NOVO MESTO 6. feb. 1986 št. 1,2 / KURIR časopis kolektiva industrije motornih vozil Delo komisije za prevzem je bilo opravljeno v dveh dneh! Posnetek je iz prvega dne, ko je zbrane pozdravil v imenu ZKO DO IMV tov. Anton Kuhar, ki je bil kot član ZKO tudi zadolžen za realizacijo IMV 3. Obenem je izrekel priznanje in pohvalo izvajalcem ter spregovoril o tehnično tehnološki zahtevnosti in pogojih izgradnje objekta... Nova tovarna prikolic — poskusno obratuje Nov prototip avtodoma Prototip avtodoma projektirali v Razvojnem inštitutu, izdelali pa deloma v TOZD Adria in tovarni v Deinzeju, kjer je tudi zagledal luč sveta. Prototip bo del novega proizvodnega programa tovarne v Deinzeju in dopolnilni prodajni program Adrie. Več o njem v naslednjih številkah Kurirja. Kdaj reorganizacija Na problemski konferenci komunistov in sindikata IMV smo obravnavali široko problematiko poteka sanacije IMV-ja, kakor tudi samoupravne preobrazbe v dve delovni organizaciji. Raz-pravljalci smo posvetili v razpravah o delitvi posebno pozornost. Na osnovi pojasnil in utemeljitev smo se v zaključkih strinjali s potrebo po delitvi, ki naj bi bila le posledica in sredstvo za uresničevanje pravilno opredeljenih in predvsem ekonomsko utemeljenih sanacijsko razvojnih programov posameznih dejavnosti. Da bi lahko uspešno vodili politično akcijo, smo izrazili potrebo, da družbenopolitične organizacije razpola- gajo s prepričljivimi argumenti ekonomske in socialne smotrnosti predlagane samoupravne preobrazbe, ki mora biti namenjena predvsem povečanju ekonomske učinkovitosti in razvoju samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v bodočih delovnih organizacijah. Že 14. januarja smo imeli člani predsedstva akcijske konference zveze komunistov IMV-ja, sekretarji vseh OOZK sestanek s članom ZKPO tov. Kuharjem, na katerem smo dobili informacijo o dogovorih, na ravni republike Slovenije, občine Novo mesto in ZKPO o nadaljnjih aktivnostih izva- (Nadaljevanje na 2. strani) (Nadaljevanje s 1. strani) janja samoupravne obrazbe IMV-ja. pre- Obravnavali smo dve temi: 1. Kako po 1. marcu ’86 ko poteče 1-letno obdobje imenovanja družbenega varstva v IMV-ju? Ukrep družbenega varstva lahko po zakonu traja največ eno leto. Na osnovi pogovorov in analiz v vseh strukturah družbenopolitičnih skupnosti do ravni republike pa je bilo ugotovljeno, da je bil obseg nalog, katere je dobil ZKPO le prevelik za enoletni mandat. Iz objektivnih vzrokov in hudega stanja, v katerem se je nahajal IMV spomladi '85 niso bile do konca izpeljane sledeče naloge: a. Dolgoročni program razvoja avtomobilske dejavnosti, ki bo definiran do srede letošnjega leta. b. IMV še ni do konca poravnal finančnih obveznosti iz preteklih let c. Nismo še sprejeli samoupravnih aktov o opisu del in nalog. d. Reorganizacija še ni izpeljana. Zaradi opisanih vzrokov bo skupščina občine Novo mesto na predlog Izvršnega sveta obravnavala predlog o ukinitvi družbenega varstva na nivoju TOZD-ov, in podaljšanju ukrepa družbenega varstva za delovno organizacijo IMV do konca leta 1986, z namenom, da se do konca izpeljejo vse zadane naloge. 2. Kdaj reorganizacija? Takšen ukrep pa zahteva, da na nivoju TOZD-ov izpeljemo vse samoupravne dejavnosti od volitev delavskih svetov in organov, do razpisa delovnih mest za vodilne in vodstvene delavce v TOZD-ih. Sprejeti moramo še vse manjkajoče samoupravne akte na nivoju DO IMV. Kadrovska sestava ZKPO-ja je odvisna od sklepa občinske skupščine, ki ga je tudi imenovala, vendar mislimo, da ni vzrokov za kakršne koli spremembe, saj je dosedanje delo ZKPO-ja in doseganje izjemnih rezultatov v tekočem poslovanju dovolj prepričljiv dokaz, da moramo v takšnem sestavu delovati naprej, da resnično dosežemo normalno poslovanje in zaupanje družbe. Ob oceni dela ZKPO na Skupščini občine, ki bo konec januarja pričakujemo tudi razpravo IMV-jeve delegacije v zboru združenega dela, ki naj bi dala neposredno oceno iz najširših delavskih sredin. 2. Ob temeljitih analizah na vseh nivojih družbenopolitičnih skupnosti je bilo ugotovljeno, da je delitev IMV na dve DO še vedno naš končni cilj, vendar okoliščine narekujejo, da še prej izvedemo določena opravila, ki so predpogoj reorganizacije. a. Bančni konzorcij bi rad saniral IMV v skupni sestavi, da bi potem novi organizaciji lahko začeli normalno poslovati. b. Iz objektivnih okoliščin vsled zelo obsežnega dela še nimamo dolgoročnih programskih usmeritev za tovarno avtomobilov. Do marca bomo imeli ponudbe partnerjev, in do sredine leta se bomo že lahko odločali o najugodnejši ponudbi. c. Da pa bi lahko podpisali dolgoročno pogodbo s partnerjem, bomo v reorganizacijo morali iti, ker so tuji partnerji pripravljeni vlagati sredstva le v svoj program. d. Ko podpišemo pogodbo o sodelovanju z bodočim partnerjem, ki bo sovlagal, bomo morali prilagoditi organizacijo tudi njegovim zahtevam. e. Zavod za organizacijo poslovanja lahko pripravi kvaliteten predlog mezo in mikro organizacije šele ko bo znan partner in program tovarne avtomobilov. Na osnovi informacije tov, Kuharja in razprav, smo se dogovorili, da priprave za reorganizacijo v DPO potekajo po začrtanih programih, vendar bodo časovno raztegnjene. Cim prej je potrebno izpeljati še vse dejavnosti za popolno samoupravno organiziranje DO IMV, sprejeti manjkajoče akte in izpeljati vse priprave in volitve v samoupravne organe, kot tudi v delegacije samoupravnih interesnih skupnosti in zbora združenega dela. Prav tako moramo v družbenopolitičnih organizacijah izpeljati vse aktivnosti za izpeljavo volilnih konferenc in izvolitev novih vodstev tako na nivoju osnovnih organizacij kot tudi na nivoju konferenc in predsedstev DPO v IMV. Le družbenopolitična aktivnost mladine, sindikata in komunistov, ne bo dovolj, če hočemo izpeljati zadane cilje, zavedati se moramo, da bomo skupne cilje dosegli ravno z doslednim delom vseh delovnih ljudi v delovni organizaciji. Vojko Grobovšek Pred volitvami v delegatske skupščine Delegacije po novem Že v uvodu je treba poudariti, da se v IMV nismo pravočasno vključili v vsebinske in organizacijske priprave na volitve v delegatske skupščine. Sedaj bo zato potrebno več napora pri uresničevanju nalog v zaključnih fazah volilnega procesa. Če opravičljivi razlogi so, jih je treba iskati predvsem v intenzivnih notranjih organizacijskih previranjih, saj do nedavnega nismo imeli jasne predstave o tem, na kakšni samoupravni organiziranosti IMV naj opredelimo izhodišča delegatske organiziranosti, torej podlago za volitve. Šele dogovor, da se volitve v delegatske skupščine pripravijo in izpeljejo po samoupravni organiziranosti IMV iz maja ’85 (po prenehanju SOZD in vrnitvi na DO), je omogočil proces evidentiranja in kandidiranja. Kljub temu, da bo ob izidu tega Kurirja že zaključeno najobsežnejše vsebinsko delo (3. februarja bo že seja skupne temeljne kandidacijske konference, ki bo oblikovala dokončne kandidatne liste za posamezne skupščine samoupravnih interesnih skupnosti), bi veljalo v interesu popolne informiranosti celotnega kolektiva izpostaviti nekatere novosti, ki se nanašajo predvsem na načine oblikovanja delegacij iz temeljnih organizacij in delovne skupnosti IMV v novomeški občini. Seznam samoupravnih interesnih skupnosti, v katerih skupščine bomo volili, je naveden v okvirju, takrat pa smo se s posebnim samoupravnim sporazumom dogovorili o delegiranju skupnih delegacij v posamezne SIS. Gre namreč za uveljavitev možnosti, ki jo ponuja novela zakona o volitvah. Bistvo novosti je v tem, da je omogočeno temeljnim organizacijam v okviru iste DO, ki so na ožji lokaciji in imajo . istovetne interese na konkretnih področjih interesnega združevanja, da oblikujejo skupne delegacije v skupščine posameznih SIS. Z omenjenim sporazumom smo se tako dogovorili, da bodo vse naše temeljne orga- nizacije in delovna skupnost v občini Novo mesto imele po eno skupno delegacijo v skupščini vsake SIS -torej skupno le 10 delegacij. Posamezna delegacija šteje 13 članov, sestavljajo pa jo: TOZD Tovarna avtomobilov 4delegati TOZD Tovarna prikolic 2delegata TOZD Commerce ldelegat TOZD Tehnoservis ldelegat TOZD Transport ldelegat TOZD Razvojni inštitut 1 delegat DSSD 1 delegat TOZD »Podgorje« Šentjernej 1 delegat TOZD Tov. oken in kov. galanterije Šmarjeta 1 delegat Že na prvi pogled je jasno, da bomo 13. marca (tedaj bodo namreč volitve v združenem delu) volili bistveno manj delegatov kot na prejšnjih volitvah. To nam bo omogočilo sledeče izboljšave: - Sodelovanje strokovnih služb s skupnimi delegacijami bo neprimerno lažje in kvalitetnejše, saj odpade težavno dogovar- janje med strokovno službo na eni in številnimi delegacijami na drugi strani. — Delegati v skupnih delegacijah se bodo morali veliko bolj angažirati pri delu delegacije, saj bo večina tozdov zastopana le z enim delegatom. Torej ne bo več možnosti za nedopustno lagodje in izmikanje vsem oblikam delegatskega. delovanja, kar je bilo doslej skoraj pravilo. — V skupni delegaciji bo lažje primerjati in usklajevati stališča in poglede na določene probleme, vključiti strokovna mnenja in predloge, skrajšati pota dogovarjanja med delegatsko bazo iz posameznih tozdov, skratka, lažje bo izvajati vsebino delegatskega dela. — Višja usposobljenost delegacije bo bistveno prispevala k izboljšanju delov- anja delegatskih skupščin kvalitetnejše vsebine v dele-in izpodbijala možnosti bi- gatskih odnosih, rokratiziranja samouprav- XT._ , y nih procesov. Nikakršnega zagotovila za uspeh pa ni, če ne bomo v Zagotovo nismo rekli vsakem trenutku in na vsa-vsega, morda niti ne najpo- kem področju dosledno spo-membnejšega, vendar, pou- . štovali in izvajali principe čeni s slabimi izkušnjami pri delegatskega sistema, kate-delovanju delegatskega rega temeljna prvina in kvali-sistema doslej menimo, da že teta so ljudje - delegati in samo omenjene organiza- njihov osebni odnos do dele-cijske spremembe odpirajo gatskega sistema kot temelja možnosti za uveljavljanje družbene ureditve. Samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti v občini Novo mesto 1. Občinska izobraževalna skupnost 2. Občinska kulturna skupnost 3. Občinska telesno-kulturna skupnost 4. Občinska skupnost otroškega varstva 5. Občinska raziskovalna skupnost 6. Občinska zdravstvena skupnost 7. Občinska skupnost socialnega skrbstva 8. Občinska skupnost za zaposlovanje 9. Občinska samoupravna stanovanjska skupnost in 10. Skupnost pokojninsko invalidskega zavarovanja Nova vodstva sindikata v IMV 6. Ivan Gornik 7. Stane Gosenca 8. Marija Hribar 9. Anton Luzar 10. Marjan Kovačič - član član član član član 11. Alojz Novak - član V začetku letošnjega leta so bili na občnih zborih OOS 12. Janez Prešeren — član izvoljeni novi organi sindikata v vseh TOZD, DSSD in DO 13. Lucijan Rojc - član IMV, kajti dosedanjim je potekel mandat. Za predsednike 14. Milica Radovan - član OOS v posameznih TOZD in DSSD ter DO IMV so bili izvo- 15. Špelko Ignac — član ijeni naslednji delavci IMV: 16. Marija Muhič - član 17.Jože Zagorc - član Predsedstvo koordinacije OOZS DO IMV: Mirko Miščevič - predsednik TOZD TA Proizvodnja III. Dušan Rešetič - namestnik TOZD TP L Anton Kralj - predsednik Vinko Čampelj — član TOZD Commerce 2. Marjan Bevc - namestnik Janez Gregorčič — član TOZD Transport 3. Drago Škoda - sekretar Stane Žagar — član TOZD Tehnoservis 4. Pavel Čerček - član Rudi Mraz - član DSSD 5. Radmila Drkušič — član Slavko Drab - član TOZD RI 6. Anton Kos — član Vinko Škof , - član TOZD TA 7. Branko Levak — član Ivica Radojčin - član TOZD TA 8. Metod Redek — član TOZD Tovarna avtomobilov Proizvodnja IV. Proizvodnja I.: L Jože Butala - predsednik 1. Martin Žabkar - predsednik 2. Zdravko Sančanin — namestnik 2. Vlado Pobežin - namestnik 3. Marija Manasijevič sekretar 3. Vinko Mačerol - sekretar 4. Tončka Blažič — član 4. Alojz Bučar — član 5. Franc Brajer — član 5. Anton Cesar - član 6. Peter Griiča — član 6. Jože Gazvoda — član 7. Miro Klobučar — član 7. Emil Praznik — član 8. Miro Kočevar — član 8. Kristina Srebrnjak — član 9. Zorka Kraševec - član 10. Drago Udovič - član Proizvodnja II. 11. Janez Udovič - član 1. Ivica Radojčin - predsednik 2. Primož Šercelj - namestnik Proizvodnja V/I: 3. Milorad Džudovič - sekretar 1. Jože Grubič — predsednik 4. Jože Borse - član 2. Jože Arh — namestnik 5. Vinko Gorenc - član 3. Zlatko Krnc — sekretar A X A v v • V 4. Ivo Ascic - član 5. Jožica Brulc — član 6. Josip Cindrič — član 7. Darinka Gačnik — član 8. Ivan Košak - član 9. Marko Krušič - član 10. Marjan Lakič - član 11. Branko Rogič - član 12. Gavro Sarič - član 13. Anton Slobodnik — član Proizvodnja V/2: 1. Jože Gazvoda - predsednik 2. Boris Andrejčič — namestnik 3. Martin Gliha — sekretar 4. Alojz Drčar - član 5. Vida Kobe - član 6. Slavko Pungeršič — član 7. Boris Sladič - član Planiranje in upravljanje proizvodnj L Janez Jakše — predsednik 2. Artur Galič — namestnik 3. Jovanka Drkušič - sekretar 4. Jože Gazvoda — član 5. Franc Kocjan — član 6. Rok Kren — član 7. Stanko Petrovič — član 8. Marjan Raj er — član 9. Franc Štamcar — član Kontrola kakovosti: 1. Svetislav Pavlov — predsednik 2. Vlado Bubnjevič — namestnik 3. Marija Gregorčič - sekretar 4. Vlado Der - član 5. Jože Dvojmoč - član 6. Janez Hočevar — član 7. Martin Kobe - član DSSD 1. Boris Padovan - predsednik 2. Silva Petkovič - namestnik 3. Olga Barbo — član 4. Slavko Peterle — član 5. Jože Smrke - član Obrat Suhor: 1. Anton Petrič — predsednik 2. Mihael Črnič — namestnik 3. Mira Jaržekovič — blagajnik 4. Ivan Črnugelj — član 5. Lado Juršič - član 6. Martin Kočevar — član 7. Martin Konda - član 8. Kraševec Anica — član 9. Anton Muc — član 10. Anton Plut - član 11. Zvonko Radulovič - član TOZD Commerce: 1. Vinko Čampelj — predsednik 2. Janez Povše - namestnik 3. Štefanija Lenčič - blagajnik 4. Marija Vozelj - sekretar 5. Biserka Crljenica - član 6. Edo Černec - član 7. Anton Gregorčič — član 8. Jože Ivanetič — član 9. Jože Kastelic - član 10. Jože Muhič — član 11. Stane Petretič — član OOUR Tvornica servisne opreme Beli Manastir: 1. Dragutin Vinovič 2. Milenko Marinkovič 3. Violeta Antal 4. Pavle Barčan 5. Stjepan Borovečki 6. Gordana Čerkez 7. Ištvan Horvat 8. Tomo Leskovar 9. Stjepan Mučić 10. Mijo Vulič 11. Blaženka Josip TOZD Tovarna prikolic Novo mesto 1. Zvone Pavlin - predsednik 2. Božo Horvat — namestnik 3. Milka Jakše - blagajnik 4. Janez Zupančič - tajnik 5. Franc Andrejčič —član 6. Vesna Bakarič - član 7. Jože Gazvoda - član 8. Janez Hrovat — član 9. Jože Luzar - član 10. Jože Udovč - član TOZD Tovarna avtomobilskih prikolic Brežice 1. Staj ka Kotur -predsednik 2. Fanika Petranovič - blagajnik 3. Darinka Barbič — član 4. Jože Černuš — član 5. Anton Gelhar - član 6. Ahmed Manušič — član 7. Zdenka Koželj - član 8. Ivan Ogorevc — član 9. Roman Pavlovič — član 10. Olga Tomič - član 11. IvanTomše — član TOZD Tovarna opreme Mirna 1. Branko Sladič -predsednik 2. Peter Kurent — namestnik 3. Milena Leskovec - tajnik 4. Nevenka Bončina - član 5. Zinka Borštnar —član 6. Vanda Bračko — član 7. Anton Drčar — član 8. Karel Gačnik — član 9. Stane Gracer — član 10. Dragica Kušelič — član 11. Tončka Kurent —član 12. Stane Novak - član 13. Fanika Pirh - član 14. Emil Toman — član 15. Boris Žnidaršič —član TOZD Tovarna lesne opreme Črnomelj 1. Marko Vrščaj - predsednik 2. Marko Stipanovič - namestnik 3. Milka Željko - blagajnik 4. Matija Jančan —član 5. Anica Kač — član 6. Marija Kozan — član 7. Majda Kramarič - član 8. Jože Medvešček — član 9. Marjan Pavlakovič - član 10. Danica Šegina - član 11. Štefka Šuster - član 12. Drago Vajs - član TOZD Tovarna ploskovnega pohištva »PODGORJE« Šentjernej - predsednik 1. Franc Jarkovič — predsednik — namestnik 2. Polde Tomšič — namestnik - član 3.Ivanka Jordan — blagajnik — član 4. Dragica Narat — član — elan 5. Jože Grubar - član — član 6. Milena Kavšek — član — član 7. Štefka Šime — član — član 8. Ignac Zagorc — član — elan — član 9. Franc Zalokar — član - član TOZD Tovarna pohištva Semič 1. Jana Jakša 2. Anton Kunda 3. Marija Rozman 4. Janez Malnarič 5. Jože Golobič 6. Pavle Sepaher 7. Zdravko Štalcar — predsednik — namestnik — blagajnik — tajnik — član — član — član TOZD Tovarna oken in kovinske galanterije Šmarjeta L Zlatka Poglajen - predsednik 2. Franc Goli - namestnik 3. Jožica Škrbina —blagajnik 4. Cvetka Tratar — tajnik 5. Alberta Bokal -član 6. Jože Kocjan - član 7. Pavla Per - član 8. Franc Vovk - član 9. Jože Žibert — član TOZD Tehnoservis 1. Stane Žagar -predsednik 2. Milan Lahne - namestnik 3. Katarina Žagar -blagajnik 4. Drago Dobravc — član 5. Tereza Mihajlovič — član 6. Jože Miklič — član 7. Darko Pungeršič — član 8. Majda Zore — član TOZD Transport 1. Janez Gregorčič 2. Janez Gorišek 3. Darinka Golob 4. Branko Vlašič 5. Ivan Ravnič 6. Jože Gazvoda 7. Vlado Udovč predsednik namestnik blagajnik član član član član TOZD Razvojni inštitut 1. Slavko Drab — predsednik 2. Drago Bon 3. Anica Grobovšek 4. Jože Pavlovič 5. Majda Pirnar 6. Nikolaj Padevski 7. Ignac Žagorc — podpredsednik — blagajnik — član — član — član — član DSSD DO IMV 1. Rudi Mraz —predsednik 2. Marija Dichelberger— namestnik 3. Majda Mohar - blagajnik 4. Marija Grubar - član 5. Marjeta Jaklič -član 6. Brane Kastelic — član 7. Jožica Lužar — član 8. Darja Potočar -član 9. Vladimira Rupena — član Uvedba merila po kriteriju kakovosti — korak dalje pri nagrajevanju delovne uspešnosti Naš sistem nagrajevanja delovne uspešnosti pri opravljanju del in nalog predvideva ugotavljanje po kriterijih: KOLIČINA DELA KAKOVOST DELA GOSPODARNOST DELA Do sedaj smo ugotavljali in obračunali samo količino dela (normo) in stimulacijo na realizacijo proizvodnega plana. Po kriterijih kakovosti in gospodarnosti dela še nismo imeli pripravljenih meril. Vse večje zahteve tržišča nas silijo, da moramo več storiti, da bi bili naši proizvodi kvalitetni. Obenem pa si moramo prizadevati, da bi za proizvod porabili kar najmanj materiala. V prvi fazi bi prešli na ugotavljanje kakovosti dela. Naš cilj je, da bi izboljšali kakovost proizvoda. To pa pomeni, da si moramo prizadevati, da bi bila vsaka faza dela kvali- tetno opravljena. S tem pa bi zmanjšali stroške reklamacij in dosegli porast ugleda pri kupcu. Z vidika kakovosti mora biti vsak del, ki ga izdelamo ali vgrajujemo brezhiben, ne glede na to, koliko je vreden. Z vidika gospodarnosti ni vseeno, ali je material oz. sestavni del drag ali poceni, ali ga porabimo več ali manj. Gotovo so tudi tu rezerve, da bi lahko kaj prihranili. V tej smeri bomo pospešeno razvili ustrezna merila po kriteriju gospodarnosti dela. Kako bomo spremljali kakovost dela? V temeljnih organizacijah — finalistih bodo spremljali kakovost glede na število zavrnitev, ki bodo izračunane v AQR točkah. V temeljnih organizacijah — polfinalistih pa bomo spremljali kakovost glede na planirani odstotek izmeta. V obeh primerih bo faktor kakovosti (fk) izračunan po tabeli: Reali- »fk« Reali- »fk« Reali- »fk« Reali- »fk« zacija zacija zacija zacija 90,0 0,900 95,0 1,000 100,0 1,050 105,0 1,075 91,0 0,920 96,0 1,010 101,0 1,055 106,0 1,080 92,0 0,940 97,0 1,020 102,0 1,060 107,0 1,085 93,0 0,960 98,0 1,030 103,0 1,065 108,0 1,090 94,0 0,980 99,0 1,040 104,0 1,070 109,0 1,095 110,0 1,100 Izračunani fk glede na dosežen plan kakovosti (realizacija) bo ohračunan tistim delavcem, ki so vplivali na kakovost dela skupine,oddelka ali TOZD. Delavcem, za katere bo ugotovljeno, da delajo nekvalitetno, pa se bo za vsak večji izmet, povzročen po krivdi delavca, zmanjšal faktor kakovosti za 0,05 (5%). Kdo bo nagrajen po tem merilu? Vsekakor tisti delavec, ki lahko po naravi svojega dela bistveno vpliva na kakovost. Ti bi bili naslednji: - delavci v neposredni proizvodnji, kjer so dela normirana (za posameznika ali skupinsko) — neposredni vodje del — kontrolorji v neposredni proizvodnji — vzdrževalci orodij — transportni delavci, lan-serji Delavski sveti TOZD bodo skladno s to usmeritvijo določili delokroge, ki bodo stimulirani na kakovost in določili tudi datum, s katerim se merilo za kriterij kakovosti uvaja in obračunava. Predhodno bodo o tem delavci seznanjeni na svojih zborih. Sl. za org. dela in napredek poslovnih sistemov MARINČ LUDVIK, ing. Prva v aleji Mullerjevih preš je šest let neozdravljiva »bolnica«, ki so jo vzdrževalci proizvodnje I. v TOZD TA, uspeli ponovno usposobiti za obratovanje. Po šestletnem mirovanju SKupina vzdrževalcev P-I v oddelku težke presernice se je pod vodstvom izmeno-vodje Viktorja Mikca v lanskem letu odločila, da bo poskušala usposobiti stiskalnico ZE—800, ki ne obratuje že več kot šest let. Na navedeni stiskalnici sta bili v okvari glavni črpalki. Poleg tega pa smo zaradi pomanjkanja ustreznih električnih delov snemali le-te ter jih montirali na druge stiskalnice. Znano je, da za potrebe tekočega vzdrževanja ne dobimo niti toliko sredstev, da bi zagotovili nabavo najnujnejših rezervnih delov, kot so na primer tesnila. Prav zaradi tega in pa zaradi izjemne pomembnosti te stiskalnice pri linijski proizvodnji smo se odločili, da naredimo preizkus popravila črpalk, seveda z željo, da jih ponovno usposabimo. Proizvajalec stiskalnic v svojih pogonskih navodilih predvideva samo zamenjavo črpalk, kajti za njihovo popravilo obstajajo specializirane delavnice z vso potrebno opremo in specializiranimi delavci. Po večkratnih preizkusih je z veliko vloženega dela ter na novo pridobljenega znanja vzdrževalcem 20. L 1986 uspelo stiskalnico usposobiti za njeno normalno delovanje . In prihranek? Proizvajalec stiskalnic Fritz Miiller zaračunava reparaturo črpalk v višini 63.520 DM brez transportnih stroškov. Bistveno pomembno pa je to, da njena usposobitev omogoča linijsko proizvodnjo. Vzdrževanje P-I TOZD TA BORIS ČRNIČ Đ. NINKOVIĆ, Večernji list Izgradnja tovarne prikolic IMV Novo mesto — program 3 Prva prikolica izdelana v novi tovarni. Končno je le uspelo realizirati projekt IMV 3, ki je v svoji »zgodovini« doživljal burne vzpone in padce, predvsem zaradi situacije IMV-ja, ki je nastala po letu 1980. Objekti TOVARNE PRIKOLIC so se gradili v 4 etapah; predvsem zaradi nedorečenih programov IMV 1 in IMV 2. V 1. etapi - od 1978-1980 so se gradili objekti razširitev pre-sernice, carinsko skladišče in Tovarna prikolic I. diletacija. V tem, obdobju je bila zgrajena kletna etaža, s temeljenjem (pilotiranje) in stebri proizvodne etaže. Zaradi že zgoraj nevedenih razlogov so bila 1980 dela prekinjena in je ustavitev trajala do 1983, ko smo pristopili k nadaljevanju del (to imenujemo II. etapa) predvsem na izvedbi strehe, tako da smo objekt zaščitili pred propadanjem. V letu 1983 je prišlo do odločitve da se v objekte programa IMV 3 vključi tudi program IMV 2, kar je imelo za posledico nekajkratno prekinitev projektiranja. Ne glede na omenjene težave smo koncem 1983 pričeli s 3. etapo izgradnje, ki je trajala do konca 1984. V tem obdobju smo zaključevali glavni proizvodni objekt, izvajali infrastrukturo, energetske objekte in medpro- stor. Izvršena je bila tudi rekonstrukcija energetskega objekta. Zaradi zamikov terminov, ki so nastopili predvsem zaradi vključevanja programa IMV 2 in IMV 3 so nastopile podražitve, tako da smo izčrpali planirana sredstva, objektov pa nismo dokončali. Koncem 1984 smo morali dela zopet ustaviti in pristopiti k zagotovitvi dodatnih sredstev za dokončanje programa IMV 3. V avgustu 1985 smo pristopili k IV. etapi, k dokončanju del. Kljub vsem navedenim težavam nam je le uspelo v januarju 1986 objekte zaključiti do take faze, da je bilo možno realizirati preselitev proizvodnje iz stare v novo TOVARNO PRIKOLIC -stekla je poizkusna linijska proizvodnja. V terminih 23. in 24. 1. 1986 je bil opravljen upravni postopek — tehnični pregled objektov, priprav in naprav kot pogoj za pridobitev dovoljenja za poizkusno obratovanje, ki ga v tem primeru izda upravni organ, Sob Novo mesto, Komite za urbanizem. Z ozirom na to, da so po ugotovitvah komisije izpolnjeni pogoji za poizkusno obratovanje, ki bo trajalo 12 mesecev nastopi uradni pričetek 4. 2. 1986. (8 dni po ugotovitvi komisije za tehnični pregled da so izpolnjeni pogoji za poizkusno obratovanje). Seveda s tem niso zaključene vse aktivnosti pri zaključevanju investicije in vključevanju proizvodnje v proces poizkusnega obratovanja. Ker je bil rok za izdelavo tega članka izredno kratek, smatramo da bo potrebno v naslednjih številkah Kurirja podrobneje in temeljito poučiti vse delavce IMV-ja predvsem delavce v novi Tovarni prikolic kako naj uporabljajo in vzdržujejo objekte, opremo in naprave v času poizkusnega obratovanja (12 mesecev) in v rednem obratovanju, kajti bila bi izredna škoda v kolikor ne bi pravilno pristopili k uporabi objektov, ki so bili zgrajeni s tako velikimi napori, v težkih razmerah in z velikimi vlaganji. V začetku bodo (in so že) velike težave v prilagoditvi delavcev proizvodnje prikolic na novo nastale pogoje dela, zato menimo da je z ustreznimi opozorili in navodili tudi preko Kurirja možno prispevati k uspešnosti proizvodnje prikolic v novih proizvodnih prostorih. Tehnično programski sektor Zavodnik Franc Vsa podpora in zaupanje vodstvu IMV S skupne problemske konference koordinacijskega odbora OOZS in akcijske konference ZK DO IMV, ki je bila v decembru minulega leta, objavljamo povzetke nekaterih zanimivih razprav. Konferenca, ki je bila načrtovana že nekaj časa, a so jo neprestano prelegali, je izvenela spodbudno, na njej se je izkazala želja in moč delavcev IMV, da dočakajo uspešnejši dan, ki ga napovedujejo mnoga dejstva. Konference so se udeležili delegati zveze komunistov in sindikata, člani ZKPO DO IMV, predstavniki družbenopolitičnih organizacij Novega mesta in Dolenjske-,član predsedstva RS ZS in predsednik koordinacijskega odbora za spremljanje sanacije IMV Jože Sintič, predsednik republiškega odbora ZS kovinske in elektro industrije Ivan Kramer, predsednik IS Skupščine občine Novo mesto Jože Suhadolnik. Osrednja točka dnevnega reda je bila uresničevanje sanacijskega programa in nadaljnji razvoj IMV. Skrajšana poročila predsednika in članov ZKO objavljamo. Uresničevanje sanacijskega programa in razvoj IMV Marjan Anžur, predsednik ZKO DO IMV: »Rezultati tekočega poslovanja IMV so spodbudni, saj že bežni pregledi poslovanja v iztekajočem se letu napovedujejo bistveno zmanjšanje izgube, zabeležene v prvem četrtletju, ko je dosegla 2,7 milijarde dinarjev. V prvem polletju je izguba znašala 1,48 milijarde, po devetih mesecih še 95 milijard, medtem ko ob koncu leta pričakujemo sicer minimalne, a vendar pozitivne rezultate poslovanja v obeh programih. Gotovo je, da teh rezultatov nismo dosegli po naključju, pač pa so rezultat trdega dela in vztrajnih prizadevanj celotnega kolektiva. Gre za množico prepletajočih se ukrepov, katerih realizacija nam je omogočila, da smo z bistveno manjšim številom delavcev v neposredni proizvodnji dosegli načrtovane količine zlasti v avtomobilski dejavnosti, medtem ko smo v prikoliški dejavnosti nekoliko pod planskimi količinami zaradi zastojev v začetku leta. K izboljšanju finančnih rezultatov in realizaciji planov so odločilno prispevali tudi drugi ukrepi. Omeniti velja zmanjšanje zalog, smotrno cenovno politiko, upoštevanje tržnih in zakonskih možnosti. Pod slednjim gre razumeti tudi RAM— plasma v avtomobilski dejavnosti pa tudi niz drugih ukrepov, ki skupaj dajejo pomembne rezultate. Vsekakor je potrebno poudariti tudi prispevek družbene skupnosti v obliki odpisov in odlogov obveznosti do družbenih subjektov, sodelujočih v procesu sanacije IMV. Prav odpisi terjatev (obresti) predstavljajo težišče programa finančne konsolidacije, po katerem bi že rezultate poslovanja v tem letu razbremenili hudih bremen iz preteklosti. Ta naloga ni ne lahka ne enostavna in bo terjala določen čas. Vse to pa predstavlja le podlago za načrtovanja dolgoročnih rešitev, kjer tudi nismo več na začetku. Sanatorjem smo predložili sanacijski program za priko-liško dejavnost, ki opredeljuje vsebino in okvire razvoja te dejavnosti v naslednjih petih letih. Na tem področju načrtujemo pozitivno poslo- vanje z maksimalno izvozno usmerjenostjo, ki bo zagotavljala ob koncu tega desetletja okrog 30 milijonov dolarjev konvertibilnega priliva. Program bo sicer še deležen pripomb, korekcij in kompromisov, vendar ni dvoma, da predstavlja trdno izhodišče razvoja prikoliške dejavnosti. Seveda vse to le pod pogojem, da bomo dosledno uresničevali sleherno načrtovano fazo, opredeljeno z letnimi plani. Trši oreh predstavlja iskanje kratkoročnih in dolgoročnih rešitev v avtomobilski dejavnosti. Ne moremo že trditi, da smo se dokopali do končnih rešitev, a kljub temu lahko rečemo, da doseženi rezultati nudijo določena zagotovila, da bomo v Novem mestu nadaljevali proizvodnjo avtomobilov. Odločili smo se za pristop, ki naj bi omogočal sočasno iskanje več rešitev in različnih možnosti, izmed katerih bi v danem trenutku izbrali vsestransko najprimernejšo. Kljub določenim negotovostim - Renault je dolgo časa odlašal s podpisom znanega aneksa o kratkoročnem sodelovanju — je takšen pristop k iskanju rešitev za avtomobilski program pokazal mnoge dobre lastnosti, saj je med drugim pristopil francoski partner k za IMV enakopravnejšemu sodelovanju vsaj v kratkoročnem obdobju. Sodelovanje z Renaultom pri proizvodnji R-4 po določilih aneksa predstavlja dobro izhodišče za morebitno dolgoročno kooperacijo na novem vozilu. O tem sp bo naš partner izjasnil do konca marca 1986. Negotovost glede perspektiv sodelovanja z Renaultom, s katero smo se soočali v poletnih mesecih leta 1985, je prispevala k intenzivnosti pogovorov z ZCZ iz Kragujevca. Kasneje je vabljivost njihovih ponudb padla, saj so vsebovale predloge kratkoročnega sodelovanja, ki bi steklo v drugi polovici leta 1987 - za IMV prepozno. Tedaj smo po temeljitem premisleku pospešili stike z japonskimi proizvajalci, ker smo že poprej ugotovili njihov velik interes za morebitno proizvodnjo avtomobilov v IMV. Naši pogoji so bili enaki za vse potencialne partnerje: sovlaganje, zaprta devizna bilanca, konkurenčen proizvod ter drugi tehnično-proiz-vodni in tehnološki pogoji. V teku je izdelava posebnih študij, na podlagi katerih se bodo opredelili obojestranski smotri in interesi sodelovanja pri posameznem projektu. Ni pretirano smela ugotovitev, da že sama odločitev japonskih proizvajalcev, da pristopijo k izdelavi študij, pomeni prehodno oceno naše tovarne in njenih proizvodno tehnoloških zmogljivosti. Pričakujemo, da bomo v obdobju I/II kvartala dobili prve ponudbe japonskih partnerjev. S kom bomo sodelovali, v tem trenutku še ne moremo reči, kar v tem trenutku niti ni bistveno. Pomembno je predvsem to, da bomo even-tuelno dobili rešitev za dolgoročni razvoj avtomobilske dejavnosti in s tem več kot le minimalno socialno varnost delavcev. Seveda ima naš dosedanji partner RNUR določeno prednost že zaradi dosedanjega dolgoletnega sodelovanja, vendar ne za vsako ceno. Tako kot naš partner imamo tudi mi pravico do alternative, ki nam daje več, in jo bomo v primeru potrebe tudi izrabili. O tem, kot je bilo že rečeno, se bomo dokončno opredeljevali, ko bodo predložene vse ponudbe. Šele dobro zastavljeni dolgoročni sanacijsko razvojni programi bodo dovolj prepričljiv argument vsem sanatorjem in poslovnim partnerjem, da bo njihov prispevek k odpravljanju starih bremen Industrije motornih vozil obenem dobra naložba v raz- voj nadaljnjega poslovnega sodelovanja. Tudi načrtovana samoupravna reorganizacija IMV je sestavni del konceptov sanacije obeh proizvodnih dejavnosti. Kljub čustvenim vezam in tradiciji ugotavljamo, da bo z vzpostavlajnjem rentabilnosti poslovanja po omenjenih konceptih prenehala pogojenost avtomobilskega programa s prikoliškim kot z virom deviz za njegovo poslovanje, kar je v preteklosti dejansko veljalo. Prav nerazčiščeni računi iz preteklega obdobja povzročajo številne probleme pri kreiranju zdrave razvojne politike za posamezni program. Če k temu dodamo tudi dejstvo, da noben izmed Reorganizacija in samoupravno preoblikovanje IMV ni cilj, je pa prav gotovo pomembno sredstvo za dosego vseh naših zastavljenih ciljev. Gre za večjo trdnost dveh DO v poslovnem, razvojnem, tržnem in ne nazadnje tudi v socialnem smislu za večjo varnost delavcev. Pristop k urejevanju organizacijske strukture obeh DO nam je potreben kot osnovno sredstvo za lažjo, racionalnejšo in bolj koncentrirano spremljavo poslovne politike, vseh ustreznih poslovnih potez itd. Ob našem prihodu je bil IMV organiziran kot SOZD, ki ni bila registrirana. Ni imela vseh pogojev za normalno poslovanje. V sklopu vseh sanacijskih prizadevanj in ukrepov je bila reorganizacija tudi pozneje s testiranjem v strokovnih skupinah problematika št. 1 v smislu vseh problemskih komponent in problemskih situacij v IMV. Reorganizacij ski poseg smo razdelili na dve fazi: -prva faza — koncentracija SOZD, ki je imela 50 DO, v eno — druga faza — dejanska končna, prava v tem smislu, kot ste slišali, v popolno oblikovanje v celoti dveh samostojnih poslovnih subjektov. potencialnih sovlagateljev ne želi vlagati v obe dejavnosti hkrati, pač pa le v konkreten program, so motivi za delitev IMV na dve ločeni delovni organizaciji še krepkejši. Torej je tudi delitev IMV predvsem v funkciji odpiranja možnosti sovlaganja v posamezne razvojne programe, brez česar je dolgoročna sanacija posameznih dejavnosti v IMV težko uresničljiva. Zaradi te pogojenosti smo se tudi odločili, da bomo proces nadaljnje samoupravne preobrazbe (delitve) IMV časovno prilagodili terminom ponudb oziroma dokončnim opredelitvam o dolgoročnem sanacijsko razvojnem programu avtomobilske dejavnosti.« Sistematičen pristop k reorganizaciji je potekal skupaj z ZOP iz Ljubljane. Takoj smo začeli z izdelavo diagnoze stanja na področju organiziranosti. Analiza sedanjega stanja nas neizogibno sili v čimprejšnjo ureditev tega problema, čimprejšnjo izgradnjo novega organizacijskega modela, za lažjo realizacijo poslovne politike in lažje uveljavljanje interesov delavcev. Kriteriji dokazujejo, da je ta reorganizacija in ustanovitev dveh DO dejansko faktor razvoja DO IMV in DO ADRIA. Faktorji, ki nas združujejo - ni jih dosti, razen enega bistvenega - so zanemarljivi, vendar v smislu poslovne logike, v smislu neizprosnih tržnih in ostalih korelacij mislim, da v tem sklopu čustva dejansko ne morejo odločati in nimajo odločilne teže. Odločilno težo imajo prav gotovo argumenti, s katerimi dokazujemo (tudi širši DPS), kje je osnovna argumentacija za ustanovitev dveh DO - dveh poslovnih politik. Faktorji združevanja niso številni. Analiza je pokazala nekaj ekonomskih oz. finančnih povezav v smislu nekaterih programov, ki se prepletajo med prikolicami in avtomobili. V strukturi celotnega prihodka ta komponenta znaša okrog 5 % za prikolice in 11 % za avtomobile. Ta moment prav gotovo ni pomembna postavka, ki bi dokazovala ohranitev sedanje organiziranosti v IMV. Ugotovili smo, da so faktorji, ki nas razdružujejo, številnejši. Razvojna problematika za oba programa prikolic in osebna vozila je popolnoma divergentna. Mislim, da vsi delavci v IMV poznajo to problematiko, da gre za popolnoma drugačno razvojno miselnost, za strokovni instrumentarij, ki je dosti drugačen, ko gre za kovinsko predelovalno industrijo ali ko gre za lesarsko proizvodnjo, ki pravzaprav v metodološkem pristopu nimata dosti skupnega. Z večjo stopnjo kritičnosti lahko ugotovimo, da če bi imeli pred 10 leti dve DO (za proizvodnjo prikolic in osebnih vozil), ne bi danes doživljali razvojne stagnacije, čeprav vemo, da je kombi še kako iskan in potreben. Lastnega razvoja na področju osebnih vozil nimamo, vpeti smo v neko soodvisnost partnerja, vendar vseeno lahko trdimo, da če bi imeli dve poslovni politiki, bi prav gotovo razvoj osebnih in ostalih vozil imel močnejšo vlogo, kot jo ima danes. Naj naštejem argumente naprej: Obe proizvodnji sta dislocirani, proizvodnja prikolic in osebnih vozil nista v eni hali. To, da smo, makro gledano, tukaj v ožjem prostoru, nas lahko še naprej utrjuje, da še naprej ostanemo imevejevci, vendar vsak v svoji DO,,s svojo poslovno politiko. Naslednji poslovni segment - trženje. Prodaja prikolic je naša poslovna politika, ki je popolnoma neodvisna od poslovne politike RNUR. Ni nobenih možnosti zagovarjanja teze, da tržni segment združuje oba programa. Gre za popolnoma ločeni poslovni strategiji, politiki. Naslednje področje je finančno področje. Pogoj za čiste račune je tudi organizacijska struktura. Organizacijska struktura pogojuje ali onemogoča ustvarjanje čistih računov. Zaradi raznoraznih finančnih okoliščin smo bili prisiljeni v finančne kompromise v izogib večjim težavam. Taka politika ni večja garancija za nemoten razvoja obeh programov. Zelo pomembno je brez dvoma tudi kadrovsko vprašanje. Ta komponenta v smislu reorganizacije ima en majhen minus. Razdružitev in ustanovitev dveh DO predpostavlja tudi koncentracijo kadra v eni ali drugi DO. Vendar se ta minus izniči z nekaterimi prednostmi. Danes se delavci v strokovnih službah ukvarjajo s problematiko bodisi enega programa ali tudi drugega. Vemo, da je kvalificiranega kadra v celotni strukturi vseh zaposlenih z višjo in visoko šolo nekaj čez 2,5 %. Napajanje s kvalificiranimi strokovnimi kadri je možno samo izven IMV. V IMV ni razkošja in ne možnosti, da bi delavce razporejali bolj samostojno in neodvisno od zaledja oz. okolja. Ta diferencialnost po programski orientaciji je že danes prisotna, saj delavci že delajo le za posamezni program. Zelo pomembna je tudi delitev premoženja. SOZD ni imel vseh možnosti za zaži-vitev tudi zato, ker ni bilo razmejeno premoženje. Temu posvečamo sedaj veliko pozornost in so kriteriji pravilno zastavljeni. Nekatere stvari se že bilančno v knjigovodstvu razmejujejo- Temeljite so tudi priprave samoupravnih aktov za osnovno samoupravno regulativo, pri čemer sodeluje vrsta zunanjih sodelavcev. Naša pravna služba se zelo aktivno, kvalitetno in tvorno vključuje v vsa prizadevanja in tudi ZOP na tem področju veliko pomaga. Osebno menim, da danes ni potrebno razglabljati o makroorganiza-cijski strukturi obeh DO. Na današnji problemski konferenci moramo doseči nadaljnja prizadevanja, kajti vsako vračanje nazaj, ohranitev sedanjega stanja nas pelje v organizacijsko močvirje. Sedanje IMV v smislu razvojnih ciljev ni možno peljati kot tak konglomerat nasproti ostalim pogojem normalnega razvoja avtomobilske dejavnosti. Organiziranost in organizacijska struktura je razvojni faktor razvoja obeh sistemov.« Reorganizacija IMV je nujna, a naj bo izpeljana temeljito Anton Kuhar, član ZKO DO IMV: Osnovni koncepti prikoličarske proizvodnje so izoblikovani Dušan Lavrič, član ZKO DO IM V: »Naša prikolica je utrdila tudi na tujem trgu svoje ime, je poznana in so ji odprta vrata. Velike zasluge ima ravno naša zunanja trgovinska mreža. Postavitev lastne prodajne mreže je zelo umestna, saj daje dejanske rezultate in je dejansko uveljavila ADRIO in tudi garantira neko bodočnost. Posebej bi želel poudariti, da kljub močnemu izvoznemu deležu, ki je odražen v velikem zunanjetrgovinskem efektu, je ta dejavnost več ali manj nekje na robu rentabilnosti. Vsa leta je vzporedno z IMV poslovala z negativnim rezultatom in čeprav so bili prisotni širši gospodarski in družbeni interesi za to proizvodnjo in so tudi sedaj glede na to, da ustvarja velik devizni neto efekt, se ti interesi niso odražali v ekonomskih efektih. Vsa leta se srečujemo z velikimi težavami, ki so pogojene s cenovnimi neskladji, Saj tako močna usmerjenost v izvoz, 90 %, pri jugoslovanski inflaciji in visokih cenah praktično onemogoča doseganje boljših rezultatov. V zadnjem obdobju ni bilo vlaganj v pri-količarsko dejavnost. Vse prioritete v razvoju je imela avtomobilska industrija, kar je po eni strani logično, saj je zavzemala 80 % fizičnega obsega, pa tudi celotnega prihodka. Kljub vsem težavam smo v letošnjem letu dosegli nesporno dobre poslovne rezultate. Prikoličarska dejavnost že od junija 1985 naprej dosega dobre poslovne rezultate. To se odraža predvsem v odloženih obrestih. Računamo, če bodo te obresti dokončno odpisane, da ni bojazni, da ne bi tudi to poslovno leto zaključili z poslovnim rezultatom. Poudariti bi želel uspehe, ki smo jih dosegli v letošnjem letu posebej v prikoličarskem delu. Osnovni in ključni problem pri prikoličarski dejavnosti je bil nedoseganje operativnih planov. Vsak mesec smo imeli izpade, zaradi pomanj- kanja materiala in še vrste drugih težav. Povečali smo izvoz, (v fizičnem smislu) za 30 % na zahodna tržišča. Spremenili smo odnose in drugače koncipirali zunanjetrgovinsko mrežo. V preteklosti se je ta zunanjetrgovinska mreža obnašala povsem avtohtno, kot da ni sestavni del IMV, kot da ni podaljšana roka proizvodnje. Posledice so bile, da so se zunaj zadrževala sredstva, da niso bili izvršeni prilivi, da so poslovala z izgubo itd. V letošnjem letu smo te stvari precej razčistili in koncipirali organizacijo zunaj podjetij. Istočasno smo razrešili tudi problematiko Belgije. V Deinzeju nam je proizvodnja ustvarjala stalno izgubo; odpustili smo 153 delavcev, zaposlenih jih je sedaj še 109, uvajamo tudi nove programe. Tu bo organizirana predstavitev novega izdelka -motorhoma. Opuščamo proizvodnjo sendvič plošč, podov in prenašamo to v Novo mesto. S tem pa smo ublažili negativne ekonomske trende, ki so se odražali v proizvodnji v Belgiji. Pomembno je poudariti tudi to, da smo z dobavitelji na domačem in tujem trgu dosegli bistveno boljše pozicije. Kljub vsem težavam z nelikvidnostjo in s plačili itn. niso zastale dobave reproma-teriala. Neto plačilne roke so nam celo povečali in niz drugih bonitet v tej smeri je bilo s strani dobaviteljev doseženih. Pospešili smo obračanje sredstev, zmanjšali vezavo v zalogah. Ko smo prišli v IMV, je bila vezava 211 dni, danes pa je povprečna vezava 105 dni, v zadnjih mesecih pa samo 75 dni. Zaradi tega smo potrebovali za financiranje proizvodnje bistveno manjša sredstva, kar je prispevalo k boljšemu razreševanju likvidnostne situacije v prikoliški proizvodnji. Z reorganizacijo bodo dane še realnejše možnosti za razvoj te dejavnosti. Potrebno pa bo izpolniti še niz pogojev, da bomo lahko zagotovili rentabilno poslovanje prikoličarske branže. Naloga na tem delu ne bo lahka. Izdelan je sanacijski program, in sicer za naslednje srednjeročno obdobje. Zagotavlja poslovanje na pozitivni ničli, vendar pa zahteva realizacijo pogojev, da bo to poslovanje teklo tako, kot je predvideno. Najprej bo treba sprejeti novo programsko in tržno usmeritev, predvsem pa izboljšati tehnologijo proizvodnje. Izvršiti bo treba določeno koncentracijo tehnološko istovrstnih programov po posameznih tozdih. Danes se pohištvo odvija v 4 tozdih in nekateri drugi sestavni deli se odvijajo v večini tozdov, kar nam onemogoča funkcionalno organizacijo, draži transport, ni možno vzpostaviti funkcionalne tehnologije itn. Nujno bo treba realizirati vsaj minimalna vlaganja v tozde Črnomelj, Šentjernej in Mirna. Izboljšati bomo morali kvaliteto naših prikolic, kar bi nam omogočilo, da preidemo na zunanjem trgu v višji cenovni razred, saj vemo, da so naše prikolice v tujini znane kot zelo cenene in nekvalitetne prikolice. Nujno bo treba vnesti tudi dodatne proizvodne programe, ki jih bo možno plasirati v večjem »Zadržal bi se pri dveh vprašanjih. Glede na to, da pokrivam področje finančne narave, bom spregovoril o tej problematiki in o aktivnostih, ki bi jih bilo nujno treba v bodoče učinkovito in organizacijsko izpeljati. Rad bi vse skupaj spomnil, da verjetno v tej dolini ni kolektiva, ki bi zadnjih pet let korakal po tako trnovi poti, kot je ta kolektiv. To poudarjam predvsem zaradi tega, ker se to najbolj odraža skozi finance in potem proizvodnjo in probleme, ki s tem v zvezi nastajajo. To pa iz razloga, ker vse od leta 1980 nismo niti dinarja dali v poslovni sklad, kar pomeni, da nismo nič povečevali lastnega poslovnega sklada, ampak obratno, saj smo celo tisto, kar je bilo v preteklosti prihranjenega, v treh letih porabili za pokrivanje izgube. Namesto, da bi povečali obsegu tudi na domačem trgu, kjer dosegamo boljše cenovne efekte. Zelo je pomembno tudi prestruktiranje prodaje na trgu SEV-a, s čimer si lahko z ugodnimi kooperacijskimi aranžmani izboljšamo ekonomijo. Nadalje bo treba zniževati stroške komercializacije in dokončno doseči organizacijo zunanjetrgovinske mreže. Nujno bo treba intenzivirati razvojno dejavnost, ki naj bi bila podprta z novimi programskimi usmeritvami, predvsem pa bolj dosledno tržno orientirana. Postaviti bo treba določene poslovne povezave z ostalimi proizvajalci prikolic v Evropi. Mi smo se hoteli neodvisno, brez kakršnihkoli povezav razvijati. Vendar se je za neko sodobno proizvodnjo nujno treba povezati tudi z ostalimi konkurenčnimi proizvajalci. Postaviti bo treba sodobne metode v organizaciji dela v vseh poslovnih sistemih in podsistemih in postaviti tudi sistem vodenja na drugačne odnose. Vse to pa bo možno realizirati ob finančni, organizacijski, kadrovski pa tudi prostorski konsolidaciji prikoliške dejavnosti.« delež poslovnega sklada za obratne namene in imeli lažje poslovanje in ne bili toliko vezani na tuja sredstva, se nam je položaj še poslabšal zaradi investicij, ki so v tem času potekale, prelivali smo obratna sredstva v osnovna prišli do negativnega rezultata pri poslovnem skladu. V tem času smo se soočali tako kot drugi kolektivi s problemom povečanja obrestnih mer, nadalje omejitvijo plasmajev bank v kreditnem aranžmaju in ne nazadnje z izredno visoko inflacijo, zmanjševanjem kupne moči, ki se je v določenih obdobjih zelo močno odražala v našem kolektivu. Kakšno je današnje stanje? Z veseljem ugotavljam, da veliko boljše, kot je bilo lansko leto ali na začetku leta, čeprav še vedno ne takšno, kot bi bilo potrebno za urejeno, normalno poslo- Franci Borsan, član ZKO DO IMV: vanje. Razlika je v tem, da nismo nadomestili poslovnega sklada kot lastnega, ki bi ga potrebovali. Banke so omejene v svojih plasmajih sredstev z limiti. Ce hočejo povečati delež IMV, morajo zmanjšati delež drugi OZD. Če si izgubaš, posluješ z izgubo; zato moraš biti prepričljiv (kljub takim rezultatom, kot so pri nas), da bi se to zgodilo in da bi istočasno namenjali nam sredstva, ki sočasno prihajamo tudi s prošnjo — vlogo za delno oprostitev plačila obresti, medtem ko druge OZD sploh ne postavljajo takih zahtev. Zaradi takšne situacije in premajhih prilivov iz naše lastne prodaje, smo bili v letošnjem letu deležni blokad »dinarskih ŽR in deviznih«. Tiste dneve, ko smo bili blokirani tudi nismo bili gospodarji svojih finančnih sredstev, ampak so se ta odvajala in porabila najprej za pokritje zapadlih menic, kar pa je ostalo je bilo za prosto razpolaganje v korist in potrebe proizvodnje, da se je lahko odvijala. Sedanja situacija je veliko boljša, saj zadnje tri mesece uspevamo to vzdrževati na takem nivoju, da do tega ni noben dan prišlo. Poravnavamo in urejamo odnose tudi z našimi dobavitelji. Moram posebej izreči zahvalo poslovodnim, samoupravnim in političnim strukturam v vrsti organizacij, ki so pokazale toliko razumevanja do nas, da smo uspeli odpraviti devizno participacijo, ki je ne poznamo več. Uspeli smo spremeniti pogoje plačila v korist IMV, od 15 dni na 30 dni in da smo se z nekaterimi uspeli dogovoriti celo o ugodnejših cenah njihovih delov in proizvodov. Nekateri so nam priskočili na pomoč tudi v deviznem smislu. To poudarjam predvsem zaradi tega, ker menim, da so pri vrsti kolektivov tudi zdrava gledanja, hotenja, želje, da se IMV obdrži, razvije in postane zdrav v smislu ustvarjanja dohodka in nadaljnjega poslovanja. Verjetno takšne pripravljenosti drugače ne bi bilo. V tem času smo uspeli s strani TDB povečati plasma njihovih sredstev pri nas v vseh odnosih za pokrivanje izgube, vlaganja v prikoliško dejavnost kot investicijska sredstva, za vse kredite izvoza in tekočega poslovanja za 13 %. Pri ostalih bankah je to povečanje bistveno manjše, tako da ima IMV po letu dni tujih virov komaj 6 % več kot lani. Če sedaj to samo primerjamo s stanjem rasti inflacije, z obsegom proizvodnje, bodisi v količinskem ali vrednostnem smislu, potem je to dovolj jasen dokaz, na kakšen način smo se poskušali s prodajo, napredkom, organizacijo in manjšo porabo v proizvodnji, z večjo varčnostjo in prizadevanjem, upam se trditi večine kolektiva, zadržati na tem nivoju in poslovati, kar se nam bo sedaj krepko obrestovalo v pozitivnem smislu ob koncu letošnjega leta ob zaključnem računu. Izredno pomembna je finančna konsolidacija. Brez nje ni »programa« in ne sanacije. To pomeni, da poskušamo od nekoga nekaj pridobiti. Zato je del finančne konsolidacije izredno obsežen po vsebini, težak v dinarskem in deviznem smislu, kajti vsebuje odpise odloženih obresti po ZR za leto 1983, dogovorjenega dela odpisa obresti leta 1985, sanacijske kredite kot odpis v celoti in terja aktivnost od OZD, bank, od občinskih do republiškega sklada. Nadalje zapiranje starih deviznih obveznosti, kajti tekoče, kot vse kaže, bomo uspeli poravnati. Kot posebno pomembno nam ostaja vprašanje, kako zaključiti staro obveznost do železniškega gospodarstva in se znebiti deviznega dolga, ki izhaja predvsem iz investicijskih nabav opreme v preteklosti. Ta številka je še vedno pomembna, velika, saj presega 26 milijonov dolarjev. Kot naslednje predlagam še, da bi kratkoročne kredite, ki jih imamo, spremenili v dolgoročne. Naredil bi konverzijo, ki je v skladu tudi z napori celotne jugoslovanske družbe, da bi na tak način pomagala vsem tistim, ki nimajo lastnih obratnih sredstev in ki jih iz nič niti ne morejo ustvariti. Izdelali smo na osnovi takega programa tudi program aktivnosti. Ta je po vsebini, nosilcih in rokih opredeljen. Naša naloga pa mora biti, da poskušamo te roke in posamezne naloge uresničevati, čeprav nekatere niso, odvisne od nas in celotnega kolektiva, ampak jih bo treba od zunaj razrešiti, ker drugače ni celovite razrešitve. Prepričan sem, da bo to močno vezano na razreševanje in program okrog avtomobilske dejavnosti, o kateri je bilo že v uvodu dovolj povedano. Rad bi predlagal današnji konferenci pri oblikovanju zaključkov, in izhodišč, da upošteva tudi nekaj mojih predlogov, ker so nam potrebni. Najprej bi izhajal iz nove zakonodaje. 1. Nova zakonodaja na področju finančnega poslovanja v najširšem smislu besede (v dinarskem, deviznem) je ostrejša kot sedanja. Ne bo več možnosti na tak način reševati nekaterih zadev kot doslej. Zato je naša osnovna naloga, da dosežemo in uresničimo finančno konsolidacijo kot št. 1, če predpostavljam, da sta sanacijski program oz. proizvodnja že na poti razrešitve. 2. Glede tekočega poslovanja sta oba odgovorna tovariša v poslovodnem organu že govorila o aktivnostih v letu 1986. Smatram, da bi morali pri gospodarskem načrtu za leto 1986 dati posebno pozornost vsakemu delu ali posameznemu planu, ki tvori potem celoto gospodarskega načrta. Ta naj bo realen. Zastavljeni cilj moramo potem realizirati, naloge in odgovornost morajo biti porazdeljene, da ne bo skrivalnic. Lažje bo pravočasno ukrepanje, ker zamujenih nalog se ne da nadoknaditi. Pozornost je treba nameniti notranjim ukrepom, ki smo jih sposobni sami realizirati (od podatkov, zastojev, aktivnosti v proizvodnem procesu). Prepričan sem, da imamo pri nas še vedno rezerve, kljub velikim doseženim spremembam. Treba se bo začeti ubadati od tozda naprej, da bomo vse opravili in počistili in da ne bo nobenega človeka neraz- porejenega, ampak da bomo vsi razporejeni na dela in za opravljeno delo tudi nagrajeni. 3. Naslednja zadeva je reorganizacija, ki nam samim lahko povzroči dosti težav. Slišali smo o delitvi v dve DO, zato moramo biti učinkoviti, zreli v politični aktivnosti, ki bo potrebna za izpeljavo delitve premoženja. Ne smemo se postavljati za plotove in vleči vsak na svojo stran. To nam ne bo koristilo, temveč le škodovalo. V sindikatu in partiji se moramo tudi pravočasno organizirati za obravnavo strokovnih podlag, ki bodo dane za razvojne programe v bodoče. Po svojih načelih moramo sodelovati. Ne sme se nikakor ponoviti, da sprejet sanacijski program, vendar ne kot celoto družbeno verificiran, nismo mogli in ga ne bomo uresničili. Takega popravnega izpita ne sme biti, ampak je potrebno vse sile in napore vložiti takrat, ko se dogovarjamo, potem pa je na vrsti samo izvajanje in uresničevanje nalog. 4. Pri nagrajevanju Veliko smo storili za povečevanje OD, čeprav smo še pod zasluženim. Imamo pa tudi delavce, ki so celo preplačani za delo, ki ga opravljajo. Prava bitka bo morala teči v sindikatu, saj ne smemo pričakovati da bodo vse to speljale samo poslovodne strukture. Ljudi je treba motivirati, ne pa da se nahaja v povprečjih, brez iskrenosti, hotenja, mobilizacije za spreminjanje stanja. Imeli bomo tudi precej nezadovoljstva. Na osnovi pozitivnega rezultata za leto 1985 mora biti to ena izmed prednostnih nalog, če hočemo izpeljati vse zastavljene naloge. Na slabosti je treba pokazati in jih odpraviti. Če bomo imeli ustrezno nagrajevanje, bomo odprti za nove ljudi, morda tudi za tiste, ki so odšli zaradi nizkih OD, čeprav so bili dobri delavci.« IV KURIR V letu 1986 povečan obseg proizvodnje Po poročilih članov ZKO je sledila razprava iz katere povzemamo nekaj misli: Vlado Bahč, član ZKO DO IMV: »V proizvodnji smo že dosegli 96 % planiranih količin osebnih vozil R4 in R18 za letos, nekoliko slabši pa smo pri proizvodnji dostavnih vozil. To zaradi znanih težav pri oskrbi z repromate-rialom. Lahko pričakujemo, da bomo pri osebnih vozilih plan celo presegli. Za domači trg smo že predali 112 % R4, za izvoz pa bomo izdelali približno 500 vozil R4 več kot smo planirali. Oskrba z repromaterialom se izboljšuje, še vedno pa je preveč drobnih izpadov, krajših zamud v dobavah in pri iskanju alternativnih rešitev, ki navadno pomenijo večje stroške. Z malo večjo odgovornostjo in zagnanostjo posameznikov bi te težave znatno omilili, če ne celo odpravili. V zadnjih mesecih smo OD le uspeli nekoliko izboljšati, kljub temu pa še ne moremo biti zadovoljni, ker je zaostajanje OD za dnevnimi podražitvami preveliko. Delavci upravičeno zahtevajo radikalnejše premike, seveda več denarja za več in boljše delo. V oktobru je bil povprečni OD v TA 48.710,00 din, povprečje v 10 mesecih 34.000,00 din, v prvih devetih mesecih pa samo 32.300,00 din. V zadnjih mesecih smo ob solidnem doseganju planiranih količin v proizvodnji uspeli tudi izplačati ustrezno stimulacijo za doseganje plana. Žal še nimamo pripravljenih vseh meril za stimulacijo kvalitetnejšega dela in gospodarnosti. Merila za kvaliteto so že toliko obdelana, da jih bomo lahko v bližnji prihodnosti vključili, malo več pa nam še manjka za vključevanje meril za stimuliranje gospodarnosti pri delu. Vse te težave, že kronično poslovanje z izgubo ter nedorečen dolgoročni program, pa vplivajo na močno fluktuacijo delavcev, žal največ v neposredni proizvodnji, kjer se je letos zmanjšalo število zaposlenih za 150 delavcev, do konca leta pa pričakujemo odhod še dvajsetih delavcev. Kljub temu pa smo naredili več avtomobilov in to v zahtevani kvaliteti, kar je predpogoj za zahtevno zahodno tržišče. To je uspeh o katerem moramo povedati tudi izven IMV. To tudi dokazuje, da večina delavcev v IMV še vedno z zaupanjem gleda na prihodnost in se najbolje trudijo, da izpolnijo svoje obveznosti, da dokažejo sebi in družbi, da so z vsem srcem za čim hitrejšo rešitev. Močno pa je s tem povezana tudi reorganizacija, ki naj končno opredeli in zaokroži posamezne dejavnosti po vsebini, obliki in ekonomiki. Tovarna avtomobilov ima danes še eno veliko pomanjkljivost: dolgoročni program ni dorečen, kar sicer zaviralno vpliva na reševanje, vendar mislim, da je danes že precej bolj jasno vsem, da bomo nadaljevali s proizvodnjo avtomobilov, za katero je postavljena oprema in imamo delavce, ki so se že naučili delati kvalitetne avtomobile. Dolgoročni proizvodni program bo torej moral obsegati proizvodnjo osebnih vozil v večjih količinah (zaradi koriščenja opreme), veliko več pa bo treba narediti na našem lastnem programu dostavnih vozil, ki je bil ob vseh teh premikih preveč zanemarjen. Proste kapacitete bomo morali izkoristiti za dodatni program za proizvodnjo kovinskih delov za prikolice in ostale usluge, ki bodo morale zaposliti vse nameščene kapacitete. Še nekaj besed o proizvodnem planu za leto 1986: načrtujemo proizvodnjo 30-32 tisoč R-4 za izvoz, približno 12 tisoč R-4 za domačo prodajo, nekoliko povečano proizvodnjo R-18, in sicer 3 tisoč vozil, 400 dostavnih vozil ter program uslug za prikoliški program in zunanje kooperante.« Vojko Grobovšek: »Prepričan sem, da imamo še vedno rezerve, ki jih še nismo izkoristili, zato akcija, ki smo jo sprožili v akcijski konferenci ZK, za dosledno analizo v vsaki OOZK, in ki naj bi dala pobude in predloge kje in kako še kaj lahko prihranimo, še vedno teče. Res je, da smo delovna organizacija v izgubi in nimamo pravice do normalnega osebnega dohodka, tako kot delavci v tovarnah brez izgub, pa vendar smo v avgustu že skoraj dosegli minimalne zagotovljene osebne dohodke. S soglasjem vseh organizacij, ustanov in družbenopolitične skupnosti, ki sodelujejo ali spremljajo našo sanacijo, smo OD popravili, s proizvodnimi rezultati pa smo tudi dokazali, da jih zaslužimo. Vsled hitrega naraščanja življenjskih stroškov pa bomo v decembru spet v nezavidnem položaju. Zato res vso energijo usmerjamo na ustvarjanje čimvečjega dohodka, poiskati in izkoristiti moramo še vse preostale notranje rezerve, da bi končali poslovno leto bre izgube. Še več: ustvarjati moramo začeti tudi čisti dohodek, kajti le-ta je osnova za boljše osebne dohodke in oblikovanje skladov in sredstev za krepitev materialne osnove. Spremembe v samoupravni organiziranosti so sestavni del ukrepov za sanacijo. V osnovnih organizacijah je stekla široka razprava, o organiziranosti dveh DO. Splošna ugotovitev je sledeča: nihče ni proti dvema delovnima organizacijama, težava pa je, da se v makroorganizaciji ne vidi usoda posameznika, pa tudi ne dolgoročna usoda Tovarne avtomobilov niti usoda prikolic, saj ne vemo, kako je s finančnimi obveznostmi za nazaj. Kot OOZD podpirajo ZKPO pri iskanju najboljše rešitev notranje organizacije, tako tudi upamo, da bomo v kratkem prišli do kratkoročnih ciljev za tovarno avtomobilov in do finančne konsolidacije za oba programa.« Čedo Negovanovič: Čeprav sindikat v načelu podpira nadaljnjo samoupravno preobrazbo IMV v dve DO, o čemer se bomo delavci odločili na referendumu, so se pojavili dvomi v opravičenost tega postopka, predvsem zaradi slabe informiranosti in zaskrbljenosti zaradi lastnega obstoja. Prepričani smo, da bo javna razprava, ki je v toku, prepričala slehernega delavca v upravičenost delitve, saj že prve ugotovitve kažejo na to. Sanacijsko razvojni programi bi morali za nas v sindikatu zagotavljati predvsem socialno varnost in družbeni standard, ki pa je žal zaradi praznih skladov dosegel zaskrbljujoče razmere. Ze leta nizki OD (povprečje v devetih mesecih je bilo 34.000 din), odpovedovanje regresom, poračunom, jubilejnim nagradam in še bi lahko naštevali, vse to je že tako ogrozilo standard ne samo delavcem z najnižjim OD, temveč tudi ostalih. Večkratna izguba je bistveno vplivala na realizacijo začrtanih programov na področju družbenega in socialnega standarda. Naj samo za ilustracijo povem, da smo v stanovanjski politiki v strahotnem razkoraku s še tako optimističnimi načrti. Čeprav se izdelujejo prednostne liste po samoupravnem sporazumu, je na razpolago le ena garsonjera, da o kakšnih kadrovskih stanovanjih sploh ne govorimo. Pri oblikovanju programov je potrebno predvsem izhajati iz realnih osebnih dohodkov, izboljšanja življenjskih pogojev in delovnih razmer, krepitve družbene reprodukcijske sposobnosti, zadovoljevanja skupnih in splošnih družbenih potreb. Želimo, da je v programu vtkan človek — delavec in ne samo stroj in objekt, da bo ta delavec s svojim fizičnim in umskim prispevkom dal svoj delež v tej družbi za boljši jutri.« Dušan Rešetič: »Politika in rezultati poslovanja v letošnjem letu kažejo, da smo v kolektiv dobili vodstvo, ki ve kaj hoče in ki vidi tako kratkoročno kot dolgoročno rešitev naše delovne organizacije, v kateri ima delo 5000 delavcev. Da je temu tako, kažejo rezultati poslovanja, iz katerih je razvidno, da se izguba v avtomobilski dejavnosti manjša, prikoliška dejavnost pa je devetmesečno poslovanje zaključila celo z ostankom čistega dohodka. Nasploh so rezultati poslovanja v prikoliški dejavnosti v primerjavi z lanskim obdobjem bistveno boljši. Število izdelanih prikolic je letos nekoliko večje kot v lanskem enakem obdobju, kar pa smo dosegli ob precejšnjem zmanjšanju števila zaposlenih. Večina naših izdelkov je namenjena konvertibilnemu tržišču, kar poleg zmanjšanja zaloge surovin, repromateriala in nedokončanih izdelkov pozitivno vpliva na poslovni rezultat. Pričakujemo, da se bodo uspehi poslovanja ob preselitvi v nove proizvodne prostore in ob razširitvi programa še izboljšali, vendar ugotavljamo, da je ob posodobiti montaže nujno potrebno posodobiti obrate polfinalistov. Sindikalna organizacija in DPO prikoliške dejavnosti poudarjamo, da smo za reorganizacijo in predloženo sanacijsko usmeritev, vendar opozarjamo na počasno oblikovanje enotnega družbenega stališča usode DO IMV.« Anton Kordiš: »Za nadaljnji razvoj ali obstanek avtomobilske proizvodnje je potrebno vključiti ustvarjalnost v veliko večji meri kot do sedaj. O inovaci-jah in inventivni dejavnosti se govori že več kot deset let. V mnogih okoljih se le govori, malo pa se načrtno dela za spodbujanje ustvarjalnosti. Osnova inovacij je nov proizvod ali prihranek v poslovanju. Imamo pravilnik, vendar ta ne rešuje ničesar, če ni načrtnega in usmerjenega dela, zato se moramo tudi mi tukaj pogovarjati o načrtnem delu na spodbujanju inventivne dejavnosti. Ena vrsta inventivne dejavnosti živi in deluje že od vsega začetka: to je načrtno in usmerjeno razvojno delo na novih tipih prikolic in spremembah na teh prikoli- cah. V to nas sili zunanji trg. Vendar pa na teh prikolicah manjkajo drobne izboljšave v proizvodnji, ki bi zagotavljale večjo kakovost, zanesljivost, prihranek in podobno. Na razvojnem delu smo zaspali pri kombiju. Vzrokov je več, vendar dejstvo je, da smo zaspali. Druga vrsta inventivnosti so posamični inventivni predlogi, ki so koristni (teh je letos 36, inventivni dohodek pa znaša verjetno več kot 2 stari milijardi). Vendar ne moremo čakati kdaj se bo kdo česa spomnil. Na posamičnih inventivnih predlogih ni mogoče graditi celotne strategije invetivne dejavnosti, čeprav jo še tako spodbujamo. V proizvodnji in tudi drugje je mnogo majhnih pa tudi velikih problemov, ki jih ne morejo rešiti, tehnologi pa tega ne vidijo ali imajo drugo delo in podobno. Zato je bila dana pobuda za razpis natečajev in to je tretja oblika zbiranja zamisli in rešitev. V Šmarjeti so edini, ki že imajo eno rešitev in so odpravili ozko grlo v proizvodnji. Drugje pa je videti, da ni problemov in vse gladko teče. Da se definira problem je že potreben nek napor, vendar lahko kasneje izbiramo med predlogi. Četrta oblika so koristni predlogi. Nastavljene so knjige koristnih predlogov (niso povsod). Predlogov pa ni, (knjige so malo kori-ščene). Večina misli, da so njihove sugestije ali zamisli, nepomembne. Vpišimo mi, za zgled, kakšen majhen predlog (recimo čistost sanitarij, kulturna malica, odstranitev kakšnega ostrega roba kje v jedilnici, na hodniku in podobno). V svojih sredinah spodbudimo sodelavce, ki imajo zamisli! Peta oblika so krožki in skupinsko reševanje problemov ali iskanja idej. Ti krožki so se drugod uveljavili predvsem za doseganje kakovosti. Tu je potreben že profesionalni pristop, vendar lahko vodje oddelkov poizkusijo formirati skupine za iskanje zamisli (predvsem, kaj lahko sami izboljšamo). Šesta oblika zbiranja idej je metoda, ki ji rečejo bur-jenje možganov. Ta metoda je v IMV-ju znana. Vpeljati jo je treba v vse kreativne oddelke. Oblik za inventivno dejavnost je kar nekaj in v veliki delovni organizaciji kot je IMV se s tem ni mogoče le ljubiteljsko ukvarjati.« Jože Sintič, član predsedstva RS ZS: »IMV je v prvi fazi sanacije spoznal in ve, kaj hoče. To je temelj, na katerem lahko gradi. Ob zaključku leta naj bi oba programa dosegla pozitivno poslovanje. Zato vsi, ki ste to dosegli, zaslužite vso priznanje in pohvalo. Planirani so bili ambiciozni cilji, ki ste jih dosegli: povečanje izvoza, izboljšanje OD in izboljšanje življenjskega standarda, zato naj bo tako tudi v prihodnje. Pomembno je, da IMV ni vezan samo na RNUR. V razpravi smo slišali predloge in nekatere naloge, ki bi jih morali uresničiti v prihodnjem letu — finančna konsolidacija. IMV krvavo potrebuje lastna obratna sredstva. Za reorganizacijo IMV pa je potrebno zbrati vse argumente za in proti, nato pa na osnovi temeljite ocene izbrati najboljšo možnost. Potrebno je določiti cilje razvoja, program proizvodnje. Z reorganizacijo ne sme biti noben program nedefiniran. Nobenemu delavcu ne sme biti z reorganizacijo ogrožena socialna in materialna varnost. Izpeljati je potrebno delitev po rezultatih dela. Pri iskanju poti iz sedanjih težav se je treba nujno opreti na lastno pamet, na invetivno dejavnost. Problemska konferenca je bila dobra in še nujno potrebna. Člani ZKO so podali informacije za bodoče in kje se IMV sedaj nahaja. Na teh rezultatih lahko gradite svojo perspektivo. To naj bi bil tudi naš moto za naprej, saj je problemska konferenca ravno v času priprav obravnav planov za prihodnje in zaključnih računov za letošnje leto.« Miha Luckman: »V razpravi je bilo premalo pozornosti posvečene razvoju. Govorimo, da je lastna pamet pomembna in da nas le ta lahko izvleče iz težav, zato bo razvoj v novih programih terjal več pozornosti in sredstev. IMV je nastala in zrasla z razvojem lastnega kombija, ki je na tržišču še vedno iskano vozilo, kljub temu pa še danes ne vemo, kaj hočemo. Manjka nam dolgoročna usmeritev, imamo možnosti za za nadaljnji razvoj na področju lastnega vozila, ne pa da je razvoj le »šraufciger industrija«. Razvoj je vedno več ali manj odrinjen. V Razvojnem inštitutu so tudi hudi kadrovski problemi. Ko sem pred dvema letoma prišel v IMV, je bilo 7 diplomiranih inženirjev. Medtem sta prišla še dva, odšlo jih je šest,dva sta bila razporejena na druga dela, tako da je ostal sedaj en sam. Tovrsten kader je v drugih OZD dosti bolje nagrajen, zato so odšli. Menim, da je IMV trdoživ kolektiv, ki je preživel že veliko težkega in bo to zmogel tudi v prihodnje. Nujno pa bo potrebno vlaganje v razvoj«. Jože Suhadolnik, predsednik IS SOB Novo mesto: »IS Novo mesto redno spremlja aktivnosti v IMV. IS redno obravnava mesečna poročila o delu ZKO in poročila drugih organov in organizacij o IMV. Obveščeni smo, da bo IMV letošnje leto zaključila brez tekoče izgube. Obveznosti za nazaj bo potrebno poravnati ali pa, da jih družba odpiše. Sanatorji IMV postopoma prihajajo do spoznanja, da bo IMV boljše in ob zdajšnji njihovi pomoči bo v bodoče IMV zopet zanimiv. Do marca 1986 je potrebno razrešiti dolgoročno perspektivo IMV, kajti tedaj poteče ukrep družbenega varstva v IMV. Poslovodni organ mora najti rešitev z obstoječim partnerjem (pogoj enakopravnega partnerstva), ali z drugim tujim ali domačim proizvajalcem osebnih vozil. Nujno pa je potrebno iskati alternativne programe za IMV. ZKO je sedaj na dobri poti, vsi delavci »pa morate biti temu ZKO ob strani, da varčujete z materiali, da ste disciplinirani in da dosledno opravljate sprejete naloge, kajti le z večjim ustvarjenim dohodkom bodo tudi višji OD. IMV mora biti začrtan v srednjeročnih planih. V občini Novo mesto ne sme biti večja zaposlitev kot 1 %, ker ni sredstev za izgradnjo spremljajoče infrastrukture. IMV naj zaposluje le strokovne delavce. Reorganizacija: predviden referendum za delitev na dve DO ne bo 15. 1. 1986,vendar pa mora biti pred potekom ukrepa družbenega varstva. Nujno je, da se samoupravno organizirate po sedanji obliki organiziranosti (organe upravljanja in samoupravne sporazume, sprejmete pravilnike itd), ali pa se reorganizirate in dokončno uveljavite akte po novi obliki organiziranosti. Vendar pa je potrebno poiskati rešitve za vse tozde in obrate IMV, tudi za tiste, ki so izven Novega'mesta, v zadovoljstvo družbenopolitičnih skupnosti, predvsem pa delavcev«. Delegati koordinacijskega odbora OO ZS in akcijske konference ZK IMV, zbrani na problemski konferenci o uresničevanju sanacijskega programa in nadaljnjem razvoju Industrije motornih vozil Novo mesto, so na podlagi poročil začasnega kolegijskega organa IMV, ob razgrnjeni problematiki položaja delavcev v našem kolektivu in na podlagi široke razprave, katere so se udeležili tudi predstavniki organov družbenopolitičnih organizacij v ožjem in širšem, družbenem prostoru, soglasno sprejeli naslednje zaključke, stališča in ugotovitve: Priloženi poročili začasnega kolegijskega organa, ki so bili posredovani v obravnavo in sprejem vsem osnovnim organizacijam ZK in ZS v temeljnih organzacijah in delovni skupnosti IMV, kot osnova za oblikovanje konkretne politične akcije na vseh toriščih boja za premagovanje težkega gospodarskega položaja delovne organizacije, prizadevanj za oblikovanje dolgoročnih sanacijsko razvojnih programov glavnih dejavnosti in na tej podlagi za večjo socialno varnost delavcev IMV in drugih delavcev vključenih v naš proizvodni proces. Ivan Kramer, predsednik Republiškega odbora kovinsko predelovalne industrije Slovenije: »Sindikat kovinarjev podpira IMV v svojih prizadevanjih. Po podatkih boste letošnje leto zaključili pozitivno, kar je velik uspeh. Izdelan je sanacijski program za prikolice, o avtomobilskem pa že sedaj tudi resno razmišljate. V sanacijskih programih mora biti viden delavec - človek. Sprejeti sanacijski program morajo uresničevati vsi delavci. Na programsko-volilnih konferencah v tozdih temeljito obravnavajte tudi današnje razprave in jih izkoristite tudi za politično aktivnost, da bo bližnji referendum uspel«. 1. Delegati problemske konference sprejemamo poročila začasnega kolegijskega organa IMV o uresničevanju sanacijskega programa in o nadaljnjem razvoju Industrije motornih vozil. Poročilo prikazuje širino prizadevanj in dosežene premike pri odpravljanju negativnih rezultatov v tekočem poslovanju, pri opredelitvi predloga sanacijskega programa prikoliške dejavnosti in pri spodbudnih začetnih rezultatih naporov za oblikovanje dolgoročnih sanacijsko razvojnih opredelitev avtomobilske dejavnosti. 2. Vsa nadaljnja prizadevanja vodstva IMV in vseh drugih družbenih subjektov, ustvarjalno vključenih v proces sanacije IMV, morajo biti sočasno naravnana k naslednjim poglavitnim ciljem: — k zagotavljanju pogojev za uspešno tekoče poslovanje brez izgube v obeh dejavnostih , kar je življenjskega pomena za kolektiv in pogoj za preživetje do vzpostavitve pozitivnega poslovanja po sanacijskih programih; — k odpravljanju bremen izgube iz poslovanja v preteklem obdobju, katere kolektiv tudi pri še uspešnem tekočem poslovanju tudi v dolgoročnem obdobju ne more odpraviti; k čimprejšnji definiciji programske usmeritve avtomobilske dejavnosti, ki bo zagotovila njen dolgoročen razvoj, ki vključuje tudi dolgoročno rešitev razvojnega programa dostavnega vozila in socialno varnost delavcev v avtomobilski dejavnosti. Vse druge naloge morajo biti podrejene in naravnane k realizaciji navedenih ciljev, pri čemer bo ZKO IMV užival vsestransko podporo organiziranih subjektivnih sil v kolektivu. 3. Finančno konsolidacijo IMV moramo uresničiti, saj je le-ta eden od temeljnih pogojev za uspešno izvedbo sanacije. Konferenca pričakuje, da se bodo vsi nosilci, navedeni v sanacijskem programu IMV, angažirano vključili v njegovo izvajanje, (od poslovnih bank, skladov skupnih rezerv, gospodarstva, družbenopolitičnih skupnosti in drugih). Konferenca smatra, daje potrebno, da se poleg navedenih nosilcev v programu aktivnosti za izvedbo finančne konsolidacije vključijo tudi izvršni svet občine, sindikat, Gospodarska zbornica, tu pristojni organi na republiški ravni, saj drugače tako zahtevnih nalog ne bo možno dokončati v predvidenih rokih. 4. Samoupravna preobrazba IMV v dve ločeni delovni organizaciji po programski usmerjenosti mora biti le posledica in sredstvo za uresničevanje pravilno opredeljenih in predvsem ekonomsko utemeljenih sanacijsko razvojnih programov posameznih dejavnosti. Poučeni s slabimi izkušnjami v preteklosti, ko smo že vzpostavljenim organizacijskim oblikam brezuspešno iskali vsebino dela, soglašamo s predlagano reorganizacijo IMV pod pogojem, da bomo družbenopolitične organizacije razpolagale s prepričljivimi argumenti ekonomske in socialne smotrnosti predlagane samoupravne preobrazbe. Slednja, kot je rečeno, mora biti namenjena predvsem povečanju ekonomske učinkovitosti in razvoju samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v bodočih delovnih organizacijah. 5. Zavedajoč se, da bodo uspešno sanacijo razmer v IMV realizirali le ljudje, ki bodo zavestno, dosledno in ustvarjalno uresničevali vse planske naloge, izpostavljamo pomembnost korenitih sprememb v kadrovski politiki. Zavzeli se bomo, da bodo stimulirani le delavci, ki se bodo nenehno dokazovali z delom, medtem, ko bomo morali slabo delo in nekako-st sankcionirati, brez lažne in škodljive solidarnosti z vsakomer, ki ne bo dosledno izvajal svojih delovnih nalog. Boj za kvalitetne kadre mora postati ne le strokovna, pač pa tudi politična naloga. Moramo ustvariti možnosti vsestranskega napredovanja delavcem, vseh profilov, brez česar ne bomo zmanjšali niti odliva najboljših delavcev, medtem ko na priliv velikega števila manjkajočih delavcev niti dolgoročno ne bomo mogli računati. 6. Mnenja smo, da ni odveč ob tej priložnosti izpostaviti tolikokrat izraženo zahtevo kolektiva, da se konstituira trajen poslovni team, ki bo dolgoročneje najtesneje in najodgovorneje vpet v realizacijo zastavljenih sanacijskih progrmov. Te zahteve vsebinsko ne spreminja niti načrtovana samoupravna preobrazba IMV. 7. Naloga vseh organiziranih subjektivnih sil v kolektivu je, da v usklajeni družbenopolitični akciji ustvarimo pogoje za motiviranje vseh delavcev k dodatnim naporom za vnašanje trajnih pozitivnih sprememb v delovne navade in odnose, s posebnim poudarkom na naslednjih področjih: — na uresničevanju tekočih planskih nalog na vseh delih in nalogah, od neposredne proizvodnje do najzahtevnejših vodstvenih del; — na maksimalnem izkoriščanju notranjih rezerv na vseh ravneh, boljši izrabi materiala in časa in dvigu gospodarnosti poslovanja v celoti; — pri uvajanju vseh, tudi najenostavnejših, a v trenutnih razmerah učinkovitih metodah stimulativnega nagrajevanja. V tem smislu zlasti podpiramo predloge za uvedbo nagrajevanja za kakovost dela v proizvodnji; — krepitvi planske in delovne discipline na vseh ravneh delovnega procesa. 8.Večletne težave v kolektivu in ne nazadnje tudi ukrepi družbenega varstva so negativno vplivali na razvoj samoupravnih odnosov, saj smo priča pojavom nezainteresiranosti in apatije delavcev do temeljnih vrednot socialističnega samoupravljanja. Slabe udeležbe delegatov na sejah samoupravnih organov v kolektivu, delegatskih telesih in interesnih skupnostih in celo na sejah zbora združenega dela, zgovorno pričajo o upadanju zanimanja delovnih ljudi za uresničevanje pravic in odgovornosti skozi samoupravljanje. Aktivisti v sindikatu in člani ZK moramo s pretehtano politično akcijo in predvsem s povečanim lastnim angažiranjem v vseh oblikah samoupravljana povrniti zaupanje in moč samoupravljanja kot neod-tuljive pravice, a tudi odgovornosti delavcev. Ta naloga mora biti ena izmed prvih v vseh naših akcijskih programih, saj se nahajamo v obdobju neposredno pred delegatskimi volitvami in volitvami samoupravnih organov. Komisija za zaključke, stališča in ugotovitve: Rajkovača Marko, l.r. Rešetič Dušan, l.r. Prus Ivan, l.r. kurir 9 I 9 1 9 9 iKUfif kurir kunr kurir * M sv' »Tj ■ J S . : *1? i % f lk i * E Skladiščni prostor Nova hala, nova tehnologija V dneh od 17. 1. do 22. 1. 1986 se je proizvodnja prikolic preselila v nove prostore. To je velik dogodek za delavce tovarne prikolic. Proizvodnja prikolic v Novem mestu se je od vsega začetka odvijala, v tehnološkem pogledu, v neustreznih proizvodnih prostorih. Naj omenimo, da smo vsa ta leta ročno premikali prikolice, kar je predstavljalo ob fizični obremenitvi, tudi precejšnjo izgubo časa in možnost za poškodbe zunanjosti prikolic. V prostore sestave prikolic je ob večjih nalivih vdirala voda in tedaj je bila primarna naloga reševanje materiala. Prostorska stiska v proizvodnji in na dvorišču je botrovala poškodbam prikolic in s tem v zvezi stroškom za popravila. Proizvodnja prikolic v novi tovarni se odvija na površini 17.424 m2, skupaj z zaprtimi skladišči znaša površina 20.448 m2. Proizvodnja prikolic se sestoji iz proizvodnje karoserij za prikolice in same montaže prikolic. Karoserije za prikolice dobivamo sedaj iz Deinzea, pode od kooperanta, strehe pa iz TOZD Šentjernej. Vsi ti elementi se bodo v bodoče izdelovali v novih prostorih tudi za potrebe TP Brežice. Zagon linije za karoserije je v fazi preizkušanja opreme. sestava TP 5 Komandna plošča za linijo za proizvodnjo -karoserij. Montaža prikolic, ki smo jo preselili v preteklih dneh se v novih prostorih odvija v enem nivoju, kar je velika prednost v tehnološkem in organizacijskem pogledu v primerjavi s starimi prostori. Porizvodnja je razdeljena na predmontažo elementov za prikolice in na linije za sestavo prikolic. V oddelku predmontaže, ki je neposredno ob montažni liniji se pripravljajo elementi in sklopi kot so: elektro instalacije, plinske instalacije, omarice., pohištvena in vhodna vrata, okrovi jeklenk, blazine, kuhinjski bloki s hladilnki in pomivalnimi koriti, umivalniki, ležišča, stene in strehe prikolic ter topli pod in pločevina za strehe prikolic. Vsi ti sklopi se odlagajo na vozičke in dostavljajo na točno določena mesta ob montažni liniji. Montaža prikolic se odvija na štirih montažnih linijah, ki premikajo prikolice z željenim pomikom odvisno od tipa prikolic in zasedbe delovnih mest. Dve montažni liniji služita za dodatna opravila na prikolicah. Posamezni sklopi in ostali material iz skladišča se nahaja ob linijah na mestih, kjer je predvidena vgradnja v prikolico. Predvidevamo velik prihranek na času in TP 6 Pogled na montažne linije. zmanjšanje poškodb materiala, ker delavcem ne bo potrebno iskati material in ga posamično prinašati na linijo, kjer se vgrajuje. Izboljšal se bo tudi pregled nad zalogami materiala za posamezni delovni nalog. Glede na to, da so prikolice vpete na montažnih linijah se praviloma ne bi smele pojaviti poškodbe na zunanjosti prikolic. S tem v zvezi pričakujemo tudi višjo kakovost izdelanih prikolic. Delovni pogoji so v novih prostorih neprimerno boljši v primerjavi s starimi. To velja tako za delovna mesta, ogrevanje, sanitarne prostore in garderobe. Novi prostori pomenijo seveda tudi obvezo za delavce Tovarne prikolic, da povečamo storilnost, da uvajamo tehnološke izboljšave, da izboljšamo kvaliteto prikolic in znižamo stroške in s tem povečamo konkurenčnost na svetovnem trgu kamor prodamo večino naših izdelkov. B. D. ADRIA! Con*, Gibanje kakovosti prikolic v letu 1985 Že pred leti je IMV slovela na visokorazvitem zahodno evropskem trgu, ne le kot največja proizvajalka počitniških prikolic v Evropi temveč tudi kot proizvajalka z visoko stopnjo kakovosti — od konstrukcijskih rešitev do same izdelave. Zadnjih nekaj let smo pridobljen sloves visoke stopnje kakovosti izgubljali, tako da je kakovost prikolic postala že kritična, kar se odraža tudi na stroških kakovosti (stroški zaradi slabe kakovosti), kjer glavnino stroškov predstavljajo stroški reklamacij. Ker je zadnjih nekaj let kriznih tudi za prodajo prikolic, predvsem na tujem trgu, se je potrebno v izredno kratkem času približati, oziroma doseči raven kakovosti, ki jo zahteva visokorazvito zahodnoevropsko tržišče, na katerega izvažamo pretežni del naših prikolic. To je vodilo tudi člane ZKO pri odločitvi (koncem maja preteklega leta), da se obstoječi Sektor kontrole kakovosti (SKK) v DO Tovarna avtomobilov zadolži tudi za načrtovanje aktivnosti za zagotavljanje kontrole kakovosti prikoli-čarskega programa. Na osnovi te zadolžitve je SKK pripravil program aktivnosti in plana izhodne kakovosti. Ker pa v DO nimamo izdelanih standardov kakovosti za prikolice, je bil izdelan sistem spremljanja in ocenjevanja kakovosti po sistemu kakršen je uveden v avtomobilskem programu, le-tega smo prilagodili prikoliškemu programu. Za spremljanje in ocenjevanje izhodne kakovosti prikolic je bil uveden takozvani AQR točkovni sistem analogno avtomobilskemu programu in to: 3 točke — Manjše stranske napake, ki običajno kupca ne motijo 5 točk — Večje stranske napake, ki kupca motijo in jih je potrebno odpraviti, če je le mogoče. 15 točk — Glavne napake, ki odvračajo kupca od nakupa in v principu zahtevajo servisne posege 55 točk — Kritične napake, ki onemogočajo varnost prikolic in zaradi takih lahko pride do najtežjih posledic. Glavne in kritične napake je potrebno pred predajo prikolic v skladišče oziroma kupcu brezpogojno odpraviti. Izhodna kakovost se izračunava po spodaj navedeni formuli js AQR = 162 —-j - 30 R pri čemer pomeni AQR pozitivne točke — pokazatelj nivoja izhodne kakovosti prikolic. D - vsota negativnih točk (3,5,15,55 točk) R - število zavrnitev (število napak z 15 in 55 točkami) Na osnovi navedenega sistema ocenjevanja kakovosti je »super kontrola« ocenjevala izhodno kakovost prikolic z vzročenjem. Z ocenjevanjem se je pričelo v TOZD Tovarna prikolic Novo mesto v juliju 85, v TOZD Tovarna avtomobilskih prikolic Brežice pa v avgustu. Rezultati so pokazali izredno nizko raven kakovosti v obeh TOZD, posebno pa še v TOZD TAP Brežice. Pri vse tem je zelo vzbujalo skrb število zavrnitev. Kakovost se je iz meseca v mesec izboljševala z rekordnim dosežkom v novembru in z zelo dobrim v decembru (doseženi so bili planski cilji). Posebno je potrebno poudariti, da se je tudi bistveno zmanjšalo število glavnih in kritičnih napak. Rezultati so se v tem obdobju (II. polletje 85) izboljšali za več kot 100 % v primerjavi z začetnimi, sorazmerno skromnimi. Za ta izredno velik skok v kakovosti tako, v TOZD Tovarna prikolic Novo mesto kot tudi v TOZD TAP Brežice, je potrebno pohvaliti predvsem delavce v proizvodnji, vodilne in vodstvene delavce v DO in TOZD vse spremljajoče organizacijske enote v TOZD in DO ter delavce v kontroli kakovosti. Za leto 1986 smo planirali še nadaljnje izboljšanje kakovosti, ki naj doseže konec leta 120 AQR pozitivnih točk, s čemer menimo, da bi dosegli kakovost, kot smo ji imeli pred leti. Ker pa se želimo prebiti s prikolicami na zahodnem tržišču v zgornji cenovni razred, moramo kakovost prikolic v naslednjih letih še bistveno dvigniti nad planiranimi cilji za leto 1986, predvsem pri težkem programu (»C« in »D«), Zavedati se moramo, da kakovost nastaja že pri konstruiranju in se dokončno oplemeniti z ustrezno tehnologijo dela in brezpogojno tehnološko disciplino v proizvodnem procesu. Od tod tudi izhaja glavna odgovornost za doseženo kakovost. Z uvajanjem nagrajevanja po kakovosti dela, za kar potekajo intenzivne priprave, smo prepričani, da bo napredek še večji, saj je naš cilj bistveno zmanjšati stroške zaradi reklamacij. Sektor kontrole kakovosti ANTON GUŠTIN Škartirano in ceneje Industrijske prodajalne so brez dvoma vedno dobro obiskane, saj kupci pričakujejo, da so dobro založene z izdelki in da bodo o njih dobili vse potrebne informacije. Če pa kupci naletijo še na prodajo še uporabnega oporečnega blaga, ki je znatno cenejše so toliko bolj zadovoljni. In v IMV nam je po dolgih letih le uspelo zbrati toliko moči (beri volje), da za vse tisto, kar v proizvodnji ni iz karšnegakoli razloga več uporabno, iztržimo še kakšen dinar. Ko smo že pred meseci slišali, da se nekaj takega pripravlja, smo nestrpno čakali. Mnoge materiale, ki jih vgrajujemo v prikolice, je mogoče uporabiti še marsikje drugje, da ne govorimo o tem, kako prav pride družinskemu proračunu, ko prihrani kakšen dinar na račun ceneje kupljenega revervnega dela. Pohvale vredna je zato otvoritev trgovine, ki omogoča ugoden, cenejši nakup. V prvih dneh po otvoritvi je bilo v njej res najti marsikaj — saj so praktično v vseh skladiščih v delovni organizaciji »pospravili« nekurantne materiale in jih posredovali v prodajo trgovini oporečnega blaga. Danes v njej za prikolico razen nekaj starih svetil, stopnic, tekstila in umivalnikov ter luči ne boste našli ničesar več. Žal očitno šepa povezava med trgovino in prikoliškimi tozdi, saj bi se ■8 gotovo v njihovih skladiščih našlo veliko stvari primernih za takšno prodajo. Z avtomobilskimi deli je drugače, saj je boljša povezava tozda in prodajalne. Vodja prodajalne, vesten in prizadeven prodajalec — Franc Zupančič nam je povedal, da so najbolj iskani izdelki: karoserijski delo vozil, predvsem vrata, pokrovi motorja, blatniki ipd. Teh bi prodal, kolikor bi jih imel. Žal pa prostorska stiska in premalo zaposlenih v tej prodajalni onemogoča kupcu, da bi sam lahko pregledal, kaj ponujajo police trgovine. Prostor, kjer je shranjen material, kupcem žal ni dostopen, kar je velika škoda. Ob samih začetkih obratovanja te prodajalne je bilo rečeno, da naj bi le-tu bila našim delavcem dana možnost nabave raznih materialov znatno ceneje. Vendar to ni pomenilo prodajalne internega tipa, kar je tudi prav. Zal premalo vemo, kaj vse in seveda kdaj je moč kupiti. Pomembno je biti ob pravem trenutku na pravem mestu — tako kot so bili nekateri, ko so v tej prodajalni prodali 199 gum za R-4 v slabih dveh urah. Morda bi bilo prav, da bi ob takšnih priložnostih o tem obvestili kolektiv, da ne bi le nekateri imeli možnost cenejšega nakupa, (da ne rečemo tudi okoriščanja). Danes vam želimo našteti le nekaj stvari, ki jih boste našli v trgovini oporečnega materiala: dele karoserij, razne barve, dekorativno blago, svetlobna telesa za vozila in prikolice, enojna korita, okrasne letve, stekla, profili, vrsto delov za R-16 in R-12, R-18 stari in novi tip R-4. Skratka — pridite in upajte, da ne bo prevelik naval, saj en sam prodajalec, pa naj se še tako trudi in prizadeva, ne more streči desetim neučakancem hkrati, jih spremljati na blagajno, zavijati prodano blago itd... Vendar vseeno pridite, morda se bo našlo tudi kaj za vas. 40 let pokojninske dobe V predzadnji številki KURIRJA smo objavili prispevek o delavcu iz tozda PODGORJE Šentjernej, ki je pri starosti 65 let napolnil le 12 let pokojninske dobe in smo mu z zbiranjem denarja pomagali kupiti 3 leta manjkajoče delovne dobe, ter mu na ta način omogočili starostno upokojitev. V tozdu Tovarna opreme v Črnomlju pa imamo povsem drugačen primer. Delavec Alojz Muren je januarja letos dopolnil 50 let starosti, 24. oktobra pa 40 let pokojninske dobe. Takih primerov imamo v delovni organizaciji zelo malo. In prav je, da zanje vemo. Lojze si je moral že kot otrok služiti vsakdanji kruh. Doma je bilo 9 otrok, delal pa je le oče. Lojze pove, da je bilo to težko življenje: trpeli so pomanjkanje kruha in prostora. Zato se je moral čimprej osamosvojiti. Že kot sedemletni deček je pasel ovce. Za plačilo je dobil le hrano. S štirinajstimi leti se je že redno zaposlil v Rudniku rjavega premoga v Kanižarici. Ta čas mu je vpisan v delovno knjižico. Deset let je v jami kopal premog. Moral je trdo delati, zaslužek pa je bil majhen. Za kilogram masti je moral osem ur kopati premog. Prodaja premoga takrat ni bila lahka, pa tudi prave cene ni imel. Zaloge so se kopičile, posledica tega ja so bile majhne plače. Na delo v rudnik je hodil zelo rad v njem je dal od sebe vse moći. V rudniku je pustil tudi del zdravja. Zaradi prizadevnosti je bil večkrat pohvaljen. Po dese- Pomagati se da tudi s papirjem Koordinacijski odbor za varčevanje pri republiški konferenci SZDL je tudi v letu 1985 preko občinskega odbora RK Novo mesto zaprosil za izvedbo izredne akcije zbiranja papirja v OZD, namensko za Mladinsko zdravilišče Debeli Rtič. Tako, kot leta 1984 se je vodstvo tozda TA odločilo, da tudi v letu 1986 zbiramo odpadni papir, denar pa namenimo za zdravljenje več kot 400 otrok iz naše občine. V ta namen smo decembra v tozdu TA zbrali 15050 kg odpadnega papirja po 10,00 din za kg, kar znese 150.000,000 din. Odkupna postaja »Dinos« je denar namensko nakazala na žiro račun RKS. tih letih je moral iz zdravstvenih razlogov to delo opustiti. Zaposlil se je pri gozdnem pospodarstvu, kjer je vzdržal 12 let. Zdravje se mu je vse bolj slabšalo in delo v gozdu je bilo zanj pretežko. Leta 1973 se je zaposlil v našem tozdu v Črnomlju. Začel je delati kot hlodar na žagi, zadnja leta kot merilec lesa in nazadnje je že opravljal dela skupinovodje. Zdravstvene težave pa so ga vse bolj obremenjevale. Zaradi teh je bil leta 1982 pred invalidsko komisijo, ki je ugotovila, da je še zmožen opravljati lažja fizična dela. Ni mu preostalo drugega, kot da se je trudil naprej. Od časa do časa je bil slabe volje, ker ni mogel delati. Take in podobne krize je reševal z dopustom, bolj malo z bolniško. Dolga in naporna je bila njegova pot, ki jo je prehodil. Začetek dela pri štirinajstih, poznejše zaposlitve in nekaj benificirane dobe mu je dalo skupaj 40 pokojninskih let. Zelo je zadovoljen, da odhaja v pokoj kot upokojenec s polno pokojninsko dobo, ki si jo je pošteno zaslužil. Nihče mu ne more ničesar očitati in vsakomur lahko pogleda v obraz. Vse kar je dosegel, je dosegel z lastnim trudom, nič mu ni bilo poklonjenega. Sedaj bo živel kot upokojenec. Ima ženo, otroke, hišo; vrt in nekaj zemlje. Igra tudi diatonično harmoniko. Ko si bo malo opomogel, si bo krajšal čas tudi z igranjem na harmoniko. Včasih je ob raznih prilikah veliko igral, vendar zaradi tega ni nikoli zamudil na delo, niti ni izostal. Z vaščani se dobro razume. Tudi njim bo pomagal pri kmečkih opravilih. Ob vseh zaposlitvah najraje govori o delu v rudniku. Tega se živo spominja: »Kopač ne more biti vsakdo. Za to delo je potrebno posebno veselje.« Mlajšim svetuje, naj se še več šolajo, kajti če človek več zna, več velja. Danes-imajo mladi razne pomoči, včasih tega ni bilo. V tujini je spoznal, da je z znanjem ob stroju in s strojem veliko lažje delati. Naš delavec odhaja v zasluženi pokoj. Želimo mu, da bi mu zdravje služilo dobro in še vrsto let in da bi preživljal čas čim lepše in pestro v krogu svojih najbližjih. Marija Božič Jošk Podgurski (T i P* 6qm4 OSTAAl^j...J Usposabljanje naših delavcev v Deinzeju V zvezi s pričetkom proizvodnje karoserij za prikolice v Novem mestu se je v naši tovarni v Deinzeju v Belgiji usposabljala skupina 11 delavcev iz Tovarne prikolic iz Novega mesta. Praksa je trajala pet delovnih dni od 4. do 8. novembra 1985. Namen potovanja je bil, da si pridobimo čimveč praktičnih izkušenj z delom na posameznih delovnih mestih, kot tudi podatkov o proizvodnem procesu izdelave karoserij. Seveda smo preizkušali dobiti tudi podatke o kakovosti in kontoli kakovosti vhodnih materialov, kot so letvice za ogrodje, stiropor, alu pločevina in ostali materiali. Nadalje nas je zanimal postopek kontrole trdnosti zlepljenih materialov, kot tudi končnega izdelka. Vsakdo iz skupine je dobil svojo zadolžitev, glede na katero področje bo obvladal kasneje v naši proizvodnji. Po potrebi smo tekom tedna posamezne zadolžitve še dopolnjevali. Čeprav tehnološka oprema za proizvodnjo karoserij v Deinzeju ni popolnoma enaka tisti, ki je nabavljena za Novo mesto, ta je namreč sodobnejša, smo pridobili veliko praktičnih podatkov o proizvodnji karoserij. Tov. Jakše in gospod Kuitenbrlwer ter njuni sodelavci so nam ves čas našega bivanja velikodušno posredovali vse podatke, ki so nas zanimali in s tem veliko pripomogli, da smo v teh nekaj dneh obvladali zastavljene naloge. Na poti domov smo si ogledali Caravan Salon - razstavo prikolic v Bruslju, kjer so bile razstavljene tudi naše prikolice. Razstava je bila za vse nas zelo zanimiva, saj smo lahko primerjali naše prikolice z drugimi. Renault Master s katerim smo potovali, sicer ni najbolj udoben za 1400 km dolgo pot, nam je pa vseeno dobro služil v obeh smereh našega potovanja, za kar gre zasluga tudi vozniku tov. Rolihu. TTZD TP Branko Došler Aktivno zdravstveno varstvo Stopili smo v Novo leto s polno mero lepih želja. Vsakdo ima svoja pričakovanja, ambicije in želje, predvsem pa si želi zdravja. Da bi si ohranili zdravje in premagali bolezen pa želje niso dovolj. Potrebna je aktivnost, trud, pogosto pa tudi napor, da ohranimo ali povrnemo zdravje, ki ga prav cenimo šele takrat, ko nam bolezen prinese vrsto težav. Za ohranitev zdravja mora biti zainteresirana tudi širša družba in delovno okolje. Šele takrat lahko pričakujemo uspeh. Ob tem se moramo zavedati, da je samo zdrav in zadovoljen človek ustvarjalen, produktiven in srečen. V pomoč nam je zdravstvena služba s svojim strokovnim znanjem. To vejo zdravstvene dejavnosti imenujemo aktivno zdravstveno varstvo, ki je manj racionalno od drugih medicinskih vej. Včasih nam je s svojimi idejami celo odveč, saj aktivno trka na našo vest, nam sama ničesar ne daje, ampak nam širokogrudno ponuja uspehe le ob naši lastni aktivnosti. Za premnoge izmed nas je sprejemljivejša pasivna oblika zdravstvenega varstva, ker nam ponuja recepte za povrnitev izgubljenega zdravja ob naši minimalni udeležbi. Sodobno zdravstvo mora imeti razviti obe obliki zdravstvenega varstva, saj je razumljivo, da se bolezni vedno ne da preprečiti. Za to mora obstajati služba, ki bo »raztrgano zakrpala«. Zaradi spoznavanja, da zakrpano ni nikoli več novo, se sodobno zdravstveno usmerja k aktivnemu pristopu, to je k prepričevanju. Osnovni cilj preventive je preprečiti nastanek okvar, če pa so te neizbežne iz kakršnihkoli bioloških in tehničnih razlogov, pa se aktivno zdravstveno varstvo trudi, da nastopijo v čimkasnejšem starostnem obdobju človeškega življenja. Misel o aktivnem poseganju na področje zaščite zdravja, tako posameznika kot tudi širše družbe, je že dovolj časa prisotna tudi pri nas (na Dolenjskem). To misel smo letos, zahvaljujoč kolikor toliko zadostnemu številu preventivcev razvili v višjo organizacijsko obliko z ustanovitvijo službe medicine dela. Tudi naša ambulanta organizacijsko sodi v službo medicine dela, to se prevesi v službo aktivnega zdravstvenega varstva. V skladu z idejo o aktivnem pristopu za ohranitev zdravja in preložitve nastanka okvare je potrebno spoznati tiste dejavnike, ki povzročajo te okvare. Spoznanja, do katerih so prišle strokovne službe medicine dela, sociologije in psihologije, morajo postati vsakomur dostopna. Seveda pa nam bodo ta spoznanja v celoti koristila šele takrat, ko se bomo ljudje v vsakdanjem življenju ravnali po njih. Žal pa ljudje v večini primerov nismo preveč sprejemljivi za novitete, razen če nam le-te nudijo ugodje. Novitete na področju ohranitve zdravja pa v večini ne nudijo ugodja, ampak od nas celo zahtevajo, da se odpovemo nekaterim užitkom. Da bi vse te aktivnosti, kot so rekreacija, zdrava prehrana, zdravi medsebojni odnosi, ipd. zaživeli na ravni delovne organ-zacije, je potrebno veliko dobre volje, angažiranosti in sodelovanja. Potrebni so dodatni zdravstveni kadri, ki so pripravljeni delati na področju preprečevanja bolezni. Potrebni so ljudje, ki verjamejo v dispanzersko metodo dela, ki išče potencialne bolnike in potencialno škodljiva delovna mesta, ter vzgaja. Dr. Antun Kvasič Janko Piletič Rodil se je leta 1962. Po končani osnovni šoli se je odločil za poklic avtomehanika in se leta 1977 pričel učiti v naši delovni delovni organizaciji. Bil je priden marljiv učenec, saj se je zavedal da se tega poklica lahko dobro izučiš z veliko prakse in črpanja znanja od svojih starejših kolegov. Pred štirimi leti je odslužil vojaški rok in se ponovno vrnil na delo med nas. V kolektivu smo delili dobro in slabo in vedno smo težave reševali s skupnimi močmi. Poznali smo ga kot dobrega in marljivega sodelavca, ki se je izkazoval s pridnostjo, zanesljivostjo in natančnostjo. Bil je eden tistih avtomehanikov, ki je svoje delo opravljal z odgovornostjo, z veseljem, zato je bil tudi uspešen. Najbolj je bil vesel, ko je bilo delo natančno opravljeno. In prav, ko smo skupaj zaključevali leto 1985 in se veselili doseženih rezultatov, nas je zgrozila vest, da je s prijateljem doživel prometno nesrečo. Vsi smo stiskali pesti, da bo njegovo mlado telo vzdržalo, da bo vztrajalo tako, kot je vedno vztrajal, a žal ni bilo tako. Zapustil nas je v cvetu mladosti, star komaj 23 let, ves poln načrtov življenja. Prehodil je kratko, vendar plemenito življenjsko-pot, ki se je končala v nesreči z avtomobilom, za katere se je v mladosti odločil, da jih bo popravljal. V nas vseh bo ostal živ spomin, na mladega, vedrega sodelavca. Sodelavci Jože Kocjan Na svetu so stvari, ki jih ne moremo razumeti ali jih težko razumemo. Ena takih stvari je smrt. Nepričakovana, težka in resnična. Resnična, kruta za vse nas, ki smo ga poznali in cenili. Rodil se je v Črnomlju, v družini z več otroki. V tistih časih oče vseh lačnih ust ni mogel preživeti, zato je moral, ker ni bilo ne časa, ne denarja, da bi se izučil kakega poklica, že zelo mlad na delo. Zaposlil se je, še ne 15 let star, pri LIP Straža, nato pri Gozdni v Straži, naslednjo leto pri Elektro Novo mesto, v novomeški opekarni, nato v Ljubljani v ljubljanskih pekarnah, najprej kot delavec, nato kot voznik. Ponoči je delal kot delavec, podnevi pa razvažal kruh. Na Dolenjsko se je vrnil na željo svoje družine leta 1967. Takrat je postal član našega delovnega kolektiva. Najprej je bil voznik viličarja, nato tovornjaka in povsod se je izkazal kot priden, zanesljiv in dober delavec. Volja do dela, natančnost in izkušenost ga je pripeljala do tega, da je postal voznik osebnih vozil, kar je bila njegova dolgoletna želja. Zato je to delo z veseljem sprejel in ga tudi vestno opravljal. Bil je eden tistih voznikov, ki so svoje delo opravljali, kot pravimo, z dušo in telesom. Svoje delo je povezoval z odgovornostjo in najbolj je bil vesel, ko je bilo delo dobro in srečno opravljeno. Ljudje so ga imeli radi, zaupali so mu in velikokrat zahtevali prav njega, da je vozil. Zato je tudi prevozil največ kilometrov. Tudi kot samoupravljale je bil kritičen, odkrit in pošten in ni se bal povedati poštene in odkrite besede. Vedel je, in tudi drugi smo vedeli, da za tem stoji njegovo trdo in pošteno delo. Že doma so ga učili, kot nam je sam večkrat pripovedoval, da mora biti dober in pošten delavec. To je največja človeška vrlina in tega se je zavedal do zadnjega dne, ko je odšel na pot v Zagreb, ki jo je sto in stokrat prevozil srečno, vendar se 13. decembra 1985 ni vrnil s svojo »osemnajstko«, ampak ga je pripeljal rešilni avto. Vsi smo upali, da bo preživel, ozdravel in se vrnil med nas. Kljub izredni zdravniški pomoči je prenehalo biti njegovo plemenito srce. Umrl je star komaj 51 let. Koliko dobrega bi lahko še storil svoji dru žini, delovnemu kolektivu in vsej skupnosti. Prehodil je plemenito življenjsko pot, ki se je končala na službeni dolžnosti, za volanom, katerega je tako ljubil. Ostaja nam svetel spomin na dobrega sodelavca, kolega, iskrenega tovariša in plemenitega človeka. Zelo ga bomo pogrešali. Prijatelji in sodelavci Zahvala Ob nenadni smrti brata Janeza Piletiča se iskreno zahvaljujem za izkazano pomoč in sožalja vsem njegovim in mojim sodelavcem ter OOS tozda Commerce in tozda Transport. Piletič Drago TOZD Transport Zahvala Ob nenadni in boleči izgubi moža in očeta Jožeta Kocjana se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v tem težkem trenutku stali ob strani. Hvala za izkazano pomoč, poklonjeno cvetje in izrečeno sožalje. - Zena z otroki Delo—Kompas—Zima y86 Vabljeni v smučarski center Rog Dolenjske Toplice DAN PRIREDITVE: 8. FEBRUAR 1986 ČAS PRIREDITVE: OD 10. do 17. URE NAZIV PRIREDITVE: »PUSTNE IGRE NA ROGU« KRAJ PRIREDITVE: SMUČARSKI CENTER »ROG« ČGP DELO, TOZD Častnik DELO in potovalna agencija KOMPAS JUGOSLAVIJA sta v želji, da bi pomagala manjšim turističnim krajem v Sloveniji, organizirala igre pod posebnim naslovom DELO — KOMPAS - IGRE v polletnem in zimskem obdobju. Ne gre le za igre, namen prireditev je vzpodbuditi vse tiste sile, ki so pripravljene svojemu kraju dati lepšo podobo. V letošnji akciji DELO — KOMPAS - IGRE v ZIMI 86 so bili med številnimi kraji s pomočjo Turistične zveze Slovenije izbrani le tisti, ki so pravočasno in z vsebinsko pestro prireditvijo lahko prišli v najožji izbor, med drugim tudi Smučarski center »Rog« oziroma Črmošnjice z okolico, kjer bodo,igre 8. februarja (slovenski kulturni praznik). Igre so zanimive, saj oživljajo stare, že skoraj pozabljene običaje. Tako boste spoznali igre: snežak na saneh, pustno štafeto (ta dan je namreč tudi pustna sobota), pustna nevesta v »trugi«; pust... Prireditev bo vodil Rado Časi. Organiziran bo tudi srečolov pod geslom KUPIM — DOBIM, vabijo čim več mask na smučeh. In še to: na prireditveni prostor bodo vozili skibusi — časi in kraji odhoda bodo pravočasno še objavljeni. SMUČARSKI CENTER ROG leži na vzhodnem obrobu roškega masiva nad vasjo Črmošnjice. SC ROG je od Novega mesta oddaljen 28 km, od Dolenjskih Toplic pa 16 km. SC ROG ima dve vlečnici in dva uniorčka v skupni dolžini 1800 m s skupno 260 m višinsko razliko in zfnogljivostjo 2000 smučarjev na uro. Skupna površina vseh smučišč je 25 hektarjev. Smučišče je primerno za vse kategorije smučarjev, ima tudi odlične možnosti za rekreacijo kot tudi za športna tekmovanja. Za vse ljubitelje teka na smučeh je v vznožju smučišča pripravljena 2,5 km in 3,75 km dolga tekaška proga. V novo zgrajeni brunarici so na voljo topli obroki in raznovrstni napitki, v Dolenjskih Toplicah pa je smučarjem na razpolago kompletna pensionska oskrba in termalno kopanje s savno v zdraviliških objektih, CENIK VLEČNICE: — Dnevna karta (ponedeljek — petek) 750 din. — Dnevna karta (sobota, nedelja, prazniki) 950 din. — Poldnevna karta (od 9—13. ure ali od 13. ure do mraka), sobota, nedelja, prazniki 600 din. — Poldnevna karta od 9-13. ure ali od 13. ure do mraka 500 din. — Otroška karta do 10 let dnevna 500 din — poldnevna 300 din. — Tedenska karta — odrasli 4.500 din — otroci 2.500 din. — Vikend karta (petek popoldne — nedelja) 1.900 din. — Sezonska karta 9.500 din. IZPOSOJANJE ŠPORTNE OPREME — Smuči s palicami in smuč. čevlji 500 din. POSEBNA PONUDBA L Vikend paket (petek večerja-—nedelja kosilo) 8.500 din. 2. 7-dnevni paket 28.000 din. 3. 10-dnevni paket 40.000 din. PAKET VSEBUJE: — 2,7 ali 10 polnih pensionov v dvoposteljni sobi, s tem da gost dobi na smučišču izdatno enolončnico, v restavraciji Rog v Dol. Toplicah pa obilnejšo večerjo. — termalno kopanje, — turistično takso, — neomejeno uporabo vlečnice, — brezplačen prevoz na smučarski center in nazaj. Vljudno vabljeni v smučarski center Rog in Dolenjske Toplice, kjer boste uživali ob zimskih lepotah,' se sprostili in prijetno preživeli svoj zasluženi oddih. Rezervacije sprejema recepcija Zdravilišča Dol. Toplice in pooblaščene potovalne agencije. Zdravilišče Dolenjske Toplice, telefon (068) 85-730, 85-716, telex 35821 yu ZDT. Na voljo so vam tudi Hotel Kandija Novo mesto, Zagrebška 2, telefon (068) 21-830, 85-150. PUSTNE IGRE NA SNEGU 1 P - oiroiks radosti na snagu - iola smučanja - pararslni slalom • sankanja nekoč - smučanja nakoč - spravilo lesa iz Roga nekoč - jamarska vetčine - Dolenjec v zimskih večerih od 14.30 do 16. ure DELO-KOMPAS-IGRE-ZIMA ‘86 - sneženi mož na saneh - pustna italeta s kresom - prenos pustne neveste v „trugi" • pustne koline - oblikovanje pusta Smučarski center Rog-Gače, 8.2. ’86 od 18. do 16. ure Opravičilo Vse uporabnike internih telefonov naprošamo za razumevanje in strpnost ob pogostih izpadih telefonskih linij, ki jih občasno, a vztrajno najedajo miši, domujoče v telefonski centrali. Bodite strpni, saj bodo učinki morebitne deratizacije gotovo v prid boljšim vezam. IMV KURIR izdaja delovna organizacija Industrija motornih vozil Novo mesto. Izhaja vsakih 14 dni v 5500 izvodih. Glavni urednik: Jasna Šinkovec. Odgovorni urednik: Čedo Negovanovič. Tehnični urednik: Mira Žonta. Člani uredniškega odbora: Zvone Pavlin (predsednik), Brigita Redek-Jeriček, Spa-senka Lazarov, Danica Mezič, Rudi Dolenšek, Anton Longar, Anton Luzar in Ljubo Skupek. Izdajateljski svet: Marko Rajkovača, Vida Rifelj, Vojko Gro-bovšek, Jasna Šinkovec, Miloš Jakopec in Spasenka Lazarov (predsednik). Uredništvo in uprava: Novo mesto, Zagrebška c. 18/20. Grafična priprava in tisk: TISKARNA NOVO MESTO.