibanju nesreč pri delu, ugotavljanje pomanjkljivosti v zvezi z izvajanjem varstvenih ukrepov in normativov, izpolnjevanje obveznosti v zvezi z varstvom pri delu ter druge okoliščine, pomembne za varstvo pri delu.
18.	člen
Delavci iz 11. člena tega pravilnika opravljajo strokovni izpit po naslednjem programu:
1.	osnove pravne ureditve varstva pri delu;
2.	temeljni varstveni, ukrepi in normativi po 2. členu zakona o varstvu pri delu;
3.	evidence o vprstvu pri delu.
19.	člen
Izpitna komi sij k lahko v soglasju z republiškim inšpektoratom za delo predpiše podrobnejši program za strokovne izpite iz 17. in 18. člena tega pravilnika.
V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
20.	člen
Strokovni izpit iz varstva pri delu, opravljen po dosedanjih predpisih, in sicer po prvem delu programa, je enakovreden strokovnemu izpitu iz 17. člena toga pravilnika, strokovni izpit, opravljen po drugem delu programa, pa je enakovreden strokovnemu izpitu iz 18. člena tega pravilnika
21.	člen
Delavci, ki so dokončali visoko ali višjo šolo za varstvo pri delu ali višjo šolo za socialne oziroma zdravstvene delavce — oddelek za sanitarne tehnike ali so diplomanti fakultete za psihologijo — smer industrijska psihologija ali so zdravniki — specialisti medicine dela, opravljajo strokovni izpit le iz pravne ureditve varstva p-i delu in o osnovah varstva pri delu po 2. členu zakona o varstvu pri delu.
22.	člen
Z dnem, ko začno veljati ta pravilnik, preneha veljati pravilnik o programu in postopku za opravljanje posebnega strokovnega izpita o varstvu pri delu (Uradni list SRS, št. 20-157/68).
23.	člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 180-1/75
Ljubljana, dne 14. maja 1975.
Republiški sekretar za delo
Pavle Gantar 1." r.
700.
Na podlagi 15. In 17 člena zakona o ukrepih za pospeševanje živinoreje in zdravstvenem varstvu živine (Uradni list SRS, št. 4-15/67) izdaja republiški sekretar za kmetijstvo, gozdarstVo in prehrano v soglasju s predsednikom republiškega komiteja za zdravstveno in socialno varstvo
ODREDBO
o spremembi odredbe o ukrepih za preprečevanje, zatiranje in izkoreninjenje stekline
1. člen
1. člen odredbe o »ukrepih za preprečevanje, zatiranje in izkoreninjenje stekline (Uradni list SRS, št. 35-311/73) se spremeni tako, da se glasi:
»S steklino (Rabies) je ogroženo območje vseh občin v, SR Sloveniji.«
2.	člen
Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 322/A-03/74
Ljubljana, dne 21. aprila 1975.
Republiški sekretar za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
Soglašam!	Milovan Zidar, dipl. inž. 1. r.
Predsednik
republiškega komiteja za zdravstveno in socialno varstvo
prim. dr. Anton Fazarinc L. r.
701.
Na podlagi četrtega odstavka 8. člena zakona o določitvi stopenj odbitnih postavk in olajšav za republiški davek iz dohodka temeljnih organizacij združe-ga dela v letu 1975 (Uradni list SRS. št. 39-465/74) izdaja republiški sekretar za notranje zadeve
NAVODILO
o sredstvih, vloženih v zavarovanje družbenega premoženja
1. člen
Za vlaganje v zavarovanje družbenega premoženja po 5. točki prvega odstavka 8. člena zakona o določitvi stopenj, odbitnih postavk in olajšav za republiški davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela v letu 1975 (Uradni list SRS, št. 39-465/74) štejejo sredstva, ki jih:
—	davčni zavezanci porabijo za projektiranje tehničnega zavarovanja in nakup ter montiranje signal-no-varnostmh naprav za zaščito proti vlomu, ropu in požaru in alarmnih central v varovanih objektih;
—	davčni zavezanci porabijo ali prispevajo za projektiranje, nakup, montiranje in vzdrževanje prenosnega sistema iz izvrednotnih central:
—	davčni zavezanci, katerih poslovni predmet ne zajema varstva pred požarom, porabijo za nakup gasilskih tehničnih sredstev;
—	davčni zavezanci, v katerih redno dejavnost ne spadata hramba in prevoz dčnarja, vrednostnih papirjev in dragocenosti, porabijo za nakup sredstev za varnost hrambe in prevoza denarja, vrednostnih papirjev in dragocenosti (blagajne, specialna vozila, oprema za spremljevalca in drugo):
—	davčni zavezanci, ki se ukvarjajo z železniškim, zračnim in pomorskim prometom ter z luškimi in PTT storitvami, porabijo za nakup tehničnih in drugih sredstev za varovanje ljudi in premoženja (detektorji, rentgenološke priprave, stetoskopi, nevtralizatorji in drugo);
—	davčni zavezanci, ki se ukvarjajo z letališkimi storitvami, porabijo za nakup sredstev, ki jih morajo imeti po odredbi o minimumu opreme za kontrolo zrakoplovov, potnikov, prtljage in blaga (Uradni list SFRJ, št. 12-148/75);
—	davčni zavezanci pprabijo za nakup tehnične opreme posebne službe zavarovanja, ki jo organizirajo v skladu z drugim odstavkom 8. člena zakona o notranjih zadevah (Uradni list SRS, št. 47-359/72).
2.	člen
To navodilo začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. Ol/l-S-OlO-18/75 Ljubljana, dne 7. maja 1975.
Republiški sekretar za notranje zadeve Marjan Orožen 1. r.
702.
Na podlagi 21. člena zakona o zaposlovanju in o zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list SRS, št. 18/74) sklenejo skupnosti za zaposlovanje Celje, Koper, Kranj, Ljubljana, Maribor, Murska Sobota, Nova Gorica, Novo mesto in Velenje
SAMOUPRAVNI SPORAZUM o združitvi v zvezo skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Skupnosti za zaposlovanje se združujejo v zvezo skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije (v nadaljnjem besedilu: zveza skupnosti) zaradi opravljanja splošnih in skupnih zadev s področja zaposlovanja in zavarovanja za primer brezposelnosti, pomembnih za enotno in smotrno izvrševanje nalog, ki so skupnega interesa za vse delovne ljudi na območju republike.
2.	člen
Zveza skupnosti je pravna oseba s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki jih ima na temelju ustave, zakona, tega sporazuma, statuta in drugih splošnih aktov.
3.	člen
Delo zveze skupnosti je javno.
Zveza skupnosti obvešča delovne ljudi o svojem delu, stanju in problemih praviloma po njihovih delegatih v skupščini in njenih organih, pa tudi potom sredstev javnega informiranja ali na drug primeren način.
S statutom se podrobneje uredi uresničevanje načela javnosti dela zveze skupnosti.
II.	NALOGE ZVEZE SKUPNOSTI
4.	člen
Skupnosti za zaposlovanje pooblaščajo zvezo skupnosti, da pri izvajanju politike zaposlovanja skladno z družbenimi- plani in ustrezno potrebam gospodarstva in družbenih dejavnosti za območje SR Slovenije opravlja naslednje naloge:
—	razvija in opravlja študijske, analitične in raziskovalne naloge, posebno na področju spremljanja in proučevanja potreb po kadrih, izobrazbene sestave zaposlenih, poklicnega usmerjanja ter ugotavljanja virov in rezerv delovno sposobnega prebivalstva;
—	skrbi za skupno programiranje nalog ter oblikovanje enotnih strokovnih metod, sistemov in postopkov dela na področju zaposlovanja, poklicnega usmerjanja in strokovnega usposabljanja;,
—	proučuje in predlaga ukrene za razširitev obsega priprave delavcev za zaposlitev;
—	usklajuje in usmerja strokovno usposabljanje in prekvalifikacijo brezposelnih delavcev, posebno invalidov in težje zaposlivih oseb;
—	spremlja nastanek in razvoj poklicev ter v skladu z družbenimi dogovori izdeluje nomenklaturo in profile poklicev;
—	sodeluje pri pospeševanju razvoja manj razvitih območij v zadevah in ukrepih, ki se nanašajo na zaposlenost prebivalstva;
—	oblikuje temeljne programske naloge skupnosti za zaposlovanje za območje republike;
—	sodeluje s pristojnimi organi pri oblikovanju mnenj in stališč v zvezi s sprejemanjem in izvajanjem zakonskih predpisov in mednarodnih sporazumov s področja zaposlovanja;
—	sklepa družbene dogovore in samoupravne sporazume s področja' zaposlovanja, ki se sprejemajo na ravni republike,
—	sodeluje pri sklepanju družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov s področja zaposlovanja in kadrovske politike, ki zajemajo območje republike ali področje posameznih gospodarskih, družbenih in drugih dejavnosti; •
—	sodeluje z zvezami skupnosti za zaposlovanje z območja drugih republik pri urejanju zadev, pomembnih za celotno Jugoslavijo, posebno glede medrepubliškega zaposlovapja;
—	opravlja koordinacijsko vlogo pri družbenem dogovarjanju in samoupravnem sporazumevanju glede financiranja skupnosti za zaposlovanje;
—	opravlja zadeve glede zaposlovanja delavcev v tujini, njihovega varstva, v tujini in vračanja v domovino;
—	se povezuje v Skupnosti socialnega varstva Slovenije o vprašanjih, za katera je ta skupnost pristojna po zakonu, posebno glede usposabljanja in zaposlovanja invalidnih in drugih za delo manj zmožnih oseb;
—	sodeluje z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi ter drugimi organi in organizacijami na republiški ravni pri izvajanju nalog skupnega interesa ali pomena,
—	opravlja druge naloge, ki so v skupnem interesu skupnosti za zaposlovanje.
III.	UPRAVLJANJE IN ORGANIZACIJA ZVEZE SKUPNOSTI
5.	člen
Organ upravljanja zveze skupnosti je skupščina, ki jo sestavljajo delegacije skupnosti za zaposlovanje.
Skupščina zveze skupnosti ima 36 delegatskih mest, od katerih ima vsaka skupnost za zaposlovanje 4 delegatska mesta,
■ 6. člen
Skupščina zveze skupnosti opravlja zlasti tele zadeve:
—	sprejema program dela zveze skupnosti;
—	določa politiko uporabe sredstev, namenjenih za skupne zadeve zaposlovanja;
—	sklepa družbene dogovore in samoupravne sporazume s področja zaposlovanja ali drugih področij, če je zveza skupnosti udeleženec tega dogovarjanja in sporazumevanja;
—	obravnava vprašanja /skupnega pomena za vse delovne ljudi in OZD v zvezi z zaposlenostjo, kadrovsko politiko in zaposlovanjem ter predlaga in sprejema ukrepe za razvoj te dejavnosti'^
—	sprejema statut in druge splošne akte zveze skupnosti;
—	sprejema finančni načrt in zaključni račun zveze skupnosti;
—	sklepa samoupravni sporazum oziroma pogodbo z delovno skupnosto zveze skupnosti;
—	voli izvršilne organe ter stalne in začasne komisije skupščine;	X
—	obravnava in sprejema letna in druga poročila svoje strokovne službe;
—	sprejema poslovnik o svojem delu; -
—	opravlja druge zadeve za katere je pristojna po zakonu, tem sporazumu, statutu in drugih splošnih aktih zveze skupnosti.
7.	člen
Skupščine skupnosti za zaposlovanje pošiljajo delegate v skupščino zveze skupnosti izmed delegatov njihovih skupščin glede na vprašanja, ki se bodo obravnavala.
Delegat, ki zastopa skupnost za zaposlovanje, se mora izkazati s potrebnimi pooblastili svoje skupščine skupnosti.
Delegati skupščine zveze skupnosti so se dolžni pred sejo posvetovati o vseh vprašanjih, o katerih razpravlja in sklepa skupščina zveze skupnosti ter ji posredovati stališča svojih skupnosti.
Podrobnejša določila o delu skupščine ureja statut ™eze skupnosti.
8.	člen
Skupščina zveze skupnosti odloča na sejah, na katerih se glasuje in odloča po -delegacijah skupnosti za zaposlovanje, pri čemer ima vsaka delegacija en glas.
Skupščina zveze skupnosti sklepa' veljavno, če je , na seji prisotna večina delegatov večine delegacij. Sklepe sprejema skupščina z večino glasov vseh delegacij.
V statutu zveze skupnosti se določajo primeri, ko je potrebno pri odločanju v skupščini soglasje vseh delegacij. V teh primerih je za veljavno sklepanje skupščine potrebna prisotnost večine delegatov vseh delegacij;
9.	člen'
Zvezo skupnosti zastopa in predstavlja predsednik skupščine, ki ga izvoli skupščina zveze skupnosti.
Mandat predsednika traja 4 leta in je stalen.
Delokrog, pooblastila, odgovornost, način imenovanja predsednika skupščine in druga določila v tej zvezi ureja statut zveze skupnosti.
10.	člen
Izvršilni organ skupščine je izvršilni odbor, ki je za opravljanje svojih nalog odgovoren skupščini.
Izvršilni odbor sestavljajo predsednik, namestnik predsednika in 7 članov, ki jih izvoli skupščina zveze skupnosti tako, da- so v njem zastopani predstavniki vseh skupnosti za zaposlovanje.
Izvršilni odbor mora poročati skupščini o svojem ~ delu med dvema zasedanjema skupščine.
11.	člen
Izvršilni odbor opravlja zlasti naslednje zadeve:
—	izvaja in uresničuje sklepe skupščine;
—	oblikuje predloge stališč o vprašanjih in zadevah, ki jih obravnava in o katerih odloča skupščina;
—	skrbi za izvrševanje programa in finančnega načrta zveze skupnosti;
—	spremlja delo delovne skupnosti zveze skupnosti;	,
—	odloča v okviru sprejete politike ali posebnih
pooblastil skupščine o nujnih zadevah, če skupščine ni mogoče sklicati;
—	odloča o zadevah, ki imajo podlago v že sprejetih stališčih skupščine in zadevajo tekoče poslovanje zveze skupnosti;
—	opravlja druge naloge, ki mu jih poveri skupščina oziroma, ki spadajo v njegovo pristojnost po splošnih aktih zveze skupnosti.
V statutu zveze skupnosti, se podrobneje opredeli delo, pooblastila in odgovornosti izvršilnega odbora.
12.	člen
Za proučitev posameznih vprašanj, za pripravljanje predlogov in za opravljanje drugih zadev iz svoje pristojnosti, lahko skupščina ustanovi posebne stalne ali začasne komisije.
Sestav, mandat, delokrog in druga določila o komisijah ureja statut zveze skupnosti.
IV.	RAZMERJA MED SKUPNOSTMI ZA ZAPOSLOVANJE
13.	člen
Skupnosti za zaposlovanje združujejo sredstva za financiranje dejavnosti zveze skupnosti v skladu s samoupravnim sporazumom o programih dela ter o oblikovanju in porabi sredstev skupnosti za zaposlovanje, ki ga sklenejo vse skupnosti za zaposlovanje v SR Sloveniji.
14.	člen
S samoupravnim sporazumom iz ia. cieua tega sporazuma se skupnosti za zaposlovanje dogovarjajo zlasti o:
—	enotnih nalogah, ki jih skupnosti za zaposlovanje vključujejo' v svoje programe dela;
—	določitvi dela sredstev od prispevka za zaposlovanje za skupna (združena) sredstva za financiranje skupnih nalog, študijsko, raziskovalno ter informativno publicistično dejavnost in za delo zveze skupnosti;
—	solidarnostnem prelivanju sredstev za kritje pravic iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti in priprave delavcev za zaposlitev;
—	osnovah in merilih uporabe sredstev za pripravo delavcev za zaposlitev in za delo strokovnih služb.
V.	DELOVNA SKUPNOST ZVEZE SKUPNOSTI
15.	člen
Skupščina zveze skupnosti ustanovi za opravljanje strokovnih, administrativnih, finančnih in drugih opravil v zvezi z izvajanjem svoje dejavnosti in z opravljanjem nalog strokovno službo, ki se samoupravno organizira v delovno skupnost.
16.	člen
Delovno skupnost predstavlja in vodi direktor.
Direktorja delovne skupnosti imenuje skupščina zveze skupnosti na podlagi javnega razpisa.
Podrobnejši postopek izvolitve direktorja določa statut zveze skupnosti.
17.	člen
Naloge, organizacijo in način financiranja delovne skupnosti določa statut zveze skupnosti.
Medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev delovne skupnosti in zveze skupnosti se uredijo s samoupravnim sporazumom oziroma pogodbo.
VI.	SAMOUPRAVNI NADZOR V ZVEZI
SKUPNOSTI
18.	člen
Člani uveljavljajo samoupravni nadzor v zvezi skupnosti po posebnem odboru samoupravnega nadzora (v nadaljnjem besedilu: odbor).
19.	člen
Odbor ima predsednika^ namestnika predsednika in 7 članov.
V odbor izvoli vsaka skupnost za zaposlovanje 1 delegata.
Mandat članov odbora traja 4 leta.
20.	člen
Odbor opravlja zlasti naslednje naloge:
—	nadzoruje izvajanje sprejete politike:
—	nadzira izvajanje programa dela zveze skup- . nosti;
—	nadzira racionalno trošenje sredstev in gospodarnost poslovanja zveze skupnosti;
—	nadzira uresničevanje sklepov skupščine in drugih organov ter strokovne službe zveze skupnosti;
—	opravlja druge naloge, ki jih določa statut zveze skupnosti.
Natančnejše določbe o delu odbora ureja statut zveze skupnosti.
VII.	SPREJEMANJE STATUTA ZVEZE
SKUPNOSTI
21.	člen
Statut zveze skupnosti sprejema skupščina s soglasjem vseh delegacij skupnosti za zaposlovanje. Za veljavno sklepanje skupščine je potrebna prisotnost večine delegatov vseh delegacij.
S statutom se določa postopek usklajevanja in odločanja, če pri sprejemanju statuta in v drugih primerih ni doseženo soglasje vseh delegacij.
Statut se pred sprejemom daje v razpravo vsem skupnostim za zaposlovanje.
VIII.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
22.	člen
Ta sporazum je sklenjen, ko ga podpišeta dve tretjini skupnosti za zaposlovanje v SR Sloveniji.
23.	člen	.
Izvršilni odbor republiške skupnosti za zaposlovanje v sedanji sestavi izvede postopek volitev v skupščino zveze skupnosti.
Predsednik skupščine sedanje republiške skupnosti za zaposlovanje skliče novo skupščino zveze skupnosti na prvo sejo ter vodi skupščino do izvolitve novega predsednika.	\
24.	člen
Z dnem, ko se konstituira skupščina zveze skupnosti le-ta s sklepom ustanovi delovno skupnost po 15. členu tega sporazuma.
25.	člen
S konstituiranjem zveze skupnosti po tem sporazumu preneha z delom obstoječa republiška skupnost za zaposlovanje.
'	26. člen
Ta sporazum se lahko spremeni oziroma dopolni po postopku, kakršen velja za njegovo sklenitev oziroma sprejem.
27. člen
Ta sporazum se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 2-10/112-75
Ljubljana, dne 13. maja 1975.
Skupščina skupnosti za zaposlovanje Celje Predsednik skupščine
Jože Jordan 1. r.
Skupščina skupnosti za zaposlovanje Koper Predsednik izvršilnega odbora skupščine Ana Jakič 1. r.
Skupščina skupnosti za zaposlovanje Kranj Predsednik skupščine
Jaka Srano 1. r.
Skupščina skupnosti za zaposlovanje Ljubljana Predsednik skupščine
Janez Železnik 1. r.
Skupščina skupnosti za zaposlovanje Maribor Predsednik skupščine
Silvo Bedrač 1. r.
Skupščina skupnosti za zaposlovanje Murska soootč Predsednik skupščine Jože Gjuran 1. r.
Skupščina skupnosti za zaposlovanje Nova Gorica Predsednik skupščine
Franjo Batagelj 1. r.
Skupščina skupnosti za zaposlovanje Novo mesto Predsednik skupščine
Alojz Kopina 1. r.
Skupščina skupnosti za zaposlovanje Velenle Predsednik skupščine
Ivan Draušbaher 1. r.
703.
Na podlagi prvega odstavka 22. člena zakona o zaposlovanju in o zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list SRS, št, 18/74) ter 21. člena samoupravnega sporazuma o združitvi v zvezo skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije je skupščina zveze skupnosti na svoji seji dne .13. maja 1975 sprejela
STATUT
Zveze skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
V zvezo skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije (v nadaljnjem besedilu: zveza skupnosti) se združujejo samoupravne skupnosti za zaposlovanje v SR Sloveniji, zaradi opravljanja splošnih in skupnih zadev s področja zaposlovanja in zavarovanja za primer brezposelnosti, pomembnih za enotno in smotrno izvrševanje nalog, ki so skupnega interesa za vse delovne ljudi na območju republike.
2.	člen
Sedež zveze skupnosti je v Ljubljani.
3.	člen
Zveza skupnosti ima pečat okrogle oblike z besedilom ob robu kroga: Zveza skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije; sedež je napisan v sredini.
Zveza skupnosti ima tudi štampiljko pravokotne oblike z istim besedilom kot je na pečatu.
O vrstah in številu pečatov in štampiljk, načinu uporabe, hranjenju, evidenci, uničevanju in podobno se predpiše s posebnim poslovnikom.
4.	člen
Dejavnost zveze skupnosti se opravlja na podlagi zakonov, družbenih dogovorov, samoupravnega sporazuma o njeni ustanovitvi, tega statuta in drugih splošnih aktov zveze skupnosti.
Naloge zveze skupnosti se uresničujejo in izvajajo na podlagi programa dela. ki ga sprejema skupščina zveze skupnosti za vsako leto najkasneje do konca februarja tekočega leta.
Program dela temelji na vsakoletnem skupnem programu dela, za katerega se dogovorijo in sporazumejo vse skupnosti za zaposlovanje v SR Sloveniji in v katerem so opisane minimalne naloge, ki jih bodo izvajale skupnosti ter iz njih izvirajoče skupne in prenesene naloge, ki jih bo izvajala zveza skupnosti.
V	programu dela zveze skupnosti se upoštevajo naloge, ki izvirajo iz letnih in srednjeročnih programov razvoja republike ter vsakoletne resolucije o družbenoekonomski politiki in razvoju SR Slovenije.
5.	člen
Zveza skupnosti ima za izpolnjevanje svojih nalog sredstva, za katera se dogovarja z vsemi skupnostmi za zaposlovanje v SR Sloveniji na podlagi posebnega samoupravnega sporazuma.
Zveza skupnosti upravlja s sredstvi na osnovi zakonskih določil in svojih programov.
O porabi sredstev poroča zveza skupnosti skupnostim za zaposlovanje dvakrat letno;
6.	člen
Zvezo skupnosti predstavlja in zastopa predsednik skupščine zveze skupnosti.
V	premoženjsko-pravnih in drugih pravnih razmerjih nasproti tretjim osebam zastopa zvezo skupnosti direktor strokovne službe zveze skupnosti.
II.	UPRAVLJANJE IN ORGANI ZVEZE SKUPNOSTI Skupščina zveze skupnosti
7.	člen
Organ upravljanja zveze skupnosti je skupščina, ki jo sestavljajo delegacije skupnosti za zaposlovanje.
Skupščina zveze skupnosti ima 36 delegatskih mest, od katerih ima vsaka skupnost za zaposlovanje 4 delegatska mesta.
8.	člen
Skupnosti za zaposlovanje so dolžne zbirati in delegirati delegate izmed delegacij tako, da je zagotovljena udeležba delegatov tudi po posameznih področjih dejavnosti zaposlovanja skladno z vprašanji, o katerih odloča skupščina.
9 člen
Skupščina zveze skupnosti opravlja zlasti tele zadeve:
—	sprejema program dela zveze skupnosti;
—	določa politiko uporabe sredstev, namenjenih za skupne zadeve poslovanja;
—	sklepa družbene dogovore in samoupravne sporazume s področja zaposlovanja ali drugih področij, če je zveza skupnosti udeleženec tega dogovarjanja in sporazume vanj a;
—	obravnava vprašanja skupnega pomena za vse delovne ljudi in OZD v zvezi z zaposlenostjo, kadrovsko politiko in zaposlovanjem ter predlaga in sprejema ukrepe za razvoj te dejavnosti;
—	sprejema statut in druge splošne akte zveze skupnosti;
—	sprejema finančni načrt in'zaključni račun zveze skupnosti;
—	sklepa samoupravni sporazum oziroma pogodbo z delovno skupnostjo zveze skupnosti:
—	voli izvršilne organe ter stalne in začasne komisije skupščine;
—	obravnava in sprejema letna in druga poročila svoje strokovne službe;
— Sprejema poslovnik o svojem delu:
—	opravlja druge zadeve za katere je pristojna po zakonu, tem sporazumu, statutu in drugih splošnih aktih zveze skupnosti.
10.	člen
Skupščina ima predsednika in namestnika predsednika, kj ju izvoli na prvem zasedanju.
Predsednik in namestnik predsednika skupščine sta stalna člana delegacije, v katero sta bila izvoljena.
Predsednik ip njegov namestnik se volita za dobo 4 let in ne moreta biti več kot dvakrat zaporedoma izvoljena za to dolžnost.
11.	člen
Predsednik je dolžan sklicati sejo skupščine tudi na predlog:
—	tretjine delegacij skupnosti za zaposlovanje,
—	izvršilnega odbora skupščine in
—	odbora za samoupravni nadzor.
Če predsednik v 8 dneh po prejemu predloga ne skliče seje, jo lahko skliče predlagatelj.	•
12.	člen
Pismeno vabilo skupno z gradivom za sejo skupščine morajo skupnosti za zaposlovanje prejeti najmanj 20 dni pred sejo.
O vprašanjih, ki zahtevajo zelo hitre odločitve in seje iz opravičljivega razloga ni mogoče sklicati v skladu s. 1 odst. tega člena, lahko predsednik skliče sejo s skrajšanim rokom vročila dnevnega reda in dostave gradiva, vendar ne krajšega od 10 dni.
13.	člen
Skupščina opravlja svoje delo po določbah poslovnika.
Skupščina sklepa na sejah, ki jih sklicuje in voijli predsednik, v času njegove odsotnosti. pa njegov namestnik.
Seje se sklicujejo po potrebi, najmanj pa dvakrat letno.	'
Prvo sejo novoizvoljene skupščine skliče predsednik skupščine predhodnega mandata in ji predseduje do izvolitve novega predsednika.
14.	člen
Na sejah skupščine se glasuje in odloča po delegacijah skupnosti za zaposlovanje, pri čemer ima vsaka delegacija en glas.
Skupščina zveze skupnosti sklepa veljavno, če je na seji prisotna večina delegatov večine delegacij. Sklepe sprejema skupščina z večino glasov vseh delegacij.
15.	člen
Pri odločanju v skupščini je potrebno soglasje vseh delegacij skupnosti za zaposlovanje ko se sprejema:	z
—	statut
—	program dela
—	finančni načrt
—	poslovno poročilo in zaključni račun
—	načela, merila in osnove za delitev sredstev za delo organov in strokovne službe
—	sklepanje družbenih dogovorov,
Za veljavno sklepanje je v teh primerih potrebna I prisotnost večine delegatov vseh delegacij. i
Če pri odločanju o zadevah iz prvega odstavka tega člena ni podano soglasje vseh delegacij, izvoli skupščina komisijo, ki opravi usklajevalni postopek med delegacijami tako, da predloži predlog sporazumne rešitve.
Če posamezne delegacije predlogu komisije nasprotujejo, se odločitev o taki zadev; odloži do naslednje seje s tem, da se zadeva vrne skupnostim za zaposlovanje z dodatnimi obrazložitvami in utemeljitvami ter novim predlogom sklepa.
Če na naslednji seji tudi po opravljenem usklajevalnem postopku iz prejšnjega odstavka tega člena hi doseženo soglasje, lahko skupščina sprejme sklep z dvotretjinsko večino glasov vseh delegacij skupnosti za zaposlovanje.
16.	člen
Pravice in dolžnosti delegata delegacije v skupščini so zlasti:
—	da odloča o vseh zadevah in predlogih, o katerih sklepa skupščina;
—	da predlaga skupščini stališča in sklepe;
—	da predlaga skupščini vprašanja, ki se nanašajo
na delo skupščine in njenih organov;	,
—	da predlaga skupščini vprašanja iz delovnega področja zveze skupnosti;
,	— da predlaga kandidate za predsednika skupšči-
ne in njegovega namestnika, za predsednika, namestnika predsednika in člane izvršilnega odbora, ter člane komisij skupščine;
—	da je lahko izvoljen v organe zveze skupnosti;
—	da spremlja delo organov zveze skupnosti in aktivno sodeluje na sejah skupščine;
—	da si pred sejo skupščine zagotovi mnenja in stališča njegove skupnosti o vprašanjih, ki,so na dnevnem redu;
—	da poroča skupnosti, ki ga je delegirala, o svojem delu v skupščini in sprejetih sklepih skupščine.
«	•	17. člen
Delegacije so za svoje delo v sKiipscmi odgovorne skupnostim za zaposlovanje, ki so jih delegirale v skupščino.
Skupščina zveze skupnosti pismeno obvesti skupščino skupnosti za zaposlovanje na primere, ko izbrani delegati delegacij ne prihajajo na sejo ali se ne udeležujejo dela skupščine in njenih organov.
18.	člen
Pri delu skupščine lahko sodelujejo tudi predstavniki družbenopolitičnih in drugih organizacij ter skupnosti, upravnih organov, vodje strokovnih služb skupnosti za zaposlovanje ter' posamezni strokovni delavci delovne skupnosti zveze skupnosti, ki odgovarjajo za delo posameznih področij oz. organizacijskih enot.
19.	člen
Skupščina zveze skupnosti si je dolžna priskrbeti mnenje zveze sindikatov, gospodarske zbornice. SZDL in republiškega sekretariata za delo, ko obravnava programe dela, poslovna poročila, poročila o gibanjih na področju zaposlovanja in brezposelnosti ter uresničevanje in uveljavljanje pravic delavcev za primer brezposelnosti
V	zadevah s področja rehabilitacije in zaposlovanja invalidov si je skupščina zveze skupnosti dolžna priskrbeti mnenje Konference za rehabilitacijo invalidov Slovenije
Na sejo skupščine, kjer se razpravlja in sklepa o zadevah iz prejšnjih odstavkov tega člena se obvezno vabijo predstavniki teh organizacij, ki imajo pravico do razpravljanja, nimajo pa pravice glasovanja.
I
Predsednik skupščine
20.	člen
Preuseunik skupščine je individualni izvršilni organ zveze skupnosti, katerega izvolijo delegati skupščine iz svoje srede.
Kandidate za predsednika poda komisija za kadrovske zadeve skupščine zveze skupnosti na podlagi predloga, ki ga za vodilne funkcije SIS daje Republiška konferenca SZDL
V	odsotnosti predsednika opravlja predsednikove naloge njegov namestnik z vsemi pooblastili predsednika.
21.	člen
Volitve za predsednika in njegovega namesmiKa se izvedejo z javnim ali tajnim glasovanjem, o čemer odloča skupščina.
Ce skupščina odloči, da se izvedejo volitve predsednika s tajnim glasovanjem, se glasuje z glasovnicami.
Volitve izvede tričlanska komisija, ki jo imenuje skupščina. Predsednika komisije imenuje skupščina.
. Natančnejše določbe tajnih volitev določa poslovnik skupščine.
Izvoljen je kandidat, za katerega glasuje večina vseh delegacij skupnosti za zaposlovanje.
Namestnika predsednika se voli po enakem postopku kot predsednika.
22.	člen
Predsednik skupščine opravlja zlasti naslednje naloge:
—	sklicuje in vodi seje skupščine;
—■ podpisuje družbene dogovore in samoupravne sporazume ter druge splošne akte in sklepe, ki jih sprejema skupščina;
—	skrbi, da je delo zve^ze skupnosti v skladu z zakoni, družbenimi dogovori, samoupravnim sporazumom o njeni ustanovitvi, tem statutom in drugimi splošnimi akti;
—	usklajuje delo skupščine in njenih organov;
—	skrbi za Izvajanje sklepov skupščine;
—	skrbi za sodelovanje zveze skupnosti z drugimi SIS in organizacijami, s katerimi se povezujejo naloge zveze skupnosti;
—	opravlja druge naloge, ki mu jih poveri skupščina.
Predsednik skupščine je za svoje delo odgovoren skupščini.
23.	člen
Predsednik skupščine ali njegov namestnik je lahko razrešen iz naslednjih razlogov:
—	če s svojim delom težje krši predpise, ki se nanašajo na delo zveze skupnosti in njenih organov, samoupravni sporazum o združitvi v zvezo skupnosti, statut ali druge splošne akte zveze skupnosti in če ne izvaja sklepov skupščine;
—	če s svojim nepravilnim delom povzroči zvezi skupnosti ali družbeni skupnosti večjo materialno škodo ali če bi zaradi takega njegovega ravnanja lahko nastala večja škoda;
—	če zaradi njegovega izvrševanja funkcije zveza skupnosti ni mogla izvršiti svojih glavnih nalog ali je bilo njihovo izvrševanje znatno otežkočeno;
—	če kaže malomaren odnos do svoje funkcije.
Predsednik skupščine je lahko razrešen tudi če za
to sam zaprosi.
24.	člen
Postopek za razrešitev se začne na zahtevo najmanj tretjine delegacij skupnosti za zaposlovanje.
V	tem primeru je treba predlagati sklicanje skupščine, da se ugotovi, ali obstoje pogoji za razrešitev, pri čemer je treba prizadetemu omogočiti, da obrazloži razloge svojega ravnanja.
Pred sklepanjem skupščine o razrešitvi mora svoj predlog z obrazložitvijo obvezno podati komisija za kadrovske zadeve skupščine zveze skupnosti.
Če skupščina ugotovi, da obstojajo razlogi za razrešitev, se ta ugotovitev vnese v zapisnik in se .takoj preide h glasovanju o razrešitvi.
25.	člen
O razrešitvi predsednika ali njegovega namestnika se glasuje javno ali tajno, o čemer odloča skupščina.
V	primeru tajnega glasovanja se glasuje z glasovnicami v smislu določil postopka za izvolitev predsednika.
Predsednik ali njegov namestnik sta razrešena, če je za razrešitev glasovala večina vseh delegacij skupnosti za zaposlovanje.
Izvršilni odbor skupščine
26.	člen
Izvršilni odbor je kolektivni izvršilni organ skupščine zveze skupnosti in' šteje 9 članov.
Člani izvršilnega odbora so izvoljeni praviloma izmed delegatov skupnosti za zaposlovanje.
Izvršilni odbor se voli na prvi seji novokonstitu-irane skupščine Mandat članov izvršilnega odbora je stalen za dobo 4 let.
Nihče ne more biti več kakor dvakrat zaporedoma izvoljen v izvršilni odbor.
27.	člen
Kandidate za člane izvršilnega odbora poda komisija za kadrovske zadeve po predhodnem postopku evidentiranja kandidatov.
Na listi kandidatov, ki jo predloži komisija za kadrovske zadeve je toliko kandidatov, kolikor članov se voli v izvršilni odbor.
Na listi evidentiranih kandidatov mora biti naveden kandidat za predsednika izvršilnega odbora na podlagi predloga, ki ga za vodilne funkcije SIS daje Republiška konferenca SZDL. Na listi kandidatov mora biti naveden tudi namestnik predsednika izvršilnega odbora.
Lista evidentiranih kandidatov za člane izvršilnega odbora se pošlje vsem skupnostim za zaposlovanje, tako da so z listo evidentiranih kandidatov seznanjene vse skupnosti.
Če se posamezna skupnost za zaposlovanje v predhodnem postopku kandidiranja kandidatov ne strinja s kandidatom, predlaganim iz njihove skupnosti, se predhodno izvrši usklajevalni postopek med komisijo in pristojno skupnostjo.
28.	člen
O listi evidentiranih kandidatov, se glasuje kot celoti z javnim glasovanjem.
Lista kandidatov za člane izvršilnega odbora je sprejeta, če je zanjo glasovalo dve tretjini delegacij skupnosti za zaposlovanje.
29.	člen •
Izvršilni odbor opravlja zlasti naslednje zadeve:
—	izvaja in uresničuje sklepe skupščine;
—	oblikuje predloge stališč o vprašanjih in zadevah, ki jih obravnava in o katerih odloča skupščina;
—	skrbi za izvrševanje programa in finančnega načrta zveze skupnosti;
—	spremlja delo delovne skupnosti zveze skupnosti;
—	odloča v okviru sprejete politike ali posebnih pooblastil skupščine o nujnih zadevah, če skupščine ni mogoče sklicati;
—	odloča o zadevah, ki imajo podlago v že sprejetih stališčih skupščine in zadevajo tekoče poslovanje zveze skupnosti;
—	opravlja druge naloge, ki mu jih poveri skupščina oziroma, ki spadajo v njegovo pristojnost po splošnih aktih zveze skupnosti.
Izvršilni odbor mora poročati skupščini o svojem delu med dvema zasedanjema skupščine.
Izvršilni odbor nadzoruje opravljanje strokovnih, finančnih in adiministrativnih zadev strokovne službe in trošenje sredstev za izvajanje dela strokovne službe.
30.	člen
Izvršilni odbor dela na sejah. Seje so sklepčne, če je navzočih več kot polovica članov. Sklepi se sprejemajo z večino glasov vseh članov.
Seje izvršilnega odbora sklicuje in vodi predsednik, v času njegove odsotnosti pa njegov namestnik. Seje se sklicujejo po potrebi, lahko pa tudi na zahtevo enega ali več članov izvršilnega odbora, na zahtevo predsednika skupščine zveze skupnosti ali na zahtevo predsednika odbora za samoupravni nadzor.
31.	člen
Predsednik izvršilnega odbora opravlja zlasti naslednje naloge:
—	sklicuje in vodi seje;
—	podpisuje akte izvršilnega odbora;
—	skrbi za izvrševanje sklepov skupščine in izvršilnega odbora;
—	zastopa zvezo skupnosti po pooblastilu predsednika skupščine.

32.	člen
Član izvršilnega odbora se lahko razreši iz istih razlogov iz katerih se lahko razreši predsednik skupščine.
Glede razrešitve člana izvršilnega odbora se smiselno uporabljajo določila o razrešitvi predsednika skupščine.
Komisije skupščine
33.	člen
Zaradi vsestranskega proučevanja posameznih vprašanj iz delokroga zveze skupnosti ima skupščina stalne, lahko pa tudi občasne komisije.
34.	člen
Stalna komisija skupščine zveze skupnosti je komisija za kadrovske zadeve, ki šteje 5 članov.
Mandat članov komisije za kadrovske zadeve traja štiri leta.
Predsednika in namestnika predsednika imenuje skupščina	'
35.	Člen
Komisija za kadrovske zadeve zlasti.
—	skrbi za pravočasno delegiranje delegacij v skupščino zveze skupnosti;
—	daje skupščini predloge za izvolitev predsednika in namestnika predsednika skupščine, za predsednika. namestnika predsednika in člane izvršilnega odbora ter za predsednika, namestnika predsednika in člane komisij skupščine;
—	na podlagi javnega razpisa daje predlog za imenovanje direktorja strokovne službe zveze skupnosti;
—	opravlja druge zadeve iz svojega delokroga, za katere jo pooblasti skupščina.
36.	člen
Občasne komisije se lahko ustanovijo za obdelavo posameznega vprašanja oziroma določenega ožjega problema.
Člani komisij, predsednika in delokrog komisij imenuje oziroma določi skupščina ob njihovi ustanovitvi.
37.	Člen
Komisije skupščine delajo na sejah. Seje so sklepčne, če je navzočih več kot polovica članov Komisije sprejemajo sklepe z večino glasov svojih članov.
38.	člen
Skupščina zveze skupnosti lahko razreši člane komisij tudi predno opravijo svoje delo.
Glede razrešitve se smiselno uporabljajo določbe tega statuta o razrešitvi predsednika skupščine.
39.	člen
Funkcionarji in delegati zveze skupnosti lahko za svoje delo, ki ga opravljajo v zvezi skupnosti prejemajo osebne dohodke in druge osebne prejemke na podlagi in v skladu z družbenim dogovorom o osnovah in merilih za določanje osebnih dohodkov in drugih osebnih prejemkov delegatom in voljenim ali imenovanim funkcionarjem.
O priznanju In višini osebnih dohodkov in prejemkov funkcionarjem in delegatom zveze skupnosti odloča skupščina zveze skupnosti na predlog svojega izvršilnega odbora.
III.	DELOVNA SKUPNOST ZVEZE SKUPNOSTI
40.	člen
Zveza skupnosti ima za opravljanje strokovnih, adiministra tivnih, finančnih in drugih opravil ter za izvajanje svoje dejavnosti strokovno službo, ki se samoupravno organizira v delovno skupnost.
Medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev delovne skupnosti in zveze skupnosti se uredijo s pogodbo.
41.	člen
Delovna skupnost kot strokovna služba na podlagi vsakoletnega programa dela zveze skupnosti zlasti:
—	ugotavlja .vire, primanjkljaje in presežke prebivalstva za zaposlitev, proučuje socialno-ekonomsko sestavo aktivnega prebivalstva, poklicno in prostorsko gibljivost delavcev ter spremlja notranje in zunanje migracijske tokove;
—	proučuje, spremlja in ugotavlja potrebe gospodarstva, družbenih in drugih dejavnosti po kadrih ter daje organizacijam združenega dela pomoč pri. zadovoljevanju njihovih potreb po kadrih;
—	spremlja in proučuje poklicno sestavo zaposlenih, analizira vrste in profile strokovnih kadrov, potrebnih gospodarstvu, družbenim in drugim dejavnostim, spremlja nastanek in razvoj poklicev, predlaga spremembe in dopolnitve nomenklature poklicev ter sodeluje pri prilagajanju vrste in usmeritve izobraževalnih zmogljivosti družbenim potrebam po posameznih poklicih;
—	sodeluje pri pripravi kadrov za nove proizvodne oziroma delovne zmogljivosti, pri izdelavi in izvedbi načrtov za zaposlitev delavcev, katerih delo postane v posameznih organizacijah združenega dela nepotrebno;
—	opravlja zadeve v zvezi z zaposlovanjem jugoslovanskih delavcev v tujini in vračanjem iz tujine, opravlja informativno dejavnost med delavci zaposlenimi v tujini, sodeluje s predstavniškimi organi v tujini v zvezi z vračanjem delavcev z začasnega dela v tujini, sodeluje v pripravah meddržavnih sporazumov o zaposlovanju, medrepubliških družbenih dogovorov o zaposlovanju v tujino in vračanju, sodeluje v delu družbenopolitičnih organizacij na ravni republike in federacije, ki je začrtano z dokumenti družbenopolitičnih skupnosti ter planom zaposlovanja in usmerja ter usklajuje delovanje in delovne postopke med skupnostmi za zaposlovanje na tem področju;
—	razvija strokovne postopke, pripomočke in metode dela ter skrbi za njihovo uporabo pri delu strokovnih služb skupnosti za zaposlovanje.
—	razvija in proučuje metode in pripomočke za poklicno usmerjanje, za izbiro poklica, za izbor delavcev pri zaposlovanju ter sodeluje pri usklajevanju kadrovskih potreb s poklicnimi željami mladinca v okviru štipendijske politike;
—	sodeluje pri medrepubliškem posredovanju pri zaposlovanju delavcev ter skrbi za izvajanje enotnih postopkov in metod dela določenih z družbenim dogovorom in samoupravnim sporazumom o medrepubliškem zaposlovanju;
—	proučuje in organizira medkrajevno posredovanje pri zaposlovanju delavcev;
—	proučuje in analizira delo in poročila strokovnih služb skupnosti za zaposlovanje in jim daje strokovno pomoč;
—	daje republiškemu sekretariatu za delo in drugim republiškim upravnim organom občasna poročila in podatke s katerimi razpolaga, ali jih je v okviru svojega delovnega področja dolžna zbirati ter pojasnila in mnenja o vprašanjih s svojega delovnega področja. če jih ti organi zahtevajo;
—	sodeluje s pristojnimi organi na republiški ravni v zvezi s financiranjem dejavnosti zaposlovanja;
—	objavlja poročila, publikacije, analize in druge podatke iz dela službe za zaposlovanje ter razvija publicistično dejavnost v zvezi z nalogami službe;
—	pripravlja informacije in poročila ter s tem v zvezi predloge ukrepov za skupščino in druge organe zveze skupnosti;
—	izvršuje sklepe in odločitve skupščine in drugih organov zveze skupnosti; *
—	pripravlja osnutke splošnih aktov Zveze skupnosti v sodelovanju s pristojnimi organi zveze skupnosti ;
—	vodi predpisane evidence s področja dela in zaposlovanja ter zbira, obdeluje in objavlja podatke navedenih evidenc in poročevalskih služb;
—	opravlja naloge, ki jih dajo organi zveze skupnosti;
—	opravlja druge naloge določene z zakonom, samoupravnim sporazumom o ustanovitvi zveze skupnosti ter statutom in drugimi splošnimi akti zveze skupnosti.
Za opravljanje posameznih nalog iz programa dela se lahko strokovna služba pogodbeno dogovori z drugimi strokovnimi službami ali organizacijami.
Strokovna služba lahko s soglasjem skupščine zveze skupnosti opravlja opravila in naloge tudi za druge organizacije in strokovne službe na podlagi sklenjene pogodbe.
42.	člen
Poleg rednega delovnega programa je strokovna služba dolžna opravljati tudi druge delovne naloge, če jih strokovni službi odredi skupščina ali izvršilni odbor zveze skupnosti, in so te naloge po svoji naravi nujne ter jih v letnem programu ni bilo mogoče predvideti.
43.	člen
Delovni ljudje v strokovni službi so dolžni stalno skrbeti za izboljšanje organizacije dela. za racionalno in učinkovito poslovanje, za svoje strokovno izpopolnjevanje ter za hitro in učinkovito opravljanje vseh zadev za zvezo skupnosti.
44	člen
Za Izvajanje nalog, navedenih v 41. členu tega statuta ima delovna skupnost organizacijske enote, ki ki jih določa s samoupravnim splošnim aktom o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest.
Naloge posameznih organizacijskih enot se določajo z vsakoletnim programom dela.
45	člen
Vodilna delovna mesta, strokovne službe, pogoji za zasedbo, postopek razpisa in imenovanja za vodilna delovna mesta in mandatna doba se določajo v samoupravnem sporazumu o sistemizaciji delovnih mest in medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu delovne skupnosti zveze skupnosti.
46.	člen
Delavci delovne skupnosti sprejemajo v soglasju s skupščino zveze skupnosti samoupravne splošne akte
s katerimi uredijo notranjo organizacijo, sistemizacijo in organizacijo upravljanja delovne skupnosti.
47.	člen
Samoupravne pravice izvršujejo deldvni ljudje delovne skupnosti neposredno
Posamezne izvršilne zadeve lahko delovna skupnost prenese na svoje izvršilne organe.
48.	člen
Delavci delovne skupnosti sprejemajo samostojno;
—	samoupravni sporazum o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu;
—	samoupravni sporazum o oblikovanju in delitvi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo v skladu z veljavnim samoupravnim sporazumom o osnovah in merilih za ugotavljanje dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo delavcev v združenem delu v delovnih skupnostih za zaposlovanje;
—	samoupravni sporazum o dodeljevanju stanovanjskih posojil in stanovanj;
—	predračun dohodkov in izdatkov delovne skupnosti v skladu s finančnim planom zveze skupnosti.
49.	člen
Individualni poslovodni organ delovne skupnosti je direktor.
Direktor vodi neposredno delo ^strokovne službe na podlagi zakonov in drugih predpisov, sklepov skupščine. izvršilnega odbora, zbora delovne skupnosti zveze skupnosti, tega statuta in drugih splošnih aktov skupščine in. delovne skupnosti zveze skupnosti.
Direktor podpisuje vse akte delovne skupnosti zveze skupnosti.	,	'
50.	člen
Za direktorja strokovne službe je lahko imenovana oseba, ki poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom. izpolnjuje še naslednje pogoje:
—	da ima visoko izobrazbo;
—	da ima 5 let ustreznih delovnih izkušenj;
—r da je družbenopolitično aktiven, da ima organizacijske sposobnosti za uspešno vodenje in da ima moralno politične kvalitete.	«
Kandidati, ki kandidirajo za mesto direktorja, morajo poleg prijave predložiti dokaze o izpolnjevanju razpisanih pogojev.
51.	člen
Mesto direktorja se mora razpisati najpozneje 3 mesece pred potekom časa, za katerega je imenovan.
Predlog za imenovanje direktorja daje komisija za kadrovske zadeve skupščine zveze skupnosti..
Predno poda komisija za kadrovske zadeve svoj predlog za imenovanje najprimernejšega kandidata za direktorja, mora predhodno priskrbeti mnenje delovne skupnosti.
Komisija za kadrovske zadeve mora svoj predlog utemeljiti.
52.	člen
Direktorja delovne skupnosti imenuje skupščina zveze skupnosti.
Direktor se imenuje za mandatno dobo 4 let in je lahko po izteku tega roka ponovno imenovan.
53.	člen
Direktor strokovne službe opravlja zlasti naslednje naloge:
—	zastopa in predstavlja delovno skupnost ter sklepa pogodbe v njenem imenu;
—	vodi in organizira delo ter poslovanje delovne skupnosti;
—	izvršuje sklepe skupščine in delovne skupnosti;
—	skrbi za izvajanje določb samoupravnih aktov skupščine in delovne skupnosti;
—	izdaja odločbe in druge individualne akte na podlagi sklepov delovne skupnosti;
-h izdaja odločbe s področja medsebojnih razmerij delavcev v združenem delu;
—	skrbi za redno izpolnjevanje zakonskih, pogodbenih 'in drugih obveznosti;
—	je odredbodajalec finančnega načrta;
—	skrbi za zakonito in pravilno poslovanje delovne skupnosti;
—	skrbi poleg predsednika skupščine in predsednika izvršilnega odbora za pripravljanje sej skupščine in izvršilnega odbora zveze skupnosti;
—	občasno poroča izvršilnemu odboru skupščine zveze skupnosti o delu in poslovanju delovne skupnosti;
—	opravlja zadeve s področja narodne obrambe za katere je pooblaščen s splošnimi akti;
—	opravlja druge zadeve, za katere je pooblaščen z zakonskimi določili, tem statutom in z drugimi splošnimi akti ter sklepi skupščine, izvršilnega odbora in delovne skupnosti zveze skupnosti.
54.	člen
Diremor je pri svojem- delu samostojen in odgovoren skupščini, izvršilnemu odboru in delovni skupnosti zveze skupnosti.
Direktor ima pravico in dolžnost, da prisostvuje sejam skupščine zveze skupnosti in izvršilnega odbora ter da. sodeluje v razpravi in daje svoje predloge in mišljenja o posameznih vprašanjih, vendar brez pravice odločanja.
55.	člen
Ce direktor ugotbvi, da je posamezen sklep delovne skupnosti zveze skupnosti ali njenih organov v nasprotju z zakonskimi predpisi ali splošnimi akti zveze skupnosti ah delovne skupnosti, je dolžan na to opozoriti organ za čigar akt gre.
Ce ta organ vztraja pri svojem sklepu, zadrži direktor njegovo izvršitev in to v treh dneh sporoči izvršilnemu odboru skupščine zveze skupnosti, ki nadzoruje zakonitost dela delovne skupnosti.
Do odločitve izvršilnega odbora se sklep ne more izvršiti.
56.	člen
Direktor se lahko razreši poleg razlogov, zaradi katerih se lahko razreši predsednik skupščine zveze skupnosti še iz naslednjih razlogov:
—	če pri svojem delu teže krši samoupravne pravice delavcev in druge splošne akte delovne skupnosti;
—	če namenoma ali neopravičeno ne izvršuje sklepov delovne skupnosti ali zavestno dela proti tem sklepom.
57.	člen
Predlog za razrešitev direktorja lahko poda:
—	zbor delovne skupnosti,
—	tretjina delegacij skupščine zveze skupnosti.
dede razrešitve direktorja se- smiselno uporabljajo določila o razrešitvi predsednika skupščine.
58.	člen
Ce je direktor razrešen na svojo zahtevo, lahko skupščina zveze skupnosti 'odloči, da mora direktor ostati na svojem delovnem mestu dokler ne bo imenovan nov direktor, toda največ 6 mesecev od dneva, ko je vložil zahtevek za razrešitev.
59.	člen
Če na izpraznjeno delovno mesto direktorja delovne skupnosti ni pravočasno imenovan nov direktor, imenuje skupščina zveze skupnosti vršilca dolžnosti direktorja.
Vršilec dolžnosti direktorja se imenuje največ za
6	mesecev.
60.	člen
Direktorja nadomešča v primeru daljše odsotnosti z vsemi pravicami in dolžnostmi,eden izmed vodilnih delavec delovne skupnosti, ki ga določi izvršilni odbor skupščine zveze skupnosti.
V	primeru krajše odsotnosti (dopust, službeno potovanje ipd.) pa določi direktor srvojega namestnika.
Direktor lahko za podpisovanje pooblasti vodilne ali strokovne delavce zavoda.
IV.	ODBOR ZA SAMOUPRAVNI NADZOR ' V ZVEZI SKUPNOSTI
61.	člen
Odbor ima predsednika, namestnika predsednika in
7	članov.
V	odbor izvoli vsaka skupnost za zaposlovanje 1 delegata iz vrst članov svojega odbora oziroma komisije za samoupravni nadzor.
Mandat članov odbora traja 4 leta in sovpada z mandatno dobo delegatov skupščine zveze skupnosti
62.	člen
Prvo sejo odbora skliče predsednik skupščine zveze skupnosti.
Odbor na prvi seji izvoli izmed svojih delegatov predsednika in namestnika predsednika.
63.	člen
Odbor opravlja zlasti naslednje naloge:
—	nadzoruje izvajanje sprejete politike;
—	nadzira izvajanje programa dela zveze skupnosti;
—	nadzira racionalno trošenje sredstev in gospodarnost poslovanja zveze skupnosti;
—	nadzira uresničevanje sklepov skupščine in drugih organov ter strokovne službe zveze skupnosti.
64.	člen
Odbor ima pravico zahtevati dokumentacijo od vseh organov in strokovne službe zveze skupnosti, če ji je ta dokumentacija potrebna za ugotavljanje pravilnosti oziroma nepravilnosti delovanja in poslovanja organov in strokovne službe zveze skupnosti.
Odbor sodeluje po potrebi tudi z drugimi organi družbenega nadzorstva in organi kontrole, (službo družbenega knjigovodstva, javnim pravobranilcem samoupravljanja idr.).
65.	člen
Ce odbor ugotovi nepravilnosti delovanja organov in strokovne službe zveze skupnosti, ima pravico in dolžnost, najprej obvestiti o svojih ugotovitvah prizadeti organ ali posameznika in terjati, da so nepravilnosti odpravljene. Ce to ni storjeno, opozori pristojne
organe, predvsem še skupščino, da bi se sprejeli odgovarjajoči ukrepi za odpravo teh nepravilnosti.
Skupščina zveze skupnosti je dolžna, da se o danih pripombah in predlogih odbora izjasni na prvi naslednji seji, vendar najkasneje v roku 45 dni. Odločitev skupščine o sporni zadevi je dokončna.
Če je predmet spora sklep oziroma akt skupščine zveze skupnosti in skupščina vztraja pri svojem stališču, odloča dokončno o sporni zadevi samoupravno sodišče.
66.	člen
Član odbora je lahko razrešen, če ne izvršuje svoje funkcije, bziroma če kaže malomaren odnos do nje.
Predlog za razrešitev člana odbora poda skupščina zveze skupnosti po smiselno enakem postopku razrešitve predsednika skupščine zveze skupnosti.
Dokončno odloča o razrešitvi člana odbora volilno telo, ki ga je izvolilo.
Ne glede na predlog skupščine zveze skupnosti, da se razreši član odbora, lahko člana razreši skupnost za zaposlovanje, ki ga je izvolila v odbor. V tem primeru mora skupnost za zaposlovanje izvoliti novega delegata v odbor.
67.	člen
Na odbor se lahko neposredno obračajo delovni ljudje, temeljne in 'druge organizacije združenega dela in druge skupnosti s pritožbami in pripombami na delo organov in strokovne službe zveze skupnosti.
V.	UPRAVLJANJE IN GOSPODARJENJE S SREDSTVI
68.	člen
Sredstva zveze skupnosti so:	‘	N
—	delež od prispevka za zaposlovanje, ki ga prispevajo skupnosti za zaposlovanje na podlagi posebnega samoupravnega sporazuma, ki ga sklenejo vse skupnosti za zaposlovanje v SR Sloveniji;
—	samoprispevki in prispevki občanov temeljnih in drugih organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti;
—	obresti od denarnih sredstev in krediti;
—	druga sredstva, ki si jih pridobi s svojim poslovanjem po pogodbah ali sporazumih.
69.	člen
O načinu in pogojih porabe sredstev odloča skupščina zveze skupnosti s finančnim načrtom na podlagi programa dela.
Finančni načrt za vsako koledarsko leto se sprejme praviloma najkasneje do kraja prvega trimesečja tekočega leta.
Do sprejema finančnega načrta sprejme skupščina zveze skupnosti začasni finančni načrt s tem. da se sme za to začasno financiranje porabiti dohodke največ do višine tretjine od celotne porabe v preteklem letu.
70.	člen
S finančnim načrtom se razporejajo sredstva na:
1.	sredstva za skupne in prenesene zadeve zaposlovanja za območje republike,
2.	sredstva za delo organov in strokovne službe zveze skupnosti,
3.	obvezne zakonske rezerve.
71.	člen
Sredstva za skupne in prenesene zadeve za zaposlovanje, za območje republike iz 1. točke prejšnjega člena so namenjena za:
—	kritje primanjkljajev pri izplačilih iz zavarovanja za brezposelnost tistim skupnostim za zaposlovanje, ki jim sredstva v te namene ne zadoščajo,
—	dopolnitev rezervnih skladov iz prejšnje alinee pri skupnostih, pri katerih ti skladi ne dosegajo zneska določenega z zakonom,
—	dopolnitev sredstev za pripravo delavcev za zaposlitev, če ta sredstva ne dosegajo zneska določenega z normativi na osnovi meril medsebojnega sporazuma,
—	dejavnost skupnosti za zaposlovanje, če lastna sredstva ne zadoščajo,
—	financiranje skupnih študijskih in raziskovalnih nalog ter za informativno-publicistično dejavnost,
—	prispevek zveznemu biroju za zaposlovanje na podlagi programa dela za opravljanje nalog, skupnega interesa za vse republike in pokrajine.
72.	člen
Načela, osnove in merila za delitev sredstev za delo organov in strokovne službe zveze skupnosti, se določa v samoupravnih aktih delovne skupnosti.
73.	člen
Zveza skupnosti ima obvezno rezervna sredstva. V rezervo se vsako leto izloči 1 Vo skupnih letnih do-1 hodkov.
Obveznost izločanja sredstev v obvezno rezervo preneha, ko ta srtedstva dosežejo višino 10 Vo povprečnega letnega zneska skupnih dohodkov v zadnjih treh letih, ponovno pa nastane, ko se sredstva obvezne rezerve zmanjšajo pod ta znesek.
74.	člen
Sredstva obvezne rezerve se uporabljajo v primeru, ko se sredstva iz virov ne stekajo pravočasno ali če se pojavijo večji nepredvideni izdatki, ki jih je zveza skupnosti dolžna kriti po zakonu in tem statutu.
75.	člen
Natančnejše določbe o uporabi rezervnih sredstev določa zakon o sredstvih rezerv (Uradni list SFRJ, št. 26/72) do sprejema posebnega družbenega dogovora.
VI.	JAVNOST DELA ZVEZE SKUPNOSTI
76.	člen
Vsi člani zveze skupnosti imajo pravico biti seznanjeni prek svojih delegatov z vsemi temeljnimi problemi, stanjem in delom zveze skupnosti.
77.	člen
Delegati skupščine zveze skupnosti so dolžni poročati o svojem delu skupščini in drugih organih zveze skupnosti skupnostim za zaposlovanje kot tudi delegacijam, ki so jih delegirale v organe zveze skupnosti.
Na zahtevo volilnega telesa, ki jih je delegiralo, morajo delegati podati pismeno poročilo o svojem delu.
78.	člen
Informiranje o delu zveze skupnosti se vrši potom:
—	pismenih materialov za seje skupščine in drugih organov zveze skupnosti;
—	razprav in poročil na sejah skupščine in organov zveze skupnosti kot tudi "na sestankih delegacij za delegiranje delegatov v organe zveze skupnosti;
t
—	sredstev javnega informiranja;
—	letnih in poslovnih poročilih ter drugih publikacijah zveze skupnosti;
—	drugih oblik informiranja
79.	člen
S sredstvi informiranja iz prejšnjega člena se objavljajo tudi samoupravni normativni akti in programi dela zveze skupnosti, sklepi, priporočila in predlogi organov zveze skupnosti ter delo in delovanje strokovne službe zveze skupnosti.
80.	člen
Zveza skupnosti je dolžna obveščati vse svoje člane o uresničevanju programov in o uporabi sredstev zveze skupnosti.
81.	člen
Zveza skupnosti objavlja samoupravni sporazum o ustanovitvi zveze skupnosti in statut v Uradnem listu SRS.
82.	člen
Za pravočasno obveščanje javnosti iz 76. do 82. člena tega statuta so dolžni predsednik skupščine, predsednik izvršnega odbora in direktor strokovne službe zveze skupnosti.
VII.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
83.	člen
Vsi splošni akti zveze skupnosti in delovne skupnosti zveze skupnosti se morajo uskladiti z določbami tega statuta v roku 6 mesecev od dneva, ko stopi v veljavo ta statut.
V roku 6 mesecev se morajo sprejeti tudi ostali splošni akti, ki jih predvideva ta statut.
84.	člen
Do dneva izbrisa sedanjega republiškega zavoda za zaposlovanje iz sodnega registra opravlja posle strokovne službe zveze skupnosti republiški zavod za zaposlovanje.
85.	člen
Tolmačenje tega statuta daje skupščina zveze skupnosti.
*
86,	člen
Ta statut začne veljati, ko ga sprejme skupščina zveze skupnosti in z dnem objave v Uradnem listu SRS.
'St. 2-10/113-73
Ljubljana, dne 13. maja 1975.
Zveza skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije
Predsednik skupščine Branimir Kumpcrščak 1. r.
704.
Na podlagi 35. člena zakona o starostnem zavarovanju kmetov (Uradni list SRS, št. 13/72) je skupščina skupnosti starostnega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji dne 14. marca 1975 sprejela
SKLEP
o določitvi enotnega prispevka In stopnic prispevka v odstotku za leto 1975
l'
Prispevek za starostno zavarovanje toiu.ov . reto 1975 se določi:
L prispevek v določenem znesku, ki je enak za vse zavarovance (enotni prispevek) v znesku 1.298 dinarjev;
2.	prispevek v določenem odstotku od odmerne osnove (prispevek v odstotku) 8,65 %.
II
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se za leto 1975.
St. 333/1-5/2
Ljubljana, dne 14. -marca 1975.
Skupščina skupnosti starostnega zavarovanja kmetov Predsednik Jelko Kodermac 1. r.
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
705.
Na podlagi 9. člena zakona o sodiščih združenega dela (Uradni list SRS, št. 38/74) je Skupščina občine Domžale na seji vseh zborov dne 6. februarja 1975, občine Grosuplje na seji družbenopolitičnega zbora dne 25. februarja 1975 in na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnost; dne 26. februarja 1975, občine Kamnik na seji vseh zborov dne 3. februarja 1975, občine Kočevje na seji vseh zborov dne 26. februarja 1975, občine Litija na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti z dne 28. februarja 1975, občine Ljubljana Bežigrad na seji vseh zborov dne 28 . februarja 1975. občine Ljubljana Center na seji vseh zborov dne 25. februarja 1975, občine Ljubljana Moste-Polje na seji družbenopolitičnega zbora dne 24. februarja in zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27 februarja 1975. občine Ljubljana Šiška na seji vseh zborov dne 27. februarja 1975, občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji družbenopolitičnega zbora in zbora krajevnih skupnosti dpe 25. februarja 1975 in na seji zbora združenega dela dne
26.	februarja 1975 občine Logatec na seji Vseh zborov dne 26. februarja 1975, občine Ribnica na seji vseh
zborov dne 27. februarja 1975, občine Vrhnika na seji družbenopolitičnega zbora dne 30. januarja 1975 in na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 4. februarja 1975, občine Hrastnik na' seji vseh zborov dne 25. februarja 1975, občine Trbovlje na seji vseh zborov dne 13. februarja 1975 in občine Zagorje na ločenih sejah zbora združenega dela in družbenopolitičnega zbora dne 10. februarja 1975, sklenejg
DRUŽBENI DOGOVOR o sofinanciranju sodišča združenega dela
1.	člen	x
S tem družbenim dogovorom se občine podpisnice tega družbenega dogovora zavezujejo, da bodo .zagotovile sredstva za delo sodišča združenega dela v Ljubljani in to za kritje osebnih in materialnih izdatkov ter investicijskih stroškov v skladu s sprejetim finančnim načrtom.
2 člen
Podpisniki družbenega dogovora se sporazumejo, da prispeva vsak podpisnik določen odstotek glede na
število zaposlenih od skupnega števila območju sodišča.	zaposlenih
Glede na razdelitev prispevajo:	
občina Domžale	4,90
občina Grosuplje	1,89
občina Kamnik	4,45
občina Kočevje	2,94
občina Litija	1,81
občina Ljubljana Bežigrad	11,31
občina Ljubljana Center	28,62
v občina Ljubljana Moste-Polje	9,18
občina Ljubljana Šiška	14,01
občina Ljubljana Vič-Rudnik	7,-69
občina Logatec	1,03
občina Vrhnika	1,95
občina Hrastnik	2,26
občina Trbovlje	4,42
občina Zagorje	2,27
3.	člen
Proračun stroškov in izdatkov sodišča predhodno pregleda posebna komisija, ki jo sestavljajo po en član vsakega podpisnika, odobrijo pa izvršni sveti občin, podpisnikov tega dogovora.
4.	člep
Družbeni dogovor začne veljati od dneva podpisa. St. 402-17/75-11
Domžale, dne 6. februarja 1975.
Predsednik
Skupščine občine Domžale
Jernej Lenič 1. r.
St. 022-3/74
Grosuplje, dne 6. februai'ja 1975.
Predsednik
Skupščine občine Grosuplje
Janez Lesjak 1. r.
St. 020-5'75
Kamnik, dne 3. februarja 1975.
Predsednik
■ Skupščine občine Kamnik
» Franc Svetelj 1. r.
St. 402-1/75-2/1
Kočevje, dne 26. februarja 1975.
Predsednik
Skupščine občine Kočevje
Savo Vovk, dipl. inž. 1. r.
St. 016-12/75
Litija, dne 28. februarja 1975.
Predsednik
Skupščine občine Litija Jože Dernovšek 1. r.
St. 021-14/75-1
Ljubljana Bežigrad, dne 28. februarja 1975.
Predsednik ■
Skupščine občine Ljubljana Bežigrad
Janez Rigler 1. r.
St. 021-10/74
Ljubljana Center, dne 25. februarja 1975.
Predsednik | Skupščine občine Ljubljana Center Drago Flis 1. r.
St. 016-4/75
Ljubljana Moste-Polje, dne 27. februarja 1975.
Predsednik Skupščine občjne Ljubljana Moste-Polje
Marjan Moškrič 1. r.
St. 400-01/75
Ljubljana Siska, dne 27. februarja 1975.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Šiška
Stane Plemenitaš, inž. 1. r.
St. 402-47/75
Ljubljana Vič-Rudnik, dne 27. februarja 1975
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik
. Vili Belič 1. r.
St. 021-12/74
Logatec, dne 27. februarja 1975.	i
Predsednik
Skupščine občine Logatec Dušan de Gleria L r.
St. 402-3/75-01
Ribnica, (Ine 27. februarja 1975.
Predsednik , Skupščine občine Ribnica Ciril Grilj 1. r.
St. 1/1-017-01/73-75
Vrhnika, dne 26. februarja 1975.
Predsednik
Skupščine občine Vrhnika Branko Stergar, dipl. inž. 1. r.
St. 021-4/74
Hrastnik, dne 25. februarja 1975.
Predsednik
Skupščine občine Hrastnik
Branko Mllinovič 1. r.
St. 7-1/74-01
Trbovlje, dne 13. februarja 1975.	/
Predsednik
Skupščine občine Trbovlje Janez Ocepek 1. r.
St 021-10/74-1
^ Zagorje, dne 10. februarja 1975.
Predsednik
Skupščine občine Zagorje Dušan Kolenc 1. r.
706.
Na podlagi 5. in 24. člena zakona o sodiščih združenega dela (Uradni list SRS, št. 23-74) je Skupščina občine Domžale na podlagi 192. člena statuta (Uradni vestnik občine Domžale, št. 4/74) na sejah zborov dne 6. 2. 1975, Skupščina občine Grosuplje na podlagi 182. člena statuta (Uradni list SRS. št. 10/74) na seji družbenopolitičnega zbora dne 25. 2. 1975 in seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skuphosti dne 26.
2.	1975. Skupščina občine Kamnik na podlagi 176. člena,statuta (Uradni vestnik Gorenjske, št. 6/74) na seji vseh zborov dne 3. 2. 1975, Skupščina občine Litija na podlagi 162. člena statuta (Uradni list SRS, št. 23/74) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih sku-
pnosti dne 28. 2. 1975, Skupščina občine Kočevje na podlagi 125. člena statuta (Skupščinski dolenjski list, št. 20/74) na sejah zborov dne 26. 2. 1975, Skupščina občine Ljubljana Bežigrad na podlagi 153. člena statuta (Uradni list SRS, št. 9/74) na sejah zborov dne 28. 2. 1975, Skupščina občine Ljubljana Center na podlagi 145. in 155. člena statuta (Uradni list SRS, št. 10/74) na skupni seji zborov dne 25. 2. 1975, Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na podlagi 159. člena statuta (Uradni list SRS, št. 25/74) na seji družbenopolitičnega zbota dne 24. 2. 1975 in skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27.
2.	1975, Skupščina občine Ljubljana Šiška na podlagi 155. člena statuta (Uradni list SRS, št 12/74) na skupni seji zborov dne 27. 2. 1975, Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na podlagi 148 člena statuta (Uradni list SRS, št. 12/74) na seji družbenopolitičnega zbora in zbora krajevnih skupnost; dne 25. 2. 1975 in seji zbora združenega dela dne 26» 2. 1975, Skupščina občine Logatec na podlagi 135. člena statuta (Uradni list SRS, št. 12/74) na sejah zborov dne 26. 2. 1975, Skupščina občine Ribnica na podlagi 215. člena statuta (Skupščinski dolenjski list, št. 13/74) na sejah zborov dne 27. 2. 1975, Skupščina občine Vrhnika na podlagi 152. člena statuta (Uradni list SRS, št. 11/74) na seji družbenopolitičnega zbora dne 30. 1. 1975 in sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 4. 2. 1975, Skupščina občine Hrastnik na podlagi 127. člena statuta (Uradni vestnik Zasavja, št. 2/75) na sejah vseh zborov dne 25. 2. 1975, Skupščina občine Trbovlje na podlagi 95. člena statuta (Uradni vestnik Zasavja, št. 1/75) na sejah vseh zborov dne 13. 2. 1975 in Skupščina občine Zagorje na podlagi 229. člena statuta (Uradni vestnik Zasavja, št. 3/74) na ločenih sejah zbora združenega dela in družbenopolitičnega zbora dne 10. 2. 1975. sprejela
ODLOK
o določitvi števila, sodnikov pri Sodišču združenega dela v Ljubljani
1.	člen
z,a redno opravljanje strokovnega dela pri Sodišču združenega dela v Ljubljani, se določijo mesta predsednika sodišča in 2 sodnikov, ki imajo lastnost delavcev v združenem delu sodišč, ter 47 sodnikov iz vrst delovnih ljudi in občanov.
2.	člen	a
Prosta sodniška mesta sodnikov, ki imajo lastnost
delavca v združenem delu v sodišču se objavljajo v Uradnem listu SRS.
Za pbjavo prostih sodniških mest poskrbi pristojni organ pooblaščene občinske oziroma mestne skupščine, kjer ima sodišče svoj sedež.
3.	člen
Kandidate za izvolitev sodnikov iz vrst delovnih ljudi In občanov predlagajo skupščine občin:
Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška in Ljubljana Vič-Rudnik po 5 kandidatov.
Domžale, Grosuplje, Kamnik, Kočevje. Litija, Logatec. Ribnica, Vrhnika, Hrastnik, Trbovlje in Zagorje po 2 kandidata.
4.	člen
Postopek za volitve sodnikov Izvedejo skupščine občin z območja sodišča skladno s svojim poslovnikom in ob sodelovanju občinskih konferenc SZDL ter občinskih svetov ZS v kandidacijskem postopku.
Usklajevalni postopek »evidentiranih kandidatov opravi medobčinska konferenca SZDL ljubljanske regije in oblikuje skupno kandidatno listo.
5.	člen
Predsednik sodišča in sodnika, ki imajo lastnost delavca v združenem delu so izvoljeni, ko jih izvolijo vse občinske skupščine na območju Sodišča Združenega dela v Ljubljani.
Sodniki iz vrst delovnih ljudi in občanov so izvoljeni, ko jih izvolijo občinske skupščine z območja sodišča, na podlagi skupne kandidacijske liste.
6.	člen
Sodniki morajo izpolnjevati splošne in posebne pogoje, ki jih predpisuje zakon o sodiščih zdrUž.eneea dela (Uradni list SRS, št. 38'74).
7.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem lis^u SRS.
St. 021-16/75-11 Domžale, 15. 5 1974.
Predsednik
x Skupščine občine Domžale Jernej Lenič 1. r.
St. 022-3/74
Grosuplje, dne 10. 4. 1975.
Predsednik
Skupščine občine Grosuplje
Janez Lesjak 1. r.
St 020-5/75-2 Kamnik, dne 22. 4. 1975.
Predsednik
Skupščine občine Kamnik Franc Svetelj 1. r.
St. 74-1/75-1/2 Kočevje, dne 26. 2. 1975.
Predsednik
Skupščine občine Kočevje
Savo Vovk, dipl. inž. 1. r.
St. 010-3/75-2 Litija, dne 7. 3. 1975.
Predsednik
Skupščine občine Litija Jože Drnovšek 1. r.
St. 021-14/75-1
Ljubljana Bežigrad, dne 28. 2. 1975.
Predsednik
Skupščine občine Lj. Bežigrad Janez Rigler 1. r.
St. 021-10/74
Ljubljana Center, dne'25. 2. 1975.
Predsednik
Skupščine občine Lj. Center Drago Flis 1. r.
St. 016-4/75-1
Ljubljana Moste, dne 19 3. 1975.
Predsednik
Skupščine občine Lj. Moste-Polje Marjan Moškrič 1. r.
St. 400-01/75
Ljubljana Šiška, dne 27. 2 1975.
ti Predsednik i Skupščine občine Lj. šiška Stane Plemenitaš, inž. 1. r.
St. 020-5/75
Ljubljana Vič-Rudnik, dne 27. 2. 1975.
Predsednik
Jkuščine občine Lj. Vič-Rudnik
Vili Belič 1. r.
St. 021-12/74
Logatec, dne 27. 2. 1975.
f Predsednik Skupščine občine Logatec
Dušan de Gleria 1. r.
St. 02-18-75-01 Ribnica, dne 27. 2. 1975.
Predsednik
Skupščine občine Ribnica
Ciril Grilj 1. r.
St. 1/1-117-01/73 Vrhnika, dne 5. 2. 1975.
Predsednik
Skupščine občine Vrhnika
Branko Stergar, dipl. inž. 1. r.
St. 021-4'74
Hrastnik, dne 4. 4. 1975.
Predsednik
Skupščine občine Hrastnik
Branko Milinovič 1. r.
St. 7-1/74-01
Trbovlje, dne 17. 2. 1975.
Predsednik
Skupščine občine Trbovlje
Janez Ocepek 1. r.
St. 021-10/74-1 Zagorje, dne 10. 2. 1975.
Predsednik
Skupščine občine Zagorje
■ Dušan Kolenc 1. r.
707.
Na podlagi 8. in 11. člena odloka o uvedbi krajevnega samoprispevka v denarju tu sofinanciranje enotnega programa gradnje osnovnih šol in vzgojno-varstvenih zavodov na Območju ljubljanskih občin (Uradni list SRS, št. 48/71 in 9/74) ter v zvezi z določili 189. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad (Uradni list SRS, št. 9/74), 193. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 10/74), 196. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 25/74), 192. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 12/74) in 184. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 12/74) izdajajo davčne uprave Skupščine občine Ljubljana Bežigrad. Ljubljana Center. Ljubljana Moste-Polje Ljubljana Šiška in Ljubljana Vič-Rudnik
NAVODILO
o plačevanju krajevnega samoprhpevka na območju ljubljanskih občin
1
Po rloloč'Hi 4 Mena odloka o uvedbi krajevnega samoprispevka 'V denarju za sofinanciranje enotnega programa gradnje osnovnih Šol in vzgojnovarStvenih zavodov na območju ljubljanskih občin (v nadaljnjem besedilu: odlok q samoprispevku), plačujejo krajevni samoprispevek občani ljubljanskih občin po stopnji 1 °/o
za dobo petih let od 1. I. 1972 do 31. XII. 1976 naslednji zavezanci:	•
1.	občani, ki imajo osebne dohodke iz delovnega razmerja oziroma nadomestila, ki presegajo 1.400 dinarjev neto mesečno, od neto osebnih dohodkov,
2.	občani, ki so zavezanci davka iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti, od opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, od opravljanja intelektualnih storitev ter od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav.
Osnova za odmero samoprispevka je pri občanih, ki se jim odmerjajo družbene obveznosti od letnih osnov, čisti letni dohodek; pri občanih, ki se jim odmerjajo družbene obveznosti od vsakega posameznega bruto dohodka je osnova bruto dohodek; pri občanih, ki opravljajo kmetijske dejavnosti je osnova katastrski dohodek,
3.	občani, ki imajo dohodek od osebnih, družinskih In invalidskih pokojnin, če ti dohodki presegajo 1.400 dinarjev neto mesečno od pokojnin, Osnova za plačevanje je mesečno neto izplačilo osebne, družinske oziroma invalidske pokojnine.
2
Vsi Izplačevalci osebnih dohodkov v Jugoslaviji, pri katerih so zaposleni občani ljubljanskih občin, so zavezani ob izplačilu osebnih dohodkov občanom ljubljanskih občin odtegovati 1 ”/0 od neto osebnih dohodkov. Krajevni samoprispevek se ne odtegne, če mesečno neto izplačilo osebnega dohodka ne preseže 1.400 dinarjev.
Za osebni dohodek je šteti tudi osebni dohodek dosežen s podaljšanim delovnim časom, nadalje nadomestila kot so: nadpmestila za čas letnih dopustov, dr-žavnili praznikov, čas odsotnosti z dela do 7 dni, nadomestilo osebnega dohodka zaradi bolezni, nesreče pri delu, poklicnega obolenja, nege družinskega člana, izolacije in spremstva, nosečnosti in poroda in skrajšanega delovnega časa zaradi hranjenja otroka.
Delovna organizacija je dolžna zahtevati od zavarovanca dokazilo (nakaznica ali potrdilo) o tistem nadomestilu osebnega dohodka, ki ga izplačuje skupnost zdravstvenega zavarovanja delavcev.
Delovna organizacija je dolžna izplačano nadomestilo osebnega dohodka upoštevati pri ugotavljanju skupnih osebnih dohodkov v smislu 4. člena odloka in obračunati od tako ugotovljenega skupnega dohodka 1 % samoprispevka ter ga odvesti na Ustrezni račun krajevnega samoprispevka.
Po 4. členu navedenega odloka so delovne organizacije dolžne obračunati in odvesti 1 %i krajevni samoprispevek tudi za delavce, ki so začasno zaposleni v tujini in sicer od iste osnove, od katere se obračunavajo davki (Sedaj družbene obveznosti do SIS, Uradni list SRS, št. 39'74) iz osebnega dohodka iz delovnega razmerje po 43. členu zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7/72), če tega davka ni, se tudi krajevni samoprispevek ne plačuje (navodilo z dne 28. marca 1972).
Ne glede na višino izplačanega posameznega zneska se samoprispevek po stopnji 1 % obračuna in odvede od vseh honorarjev, osebnih dohodkov zunanjih sodelavcev in drugih izplačil, ki imajo značaj osebnega dohodka. Prav tako se obračunava in plačuje samoprispevek od osebnih dohodkov občanov, ki so zaposleni kot upokojehei. ne glede na višino osebnega dohodka oziroma pokojnine, razen, če občan predloži oprostilno odločbo posebne komisije pristojne občine
3
Krajevni samoprispevek od samostojnega opravljanja gospodarskih dejavnosti, od intelektualnih storitev ter od avtorskih pravic, patentov, in tehničnih izboljšav, je prispevek po odbitku in ga morajo izplačevalci obračunati ter odvesti na ustrezni račun, ne oziraje se na višino izplačanega zneska.
Od tistih računov, ki so registrirani pri davčni upravi je izplačevalec računa dolžan .odtegniti in vplačati krajevni samoprispevek v skladu z nalogom davčne uprave, ki je na samem računu.
Nekatere račune ni treba, če je tako predpisano, predlagati v registracijo davčnim upravam občin, temveč jih občani predlagajo v izplačilo neposredno izplačevalcem. Izplačevalci so dolžni obračunati 1 "Za krajevnega samoprispevka in ga odvesti na žiro račun tiste občine, v kateri ima predlagatelj računa stalno prebivališče. Osnova za obračun je bruto znesek, naveden na predloženem računu, od dohodka avtorskih pravic pa je obračunavati od tiste osnove, kot se obračunava davek.
4
Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja Slovenije in druge organizacije v Jugoslaviji, ki izplačujejo pokojnine oziroma invalidnine morajo ob izplačilu pokojnine oziroma invalidnine občanom ljubljanskih občin obračunati 1 °/o samoprispevka in odvesti na ustrezni račun pri službi družbenega knjigovodstva.
Organizacije iz prejšnje točke so dolžne obračunavati in plačevati 1 % samoprisnevka tudi od vseh nadomestil.
5
Vojaške organizacije so dolžne obračunavati in plačevati 1 °/o samoprispevka od osebnih dohodkov zaposlenih, pokojnin in invalidskih pokojnin, kadar so zavezanci teh občani ljubljanskih občin in presegajo mesečni prejemki 1.400 dinarjev.
6
Izplačevalci iz 2., 4. in 5. točke tega navodila so ob vsakem izplačilu osebnih dohodkov oziroma pokojnin dolžni obračunati 1 °/e samoprispevek in ga s prenosnim nalogom ob dvigu osebnih dohodkov plačati na skupen račun vseh ljubijanskh občin:
tekoči račun 50100-843-025-794 z oznako nakazila: * Denarni samoprispevek ljubljanskih občin.«
Da bo samoprispevek mogoče prikazovati tudi po občinah, je treba na vsakem prenosnem nalogu na hrbtni strani napraviti razčlenitev vplačanega zneska po občinah.
Krajevni samoprispevek iz 3. točke tega navodila je potrebno nakazati v skladu z nalogom davčne uprave, ki je na samem računu.
Navajamo zbirne prehodne račune posameznih občin:
Ljubljana Bežigrad Ljubljana Center Ljubljana Moste-Polje Ljubljana Šiška Ljubljana Vič-Rudnlk
50102-846-024-21
50100-846-025-21
50101-846-026-21
50104-846-027-21
50103-846-028-21
Krajevni samoprispevek se na zgornje račune nakazuje skupno z davkom, na prenosnem nalogu pa je treba napraviti razčlenitev plačanega zneska na davek In krajevni samoprispevek.
7
služba družbenega knjigovodstva — podružnica Ljubljana je po veljavnih predpisih pooblaščena, da kontrolira obračunavanje in izplačevanje samoprispevka in po potrebi ustrezno ukrepa pri vseh izplačevalcih osebnih dohodkov, pokojnin, invalidnini in drugih izplačilih.
8
To navodilo se objavi v Uradnem listu SRS. . Ljubljana, dne 19. maja 1975.
Skupščina občine Ljubljana Bežigrad Načelnik davčne uprave Marko Arko 1. r. Skupščina občine Ljubljana Center Načelnik davčne uprave Janez Petan 1. r. Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje Načelnik davčne uprave Štefan Toplak 1. r. Skupščina občine Ljubljana Šiška Podpredsednik izvršnega sveta Stane Rutar 1. r.
Št. 420-14/75	Skupščina občine
Ljubljana Vič-Rudhik Načelnik davčne uprave Iyan Lovše 1. r.
St. 420-6/75
Št. 420-03/75
Št. 420-13/75
$t. 420-03/75
CELJE
708.
Izvršni svet pri Skupščini občine Celje je na podlagi določb 140. člena statuta občine Celje ter na podlagi 11. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67) na svoji 37. seji, dne 21. maja 1975 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi predloga spremembe zazidalnega načrta »Bolniški kompleks«
I
Javno se razgrinja predlog spremembe zazidalnega načrta »Bolniški kompleks«, predlog spremembe grafično ponazarja lokacijska dokumentacija št. 361 b/75, ki jo je izdelal Zavod za napredek gospodarstva Celje v maju 1975.
II
Predlog spremembe zazidalnega načrta »Bolniški kompleks« se javno razgrinja v prostorih oddelka za gradbene in komunalne zadeve pri SO Celje in v prostorih krajevne skupnosti Dolgo polje.
III	,
Predlog spremembe zazidalnega načrta »Bolniški Kompleks« se javno razgrinja za čas 30 dni, to je od 22. maja do 22. junija 1975. V času javne razgrnitve lahko dajo svoje pripombe na predlagano spremembo občani, delovne in druge organizacije.
Št. 351-394/75
Celje, dne 21. maja 1975.
Predsednik
Izvršnega sveta SO Celje Marjan Ašič 1. r.
LENART
709.
B Po 32. členu samoupravnega sporazuma o štipendiranju učencev in študentov (Uradni list SRS, št. 30-896/74)
sprejemamo
delavci in 'drygi delovni ljudje v temeljnih organizacijah združenega dela v občini Lenart
SPREMEMBO
samoupravnega sporazuma o štipendiranju učencev in študentov
1.	člen
Prvi odstavek 7. člena samoupravnega sporazuma o štipendiranju učencev in študentov (Uradni list SRS, št. 30-896/74) se spremeni in glasi:
»Za uresničitev namena iz 1. odstavka prejšnjega člena se sporazumemo, da bomo od 1. julija 1974 združevali iz tekočih sredstev v višini 0,5 °/o od bruto osebnih dohodkov na posebnem računu na ravni občine, v kateri imajo naše temeljne organizacije združenega dela- svoj sedež.«
2.	člen
Ta sprememba samoupravnega sporazuma začne veljati, ko podajo pismene izjave k prejšnjemu členu pooblaščeni organi dveh tretjin delavcev in drugih delovnih ljudi v občini Lenart ter ko se objavi v Uradnem listu SRS. Uporablja pa se od 1. januarja 1975 dalje.
St. 020-15/74
Lenart, dne 15. februarja 1975.
Pismene izjave organizacij združenega dela na območju občine Lenart, ki so pristopile k spremembi' samoupravnega sporazuma se hranijo na oddelku za občo upravo jn družbene službe Skupščine občine Lenart.
e LITIJA 710.
Skupščina skupnosti otroškega varstva Litija je na seji dne 21. XII. 1974 na podlagi zakona o družbenem varstvu otrok in o skupnostih otroškega varstva (Uradni list SRS, št. 18/74) in samoupravnega sporazuma o ustanov.tvi skupnosti otroškega varštva Litija sprejela
STATUT
skupnosti otroškega varstva Litija
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
V skupnosti otroškega varstva se združujejo delavci v svojih temeljnih organizacijah združenega dela, ki prispevajo sredstva za dnevno varstvo otrok, kmetje in osebe, ki opravljajo samostojno gospodarsko ali negospodarsko dejavnost ter delavci v temeljnih organizacijah združenega dela. ki izvajajo naloge družbenega varstva otrok, samoupravnih organizacij in skupnosti ter starš; in drugi občani v krajevnih skupnostih. *
2.	člpn
Skupnost in organi skupnosti delujejo v skladu s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi skupnosti otroškega varstva, z zakonom o družbenem varstvu
otrok in skupnostih otroškega varstva ter drugimi akti, izdanimi na podlagi zakona in o določilih tega statuta.
Delo organov skupnosti je javno.
3.	člen
Skupnost je pravna oseba s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki jih ima po ustavi, zakonu, samoupravnih sporazumih in po tem statutu.
4.	člen
Skupnost ima pečat okrogle oblike z besedilom »skupnost otroškega varstva Litija«.
Sedež skupnosti je v Litiji.
5.	člen ,
Skupnost se zaradi skupnih potreb in interesov za območje republ ke združuje z drugimi skupnostmi otroškega varstva v zvezo skupnosti otroškega varstva SR Slovenije.
6.	člen .
Skupnost 'se s samoupravnim sporazumom opredeljuje za uresničevanje tistih nalog v okviru zveze skupnosti otroškega varstva SR Slovenije ki terjajo širšo solidarnost vseh delovn h ljudi (glede zagotavljanja sredstev za denarne pomoči otrokom, glede hitrejšega razvoja družbenega varstva otrok na manj razvitih območij, ter glede nalog v zvezi z uveljavljanjem pravic, ki jih imajo naši delavci na delu v tujini po določbah mednarodnih konvencij).
Enota skupnosti otroškega varstva
'7. člen
Za kar najbolj neposredno uresničevanje samoupravnih pravic in interesov se občani v krajevni skupnosti in delavci v temeljnih organizacijah združenega dela, ki izvajajo naloge družbenega varstva otrok v krajevni skupnosti lahko organizirajo v enoto skupnosti otroškega varstva.
Enota skupnosti otroškega varstva ureja nekatere oblike družbenega varstva otrok, ki neposredno zadevajo območje, za katero je ustanovljena in predlaga skupnosti otroškega varstva, da v program družbenega varstva otrok vnese ukrepe, ki so dejanski odraz potreb delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti.	»
8.	člen
Naloge enote skupnosti otroškega varstva so zlasti, da:
—	predlaga program dejavnosti družbenega varstva otrok za svoje območje;
—	usmerja in organizira razne oblike družbenega varstva otrok (dnevno varstvo otrok, popoldanska vzgoja in varstvo otrok, ki niso zajeti v vzgojno varstvenem zavodu, počitniška letovanja otrok, varstva otrok v drugih družinah, organiziranje varstva na otroških igriščih);
—	določa kriterije za sprejem otrok v vse vzgoj-novarstvene oblike;
—	določa višino prispevka staršev k ceni storitev vzgojnovarstvenega zavoda;
—	sodeluje pri načrtovanju gradnje vzgojnovar-stvenih zmogljivosti na svojem območju:
/
—	pri izvajanju programa dejavnosti družbenega varstva otrok sodeluje z organizacijami združenega dela, drugimi krajevnimi skupnostmi, društvi in družbenopolitičnimi organizacijami;
—	daje soglasje k delovnemu času vzgojnovarst-venega zavoda;
—	združuje sredstva za hitrejši razvoj družbenega varstva otrok na območju krajevne skupnosti;
—	obravnava in daje mnenje na gradivo za seje skupščine skupnosti otroškega varstva in njenih organov;
—	opravlja še druge naloge, ki so opredeljene s statutom skupnost otroškega varstva in statutom krajevne skupnosti.
II. PODROČJE DELA IN NALOGE SKUPNOSTI
9.	člen
Družbeno varstvo otrok obsega aktivnosti, s katerimi delovni ljudje in občani skupaj z delavci v organizacijah združenega dela in drugih organizacijah, ki izvajajo naloge družbenega varstva otrok, solidarno in vzajemno zagotavljajo ugodne pogoje za ustanovitev in življenje družine, za uresničevanje materinstva ter uspešen razvoj, socialno varnost in socialistično vzgojo vseh otrok.
10.	člen
Delovni ljudje neposredno s samoupravnimi sporazumi in po svojih delegatih skupnosti:
—	pripravijo program razvoja družbenega varstva otrok, ki obsega izhodišča in prioritetne naloge s področja dnevnega varstva in vzgoje dojenčkov in predšolskih otrok;
—	združujejo sredstva za uresničevanje nalog družbenega varstva otrok;
—	zagotavljajo z zakonom in samoupravnim sporazumom o programu otroškega varstva in o združevanju sredstev za njegovo uresničitev določene denarne pomoči otrokom;
—	organizirajo in pospešujejo razvoj dnevnega varstva otrok in vzgoje, družbene prehrane in telesne kulture ter omogočajo, da bodo te oblike dostopne vsem otrokom;
—	pospešujejo razvoj družbenega varstva otrok na manj razvitih območjih;
—	pospešujejo doslej premalo razvite oblike družbenega varstva otrok in družine;
—	sklepajo samoupravne sporazume za uresničitev programa družbenega varstva otrok in dajejo pobudo za sklepanje družbenega dogovora;
—	sgdelujejo z družbenopolitično skupnostjo in drugimi samoupravnimi skupnostmi, krajevnimi skupnostmi, organizacijami združenega dela ter s strokovnimi institucijami pri uresničevanju nalog družbenega varstva otrok in pri drugih vprašanjih pomembnh za razvoj družbenega varstva otrok;
—	povezujejo in usklajujejo prizadevanja za razvoj otroškega varstva vseh družbenih dejavnikov, ki v občini izvajajo naloge družbenega varstva otrok in zainteresiranih občanov;
—	opravljajo druge naloge, ki so v korist otrokom.
III.	RAZMERJA SKUPNOSTI OTROŠKEGA VARSTVA
11.	člen
Skupnost otroškega varstva sodeluje s:
1. Skupnostjo za vzgojo in izobraževanje zlasti pri naslednjih nalogah:
—	pri pridobivanju in vzgoji strokovno usposobljenih delavcev za predšolsko vzgojo in uskladitvi sistema izobraževanja vzgojiteljev s potrebami in prin7 cipi samoupravne soc alistične vzgoje in izobraževanja;
—	preobrazbi osnovne šole, da bo zagotovila otrokom poleg socialistične vzgoje in uspešnejšega izobraževanja tudi podaljšano in končno celodnevno varstvo, kvalitetno prehrano in pomoč pri učenju;
—	pri razvijanju kvalitete dela posebnih šol, tako da bi hitreje odpravljali razlike v obravnavi otrok, ki še obstojajo glede na razvitost okolja in .oddaljenost od večjih Središč;
—	pri izpopolnjevanju izobrazbe odraslih s pripravo na zakon, na materinstvo, s posredovanjem vzgojnih in psiholoških dognanj, ki zadevajo sožitje v družini.in vzgojo otrok.
2.	S skupnostjo socialnega skrbstva:
—	pri pomoči socialno ogroženim otrokom v obliki denarnih podpor družinam (soudeležbi pri stroških prehrane, pri stroških za otroke v vzgojnovarstvenih zavodih in zavodih za usposabljanje razvojno, telesno in duševno prizadetih otrok);
—	pri plačilu in varstvu za vzgojo otrok v vzgoj-, novarstvenih zavod h in zavodih za usposabljanje raz-vpjno, telesno in duševno prizadetih otrok;
—	pri usposabljanju oddelkov za razvojno, telesno in duševno motene otroke;
—	pri izpeljavi take organizacije krajevne skupnosti, da bo po potrebi vsaka družina deležna aružbe-ne skrbi za varstvo in vzgojo otrok.
3.	S stanovanjsko skupnostjo, zlasti pri naslednjih nalogah:
—	prj zagotavljanju hitrejše, obsežnejše stanovanjske gradnje, in funkcionalno ustreznih stanovanj za družine z otrok;;
—	pri zagotavljanju jjoslednega uvrščanja objektov za varstvo in rekreacijo otrok in varnost prometa v urbanistične načrte za nova stanovanjska naselja in pri izbiranju primernih lokacij za stanovanjska naselja glede na zdravo okolje;
—	pri subvencioniranju stanarin^« družine z nizkimi osebnimi prejemki in večjim številom otrok.
4.	Z zdravstveno skupnostjo, zlasti pri naslednjih nalogah:
—	pri izvedbi sistematičnih zdravstvenih pregledov triletnih otrok po enotnem programu, pubTcira-nju ugotovljenega stanja ter uvedbi ukrepov za obvezni zdravstveni program za izboljšanje stanja predšolskih otrok;
—	pri izpopolnitvi preventivnega zdravstvenega varstva šoloobveznih otrok;
—	pri razvijanju oblik klimatskega zdravljenja in primernih oblik za letovanje za otroke;
—	pri razvijanju socialno-zdravstvene patronažne sužbe in uveljavljanju ustrezne oblike pomoči razvojno ogroženim otrokom;
—	pri izpopolnitvi dela dispanzerja za žene ip posvetovalnic,
5.	S skupnostjo zaposlovanja pri naslednjih nalogah :
—	urejanju delovnega časa zaposlenih staršev z malimi otroki tako, da imajo btroci stalno varstvo;
—	pri proučevanju razmer v katerih delajo noseče. matere in preverjanju ustreznosti njihovega varstva pri delu.
12.	člen
Skupnost se lahko povezuje s skupnostmi otroškega varstva drugih občin, na načelih solidarnosti združuje sredstva za uresničevanje skupno dogovorjenih nalog s področja družbene skrbi za otroke ter usklajuje družbene cilje glede razvoja družbene skrbi za otroke.
13.	člen
Skupnost omogoča in zagotavlja delovnim ljudem, da svoj družbeni interes za hitrejši razvoj družbenega varstva otrok uresničujejo po delegacijah in delegat h v organih skupnosti, skupščini občine in krajevni skupnosti.
IV.	ORGANIZACIJA IN DELO SKUPNOSTI
14.	člen
Organ upravljanja skupnosti je skupščina.
15.	člen
Skupščina ima 30 delegatov.
V skupščino delegirajo svoje delegate:
—	temeljne organizacije združenega dela, ki prispevajo sredstva za družbeno varstvo otrok, kmetje, osebe, ki samostojno opravljajo gospodarsko in negospodarsko dejavnost — 12 delegatov;
—	krajevne skupnosti — 5 delegatov;
—	društva in družbene organizacije, ki združujejo delovne ljudi in občane za opravljanje posameznih nalog na področju družbenega varstva otrok — 5 delegatov;
—	temeljne organizacije združenega dela, ki izvajajo naloge družbenega varstva otrok — 5 delegatov;
—	delovni ljudje v strokovnih službah, samoupravnih interesnih skupnostih, skupščini, družbenopolitič-. n ih skupnostih, društvih in družbenopolitičnih organizacijah — 3 delegate.
Mandat delegatov skupščine traja 4 leta, nihče ne more biti več kot dvakrat zaporedoma izvoljen za delegata skupščine skupnosti.
16.	člen
Skupščina skupnosti obravnava in sprejema sklepe o vseh pomembnejših vprašanjih, ki se nanašajo na razvoj družbenega varstva otrok, zlasti pa:
—	skladno z družbenim načrtom občine predlaga " program razvoja družbenega varstva otrok,
—	sklepa samoupravne sporazume o programu otroškega varstva in o združevanju sredstev za njegovo uresničitev,
—	sklepa samoupravne sporazume z drugimi interesnimi skupnostmi o uresničevanju skupnih nalog za hitrejši razvoj družbenega varstva otrok in družine,
—	sklepa samoupravne sporazume z organizacijami. ki izvajajo programe za otroke,
—	spremlja razmere v katerih žiyi družina z otroci in pripravlja v interesu otrok predloge in ukrepe za izboljšanje teh razmer (denarne dajatve, dnevno varstvo otrok, davčna politika, stanovanjska politika — stanovanjske razmere in subvencioniranje, socialno skrbstvo),
—	določa okvirne kriterije za sprejem otrok v vzgojnovarstveni zavod.
—	določa kriterije za določevanje storitve vzgoj-novarstvenega zavoda in viš ne prispevka staršev k ceni,
—	razvija razne oblike vzgbjnovarstverie dejavnosti za dojenčke in predšolske otroke in kriterije za vključitev otrok v te oblike otroškega varstva (vzgoj-
novarstveni zavod, varstvo v drugih družinah, raane oblike občasnega varstva, letovanje otrok),
—	razvija posebne oblike varstva in vzgoje razvojno in telesno ali duševno motenih otrok,
—	vzpodbuja združevanje občanov na območju krajevne skupnosti za pospeševanje razvoja otroškega varstva v skladu s specifičnimi potrebami tega področja, za prilagoditev oblik družbenega varstva otrok potrebam zaposlenih staršev in uveljavitev neposrednega odločanja občanov v krajevni skupnosti,'
—	skrbi za racionalno organizacijo vzgoj no varstven e dejavnosti na svojem območju,
—	upravlja s sredstvi otroškega varstva v svojstvu dobrega gospodarja ter določa merila in pogoje za njihovo uporabo,
—	sprejema statut skupnosti in druge splošne samoupravne akte,
—	sodeluje pri sprejemanju statuta občine,
—	skupaj z drugimi samoupravnimi skupnostmi sbodloča o sprejemu družbenega razvojnega načrta občine.
—	sklepa o povezovanju skupnosti v zvezo skupnosti otroškega varstva SR Slovenije in o združevanju sredstev v zvezi skupnosti,
—	sprejema letni finančni načrt in zaključni račun skupnosti,
—	sklepa o sodelovanju s skupnostmi otroškega varstva v drugih občinah;
—	delegira svoje delegate v občinsko skupščino in skupščino zveze skupnosti otroškega varstva SR Sloven je,
—	izvršuje vse druge naloge določene s samoupravnim sporazumom, družbenim dogovorom in statutom skupnosti.
17.	člen
Skupščina skupnosti otroškega varstva razpravlja In odloča na skupnem zasedanju obeh zborov.
Odločitev skupščine je sprejeta, če je zanjo glasovala vežina delegatov vsakega izmed zborov skup-šč ne.
Kadar je sklep sprejet samo v enem izmed zborov skupščine, se prične usklajevalni postopek med zboroma.
Če tudi v usklajevalnem postopku med zboroma ni doseženo soglasje o vprašanjih, od katerih je bistveno odvisno delo skupnosti otroškega varstva in so določena v njenem statutu, lahko skupščina družbenopolitične skupnosti na predlog svojega izvršnega sveta začasno uredi tako vprašanje.
Sporna vprašanja, o katerih se ne odloča po prejšnjem odstavku, rešuje, arbitraža.
18.	člen
Pravice in dolžnosti delegata v skupščini skupnosti otroškega varstva so zlasti:
—	da soodloča o vseh zadevah in predlogih, ki so na dnevnem redu skupščine,
—	da predlaga skupščini stališča in sklepe,
—	da predlaga skupščini obravnavo vprašanj, ki se nanašajo na delo skupščine in njenih organov,
—	da redno spremlja delo organov skupnosti in aktivno sodeluje na sejah skupščine in drugih organov,
—	da si pred sejami skupščine o vprašanjih, ki so na dnevnem redu zagotovi mnenja in stališča orga-
. nizacij, ki so ga izvolile oziroma delegacije, ki so ga delegirale,
— da poroča organizacijam, ki so ga izvolile oziroma svoji delegaciji o svojem delu ter delu skupščine in njenih organov.
19.	člen
Skupščina lahko, če delegat dvakrat zaporedoma neupravičeno izostane od seje skupščine ali zaradi neaktivnosti delegata, predlaga organizaciji oziroma delegaciji, ki ga je delegirala, odpokl c še pred potekom njegove mandatne dobe.
20.	člen
Skupščina skupnosti otroškega varstva sklepa veljavno, če je navzočih več kot polovica delegatov vsakega zbora.
Sklep skupščine je sprejet če je zanj glasovala večina navzočih delegatov obeh zborov.
21.	člen
O predlogu dnevnega reda seje skupšč nd skupnosti morajo biti delegati pismeno obveščeni najmanj osem dni pred sejo, gradivo pa morajo prejeti najmanj pet dni pred sejo.
O vprašanjih, ki zahtevajo zelo h tro odločitev in seje iz upravičljivega razloga ni mogoče sklicati v skladu s prvim odstavkom tega člena, lahko predsednik skliče sejo s skrajšanim rokom vročila predloga dnevnega reda, vendar ne krajšim od treh dni.
22.	člen
V 15 dneh po zasedanju skupščine morajo biti delegati pismeno obveščeni o sklepih, ki jih je sprejela skupščina.
,	23 člen
Sejo skupšč ne vodi predseanik, v času njegove odsotnosti pa namestnik predsednika.
Način vodenja in dela seje skupščine ureja poslovnik skupščine.
24.	člen
Predsednik sklicuje seje po lastni pobudi ali po sklepu izvršnega odbora skupščine skupnosti.
Predsednik mora sklicati sejo skupščine, če to zahteva ena šestina delegacij. Ce predsednik v osmih dneh po prejemu zahteve ali sklepa izvršnega odbora ne skliče seje, jo lahko skliče predlagatelj.
25.	člen
Predsednik skupščine predstavlja in zastopa skupnost
Predsednik skupščine opravlja zlasti naslednje naloge:
—	sklicuje in vodi sejo skupščine,
—	podpisuje družbene dogovore in samoupravne sporazume in druge splošne akte in sklepe, ki jih sprejema skupščina,
—	skrbi za izvrševanje sklepov skupščine,
—	opravlja druge naloge, ki mu jih poveri skupščina.
Za svoje delo je predsednik odgovoren skupščini.
26.	člen
Skupščina ima za opravljanje izvršilnih funkcij izvršni odbor in tajnika skupnosti.
Izvršni odber
27.	člen
Izvršni odbor ima naslednje prietojnoeti:
—	uresničuje sklepe skupščine,
—	pripravlja predloge splošnih aktov, ki jih sprejema skupšč na,-
—	pripravlja in obravnava gradivo za seje skupščine,
—	skrbi za izvrševanje programa in finančnega načrta skupnosti,
—	skrbi za izvrševanje sklepov skupščine,
—	pripravlja predldge za določanje meril in pogojev za uporabo sredstev,
—	odloča o sklepanju pogodb za uresničitev sklepov skupščine,
—	nadzoruje porabo sredstev danih na podlagi pogodb,
—	poroča skupščini o svojem delu,	,
—	skrbi za opravljanje strokovnih del za skupnost in
—	opravlja druge naloge, ki mu jih poveri sk ip-ščina oziroma spadajo v njegovo pristojnost po splošnih aktih skupnosti.
Izvršni odbor dela na sejah Seje so sklepčne, če je navzočih več kot polovica članov.
Seje izvršnega odbora sklicuje in vodi predsednik, v njegovi odsotnosti pa njegov namestnik. Seje sklicuje po potrebi.
Za obravnavo gradiva, o katerem dokončno odloča skupščina skupnosti, mora biti navzočih najmanj dve tretjini vseh članov izvršilnega odbora.
28.	člen
Izvršni odbor šteje 9 članov. Število članov določi skupščina skupnosti.
Izvršni odbor sestavljajo delegati skupščine skupnosti Sestav članov izvršnega odbora mora ustrezati sestavu delegatov skupščine.
29 člen
Predsedn k izvršnega odbora je odredbodajalec za izvajanje finančnega načrta skupnosti. Skrbi za izvajanje sprejetih sklepov skupščine in izvršnega odbora ter osnovnih načel politike skunšč ne za uspešen razvoj družbenega varstva otrok Izvršni odbor je za svoje delo odgovoren skupščini — članom skupnosti otroškega varstva.
Tajnik
30.	člen
Tajnik skupnost' sodeluje pri koncipiranju in izvajanju politike skupnosti, organizira in vodi delo strokovne službe skupnosti in je za svoje delo odgovoren skupščini skupnosti in njen m organom.
31.	člen
Tajnika skupnosti imenuje skupščina za .4 leta in je lahko ponovno izvoljen:
32.	člen
Tajnik skupnost opravlja zlasti naslednje naloge:
—	vodi strokovno službo skupnosti,
—	skrbi za zakonito in pravilno poslovanje skupnosti.
—	je odgovoren za pravočasno pripravo gradiva za seje skupščine in zvršilnega odbora,
—	skrbi za izvrševanje sklepov organov skupnosti,
—	skrbi za organizacijo in delovanje strokovne službe,
—	je po pooblastilu predsednika izvršnega odbora odredbodajalec finančnega načrta,
—	opravlja druge naloge, ki jih določita skupščina in izvršni odbor,
—	skrbi za pripravo osnutka splošnih in drugih aktov skupnost:,
—	opravlja druge naloge, za katere ga zadolži in pooblasti skupščina ali izvršni odborv
Sveti in komisije
33.	člen
Za preučevanje posameznih področij dejavnost ima skupnost lahko svete ter stalne in občasne komisije.
Za člane sveta ali komisije so lahko imenovani poleg delegatov skupnosti tudi drugi občani.
34.	člen
Za člane sveta ali komisije imenuje izvršni odbor skupnosti' delegate skupnosti in druge občane. Izvršni odbor določi tudi število članov sveta ali komis je.
35.	člen	/
Svet za programiranje:
—	obravnava vprašanja programiranja razvoja otroškega varstva v občini,
—	pripravlja predloge o letnih in večletnih programih razvoja otroškega varstva v občini,
—	spremlja izvajanje programov razvoja otroškega varstva v občini.
—	ugotavlja potrebe na področju družbenega varstva otrok in predlaga prioritetne naloge,
—	daje predloge za organizacijo raznih oblik dnevnega varstva otrok.
36.	člen -
Svet za finančno ekonomska vprašanja:
—	obravnava sistem združevanja finančnih sredstev za uresnič tev programa otroškega varstva,
—	obravnava in daje mnenje k finančnemu načrtu in zaključnem računu skupnosti otroškega varstva.
—	daje mnenje k ceni gradnje vzgojnovarstvenih objektov in adaptacij prostorov za otroško varstvo,
—	opravlja druge naloge s področja financiranja skupnosti otroškega varstva v obč ni.
37.	člen
Stalne komisije so:
—	komisija za letovanje otrok,
—	komisija za dodelitev denarne pomoči otrokom iz socialno šibk h kmečkih družin.
38.	člen
Komisija za letovanje otrok:
—	programira in izvaja naloge s področja letovanja otrok,
—	sodeluje prj pridobivanju novih mest,
—	sprejema in obravnava predloge za letovanje Predšolskih In šolskih otrok,
—	skrbi za zagotovitev sredstev,
—	ureja regresiranje prispevka staršev,
—	sodeluje z zdravstveno službo, šolami in vrtci.
39.	člen
Komisija za dodeljevanje denarne pomoči otrokom iz socialno ogroženih družin:
—	programira delo komisije,
—	zbira in spremlja potrebe za denarne pomoči kmečkim otrokom,
—	ugotavlja upravičenost do denarne pomoči,
—	zbira predloge za dodeljevanje pomoči težje Prizadetim otrokom.
40.	člen
Po ugotovljenih potrebah za reševanje določenih nalog ima skupnost občasne komis je.
.	41. člen
Vsa ostala vprašanja o volitvah svetov in komisij ter o delu organov skupnosti, ki niso urejena s tem statutom, ureja poslovnik skupnosti.
Samoupravna kontrola
42.	člen
Za uresničevanje In varstvo samoupravnih pravic v skupnosti imajo delovni ljudje in občani pravico in dolžnosti, da v okviru samoupravljanja uveljavljajo samoupravno kontrolo.
43.	člen
Samoupravno kontrolo izvajajo delovni ljudje in občani prek odbora samoupravne kontrole.
Delegate v zbor samoupravne kontrole delegirajo delegati člani skupnosti za dobo 2 let.
, 44. člen
Odbor ima predsednika, namestnika predsednika in 1 člana.
45.	člen
Odbor samoupravne kontrole zlasti:
—	nadzira zvajanje določil tega statuta in drugih splošnih aktov,
—	nadzoruje izvajanje sklepov in drugih odločitev skupnosti,
—	nadzoruje materialno finančno poslovanje skupnosti.
Ce odbor samoupravne kontrole ugotovi nepravilnosti, obvesti o tem skupščino in člane skupnosti.
46.	člen
Skupščina skupnosti otroškega varstva in njeni organi so odgovorni članom skupščine skupnosti otroškega varstva.
Predsedstvo
47.	člen
Skupnost otroškega varstva ima lahko predsedstvo, ki ima nalogo, da koordinira delo organov skupnosti.	--
Predsedstvo sestavljajo: predsedniki in namestniki predsednikov skupščine skupnosti, izvršnega odbora ter svetov in komisij.
V.	UPRAVLJANJE IN GOSPODARJENJE S SREDSTVI
48.	člen
Združevanje sredstev za uresničitev programov razvoja družbenega varstva otrok temelji na načelu vzajemnosti in solidarnosti vseh delovnih ljudi in na načelu sorazmernosti prispevka z osebnim dohodkom delavcev oziroma ekonomsko močjo drugih delovnih ljudi.
49.	člen
Sredstva skupnosti so:
—	prispevki, ki jih plačujejo delavci iz osebnega dohodka,
—	prispevki, ki jih plačujejo kmetje in druge osebe, ki opravljajo samostojno poklicno gospodarsko :n negospodarsko dejavnost iz dohodka,
*
—	skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja SR Slovenije za upokojence in invalide od pokojnin,
—	prispevki, ki jih zagotavljajo temeljne organizacije združenega dela od svojega dohodka, občinski proračun ter druge organizacije in skupnosti kot solidarnostni prispevek za hitrejši razvoj družbenega varstva otrok,
—	samoprispevki in prispevki občanov, volila, darila ter druga sredstva.
50.	člen
Višina prispevkov iz predhodnega člena in način plačevanja se določi vsako leto s samoupravnim sporazumom.
Ce ne pride do sklenitve samoupravnega sporazuma, določi občinska skupščina minimalni program družbenega varstva otrok in sredstva za njegovo financiranje.
Predlog za sprejem občinskega odloka po prejšnjem odstavku poda skupščina - skupnosti otroškega varstva.
51.	člen
O načinu in pogojih porabe sredstev odloča skupščina skupnosti s finančnim načrtom na podlagi programa razvoja družbenega varstva otrok.
52.	člen
Sredstva skupnosti so namenjena in se dajejo predvsem za razvoj družbene baže otroškega varstva za take oblike, ki,zagotavljajo racionalnost, ekonomičnost in ki vključujejo večje število otrok.
Skupnost lahko daje izvajalcem otroškega varstva tudi posojila. Način in pogoje dolqči skupščina skupnosti.
53.	člen
Skupnost lahko prenese sredstva na enoto skupnosti otroškega varstva v krajevni skupnosti na podlagi programa družbenega varstva otrok.
54.	člen
Za pospeševanje in financiranje nalog družbenega varstva otrok, ki so pomembne za več interesnih skupnosti, lahko združuje skupnost s samoupravnim sporazumom svoja sredstva s sredstvi drug h interesnih skupnosti.
55.	člen
Skupnost otroškega varstva ima obvezno rezervo.
V obvezno rezervo se izloča vsako leto najmanj 1 «/o sredstev skupnosti otroškega varstva za tekoče leto.
Obveznost izločanja sredstev v obvezno rezervo preneha, ko ta sredstva dosežejo višino 10 °/o enoletnih sredstev skupnosti otroškega varstva, ponovno pa nastane, ko se sredstva obvezne rezerve zmanjšajo pod ta znesek.
56.	člen
Skupnost prispeva del sredstev za uresničevanje skupn h nalog, ki so pomembne za SR Slovenijo v zvezi skupnosti otroškega varstva SR Slovenije na podlagi samoupravnega sporazuma.
VI.	ZVEZA SKUPNOSTI OTROŠKEGA VARSTVA SR SLOVENIJE
57.	člen
Skupnost se združuje v zvezo skupnosti otroškega varstva SR Slovenije, na katero se prenaša s samo-
upravnim sporazumom naloge, ki terjajo širšo solidarnost vseh delovnih ljudi, zlasti da:
—	oblikuje sistem denarnih pomoči otrokom:
otroški dodatek,
posebni dodatek k otroškemu dodatku,
pomoč za opremo novorojenega otroka,
—	zagotavlja pomoč za razvoj družbenega varstva otrok na manj razvitih območjih SR Slovenije s tem, da sodeluje pri programiranju in pri krepitvi materialne baze vzgojnovarstvene dejavnosti ter pri sprejemanju dugih ukrepov,
—	sodeluje pri oblikovanju družbenoekonomskega razvoja SR Slovenije glede družbenega varstva otrok,
—	preučuje sistem otroškega varstva,
—	oblikuje program družbenega varstva otrok na • območju republike,
—	skrbi za hitrejši razvoj premalo razvitih oblik družbenega varstva, za telesno in duševno razvojno motene otroke, varstva otrok v drugih družinah, letovanja, igrišča, družbena prehrana,
—	spodbuja samoupravno sporazumevanje med skupnostmi otroškega varstva ter sklepa družbene dogovore ter samoupravne sporazume o zadevah družbenega varstva otrok, ki se sprejemajo na ravni republike,
—	sodeluje s samoupravnimi interesnimi skupnost-nostmj ter drugimi organi in organizacijami, ki delujejo na ravni republike pri izvajanju nalog, ki so v skupnem interesu,
—	sodeluje pri oblikovanju stališč v zvezi s sklepanjem mednarodnih sporazumov o pravicah otrok naših delavcev na delu v tujini ter spremlja uresničevanje teh sporazumov,
—	spodbuja, sodeluje in izvaja raziskovalno in analitično delo s področja družbenega varstva otrok,
—	izvaja druge oblike družbenega varstva otrok, pomembne za vso republiko in druge naloge, ki so v skupnem interesu.
58.	člen
Obveznosti iz 57. člena tega statuta uresničuje skupnost na podlagi samoupravnega sporazuma.
7
Razmerja do skupščine
59.	člen
Prek svoje delegacije v skupščini občine se skupnost zavzema in soodloča pri sprejemu takih razvojnih programov in drugih odločitev, ki bodo v korist vseh otrok.
60.	člen
Zaradi posebnega družbenega pomena skupnost najmanj dvakrat letno seznanja občinsko skupščino o svojih načrt h, predlogih sporazumov in o uresničevanju sprejetih prograrriov in sporazujnosL
Skupnost je dolžna razpravljati o stanščih in priporočilih občinske skupščine in jih v največj možni meri upoštevati, če so v korist otrokom in v skladu s samoupravno dogovorjenimi cilji.
VII.	JAVNOST DELA
61.	člen
Seje skupšč ne, izvršnega odbora ter svetov in komisij so javne.	*	'
Vsi pomembnejši akti ali sklepi, ki jih sprejme skupščina ali izvršni odbor, se sporočijo vsem delegacijam v primerni obliki in v roku 15 dni.
62.	člen
Izvršni odbor je dolžan na zahtevo delegatov podati p smeno obrazložitev oziroma pojasnilo na vsako vprašanje, ki se nanaša na delo skupnosti.
, VIII. POSTOPEK ZA UVELJAVLJANJE, ODLOČANJE IN IZPLAČEVANJE DENARNIH
POMOČI
63.	člen
Pravica do otroškega dodatka, posebnega dodatka in pomoči za opremo novorojenega otroka (v nadaljnjem besedilu: denarne pomoči) se uveljavlja z vložitvijo zahtevka in predložitv jo dokazil, določenih v statutu zveze skupnosti otroškega varstva SR Slovenije.
Zahtevek za otroka vloži roditelj ali druga oseba, ki ji je otrok dan v oskrbo, za otroke iz socialno ogrožen h kmečkih družin pa lahko vloži predlog tudi skupnost otroškega varstva, socialna služba skupščine občine, krajevna skupnost in šola.
Za otroke ki so dani rejniški družini z odločbo organa za socialno skrbstvo, lahko ta organ uveljavlja pravico do denarn h pomoči, pod pogoji, ki so določeni v zakonu o družbenem varstvu otrok in o skupnostih otroškega varstva, statutu in sklepih zveze skupnosti otroškega varstva SR Slovenije in tega statuta.
64.	člen
Denarno pomoč uveljavlja občan za otroke, ki jih dejansko preživlja, in sicer:
—	za zakonske in nezakonske otroke, posvojene otroke in pastorke,
—• za tuje otroke, ki jih je vzel na preživljanje (vnuki, bratje, sestre in drugi), če so brez roditeljev ali če imajo enega ali oba roditelja, pa so ti popolnoma in trajno nčzmožni za delo, ali so roditelji na rednem šolanju, neznanega bivališča ali so na prestajanju kazni.
65.	člen
Pravico do denarne pomoči ugotavlja komisija skupnosti otroškega varstva za denarne pomoči družinam za vzdrževanje otrok
Komisija je sestavljena iz 5 članov, ki jih imenuje skupščina skupnosti otroškega varstva izmed svojih delegatov.
Komisija dela po poslovniku, ki ga sprejme skupščina skupnosti otroškega varstva.
Upravičenost do denarnih pomoči se ugotavlja na podlagi zakona o družbenem varstvu otrok in o skupnostih otroškega varstva, statuta in aktov zveze skupnosti otroškega varstva SR Slovenije in tega statuta.
66.	člen
Denarno pomoč izplačujejo:
—	delovne organizacije delavcem, ki so pri njih zaposleni skupaj z osebnim dohodkom,
—	skupnost pokojninskega zavarovanja za upo-, kojence skupaj s pokojnino,
—	skupnost otroškega varstva ali od nje pooblaščeni organ vsem. ki niso zajeti v prvi ali drugi alinej in tudi otrokom iz socialno ogroženih kmečkih družin, k se jim lahko izplača otroški dodatek v denarni ali naturalni obliki.
67.	člen
Skupnost otroškega varstva oziroma od nje pooblaščeni organ odloča na podlagi dokazil, ki jih mora
občan vsako leto predložiti ali pravica do otroškega dodatka in posebnih dodatkov še obstaja, najpozneje do 1. aprila tekočega leta, če skupščina zveze skupnost) otroškega varstva SR Slovenije ne določi drugače.
O vsaki spremembi v višini otroškega dodatka in posebnih dodatkov, ali o izgubi le-teh, skupnost otroškega varstva oz roma od nje pooblaščeni organ izda sklep (odločbo).	•
68.	člen
Pravica do otroškega dodatka m poseonm uouat-kov preneha, ko občan ne izpolnjuje pogojev zakona o družbenem varstvu otrok in skupnosti otroškega varstva, statuta in sklepa zveze skupnosti otroškega varstva SR Slovenije o dohodkovnem cenzusu, kot pogoja za pravico in višino otroškega dodatka in posebnih dodatkov.
69.	člen
Občan, ki uveljavlja pravico do denarnih pomoči, je dolžan prijaviti organu, ki ugotavlja prvič upravičenost do denarnih pomoči vsako spremembo, k) ima za posledico spremembo višine ali izgubo pravice do denarne pomoči in sicer v 15 dneh od dneva, ko je sprememba nastala.
70.	člen
Občan, ki je prejemal denarno pomoč, do katere ni, bil upravičen, mora povrniti prejeti znesek:
—	če si je prejemanje denarne pomoči izposloval na podlagi nepravilnih podatkov, za katere je vedel ali bj moral vedeti, da so nepravilni ali na kak drug protipraven način,
—	če je prejemal denarno pomoč zato, ker ni prijavil spremembe, ki vpliva na pravico do denarne dajatve, čeprav je vedel ali bi moral vedeti zanjo.
71.	člen
Zoper sklep o denarnih pomočeh lahko občan vloži ugovor na komisijo skupnosti otroškega varstva za denarne pomoči družinam za vzdrževanje otrok.
Ce gre za računske napake ali druge pomanjkljivosti. ki jih je mogoče takoj ugotoviti ali popraviti, izda komisija za denarne pomoči družinam za vzdrževanje otrok, ustrezen sklep.
Ce komisija za denarne pomoči družinam za vzdrževanje otrok ne ugodi zahtevku občana v celoti, odstop'. pritožbo ali celotno zadevo v reševanje posebnemu sodišču združenega dela pri zvezi skupnosti otroškega varstva SR Slovenije.
72.	člen -
Posebno sodišče združenega dela pri zvezi skupnosti otroškega varstva SR Slovenije rešuje:
—	ugovore v zvezi z denarnimi pomočmi družinam za vzdrževanje otrok.
—	druge zadeve v zvezi s samoupravnimi odnosi v skupnosti otroškega varstva. ■
73.	člen
Zoper odločitev posebnega sodišča združenega de-la pri zvezi skupnost; otroškega varstva SR Slovenije, ki zadeva pravice do denarne pomoči, se občan lahko pritoži na višje sodišče združenega dela.
74.	člen
Zoper pravnomočno odločbo višjega sodišča združenega dela, ki zadeva pravice do denarne pomoči, ima
občan možnost vlagati še izredna pravna sredstva na vrhovno sodišče Slovenije.
75.	člen
Posebno sodišče združenega dela pri zvezi skupnosti otroškega varstva SR Slovenije ustanovitvijo skupnosti otroškega varstva s samoupravnim sporazumom, s katerim natančneje določijo naloge sodišča, število in način imenovanja članov senata ter način financiranja dela sodišča.
Strokovna služba pri zvezi skupnosti otroškega varstva SR Slovenije opravlja vsa administrativna dela za potrebe posebnega sodišča združenega dela.
*
IX. STROKOVNA SLUŽBA
76.	člen
Za strokovna, adiministrativna, finančna in uruga dela ima skupnost lahko samostojno službo, jo poveri drugi skupnosti ali drugi organizaciji.
Delo službe skupnosti vodi in usmerja izvršni odbor skupnosti, tajnik ali drug pooblaščen organ.
X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
77.	člen
Z ustanovitvijo skupnosti se nanjo prenesejo obveznosti, sredstva in pravice sedanje temeljne skupnosti otroškega varstva, ki s tejri preheha obstojati.
78.	člen
Posamezna področja, ki niso urejena s tem statutom, obravnavajo splošni akti, ki jih sprejme skupščina skupnosti.
79.	člen
S sprejemom tega statuta preneha z delom iniciativni odbor, ki ga, je imenovala skupščina občine.
80.	člen
Ta statut velja, ko ga sprejme skupščina skupnosti, potrdi skupščina občine in v osmih dneh po objavi v občinskem uradnem glasilu.
S -tem preneha veljati statut temeljne skupnosti otroškega varstva z dne 8. januarja 1971.
Litija, dne 21. decembra 1974.
Predsednica skupščine skupnosti otroškega varstva Litija Mari Merzel L r.
LJUBLJANA SISKA 711.
Na podlagi 11. in 18. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in sprememba 27/72) in ob smiselni uporabi 179. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 12/74) je izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Šiška na svoji seji dne 21. maja 1975 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi predloga za sprememuu zazidalnega načrta območja za eksploatacijo gramoza G-4 Stane-žiče in zazidalnega načrta za območje ŠM 2 — Viž-marje
1
javno se razgrne predlog za spremembo zazidalnega načrta območja za eksploatacijo gramoza G-4 Sta-
nežiče in zazidalnega načrta za območje SM 2 — Viž-marje (Metalka).
Predlog osnove za izdelavo lokacijske dokumentacije, ki spreminja zazidalni načrt za območje eksploatacije gramoza G-4 Stanežiče (Uradni list SRS, št. 1/1975) in zazidalni načrt za SM 2 — Vižmarje (Uradni list SRS, št. 51/72) je izdelal ljubljanski urbanistični zavod v maju 1975 pod številko projekta LD 19510.
Naveden predlog spremembe zadeva prestavitev semaforiziranega križišča na Celovški cesti, ter tej prestavitvi ustrezne spremembe cestnih potekov brežin izkopa gramoza in spremembe lege vsedalnikov mulja, ki se na to križišče navezujejo.'
a
Javna razgrnitev bo organizirana od 28. maja do
27.	junija 1975 v prostorih KS Gunclje — Male Vižmarje in v avli Skupščine občine Ljubljana Šiška, Trg prekomorskih brigad 1.
Ljubljana, dne 21. maja 1975.
Predsednik izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Šiška
Jože Dimnik 1. r.
712.
Na podlagi 11. in 18. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS. št. 16 67 in spremembe 27/72) in ob smiselni Uporabi 179. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS. št. 12/74) je izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Šiška na svoji seji dne 21. maja 1975 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta za MeS 14 — Svetje
1
Javno se razgrne osnutek zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka MeS 14 — Svetje.
Osnutek zazidalnega načrta je izdelal Ljubljanski urbanistični zavod v maju 1975 pod številko projekta 1994.
Naveden osnutek načrta obravnava območje severno od obstoječega naselja na S vet ju v Medvodah, kjer naj bi bili zgrajeni osnovna šola, VVU, zdravstveni dom ter skupina stanovanjskih objektov.
Tisti del načrta, ki. obravnava lokacijo za osnovno šolo in VVU ima značaj tehničnega dela zazidalnega načrta, ostalo območje je opredeljeno v obliki programskih osnov.
2
Javna razgrnitev bo organizirana od 28. maja do 27.' junija 1975 v prostorih krajevne skupnosti Medvode in v avli Skupščine občine Ljubljana Šiška, Trg prekomorskih brigad 1.
Ljubljana, dne 21. maja 1975
Predsednik
•	izvršnega sveta
Skupščine občine Ljubljana Šiška
Jože Dimnjk 1. r.
LOGATEC
713.
Na podlagi 11. in 29. člena zakona o samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju o merilih za razporejanje dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke (Uradni list SRS, št. 26/73) sklenejo:
1.	Temeljne organizacije združenega dela in delovne skupnosti
2.	Samoupravne interesne skupnosti
3.	Skupščina občine Logatec
4.	Občinski svet Zveze sindikatov in
5.	Občinska konferenca SZDL
DRUŽBENI DOGOVOR o skupnih obveznostih za uresničevanje družbenoeKO-nomskega razvoja, o delitvi dohodka ter o skupnih izhodiščih, merilih in postopkih za uresničevanje nalog, ki zadevajo skupno in splošno porabo, politiko socialne varnosti in življenjske ravni delavcev v občini Logatec
1.	TEMELJNE DOLOČBE
1.	člen '
Podpisniki sklenejo družbeni dogovor z namenom, da bi prispevali k uresničevanju elementarnosti združenega dela ter racionalizacije osnovnih ciljev, opredeljenih v družbenoekonomskih programih občine Logatec, da se doseže:
—	nadalnja graditev samoupravnih socialističnih
razmerij na podlagi ustave, zakonov in statuta občine Logatec;	<
—	kontinuirano nadaljevanje investicijskih naložb v modernizacijo sredstev za delo. tehnologijo in organizacijo dela s sredstvi, ki so družbena lastnina;
—	usklajena rast družbenega proizvoda in akumulacija v okviru posameznih panog v občini;
—	večja ekspanzija in vplivnost logaškega gospodarstva navzven;
—	večja udeležba TOZD in drugih družbenoprav-nih oseb v skupnih naložbah za nadalnji ekonomski in komunalni razvoj občine,
—	optimalizacija obratnih sredstev ter doseganje nepretrgane likvidnosti:
—	popolna odprava poslovnih izgub;
—	usklajevanje osebne, skupne in splošne porabe z družbenoekonomskimi cilji občine Logatec;
—	uveljavljanje takšnega sistema, ki bo zagotavljal odločilno vlogo delovnih ljudi pri določevanju in odločanju glede programiranja in spremljanja nalog ter obsega financiranja družbenih dejavnosti;
—	takšno programiranje družbenih dejavnosti in splošne porabe, ki bo omogočalo stalno rast družbenega standarda s posebnim poudarkom na področju odpravljanja neupravičenih socialnih razlikovanj;
—	prioriteta v uresničevanju tistih nalog, ki so opredeljene v veljavnih predpisih m ki posebej vplivajo na rast produktivnosti dela s tem, da se doseže enakopravni družbenoekonomski položaj delavcev v neposredni menjavi dela na vseh področjih združenega dela;
—	čimbolj racionalna in učinkovita oblika organiziranosti na področju družbenih dejavnosti;
—	popolnejše usklajevanje programov in načrtov za delo znotraj samoupravnih interesnih skupnosti v občini;
—	zagotavljanje vzajemnosti in solidarnosti v samoupravnih interesnih skupnostih v občini;
—	javnost dela samoupravnih in družbenopolitičnih skupnosti ter zagotovi delovnim ljudem celovit vpogled v izvajanje programov le-teh in porabo sredstev.
2.	člen
Za uresničevanje ciljev iz prejšnjega člena se podpisniki zavezujejo sprejeti obveznosti, in sicer:
1.	Skupščina občine
—	oblikuje in nadzira izvrševanje programov družbenoekonomskega razvoja v občini Logatec
—	je pobudnik in izvajalec postopka za sklenitev družbenega dogovora o obsegu in načinu financiranja skupne in splošne porabe ob upoštevanju določb tega družbenega dogovora
—	usklajuje skupno in splošno porabo
—	daje pobude za medobčinsko družbeno dogovarjanje in samoupravno sporazumevanje
—	v primeru kršitev bo skladno z določbami tega dogovora predlagala organu, pristojnemu po tem dogovoru, potrebne ukrepe.
2.	Občinski svet Zveze sindikatov
se bo zavzemal za take-rešitve, ki bodo omogočale:
—	usklajeno rast osebnega in družbenega standarda delavcev in njihovih družin
. — uravnavanje socialnih razlik
—	čim popolnejše in objektivno informiranje delavcev v združenem delu
—	večjo povezanost temeljnih in drugih organizacij združenega dela s krajevnimi skupnostmi
—	učinkovito spremljanje izvrševanja tegg družbenega dogovora.
3.	Občinska konferenca SZDI
se bo v svoji aktivnosti zavzemala za:
—	hitrejše in popolnejše ustavno organiziranje
—	uresničevanje popolnosti informiranja, da bodo njih resnično zastopani interesi delovnih ljudi v združenem delu
—	uresničevanje popolnosti informiranja, da bobo samoupravne interesne skupnosti pravočasno zagotovile javno razpravo o svojih programih in njihovem financiranju.
4.	Temeljne organizacije združenega dela
bodo zagotavljale uresničevanje ciljev tega družbenega dogovora, pri tem pa.bodo še posebej:
—	sodelovale pri spremljanju programov dela samoupravnih interesnih skupnosti in sporazumevanju o njihovem financiranju
—	prek svojih delegatov spremljale uresničevanje tega dogovora
—	namenjale sredstva krajevnim skupnostim po merilih, ki bodo v občini skupno dogovorjena
'— zagotavljale v okviru 'določb tega dogovora sredstva za dogovorjeno socialno varnost in življenjsko raven delavcev.
5.	Samoupravne interesne skupnosti
bodo zaradi uresničevanja načela menjave dela:
—	pripravile programe dela in Vodile postopek za sklepanje samoupravnih sporazumov o teh programih ter o združevanju sredstev za njjhovo uresničevanje
—	zagotovile popolno informiranje delovnih ljudi o uresničevanju sprejetih programov in o uporabi sredstev
—	skrbele za racionalno uporabo sredstev, ki so jih delavci v združenem delu in delovni ljudje zagotovili za uresničevanje sprejetih programov.
II. NAČELA, OSNOVE IN MERILA ZA DOSEGANJE VF.C.TE USPEŠNOSTI GOSPODARSTVA V OBČINI LOGATEC
3.	člen
Podpisniki tega družbenega dogovora se bodo zavzemali za izpolnitev obveznosti, ki so jih prevzeli v posameznih kratkoročnih, srednjeročnih in dolgoročnih planih in programih za razvoj občine Logatec.
4.	člen
TOZD in druge družbenopravne osebe zavezujejo, da bodo pri morebitnem spreminjanju lastnih planov in programov predhodno opravile usklajevalni postor-pek v občini Logatec, s tem, da bodo o morebitnih spremembah obvestile za gospodarstvo pristojni upravni organ Skupščine občine Logatec in obravnavale vse njegove pripombe.
5.	člen
Skupščina občine Logatec se zavezuje zagotoviti^ prek svojega upravnega organa za gospodarstvo stalno spremljanje izvajanja kratkoročnih, srednjeročnih in dolgoročnih planov in programov TOZD in drugih družbenopravnih oseb ter o rezultatih družbenoekonomskega razvoja obveščati podpisnike.
6.	člen
Samoupravne interesne skupnosti se zavezujejo, da bodo družbeno odgovorno in zavestno zmanjševale režijske in druge stroške neposredno in z dogovori.
7.	člen
Neglede na to, da je kadrovska politika predmet posebnega dogovora, se podpisniki zavezujejo, da bodo v svoje investicijske programe vključevali tudi plane potreb po kadrih in temu ustrezno udeležbo pri zadovoljevanju skupnih in splošnih potreb teh kadrov.
8.	člen
Podpisniki tega dogovora, zlasti TOZD in druge družbenopravne osebe se zavezujejo, da bodo zaradi ekspanzije gospodarstva v občini Logatec dosledno spoštovali pri ustvarjanju dohodka sporazuma določena merila.
9.	člen
Družbenoekonomska uspešnost temeljnih in drugih organizacij združenega dela se kaže predvsem v stopnji rasti družbenega proizvoda in akumulacije. Zato se bodo podpisniki zavzemali:
—	da bo v vsaki temeljni in drugi organizaciji združenega dela rast družbenega proizvoda najmanj tolikšna, kot je rast družbenega proizvoda na delavca v njeni panogi;
—	da bo akumulacija na delavca najmanj tolikšna kot je povprečna akumulacija na delavca v njeni panogi.
Povprečno število delavcev se ugotavlja na podlagi vkalkuliranih ur med letom.
10.	člen
Temeljne in druge organizacije združenega dela se zavezujejo, da bodo kolikor ne bodo dosegle v določenem obdobju (polletje, leto) rezultatov iz prejšnjega člena, takoj, najkasneje pa v 15 dneh obvestile skupščino občine o vzrokih za manjšo rast, s predlogi za odpravo teh vzrokov.
Takoj, ko temeljna ali druga organizacija združenega dela ugotovi manjšo rast od dogovorjene, mora pripraviti tudi program ukrepov, ki bodo zagotovili odpravo takšnega stanja.
11.	člen
Temeljne in druge organizacije združenega dela se zavezujejo, da bodo za izvajanje tega dogovora uveljavile tekoče nadzorstvo nad izvrševanjem planov in programov ter o tem obveščale vse podpisnike, tega dogovora na primeren način.
12.	člen
Podpisniki se zavezujejo, da bodo v skladu z načelom solidarnosti in ekonomičnosti sodelovali pri investiranju v takšne skupne naložbe, ki imajo poseben pomen pri nadaljnjem razvoju gospodarstva in zadovoljevanju družbenih potreb delovnih ljudi v občini Logatec, s tem, da obremenitev ne more biti večja kot 1,2 °/o ostanka dohodka, ki je namenjen za sklade v posamezni temeljni organizaciji združenega dela.
13.	člen
Podpisniki se zavzemajo, da bodo prek organov v tega dogovora usklajevali sekundarno delitev dohodka in za dosego skupnih celjev, ki imajo nalogo v razvoju Logatca, posebno pozornost posvetiti tistim naložbam, ki imajo poseben pomen za Logatec kot družbenoekonomsko skupnost.
* III. IZHODIŠČA ZA REALIZACIJO NALOG,
KI ZADEVAJO SKUPNO IN SPLOŠNO PORABO,,
14.	člen
Podpisniki tega dogovora se dogovorijo, da bo skupna in splošna poraba naraščala za 6 poenov počasneje od porasta družbenega proizvoda in da bodo usklajevali svoje programe po principu solidarnosti in vzajemnosti ob upoštevanju dogovorjenih prioritetnih nalog.
15.	člen
V	samoupravnih interesnih skupnostih bodo delavci in delovni ljudje sklepali samoupravne sporazume o programih in združevanju sredstev za njihovo uresničevanje.
16.	člen
Samoupravni sporazum iz prejšnjega člena obsega^ zlasti:
z— program dela samoupravne interesne skupnosti in finančno konstrukcijo za realiziranje tega programa;
—	vire, osnove in merila z zakonom in tem dogovorom opredeljenih sredstev in njihov obseg;
—	ukrepe za zagotovitev uresničevanja sporazuma in organe, ki bodo zagotavljali dosledno uresničevanje sporazuma;
—	organe, ki odločajo o sporih in sankcijah za kršitelje sporazuma.
17.	člen
V	postopku samoupravnega sporazumevanja za uresničevanje nalog s področja skupne in splošne porabe se podpisniki zavezujejo, da bodo zagotovili:
—	objektivno in popolno informiranje delavcev in delovnih ljudi o programih samoupravnih interesnih skupnosti;
—	primerno organizirano javno razpravo o pred-i logih programov;
—	učinkovito usklajevanje stališč udeležencev sporazumevanja in dogovarjanja;
—	učinkovito usklajevanje posameznih samoupravnih sporazumov interesnih skupnosti v fazi pripravljanja teh sporazumov.
18.	člen
Program samoupravne interesne skupnosti, ki mora zasledovati uresničevanje potreb in interesov delovnih ljudi, obsega predvsem;
—	temeljne naloge samoupravne interesne skupnosti, s posebno opredelitvijo nalog, ki bodo zagotavljale pokrivanje družbenih potreb in kontinuiran ter kvaliteten razvoj posameznega področja;
—	najprimernejšo obliko in delitev dela. ,
19.	člen
Podpisniki se sporazumejo, da bodo, zaradi uresničevanja ustavnega načela svobodne menjave dela, ob upoštevanju enakopravnosti družbenoekonomskega položaja delavcev na področju družbenih dejavnosti, pri določanju cene za obseg in kakovost predvidenega in zahtevanega dela, upoštevali predvsem:
—	potrebna sredstva za osebne dohodke in skupno porabo po sklenjenih samoupravnih sporazumih;
—	materialne stroške po dogovorjenih normativih;
—	amortizacijo najmanj v višini zakonskih obveznosti;
—	zakonske in samoupravno sprejete obveznosti;
—	'načela za usklajevanje, ki bi nastalo zaradi nepredvidenih povečanj cen materiala in storitev;
—	druga dogovorjena merila.
20.	člen
Podpisniki tega dogovora se sporazumejo, da se s prispevki iz osebnega dohodka delavcev financirajo dejavnosti naslednjih samoupravnih interesnih skupnosti:
1.	Skupndst za vzgojo in izobraževanje Logatec;
2.	Kulturna skupnost Logatec;
3.	Temeljna telesnokulmrna skupnost Logatec;
4.	Skupnost socialnega varstva Logatec;
5.	Republiška skupnost otroškega varstva;
6.	Skupnost socialnega skrbstva Logatec;
7.	Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja Slovenije;
8.	Skupnost zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja Logatec;
9.	Raziskovalna skupnost Logatec;
10.	Stanovanjska skupnost Logatec;
11.	Skupnost za zaposlovanj? Logatec.
Višina prispevka se določi skladno s 16. členom tega dogovora ‘s samoupravnim sporazumom za vsako leto posebej.
21.	člen
Temeljne in druge organizacije združenega dela ter delovne skupnosti zagotovijo s prispevki iz dohodka sredstva za financiranje naslednjih samoupravnih interesnih skupnosti;
1.	Izobraževalne skupnosti SR Slovenije in posebnih izobraževalnih skupnosti;
2.	Raziskovalne skupnosti SR Slovenije;
3.	Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja za:
a)	nesreče pri delu in beneficirano dobo,
b)	valorizacijo pokojnin;
4.	Skupnosti zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja Logatec;
5.	Skupnosti za zaposlovanje Logatec.
S samoupravnim sporazumom se določijo stopnje prispevka in zaradi specifičnosti prispevkov diferenciranost le-teh, glede na vir in namen za vsako leto posebej.
IV.	OSNOVE IN MERILA ZA DOLOČANJE TISTE . VISINE OSEBNEGA DOHODKA IN OBSEGA PRAVIC, S KATERIMI SE ZAGOTAVLJA SOCIALNA VARNOST IN STABILNOST DELAVCEV
1.	Najnižji in najvišji osebni dohodek
22.	člen
Podpisniki dogovora se sporazumejo, da bodo v občini Logatec uveljavili kot najnižji osebni dohodek za poln delovni čas in normalen delovni učinek, osebni dohodek v višini 60 °/o od poprečnega psebnega dohodka, doseženega v SR Sloveniji v preteklem letu.
23.	člen
Podpisniki se zavezujejo, da bodo pri določanju zgornjo« meje osebnega dohodka ravnali tako, da se bo najvišji osebni dohodek lahko povečal za največ 15 0/o od najvišjega osebnega dohodka določenega po samoupravnem sporazumu posamezne panoge OZD.
24.	člen
Podatke o doseženih najnižjih in naj višjih osebnih dohodkih obravnava zbor delegatov udeležencev dvakrat letno.
2.	Nadomestilo osebnega dohodka za čas bolezni
'	25. člen
Zaradi zagotovitve socialne varnosti se podpisniki zavezujejo, da bodo v svojih samoupravnih splošnih aktih določili nadomestilo osebnega dohodka za čas bolezni do 30 dni, ki ne bo nižji od 90 %> mesečnega neto osebnega dohodka delavca.
x	3. Nadomestilo za ločeno življenje
26. člen
Podpisniki dogovora bodo priznavali nadomestilo za ločeno življenje v višini največ 1.200 din na mesec. Zavzemali se bodo za takšno ureditev v samoupravnih splošnih aktih, ki bo zagotovila, da se terenski dodatek in nadomestilo za ločeno življčnje med seboj izključujeta in dax delavec ni več upravičen do nadomestila za ločeno življenje, če mu je bilo ponujeno družinsko stanovanje.
Dnevnice za slu&bena potovanja v državi ter stroški prenočevanja
Dnevnica znaša:
—	za čas odsotnosti več kot 8 do 12 ur največ 90 dinarjev;
—	za čas odsotnosti več kot 12 ur največ 140 dinarjev.
• Stroški prenočevanja na podlagi računa se krijejo največ do 160 dinarjev. V primeru, da delavec, za prenočevanje ne predloži računa, mu gre za prenočevanje največ 70 dinarjev.
Dnevnice so za vse delavce enake.
Dnevnice in stroški prenočevanja gredo pod enakimi pogoji tudi učencem v gospodarstvu ter študentom in dijakom na praksi.
Kilometrina
Skladno s strukturo pogonskih stroškov so praviloma opravičljivi zneski nadomestila za uporabo osebnega avtomobila v službene namene do višine 1,50 dinarja za prevoženi kilometer.
Kilometfine ni mogoče izplačevati v pavšalnem znesku.
4.	Povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela
27.	člen
V	samoupravnih splošnih aktih bodo podpisniki dogovora uveljavili takšno opredelitev, da se.
—	delavcu lahko povrnejo stroški za prevoz na delo in z dela s tem, da delavec prispeva mesečno 30 din;
—	tam kjer ni možnosti prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi, lahko obračunajo stroške prevoza na delo in z dela, vendar ne več kot 0,50 din za kilometer.
5.	Regres za prehrano med delom
28.	člen
Da se zagotovi Čim bolj organizirana prehrana delavcev med delom, se podpisniki sporazumejo, da bodo v samoupravnih splošnih aktih kot regres za prehrano med delom priznavali 200 din mesečno na delavca, s tem, da se znesek ne more izplačevati v gotovini.
V	primerih, ko delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela nimajo organizirane prehrane po prvem odstavku te točke, znaša regres za prehrano med delom 100 dinarjev na delavca mesečno.
Regres za prehrano se ne sme izplačevati v gotovini. Veljavnost regresa za prehrano v obliki vrednostnih bonov mora biti omejena na tekoči mesec.
Regres za prehrano gre tudi učencem v gospodarstvu, dijakom in študentom na praksi, skratka vpem, ki delajo v organizacijah združenega dela in v drugih organizacijah.
6.	Nagrade študentom in dijakom ter nagrade
učencem v gospodarstvu
29.	člen
Podpisniki tega dogovora se sporazumejo, da nagrada študentom in dijakom ter nagrade učencev v gospodarstvu bodo najmanj:
I.	letnik 600 din, II. letnik 700 din, III. letnik 850 dinarjev po sporazumu. Te nagrade pa ne morejo biti višje kot znaša s tem družbenim dogovorom najnižji osebni dohodek delavca v občini Logatec.
V	času ko je štipendist na praksi v organizaciji združenega dela ali drugi organizaciji, ima pravico poleg štipendije prejemati v 1. odstavku določeno nagrado.
7.	Odškodnine racionalizatorjcm, novatorjem
in tvorcem zboljšav
30.	člen
Zaradi organiziranega pospeševanja inventivne dejavnosti svojih delavcev kot osnovo stalnega družbenega in lastnega tehnološkega napredka, bodo podpisniki tega dogovora v samoupravnih splošnih aktih OZD in drugih organizacijah posebej opredelili pospeševanje iznaiditeljske in novatorske dejavnosti in določili kriterije za izračun odškodnine tvorcem izboljšav.
8.	Namenska sredstva za stanovanjsko gradnjo
31.	člen
V	občini Logatec znašajo namenska sredstva za stanovanjsko graditev najmanj 6”/» od bruto osebnega dohodka organizacije združenega dela.
,	9. Izobraževanje
32.	člen
Za družbenoekonomsko, politično in strokovno usposabljanje ob delu, za pridobitev poklicne izobrazbe
in prekvalifikacije, štipendije, za namenske investicije in za druge namene bodo podpisnice skladno z lastnimi splošnimi akti izločale in uporabljale najmanj 1,5 "/o od bruto osebnih dohodkov.
10. Oblikovanje družbeno dogovorjenega dela sredstev sklada skupne porabe
33.	člen
Sredstva sklada skupne porabe bodo podpisniki oblikovali tako, da le-ta ne bo presegel višine poprečnega mesečnega neto osebnega dohodka na zaposlenega v SRS v preteklem letu. pomnoženega s številom delavcev v delovni organizaci.ii.
V tako imenovana sredstva ne spadajo sredstva za:
—	stanovanjsko gradnjo.
—	za gradnjo počitniških domov in rekreacijskih objektov,
—	preventivno zdravstveno varstvo,
—	odpravnine,
—	otroško varstvo,
—	humanitarne organizacije,
—	pomoč družini delavca, ki je umrl zaradi posledic nezgode pri delu.
11.	Regres za letni dopust
34.	člen
Podpisniki dogovora se obvezdjejo, da v občini Logatec dobi vsak delavec 1100 din regresa.
Enak regres pripada tudi učencem v gospodarstvu.
Kolikor OZD ne more formirati sklada skupne porabe za pokritje regresa za letni dopust in odpravnino, se lahko koristi iz tekočih sredstev.
12.	Solidarnostne pomoči
35.	člen
Podpisniki se dogovorijo, da bodo razpravljali in uveljavljali naslednje oblike solidarnostne pomoči:
a)	pomoč družini delavca, ki je umrl zaradi posledic nezgode pri delu v višini pogrebnih stroškov po računu pristojne organizacije;
b)	pomoč ob smrti v ožji družini in v primeru daljše bolezni delavca s tem, da takšna pomoč ne more znašati več kot en poprečni neto osebni dohodek zaposlenih v organizaciji združenega dela oziroma delovni skupnosti v preteklem letu;
c)	enkratno pomoč ob elementarnih nesrečah ali. požarih, ki so prizadeli delavca in njegovo družino;
č) enkratno letno obdaritev upokojencev;
d)	enkratno pomoč ob nastanku težje invalidnosti.
Predlog z obrazložitvijo za solidarnostno pomoč
poda osnovna organizacija sindikata.
13.	Odpravnina
36.	člen
Odpravnina ob odhodu delavca v pokoj znaša najmanj dva in največ tri mesečne neto osebne dohodke na zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem letu, Enak znesek pripada ob smrti delavca najožji družim umrlega.
Podpisniki tega dogovora določijo v samoupravnih splošnih aktih kriterije in pogoje za pridobitev pravire do odpravnine.
14.	Nagrade ob delovnih jubilejih
37.	člen
Pri dodeljevanju nagrad ob delovnih jubilejih se podpisniki dogovorijo, da v samoupravnih splošnih aktih določene nagrade ne bodo presegale dogovorjenih naj višjih zneskov:
—	za 10 do 20 let delovne dobe v delovni organizaciji 2300 din;
—	za 20 do 30 let delovne dobe v delovni organizaciji 3450 din;
—	nad 30 let delovne dobe v delovni organizaciji 4600 din.
Kaj se šteje za delovno dobo v isti delovni organizaciji in konkretno višino ter obliko nagrade določijo podpisniki v svojem samoupravnem splošnem aktu.
V.	ORGANI DRUŽBENEGA DOGOVORA
38.	člen
Udeleženci dogovora'so sporazumni, da se kot najvišji organ formira zbor delegatov udeležencev družbenega dogovora.
39.	člen
Zbor delegatov je sestavljen tako, da vsak udeleženec tega dogovora vanj delegira enega delegata.
40.	člen
Pristojnosti zbora delegatov so:
,	— obravnava usklajenost gibanj skupne in sploš-
ne porabe v skladu z družbenim dogovorom ter udeležencem predlaga ukrepe za usklajevanje skupne in splošne porabe z gibanji v gospodarstvu;
—	obravnava in sprejema uresničevanje postavk in smernic občinskega družbenega plana, ki zadevajo skupno in splošno porabo ter predlaga ustrezne ukrepe;
—	obravnava in spremlja politiko socialne varnosti in življenjske ravni delavcev ter udeležencem predlaga ukrepe;
—	na predlog skupne komisije obravnava kršitve tega dogovora in sprejema ukrepe za kršitve.
41.	člen
Zbor delegatov na svoji prvi seji izvoli preaseu-nika zbora, ki sklicuje in vodi seje zbora ter predsednika in člane skupne komisije za spremljanje izvajanja dogovora in ugotavljanja kršitev, katere naloge so:
—	neposredno spremlja uresničevanje določb tega dogovora in ugotovitve sporoča zboru delegatov s predlogom ukrepov;
—	ugotavlja kršitev tega dogovora ter .posreduje zboru delegatov skupno s svojimi ugotovitvami tudi predlog ukrepa zoper kršitelja;
—	opravlja druge zadeve, za katere jo zadolži zbor delegatov.
Skupna komisija šteje 15 članov.
VI.	POSTOPEK ZA SPREJEM DRUŽBENEGA DOGOVORA
42.	člen
Iniciativni odbor za pripravo družbenega dogovora o razporejanju dohodka in osebnega dohodka Logatec kot predlagatelj tega dogovora, pošlje predlog za sklenitev dogovora vsem udeležencem.
Udeleženci morajo v 30 dneh od dneva, ko so predlog prejeli, lc-tega obravnavati in sporočiti predlagatelju svojo odločitev o tem, ali se vključujejo v postopek. Hkrati sporočijo tudi svoje mnenie in predloge k predlogu družbenega dogovora.
43.	člen
Po izteku 30 dni skliče iniciativni odijor Logatec zbor delegatov udeležencev, ki so se odločili vključiti v postopek.
44.	člen
Zbor delegatov je sklepčen in se konstituira, če so na njem prisotni delegati večine udeležencev, ki so se odločili vključiti v postopek.
Skupna komisija iz 41. člena tega dogovora v tej fazi skrbi za:
—	organiziran in usklajen potek dogovarjanja;
—	na podlagi stališč zbora delegatov in pripomb ter predlogov posameznih udeležencev pripravi .predlog dogovora ter ga pošlje v razpravo in odločanje vsem udeležencem dogovarjanja.
45.	člen
Morebitne pripombe in predloge k predlogu dogovora pošljejo udeleženci skupni komisiji najpozneje v 45 dneh od dneva, ko so sprejeli predlog.
Šteje se, da udeleženec dogovora nima pripomb, če v roku, določenem v prvem odstavku tega člena ne odgovori skupni komisiji.
46.	člen
Družbeni dogovor je sklenjen, ko ga sprejme večina vseh delavcev v TOZD ali delovni skupnosti oziroma pristojni organi udeležencev in ga podpiše za podpis pooblaščeni delavec.
Podpisani dogovor s sklepom se pošlje skupni komisiji, ki ugotovi, ali je sprejet v enakem besedilu, o čemer obvesti ostale udeležence.
VII.	POSTOPEK ZA UGOTAVLJANJE KRŠITEV IN IZREKANJE UKREPOV TER VRSTE UKREPOV
*	47. člen
Postopek za ugotavljanje kršitev tega dogovora lahko prične katerikoli udeleženec dogovora, če meni, da je kdo od njih kršil določbe tega dogovora.
48.	člen
Predlog za uvedbo postopka za ugotavljanje kršitve se s pismeno obrazložitvijo pošlje skupni komisiji iz 41. člena tega dogovora, ki mora o zahtevi za uvedbo postopka odločiti v 30 dneh po prejemu predloga. Če skupna komisija meni, da niso podani razlogi za uvedbo postopka, o tem obvesti predlagatelja.
Če predlagatelj ni zadovoljen z odločitvijo skupne komisije sme zahtevati obravnavo predloga na zboru delegatov.
49.	člen
Kolikor komisija ugotovi upravičenost zahtevka, pripravi potrebno gradivo ter ga s svojim predlogom o ukrepu pošlje v obravnavo in odločanje zboru delegatov.
50.	člen
Zbor delegatov mora odločati o predlogu komisije v 45 dneh, ko je dobil gradivo.
51.	člen
Zbor delegatov lahko izreče zoper kršitelja tega dogovora naslednje ukrepe:
1.	opomin
2.	javni opomin, ki se objavi v časopisu
3.	zadnji javni opomin, ki se objavi v časopisu
4.	izključitev iz dogovora.
VIII.	POSTOPEK ZA SPREMEMBE TEGA DOGOVORA
52.	člen
Vsak udeleženec tega dogovora sme s pismeno obrazložitvijo predlagati spremembo določil tega dogovora.
Roki in postopek za sprejem se smiselno uporabljajo tudi za spremembe.
IX.	KONČNA DOLOČBA
53.	člen
Ta družbeni dogovor se objavi v Uradnem listu SRS in velja osmi dan po objavi, potem ko ga podpišejo pooblaščene osebe podpisnikov.
Udeleženci: Kombinat lesno predelovalne industrije Logatec, »KLI« — TOZD žaga, »KLI« Logatec TOZD — drobno pohištvo, »KLI« Logatec TOZD — stavbno pohištvo, »KLI« Logatec — skupne službe, »Kartonaž-na tovarna« Ljubljana TOZD Valkarton Logatec, Komunalno stanovanjsko podjetje Logatec, Kmetijska zadruga Logatec, Gozdno gospodarstvo Ljubljana TOZD Gozdarstvo Logatec, »SAP« Ljubljana TOZD Pension Krpan Logatec, »Mercator« Ljubljana TOZD — Logatec, »Konfekcija-« Logatec, Uprava SO Logatec, Vzgojni zavod Gorenji Logatec, Osnovna šola Gorenji Logatec, Vzgojno varstveni zavod Logatec, Osnovna šola osmih talcev Dolenji Logatec, Skupnost za vzgojo in izobraževanje Logatec, Kulturna skupnost Logatec, Telesno-kulturna skupnost Logatec, Skupnost socialnega varstva Logatec, Skupnost zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja Logatec, Raziskovalna skupnost Logatec, Skupščina občine Logatec. Občinski svet zveze sindikatov Logatec, Občinska konferenca SZDL Logatec.
714.
Skupščina občine Logatec je na podlagi 1., 2., 3., 13., 15. in 19. člena zakona o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 5/72) in 135. člena statuta občine Logatec na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 22. maja 1975 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o delni nadomestitvi stanarine in drugi družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu
1.	člen
V	5. členu odloka o delni nadomestitvi stanarine in drugi družbgni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, St. 24/73), se številka 60 "/e nadomesti z 80 %>.
2.	člen
V	7. členu se število 100 nadomesti s številom 130.
3.	člen
Tabela za izračun znosnih izdatkov za stanarine, ki je sestavni del odloka (9. člen) se spremeni tako, da se glasi:
	Dohodkovni razred			Število članov v		gospodinjstvu			,
St.	Letni dohodek		1	2	•	3	*4	5	C	7	1
	din			% znosnih	izdatkov za stanarine				
1	do	4.199							
2	4.200 do	8.399							
3	8.400 do	12.599	2,5						
4	12.600 do	16.799	5,0	0,8					
5	16.800 do	20.999	6,8	0.2					
6	21.000 do	25.199	8,2	4,1	1,6					
7	25.200 do	29.399	9,3	5,3	2,8	0,9				
8	29.400 do	33.599	10,3	6,3	3,8	1,8	0,5			
9	33.600 do	37.799	11,2	7,2	4,7	2,7	1,3	0,2		
10	37.800 do	41.999	12,0	8,0	■ 5,5 '	3,5	2,1	0,9		
11	42.000 do	46.199	12,7	8,7	6,2	4,2	2,8	1,6	0,7	
12	46.200 do	50.399	13,3	9,3	6,8	4,9	3,5	2,3	1,3	0,5
13	50.400 do	54.599	13,9	9,9	7,4	5,5	4,1	2,9	1,9	1,1
14	54.600 do	58.799	14,5	10,5	8,0	6,1	4,6	3,5	2,5	1,7
15	58.800 do	62.999	15,0	11,0	8,5	6,6	5,1	4,0	3,0	2,2
16	63.000 dq	67 199	15,5	11,5	9;0	7,1	5,6	4,5	3,5	2,7
17	67.200 do	71.399	15,9	11,9	9,4	7,5	6,0	4,9	3,9	3,1
18	71.400 do	75.599	16,3	12,3	9,8	7,9	6,4	5,3	4,3	S,5
19	75.600 do	79.799	16,7	12,7	10,2	8,3	6,8	5,7	4,7	3,9
20	79.800 do	83.999	17,1	13,1	10,5	8,7	7,2	6,1	5,1	4.3
21	84.000 do	88.199 '	17,5	13,4	10,9	9,0	7,6	6,5	5,4	46
22	88.200 do	92,399	17,8	13,7	11,2	9,3	7,9	6,8	5,7	4.9
23	92.400 do	96.599	18,1	14,0	11,5	9,6	8,2	7,1	6,0	5,2
24	96.600 do	100.799	18,4	14,3	11,8	9,9	8,5	7,4	6,3	5,5
25	100.800 do	104.999	18,7	14,6	12,1	10,2	8,8	7,7	6.6	5,8
26	105.000 do	109.199	19,0	14,9	12,3	10,5	9,1	8,0	6,9	6,0
27	109.200 do	113.399	19,3	15,2	12,6	10,8	9,4	8,3	7,2	6,3
28	113.400 do	117.599	19,6	15,5	12,9	11,0	9,7	8,5	7.4	6,6
29	117.600 do	121.799	19,9	15,7	13,2	11.3	9,9	8,7	7,7	6,9
30	121.800 do	125.999	20,1	15,9	13,4	11,5	10,1	8,9	7,9	7,1
4. člen	St. 010-19/73
Logatec, dne 22. maja 1975.
Ta odlok začne Veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. maja 1975.
Predsednik
Skupščine občine Logatec
Dušan de Glerla 1. r.
715.
Na podlagi drugega odstavka 5. člena zakona o stanarinah (Uradni Ust SRS, št. 50/72) in 135. člena statuta občine Logatec je Skupščina občine Logatec na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 22. maja 1975 sprejela
1.	parcelacije;
2.	prenos posestnih meja v naravo tako, kot so označene v zemljiškem katastru;
3.	zakoličbe zgradb in objektov in
4.	izdelava geodetskih načrtov za potrebe lokacijske dokumentacije.
ODLOK
o najvišji stanarini v občini Logatec
1.	člen
Določi se najvišja stanarina, ki ne more biti večja od 4 °/o vrednosti stanovanja, ugotovljenega z odlokom o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj (Uradni list SRS. št. 24'73) s tem, da se ne upošteva 6. člen tega odloka in ostane valorizacijska vrednost točke za leto 1975 nespremenjena, to je 9,30 din. Tako izračunana stanarina se poveča za ,25 “/o.
2.	člen
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Logatec. oziroma lastnik stanovanja določi višino stanarine za osebo stanovanja v mesečnem znesku v okviru Umita iz 1. člena tega odloka. ,
3 člen
Sredstva pridobljena s povečanjem stanarin za stanovanja v družbeni lastnini se smejo uporabiti za investicijsko in tekoče vzdrževanje stanovanjskih hiš.
4.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, neha veljati odlok o naj višjih stanarinah (Uradni list SRS, št. 24/73).
5.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. maja 1975 dalje.
St. 010-18/73
Logatec, dne 22. maja 1975.
Predsednik
Skupščine občine Logatec
Dušan de Gleria 1. r.
716.
Na podlagi 8. člena zakona o geodetski službi (Uradni list SRS, št. 21/70), 27. člena zakona o zemljiškem katastru (Uradni list SRS, št. 16-74) in 135. člena statuta občine Logatec (Uradni Ust SRS, št. 12/74) je Skupščina občine Logatec na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 22. maja 1975 sprejela
ODLOK
o cenah za geodetske storitve v občini Logatec
3.	člen
Cene za storitve iz 2. člena tega odloka znašajo:
—	za terensko delo ura 82 din
—	za pisarniško delo ura 66 din
in se obračunavajo za storitve 2., 3. in 4. točke 2. člena tega odloka za dejansko porabljeno uro, za storitve iz 1. točke pa po poenih.
Pri parcelacijah se določijo poeni takole:
St. novonastalih parcel
poenov
1
2
3
4
5
8
13
17
20
23
Ce je oddeljeni del parcele oziroma skupine parcel večji od 0,5 ha, se za vsak začeti ha število poenov poveča za 5 °/».
Za parcelacije gozdnih parcel se število^poenov poveča za 10°/o.
Vrednost poena je 88 din. .	\
Materialni stroški se zaračunavajo enotno v zn«, sku 65 din.
.	4. člen
Ustvarjeni dohodki iz tega .naslova so dohodek proračuna Skupščine občine Logatec.
•	5. člen
Izvršni svet Skupščine občine Logatec se pooblašča, da na predlog geodetske uprave po potrebi spreminja vrednost cene ure in poenov ter materialnih stroškov iz 3. člena tega odloka.
6.	člen
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o cenah za geodetske storitve v občini Logatec (prečiščeno besedilo) (Uradni list SRS, št. 16/74).
7.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi.
St. 010-4/74
Logatec, dne 22. maja 1975.
Predsednik
•	Skupščine občine Logatec
Dušan de Gleria 1. r.
1. člen
S tem odlokom se določajo storitve, cene opravljenega dela po porabljenih urah. število in vrednost poenov za parcelacije ter vrednost materialnih stroškov v zadevah geodetske službe.
Stroški za izvedbo geodetskih storitev bremenijo tistega, ki je za to vložil zahtevo. *
*	2. člen
Za storitve v zadevah geodetske službe se štejejo zlasti:
POPRAVEK
V sklepu o načinu plačevanja prispevka za, opremo stavbnega zemljišča (Uradni list SRS, št. 11/75), se II. točka pod m) pravilno glasi: m) stroški parkov in zelenic
od skupnih stroškov	2,0 »/o
Skupščinska pisarna Skupščine občine Vrhnika sekretar
Drago Debeljak 1. r.
V odloku o razglasitvi splošne prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parcelacije zemljišč tei; prepovedi graditve in spremembe kulture zemljišč za nekatera zazidalna območja občine Ljubljana Šiška je v 1. členu napaka, zato dajemo
POPRAVEK
odloka o razglasitvi splošne prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parcelacije zemljišč ter prepovedi graditve in spremembe kulture zemljišč za nekatera zazidalna območja občine Ljubljana Šiška
V 1. členu se v prvem odstavku zadnja vrsta pravilno glasi:
»SP 218/1 — Vodice«.
St. 1-350-020/75
Ljubljana, dne 24. aprila 1975.
Sekretar
Skupščine občine Ljubljana Šiška
Marina Lenarčič 1. r.
VSEBINA
Stran
687. Odlok o poroštvu Socialistične republike Slovenije
imetnikom obveznic, izdanih za dograditev Termoelektrarne Šoštanj IV. v znesku 42 milijonov dolarjev 723
683. Odlok o poroštvu Socialistične republike Slovenije Narodni banki Jugoslavije za obveznosti iz posojil iz sredstev dinarske protivrednosti določenih tujih kreditov	723
639. Odlok o soglasju k finančnemu načrtu dohodkov in izdatkov sklada starostnega zavarovanja kmetov skupnosti starostnega zavarovanja kmetov SR Slovenije za leto 1976	723
690.	Odlok o soglasju k predlogu zakona o ratifikaciji sporazuma o garanciji med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Mednarodno banko za obnovo
in razvoj <YU 1066)	724
691.	Odlok o soglasju k imenovanju tajnika Kulturne skupnosti Slovenije	724
692.	Odlok o razrešitvi sodnikov Okrožnega gospodarskega
sodišča v Ljubljani in Mariboru	724
693.	Odlok o razrešitvi sodnika Okrožnega sodišča v Ljubljani	724
694.	Odlok o izvolitvi sodnika Okrožnega gospodarskega
sodišča v Kopru	725
695.	Odlok o izvolitvi sodnikov za prekrške Republiškega
senata za prekrške	72*
IZVRSNI SVET SKUPŠČINE SR SLOVENIJE
696.	Odlok o namenih za dajanje kreditov poslovnim bankom iz sredstev hranilnih vlog pri Poštni hranilnici za leto 1975	725
,	Stran
697.	Odlok o dopolnitvi odloka o določitvi višine in roka
vračanja kredita Vojaškemu servisu Iz sredstev Poštne hranilnice	725
698.	Sklep o osnovah in merilih za določanje osebnih do-
hodkov funkcionarjem strokovnih služb in teles Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije ter republiških upravnih organov, ki jih imenuje Izvršni svet Skupščine SR Slovenije	726
REPUBLIŠKI UPRAVNI ORGANI IN ZAVODI
6?9. Pravilnik o osnovah za organiziranje službe za varstvo pri delu ter o strokovni usposobljenosti delavcev, ki opravljajo strokovne naloge s področja varstva pri delu	727
700.	Odredba o spremembi odredbe o ukrepih za preprečevanje, zatiranje in Izkoreninjenje	stekline	729
701.	Navodilo o sredstvih, vloženih v zavarovanje družbenega premoženja	729
DRUGI REPUBLIŠKI ORGANI IN ORGANIZACIJE
702.	Samoupravni sporazum o združitvi v zvezo skupnosti
za zaposlovanje SR Slovehije	730
703.	Statut zveze skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije 732
704.	Sklep o določitvi enotnega prispevka in stopnje prispevka v odstotku za leto 1975	740
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
705.	Družbeni dogovor o sofinanciranju sodišča združenega
dela	740
706.	Odlok o določitvi števila sodnikov pri Sodišču zdru-
• ženega dela v Ljubljani	741
707.	Navodilo o plačevanju krajevnega samoprispevka na
območju ljubljanskih občin	743
708.	Sklep o javni razgrnitvi predloga spremembe zazidalnega načrta »Bolniški kompleks« (Celje)	744
709 Sprememba samoupravnega sporazuma o, štipendiranju
učencev in študentov (Lenart)	745
710.	Statut skupnosti otroškega varstva Litija	745
711.	Sklep o javni razgrnitvi predloga za spremembo zazi-
dalnega načrta območja za eksploatacijo gramoza G-4 Stanežlče in zazidalnega načrta za območje SM 2 — Viž-marje (Ljubljana Šiška)	752
712.	Sklep o Javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta za
MeS 14 — S vetje (Ljubljand Šiška)	752
713.	Družbeni dogovor o skupnih obveznostih za uresniče-
vanje družbenoekonomskega razvoja, o delitvi dohodka ter o skupnih izhodiščih, merilih In postopkih za uresničevanje nalog, ki zadevajo skupno In splošno porabo, politiko socialne varnosti in življenjske ravni delavcev v občini Logatec	753
714.	Odlok o spremembi odloka o nadomestitvi stanarine
in drugi družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu (Logatec)	758
715.	Odlok o najvišji stanarini v občini Logatec	759
716.	Odlok o cenali za geodetske storitve v občini Logatec 759
—	Popravek sklepa o načinu plačevanja prispevka za
opremo stavbnega zemljišča (Vrhnika)	759
—	Popravek odloka o razglasitvi splošne prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parcelacije zemljišč ter prepovedi graditve In spremembe kulture zemljišč za nekatera zazidalna območja občine Ljubljana Šiška 769
Ir
Izdaja Časopisni zavod Uradni list SRS — Direktor in odgovorni urednik Milan Biber — 'tiska tiskarna Tone Tomšič, vsi v Ljubljani - Naročnina za leto 1875 200 din. Inozemstvo 300 din — Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po izidu vsake številke — Uredništvo in uprava, Ljubljana, Veselova 11, poštni predal 379/VII — Telefon: direktor, uredništvo, uprava in knjigovodstvo: 20 701, prodaja, preklici in naročnine 23 579 — Žiro račun 50100-603-40323 — Oproščeno prometnega davka 00 mnenju Sekretariata za Informacije v Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije, št. 421-1/72.